^ zelnik - Od l. januar j* 1958 kot pol tednik — Od * Januarja 1960 trikrat te-cnsko, i n s i c e r o b p o n e . e l j k i h » sredah in sobotah

KRANJ — SREDA, 13. NOVEMBRA 1965 — LETO XVI. — ŠT. 132 — CENA 10 DINARJEV

Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič —- Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan

A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

U b zaključku razprave 0 srednjih tehniških

S|aba udeležba * b o r i U t m n i c m b ° gospodarska l ' C a ° k r a j a L jub l j ana "skupaj

a i n i i s lovenskimi zbornica-

^ J P u Č k l 0 Ž i l a r e p u b l i š k i z b o r n i c i

tijijj Javne razprave o sred-Jojj^ n i š k ' h . in n j i m us t reznih

m šolskih centr ih . P r e d s t a v t0 r a J 0 s P ° d a r s k e zbornice, k i so »t, j P r a v o o rganiz i ra l i i n v o d i l i , ]j[T^ S e ° i n o razprave zadovol jn i , in p J e rnnoge stare domneve Veg a

C J g e i n p r ines la ve l iko no-^ Q ° sebno ve l iko je b i l o govo­rn i . ° s i n . m e d s rednj imi teh-^ o j i h P ° k l i c n i m i š o l a m i , o Vah itd ^ C ' a ' ° kad rovsk ih t e ^ a "

to<»J J e b i l ° z u d e l e ž b o na J e z n i h

n 0

Prvih razgovor ih je b i l a todjefa

SlaDa i n vzbuja mise l , d a ^ r a i « , p o d ^ e n J u i e j o v p r a š a n j e to*V a n ^ a s v o j e g a kadra , če-

^"^ov v P r a V r a ^ a ' z S ° v a r J a J o na talje . Probleme, če zaidejo v

d r u g a č n e t ežave .

v veliki meri ve-""'•tvu* r 9 2 p r a v o ° gostinskem **tera B l e d « . pa tudi za ne-Oo^. d r "8a posvetovanja na ^ »keni . Skupaj jih je bilo l l , ^ t r 8 ° v i n i , obrti in komuna­li v ^ . i 8 t v u i n tekstilni industri­ju ^ a n ^ u » o gostinstvu na Ble-V I U H 0 l e 8 l U i n Papirni industriji

^°VlJ lc l .

^ ? 2 v kranjski občini **<onca oktobra

^58,9 odstotka

]® kot lani ^ i e t i i v U s P e h * gospodarskih n j s k e o b č i n e s o v ,e" Wtf P r v i h desetih mesecih zelo

V Prih 0 b e t a i ° op t imizem tu-% b r a

n ° d n J e m letu. Do konca ° b č i n p

S ° i n d u s t r i j s k a , podjetja ^ v i d * , Z p o l n i J a 87,9 odstotkov V ) / 6 8 * p l a n a k o l i č i n s k e

Ja v . n Je in 86,6 l e to šn j ega pla-v e h « v o z u . K e r s e v s e d a n j . h

> P r e S 1 1 obeta še m o č a n celoti d , v a J ° ' d a b o d o p lan

posvetovanjih. Poseb­

no , riavi d ~ ° k a j p r e k o r a č i l i . V pr i -

* i s t i m obdobjem lan i " N n j e

P O v e c a r i J e ko l i č in ske pro­l i j e ^ 1 5 , 5 o d s t ° t k o v i n po-

0d s t

l 2 v o z a Po vrednost i za V % n ? t k o v ' ka r je še posebno S v e ž

e t a j o č e Je zlast i to, da S j o ^ P o d J e t i a razen Save i> t j e lBr a S t° J a- T a k o je že pod-> a 2 a P reko rač i lo letni plan fe7l<HUf , o d s t o t k o v , P lan ika

0 d ? t k 0 v ' S tandard pa celo S t o t k ° v . K . M .

KRANJ, 12, hovembra — D a n a š n j e seje idejno-vzgojne komisije pri ObO SZDL Kranj, na kateri so obravnavali nekatere probleme šolstva, so se udeležili tudi č lan sekretariata glavnega odbora SZDLJ DJURO KLADARIN, sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije ing. VITJA R O D E ln predsednik CK ZMS T O N E FLORJANCIC

Ob izdelovanju družbenih načrtov za prihodnje leto

Pretiravanje se maščuje Oddelki za gospodarstvo ih druge strokovne službe pri občinskih skupščinah, po gospodarskih organizacijah in drugod so zaposleni z odgovornim delom — s sestavlja­njem predlogov za družbeni plan v prihodnjem letu. Ko bodo izdelani osnutki, bodo o njih razpravljali sveti za gospodarstvo in drugi organi, pred novim letom pa bodo ti plani že predloženi občinskim skupščinam.

V tržiški občini že p r v i grobi obr i s i kaže jo m o ž n o s t , da b i v p r ihodnjem letu dv ign i l i vrednost industr i jske proizvodnje za 12 od­stotkov. V o b r t n i š t v u p r i č a k u j e j o p o v e č a n j e celo za 20 odstotkov. Ob tem b i se dvigni l i sk lad i za inve­sticije za okrog 9 odstotkov in p r o r a č u n s k a p o t r o š n j a za okrog 8 odstotkov. Taka so p rva pred­videvanja, k i ' pa še niso doku­ment i rana i n . p r o u č e n a ter so od­visna od raznih oko l i šč in (zlasti od rekonst rukci j v tovarni B P T , v R u n o in drugod). K a r se t iče ostal ih investici j nameravajo do­k o n č a t i zdravstveni dom, dogra­d i t i šo lo na Zalem rovtu, pr iz ida-t i šol i v K r i ž a h 3 a l i 4 nove uči l -

O potrošniških kreditih na Gorenjskem

J Nove ugodnosti so omogočile porast posojil Zakaj hranile vloge v Kranju prekašajo kredite? — Banka je »solastnik« 1600 avtomobilov^— Poroki izumirajo Pri Medobčinski komunalni banki Kranj razpolagajo z za­nimivimi podatki o gibanju potrošniških kreditov na Go­renjskem. Iz njih je razvidno, da po zadnjih olajšavah pri najemanju potrošniškega posojila skupna vsota na­jetih posojih hitro narašča, da je med posojilojemavci dobra tretjina zaposlenih in da so poroki že skorajda popolnoma »izumrli«. Kljub temu hranilne vloge še vedno prekašajo kredite.

str i jsko blago je treba položi t i 10 odstotni polog v gotovini . Zaradi teh ugodnost i p o t r o š n i k i l ahko najamejo viš je kredite.

V Kranju nekoliko drugače Za pr imerjavo še nekaj podat­

kov o h ran i ln ih vlogah. N j ihova

Za četrtino več V začetku tega leta so imeli;

potrošmiki pri petih gorenjskih; komunalnih bankah za 1 mili jar- j do 773 milijonov dinarjev po t roš - j niš ldh posojil. Do konca oktobra | se je ta vsota povzpela na 2 mi-; lijardi 322 milijonov aH za 594 mi-; lijonov dinarjev.

Vzroke to l ikšnega porasta pr ip i - j sujejo u g o d n e j š i m pogojem, podi ka ter imi se kred i t i najamejo.] Osnova za kredit se je od 1 p e l i ­ne m e s e č n e g a osebnega dohodka; poveča la na 1 č e t r t i n o in takoj lahko p o t r o š n i k za nakup avto-j mobi l a za n a j d a l j š o o d p l a č i l n o j dobo 5 let dobi vsoto — enako-j vredno 15 m e s e č n i h osebnih do-j hodkov, za ostalo industr i jsko i blago (odp lač i l na doba od 1 dol 3 let) pa na jveč 9-kratno vsoto! m e s e č n e g a dohodka. Za vse indu- •

Pozimi promet že skozi predor

L J U B E L J , 13.novembra — T a teden bodo usmerili avtomobilski promet že skozi ljubeljski predor, vendar pa to še ne bo uradna otvoritev. Za promet bodo predor odp r l i zato, ker bo cesta prek vrha sp r i čo bl ižajoče se zime kmalu neprevozna; v obojestransko korist — n a š o in avstr i jsko p a je, da b i se promet normalno odvi­ja l tudi prek zime.

Jugoslovanski 681 metrov dolg predor je popolnoma dokončan , medtem ko je 889 metrov avstrijskega dograjenega vsaj toliko, da bo tudi skozenj m o g o č promet. N a š i m sosedom bo za pomladne mesece ostala v glavnem le še ureditev ces t i šča . Pomlad i bodo n a m r e č promet skozi predor spet preusmeri l i prek v rha za to l iko časa , da bodo A v s t r i j c i lahko d o k o n č n o uredi l i svoj del predora.

Dogovor o tem, naj b i poz imi usmer i l i promet skozi predor, so Sprejeli na pol t i iadnem razgovoru naši in avstr i jski predstavniki Že sredi avgusta. Prav tako so se tudi tedaj dogovorili, naj bi bila uradna otvoritev predora prvega julija 1964. T a datum velja še se­

daj, saj so ga po t r d i l i t ud i novejš i ustrezni razgovori . — P.

skupna vsota je v začetku leta dosegla 1 milijardo 743 milijonov, ob koncu oktobra pa že 2 "milijar­di 376 milijonov dinarjev, s č imer je precej presegla kredite. Ven­dar hranilne vloge prekašajo po­sojila le pri kranjski komunalni banki (prvih je za 1 milijardo 53 milijonov, drugih pa za 770 mili­jonov), za kar pa nimajo zasluge le Kranjčani . Že stara je namreč navada, da vlagatelji raje hranijo svoj denar v bankah v večj ih sre­diščih.

Razmerje med vlogami in poso­jili je pri ostalih bankah takole: na Jesenicah 450 ln 522 milijonov, v Radovljici 372 in 442 milijonov, v š k o f jI Loki 292 in 354 milijonov ln v Tržiču 209 in 234 milijonov.

Nadaljevanje „ na 2. strani O

niče i n podobno. Glede stanovanj* ske gradnje p a nameravajo v prit hodnjem letu prenesti n a č i n fii nansiranja na sk lad za stanovanj '

Nadaljevanje _ na 2. strani 1

Načrtno

vključevanje

planinskih

postojank Kranj, 12. novembra — V četr­

tek, 14. novembra, bo redni letni občni zbor Gorenjske tur i s t ične zveze in včerajšnja seja upravne­ga odbora je bila posvečena pri­pravam nanj. Na seji so med dru­gim pregledali tudi program dela za leto 1964. Program okvirno na­vaja naloge, ki naj jih v doseda­njem aH v razš ir jenem obsegu opiravl zveza tudi v prihodnjem letu. V podrobnosti se ne spušča , ker te že prevzemajo občinske turist ične zveze. Kot vemo, občin­ska turis t ična zveza že deluje v Radovljici, na Jesenicah pa jo bo­do skušal i ustanoviti in usposo­biti za delo do meseca marca prihodnjega leta.

č l a n i upravnega odbora so se s smernicami delovnega progra­ma, k i bo p r e d l o ž e n o b č n e m u zboru, s t r in ja l i . M e d d rug im so predlagali , naj b i v pr ihodnje po­globi l i sodelovanje s p l a n i n s k i m i organizaci jami. Planinske posto­janke na l ahko dostopnih mes t ih h i t ro izgubljajo svojo prvotno vlogo v s lužbi k l a s i č n e g a p lan in­stva, zato b i b i l o p r i novograd­njah i n adaptacijah po t rebnoupo-

Nadaljevanje ~ na 2. strani «

Pogovor s predsednikom obč. skupščine Radovljica Francem Jeretom

Prelomnica v razvolu turizma j

Zmogljivosti prenočitev se v preteklem obdobju niso zvišale — Ugodna perspektiva za prihodnje leto — Ali se bo zamisel o gradnji gondolske žičnice na Kokonjščico kmalu uresničila? — Vse kaže, da se bo — Pogovori z investitorjem so že v teku — 119 milijonov za kredite zaseb­nim dajavcem sob Radovljiška komuna bo v prihodnjih letih vsa prizadeva­nja usmerila v razvoj turizma, gostinstva in sorodnih de­javnosti: Sedemletni plan, ki so ga že pripravili, pomeni osnovno smer celotne nadaljnje orientacije te panoge go­spodarstva, ki se j i obeta lepa prihodnost. Že bližnja bo­dočnost bo s povečanjem osnovnih kapacitet ter z orga­nizacijskimi ukrepi in zboljšavami v kadrovski politiki privedla do korenitih sprememb. »Zavedam se, da sta naglejši razvoj ter učinkovita rast turizma in gostinstva zelo pomembna za celotno gospodarstvo občine, zato bo­mo tem panogam posvečali največ skrbi in jim namenili tudi znatno večja sredstva kot doslej,« je dejal v razgo­voru predsednik občinske skupščine Radovljica FRANC JERE. »Pri tem pa seveda ne bomo smeli zanemarjati vseh ostalih dejavnosti in manj razvitih območij.«

• »Leto 1963 mora pomeniti preokretnico, hkrati pa mejnik

med dvema obdobjema: med pre­teklim, ko smo to panogo vztrajno zanemarjali, — ln prihodnjim, ko nameravamo za pospešeni , toda načrtni razvoj turizma in gostin­stva mobilizirati vse razpoložljive sile in izdatna materialna sred­stva obenem pa h o č e m o Izkoristiti pripravljenost kateregakoli inves­titorja, ki bi nameraval graditi na n a š e m o b m o č j u turist ične ali gos­tinske objekte. Nagel porast no­čitev nas iz leta v leto navdaja z optimizmom. Zanimanje tujih ter domač ih gostov za naše turist ične kraje je mnogo večje , kot pa so naše zmogljivosti .«

• Sp lošne priprave za sestavo 7-letnega razvoja gospodarstva je predsednik Franc Jere orisal ta­kole:

»Doslej smo s pripravami za se­stavo sedemletnega načrta kar dobro napredovali. Največ sta na­pravili komisiji, ki sestavljata

Nadaljevanje . na 2. strani *

DRA2GOŠE, 13. novembra —• Včera j dopoldne je š ta fe ta v počasti­tev 20-letnice II. zasedanja A V N O J Trl^lav-^ajce prispela v Draž-goše, od koder je nadaljevala pot v Cešnj lco , na MartinJ vrh » Poljane, na Crni vrh 4n naprej proti Vrhniki Na sliki nosivci planinske štafete na poti skozi Cešni ico v Selški dolini

2 S K E D A . 13. nov«

TE DNI PO SVETU

• PRVI K O N G R E S ZA MEDICINO D E L A

- Kongres b o n a petdnevnem de­l u p r o u č i l najbolj p e r e č e proble­me 8 p o d r o č j a z a š č i t e zdravja de­lavcev i n p o k l i c n i h obolenj d iha l ­n i h organov. N a kongresu sodelu­jejo ugledni s t rokovnjak i s pod­r o č j a delovne medicine iz č e š k o ­s l o v a š k e , Sovjetske zveze, Bo lga r i -j , Z a h . N e m č i j e i n Franci je .

• DELEGACIJA J U G O S L O V A N S K I H K N J I Ž E V N I K O V V M O S K V I

V Sovje tsko zvezo je odpotovala t r i č l a n s k a jugoslovanska delega­ci ja . Seznani l i se bodo z najno­v e j š i m i de l i sovjetske l i terature.

# P R E D S E D N I K M L A D I N E V M A R O K U O B S O J E N N A S M R T

S o d i š č e v M a r o k u je obsodi lo na s m r t odsotnega predsednika mlad ine M a r o k a . Jugoslovanski š t u d e n t j e so pos la l i m a r o š k i m la ­d i n i b rzo javko, v ka te r i s p o r o č a -j o , da z ž a l o s t j o sprejemajo vest" o obsodbi nj ihovega vodi te l ja .

• H O M E — P R E D S E D N I K B R I T A N S K I H K O N S E R V A T I V C E V

N a sesta/iku »vol i lnega kolegi ja« konservat ivne s tranke so soglas­no i z v o l i l i za novega predsednika s t ranke Douglasa H o m a .

# GOSPODARSKA POMOČ N E R A Z V I T I M DRŽAVAM J E S E V E D N O P R E M A J H N A

N a seji v Z d r u ž e n i h na rod ih je generalni sekretar U Tan t pouda­r i 1, da so raz l ike v s tandard ih med na rod i še vedno prevel ike. Gospodar ska p o m o č nerazv i t im d r ž a v a m v p re tek lem le tu n i dvig­n i la s tandarda teh narodov, zato bo t reba p o m o č š e p o v e č a t i .

# V A J E B U N D E S W E H R A N a Spodnjem S a š k e m so se za­

če le vaje 30.000 vojakov i n več kot 9500 r o ž n i h p r o m e t n i h v o z i l in lov­s k i h l in t r anspor tn ih le ta l . N a manevr ih sodelujejo tudi br i tan­ska letala. Povel jn ik manevrov je general von Tempelhoff .

MU t I II ^

[Judje in dogodki •Ljudje in dogodki * Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in

V berlinskem ogledalu, ki so du v zahodni B e r l i n , ker Je b i l Ob malem mejnem zapletu, k i ti k rogi zapirajo svoje sklepe z jo , da v Be r l i nu r e s t a v r j r a ^ ga nekaj č a s a skrbno čisti l i zaustavljen a m e r i š k i konvoj, je so ga p o t r p e ž l j i v o hi h i t ro reši l i , d i p l o m a t s k i m i k l j u č a v n i c a m i , Je pol p o r u č e n o poslopje ^ z vsemi p o l i t i č n i m i čisti lni- minilo nekaj mesecev. V teh me- s| postavljamo v p r a š a n j e , aH nevarnost nove krize o p r a v i č e n a . Relchstaga. k i stoji tik °J\aV^r»

m i sredstvi, so se po daljš i dobi secih je živel B e r l i n svoje mirno morda dogodek pred ber l insk imi A l i bodo uspeli vse to pametno skem mejnem zidu . V jjfc'* zopet pojavi le zaskrbl jujoče sli- i n prostoduš /no ž iv l jenje . Težka zapornicami nI uvod v novo ob- uravnavati? M o r d a pa je zaustav- no n e m š k o skupšč insko ^ ke. S l ike same po sebi ne bi bile razdobja so š la počas i v pozabo, dobje berl inske napetosti . K a k o r ljenje, a m e r i š k e g a v o j a š k e g a kon- se naj presel i l predsednls tako v a ž n e , če b i v n j i h l ahko Toda B e r l i n se l z »soda smodni- h i t ro bi do tega p r i š lo , b i po po- voja samo povod, da b i B e r l i n u n o n e m š k e g a parlamenta- , y

b i b i l i dani na voljo V**\M ri »bljal tu*..

Berlinsko ogledalo bj j i h l ahko uporat zasedanje zahodnonemškes

aho mednarodn imi pogodbami no ozemlje, za katerega o»*" ja jo trije zahodni z a v e ^

gledali zgolj kroniko velemestnih dogodkov. P o kraju, kjer je ber­l insko ogledalo pritrjeno, pa Je že zdavnaj zgubilo lokalni pomen. B e r l i n je o d svoje razdeljenosti tehtnica, na kateri iprebskušata svoje po l i t ične uteži Vzhod in Za­hod, zato so kazavci te tehtnice vedno mer ivc i pol i t ičnih odnosov ka« ni spremenil v sod z mine- l i t ičnih zakonih , k i so danes sko- odmer i l i v prihodnosti večji po-med dvema svetovoma. Kadar m i - ralno vodo. š e vedno je ostala i;aj že tako temelj i t i in trdni kot men in začeli reševati problem, rujejo, govorimo o zbol j šanju od- krivulja napetosti nad črto , k i be- v f iz ik i in kemi j i , p r i š l o do nove k i ga v odnosih med Vzhodom ln nosov, kadar pa se gibljejo In leži znosno medsebojno soži t je , napetosti na vsej č r t i , kjer *e Zahodom u v r š č a j o med najtežje . s o v . 1 e T - s k i ugovori ne tresejo, pomeni, da so se odnosi V po l i t i čnem pogledu je be r l insk i vzhodne in zahodne z r a č n e gmo- Dvoml j iva bi l ahko postala trdi- hodn i B e r l i n Ima tuat ^ poslabšal i in zaostrili. problem m i rova l . K a k o r že veli- te s t ikajo. L a h k o si mi s l imo , du tev, da je t a k š n a izbira najboljša . Zahodne N e m č i j e pose vjetfP

Od č a s o v , ko so se sovjetsktl. stra- kokrat v preteklosti, pa je zado- bi t akšen »hladni val« zamrzni l V konkre tn ih okol i šč inah po- ž a j . Zato menijo, da * zar j i v o k l o p n i k u vozili do svo- š tova lo samo malo odstopanje od vse, kar je b i lo do sedaj stor|e- v / r o č a več stvari v Berlinu skrbi. Z V e z a n i k a k o r ne more \ ^ jega spomenika v zahodnem Ber- postavljenih norm vojaškega ob- neg« za zeleno mizo p o p u š č a n j a . V M o s k v i z ve l i k im nezaupanjem s a m o v o l j n e spremembe se*«"^ Unu, ker so jih ob neki pri ložno- nasanja na berlinski meji, da so 7-aradj / a p a ž a n j , da je ber l insk i spremljajo dela, k i se Jih loteva- s t a t u g a zahodnega Berlin*' stl poskuša l i motiti s kamenjem, se enostranske in včas ih nekorist- pripetl jaj tudi predmet razgovo- jo N e m c i v zahodnem Berlinu. /,t do sedanjega prekrška na preho- ne obtožbe obnovile. rov v d ip lomatsk ih krogih in da B o n n s k i m i n i s t r i so prišli na Ide

lamenta. K e r je z a h ® ^ , " ^ »*d

dg

b i lo to dejanje v Moskvi ^ no kot Izvirna pravokaci ja . ^ ske vlade. S pravnega 8 t f jJvV

Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in dogodki # Ljudje in

Po letni konferenci mladine v Škofjeloški komuni

Za vzgojo mladih smo zadolženi vsi SKOPJA LOKA, 12. novembra — O nedeljski IX. občinski konfe­renci mladine škof je loške komune, na kateri so delegati lz 28 mla­dinskih aktivov ZMS dokaj ž i v a h n o in kr i t ično razpravljali — nekaj tehtnih misli so prispevali tudi navzoči predstavniki družbe nopol i t ičnih organizacij — a aktualnih vprašanjih, ki bodo terjali prece j šnjo zavzetost in takojšnj i pristop k reševanju, ne samo mladih, t emveč tudi ostalih družbeno-pol i t lčnih člniteljev, smo na kratko že poročal i v zadnji š tevi lki .

N e s r e č e V KRIŽIŠČU IZSILJEVAL PREDNOST Kranj — V petek ob 11.35 sta

na kr iž i šču Ceste Staneta Žagar­ja in. K i d r i č e v e ceste t rč i la oseb­na av tomobi la K R 10-33 (voznik Franc Z r i n s k i ) i n K R 31-31 (Jože M o č n i k ) . Z r i n s k i je pr ipe l ja l po Par t i zansk i cesti i n v k r i ž i š ču iz-sljeval prednost . N a obeh vozi l ih je š k o d e za 250 t i soč dinarjev.

VOZIL B R E Z VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA IN PO N E S R E Č I POBEGNIL B L E D — Na cesti proti Rlbnem

pri hiši it . 28 je v soboto zvečer Jože Mulej z motornim kolesom K R 12-640 podrl p e š c a Milana Vi -potnika. Mulej je vozil z nepri­merno hitrostjo brez vozniškega dovoljenja. Potem k o je povzro­čil n e s r e č o (Vipotnik si je zlomil lavo nogo), je pobegnil.

N E P R E V I D E N P E Š E C Škof je Loka — V nedeljo po­

poldne je na o b č i n s k i cesti v Sta­rem dvoru mopedist C i r i l Jesen­ko podrl pešca Leopolda Kosca. Pešec je nameraval prečkati ce­sto, ne da 1ŠI se prepričal , če ja prosta. V t em trenutku je pripe­ljal mopedist, k i n e s r e č e zaradi prekratke razdalje n i mogel pre­prečit i . Pri tem se je Kosec tež je tejesno poškodova l , mopedist pa lalje.

VINJENI VOZNIKI Konec minulega tedna so var­

nostni organi trem vinjenim voz­nikom prepreči l i nadaljnjo vož­njo in jim odvzeli vozniška do­voljenja. —• Na cesti I. reda v Gozd Martuljku so v petek pono­či zaustavili motorista Ivana Lev-tlže, ki Je vozil motorno kolo K ji 12-551. — V soboto pol ure po polnoči je po kranjskih ulicah vozil osebni avtomobil L J 67-07 vinjeni voznik Frane Perne, čist i ­lec oken, s tanujoč v Kranju, Vo-dopivčeva 6. — Na eesti II. reda v Dupljah je 23-letni mopedist Ludvik Dividija v soboto popoldne vozli! vinjen.

Zakaj podcenjevanje nekater ih pokl icev? Resda je dejavnost za­voda za zaposlovanje na p o d r o č ­j u svetovanja p r i i zb i r i pok l i c a napredovala, vendar le-ta se ne more ukvar ja t i z vsem, kar naj b i v p r e c e j š n j i me r i oprav i l lahko p e d a g o š k i kader v šo l ah . S po­globl jenim p r o u č e v a n j e m vsake­ga posameznika in s t rokovn im svetovanjem, b i l ahko nedvomno sedanje k r i t i č n o stanje bistveno izbol jša l i v p r i d s p l o š n i m d r u ž b e ­n i m interesom in tud i posamezni­kov. Delovni rezultat i , kot posle­dica prav i lne izb i re pok l i ca , b i b i l i u g o d n e j š i , ke r bo vsakdo z ve­seljem vložil m a k s i m u m znanja in fizične sposobnosti v d o l o č e n o dc-

Naši problemi

Vse manj

podatkov Predpis i , k i veljajo že nekaj let,

zagotavljajo zaposlenim osebam s p r i z n a n i m sodelovanjem v N O B pred 1. sep tembrom 1943 na jn i ž j e osebne dohodke 26.000 dinarjev. K o l i k o r prizadete osebe ne do­segajo teh dohodkov i z delovne­ga razmerja, j i m raz l iko dajejo zavodi za socialno zavarovanje.

N a GprenJskem je b i lo v začet­k u teh predpisov o k r o g I?00 ta­k i h p r imerov . K o m i s i j e so takrat ugotovile u p r a v i č e n o s t za okroglo 800 oseb. O k r o g 600 j i h je b i l o samo na o b m o č j u kranjskega za­voda, k i zajema tr i o b č i n e : Trž ič , K r a n j i n Škof j o L o k o . V glavnem so to b i l i nekva l i f ic i ran i delavci . Zato so se organizacije Z B skup­no* s k a d r o v s k i m i k o m i s i j a m i za­vele za s t rokovno usposabljanje

teh l jud i , za n j ihovo p r i u č e v a n j e na d o l o č e n i h delovnih mes t ih in podobno. T o je p r ipomoglo , da je več ina teh l a h k o dosegla več jo produkt ivnos t , da so se usposo­bi l i za nova delovna mesta in s tem dosegli tudi višji osebni do­hodek. T a k o je na o b m o č j u kranjskega zavoda od takra tn ih 800 oseb danes samo še 130 p r i ­merov, k i j i m m o r a zavod m e s e č ­no dodat i p r i b l i ž n o 290.000 dinar­jev. V n a j v e č pr jmer ih 3 do 4 t i ­soč . G r e še vedno za posamezne nekval i f ic i rane delavce. S o p a tu­di ko lek t iv i , k i . trenutno ne do­segajo ust reznih osebnih dohod­kov, kot je to LIP Cešn j ica i n tudi drugod.

Ob tem p a nastajajo tud i teža­ve in neskladnost i , ke r se pred­p i s i b i je jo s k o n k r e t n i m živjje-njem. T o naj pove samo takle p r imer . Te pravjce i m a h i š n a po-unočn ica . T o d a njen »delodal ja-vec« (dobro s i tu i ran) z denarjem, h rano in. s tanovanjem daje polo­v ico . Skupnos t m o r a doda t i še 12.603 dinarje. Seveda s k u š a j o od­prav l ja t i t ud i take neskladnost i .

— K . M .

Vreme • V r e m e n s k a s l i k a :

P o d r o č j e n izkega z r a č n e g a p r i t i s k a nad B r i t a n i j o se p o l n i in p rod i ra p r o t i severozahodu. F ron t a ln i sistem v zvezi z omenjenim p o d r o č ­j em je dosegel Alpe in bo zajel n a š e kraje.

Napoved za danes in jutri: Danes popoldne, zveče r i n de loma j u t r i zjutraj bo še p r e t e ž n o o b l a č n o in vmes padavine, z las t i v zahodni in srednji S loven i j i , nato delno i zbo l j šan je , V a lpskem svetu še plohe.

(P) Vreme ob 13. uri: Planica delno o b l a č n o —14 s topinj ; Lesce-Bled o b l a č n o —16 stopinj ;

J eze r sko z m e r n o ^ b l a č n o —13 s topin j ; Tr ig lav-Kredar ica v ob lak ih minus 1 s topinja .

lo . Delo samo' b i b i lo d r u g a č e vrednoteno. T a k o so mlad i obča­n i med d rug im razpravl ja l i o v k l j u č e v a n j u v uk, ko so omen i l i s t a t i s t i čn i podatek, da so pri jav­ljena u č n a mesta zasedena s 70,8 odstotka. »Tesar , mizar in se ne­kateri pok l i c i v g r a d b e n i š t v u so pak l i c i , k i so zasloveli kot manj­vredni, zakaj mla j š i se od loča jo za pokl ice kovinske in elektro stroke. Ob vsem tem pa pregled s tandarda in m e s e č n i h prejemkov zapostavljenih pokl icev dajejo prednost prav le-tcm.

M e d d rug im so poudar i l i , ria b i morale gospodarske organizaci­je p o s v e č a t i več pozornost; pro­stemu času u č e n c e v v gospodar­stvu oz i roma izven njegovega de­lovnega ča sa . Ob ugotavljanju problemov, k i so posledica nesi-s t e m a t i č n o s t i , nas še vedno spremlja mise l , da je le v stroje v ložena investicija rentabilna, ven­dar Je na5 največj i kapi tal 'delov­ni č lovek , ki je sposoben ustvar­jat i ž iv l j en j ske dobrine. V tej zve­zi so poudarjal i , naj pr ikaz de­janskega stanja vodi k konkret­n im predlogom za i zbo l j šan je po­ložaja. »Tako ugotavljamo, da ni p r imern ih kadrov, k i b i dostojno nadomesti l s t a r e j š e v organih upravl janja , da ni kadrov za po­mladi tev d r u ž b e n o - p o l i t i č n i h or­ganizacij , da bj p rep reč i l i p rak t i -c i s t i čno delo v n j ih , da pa je na drugi s i rani množic«! nezaintere­siranih za d r u ž b e n o - p o l i t i č n o de­lo. Ob takih ugotovitvah let i jo oči tk i o nedelavnosti na n a š o or-ganizaci io. P r i tem na mora b i t i jasno, da smo za v/pojo m l a d i h o b č a n o v zadolženi prav vsi , da moramo b i t i enako zainteresirani za nove d r u ž b e n o - p o l i t i č n e delav­ce, k i bodo v razne organe uprav­ljanja vnesli nov delovni nolet in svežino, Ce nam bo to jasno, ne bo v p r a š a n j a novih č l anov orga­nov .samoupravla jn ja.«

I Razpis za popevko Evrovizije

I JUGOSLOVANSKA T V raz-\ plsu.je natečaj za popevko, ki I nas bo leta 1964 zastopala na I Grand P r i x Eurovlslon 21. III. I 1964 v Kjohehavnu. I Dela, ki bodo prispela na ta I natečaj , naj b i po želji orga-5 nizatorja vsebovala nekaj zna-1 čl lnlh nacionalnih motivov. De­

la ne smejo b i t i prej n i t i izva­jana n i t i objavljena. Natečaj je javen, avtorji naj poš l j e jo kompozicije najkasneje do 31. decembra 1963 na enega izmed petih T V centrov (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skopje). Izmed vseh del, ki bodo prispela na nateča j , bodo posebne strokovne žirije pri posamejnih T V centrih izbrale po dve kompoziciji, ki pridejo v p o š t e v za jugoslovanski fi­nale. Razen izbranih kompo­zicij bodo žirije vse ustrezne skladbe odkupile. Za popevko, ki nas bo zastopala na evrop­skem finalu, bo jugoslovanska Radio-televlzija podelila nagra-bo v znesku 150.000 dinarjev, vse druge skladbe pa bodo od­kupljene po tarifah posamez­nih centrov. Skladatelji naj poš l j e jo svoje kompozicije v preglednem klavirskem izvleč­ku s podpisanim tekstom in tre­mi izvodi teksta, pisanega s pisalnim strojem. Razen tega lahko vsak skladatelj Izrazi žel jo za aranžer j a in vokalnega solista za svojo kompozicijo, k o n č n o od loč i tev glede izvajav-ca pa bo dala komisija glas­benih urednikov vseh petih cen­t rov.

Nadaljevanje s t r a n i

Pretiravanje se maščuje

sko gradnjo z las tnimi soudelež­bami zainteresiranih podjetij in posameznikv.

Podobno je tudi po drugih ob­č i n a h . N a Jesenicah so že vsa podjetja (razen gradb. podjetja Save) p red lož i l a svoje osnutke za plan proizvodnje, invest ic i j , izvo­za i td . V Kranju bodo že ta te­den obč insk i organi razpravl ja l i o p r v i h skupnih obr i s ih gospo­darskega gibanja v pr ihodnjem letu, V Radovljici / las t i predvide­vajo znaten porast investicij za tur izem, kar je za razvoj te de­javnost i na b le jskem, bohinjskem in tudi r a d o v l j i š k e m o b m o č j u ze­lo potrebno.

Sedanje delo o b č i n s k i h organov in odgovornih s lužb je zlast i osre­d o t o č e n o na' usklajevanje zahtev in m o ž n o s t i za h a r m o n i č e n raz­voj vseh p roduk t ivn ih in »nepro­dukt ivnih^ dejavnosti . Ponavlja se vsakoletno » b a r a n t a n j e « med ter i tor ialno skupnost jo in posa­meznimi organizaci jami . T a k o je po vseh o b č i n a h , š e vedno so t ežnje po tako imenovanih dveh planih . Eden u radn i , po m o ž n o s t i m a n j š i za javnost, drugi pa inter­n i . Ta je navadno bol j »napet« in obl jubl ja ko l ek t ivom lepše perspektive.

Iste vrste je tež.nja za investi­c i j ami . Mnoge slabe i z k u š n j e so y zadnjih let ih res mars ikoga na­uči le , da je treba inves t i ra t i t am, k jer se bo v ložen d inar č imprej vrača l , k jer to zahtevajo nujne potrebe o b č a n o v i t d . T a k o dajejo v T rž i ču d o l o č e n o prednost usnje­ni in tekst i lni konfekc i j i , na Je­senicah razen Že leza rne lesni ga­lanter i j i , v Radov l j i c i tur izem j td. Ob tem pa gre za osnovno merilo — ne prekoračevat i lastnih mož­nosti. To velja najprej za podjetja in prav tako za obč ino . Hitro se-stavljanje načrtov brez potrebnih elaboratov je vsako leto marsiko­ga privedlo do opt imis t i čn ih za­ključkov z lepimi obeti, ki pa so potem splahneli v razočaranju, zlasti pri investicijah.

K o so e tem pred k r a t k i m raz­pravl ja l i v š k o f j | Loki. so ugo-tavljal i . da je letos precej podje­tij zaš lo v težave, k i so j ih mo-rali reševa t i z o b č i n s k i m i sk ladi . Začeli so z o b s e ž n i m i adaptacija­mi , naročil," stroje i n - potem, ko so ugotovi l i , da n imajo dosti sredstev, so postavi l i o b č i n s k o s k u p š č i n o »p red de j s tvo« . Tako st ihi jsko »rnašenje luken j« ruš i do ločen i n a č r t za skladen razvoj vseh dejavnosti na d o l o č e n e m ob­m o č j u .

Letošnji in lanski uspehi nam res vzbujajo določen optimizem. T o je razvidno tud! Iz ocen zvez­nih organov o pripravah na druž­beni plan za prihodnje leto. Po teh ocenah naj bi se industrijska proizvodnja dvignila za 13 odstot­kov, produktivnost dela za 10 od­stotkov, osebni dohodki za 9 od­stotkov Itd. Tudi v Izvozu in uve­ljavljanju v mednarodni delitvi dela je predviden nov vzpon. Skratka, plani za prihodnje leto, kot prvo leto perspektivnega se­demletnega razvoja, so polni obe­tov. Toda pri planiranju Investi­cijske potrošnje se je treba zla­sti v osnovnih enotah — v pod­jetjih držati starega izreka — »po junaku suknja«. — K . M .

Petkov

kulturni večer K L U B K U L T U R N I H D E L A V ­

C E V bo p r i r ed i l v petek, 15. nov. ob 19.30 v p ion isk i kn j ižn ic i re­produc i ran koncert jugos lovanskih avtorjev Mar j ana Koz ine , Stevana Mokran jca in M . V u k d r a g o v i č a . K o m e n t i r a l bo lov. Janko Priho-šič.

2 Načrtno vključe­vanje planinskih postojank

š tevat i zahteve sodobnega doma­čega in tujega tu r izma. Skromne planinske postojanke naj bi za­drža l i le na vrhovih , kjer se šc goji pravo planinstvo.

P lan insk ih krajev in vrhov, k i so se že popolnoma vkl juči l i v tur izem, ker so povezani s cesta­mi a l i ž i čn icami , je na n a š e m po­d r o č j u precej, na p r imer : K r v a ­vec, Pok l juka , Mežak l ja , Vrš ič , v prihodnje Tamar in Š m a r j e t n a gora i td .

N a pobudo Gorenjske t u r i s t i čne ZVeZfl 90 nekatera t u r i s t i č n a dru­š tva (med n j imi T D Boh in j i n T D Bled) že sodelovala s p lanin­s k i m i d r u š t v i p r i sestavljanju sedemletnega p lana razvoja turiz­ma. O tem sodelovanju so govo­r i l i p l an inc i tudi na svojem po­svetovanju na Uskovn ic i . P r i ­pravljenost t e s n e j š e g a sodelova­nja s t u r i s t i č n i m i organizaci jami i z r aža jo tud i s m u č a r s k e organiza­cije, k i imajo precej svoj ih domov.

V zvezi 7. ma loobmejn im pro­metom so p r i so tn i m e n i l i , d a bo treba teži t i k p o v e č a n j u avtobus­n ih i n že lezn i šk ih zvez z obmej­n i m i predel i I ta l i je i n Avs t r i j e . P r ed k r a t k i m so se p r i s to jn i spo­razumel i , da bosta pr ihodnje leto z redno avtobusno progo pove­zana Bel jak i n B l e d . — S.

3 Nove ugodnosti so omogočile porast posojil

Največ za industrijsko blago Največj i de lež prt poso j i l ih i m a

indust r i j sko blago, saj je b i lo za njegov nakup najeto 1. januar ja za 1 mi l i j a rdo 258 mi l i jonov di ­narjev posoji la . P o t r o š n i k i na jveč najemajo večje vsote z. odp lač i l ­no dobo S leta. Teh je b i lo v za­č e t k u leta za 991 mi l i jonov d i ­narjev, z o d p l a č i l n o dobo 2 leti 240 milijonov in 1 leto le 27 mi l i ­jonov. Medtem ko se j c vsota po­soji la , k i ga posoj i lojemavci od­p l a č a j o v 3 let ih, do konca okto­bra povzpela na 1 mi l i j a rdo 209 mi l i jonov dinarjev-, se je skupna vsota m a n j š i h posoj i l (z odpla­č i lno dobo 1 leto) znižala na 20 milijonov«

K r e d i t i za nakup avtomobilov' s o ' v zače tku leta znaša l i 417 mi­l i jonov dinarjev, ob koncu okto­b ra pa 591 mi l i jonov dinarjev. Skupaj je najelo kredite za na­kup avtomobi lov 1595 p o t r o š n i ­kov . • {•;'<

Pr i bankah ima posoji lo 17.222 p o t r q š n i k o v (vseh zaposlenih na Gorenjskem je okol i 56 t i soč ) , oko l i 3 t isoč pa jih je kupi lo bla­go na kredit , k i ga o m o g o č a j o ne­katera trgovska podjetja. Razen tega je precej p o t r o š n i k o v i /ko ' i -st i lo tako ugodnost v Ljub l jan i . Poso j i lo p r i t rgvskih po . i i e t i i h s s edežem na Gorenjskem se |e od zače tka leta do 31. oktobra poviša lo od 78 mi l i jonov na 209 mi l i jonov dinarjev.

ko tudi porok ali pa. do lahko dvakrat porok ne vsote. Sicer pa da primeri, ko morajo r^jp odplačat i poroki, niso 'W> sti. Pa tudi, če se kdo J * f niti odplačevanju P M ° J , ' » « J roki prav gotovo odkriJeJ^j, y. dijo, da redno odplačuje.

4 Prelomnica v razvoju turfej

perspektivni plan raiv0j^^1' stva in za turizem In ^*.tjj»f* V perspektivni razvoj

ti)'

> zajeli r adov l j i ško o b m o č j e , kar je * % 1*

ita. N a tem območju j*

smo ko celota. Na tem obmoc kmetijske zadruge. i e i ^ 0 f radovlj iška se bosta obeh delavskih svetov * a r ,jt f v bližnji prihodnosti, %*Lt$, bo sledila Še nadaljnja «>* z blejskim p o d r o č j e * ' ^ t ukrepi nameravamo obit .„ roko proizvodnjo krnel ročje , ki bo sposobno"^0 n a j s o d o b n e j š e oblike y f socia l i s t ičnega sektorja« ~j tekllh letih smo se P^Jtrlj'J; j al i z rekonstrukcijo i n đ J l a I ) ( V podjetij kot so: Veriga. * mtčna tovarna podnart- * j | P strukcljo nadaljujemo v v dustriji in Jo usposaD" finalno proizvodnjo.« ^tf*

# Tovariš predsednik-jo nas nekatere konkrf»J ^ P ki jih nakazuje 7-letm "<* voja turizma.

»V letih od 1956 Je ^ i ^ J tev raslo iz leta v leto, J Je povzpelo v 9 mesec"V f p T. na 518 t i soč . Posebno | » J porast noč i t ev tujih 8 -ei0t r lanskih 160 t i soč se J* vzpelo š tev i lo nočitev ^fir 242 t i soč . V odstotkih J* ^ r najmočnej š i v Bohinj« ' tf«|l J du. Nastavitvene zniog" o V ^ V tem razdobju glede „ j f - > promet niso bistveno P v P, dejstvo pa nam n a r C ^ c

hodnje znatnejše v W » J ^ J j , dej hoć gostinstvo ln turizem plan razvoja v celo t a k š n o investicijsko Povečanje turist ičnega P V

š lo doslej prav

, o t l d e l i j i

solidnostl uslug. C " n s K 3 -ne organizacije rastu niso v e č kos

ri

precej" porasleT K » , H . i . 5 ~ l „ n T V l » e Y u

morejo zagotoviti d o V . ° 0 > ^ nih uslug. Zlasti *«s * t j -ker so cene p o t r o š n j i jj

Težave s poroki V s i , k i najemajo p o t r o š n i š k o

posoji lo, se str injajo v tem, da ne b) b i lo n i k a k r š n i h težav, če ne b i b i l o t reba pefrokov. Teh je n a m r e č že zelo malo . Za eno po­soj i lo je potrebno zagotovit i 2 do 3 p roke i n Imamo tako že oko l i 45 t i soč porokov . T e ž a v o 30 ne­k o l i k o o m i l i l i predpis i , k i dovo­ljujejo, da Jc posojilujeinavec lah-

gam pa cen niso *v» ^ p skupnost ne more v • fri&jt su inves t i ra t i to l iko ^ 1 1 1 % b i l ahko p o s p e š e n o » ' ^ l ^ V hotele. Zato smo s« u * V cene j š e in u č i n k o v i t ^ ^ to je za p o v e č a n j e } ° \ p f l j V n i h t u r i s t i č n i h sob - f „ ^ j , najetja poso j i l . P o g ^ sM-,> z Gospodarsko b a n , l % a P^p 7. razumevanjem P ° 2**««' vanja o b č i n s k e s k u P ^ j J J i t u r i s t i č n a zveza Je s ^ »' jf t u r i s t i č n i h d r u š t e v p n * , » f akci jo za sklepanje P ^ , 1 ^ sebniml «**™ci ?°*eđaflfl%t zelo ugodni . P o d o S f : . e ( l l t c k i h je zaprosi lo » J | o f l o V sebnlkov za 119 ^ ] L i O l a . S temi . r e d - t ^ M £ jd^Jj k a k i h 300 postelj . 2 » ^ o*r* K še zbol l ša l l ln ne «a ^ Akc i j a je b i l a zelo J J S> ,< presegla p r ^ ^ g f t ^ f smo tud i zelo ugoden ^ ^

ko, P r V ^ , t bomo ola jša l i nabav* p o ^ J ^ gradbenega mai proslvce so m n t is t ih pred le t i , \ večje zanimanje

Vzporedno s < b l ižnj i p r ihodnos t« ^ l n - a

gospodarsko banko, P opf9*{ 4 bomo ola jša l i nabav* p o ^ J £ gradbenega m a t e r i a l 4 J l ^ proslvce so m n p g ° , ttfd> t is t ih pred l e t i , « t ° J ^ j i » % * večje zanimanje *» p 0 " e 6 ^

Vzporedno s tem J J ^ V J llžnji prihodnosti P ,„ * , J

hotelske zinogljlvov81

flV, * V lo novih obje* t n» v rf .u« Toinvice, 7 *m t1* (0 '

izgradnje novo krilo Jelovice, du ter hotel in ^ n J < l » J lu. S temi novPfjJ , l f ^ pridobitvijo P r l c * ; u e t * Yt ^'d bodo skupne kapa«*« nitev, ki š te je jo * W ' predvidoma P ° v e f a , n p» n V že na 6360 v letu i ' \

(nadijevanje v p " 1 1 .

naših komun 0 iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun

O razvoj na Jezerskem £ * E R S K O 1^, e »kupnosti , gostinski In turistični delavci ln razpravljali o

Programa razvoja turizma od 1964 do 1970.

— Pred dnevi so se na Jezerskem sestali člani sveta j ter zgraditi sanka.ško ln smučar­sko progo z ,v lečn ico na Mlinar je-vo sedlo. Skupne investicije b i po laični oceni znaša le 215 mil i jonov dinarjev. Glede na to, da se mora tur i /em na Jezerskem razvijati in odvijat i kot gospodarska panoga, bodo s tor i l i vse, da se to tudi

^ p o v i l i so. da je b i l a do se-4 | a j V e Č) ' a slabost glede turiz-"ed t

t e n i k r a J u slaba povezava s t *nsk i U n s t i č n i m d r u š t v o m , go-s b n n

m Podjetjem i n krajevno

'Udi

] « r S t i č l " S i - B * i i

propaganda za J e b i la - s l ab« Potrebna

•^*tičnhnf J ' a p o v e z a v a z r a z n u r u

agencijami in pod-^ d i r " 1 S ° m n e n j a , da bo treba **av0

n a J e z e r s k c m h ° t e l . Za t reba j l n razvedri lo gostov bo vsem J. r n a r s i k a j naredi t i , pred-h i n

p a organizirati več pr i redi­lo, ita

U s P o s o b i t i loka l za kavar-Sla0ern b i s c zatekali gostje ob

Zgradi t i bo k, h

n 0 t „ a " ' " V ' u ' ^ i « u i u uu po-to!,!. 1 Z i m s k o š p o r t n e objek-. e «mova lne proge, v lečnice .

Problem pa je trgovina, premajhne prodaj-

p.'ostore ima

zaradi fega

! T V ° U M 2 , r n e n i J o , da je gostin-H r a n l ; J ° s t ° r i l o za zbol jšanje

2 a . P o s t r e ž b o gostov.

N v i S s t i c i J * s k e gradnje pa so naslednje objekte: do-

S U r M ? d U e v Planšarskega Je-[« l n ^ T x . t e v e lektrične napel ja-N l t i ^ . t e v c e s t e d o Jezera. N l „ 0

D o treba lokal za vaško J 'ežlić f * * r a d l * i depandanso za , r , reirv d v rorano za družbene i J S t i ^ P t i r a t l bife na Je-r^Vo ' u r e di<i centralno

V Proatorih Planinke ln Drl i c t ! H e d i t l P a r k , r n e prosto-

^ a « r d , dograditi pralnice

in kopalnice, urediti kamping prostor, zgraditi pretvornik za televizijski sprejem, zgraditi ben­cinsko č r p a l n k o , vlečnico za smu­čarske terene na Skubrovi starini 1 u resn ič i . R .

V prvi vrsti nožičnost

KRANJ — Naša dolžnost Jc, da v razgibanih družbenih odnosih po i ščemo svoje mesto tudi mi mladi — to je glavna misel letne konference mladinske organizaci­je na Zlatem polju, k i je pred ne­davnim obravnavala svoje delo kot prispevek k zelo d i n a m i č n e ­m u razvoju tega dela našega me­sta. Po roč i lo o delu organizacije v preteklem letu potrjuje priza­devnost mladih Z la topo i j čanov na raznih pod roč j i h d ružbeno-po l i t i č -nega delovanja. Nj b i lo v p r a š a n j a , k i ga ne b i obravnavali mlad i .

Vredno je tudi omenit i , da sc mladinc i jezijo na s t a r e j š e tova­r iše , to je tova r i še iz drugih d ružbeno -po l i t i čn ih organizacij in d r u š t e v na terenu, k#r j i m ne po­magajo. Zglijo si več skupnega dela, povezanosti med enimi in drugimi p r i r e š e v a n j u skupnih v p r a š a n j .

? kralk em val S e r i <? - Z v e z a delavskih > i n m e ^ 0 v e n i i e je pr i red i l a r a n i n

t e d n u dvoje posve-Sii? s t a t u t i h - ~ VI J e n o

Prvo je b i lo . 'CenTT zdravstvenim de->n H J • drugo h ^ r u p i C " 8 0 P a prosvetn im tVa jK«m predstavnikom š o l -

Javnega ž i v l j e n j a . O b Pril ?Žnosti iT PredaT""511 S e je zvrstilo

f N 0

V a n j i n različnih pre-

V * s l u ž b a r U P r a V l J a n J U J » r 0zaL a h . o f inansiranju % t i h 7 ° d a j i k i temelji- na

1 U n n i , ? v n i h organizaci j . ^ a t i i ^ V U l C A - Kra jevne fo^datJ-6.^^1-' s e skupaj s v S m d e l a v s k o univer-L P o i a s t i V r a v , j a ' ° n a Proslave I f c o h T ' d n e v a republ ike, i j A V K r u V a j s e t , e t n i c i zaseda­njih ^ J ga bomo v raznih N n 0 7 S l a v i , i š e posebno tw v |iajo »I \ a n a m e n ž e P r i -

»Kademije i n podob­n i na t ' V M o š n j a h se ^ , t * a dan predstavi l i z V r J ^ 0 ig ro iz par-

« življenja. N a B l e d u

bodo gostovali v p o č a s t i t e v praznika republike igravci Svo­bode iz Bohinjske Bis t r ice . Za­igra l i boda dramo iz druge svetovne vojne Heroj ka, delo V i n k a Strgarja.

# Z A S I P — Dela p r i grad­nj i novega prosvetnega doma ka r dobro napredujejo. V ne­deljo je gradbeni odbor pr ipra­vi l delovno akci jo , v ka ter i so sodelovali š tevi lni o b č a n i . Za­betoniral i so novo p l o š č o med p r i t l i č j e m in p r v i m nadstrop­jem, k i so ga v celoti adapti­ra l i za potrebe d r u š t v e n e g a dela. V prihodnje bodo pr iz ida-li k zgradbi še oder in del dvo­rane. Tako bodo p r i d o b i l i večj i prostor za priredi tve in zboro­vanja. Zasipl jani bodo v pr ihodnjem letu praznoval i 40 letnico kul turnega i n svobo-d a š k e g a delovanja. Zato h o č e j o preuredi t i dom, v n a č r t u pa imajo tudi spomenik p a d l i m borcem, k i ga nameravajo po­stavit i v bl ižini -doma.

^ a n ]e duševno prizadetih otrok b^.^aliza o potre­s u n a č i n " ureditve K v*onega šolstva

C U , Ja a !! S l t e m l e t u Je posebna C v . c e n t r u za socialne

Vi0 d i f i " z a č e l a 8 k a t e * o r I

0 * « n i . ! Prizadetih otrok »kh^remoV" 0 Prizadetih otrok ° b t e m P a s i * e

, e k t ° I o g o v in psiholo-^ ^ U v i i ° 8 0 v i n P s i h o l ° -bj'lo o Y nalogo, da izdela V i * * Utn ' k a k o naj bi skr-\ 1

'1 j «ratkir V v Do«uv a u a n a i l z o lzaetau ^ n a n , i 1 V s e m o b č i n s k i m tlii"1 U^y U ' d a Predloge nrptphtn-

^ « ; ^ ? 8 f l j e n j e takih otrok,

lo° V k U u č i H r n a J b 0 l J u s p e š n o

v normalno druž-

t k l m so analizo izdelal i vsem o b č i n s k i m

uPošf' u a Predloge pretehta-' D r i h S a j o v d r u ž b e n i h p la

S?iKUsposf"Je l e t 0 - K e r J e a n a " * v o,°trok , % 2 ? S b l j a n J u W d u š e v n o p r i -

^ V n " n a Gorenjskem pr-U r e s r t i £ p . s o svojo p o m o č

\ 1 e v a nju n jen ih zamis l i

vv % a beseda«

» " rešernovem C Drve M l e t n i c e ustano-\\n<*o W t a , n I c e v Kranju Je

v i L C f , a , i » c e pripravilo S j * « * s. E R V S T A L N I C I K1 V^i| t° Predstave tudi ime­

ti \ I W * 0 ^ e d o . V k o VzH a ? . S o S k ^ a ' i ohrani-\u ^ £ d u S j « . k ° t je

J a d 0 \ _ n a v d u š e n i b i l o ta-

in ko l iko \ l im e i ; 8 r e ' n slovenske bese-V ? s i r i n n a S i P o l j u b i v tež-! V a ' ki š k u t a r s t v a . Izbra l i

slovenska oz i roma ?H«L 0 r tVi" neznanih n e m š k i h

j j a , n ° slovensko delo V , e » t b j a n t r e h dejanjih Fra -

]epi D e l ° Je v verzih in s ' ovenšČin i . Gotovo je

obl jub i l i tudi pr i s to jn i r epub l i šk i organi.

Omenjeni s t rokovnjaki so pred­lagali , da naj b i šo lan je lažje du­ševno prizadetih urejevale komu­ne same. Otroc i naj bi se šolali v posebnih šo lah ozi roma v poseb­nih oddelkih osnovnih šol. Za tež­je d u š e v n o prizadete, k i niso spo­sobni sami pr ihaja t i v šolo (al i So od šole oddaljeni) , naj b i usta­novi l i i poseben zavod z internat sk im t inom šo lan ja . T a k i h otrok je na Gorenjskem med 80 in 100, zato naj bi b i l zavod m e d o b č i n ­sk i . Ustanovi l i naj b i ga v kra­ju, v katerem b i bi lo dovolj mož­nosti za p r i u č e v a n j e r az l i čn im i n posameznim o t rokom ustreznim delovnim operaci jam.

Zavod v K a m n i gorici naj b i b i l namenjen o t rokom s kompl ic i ran i ­m i kombin i ran imi motnjami in skrajno socialno o g r o ž e n i m d | -ševno pr izadet im o t rokom. — S.*

gledališču Celestin poznal Mol ie rova dela, ker se" v delu č u t i njegov vpl iv . Obe Vilharjevl deli pa sta v bol) slabi s lovenščini , p a č taki , k a k r š ­no so govori l i takrat. Prvo delo je d o m a č a rodol jubna igra Jam­ska Ivanka, drugo delo pa je pr i ­rejena n e m š k a ša lo ig ra . To sem bli jaz. • '

Delo so igravci š tud i r a l i popol­noma ločeno z d o m a č i m a režiser­jema tov. Klavorom in tov. Va-lenčičem. Okv i rno pa je dela po­vezal prof. Mahnič iz Ljubl jane.

Premiera, k i bo v petek, bo prav gotovo zanimala K r a n j č a n e , saj bo to prva predstava d o m a č e dramske skupine. — T. V .

Na konfeVenci vodstvo, ki naj

i zvol i l i novo v prihodnje

skrbelo za izvajanje programa mladinske organizacije, pravza­prav poti , ki jo je konferenca za« č r t a l a za prihodnje leto. Govor i l i so tudi o uredi tv i igr išča za naj­mla j še . Poiskati je treba tudi m o ž n o s t i za organizacijo drugih zabavnih prireditev za cicibane. Dogradil i bodo igrišče za odbojko in k o š a r k o , organizira l i več krož­kov, kot so: strelski , namiznote-niški , š ahovsk i , foto, l i terarni i n drugi; p r ip rav i l i bodo več preda­vanj o f i lmsk i vzgoji , glasb) in f i ­zični ku l t u r i i td . — A . M .

Odhoda štafete Triglav—Jajce so se udeležili številni gorenjski na Triglav •

planinci. Na sliki: na poti lz Krme

Urbanistični in

zazidalni načrt

pripravljajo Jezersko — V p r a š a n j e urbani­

s t i čnega i n zazidalnega n a č r t a na Jezerskem je že nejkaj časa na dnevnem redu sestankov. Glede na vedno h i t r e j š i razvoj turizma v tem kraju , terja tudi potrebo po novih gradnjah, predvsem tu­r i s t i čn ih objektov, raznih poči tn i ­šk ih domov in v ikend h i š ic kakor tud i individualne gradnje. To pa narekuje .potrebo po n a č r t n i in zazidalni gradnji . D a b i vprašanje ka r najbolje rešil i , je na predlog' prebivavstva svet krajevne skup­nost i imenoval posebno komis i jo , k i i m a nalogo, da bo do 1. de­cembra letos izdelala urbanistični i n zazidalni n a č r t za Jezersko. —

R .

Grajsko kopal išče na Bledu obnavljajo. Doslej so prenovili vse kabine, lotili pa so se tudi dela pri urejanju obale

Vsakokrat po nekai

Dela na samskem domu tovarne Tekstilindus v Kranju so se v zadnjem času premaknila. Odprli ga bodo poleti 1964. V njem bodo 104 sobe z eno ali dvema posteljam*. Prav tako bo tam restavracija in kuhinja k zmogljivostjo 250 obrokov, o troško zavet išče za 40 do 60 malčkov, ena večja soba za razne potrebe in prostori za lekarno, ki jo v Stražišču pogrešajo .

' # K R A J E V N A O R G A N I Z A C I J A Z W I V B E S N I C I p r ip rav l j a v p o č a s t i t e v dneva republ ike proslavo, na kater i bodo razv i l i prapor svoje organizacije. Ta organizacija i m a v Besn ic i , Podb l i c i i n na M i l j a h 42 č l anov . • .

• S P R E M I N J A N J E I M E N U L I C A M zlast i p a n e n a č r t n a gradnja posameznih hiš i n n e s i s t e m a t i č n a ureditev cest i n podobno je po­vzroči lo , da je v numeraci j i h i š v K r a n j u p r e c e j š n j a zmeda i n se je le težko znajt i . T o v p r a š a n j e je posebno neurejeno ob Smled-niški cesti, na K l a n c u , v S t r až i š ču , S t r u ž e v e m in drugod. Zarad i tega je svet za o b č o upravo in notranje zadeve p r i o b č i n s k i skup­ščini Kran j izdelal predlog o n o ^ uredi tv i h i š n i h nurrieracij . Re­alizacija predloga bi veljala okol i 1 m i l i j o n 440 t i soč dinarjev.

f> K a k o m o č a n je že A V T O B U S N I P R O M E T na n a š e m o b m o č j u , nam lahko i lus t r i ra podatek, da se zaustavi na avtobusni postaji v K r a n j u vsak delovnik 260 avtobusov, vsako nedeljo pa 180. K avtobusom, k i vozijo med tednom, je treba p r i š t e t i še nekaj de­lavskih . Najbolj je K r a n j povezan z Ljubl jano, saj p ro t i s r ed i šču naše republike odpelje vsak dan 65 avtobusov.

• V T O V A R N I »TOSO« (bivši Remont čev l j a r sk ih strojev) Y K r a n j u v teh dneh p r i č a k u j e j o obisk zastopnikov, nekaterih pod­jetij iz Vzhodne N e m č i j e , k i se zanimajo za nakup strojev tega kranjskega podjetja. Za ta mesec so najavljeni tudi zastopniki iz Romuni je .

• K I D R I Č E V A C E S T A V K R A N J U je p r i k r iž i šču z g o l n i š k o cesto že dalj časa neprevozna. Prek te ceste napeljujejo toplovodne cevi , k i bodo povezovale zdravstveni center z novo toplarno.

• Ju t r i , v č e t r t e k 14. novembra, bo v K r a n j u redni p l enum strelskega odbora Kranj, na katerem bodo obravnavali pr ihodnje naloge strelske organizacije in k r i t i čno ocenil i delo v pre tekl i po­letni sezoni.

• O S N O V N A O R G A N I Z A C I J A R D E Č E G A K R I Z A Z L A T O PO­L J E organizira tečaj »Nega boln ika na d o m u « . Teča j se bo začel j u t r i v knjižnici zdravstvenega doma v K r a n j u . Program obsega dvanajst ur in ga bodo teča jn ice predelale v šes t ih večer ih od 18. do 20. ure. M e d dekleti i n ž e n a m i je za tečaj p r e c e j š n j e zanimanje. Predavanja bodo izredno kvalitetna, tako da si bodo t eča in i ce k l jub kratkemu roku lahko pridobi le to l iko znanja, da bodo brc/, t ežav lahko pravilno negovale in zdravile d o m a č e g a boln ika .

• Po vseh ŠOLAH K R A N J S K E O B Č I N E bodo v p o č a s t i t e v dneva republike in dneva J L A organiziral i š t ev i lna predavanja iz tematike N O B , k i j ih bodo imeli člani Z B . Predavanja bodo sprem­l ja l i dokumentarn i ozkomet ra in i f i lm i .

• N a željo M L A D I N S K E O R G A N I Z A C I J E N A Z L A T E M P O L J U bodo /S p o m o č j o delavske univerze in krajevne organizacije R K Zlato polje organizira l i zdravstveno-prosvetni t e č a j za mladinke i n mladince Zlatega polja. Tečaj bo v pros to r ih stanovanjske skup­nosti . Zanj je t o l i k š n o zanimanje, da bodo kandidate verjetno razdel i l i v dve skup in i .

t SREDA, 11 noverrtonJZ.

iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naš ih komun • iz naših komun © iz naših komun • iz naših komun 0 iz naših kc-n^1

Letos so v »Tehtnici« proizvedli 10 polavtomatskih analitskih teht­nic, prihodnje leto jih* bodo 100. Na sliki: š e zadnji strokovni pregled in polavtomatska analitska tehtnica je gotova.

Mladinska konferenca Železarne Jesenice

Kolektiv „Tehtnice" dosegel plan Sedemletni plan predvideva ob celotni rekon­strukciji 400 milijonov dinarjev bruto produkta — Na strokovnjake niso pozabili — Izvoz znaša 20.000 dolarjev ŽELEZNIKI — Te dni Je delovni kolektiv kovlnsko-obrtnega pod­jetja »TEHTNICA« dosegel letošnj i plan —• tako fizičnega obsega proizvodnje kakor tudi unovčene realizacije — ki je znašal 96 mi­lijonov dinarjev. Do konca leta pa ga bodo presegli za okrog 15 odstotkov. Razen tega pa velja poudariti, da so že Izdelali program sedemletnega razvoja, ki predvideva v 1970. letu okrog 400 milijonov dinarjev brutoprodukta.

T o znatno p o v e č a n j e brutopro­dukta ob k o n č a n e m sedemletnem p lanu pa je pogojeno predvsem s celotno rekons t rukc i jo podjetja, k i bo vel jala 80 mi l i jonov dinar­jev. »Dve t re t j in i bo n a š i h , last­n i h sredstev, eno tret j ino bodo zapoln i l i k red i t i« — pravi jo v ko­lek t ivu , ko govori jo o rekonstruk­c i j i , k i naj b i b i l a k o n č a n a pred­v idoma že 1968. leta. Po k o n č a n i r ekons t rukc i j i bo 150 zaposlenih, danes j i h je 60, ustvarjalo letno okrog 400 mi l i jonov brutoproduk­ta. K p l e k t i v »Tehtnice« se zave­da , . kako potrebni so j i m strokov­n jak i . 2e letos so začeli š t i pend i ­rat i po enega na s t rojni fakultet i , T S Š —• s t ro jn i oddelek in eko­nomsk i srednji šoli . V n a č r t u pa imajo, da bodo š t i n e n d i r a l i še enega ^ strojnega inžen i r j a , pet s t rojnih tehnikov in enega eko­nomista .

Ob vsem tem pa moramo ome­n i t i , da so v »Tehtnic i« delno re-

Mladina se vse bolj poglablja v problematiko družbenega razvoja V nedeljo je bila na Jesenicah letna konferenca mladine že lezarne Jesenice, na kateri so razen običajnega poroči la za tekoče leto po­dali tudi poroč i lo tovarniškega komiteja ZMS in tako navzoče de­legate ln goste vsestransko seznanili z delom mladih železarjev, uspehi že lezarne ln delom tovarniškega komiteja ZMS.

Medtem ko je referat obravna­val gospodarsko si tuaci jo v Žele­zarni s pouda rkom na v logi Zveze mladine v bo rb i za dv ig 'p roduk­t ivnost i dela, v a ž n o s t i rekreacije č l anov kolek t iva in pomenu statu­ta podjetja, je p o r o č i l o zajemalo delo jn uspehe komite ja , komis i j , n lcnumov in posvetovanj. Prema­lo je b i lo storjenega za vk l juče­vanje m l a d i h proizva[javcev p r i r e š e v a n j u ak tua ln ih problemov in v k r i t i č n e m obravnavanju slabo­s t i , p r i del i tv i dohodka, produk­t ivnost i dela, organizaci j i dela, decentral izacij i upravl janja i td . š t e v i l o mlad ih je v organih de^iv-skega samoupravl janja padlo, ka r kaže , da je mlad inska organizaci­j a na p o d r o č j u usposabljanja m l a d i h za delo v teh -organih, k i zahtevajo vedno s p o s o b n e j š e l ju ­di , premailo s tor i la .

Premalo je bilo storjenega tudi za pritegnitev tehnične inteligen­ce v delo na družbeno-pol i t ičnem področju . Nekateri mladi strokov­njaki sploh niso seznanjeni z ak­tualnimi dogajanji v že lezarni in komuni. Premalo se zavedajo dolž­nosti do družbe, ki Jim Je omo­gočila š tud i j . TI mladi strokov­njaki bodo morali najti svoje me­sto tudi v mladinski organizaciji in jih bo treba iztrgati iz njiho­ve ozke, zgolj strokovne dejav­nosti.

T u d i p r i izdelavi statuta bo mo­ra la mladina aktivneje sodelovati . Prav mlad i ljudje, k i bodo ostali v podjetju še dolga leta, so dolžni s kons t ruk t ivn imi predlogi sode­lovat i v razpravah o n a č r t u sta­tuta podjetja, K e r je b i lo doslej na" p o d r o č j u rekreacije malo stor­jenega, bodo m o r a l i tudi v tem nogledu še mnogo naredi t i , da bodo dosegli m n o ž i č n o s t . Delo in zabava sta n e r a z d r u ž l i i v a pojma, zato p r i pr izadevanj ih za dv ig produkt ivnos t i , i zbo l j šan ju gospo­darskega po loža ja v ko lek t ivu , re­kreacija ne sme b i t i zanemarjena, saj v ve l ik i -meri vo l iva na raz­po ložen je in pr ipravl jenost člove­ka na opravljanje p ro izvodnih in drugih nalog.

Poroč i l a , polna samokr i t ike in smernic za pr ihodnje delo, so do­po ln i l i š tevi ln i delegati i n pa tu­di gostje. Glavn i d i rektor Žele­zarne ing . Ma tevž Hafner je go­vor i l o m l a d i h proizvajavcih . d i ­rektor r a č u n o v o d s t v a S tanko Rav­nik pa je razpravl ja l o pomemb­nosti i z o b r a ž e v a n j a mlad ih žele­zarjev v zvezi z j ekons t rukc f jo Že leza rne .

Letošnja mladinska konferenca v Železarni Jesenice je dokazala, da mladina jeseniške Železarne vedno bolj konstruktivno posega v razvoj družbenega sistema in da se vedno bolj zaveda, da je

poglavitna naloga mladine poglab­ljanje mladine v problematiko družbenega razvoja, ker se je prav mladina sposobna boriti pro­ti tistim, ki razširjajo stare kon­cepcije v družbenem ln gospodar­skem življenju pri nas. — U.

Oh Saifi Dolinki

konstrukcijo že opravili letos; prlzldall so namreč nove' montaž­ne prostore, ki jih bodo v teh dneh oziroma do konec leta še opremili. Delna rekonstrukcija, delovna disciplina ln zavzetost — vse to bo omogoč i lo , da bodo v prihodnjem letu zabeležili 20 od­

stotkov več jo unovčeno realizaci­

jo, kot bo le-ta znašala ob koncu

le tošnjega leta. i

In še to: v P r ihodn jem letu bo­do začeli proizvajat i nove izdelke, in to polavtomatske analitske tehtnice, tehtnice za ugotavljanje kvalitete ž i ta in precizne 200-gram-ske tehtnice.

Razen za d o m a č i trg, proizvaja­jo tudi za tujega, tako so že le­tos prek z a g r e b š k e »Jugosanita-rije« izvozi l i 'v sosednjo I tal i jo, Egip t , T u r č i j o , Indjjo, B r a z i l i j o in Venezuelo 400 tehtnic, za k a r so iztržil i 20.000 dolarjev. N a s p l o š n o predvidevajo v p r ihod­nj ih let ih za izvoz 25 odstotkov proizvodnje, zakaj izvoza n i m o č t očne j e p lani ra t i , ker izdelujejo po na roč i l i h . — St . Š .

. . . d a bo v DOMU NA #j LENIČI , k i so ga I e t o SJL,. to l iko dogradi l i , da v t e n ^ ske razmere ne bodo P ča le š k o d o , 76 ležišč » wJg. k r i t i h ter 70 nepokritih je­žev. V pr ihodnje bo*> «J na vrs t i le še obr tn i ška o » • š k a dela. —-AnJ*

. . . d a so stroški » NOVEGA ŠOLSKEGA SLOPJA, k i bo vseljivo g & vem pol le t ju Šolskega L r , ~ r o e U ~A P n na 180 mW°^ porasli od 120 na 180 dinarjev. . fjU«

• ••da se Je P ^ J V j i B G * B E L J S K E G A O B M E J ^ B L O K A gibal takole: }et*26tffi 5.608 motornih v ^ 1 * « « po­potnikov, leta 1958 12. 7 1 , k o V ,

46.727 p o t f l ^

i potnikov,_ ]® t a

l 05jl7

to rn ih vdfcil in , . , leta 1960 16.335 m o t o r o *

. 57.843 , 31.517 moto rn ih vozi l »n- ^

letu l 0 6 3 \ po tn ikov i n v na) 52.000 motornih 179.000 potnikov.

iiozil in

Turistični promet v tržiški občini v prihodnjih letih

Ni samo ena sezona Predvidevajo velik porast predvsem tujih gostov O tem, da je turizem iz leta v leto čedalje pomembnejša gospodarska panoga v tržiški občini in da se bo ta raz­voj še hitreje stopnjeval v prihodnje, je bilo sicer že pre­cej napisanega. To se sedaj lahko dokumentira s povsem konkretnimi podatki, ker so že sestavljene kompleksne študije razvoja turizma na območju tržlške, občine v ob­dobju 1964-70. O teh razvojnih smernicah bodo seveda razpravljali še vsi pristojni organi, med rjrvimi pa jih bo

obravnaval svet za turizem občinske skupščine Tržič.

Tokrat naj nekoliko obš irneje obravnavamo le en sorazmerno majhen del celotnega razvoja tu­rizma v občini Tržič — ln sicer tistega, ki predvideva porast šte­vila gostov ln noč i tev v letih do 1070. V tem obdobju gospodarski oziroma turist ični strokovnjaki predvidevajo, da bo turist ični pro­met glede na števi lo gostov po-rastel za 310 odstotkov (Indeks

4*10, leto 1963 — 100), od tega do­m a č i h za 200 odstotkov (indeks 300) ln tujih za 725 odstotkov (In­deks 825). In še v absolutnih šte­vilkah! Po oceni za l e tošnje leto bo imela občina Tržič skupno 5.700 gostov; od tega 4.500 domač ih in 1.200 tujih. Po planu za leto 1970 pa bo tržlško obč ino obiska­lo 23.400 gostov, od tega 13.500 do­m a č i h in 9.900 tujih. Povprečni

letni porast v letih 1964 *> ^ bo torej pri domačih S<?8,<io4<

šal 17 odstotkov, pri tujm •» ^ stotka, skupno pa 22,3 odst v

T u d i p lan glede * č i tev v p r ihodn j ih letin *> ^ nagel razvoj tur izma. .J^ Q AOO P0" č i tve se bodo o d l e t o š n j i h * ^ večale v le tu 1970 na 4 5 . ^ 0 d m a č e od 7.600 na 23.800 ir 2.000 na 21.800). Povprf c n i

k u Pn<> porast noč i t ev torej znaša t 0{. 24,9 odstotka d o m a č e l ' - ' Ha i n tuje 40,7 odstotka). ^

š t e v i l k e so torej na prv* Jjj,fr dokaj visoke. Vendar pa «° aoKaj visoKe. venuai y- -^tr* ki utemeljeni s podatki o P« ^ jti nem porastu v obdobju l ob upoš tevanju že P r i č c ! rfstl^' da ne obstaja samo ena t u sezona. Seveda bodo P** flo£l' nja glede števi la gostov tev realizirana le tedaj, c ^ne­realizirane tudi vse ostale Qp ki Jih predvideva program r

p

turizma v občini Tržič.

• NA P O D K O R E N S K E M S E D L U so zap r l i restavracijo že 15. ok tobra , č e p r a v je prek pre laza še vedno vel ik promet i n je razen obmejn ih organov zaposlenih na zadnj ih del ih novograjenega obmejnega po­slopja, k i ga bodo izroči l i na­menu za praznik ustanovitve nove Jugoslavije, še nekaj de­lavcev. L o k a l je zaprt zaradi-poprav i la stavbe. Že skoraj me­sec dn i , je na v ra t ih nabit l is t z besedi lom »Zarad i poprav i l a zapr to !« V i d e t i je, da posne­majo p r iva tn ika na avs t r i j sk i s t rani prelaza, k i sta zapr la lo­k a l zaradi z m a n j š a n e g a prome­ta. Vseeno n a m je, če se l judje k i so zaposleni na prelazu, n imajo kje h ran i t i i n če z i m s k i tu r i s t i ob prestopu v Jugosla­v i jo ne morejo dob i t i n i t i č a j a na Podkorenskem sedlu! Od­p r t a b i mora l a b i t i vsaj ča jn i -ca. K e r pa s poprav i l i še n iso pr iče l i , je pa že skoraj mesec dni zaprta restavracija, je se­veda to to l iko manj oprav ič l j i ­vo .

• N A V R Š I Č U so te d n i po­k r i l i T iča r j ev d o m . Za rad i v i ­harjev, s n e ž n i h m e t e ž e v i n v i ­sokega snega, bodo dela prek zime p r e k i n i l i i n nadal jeval i spomladi . Gradbeno podjetje Remont iz B o v c a upa, da bo pr ihodnje leto stavba dograje­na. Z z a k l j u č k i del p r i grad­nj i novega T iča r j evega doma bodo zapr l i t ud i s tari T i ča r j ev dom, ker je prehod prek V r ­š iča v z i m s k i h mesecih nemo­goč .

• V K R A N J S K I G O R I pre­živl ja jo m r t v o sezono, ka j t i letna je z a k l j u č e n a , z imske p a p red snegom ne more jo p r i če ­t i . M o t e l i n hotel E r i k a sta zaprta, hotel Razor i n hote l Pr i sank pa p r e ž i v l j a t a med-sezonsko k r i zo v upanju na s k o r a j š n j i p r i č e t e k z imske se­zone, na katero so se letos izredno dobro p r i p r a v i l i . Ra ­č u n a j o , da bo z novogra.jenim hote lom Pr i sank i n predvideni­m i š p o r t n i m i , k u l t u r n i m i i n zabavnimi p r i r ed i tvami letos v

Kranjski gori življenje pestrej­še.

• NA JAVORNIKU gradnja d o m a d r u ž b e n i h organizacij dobro napreduje. Te d n i bodo be toni ra l i betonsko p l o š č o n a p r v o nadstropje stavbe. S t em bo dograjeni de l zavarovan p r o t i v p l i v o m zimskega vreme­na i n bodo lahko nadal jeval i z de l i v k l e tn ih i n p r i zemsk ih p ros to r ih . K e r bo stavba na p o l izdelana, je nujno, da bodo d o b i l i pr ihodnje leto sredstva za izgradnjo doma, k i je na J avo rn iku i n K o r o š k i B e l i že desetletja zelo potreben.

• POD M E Z A K L J O je ume­tno d r s a l i š č e pr ipravl jeno i n niso več v skrbeh, ker so že dob i l i iz N e m č i j e novi č r p a v k i , s p o m o č j o kater ih bodo ime l i t ud i ob t o p l e j š e m vremenu o d l i č n o ledeno ploskev. Grad­beno podjetje Sava še nada­ljuje z gradnjo p o r u š e n e g a dela t r ibune, k i bo dograjena do p r i č e t k a d r ž a v n e g a prven-

stva v hokeju na led. u ' 8 lja' odl ični ledeni ploskvi v ^ $ bitelji hokeja m e n « 0 ' ^ Podmežakl jo nekaj f \^ \P ker je bila letos š e l c

kejska tekma. .

• P O K L I C N A « ° £ I # E V # ' Z A R S K E G A I Z O B » A g j j t f ; . N E G A C E N T R A N A J* let« C A H posveča v M°in]?$ & prece j šn jo pozornost ^cf. bodnim dejavnostim ^ J ' Nedavno so ustanovi'1

j b 0f, mladinski m o š k i peys* j* * ki je že pričel z v a j a * " ^ boprvič predstavil na V v počas t i tev 25-letnice( w praznika ustanovitve " $0> goslavije. Ustanovili , 5

k r o ^ ' recitacijski in športni k c \v medtem ko krožki LJ«[

0 & hnike že nekaj let lujejo. Prav je, da V° svobodnim dejavnosti? ^ cev tudi na strokovni" p fjv potrebno pozornost, saj vkijir ti po dovršeni šoli n e r a ° ^ t * ču je jo v kulturna 1 0

društva.

Ob mesecu boja proti alkoholizmu

Alkoholizem in naša družba V novi družbeni stvarnosti se je morala roditi tudi nova zdravstvena politika, ki vrednoti bolezen ne samo z individualnega in biološkega, marveč tudi s kolektivnega in socialnega vidika. Zlasti v sociali­stični družbi ni bolezen zlo, ki hromi in mori samo bolnika, ampak je tudi zlo, ki hromi in mori celoten ljudski kolektiv. Na razne načine se uveljavlja njena rušilna sila. Najhuje pa se uveljavlja prav y prime­rih nekih psihičnih motenj, ki ljudskemu kolektivu zlasti zavoljo svojih antisocialnih potez izpodje-da življenje na vseh mogočih toriščih njegove de­javnosti.

V m i s l i h imam razen danes m o č n o naraščajoč ih psihonev-roz ( ž ivčnos t i ) predvsem nam dobro znano in za slovenski r»arod res že n e č a s t n o bolezen — rdkoholtzem. Še le dobrih 10 let je tega, kar je Jugoslovan­sk i Rdeči križ uprl svojo po­zornost v p o š a s t n o naraščanje alkoholizma, ki nI samo socl-alno-mcdicinski problem, mar­več že kulturni m et ični pro­blem.

Skrbeti moramo za vsakega posameznika

N i č ni bolj nevarno, kakor da alkoholizem proglasimo kratko malo za ostanek/gnile kapital is t ične preteklosti, ki mora s socializmom avtoma­t ično izginiti. N i č pa ni bolj pozitivno in real is t ično, kakor po vsestranski znanstveni ana­lizi tega pojava organizirati boj ob p o m o č i vseh družbenih in naravoslovnih ved. Voditi nas

mora pri tem moralno nače lo socializma, ki proglaša za svoj najvišj i cilj osebno č lovekovo srečo. Noben č l o v e k ne sme biti izključen iz te skrbi, ki jo prvič v zgodovini č loveštva v teoriji proglaša, v praksi pa uresn ičuje naša družba. N a š a družba nikakor ne more pod­cenjevati potrebe in nujnosti po zdravljenju bolezni, kot je alkoholizem.

Pogled na nastanek alko­holizma kakor tudi na njegovo pobijanje je zadnjega pol sto­letja doživel prav revolucionar­ne spremembe. N e k o č smo po­znali alkoholizem kot družbeno zlo, ki je najtesneje povezano s kapi ta l i s t ično družbo. To je bil alkoholizem bede, kakor ga opisuje Engels v Angliji. Delavcu je bilo edini vir vese­lja in pozabe — žganje, torej koncentriran alkohol. Edino zdravilo je bilo pridiganje o pitju vode, edini uspeh nekaj tednov abstinence. Z razvojem kapitalizma, z dvigom proizva­jalnih sil in ž iv l jenjskega stan­darda so se razmere vsaj v razvitih deželah precej spreme­

nile, vendar je dolgo veljala ugotovitev, da je alkoholizem nujno zlo kapital ist ičnega si­stema. Kasneje je le prevla­dovalo mnenje, da vzrok alko­holizma ni samo materialni po ložaj .

Tudi »alkoholizem blaginje«

Danes postaja poglavitni družbeni vzrok alkoholizma še prav posebno č lovekov druž­beni položaj . To nam je poseb­no jasno danes, ko imamo ra­zen »alkohol izma bede« tudi »alkoholizem blaginje*. Ne za­dostuje V samo neki minimum materialnih pogojev, kot je npr. stanovanje, ampak so za srečno družinsko in poklicno, družbeno življenje potrebni tu­di vsi družbeni činitefji. š e l e taka harmonija med r a s t o č o ustvarjalnostjo in ras toč im za­dovoljenjem realno kulturnej-ših potreb bo varovala družbo novih družbenih bolezni in uniči la stare.

Danes družba pri nas ne po­zna nobene, sile, ki bi jo lahko ovirala na zmagovita poti v l epšo prihodnost. Izredno hitro se dežela industrializira, razen tega pa se s p o m o č j o delav­skega in družbenega samou­pravljanja sproščajo vedno no­ve ustvarjalne sile našega člo­veka. Odgovornost za n a š o

prihodnost in tudi za vedno lepše življenje današnje gene­racije je neposredno na nas samih.

Zadnjega pol stoletja nas je mnogo nauči lo , tako glede poj­movanja o isvoru, nastanku in oblikah alkoholizma, kakor tudi glede boja z njim. Izkuš­nja je pokazala, da je nov, iz­redno važen in izdatem izvir alkoholizma v modernem tem­pu življenja, v nezadovoljstvu, v slabem vkl jučevanju v druž-benj življenje.

Sodobne metode ,* boja proti alkoholizmu

Torej sodobnim oblikam al­koholizma ni vzrok blaginja sama, ampak novi, nerešeni problemi. S kompleksnim poj­movanjem alkoholizma so se rodile tudi nove, sodobne me­tode boja z njim. Postalo je jasno, da niti propagiranje abstinence niti prohibicija ni­mata resnega uspehŠ. Vendar naj poudarim, da cisto brez pozitivnih posledic ni bilo ne eno ne drugo orožje . Prohibici­ja npr. (izvajal jo je tudi Lenin) je rodila v ZDA izredno bogato industrijo najraznovrstnejŠih zdravih osveži lnih pijač in dvig­nila p o t r o š n j o mleka. Ne more­mo n a m r e č zanikati, da je

eden izmed faktorjev p r * , « . jenju alkoholizma tudi m* žična produkcija, ki s P.ja# janjem na alkoholne *££yf. rodi tudi med najbolj » j r * ^ mi pivci alkoholomane.

* 5 * so izračunali , da je pri .yj$ holikih v 40 do 60 o d s t o p edini vzrok alkoholizma •***^ vada. Zato bo z rastočo Pg. izvodnjo raznih sokov in z J^J jo po trošn jo mleka "^^s. pomembni vir a lkohon*^ Druga velika sprememba^, področ ju boja proti mu pa ima naravnost r*v cionarno obeležje . v .

Alkoholizem Je postal °*JJr vljiv, seveda ne vedno, v

v velikem odstotku, P ° , , ^ a če sodeluje prt zdravIJeOJ^ j e

družba. Prav posebno P ^ alkoholizem kot družben* ^ Jav ozdravljiv v soclali« tf,t. družbi, ki Je sprostila varjalne sposobnosti delo ^ j . č loveka ln tako ustvari' 8 . f l lir mogočne j š i faktor razvoj slehernega P o s a n ! , ieJ1* , , ,

namreč ob velikem dru20* ^ bogastvu zares svobodne« p veka, ki čuti do #*x° $o\ maksimalno odgovornost« ^ proti alkoholizmu Je * o r * ,

$ t £ stavni del našega boja jejj-nejšega č loveka ln za n°^-faU*' še, bolj humane, to Je *°T t lčne odnose med IJud«"'

Janez Javor"

22 " ; L' •

I ^ g ^ 1 dvosobno stanovanje, J t f f r 0 v K r a n j u S e j m i š č e št . I. % ' A ' 1 1 3 1 s e ° s l a s i na na-W i . , 1 1 C m e r š i č , L jub l jana . 2 3 * št. 40 _ gos t i šče Pod

m^f' 1 ) 40.000 nv' zemlje ob sa-4 i u T * u blizu Novigrada Istra D™*- Voda in e lekt r ika poleg drtv«. • Yse informacije dobite v •Jgftei Novigrad 4180

"Wm 5 pujskov. Žirovnica 11

Vodarn 4 2 5 3

jasnem oddelku 4254 W * ? ? k r a v ° . težko 500 kg, do.

»»m arotar in sedlo. Naslov •ijrnifne;

V , f » l ? « > s tretjim teletom. fcL.8' Cerklje 4255

% T u 4 P ° 6 tednov starepra-^ \ U h o v č e 33, Cerkl je 4256

l«. N ^ " 1 2 p r a š i c a P ° 1 0 0 kg tež-SZ!. v a s 8 - Preddvor 4,257

k r a v o « k i h o t a mesec J m> Tenetiše 13, Golnik bobm 4 2 5 8

1?°ccln o h r a n i 6 n o NSU Primo ?J»m T 0

U g o d n o prpdam ali zame­n a , A m o p e d T 12. Mudrovčič, M r i \ 4 2 5 9

S c 0 n ° ^ r a n J e n o kuhinjsko kre-Prodam. K o k r i c a 79, K r a n j

usodam 4 2 6 0

'kem kT*. V s e l i W o h i š o v letovi-V <*la«n p r i Preddvoru. Naslov

. • N S ^ ^ d e l k u 4 3 6 1

'l*n fcMw° ohranjen oprem-i*»n J* * 0 g I c d dopoldan pr i V i n . K . ^ n J e - popoldan pa na

, S K l č rpa lk i Radovl j ica 4 2 6 2

i^tje kosov rabljene fl»JŽeli i T k c — bobrovca. M i r k o

J l * r anj , Skokova 16

^ » G S S . e v i e « " a j J i r a n i š tedi l­n i k u ' ^ N a s 1 o v v oglasnem l ^ a m 4 2 6 4

T^co T-V-^IJ ivo h i š o s p reuž i t -**sti«J, K r a n j a . Naslov v

A , bro o l i ran jenže lezen ' ^ e d v r t l 0 j z Caserman, PreskfJ

4266

Gorenj* Sit i ! o f I ^ p o s e s t v o " a > o t 1 a t i Ponudbe pod »Po-J S i n T i * o t o v | n a 42*7 ^Ser» j ' p u m l v o z - Naslov- y

> P S ° D D C L K U 4 2 6 8

;\k v , M 5 ? . C D O G R A ' E N O b i š o ali sta-Ndb«. ° v o k o ! i c i S k - L o k c -• Poslat,- v oglasni odde-

4269

Podpinsni Franc Vovk , zaposlen na Javorniku I. prcklicujeni ob-dolž.itev prot i tov. Antonu Bevcu, C . M . T i t a 89, ki sern jo izrekel v avtobusu 7. 11. 1963, ko m i je bila ukradena denarnica. Franc Vovk 4271

Zakonskemu paru nudim opremljen© sobo. Oddati ponud­be pod »Nagrada« 4272

Po službi grem pomagat v go­spodinjstvo za sobo. Poi/,ye se: Mirko Benjak, SGP Gorenje, Kran j Vodovodna ć. 4273

Miren fant potrebuje sobo — lahko podstrešno , po s lužbi b i pomagal — tudi v kmetijstvu. Naslov v oglasnem oddelku

4274 Oseba, ki je predlagala sestantk

pri Clrmamu 16. oktobra naj javi svoj naslov. Pismo prepozno spre­jela. »Lepa pomlad« 4275

Na poti od zobne ambulante do avtobusne postaje Kranj sem iz­gubila zlato zapestnico. Poštene­ga najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Anka Novak, Gorenjski muzej, Kranj 4276

objave Ce bolehate na že lodcu ali je­

trih, žolču ali črevesju , če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, po­svetujte se z zdravnikom in poiz­kusite zdravljenje z uč inkovi t im prirodnim sredstvom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini — te ga pa dobijo v gros is t ičnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovin} »LO­KA« fckofja Loka ln podjetju »Vi­no Gorenjka« Jesenice.

Gibanje prebivavstva

V KRANJU Poročil i so se: Jakob Bratuša,

tekstilni tebnik in Matilda Vaga-j a , n a m e š č e n k a ; Franc Jerman, tov, delavec in Ivana Ješe, tov. delavka; Jože š t e f e , orodjar in F r a n č i š k a Svetina, tov. delavka; Janez Lotrič, delavec in Frančiš­ka Senk, lov. delavka

Umrl je: Franc Rudeš . osebni upokojenec star 74 let

Rodile so: Terezija K o r i t n i k -— deklico, Marija Tresket — dečka, Mar i j a Smigoc — dečka. Karoli-na š m i d — dečka, Ana Oranič — dečka , V e r o n i k a Cirič — dečka, Pavla Kavčič — dečka, Marija La-pajna — deklico, K r i s t i n a Valja-vec — deklico, Ivana Urbančič — dečka, Ana Perne — deklico, Ma­rija Tome — deklico, Marija Vid­mar — dekl ico, Marija Ferlez ~-deklico, Bernarda B a r d o n i — deč­ka , M a r i j a VVeisseisen — dekl ico, Marija č u k —• deklico, A m a l i j a Po l enšek — dečka, N i k o l a j a Mo-h o r i č — dečka, Ivana Gros •— dekl ico. V e r a Hafner — dekl ico, Anton i ja P c r n u š — dekl ico, Ivana Aleš — dekl ico, Zofija Mesec — deklico, Ju l i j a K u p l e n k — d e č k a , U r š u l a Maro l t — deklico, M a r i j a B r e n k o v i č — deklico, Bernard ina š a v s — dekl ico, Romana Jenko — d e č k a , Ju l i jana G r i l c - r dečka , Marija Egart —• dekl ico, Pavla š t i r n —• dečka

V TRZICU Rojeni so bili: Bor is Zav r l ,

Alijana Simas

NA J E S E N I C A H Poročil i so se: F ranc K l i n a r , de­

lavec in Jožefa Bulovec, us luž­benka; Mihael Drešček , p o š t n i u s l u ž b e n e c in Helena Lipovec, t rg. p o m o č n i c a ; Štefan Kustec , z idar in Jožefa Bebek, gospodinja; Pe­tar B u d i m i r , car inski u s l u ž b e n e c in V i l j e m i n a Gregor i . u s l u ž b e n k a .

Umrli so: Mar i j a Kcrš i č , stara 27 let; Matevž Dežman , star 11 let, Ema K o s , stara 49 let, ing. | Kons tan t in Rebek, star 72 let,! Pavel Mar t in jak , star 72 let, Pav-1

la Palatov. stara 56 let, Terezija P o d r ž a j , stara 67 let, Mar i j a Ber-toncelj, stara 83 let, Ignac Pavl in , star 52 let, T o m a ž K o b l j a r , novo­ro jenček , Kata r ina Gr in tov , stara 73 let.

Rodi le so: Mar i j a Senekovič — deklico, A lo j z i j a Ba loh — dečka , Neven ka K o r o š i n e k — deklico, Antoni ja M i š m a š — deklico, Esma Bcšič — deklico, Jožefa S t ro j — dečka , Ida Koc i anč i č — dečka , Darja š u l e dečka , Magda L ipuš -ček —- dečka , Dragica K r a m a r — deklico, Anica Ucman — deklico. Mar i j a K o b l j a r — dečka , Marv Alexander — deklico, Jožefa Skr t — deklico, Danica M a v r i —• dečka, Br ig i t a Si tar — dečka , Ana Baz-nik — deklico, Mat i lda K o b i l i c a — deklico, Ju lka Beznik — dečka .

tržni pregled V KRANJU K r o m p i r 27 do 35 din, jabolka

60 do 80 d in , h r u š k e 60 do 140 din, solata 100 do 120 d in , grozdje 140 do 200 d in , fižol 200 do 220 din, zelje 20 do 25 d i n , k is lo zelje SO do 100 din, k i s la repa 60 do 70 d in , ko renček 60 do 70 d in . šp ina-ča 130 do 140 d in . cve tača 140 do 150 din . č ebu la 60 do 70 din, če-sffl 300 do 320 d in , orehi 260 do 280 din, orehova jedrca 1100 do 1200 din, pesa 60 do 70 din, skuta 180 do 200 d in , maslo, surovo 900 din za kg; k a š a 130 do 140 d in , je-šp ren 120 do 150 din , koruzna moka 65 do 70 djn, ajdova moka 160 do 170 d in za liter; kokoš j 700 do 1200 din, p i ščanc i 400 do 800 din , jajca 45 do 50 d in .

te 'L a n s a m b I o v . ! S e n h ! * * l r o v ° potrebujemo več tN.,Jlte na " ' " i i . v . r u u u u u i

* K r a , V , n r a v < ' POdejtja »Cen 4270

SALDOKONTISTA z eko­nomsko š o l o in nekaj prakse sprejme večje podjetje v Kranju.

Nastop s lužbe takoj . Pisme­ne ponudbe poš l j i te pod šifro »Sa ldokon t i s t« na upravo ča­sopisa najkasneje do 15. t. m.

Kmetijska zadruga »SLOGA« Kranj

•prejme takoj

kmetijskega strojnika • traktorista 8 n e k a j l e l i p r a k s e .

Na ' razpolago i° manjše družinska stanovanje. Osebni

o | i o d k i p 0 p rav i ln iku o delitvi OD ^adru^e. Pismene njavc s k r a t k i m opisom dosedanjega deia poš l j i t e na a s lov: Kmet i j ska zadruga -SLOG.A< K r a n j — Gasi l ska ' 5 de 20 t. m.

J% „'* t , , k a CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči j M ^ n NB v Kranju 607.11 1 135. Telefoni: glavni ln odgovorni 1?» tttiJl«Pedn,štvo

*» uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna S l ^ l a ?* 1 1 Q dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek

*•« bi.* a 2 0 d , t 1 - M a U ° S , a s l : z a n a r o č n l k c 2 0 - z a "^naročnike ' , e < *a. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.

Kočo pod Bogatinom bodo povečali

Koča pod Bogulir iom (1513 m nadmorske v i š ine) postaia iz leta v leto bolj obiskana in pri l jubljena planinska jn turi­s t ična postojanka. T u r i s t i č n a mis l im zato, ker Ima idealno okol ico za s m u č a n j e . Odprta je vse leto, razen od srede maia do konca junija, ko ic za planinstvo še mrtva sezona. Do 1.novembra letos je po» s t o p n k o obisk,j]o 11>l planin cev in turistov iz nase države in 76 tujcev: Nemcev, Italija-nov in Avstrijcev. Do konca leta oz. do maja pa p r ičaku je ­jo še znatno večji obisk, zlasti še . ker se obeta, da bo do konca decembra letos it pr iče­la obratovati tovorna žičnica

na K o m no. Koča pod Bogati­nom je oddai.iem od Komrie le 15 minu l , zato bo jHčnica velike«.) pomena za obe POStO-Jan k i . Prav / a lo je l'k) Hohini-• ska Sredn j.i vas, ki ureja kOČO, prispevala neka i sred-stev k izgradnji žičnice na K o m no. K e r ima koca. vse po­goje za nadaljnji razvoj, sc je PB odloči lo z.i rekonstrukcijo pos;tQjarjkf, Preuredili bodo, notranjost in s tem ppvečajj kapacitete doma. Dom ima se­daj .54 le/is... Prek zime bodo Pnpr .u j i j potrebne n a č r t e in material , tako da hodo prihod­nje leto lahko pričeli z delom lil Jih tlo jeseni končal i . — R.

97. Upravnik doma Trbonja se je počut i l zelo neprijetno. Prvič, od­kar jc postal upravnik, je imel opraviti s policijo. In to zgodaj zjutraj, ko se dom šele prebuja. »Novak vas zanima? Včeraj Je bil kaznovan, drugače je dober deček. Ne vem, zakaj ga iščete?« — »Nič. Samo videli bi ga radi,« — »Pravim vam, č i s to dober deček, le občutlj iv. Veste, nekdo Izmed gojencev mu Je rekel, da je njegov oče bandit, pa ga je . . . « — »Torej tudi vi veste?« — »Kaj? Njegov oče, da jc bandit? Ne, njegov oče je inženir?« — »Njegov o č e je bandit!« je ponovil šef policije hladno. »Pripeljite malega!«

98. To upravniku ni in ni š lo v glavo. Bandit. »Meni je rekel tisti starček, neki Dobrlč , ki ga je pripeljal, da j e . . . « — »Kdo ga je pripeljal? Dobrlč? Dobrlč se p i š e . . . Takoj pripeljite malega!« jc zahteval šef policije. »Torej Dobrič ga Je pripeljal,« je mislil šef, Upravnik je ves zmeden od novice sam šel po malega Novaka. Medtem je zazvonil telefon, š e f policije je dvignil s luša lko . Klical je vratar. Povedal je, da želi neka ženska v dom zaradi obiska. Toda tisti dan nI b i lo obiskov. »Koga želi obiskati?« je vprašal šef policije. »Novaka!« — »O, naj kar pride v pisarno!«

99. Dobričeva mama je bi la zelo presenečena, ko je videla v pi­sarni toliko ljudi. »Sedite gospa,« jo Je povabil šef policije. »Prišli smo zaradi tistega opravka, ali ne?« — »Prišla sem č is to zasebne.« je izjeeljala s tarka. — »Mi smo tu s lužbeno. To zadeve nič ne spre­meni. V s i h o č e m o videt i malega Novaka. Upravnik je pravkar šel ponj.« Tedaj Jc pr i tekel upravnik Trbonja na smrt pres trašen in bled: »Deček jc izginil,« je izus t i l med vrati. Policaji in starka so odbileli na ulico. Tam so starko policisti aretirali.

^ 1 &aklumo>

M m iBuziiiiju sram fciP/Pet VSt&li, je stal pred nj imi tank b i v / ^o lp iea , rdeči

C r Ptm d imas t im robom se je razprost i ral čezenj m vihral

j j ' ^ 1 K a m ) Nazaj ! , 2Wk'Ja l e med tekom mahal s samokresom po zraku, l o d a BS^ar * a r a d i hrumenja motorja ui mogel slišati in tako je JJtoje [ n a d al jeval vožnjo , železni velikan, k i je izpuhteval val 2J fc* | Q

V O n i Po vroči oljni mešan ic i , je peljal mimo in drhteče » T ^ h u J e u d>rale v sneg. Za nj im se s t ežavo vlekel top na )l«^**M • h " T |>Povska posadka je tekla ob njem, obložena, J » t t e i * drogovi, ki so služili /a podstavljanje in ponvanje.' i N Č i * , ° J a k i s o & l a č i l i Plašče in jih polagali pod topovska kole-

^Iki. n e b u , nad dolino, prek ljudi so švigali svetleči se

»Kje • ^ , , e *>M«riJ8ki poveljnik?«

fetoik * * l a v s e J ' c »brnilo. Izza topovskega ščita jc planil vodni * l a ^ 5 , k r z n e n o Čepico in v bluzi z jermenom prek rame. Ves

k o da se je pravkar zvali l iz jajca.

S^ T i t i i 8 ? j e megleno spominjal obraza , vodnega poveljnika. * ^ « i h V e 1 ' k a k o se imenuje B i l je eden izmed p o r o č n i k o v , k i

^ f f l - ° - P 0 v e c J e m napadu, da bi izpopolni l i izgube, pa j ih e m napadu spet zmanjka.

*^*mi« - e t o p S e t u , c a i : ' K ' c i e b a t e r i ' s k i p o v e ' i " ' 1 ^ " 5*^jj7*a' ne bi zmogli, tovariš stotnik! Vzpon jc prestrm/ 4SNJI2! ° , d m a k n i l dlan, s katero je salutiral od senca in pokazal ^ J o ^ ! * . * 1 Je zapirala pot. »Tu spodaj gre hitreje. Tako lahko

OOboč' je

Vse. kar je povedal p o r o č n i k , je d r ža lo ; umika l i so se proti gozdu. I š e n k u pa se je zdelo, da so sc y resnici napotil i v smer, ki je vodi la prot i bo j i šču .

» K a k o r mrtveci se vlači te!- je v z k l i k n i l . »Tam padajo ljudje, vi pa se plazite kakor na po l mrtve, muhe! V r a g vas poberi! Kje je bateri jski povel jn ik?!

»Jaz, p o r o č n i k Svancev, ga. nadomesti) jem. < je dejal vodni poveljnik. Iz bluze m u je puhtela para. ^Bater i jski poveljnik je odšel pred nami , da bi izbraj nove položaje!«

P o r o č n i k je bi l s r ečen in ponosen, ko je smel revi: -Jaz, po roč ­nik Svancev, ga n a d o m e s t u j e m ! « Ponosen je bi l sp r ičo dejstva, da je smel p r v i č v ž ivl jenju nadomestovati baterijskega poveljnika, ponosen je b i l , da bo lahko njegov top — prej k a k o r drugi — zasedel po loža i , pr ičel streljati na tanke in omogoč i t i drugim umik .

Sklonjen, v dolgem p la šču in s samokresom v povešeni rok i , š i rš i i n v iš j i o d p o r o č n i k a , je stal IŠenko p red n j im p a s o v r a ž n o s t rmel v njegov zariph, od zdravja kar kipeči obraz. S o v r a ž n o zato, ke r J e bil top še tukaj — in ne v gozdu •— in ker je m o r a l biti on sam, IŠenko , prav tako tukaj In tamkaj , za tem topom, sta bil i še dve lafeti , za I š e n k o v i m hrbtom pa jc k a k o r opozori lo , da se mora,' odpravi t i tja, v sredo sovražnega ognja, sopihal eden izmed izvid­nikov, k i ga je izbral za svoje spremstvo.

»Tn zdaj u rno v gozd!« je ukazal I š e n k o pa se odpravi l v drugo smer z dolg imi ko rak i . Odše l je p ro t i bo j i šču , izv idnik z brzostrel­ko p a je stopal tik za njegovim hrb tom, k o da ie I š e n k o njegov ujetnik. In čim višje sta se vzpenjala po poboč ju kotanje, tem huje je vrelo v I š e n k u sp r i čo m i s l i , da je ta i zv idn ik p r iča sle­hernega njegovega koraka in kretnje. Vojakove dlani so počivale na brzos t re lk i , ki m u jc visela okrog vra tu , in postalo ga ie kbr nekam sram. T a m na polju, med r az l e t a joč imi se granatami, sredi tankovskega ognja so sc bor i l i in u m i r a l i njegovi tovar i š i — on pa je bil tukaj na varnem, i s to tn ikom je tekal od baterije do baterije, in stotnik je. pr i sleherni bateriji rjovel pa divje opletal s samo­kresom. V najgloblj i notranjosti je vojak spoznal, da je to tekanje i n k r i č a n j e prav take kor is t i , kot če bi mr tvecu dajal obkladkc: kajti č e t i p o d k u r i j o tanki, je č lovek že sam tako nagel, kot je le m o g o č e . Vendar si je prizadeval, da ne bi premiš l jeval o tej stvari, kajti sicer bi se moral p o š t e n o sramovati, sai se ie skorai oč i tno

izogibal spopadu. Tako je t ičal l ik za s to tn ikom in p o s k u š a l ver­jeti. d | moia pac tako bi t i , ker ne gre d r u g a č e .

I š enko je nenadoma odrevcncl, kajt i pred seboj je zagledal krdelo n e m š k i h tankov.

Tank i so stali. Stal i so na odprtem pol ju , obdani od snega, in preža l i , tik za vzpetino, kamor naj bi pr ipel ja l Svancev svoj top na po loža j .

I š e n k o ni bi l sposoben, da n ' k akorko l i sklepal , tudi mis l i t i ni (»Ogel, le nemo je sledil nagonu, se skloni l ter r d r h t e č i m i nogami stekel v kotanjo. N i -tekel proti baier i j i , ki je nadaljevala pot, ne da bi s lut i la , kako se bliza naravnost pred n e m š k e topove, k i so jO Že p r i čakova l i . I š enko je zdi vel p roč iu slepo pobegnil p a po­ka/a! hrbet svojim vojakom, ki bi jih m o r a l popeljati lz te pasti ali pa skupaj z 'n j imi umie t i . Napori sko. po i zkušn jah , k i si j i h Je nabral pri drugih, z napci im M / u m o m , je I š e n k o v t r enu tku spo­znal , da bo zdaj naj lažje u- 1 l i s t i , ki bo bežal sam. L e da bi ostal Jiv . . , le da hi se igmotal!

Tekel je in dobro vedel, *kai se bo zgodilo z.u njegovim h rb tom. »Tovar iš stotnik! Tovar i š stotnik, kam, kam tečete?« Ne da, bj doumel, kaj se je zgodilo, ves v skrbeh za š t a b n e g a

nače ln ika , ki ga je mora l varovati , ie izvidnik z vrha k l i ca l za n j im . Tankov ni videl in tako mu je zravnan in nezakrit kazal obraz, tankom pa hrbet. Od tankov se ie zabl iskalo in l e preden ie ropo­tati je strojnice prineslo do vojaka, je i zv idnik že ležal mr tev v snegu. Tako tudi ni n iko l i izvedel, čemu se ie t ova r i š s totnik tako č u d n o vedel.

I š e n k o je ves zasopihan tekel po g rmov ju in lovi l sapo. V smeri , kamor je Svancev vodi l top, je b i lo že s l i ša t i ropota-

nje s t r o j n i č n i h rafalov in vse je ovi l vihar ognja, k i je p r iče l blju-vati 7. vseh vetrov.

I š e n k o se. je vrgel v drugo smer, padal , se p l a z i l po č is t in i in oral ?. rokami pa koleni po snegu. K o je spet p r i š e l do g rmovja , je plan i l pokonci . Stekel je dalje in z dlanjo t r d n o ok l epa l samokres. Krog le so letele tik na4:.njirn, nad h rb tom, nad v i h r a j o č i m p l a š č e m , i n tako se je metal sem pa spet na d rugo stran. B i l je človek, k i je vedel, kaj jc voina ;»» /?>ti» ie t ako i stnomaL da, pomeni yae , r >

konec-

O L A 3

Pred zaključkom dela za sanacijo

Blejskega na zdravljenje jezera

SREDA, 13. novembra 1963

Bolnik čaka

Kdo bi kdajkoli v preteklosti verjel, da je mo­goče zdraviti jezero — Pri obvladovanju narav­nih sil in zakonitosti je človek vsemogočen, saj je kos tudi najzahtevnejšim nalogam — Hudo­urniški potok Radovna bo kmalu dobil nov rokav, vendar voda po njem ne bo drla k Savi, marveč se bo pretakala naravnost v Blejsko jezero.

Kako se je začelo?

S koraj bo že deset let, ko so se začeli resno priprav­ljati, kako bi zavarovali Blejsko jezero pred nadalj­njim odmiranjem. Začelo se je leta/1954. Takrat so

pri upravi za vodno gospodarstvo SRS ustanovili posebno komisijo, ki naj bi združila vse razpoložljive znanstvene in družbene sile za zdravljenje jezera. Kasneje se je stvar nekoliko zavlekla, vendar so v letu 1959 že izdelali pose­ben elaborat, v katerem so strnili vse* dotedanje znanstve­ne izkušnje in opazovanja na tem področju. Javnost pa So takrat seznanili z bistvom problema in s tem, kakšni ukrepi so potrebni za sanacijo Blejskega jezera. 2e takrat so nakazali edino možno rešitev z dovodom, Radovne v jezero, ker bi edino na ta način z dovajanjem sveže vode v spodnje jezerske plasti, ki so najbolj ogrožene, podalj šali življenjsko dobo jezera. V letu 1959 so izdelali tudi že investicijski projekt, naslednje leto pa so pripravili idejno zasnovo, ki je že s konkretno dokumentacijo obravnavala zajetje Radovne in njen dovod v jezero ter razvod po njem. Takoj za tem so se pri zavodu za vodno gospodar­stvo SRS lotili priprave glavnega projekta. Za način raz­voda vode po jezeru pa so opravili laboratorijske modelne raziskave, ki so potrdile, da je zamisel z Radovno pravilna. Poskusi v posebej izdelanem modelu so pokazali, da bodo po tej metodi dosegli uspešno mešanje sveže vode z od-mirajočo v vsej globini ter v vsem območju jezera.

Dela pri gradnji celotnega sanacijskega sistema potekajo zadnja leta dokaj ugodno ln se že bl ižajo zaključku. Ce bo šlo vse po sreči , pr ičakujejo , da bo v kratkem stekla sveža Radovna v jezero, v začetku seveda Ie za poizkus. — Ker bi morda delovanje celotnega sistema dovoda vode v jezero zanimala širšo javnost, bomo posku­sili razložiti nekatere njegove znači lnost i .

Po 2470 m dolgih ceveh iz Radovne do Jezera

Naprave za sanacijo Blejskega jezera sestavlja* mehanizem za dovajanje vode v jezero

in pa sistem odvoda po jezeru. Celotni nač r t odvzema in dovoda so moral i pr i lagodi t i razpoložl j i ­vi kol ičini vode v strugi hudour­n iškega potoka Radovne. Zaradi hidroelektrarne na Radovn i je dovoljeno odvajati v jezero le v i ­šek vodne kol ič ine , k i presega po­trebe elektrarne. Odvod je torej prilagojen na ko l ič ino do 2 ku­b ična metra na sekundo. V o d a te­če od zajetja naprej po kanalu in vodoravnem rovu do lž ine 570 m, nato pa se po p a d a j o č e m cevovo­du premera 75 cm in do lž ine 2470 metrov s p u š č a pod gladinb jeze­ra. V i š i n s k a raziliika od zajetja do jezera znaša 130 m, zato so na vmesnih v i š inah zgradi l i dva raz-teži ln ika , k i razbremenjujeta ce­vovod prehudega pr i t i ska . K o l i ­č ino vode v ceveh bo avtomatsko urejala posebna e l e k t r i č n o hidrav­l ična naprava, k i bo d o t e k a j o č i in p r e t o č n i vodi v ceveh s p o m o č j o plovcev regulirala ravnovesje. Av­tomatska naprava se bo stalno prilagajala količini vode do 2 ku­b ična metra v sekundi . Zato so vgradi l i v nanravo posebne regu­latorje al i Johnsonove zasune. Mehanizem pa se sestoji iz treh stopenj. Celotna kons t rukc i ja je moderen h i d r o t e h n i č n i objekt, k i prenese pr i t i ske tudi p r i polnem cevovodu. Deloval bo avtomatsko ali r o č n o , po zagotovi l ih strokov­njakov pa brezhibno.

Dva podvodna curka bosta brizgala vodo v spodnje plasti

K a k š e n pa bo razvodni meha­nizem za usmerjanje vode po jezeru? — V o d a bo p r i ­

tekla v jezero b l i zu R ib iča v Za-k i . T a m jo bosta odvajala v je­zero s p o m o č j o posebnega raz­vidnega objekta dva cevovoda, speljana po dnu jezera ob obal i v obe glavni smeri : p ro t i vzhodu in prot i zahodu. V jezero bo dr la v globini 14 m v ob l ik i podvod­nega cu rka s hi t rost jo 4 metrov na sekundo in bo prodi ra la v je­zerske gmote ter j i h spreminjala

Te dni bodo začeli polagati v »Blejsko, jezero cevi, ki so že pripravljene na obali

v tok ali c i rkulac i jo . T u d i mo­delne raziskave so pokazale, da imajo iz teka joče vode iz obeh ce­vi to l ikšen h i d r o d i n a m i č n i uč inek , da bo spravi l v k rožen j e celotno prostornino jezerske vode do dna jezera. V o d a bo na ta nač in kro­žila v ob l ik i obalnega toka s h i ­trostjo 1 c m v sekundi .

Sistem cirkulacije ali jezerski tokovi

V zhodni krak bo dovajal vo­do prot i najbolj obljude­nemu delu t u r i s t i č n e g a jezer­

skega o b m o č j a , pro t i grajskemu k o p a l i š č u in k oba ln im delom vseh hotelov. O d izteka vode v jezero pa do skrajnega vzhodne­ga dela jezera z n a š a do lž ina 1500 metrov, medtem ko je ta razda­l ja od izteka zahodnega k r a k a naprej le 900 metrov. Zato so se s t rokovnjaki odloči l i , da bo po vzhodnem k r a k u odtekalo 2 tret­j i n i vse vode po zahodnem pa 1 tretj ina al i od skupne maks imal ­ne ko l ič ine 2 k u b i č n a metra na sekundo, k o l i k o r j o b o dajala Radovna — 1,5 k u b i č n e g a metra v vzhodno smer in le po l kub ič ­nega metra na sekundo v zahod­no smer. V z h o d n i cevovod dolži­ne 260 metrov bo potekal ob oba­l i v g lobini kak ih 19 metrov (pre­mer 58 om), pred z a k l j u č k o m pa se njegov krak dvigne« na 14 me­trov globine; podobno je z za­hodnim, k i je usmerjen v nasprot­no smer. V z h o d n i curek bo d r l od iz točne šobe v globini 14 me­trov iz Zake p ro t i grajskemu ko­pa l i šču , nato pa se bo o b r a č a l prot i jugu v smeri S t r a ž e . P r i tem pa bo v skrajnem vzhodnem delu ob obal i sprož i l nov sekun­darni tok, k i se bo gibal v , na­sprotno smer ob obal i v k r o ž n e m t i ru . Glavni tok pa bo ob j užn i oba­l i pod S t r a ž o nadaljeval pot pro­ti M l i n e m u , vendar se bo že na glavnem ovinku ob rn i l p ro t i sre­dini jezera jn tako zakl juči l

Sport # Sport # šport • šport # šport • šport • šport • šport • šport • šport H špor

Najboljši gorenjski športniki 1963 A) Za bravce, ki nam bodo do prihodnje so­bote poslali predlog, katerih pet športni­kov naj upoštevamo pri izbiri NAJBOLJ­ŠIH GORENJSKIH ŠPORTNIKOV v letu 1963, je naše uredništvo pripravilo lepe na­grade: kakšne, bomo objavili v naslednji številki lista. 0 Naj z nekaj stavki razložimo, kako smo letos zasnovali to priljubljeno anketo. — Medtem ko smo morali bravcl v prejšnjih sedmih letih sestaviti vsak svojo desetorico najboljših športnikov (pri čemer pa se mnogokrat niso kaj prida znašli), pa bomo letos isti cilj skušali doseči tako, da bomo upošte­vali predloge s petimi imeni gorenjskih športnikov. Nedvomno bo to precej lažje -delo (saj med drugim predlagane petorice ni treba zapisati v jakostnem zaporedju), zato upravičeno pričakujemo več sode­lovanja kot v prejšnjih letih. # V ponedeljkovi števi lki Glasa smo objavili dopisnico, na kateri je natisnjeno nekaj Imen gorenjskih športnikov, ki so se letos v svojih disciplinah kolikor toliko dobro uvelja­vili. Ce je med njimi tudi tistih pet, za katere menite, da zaslužijo naslov NAJBOLJŠI ŠPORTNIK G O R E N J S K E , ob­krožite ali podčrtaj te njihova Imena ln nam poš l j i te dopisnico najkasneje do sobote, 23. tega meseca. Ce mislite, da smo katerega prav tako zas lužnega športnika Izpustili, pripiš i te njegove Ime. Seveda ni nujno, da poš l jete svoj predlog prav na tej časopisni dopisnici, ampak lahko tudi na običajni oziroma v pismu.

• Gotovo tudi vas zanima, kako Glasovi bravci cenijo uspehe gorenjskih športni­kov. Po prihodnje sobote nam pošljite svoj predlog in tako pomagajte rešiti zanimivo vprašanje

Škof ja Loka : Jesenice 12:1 (8:0) Škof ja L o k a : Š u š t a r š i č , Berč ič ,

Gever ič , T rd ina , Ž o n t a r , Langer-holc , P e t r o v i č , E . Rant , Pehar, E r t (Mihe l i č ) , H r i b e r n i k .

Jesenice: Svet l ič , I l a t i č , Tola r , C ikov , Z u b a n o v i č , K a m e l j , Hasan-agr ič , Vran j e šev i č , Vidovič , Hor ­vat, Marke* .

Sod i l je prav dobro Šegula iz K r a n j a pred (400 gledavci).

Strelci za Skofjo L o k o : Petro­vič 3, E . Rant 4, Pehar 3, T r d i n a 1, avtogol; za Jesenice: K o m e l j . J e s e n i č a n i so nastopi l i z dokaj pomlajeno ekipo, ka r je v idet i iz rezultata. — K .

Gorenjska rokometna

Tržič B : Krvavec 31:10 (11:5) Domač in i , k i so b i l i vseskozi v

p r e m o č i , so goste podcenjevali . K e r je v m o š t v u nastopilo kar 5 igravcev prve t r ž i ške »garn i tu re« , je vodstvo cerkljanskega m o š t v a vložilo protest.

Tržič B — H l a d n i k , K n i f i c 2, Teran 7, J a k š i č 10, Jane 4, E r ž e n 2, Vidovič 6; Krvavec — L i p a r , Lampret 4, S lapar 3, Ogr in I 1, Ogr in II 1,. Jagodic 1. — Sod i l je Porenta iz Naklega .

Kranj bo dobil še eno športno društvo Kranj — OBČINSKO ZDRUŽE­

NJE VOJAŠKIH VOJNIH INVA­LIDOV K R A N J pripravlja v poča­stitev 29. novembra ustanovitev športnega društva, ki bo vključe­valo vojaške in druge mirnodob-ske invalide. Novo ustanovljeno športno društvo ISD Kranj (In­validsko špor tno druš tvo) bo go­jilo naslednje športne panoge: kegljanje, balinanje, plavanje, streljanje, smučanje in telovadbo. Prijavilo « e , j e že prek sto kan­didatov.

Organizatorji novega športnega društva v Kranju pripovedujejo, da je glavni smoter v tem, da se bodo invalidi f iz ično in d u š e v n o utrjevali, šoorrne deiavnoati «~»

krog. Le š ibke j š i del se bo gibal naprej v smeri pro t i iz­l ivu iz jezera na M l i n e m . Dru ­gi jugozahodni tok bo ob­šel Otok, njegovi š ibke j š i odcepi pa se .bodo širili v smeri Zaka, zahodno od Otoka in p ro t i Jezer-nici na M l i n e m . Opisano k rožen je so temeljito pre izkus i l i v model­nih napravah, zato zatrjujejo, da bo k rožen je vode v ob l ik i tokov na podoben n a č i n delovalo tudi v naravnem jezerskem okol ju . N a ta nač in se bo sveža voda iz Ra ­dovne temeljito p o m e š a l a z od-m i r a j o č o jezersko vodo in jo obo­gatila s prepotrebnim k i s i k o m .

Umetni pritok sedemkrat močnejši od naravnega I"!" metnj dotok vode v jezero U po cevovodu bo p r ib l i žno

sedemkrat močne j š i od na­ravnega izl iva potoka Mišce v je­zero v Z a k i , v neposredni bl ižini d o t o č n e naprave. Kol ič ina dotoka Mišce znaša v sekundi k a k i h 300 li troV, medtem ko predvideva umetni dovod do 2 k u b i č n a metra vode v sekundi . Da se gladina je­zera s p r i č o povečanega p r i l iva ne b i dvigni la do nedopustne viš ine , bodo to p r ep reč i l i z us t reznimi ukrep i .

Temperaturne raz in mešanje bolne z zdravo vodo

lik«

a š i r jen je in na gibanjei ^ bodo od loč i lno vp l iva j ^

razlike v temperaturne j i h ter v v iš j ih plas teh J e:

bo. Umetn i podvodni curek s e - ^

Lzširil P R A V

hladnih obdobjih razš i ru v- ^ p o v r š i n s k i h plasti jezera, * altf do v hladnem razdobju » M. i zenačene s temperaturo ^

vode. V top le j šem ^ " ^ [ i l ! joče bo zaradi temperatu rnih

spo1

raz"

ost* med p o v r š i n s k i m i i n plastmi vode umetni ja l le v spodnj ih plasteh,, ize temperatura Radovne neK a ,a$ti

d o t o k ^ M

pc n a č e n a s temperaturo Po pre izkusih so ugotovili- ^ L zato n a j p r i m e r n e j š a 8 l ° b i n .pod' tek vode v jezero 14 me t r O j c y p o v r š i n o . Toplo tno stanje

različnih ° ^ z * -1» v rani*.

tej globini se v j i h le malo spreminja, sveža voda iz Radovne ust <• ^ tej globini n e k a k š e n z a s č ^ v O " k i bo onemogoč i l vdor W a ^ j,oda

de v vrhnje plas t i . Tako^tt3jtfp, v h l a d n j e š e m obdobju i jc č is t i le zlasti t :sfe plasti , k i so najbol

in tet17;1

v r š i n s k a voda pa bo nav* , ostajala topla, kar je membno za t u r i s t i č n o se

zelo po-

In katera podjetja so sodelovala pri postavitt 1 hi 0pf8' naprav teV pri gradnji objektov? Tehnograd Ljubljana J v<jd vil vsa gradbena dela objektov do jezera. Dovodni t c fial* k jezeru od zajetja je montiral Zavod za raziskavo s|gfls|, SRS, sodelovali pa so kooperanti kot Litostroj, E , e L c ^ Ljubljana in drugi. Razvodni objekt ob jezeru, P ° , a ^ a " ctf1** pod vodno gladino od pritoka v jezero do izteka v vodu pa je prevzela Tehnogradnja lz Maribora.

Večletno zahtevno in pomembno delo se torej D j ^ r ^ 0

Podjetje Tehnograd opravlja s potapljanjem, cevi v i dno še zadnja dela. Ce ne bo kakšnih posebnih teža> ^ \ » kujejo, da bo končno voda iz Radovne prav k i » a ' jj0hii>c

v jezero. J '

j i m bodo pomagale pr i rehabi l i ­taci j i , pomemben faktor pa bo tudi stalni kontakt i n p r imerno razvedri lo č lanov . Torej ne bo na­men d r u š t v a posegati v vrhunske dosežke , č e p r a v bodo Člani nasto­pali na raz l i čn ih tekmovanj ih , p a č ' p a o m o g o č i t i č l a n o m — inva­l idom zdravo, š p o r t n o razvedri lo.

O b č i n s k o z d r u ž e n j e je poskrbe­lo, da bo imelb novo ustanovlje­no d r u š t v o tud i materialne pogo­je za delo in obstoj . P r i svojem domu na Zla tem pol ju bodo zgra­d i l i dVostezno kegl j išče , p ros to r za balinanje i n drugo. Pos luževa l i p a se bodo tudi os ta l ih š p o r t n i h igrišč, ki so na o b m o č j u o b č i n e .

Cevovod da Jezera ie no ložer