Seminar Ska Naloga Navodila VPS

Navodila za izdelavo seminarske naloge

Stran 1


Stran 2

1

UVOD

Seminarska naloga je strokovno delo manjega obsega, v katerem tudent obdela manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkunje znanstveno raziskovalnega dela. tudent z izdelavo in predstavitvijo naloge izkae svojo zmonost samostojnega dela pri obdelavi v naprej doloene teme. Naslov naloge lahko predlaga tudent, nato pa ga potrdi uitelj predmeta. Smoter naloge je, da se tudent bolj podrobno seznani s problemi doloenega predmeta v okviru tudijskega programa, da pridobi veine pisanja strokovnih del in se pripravi za pisanje seminarske naloge. Pri predmetih, kjer je to v skladu z unimi cilji, se tudent pripravi in izvede predstavitev doseenih rezultatov naloge na seminarskih vajah. Pri nalogi se ocenjuje njena vsebinska in oblikovna plat. Vsebina naloge mora biti v skladu z naslovom naloge. Tega se mora tudent zavedati e ob izbiri naslova. tudent naj si izbere naslov tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno literaturo, vire in konkretne podatke. Neujemanje vsebine z naslovom naloge je najvekrat odraz nesamostojnega dela pri njeni izdelavi. Z obliko pisnega izdelka tudent izkae obvladovanje vein pisnega komuniciranja. Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnina sredstva in svojo ustvarjalnost ob doslednem upotevanju teh navodil. Pisni izdelek je sestavljen iz: uvoda, jedra obrazloitve tematike v dveh do osmih poglavjih, zakljuka, seznama uporabljene literature (po abecednem seznamu avtorjev), prilog (e obstajajo).

Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisne naloge in mu na kratko pojasnimo predmet obravnave teme v pisni nalogi. Uvod je razdeljen v tiri dele, ki jih tevilimo: 1.1 Opis podroja in opredelitev problema


Stran 3

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Uvod je kratek in naj ne presega 10 % naloge. Za izdelavo pisne naloge morate najti, zbrati in pregledati vire, ki so e napisani in objavljeni na podroju, ki ga obdelujte v nalogi. Viri za izdelavo naloge so lahko zelo razlini. Uporabljate lahko strokovno literaturo, statistine in druge uradne podatke, dokumente, ki jih dobite v organizaciji, lanke iz razlinih revij ter seveda internet. Zaeleno je, da za izdelavo naloge uporabite tudi im ve tuje literature.

1.1

OPIS PODROJA IN OPREDELITEV PROBLEMA

Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis znailnosti podroja, ki je predmet nae obravnave in je sestavni del uvoda. Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vpraanj, ki nam pomagajo natanno opredeliti zadani problem. Vpraanja, na katera iemo odgovore, predstavljajo na problem. Jasno naj bo opredeljeno, kaken praktien primer nameravamo reiti.

1.2

NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE

Namen in cilji naloge so podati strnjen pregled obravnavanega podroja. Navedemo, zakaj smo si izbrali takno nalogo (namen) in katero strokovno podroje je predmet naega preuevanja oziroma kateri praktini problem nameravamo reiti. Cilje postavimo tako, da lahko ob zakljuku naloge s primerjavo doseenega in nartovanega sami ocenimo svojo uspenost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu nae obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razloiti, zakaj obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je e nihe ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.). Cilje naloge definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje elimo dosei (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v


Stran 4

Sloveniji izdelani narti za reevalne akcije v primeru prometne nesree pri prevozu nevarne snovi itd.). Prav tako lahko navedemo, katere trditve bomo skuali dokazati. Slednje moramo vkljuiti v nalogo, e ima ta raziskovalni znaaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih bomo v svojem delu poskuali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upoteva zakona o varstvu okolja).

1.3

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE

Predpostavke in omejitve predstavljajo zaetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko podroje, zato uporabimo predpostavke, ki nam omogoijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olaja delo, saj se lahko podrobneje osredotoimo na ozko obravnavano podroje ali celo na posamini primer. Na primer - pri analizi vpliva spremembe cene na koliino povpraevanja po doloenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraevanja (dohodek, cene ostalega blaga, elje, potrebe, ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraevanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna. Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v dravah, kamor nai prevozniki prevaajo takno blago. Omejitve nae obravnave opiemo v nalogi. Kot omejitve lahko navedemo tudi teave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali dravne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.

1.4

UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE

Metode dela nam povedo, kako smo prili do podatkov, informacij, pa tudi zakljukov o obravnavani temi. Kot metodo raziskovanja lahko navedemo pregled strokovne literature, statistino obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.


Stran 5

Metode dela preuevanja loimo glede na temo, ki smo jo izbrali, na: a) teoretine, kjer obravnavamo abstrakten pojem, s katerim se je verjetno ukvarjal e kdo pred nami. Tukaj uporabimo: o deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, tudijo in interpretacijo e napisane literature; o kavzalno (neeksperimentalno) metodo za pridobivanje, analizo in interpretacijo podatkov in izsledkov z uporabo vpraalnika, intervjuja, reevanja nalog itd.;

b) eksperimentalne, kjer z znanstvenim postopkom raziskujemo nek problem ali dokazujemo doloene hipoteze in uporabimo: o eksperimentalno-kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in rezultatov iz eksperimentiranja (opazovanje, preizkuanje, testiranje v realni ali simulirani situaciji).


Stran 6

2

SPLONO O PISANJU NALOGE

Osnovno besedilo seminarske naloge zajema: uvod, jedro (obdelavo teme), sklep.

Uvod mora biti jedrnat, kratek ter privlaen za bralca in naj pri seminarski nalogi obsega dve do tri strani (lahko tudi 5 do 10 % seminarske naloge). Osnovno besedilo se vedno prine z uvodom. Jedro predstavlja najobseneji del pisne naloge. Predstavlja najpomembneji in najinventivneji del pisnega dela. V njem podrobno opiemo izbrano temo (poslovanje organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trenje izdelka ali storitve, statistino obdelavo podatkov, stroke dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnolokega postopka, praktino uporabo transportnih naprav in sredstev, ), jo razvijamo in pojasnjujemo. Bodite strokovni in logino povezujte spoznanja. Jedro mora obsegati tri vsebinska podroja: Teoretini del, v katerem strnjeno predstavimo pomembneja teoretina izhodia, na katerem bosta temeljila analitini in perspektivni del. Obsega lahko 30 do 50 % obsega seminarske naloge. Analitini ali analitino eksperimentalni del, v katerem analitino in sintetino predstavite najpomembneja lastna in tuja spoznanja, stalia, podatke, informacije in podobno. V tem delu analiziramo obravnavane zadeve z uporabo doloenih znanj, modelov in metod. V analitinem delu moramo na osnovi analize testirati svojo trditev, ki smo jo postavili v uvodu. Lahko jo ovremo ali potrdimo. Obsega lahko 30 do 55 % obsega seminarske naloge. Perspektivni del (predlogi in priporoila) v njem predlagamo reitve in aktivnosti za uporabo v praksi. Namenjen je predvsem uporabnikom seminarske naloge.


Stran 7

Predlogi morajo biti jedrnati, pregledni in korektni. Ta del jedra naj zajema predvidoma 5 % obsega seminarske naloge. Jedro mora biti logino strukturirano in razlenjeno na smiselna poglavja. To pomeni, da lahko ima tudi ve kot tri poglavja, saj vsebinska poglavja lahko lenimo e na ve podpoglavij (to e posebej velja za analitini del jedra), vendar do najve etrte ravni (na primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga, niti jih ne sme biti preve. Vsebinski sklopi morajo biti logino povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izraajo doloeno zaokroeno misel. V jedru tudent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature na izbranem podroju. Pri obravnavi snovi pride do izraza znanje tudenta, njegova sposobnost, kritinost, domiselnost in logino povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. tudent mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stali. Ne sme dobesedno povzemati ali celo prepisovati splonih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja spoznanja. Jedro naloge torej tvorimo po naslednjih korakih: v njem podrobneje predstavite in analizirate naslovno temo, vsebino loite z naslovi in s podnaslovi, vkljuite aktualne novosti, opravite ankete, eksperimente , lahko dodate slike, grafe, tabele, izraune, skice.

Sklep je obvezen del vsake pisne naloge. Je zadnje poglavje ali zadnji del osnovnega besedila. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja, sklepne misli. Zato v tem delu naloge na kratko analizirajte svoje delo, povzemite osnovne ugotovitve in predloge, komentirajte doseene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedite lastna spoznanja in odprte probleme. V njem ne navajajte novih spoznanj, podatkov, dokazov, informacij. V sklepu lahko potrdite ali ovrete podmeno ali opozorite na probleme, s katerimi ste se sreevali pri delu. Opozorite lahko tudi na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v nalogi niste storili. V sklepnem delu naloge lahko navajate samo svoje misli. Upotevajte,


Stran 8

da v sklepu jedrnato povzamete vsebino naloge in se osredotoite na najpomembneje izvirne ugotovitve. Po obsegu naj sklep v seminarski nalogi ne presega 5 do 10 % naloge.


Stran 9

3

PRIPRAVA ZA TISK

Za pisanje seminarske naloge uporabljajte raunalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matrinim tiskalnikom zaradi neustrezne kvalitete ni dovoljen.

3.1

OBLIKA IN VELIKOST PISAVE

Obstaja veliko tevilo pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave kot je Times (New) Roman ali Dutch. e taknih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za tekst naj bo dvanajst (12) pik (pts). Poravnava besedila je obojestranska. Minimalna velikost pisave za tabele, slike in opombe je 10 pik. Povzetek diplomskega dela v uvodnem delu piite z nagnjeno pisavo. Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.Tabela 1: Primeri pisav Velikost Pisave 8 10 12 14 20 Spueno (subscripts) in dvignjeno (superscripts) Opombe, slike, tabele Osnovni tekst, podpoglavja in imena avtorjev Glavna poglavja Naslov diplomskega dela (velikost 20) Vir: Lasten Komentar Nagnjeno Videz RavnoSpueno

Opombe

Povzetek

Podpoglavja

POGLAVJA

NASLOV

3.2

OBLIKA STRANI

Stran oblikujte tako, da bodo spodnji in levi rob iroki 30 mm ter desni in zgornji rob 25 mm. Na prvi strani naj bo zgornji rob irok 45 mm. Prav tako naj bo 45 mm zgornji rob, e je zaetek novega poglavja na novi strani (razmik: pred 48 pt, po 18 pt). Razmik med


Stran 10

vrsticami naj bo 1,5 vrstice, med odstavki pa 6 pt. Dolino strani prilagodite tako, da med poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazno vrstico. Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa _ SKLEP (oznaen z ustrezno tevilko brez pik). Naslove poglavij piemo levo poravnano, z velikimi rkami. Razmik med besedilom in naslovom novega poglavja naj bo dve prazni vrstici nad in eno prazno vrstico pod naslovom (razmik: pred 30 pt, po 18 pt). Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so otevileni z dvema arabskima tevilkama, loenima s piko. Oznaba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Razdelek piemo z malimi rkami. Med zadnjim besedilom, naslovom razdelka in njegovim besedilom je po ena prazna vrstica. Delitve na podrazdelke je mono le do etrte ravni (npr. oznaba 3.2.4.1).


Stran 11

4

DODATNE ZAHTEVE

4.1

SLIKE IN TABELE

Slike in tabele (grafi, grafikoni ipd.) so pomembni elementi seminarskega dela. Z njimi avtor nazorneje prikae in dopolni obravnavano tematiko. Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu jih zaporedno tevilimo z arabskimi tevilkami in naslovimo. Morebitne legende piemo brez okvirov im blie tabelam, grafom ipd. Tabele in slike (sem sodijo e grafi, organigrami, skice ) naj bodo sredinsko poravnane, otevilene in opremljene z naslovom (naslov naj bo sredinsko poravnan nad tabelo in sredinsko poravnan pod sliko) in virom. Za naslov in vir uporabite pisavo Times New Roman, velikost 10, ne krepko, zanete z veliko zaetnico, brez konne pike. Vsebino tabele, naslov in vir sredinsko poravnate. e je tabela/slika prevzeta iz literature, mora biti pod njo naveden vir, celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Pri viru navedemo priimek avtorja, letnico in tevilko strani. Kjer avtor ni znan, navedemo naslov, letnico in tevilko strani. e gre za spletni vir, napiemo priimek avtorja ali ime podjetja, z [online] oznaimo, da je vir prevzet iz spleta, nato zapiemo e povezavo do vira in v okroglem oklepaju datum citiranja. V poglavju Viri in literatura takega vira posebej ve ne omenjamo. Za naslovi in viri ne piemo pike.

Slika 1: Primer postavitve slike Vir: Zavod IRC [online]. (Citirano 15. 1. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/


Stran 12

Slika 2: Letalie Vir: Lasten (Navedemo, e uporabljamo lastne slike in elimo poudariti avtorstvo.)

Slika 3: Priprava in izvedba storitve Vir: Tavar, 1996, 59

Slika je prevzeta iz literature, zato je vir natanno oznaen (avtor, letnica, stran); v poglavju Viri in literatura je vir izpisan v celoti, kot to zahtevajo pravila.


Stran 13

Slika 4: Povezovalna lestvica izdelkov in storitev Vir: povzeto in prirejeno po Potonik, 2000, 191

1

Pri tem viru opazimo, da ga je avtor sicer prevzel po Potoniku (2000, 19), vendar je sliko delno tudi

spremenil, tj. priredil, zato je to v viru tudi zapisal.


Stran 14

Primeri tabel: a) tabela, prevzeta iz literature (vir je oznaen pod tabelo: avtor, letnica, stran)

Tabela 2: Matrika odgovornosti

Aktivnost naroila

Odgovoren

Sodeluje Prodajnik

Kreiranje, potrjevanje in poiljanje nabavnega Nabavnik Usklajevanje potrditve naroila z nabavnim Nabavnik naroilom Auriranje naroila Arhiviranje nabavnega naroila Zapiranje nabavnih naroilVir: Rak, 2008, 69

delno

prevzetega

nabavnega Nabavnik Nabavnik Nabavnik Raunovodstvo

b) tabela, ki jo izdela avtor besedila samTabela 3: Komunikacijski kanali in sredstva

Komunikacijski kanali

Nosilci sporoil

Komunikacijska sredstva

NEOSEBNI Televizija, radio, asopisi, Televizijske in radijske komunikacijski kanali revije, filmski trak, pota, oddaje, televizijski in radijski internet oglasi, filmi, plakati, tiskani oglasi, dopisi, katalogi, broure, navodila za uporabo, internetni oglasi OSEBNI Sporoevalec (zastopnik, Govor, mimika, komunikacijski kanali prijatelj, sosedje, mnenjski govorica telesa voditelj)Vir: Lasten

vedenje,

4.2

TEVILENJE

Strani tevilite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. e tiskate obojestransko, naj bo tevilenje na zunanjem robu strani.


Stran 15

Opombe tevilite z dvignjeno pisavo.1

4.3

OKRAJAVE IN KRATICE

Okrajave in kratice razloite, ko se prvi pojavijo v tekstu (tudi, e ste jih razloili v povzetku). e ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajav v naslovu.

4.4

ENABE

Enabe tevilite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi tevilkami v oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enabe piite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veliine in spremenljivke piite nagnjeno (razen grkih simbolov) v enaki pisavi kot tekst (4.1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega raje podaljani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete monim nejasnostim v zapisu. Kadar so enabe del stavka, piite vejice in pike. Enabe zamaknite 2 cm od levega roba strani.np = Qp Gk

( palet ) ,

(4.1)

kjer je: Qp - masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati, d1 - korisna nosilnost palete (975 kg). Simbole, uporabljene v enabi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enabo. V tekstu se sklicujte na enabe preprosto kot v (4.1), ne pa "en. (4.1)" ali podobno, razen na zaetku stavka.

4.5

CITIRANJE IN POVZEMANJE

Diplomsko delo in seminarska naloga sta sestavljena iz teoretinega in praktinega dela. Pisec diplomskega dela ali seminarske naloge mora zato za pripravo teoretinih izhodi1

Opombo napiite na dnu strani, na kateri jo navedete, in je ne dodajajte spisku virov oz. literature na koncu

diplomskega dela.


Stran 16

najprej poleg lastnega e usvojenega znanja z obravnavanega teoretinega podroja poznati in preuiti e dodatno strokovno literaturo s podroja, ki zadeva temo njegove naloge. e eli razlina teoretina izhodia drugih avtorjev predstaviti v svoji nalogi, mora poznati in upotevati naela in pravila citiranja in povzemanja. Misli drugih avtorjev torej v naem besedilu ne smemo zapisati tako, kot da so nae lastne misli in spoznanja, saj bi s tem krili avtorske pravice. To pomeni, da moramo, kadar navajamo strokovna izhodia drugih avtorjev, v besedilu to natanno oznaiti kot povzetke (avtor, letnica, stran) oz. citate (avtor, letnica, stran)1. Seveda morajo biti vsi avtorji, katerih misli smo kot povzetke ali citate navedli, na koncu navedeni e v virih in/ali literaturi, tako da lahko iz polnega zapisa (avtor, naslov, kraj, zaloba, leto ) nedvoumno razberemo, iz katerih strokovnih del je pisec diplomske oz. seminarske naloge izhajal pri snovanju teoretinih izhodi. Seveda pa vse to, kar smo navedli zgoraj, ne pomeni, da pisec besedila sestavi teoretini del naloge tako, da je le-ta skupek povzetkov in citatov. Besedilo mora biti notranje in zunanje povezano tako, da so nae lastne misli in strokovno znanje, ki smo si ga pridobili v asu olanja, povezovalni element ali izhodie za misli drugih avtorjev. Prav tako sami izdelamo teoretine zakljuke in ugotovitve, potem ko smo primerjali ve razlinih teorij oz. misli drugih avtorjev.

4.5.1

Povzemanje

O povzemanju govorimo, kadar originalno besedilo izbranega avtorja preberemo, ga obnovimo s svojimi besedami ter ga tako skrajamo, lahko pa tudi izberemo samo bistvene misli, vendar pri tem ne spreminjamo pomena avtorjevega besedila. Kadar povzemamo, besedilo ustrezno oznaimo tako, da v oklepaj zapiemo priimek avtorja, letnico izida, stran; ve podatkov o avtorju in viru pa zapiemo v poglavju Viri in literatura. Kadar v naem besedilu uporabimo ve del istega avtorja z enako letnico, si pri razloevanju pomagamo tako, da k letnici izida zapiemo rke a, b, c, Primeri: (Pepevnik, 2002, 13) (Pepevnik, 2002a, 25)1

e avtorstvo ni navedeno, zapiemo (Ime institucije, leto, stran).


Stran 17

(Pepevnik, 2002b, 68)

Povzete

misli

(torej

ne

dobesedni

navedki)

drugih

avtorjev

v

besedilu

diplomske/seminarske naloge oznaimo na zaetku ali na koncu odstavka. Primeri: Javni potniki prevoz se izvaja z javnimi prevoznimi sredstvi na javnih prometnih povrinah in mora biti pod enakimi pogoji dostopen vsem (Pepevnik, 2001, 13).

Rozman in drugi (1993, 12) definirajo vodenje kot vplivanje na obnaanje in delovanje tako posameznika kot tudi skupine v podjetju in usmerjanje njihovega delovanja k zastavljenim ciljem podjetja.

Simi (1993, 53) pravi, da je optimalna organizacija notranjega transporta odvisna od dobrega poznavanja tokov premeanja blaga v poslovnem sistemu. Racionalen tok materiala je osnova za optimalen potek notranjega transporta.

Po Simiu (1993, 51) so v notranjem transportu v ospredju prizadevanja za skrajevanje transportnih poti in zagotavljanje im veje prepustnosti le-teh, ki pa so odvisne od: tehnolokega procesa, razmestitve transportnih sredstev, vrste transportnih sredstev, vrste materiala, prostorov.

Vasih elimo povzeti del besedila nekega avtorja, ki ga v svojem delu omenja drugi avtor (t. i. povzetek povzetka) primer: Vodenje ima oji in iri pomen, kjer je glavna razlika med tema pomenoma v besedi organizacija. Vodenje kot managemet obstaja zaradi zagotavljanja ciljev organizacije, medtem ko se vodenje kot leadership pojavi vedno, ko nekdo eli vplivati na vedenje


Stran 18

posameznika ali skupine ne glede na razlog, saj gre lahko tudi za cilje posameznika, ki niso nujno skladni s cilji organizacije (Moina, 1990, 121; povzeto po Hersey in Blanchard, 1982, 23).

Zaradi lajega preuevanja podjetnike logistike v proizvodnem podjetju, jo bomo razdelili po prej natetih tipinih dejavnostih na naslednje podsisteme (Kriman in Rak, 2006, 65): nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika, poprodajna logistika.

Ko povzemamo iz elektronskih virov, prav tako zapiemo priimek avtorja ali naslov sestavka ali ime podjetja (odvisno od tega, katere od teh podatkov lahko poiemo na spletni strani), v oglatem oklepaju oznaimo, da je besedilo iz elektronskega vira in stran, e jo lahko razberemo. Vse ostale podatke podrobneje zapiemo v poglavju Viri in literatura (datum citiranja, dostopnost, ). Primer: Seveda pa imajo ti viliarji tudi nekatere prednosti (Vilprof [online], 2008)1: v primerjavi z akumulatorskimi so hitreji, motor ima vejo mo, zato je vlena sila veja in s tem lahko viliar premaguje tudi veje vzpone, so stalno sposobni za delo tudi v ve izmenah.

Kadar doloeni vir v besedilu vekrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih virov, oznaimo take vire z besedo prav tam. e pri povzemanju zapisujemo e stran, v zgornjem primeru zadostuje e samo (prav tam), e se stran ne spreminja; drugae pa zapiemo za vejico e stran, ki je drugana, kot prej omenjena (prav tam, ). Primer:1

V poglavju Viri in literatura bo ta vir zapisan takole: [online]. TCM viliarji. (Citirano 12. 12. 2008). Dostopno na naslovu:

Vilprof

http://www.vilprof.com/tcm.php?action=enter


Stran 19

Podroje varnega in zdravega dela je urejeno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu, ki ga je sprejel Dravni zbor Republike Slovenije 30. junija 1999 (Uradni list RS, t. 56/99 in 64/01). Zakon, ki je zael veljati 28. julija 1999, pomeni novo poglavje v razvoju delovnega in socialnega prava na podroju varnosti in zdravja pri delu, saj s tem, ko na enem mestu zdruuje tehnini in zdravstveni vidik varnega in zdravega dela, uvaja nov pristop pri urejanju tega podroja (Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, 2003, 1729). Pojem varnosti in zdravja pri delu e po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob doloanju in upotevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladuje oziroma prepreujejo nevarnosti in kodljivosti pri delu, zagotavljajo takno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu najvejo mono mero zdravstvene in psihofizine varnosti (prav tam, 1730).

4.5.2

Citiranje

Pri citiranju natanno in v celoti (tj. dobesedno) prepiemo besedilo iz vira ter ga postavimo v narekovaje. Pred citatom ali za njim (odvisno, kako postavimo citat v sobesedilo) ob priimku avtorja obvezno navedemo v oklepaju e letnico izida in stran. Kadar se zaradi doline citata in manj pomembnih delov citata za nao trditev odloimo, da bomo dele citata izpustili, potem take izpuene dele oznaimo s poevnim oklepajem in s tremi pikami //. Pri citiranju daljih misli velja naelo, da med narekovaje postavimo besedilo, ki zajema do pet vrstic; e je besedilo dalje, ne piemo narekovajev, pa pa tako besedilo grafino loimo v poseben odstavek (zamaknjeno). Obiajno ne citiramo celih strani besedila v takem primeru se raje odloimo za povzemanje. S svojo obleko poiljamo pomembno sporoilo, zato pazimo, kaj obleemo in za kakno prilonost. (Kneevi, 2001, 15)

Kneevi (2001, 13) pravi, da je nasmeh najbolj natanno nebesedno sporoanje, saj izraa nae misli, ustva in hotenja.


Stran 20

"Javni potniki prevoz je sestavljen iz razlinih podsistemov, ki tvorijo celoto in s tem omogoajo celovite reitve problemov, ki nastajajo glede prevoza potnikov v mestu." (Pepevnik, 2001, 17)

"Notranji transport je odvisen od poteka tehnolokega postopka, to je od toka materiala, ki se obdeluje. Ta transport predstavlja povezavo med delovnimi operacijami v proizvodnji in med proizvodnjo in uskladienjem materiala oz. proizvodov. Zaradi tega je za dobro organiziranost procesa notranjega transporta neobhodno potrebno prouiti materialni tok, to je tok materiala, ki ga prenaamo po notranjem transportu. Racionalni materialni tok je podlaga za racionalizacijo notranjega transporta." (Koler, 2004, 11)


Stran 21

5

VIRI, LITERATURA

Viri so za bralca pomemben del prispevka, torej naj bodo popolni in toni. Ne navajajte virov, na katere se v tekstu niste sklicevali. Pomanjkljivosti zmanjujejo vrednost diplomskega/seminarskega dela. Seznam citiranih ali povzetih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. V seznamu citirane literature navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili. Pri sestavljanju seznama citirane literature navedite naslednje podatke: a) Monografija - en avtor Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: zaloba, letnica. Primeri: Mri, N. ivali naih tal: uvod v pedozoologijo: sistematika in ekologija s splonim pregledom talnih ivali. Ljubljana: Tehnika zaloba Slovenije, 1997. Weiner, A. B. Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand exchange. Austen: University of Texass Press, 1987. Kolari, D. Varnost v prometu in varnost pri delu. Maribor: Vija prometna ola, 2004. Koler, R. Skladienje in notranji transport. Maribor: Vija prometna ola, 2004. Metljak, M. Prometni predpisi v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod za tehnino izobraevanje, 1986. Pantar, B. Viliarji v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu, 1998. Ogorelc, A. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta, 2004.


Stran 22

b) Monografija - dva avtorja Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: zaloba, letnica. Primeri: Kovai, A. in Bosilj-Vuki, V. Management poslovnih procesov. Ljubljana: GV zaloba, 2005. Gradiar, M. in Resinovi, G. Informatika v organizaciji. Kranj: Zaloba Moderna organizacija, 1998. uhel, P. in Murovec, B. Raunalnika integracija proizvodnje. Velenje: Gorenje d.d., Izobraevalni center, 2003.

c) Monografija - trije ali ve avtorjev Priimek, I., Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. letnica. Primeri: Kovai, A., Jakli, J, Indihar M, in Groznik, A. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004. Lambert, D. M., Emmelhainz, M. A. in Gardner, J. T. Developing and Implementing Supply Chain Partneships. International Journal of Logistics Management, 7 (2), 117. Hames, B. D. in ostali. Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific publishers Lt., 1999. Kraj: zaloba,

d) Navajanje lankov I. Objavljenih v serijski publikaciji

Obvezni elementi so: Priimek, I. Naslov lanka: podnaslov lanka. Naslov serijske publikacije: podnaslov serijske publikacije. Kraj, letnica izida, letnik, tevilka, strani.


Stran 23

Leee piemo naslov serijske publikacije. Primeri: Bonjak, B. Knjievna vzgoja v mladinski knjinici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vpraanja mladinske knjievnosti, knjievne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor, 1998, let. 13, t. 46, str. 64-70. Kovai, A. Kakne uporabnike programske reitve potrebujemo? Uporabna informatika. Ljubljana: Slovensko drutvo Informatika, 1997, let. 5, t.1 , str. 8-15. Moina, S. Odlinost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju. Ljubljana: Zaloba Educa, 2005, let. 3, t. 1, str. 17-23.

II.

Objavljenih v zbornikih

Priimek, I. Naslov lanka: podnaslov lanka. V: Naslov zbornika: podnaslov zbornika. Kraj: Zaloba, leto, stran. Primera: Lavreni, D. in Mlakar, I. Vloga mladinskega knjiniarja pri razvijanju bralnih sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega drutva Slovenije. Ljubljana: Bralno drutvo Slovenije, 1998, str. 153-154. Zwitter, T. in Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In The Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic Variables and Related Objects. San Francisco: Astronomical Society of the Pacific, 1998, let. 137, str. 35.

III.

Anonimnih lankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih

Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Zaloba, leto izd., str. Primer: Slovar slovenskega knjinega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije, 1975, str. 81.


Stran 24

Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing, 1998, str. 222.

IV.

Navajanje uradnih dokumentov

Ime uradnega dokumenta. Naslov publikacije, tevilka/leto, str. Primer: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja. Uradni list Republike Slovenije, t. 12/96, str. 841-862.

e) Navajanje elektronskih virov, delov elektronskih monografij, podatkovnih baz, raunalnikih programov Avtor. Naslov dokumenta [vrsta medija]. Kraj izdaje1: Zaloba. (Datum citiranja). Dostopnost Primeri: Bobek, S. [online]. ERP Informacijske reitve. (Citirano 3. 5. 2008). Dostopno na naslovu: www.epf-oi.uni-mb.si/clani/bobek/Posinformatika/vs7gra.htm EAN Slovenija [online]. Uporabniki prironik. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na naslovu: http://www.gs1si.org/doc/GUM/vsebina/00.html Jerina, M. [online]. Uvedba celovitega informacijskega sistema. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na naslovu: http://www.cek.ef.unilj.si/u_diplome/semolic1641.pdf

1

Pri elektronskih monografijah oz. tam, kjer zasledimo te podatke.


Stran 25

PRILOGEPriloge niso sestavni del seminarske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvraanjem pozornosti od glavne teme motile potek sporoila seminarske naloge. V priloge spadajo dalja matematina izvajanja, narti, dalji raunalniki izpisi, merilne metode, vsebina priloene zgoenke itd.

Documents

Seminar Ska Naloga Navodila VPS