S90BQDHa SL09EHI]aVICTOR MARTINEZ r,o

Buenos Aires

R^istro Nacional de la PropiedadIntelectual 2G0254

Año (Lelo) VI.

Konec ialoigre?V dneh, ko pisemo te vrstice, pretresa

svet noviea o zalostnem koncu ceskoslo-

vaskega zunanjega ministra Jana Masa-ryka. Sainomot je izvráil sin velikegafilozofa Tomaza G, Masaryka, ki je postal slaven zlasti zaradi fílozofskega de-

la "Samomor". üsoda je tako tvda, da

hoce skoraj da vsiliti nazií-anje, da oceni bil dovolj odlocen, ko je postavljal

misli za obsodbo samomora.

In resniéno trda je ta usoda kar za

ceJo vrato politikov in mislecev, ki mo-rajo sedaj v teh dneh ugotavljati, da jekomunizem zlo, s katerim se pripravljanajatraánejsii obracun in ameriskldrzavni tajnik Marshall pravi, da jezaradi tega sedaj polozaj izredno napet.Ko bi enake nazore imeli pristojnidrzavniki tedaj, ko so sklepali dogovo-re V Teheranu in v Jalti, ne bi bili pri-

lYiorani sedaj priznavati, da je njihova

politika prispela na prag - samomora.

Zanimivo je s tem v zvezí braíi spo-

míne tistega, ki je v ¿eskoalovaskí po-

zvan nadaljevati dslo Tomaza G. Masa

ryka. In to je sedajjji predsednik repu-

blike Edvard Benes. Ti spomini izhajajosedaj V veiíkem argentnskem popoldnev-niku "La Razón", k¡ izhaja v Buenos

Airesu. V vseh svojíh trditvah ponavija

Benes vedap eno in isto in sicer to, da

je samo Sovjetska Rusija tista, ki jesposobna. zavarovati mir in demokiaci-

jo V svetu. Sicer je ta demokracija ne-

koliko "progresisticna", toda kaj zato!

Saj je Sovjetska Rusija tista, kl more in

cdina sme zavaravati ceikoslovasko ne-

odvisnost pred vsemi napadi, zlasti pa

pred nevarno Nemcijo. Zato — pravi

Benes — mora ceskoslovaska zunanja

pciitika imeti samo en cilj pred ocmi;

druga svetovna vojna se mora zaklju-

citi tako, da bosta imeli Sovjetija in

CSR skupne meje.

Beneseve nade so se uresnicile! Rusi

ja sedi na Karpatih in komunisti so od-

jedli CSR celo se Podkarpatsko Rusijo.

Toda Benes pravi, da je to z veselim

srcem odstopil Rusom! Toda sedaj se

dogaja nekaj, cesar Benes in pred njim

drugi niso pz-ícakovali.. Sovjetom ni do

volj, da imajo skupno mejo s CSR.

Bratska Ceskoslovaska jim ni dovolj, ce

je samo bratska — postati mora se vse

vec, postati mora komunisíicpa. Stalinuni za obrambo CSR pred í^einci ali dru-

gimi, njemii je zato, da je v sredo Pra

ga postay7"J nov .stroj za prodiranje ko-munistíéne revolucíje v svet. Ko sta Ma-saryk in Benes v Jetu 1939 bezala predHltleijem z doma, sta odhajala v svetz zavestjo, da jima je bila odvzeta do-

movina izacasno), ko pa je zadrgnílCSR Stalin v syoj komunisticni vozel,je Masaryk izgpbil zivljenje, dr. Benespa je ze dejansko jetnik v svojih vlad-nih pi'osíorih. In-vse to je storila "pro-gresivnost", k¡ se je dr. Benes — in to-

liko drugib — ni ba'-In ker smo spet v letu stoletnice re

volucíje I&48, ponovimo besede, ki jih jeV zecetku 19. stoJeíja izrekel Mettter-ních: "Mir z revolucijo je nemogoc!'Danés stavlja komunizem pi'ed svet cístodrugacno revolucijo, kakor pa je bilatista, ki je motila Metterchnicha. Toda•s svojim prodiranjem vedno strahotne-je in vevarneje prlnasa s seboj ze splos-no spoznanje: komunizem je sistem, ki

"ESLOVENIA LIBRE"

GUSILO SIOVENCEV V JUZHI AMERIKI

Buenos Aires, 15. marca (marzo) 1948

lEPE IN BLAGOSLOVIJENE VEllKONOcNE PRAZNIKE 2ELiVSEM NAROCNIKOM, CITATELJEM IN PRIJATELJEM

"Siobodna Slovenija"

NaSa pot je prava

>5.2 FRANQUEO A PAGAR

V domovini smo Slovenci praznovali

praznike na clsto poseben slovenski na-

cin. Ko hodimo po svetu, nikjer ne si-e-

5amo kaj podobnega.

Slovenska Velika noc!

Nase matere in zene, nase sestre inhcere so imale polne roke dela, da so na

se domove pripravile za te praznike. Patudi duhovno se je vsak izmed ñas pri-pravil na sveeane prazniíne dni.Bozji grobovi v cerkvach, velikonoeni

obredi, procesije, bandera, velikonocnapesem, zmagoslavno zvonenje zvonov,biagoslavljena oJjka in butara, zegen inpirhi, pa sé in se. y svecanem in prero-jenem razpolozenju so nam obrazi po-stali mílejaí, besada neznejsa. Dozivlja-U smo praznik ocíácevanja, trpljenja invstajenja. Tako je bilo doma.

In letos? Gama Velika noc se bliza,

odkar je slovenski narod nastopil svojposebni krizeví pot. Zbrali smo si pottrpljenja in preganjanja, ker se nocemoodreci tistenm, kar nam je sveto.

Letos bodp. nase misli najpvej bezaledomov. V duhu bomo gledali slovenskozemljo, prepleteno s trnjem nasilja,ki-vi, smrti, grobov, jec in preganjanja.Stopili bodo pred ñas obrazi nasih dra-gih, polni bolecine, a obenem polni hrc-penenja, kedaj bodo zopet zap'eli zvono-vi vstajenja. Na§a misel jim bo Selelablagoslovljenen praznike in povezala sebo z njihovo. Hítela bo dalje tja med

Zilo in Dravo. Srecala bo nase brate in

sestre, ki trpijo v taboríscih ali pa be-

gajo sem in tja, preganjani od. svojih

sovrazníkov. Pa bo sla misel v Pi-ancijo,

Nemcijo, belgijake rudnike in v Italíjo.

Povsod bo nasla Slovence. ki nosijo kriz

preganjanca, begunca...

Osmi Veliki petek slovenakega trpljenja! Ne omahujemo!

Zdnjzimo se v tvpljenju in boleciní za

osmo Veliko noc mi vsi: oni doma in oni

po taboriScih Evi-ope, oni v Angliji, kakor tudi vsi, ki si gorí od Kanade pre-

ko neizmeíTiih razdalj do Ognjene Zem-

Ije ze ustvarnjamo novo zivljenje. Zdru-zímo se kot bratje in sestre z velikimzadolcenjem in zavestjo, da je bila inje nasa pot prava. Svet ñas je zaníce-

vai radí nasegn spoznanja in trpljenjain izrocal rabljem nase brate in sestre.

Istí svet danés z mozgani trdoglavegaotroka spoznava, kar je bílo nam jasno,ko smo pred 8 ieti nastopili ñas krizevpot.

Ñas sovraznik je libkejsi od ñas. Oiigradí na sovrastvu, brezbostvu In nasi-

Iju. Mi pa smo povezani v medseboiniIjubezni, In hocemo svobodo, ki bo slo-nela na temeljih krscanstva.Zato verujmo v tistí dan, ko bodo za-

peli zmagoslavno nasi zvonovi ín bomo

mi vsi prekaijeni in precisceni v trpje-nju zopet praznovali naso pravo sloven-sko veltkonocno vstajenje.

Blagoslovitev naSih prostorovKako zelo smo si ¿eleli ognjisca,

ki bo ñas vse zdruzevalo v bratskiIjubezni in pomoci, je pokazalablagoslovitev novih pros t o r o v"Drustva Slovencev" v nedeljo 7.marca. Tako krepke druzine Slovencev se nismo videli zbrane, odkar smo V novi domovini. Od vsehnajbolj oddaljenih krájev veleme-sta so prihiteli rojaki, da s svojonfivzocnostjo pokazejo, kako zares so si zsleli imeti sredisi'e, kjerse bodo zdruzevali in shajali in sese naprej v skupnih prizadevanjihkrepiii V nacelih, ki so jih gnala vtujíno.

Svei'anost se je zaíela s svetoma.so, ki jo je daroval castni pred-.sednik dru.stva g. Janez Hlodnik.Toplo preseneéenje nam je ¿e prisluzbi bozji pripravil mosski oktetclanov EPZ, ki je tokrat prvié nastopil pred nami v novi domovini.Po sveti maM so se vsi udelezencizbrali V okrasenih prostorih naVíctor Martínez 50. Slovesnost jeposebno povzdignila navzocnost

>

je nespravljiv s temelji organízacijepostene clove.ske druábe in ce bi éloves-tvo kloniJo pred komunizmom, bi tozanj pomenilo — samomor.

a 1Z "cww gao oOCS£o-cü

TARIFA REDUCIDA

Cunccsiún 3821

N'' (étev.) 6.

zupnika cerkve Svete Jiilije g. Fi-galla, ter zastopnikov argentinskihfarnih organizacij te cerkve.-

Blagoslovil je nove prostore g.Janez Hladnik, ki se je uvodomazahvalil predvsem navzocemu g.zupniku Figallo, da je tako veliko-dusno odstopil ziipníjske prostorenasemii drustvu. Pozdravil je vseargentinske goste in .stevílno dru-zino slovenskih rojakov. Nato jeblago.glovil vse prostore iñ prosilnanje tako zares potrební bozjiblagoslov.Po blagoslovitvi je spregovoril

predsednik drustva g. Milos Stare,ki se je spomnil trnjeve poti slo-venskega protikomunisticnega begunca. Spomnil se je dobe, ko smoV domovini blagoslavljali prosvet-ne domove. Sedaj ñas je komunisticni nasilje razgnalo po vsem.svetu. Z naceino trdnimi besedamije pozval vse rojake k bratskemu.sodelovaniu in medsebojni Ijubezni. Pozval je vse navzoce, da sivsak po svojih moceh prizadeva,da bi mogli-óim prej priti za namitudi oni nasi bratje, ki .se cakajopo taboriséih v Evropi.Za skiep je mo.ski oktet zapel ne-

(Daljc na 2. strani)

¿Fin de iaTragedia?En Praga terminó con el suicidio el Mi

nistro checoslovaco Jan Masaryk, hijo

del famoso filósofo Tomás G. Masaryk

.que en su libro filosófico "El suicidio"prohibe el suicidarse. Podríamos juzgarque e! padre del libro no era tan decidido on condenar el suicidio.

Realmente resulta difícil la situación

de aquellos políticos y pensadores que

recién ahora llegan a la conclusión deque el comunismo es un mal que tiene

que ser exterminado. Dice el generalMarshall justo en estos días que la si

tuación internacional está poniéndose

cada vez más tirante. Realmente la si

tuación estaría muy diferente si de lamisma manera juzgaran los estadistas

al comunismo en aquellos tiempos cuan

do hacían con Stalin los pactos de Te

herán, Yalta y Potsdam.

En estos días terminó de pubhcar "La

Razón" las memorias del presidente che

coslovaco Eduardo Benes, continuaJov

de la obi-a do Tomás Masniyl; en Praga.

Subraya en su escrito con irislstsneiu

que únicamente la Rusia Soviética brin

da garantías para la paz y la democra

cia verdadera. Reconoce que esa demo

cracia es "un tanto progresiva'' pero no

importa, pues la Rusia Soviética es la

única potencia según él, capuz, de rss-

guardar efectivamente contra fudo.s loa

ataques especialmente contra Alemania,

la independencia checoslovaca. Pos- ta!

razón puso Benes como punto primor

dial de su política: después'do la segun

da guerra la Checoslovaquia y Rusia Soviética deben ser vecinos.

Los deseos de Benes son realidad —

Rusia se radicó en los. Cárpatos y quitaron a Checoslovaquia la Rusia Suh-

carpática. Expresa Benes su gran coii-tento al poder ceder esos teiritorios a

Rusia.

Pero ahora sucede algo que Benes noesperaba. A los Soviets no les basta el

limite común con Checoslovaquia. Elpaís hermano de Checoslovaquia no Iessatisface con seu hermano sino que tiene que ser comunista. A Stalin poco le

importa la defensa de Checoslovaquia

contra Alemania. A él le importa colocar en Praga un nuevo instrumento

para la propagación de la revolución

comunista.

En el año 1939 al apoderarse Hitler

de Checoslovaquia huyeron Masaryk yBenes perdiendo su patria tempoj-alinen-te. Ahora al ser encuadrado la Checoslo

vaquia en la construcción de-Stalin Ma-

sai-yk renunció a la vida y Benes quedóprisionero en las manos de los gobernantes. Y todo eso gracias "a la pro-gression" de la cual Benes y tantos otrosno querían tener miedo.Hace más de cien años expresó

Metternich: "¡Con la revolución no haypaz!" La revolución que propaga el comunismo es muy diferente de aquellaque inquietaba a Metternich.

Recién al imponerse trae el comunismo el conocimiento claro de que es unsistema incompatible con los fundamentos de la sociedad. Plegarse delante delcomunismo significa para la humanidad— el suicidio.

Stran 2.SVOiíO.ONA SL0V=2NIJA

Vpraianja okoli AntarktideTudi V nasem listu smo ze ome-

nli. kako perece postaja vprasanjeAntarktide, to je podrocja okolijuiinega tecaja. Med Anglijo iiiArgentino je bilo izmenjanih zeveí' not zaradi po.sesti Malvínskihotokov (Falkland) in pred krat-kim je cliski predsednik obiskaltista podrocja, ki jih Cíle zahtevazase, a njih posest Anglija ospo-ravH. Anglesko casopisje pise zeloostro o tej zadevi, neki londonski,list pa je podcrtal vaznost tegavpraíanja, ko je navedel, da bi "vshn'aju vojne ena atoraska bombarazdejala Panamski kanal in zato.si mora Anglija zavarovati pot vTihi ocean tako da ima ob Magel-lansovem prelivu svoja oporiséa''.In ta oporiséa so Malvinsko oto-i'je, ki pa jih Argentina terja zase.

Anglija je sele leta 1908 obja-vila prvo patentno listino, v kate-ri pravi, da proglasa za svojo po^.sest vso Malvinsko skupino in .secelo tudi Ognjevo zemljo in ar-gentinsko pokrajino Santa Cruz.Leta 1917 pa je angleska viadaobjavila drugo patentno li.stino, vkateri je iz svoje posesti izkljuéi-la tiste dele, ki so bili na juzno-ameriskem konfcinentu in si je pri-drzala samo otoke.

Ameri.ski znanstvenik JuliusGoebel pa je preiskal listine, ki senahajajo na Kolumbijski univerziv USA, V Madridu in v Parizu. Izteh listín je mogel ugotoviti, da soAnglezi zapustili Malvinsko otocjeV letu 1771. Iz listín nikakor nirazvidno, da bi ang. mornarji opa-zili otoke V letu 1591 in 1594; zeioverjetno je otocje odkrila morna-rica skofa iz. Plasence, ki je od-plula iz Sevilla v letu 1540. Today 16. ¡n 17. stoljetu je med prav-niki prevladovalo naéelo, da nidovolj, i'e kdo otoke ali ozemljasamo odkrije, amp.ak je tudi tre-ba, da zasedbo dejansko izvede.Zlasti Anglezi so zagovarjali tonácelo, ko so kolonizirali dezele,ki .so jih pred njimi odkrili, span-ski, portugalski in nizozemskimornarji. Angle.sk¡ admiral An-son je v letu 1749 nameraval eks-pedicijo na Malvinsko otocje, todaspanski kralj je izkrcanje prepo-yedal, ce-s da angleski znanstveni-ki inmajo niéesar iskati na tehotokih. Francoski moniar Bou-gainville je v letu 1764 priplul naotocje in ga proglasil za posestfroncoskih kraljev. Spanski kraljile protestiral in tri leta kasnejeso Francozi otocje zapustili inspanski kralj je vse podrocje pod-redil svojemu 'guvernerju, ki jeimel svoj sedez v Buenos AiresuLeta 1765 pa se je na otoku izkr-.cal angleski major Byron in v svo-jem delu ustanovil pristanisée Vzacetku leta 1768 pa je kralj na-

(Nadaljevanje s 1. strani)kaj nai-odnih pesmi in tako dvig-nik sijaj lepe slovesností. 'Po blagoslovitvi je bilo skupno

kosilo, katero je pripravila ne-umorna odbornica gdé. MarijaPetelinova. Po kosilu so ostali vprijateljakem razgovoru znanci ínprijatelji, ki sicer zive v istemmeatu, a se radi ogromnih razdaljredko vidijo. i

■Tako bodo novi druítveni pro-stori tudi V bodoée .sluzili cim tes-nejsi povezanosti in stikom naMhrojakov v Buenos Airesu, ki se bodo tu lahko se.stajali vsaj vaako ne-deljo,

rocil guvernerju Bucarelliju vBuenos Airesu, da naj ne dovoli,da bi bili Anglezi se na .Malvin-skih otokih in da jih naj od.stranis silo, ée bi bilo treba. Bucarellije poslal na otoke vecjo mornari-cí) in ko se Anglezi niso hoteliumakniti, so spanske ladje zaéelestreijati, nakar so Anglezi takojkapitulirali in odpluli na edini la-dji "Favourite", ki so jo imeli.Takrat je nastala taka napstostmed Anglijo in Spanijo zaradiMalvínskih otokov, da se je bilobatí vojne. Po daijsih pogajanjihje bilo sklenjeno, da Spánija po-vrne vso .skodo, ki so jo angleskepaprave in angleski podaniki imeli na otokih zaradi spopada, vendar je bilo V posebni listini pov-darjeno, da .so otoki last Spanije.

Na otokih je poslej ves cas tudibiia spanska posadka ali pa span-.ski guverner, dasi so se Anglezi .sevracali v Port Egmont. Med voj-

no z Napojeonom na otokih ni bi-}o nikogar. V letu 1820 pa so po-se.st otokov prevzeJe Zdruzeneprovinee ob Río fie la Plata kotdedinje spanskih posesti. Dasi .jeangleski konzul v Buenos Airesuprotestiral, je argentinska viadazacela kolonizirati otoke.

Nekaj iet nato je prislo do spo-ra z ZíJruzenimi driiavami in ame-riska krizarka "Lexington" je vznak represalij ñapadla otoke inakoraj da unié-ila lepo se razvijajo-éo argentinsko kolonijo. Med po-gajanji z Zdruzenimi drzavami jeAnglija izrabiia priliko in .se po-lastila Malvinskih otokov. Vec kopol stoletja je bila Anglija brezposadke ali guvernerja na otokihin sicer v skiadu z dogovori sSpanijo po izvedeni akciji Buca-rellija.

Argentinska viada povdarja,da je Anglija na Malvinskih otokih brez pavic in iz dejstva zased-manj more Anglija iz teh otokovbe ne morejo izvirati pravice in sestegovati roke nad Antarktiko.

Slev. 6.

Velikrteilefl za SlovenceNA VJJLIKI TEDEN ne bo za Si,.-

vence poboziiusti v cerkvi Santísimo Sacramento kot je bilo prvotno objavijeno,ker ladje z novodoSlimi begunci ie ne bopred Veiiko nocjo. Pac pa bodo sloven-ske poboznosti v kapeli koJegija Maria-nístov (v i.stim kvadri kot siovenska pí-sarna) na Eivadaviji 5652. Tako bo naTcliki cetrtefc ob. 19. urí molitvena utas petjem, na veUki petek pa ob 16. uríkrizev pot s petjem, ob 19. urí pa molitvena ura s petjem. Na veliko nedcijobodo slovesností z ■'zegnom" v prostorihnaée písame na Víctor Martínez 56 uburí, ki jo bomo naznanili s posebnimivabili. V vabilu bo tudi navedena ura.sv. mase na veliko nedeljo. Popoidneslovesne pete lítanije v cerkvi sv. Juli-je (cerkev je v isíi kvadri kakot pisar-na).

Prelom na KoroikemKoncem februarja je Slovence

na Korosksm presenetila novica, daje iz Pokrajinskega odbora Osvo-bodilne fronte izstopil predsednikkoroske Siovenske prosvetne zve-ze dr. Josko Tischler. Ta izstop jeprisel precej nepricakovano. Takojnato je bilo objavljeno, da je bildr, Tischler izkijucen iz OF same.

Koroski Slovenci se sedaj vpra-•sujejo, kaj je predsednika Siovenske prosvetne zveze, ki je v vsemkoroskem javnem zivJjenju igralvodilno vlogo, privedlo do tega, daje spoznal tisto, kar se oni vedelize dve leti in sicer, da je Osvobo-dilna fronta navadna komunistic-na organizacija. V zadnjem ¿asuje zaéelo clanstvo v OF silno kop-neti in je zelo verjetno, da je sedaj z izstopom drja Tischlerja izOF élanstvo gotovo padlo ze podpolovico.Novi razvoj med koroskimi Slovenci spravljajo v zvezo s staropreizkuseno resnico koroske polit-ke, da so namreé glavna ovirarazvoja Slovencev na Koroskembili Nemci in ne mednarodna "re-akcija", kakor to sedaj trde ko-munisti. Poiozaj je v zadnjem. ca-.su postajal vedno bolj napet in seje sedaj zakljuéil s prelomom.

Sicer so pa Slovensko pi-osvetnozvezo na Koroskem komunisti zezelo podminirali. Glavno besedo Vzvezi ima ze dolgo titovski major,neki Primozié, ki je bil med vojnogestapovec in je Slovencem po oK-roskem med vojno plenil premo-zenje. Tajnika Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte na Koroí- .kem pa sta bivsi gestapovec KarelPrusnik in dr. Martín Zwitter, kije med drugo .svetovno vojno bilnem.ski ca.sínik na IjubljanskiPruefstelle in je tam Ljubljanca-ne uéil, kako morajo po hitlerjev-sko pozdravljati. kadar pridejo vnemski urad, Dalje so uradniki inodborniki v komunisticni OF v Ce-lovcu razni gestapovci kakor Ri-gel, Kakelj, Pisej, Hartmann,Ogris, Sporn, Mikula, Kosir, Srije-nec, Snabel, Petek, Siencnik, vo-dja Hitlerjeve mladine na Koros-.

POlOfUJ SLOVENCEVV NEMCIJI

Slovensko skupino so v angleski- zoni Neméije popolnoma razbili.

Vsega skupaj je bilo v okoliciDiepholza in Seefelda okoli 600Slovencev. Razdelili so jih takole:

Nekaj jih je slo v RAF za sofe-rje, nekaj jih je slo za konjusarje,nekaj k policiji, nekaj pa sa jih'jépodalo v francosko zono v raznesluzbe. Dvanajst slovenskih éastni-kov, ki so jih nekateri posebnohudo obravjiavali, je odslo v Bel-gjj, kjer so za'enkrat v raznih rud-nikih Vecji skupiiii se je posrecilo,da je odsla na poljedel.ska dela vFrancijo. Preselitev cez raorje paje popolnoma onemog'ocenñ in Je

nssini Ijudem tudi avadnoobjavljeno.

Pac pa se je zacela ímti propaganda, da naj se nasi Ijudje od-Iccijo za preseVitev v Anghjo in resso se zaceli nekateri pridno prija-vljati. Iz .samega Diepholza se jih,ie prijavilo 200 ¡n jih je 120 tudize odslo. — V Seedorfu je bilo nad300 nasih fantov in od teh je tudi ze nad polovica odsla v Anglijo.Tako bcdo Slovenci v Angliji kma-em Kupp... i„ take cvetke. . So

Ti komunisti so lani priredili v po raznih krajih.Najhcelovskem giedaliscu proslavo ob-

letnice rdece oktobrske revolucijein je na nemski prireditvi moraíasodelovati tudi Siovenska prosve-tna zyeza, Od tedaj naprej se na-daljuje poveéano trenje med slo-venskimi rojaki na Koro.ikem.

Se íz Comodoro RivodovieV prejsnjí stevilki smo ze obja-

vili prvo porocilo nasih ijudi iz Co-modora Rivadavie. Danés objav-Ijamo se eno zanimivo. Tako nampise ñas dopisnik:

Kraj sam je po'svoji klimi sli-éen nasemu kraskemu terenu le sto razliko, da ni tukaj kra.skih for-ntacij, pac pa so to diluvialne inaluvialne tvorbe pescenih in prod-natih skriijavcev, ki ao pomesaniz raznimi_ plastmi skoljénih skri-Ijavcev. Ti pa so ali krovne plastií^emeliskega cija ali pa neuporab-na jalovina, ki daje vrtalnim stro-jem precej preglavice.

Hribcki in doline te nase Pata-gonije so porastle zaradi pomanj-kanja vode z nizkim bodljikavimgrmu-evjem m ostro travo, ki dajeredkim ovcam primerno hranoHriDi so odsekani tako ravno kotje ravna ploskev míze. Pa zakaj?Zato, ker ao plasti ledu v ledeni do-bi gladko in vodoravno presekalevse vrhove, ki so bili premikanjii

ledu na poti, Pokrajina sama jezaradi suse revna, skromna in dol-gocasna. Kaj vse pa hrani ta zem-Ija V avoj?m okrilju, vedo geologido globjne 1000 metrov, dosti vecse ne. Vse ostalo je prepu.sceno no-vim raziskovanjem.

Nasi fantje so se tukaj zelo do-bro obnesli. Uveijavijajo se posvoje, eden boljse, drugi se maloslab.^.

Predpogoj za vsakega, ki bi hotel uradni.sko mesto, je znanje an-gleséine in spanscine. Izgleda pa,da za strokovno osebje ni takostrogo. Seveda je pa jasno, da clo-•vek, ki si ne upa prijeti za umaza-no in crno oljno smolo, tu ne dobimesta.

Hrano in stanovanje imamoprav dobro.

Cerkvica sama je zelo prijazna~ samo precej prazna. Konéno patudi nií' cudnega, .saj je .se do leta1944 ni.so imeli. So Jjudje, ki .se

uje .so prizadeti starej.siIjudje ín pa tisti, ki so bolehni inzaradi tega ne morejo nikamor.Ti_ sedaj zivotarijo v raznih tabo-riséih pri zelo skromni hrani.

narocninTñ^egji lismKer so se stroski za redno izhajanje

lista zeio povisali in so zlasti narastiíizdatki za redne dopise novio iz Evropeín drugod. smo morali narocnino listazvílafí. Prcprícani smo. da bodo vsi nasi narocnikí to razumeíí. DoSli dopisi na-éth cítateljev nam prícaio. kako je bilñas líst pos(reben in .si vsí zele, da bise povecal. Vse to pa je bilo nemogoéepri dosedanjc cení.

Tako znaáa poslej narocnina:Ci'loletno pesov 10.—

peaov

íetrtletna pesov 2.50Lastniitvo lista pa se bo potrudilo, da

ho list iíim bolj zanimiv, pester in redenV izhajanju in dostavi!

Lestnistvo "Svobodne Slovenije".

nam éudijo, da hodJmo v cerkev,pa se bodo navadili.

V tukajsnji nasi uradniski men-zi imamo na razpolago zelo drago-cene revije ter ilustracije in tri vo-díJne casopise, enega- iz ,Bu.eno3Airesa, dva pa iz Comodoro Riva-davia. Na teden sta sedaj po dvekinopredstavi v dvema filmoma.

Stev. 6.

l?. Bovca. Kaplana v Bovcii je OZNA.•iivetirala. Piisla je ponj ponoci, ka\tovje ce nevada O'zne in ga odvedla ne-znanokain.

..Partieanka". Parnik, ki pvevaáa tiste, ki se V tujini odiocijo za povratakV Titovino, se imenuje „Pai-tiza7ika" inje napovedana, da pride tudi v BuenosAires po tiste „navduaence", ki se hocejo podati domov v „sv<}bodo". Toda,,Pavtizanka" je svoj prihod v Es. As.¿e veckvat odiozila. Predkratkim je bilaV Avstvalij), odkoder bi morala odpe-Ijati 500 potnikov, pa se jih je polovicaskesala in tako je odslo samo 250. Se-daj objavljamo o tej ladji se te podat-ke; za to staro ladjo so titovei placali1.800.000 dolarjev, po izjavi lastnikasamejia pa je bila vredna komaj 500.000dolarjev. Toda lastnik je moral pri pro--daji posvedovalcu datí 400.000 dolarjevprovizije in moralo je bili áe veo takih

posvednikov, ce je cena tako narastla.Tako skrbe titovei zase!

Jedílni list. Nekdo je tako popísal,küj je V Jirgroslaviji: „Pri ñas je vsegaV izobilju! Takih burzujskih jedi ka-

kor so na pr. sarma, pocen prelic, gosali mlinci pri ñas vec ni. Pa je vendarte ñas jedilni list zelo lep, Za zajtrkimamo ono, kar se dobi na zivilske kar-te za cel dan. Res ni mnogo, pa tegatudi treba ni, ker poln zelodec in udar-nisko <lelo ne gresta skupaj. Za kosilopá imamo parolo: svofaoúa in za vecerjoparolo: boljsa bodocnost. Kosila in ve-

cerja sta zelo obilna in zato gre hvalavodstvo, pisanju listov in porocanju ra-(iijskih postaj".

Slepec pobegníJ cez mejo. Iz Jugo-

.slavije je pobegnil slepec in sicer ga je

mala deklica vodiia cez mefo. Veckrat

Je na poti padel in pri tem ranil natílavi in drngod. Sedaj Jczi v boirisnící

V Trstu, miren in zadovoJjen in cesto

pravi; „Raje slep v tujini, kakor z zdra-

vima ocesoma v kaznilnici —■ v TitoviJuRoslaviji.

íía smrt obsojena. V Zagrebu sta bilaobsojena na smrt dr. iidovec in MilivojMagdic. V Derventi v Bosni pa so ob-sodili na smrt tri krizarje.

Prostóvoljcí za borbo v Grciji. V Sio-•veniji so zaceli nabirati „pro8tovoljce"za borbo proti reakeiji v Grdiji.

Protestni napisí. Po Istrí so se nasíenah zaceli pojavljati napisi: „Místradamo! Za Markosa, Stalina in Titapa je vsega dovolj!"

Odiranje pod komunisti. Neki Primoree, ki je pribezal cez mejo, je pripo-■vedoval; „V mojo tvgovino je prisla ne-ka komunisticna komisija. Popisala jenekaj predmetoy po temeljitem pregle-du in mí nato vrnila spisek s pripom-bo: Ta predmet ne smete vec prodajatipo tri dinarje, ampak po deset dinarjev,trije dinarji so za vas, sedem pa za dr-zavo, oni predmet pa ne smete veé pro-•ílajati po sedem dinarjev, ampak po 20dinarjev, 7 za vas in 13 za drzavo, itd.

Srnrtna kosa. Iz Goi'iskega porocajo,■da sta umrla Marija Basa, naduciteljevavdova, stara 70 let in Josip Cemívec,ctvljaraki mojster. Umrl je star 67 let. j

Prelat Valentín Podgorc - osemdeset-letnik. Za Mohorjevo draSbo v Celovcu 'tako zasluzni msgr, Podgorc je sredQ ^fefaruarja slavil svojo osemdesetletnico. t

¿alofstfin konec ob meji. V nedeljo dne15 fefaruarja je ob treh zjutraj Karol cFerdolja iz Standreza pri Goricí skulal ^

S/CBODNA SLOVENIJA

No vice iz Slovenijesecev zapoia, na Primorskem pa karkratko po titovsko — strel v hrbet,

< Dogodek v trzaikem pristaniscu. Vr lirugi polovici februarja so sovjeti v tr-5 zaskem pristaniscu vmili Amerikancem- petrblejsko ladjo „Elbrus", ki so joi Amevikanci med vojno posodill sovje-

tom, Sovjetsko zastavo je snel kapitana Pomerinc, nakar je ameriski kapitan

Hankes takoj izobesll amerisko zastavo.a Ameriski zastopnik Joycc se je sovjet-!- skemu kapitanu zahvalil, da je vrnil la-:- djo. Prisotni so opazili, da ze mnogoli let ni bilo v trzaákem pristaniscu takoa umazane in zarjavele ladje.0 Redovnice so ndvedli. áoiske sesti-e

Notre Dame so oznovci odvedü iz nji-/ hove bise v Trnovcm pri Ilirski Bistrici.1 Nikdo ne ve, kam so jih odpeljali.

Smrt slovenskega kapucina. V Kr§.kem ob Savi je nmrl kapucin p. Erhard

^ Pecar. Dozivel je 80. leto starosti. -Nem-I ci so ga leta 1941. pregnali iz Krskega

in Je 28. julija 1945. peí zlato maso v5 Celovcn.

Cerkve spreminjajo v skiadisca. Ko-ic munisti so zupniku iz Mima prepove-

dali masevnti v Biljah in Rencah, Obea cerkvi so spremenili v obcinska skia"-

disca.

o Iz procesa proti pristasem drja Mac-0 ka. V Zagrebu je bila razprava proti

pristaiem drja Macka. Neki Jacikovic.¡j je bil obsojer na 10 let prisilnega déla.. Neki Stanac, ícaterega so dolzilí, da je

organiziral teroristiéno skupino, so ob-sodili na !) let, ostalih 10 obtozcncev paso obsodili na ocl sest meseeev do petlet prisilnega déla.

Vojvodinske Nemce, fcaterih je v Ju-goslaviji se nekaj nad 100.000, so po-braJi iz konceníracijskih taborisé in jimodkazali délo na kmetijah, kjer bododelali in ziveli v kolhozih.

Marodni domovi. — Na Primorskem,ki je bilo prikljuceno k Jugoslaviji, sedaj komunisti prirejajo mitinge, na ka-terih vabijo in pozivajo Ijudi, da najgrade Ijudske domove. Ti domovi bi najobsegali Zboravalne dvorane, plesisca,

, razne drustvene prostore in písame raz-nih Zadrug. Sicer Ijudje brezbrizno po-slusajo to agitacijo, toda nekje se je leoglasila starejsa mamica. ki je tole po-vedala: "Kako bomo zidali narodne domove, ko se korcev za strehe, ki namnad glavo puscajo, ne moremo dobiti.Sicer pa ves kaj, tovarísica, mi imamopovsod krasne narodne domove in to sonasa pokopalisca." Potem ni nikdo vecugovarjal.

Iz Vrhoolj porocajo, da so komunistiizpustilí iz jece zupnika Pisota, ki paje tako oslabel, da ni mogel masevati.

Komunisticna^veljaka Boris Ziheril ihtitovski generai Gosnjak sta se februarja dalja casa mudila v Rimú. Bila stagosta ítalíjanske komiinísticne strankein sta V imenu kominforma pregled^ilaÍtalíjanske priprave za revolucijo. Naj-brz sta si ogledali tudi Koloaej, ker segovorí, da jih bodo v titovini zaceli tudigraditi.

Kozakí V CeJju. — V Sloveníji se jemed Ijudmi razsirila govorica, da so v 'Celju oddelki ruskifa kozakov, oddelki tí- *tdvslce vojske pa so odsli proti Grciji. ^

Aretacije. — Listi objavljaju senza-cionalno novico, da so v Ljubljaní in Slo- ®veniji aretirali skupino vodilnih osefano-

njek iz Spod. Hoc, prvi na 6 meseeev indrugi na 2 leti. Obenia só pobrali vesinventar ¡ii odvezli obrtnice.

Obsodili so "v Mariboru skupino 19clanov oboi-ozenih skupin, ki so delova-le okoli Maribora, Obosojcni so bili:Ajlec Rudo iz Murske Sobote na 12 let,Zmnzek Franc iz Maleáa 12, Kovac Vin-ko iz Polic 12, Sekonja Ludvik iz So-vjeka 12, Hojs Ferdo iz Ivnajcevcev 7,Hozar Franc iz Maicsev 7, Slana Franciz Mascve 7, Fridau Janez iz Sobote 6,Kokolj Ivan iz Malesev 3 leta zapora.Med obsojenimi je 11 delavcev, dva kme-ta, 1 dijak (Ajlec).

Pri vladi v Ljubljani Jo bil imenovanza predsednika Kontroine komisije s po-lozajem ministra Viktor Avbelj. bivsijavni tozilec za Slovenijo. Na njegovomesto je prise] Vlado Krívic iz Ljublja-ne.

Umrli so: Kramer Janko, uéitelj v Celju; Pokorn Ivanka v Ljubljani; MarijaBclina v Ljubljani; Ambroz Ivan, kro-jac V Ljubljani; Kaiser Franc, puskar vLjubljani; Rueh Ana. Brezice; PeliksAhiin - Dolniíar, podporocník, Prelog-Ihan; Vojska Janez, sofer pri CKKPS;Horval Marija, Kamnik; Bokavsek Mi-ha, Stepanja vas; Dobersek Ivan, zelez-nicar v Colju; Kosíc Toncka, bolnicarka.SJovenjgradcc; Zdravko Vrhunec; Medie Marija. Litija; Miha Kralj. mlinarV Srcdnjih Jarsah; Pecenko Franjo, ze-,Ic.znícar na Teznem; Mahiiic Reman, se-fer (nenadoma); Samik Angel, fin.svet. V pokojii; Pavía Plenicar v Ljubljani; Franco Magister, avtoprevoznik;Ficko Karel, zupnik v Markovcih; IvanPrevolnik iz Trbovclj; Rataj Jernej, ze-lezniski uradniic v Laskem; Cunder Jernej iz Stozic; Bester Joze, vladovodja naJesenicah (nenadoma); Akicki Karol,

' Stran 3.

zclezniski uradnik v pokoju, Ljubljana.Ljubljanskn nbéina je v svoje podje-

tje "Prehrana" prevzela dne 1, marcadelikatesno trgovino Slamic, Marinko-vo trgovino v Prisojni ulici, Hrovatino-,vo trgovino na Rimski cesti, Kiadniko-vo trgovino na sv. Petra cesti, Butarje-vo na Tyráevi cesti, Kranjáevo v Gllnskiulici, Stularjevo na Tyráevi cesti (Po-stni dora) in Novakovo na Bleiweisovicesti. Verjetno je, da so zaradí prevoli-kega obdavcenja morali vsi ti oddati-svoje óbrate obcini; dejimsko so komunisti vsa ta podjetja torej zaplenüi.jo, ki zeJe stikov z organizacijo.

Zopet dva ubeznika iz Jugoslavije.Karafainerjem v Doberdobu sta se pri-javila dva miada inzenirja, ki sta reklu,da sta iz Beograda in sta zbezala iz Jugoslavije, ker ne raoreta prenasati re-zima, ki viada v Jugoslaviji. Oba sonapotili V neko taborisce pri Rimú.

Kakor pri divjakih. — "Slovenski po-roáevalec" z dne 24. decembra porocu,da je bila pred bozicem v Ljubljani"plesna revija" v spomin padlim bor-cem. Pisec opisuje potek te vevije inpravi dobesedno takole: "V dvorani sovísele slovcnske in jugoslovanske zasta-ve, na peterokvako zvezdo pa je bil pri-pet znak PSK (plesni sportni klub).Jazz "Veseli borñci" je igral razne ple-sne komade, ki jih je obéinstvo sprem-Ualo z burnim odobravanjem. Ko je bilo odigranih vec koniadov, jo eden odíunkcionarjev pozval navzoce, naj "pecaste" padle borce z enominutnim mol-kom, Temu je sledil plesni turnir, natopa so je zacela presta plesna zabnva zjodaeo in pijaco pozno v noc..." Ko .sinocitali to porocilo in obéudovali picteto"Ijudskih oblasti", ki jo goji do svojihpadlih borcev. smo se nehote spomnilina opisc Karlu Mayu sorodniii pisate-Ijev, ki opisujejo razna divjaska pleme-na, ko piesejo in se gostijo okrog mrli-

KAJ JE NOVEQA V AROENTIN!Prcdsednik republike-, general Juan D.

Perón, ki je bil dne 1. marca operiranza sk'picem, je popolnoma okreval in jete dni zopet zaóel opravijati svoje red-ne posle.

Volitvc so potekle v vsej Argentini vpopolnein rcdu in Je bila udelezba zelovisoka. Tako je v Buenos Aires prislona volisce nad 80 odstotkov volílcev; patudi drugod udelezba ni bila'manjsa. Ni-kjer ni bilo nobenih incidentov.

Prvi Izidi volitev karéjo, da je stran-ka peronistov dosegla lepo zmago. Vsredo 10. marca popoldne se je zacelostetje glasov v Buenos Airesu in poprvih podatkih so dobili peronisti 15.480glasov, radikali 51.32 in socialisti 5172glasov, komunisti 2305 glasov. V SantaFe so dobili peronisti 4776, radikali1274 in demokratski progresisti • 1965glasov. V Entre Río.s so dobili peronisti 17.256, radikali 9.198 glasov. V Tucu-maiiu peronisti 9.430, fronta delavcev1.476 in radikali 941 glasov, V San Jua-nu so dobili peronisti 27.032, radikali pa4.057 glasov. Zelo slabo pa so se povsododrezaJi komunisti. Tako so v meatuParaná peronisti dobili 16.074, radikali5176, socialisti 271 in komunisti 269 gla-

prekoraciti mejo med Mímikom in Rupo, ati iz komunisticne stranke in vec go-^Aíkf/wí /ÍT-it^iní ITrt í» fiTlfíHRUih cf r-da se vrae k ocetovi druzini spodskih strokovnjakov. Ko ga je

obmejni sti'azar opazil, je bi'ezobzírnosprozil vanj pusko. — To je sedaj ze

tak dogodek v dveh tednih. Prvipri av. Antonu pri Kopru, drugi v Opat-jera selu in tretji sedaj v Mírnu. Komu-ni.sti pravijo, da je treba spoltovatipredpise, toda Je bolj je treba spoltovati cloveska zivljenja. V vseh drugih

'Civiiiziranih drzaváh prejme tistl, ki kr-s"í prehod cez mejo, kvecjemu nekaj me-

. Imen se ni.Procos proti pristasem krizarjev je

bil V Sremski Mitrovici in so bili zaradizbiranja orozja, sabotaznih dejanj in po-siJjanja grozilnih pisem obsojeni: ErnaDefaeljak na 10 let, Josip Marínele na10 Jet, MarijalCrívec na 4, Magda Bi'rkasna 3 in Luka Cuconic na 8 let jece.

Zaradi spekulacije pa sta bila v Mariboru obsojena pek Franc Iráic iz Rlb-nice na Pohorju ín mesar RudoJf Ura-

Cela Ognjcna Zcmija je ogromno le-zísce petrolijskih polj, tako so ugotovi-li cilskí in argentinski znan.stveniki —geologi. Napovedujejo, da bodo v nekajletih petrolijski vrelci in naprave pe-trolejske índustrije spremenile oblicjetega déla sve'ta.

Drzavni tajnik za prosvoto dr. Ivani-sevic je odputoval v Washington, da setani poslovi kot argentinski veleposla-nik pri ameriski vladi.

Zelczniiko prego iz Santa Cru v RíoTurbio je skTenila viada zaceti cimprej

graditi. Gradnja proge je nujiio potveb-na. da bi se tako lahko odvazal v dezelopremog, ki gn Jo mnogo v rudnikih v RíoTurbio. Na sestanku kjer so skleniligiadnjo progo, sta bila navzocn minis-

"ter mornarice in nacelnik staba argen-tinske mornaríce.

Borza dela je objavila, da je v janua-rju 1948 priskrbela délo 2750 clelavcem.Statisticni poclatki pn kazejo, da je vjanuarju 3615 delavcev iskalo délo, po-nudb s Htrani delod^yalcev pa je bilo3777, Povprasevanje je zlasti veliko zastrokovno izobrazeno délavstvo.

Filmska industrija bo prejela velikopodporo od vlade in sicer v obliki poso-Jil, ki jih bo Centralna banka podeljc-vala filmskim druzbam,

Pravosodje bo popolnoma veorganizl-rano, jo izjavil argentinski pravosodniminister dr. Piran. V .svoji izjavi je mi-nister povdarii, da dosedanje pravosodjene odgavarja vec novini stvaritvam re-volucije, vendar se bo v.se ízvedlo po- 'stopoma. Dosedanje pravosodje .slonipredvsem na francoskom zakoniku íz leta 1807 in je bilo ízgotovljeno v letu1860, ko je dezela átela poldrug miljonprebivalcev.

Produkcija riza je bila v Argentini yV letu 1947 za 7 odstotkov visja ko paV letu 1946. V letu 1947 je ves pridelekznasal 102.731 ton. Tudi proizvodnja cementa je zelo narastla in je bila v letu1947 za 9.308 ton visja ko pa v letu1946.

OBVESTILOI Visokosolcem sporoca-mo, da je bil izveden obcni Zbor Zvezeslovenskih katoliSkih visokosolcev in daje bil za predsednika izvoljen Bernik Jo-zc, Madrid, Travesía del Arenal 1/IÍ.Pensión Venero. Nanj se naj vsi obraóa-

Stran 4.SVOBODNA SLOVENIJA

Saj mí ni, da bi vam pravil, kako smo JApadli V tisti peke), kaj vse se je nam •in drugim v njem godilo, kako prav do (SLOVENSKI MATElíí TEH CAsmrti neznosno smo se ubíjali tam in . ,kako so bile slednjic vse nase misli noc le medio poslusaia, zmigiiila z vameni

Sreianje i materjo(SLOVENSKI MATElíi TEH CASOV ZA MATERINSKI DAN)

in dan samo se pri doJgi, bodcci zici, ki in hrez besede ztse nam je zdela trdnejsa oí najtezjih, ki je med zoreáim8 tremí kovinskimi zapahi zaprtih vrat. Kaj sem hotel dUsli smo pac, kaj bi vec govoril, in dol- omahnil 7.a njima!

¡n hrez besede za

TJsli smo pac, kaj bi vec govoru, u. av.- oniaii.iu -a

tako zdelo, dolgo ni hilo nazaj. Ti'zajo-ce so zacvilila vrata na dvorísce in kojvila na poljsko pot, ce so zacvilila vrata na dvorísce m KOj

ki je med zorefiim zitom vodila v vas. nato ̂ mo culi glasno, trzajoce zlokanjeKaj sem hotel driigcRa, fcot da sem dezevnice, ki se je po zlebu tocila v ce-

ber, Spogledali smo se in bstrmell.-v., ^ ...

étev. 6.

obe odeji zaviti greli ob prasketajoceinjutranjem ognju; poglecJala ñas je glo-boko, vzdihnüa in izgovorila pocasi, Icotda .sele razmisija, kaj bo povedala;„Kaj des: bi te mar tvoja niaíi sla

izdajat, ce bi ob zori potrkal ob okno,kjer sloni noc in dan in caka, kdaj sejf povrne sin, ki so ji ga bilí vzeJi?"óe mi je bilo pi-ej toplo, me je zdaj

fia so mi od bolecinp i

go smo se plazili med visoko, speSo tra- Tako smo tedaj na slepo sreco potr- „Pojdimo!" sem se naglo dvignil. stre , potne kap-vo nenehno in urno. Nu, to je bilo ti- kali na prvo okno, Sprva bojece, nato „2enska na.s je ála izdájat!" Ije s opi e na ' , ,vo, nenenno m uii.v. , j Vsu a le ovsene moke v kron in nr,?..

Ije stopile na celo.Vsula je ovsene moke v krop in ■poja-stikrat pod noc, ko smo z utrujeno in krepkeje. Tesno nam je bilo, ker smo Tokrat sta tudi onadva isto slutila.

do krvi oziiljono roko pod noc pridvig- na tihcm dobro vedeli vsi trijo, da je Vatala sta brez besede in se z menojnili ostro, bodeco zieo in se namerili v nevarnost blizu, saj je bila vas kar brz, vred namerila v vezo,svobodo. Spazil ñas mpnda bihce ni, za mejo in brez biriCev prav gotovo ne. se je v tistem zenska vimíla, zvsaj tistik'rat ne. ker se je bila megla Co bi ñas izsledili, bi nc ucakali vece- dvojno. toplo odejo cez roko. In iz oci,tako na zlvo zgostila, da bi je otipal ra; saj ñas beg .so prav gotovo ze za- ki .so se zaéudene, pa tople, res, tozneiehko. K neurju se je napravljalo in vohalí. ujejg j, sem bral, da smo ¿i za-strupana sopara ñas je dusila, da sem Zdaj se je nekuj zganilo v vezi. Drsa- HpH hnleéinn V sam novesilse pozneje veckrat cudil, kako smo se joci koraki so se bllzalí bderim. Srce ral

"ía se je v tistem zenska vniíla, zdvojno, toplo odejo cez roko. In iz oci,ki .so se zaéudene, pa tople, res, tozneujele z niojimi, sem bral, da smo ¿i za-deli bolecino. V zadregi sem povesilglavo in nisem vedel

sploh vlekli naprej., kaj bi. Onadvaje razbijalo v divjih, glasnih utripih: sta se umaknila nazaj in .se potulila,

Zabredli .smo v gozd, visoko nad pla- kdo^am odpre? ¡-am ne vem, kje.njav, kjer so éemelc atare, pokvxeccne "Kdo pa je zunaj?" jo izza vrat za- Trcnutek ali kaj sva bila z zeno ta-burake; globje in globje smo se pogre- Scpetalo v mrak s toplim, zenakim gla- ko. Ko sem se spet ovedel in jo znovazali med drevjo, in trdno verjel!, da namje svoboda blizu povsem. Tisti v zicoiiklenjeni pekel je bil namrec kar blizumeje, da bi tudi brez steze, ki nam jebila neznana, prisli do bratov ubezni-kov tam onstran Dravc.

„Odprite, pa boste videli!" sem aep-nil juz.

pogledal, sem vídel, da so ji oci rosnein da me gleda; hotel sem ziniti nekaj,kar koli ze, samo da bi presekal mo-

"Neznanim na vse-jutro ne odpiram!" reco tisino; Pa je menda mojo namerose je oglasílo spet; zbal sem se, da se spregledala in je sama izgovorila;bo umaknila, zato sem v ihti ves z re-

Proti jutru je ze moralo biti, ko smo .snico samo butil nazaj:premoccni in premrazeiii prisli iz goz- "Odprite, za bozjo voljo! Usli smo,

„Si mislil pac. da sem vas sla izdajat!" Potem mi je z desnico prozila obeodeji, iz tople, domace volne sta bilí,da in obstali. Prav blizu nekje so peli dajte, da prevedrimo, saj pojdemo..." in pokazala na oba moja druga.

petelini. Iz temacnih, le z rahlim mlec- y^^nila mi je beseda. Pa zdelo se ,.Tjale k ognju se pomaknite vsi tri-nim sijem prve zore obrobljemh me-geni zaves na azova a ne o oc- morala biti sola ali kaj, clovek kaj brz nazebe..." in si je spetna gnm a o reg potisnjene vast. odprlo okno in da ñas nekdo na skivaj dala opravití z vodo v loncu, ki je z«

„Hiáam se moramo ogniti!" .sem pri- ogleduje: segel sem po obeh, ki sta bi- skoraj vreiabi) in se obrnil nazaj v hosto. Ja z menoj: Zazdelo se mi je v tistem trnutku,

Pii sta se onadva uprla in povedala, ..Bezimo, tod ñas bodo nasli!" " kot da gledam svojo lastno mater, kida sta utrujenii prevec, <ja ju zebe, <ia y tem pa so se dveri napol, skoraj je sam Bog vedi kje, saj od tistikrat,bosta potrkala pri prvi hísi, pa naj se neslisno odprle in zenska roka ñas je ko so me vzeli, res nisem nikdar vecpotem zgodi ze kar koli. polmraka potegnila v cmo vezo nice- vede!, kaj se je z njo zgodilo. Tezekpotem zgodi ze kar koli.

pvej, kjer je morala biti sola ali kaj, élovek kaj brz nazebe..." in si je spetodprlo okno in da ñas nekdo na skivaj dafa opravití z vodo v loncu, ki je ze

si, z neksno niehko Ijubeznijo, kot dalastnemu sinu ubezniku jed ravna, mésala po smokajocih zgancíh.

„Matere ne izdajamo", je pocasi, pol-tiho Jiadaljevala, „cetudi govori .sv«to ñas, da smo rodile izdajalace. Kajnam toí Bog je, ki sodi, ne svet, ki seje izpridii. Ce pa sem vam dveri odprln,ker sem po írkanju vedela, da ste vsili, sem storila, ker sem mati..."

Molcalí smo vsi. Tezko nam je bilo,meni tako tezko, da bi nají'ajsi padelna kolena prednjo in ji poljubil zuljavo,dlan. Cez cas je vprasala, kot da se ni-koli ni zgodilo, s cerner sem jo bil uza-lil:

„Vs¡ trije mislitc cez?"„Vsi trijel" sem dáhnil in onadva ob

tneni sta prikimála.„Poznas pot?" je spet vptaáala.„Kraja ne poznam, a vem, da meja

ni vec dalec, saj smo pravo smerubrali."

Nic ni odgovorila, le ziice je polo-zila na mizo, odstavila looecj postala mizo, odstavila lopec- postala

ali zlepa ogovarjam. Blazna je bila tamise!, da bi zdiij, ko smo bilí meji blizuze tako, ob zori potrkali na duri sredineznane vasi. Rotil sem ju, naj ven-ze tako, ob zori potrkali na duri sredi

ti-enutek, kot da nekaj iice nato paogleduje: segel sem po obeh, k. sta bi- skoraj vreia. skoraj v zadregi priznala:

R 1 1, , -r,» Zazdelo se mi je V tistem trnutku, „Rada bi vam z zaseko zalila, pa je..Bezimo, tod ñas bodo nash. kot da gledam svojo lastno mater, ki nin,om. Pobraii so mi vse. Pa naj BogV tem pa so se dveri napoi, skoraj je sam Bog vedi kje, saj od tistikrat, blagoslovi taksno, kot je. , Jejte'"

neslisno odprle in zenska roka ñas je ko so me vzeli, res nisem nikdar veciz polmraka potegnila v cmo vezo nice- vede!, kaj se je z njo zgodilo. Tezeksai- vec nismo videli, ker je duri koj sram me je obsel in v grlu me je tisáa.lo SprewHa ñas je prav do meje in ie«pet zapahnila. nekaj kot solze. Pokesal bi se, ce bi se g-gg. Ko sem se ob slovesu skionil da

Vedla ñas je k ognjiscu, podzgala znal, stopil bi k nji in jo prosU, naj mi 5,5 poljubil roko jo je odtegnila saspet zapahnila. nekaj kot solze. Pokesal bi se, ce bi se

d

Nisem vodel prav, ali naj ju grdim, sar vec nismo videli, ker je duri koj sram me je obsel in v grlu me je tiséa.lo

racjc in zastrla okno, da bi ñas luc ne odpusti; a nic tega nisem zmogel.neznane vasi. Rotil sem ju, naj ven- izdala. Nato je pristavila lonec vede, Zena je menda ujela moje misU, pa(lar po pameti vavnata, saj bomo pred pocenila in zacela pihati v ogenj. Vse tudi moja druga nista bila drugace oddnevom prav zares cez mejo, ki mora to je de^la brez besed, ne da bi ñas mene, kajti vsi trije smo trdo in mrzlobiti tod blizu nekje. V pravo smer da cnkrat samo pogledala. Potem je vsta- molcali, kot bi se bili domenili. Spet segremo m iiuprej, da moramo. Pa sta me la, odsla v temo in je, meni vsaj se je je obrnila k vsein trem, ki smo se

DVAKROT DA, KDOR HITRO DAZ A V I T K 1 Z A S L O ^ E; X 1 .1 O

Deslava i'ez Svico s .sodelovanjem tarnkaj.snjih organizacij za ponioc

A f t « r o ÍB r li ller 25 de Mayo 305, Of. 655 - T- A. 32-0737Uradna uve: od 10 do 13 in od 15 do 19; ob soobtah od 10 do 13.

ZAVITEK KAVE•iV' kg najboljáe surove "Santos"kave

cena m$n. 27.—ZAVITEK SVINJSKB MASTI

doza zajamceno ciste svinjske ma-stj, netto 2100 gr. ,

cena mSn. 19.80ZAVITEK SLADKORJA

5 kg sladkol'jacena in$n. IS.iSO

ZAVITEK MOKE5 kg páenicne moke

cena mSn. 1-i.üOZAVITEK RI2A

iV- kg rizacena in$n. 1.1.50

ZAVITEK MOKE IN RI2Apol moke, pol i'iza,B kg bruto

KOLONIJALNI ZAVITEK1 kg kave (doza)2 Ibs cacaoa227 gr, Ceylon caja5 Ibs kristalnega sladkorja

cena m$n. 25.30MKECNI ZAVITEK

2 dozi polnomastnega mlekav prahu

2 dozi sladkanega kondenz. mleka4 doze nesladkanega kondenz.

mleka1 doza smetane

cena m$n 2-3.20

ZAVITEK eOKOLADE• najboljsa nizozemska cokalada"Kwatta" V skatljah po 300 ploséic,2 kg netto cena m$n. 20.—

ZAVITEK TESTENINrezanci, oz. spageti,4 V6 kg netto

cena m$n. 15.50ZAVITEK OVSENIH KOSMICEV

4Vi kg ovsenih kosmicevcena m$n. 1,3.30

ZAVITEK SARDIN14 doz I.a poi'tugalskih sardin

cena mSn. 2.3.50ZAVITEK MILA

4 kg mila cena mSn. 20.—IlÁNSKí ZAVITEK

1 kg surovega masía1 kg mesa1 kg prekajene trebusne slanine

'Á kg sira cena m$n. 40.—

cena m$n. 15.50 ZAVITEK MASCOB1 kg (doza) surovega masía

netto 900 gr,2 kg I.a mai-garine

,» . « cena mSn. 26.50ZAVITEK TOALETNEGA MILAo komadov a 105 gr.

cena m$n. 14.30

ZAVITEK KAVE3 kg surove kave1 kg sladkorjaVj kg cacaoa cena mSn. 24..30

CAMBRIDGE ZAVITEK1 kg prekajene hrbtne slanine z

mesom,1 kg prekajene suhe sianine,l kg (doza) svinjskega mesa v

omaki,1 kg (doza) surovega masía.

cena mSn. 43.—OXFORD ZAVITEK

1 kg (doza) gnjati.1 kg prekajene hrbtne slanine z

meses,1 kg (doza) svinjskega presa v

omaki1 kg (doza) surovega masía

enea mSn. 45.—L.IUDSKI ZAVITEK

4 zav. grahove moke,2 zav, moke za juho,.3 zav. testepih za vkuho,11 zav. k'ostanjevih kosmicev,

skupno 12 zav. v celoti 5 kg.cena m$n. 19.80cena mSn. 19.80

mo pokrizala me je in sepnilaz drhta-VÍCO-. „Nam?sto tvoje jnatiive, da boona mojemu sinu kviz storila, ce se kdajvi*ne iz Roga in ne bo vedel, kam naj"se obrne . .."

Dolgo se smo gledali za njo. kako seje narahlo upognjena izgubljala y me-glí med smrekami...

MIKLAVg TRPOTEC

qsíbhTToyiceVesel dogodek. — Dve slovenski dru-

zini praznujeta veliko sreco: di-uzinicfJesiha Jozeta in Filomene, se je rodilahcerkica in tudi druzini Preglja Bogo-mila in Gabrijele se je rodila hcerka.

NOVA VZejA SKÜPINA SLOVEN-CEV PRIHAJA

Se(jmega marca je odplula izNeapla ladja "S. Cruz", Jd vozi llOBemigrantov, Jd pofujejo s podporoIRA. Med njimí je vec sta eloven-sldch beguncev.

Eer je med slovenskimi beguncizelo mnogo druzin s stevilnimi otio-Id, lepo prosimo vse tiste, ki iahkokaj pomagajo zlasti z nastarútvijodruzin v Buenos Airesu, da to spo-roce pisami "Drustva Slovencev"Vivtor Martínez 50. Ladja bo príspe-la med 25 in 30 marcem.

r K > ' I. .1 ■ i n

Za pstale znvitke zaiitevajte nase pbpohm seznaiuo. Navedenim cenam je tieba dodati za nn^ninn ^ Sa m?n. 3.85 za zavitek. Pri pismenih naroe.hh prosimo. da napisete jasno ime pt-eS.ika in odZ^ Ii¡lo7.itc obencJii post.ni cek. V nasih pisarJiah uiaduj<? nio tudí v slovenscini, P J J ^

^ dosedanjih porocii/h je sioveuskiííí beguncev na "Santa Cruz" okrog 500:Hitra dostava iz tovarne * ^ zadnjem trenotku so v Nupoliju vkrea-

V Zlinu CSR. 50 raznih 5 ,¡ 300 delavcev za Batovo to-vrst. Velikosti éevijev ni S y BraziUji- Delavci so hitro pri-nujno navajati. V svrho g Neméíje.hitre pomoci Vam daje ^tov&riia IB'% popiHíta. ){I PODPIRAJTEza postnino v Sloveniji ^ HAC l I CTf

ca in odposiljatelja in & HAj L Ijf »

Imprenta "Dorrcgo" — Dori-ego 1102.