REZULTAT 3 - PRIROČNIK KREATIVNO REŠEVANJE PRO LEMOV … · Mednarodnost je v programu prisotna ne le prek mednarodnega sodelovanja, ampak tudi prek študentov, saj izziv pritegne

REZULTAT 3 - PRIROČNIK

KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE

2

AVTORJI:

Euro-net | Potenza, Italija

University of Turku | Turku, Finska

MCPZ d.o.o. | Ljubljana, Slovenija

Fab Lab London (FLL) | London, Združeno kraljestvo

Erhvervsakademi Sydvest |Esbjerg, Danska

“InnovatiVET projekt je financirana s strani Evropske komisije - preko Erasmus+ programa - Ključni ukrep 2 – Strateška partnerstva za poklicno in strokovno izobraževanje”

Številka projekta: 2017-1-DK01-KA202-034250 – številka pogodbe KA202-2017-006

“InnovatiVET projekt je financirana s strani Evropske komisije. Brošura odraža samo stališče avtorjev, Evropska

komisija ni odgovorna za vsebino poročila.”

3

VSEBINA

O ČEM GOVORI PRIROČNIK? ............................................................................................................................................... 5

1. POGLAVJE 1 - KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE V IZOBRAŽEVANJU V EVROPI ..................... 6

1.1. Pomen reševanja problemov v izobraževanju .................................................................................................. 6

1.2. Kreativno reševanje problemov in razmišljanje – Evropska komisija................................................................ 7

1.3. Pregled in primeri partnerskih držav ................................................................................................................. 8

1.3.1. Kreativno reševanje problemov in razmišljanje na Finskem ......................................................................... 8

1.3.2. Kreativno reševanje problemo in razmišljanje na Danskem ....................................................................... 11

1.3.3. Kreativno reševanje problemov in razmišljanje v Italiji .............................................................................. 14

1.3.4. Kreativno reševanje problemov in razmišljanje v Združenem kraljestvu ................................................... 16

1.3.5. Kreativno reševanje problemov in razmišljanje v Sloveniji ......................................................................... 18

2. POGLAVJE 2 – KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV – METODOLOGIJA IN PEDAGOGIKA ZA POKLICNO IN

STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE .......................................................................................................................................... 21

2.1. Metodologija KRP ............................................................................................................................................ 21

2.2. Okvir KRP ......................................................................................................................................................... 22

2.3. Konvergentno in divergentno razmišljanje – pedagoški pristop v učilnici ...................................................... 23

2.4. Pomen kreativnosti v PSIU .............................................................................................................................. 24

2.5. Pravi izziv: Izvajanje kreativnosti v PSIU .......................................................................................................... 25

2.6. Eksperiment .................................................................................................................................................... 25

3. POGLAVJE 3: METODOLOGIJA KREATIVNEGA RAZMIŠLJANJA IN PEDAGOGIKA V PSIU .......................................... 26

3.1. Kaj je kreativno razmišljanje? .......................................................................................................................... 26

3.2. Pomen kreativnega razmišljanja v PSIU .......................................................................................................... 27

3.3. Okvir kreativnega razmišljanja ........................................................................................................................ 27

3.4. Izzvivi izvajanja kreativnega razmišljanja v učilnici.......................................................................................... 27

3.5. Eksperimenti ................................................................................................................................................... 28

4. POGLAVJE 4 – IZVAJANJE KREATIVNEGA REŠEVANJA PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJA ........................................... 29

4.1. Kreativne metode in modeli za PSIU s praktičnimi rešitvami in nasveti ......................................................... 29

4.2. Pristop: razmišljanje izven ustaljene poti ........................................................................................................ 30

4.2.1. Predstavitev ................................................................................................................................................ 30

4

4.2.2. Opis ............................................................................................................................................................. 31

4.2.3. Kako izvajati ................................................................................................................................................ 31

4.2.4. Izvajanje v PSIU – nasveti in vaje ................................................................................................................ 32

4.3. Orodje za razumevanje: 5KZ (Kdo? Kaj? Kje? Kdaj? Zakaj? Kako?) ................................................................. 33

4.3.1. Predstavitev ................................................................................................................................................ 33

4.3.2. Opis ............................................................................................................................................................. 34

4.3.3. Kako izvajati ................................................................................................................................................ 35


4.4. Orodje za ustvarjanje: metoda viharjenja in sprožitvena metoda .................................................................. 36

4.4.1. Predstavitev ................................................................................................................................................ 36

4.4.2. Opis ............................................................................................................................................................. 36

4.4.3. Kako izvajati ................................................................................................................................................ 37


4.5. Kreativno razmišljanje: model dvojnega diamanta ......................................................................................... 39

4.5.1. Predstavitev ................................................................................................................................................ 39

4.5.2. Opis in izvajanje .......................................................................................................................................... 40

4.5.3. Izvajanje v PSIU – nasveti ............................................................................................................................ 57

Reference .......................................................................................................................................................................... 58

5

O ČEM GOVORI PRIROČN IK?

Gre za orodje za učitelje, mentorje, trenerje v poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju (PSIU) o tem,

kako izvajati kreativne pristope v svojem poučevanju in s tem izvajati inovativno prakso.

Priročnik vsebuje opis metodologij, pedagoških pristopov, ki se jih uporabi ter obsežno poglavje s praktičnimi nasveti in

opisi situacijah v katerih so orodja uporabna.

Priročnik vas bo spodbudil k razvoju, preizkušanju in izvajanje inovativnih praks in metodologij v sektorju poklicnega in

strokovnega izobraževanja in usposabljanja.

4 poglavja:

1. Kreativno reševanje problemov in razmišljanje v izobraževanju v Evropi

2. Kreativno reševanje problemov (KRP) in pedagogika v poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju.

3. Kreativno razmišljanje (KR) in pedagogika v poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju

4. Uvajanje kreativnega reševanja problemov in razmišljanja: kreativne metode in modeli za poklicno in strokovno

izobraževanje in usposabljanje s praktičnimi rešitvami in nasveti

PRISTOP:

- Raziskava po partnerskih državah za Poročilo o zbranih praktičnih primerih (IO1)

- Celoten opis metodologij, vključno z ustrezno bibliografijo in povezavami.

- Pedagoški pristop za učinkovitejše poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje

- Praktični prikazi in nasveti za učinkovito izvajanje

- Poseben poudarek na izvajanju v okviru učenja z delom in ‘vključevalnih’ dejavnosti

- Pilotno testiranje, zahvaljujoč pridruženim partnerjem in sodelavcem z anketami in povratnimi informacijami.

Rezultati eksperimentov in testiranj metodologij, ki smo jih izvajali projektni partnerji so objavljeni v zavihku “projekt”

na spletni strani: www.innovativet.eu

http://www.innovativet.eu/

6

1. POGLAVJE 1 - KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE V IZOBRAŽEVANJU

V EVROPI

1.1. POMEN REŠEVANJA PROBLEMOV V IZOBRAŽEVANJU

Zanimiva knjiga Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je osredotočena na razvoj in oceno reševanja

problemov v šoli 21. stoletja (Csapó & Funke, 2017):

“Spretnosti, ki veljajo za najpomembnejše v naših sodobnih družbah, se pogosto imenujejo spretnosti 21. stoletja.

Reševanje problemov je očitno ena izmed njih. Od študentov se pričakuje, da bodo delali v novih okoljih, se soočali s

težavami, ki jih še nikoli niso videli, in uporabljajo veščine splošnega sklepanja, ki niso vezane na posebne okoliščine’’

Reševanje problemov je ena izmed znanj, ki jih je OECD raziskoval v zadnjih letih, zlasti v povezavi z načini, kako lahko

različne izobraževalne metode spodbudijo njegovo krepitev. V letu 2012 je program OECD za mednarodno ocenjevanje

študentov (PISA) primerjal relativne rezultate pri reševanju problemov v 43 različnih državah (OECD, 2014).

Ocene primerjamo s povprečno oceno OECD (500 točk) - evropske države se bistveno razlikujejo po povprečni oceni

nekaterih držav, tudi tistih iz konzorcija InnovatiVET:

- Singapur - 562 točk (1 mesto na lestvici)

- Finska - 523 točk (1 evropska država na lestvici – 10. mesto na skupni lestvici)

- Anglija (Združeno kraljestvo) - 517 točk (11. mesto na skupni lestvici)

- Italija - 510 točk (15. mesto na skupni lestvici)

- Danska - 497 točk (23. mesto na skupni lestvici)

- Slovenija - 476 točk (30. mesto na skupni lestvici)

7

1.2. KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE – EVROPSKA KOMISIJA

Evropska komisija od leta 2009 v strateškem okviru za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja

(„ET 2020“) predlaga štiri strateške cilje.

Četrti cilj, ki ga navajajo je povečanje ustvarjalnosti in inovacij, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja

in usposabljanja.

Cilj, naveden v dokumentu ET2020, je:

“Poleg osebne izpolnitve je ustvarjalnost glavni vir inovacij, ki je priznana kot eno ključnih dejavnikov trajnostnega

gospodarskega razvoja. Ustvarjalnost in inovativnost sta ključnega pomena za razvoj podjetij in sposobnost Evrope za

mednarodno konkurenco. Prvi izziv je pospeševanje pridobivanja prečnih ključnih kompetenc, kot so digitalna

usposobljenost, učenje za učenje, dajanje pobude in podjetnost ter kulturna zavest. Drugi izziv je zagotoviti delujoč

trikotnik znanja: izobraževanje-raziskave-inovacije. Partnerstvo med podjetji in različnimi ravnmi ter sektorji

izobraževanja, usposabljanja in raziskav lahko pripomore k boljši osredotočenosti na spretnosti in kompetence, ki se

zahtevajo na trgu dela ter na spodbujanje inovacij in podjetništva v vseh oblikah učenja. Spodbujati je treba širše učne

skupnosti, ki vključujejo predstavnike civilne družbe in druge zainteresirane strani, da bi ustvarili ozračje, ki bo

pripomoglo k ustvarjalnosti in boljšemu usklajevanju poklicnih in družbenih potreb ter tudi blaginje posameznika.”

ET2020 okvir temelji na pristopu vseživljenjskega učenja in trenutno obravnava program Erasmus + - program EU za

podporo izobraževanju, usposabljanju, mladini in športu v Evropi1. Proračun v višini 14,7 milijarde EUR zagotavlja

priložnost za več kot 4 milijone Evropejcev, da se učijo, usposabljajo in pridobivajo izkušnje v tujini. Komisija je maja

2018 sprejela predlog za naslednji program Erasmus in proračun za obdobje 2021–2027 podvojila na 30 milijard evrov,

s pričakovanimi možnostmi učenja in mobilnosti za 12 milijonov Evropejcev.

1 Več informacij: http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/

http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/

8

1.3. PREGLED IN PRIMERI PARTNERSKIH DRŽAV

Pregled v vseh državah konzorcija InnovatiVET je predstavljen skupaj z nekaterimi praktičnimi primeri in ocenjevalno

tabelo s poudarki nekaterih pomembnih elementov analiziranih primerov.

1.3.1. KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE NA FINSKEM

Nacionalna politika in kontekst

Reforma poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) na Finskem je spremenila način, kako si lahko študenti ustvarijo

svojo osebno študijsko pot in strukturirajo svoje izobraževanje. Namesto specializacije za posebne poklicne naloge se

študentje spodbujajo k študiju splošnejših, več-disciplinarnih predmetov kot del njihove kvalifikacije. To zvira iz pogleda

na prihodnje delo in prihodnjo delovno dobo, kjer rutinske naloge prevzameta avtomatizacija in robotika, človeška

delovna sila pa je potrebna za strokovno razmišljanje in zapleteno interakcijo.

Po tem scenariju se od diplomantov zahteva visoka socialno-matematična kompetentnost, saj morajo biti mobilni in

sposobni prehajati med različnimi poklicnimi konteksti. Ključne spretnosti za karierne prehode v spreminjajočem se

okolju dela so komunikacijske veščine, sposobnost uporabe EKT (enotna komunikacijska tehnologija), digitalna

pismenost, kritično razmišljanje, kreativnost in spretnosti reševanja problemov.

Pri tem PIU uravnoteži potrebo po usposabljanju študentov z obstoječimi potrebami na trgu dela in potrebo po

'opremljanju' dijakov/študentov s spretnostmi za vseživljenjsko in stalno učenje. Pogled od blizu želenim atributom

diplomantov, se od študentov pričakuje, da imajo močne kognitivne sposobnosti in socialne veščine. Poleg tega so

veščine samorazumevanja in samoregulacije postale vse pomembnejše, saj so povezane z motivacijo, upravljanjem časa

in virov ter s samoocenjevanjem.

Glede na nacionalna poročila, v izobraževanju več raziskav kaže, da bodo socialne spretnosti, ustvarjalnost in spretnosti

za reševanje problemov postale vse pomembnejše v delovnem življenju. Na Finskem poročajo, da imajo diplomanti v

visokem šolstvu na splošno dobre zmogljivosti za omenjena znanja, razen diplomantov iz tehnologije. V poklicnem

izobraževanju in usposabljanju je neskladje kvalifikacij diplomantov, ki vstopajo na trg dela, v primerjavi z delavci z višjo

izobrazbo resnejši. Pričakovanja od diplomantov PIU zahtevajo boljše obvladovanje vodstvenih veščin, storitev za

stranke, prodajnih veščin in inovacij, da bi lahko na delovnem mestu bolje sodelovali z diplomanti visokošolskega

izobraževanja.

Raziskovalci so odgovarjali na vprašanje, kako lahko poklicno izobraževanje in usposabljanje uravnotežita odgovor na te

potrebe na trgu dela. Reforma poklicnega izobraževanja in usposabljanja je tako šolam zagotovila več svobode pri

organizaciji usposabljanja za zadovoljevanje lokalnih potreb - kvalitativni vidiki izobraževanja, vendar je dala večji

poudarek kvantitativnim kazalnikom, kot so število podeljenih diplom in delov diplom, zaposljivost diplomantov in vpis

v nadaljnje izobraževanje.

Na podlagi raziskav delovno usmerjenega in projektnega učenja v PIU je ustvarjalno reševanje problemov in razmišljanje

najlažje doseči v socialni interakciji, ko sodelujejo pri skupnem učenju v projektih. Študenti čutijo skupno odgovornost

za dokončanje načrtovanega projekta in med postopkom razvijajo in uporabljajo kreativno reševanje problemov pri

sprejemanju odločitev o upravljanju različnih faz projektnega dela. Tako občutek pripadnosti in varnosti olajšata

kreativno reševanje problemov in tvorita plodno podlago za oblikovalske miselne procese. V nadaljevanju je opisan

primer projektnega učenja, kjer se socialno-čustvene spretnosti študentov, kot so delo v skupini, samoregulacija in

čustvene spretnosti, razvijajo tako v delovnem kot v odprtem kontekstu.

9

PRIMER: Program Epic

V programu Epic študenti razvijajo nove, inovativne rešitve na praktične probleme z uporabo orodij in metod timskega

razvoja, ki so jih razvili v NASI - Nacionalni agenciji za letalstvo in vesolje v ZDA. Uporabnost rešitev in konceptov se

preizkuša, oceni in nadalje razvija z različnimi metodami ter z eksperimentiranjem in prototipiranjem. Izvor programa

temelji na sodelovanju med finskim podjetjem in Naso pri ustvarjanju učne platforme za vesoljsko upravo.

Program Epic predstavlja sodelovanje med fakulteto Riveria, izobraževalnim konzorcijem North Carelia, univerzo

vzhodne Finske, univerzo uporabnih znanosti Karelia, šolo za izobraževanje učiteljev v Joensuu in agencijo NASA.

Sodelovanje med različnimi izobraževalnimi ustanovami zagotavlja nemoten pretok iz enega izobraževalnega sektorja v

drugega. V program sodelujejo lokalna podjetja, ki študentom nudijo praktične izzive in sponzorirajo aktivnosti.

Mednarodnost je v programu prisotna ne le prek mednarodnega sodelovanja, ampak tudi prek študentov, saj izziv

pritegne tudi mednarodne študente.

Študentski program ponuja priložnost za razvoj novih konceptov in prototipov, za zmagovalno ekipo pa celo potovanje

v Houston, sedež NASA. Program za učitelje ponuja izpopolnjevanje metod kreativnega razmišljanja in inovacije. Podjetja

v regiji imajo za razvoj svojih poslovnih modelov nove koncepte in rešitve. Za širšo javnost program odpira pomen

privabljanja in zadrževanja študentov v disciplinah ZTIM (znanost, tehnologija, inženiring in matematika), da bi zagotovili

kompetentno delovno silo za prihodnje gospodarstvo. Program Epic daje priložnost za širšo razpravo o vlogi raziskovanja

vesolja pri napredku znanosti, inženiringa, tehnologije, izobraževanja in gospodarstva.

Praktični izzivi za kreativno reševanje problemov in razmišljanje so vključevali npr. uporaba praznega prostora v

stanovanjski stavbi za študentsko podjetništvo in podjetništvo z mednarodnimi študenti. Ekipe spodbujajo lokalni

strokovnjaki in podjetja v regiji. Po usposabljanju se inovacijski proces opira na samostojne ekipe in skupinsko učenje.

Študentske ekipe poročajo o svojih rešitvah in prototipih ob koncu semestra.

Zveza finskih podjetij je leta 2018 program nagradila za dosežke pri razvoju novih modelov za podjetniško izobraževanje

in iskanje rešitev za globalne izzive.

10

Tabela 1. KRP in KR na Finskem

Kriterij KRP KR Da, kako Ne, kako

Prispeva k stalnemu strokovnemu razvoju učitelja PSIU

x x Tehnike odprtih inovacij, projektno in problemsko učenje so uporabni v PSIU. Multidisciplinarni pristop pozitivno vpliva na sodelovanje učitelja izven kurikuluma.

Podpira razvoj različnih spretnosti razmišljanja

x Izzivi segajo od zelo odprtih problemov, preko zelo praktičnih, usmerjenih v delovno življenje pa do organizacijsko specifičnih težav.

Podpira razmišljanje izven ustaljene poti

x Študente se spodbuja k samoreguliranemu učenju, tako posamezno kot v timih. Uporabljene metode oblikujejo sposobnosti učenja in razmišljanja.

Podpira razvoj kreativnih veščin x x

Narava izziva je zasnovana za kreativno reševanje problemov in razmišljanje zunaj okvira. Raziskovanje vesolja širi obzorje reševanja problemov in pomaga odpraviti toge ovire tega kaj je mogoče in kaj je potrebno.

Veča zaposljivost dijakov/študentov

x x Študente se spodbuja k samozaposlitvi. Izziv Epic je vključen v študije podjetništva v vseh sodelujočih izobraževalnih ustanovah.

Podpira razvoj KR učiteljev x x

Učitelji v izobraževalnih ustanovah, ki sodelujejo v programu, se dodatno usposabljajo za inovacijske metode, oblikovalsko razmišljanje in kreativno reševanje problemov.

Podpira stalni strokovni razvoj učiteljev in razvija ustreznost izobraževanja za poklicno življenje

x x Sodelovanje z industrijami je ključnega pomena, saj program temelji na sponzorskem modelu.

Vključuje element inovativnosti za učitelje

x x Nacionalni učni načrti učitelje spodbujajo k inovativnosti in razvoju, projekte pa lahko vključijo v učne načrte prek modulov podjetniških predmetov.

Zagotavlja skupno načrtovanje učitelja in delodajalca

x x Izzivi prihajajo iz lokalnih podjetij in delovnih organizacij, zainteresirane strani pa sodelujejo v razstavnih prostorih, ko študenti poročajo o svojih novih konceptih in rešitvah.

11

1.3.2. KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMO IN RAZMIŠLJANJE NA DANSKEM


Ministrstvo, pristojno za izobraževanje je določilo, da je od leta 2010 izobraževanje o inovacijah in podjetništvu obvezen

del poklicnega izobraževanja in usposabljanja (RETSINFORMATION, 2010). Posledično se je vsebina poučevala kot

predmet predmeta v PSI po priporočenih učnih načrtih, ki jih je razvila nacionalna fundacija za podjetništvo v

izobraževanju (FFE, 2017). Del tega predmeta uporablja kreativno reševanje problemov kot metodologijo ustvarjanja

idej. Novembra 2018 je podjetništvo dobilo še višjo prioriteto in poudarek z najnovejšo politiko za poklicne šole na

Danskem, imenovano "Od osnovne šole do kvalificiranega delavca - Poklicno izobraževanje za prihodnost" (EMU, 2019).

V tej novi politiki je navedeno, da je treba poučevanje podjetništva okrepiti, da bodo mladi podprti tudi v želji po

ustanovitvi lastnega podjetja (UVM, 2018). Zato je kreativno reševanje problemov ena od metodologij v okviru

podjetniških vsebin, ki so danskih poklicnih šolah deležne večje pozornosti.

V novembru 2018 se z reformo višje srednje šole ohranja kot vsebina v okviru srednješolske izobrazbe (UVM, 2019). Z

zadnjo reformo je obvezno, da vsi učni predmeti vključujejo element inovativnosti. Poleg tega inovativnost in

podjetništvo veljata tudi za neodvisne izbirne vsebine s področja družbenih ved ali poslovne ekonomije. Ustvarjalni

problem je predmet, ki ga učijo v učnem programu inovacij in podjetništva.

Kreativno reševanje problemov se že od leta 2010 v okviru podjetništva uči kot metodologija (Retsinformation., 2010,

UVM, 2019), FFE, 2011). Kreativno razmišljanje pa se v terciarnem izobraževanju poučuje kot tečaj, torej ne kot del

formalnega izobraževanja.

Neformalno pa se pogosto pojavlja kot del učnega načrta za področje inovacij, kot proces, ki vodi k inovacijam, ki jih

navdihuje predvsem uspeh IDEO - IDEO je mednarodno priznano oblikovalsko podjetje, ki se je leta 1999 pojavilo v

oddaji ABC Nightline s svojim postopkom kreativnega razmišljanja (IDEO., 1999).

Učitelji so prepoznali koristi kreativnega razmišljanja v svojih učnih načrtih, npr. Tønder Commercial Highschool, ko se

je uporabljalo v srednješolskem izobraževanju (TCC., 2017). Kot je razvidno iz učnega načrta, ki ga fundacija za

podjetništvo pripravi za učitelje, pa v poklicnih šolah to ni del učnega načrta za področje inovacij (FFE., 2011).

Oba navedena primera sta neformalna. To pomeni, da se kreativno razmišljanje uporablja v neformalnem izobraževanju,

vendar na iniciativo posameznih učiteljev.

PRIMER: Izobraževalni laboratorij

V obdobju 2012–2014 je 14 ustanov (10 izobraževalnih in 4 raziskovalne in razvojne) v Kopenhagnu izvedlo vrsto

izobraževalnih eksperimentov, imenovanih Izobraževalni laboratorij (“Uddannelseslaboratorium”) (UDDX, 2015c).

Namen tega projekta je bil eksperimentirati z novimi metodami za preoblikovanje prakse za izboljšanje izobraževalnih

organizacij. Natančneje, izveden je bil niz izobraževalnih eksperimentov (120), da bi "razvili inovativne rešitve za zahteve

in izzive, s katerimi se trenutno srečujejo poslovna in poklicna izobraževanja" (UDDX, 2015, p.5).

Nacionalni izzivi in zahteve (z vidika stroke izobraževanja) so bili opredeljeni kot naslednji (Sørensen, 2015):

- Stopnja osipa narašča (kljub velikim prizadevanjem za njegovo zmanjšanje). - Primanjkljaj približno 10.000 vajeništev. - PIU ima nizek status med mladino: le 1 od 5 gre iz osnovne šole neposredno v PIU. - Vse večje težave z odsotnostjo in pomanjkanjem motivacije med študenti. - Brezposelnost med diplomanti se povečuje - Povečanje števila študentov s psihološkimi in / ali socialnimi težavami (najpogostejša razloga za osip). - "Zastarele" spretnosti, ki ne ustrezajo dejanskim potrebam.

12

Rezultat je bil preizkušen nabor orodij (znan kot izobraževalni laboratorij), ki bi lahko pomagal tudi drugim izobraževalnim programom pri izvajanju lastnih eksperimentov in spodbujal bolj inovativen program. Konec koncev je projekt usmerjen v korist študentom - na primer krepitev znanj 21. stoletja ali krepitev njihovega prenosa iz izobraževalnih inštitutov v prakso - priročnik se osredotoča na učitelje in študente, ki skupaj obravnavajo razvojna vprašanja. Natančneje, izobraževalni inštitut kot tak bi lahko nenehno sam izboljševal in gojil kulturo sprememb z uporabo izobraževalnega laboratorija.

V projektu je sodelovalo več kot 500 članov osebja in preko 800 študentov (UDDX, 2015a, 2015b), sklenjenih je bilo tudi 53 sporazumov s podjetji (UDDX, 2015b). Navajamo nekaj pomembnih ugotovitev (Sørensen, Jensen, & Hutters, 2014; UDDX, 2015a, 2015b):

- Poskusi lahko prinesejo pozitiven razvoj v izobraževalnih praksah, ki podpirajo in krepijo inovacijske sposobnosti učiteljev in učencev.

- Večja zavzetost študentov preko vključevanja v načrtovanje izobraževalnih programov - poskusi lahko služijo kot osnova za skupne organizacijske procese učenja (npr. izobraževanje, ki ga usmerja uporabnik).

- Povečanje prenosa znanja iz izobraževalnih institucij na podjetja, ki ponujajo pripravništvo, s čimer pride do skladnejšega izobraževalnega programa, ki bi odražal potrebe panoge, ki zaposluje diplomante.

- Vključevanje konkretnih problemov in izzivov v pouk v razredu bi povečalo refleksivne sposobnosti učencev, kar bi lahko spodbudilo inovativne prakse med izobraževalno organizacijo in podjetjem.

Glavni zaključek projekta je, da se "verodostojni izobraževalni izzivi lahko srečajo v eksperimentalnem okolju, kjer izobraževalni eksperimenti omogočajo prenovo in izboljšanje prakse" (Sørensen, Jensen, & Hutters, 2014, p. 63).

Tabela 2. KRP in KR na Danskem



X X

Posredno. Eksperimentalni cikel, ki se uporablja v izobraževalnem laboratoriju, omogoča učiteljem (in njihovim ustanovam) spodbuditev sprememb, da zagotovijo ustrezna in posodobljena ustrezna znanja, prakse in izzive. Čeprav niso prilagojene osebnemu načrtu poklicnega razvoja, postanejo kompetence, potrebne za poučevanje določenega predmeta / programa, veliko bolj očitne.


X

Neposredno. Eksperimentalni cikel spodbuja miselni proces, ki lahko pomaga olajšati ustvarjalne ideje z raziskovanjem množice možnih rešitev.


X

Neposredno. Zahteva eksperimentalnega cikla, da mora vsak poskus sprožiti spremembe, pomeni, da je to orodje, ki pomaga ustvarjati ideje, "ki se odmikajo od trenutnih miselnih vzorcev in njihovih običajnih poti" (de Bono, 2019). Z drugimi besedami, ideje nastajajo na podlagi sprememb in trenutnih načinov razmišljanja.

13

Podpira razvoj kreativnih veščin

X X

Neposredno. Eksperimentalni cikel zagotavlja platformo, ki bi lahko vzpostavila kreativne ideje zaradi vzpostavitve eksperimentalnega območja, vendar je njegova glavna naloga prepoznavanje izziva in spodbuditev sprememb. Ni pa nobenega zagotovila, da bo cikel zagotavljal izvirnost ali da bo naloga ustrezna - dva ključna elementa pri definiranju kreativnosti (Kaufman, Beghetto, & Dilley, 2016).


X X

Neposredno. Eksperimentalni cikel je pokazal, da so poskusi, soustvarjeni s študenti in z učitelji, privedli do tega, da so študentje pridobili znanje 21. stoletja, prav tako pa so določili bolj uporabno izobraževanje.

Podpira razvoj KR učiteljev

X

Neposredno. Eksperimentalni cikel vsebuje elemente, ki izhajajo iz konceptov KR in zagotavlja, da si morajo udeleženci izziv predstavljati iz več perspektiv (sodelovanje), uporabljati integrativno razmišljanje in eksperimentiranje.


X X

Neposredno. Povezanost izobraževanja z delom se krepi s predlogom ustreznih izzivov, s katerimi se je treba spoprijeti v eksperimentalnem ciklu.

Ko je izobraževanje usklajeno s standardi panoge (dela), potem je stvar intuicije učitelja da preverja svojo strokovno usposobljenost (industry currency), da bo lahko poučeval določene vsebine. Vendar to ne zagotavlja dejanskega strokovnega razvoja učiteljev.


X X Neposredno. Ena od zahtev za poskuse v ciklu je, da morajo biti le-ti inovativne narave.


X X

V tem okviru je bil eksperimentalni cikel uporabljen le med učitelji in študenti. Tu obstaja očitna vrzel v raziskavah, saj podjetja / strokovnjaki v panogi niso bili vključeni, zlasti če upoštevamo, da je eno od vprašanj odpravljanje zastarelih vsebin, ki ne ustrezajo potrebam delodajalcev. V prihodnjih eksperimentih je potrebno vključevanje učiteljev in delodajalcev v razvoj.

14

1.3.3. KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE V ITALIJI


V Italiji je le malo dokazov o praktičnih primerih uporabe ustvarjalnosti v učnem procesu, zlasti v poklicnem

izobraževanju in usposabljanju.

Ustrezen primer2 je Porta Futuro - center za usmerjanje, usposabljanje in zaposlovanje, ki deluje v regiji Lazio.

Center svojo dejavnost osredotoča na ustvarjalnost, mehke spretnosti in inovacijske spodbujevalce razvoja.

Kar zadeva mehke veščine, je ustvarjalnost ena glavnih dejavnosti usposabljanja, ki se izvaja na delavnicah, ki trajajo 3

ure za največ 10 udeležencev. Med delavnico se udeležence spodbuja, da prilagodijo svoje poglede in ustvarjalne

pristope različnim družbenim, delovnim in poklicnim okoliščinam 3.

Trening mehkih veščin je vključen v programe usposabljanja za 2 kategoriji:

- mladi – 18-29 let in

- odrasli – 30-45 let.

CASE: Kreativno razmišljanje v Italiji - projekt "Inovativno oblikovanje šolskega izobraževalnega procesa"

Vir: 20/08/2018 iz http://www.innovazioneinclasse.it/index.php

Projekt " Inovativno oblikovanje šolskega izobraževalnega procesa" je usmerjen na perečo zahtevo po boljši in

posodobljeni metodološki in didaktični inovaciji za učiteljsko osebje. To usposabljanje je potrebno za večjo učinkovitosti

učnih procesov, spodbujanje razvoja zahtevnejših veščin pri učencih, povečanje posameznih talentov in izboljševanje

rezultatov usposabljanja preko uporabo tehnologije.

V projektu italijanski učitelji, v skupnem / enotnem okolju, skupaj s "kolegi" gradijo svoj način poučevanja in učenja, s

transparentno in sledljivo v vsaki fazi.

Preko spletnega portala je mogoče videti vse faze zasnove in uresničevanja novih učnih modelov in novih učnih gradiv,

možno pa bo tudi sodelovanje pri razvoju novih načinov izmenjave informacij in znanja.

Učitelji, ki sodelujejo projektu, aktivno sodelujejo:

- v izobraževalnih delavnicah, ki potekajo v petih italijanskih mestih,

- prek spletnega portala do kreativnega in inovativnega procesa,

- pri eksperimentiranj novih metod z učenci v svojih razredih.

Postopek je na vpogled učiteljem v Italiji in vsem, ki jih zanimajo inovativni pristopi v šoli.

2 CEDEFOP, BRIEFING NOTE Innovation and training: partners in change, November 2015, No 2 - https://www.cedefop.europa.eu/en/publications-and-resources/publications/9103

3 Celoten seznam seminarjev in delavnic: https://www.portafuturo.it/

https://www.cedefop.europa.eu/en/publications-and-resources/publications/9103

https://www.portafuturo.it/

15

Projekt se je začel s 100 inovativnimi učitelji in partnerji tega projekta, ki so:

- ANP (Associazione Nazionale Dirigenti e Alte Professionalità della Scuola): nacionalno združenje direktorjev šol,

prisotno na nacionalni ravni v vsaki regiji.

- FTI (Fondazione Telecom Italia): fundacija, ki jo financira prvo nacionalno podjetje za telekomunikacije (Telecom Italia)

za boljšo kakovost življenja italijanskih prebivalcev.

V projektu so razvili vrsto vaj za razmišljanje o oblikovanju storitev, orodja in vodnike za izboljšanje izobraževalne prakse

v razredu.

Tabela 3. KRP in KR v Italiji



x x Z zagotavljanjem metodologij, sodelovalnim okoljem, delavnicami in eksperimentalnimi pristopi


x Zahvaljujoč eksperimentu in fazi spremljanja, zbiranju podatkov in primerjavi projektov


x V določenem delu je bil glavni poudarek na spretnostih prečnega razmišljanja, ki naj bi jih uvedli v šole


x V določenem delu je bil glavni poudarek na spretnostih prečnega razmišljanja, ki naj bi jih uvedli v šole


x Splošni cilj je pripraviti študenta na razvoj kompetenc in veščin v skladu s potrebami na trgu dela


x Učiteljem ponuja didaktična in metodološka orodja s pristopom oblikovalskega razmišljanja


Kriterij za ta primer ni relevanten


x x Temelji na boljši in posodobljeni metodoloških in didaktičnih pristopih za učiteljsko osebje


V razvoju

16

1.3.4. KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE V ZDRUŽENEM KRALJESTVU


Namen izobraževanja v Veliki Britaniji je zagotoviti „širok in uravnotežen učni načrt, ki bo (študente) pripravil na življenje

v sodobni Britaniji“. Vendar pa vlada pri določanju učnega načrta ne omenja izrecno ustvarjalnosti ali kreativnega

reševanja problemov (ni potrebe po "prikazovanju kreativnih pristopov" pri reševanju neke težave). Prav tako ni nobene

jasne omembe ustvarjalnosti kot prenosljive veščine z aplikacijami izven umetnosti. To je v skladu z navedeno politiko

vlade, da se ustvari "na znanju" temelječ učni načrt (v nasprotju z "temelječ na veščinah") in da se prepreči prepoved ali

privilegiranje katere koli pedagoške metode nad drugo. Ustvarjalno reševanje problemov in oblikovalsko razmišljanje

sta "metodi" in vlada prepšča posameznim šolam, da po potrebi izvajajo kreativne metode reševanje problemov. Zaradi

tega so nekatere organizacije, ki imajo dovolj sredstev, tako v šolskem sistemu kot zunaj njega, vodilne v svetu pri

poučevanju kreativnega reševanja problemov. Vendar pa po več letih financiranja javnega sektorja, večina šol v Veliki

Britaniji verjetno ne bo eksperimentirala s temi inovativnimi tehnikami.

Kar zadeva vladne pobude in organizacije, jih je malo, ki izrecno podpirajo kreativno reševanje problemov. Pobude, ki

podpirajo ustvarjalnost, verjetno tudi ne posegajo v izobraževanje ne področjih, ki niso izrecno povezani z umetnostjo.

Vendar pa se večina politik izobraževanja in vajeništva v Združenem kraljestvu razvija, zato imajo vlade Walesa, Škotske

in Severne Irske možnost določanja svojih prioritet.

Leta 2013 je Škotska začela izvajati svoj Načrt kreativnega učenja, glavno politiko, ki je vključevala večji poudarek

kreativnemu reševanju problemov in kreativnemu razmišljanju v vseh elementih šolskega učnega načrta. V okviru načrta

je vladna organizacija Kreativna Škotska sodelovala z organizacijo Izobraževalna Škotska in razvila šolske in visokošolske

učne načrte za izboljšanje zaposljivosti. Npr.:

1.1.1. Za šolske predmete so bile razvite veščine učenja, življenja in dela (VUŽD) skupaj s študijami praktičnih primerov.

Razvite so bile tudi prožnejše metode ocenjevanja za spodbujanje ustvarjalnosti pri učenju in poučevanju. Tečaji

znanja in spretnosti za delo so na voljo na različnih poklicnih področjih. Le ti spodbujajo ustvarjalnost preko

sodelovanja, s kreativnim razmišljanjem in z razvijanjem veščin za zaposlitev.

1.1.2. ‘Certifikat o pripravljenosti za delo’ (CPD): gre za novo nagrado, namenjeno 16-19 letnikom, ki potrebujejo

podporo za prvo zaposlitev ali nadaljnji študij. CPD podarja zmožnost in strokovno znanje delodajalcev za

podporo mladim prek delovnih izkušenj s poudarkom na potrditvi teh delodajalcev. Nagrada je bila razvita v

sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, ocenjujejo pa jo delodajalci.

Neformalno izobraževanje in pristopi

Zunaj formalnega izobraževalnega sistema je v Veliki Britaniji je več organizacij, ki učence učijo kreativnih pristopov k

reševanju problemov. Običajno te organizacije zagotavljajo pouk ali tečaje izven rednih šolskih ur in se financirajo

zasebno (tj. s plačili staršev ali občasno preko dobrodelnih organizacij, ne pa iz državnih sredstev). Zato je njihovo

delovanje in širitev je omejeno na učence/študente s sredstvi za plačilo ali z dostopom do podpore. Ker pa imajo sredstva

in svobodo za določanje izobraževalnih ciljev brez zahteve po poučevanju v skladu z nacionalnimi kurikulumi in za

nacionalne izpite, lahko prosto eksperimentirajo z inovativnimi vsebinami in metodami, ki jih še ni v nacionalnem učnem

načrtu.

PRIMER: Fire Tech Camp

Fire Tech Camp (FTC) je organizacija, ki uči tehnike in veščine reševanja problemov skozi dnevne tečaje in tedenske

kampe v Londonu in na drugih lokacijah v Veliki Britaniji. Tečaji vključujejo teme od kodiranja in robotike, do virtualne

resničnosti, grafike in oblikovanja iger ter so namenjeni učencem, starim od 9 do 17 let. Poleg vsebine tečaja, ki temelji

na znanju, obstaja tudi jasno opredeljen učni načrt mehkih veščin, prilagojen starostni skupini in obravnavani temi, ki

zajema posebne veščine, kot so timsko delo in sodelovanje, ustvarjanje zaupanja, kritično razmišljanje, čustveno

zavedanje itd.

17

Ključni del učne metode FTC je učenje, ki temelji na projektih, uveljavljen pedagoški pristop, ki temelji na izzivu, ki ga

morajo učenci opraviti, ne da bi natančno navedli, kako naj to storijo. Nekatere osnovne elemente je mogoče predhodno

poučiti, vendar so ključne odločitve o tem, kako te elemente združiti za dosego cilja, prepuščene učencem. Ta pristop

študente spodbudi k aktivnejšemu ukvarjanju z vsebino, saj se študent sam odloči, kaj bo počel. Kot rezultat, so študenti

pogosto zelo motivirani.

Ko študenti, ki delajo na projektih FTC, naletijo na nepričakovano težavo, jih najprej spodbudijo, da jo rešijo sami ali se

posvetujejo s sošolcem, preden se za pomoč obrnejo na učitelja.

Odprta narava projektnega pristopa lahko pomeni nepredvidljivost in možnost, da študentov projekt ne bo uspešen -

vendar pa na FTC, tako kot pri drugih sodobnih ponudnikih projektnega pristopa, neuspeh pomeni znak ambicioznost in

ustvarjalnost. To ustvarjalno zaupanje se, poleg drugih zaželenih mehkih veščin, kot sta med vrstniško učenje in

učinkovito delo v skupini, na FTC nagrajuje in krepi s sistemom značk in refleksnih vaj. Na primer, na koncu vsakega dne

poteka 'stand up' seja, na kateri učenci opišejo, kaj so poskušali, kaj je delovalo, kaj ni in kako so si med seboj pomagali.

Mlajše študente pa spodbujajo, da drug drugemu dajo konstruktivne povratne informacije s pomočjo tehnike ‘’dve

zvezdi in želja’’ - dve pozitivni povratni informaciji in ena stvar, ki jo je treba izboljšati.

Jasno je, da je veliko tehnik, ki se uporabljajo v okviru FTC, prenosljivih sektor PIU. V resnici nekatere šole (opisane v

Rezultatu 2 projekta InnovatiVET) že tesno sodelujejo s podjetji, da bi se seznanili s panožnimi projektnimi potrebami.

Tabela 4. KRP in KR v Združenem kraljestvu



x Tehnike projektnega učenja so uporabne za PIU in so dopolnitev učinkovitim učnim strategijam.


x Odprta narava pristopa povzroča široko paleto ustvarjalnih rezultatov, s pomočjo katerih učenci še vedno dosegajo želene učne cilje.


x Študente spodbujajo k iskanju lastnih rešitev za težave, kar zahteva kreativne in lateralne miselne sposobnosti.


x Študente spodbujajo k iskanju lastnih rešitev za težave, kar zahteva kreativne in lateralne miselne sposobnosti.


x

Študenti FTC so večinoma mlajši od tistih ki se že zaposlujejo, spretnosti, ki ji pridobivajo pa so iskane s strani delodajalcev. Zato tečaji FTC povečujejo zaposljivost.


x FTC neposredno ne razvija orodij KR za učitelje.


x

FTC sodeluje z delodajalci, vendar ne tesno, saj so študentje večinoma mlajši.


x Projektno učenje in izvajanje - zlasti "igrificiranje" za doseganje drugih socialnih in mehkih veščin.


x Sodelovanje delodajalca in učitelja ni pomemben del delovanja FTC.

18

1.3.5. KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE V SLOVENIJI


Od leta 2004O se odprti kurikul v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja uvaja z novimi in prenovljenimi izobraževalnimi programi. Od samega začetka se pojavlja veliko vprašanj in dilem, ki so jih šole reševale na različne načine. Odprtost namreč pomeni svobodo za šole, ki jo je bilo težko poenotiti, še posebej, ker strokovna javnost ni mogla povsem poenotiti stališč. Zdaj se postopno oblikujejo bolj enotna stališča, ki temeljijo na skupnem iskanju rešitev, izvajanju primerov dobre prakse in izmenjavi izkušenj.

Pravna podlaga za odprti kurikulum je v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki obravnava odprti kurikulum v 13. in 18. členu. Oba člena govorita o sodelovanju šol in socialnih partnerjev pri določanju odprtega kurikuluma:

- 13. člen: ''… del izobraževalnega programa določijo šole skupaj s socialnimi partnerji (v nadaljnjem besedilu: odprti kurikul)''

- 18. člen: ''Socialni partnerji pri izvajanju svojih nalog sodelujejo s šolami pri ... ter pri določanju odprtega kurikula. ''

68. člen govori o vključevanju socialnih partnerjev: "Izobraževalno delo se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje:

... del izobraževalnega programa, ki ga šola določi v sodelovanju s socialnimi partnerji ..."

Programi nižjega PI vsebujejo 448 ur odprtega učnega načrta, v programih poklicnega izobraževanja je od 578 do 704 ur odprtega učnega načrta, v programih srednjega strokovnega izobraževanja je 574 do 670 ur in v programih poklicno-tehniškega izobraževanja od 242 do 288 ur.

Odprti kurikul je sestavni del letnega delovnega načrta in ga potrdi Svet šole. Ker so odprti kurikuli deli javnih izobraževalnih programov, morajo biti vsi elementi javno objavljeni, skupaj z drugimi deli izobraževalnega programa.

Oblikovanje odprtega kurikula se začne z analizo potreb delodajalcev in lokalnega okolja ob upoštevanju kadrovskih, materialnih in organizacijskih potencialov šole. Poleg tega je odprt učni načrt izziv ali razvojna priložnost šole, zlasti za dodatno sodelovanje s podjetji, nenehno načrtovanje učnih načrtov, uvajanje novih oblik in metod poučevanja, izvajanje individualiziranega pouka, povezovanje med različnimi izobraževalnimi programi in hitro vključevanje novih poklicev v programe ter tudi konkurenčno prednost. Izkušnje kažejo, da odprti kurikul pogosto uporablja za razvoj inovativnosti in ustvarjalnosti.

Iz vseh idej, ki jih šola pridobi iz analize potreb ter tudi idej učencev, staršev in učiteljev, delovna skupina na šoli izbere

najustreznejše ter opredeli cilje in kompetence, ki so osnova za oblikovanje modulov odprtega kurikula.

PRIMER: Projekt ''GS1 Slovenija in odprti kurikul''

GS1 Slovenija je neodvisna in neprofitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo, zajem

in elektronsko izmenjavo podatkov. Nacionalna predstavništva mednarodne organizacije GS1 delujejo v več kot 110

državah po svetu, standardi GS1 pa so prisotni v več kot 150 državah. Organizacija GS1 ima več kot milijon članov - od

mednarodnih podjetij do malih, lokalnih podjetij.

Leta 2012 je GS1 Slovenija na sistematičen način začel s pripravo podlag za realizacijo projekta "GS1 Slovenija in odprti

kurikul".

V pregledu potreb po strokovnih kompetencah so bile opredeljene tri stopnje kompetenc v srednjem in terciarnem

izobraževanju.

19

2. stopnja pokriva:

- primerjavo različnih standardov za identifikacijo, zajem in izmenjavo podatkov prodajnih enot, storitev, lokacij, transportnih enot, povratne embalaže, dokumentov;

- poznavanje razlik med različnimi standardi za identifikacijo, zajem in izmenjavo podatkov prodajnih enot, storitev, lokacij, transportnih enot, povratne embalaže, dokumentov;

- razlike in dejavnike, ki vplivajo na uporabno vrednost sistema GS1; - posledice uporabe GS1; - analizo možnosti uporabe sistema GS1; - predlaganje možnosti za uvajanje Sistema GS1; - ocenjevanje učinkovitosti globalnega sistema standardov dobavne verige GS1.

2. stopnja, še bolj pa 3. stopnja, spodbujata ustvarjalnost in reševanje problemov.

PRIMER: Sistem strokovnih kvalifikacij v ŠC Velenje

Kvalifikacijska struktura - torej znanje in kompetence zaposlenih - je ena od pomembnih organizacijskih značilnosti.

Zaposleni z ustreznimi kvalifikacijami in kompetencami bodo lahko optimalno uporabljali svoje znanje in veščine ter

dosegali boljše rezultate, višjo kakovost, bodo iznajdljivi in inovativni, skratka, dosegali bodo dodano vrednost, ki

omogoča dober položaj organizacije na trgu.

Strokovne kvalifikacije se razvijajo v tesnem sodelovanju z delodajalci. Sistem strokovnih kvalifikacij dopolnjuje formalni

izobraževalni sistem in sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter omogoča bistveno hitrejše odzivanje na potrebe

delodajalcev po spretnostih in kompetencah. Strokovne kvalifikacije so zasnovane posebej za kombinacijo določenih del

in nalog, ki jih delodajalci prepoznajo kot pomembne in potrebne izvajanje dela ali naloge ali za dosganje določenih

poslovnih rezultatov, pogodb ali naročil. Predhodna analiza odpira nove priložnosti pri upravljanju znanja in hitro

odzivanje na razvoj tehnologije, delovnih procesov in zahtev trga.

Šolski center Velenje je v okviru evropskega projekta prepoznal potrebo po organiziranem strokovnem usposabljanju

inštalaterjev na področju obnovljivih virov energije. V sodelovanju z Zbornico energetske industrije so bili oblikovani

katalogi za štiri strokovne kvalifikacije:

- Inštalater termosolarnih sistemov,

- Inštalater fotovoltaičnih sistemov,

- Inštalater toplotnih črpalk in

- Inštalater sistemov ogrevanja z lesno biomaso.

Po zgoraj opisanem postopku so strokovnjaki razvili kataloge, ki jim je sledilo strokovno usposabljanje in certificiranje. Usposabljanje in certificiranje sta bila organizirana po načelu priznavanja vseživljenjskega učenja. Ko sodelovanju so povabili nekdanje učence šolskega centra in ponudnike inštalacijskih storitev na področju obnovljivih virov energije.

20

Katalogi vključujejo evropske direktive in predpise na področju energetike. Kakovost, učinkovitost in zanesljivost sistema obnovljivih virov energije so bistveni elementi usposabljanja in kasnejši osnovni kriteriji za preverjanje kvalifikacij. Imetniki certifikatov bi lahko torej delali kjer koli v EU.

Naštete štiri strokovne kvalifikacije imajo skupno strukturo, ki vključuje svetovanje o možnostih uporabe energije iz obnovljivih virov, oblikovanje načrt za uporabo obnovljivih virov energije, kompetence za vgradnjo in kakovost dela. Pomemben del usposabljanja je povezan z razvojem veščin reševanja problemov, inovativnosti in kreativnosti idej pri oblikovanju rešitev.

Tabela 5. KRP in KR v Sloveniji



x x Spremljanje trga dela, njegov razvoj in trendi, tesno sodelovanje z delodajalci in njihovimi strokovnjaki prispevajo k stalnemu strokovnemu razvoju učitelja PSIU.


x x KRP in KR podpirata (poleg drugih) razvoj različnih spretnosti razmišljanja.


KRP in KR podpirata (poleg drugih) razvoj različnih spretnosti razmišljanja.


x x KRP in KR podpirata razvoj kreativnih veščin.


x x Dodatna znanja in veščine so dejansko rezultat potreb trga dela.


x x Pravzaprav je odvisno od učitelja, vendar odprti kurikul in strokovne kvalifikacije spodbujajo KR.


x x Spremljanje trga dela, njegovega razvoja in trendov, tesno sodelovanje z delodajalci in njihovimi strokovnjaki pomaga učiteljem, da ohranjajo strokovno usposobljenost.


x x Učitelj dejansko razmišljajo o novih načinih posredovanja znanja in veščin. Po spremljanju trga dela delujejo kot pobudniki in soustvarjalci novih kompetenc.


x x Sodelovanje pri razvoju odprtega kurikula in strokovnih kvalifikacij.

21

2. POGLAVJE 2 – KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV – METODOLOGIJA IN PEDAGOGIKA

ZA POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

2.1. METODOLOGIJA KRP

Kreativno reševanje problemov je metodologija

pristopa k problemu na kreativen in inovativen

način.

Za boljše razumevanje (Noller, 1979), ločeno

analiziramo besede:

KREATIVNO pomeni: da vsebuje element novosti,

pomemben vsaj za tistega, ki išče rešitev. Gre za

ustvarjalnost idej in ne za kreativnost, povezano z

umetnostjo.

Vir 06/07/2019: slika Colin Behrens iz Pixabay

PROBLEM pomeni: situacijo, ki je zaskrbljujoča,

težavna in potrebuje ukrepanje - opredeliti jo je

mogoče na bolj pozitiven način – kot izziv, ki bi

lahko ponudil nekaj priložnosti, če bomo sposobni

odpraviti problem.

Vir 06/07/2019: Slika www_slon_pics iz Pixabay

REŠEVANJE pomeni: zasnovo različnih načinov,

kako spremeniti, prilagoditi ali spremeniti

problematično situacijo v priložnost.

Vir 06/07/2019: Slika rubylia iz Pixabay

https://pixabay.com/users/ColiN00B-346653/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=3104355

https://pixabay.com/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=3104355

https://pixabay.com/users/www_slon_pics-5203613/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=2261021


https://pixabay.com/users/rubylia-2153926/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=2208491


22

2.2. OKVIR KRP

KRP pristop lahko razdelimo na 4 različne komponente - tri so procesne in enaupravljalska (Isaksen, Dorval, &

Treffinger, 2011):

razumevanje izziva,

ustvarjanje idej,

priprava na akcijo,

načrtovanje pristopa (management).

Razumevanje izziva

Za začetek je treba jasno razumeti težavo in jo spremeniti v

izziv. Sestavljen je iz različnih faz, npr.:

- Preučitev možnih izzivov in priložnosti in izbira

najbolj obetavnih.

- Iskanje/pregled razpoložljivih podatkov iz različnih

virov in stališč.

- Oblikovanje problema z različnimi opisi problema

in izbor določenega opisa ali oblikovanje novega. Vir 06/07/2019: Slika Sasin Tipchai iz Pixabay

Ustvarjanje idej

V tej fazi je pomembno ustvariti čim več različnih,

raznovrstnih, tudi nenavadnih in čudnih načinov, kako se

soočiti s težavo. O načinih ustvarjanja idej in sproščanju

ustvarjalnosti glejte naslednje poglavje in poglavje 4.1

(razmišljanje izven ustaljene poti).

Vir 06/07/2019: Slika Gerd Altmann iz Pixabay

Priprava na akcijo

Čas je, da zanimive in obetavne ideje spremenimo v

dejanja, katerih cilj je najti rešitve. Fazo sestavlja razvoj

rešitev (analiza možnih rešitev, opredelitev in prilagoditev)

in tudi sprejem oz. zaveza rešitvi (ob upoštevanju pregleda,

sledenja, nestrinjanj in tudi posebnega načrta ukrepov).

https://pixabay.com/users/sasint-3639875/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=1822503


https://pixabay.com/users/geralt-9301/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=3829057


23

Načrtovanje pristopa

To je komponenta upravljanja okvira KRP in gonilo vseh ukrepov med uporabo metodologije KRP. Sestavljen je iz dveh

faz:

- Ocenjevalne naloge: v tej fazi se odloči,

ali so rešitve prave, tako da spremljamo

vpletene ljudi, odpor, ovire in omejitve,

okolje in rezultate.

- Postopek oblikovanja: načrt, kako

uporabiti razpoložljive elemente in

rešitev s KRP. Prav tako se izvajajo

prilagoditve pristopov in ukrepov. O

učinkovitih in kreativnih načinih in

metodah za načrtovanje postopka glejte

naslednje poglavje 3 o kreativnem

razmišljanju.

Vir 06/07/2019: Slika Free-Photos iz Pixabay

2.3. KONVERGENTNO IN DIVERGENTNO RAZMIŠLJANJE – PEDAGOŠKI PRISTOP V UČILNICI

Ko nekdo poskuša rešiti težavo, obstajata dva osnovna načina razmišljanja o možnih rešitvah. Ti dve vrsti razmišljanja

sta: konvergentno in divergentno mišljenje - ki ga je zasnoval ameriški psiholog Joy Paul Guilford.

Konvergentno razmišljanje je zmožnost zagotavljanja "pravilne"

rešitve za izpolnitev iskanih kriterijev. Je edini odgovor na težavo

- tisti, ki ga učenci uporabljajo pri večini nalog in preizkusov.

Nasprotje konvergentnemu je divergentno razmišljanje, ki je

povezano z ustvarjalnostjo. Gre za vrsto razmišljanja, ki se

uporablja za rešitev težave, ki bi lahko imela veliko možnih

odgovorov ali rešitev. Z drugimi besedami, divergentno

razmišljanje vključuje široko iskanje možnosti odločitev glede na

problem, za katerega ni edinstvenega pristopa/rešitve.

Več raziskav je potrdilo, da imajo otroci visoko divergentno

sposobnost in da se le-ta pri odraslih močno zmanjša. Klasično

delo v učilnici ne spodbuja divergentnega razmišljanje, saj kjer

skupinska dinamika kaznuje učence zaradi napačnega ravnanja

ali zaradi njihovega drugačnega vedenja oz. pristopa.

Vir 06/07/2019: wikimedia.org © Nevit Dilmen

https://pixabay.com/users/Free-Photos-242387/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=1245776


24

Divergentno razmišljanje, ki bi se v učilnicah delovalo povezovalo s konvergentnim razmišljanjem, se uporablja različne

strategije – uporabne v PSIU, pa tudi v drugih formalnih in neformalnih oblikah učenja:

- Problemsko učenje: temelji na vrsti vprašanj, ki jih študentje ustvarijo, da bi rešili določen problem, in so

običajno povezani z določenim področjem/predmetom - dodana vrednost je povezana z možnostjo, da se

učenci ne učijo na podlagi vprašanj, ki imajo pravilen odgovor.

- Učenje s sodelovanjem: študenti sodelujejo pri reševanju problemov, izvajanju aktivnosti ali pri izdelavi

izdelka/storitve. Moč vzajemnega učenja je velika in ta metodologija prinaša koristi kot so: razvoj razmišljanja

na višji ravni, komunikacija, samoupravljanje, vodstvene sposobnosti, interakcija, samozavest in odgovornost.

- Razmišljanje izven ustaljene poti: Edward de Bono (1991) je v svoji knjigi predstavil razmišljanje izven

ustaljene poti kot možen način za razvijanje kreativnosti s pomočjo tehnik v skupinah ali individualno. Te

tehnike temeljijo na konceptu, da je možno uporabiti provokativno in namerno razmišljanje na neočiten

način. Popolni opis tega načina razmišljanja je opisan v poglavju 4.1.

2.4. POMEN KREATIVNOSTI V PSIU

Vir 06/07/2019: Slika Mediamodifier iz Pixabay

V poklicnem izobraževanju so dejavnosti povezane s praktičnim in ročnim delom, ki se v praksi izvajajo na delovnem

okolju.

Tehnološke in družbene spremembe silijo sektor PSIU, da bolje pripravi učence na delovne razmere, ki so

nepredvidljive in pogosto zahtevajo ustvarjalnost, ki je pri oblikovanju in inovacijah nepogrešljiva.

Ker je ustvarjalnost koncept, ki ga je treba razumeti na politični, izobraževalni in družbeni ravni, je izjemno

pomembno obravnavati potrebo po kulturnem premiku v sektorju PSIU, ki vključuje vključeno osebje v celoti.

Evropska komisija je kreativnost skupaj z inovativnostjo razglasila za enega glavnih skupnih ciljev EU za sodelovanje

na področju evropske politike „ET 2020“ - strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju.

https://pixabay.com/users/Mediamodifier-1567646/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=3033204


25

2.5. PRAVI IZZIV: IZVAJANJE KREATIVNOSTI V PSIU

Nemška Erasmus+ nacionalna agencija BiBB je objavila študijo o kreativnosti in inovativnosti v PSIU (Weiß, 2009). Zdi

se, da kreativnost in inovativnost najbolje uspevata tam, kjer imajo dijaki/študenti več možnosti delovanja oz.

neobvezno učno okolje ter učni konteksti niso vnaprej urejeni in določeni.

Kakšen koncept kreativnosti je najbolj primeren za PSIU?

PSIU pripravlja na zaposlitev v industriji in obrti, kjer so zahteve po kreativnosti in inovativnosti vedno večje.

Kot pravi prof. Tangaard (2017) :

“Pomembno je, da kreativnost razvijamo ob upoštevanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Uvoz modelov z

drugih področij ni dovolj, kjer je razlikovanje med idejami in proizvodnjo ali ustvarjalnostjo in izvedbo pogosto

razmeroma nejasno in zato tudi ni primerno za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki vključuje proizvodnjo, obrt in

gospodarstvo. V Evropi se sistemi poklicnega izobraževanja štejejo za trdno osnovo, od katere so odvisne skoraj vse vrste

industrije in obrti. Če želi Evropa ohraniti svojo inovativno sposobnost, mora imeti poklicno izobraževanje, zlasti

sposobnost poklicnih izobraževanj in usposabljanj za nego kreativnega potenciala študentov, ključno vlogo. Poleg tega

hitra rast in razvoj tehnologije v svetovnem gospodarstvu poudarja potrebo po naši človekovi zmogljivosti, da se prilagodi

tem tehnološkim spremembam in nadaljuje z ustvarjanjem in razvojem.

Toda ali lahko rečemo, da smo v različnih državah

na poti k bolj ustvarjalnemu izobraževalnemu

sistemu in ustvarjalnejšemu poučevanju, ki bo

zagotovil pogoje za inovacije na vseh ravneh

sistema, vključno s poklicnim izobraževanjem? Zdi

se, da je odgovor "da in ne". Po eni strani vemo kar

precej o tem, kaj je potrebno. Po drugi strani pa ni

veliko dokazov, da bi izobraževalni sistemi po svetu

znali reševati ta izziv."

2.6. EKSPERIMENT

Konzorcij projekta InnovatiVET je izvedel poskus, s katerim želi ustvarjalnost vključiti v okvir poklicnega izobraževanja

in usposabljanja.

Eksperiment EURO-NET je bil namenjen uporabi LEGO © kock za poklicno usmerjanje in svetovanje - celotno poročilo

o usposabljanju je v okviru rezultatov objavljeno na spletnem mestu InnovatiVET.

www.innovativet.eu


26

3. POGLAVJE 3: METODOLOGIJA KREATIVNEGA RAZMIŠLJANJA IN PEDAGOGIKA V PSIU

3.1. KAJ JE KREATIVNO RAZMIŠLJANJE?

Kreativno razmišljanje (KR) v sodobni obliki lahko opišemo kot "metodologijo, ki celoten spekter inovacijskih

dejavnosti prepleta v oblikovalski duh, osredotočen na človeka" (Brown, 2008, p.86). Tradicionalno so KR kot pristop

uporabili oblikovalci komercialnih izdelkov, procesov in okolij (Elsbach & Stigliani, 2018; Kimbell, 2011). Zaradi svojih

očitnih sposobnosti spodbujanja inovacij in reševanja zapletenih problemov (Brown, 2009; Dorst, 2011), se je KR

razvilo od zgolj snovalcev in oblikovalcev, tudi na področje menedžmenta, kjer ga je bilo mogoče uporabiti za

reševanje problemov upravljanja (Elsbach & Stigliani, 2018). Zmožnost KR, da pozitivno vpliva na uspešnost

poslovanja, kot sta rast in dobičkonosnost (npr. Chiva & Alegre, 2009; Gemser & Leenders, 2001) in inovacijske

sposobnosti (npr. Filippetti, 2011; Menguc, Auh, & Yannopoulos, 2014) je dokumentirana.

To je razumljivo privedlo do večjega povpraševanja gospodarstva po KR, ne le kot

vodstvene kulture, temveč celostnega načina dela ljudi - prav v središču organizacijske

kulture (Kolto, 2015).

Namesto da bi k reševanju problemov pristopili tehnološko ali organizacijsko

usmerjeno, se pri KR v središče postavlja človek (Kimbell, 2011), kar potrjuje Brownov

poudarek KR kot človekov oblikovalski duh (2008). Torej se osredotočamo na izkušnje

uporabnikov - predvsem čustvene (Kolto, 2015), podjetja in njihovi zaposleni lahko

vidijo svet skozi oči in srca kupcev, ustvarjajo izdelke in storitve, ki izboljšajo njihovo

življenje - nujen sestavni del za preživetje in uspeh v današnjem zapletenem svetu

(Stigliani, 2018).

Vir 12-08-2019 iz Colourbox

Jeanne Liedtka, profesorica iz Darden School of Business, s spodnjo tabelo pojasnjuje zakaj KR zares deluje (Liedtka,

2018, p.74):

Tabela 6: Kreativno razmišljanje na kratko

Problem:

Medtem ko vemo veliko o tem, kakšne prakse spodbujajo nove ideje in kreativne rešitve, se večina (inovacijskih) timov bori za uresničevanje svojih interesov.

Vzrok:

Človekova pristranskost in vedenjske navade zavirajo domišljijo in ščitijo neizgovorjene domneve o tem, kaj bo ali kaj ne bo.

Rešitev:

DT ponuja strukturiran postopek, ki inovatorjem pomaga, da se osvobodijo neproduktivnih teženj, ki preprečujejo inovacije. Tako kot metoda celostnega upravljanja kakovosti (TQM), je tudi to socialna tehnologija, ki združuje praktična orodja, ki upoštevajo človeško naravo.

https://www.colourbox.com/vector/design-thinking-icon-concept-vector-35740438

27

3.2. POMEN KREATIVNEGA RAZMIŠLJANJA V PSIU

Zaradi vse pomembnejše vloge KR v gospodarstvu je tudi vloga KR v izobraževanju postala pomembna, ne samo za učence, temveč tudi za učitelje, zaradi pričakovanega povezovanja med šolo, delovnim mestom in zaposlenimi (Helms Jørgensen, 2004). Učiteljski poklic zahteva nenehno učenje in razvoj, saj se neposredno ukvarjajo s človeškim kapitalom (Harris & Jones, 2010). Natančneje, od učiteljev se pričakuje, da nenehno posodabljajo informacije, znanje, prakse in metode, da bi zagotovili vedno boljše sposobnosti in zmožnosti učencev (Lieberman, 2000). Zato "šola ni le prostor za učenje novih znanj in veščin, temveč tudi delovno mesto, kjer se učitelji učijo in izboljšujejo svoj poklic - v bistvu morajo kar pogosto posodabljati svoje znanje" (Phusavat, Hidayanto, Kess, & Kantola, 2018, p.737). To pomeni, da lahko KR služi kot most na poti, ne le na delovnem mestu in v šoli, ampak tudi znotraj šole in med učitelji.

KR v okolju poklicnega izobraževanja in usposabljanja je skupni proces, ki vključuje različne zainteresirane strani, kot kaže UDDX (2015c), kjer so bile oblikovane inovativne rešitve za izboljšanje izobraževalnih praks v korist študentov in učiteljev. Poleg tega struktura kreativnega razmišljanja ustvarja naravni tok od raziskav do uvajanja (Liedtka, 2018) in s tem olajša postopek za inovacije in spremembe. Je strukturiran postopek, ki s svojo metodologijo vodi skozi postopek učinkovitega reševanja problemov od začetka do konca z uporabo različnih orodij in vaj (Design Council, 2019b).

3.3. OKVIR KREATIVNEGA RAZMIŠLJANJA

Obstaja kar izčrpen seznam KR metodologij in okvirov, ki so se razvili v preteklem desetletju (glej: Elsbach & Stigliani,

2018). V tem priročniku smo integrirali model orodja UDDX (UDDX, 2015c) ki ga bomo, skupaj z modelom dvojnega

diamanta (Design Council, 2019b), uporabili za razlago, kako s kreativnim razmišljanjem dobiti inovativne rešitve v PSIU.

Ta okvir je podrobno razložen v poglavju 4.5.

InnovatiVET želi uveljaviti KR v sektorju PSIU, saj ga vidi kot medij za soustvarjanje (Kambil, Ginsberg, & Bloch, 1996;

Prahalad & Ramaswamy, 2004) izobraževanja med deležniki, ki so v InnovatiVET opredeljeni kot učitelji, dijaki/študenti

in podjetja / panoge. To bo pripomoglo k boljši pripravi organizacij v PSIU, da bodo zagotovili diplomante, ki imajo

potrebno znanje 21. stoletja za delovna mesta prihodnosti. Čeprav je KR v mnogih primerih uporabljeno znotraj

organizacij in institucij, prednost vključevanja zunanjih partnerjev, pomeni večjo motivacijo in voljo za uspeh vseh

sodelujoči (Lystbæk & Harboe, 2018h).

3.4. IZZVIVI IZVAJANJA KREATIVNEGA RAZMIŠLJANJA V UČILNICI

Koristi KR in izobraževanja so očitne zaradi njegove povezanosti z razvijanjem in izkoriščanjem ključnih veščin 21. Stoletja

(Lor, 2017), vendar pa je izvajanje KR v učilnici povsem druga stvar. Če želite implementirati KR v svojo učilnico, je treba

upoštevati več vidikov:

Obrtne spretnosti : pristop, osredotočen na človeka

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je tradicionalno usmerjeno v delovne, obrtne veščine in ni osredotočeno na

globlje razumevanje načel kreativnosti (pristop, ki je osredotočen na človeka), ki vključuje človeško psihologijo,

tehnologijo in družbo. Ker so delovne, obrtne veščine zelo pomembne, bi bilo potrebno združiti te tradicionalne

spretnosti s kreativnim duhom in razmišljanjem, osredotočenim na človeka (Brown, 2008). To bi zahtevalo velik premik

v miselnosti od tradicionalnih učnih metod v PSIU, kar nas pripelje do drugega vprašanja:

28

Usposabljanje in podpora učiteljev za KR

Da bi učitelji lahko ustrezno uvajali KR v svoj učni načrt, je

pomembno, da izobraževalne ustanove namenijo čas,

prostor, finančna in materialna sredstva, podporo in

usposabljanje učiteljev za izvajanje kreativnih pristopov

učenja, da bi povečali njihovo strokovno znanje in

samozavest (Kwek, 2011; Lor, 2017). Poleg tega je

priporočljivo tudi uvesti mentorstvo (Carroll, 2014), ne le za

učitelje za izvajanje KR modela, pač pa tudi za

dijake/študente. Carroll (2014) nadalje trdi, da bodo učitelji

in učenci, ki se pod mentorstvom skupaj učil KR, dobili

dober model za poučevanje in učenje v prihodnosti.

Vir 13-08-2019 iz Colourbox

Nenazadnje so raziskave Zupana, Stritarja in Nabergoja (2005) spodbudile oblikovanje učnih timov namesto posameznih

učiteljev v razredu, saj se tim fokusira na obravnavanje in ne na obvladovanje teorije.

Ocenjevanje študentskega dela in napredovanja

Kadar so za ocenjevanje kakovosti in napredovanja študenta vzpostavljeni tradicionalni numerični sistemi na osnovi

ocen, lahko uporaba KR pomeni težko določitev glede sposobnosti dijaka/študenta. Natančneje, "zaradi narave procesa

rezultati učenja na začetku morda ne bodo vidni, kar je lahko neprijetno…"(Collins, 2019) za učitelje. Rešitev za učitelje

bi lahko bila izdelava priročnika s koraki, ki bi pokazali, kako dolgo naj traja vsaka faza procesa KR in to povezali z rezultati

učencev, da se proces ocenjevanja lahko izvaja naprej.

Premagovanje strahu pred neuspehom

Neuspeh je nujen del KR. Neuspeh za večino predstavlja katastrofo, vendar bi ga morali (tako za učence kot učitelje)

poučevati kot sestavni del postopka. Študentu in učitelju omogoča preusmeritev, ponoven pregled in oceno ter

natančnejše določanje vprašanj, problemov in rešitev! Če nalogo razstavite na manjše dele - pod naloge, lahko s tem

zmanjšate strah pred neuspehom (Collins, 2019).

3.5. EKSPERIMENTI

Konzorcij projekta InnovatiVET je izvedel dva eksperimenta, namenjena uvajanju kreativnega razmišljanja v okviru

poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Celotno poročilo o eksperimentih, ki sta ju izvedla FabLab London in EASV je na voljo na spletni strani projekta:

www.innovativet.eu.

https://www.colourbox.dk/billede/indendoers-studie-staaende-billede-29029190


29

4. POGLAVJE 4 – IZVAJANJE KREATIVNEGA REŠEVANJA PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJA

4.1. KREATIVNE METODE IN MODELI ZA PSIU S PRAKTIČNIMI REŠITVAMI IN NASVETI

V tem poglavju je nekaj ustvarjalnih metod in modelov za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje s

praktičnimi rešitvami in nasveti:

pristop: razmišljanje izven ustaljene poti

orodje za razumevanje: 5KZ (KDO? KAJ? KJE? KDAJ? ZAKAJ? KAKO?)

orodje za ustvarjanje: metoda viharjenja in sprožitvena metoda (orodje)

kreativno razmišljanje: model dvojnega diamanta

Struktura opisov je naslednja:

1. Predstavitev metode/modela in pojasnila:

a. kaj je to,

b. za kaj koristi v PSIU,

c. multidisciplinarnost in

d. povezave.

2. OPIS: nadaljnja poglobljena analize pristopa in orodja z vidiki učinkovitega izvajanja, kot podpora pri

oblikovanju PSIU za delovna mesta. Opisani so nekateri primeri (s povezavami do teh primerov), kar bi lahko

pripomoglo k uspešnemu izvajanju metode/modela.

3. KAKO uporabiti metodo/model s praktičnimi rešitvami

4. IZVAJANJE V PSIU – NASVETI za učinkovito izvajanje in praktični VAJE, pripravljene za uporabo v učilnici.

30

4.2. PRISTOP: RAZMIŠLJANJE IZVEN USTALJENE POTI

4.2.1. PREDSTAVITEV

1. Kaj je to?

Razmišljanje izven ustaljene poti (lateralno razmišljanje) ni le tehnika, je način reševanja problemov z indirektnim in

kreativnim pristopom z obrazložitvijo, ki ni očitna in takoj vidna. Vključuje ideje, ki jih s tradicionalno logiko korak-za-

korakom morda ne bi dobili.

2. Za kaj koristi v PSIU?

Pristop je koristen za razumevanje in boljšo opredelitev težav, s katerimi se lahko delavec sooča pri vsakodnevnih

delovnih nalogah, kjer bi razpoložljivost več alternativ lahko dala več možnosti za rešitev problemov.

3. Multidisciplinarnost

Psihologija, Management, vedenjske vede

4. Povezave

https://www.edwddebono.com/lateral-thinking

http://www.debonothinkingsystems.com/tools/lateral.htm

Vir: www.inkmedia.eu - 20/06/2019: iz https://www.flickr.com

https://www.edwddebono.com/lateral-thinking

http://www.debonothinkingsystems.com/tools/lateral.htm

http://www.inkmedia.eu/

https://www.flickr.com/

31

4.2.2. OPIS

Edward de Bono je malteški zdravnik, psiholog, filozof, avtor, izumitelj in svetovalec. On je tudi prvi uporabil izraz

lateralno razmišljanje.

Edward de Bono povezuje lateralno razmišljanje s humorjem in trdi, da je prehod iz znanega v nov vzorec, nepričakovan.

Prav ta trenutek presenečenja ustvarja smeh in nov vpogled, kar olajša možnost videnja drugačnega miselnega vzorca,

ki sprva ni bil očiten.

Stransko razmišljanje zahteva zavedanje, alternative in tudi provokativne metode.

Zavedanje: gre za način, kako ljudje gledajo na problem ob upoštevanju nekaterih elementov, kot je

prevladujoča ideja znotraj vrstnikov / sodelavcev, polarizirajoče težnje (npr. bodisi / ali celo, če bi bile situacije

lahko zelo različne), meje in omejitve problema, predpostavke.

Alternative: gre za iskanje čim več različnih pogledov na problem, da bi imeli večjo izbiro možnih rešitev, da bi

imeli več možnosti za učinkovito rešitev problema.

Provokativne metode: de Bono je razvil več tehnik za zbiranje idej, kot so: izkrivljanje in pretiravanje, obračanje,

preklapljanje problemov itd.

4.2.3. KAKO IZVAJATI

De Bono (2016) je tudi razvil metodo za zasnovo problema z lateralnim razmišljanjem: šest miselnih klobukov.

To je način, pridobivanja različnih stališč, kar je koristno v fazi načrtovanja. Klobuki predstavljajo različne vrste

razmišljanja o težavi - vsak klobuk ima drugačno barvo:

MODRA: za vodenje, nadzor in opazovanje miselnega procesa;

BELA: za informacije, brez presojanja, zgolj dejstva;

RDEČA: za občutke, intuicijo, čustva tako pozitivna kot negativna;

ČRNA: za presojo, za ugotovitev tveganj in nevarnosti;

RUMENA: za optimizem, prikaz pozitivnih učinkov in vrednot;

ZELENA: za ustvarjalnost, alternative, nove ideje.

Običajni način razmišljanja je sestavljen iz mešanice skoraj vseh ali večine vrst razmišljanja, ki jih izražajo klobuki. Proces

lateralnega razmišljanja pa uporablja provokacijo, ki bi jo lahko ustvarili samo z enim miselnim pristopom naenkrat, tudi

če to sicer ni običajni način delovanja možganov.

32

4.2.4. IZVAJANJE V PSIU – NASVETI IN VAJE

Zastavite problem in poskusite uporabiti naslednji način razmišljanja.

Za ‘prebijanje ledu’ in spodbujanje lateralnega razmišljanja o problem, lahko začnemo z vprašanjem, kot npr.(gre za

skrajen primer, ki ga prilagodite problem):

- Kako naj se obnašam v službi, da bom dobil odpoved?

Vprašanje je namenoma zasnovano tako, da se osredotoči na vzrok težave (npr. noro vedenje, ki bi lahko povzročilo

izgubo službe).

Nato uporabimo metodo šestih miselnih klobukov.

NASVETI

Napišemo ali narišemo miselne klobuke, da bi študentom olajšali usvajanje konceptov.

Pred pričetkom lahko učitelj/moderator učence vpraša kateri klobuk jim bolj ustreza.

Med vajo je treba modri klobuk, ki je namenjen upravljanju miselnega procesa, uporabljati na začetku in na

koncu. S tem se olajša izvajanje metode.

Učitelj/moderator lahko med vajo menja vse druge klobuke.

Klobuki se lahko dodelijo osebi ali skupini, ni nujno, da so v določenem trenutku dodeljeni vsi klobuki.

VAJA

V poklicnem in strokovnem izobraževanju lahko s šestimi klobuki analiziramo problem in poiščemo skupinsko rešitev, ki

izhaja iz vseh klobukov, ali pa ločene rešitve po posameznih klobukih (kakor skupini v razredu bolj ustreza).

Izhodišče je delovno mesto, problem je "stroški energije so izjemno visoki, zato moramo najti rešitev za zmanjšanje

stroškov."

Oblikujmo misli najprej samo z enim klobukom.

Na koncu skupina z modrim klobukom pretehta vse možnosti in izbere nekaj možnih rešitev.

Pozor: Nikoli ne pozabite, da so miselni klobuki ekstremni način razmišljanja in jih je treba uporabljati v omejenem času

in da modri klobuk na koncu vodi in zaključi vajo.

33

4.3. ORODJE ZA RAZUMEVANJE: 5KZ (KDO? KAJ? KJE? KDAJ? ZAKAJ? KAKO?)

Vir 07/07/2019: pixabay.com

4.3.1. PREDSTAVITEV

1. Kaj je to?

5KZ je praktično orodje, ki temelji na preprečevanju in ne na rešitvah.

Začne se z odgovori na 5 vprašanj, ki izhajajo iz dejstev: gre za prikaz kaj se je zgodilo – in kaj bi se lahko zgodilo. Na ta

način preprečimo deduktivno sklepanje, ki bi lahko povzročilo zmedo.

Vprašanja, ki se uporabljajo za raziskovanje razpoložljivih podatkov/dejstev, so:

- KDO? – da prepoznamo akterje;

- KAJ? – da ugotovimo in razumemo stvari (vire, dejanja), povezane z dejstvom;

- KJE? – da prepoznamo kraj oz. prizorišče dejstva;

- KDAJ? – da ugotovimo čas;

- ZAKAJ? – da razumemo razloge/pomen/potrebo;

- KAKO? – da prepoznamo korake, ukrepe, aktivnosti, povezane z dejstvom.


Ker je raziskovanje podatkov ena glavnih dejavnosti, s katero se delavci soočajo na delovnem mestu. Ključnega pomena

je, da se delavec zna soočati s težavami in da je navajen na racionalen način razmišljanja.

Če je ta metoda povezana z kasnejšim ustvarjalnim delom in pristopom, bi lahko postala resnično koristna na karierni

poti.


Obdelava podatkov, racionalno razmišljanje, psihologija, vedenjske vede

4. Povezave

https://5whaudit.wordpress.com/2013/06/14/the-5wh-technique-for-brainstorming-and-research/

http://endustri.eskisehir.edu.tr/ipoyraz/ENM%20311/icerik/5WH%20Technique.pdf

https://www.workfront.com/blog/project-management-101-the-5-ws-and-1-h-that-should-be-asked-of-every-project

https://5whaudit.wordpress.com/2013/06/14/the-5wh-technique-for-brainstorming-and-research/

http://endustri.eskisehir.edu.tr/ipoyraz/ENM%20311/icerik/5WH%20Technique.pdf

https://www.workfront.com/blog/project-management-101-the-5-ws-and-1-h-that-should-be-asked-of-every-project

34

4.3.2. OPIS

Možna vprašanja za posamezne KZ:

KDO?

Kdo je vključen?

Kdo ima več informacij o situaciji/dogodku?

Pri komu dobim več informacij ?

Kdo ima močne občutke (pozitivne ali negativne) v zvezi situacijo/dogodkom?

KAJ?

Kateri materiali so se uporabljali?

Kakšnih informacij lahko spomnim v zvezi s situacijo/dogodkom?

Kakšna so opažanja glede situacijo/dogodek?

Katerih elementov oz. česa ne razumem 100%?

KJE?

Kateri kraji in lokacije so vključeni v situacijo/dogodek?

Kam gremo lahko po bolj natančne informacije?

Od kod prihajajo moji/naši vtisi?

Kje lahko poiščemo odgovore na svoja neodgovorjena vprašanja?

KDAJ?

Kdaj je najboljši čas za zbiranje informacij o situaciji/dogodku?

Kdaj so moji vtisi o situaciji/dogodku močnejši oz. šibkejši?

Kdaj je pravi čas za opazovanje ali analizo situacije/dogodka za boljše razumevanje?

Kdaj bi morali dobiti odgovore?

ZAKAJ?

Zakaj so te informacije/dejstva postala težava?

Zakaj se je zgodila opažena situacija/dogodek?

Zakaj so se zame ali za druge spremenili občutki glede situacije/dogodka?

Zakaj vprašanja o situaciji/dogodku še naprej ostajajo odprta?

35

KAKO?

Kako se oblikujejo moji/naši vtisi o situaciji/dogodku?

Kako so se odvijali koraki/faze situacije/dogodka?

Kako so izvedene aktivnosti vplivale na situacijo/dogodek?

Kako lahko zberem več koristnih informacij o situaciji/dogodku?


Ne pozabite, da so nekateri deli zbranih podatkov bolj uporabni in dragoceni kot drugi.

Ne pozabite, da nekateri podatki lahko odvrnejo pozornost in pripomorejo k razumevanju situacije/dogodka.

Lahko uporabimo orodje ‘’Izbira uspešnic’’: gre za orodje za fokusiranje, ki se uporablja za pregledovanje in analizo

najrazličnejših razpoložljivih možnosti. Uspešnica je možnost, ki je zanimiva ali obetavna. Za izbiro uspešnic so potrebna

merila ki jih določimo, nekaj izkušenj in presoja.

Uspešnice lahko nato razvrstimo v tri skupne:

- VEM: podatki so znani in na voljo;

- BI MORAL VEDETI: podatki, ki so potrebni in jih moramo raziskati, da bomo razumeli situacijo/dogodek;

- ŽELIM ALI HOČEM VEDETI: podatki, ki pomagajo in koristijo pri razumevanju situacije/dogodka.


Analizirajo se dejanske situacije, ki jih dijaki/študenti dobro poznajo. To zelo pomaga, pri vključevanju v izvajanje

metode. Situacije, ki bi jih lahko analizirali so npr.:

- sodelovanje in vključevanje učencev v pouk,

- kombiniranje prostega časa in časa za študij,

- stereotipi,

- ustrahovanje.

36

4.4. ORODJE ZA USTVARJANJE: METODA VIHARJENJA IN SPROŽITVENA METODA

4.4.1. PREDSTAVITEV

1. Kaj je to?

Pristop viharjenja (branstorming) je ‘izumil’ Alex Osborn, kot sklop smernic

za ustvarjanje kreativnega sodelovanja v skupini, da bi našli rešitev za

določen problem z zbiranjem idej, ki jih skupina spontano prispeva. Ljudje

lahko svobodno razmišljajo in ustvarjajo spontane vpoglede v kontekstu, v

katerem idej ne kritizirajo ali vrednotijo.

Pomembno je, da brainstorminga ne zamenjamo s skupinsko razpravo,

kadar običajno razglasi, da so vse ideje dobrodošle.


Dijaki/študenti niso navajeni izražati svojega mnenja, tudi če trg dela to v

veliki meri zahteva, zato je prav, da se na to pripravijo.

Dijaki/študenti so se prisiljeni predstaviti s svojimi idejami in da delati v skupini.


Družboslovje, kognitivne raziskave, psihologija, marketing.

4. Povezave

https://www.mindtools.com/brainstm.html

http://www.businessballs.com/brainstorming.htm

www.brainstorming.co.uk/

4.4.2. OPIS

Osborn (1979) je postavil štiri osnovna pravila brainstorminga:

1. Kritika ni dovoljena - presoja idej ni dovoljena.

2. Svobodno razmišljanje je dobrodošlo - pojavijo se čudne,

nenavadne in divje ideje - udeleženci naj se ne bojijo

izraziti svojih misli.

3. Potrebujemo količino - vedno več in več idej je treba

ustvariti.

4. Kombinacije in izboljšave so dobre - ideje drugih se da

izboljšati, spremeniti in dopolniti, da bi ustvari nova ideja.

Vir 07/07/2019: pixabay.com : Slika StartupStockPhotos iz Pixabay

https://www.mindtools.com/brainstm.html

http://www.businessballs.com/brainstorming.htm

http://www.brainstorming.co.uk/

https://pixabay.com/users/StartupStockPhotos-690514/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=594091


37

Postopek brainstorminga:

1. Določite in dogovorite se za jasen cilj..

2. Določite časovno omejitev.

3. Kategorizirajte in združite ideje.

4. Ocenite in analizirajte učinke in rezultate.

5. Določite prednostni seznam, če je to potrebno.

6. Strinjate se s predlaganimi aktivnostmi in časovnim okvirom.

7. Nadzirajte in spremljajte nadaljnje akcije.


Da bi bili med brainstormingom bolj učinkoviti, je možno uporabiti, kot je opisano v nadaljevanju, podporo post-it in

sprožitveno metodo.

POST-IT

Vir 07/07/2019: pixabay.com - Slika rawpixel iz Pixabay

Med brainstormingom se nam lahko zelo hitro odpirajo številne možnosti, kar lahko postane težava. Če v skupinskem

delu zapisuje samo ena oseba, bi lahko izgubili zanimive ideje ali upočasnili tok idej. To lahko preprosto rešimo tako, da

vsi udeleženci uporabijo Post-it listke za zapisovanje idej. Moderator pa lahko pomaga pri združevanju ali razvrščanju

idej.

Udeleženci zapišejo svoje ideje - eno idejo na en Post-it, nato predstavijo svojo idejo in jo priložijo na skupno

tablo/površino. Z predstavljanjem spodbudijo ustvarjalnost drugih pri pregledovanju, spreminjanju in prilagajanju ideje,

ki prihaja od drugega udeleženca.

SPROŽITVENA METODA

Metoda odlično deluje v kombinaciji s klasičnim brainstormingom.

Postopek:

- Udeležencem predstavite problem.

- Udeleženci naj, vsak zase, razmislijo o idejah/rešitvah (5 minut je dovolj)

- Vsi udeleženci predstavijo svoje ideje/rešitve.

- Razprava o predstavljeni ideji trajajo približno 10 minut, da se oblikujejo različice in prilagodijo zamisli.

- Postopek se nadaljuje, dokler udeleženci ne obravnavajo vseh idej.

https://pixabay.com/users/rawpixel-4283981/?utm_source=link-attribution&utm_medium=referral&utm_campaign=image&utm_content=3370833


38


- Brainstorming mora obravnavati samo eno vprašanje, ker so seanse, ki obravnavajo več vprašanj, neučinkovite.

- Za vodenje seanse uporabite post-it lističe.

- Za vodenje skupine uporabite sprožitveno metodo.

- Moderator mora upoštevati določene časovne omejitve.

- Za večje skupine je potrebnih več moderatorjev.

V učilnici s pomočjo post-it lističev in flipcharta izvedete brainstorming o nekaterih temah, kot so: inovacije v poklicnem

ali strokovnem izobraževanju, učinkoviti načini za določanje poklicnih poti - rezultati na koncu bi morali biti res zanimivi

in običajno drugačni razmišljanja učiteljev.

39

4.5. KREATIVNO RAZMIŠLJANJE: MODEL DVOJNEGA DIAMANTA

4.5.1. PREDSTAVITEV

1. Kaj je to?

Model dvojni diamant (Design Council, 2019b; Next Generation, 2018), je model, s katerim lahko spodbudite ustvarjalne

procese za olajšanje inovativnih rešitev. Razdeljen na štiri korake – odkrij, določi, razvij, naredi – združuje divergentno

in konvergentno razmišljanje (več o tem v poglavju 2.3.) in priporoča "da se ideje večkrat razvijejo, preizkusijo in

izpopolnijo pri čemer v procesu slabe ideje izpadejo" (Design Council, 2019b). Preden se potopimo v štiri korake modela

dvojni diamant, je potrebno poznati širok pogled/izziv delovnega mesta (generalni problem je modra pika na sliki 1).

Slika 1. InnovatiVET-ova interpretacija modela dvojni diamant (avtor izvirnika: Design Council, 2019b)


Tim Brown v svoji publikaciji Change by Design (2009) navaja, da je oblikovanje skupen trud različnih udeležencev z

različnimi kompetencami in da je treba ideje predvideti in oblikovati že zgodaj, v začetku procesa. To sodelovanje med

strankami (npr. podjetji, študenti) in drugimi deležniki (npr. učitelji, šolski odbori, vladne ustanove) pri opredelitvi

problema in razvoju rešitev prinaša široko zavezo spremembam (Liedtka, 2018). Model dvojnega diamanta spodbuja

taka kolektivna prizadevanja. Poleg tega se med postopkom oblikovanja razvijajo osebni in poklicni odnosi, ki igrajo

pomembno vlogo pri uspešnem oblikovanju in nadaljnjem delu (Dindler & Iversen, 2014), pa tudi poudarjajo

osredotočenost na ljudi, za katere skupina oblikuje (Stigliani, 2018) .

Spremembe v organizacijah pogosto izzovejo negativne odzive (Oreg, Vakola, & Armenakis, 2011), vendar strukturirani

procesi vzbujajo zaupanje, umirjajo proces sprememb in ustvarjajo gonilno silo.

40

Posledično psihološka varnost bistveno vpliva na proces sprememb in inovacij. Kot trdi Lucy Kimbell (2012) se struktura

ne zbira v organizacijah ali v tehnologiji, ampak jo uveljavljajo uporabniki v praksi - zato lahko strukturiran postopek, kot

je model dvojnega diamanta, poskrbi za občutek psihološke varnosti in pripravljenosti za spremembe!


Oblikovanje, inovacije, kreativnost, sodelovanje, empatija, dvoumnost, konstruktivno razmišljanje, radovednost,

holistično razmišljanje, ponavljanje-izboljševanje, brez presojanja, odprtost, abduktivno-razbojniško razmišljanje (Dam

& Siang, 2018a).

4. Povezave

- The Double-Diamond Model

- Double-Diamond Explained

- TEDtalks on Design Thinking

- What is Design Thinking?

- Design Thinking Bootleg

- Hello Design Thinking

4.5.2. OPIS IN IZVAJANJE

Korak 1: Odkrij

Prva aktivnost v 1. koraku ni miselna vaja, ampak fizična aktivnost -

ustvarjanje projektnega prostora, poznanega tudi kot prostor za

rešitve. Prostor za rešitve je potreben iz več razlogov (Design Council,

2019a; Next Generation, 2018):

Pomaga pri osmišljanju velike količine informacij.

Projektu daje prepoznavnost in verodostojnost.

Omogoča delitev vizije z drugimi in oblikovanje zgodbe (kar tudi

drugim omogoča da prispevajo).

Sestanki in kreativne seanse v prostoru za rešitve spodbujajo

ideje.

Slika 2. The IDEO Toy Lab (primer Solution Space)

Ko ustvarite prostor za rešitve, morate sebe in ekipo usmeriti k ustvarjanju empatije (Doorley, Holcomb, Klebahn,

Segovia, & Utley, 2018) do svojih uporabnikov/naročnikov (npr. študenti, učitelji, gospodarstvo). To je potrebno za

uspeh v temeljni točki KR: pristop usmerjen v človeka (IDEO, 2012; Kolto, 2015). Kako lahko resnično razumemo svoje

'uporabnike', če ne razumemo njihovih vrednot, potreb in težav? Svet si moramo predstavljati iz več perspektiv po

modelu ‘’najprej ljudje’’ (Brown, 2008), ki omogoča, da se ‘’osredotočimo na izkušnje naših uporabnikov, zlasti

čustvene’’ (Kolto, 2015, p.4). To pomeni, da moramo izvesti začetni pregled:

Opazovanje: kako uporabniki komunicirajo s svojim okoljem. Študije fotografij in videoposnetkov uporabnikov

lahko pomagajo osvetliti potrebe, ki se jih uporabniki zavedajo, ali pa tudi ne (Mortensen, 2019). Zapišite svoje

opažanja, citate ... Pomislite, kaj je uporabnike morda intuitivno, kje potrebujejo pomoč, kaj pogrešajo itd.

Vključevanje: uporabnikom zastavljajte vprašanja, na podlagi katerih boste lahko oblikovali empatijo in dobili

globlji vpogled v njihova prepričanja in vrednote. Izvedite brainstorming (poglavje 4.3.).

Spoznavanje: postavite se v položaj uporabnika. Spoznajte za koga delate; kaj je res pomembno za uporabnika,

določite vrsto uporabnika, "uporabite svoj vpogled za oblikovanje inovativnih rešitev" (Doorley in sod., 2018,

str. 3). Ta postopek imenujemo "bodystorming" (Mortensen, 2019).

https://www.designcouncil.org.uk/news-opinion/design-process-what-double-diamond

https://innovationenglish.sites.ku.dk/model/double-diamond-2/

https://www.innovationtraining.org/top-design-thinking-ted-talks/

https://dschool.stanford.edu/resources/design-thinking-bootleg

https://www.ideou.com/products/hello-design-thinking?utm_expid=.KhdQ9EVNRKiK-a-IeOCUmg.0&utm_referrer=https%3A%2F%2Fwww.ideou.com%2F%3Fgclid%3DCjwKCAjwnf7qBRAtEiwAseBO_OWUAF95488gBt-OlvEQ6KJIp-k0yxC5YHZD5uSkrbVSDSQHXcIUHhoCS4gQAvD_BwE

https://99u.adobe.com/articles/7080/ideo-big-innovation-lives-right-on-the-edge-of-ridiculous-ideas

41

Ko dobite vpogled v uporabnika, lahko začnete z delavnico dvojnega diamanta!

Poskrbite, da bodo prisotni učitelji in predstavniki podjetij, ki so vključeni v problem/izziv (že v tem koraku lahko

vključite tudi študente). Idealno je, če se udeleženci že poznajo, saj je oblikovanje najbolje izvajati z vstopom v že

obstoječe mreže delovnih odnosov in nadaljevati od tam (Dindler & Iversen, 2014).

Predlagamo, da izvedete 2 seji po 4 ure, s presledkom enega tedna. Prav tako lahko postopek razdelite na 4 seje po 2

uri.

Zdaj pa se lahko osredotočite na vidik 'odkrij' koraka 1. Najprej morate pridobiti vpogled v izziv. Z ekipo odprite

konstruktivno razpravo in raziščite široko paleto idej, priložnosti in vprašanj, ki se nanašajo na izziv. Poskrbite, da se

osredotočite na to, kaj deluje in kaj je treba storiti, namesto da na izzive gledate le kot na težave - znano tudi kot celovita

metodologija preiskovanja (Cooperrider, 2013).

Slika 3. Odkrij: InnovatiVET-ova interpretacija modela dvojni diamant (avtor izvirnika: Design Council, 2019b)

Smisel 'koraka odkrivanja' je uporaba divergentnega razmišljanja za prepoznavanje strateških izzivov organizacije.

Udeleženci sledijo scenariju, po katerem bodo z orodjem Številčenje idej – Idea Swarm tool (UDDX, 2015c) sledili trem

korakom - in sicer brainstorming, predstavitev in ureditev po vsebini (več v sliki 4).

Seansa je dolga cca 30 minut. Post-it lističi služijo kot medij za zapisovanje idej, pomembno pa je, da se vse ideje

predstavijo in uredijo po naslovih vsebin. Naslovi predstavljajo izzive. Proučiti je potrebno kaj je skupnega vsem izzivom.

42

Slika 4. Opredelitev strateškega izziva (UDDX, 2015c, p.14)

Druga orodja za vpogled v izzive:

- The Five Whys

- Challenge Maps

- Mind mapping

- Photo Safari

https://innovationenglish.sites.ku.dk/metode/five-whys/

https://grapepeople.fi/en/blogikirjoitus/challenge-mapping/

https://www.mindmapping.com/

https://innovationenglish.sites.ku.dk/metode/photo-safari/

43

Korak 2: Določi

Figure 5. Določi: InnovatiVET-ova interpretacija modela dvojni diamant (avtor izvirnika: Design Council, 2019b)

Rezultate 1. koraka je treba zdaj podrobneje analizirati in razviti (Next Generation, 2018). Za razliko od faze 'odkrij', kjer

prevladuje divergentno mišljenje, se faza 'določi' osredotoča na konvergentno mišljenje.

Medtem ko je prejšnji korak privedel do tematskih izzivov, korak ‘določi’ deluje na prioritiziranju tematskih izzivov.

Potrebno je opozoriti, da je model dvojnega diamanta nelinearni in ponavljajoč se model - če so v 2. koraku opredeljene

nove teme, ki potrebujejo več vpogleda, je vrnitev na prvi korak ‘odkrij’ zelo verjetna!

V 2. koraku lahko, za določitev prioritet in vrstnega reda izzivov, uporabimo orodje bikovo oko - Bullseye tool (UDDX,

2015c). Namen tega je, da udeleženci soustvarjajo in se držijo opredeljenih tematskih izzivov in ne prejšnjih idej iz post-

it lističev. V središči bikovega očesa je najpomembnejši izziv, naslednji zunanji obroč v bikovem očesu predstavlja drugi

najpomembnejši izziv in tako naprej. Ta vaja naj traja približno 10-20 minut.

Slika 6. Orodje bikovo oko (UDDX, 2015c, p. 17)

44

Naslednja faza drugega koraka je, da s pomočjo orodja za vsebinsko viharjenje - Organize-Storm tool (UDDX, 2015c)

podrobno preučimo izbrane izzive in jih organiziramo, glede na to kaj je treba storiti več in kaj narediti manj.

Flip-chart organiziramo v štiri polja, kot prikazuje slika spodaj:

Slika 7. Orodje za vsebinsko viharjenje (UDDX, 2015c, p.19)

To orodje pomaga opredeliti vsak izziv. Poleg tega olajša razpravo, ko se odpirajo vedno nove ideje, različna stališča in

scenariji. Orodje pomaga tudi ugotoviti, kateri od izzivov je najbolj zanimiv in najboljši za reševanje osnovnega izziva, ki

je bil prvotni splošni problem – generalni problem iz pripravljalne faze. Uporaba kreativnega razmišljanja preprečuje

pristranskost, ki ovira ustvarjalnost, ko se spopadamo z izzivi za doseganje boljših rešitev (Liedtka, 2018).

Druga orodja za korak ‘določi’:

- Cluster analysis

- SWOT analysis

- Context mapping

- The Actantial model

Vaja za posamezen izziv naj traja približno 10-15 minut.

Korak: Opredelitev problema

Zdaj smo v središču modela dvojnega diamanta in sedaj moramo slediti trem fazam:

1) Določitev uporabnika in pomembnih elementov.

2) Oblikovanje problemskega stališča.

3) Oblikovanje vprašanja “Kako bi lahko …?” za določeno problemsko stališče.

https://innovationenglish.sites.ku.dk/metode/cluster-analysis/

https://www.mindtools.com/pages/article/newTMC_05.htm

http://contextmapping.com/about/

https://innovationenglish.sites.ku.dk/metode/the-actant-model/

45

Da učinkovito izvedemo zgornje faze, odgovorimo na naslednja vprašanja (Greimas, 1987; Next Generation, 2018):

a. Osebek: glavni igralec (kdo bi lahko bil uporabnik)

b. Predmet: Kaj uporabnik želi/ kaj je njegov cilj?

c. Nasprotnik: Kdo ali kaj poskuša preprečiti, da bi osebek dobil svoj predmet?

d. Pomočnik: Kdo ali kaj lahko pomaga osebku dobiti svoj predmet?

e. Pošiljatelj: Kdo ali kaj bo predmet oddal?

f. Prejemnik: Kdo ali kaj bo predmet na koncu dobil?

Stališče mora biti ustrezna izjava o težavah, edinstveno oblikovana vizija, ki jo uokvirjajo specifični uporabniki, biti

osredotočena na človeka in biti dovolj široka za ustvarjalno svobodo, vendar dovolj ozka, da je lahko vodljiva (Dam &

Siang, 2019a; Doorley et al., 2018). Preprosto povedano, stališče potrebuje tri elemente - uporabnika, potrebo in opis

(Dam & Siang, 2019a):

Uporabnik … (opisno) potrebe [potreba… (glagol)] ker [opis … (natančno/prepričljivo)]

Brown za to priporoča integrativno razmišljanje (2008). To pomeni, da se ne zanašamo samo na procese, ki vodijo v

odločitev oz. odločitve, ampak tudi na razumevanje vseh 'sivih' področij problema - kjer nedvomno obstajajo nasprotja.

Ta inovativna tehnika vam bo omogočila ustvarjanje novih rešitev zunaj obstoječih alternative (Brown, 2008).

Dodatna orodja ja oblikovanje problemskega stališča:

- Affinity Diagrams

- Empathy mapping

- User Journey Map

- POV Madlib

Z oblikovanim problemskim stališčem imamo predstavo o tem, kaj je izziv. Vendar pa želimo to stališče uporabiti za

začetek brainstorming, da ga bomo dopolnili tako, da bo usmerjena v rešitev - in sicer odgovorili na vprašanje "Kako bi

lahko …?" (Dam & Siang, 2018b).

Npr.: Kako bi lahko … naredili tečaj na katerem bi študenti in dijaki izboljšali digitalne kompetence?

Vaja naj traja cca 15-20 minut.

https://www.interaction-design.org/literature/article/how-to-visualize-your-qualitative-user-research-results-for-maximum-impact

https://www.interaction-design.org/literature/article/stage-2-in-the-design-thinking-process-define-the-problem-and-interpret-the-results


https://dschool-old.stanford.edu/groups/k12/wiki/22e39/POV_Madlibs.html

46

Korak 3: Razvij

Slika 8. Razvij: InnovatiVET-ova interpretacija modela dvojni diamant (avtor izvirnika: Design Council, 2019b)

Korak ‘razvij’ se osredotoča na preoblikovanje glavne ideje iz koraka ‘določi’ v določen izdelek ali izkušnjo (Next

Generation, 2018). Natančneje, poskušamo oblikovati novo prakso / postopek / izkušnjo poučevanja v PSIU, ki naslavlja

naše vprašanje "Kako bi lahko ...?", in bo zadostilo uporabnikovim potrebam in zahtevam iz koraka ‘odkrij’ in ‘določi’.

Gre za načrt, kako bi stvari lahko in morale delovati ali bile drugačne (Cobb, Confrey, DiSessa, Lehrer, & Schauble, 2003).

V koraku ‘razvij’ uporabimo nov scenarij za napredovanje (glej sliko 10). Metodologija spominja na korak ‘določi’, vendar

je bolj osredotočena na realizacijo (Next Generation, 2018).

Razmišljanje lahko začnemo z odgovari na vprašanje "Kako bi lahko ...?" na post-it lističih. Tako sprožimo kreativno

razmišljanje in dobimo različne ideje (ena ideja na en listič – kar pospešuje generiranje novih idej - tržnico idej.

Post-it lističe organiziramo po vsebini idej in določimo naslove posameznim skupinam. Naslovi so pomembni, saj z njimi

zajamemo bistvo idej v skupini. Zdaj lahko organiziramo "tržnico idej" - udeleženci se sprehodijo po sobi, preberejo ideje

in izberejo tri, pri katerih bi radi sodelovali. Tako udeleženci nehajo zagovarjati lastne ideje/teme, ampak ‘’kupujejo’’

ideje drugih. Pri tem pa stoja in hoja bolj spodbujata razmišljanje in ustvarjalnost kot sedenje (Zhou, Zhang, Hommel, &

Zhang, 2017).

Ko udeleženci izberejo ideje, je naslednji korak vsebinsko viharjenje (glej sliko 7). Orodje za vsebinsko viharjenje

uporabimo podobno kot v prejšnjem koraku in opredelimo, kakoj je treba idejo izboljšati, da bomo odgovorili na

vprašanje "Kako bi lahko …?".

Dopolnjenim idejam s pomočjo bikovega očesa (slika 6) določimo prioritete.je treba zdaj postaviti prednost drug

drugemu z orodjem Bulls eye (glej sliko 6). Bistvo tega je, da na koncu določimo 1-2 ideji, na kateri se osredotočimo v

naslednjem koraku: pretotipiranje.

Pretotipiranje (za razliko od prototipiranja) predstavlja nabor orodij, tehnik in taktik, ki pomagajo hitro, objektivno in

natančno potrditi katero koli idejo. Silj je prepričati se, da delamo pravo stvar preden to naredimo prav. Vrsta

pretotipiranja v novi izobraževalni praksi je npr. grafična organizacijska table – Storyboard (ena na udeleženca).

47

Z risanjem na grafično organizacijsko tablo (glej sliko 9) bom olajšali vizualno predstavo idej/e v smislu kako jih lahko

realiziramo (ali kako izdelati morebitni prototip) – v bistvu gre za vizijo rešitve vprašanja ‘’Kako bi lahko …?’’. Natančneje,

slika kaže, kakšno rešitev želimo. Udeleženci individualno ustvarijo grafično zgodbo o tem, kako je mogoče zamisel

uresničiti, korak za korakom po kvadratkih s pomočjo zgodbe in jo nato predstavijo skupini.

Celoten korak ‘razvij’ traja 1–1,5 ure (več si oglejte sliko 10).

Druga orodja za izvedbo koraka ‘razvoj’:

- User Journey Map

- Business Model Canvas

- Character Profiling

Slika 9. Predloga za grafično organizacijsko tablo - storyboard (UDDX, 2015c, p. 21)


https://www.strategyzer.com/canvas/business-model-canvas

https://www.designcouncil.org.uk/news-opinion/design-methods-step-3-develop

48

Slika 10. Scenarij – nova izobraževalna praksa (UDDX, 2015c, p. 24-25)

49

Korak 4: Naredi

Slika 11. Naredi: InnovatiVET-ova interpretacija modela dvojni diamant (avtor izvirnika: Design Council, 2019b)

Zadnji korak modela dvojni diamant je prototip izobraževalne prakse, pripravljene za izvajanje. Prototip bo razdeljen v

konkretne akcije, vse pa so načrtovane in organizirane (UDDX, 2015c).

Ne pozabite! Prototipiranje ne pomeni le ustvarjanja fizičnega izdelka in testiranja funkcionalnosti, ampak služi tudi

drugim namenom, kot npr. pridobivanje empatije, raziskovanje, testiranje in navdih (Doorley et al., 2018). Poleg

ustvarjanja fizičnih prototipoov je prototip lahko tudi table z opombami, predlogi, rešitvami in storitvami, igranje vlog,

skicanje, 3D-tiskanje … (Dam & Siang, 2019b; Doorley et al., 2018). Glavni cilj digitalnih, fizičnih ali shematičnih

prototipov je posredovanje idej (Kolto, 2015) - več o tem je v tabeli 7.

Prva faza koraka ‘naredi’ se začne z razmislekom o pretotipih, izdelanih v koraku ‘razvij’. Na podlagi le-tega kot izhodišča,

lahko pristopimo k izdelavi prototipa. Ključno načelo prototipiranja je ‘’oblikovanje nazaj’’ - kar pomeni, da ts korak

ponuja konkreten odgovor na vprašanje ‘’Kako bi lahko…?“(UDDX, 2015c). Da postopek olajšamo, uporabimo scenarij

za izdelavo prototipa (glej sliko 12).

50

Tabela 7. Prototipiranje (Doorley et al., 2018, p.9)

Po scenariju so za korak 4 potrebne naslednje faze:

1) Ideja/e, predstavitev idej/e, razvrstitev po vsebini.

2) Krožno pisanje, predstavitve.

3) Vrednotenje.

4) Prioritiziranje glede na inovativno dodano vrednost.

5) Končni izbor in prototip.

6) Vodenje dnevnika.

Nasveti za prototipiranje:

Pridobivanje empatije Prototipiranje poglablja vaše razumevanje uporabnikov in njihovega prostora.

Raziskovanje Razvijte več konceptov za vzporedno testiranje.

Testiranje Izdelajte prototipe za testiranje in izboljšanje rešitve.

Navdih S predstavitvijo svoje vizije navdihnite druge.

51

Slika 12. Scenarij za izdelavo prototipa (UDDX, 2015c, p. 24-25)

52

1) Zbiranje idej, predstavitev, razvrstitev po vsebini

Začnemo z zbiranjem idej na pist-it lističih. Morda se zdi neproduktivno, da se zopet vračamo na zbiranje idej, vendar za

razliko od organizacijske table (storyboard), ki opisuje želje oblikovalca/uporabnika, se v tej fazi osredotočamo na to

kako te želje uresničiti (na končne koncepte).

Ko ideje predstavite drugim udeležencem, jih, glede na vsebino oz. temo, razvrstimo v skupine, da zmanjšamo količino

pojmov (tem), in s tem olajšamo naslednjo fazo.

Vaja traja cca. 20 minut.

2) Krožno pisanje in predstavitve

Vsak udeleženec izbere temo, ki jo bo razvijal naprej (več udeležencev lahko izbere isto temo - vendar poskusite pokriti

vse teme) s pomočjo orodja za krožno pisanje (slika 13). Orodje za krožno pisanje spodbuja ustvarjalne procese, tako da

vsak posamezni udeleženec podrobno zapiše temo/idejo in kako jo realizirati. Potem, ko je začetna ideja zapisana, se

list za krožno pisanje poda naprej in vsak naslednji zapiše svoje videnje in/ali dopolnitev ideje oz. rešitve.

Ko vsi udeleženci izpolnijo dokument (1 stolpec na udeleženca), mora udeleženec, ki je prvi izpolnil svoj list, zbrati vse

misli v en skladen koncept, ki ga predstavi. Pri tem izhaja iz tega, da mora biti koncept jasen, transparenten in omogoča

vpogled ter se ga lahko razloži in utemelji. Na ta način bo skupina lahko dovolj zgodaj zaznala nekatere pomanjkljivosti.

Vaja krožnega pisanja traja cca. 5 minut na udeleženca, 10 minut za končno zbiranje in konceptualiziranje ideje ter 2

minuti za predstavitev.

Slika 13. Orodje za krožno pisanje (UDDX, 2015c, p. 29)

53

3) Vrednotenje

V tej fazi za analizo konceptov fazi uporabljamo konvergentno razmišljanje. Za to uporabimo orodje za določanje

vrednosti (slika 14). S tem matričnim orodjem odgovarjamo na vprašanja, ki pa vsa izhajajo iz našega osnovnega

vprašanja "Kako bi lahko ..?". Natančneje, poudarja pozitivne prednosti koncepta/ideje, njegovo trajnost / življenjsko

dobo in jasno opredeljuje ciljno skupino. Hkrati pa služi tudi za ugotavljanje morebitnih etičnih ali moralnih dilem, ki bi

jih ta koncept lahko vseboval. Najboljši koncepti bodo imeli obširen seznam koristi, medtem ko bodo etično / moralno

sporni tukaj zaostajali. Rezultat te faze bo služil kot osnova v naslednji fazi (prioretiziranje).

Vaja lahko traja od 15 minut pa tudi do nekaj ur.

Slika 14. Orodje za določanje vrednosti (UDDX, 2015c, p. 32)

54

4) Prioritiziranje glede na inovativno dodano vrednost

Zdaj je čas, da prednostno opredelimo koncepte/ideje iz prejšnjih faz! To najlažje naredimo z orodjem okvirne tipografije

(slika 15) za vsak koncept/idejo posebej.

Pomembno je opozoriti, da so na tej stopnji koncepti že dobro premišljeni in koristni za izobraževalno ustanovo/podjetje

oz. naročnika. Vendar kljub temu uporabimo okvirno tipografijo, da prednostno določimo tisti koncept, ki bo učiteljem,

študentom, podjetjem in drugim zainteresiranim prinesel najboljšo inovativno vrednost (vendar je še vedno izvedljiv in

realen).

Najboljši koncept bi moral biti skoncentriran v poljih nov okvir / znana vsebina ali nova vsebina / znan okvir.

Koncepti, ki so močno skoncentrirani v polju 1 (znan okvir / znana vsebina), ne bi smeli imeti prednost, saj bo njihov

prispevek omejen in se nanaša na obstoječe prakse (z drugimi besedami - ne bo spodbudil sprememb). Za nadaljnji

razvoj je dobro upoštevati tudi koncepte, skoncentrirane v polju 4 (nova vsebina / nov okvir), bodo pa za izvedbo tako

radikalnih sprememb potrebna velika organizacijska prizadevanja, medtem ko polji 2 in 3 narekujeta ‘’le’’ večje

spremembe (Verganti & Norman, 2014 ).

Vaja lahko traja 5-10 minut za koncept/idejo.

Slika 15. Orodje okvirne tipografije (UDDX, 2015c, p. 35)

55

5) Končni izbor in prototip

Potem, ko vse koncepte/ideje umestimo v orodje okvirne tipografije, izberemo 1 koncept, na katerem bi se lotilo

izdelave prototipa (končni izbor).

Za to uporabimo Vodič za izdelavo prototipov želene prakse (slika 16). Prednost tega vodiča je, da obstaja skupni koncept

in eksperiment znotraj oblikovalske skupine, ki bo vseboval konkreten načrt, kako izvesti novo izobraževalno prakso, ki

ideje pretvori v dejanska dejanja. Tako prototip omogoča ogled želene nove prakse in rezultatov do katerih privedejo

želene spremembe (UDDX, 2015c).

Izdelava prototipa traja 15-45 minut.

Slika 16. Vodič za izdelavo prototipov želene prakse (UDDX, 2015c, p. 36)

56

6) Vodenje dnevnika

Končni korak je izdelava dnevnika razmislekov (slika 17). Dnevnik vključuje konkretno orodje za načrtovanje: kdo, kaj,

kdaj in kje (z drugimi besedami - tu načrtujemo aktivnosti!). Poleg tega pospešuje preizkušanje nove prakse in dosegane

rezultatov, kot tudi zbiranje podatkov o uspešnosti prototipov.

Slika 17.Dnevnik razmislekov (UDDX, 2015c, p. 38)

57

4.5.3. IZVAJANJE V PSIU – NASVETI

Kreativno razmišljanje se lahko izvaja v poklicnem in strokovne izobraževanju in usposabljanju kjer koli in kadar koli, ko

se pojavi izziv in potreba po spremembi. Spremembe spodbudi z inovativnimi nelinearnimi procesi, ki lahko nadalje

spodbudijo kreativne rešitve za težke izzive.

Z uporabo prilagojene različice modela dvojni diamant, s predlaganimi orodji preidemo od splošnega izziva do natančne,

inovativne rešitve, hkrati pa sodelujemo in soustvarjamo z najpomembnejšimi partnerji in deležniki.

Pri zagonu in izvajanju kreativnega razmišljanja v vaši izobraževalni organizaciji upoštevajte naslednje (Design Council,

2019b; Doorley et al., 2018; IDEO, 2012):

Ste oblikovalec, kreator Niste učitelj, ki uporablja orodja za kreativno razmišljanje. Bodite prepričani v svoje

ustvarjalne sposobnosti!

Sprejmite in upoštevajte svoja začetna razmišljanja K izzivom pristopite kot začetnik, tudi če imate

predhodno znanje.

Izstop iz cone udobja = učenje Izzivajte sami sebe, razbijajte svojo rutino, uporabljajte zunanji svet kot navdih,

vključite zainteresirane strani, ki lahko ponudijo novo perspektivo, itd.

Problemi so le priložnosti za kreativnost v preobleki Bodite optimistični vprašajte "kaj če?", namesto "kaj ni

v redu?" KR je namenjen kršenju rutine in meja, z negativno miselnostjo ne boste nikamor prišli.

Zaupajte v postopek! Postopek je lahko dolg, včasih naporen in zmeden. Toda neuspeh je del procesa KR,

na koncu pa izpopolnjevanje in izboljšanje rešitev lahko pomeni vrhunsko izobraževalno prakso! Ne pozabite

tudi …

Postopki niso vklesani v kamen Bistvo KR je prilagajanje številnim zapletenim problemom, s katerimi se

spopada svet. Ugotovite, kateri procesi najbolje delujejo za vas, jih zamenjajte, prilagodite. Bodite agilni in

razmišljajte kot oblikovalec!

Imate težavo s tem kje sploh začeti? KR lahko uporabite za reševanje kakršnega koli izziva, za začetek pa se

poskusite osredotočiti na učni načrt, prostore, procese in orodja ali sisteme (IDEO, 2012).

Ne pozabite na evalvacijo! Poročajte z povratnimi informacijami (Design Council, 2019b) o tem kako dober

načrt/ideja/concept/rešitev vpliva na uspešnost projekta, kar je pomembno tudi za prihodnje projekte.

Primerjalna analiza, vprašalniki in druge spremljave uspešnosti lahko prispevajo k jasnejšemu razumevanju

uspešnosti vaše rešitve!

58

REFERENCE

Brown, T. (2008). Design thinking. Harvard Business Review, 86(6), 84–92. https://doi.org/10.1002/med

Brown, T. (2009). Change by design. New York: Harper Collins.

Carroll, M. (2014). Learning from What Doesn’t Work: The Power of Embracing a Prototyping Mindset. Retrieved from web.stanford.edu/group/redlab/cgi-bin/publications_resources.php

Chiva, R., & Alegre, J. (2009). Investment in design and firm performance: The mediating role of design management. Journal of Product Innovation Management, 26, 424–440.

Cobb, P., Confrey, J., DiSessa, A., Lehrer, R., & Schauble, L. (2003). Design Experiments in Educational Research. Educational Researcher, 32(1), 9–13.

Collins, M. (2019). Design Thinking Is a Challenge to Teach — and That’s a Good Thing. Retrieved August 23, 2019, from https://www.edsurge.com/news/2019-07-31-design-thinking-is-a-challenge-to-teach-and-that-s-a-good-thing

Cooperrider, D. L. (2013). Organizational Generativity: The Appreciative Inquiry Summit and a Scholarship of Transformation Advances in Appreciative Inquiry. Emerald Group Publishing Ltd.

Csapó, B., & Funke, J. (2017). The Nature of Problem Solving: Using Research to Inspire 21st Century Learning. Paris. Retrieved from https://doi.org/10.1787/9789264273955-en

Dam, R., & Siang, T. (2018a). Design Thinking: Select the Right Team Members and Start Facilitating. Retrieved August 27, 2019, from https://www.interaction-design.org/literature/article/design-thinking-select-the-right-team-members-and-start-facilitating

Dam, R., & Siang, T. (2018b). What is Ideation – and How to Prepare for Ideation Sessions. Retrieved August 13, 2019, from https://www.interaction-design.org/literature/article/what-is-ideation-and-how-to-prepare-for-ideation-sessions

Dam, R., & Siang, T. (2019a). Stage 2 in the Design Thinking Process: Define the Problem and Interpret the Results. Retrieved August 13, 2019, from https://www.interaction-design.org/literature/article/stage-2-in-the-design-thinking-process-define-the-problem-and-interpret-the-results

Dam, R., & Siang, T. (2019b). Stage 4 in the Design Thinking Process: Prototype. Retrieved August 13, 2019, from https://www.interaction-design.org/literature/article/stage-4-in-the-design-thinking-process-prototype

de Bono, E. (1991). Lateral Thinking. Penguin UK.

de Bono, E. (2016). Six Thinking Hats. Penguin.

de Bono, E. (2019). Lateral Thinking. Retrieved May 9, 2019, from https://www.edwdebono.com/lateral-thinking

Design Council. (2019a). Design Methods Step 1: Discover. Retrieved August 14, 2019, from https://www.designcouncil.org.uk/news-opinion/design-methods-step-1-discover

Design Council. (2019b). The Design Process: What is the Double Diamond? Retrieved August 14, 2019, from https://www.designcouncil.org.uk/news-opinion/design-process-what-double-diamond

Dindler, C., & Iversen, O. S. (2014). Relational expertise in participatory design (pp. 41–50). https://doi.org/10.1145/2661435.2661452

Doorley, S., Holcomb, S., Klebahn, P., Segovia, K., & Utley, J. (2018). Design Thinking Bootleg. Stanford, USA. Retrieved from https://dschool.stanford.edu/resources/design-thinking-bootleg

Dorst, K. (2011). The core of “design thinking” and its application. Design Studies, 32(6), 521–532. https://doi.org/10.1016/j.destud.2011.07.006

Elsbach, K. D., & Stigliani, I. (2018). Design Thinking and Organizational Culture: A Review and Framework for Future

59

Research. Journal of Management, 44(6), 2274–2306. https://doi.org/10.1177/0149206317744252

Filippetti, A. (2011). Innovation modes and design as a source of innovation: A firm-level analysis. European Journal of Innovation Management, 14, 5–26.

Gemser, G., & Leenders, M. A. (2001). How integrating industrial design in the product development process impacts on company performance. Journal of Product Innovation Management, 18, 28–38.

Greimas, A. J. (1987). Actants, Actors, and Figures. In P. J. Perron & F. H. Collins (Eds.), On Meaning: Selected Writings in Semiotic Theory (pp. 106–120). Minneapolis: University of Minnesota Press.

Harris, A., & Jones, M. (2010). Professional learning communities and system development. Improving Schools, 13(2), 172–181.

Helms Jørgensen, C. (2004). Connecting work and education: should learning be useful, correct or meaningful? Journal of Workplace Learning, 16(8), 455–465. https://doi.org/10.1108/13665620410566423

IDEO. (2012). Design Thinking for Educators (2nd ed.). Retrieved from http://designthinkingforeducators.com/

Isaksen, S., Dorval, K., & Treffinger, D. (2011). Creative Approaches to Problem Solving. SAGE Publications.

Kambil, A., Ginsberg, A., & Bloch, M. (1996). Re-inventing value propositions. In J. Lea (Ed.), Enhancing learning and teaching in higher education. Engaging with the dimensions of practice. Maidenhead: Open University Press.

Kaufman, J. C., Beghetto, R. A., & Dilley, A. E. (2016). Understanding creativity in the schools. In A. A. Lipnevich, F. Preckel, & R. D. Roberts (Eds.), Psychosocial skills and school systems in the 21st century: Theory, research, and applications (pp. 133–153). New York: Springer Science.

Kimbell, L. (2011). Rethinking Design Thinking: Part I. Design and Culture, 3(3), 285–306. https://doi.org/10.2752/175470811X13071166525216

Kimbell, L. (2012). Rethinking design thinking: Part II. Design and Culture, 4(2), 129–148. https://doi.org/10.2752/175470812X13281948975413

Kolto, J. (2015). Design Thinking Comes of Age. Harvard Business Review, (September), 1–10. https://doi.org/10.1145/2180868.2180874

Kwek, D. (2011). Innovation in the Classroom: Design Thinking for 21st Century Learning. Stanford University. Retrieved from https://web.stanford.edu/group/redlab/cgi-bin/materials/Kwek-Innovation In The Classroom.pdf

Lieberman, A. (2000). Networks as Learning Communities: Shaping the Future of Teacher Development. Journal of Teacher Education, 51(3), 221–227.

Liedtka, J. (2018). Why Design Tinking Works. Harvard Business Review, 72–79.

Lor, R. R. (2017). Design Thinking in Education: A Critical Review of Literature. In Asian Conference on Education and Psychology (pp. 1–39).

Lystbæk, C., & Harboe, K. (2018). Co-creation – Hvad, Hvorfor og Hvordan – studerende som medproducenter I udviklingen af bibliotekernes læringsprodukter.

Menguc, B., Auh, S., & Yannopoulos, P. (2014). Customer and supplier involvement in design: The moderating role of incremental and radical innovation capability. Journal of Product Innovation Management, 31, 313–328.

Mortensen, D. (2019). Stage 1 in the Design Thinking Process: Empathise with Your Users. Retrieved August 13, 2019, from https://www.interaction-design.org/literature/article/stage-1-in-the-design-thinking-process-empathise-with-your-users

Next Generation. (2018). Double Diamond. Retrieved August 14, 2018, from https://innovationenglish.sites.ku.dk/model/double-diamond-2/

60

Noller, R. B. (1979). Scratching the surface of creative problem solving: A bird’s eye view of CPS. Buffalo, NY: DOK.

OECD. (2014). PISA 2012 Results: Creative Problem Solving (Volume V): Students’ Skills in Tackling Real-Life Problems. Paris.

Oreg, S., Vakola, M., & Armenakis, A. (2011). Change recipients’ reactions to organizational change: A 60-year review of quantitative studies. Journal of Applied Behavioral Science, 47(4), 461–524. https://doi.org/10.1177/0021886310396550

Osborn, A. F. (1979). Applied Imagination. Scribner.

Phusavat, K., Hidayanto, A. N., Kess, P., & Kantola, J. (2018). Integrating Design Thinking into peer-learning community: Impacts on professional development and learning. Journal of Workplace Learning, 56(4), 736–756.

Prahalad, C. K., & Ramaswamy, V. (2004). Co-creating a uniqe value with customers. Strategy & Leadership, 32(3), 4–9.

Savoia, A. (2019). Pretotyping. Retrieved August 29, 2019, from https://www.pretotyping.org/

Sørensen, D. (2015). Educational Experimental Lab: From VET to PhD. Retrieved May 8, 2019, from http://uddannelseslaboratoriet.dk/wp-content/uploads/2014/01/Presentation-Of-The-Educational-Experimenting-Lab.pdf

Sørensen, D., Jensen, M., & Hutters, C. (2014). The Educational Lab. In EAPRIL Conference Proceedings 2014 (pp. 54–66). Retrieved from http://uddannelseslaboratoriet.dk/wp-content/uploads/2015/04/EAPRIL-2014-conference-proceedings.pdf

Stigliani, I. (2018). Design Thinking - The Key To Successful Innovation? Retrieved March 7, 2019, from https://www.forbes.com/sites/imperialinsights/2018/02/14/design-thinking-the-key-to-successful-innovation/#6b53efae301e

Tanggaard, L. (2017). Hands-on creativity in Vocational Education. In VET Congress. Bern, Switzerland. Retrieved from https://vbn.aau.dk/en/publications/hands-on-creativity-in-vocational-education

UDDX. (2015a). Afsluttende Intern evaluering: Udviklingslaboratoriet for Pædagogisk og Didaktisk Praksis. Copenhagen, Denmark. Retrieved from http://uddannelseslaboratoriet.dk/wp-content/uploads/2015/03/Intern-evaluering-af-Udviklingslaboratoriet-for-pædagogisk-og-didaktisk-praksis.pdf

UDDX. (2015b). Afsluttende Intern evaluering: Udviklingslaboratoriet for Vekseluddannelse. Copenhagen, Denmark. Retrieved from http://uddannelseslaboratoriet.dk/wp-content/uploads/2015/03/Intern-evaluering-af-Udviklingslaboratoriet-for-vekseluddannelse.pdf

UDDX. (2015c). Værktøjskasse til uddannelseseksperimenter. Copenhagen, Denmark.

Verganti, R., & Norman, D. (2014). Incremental Change and Radical Innovation: Design research versus technology and meaning change. Design Issues, 30(1), 78–96.

Weiß, R. (2009). Vocational training: innovative and creative. Retrieved from https://www.bibb.de/veroeffentlichungen/en/publication/download/6212

Zhou, Y., Zhang, Y., Hommel, B., & Zhang, H. (2017). The impact of bodily stateson divergent thinking: Evidence for a control-depletion account. Frontiers in Psychology, 8, 1546.

Zupan, B., Stritar, R., & Nabergoj, A. S. (2005). Design thinking as a course design strategy. In 8th International Scientific Conference on Economic and Social Development and 4th Eastern European ESD (pp. 465–477). Zagreb, Croatia.

61

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije / Nacionalne agencije. Evropska komisija / Nacionalna agencija ni odgovorna za vsebino poročila.

Priročnik ’KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV IN RAZMIŠLJANJE’ Erasmus+ KA2 strateška partnerstva za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje projekta InnovatiVET in je licencirano na podlagi Creative Commons. Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License.

Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License.

https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/

Documents

REZULTAT 3 - PRIROČNIK KREATIVNO REŠEVANJE PRO LEMOV … · Mednarodnost je v programu prisotna ne le prek mednarodnega sodelovanja, ampak tudi prek študentov, saj izziv pritegne