SAMOEVALVAIJSKO POROČILO 2013/2014 OSNOVNA ŠOLA …Samoevalvacijsko poročilo 2013/2014 2 UVOD Šola je dolžna v skladu s projektom »Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja

Samoevalvacijsko poročilo 2013/2014

1

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO 2013/2014

OSNOVNA ŠOLA NOVE JARŠE

KAZALO UVOD ....................................................................................................................................................... 2

1. Podlaga za delo z nadarjenimi - ZOŠ, Koncept, LDN ................................................................... 2

1.1 Izvajanje »Koncepta« v OŠ Nove Jarše ..................................................................................... 2

1.2 Oblike dela z nadarjenimi in dejavnosti na šoli ........................................................................ 3

2. Samoevalvacijska področja odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci na OŠ Nove Jarše ............. 3

2.1 Namen ....................................................................................................................................... 3

2.2 Izhodišča .................................................................................................................................... 3

2.3 Vzorec ........................................................................................................................................ 4

2.4 Metoda ...................................................................................................................................... 4

2.5 Rezultati ..................................................................................................................................... 4

3. Analiza rešenih vprašalnikov ....................................................................................................... 5

3.1 Anketa za starše ........................................................................................................................ 5

3.2 Anketa za učence ....................................................................................................................... 7

3.3 Anketa za učitelje .................................................................................................................... 11

4. Povzetek in priporočila za naprej .............................................................................................. 16

5. Obogatitveni program 2014/2015 ............................................................................................ 17

6. Evalvacija Vzgojnega načrta za leto 2013/2014 ........................................................................ 19

7. Viri in literatura ......................................................................................................................... 20


2

UVOD

Šola je dolžna v skladu s projektom »Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja

kakovosti vzgojno izobraževalnih organizacij - KVIZ« in v skladu s priporočili o strukturi

samoevalvacijskega poročila (48. in 49. člen ZOFVI; Ur.l.RS 115/03, 36/08) pripraviti letno

samoevalvacijsko poročilo, ki mora upoštevati vse predlagane korake (priprava predloga poročila

(strokovni tim), obravnava poročila na seji učiteljskega zbora, predstavitev poročila svetu šole,

uporaba ugotovitev poročila za izhodišče načrtovanih izboljšav na tem področju).

V šolskem letu 13/14 smo za samoevalvacijsko poročilo izbrali področje nadarjenih učencev. Želeli

smo »izmeriti« zadovoljstvo učencev, staršev in učiteljev s ponudbo in izvajanjem dejavnosti za

evidentirane nadarjene učence.

Najprej nas je zanimalo dejansko stanje na tem področju (prednosti in pomanjkljivosti). Ugotovitve

samoevalvacije nam bodo služile kot izhodišče za načrtovanje dela v bodoče, odpravljanje

pomanjkljivosti in obogatitev programa.

1. Podlaga za delo z nadarjenimi - ZOŠ, Koncept, LDN

1.1 Izvajanje »Koncepta« v OŠ Nove Jarše

Zakon o osnovni šoli (Ur. l. RS št. 12/1996; Ur.l. RS št. 87/2011; in ZUJF,11.člen, 40/2012) kot

nadarjene opredeli učence, ki izkazujejo visoko nadpovprečno sposobnost mišljenja ali izkazujejo

izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Od uveljavitve novega ZoŠ v

2011 velja, da nadarjeni učenci niso več otroci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč, ampak

so samostojna kategorija otrok (ne potrebujejo pomoči, ampak spodbude, ustrezne pogoje, da lahko

razvijajo svoje naravne talente).

12. člen ZoŠ določa nadarjenim učencem pravico, da jim šola zagotovi ustrezne pogoje za vzgojo in

izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v

dodatni pouk (DDP) in druge oblike individualne in skupinske pomoči (ISOP), hitrejše napredovanje...

Oddelčni učiteljski zbori so postali odgovorni za individualizacijo in diferenciacijo pouka za nadarjene

(63.člen ZOFVI, Ur.l.RS 12/96 in spr., 20/11, in ZUJF 40/12), svetovalne službe pa za sodelovanje pri

načrtovanju in evalvaciji individualiziranih progamov (ZOFVI, 67.člen).

Področje dela z nadarjenimi ureja Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci (v nadaljevanju

»Koncept«), ki je bil sprejet na 25. seji strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 11. 2.

1999. Šola mora oblikovati program odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci in pri tem upoštevati

izhodišča iz »Koncepta«.


3

1.2 Oblike dela z nadarjenimi in dejavnosti na šoli

»Koncept« predvideva delovanje šole na naslednjih področjih:

a) informiranje in izobraževanje učiteljev za delo z nadarjenimi,

b) odkrivanje nadarjenih: evidentiranje, identifikacija, soglasje staršev,

c) delo z nadarjenimi učenci: priprava IP za delo z nadarjenimi, izvajanje dejavnosti,

d) evalvacijo dela z nadarjenimi (učenci, starši, učitelji).

Ugotovili smo, da damo premajhen poudarek na samo izobraževanje učiteljev. Vsak po svojih

najboljših močeh samostojno pripravlja program in ga izvaja predvsem v okviru rednega in dodatnega

pouka z diferenciranimi nalogami in z usmerjanjem učenca v obogatitvene dejavnosti (interesne

dejavnosti, tabori, tekmovanja).

2. Samoevalvacijska področja odkrivanja in dela z

nadarjenimi učenci na OŠ Nove Jarše

2.1 Namen

Pri odločitvi za področje nadarjenih je pretehtalo dejstvo, da z njimi delamo, da pripravimo načrte za

izvajanje programa, nismo pa še dobili povratne informacije, kako so z izvajanjem »Koncepta«

zadovoljni učenci, njihovi starši in tudi učitelji. Želeli smo dobiti predloge česa si še želijo in kaj jim v

okviru možnosti lahko ponudimo.

2.2 Izhodišča

Pri zastavljanju ciljev smo izhajali iz obstoječega stanja na šoli. Pregledali smo področja nadarjenosti,

sestavili tabelo (priloga) katere dejavnosti so bile v letu 2013/14 (in tudi preteklih) že ponujene,

predvsem pa nas je zanimalo, kako svoj program lahko približamo učencem z upoštevanjem njihovih

želja, predlogov staršev ter naših zmožnosti.

CILJI samoevalvacije področja dela z nadarjenimi na OŠ Nove Jarše v 2013/2014 so:

- ugotoviti obstoječe stanje, oziroma spoznati:

1. Kako nadarjeni učenci zaznavajo in doživljajo svojo vlogo identificiranega nadarjenega učenca, kaj

jim ta vloga pomeni in kako jim koristi; zanima nas tudi, kako jih v tej vlogi vidijo njihovi starši in

učitelji.

2. Kako nadarjeni učenci ocenjujejo prilagoditve, ki jim jih zagotavlja šola, kako so s prilagoditvami

zadovoljni starši in kako učitelji.

3. Kaj nadarjene učence v šoli motivira za doseganje visokih rezultatov.

4. Kako so starši zadovoljni z dejavnostmi za nadarjene, ki jih izvaja šola.

5. Kako učitelji ocenjujejo delo z nadarjenimi in kakšni so njihovi predlogi za izboljšanje le teh.

6. Kakšna izobraževanja za delo z nadarjenimi pogrešajo ali potrebujejo.

- na osnovi rezultatov načrtovati izboljšave obogatitvenega programa,

- upoštevati čim več želja učencev, staršev in učiteljev.


4

2.3 Vzorec

V vzorec smo zajeli:

33 (trenutno) identificiranih nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda, anketo jih je rešilo 30,

kar je 90%.

33 staršev, anketo jih je rešilo 29, kar je 88%

34 učiteljev (8 učiteljev prve triade in učitelji v PB ankete niso reševali), rešenih anket je bilo

28, kar je 82%.

2.4 Metoda

Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega spletnega vprašalnika, ki ga je tehnično pripravil

računalničar, vsebinsko pa Tim za kakovost in samoevalvacijo. Pri delu smo si pomagali z že

obstoječimi vprašalniki, vprašanja iz različnih tematskih sklopov smo vsebinsko prilagodili našim

ciljem. Vprašanja so bila delno odprtega tipa (prosti odgovori), večina vprašanj pa je bila izbirnega

tipa z enim ali več možnimi odgovori.

Uporabili smo 3 različne vprašalnike: za učence, za starše in za učitelje. Nekatera vprašanja so si

vsebinsko podobna, saj smo želeli dobiti podatke, ki bi jih lahko primerjali med seboj. Nihče od

anketirancev ni poznal vsebine ostalih dveh vprašalnikov. Vsaki različici vprašalnika je bil prilagojen

nagovor z navodili za reševanje.

Računalničar je pripravil tudi analizo v obliki grafične predstavitve.

Zbiranje podatkov:

Staršem in učiteljem je bil spletni vprašalnik posredovan na njihove e-mail naslove.

Zbiranje podatkov je potekalo v februarju 2014 za starše (trajanje 1 teden).

Učenci so na spletni vprašalnik odgovarjali marca 2014 (vsi na isti dan v računalniški učilnici).

Učitelji so reševali vprašalnik v aprilu in maju 2014.

Pri analizi smo iz odgovorov izluščili bistvo, ki je pomembno za nadaljevanje dela. Zbrane podatke

smo obdelali z osnovnimi statističnimi metodami (kvantitativna kategorija) – rezultati so grafično

prikazani. Odgovore na vprašanja odprtega tipa smo zbrali, uredili in interpretirali v kvalitativnih

kategorijah.

2.5 Rezultati

V nadaljevanju navajamo le najpomembnejše rezultate in zaključke, ki so podlaga za evalvacijo in

načrtovanje dela za prihodnje šolsko leto. Vzorec anketirancev je majhen, zato je vsaka primerjava z

ostalimi analizami s tega področja na državni ravni neprimerljiva. Rezultati so namenjeni zgolj

strokovnim delavcem OŠ Nove Jarše za načrtovanje LDN-ja za šolsko leto 2014 / 2015 in kot povratna

informacija anketirancem (objavljeno na spletni strani šole).


5

3. Analiza rešenih vprašalnikov

3.1 Anketa za starše

Kako na splošno ocenjujete skrb za nadarjene učence na naši šoli?

Starši so z odkrivanjem nadarjenih v veliki meri zadovoljni, bolj kritični pa so pri samem delu

z njimi.

Kako ste bili udeleženi pri evidentiranju svojega otroka kot potencialno nadarjenega?

Odgovor »d« nakazuje, da smo v sodelovanju s starši uspešni, saj je bila večina staršev

vključena v postopek evidentiranja. Kaj je mišljeno pod drugo, si nismo znali razložiti.

Kako ste zadovoljni z dejavnostmi, ki so povezane z razvijanjem potencialov vašega otroka?

Starši so zadovoljni z dejavnostmi, vendar lahko ugotovimo, da je še veliko možnosti za

uvajanje izboljšav pri sami ponudbi dejavnosti, saj tretjina staršev ni zadovoljnih.


6

Kako pomembne se vam zdijo navedene aktivnosti za razvoj potencialov vašega otroka?

Staršem se zdi najpomembneje, da je v ospredju skrb za celostni razvoj otroka ter dobro

sodelovanje z učitelji. Ugotavljamo, da jih skoraj polovica meni, da je akceleracija pomemben

faktor pri razvijanju potencialov. S tem se učitelji ne strinjamo v celoti, saj mora biti za

akceleracijo upoštevanih več dejavnikov, ne pa zgolj evidentirana nadarjenost.

Naštetih imate nekaj dejavnosti, ki bi jih šola lahko ponudila NAD učencem izven pouka. Katere izmed

naštetih bi vi ponudili svojemu otroku?

Starši želijo več dodatnih aktivnosti izven rednega pouka. Po financiranju jih nismo

spraševali, vendar menimo, da bi bili pripravljeni plačati stroške in da se zavedajo, da dodaten

program pomeni tudi dodatno finančno obremenitev. S tem vprašanjem smo želeli izvedeti,

katere kategorije jih najbolj pritegnejo.


7

Napišite dejavnosti, za katere menite, da bi jih šola morala organizirati za NAD učence.

V predlogih so starši izpostavili nekaj aktivnosti, ki se lahko izvajajo

a) znotraj pouka/ šole:

raziskovalne dejavnosti, projektno delo, praktično delo pri krožkih, več druženja med seboj,

tuji jeziki, sodelovanje z gosti – predstavitve dejavnosti (igralec, znanstvenik, …)

b) izven pouka/ šole: obiski različnih ustanov (domovi za ostarele, povezava s šolami s

prilagojenim programom, ..) – poudarili so skrb za socialno-čustveni razvoj.

3.2 Anketa za učence

Večina učencev je bila evidentirana v 4. ali 5. razredu. Po spolu so približno izenačeni. Od 33

učencev je 45 % dečkov, 55% pa deklic.

Kaj ti pomeni dejstvo, da si bil/a identificiran/a kot nadarjen/a?

Večini učencev dejstvo, da so bili identificirani nadarjeni ne pomeni veliko. Da jim je vseeno,

je odgovorilo 65% anketirancev. Prav tako menijo, da jim status ne prinaša večje popularnosti

(90%) ali pozornosti učiteljev (75%). Z dodatnimi nalogami niso obremenjeni, odgovarjali pa

so, da jim status pomeni pomembno potrditev lastnih sposobnosti, nove izzive in tudi to, da so

zvedeli o sebi nekaj novega.


8

Kaj te najbolj motivira za delo (učenje) v šoli?

Učencem je najmanj pomembno:

če so postavljeni za vodjo pri skupinskem delu in

če se učijo na pamet.

Kot zelo pomembno ocenjujejo:

občutek, da jim učitelj zaupa in jih spoštuje,

enakovrednost pri skupinskem delu,

spoštovanje različnih mnenj in pogledov,

če lahko odgovarjajo s svojimi besedami,

eksperimentiranje, delo na terenu zunaj šole,

da se učijo sami in imajo dovolj časa za vaje, poglabljanje in učenje.


9

Kakšne spremembe opažaš pri sebi potem, ko si bil identificirani kot nadarjen/a ?

Učenci se ne počutijo več vredni od drugih. Ugotavljajo, da so osebno zadovoljni, za delo

motivirani, odgovorni in da dosegajo dobre rezultate.

Kako po tvojem mnenju naša šola skrbi za nadarjene učence?

Po mnenju učencev šola dobro skrbi za nadarjene. S tem področjem ni zadovoljnih 8%

vprašanih učencev.

Kako si kot nadarjen/a učenec/ka zadovoljen/na z dejavnostmi, ki ti jih nudi naša šola?

Učenci so z dejavnostmi v veliki meri zadovoljni. Bolje so ocenili dejavnosti, ki se izvajajo

izven pouka (odgovor »d«). Z učnimi vsebinami in organizacijo pouka so manj zadovoljni.


10

Katera dejavnost za nadarjene ti je najljubša?

Spraševali smo jih le po tistih dejavnostih, ki so bile v letošnjem šol. letu na šoli izvedene kot

obogatitvene dejavnosti za nadarjene. Med najljubše dejavnosti so uvrstili tabor in

tekmovanja.

Naštetih imaš nekaj dejavnosti, ki bi jih šola lahko ponudila NAD učencem izven pouka. Katerih bi se

z veseljem udeležil?

Možnih je več odgovorov

Iz odgovorov lahko sklepamo, da si učenci želijo dodatnih aktivnosti predvsem izven pouka,

kjer bi se družili z vrstniki, ki imajo podobne interese kot oni sami. Tako pri starših kot pri

učencih so na prvih dveh mestih tabori in ekskurzije. Tudi ostale postavke se med njimi

bistveno ne razlikujejo. Učenci so zainteresirani za več različnih področij.

Napiši dejavnosti, za katere misliš, da bi jih šola morala organizirati za nadarjene učence.

V predlogih so izpostavili nekaj aktivnosti, ki se lahko izvajajo

a) znotraj pouka/šole:

raziskovalne naloge, poseben pouk za nadarjene, več dodatnega pouka, ure računalništva

(programiranje), detektivske naloge, več literarnih/ likovnih/ športnih priložnosti, več

tekmovanj, kvizov;

b) izven pouka /šole:

posebni dnevi za nadarjene, več taborov, obiski v naravi, medsebojna srečanja z zanimivimi

temami, udeležba na športnih dogodkih, nauk o delih avtomobilov, mini avto šola,

ekskurzije, nabiranje gob, fosilov – to kar nam je všeč, pomoč učencem s težavami,

inštrukcije otrokom, več dela na terenu, prostovoljstvo, več druženja med seboj.


11

3.3 Anketa za učitelje

V anketi za učitelje nas je zanimalo več področij. Z nadarjenimi delamo vsako leto, nismo pa

še nikoli naredili celotne analize kaj o tem sploh mislimo, koliko se učitelji počutimo

kompetentni, kakšni so naši pogledi in predlogi za izboljšanje tega področja. Odgovore smo

primerjali z odgovori v anketi za starše ali učence. Naši pogledi in ujemanja ali odstopanja

bodo vodilo za načrtovanje dela v prihodnjih šol. letih.

Kako na splošno ocenjujete skrb za nadarjene učence na naši šoli?

Po odgovorih sodeč, učitelji nismo najbolj zadovoljni s skrbjo za nadarjene učence. Menimo,

da nam primanjkuje podpore pri tem delu. Izobraževanj na temo nadarjenih nismo imeli prav

veliko, nanašala so se bolj na zakonodajno plat kot pa na samo neposredno delo z učenci.

Kakšna je vloga učitelja v postopku evidentiranja?

Učitelji v večini primerov predlagamo učence, starši pa se v svojih odgovorih tudi strinjajo,

da jih v večini primerov o tem obvesti učitelj oz. se posvetuje z njimi.

Koliko se počutite kompetentni na področju odkrivanja nadarjenih?

Popolnoma kompetentne se počuti le 7% anketirancev, kar nakazuje, da večina učiteljev meni,

da je na tem področju potrebno nekaj spremeniti, da se zavedamo, da nimamo dovolj

strokovnega znanja za odkrivanje nadarjenih.

Kje ste pridobili znanje o odkrivanju nadarjenih in delu z njimi?

Kar 75% vseh učiteljev je odgovorilo, da so vsa znanja pridobili s pedagoškimi izkušnjami,

ostali odgovori so enakomerno porazdeljeni (to je stvar osebne presoje, samostojni študij,

izobraževanje v času študija in izobraževanje v šoli). V času študija je ta znanja pridobilo le

7% učiteljev.

Kako bi izboljšali postopek odkrivanja nadarjenih (PREDLOG)?

Učitelji smo napisali nekaj predlogov za izboljšanje odkrivanja nadarjenih.

dodatno izobraževanje učiteljev;

učitelje podučiti, kaj je nadarjenost in kaj delo oz. marljivost

vse učence bi testirali

sistematično spremljanje otrok od 1. razreda dalje

to bi morala biti naloga ŠSS oz. strokovnjakov s področja nadarjenosti

različni testi za odkrivanje, ki bi jih posredovali strokovnjaki na teh področjih

boljše sodelovanje s starši in učitelji ter razredniki, anketa med vrstniki, tekmovanja

med razredi in na šoli, večja fleksibilnost in ažurnost vodstva


12

Kaj za učitelja pomeni (predstavlja) delo z nadarjenimi?

Učitelji se zavedamo, da delo z nadarjenimi učenci pomeni drugačen način dela. Od učitelja

to zahteva več sodelovanja z učenci, povečan obseg dela, večjo zahtevnost pri pripravi in

izvedbi pouka, je pa hkrati to delo tudi za večino bolj zanimivo in tudi bolj odgovorno.

S kakšnimi vprašanji se nadarjeni učenci obračajo na učitelja?

Predvsem prinašajo različna besedila v branje, iščejo informacije o dodatni literaturi, zanima

jih način reševanja kompleksnejših nalog, dajejo pobude za dodatne aktivnosti, zanima jih,

kje pridejo do informacij, kako nekaj narediš, kje bi lahko pridobil dodatno znanje, želijo

razlago vsebine, ki jo v razredu samo omeniš, ker je preveč zahtevna za večino učencev in ni

v učnem načrtu, iščejo pomoč pri analizi kakšnega problema.

S kakšnimi vprašanji se starši nadarjenih učencev obračajo na učitelja?

Zanima jih napredek otroka, sprašujejo po mnenju o vključenosti v več dejavnosti, zanima jih

možnost udeležbe pri dejavnostih v višjih razredih, kako bi lahko otrok pridobil še več znanja,

kako naj otroka pripravijo/motivirajo za dodatne stvari/naloge (otroci mislijo, da jim ni

potrebno nič delati, če so nadarjeni), kje pridejo do informacij, kdo jim lahko pomaga, katerih

tekmovanj se lahko udeležijo, včasih so tudi zaskrbljeni, utrujeni zaradi zahtevnosti njihovega

otroka, pogosto potrebujejo nasvet, kako ga dodatno zaposliti.


13

Kolikšno je zadovoljstvo učiteljev z dejavniki, ki vplivajo na delo z nadarjenimi?

Iz odgovorov je razvidno, da smo se učitelji odločali za srednje zadovoljstvo na vseh

področjih. To nam nakazuje, da se vsa področja lahko izboljšajo, posebno pozornost bo

potrebno nameniti sodelovanju znotraj šole.

Koliko pozornosti namenjate področjem, pomembnim za kakovostno delo z nadarjenimi?

Učitelji veliko pozornosti namenjamo področjem, ki nas zakonsko zavezujejo k izvajanju

programov za delo z nadarjenimi (pripravi, izvajanju in evalviranju IP-ja), sprotnim

vsebinskim in organizacijskim prilagoditvam, skrbi za celostni razvoj otroka, delno pa tudi

razširjenemu programu znotraj šole in obogatitvenim dejavnostim.

Iz odgovorov je razvidno, da je najbolj pereče področje prav strokovno izobraževanje. Že v

prejšnjih odgovorih je bilo razvidno, da se učitelji zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne

počutimo dovolj kompetentni za odkrivanje nadarjenih, izstopa pa tudi mnenje, da bi

evidentiranje nadarjenih morali prevzeti strokovnjaki s tega področja.


14

Koliko se počutite kompetentni na področju VIZ dela z nadarjenimi?

Na področju dela z nadarjenimi se učitelji počutimo bolj kompetentni kot pa na področju

odkrivanja nadarjenih.

Katere vsebine bi vas pritegnile, če bi se odločili za izobraževanje za VIZ delo z nadarjenimi?

Učitelje najbolj zanimajo značilnosti in posebnosti nadarjenih, komunikacija z njimi in

motiviranje za delo. Kot manj pomembna znanja navajamo evalvacijo IP-ja in samo

ocenjevanje nadarjenih.

Napišite dejavnosti, za katere menite, da bi jih šola morala organizirati za nadarjene učence.

raziskovalni tabori različnih vsebin/ področij (družboslovni, naravoslovni, športni,..),

tabori po razredih (5., 6.), (7., 8.) in 9. r.,

tematske strokovne ekskurzije,

obiski raznih ustanov, prireditev, dogodkov (tematske razstave, trenutni aktualni

dogodki),

športne aktivnosti (pohodi, druženja, tekmovanja,udeležba na športnih aktivnostih –

kros, maraton, tek trojk, ulična košarka …),

pestri dnevi dejavnosti (ponuditi več vsebin),

raznoliki krožki / posebne ure (prostovoljstvo),

več empiričnega, raziskovalnega dela, primerjava med vrstniki, izmenjava izkušenj,

nadaljevanje sedanjega dela, sodelovanje z ostalimi šolami,

delo na šolskem vrtu, skrb za okolico,

več tujih jezikov vključno z latinščino,

šolski ples, šolsko glasilo, šolski radio, snemanje filmov.


15

Napišite tiste dejavnosti, ki bi jih z vašega področja vi lahko ponudili nadarjenim učencem.

Vrstni red področij je zapisan glede na število odgovorov. Kjer je bilo več odgovorov enakih,

pomeni, da je več kot 1 učitelj zapisal isto področje.

udejstvovanje v dramski skupini, obiski kinomatografov in gledališč,

obisk kulturnih ustanov, dogodkov, prireditev, razstav

pohodi in aktivnosti v naravi, obiski športnih prireditev in aktivna udeležba na njih,

sodelovanje v literarnih in likovnih natečajih,

organizacija in vodenje strokovnih ekskurzij, taborov,

raziskovalno delo,

vodenje različnih delavnic (ustvarjalnost, srečanja s pesniki/pisatelji),

poučevanje tujega jezika,

izdaja šolskega glasila v tujem jeziku,

vodenje učencev pri medsebojni pomoči, razreševanju konfliktov,

priprava medrazrednih tekmovanj v znanju / kvizi,

snemanje filmov,

delo v prvi triadi, ko so nadarjeni še skriti, neodkriti,

nastopi učencev za starše.

Pomanjkljivosti in težave, ki jih učitelji opažajo pri VIZ delu z nadarjenimi

Večina učiteljev največ težav vidi v pomanjkanju časa tako učiteljev kot tudi učencev in

preobremenjenosti obojih.

Ponavljali so se zapisi:

pomanjkanje časa,

premalo časa in znanja,

nimam časa, saj imam preveč dela z učno šibkejšimi učenci,

premalo ur dodatnega pouka,

premalo dodatnih ur,

problemi z urnikom,

pomanjkanje časa pri učencih (imajo veliko dejavnosti),

časovna preobremenjenost nadarjenih.

Izpostavljeno je tudi, da

niso vsi nadarjeni pripravljeni na dodatno delo,

se nekaterim učencem ne da, da bi še kaj naredili,

učenci želijo prehitro in na enostaven način doseči dober rezultat,

je premalo povezanosti po vertikali in načrtovanja aktivnosti za posameznega

nadarjenega učenca,

je premalo vključevanja ŠSS v samo neposredno delo z otroki,

je težava tudi pomanjkanje denarja, preveč birokracije – učitelji moramo vse

dokumentirati, plačila za dodatno delo ne dobimo.


16

4. Povzetek in priporočila za naprej

V tem šolskem letu smo se prvič intenzivneje ukvarjali s področjem nadarjenosti. Z anketami,

ki so jih reševali učenci in starši, smo želeli ugotoviti obstoječe stanje na področju nadarjenosti.

Zanimalo nas je predvsem to, kako dejavnosti, ki že potekajo na šoli, doživljajo učenci in njihovi starši,

pomembni podatki pa so predvsem njihove želje za načrtovanje in izboljšanje tega področja.

Pri analizi ankete za učitelje pa smo želeli ugotoviti, kako strokovni delavci vidimo celotno področje,

kaj najbolj pogrešamo in na osnovi rezultatov načrtovati izboljšave obogatitvenega programa ter

upoštevati čim več želja učencev, staršev in učiteljev.

Ugotovili smo, da je kar nekaj področij, ki jih učitelji s svojim znanjem in interesi lahko ponudimo kot

dejavnosti za nadarjene. To se nanaša predvsem na izvajanje aktivnosti izven pouka, ki so jih tako

učenci kot tudi starši navedli kot želje po tem, da bi se v take oblike dela z veseljem vključili.

Iz odgovorov učiteljev lahko sklepamo, da nam primanjkuje strokovnega znanja na področju

odkrivanja nadarjenih, kompetentnejši pa se počutimo na področju izvajanja vzgojno izobraževalnega

dela z učenci, čeprav priznavamo, da smo to znanje pridobili skoraj izključno s samoizobraževanjem

in v zelo majhni meri z načrtnim izobraževanjem na šoli ali med študijem.

V prihodnjih letih je smiselno načrtovati izobraževanja na temo nadarjenosti. Tu ne mislimo na

splošne teoretične osnove, ampak na konkretna vsebinska področja, ki so razvidna iz grafičnega

prikaza. Šibkejše področje je tudi izvajanje vzgojno izobraževalnega dela znotraj pouka. Na tem

področju bo potrebno več vertikalnega sodelovanja med učitelji in vključevanja ŠSS pri sami pripravi

in spremljanju IP-ja za posameznega učenca.

V anketi nismo analizirali posameznih področij nadarjenosti, kar bi bilo zelo smiselno. Ne smemo

vseh vrst nadarjenosti metati v »isti koš«, saj so potrebe učencev, ki so nadarjeni npr. na športnem

področju povsem drugačne kot potrebe tistih, ki so nadarjeni npr. na umetniškem.

Smiselno bi bilo učence razvrstiti glede na področje nadarjenosti in nameniti več pozornosti

pripravi avtentičnih obogatitvenih dejavnosti glede na potrebe nadarjenih učencev.

Na to nakazuje tudi izbor dejavnosti, ki so jih navajali tako učenci kot tudi njihovi starši, ki so gotovo v

večji meri izhajali le iz področij nadarjenosti za svojega otroka.


17

5. Obogatitveni program 2014/2015

Program bomo med šolskim letom dopolnjevali in na koncu leta naredili analizo o udeležbi,

primernosti vsebine in zadovoljstvu. Predstavljen je le program, ki ga načrtujemo izven pouka, kot

ponudba obogatitvenih dejavnosti.

OBOGATITVENI PROGRAM za nadarjene učence v šolskem letu 2014/2015

Vsebina, naslov dejavnosti mentor razred čas izvedbe

1. Ogled gledališke predstave v

MGL M. Sovdat

4. – 9. dramski krožek

odvisno od razpisanega programa

2. Koncert v CD ali v Filharmoniji Z. Dimitrovska 6. – 9. odvisno od razpis.

programa

3. Ogled likovne razstave D. Medvešček 6., 7. odvisno od razpis.

programa

4. Ekskurzija v Škocjanske jame R. Kodrič

L. Duh 6. – 9. 18. 9. 2014

5. Ekskurzija v Zagreb R. Kodrič

L. Duh N. Panič

6. – 9. pomlad 2015

6. Dodatne vsebine, pomoč

šibkejšim učencem M. Čuk 6. – 9. celo leto

7. Prvaki znanja R. Kodrič 7. – 9. celo leto

8. Vesela šola P. Žele 4. – 9. celo leto

9. Tekmovanje v znanju o

sladkorni bolezni L. Duh 6. – 9.

17. 10. 2014 22. 11. 2014

10. Tekmovanje za Proteusovo

priznanje L. Duh 6. – 9.

22. 10. 2014 5. 12. 2014

11. Tekmovanje iz naravoslovja

Kresnička L. Duh 1. – 7. 11. 2. 2015

12. Prirodoslovni muzej ali

aktualne razstave L. Duh 6. – 9.

odvisno od razpis. programa


18


13. Aktualne razstave N. Panič 6. - 9. odvisno od razpis.

programa

14. Športna tekmovanja T. Kumer

V. Rešetar 4. – 9. celo leto

15. Šahovska tekmovanja R. Kodrič 3. – 9. celo leto

16. Kaligrafska delavnica

M. Arbeiter 4. - 9.

konec oktobra 2014

17. Musical Romeo and Juliet,

Cankarjev dom M. Janše 6. – 9. december 2014

18.

Obisk razstave Cerkovna ordninga in kaj nam povejo

pripisi o njej, Narodna in univerzitetna knjižnica v

Ljubljani

U. Kos 8. -9. 22. 9. 2014

19. Tekmovanje v znanju

zgodovine N. Panič 8. – 9.

9. 12. 2014 3. 2. 2015

14. 3. 2015

20. Tekmovanje za Vegovo

priznanje B. Krištofič Kobal 1. – 9.

19. 3. 2015 1. 4. 2015

18. 4. 2015

21. Tekmovanje za Stefanovo

priznanje K. Hočevar 8. – 9.

11. 2. 2015 27. 3. 2015 11. 4. 2015

22. Tekmovanje za Cankarjevo

priznanje S. Pigac Kokalj 2. – 9.

4. 12. 2014 22. 1. 2015 28. 3. 2015

23. Tekmovanje za Preglovo

priznanje M. Bregar 8. – 9.

19. 1. 2015 7. 3. 2015


angleščine M. Janše 7. – 9.

20. 11. 2014 28. 1. 2015 24. 3. 2015


nemščine M. Janše 9.

25. 11. 2014 5. 3. 2015


geografije R. Kodrič 6. – 9.

10. 2. 2015 10. 30. 2015 14. 4. 2015

27. Tekmovanje Bober

(računalništvo) M. Arbeiter 2. – 9.

10.-14. 11. 2014 17. 1. 2015

28. Male sive celice P. Žele 7. 18. 9. 2014


19


29. Tekmovanje Mega abeceda P. Žele 8. – 9. pomlad 2015

30. Zlata kuhalnica M. Bregar 6. – 9. 4. 10. 2014 maj 2015

31. Lefo – hitro in zanesljivo

računanje B. Krištofič Kobal 1. – 9.

10.-21. 11. 2014 8.-19.12.2014 12.-23. 1. 2015

21. 3. 2015

32.

Fotografski natečaji po vsej Sloveniji (npr. natečaj za

osnovnošolce fotografskega društva SVIT Celje "Bistvo

očem skrito, srcu odkrito").

T. Gnilšek 6. – 9. celo leto

33. Obisk doma za ostarele B. Vidmar Peršin 4. – 6. med letom

34. Raziskovalne naloge K. Hočevar 8. – 9. celo leto

35. Likovni natečaji Učitelji likovne

umetnosti 1. – 9. celo leto

36. Literarni natečaji Učitelji slovenščine 1. – 9. celo leto

6. Evalvacija Vzgojnega načrta za leto 2013/2014

Področje vzgojnega delovanja je opredeljeno v vzgojnem načrtu, revidiranem marca 2013. Vzgojne ukrepe smo izvajali v skladu z vzgojnim načrtom. Večinoma smo uveljavljali restitucijske ukrepe in alternativne vzgojne ukrepe, ki so se izkazali za najbolj učinkovite v smislu preventivnega preprečevanja vzgojnih problemov. Sledili smo izkušnji, da so formalne kazni manj učinkovite. Področja, izbrana za izvajanje vzgojnih ukrepov so bila naslednja: Vključevali smo starše v reševanje vzgojnih težav, ti so sodelovali v procesu reševanja vzgojnih težav njihovih otrok v fazi svetovanja in usmerjanja ter bili kot partner vključeni v vseh nadaljnjih postopkih. V reševanje problemov, kjer smo potrebovali pomoč tako v šoli kot tudi starši, smo vključevali zunanje institucije: Centre za socialno delo, Svetovalni center, specializirane ustanove, Centre za duševno zdravje pri Zdravstvenih domovih… (napotitev staršev v starševsko delavnico, šolo za starše…).


20

V izvajanje vzgojnih ukrepov in reševanje vzgojnih težav so se vključevali tako učitelji kot tudi vodstvo šole. Ravnali smo po Pravilih šolskega reda OŠ Nove Jarše in Hišnem redu. Izvajanje vzgojnih ukrepov je bilo povezano s priložnostmi za učenje in spreminjanje vedenja. Namenjeno je zaščiti pravic, vzdrževanju pravil in dogovorov ter upoštevanju obveznosti. Uporabljali smo jih:

1. kadar učenci zavračajo samopresojo, svetovanje in usmerjanje, 2. niso pripravljeni upoštevati potreb in pravic drugih, 3. ponavljajo kršitve šolskih pravil in dogovorov.

Izvajali smo tudi alternativne ukrepe, in sicer: 1. dodatne zadolžitve izven pouka v šoli in izven nje, 2. poravnava škodljivih posledic ravnanja, 3. obvezna strokovna obravnava v šoli ali izven nje, 4. ukinitev nekaterih pravic, ki so pridobljene s statusom učencev ali nekaterimi ugodnostmi, 5. zadržanje na razgovoru.

Za učence smo tudi organizirali delavnico o medsebojnih odnosih, ki jo je izvajal Center za pomoč mladim. Pri reševanju vzgojnih problemov je bila zelo pomembna hitra odzivnost in pravočasno reševanje problemov ter sodelovanje staršev, učiteljev in učenca. Starši so bili enakovreden partner pri uresničevanju ciljev Vzgojnega načrta, mesečno so se srečevali na govorilnih urah in roditeljskih sestankih ter delovali v okviru Sveta staršev. Tudi v bodoče bomo skrbeli za občutek varnosti in zaupanja, izvajali dejavnosti, ki postavljajo v ospredje sodelovanje, se pogovarjali o vrednotah in spoštovanju pravil ter razvijali vrstniško pomoč.

7. Viri in literatura

Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v OŠ (1999), ZRSŠ, Ljubljana.

Juriševič, M. (2012): Nadarjeni učenci v slovenski šoli, PEF Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

George, D. (1997): Nadarjeni otrok kot izziv, ZRSŠ, Ljubljana.

Model odkrivanja nadarjenih otrok v OŠ in dela z njimi. Iz prakse za prakso. (1991), ZRSŠ, Ljubljana.

http://www.zrss.si

http://www.zrss.si/pdf/210911135740_ssd_nadarjeni20koncepto%C5%A1.pdf

http://www.zrss.si/

http://www.zrss.si/pdf/210911135740_ssd_nadarjeni20koncepto%C5%A1.pdf

Documents

SAMOEVALVAIJSKO POROČILO 2013/2014 OSNOVNA ŠOLA …Samoevalvacijsko poročilo 2013/2014 2 UVOD Šola je dolžna v skladu s projektom »Zasnova in uvedba sistema ugotavljanja in zagotavljanja