Revija Alfa - Spletna Verzija

Številka 1april 2015

cena 4,90 EURpromocijska cena

3,90 EUR

Osrednja temaŠVICARSKI FRANK

str. 8

RAZKRIVAMO

ŠOKANTNA RESNICA O

ANALITIKIHstr. 16

NEPREMIČNINE

BOMO DOČAKALI

DNO?str. 12

NOV REKORD

72 % DONOS V MANJ KOT

15 DNEHstr. 25

IntervjuKLEMEN FURLAN

RESNIČNA ZGODBA

MI LAHKODRŽAVAPOBEREVSE?str. 36

KAKO IZGLEDA1 BILIJON

DOLARJEV?str. 31

DOZAVIDLJIVIH DOBIČKOVKAR IZFOTELJAstr. 22

TUKAJ JE PROSTORZA VAŠ OGLAS

UVODNIK

3

Nagovor uredništvaZačetek leta 2015 sta namreč dodobra zaznamovala in pretresla dva presenetljiva dogodka: švicarski frank in nafta!

Tako rekoč čez noč je švicarski frank povsem nepričakovano poletel v višave, zaradi česar je del finančne industrije dobesed-no klecnil. Med ‘žrtvami švicarske kalvarije’ se niso znašli samo tisti, ki so najemali posojila v švicarskih frankih, ampak so na kolena padli tudi številni hedge skladi, večji borzni igralci in tudi nekatere svetovne banke.

Pred tem presenetljivim dogodkom pa je stolpce na naslovnicah različnih medijev polnila nafta in njen 50-odstotni padec v zad-njem letu.

V tej številki revije si zato preberite, kaj svetujemo vsem poso-jilojemalcem kreditov v švicarkih frankih in kaj ostali finančni strokovnjaki, kakšne so zgodbe posojilojemalcev, ki se jim je močno povečal tako mesečni obrok kredita kot tudi glavnica, ter koga vse je nižja vrednosti evra v primerjavi s frankom zelo razžalostila.

Prav tako pa si preberite namige glede investiranja v nafto in naložbeno priložnosti, ki se kažejo na trgu ‘črnega zlata’.

UREDNIŠTVOFinančni trgi, d.o.o.

Verovškova 55, 1000 [email protected]

UREDNIKUroš Bric

STALNI IN OBČASNI SODELAVCI Luka Gubo, Klemen Furlan, Miha Furlan, Anja

Petko, Matej Krašovec, Peter Zupanc, Anže Urevc in Rok Čerin.

FOTOGRAFIJEArhiv podjetja Finančni trgi d.o.o. in 123RF.

OGLASNO TRŽENJEŽan Nekrep, 040 242 248

[email protected]

NAROČNIŠKA SLUŽ[email protected]

OBLIKOVNA ZASNOVA IN PRELOMAd Lucem d.o.o.

TISKTiskarna.net

DISTRIBUCIJADelo Prodaja d. d.

IZDAJATELJFinančni trgi, d.o.o.,

Verovškova 55, 1000 Ljubljana

DIREKTORKlemen Furlan

[email protected]

ODGOVORNI UREDNIKKlemen Furlan

TRANSAKCIJSKI RAČUNSI56 3500 1000 0875 725 (BKS BANK AG)

© Finančni trgi, d.o.o.www.financnitrgi.com

www.facebook.com/FinancniTrgi

ISSN 2386-0081

PRAVNO OBVESTILOwww.financnitrgi.com/pravno-obvestilo

Revija Alfa je vpisana v razvid medijev pod za-poredno številko XXXX. V ceno je vključen 9,5-odstotni DDV. V letu 2015 izidejo tri številke. Cena posamezne številke je 4,9 evra. Za naročilo več številk veljajo posebne ugodnosti. Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana mnenja avtorjev, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgo-varja. Uredništvo prav tako ne prevzema odgovor-nosti za nenamerne in tiskarske napake. Zavoljo javnosti in omejenosti prostora si pridržujemo pravico, da uredimo prejeta pisma.

4

56

171921

25

3133

3739

81012141618

22242628303234363840

13

41

4542444648

Novičke iz sveta financ

Kratke novičke

Posojila v ‘švicarjih’

Kaj se dogaja s švicarskim frankom?

Nepremičninski trg

Kako pripraviti portfelj

Resnica o analitikih

Odločajo milisekunde

INTERVJU: Klemen Furlan

Kaj s posojilom v ‘švicarjih’

Imate pravega svetovalca?

Kam gre cena nafte?

Zavarovalniški goljufi

Balončki in borza

Kako do zaposlitve

Vračanje socialne pomoči

Finančni horoskop

Končana era naših služb

Delnice, ki podirajo rekorde

Pokojnine

Ure za najdražje okuse

Varanje je biznis na kvadrat

11 Kdo je kriv za kalvarijo?

Napotki za zadolževanje

Modrosti borznih mačkov

Najem ali nakup nepremičnine?

KOLUMNA: Kako zamenjati upravnika

Nov rekord

Bilijon dolarjev v živo

Denar res lahko kupi srečo

Vse življenje garanja za ...

Prevzem dolga in še nagrada?!

Avtomobilsko zavarovanje

KAZALO

FT QUANT

50Večji libido, več denarja? 51 Pregled donosnosti vzajemnih skladov

6970

Komu ZDA dolgujejo največ?

Vrednost evra nekoč in danes

NOVIČKE IZ SVETA FINANC

Pripravil Matej Krašovec

Čeprav ima tako imenovana gene-racija y (populacija mlajša od 25 let) velik apetit po bolj tveganih naložbah, pa je nedavna raziskava pokazala, da se lahko uspešnost njihovih portfeljev skrijejo pred bolj konzer-vativnimi portfelji starejših vlagateljev, ki so načeloma manj nagnjeni k tveganju.

Družba Openfolio s sedežem v New Yorku, ki ponuja platformo, prek ka-tere lahko nji-hovi uporabniki delijo podrobnosti o svojih naložbah (ne da bi pri tem razkrili dejanskih zneskov), je analizirala letne donose 2.500 portfeljev, ki so jih razvrstili v štiri starostne skupine.

Tako imenovani ‘milenijski’ vlagatelji (vla-gatelji mlajši od 25 let) so imeli v zadnjem letu povprečen donos v višini 2,2 %. Precej bolje so se odrezali starejši vlagatelji, ki so v povprečju dosegli kar 6,9 % donos. Med njimi pa so daleč najboljše donose imeli vla-gatelji iz najstarejše kategorije (ge-neracije baby boom) s povprečnim 8,6 % letnim don-osom.

Razlog za takšno neskladje se po mnenju Da-vida Maja, vodje za poslovni razvoj pri družbi Openfolio, skriva v razporeditvi premoženja. Generacija y je namreč svoje naložbe names-to v sklade in EFT-je, ki omogočajo večjo di-verzifikacijo, raje usmerila v posamezne del-nice, saj so tovrstne naložbe predstavljale kar 61 % njihovega portfelja. A bolj tvegano se je tokrat očitno izkazalo za nespametno po-tezo, saj višji donos ne pomeni vedno drugo ime za višje tve-ganje.Mlajši vlagatelji, ki so po Majevem mnenju bolj nezaupljivi do tradici-onalnih finančnih institucij, so pokazali večje navdušenje nad bitcoinom, ki je v povprečju sestavljalo 3,3 % njihovih portfeljev, medtem ko je bil ta delež pri starejših vlagateljih samo 0,2 %.

“3 odstotki porfelja sicer ne predstavljajo ve-liko,” pove Maj. “A če na to naložbo pogledaš iz špekulativnega vidika, pa je zaradi velike volatilnosti te virtualne valute to vsekakor tvegano početje.“

Brez tveganja ni nagrade – tako vsaj pravi znan pregovor.

5

Starejši premagujejo mlajše na borzi

Bankrot države se zgodi takrat, ko država ne more več odplačevati svojih dolgov in ko novih virov za zadolževanje ne more več pridobiti na trgu oziroma iz proračuna.Prepričanje mnogih investitorjev je, da države zelo redko bankrotirajo. Vendar če pogledamo zgodovino (predvsem večjih razvitih držav), lahko ugotovimo, da bankroti le niso tako redek pojav kot marsikdo misli.

Kronološki pregled bankrotov razvitih držav:1. Nemčija: 1938,19482. Japonska: 1942, 1946-19523. Francija: 8-krat med 1558-1788. Na zadnje v 18124. Italija: 1940. Skoraj znova v krizi 2008-20115. Španija: 1809, 1820, 1931, 1834, 1851, 1867, 1872, 1882 in 1936-1939. Skoraj v krizi 2008-20116. Avstrija: 1938, 1940, 19457. Velika Britanija: 1822, 1834, 1888, 1932

Na spodnjem grafu pa lahko vidimo zahtevano donosnost na 10-letne državne ob-veznice različnih držav v zadnjih 210 letih.

Za vse tiste, ki mislite, da se bankroti držav dogajajo redko

10 držav, kjer korupcija vlada na vsakem koraku …Portal ZeroHedge je objavil zanimivo lestvico 10 najbolj in 10 najmanj koruptivnih držav na svetu, ki so ocenjena na lestvici od 1-10. Na lestvici najbolj koruptivnih spet prednjačijo države tretjega sveta, kot države, ki so bolj ali manj očiščene ko-rupcije, pa velja omeniti predvsem skandinavske države.

Spodaj objavljamo lestvico 10 najbolj in najmanj koruptivnih držav. Poleg naštetih držav so poleg njih napisane tudi skupne ocene, po katerih jih je avtor te raziskave ovrednotil glede na tiste z najmanj in tiste z največ korupcije.

Rang Država Ocena (1 - 10)178 Somalija 1.1176 Afganistan 1.4176 Mjanmar 1.4175 Irak 1.5172 Uzbekistan 1.6172 Turkmenistan 1.6172 Sudan 1.6171 Čad 1.7170 Burundi 1.8168 Ekvatorialna Gvineja 1.9168 Angola 1.9

Rang Država Ocena1 Danska 9.31 Nova Zelandija 9.31 Singapur 9.34 Finska 9.24 Švedska 9.26 Kanada 8.97 Nizozemska 8.88 Avstralija 8.78 Švica 8.710 Norveška 8.6

10 najbolj ‘čistih’ držav

KRATKE NOVIČKE

Pripravil Miha Furlan

6

Kako postati finančni guru brez znanja ekonomije?

Zagotovo ste v življenju vsaj enkrat povprašali za finančni nasvet. Mi vam zagotavljamo, da niste edini. No, kjer pa je povpraševanje, je seveda tudi ponud-ba. Na Zahodu se je s svetlobno hitrost-jo razvilo t.i. svetovanje (samooklican-ih) finančnih gurujev. Pravzaprav lahko finančni guru postanete tudi vi, ne glede na to ali imate ekonomsko znanje ali ne. Ne verjamete? Preberite si naslednji spodnji primer …

Predpostavimo, da imate ravnokar v bazi 1.000 zvestih bralcev, ki dosled-no upoštevajo vaše napotke. Petstotim izmed njih napišete, da bo Krka v pri-hodnjem tednu zrasla za 5%, preostalim 500 pa da bo padla za 5%. Če se zgodi, da se Krka res dvigne za 5 odstotkov, imate za seboj 500 ljudi, ki se sprašuje, kako vam je to uspelo.

Ampak enkrat vsakemu uspe, si mislijo. Isti postopek nato ponovite pri teh 500 ljudeh, ki verjame v vaše točne napove-di. Tako 250-im prav tako napišete, da bo Krka ponovno zrasla za 5 %, ostalim 250-im pa da bo padla.

Če isti proces ponovite še tretjič, 125 ljudi zagotovo misli, da ste Finančni Guru, saj vam je trikrat zapored us-pele pravilno napovedati gibanje tečaja Krke. To pa ne uspe kar vsakomur, mar ne?

Na takšne in podobne finančne zvijače smo vas na Finančnih Trgih konstant-no opozarjali. Zato vam z veseljem sporočamo, da smo uspešno lansirali blog Finančni Guru, s katerim želimo dvigniti nivo finančne izobrazbe. Blog bo namenjen vsem trgovalcem, ki bodo iskali podrobne informacije o trgovan-ju, makroekonomskih napovedi ali pa si bodo zgolj želeli izmenjati informacije.

Brezposelnih več kot 3 odstotke Zemljanov!

Nemška revija Spiegel glede na poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO) ugo-tavlja, da je po vsem svetu že 200 milijonov ljudi brez dela, kar je 27 milijonov več kot pred izbruhom krize.

Med razvitimi državami je le Nemčiji in Avstraliji uspelo, da sta leta 2011 v prim-erjavi z obdobjem pred krizo povečali število zaposlenih. Še posebej so prizadeti mlajši delavci. Pogosto slišimo »na mladih svet stoji« in mladi imajo ideje in znan-ja, ki bodo našo celotno družbo naredili boljšo.

Po zadnjih raziskavah narejenih konec leta 2011 pa je slika zelo zaskrbljujoča. Podatki namreč kažejo, da je čedalje več mladih nezaposlenih in te številke povsod po svetu dosegajo rekordne vrednosti. Izjemno visoko raven imajo prav najbolj kritične države evroobmočja in sicer mladi v Španiji in Grčiji najtežje dobijo za-poslitev. Le redkim evropskih državam pa je uspelo, da so stopnjo brezposelnosti med mladimi potisnila pod predkrizno raven – te izjeme so Avstrija, Nemčija in Švica.

V davčni napovedi najbolj lažejo samski moški, mlajši od 45 let

To so ugotovili v ameriški raziskavi, ki jo je opravilo podjetje DDB Worldwide Communications Group.

64% ljudi, ki so priznali, da so utajili davke in davčni upravi redno prikro-jili resnico o svojem premoženju, so bili samski moški – kar 55% je bilo mlajših od 45 let.

Analitik James Lou je še povedal, da je bolj kot višina prihodkov pri davčnih prevarantih pomembna osebnost.Tisti, ki lažejo davčni upravi, so menda bolj nagnjeni k sumljivemu vedenju tudi na drugih področjih, kot sta iskanje bližnjic v službi ali pa varanje partnerja v domačem okolju.

So pa avtorji raziskave ugotovili še naslednje pikre zanimivosti …

Poleg tega so to ljudje, ki bodo denar, ki so ga najprej nameravali porabiti za

otroke, najbrž porabili zase, bodo raje delali na črno, da bodo dobili še nado-mestilo za brezposelne, blagajničarke v trgovini ne bodo nikoli opozorili, da jim je vrnila preveč denarja, prijatelja bodo prosili, da se izdaja za nekdanjega šefa in jim napiše priporočilo, lagali bodo o prihodkih, da bi dobili socialno pomoč, bodo v restavraciji trdili, da je v hrani las, zaradi česar ne bo treba plačati kosi-la, prav tako pa ne bodo nikoli vrnili na cesti najdene denarnice.

Glavna težava ljudi, ki lažejo v davčni napovedi, pa je po njegovem nesposob-nost ravnanja z denarjem.

42% tistih, ki lažejo v davčni napovedi je namreč priznalo tudi, da so le korak od finančne katastrofe, saj bi do nje prišlo že, če bi delodajalec nekaj dni zamudil z izplačilom plače. Prav tako se je izkazalo, da so to ljudje, ki jim je varčevanje nepotrebno zapravljanje časa.

“Živijo po načelu, zakaj ne bi za-pravil, kar imam, o pojutrišnjem bom razmišljal, ko bo treba,” meni Lou.

7


OSREDNJA TEMA: ŠVICARSKI FRANK

8

Kako močno vas bo po žepu udarilo posojilo v “švicarjih”?

Luka Gubo, Uroš Bric, Klemen Furlan

Za spletni portal Siol.net je naš vodilni analitik Luka Gubo objavil za-nimiv prispevek glede nedavnega porasta švicarskega franka in vpliva na posojila, najeta v švicarskih frankih.

Zakaj ima dogajanje v Švici vpliv na vašo denarnico?

Če ste pred sedmimi leti najeli posoji-lo v švicarskih frankih, ste po sedmih letih odplačevanja še vedno enako zadolženi.

Vse, kar ste do zdaj banki odplačali za nakup svoje nepremičnine, je prepro-sto izginilo. Kot da ne bi v tem času ničesar odplačali. Pa čeprav vam je banka vsak mesec od plače odtrgala občuten znesek. Zakaj?

Včeraj so iz centralne banke v Zü-richu sporočili, da ne bodo več bra-nili razmerja 1,2 franka za evro. To razmerje so uvedli septembra 2011, ko so želeli zavarovati švicarsko gos-podarstvo pred predragim frankom – švicarski izdelki bi bili v tujini pre-dragi, zato bi jih švicarska podjetja prodala manj.

Koliko me bo bolelo, če imam posojilo v “švicarjih”?

Zaradi višje vrednosti franka se bo mesečni obrok odplačevanja poso-jila marsikateremu Slovencu močno povišal. Vsi, ki so posojila najemali v švicarskih frankih zaradi privlačnejših obrestnih mer še v času pred krizo, so lahko redno spremljali, kako se jim mesečni obrok povišuje.

Tokrat bo obrok višji približno še za dodatnih 15 odstotkov.

Črni scenarij

Po sedmih letih odplačevanja ste še vedno dolžni približno 50 tisoč evrov, čeprav ste plačali že krepko več kot 30 tisoč evrov obresti. Dodatno na vas negativno vpliva tudi nižja vrednost nepremičnine, ki ste jo za to posojilo zastavili. Da bi bil scenarij res popol-noma črn, pa obstaja velika verjetnost, da ste v času krize izgubili službo in ste trenutno brezposelni. Odločitev ni več videti tako dobra, kajne?

Švicarski izvozniki trpijo

Tudi privlačnost oziroma konku-renčnost švicarskih proizvodov in storitev se je danes močno zmanjšala. Direktorji izvoznih podjetij so nad ukrepom SNB ogorčeni – sprva jim centralna banka sporoči, da ne bo potrebno zavarovanje medvalutne-ga tveganja, saj bo centralna banka pustila valutno razmerje pri 1,2 franka za evro, nato pa si čez noč premisli

Privlačnost nižjih obrestnih mer je bila zelo zavajajoča – kljub nižjim ob-restnim meram v vsem obdobju med letoma 2008 in 2015 se je v povprečju posojilojemalcem mesečni obrok povišal za 40 odstotkov, kolikor je narasla vrednost franka v primerjavi z evrom.

Če ste leta 2008 v švicarskih frankih najeli za 50 tisoč evrov posojila za 20 let pri triodstotnem pribitku nad šestmesečno obrestno mero li-bor, ste vedeli, da boste ob koncu odplačevanja posojila banki poplačali približno 79 tisoč evrov (50 tisoč ev-rov glavnice in še obresti).

Draga zmota

Ob začetku krize, ko so temeljne ob-restne mere začele padati, se vam je verjetno zdelo, da je najem posojila v drugi valuti z nižjo obrestno mero, ki še pada, odlična odločitev. Vendar ste bili, kot ogromen delež posojilojemal-cev v tistem času, kmalu postavljeni na realna tla.

Ob koncu leta 2011, štiri leta po naje-mu posojila, ste že odplačali del poso-jila, vendar ste bili banki dolžni več, kot ste si od nje izposodili.

Kako je to mogoče? Vrednost franka je do takrat narasla že za 20 odstotkov, kar je pomenilo, da je glavnica skupaj z obrestmi zdaj za 20 odstotkov večja kot ob najemu posojila.

9

ka za evro. Ko je evro proti franku pričel upadati, so trgovci hitro ugoto-vili, da so njihove pozicije krepko v rdečem. Med borzniki se govori, da so določeni alternativni skladi izgubili po nekaj deset milijonov evrov v ne-kaj minutah, saj so uporabljali ogrom-no vzvoda, ki lahko poviša dobičke, seveda pa poveča tudi izgube.

Zakaj je bilo za nakup hiše ugodno vzeti posojilo v “švicarjih”?

Ko ste v letih 2005–2008 kupovali nepremičnino, je bilo ugodno vzeti posojilo v “švicarjih”. Zakaj? Ker je bila obrestna mera za to posojilo občutno nižja kot za posojilo v evrih.

To pomeni, da bi ob nespremenjenih razmerah banki vrnili manj denarja, kot če bi posojilo vzeli v evrih.

Kako pa poteka posojilo v “švicarjih” za Slovence, ki smo v evroobmočju, velika večina pa nas ima prihodke v evrih?

Če je nepremičnina – hiša, stanovan-je, vikend – stala sto tisoč evrov in vam je bila banka pripravljena dati sto tisočakov posojila za, na primer, 20 let, bančni svetovalec pa vas je prepričal, da je posojilo ugodnejše v “švicarjih”, ste teh sto tisoč izposojen-ih evrov zamenjali v “švicarje”. Torej: sto evrskih tisočakov posojila ste v banki prodali/zamenjali za švicarske franke in tako dobili znesek 160 tisoč “švicarjev”. Tako je bilo leta 2006. Leta 2007 je bil ta znesek 165 tisoč “švicarjev”.

Nato pa se je spremenil tečaj: leta 2012 vaših 160 tisoč frankov posojila ni bilo več vrednih sto tisoč evrov, temveč 133 tisoč evrov in včeraj ste bili banki dolžni že 156 tisoč evrov. Vi pa ste si ob nakupu nepremičnine od banke izposodili zgolj sto tisoč ev-rov …

in povzroči potencialno recesijo, saj se bo povpraševanje po švicarskih proizvodih in storitvah zmanjšalo. Po ocenah banke UBS se bo gospodar-ska aktivnost v Švici zmanjšala za pet milijard oz. 0,7 odstotka BDP.

Trpijo tudi upravljavci hedge skladov

Ogromno trgovcev z valutami je bilo prepričanih, podobno kot vsi ostali (ekonomisti, analitiki, podjetniki), da bo SNB vztrajala pri ohranjanju vrednosti franka. Ob tem bi lahko prišlo do kratkoročnih poskokov v razmerju EUR/CHF, kar so želeli ti trgovci izkoristiti z nakupovanjem evra v frankih pri vrednosti 1,2 fran-

????



10

Šokantno presenečenje – kaj se dogaja s švicarskim frankom?


Presenečenja se niso ravno razveselili švicarski izvozniki, niti ne upravlja-vci hedge skladov, ki so bili prepričani, podobno kot vsi ostali (ekonomisti, anali-tiki, podjetniki), da bo švicarska central-na banka (SNB) še naprej vztrajala pri ohranjanju vrednosti franka.

Presenečenje pa je bo udarilo po žepih tudi mnoge Slovence, ki imajo najete kredite v švicarskih frankih. Precej Slovencev ima namreč stanovanjska posojila v frankih in tem se je dolg praktično čez noč povečal za približno 15 %. Seveda Slovenija pri tem ni edina, precej na slabšem so številne balkanske države in države Vzhodne Ev-rope.

Za primerjavo – v Sloveniji je slabih 10% vseh najetih posojil, denominiranih v švicarskih frankih, na Poljskem se ta številka, verjeli ali ne, približa 46 odstot-kim. Ali povedano drugače, v povprečju je od vseh skupnih posojil vsak deseti Slo-venec najel posojilo v švicarskih frankih. Na Poljskem je ta številka še višja, saj naj bi tako vsak drugi Poljak imel posojilo na-jeto v švicarskih frankih.

Švicarska centralna banka (SNB) je tako prenehala branit mejo 1,20 pri razmerju EUR/CHF. Švicarski frank je posledično takoj poskočil in dosegel trenutno razmer-je 1,02 (vmes je razmerje upadlo celo na 0,86). Po prvih katastrofalnih minutah se je ustalil nekje 15 % višje kot prej.

In razlogi?Pritiski na švicarsko centralno banko (SNB) so se večali zaradi bega ruskega kapitala v švicarske banke ter predvsem zaradi pričakovanja o kvantitativnem sproščanju Evropske centralne banke, ki naj bi povzročilo nadaljnji padec evra. O spopadu titanov (ECB vs. SNB) smo že pisali , eden izmed glavnih razlogov za to, da je švicarska centralna banka ukinila minimalni tečaj 1,2 franka za evro, pa je, ironično, evropska centralna banka.

Zaradi pričakovanj, da bo ECB v prihod-njih tednih začela odkupovati državne ob-veznice na sekundarnem trgu (kvantitativ-no sproščanje), so prodajni pritiski na evro vedno močnejši. To pomeni, da je morala SNB tiskati vedno več frankov, da je lahko odkupila devize in s tem ohranila vrednost franka. S tem se je bilanca centralne banke močno povečala in presegla 60 odstotkov BDP, kar je največ izmed vseh centralnih bank razvitih gospodarstev.

Ocenjujejo, da ima SNB za kar 500 mili-jard evrov sredstev v tujih valutah v svoji bilanci. To pomeni, da je imela samo včeraj okoli 70 milijard evrov izgube.

Švicarji se lahko zastonj zadolžujejoEden izmed stranskih učinkov ukre-pa SNB se odraža v močni pocenitvi stroškov zadolževanja Švice. Ne samo, da si lahko Švica na trgu izposodi denar zelo poceni, celo plačajo ji za izposojo, saj so zahtevani donosi na državne obveznice negativni.

To ni tako presenetljivo, saj se je tudi Nemčija lahko zadolževala po negativni obrestni meri, bolj presenetljivo je to, da se lahko po negativni obrestni meri zadolži za nadaljnjih devet let (Nemčija ima zastonj zadolževanje le za štiri leta).

Ukrep SNB je močno presenetil vse borzne igralce, od trgovcev z valutami, kot tudi analitike in ekonomiste. Pričakovanja so bila, da bo SNB ohranila mejo 1,20 nespre-menjeno, saj ima Švica veliko težav z deflacijo, kot je razvidno na spodnjem grafu.

11

VPRAŠANJE BRALCA: “Zakaj se je

zgodila ta ‘kalvarija’ s frankom, kdo je krivec?”

Na nas se je obrnil bralec Tomaž, ki je zgrožen nad zadnjimi dogajanji s švicarskim frankom. Bralcu naj bi se namreč zaradi nenadnega dviga franka obrok posojila iz 520 evrov dvignil na več kot 600 evrov.

Razjarjen vneto išče razlago, zakaj je do česa takšnega prišlo in zakaj je la-hko švicarska centralna banka kaj takega sploh dopustila. Njegova vprašanja na-vajamo spodaj, skupaj z našo razlago in odgovori.

Kako so lahko vse to dopustili, kdo je kriv za nastalo situacijo?

Mnogi mediji so že pred časom opozorili, da lahko za nastalo situacijo s švicarskim frankom prej krivimo evropsko centralno banko (ECB) kot pa švicarsko centralno banko (SNB).

Britanski časnik Guardian je kot glavni razlog za odločitev švicarske centralne banke navedel politiko ECB-ja oziroma napovedano kvantitativno sproščenje v evro območju.

Napovedana poteza ECB-ja je namreč švicarsko centralno banko še bolj stisnila v kot, saj na ta način oteži oziroma skoraj onemogoči ‘branjenje’ položaja franka, zato se je švicarska centralna banka odločila, da popusti že zdaj in opusti nes-miselno vzdrževanje franka naparm evra pri razmerju 1,2. S tem si je namreč samo podaljševala agonijo in si večala izgubo.

Zakaj je SNB imela izgube z držanjem razmerja evro/franka na 1,2?

Švicarska centralna banka (SNB) ima ogromno bilanco – v velikosti kar 85% BDP, kar je največ izmed vseh večjih svetovnih centralnih bank. Za razliko od denimo ameriške centralne banke (FED), ki ima na svoji bilanci državne in hipotek-arne obveznice v lastni valuti, ima SNB na bilanci ogromen delež obveznic v tujih valutah, predvsem v evrih.

Ker je vrednost evra proti franku upadla, je posledično upadla tudi vrednost teh naložb na bilanci SNB. Posledično ima zato SNB iz dneva v dan večjo izgubo in jasno je bilo seveda, da večno ne bo vz-trajala pri teh enormnih izgubah, ki jih je držanje franka na tak način ustvarjalo.

Obstaja pa tudi drug razlog …

Pri odločitvi SNB-ja je veliko vlogo odigral tudi nekonvencionalen sistem lastništva te centralne banke. Švicarska centralna banka je v večinski lasti švicarskih kantonov, ki na SNB pritiskajo ne samo, da ugodijo zahtevam gospo-darstva, ampak tudi da izplačajo čim višje dividende, ki gredo v lokalne proračune. Poznavalci menijo, da so v SNB popustili političnim pritiskom in so zaradi tega sprostili omejitev na paru EUR/CHF.

Na drugi strani pa naj bi bilo kar 45 % lastništva v zasebnih rokah (ki iz tega naslova prav tako radi dobijo dividende). Tudi ti lastniki imajo pravico do divi-dende, ki pa je omejena na 6%.

Delnica ima konstantno vrednost in se ne spreminja, tako da delnica deluje bolj kot obveznica. Kljub temu, da je v preteklosti SNB naredila ogromno dobička, tega ni smela izplačati posameznikom v obliki dividend, saj opravlja javno funkcijo in gredo presežki zato v proračun.

Tako ena kot druga skupina lastnikov pa ni bila pripravljena več sprejemati izgubo, zato so se odločili za to drastično poteza. Seveda pa kritiki opozarjajo, da bi bil padec lahko precej bolj blag, če bi se SNB lotila tega bolj ohlapno oziroma z večjo mero previdnosti.


NEPREMIČNINE

12

Cene kvazi padajo, za nas pa je še kar predrago … bomo dno dočakali?

Uroš Bric

Govorimo o ničemer drugem kot o slovenskih nepremičninah. Pri katerih pa tako ali tako ni nič novega. Trg je namreč še ved-no bolj kot ne mrtev.

Kupci bodisi nimajo denarja bodisi čakajo še na boljše čase, da bi kupovali še ugodneje, čeprav na drugi strani marsi-kateri poznavalec zatrjuje, da so trenutno cene slovenskih nepremičnin že kar solidno okleščene.

Pa poglejmo najprej številke …

Slovenske nepremičnine se cenijo že tretje leto zapored. Promet s stanovan-jskimi nepremičninami se je v Slo-veniji rekordno skrčil, saj je bilo v primerjavi z letom 2012 število pro-danih hiš in stanovanj v letu 2013 nižje za kar 12 odstotkov, kar med drugim nakazuje, da se nepremičninski trg počasi bliža dnu – nekateri drzni celo napovedujejo, da bo dno doseženo že letos.

Leto 2013 najskromnejše vzadnjih 5 letih

V poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2013 v Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) ugotavljajo, da je bilo v letu 2013 prvič po letu 2009 prodanih manj kot 10.000 stanovanjskih nepremičnin, od tega 6011 stanovanj in 3504 hiš. Za primerjavo – leta 2013 je lastništvo rabljenih nepremičnin zamenjalo približno toliko lastnikov kot leta 2009.

Nič čudnega torej, da marsikdo zdaj še bolj nestrpno čaka, da bodo cene stanovanj postale realnejše in dosegljivejše. Mnogi pri tem seveda računajo tudi na številna zaplen-jena stanovanja, na katerih trenutno

‘sedijo’ banke, ali pa se neuspešno poslužujejo nakupov prek javnih dražb.

Veliko stanovanj naprodaj, problem je cena

Ta hip se v Sloveniji prodaja več kot 15 tisoč stanovanj, samo v Ljubljani pa se povprečna cena nakupa novo-gradenj giblje v povprečju okoli do-brih dveh tisočakov na kvadratni me-ter, medtem ko je rabljena stanovanja možno kupiti tudi ceneje.

Toda kljub temu, je očitno večina prepričana, da so cene še vedno pre-visoke. Največ dogajanja je ravno na trgu rabljenih stanovanj. V Ljubljani na primer se trenutne cene gibljejo med 1.5000 – 2.000 evrov za kvadrat-ni meter.

Za koliko bi morale cene še upasti, da bi se kupci zganili?

Tudi če bi cene upadle še za nadaljnjih 20 odstotkov, ne bi to takoj pomenilo, da bi slovenski nepremičninski trg oživel. Priložnosti so namreč vedno in v vsakem trendu.

Če prosta sredstva imate in razmišljate o nakupu nepremičnine, ni odveč poiskati ugodne priložnosti, saj se lah-

ko zgodi, da do želenih dodatnih pad-cev na slovenskem nepremičninskem trgu morda sploh ne bo prišlo. Namreč vsakemu upadu in dnu, vsaj v teoriji, prej ali slej sledi preobrat – kdaj, kje, kako, najbrž ne ve nihče, kajti to se bo v Sloveniji zgodilo prvič.

Lahko pa si na to vprašanje odgovorimo iz drugega zornega kota …

Tudi znotraj padcev vedno obstajajo primeri absurdno visokih cen. Kot je na primer lanski primer najdražje pro-danega stanovanja. Najdražje prodano stanovanje v letu 2013 je bilo trisobno stanovanje v središču Ljubljane, zgra-jeno leta 2005. Prodano je bilo, sku-paj z dvema parkirnima mestoma, za neverjetnih 6.200 evrov za kvadratni meter.

Če je po tej ceni nekomu v času največjega mrtvila dejansko uspelo prodati, zakaj ne bi tudi vam kot kup-cu najti podobno ponudbo, ki bo daleč bolj ugodno kot je povprečje na trgu?

ZADOLŽEVANJE

13

5 napotkov za 70 odstotkov Slovencev, ki še nimajo ‘pufa’

Uroš Bric

GfK je v sklopu raziskave Finančni omnibus pred kratkim ob-javila zanimivo statistiko, povezano z zadolževanjem Slovencev. Trenutno ima slabih 30 odstotkov Slovencev najeto posojilo, kar pomeni, da skoraj vsak tretji Slovenec banki dolguje denar (kar nekateri poimenujejo kar novodobno suženjstvo!). Še več, od tretjine zadolženih Slovencev ima več kot 10 odstotkov vprašanih t.i. ‘superpožrešna’ posojila, ki predstavljajo 40 ali več odstotkov celotnih mesečnih prihodkov.

Kako se torej zadolžiti, da bomo mi pokopali dolg in ne on nas?

Za začetek si spodaj preberite 5 napotkov, ki jih morate upoštevati, preden najamete kredit …

1.) Za katero stvar ste se zadolžili?

Razlika je, če se nekdo zadolži zato, da bo kupil superšportnega ferrarija ali pa zato, da si financira študij na Oxfordu. Ferrari bo namreč skozi čas svojo vrednost samo še izgubljal, medtem ko nam bo izobrazba na Ox-fordu koristila na dolgi rok. Z dobro izobrazbo in razgledanostjo je lažje priti do virov, ki nam prinašajo denar, več denarja pa se pretvori v plačan kredit.2.) Koliko potrošite?

Če ste torej zadolženi za stvar, ki vam bo skozi čas prinesla dobiček, potem se je potrebno ukvarjati s tem, kako bomo kredit poplačali. Znani finančni nasvet pravi, da je zdrav kredit tisti, za katerega namenimo do 30 odstot-kov svojih mesečnih dohodkov. Če za poplačevanje namenjamo več denarja, potem nas to lahko tepe v prihodnosti

– zato je potrebno čimbolj zmanjšati odhodke.

3.) Previdno izberite vrsto posojila

Večina ljudi porabi več časa, da se odločijo, kaj bodo jedli, kot pa za posvet z bankirji glede kredita. Oborožite se s čim večimi informaci-jami. Veliko ljudi ima slabe kredite, ki jih nato skušajo poplačevati z novo zadolžitvijo, kar se ponavadi izkaže za jamo brez dna.

4.) Ko imate denar, plačajte

Pri mnogih kreditojemalcih je prisot-na plačilna nedisciplina. Pridejo do neke količine denarja, ki pa je nočejo “porabiti” za plačilo kredita, pač pa se raje odpravijo na počitnice. Takšno obnašanje hitro postane navada, zato se držite pravila v naslovu.

5.) Izogibajte se kreditnim karticam in podobnemu zlu

Če ste že zakreditirani, potem je na-jbolj nespametna stvar, ki jo lahko naredite, ta, da se z uporabo kredit-nih kartic še bolj zadolžite. Zopet se boste znašli v vrtincu, kjer se boste morali odločati med tem, kateri kredit poplačati najprej.

MALA ŠOLA INVESTIRANJA

14

Kako pripraviti portfelj na slabe in dobre čase?

Luka Gubo

V dobrem in slabem

Upravljalec največjega in enega na-jbolj uspešnih hedge skladov, Ray Dalio, je razvil t.i. koncept portfelja za dobre in slabe čase (all weather portfolio). Štirim različnim mak-roekonomskim stanjem je razdelil enako utež (25%) in pogledal, kat-ere naložbe imajo ob danih situaci-jah najvišje donose. Torej ne glede na to v kakšnem makroekonomskem okolju smo, bo takšen portfelj vedno imel dobre donose – ravno zaradi pravilne razporeditve sredstev.

Njegov koncept deluje sledeče:

Prvo makroekonomsko stanje je stan-je vedno višje gospodarske rasti, v kateri imajo najboljše donose naložbe v delniške trge, surovine itd. Na drugi strani so t.i. spreadi (razlike) med ob-veznicami držav v razvoju in razvitih držav ter spreadi med podjetniškimi obveznicami in ameriškimi obvezni-cami.

Drugo makroekonomsko stanje je naraščajoča inflacija (brez višje gospodarske rasti). V takšnem okolju je donosnost najvišja pri inflacijsko zaščitenih obveznicah, surovinah in

Klasična teorija investiranja pravi, da je najboljši način alokacije sredstev med naložbami t.i ‘60/40 portfelj’: 60% alociranega v delniške trge in 40% v obvezniške trge.

Vendar se je ta alokacija v praksi izkazala kot preveč tvegano glede na donose, ki jih prinese – kar 80% volatilnosti tega portfelja prinesejo delniški trgi, le ostalih 20% pa obveznice.

V praksi je zato vse bolj popularna alokacija sredstev, ki temelji na ugotovitvah akademikov, da na donosnost trgov vpliva več faktorjev.

razliki med obrestnimi merami ob-veznic držav v razvoju in razvitih držav (mišljeno predvsem na ZDA).

Tretje makroekonomsko stanje je padajoča gospodarska rast. V tem okolju imajo najvišje donose državne obveznice (varnih razvitih) držav in inflacijsko zaščitene obveznice.

Četrto makroekonomsko stanje je pa čas zmanjševanja inflacije.Takrat so donosi najvišji pri delnicah in ob-veznicah.

Torej, če konstruiramo portfelj, ki bo enakomerno izpostavljen vsem štirim možnostim, lahko na dolgi rok pričakujemo majhno volatilnost port-felja (naše izgube ne bodo velike) in hkrati relativno dobre dolgoročne do-nose.

In če gremo konkretno v sestavo naložb …

Po konceptu portfelja za dobre in slabe čase v delniške trge investi-ramo približno 20%, v obvezniške sklade držav v razvoju 15%, v surovine (z malce večjo izpostav-ljenostjo plemenitim kovinam) tudi 15%, v podjetniške obveznice 5%,


15

v obvezniške sklade razvitih držav 25% in v inflacijsko zaščitene ob-veznice preostalih 20%.

Primer portfelja za dobre in slabe čase:

● 20% investiramo v SPY (ameriški delniški indeks)● 15% v EMB (obvezniški sklad držav v razvoju)● 15% v GLD (zlato)● 5% v HYG (podjetniške obveznice)● 25% v BOND (obvezniški sklad razvitih držav)● 20% v TIP (inflacijsko zaščitene obveznice)

Takšna razmerja med investicijami so optimalna, ne glede na vrednost port-felja. Zgoraj opisano kombinacijo investicij lahko dosežete tako z 10 tisoč evrov kot tudi s 100 tisoč evrov. Povprečni donosi v zadnjih desetih letih so bili nadpovprečni (9,2%), še pomembneje je pa razmerje med donosi in volatilnostjo portfelja zelo visoka (razmerje Sharpe 1,42).

Na spodnji sliki lahko vidimo gibanje indeksa S&P500 v modri, portfelj za dobre in slabe čase v oranžni in per-manentni portfelj po definiciji Harry-ja Browna v zeleni.

RAZKRIVAMO

16

‘Šokantna’ resnica o analitikih …V nedavnem prispevku je eden izmed blogerjev Wall Street Journala objavil zanimiva dejstva, ki za marsikat-erega investitorja niso presenečenje.

Izpostavil je 3 ključna dejstva, zaradi katerih mora vsak investitor dobro premisliti, preden upošteva nasvet analitika in se divje poda v nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev na podlagi priporočila analitika.

1. Analitiki napovedujejo zaradi številk na plačilni listi, ne zaradi vas

Kakorkoli obrnemo ‘plemenito’ delo, ki ga imenujemo izdelava analize, je na koncu pomemben izplen. Napovedi anali-tikov v okviru izdelanih analiz mora ‘ku-piti’ čim več strank, če želi zaslužiti plačo oziroma honorar.

Kupec analize (pa naj bo to bogati vla-gatelj, hedge ali vzajemni sklad, borzna hiša itd.) pa na drugi strani ne želi z naku-pom pridobiti suhoparne številke oziroma dolgočasna ter dolga poročila. Želijo ku-piti magično zgodbo, ki se bo uresničila, želijo kot prvi izvedeti skrivnosti oziroma posredno imeti interne informacije, da je neko podjetje vredno nakupa, skratka z na-kupom želijo pridobiti same pozitivne in-formacije in pridobiti konkurenčno pred-nost pred ostalimi borznimi udeleženci.

Tega dejstva se analitiki še predobro za-vedajo, zato mnogi v svojih analizah zaradi boljše prodaje poudarjajo ‘insider-ske’ detajle in spretno napihujejo rezultate analize, s katerimi naj bi klienti pridobili prednost pred ostalimi udeleženci na trgu.

2. Analitiki pravzaprav nimajo pojma

Več različnih raziskav je potrdilo to, kar marsikdo že ve – napovedi analitikov se pogosto izkažejo za popolnoma zgrešene. To je na primer pokazala raziskava med blogerskimi analitiki, ki so jo opravili v prelomnem borznem letu 2009. Ko so av-torji študije pregledovali napovedi anali-tikov in jih primerjali z dejanskimi po-datki, so presenetljivo ugotovili, da je bilo v povprečju več kot 60% popolnoma zgrešenih napovedi (torej zgodilo se je ravno nasprotno).

3. Analitiki so samo ljudje, ki se ravno tako obnašajo čredno

Tako kot vlagatelji so lahko tudi anali-tiki marsikdaj pretirano evforični ali pretirano pesimistični. Dokazano naj bi se tudi analitiki obnašali čredno, saj s svojimi napovedmi oziroma analizami marsikdo ne želi odstopati od standard-nih in pričakovanih napovedi, čeprav njegove analize lahko kažejo drugače. V času pred izbruhom finančne krize naj bi vsak peti analitik v ameriških bankah kritiziral stanje ameriškega bančnega sek-torja, a so istočasno v času optimizma in borznega bika v javnosti podajali nakupna priporočila za delnice ameriških bank.

Kakorkoli že, dobro je poznati vsa dejstva, preden se odločite upoštevati njihovo na-poved, nasvet, priporočilo itd. Na koncu la-hko namreč vsak vlagatelj krivi le sebe.

Miha Furlan

Najbolj odmevna in poznana raziskava pa je zagotovo študija spletnega portala CXO Advisory, kjer so zbrali več kot 6.000 borznih napovedi 60 različnih stro-kovnjakov, med katerimi so bili na primer ugledni Marc Faber, Jerremy Grantham, Jim Cramer, Bill Gross, Gary Shilling in drugi.

Pri tem so želeli preveriti, kako natančne so bile napovedi teh strokovnjakov glede na dejansko ugotovljeno stanje. In re-zultati? Le slaba tretjina obravnavanih strokovnjakov je pravilno napovedala več kot 50 odstotkov dogodkov, napovedi preostalih analitikov pa so bile bolj ali manj zgrešene. Več možnosti za zaslužek bi imeli, če bi se za neko investicijo naključno odločili (po občutku, ugibanju), kot pa če bi upoštevali napovedi preosta-lih analitikov, ki so imeli slabe napovedi.

Seznam najbolj uspešnih ‘napovedovalcev prihodnosti’:

Zlate modrosti prekaljenih borznih mačkov

Luka Gubo

Povedati nekaj ‘pametnega’ ob koncu borznega leta je zvezda stalnica. Izpostavljamo ne-kaj najboljših citatov, ki so bili izrečeni ob iztekajočem letu 2014:

1. Govoriti frazo “pohlepen bom, ko bodo drugi prestrašeni” je mnogo lažje, kot to v resnici tudi početi.

2. Ko večina ljudi pravi, da si želijo postati milijonarji, to v resnici pomeni “želim si zapraviti milijon evrov“, kar je pravzaprav popolno nasprotje od postati milijonar.

3. Obstaja razlika med “napovedal je padec trgov v letu 2008” in “napovedal je padce trgov, eden od katerih se je zgodil v letu 2008“. Pomembno je poznati to raz-liko, ko hvalite določene vlagatelje.

4. Znani vlagetelj Nick Murray je nekoč dejal: “Časovno napovedovanje do-godkov na trgu je igra za bedake, medtem ko je čas na trgu vaša največja naravna prednost.” Zapomnite si to naslednjič, ko boste spet hoteli svoj denar hitro pobrati iz vaših naložb.

5. Napoleonova definicija vojaškega genija je bila: “Človek, ki lahko naredi povprečno stvar v času, ko vsi okrog nje-ga norijo.” Enako velja pri investiranju.

6. Vlagatelji se oklepajo ideje da je poštena cena za delnico, tista ki so jo za-njo sami plačali. To pa je ena od najbolj pogostih in nevarnih posplošitev kar jih obstaja. “Ljudje ne dobijo kolikor želijo, oziroma kolikor pričakujejo od trgov, dobijo toliko kolikor si zaslužijo,” je za-pisal Bill Bonner.

7. Po podatkih banke JP Morgan je 40% delnic, ki kotirajo na borzi od leta 1980, utrpelo tako imenovane “katastro-falne izgube” – vrednost je delnicam upadla za vsaj 70% in se nikoli ni vrnila na prejšnje nivoje.

8. Izraz “recesija z dvojnim dnom” je bil po podatkih Googla, med leti 2010 in 2011 v medijih uporabljen 10,8-mili-jonkrat. A do tega v letu 2010 nikoli ni pršlo. Med leti 2006 in 2007 praktično ni bilo omembe izraza “finančni zlom“. A je do njega vseeno prišlo. Podobno zgodbo lahko najdemo praktično vsako leto.

9.Vlagatelji želijo verjeti v nekoga. Napovedovalci želijo preživeti. Ena od teh skupin bo na koncu razočarana. Mis-lim, da veste katera skupina bo to.

10. Indeks S&P 500 je leta 2009 pridobil 27% vrednosti – leto je bilo za vlaganje odlično. Vseeno pa je bilo po raziskavi družbe Franklin Templeton kar 66% vlagateljev prepričano, da so indeksi tisto leto izgubljali vrednost. Dojemanje in realnost sta lahko včasih oddaljena svetova.

11. Indeks ameriških delnic se je med leti 1928 in 2013 povečal za dvatisočkrat, vendar pa je bilo v tem času več kot 20 obdobji, ko se je cena indeksa znižala za vsaj 20%. Ljudje bi se manj bali volatilnosti, če bi vedeli, kako pogos-to prihaja do nje.

12. Upravitelji 25 največjih hedge skladov v ZDA so v letu 2013 zaslužili 21,2 milijardi dolarjev, njihovi povprečni donosi pa so znašali 9,1%. V primerjavi s tem so indeksni skladi v istem letu prines-li 32,4% donose. Koliko smisla ima po-tem aktivno poseganje na borzi, če niti ne premaga pasivnega držanja?

13. . Svoje največje prihodke je Warren Buffett ustvaril, ko so bili trgi precej manj konkurenči kot so danes. Zelo vprašljivo je, če bo komu uspelo preseči njegov 50 let star rekord.

14. Najbolje podjetje na svetu, ki bi ga vodila najbolj sposobna uprava, je lahko še vedno zanič naložba, če jo kupu-jete ob napačnem času.

15. Zapomnite si kaj je Buffett dejal o napredku: “Najprej pridejo inova-torji, nato sledijo posnemovalci, tem pa sledijo idioti.”

BORZA

17

RAZKRIVAMO

18

Nekaj milisekund, ki loči milijonarje od poražencev

Matej Krašovec

Na borzah dandanes trguje-jo izjemno hitri računalniki, ki merjeno v milisekundah ločijo dobre od najboljših trgovcev na svetu. In prav hitrost na koncu odloča o tem, kdo iz igre odide kot zmago-valec z velikim zaslužkom.

In tisto, kar je še bolj za-nimivo – v povprečju naj bi tako svetovnih borzah kar 7 od 10 trgovalnih potez na-redil vnaprej sprogramiran računalnik in ne človek, bro-ker ali kdo drug, ki stavi na rast oziroma padec nekega finančnega instrumenta.

Za tiste, ki ne veste o čem točno pišemo …

Gre za tako imenovani ‘high frequen-cy trading‘ (v slovenščini imamo izraz visoko frekvenčno trgovanje oziroma kratica HFT). Gre za obliko trgov-anja, ki uporablja superračunalnike in zapletene algoritme. Vse moči so tako uperjene v avtomatizacijo in hitrost – boj za ugodno pozicijo in potencialni zaslužek se tako meri v milisekundah.

V finančni skupnosti sta nastala dva kampa – tisti, ki zagovarjajo vi-soko frekvenčno trgovanje (HFT) in tisti, ki so proti. Prvi pravijo, da HFT povečuje likvidnost trgov in jih dela bolj učinkovite, medtem ko so argumenti druge skupine, da HFT povzroča t.i. “Flash Crash” (zelo hitre padce cen) in ogroža celoten trg s tem, da ga naredi manj stabilnega.

Zakaj je ta prednost, merjena v milisekundah, za marsikoga tudi sporna?

Mnogi so namreč prepričani, da v tem primeru ne gre za veščino ali hitrost, ampak nelegalno prednost na trgu, ki bi morala biti sankcionirana. Za ostre nasprotnike je predvsem sporno to, da je pri nekaterih pomembnih novic v zameno za plačilo možno dobiti infor-macije pred ostalimi.

V zvezi s tem je bil odmeven pred-vsem primer objave podatkov o potrošnikih. Izvajalcu te raziskave (Univerzi v Michiganu) je servis za distribucijo podatkov Reuters plačal zajeten kup denarja, da lahko te po-datke naprej prodaja tistim, ki želijo predčasen dostop do teh podatkov pred ostalo javnostjo.

Ni hiter samo tempo življenja, danes se bolj hitro kot kdajkoli prej odvija tudi borzni svet. Statis-tika poroča, da naj bi kar 70% vseh transakcij na ameriških delniških trgih opravili računalniki z vnaprej sprogramiranimi algoritmi.

VPRAŠANJA BRALCEV

19

VPRAŠANJE BRALCA: Najem ali nakup nepremičnine? Ali pa kar nekaj vmes …

Uroš Bric

Po tehtnem premisleku in konkretnih izračunih se bralec Igor ni znal odločiti – po eni strani je bil denar za najemnino po njegovem mnenju stran vržen denar, na drugi strani pa je izračunal, da je hipotek-arno posojilo za nakup stanovanja prepro-sto predrago, saj bi po njegovem izračunu preplačal stanovanje za več kot 50 odstot-kov glede na vrednost stanovanja.

Toda pred kratkim mu je znanec predlagal naj razmisli o vmesni možnosti – najem nepremičnine z možnostjo kasnejšega odkupa. In tako je dobil na mizo dobil mamljivo ponudbo in sedaj z ženo na-meravata kupiti stanovanje v obliki na-jema za nakup (ang. ‘rent-to-buy’). Ob sklenitvi takšne pogodbe je nepremičnina pravzaprav prodana, le da kupnina priteka počasi in v daljšem časovnem obdobju.

Ponudba je bila za bralca Igorja sledeča – za nakup 70 tisoč evrov vredno stanovan-je morata plačati 20% pologa vrednosti stanovanja (torej 14 tisoč evrov), preo-stalih 80% kupnine pa se plača v obliki najemnine najkasneje po preteku 7 let. Bralec Igor si je prav tako izpogajal, da se mu celotna najemnina šteje v potencialno kupnino, trenutno pa plačuje 650 evrov mesečne najemnine.

Zdaj pa ga zanima, ali se je odločil prav in kaj bi mu še svetovali, če bi se mi znašli v njegovem primeru.

V zadnjem času smo na Finančnih trgih zasledili kar nekaj tovrstnih primerov poskusa prodaje nepremičnine v obliki najem za nakup (ang. ‘rent-to-buy’). Po naših ocenah gre porast te oblike nakupa nepremičnine pripisati predvsem želji prodajalcev, saj se jim glede na mrtvilo na slovenskem nepremičninskem trgu bolj splača, da se lotijo prodaje na takšen način, kot pa da imajo prazno stanovanje.

Na naše uredništvo je pred kratkim priromalo zanimivo vprašanje bralca Igorja, ki se je znašel pred dilemo glede najema oziroma nakupa nepremičnine.

Žal bralec Igor ni omenil (in za kasnejša pojasnila ni bil dosegljiv), ali se glede na podpisano pogodbo vrednost kupnine oz stanovanja lahko spreminja. Pomembno je namreč, ali vrednost stanovanja v višini 70 tisoč evrov ostaja enaka ne glede na razmere na trgu nepremičnin čez sedem let.

Če je pogodbena cena fiksna in ostaja enaka, mora bralec Igor vedeti sledeče – če bodo cene nepremičnin in posledično najemnin v naslednjih 7 letih narasle, bo na boljšem bralec Igor (za nepremičnino bo odštel manj, kot bo vredna čez 7 let), v nasprotnem primeru pa bo ob padanju cen nepremičnin in najemnin (po naših napovedih bolj verjeten scenarij!) na boljšem prodajalec nepremičnine, saj bo prodal nepremičnino dražje, kot pa bo njena cena čez 7 let.

Pomembno je tudi, ali je pri sklenjeni na-jemni pogodbi bilo določilo predkupne pravice za nakup stanovanja in ali je bralec po preteku 7 let obvezan za nakup ali ne.

Prav tako je pri tovrstni obliki na-kupa značilno, da se pogodbena cena nepremičnine usklajuje z inflacijo. Last-nik se tako zavaruje pred izgubo vrednosti nepremičnine, najemnik pa se ob more-bitni višji inflaciji lahko predčasno pred iztekom pogodbe odloči za dokončen odkup. V bralčevem primeru bi to po-menilo, da se ob preostanku vrednosti nepremičnine v višini 56 tisočakov in ob upoštevani inflaciji 3 odstotkov, vrednost nepremičnine v letu dni poviša za slabih 1.700 evrov (na cca. 57.700 evrov.).

Ali se bo za Igorja tovrstna oblika nakupa nepremičnine zares izplačala ali ne, bo pokazal čas. Ne glede na nekatere dvome pa lahko zatrdimo, da se včasih tovrsten

nakup lahko tudi izplača, saj z uspešnim pogajanjem lahko izborimo ceno, ki je mnogo ugodnejša od trenutnih cen na trgu.

Nekaj podobnega je po sistemu najem za nakup (ang. ‘rent-to-buy’) uspelo našem sodelavcu na Finančnih trgih, ki si je izboril kar 20 odstotkov nižjo ceno za kvadratni meter kot pa je bilo povprečje v okolici oz. regiji. Res pa je, da je v njegovem primeru prodajalec zahteval najemnino v višini dvakratnika tržne na-jemnine – namesto 500 evrov je tako mor-al plačevati 1.000 evrov na mesec. Seveda pa tu ne gre za neko pravilo, saj je višina najemnine predvsem stvar dogovora, ki je opredeljen v pogodbi in se od primera do primera določa individualno.

Tako v bralčevem primeru kot v primeru našega sodelovca pa velja neizpodbitno dejstvo – če kupec odstopi od pogodbe, ga doleti boleča kazen, saj izgubi vse plačane najemnine in mu jih prodajalec nepremičnine seveda ne povrne!

VPRAŠANJA BRALCEV

20

Nakup nepremičnine ali zajamčen račun?

Ne gre toliko za to kaj se bolj splača in kaj ne. Gre za to, da pri oddajanju nepremičnine v najem je kar nekaj deja-vnikov, ki lahko ogrozijo redne prilive iz naslova najemnin in sicer:

• najprej potrebujete kapital –denar za nakup nepremičnine (lastna sred-stva, ki privarčujete, kredit za nakup nepremičnine, drugi viri,…),• stroški vzdrževanja,• tekoči stroški, ki so po zakonu breme lastnika,• obdavčitev najemnin,• riziko poškodovanja stanovanja oz. op-reme (varščina ne zadostuje za popravi-lo,…),• riziko, da vam najemnik ne plačuje red-no najemnine,• riziko, da stanovanja sploh ne morete oddati v najem – stroški ostanejo na plečih vas, lastnika.

Nasprotno pa v kolikor imate odprt zajamčen varčevalni račun pomeni, da:

• nimate nobenega rizika, da ne bi iz svo-jega denarja naredili več – obresti bodo v vsakem primeru pripisane;• gre za to, da iz zneska, ki ga boste odvajali ustvarite kapital (200eur mesečno – 90.000€ za nakup novega stanovanja,(enega ali dveh stanovanj) za katerega boste lahko prejemali novih 400eur, ki jih boste sproti nalagali in ponovno prišli do kapitala 190.000€ – ponovno lahko kupite npr. 2-3 stanovanja itd);• v kolikor ne boste investirali, boste črpal iz tega mesečno rento, ki jo boste imeli vsak mesec na računu, dokler boste živeli, kar pa ne boste pokoristili vi, pa bo ostalo vaši ženi, otrokoma,• pri izplačilu rente nimate nobene obdavčitve, stroškov, rizika, da je ne bi dobili vsak mesec;• super kombinacija v kolikor prejemate npr. 200eur najemnine in to najemnino namenite rentnemu varčevanju – imeli boste lepo penzijo. Kaj pa če, se vam v starosti ne bo dalo več ukvarjati z najem-niki, oz. ne boste v stanju zaradi recimo zdravstvenih težav se ukvarjati z najemni-ki, kaj če boste to stanovanje oddali vnu-ku – boste od njega zahtevali najemnino?

KAJ SE VAM BOLJ SPLAČA?Analiza nakupa nepremičnine in zajamčenega računa

Nakup nove nepremičnine - garsonjera 20m2

POSTAVKA VREDNOST

NAKUP NEPREMIČNINE - GARSONJERA 18.000 €

NOTRANJA OPREMA 5.000 €

SKUPAJ 23.000 €

STROŠKI GARSONJERE (Najemnik ima garsonjero v uporabi 10 mesecev)

PREDNOSTI IN SLABOSTI

Nepremičnine• cena nepremičnin pada. V kolikor bi jo želeli prodati, bi bila vred-nost nižja;• v primeru, da nujno potrebujete denar ni na voljo, mrtev kapital;• obeta se davek na nepremičnine;• obdavčitev.

Zajamčeno varčevanje• neobdavčen kapital;• fiksna obrestna mera;• garantirano izplačilo po preteku zavarovalne dobe;• finančna zaščita družine v primeru smrti;• možnost priključiti različna zavarovanja;• možnost delnega koristenja sredstev v obliko intervalnih izplačil za različne namene, po treh letih;• možnost prilagajati višino vplačanih sredstev (višanje/nižanje zneska),• možnost mirovanja vplačil (11 mesečnega začasnega mirovanja ali končnega mirovanja) v primeru finančnih težav.• nadomestilo za plačo v primeru delovne nezmožnosti v obliki nezgodne rente 1000€ mesečno, doživljenjsko izplačilo.

240 € 300 €

REZERVNI SKLAD – KRIJE LASTNIK

Del krije lastnik (zavarovanje

bloka, upravljanje stavbe, stroški

hišne souprave, vodenje rez.

Sklada) 15 €

ostalo krije najemnik 30 €

STROŠKI UPRAVLJAVCA

(Uprastan, Staninvest, …)

POSTAVKA MESEC LETO

LASTNIK NAJEMNIK

10 € 120 € 0 €

ELEKTRO 10 € 20 € 100 €

PLIN 40 € 80 € 400 €

RTV 12 € 24 € 120 €

SKUPAJ OBRATOVALNI STROŠKI 484 € 920 €

DOHODNINA = 25 %

UPOŠTEVAJOČ 40 % NORMIRANIH STROŠKOV 500 €

SKUPAJ VSI STROŠKI 984 € 920 €

STROŠKI LASTNIKA (letni) 984 €

PRIHODKI = NAJEMNINA (200 €/mesec, 10 mesecev) (letni) 2000 €

RAZLIKA 1.016 €

INVESTICIJA SE POVRNE V 22 LETIH (izračun: 23.000€/1.016€ = 22 let)

KOLUMNA - GOSTUJOČI KOMENTAR

21

Kako zamenjati upravnika stavbe?

Anže Urevc

Upravljanje večstanovanjskih in poslovnih stavb je dokaj zapleten in izrazito multidisciplinaren posel, ki zahteva sodelovanje več strok, kot so gradbeništvo, strojništvo, ekonomija in pravo. V zadnjih letih se s stalnimi spremembami za-konodaje količina zahtevnega dela dodatno povečuje (delitev stroškov za ogre-vanje po dejanski porabi, energetska učinkovitost, oddajanje skupnih prostorov v najem, ipd.), zato marsikateri upravnik več ne zmore opraviti vsega. Med njimi prednjačijo manjši upravniki, ki nimajo zadosti strokovnega kadra, v ve-liki večini pa tudi slabo informacijsko podporo. Posledica je nezadovoljstvo etažnih lastnikov in želja po menjavi. Kako pa upravnika tudi dejansko zamen-jati?

Vse je urejeno v Stanovanjskem zakonu

Kot prvo je potrebno navesti, da po določili Stanovanjskega zakona vsaka večstanovanjska stavba, ki ima več kot osem posameznih delov in več kot dva etažna lastnika, potrebuje upravnika. S tako stavbo sicer lahko upravljajo tudi etažni lastniki sami, a se morajo pred-hodno registrirati kot skupnost lastnikov, kar pa je precej zapleten postopek in v praksi je takih primerov malo. Imenovan-je in razrešitev upravnika spadata med posle rednega upravljanja, za kar zados-tuje že 50% soglasje etažnih lastnikov po solastniških deležih. Sklep o razrešitvi ali imenovanju je možno sprejeti s podpiso-vanjem listine ali na zboru lastnikov, ki ga lahko skliče nadzorni odbor ali toliko etažnih lastnikov, katerih solastniški delež skupaj presega 1/5. Zakonsko predpisani minimalni odpovedni rok obstoječemu upravniku je tri mesece, lahko pa je v pogodbi o upravljanju dogovorjen tudi daljši. Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve odpovedi upravniku in ne z dnem sprejetja sklepa. Pametno je, da etažni lastniki že v sklepu določijo, kdo izmed njih bo odpoved čim prej izročil upravni-ku. Odpoved je možno poslati tudi po pošti (priporočeno s povratnico). Etažni lastniki morajo v času odpovednega roka izbrati novega upravnika, in sicer na povsem enak način, kot so razrešili stare-

ga (novo pogodbo o upravljanju lahko potrdijo na zboru lastnikov ali s podpiso-vanjem listine). Primopredajo poslov nato opravita upravnika med sabo, pri tem pa je zaželeno sodelovanje vsaj koga izmed etažnih lastnikov, ki dobro pozna fizično in finančno stanje stavbe.

Postopek menjave

Torej, v kolikor so etažni lastniki z obstoječim upravnikom nezadovoljni in se odločijo za menjavo, je pravilen naslednji vrstni red:

• na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine z navadno večino etažnih lastnikov po solastniških deležih sprejeti sklep o odpovedi pogodbe obstoječemu up-ravniku in določitev osebe, ki bo opravila vročitev,• čim prejšnja vročitev odpovedi obstoječemu upravniku,• v času odpovednega roka izbira novega upravnika in priprava pogodbe o upravl-janju (predlog v večini primerov pripravi novi upravnik),• na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine z navadno večino etažnih lastnikov po solastniških deležih izbrati novega upravnika ter potrditi pogodbo o upravl-janju,• izvedba primopredaje poslov med up-ravnikoma ter vpis novega upravnika v register pri upravni enoti.

Postopek menjave je sicer videti precej preprost, vendar zahteva kar nekaj truda in sodelovanja pri etažnih lastnikih, ki morajo postopek voditi in izpeljati. Da bo postopek pravilno izveden, se je najbolje obrniti na novo izbranega upravnika, ki vam bo postopek pomagal izpeljati do konca brez zapletov.

Izbiro novega upravnika izpeljati čim bolj skrbno

Pri izbiri novega upravnika obvezno preverite njegove bonitete, poslovanje in reference, saj je veliko novoustanov-ljenih podjetij, ki nimajo niti enega za-poslenega, nimajo primernih prostorov in drugih nujnih potrebščin za normalno poslovanje. Prav tako nimajo pravne, tehnične, računovodske in administra-tivne službe ter primernega znanja, saj je nemogoče, da ena oseba obvladuje ter spremlja vsa potrebna znanja. Svoje delo marsikateri utemeljuje zgolj z nizko ceno; kvaliteta, strokovnost ter odzivnost v pri-meru dopustov ali bolniških odsotnostih pa so pod velikim vprašanjem. Prav tako ste v primeru nelikvidnosti upravnika, ki se zaradi neizterjanih dolgov hitro pojavi, lahko lastniki ob vaš privarčevani denar - rezervni sklad. Zato postopek menjave izpeljite čim bolj skrbno, saj bo novi up-ravnik vaš novi partner za naslednje ob-dobje.

INTERVJU

22

INTERVJU: Klemen Furlan do zavidljivih dobičkov kar iz fotelja!

Uroš Bric

Objavljamo ekskluziven intervju z upravljavcem vzajemnega sklada FT Quant Klemnom Furlanom na temo dobičkonosnega visokofrekvenčnega trgovanja.Vodenje trgovalne strategije je podobno kot vodenje podjetja, je v intervjuju pojasnil Klemen Furlan, ki z visokofrekvenčnimi posli zadnjih sedem let kuje donose, večje od 100 odstotkov.V spodnjih odgovorih pa lahko izveste, kako mu to uspeva.

Kako se počutite kot trgovalec?

Dobičkonosno trgovanje je zelo podobno postavljanju lastnega pod-jetja. Zahteva investicijo (predvsem v znanje), v mojem primeru tudi v opre-mo in storitve. Predvsem je pomemb-no, da trgovalec naredi dovolj veliko število poslov in spozna vse razmere na trgu. Le tako lahko strategija preživi vse cikle trga. Pričakovati odlične re-zultate v prvem letu je pri konstantno delujočih strategijah bolj izjema kot pravilo. Nekatere strategije lahko de-lujejo samo dokaj kratko obdobje in to zelo dobro, nato pa se trg prilagodi in postanejo nedobičkonosne.

Lahko na kratko pojasnite svojo trgovalno strategijo in razkrijete svoje pretekle donose?

Strategija temelji na izkoriščanju ner-avnovesij na trgih, katera nastanejo ob presenečenjih pri makroekonomskih objavah. Objave kot inflacija, bruto domači proizvod, stopnja brezposel-nosti, zaloge nafte, posejanost polj in podobno lahko močno vplivajo na cene tako surovin, valut, obveznic in delnic. Prednost, ki jo imam, je, da prejemam podatke v elektronski ob-liki in le milisekunde po dejanski ob-javi. Svojemu borznemu posredniku v primeru presenečenj predhodno naročim sklenitev posla in imam po zaslugi infrastrukture prednost nekaj

Kdo je Klemen FurlanJe trgovalec ki trguje z lastnimi sredstvi in izkorišča dnevna neravnoves-ja na finančnih trgih. Zadnjih sedem let izkorišča možnost nakupov finančnih instrumentov po vnaprej določenih kriterijih v milisekundah po makroekonomski objavi, trgovalno pozicijo pa zapira v 30 do 120 sekundah po sklenjenem poslu. V zadnjih sedmih letih je vselej imel donos v dvomestnih številkah, sredstev v upravljanje pa ne jemlje.

Je lastnik družbe Finančnitrgi, v sodelovanju z družbo za upravljanje Numerico Partnerji pa bo upravljal vzajemni sklad FT Quant, ki bo na-lagal v delniške in obvezniške naložbe (za razliko od Furlana, ki za lastni račun trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na čikaški terminski borzi po principu visokofrekvenčnega trgovanja (HFT).

INTERVJU

23

milisekund pred ostalimi trgovalci. V primeru uspešnega vstopa poskušam v prej kot dveh minutah ročno realizirati dobiček (oziroma omejiti izgubo, če posel ni uspešen). Donosi? V zadnjih letih so vselej presegali 100 odstotkov. Trgujem za dva računa, zasebnega in račun podjetja Finančnitrgi. Slednji je lani imel približno 170 tisoč dolarjev realiziranega dobička na trgovalnem računu.

Kakšen je tvoj vsakdan? Je trgov-anje stresno?

Moj trgovalni dan je zelo odvisen od pogostosti pomembnih makroeko-nomskih objav. Prvi teden v mesecu sem s trgovanjem zaposlen približno 60 ur na teden, v povprečju pa okoli 30 ur tedensko. Največ težav povzročajo objave ponoči (Avstralija in Kitajska) ki so izdane okoli tretje ure zjutraj. Zaradi adrenalina je zelo pogosto težko zaspati nazaj. Prvi teden v mes-ecu ima lahko po štiri zaporedne dni z objavami ponoči. Takrat spanja zelo primanjkuje.

V slovenskem prostoru so se v mi-nulih letih številni trgovalci – pred-vsem valutni – hvalili z uspešnimi naložbenimi strategijami, a so se številne končale kot neuspešne ali

celo kot piramidna shema. Se bo tudi vaša?

Vse uspešne strategije temeljijo na verjetnosti, ki je strategiji v prid. Na žalost je v Sloveniji nivo poznavanja kakršnih koli finančnih inštrumentov izjemno nizek, posledično lahko dvomljivi finančni svetovalci proda-jajo naložbene programe, ki v pravem finančnem svetu niso dobičkonosni. Strokovnjakov, ki bi te sheme pre-poznali, pa je Sloveniji zelo malo. Piramidne sheme intenzivno iščejo investitorje in temeljijo na zbiranju denarja. Jaz trgujem izključno s svo-jim kapitalom in kapitalom podjetja, ki je v 100-odstotni v moji lasti.

Zakaj ne jemljete denarja v uprav-ljanje?

Ker so trgi v času pomembnih mak-roekonomskih objav relativno ne-likvidni in ker imam pri trgovanju vedno možnost trgovanja z več de-narja od dejanskega kritja (margin). Ni ekonomskega razloga, da bi jemal dodatna sredstva poleg lastnih. V pri-meru jemanja dodatnih sredstev ne bi bistveno povečal lastnih zaslužkov, trgovanje pa bi bilo težje zaradi up-ravljanja prevelikih pozicij v začasno dokaj nelikvidnih trgih.

Kolikšen delež sklenjenih poslov je uspešnih?

Po šestih letih in preko 1.500 poslih lahko govorimo o številki okoli 65 odstotkov dobičkonosnih poslov.

Kako preživljaš izgube?

Izgube so sestavni del trgovanja. Za-vedam se, da so obdobja, ko trgov-anje ne prinaša dobička, zgolj ob-dobja. V mojem primeru sem preživel več tri- do šestmesečnih obdobij, ko so prevladovali slabši trgovalni posli. Bolečine ob izgubah najbolje zdravi čas. Naučil sem se, da je ob takšnih izgubah ključno, da se uprem

skušnjavi brezglavega popravljanja izgub z iskanjem priložnosti kjer jih ni. Sam s tem nimam velikih proble-mov. Ko ni priložnosti čakam, kar je pomemben del uspešnega trgovanja. Torej ostati stran od trga.

Pa visoke dobičke?

(Smeh.) Mogoče premalo intenzivno. Že dlje časa imam določeno številko v glavi, katere še nisem dosegel, a je popolnoma verjetna. Takrat bomo proslavili konkretno!

Kaj sporočaš bralcem, ki jih za-nima takšno trgovanje? Bi se dalo dobičkonosno trgovati tudi z manjšimi stroški?

Predvsem ne podcenjevati trgov. Tu ste na igrišču kjer preživijo le najboljši trgovalci, ki uporabljajo preizkušene metode. Potrebno se je zavedati, da stroški za takšno strategijo niso ma-jhni, potrebno je imeti visok začetni vložek. Poleg tega zahteva strate-gija izdatne študije preteklih odzivov trgov. Seveda se lahko vedno uporabi-jo cenejše možnosti, a v tem primeru strategija ni več tako uspešna.

24


Osebni vodnik, kaj narediti s posojilom v švicarskih frankih


Kaj zdaj storiti s “švicarji“? Je pravi čas za menjavo v evre ali ste že zamudili priložnost in je bolje počakati?Najem posojila v frankih pred nekaj leti ni bila najboljša odločitev, saj se je vrednost, ki jo morate poplačati v evrih, zaradi rasti švicarskega franka močno povečala (več o tem v prisp-evku Kako močno vas bo po žepu udarilo posojilo v “švicarjih”).

Scenarij 1: Frank bo rastel še naprej, evro bo vse manj vreden

Zaradi pričakovanih ukrepov Ev-ropske centralne banke, ki bo jutri sporočila, ali bo začela t. i. kvan-titativno sproščanje (odkupovanje državnih obveznic), se bo po vsej ver-jetnosti vrednost evra v primerjavi z drugimi valutama še bolj znižala. Ker pa ima švicarski frank še vedno sta-tusni simbol najvarnejše valute, bo povpraševanje po “švicarjih” ostalo močno. Posledično torej obstaja do-kaj velika verjetnost, da bo švicarski frank nadaljeval trend rasti v primer-javi z evrom, torej bo treba za manj frankov odšteti več evrov.

V tem primeru se je smiselno zavaro-vati pred nadaljnjo rastjo “švicarja”. To možnost ponujajo banke v obliki najema novega posojila v evrih, ki se jih nato pretvori v franke in z njimi poplača staro posojilo. Pri posojilu v evrih ni valutnega tveganja, zato se lahko mesečni obrok spreminja samo zaradi sprememb obrestnih mer, česar pa v prihodnjih nekaj letih ne pričakujejo.

Na žalost banke zdaj ponujajo posojila pod drugačnimi pogoji kot na primer leta 2007. Takrat so bili pribitki rela-tivno majhni, saj je bilo povpraševanje

po posojilih veliko, ponudba pa zaradi konkurence med bankami prav tako.

Zdaj je stanje popolnoma drugačno, povpraševanje je krepko manjše (po-mislite samo na število propadlih pod-jetij, ki ne morejo več povpraševati po posojilih), ponudba pa je omejena zaradi prestrašenosti bank, da bi imele znova velike izgube.

Posledično bodo pribitki na nova posojila višji, kar pomeni, da boste na koncu za posojilo plačali še več.

Delna krivda bank

Ker vas v najem posojila v “švicarjih” ni nihče prisilil, sami nosite ekonom-ske in pravne posledica, saj ste se sami strinjali s pogoji in jih tudi podpisali.

Ker pa je v večini primerov banka tis-ta, ki je ponudila posojilo v tuji valuti (kar spomnite se, hoteli ste posojilo, v kakšni obliki je, vas sploh ni zanima-lo), bi bilo pošteno, da svojo napako pomanjkljivega opozarjanja in razlage tveganj opraviči z dejanji – najboljši način bi bil nižanje pribitkov na nova posojila, ki se uporabijo za poplačilo starih.

Scenarij 2: Frank ostane pri tre-nutnih vrednostih

Če frank ostane okoli enake vrednosti kot evro, kjer približno je danes, smo znova v dilemi, kaj storiti.Če bi z gotovostjo vedeli, da “švicar” v prihodnje ne bo naraščal, se za-menjava posojila v evrskega ne bi izplačala zaradi nizkega liborja in ma-jhnih pribitkov v preteklosti.Ob zamenjavi bi se vezali na euribor, ki je resda okoli 0 odstotkov, vendar je

25

še vedno višji od liborja (ki je trenut-no pri –0,4 odstotka), dodatno pa bi plačevali višji pribitek. Ker na žalost nihče ne more vedeti, kako se bodo valute gibale v prihodnjih letih, mora-mo na težavo posojila v “švicarjih” gledati z vidika minimizacije tvegan-ja. Res je pozno (pozno v smislu kar 50 odstotkov višjih obrokov), vendar bolje pozno kot prepozno – kaj če “švicar” pridobi še 30 odstotkov vred-nosti v primerjavi z evrom?

Scenarij 3: Frank pade nazaj na vrednost 1,2 franka za en evro

Obstaja majhna verjetnost, da si bo zaradi političnih pritiskov in pritiskov iz gospodarstva švicarska centralna banka premislila in spet vpeljala mejo 1,2 franka za evro.

V tem primeru je odločitev lažja – zamenjava v evrsko posojilo je pri tem razmerju ekonomsko in čustveno lažja, saj to ni rekordna vrednost, pri kateri bi si zagotovili najvišji nespre-menljiv obrok v evrih ob zamenjavi posojila. 1,2 franka za evro je tudi povprečna vrednost zadnjih štirih let, tako da je vaš osebni proračun nava-jen na takšne izdatke.

Scenarij 4: Frank močneje pade

V primeru obrata trenda rasti

“švicarja” je seveda smiselno vztrajati pri odplačevanju posojila v frankih, saj bi se ta v evrih manjšal.Vendar trenutno ne gre pričakovati, da bi vrednost franka močneje padla, kajti:

– v Švici je deflacija,

– v Evropski uniji bo ECB začela kvantitativno sproščanje (odkupovan-je državnih obveznic), kar niža vred-nost evra,

– Švica še vedno ostaja simbol var-nosti, kar pomeni, da bo ogromno sredstev prenesenih na švicarske ban-ke v primeru kakšne nove krize.

Na dogodek, ki ima tako majhno ver-jetnost (potencialno pa se še vedno lahko zgodi), ni smiselno staviti svoje finančne prihodnosti.

Podaljšanje ročnosti

Glede na omenjene scenarije je men-java v evrsko posojilo (na žalost) še najbolj smiselna.

Ker se je povprečen mesečni obrok odplačevanja posojila v švicarskih frankih povišal za vsaj 30 odstotkov, je smiselno banki poleg nižjega pribit-ka predlagati tudi podaljšanje ročnosti ob najemanju novega posojila. S tem

se bo mesečni obrok malce zmanjšal, je pa res, da boste posojilo odplačevali dalj časa.

Zavarovanje na borzah

Obstaja pa tudi alternativa. Pred rastjo vrednosti švicarskega franka se lahko zavarujete tudi na borzi, podobno kot to počnejo podjetja, ki izvažajo v Švico. Na borzah lahko tako zavarujemo glavnico posojila v frankih ter si tako omejimo tveganje potencialne nadaljnje rast vrednosti franka in posledično svojih mesečnih obveznosti. Premija za takšno zava-rovanje je trenutno relativno visoka, giba se okoli štirih odstotkov glavnice, vendar bo sčasoma, ko se trgi malce umirijo, padla na tri odstotke ali nižje.

Če bi želeli zavarovati 50 tisoč ev-rov posojila v frankih, bi tako lahko plačali premijo od 1,5 do dva tisoč ev-rov, s čimer bi si zagotovili, da neto vrednost posojila ne bo presegla 50 tisoč evrov. Zavarovanje deluje tako, da v primeru rasti franka v primer-javi z evrom za recimo 30 odstotkov vrednost zavarovanja na borzi naraste za 15 tisoč evrov (odšteti pa je treba zavarovalno premijo). S temi sredstvi lahko pozneje lažje poplačamo poso-jilo v “švicarjih”, če frank ostane tako visoko.

TU BI LAHKO BIL VAŠ OGLAS


PROMOCIJSKO SPOROČILO

24

NOV REKORD: Z dobro strategijo do 72 % dobička v manj kot 20 dneh!

Anja Petko

Se še spomnite uspešnega posla Luke, ki je v manj kot 30 dneh na delnici zaslužil več kot 50%?

No, zdaj je padel nov rekord! Udeleženec izobraževanja Dobra Strategija – Dober Začetek je v zaprti skupini, kjer udeleženci med seboj delijo trgovalne ideje, objavil tale graf, ki prikazuje njegov posel.

15. decembra je z metodami, ki jih upora-bljamo s to strategijo, odkril delnico FRO in jo nato 2 dni kasneje kupil pri ceni 2,14 dolarja. Delnica je že takoj nasled-nji dan pričela z rastjo in po dveh tednih poskočila za več kot 70 odstotkov. Naš učenec je delnico prodal po naši metodi pri 3,68 dolarja na delnico in tako real-iziral kar 72-odstotni dobiček na poziciji.

Če bi za takšen posel namenil samo 1.000 dolarjev, bi bil zaslužek kar 720 dolar-jev. V primeru, da pa posel ne bi šel tako dobro, bi imeli tveganje omejeno pri približno 300 dolarjev minusa.

Prav ta način trgovanja – iskanje delnic, ki imajo zelo velik kratkoročni potencial za nadaljnjo rast, ob uporabi naprednih metod za določanje nakupne in proda-jne točke, bomo pri nas v pisarnah na Verovškovi 55 v Ljubljani znova pred-stavili manjši skupini udeležencev semi-narja v pomladnem terminu (predvidoma aprila).

Ker je prostih samo še polovica mest, se prijavite čim prej in si zagotovite znanje, s katerim boste na zmagovalni strani borze.

26


BORZA

27

Kaj je težje – izbrati pravega svetovalca ali pravo naložbo?

Rok Čerin

Kot bi vprašali, kaj je bilo prej – jajce ali kokoš? Ampak odgovor ni tako pomemben, če veste, kaj točno iščete …V finančnem svetu se tudi po krizi marsikje ni nič spremenilo – pred-vsem tukaj opozarjamo na številne kvazi strokovnjake, ki bolj kot s svojo strokovnostjo in nasveti služijo z medijsko prepoznavnostjo in na-ivnostjo črede ljudi, ki slepo sledijo njihovim napotkom.

Zato upoštevajte jedrnat in enostaven nasvet …

Ali kot bi rekel borzna legenda War-ren Buffett – prepričajte se, ali je de-nar svetovalcev tam, kjer so njihove besede! Oziroma povedano drugače, prepričajte se na lastne oči, ali vaš svetovalec vlaga v naložbe, ki jih priporoča tudi vam.

Obstajajo raziskave, ki razkrivajo, da v Sloveniji obstaja v povprečju 10 vlagateljev na enega finančnega svetovalca. V Ameriki je to razmerje vsaj 10-krat manjše, saj se vlagatelji vse bolj zavedajo pomembnosti izbire finančnega svetovalca.

Komu torej zaupati?

V grobem obstajata dva tipa prodajal-cev finančnih produktov:

Pri prvem tipu finančnih svetovalcev je njihovo ‘poslanstvo’ usmerjeno bolj ali manj v prodajo, trenutni trend oz. aktualne vroče naložbe pa pri tem izkoriščajo to zgolj v svoj prid pri prodaji. Pri tovrstnih svetovalcih je značilno, da je vse brezplačno in neod-

visno – toda ste se kdaj vprašali od česa potem živijo? Od skritih provizij tistih produktov, ki jih ‘brezplačno’ svetujejo in tržijo brez zadržkov, ali od objektivnosti pri svetovanju?

Na drugi strani pa imamo drug tip finančnih svetovalcev, ki svojo NEOD-VISNOST in BREZPLAČNOST do-kazujejo tako, da vam zaračunajo po uri svetovanja. V zameno za svoje izkušnje in znanje zahtevajo plačilo. Na svetu je pač tako, da vsaka kvalite-ta nekaj stane.

Pri tovrstnih svetovalcih je edini brezplačni nasvet ta, da brezplačni nasvet ne obstaja. Seveda obstaja tudi kup takih svetovalcev, ki zaračunavajo svoje svetovanje in pri tem mečejo vlagatelju zgolj pesek v oči in svetu-jejo tisto, kar lahko najdemo v vsaki gostilniški debati.

In kako potem ločiti zrnje od plevela?

Najprej je potrebno poudariti, da v Sloveniji plačljivih svetovalcev

skoraj ni – žal 100 ali več evrov za RESNIČNO NEODVISEN nasvet nihče noče plačati, ker je to za mnoge prevelik strošek, prav tako pa nasvete ‘brezplačno’ raje pobirajo na cesti, v raznih mrežnih marketinških shemah in podobno.

Prav zato je potrebno paziti, da se prej seznanite s svetovalcem, preverite njegov renome in morebitne prisp-evke, ki jih objavlja (svetovalci, ki so vredni zaupanja, se pogosto pojavljajo v strokovnem finančnem časopisju in so na splošno poznani na majhnem slovenskem trgu).

Žal smo iz vidika kvalitete svetovanja korak ali dva za tujino, saj se moramo pri nas namesto vprašanja, kdo je do-ber finančni svetovalec, raje vprašati, kje ga sploh najti.

Morda je revija, ki jo držite v roki, pravi naslov za to!

BORZA

28

Koliko nižje gre lahko še cena nafte?Uroš Bric

V zadnjem času so oči mnogih vlagateljev uprte v ceno nafte. Številni analitiki in stroka pogosto omenja magično mejo 40 dolarjev za sod, saj se pri tej ceni nahaja zares močna dolgoročno oporna točka.

Pod to ceno se številnim naftnim podjetjem ne bo več izplačalo črpati nafte, tako da številni analitiki ne pričakujejo, da se lahko cena obdrži pod 40 dolarjev na sod.

Spodnji graf, s katerim so postregli v nedavni vsakoletni raziskavi Goldman Sachsu prav, prikazuje 150-letni graf gibanje cene nafte (z upoštevano inflacijo).

Na grafu so grafično predstavljeni vsi večji mejniki, avtorji raziskave pa so presenetlji-vo napovedali, da gre lahko cena nafte tudi do 20 dolarjev na sodček ali celo nižje.

Do kam bo padla cena nafte?Cena nafte je v zadnjih 6 mesecih izgubila skoraj polovico svoje vrednosti. Severno-morska nafta Brent, ki se večinoma up-orablja v Evropi (za razliko od WTI nafte, ki je primarno uporabljena v ZDA), je iz 115 dolarjev na 159-litrski sod upadla na vsega 60 dolarjev na sod.Razlogov za padec je seveda več, pri-marni so fundamentalne narave. Fizična ponudba nafte namreč hitro narašča, povpraševanje po nafti pa stagnira.Za prvi del (rast ponudbe) je kriva revolu-cija v načinu pridobivanja nafte (t.i. frack-

ing), ki je v ZDA in Kanadi povzročila pravo eksplozijo novih nahajališč in posledično tudi visoko rast ponudbe. Na drugi strani pa povpraševanje ne narašča oz. v nekaterih delih sveta celo upada. V povprečju povpraševanje v razvitem svetu po nafti upada (zaradi upočasnjene gospodarske rasti in zaradi prehoda na obnovljive vire energije), največje padce pa beleži EU. Dodatno pa povpraševanje prav tako ne narašča tako hitro na trgih v razvoju, ki so bili največje gonilo rasti cen nafte v preteklosti.

Zakaj cena nafte pada šele zdaj?Ti razlogi so bili vidni že nekaj časa nazaj, pa kljub temu cena nafte v pretek-lih treh letih ni upadla. Razlog, da se je padec zgodil relativno hitro je v tem, da so borzni trgovci bili preveč osredotočeni na kratkoročne faktorje, ki bi lahko vplivali na ceno. Ti faktorji so bili pred-vsem geopolitične narave, od politične krize v Egiptu, konfliktu v Siriji, rasti ekstremističnega režima Islamske države, konflikta med Ukrajino in Rusijo ipd.Iz vidika potencialnih šokov v omejeni ponudbi je bilo racionalno pričakovati, da

BORZAlahko cene poskočijo višje, vendar borzni trgovci očitno niso upoštevali temeljnih podatkov, ki na cene nafte vplivajo na dolgi rok. Ker so ti trgovci bili ujeti v nakupne pozicije, so bili prisiljeni v minimizacijo izgub, kar je seveda hitro povzročilo padce cen nafte.

Kakšna so pričakovanja?Iz vidika temeljne analize naftnega trga je smiselno pogledati ali je ta padec le kratkoročne narave ali bo cena nafte osta-la nizko ali celo padala še naprej (na sred-nji do dolgi rok). Pri analiziranju prihodn-jega gibanja nafte se je potrebno postaviti sprva v kožo proizvajalcev.

Pri kakšni ceni se proizvajalcem še izplača iz tal črpati črno zlato?Logičen odgovor bi bil – preden začnejo s poslovanjem pridelovati izgube. V prim-eru, da cena na trgu pade pod to vrednost, se podjetju bolj izplača začasno prekiniti proizvodnjo in počakati na višje cene na trgu.Če to hkrati naredi več podjetij, lahko skupna ponudba nafte kar močno upade. Na spodnjem grafu vidimo t.i. “break-even” cene nafte, ki predstavljajo točko preloma, kjer se črpanje nafte še izplača. Ta točka preloma je na Bližnjem Vzhodu zelo nizko – pri 27 dolarjih na sod.Ob tej številki lahko hitro razumemo odločitev kartela OPEC, ki je že na-povedal, da ne bo nižal količine proiz-vodnje, saj bodo kljub nižjim cenam še vedno dobičkonosni. Na drugi strani pa je povprečen strošek pridobivanje nafte v Severni Ameriki z metodo frackinga rela-tivno visokih 65 dolarjev (ali še višje, če upoštevamo nafto, ki se pridobiva iz naft-nih peščin in na Arktiki).

Pri cenah nižjih od 65 dolarjev na sod nafte, lahko pričakujemo postopno nižanje proiz-vodnje oz. tudi do 10% nižjo ponudbo. Takšno zmanjšanje ponudbe bi tako lahko delno ali v celoti umirilo padce cen oz. povzročilo rast ob trenutnem povpraševanju.

Nafte bo kmalu zmanjkalo – pravljica ali bližajoča se realnost?V zadnjem času poslušamo vse bolj zloglasne in črnoglede napovedi, da bo nafte kmalu zmanjkalo, češ da bodo zaloge tega črnega zlata kmalu pošle.V zadnjem desetletju že nekaj časa poslušamo burno razpravo o tako imenovanem vrhu vseh naftnih vrhov – ‘peak oil’.Teorija o naftnih vrhovih oz. peak oil se ne nanaša na ceno nafte (torej ni stvar povpraševanja), ampak na količino načrpane nafte. Po teoriji naftnega vrha naj bi se črpanje nafte vršilo v raznih ciklih, ki so iz vizualnega vidika precej podobni t.i. Gaussovi krivulji. Količina načrpane nafte naj bi bila namreč omejena. Na začetku naj bi v posameznem naftnem vrelcu količina načrpane nafte zelo majhna, vendar sčasoma vztrajno narašča, dokler se ne doseže vrhunca črpanja – kar so v teoriji poimenovali kar ‘peak oil’.Od tod naprej pa naj bi črpanje nafte in posledično produkcija vztrajno padala – torej podobno kot evolucijski proces živih bitij!

Kaže naftna industrija res znake po-manjkanja?Po napovedih številnih strokovnjakov naj bi se nahajali v trenutku, v ka-terem je količina načrpane nafte največja in da bo v bodoče naf-tni izplen vse manjši.Toda zaradi uporabe alternativnih tehnik črpanja nafte drugod po svetu, kaže, da je teo-rija o zmanjkanju nafte morda res preurana. In to kažejo tudi podatki. Po zadnjih ocenah naft-nih zalog, ki jo vsako leto objavlja družba BP, so te ponovno večje in bodo, ob sedanji porabi, zadoščale za nadaljnjih 53 let.Ocena, da Zemlja skriva vsaj še 1.700 milijard sodčkov nafte, ki jo je mogoče načrpati s se-danjimi metodami, se od lanske razlikuje zgolj za odstotek. Poleg tega so se odkrite zaloge zmanjšale v arabskih državah, za četrtino pa so zrasle tiste, s katerimi razpolagajo v ZDA.

29

ZAVAROVANJE

30

Spretne domislice zavarovalniških goljufovPeter Zupanc

V času gospodarske krize in večje brezposelnosti ljudje vse pogosteje iščejo “alternativne” vire zaslužka. Tako narašča število zavarovalniških goljufij. Goljufi v žepe letno pospravijo več sto milijonov evrov, poštenim državljanom pa ostanejo višje zavarovalne premije.

Ker je največ sklenjenih zavarovanj avtomobilskih, je posledično tudi največ goljufij prav na tem področju. Goljufi poskušajo zavarovalnice pre-slepiti predvsem z neresničnim opi-sovanjem okoliščin dogodka. Pri največji slovenski zavarovalnici so tako na primer razkrili, da je kar v 90 odstotkih ugotovljenih prevar šlo za lažno prikazovanje škodnega do-godka.

Želiš zaslužiti 200 evrov?

Kot nam pripoveduje naš bralec, je tako vprašanje je v enem od ljubljan-skih lokalov komaj polnoletnemu gimnazijcu postavil vrstnik, ki ga je dijak videl prvič.

Zgodba ni izmišljena, ampak povsem resničen primer nagovarjanja k zavarovalniški goljufiji.

Naloga, ki bi jo fant moral opraviti, da bi si prislužil ponujeno nagrado, je naslednja: kot sopotnik v avtomobilu je udeležen v lažji prometni nesreči z drugim vozilom, v katerem je sopot-nik njemu podoben mladostnik. Vozili se zaletita po vnaprej določenem sce-nariju. Po dogodku udeleženci nesreče pokličejo policijo in naredijo zapis-nik. Dijak kot soudeleženec pojasni naučeno zgodbo o poteku nesreče. Nato gre še na urgenco, kjer zgodbo podkrepi z bolečinami. Cilj tega je, da to naredi tako prepričljivo, da dobi na-potnico za fizioterapijo. Delno plačilo dobi takoj po nesreči, drugi del po zdravniškem pregledu, zadnji obrok pa, če mu uspe dobiti tudi pregled pri fizioterapevtu.

Kaj vse se še dela?

Napihujejo posledice, sami vozilo še dodatno poškodujejo ali pa aktu-alnemu dogodku pripišejo še stare poškodbe vozila. V razcvetu so tudi škodni zahtevki zaradi telesnih poškodb, ki pa niso vidne, ampak za-varovanec le opozarja na bolečine.

A naj vas – preden zaploskate tistim, ki “si upajo”, opozorimo, da zaradi poplačila lažnega odškodninskega zahtevka niso prizadete le zavaroval-nice, ampak breme po žepu udari vse zavarovance. Ker so goljufije večinoma vštete v zavarovalne premi-je, se te povišujejo.

Goljufi postajajo vse bolj iznajdljivi. Tako je vse več dogovorjenih promet-nih nesreč, ki se zgodijo po precej podobnem scenariju. Večje skupine ljudi namerno povzročijo nesrečo, na-vadno s starimi, dotrajanimi vozili. Ti pa prijavijo telesne poškodbe, ki so v velikem nesorazmerju s poškodbami avtomobila.

Obstaja sicer več vrst goljufov. Priložnostni poskušajo izkoristiti nastalo situacijo – prijavijo večjo škodo, prirejajo opis dogodka ali pa poskušajo do zavarovalnine priti s pomočjo zavarovanja, ki so ga skle-nili znanci.

Načrtni goljufi se na svoj podvig bolj temeljito pripravijo. Najprej sklenejo zavarovanje, potem pa upr-izorijo tatvino, požar ali prometno nesrečo. Poznajo delo preiskovalcev in izkoriščajo slabosti sistema.

Zavarovalnice pa se v zadnjem času srečujejo še s težavo “svetovalnih družb”, ki ljudem svetujejo, kako zgodbo prirediti tako, da bodo zago-tovo dobili odškodnino.

Vir: Pagetutor.com

ZABAVA

31

Uroš Bric

1 milijarda dolarjev … tukaj se stvari začenjajo premikati v pravo smer in v zajeten kup denarja o katerem sanja vsak (opozorilo v angleščini se mu reče bilion).

1 BILIJON dolarjev. Po domače bi bilijonu lahko rekli milijon milijonov. Enka in 12 ničel. (to ni angleški bilion ampak 1000 krat večja vsota oziroma trlion v angleščini)

Ste pripravljeni na to?Dame in gospodje, na zadnji sliki

vam predstavljamo 1 bilijon dolar-jev!

Pri tem je potrebno upoštevati, da smo v višino zlagali denar na dve paleti – če bi jih zlagali le na eno paleto, bi bila površina še enkrat večja.

Ko boste naslednjič slišali frazo ‘bilijon’ dolarjev in ko niste vede-li, katero število je avtor v svojem tekstu imel v mislih, si boste lahko lažje predstavljali, kako veličasten bilijon sploh izgleda.

Kako izgleda 1 bilijon dolarjev v živo?Ves ta govor okoli stimulacijskih paketov finančne pomoči in finančnih injekcij nas je privedel do pre-prostega razmišljanja – za kakšna vsoto pravzaprav gre, če bi se ta denar pojavil pred nami v živo?

Milijarda dolarjev …100 milijard dolarjev …400 milijard dolarjev …Bilijon dolarjev (1000 milijard dolarjev).

Ker je v zadnjem času veliko govo-ra o brezglavem tiskanju nenormal-nih vsot denarja, ki se je v zadnjih dveh letih raztrosil v različna gos-podarstva v svetu, smo s pomočjo Google Sketchupa želeli preveriti, kako bilijon dolarjev pravzaprav izgleda v praksi.

Začeli bomo z 100 dolarskem bankovcem, ki ga imajo v denarnici pogosto tisti, ki imajo malo več pod palcem.

Paket stotih bankovcev po 100 dol-arjev je debel okoli 1 cm, skupna vsota pa znaša 10.000 dolarjev. Z lahkoto ga pospravimo v žep in zadostuje za zelo zapravljiv teden ali dva.

Če verjamete ali ne, ‘paket’ na prvi sliki predstavlja 1 milijon dolarjev. ‘Kupček denarja’ je pravzaprav tako majhen, da ga lahko pospravite v nakupovalno vrečko in se z njo sprehajate naokoli.

Če vam je 1 milijon dolarjev iz-gledal precej neimpresivno, pa poglejte 100 miljonov dolarjev, ki predstavlja precej bolj spoštovanja vredno gmoto. V najboljšem prim-eru jih lahko zložite na eno paleto standardne dimenzije.

VLAGANJE, NALOŽBE

‘Balonček je tu, jaz sem pripravljen, kaj pa vi?’

Luka Gubo

32

Tako vsaj pravi upravljavec skladov John Hussman, ki je v obdobju med leti 1990 in 2010 dosegal ene najboljših rezultatov, saj je imel relativno visoke donose z omejenim tveganjem. Po letu 2010 pa je njegov sklad pričel močneje zaostajati za ostalimi skladi in predvsem za celotnim delniškim trgom.

Bo imel znova prav?

Nekdanji profesor financ je v začetku okrevanja po krizi večkrat opozoril, da je rast cen delnic neupravičena in da bodo donosi v prihodnosti podpovprečni. V zadnjem letu, ko so cene delnic močno narasle, je njegov sklad močno zaostal, vendar ohranja nizko stopnjo tveganja (volatilnosti).Hussman je po medvedjem trendu v letu 1990 priporočal polno izpostav-ljenost do delnic, saj so po njegovem bile močno podcenjene glede na več različnih fundamentalnih faktorjev. Naslednjih deset let je bilo res zelo donosnih, celo eno najdonosnejših obdobij v zgodovini ameriške borze, saj so delnice narasle tudi za več kot 7-kratnik svoje vrednosti.

Leta 2000 je Hussman opozarjal na balonček ameriških delnic, predvsem tehnoloških, in pravilno napovedal nizke donose v nadaljnjih letih. Leta 2003 je njegov sklad bil med najboljšimi na svetu, saj se je izognil poku delniškega balončka, nato pa je istega leta ponovno povečal izpostav-ljenost do delnic, saj so te znova postale podcenjene.

Pred krizo je bil eden redkih, ki je opozarjal na prihajajočo krizo in od nje celo zaslužil. V času okrevanja, predvsem po letu 2010, pa njegov sklad zaostaja za trgom. Tega se sicer ne sramuje in ob tem izpostavlja, da je njegov cilj imeti dobre donose skozi

celoten gospodarski cikel, ne samo v času gospodarske rasti. Njegov port-felj je trenutno pripravljen na padce cen delnic, saj ima kupljenih več tako imenovanih PUT opcij, ki ga ščitijo pred padci.

Donosi v prihodnjih letih bodo omejeni

Hussman v svojih analizah uporablja več metod za vrednotenje trgov. Eden izmed njih je tudi razmerje med tržno kapitalizacijo vseh podjetij glede na BDP, ki jo je v članku za Forbes ome-nil tudi legendarni Warren Buffett. Trenutno je to razmerje zelo visoko, skoraj tako visoko kot leta 2000, ko je bil očiten balonček na ameriškem delniškem trgu.

Samo razmerje med tržno kapital-izacijo in BDP-jem lahko upora-bimo za napovedovanje prihodnjih dolgoročnih donosov. Na spodnjem grafu vidimo, da je med višino tega razmerja in realiziranimi donosi zelo visoka. Trenutno je napoved donos-nosti ameriške borze za naslednjih 10 let ena najnižjih v zgodovini – v povprečju lahko pričakujemo nega-tivne donose (okoli -2% letno) v tem obdobju.

Vsak, ki investira na borzi, mora biti pripravljen tudi na bolj črne scenarije in prilagoditi tovrstne slabe napovedi za bodoče donose trenutnim razmeram in trendu na borzi.

PSIHOLOGIJA DENARJA

33

Denar vam res lahko kupi srečo. Le zapravljati ga morate prav!

Čeprav denar torej nima tako ve-likega vpliva, pa psihologi Elizabeth Dunn, Daniel Gilbert in Timothy Wilson, ki se ukvarjajo s psihologijo potrošnika trdijo, da če vas denar v materialističnem svetu ne osrečuje, je edino pojasnilo to, da ga narobe za-pravljate.

Po njihovi teoriji lahko denar srečo maksimizira takole:● Raje kupujte stvari, ki vam prinesejo nova spoznanja in izkušnje kot strogo materialne dobrine, predmete. Pred-met je namreč že naslednji dan vreden mnogo manj kot ste zanj plačali, spo-mini, izkušnje in spoznanja na drugi strani, pa ostanejo za vse življenje. Namesto polne omare je tako bolje, da si privoščite počitnice, koncert, kino …

● Porabite del denarja za pomoč dru-gim. Osebno zapravljanje osrečuje manj kot če z denarjem osrečite dru-ge. Dobrodelnost sprošča močna pozi-tivna čustva.● Privoščite si več občasnih, majhnih radosti, ki jih lahko kupite z denar-jem, namesto enega velikega darila samemu sebi.● Plačajte zdaj, porabite kasneje. Kopičenje dolgov vodi v nezado-voljstvo in zaskrbljenost.● Kupujte z glavo, ne z očmi, naredite si racionalen izbor in šele nato izberite že vnaprej določeno število produk-tov, ki vas bodo najbolj osrečili ali vam najbolj pomagali. In ko ste že ku-pili – ne tarnajte, zakaj ste to storili. Naslednjič se raje brzdajte še preden posežete po kreditni kartici ali denar-nici.

Za konec pa še nasvet Charlieja Mungerja: ‘Bodite zadovoljni s tem, koliko denarja imate, a stremite k še boljšemu zaslužku. Če že zdaj ne morete uživati z zneskom, ki ga imate, ne boste zadovoljni niti kot milijonar!‘

Obstaja povezava med srečo in denarjem. V državah z višjim standardom so ljudje srečnejši kot v revnih državah. Bogati posamezniki so načeloma bolj srečni od revnih. Vendar pa vpliv denarja na srečo ni tako velik kot bi si morda mislili.

Če imate oblačila, hrano in streho nad glavo, to še ne pomeni, da ste zares zadovoljni, kajne? Psihologi Sonja Lyubomirsky, Kennon Sheldon in David Schkade so več let raziskoval-nega dela posvetili iskanju faktorjev, ki vplivajo na dolgotrajno srečo. Našli so naslednje:

● Polovico – 50% – sreče določajo biološke predispozicije, osnovna čustvena naravnanost posameznika.

● 40% sreče se napaja v stvareh, ki jih radi počnemo – pomembno je, da izberemo pravo službo, prijatelje in zadovoljujoč način življenja.

● Preostalih 10% pa si razdelijo sta-rost, rasa, spol in presenetljivo – finančna situiranost.

33

Miha Furlan

ZAPOSLITEV - KAKO DO NJE

34

‘Kaj mi sploh še preostane?’Anja Petko

V uredništvo naše revije je priromalo obupano e-pismo bralca Luke, ki ga zanima, kaj naj sploh še naredi, da si v tej ‘perspektivni’ državi priskrbi vsaj dostojno prihodnost na področju zaposlitve.

Star je 27 let, po njegovem mnenju pa ‘se mu piše slabše kot upokojencu na pragu revščine’. Opravil je več sto razgovorov v zadnjih 2 letih, od mnogih delodajalcev sploh ni prejel odgovora, pesimizem pa mu počasi, kot sam pravi, ‘načenja živce’ …

Ugibanja, kdaj bo situacija na trgu zaposlovanja boljša tudi za mlade is-kalce zaposlitve, so različna. Mnogi so mnenja, da se bo trenutna negativna situacija čutila še desetletja, tako na mladi generaciji kot tudi na celotni družbi.

Se pa na drugi strani kažejo katastro-falne posledice (ne)zaposlovanja mladih. Mimogrede, zanimiva je na primer občutna povezava med ne-zaposlenostjo in povečanjem krimi-nala med mladimi.

Mladi brez dela, zato iščejo rešitev v kriminalu?

Pogosto slišimo »na mladih svet stoji« in mladi imajo ideje in znanja, ki bodo našo celotno družbo naredili boljšo.Po zadnjih raziskavah pa je slika zelo zaskrbljujoča. Podatki namreč kažejo, da je čedalje več mladih nezaposlenih in te številke povsod po svetu dose-gajo rekordne vrednosti.

V nadaljevanju je navedenih zgolj ne-kaj ključnih številk nezaposlenih mla-

dih v evropskih državah. Izjemno vi-soko raven imajo prav najbolj kritične države evroobmočja in sicer mladi v Španiji in Grčiji najtežje dobijo za-poslitev.

Po podatkih jih kar 50% nima redne zaposlitve. Irska se prav tako sooča z podobnimi težavami, ki pa so se iz začetnih 10 % brezposelnih pred krizo, povečale v času krize na alar-mantnih 30 % brezposelnih.

Ugibanja, kdaj bo situacija na trgu

ZAPOSLITEV - KAKO DO NJEzaposlovanja boljša tudi za mlade is-kalce zaposlitve, so različna. Mnogi so mnenja, da se bo trenutna negativna situacija čutila še desetletja, tako na mladi generaciji kot tudi na celotni družbi. Pojavlja se namreč vse bolj očitna povezava med nezaposlenostjo in povečanjem kriminala med mladi-mi.

Mladina obupa nad sistemom in rešitev išče v lahko pridobljenem de-narju. Posledično se izgublja možnost mladih, da bi imeli uspešne kariere in služili na pošten način.

Kaj pa Slovenija?

Situacija v Sloveniji pa ni nič boljša kot v preostalih evropskih državah. Pri nas je delež mladostnikov med 15. in 25. letom starosti brez zaposlitve narasel iz 10,3 % v letu 2008, na 18,4 % v letu 2011, danes pa je že vsak peti mladi Slovenec brez službe oz. zaposlitve.

Nekaj malega bi morala preprosto narediti tudi država …

Nedavna praksa švedskega mestu Soderhamn je hvale vredna poteza – tamkajšnje oblasti so se lotili nenavad-nega projekta in mladim brezposelnim mladim plačali (ja, prav ste prebrali), da odidejo s trebuhom za kruhom v sosednjo državo – Norveško.

Mestne oblasti tako plačajo pot in nočitve za en mesec ter kratko izobraževanje o tem, kako najti delo na Norveškem.

Zagotovo bi nekaj podobnega naredila lahko tudi naša država za brezposelne mlade – denimo nedavno smo pisali, da bo sosednja Avstrija morala v prihodnjih letih svojo delovno silo okrepiti z novimi imigrantskimi delavci – zakaj ne bi bili med njimi tudi brezposelni mladi v Sloveniji?

Koliko brezposelnih mladih imamo pravzaprav v Sloveniji?

Po ugotovitvah statističnega urada je v Sloveniji leta 2008 skoraj 70 odstot-kov mladih, starih od 18 do 34 let, živelo z vsaj enim od staršev, kar je poleg Slovaške najvišji delež v EU-ju.

Pozna odselitev od doma velja pred-vsem za moške. To pa je tudi razlog, da ima Slovenija v primerjavi z EU-jem eno najnižjih stopenj revščine mladih. Leta 2010 je stopnja tveganja revščine med mladimi v starosti 15 do 29 let tako znašala nekaj več kot 10 odstotkov.

Trenutno je med mladimi 294.000 oseb delovno aktivnih, kar je za 39.000 manj kot v obdobju gospo-darskega razcveta (leto 2008); število neaktivnih pa je v primerjavi z istim obdobjem naraslo s 73.000 na 82.000 mladih.

Število brezposelnih mladih se je v tem času podvojilo, še vedno pa je za dva odstotka nižje od evropskega povprečja.

35

RESNIČNA ZGODBA

36

RESNIČNA ZGODBA: Mi res lahko država vse pobere?

Uroš Bric

V uredništvo smo prejeli zanimivo vprašanje bralca Žige, zaradi katere se je znašel v dilemi pri vračilu socialne pomoči, ki ga od njega sedaj zahteva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Poglejmo si njegov primer malo bolj podrobno …

Žigov oče, ki je nedavno preminul, je pred svojo smrtjo prejemal social-no pomoč. Tako kot običajni smrt-niki ni niti pomislil, da lahko sedaj njegov ‘dolg’ poplača dedič, torej Žiga. Slednji nam je zatrdil, da oče od uslužbencev na Centru za socialno delo nikoli ni prejel opozorila, da se socialna pomoč lahko vrača nazaj državi in da oče ni nikoli podpisal nobenega dokumenta s tovrstnimi pogoji.

Zaradi velikega ‘pompa’ v medijih pa se sedaj Žiga boji, da mu bodo za vračilo socialne pomoči od očeta vzeli denar kar od plače. Zato ga za-nima ali je to pravno sploh možno? Prav tako ga zanima, ali ga lahko ista usoda lahko čaka tudi v primeru de-dovanja premoženja?

V zadnjem času je prišlo do številnih ugibanj, kdaj lahko država zahteva vračilo socialne pomoči oz varstvene-ga dodatka. Tovrstne ukrepe si številni razlagajo na ta način, kot da država spodbuja črpanje socialnih transfer-jev in onemogoča osvoboditev težkih finančnih situacij, v kateri se znajdejo upravičenci socialne pomoči.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) vračilo neupravičeno prejete pomoči ureja v svojem 48. členu. Tam je zapisano, da se socialna pomoč vrne le, če je ugoto-vljeno, da je bil prejeta neupravičeno.

Zakon, ki predvideva vračanje pre-jete pomoči po smrti upravičenca, pa je zapisan v 128. členu Zako-na o dedovanju. Če je umrli imel premoženje, lahko država ali občina, ki je umrlemu plačevala socialno pomoč oz. varstveni dodatek, zahteva zmanjšanje dedne mase za višino te pomoči. Tu se smatra, da je prejeta pomoč pomagala ohraniti vrednost premoženja umrlega (dedne mase) in je zato država oz. občina upravičena do dela dediščine.

Prejeto pomoč po očetovi smrti (če zapuščina seveda bo), vračajo dediči

v višini, kot jo je preminul prejemal, vendar brez obresti. Nikakor pa ne držijo navedbe o tem, da se ne smete zaposliti oz. da bo dolg poplačan tako, da se Žigatu ‘usedejo’ na plačo.

V posameznih primerih, ko bi takšno vračilo materialno ogrozilo dediče, lahko le-ti od pristojnega CSD-ja zahtevajo oprostitev tega vračila. Če torej upravičenec socialne pomoči z zneskom ne želi obremenjevati dediče, lahko prejet znesek pros-tovoljno vrne že za časa življenja. Prošnjo za to pošljete na ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.


37

Samo toliko pokojnine? Pa vse življenje sem garal …

Finančna hiša

Tako nekako bomo razmišljali vsak mesec, čez približno 30 – 35 let, ko bomo pogledali na svoj bančni račun. Pa nam je resnično vseeno kaj bo, ko bomo stari 60-65 let in ko bomo želeli v pokoj? Lahko na področju pokoj-nine kaj naredimo, poskrbimo in se že danes pripravimo na boljšo in varnejšo prihodnost?

Danes živimo v zelo spreminjajočih se in nepredvidljivih časih. Že leta nazaj je bilo težko napovedati kaj se bo v prihodnosti dogajalo z gospodarstvom danes pa je to še veliko težje. Glede na trenutno dogajanje je nemogoče napovedati kaj nas čaka čez 5, 10 ali morda 20 let.

Nekateri pravijo, da bo evro propadel drugi, da se to ne more zgoditi, spet tretji se sprašujejo kaj bo z dolarjem, Ameriko, Evropo in kaj s Kitajsko.

Iz zgodovine nam je znano, da so bili v kriznih časih vedno prisotni tako poraženci kot tudi zmagovalci, ki so znali težke čase izkoristiti za nove priložnosti in situacijo obrniti sebi v prid. In jaz? Bom pri vprašanju svoje pokojnine zmagovalec ali poraženec?Verjamemo, da sedaj ko smo mladi, nas večina ne razmišlja in ne namen-ja toliko pozornosti temu kaj bo, ko bomo stari.Sredstva namenjamo za nove mobitele, avtomobile, potovanja, stanovanje ter družino. Za stvari, ki nam bogatijo se-danjost. Kaj pa naša prihodnost?Katere stvari bodo bogatile naš vsakdan v prihodnosti? Se kdaj vprašamo ali si bomo takšno udobje lahko privoščili tudi, ko bomo v po-koju? Glede na trenutno situacijo na

področju pokojnin, ne verjamem. Moramo pa se zavedati, da je lahko ravno mladost naša velika prednost, če začnemo danes razmišljati o svoji pokojnini.

Stanje slovenskega pokojninskega sistema

Ko se o tem pogovarjam z ljudmi dostikrat naletim na znamenite fraze kot so: jaz imam za svojo pokojnino poskrbljeno; prodal bom svojo firmo; imam nepremičnino, ki jo oddajam; imam vse v zlatu in to je vse kar potrebujem; denar nalagam v različne sklade in naložbena zavarovanja ipd.Seveda je dobro, da imamo za po-kojnino poskrbljeno tako, da so naše naložbe čim bolj razpršene in da ne stavimo vse na enega konja, kot to ljudje prepogosto počnejo.

Problem nas mladih pa je, da nimamo veliko kapitala, ponavadi nismo last-niki nepremičnin, ki bi jih lahko odda-jali, si ne moremo privoščiti večjih nakupov zlata in če že imamo svoje podjetje je le-to še v razvoju in še nima velike vrednosti. Imamo pa po drugi strani eno veliko prednost in to je naša mladost!

Kaj bo torej z našimi pokojninami čez 30-35 let? Ali bo takrat sploh še kaj denarja za pokojnine glede na to, da nas mediji opozarjajo, da tega denarja dejansko že za današnje pokojnine enostavno ni več? Kar lahko naredimo na tem področju je predvsem to, da sami poskrbimo zase in si ustvarimo zagotovljeno obliko pokojnine, ki ne bo odvisna ne od države, ne politike in ne od gospodarstva.

FINANČNI HOROSKOP

38

Ste rojeni pod srečno zvezdo, ki zna napovedati rast borz?

Anja Petko

Ste vedeli, da vam pri trgovanju na borzah lahko pomaga tudi astrologija? Če je odgovor pritrdilen, potem ste najbrž eden izmed redkih vlagateljev, ki to dejstvo tudi upošteva.

Ljudje so za uspeh na borzah pri-pravljeni storiti marsikaj. Nekateri bodo po več ur preučevali posnetke, zapiske in različne grafe. Spet drugi bodo prebrali vso strokovno litera-turo, ki jim pride pod roke. Tretji se bodo udeležili več izobraževanj in na ta način dobili novo znanje.

Peščica pa je takih, ki bodo očitne namige za nakup in prodajo pois-kali tudi v astrologiji …

Na spletu lahko tako najdete več vi-rov, ki zatrjujejo, da lahko napovedu-jejo trende in spremembe na trgih s pomočjo astrologije.

In kjer je povpraševanje, bo prej ali slej nastala tudi ponudbo. In v ob-stoju te ponudbe se na nek način pokaže zahtevnost in nepredvidljivost finančnega trga.

Če si rojen v tej in tej luni, boš poznal prihodnost borz …Dobički na borzi so namreč tako mi-kavni, a hkrati težko dosegljivi, tako da so kljub temu ljudje pripravljeni sprejeti nasvete tudi iz najbolj nena-vadnih virov.

Vprašanje pa je, ali je to res dobra odločitev, ali pa bi bilo vseeno boljše, informacije dobiti na bolj klasičen način, prek izobraževanj, grafov ali mednarodno priznane strokovne lit-erature.

Če se vrnemo nazaj k astrologiji …Finančna varnost naj bi bila menda zagotovljena, če se rodite pod srečno zvezdo odličnih odnosov med planeti v času vašega prihoda na Zemljo.

Finančni uspeh naj bi bilo sicer težko določiti in meriti le po zodiakal-nem znamenju, saj naj bi bilo hkrati pomembnih kup dejavnikov, ki krojijo našo finančno usodo – čas, kraj in ura rojstva, okoliščine, vzgoja itd.

Najuspešnejši ljudje naj bi bili po mnenju astrologov kozorogi, ki ima-jo močno intuicijo in jim materialne dobrine tudi veliko pomenijo. V tem znamenju je na primer rojen ljubljan-ski župan Zoran Janković.

Finančno uspešni naj bi bili tudi biki, ki imajo radi denar in imetje, so uspešni in trmasti ter se vedno trudijo, kot to na sodiščih vedno znova in zno-va dokazuje Miro Senica.

Device naj bi svoj finančni uspeh pri-pisale varčnosti, raki pa naj bi imeli predvsem vodstvene lastnosti in podjetniške vrline, ki jih je na primer več kot odlično razvil Mirko Tuš s svojo verigo trgovin Tuš.

Našteta znamenja naj bi bila tudi naj-manj nagnjena k tveganju, medtem ko so njihovo nasprotje predvsem ovni, strelci in dvojčki, ki radi brezglavo tvegajo.

Horoskop gor ali dol, zanimivo je naslednje …

A vseeno obstajajo vzporednice, nad katerimi se zamisli tudi najbolj goreč nasprotnik in skeptik. Zanimivo je namreč dejstvo, da je bila večina zlo-glasnih tajkunov v Sloveniji rojena v znamenju škorpijona. Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Bine Kordež itd. Za njih naj bi bil značilen moto – cilj upravičuje sredstva. Prav tako jih le stežka kaj ustavi in vedno delajo na meji poštenega.

ZADOLŽEVANJE

V Združenih državah Amerike so naredili korak naprej in tovrstnim zadolžencem ponujajo posebne ser-vise, ki prevzamejo njihove dolgove, pa tudi njihove prejemke, nato pa up-ravljajo z njihovim premoženjem tako optimalno, da določena vsota sicer še vedno ostane na razpolago in ne kaj dosti spremenjeno življenje, preo-stanek, ki bi po starih navadah odtekel, pa se nameni za poplačilo dolgov.

Če uspejo njihove stranke zdržati vsaj šest mesecev, jih čaka tudi denarna na-

grada, sam servis pa si za svoje delo vzame precej manj, kot bi znašale v tem času zaračunane zamudne ob-resti.

Menite, da bi bilo kaj takšnega možno tudi pri nas? Je kje kak nadobudni pod-jetnik, ki bi se lotil česa takšnega?

In, po drugi strani, ali smo Slovenci dovolj zreli ter pogumni, da bi sprej-eli takšne radikalne, inovativne, a po drugi strani preizkušene in uspešne de-narne pristope?

Miha Furlan

Prevzamejo ti dolg + dajo nagrado?Ameriški potrošniki imajo skupno 2.420 milijard ameriških dolarjev dolgov in ta številka z dneva v dan raste.Že sama beseda »dolg« se zelo nepri-jetno sliši, a se lahko tudi njih rešite podobno, kot da bi shujšali za nekaj kilogramov. Vse, kar potrebujete, je nekaj malega motivacije in pravilnih usmeritev.

Na spletu se najde kar nekaj tematsko namenjenih forumov za samopomoč, kjer si udeleženci medsebojno zaupajo nasvete, kako izplačati dolgove in pri-hraniti denar. Splača se pobrskati nao-koli, saj so nekatere tehnike resnično dovršene in premišljene.


39

DAVKI

40

Odhajajo naše službe na smetišče zgodovine?

Miha Furlan

Ne boste verjeli, toda kar je nekoč veljalo za znanstveno fantastiko, v današnjih pogledih dobiva vse bolj realistično podlago. Obstajajo namreč številne projekcije o zamenjavi naših delovnih mest – z roboti!

V naslednjih 2 desetletjih naj bi izginilo kar polovica delovnih mest, pri tem pa roboti predstav-ljajo resno grožnjo, da v nasledn-jem stoletju zavladajo na področju delovne sile.

Nas roboti res lahko zamenjajo?

Roboti so v teoriji sanje vsakega de-lodajalca. Glede na trenutne izračune je strošek za pričakovano delovno produktivnost skoraj 3-krat manjši kot pri ljudeh. Po nekaterih izračunih naj bi bili stroški za delavca robota celo manjši od letne minimalne plače slov-enskega delavca.

Sicer naj bi roboti zamenjali ljudi pred-vsem na tistih področjih, kjer napake niso zaželene, kot npr. v tehnologiji in znanosti. Vse bolj pa prodirajo tudi v storitvene dejavnosti, kjer naj bi nji-hova umetna prijaznost poslu manj škodila kot na primer občasna nepri-jaznost zaposlenih.

Če priznamo ali ne, roboti ne potrebu-jejo spanja, hrane, dopusta, plače itd., tako da bodo zagotovo najbolj zaželeni delavci med delodajalci.

Trend ni opazen zgolj na področju trga delovne sile. Ameriški internetni ve-likan Google je denimo nedavno raz-vil in testiral svoje robote avtomobile, ki za vožnjo ne potrebujejo voznika, saj vse funkcije, potrebne za vožnjo, obvladajo sami.

Ta avtomatska vozila torej vozijo sama, človek pa za volanom sedi iz varnostnih razlogov, da računalniško spremlja in nadzira proces vožnje. Roboti avtomobili so na primer že zapeljali po cestah ameriške zvezne države Kalifornije.

Avtomobili, ki vozijo brez voznika, so torej tehnično gledano že realnost, ko bodo prišli na ceste, pa bo to po-menilo, da bodo nadomestili taksiste, voznike avtobusov in dostavnih vozil itd.

Najbolje plačan in iskan poklic je že povezan z roboti …

Da bo robotska znanstvena fantastika res kmalu postala realnost, pa pričajo podatki o iskanju kadrov iz področja izdelovalcev in vzdrževalcev robotov (Robot builders, tenders).

Znanje za delo na področju razvoja in izdelave robotov ter njihovega vzdrževanja je vse bolj iskano, plače za omenjene inženirje pa se letno gi-bljejo tudi od 100 tisoč evrov ali več.

Komponente, procesorji in senzo-rji za robote se pocenijo vsake četrt

leta pravi Paul Saffo, ki se ukvarja s tehnološkim napovedovanjem. Robo-ti že delajo v nekaterih raziskovalnih laboratorijih in tovarnah.

Invazija robotov naj bi tako ironično nekaj dela prinesla tudi ljudem. Potrebovali naj bi inženirje za raz-voj robotov, proizvodne delavce za izdelavo njihovih sestavnih delov in vzdrževalce, ki jih bodo ohranjali pri življenju.

Slaba novica torej je, da naj bi roboti do leta 2100 postali tako inteligentni in učinkoviti, da bodo delavce zlahka nadomestili v večini panog. Glede na opisan trend in vse večje zanimanje za robotiko pa lahko pričakujemo, da bodo roboti krasili že skoraj vsak dom.


41

FT QUANT v 500 besedah!

Kaj je FT Quant?

FT Quant je mešani fleksibilni in-vesticijski sklad, ki svoja sredstva investira v uspešna, stabilna in pod-cenjena podjetja po celem svetu. Pristop k investiranju je popolnoma sistematičen oz kvantitativen – to po-meni, da odločajo številke na podlagi preverjenih matematičnih analiz in ne občutki oziroma diskrecija uprav-ljalca.

Investicijski proces je ses-tavljen iz treh korakov:

1.) Pregled makroekonomskega stanja in prilagoditev portfelja trenutnemu stanju: Če se gospodarska aktivnost po svetu izboljšuje, je smiselno imeti v portfelju večji delež delniških naložb, saj le te v času visoke gospodarske rasti najbolj pridobivajo na vrednosti. Na drugi strani je v času recesije ali času nižanja gospodarske aktivnosti smiselno večji delež portfelja usmeriti v varne naložbe, kot so obveznice var-nih držav, denimo Nemčije, Francije, Anglije in ZDA.

2.) Ko že imamo določen delež na-menjen delniškim naložbam, izber-emo najperspektivnejše trge in jim namenimo večji delež portfelja. To pomeni, da izmed več kot 20 držav po svetu izberemo tiste, ki so trenutno najbolj podcenjene in imajo najvišje pričakovane donose v naslednjih letih ter v njih investiramo večji delež kot pa v tiste trge, ki so trenutno precen-jeni. Tako se lahko zgodi, da bo sklad

investiral večino portfelja v trge v raz-voju, v razvite trge pa le manjši delež. Alokacija je seveda odvisna od tega, kakšno je stanje na določenem trgu.

3.) Ko imamo enkrat sestavljen port-felj iz deleža varnih naložb (obveznic varnih držav) in deleža podcenjenih delniških trgov, se osredotočimo na izbiro posameznih podjetij znotraj teh podcenjenih delniških trgov. Princip izbire podjetij sloni na izločanju tistih podjetij, ki slabše poslujejo in imajo višjo verjetnost stečaja. Ko izločimo vsa podjetja, ki so potencialno visoko tvegana, se osredotočimo na izbor tistih podjetij, ki poslujejo z odliko – imajo visoke marže, ki naraščajo, so profitabilna, niso preveč zadolžena oz se razdolžujejo in kažejo visoko potencialno rast prodaje in dobičkov. Izmed vseh uspešnih podjetij nato iz-beremo samo tista, ki so trenutno na trgu podcenjena – želimo torej kupo-vati visoko kvalitetna podjetja za ra-zumno ceno.

Takšen sistematičen pristop k inve-stiranju nam daje veliko prednost na trgu, saj s prvim korakom močno znižujemo tveganost sklada – v času recesij se izognemo večjim izgubam z investiranjem v varne naložbe.

Drug in tretji korak pa nam dajeta možnost investiranja v tiste trge in posamezne delnice, ki imajo najvišji potencial visoke donosnosti. Izbrana kombinacija zagotavlja stabilnost donosov in manjšo verjetnost večjih izgub, omogoča pa tudi, da so lahko v dobrih časih donosi nadpovprečni.

Katero ‘varovalko’bi morale imeti v teh časih vaše borzne naložbe, pa jo skoraj zagotovo nimajo? Želite izve-deti, kam se trenutno resnično splača vlagati in zakaj? Potrebujete pomoč pri izbiri naložb in sestavi portfelja?

Ker nas je kar nekaj bralcev spraševalo, kaj kvantitativni vzajemni sklad FT Quant pravzaprav sploh je, smo za vse pripravili kratek in jedrnat pregled te investicijske novosti, ki jo preprosto morate imeti v vašem portfelju.

Če hočete izvedeti vsaj en odgovor na zgoraj zastav-ljena vprašanja, potem nas morate obvezno obiskati!


42

Vam bo kasneje žal, da kupujete delnice, ki danes podirajo rekorde?

Uroš Bric

To vprašanje vsem vlagateljem zastavlja upravljavec hedge skladov Carl Icahn, ki je nedavno izjavil, da je “zelo previden” pri nakupu delnic ameriških družb, saj naj bi po njegovem mnenju lahko “doživele visok padec” iz trenutnih rekordnih vrednosti.

Podobnega mnenja je tudi Ben Inker, direktor družbe GMO, ki se ukvarja z upravljanjem premoženja. Ben je namreč napovedal, da bodo ameriške delnice do leta 2020, če upoštevamo dividende in inflacijo, letno v povprečju izgubljale po 2% vrednosti. Nasprotno je multimili-jarder in izkušeni vlagatelj Warren Buffett prepričan, da se trenutne cene delnic še vedno gibljejo v “razumnih okvirih”.

Kdo ima torej prav?

V bistvu se investitorji ne bi smeli spraševati o tem, ali so delnice precen-jene ali pravilno ocenjene. Namesto tega bi si morali odgovoriti na nasled-nje vprašanje:

Koliko sem pripravljen izgubiti?

Na to vprašanje vam ne morejo od-govoriti strokovnjaki, temveč samo zgodovina in vaša lastna pamet.

Vodja za naložbe pri družbi Windhorse Capital Management iz Bostona, Da-

vid Salem, pravi, da je “edino logično izhodišče za kakršenkoli celovit pro-gram naložb” ugotovitev, koliko izgub lahko prenese vaš želodec. Če je vaša ocena tržnih vrednostni popolnoma natančna, vam to ne bo kaj dosti pomagalo, če vam priman-jkuje finančne in psihološke trdnosti. Postavljanje omenjenega vprašanje naj bi bilo zato še posebej pomemb-no v trenutnem obdobju.

David Salem je bil 18 let predsednik sklada Investment Fund for Founda-tions, ki je do leta 2010 upravljala premoženje v višini 6 milijard evrov, izključno za dobrodelne in neprof-itne organizacije. Istega leta je sklad zapustil in se zaposlil pri družbi Windhorse, ki za bogate družine up-ravlja več kot 190 milijonov dolarjev premoženja.

Kot udobni kavč, lahko trenutni bikovski trg uspava tudi najbolj previdne

Ameriški borzni indeksi so nedavno spet dosegli nove rekordne vrednos-

ti. Če upoštevamo dividende, so imele ameriške delnice lani povprečni donos v višini 32%, kar je bil najboljši rezul-tat po letu 1997.

David Salem ima za vlagatelje, ki niso prepričani vase, elegantno rešitev. Prenehajte razmišljati o tem, kakšne donose vam bodo vaše naložbe prinesle. Namesto tega najprej razmišljajte o tveganju.

Sam predlaga, da o svojih investicijah premišljajte ob kozarcu dobrega vina. V denarju ocenite, koliko kapitala imate v bolj tveganih naložbah. Re-cimo, da imate v delnicah in delniških skladih investiranih 300 tisoč evrov. Med novembrom 2007 in marcem 2009 se je vrednost ameriških delnic povprečno znižala za kar 51%, del-nice v preostalem svetu pa so padle za 57%. Če bi se podoben scenarij zopet zgodil, bi bili v kratkem času ob več kot 150.000 evrov.

Tudi če ste prepričani, da delnice trenutno niso tako precenjene kot so bile v letu 2007, si predstavljajte

43


padec, ki bi bil polovico tako hud kot ob zadnji finančni krizi. Lahko pren-esete kratkoročno izgubo v višini več kot 75.000 evrov pri uresničevanju dolgoročnih dobičkov?

Enako vajo lahko opravite pri kat-eremkoli drugem premoženju. Nepremičninske investicijske družbe so med februarjem leta 2007 in feb-ruarjem leta 2009 tako izgubile 68% vrednosti. Cena zlata se je med feb-ruarjem leta 1980 in septembrom leta 1999 oklestila za 62%, medtem ko se je vrednost dolgoročnih ameriških državnih obveznicam v obdobju 1979-1981 znižala za 21% (če bi zraven upoštevali še inflacijo, bi bile številke še precej slabše).

Finančna zgodovine se nikoli ne po-novi popolnoma enako, vedno pa se rima

Takšne izgube tako ne morejo biti na-povedi, lahko pa so smernice razvoja dogodkov. Salem še dodaja, da morajo biti vlagatelji “pripravljeni in sposobni nositi izgube“.”Pripravljenost je ve-denjska kvaliteta, finančna uspešnost pa je odvisna od vaše sposobnosti, nikoli pa vnaprej ne morete vedeti, katera lastnost bo nadvladala.”

Ali ste torej tip človeka, ki lahko prenese velike udarce?

Samo spomnite, kakšna so bila vaša dejanja ob zadnjem takem dogodku in

odgovor boste imeli na dlani. Če ste v letih 2008 in 2009 kupili več finančnih naložb, ki se jim je cena vztrajno nižala, ste eden od redkih vlagateljev, čigar namere in dejanja se ujemajo. Če v tem obdobju niste naredili ničesar, vsaj niste ustvarili začasnih izgub s prodajo ob nepravem času. Če pa ste v času krize prodali večino svojih naložb, se ne slepite pred dejstvom, da bi ob enakem scenariju najbrž spet počeli isto.

Nobeden od zgornjih scenarijev ne po-meni, da ne bi smeli imeti v lasti deln-ic ali katerekoli druge oblike sredstev. Pomeni samo, da morate bolj temeljito povprašati, zakaj se spuščate v to.


POKOJNINA

44

Stara pesem, ki ste jo slišali že tisočkrat …

Uroš Bric

… in jo boste po vsej verjetnosti morali še tisočkrat, saj se slika iz leto v leto slabša.

Govorimo o ničemer drugem kot naši prihodnosti – pokojninah. V Sloveniji naj bi se po podatkih študije Evropske komisije do leta 2050 glede na trenutno stanje število prebivalcev v starostnem razredu nad 65 let podvojilo, prebivalcev v aktivnem starostnem razredu pa naj bi se zmanjšalo za četrtino.

V Sloveniji se je razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih v zadnjih 25 letih zmanjšalo skoraj za po-lovico, iz 1:3 na 1:1,5 in bo po ocenah čez 20 let znašalo blizu razmerja 1:1., kar pomeni, da bo na aktivno zaposlen-ega prišel en upokojenec.

Tako je konec decembra 2012 v po-kojninsko blagajno vplačevalo malo več kot 900 tisoč aktivnih zaposlenih, število upokojencev pa se je v tem istem letu približalo številki 600 tisoč. Razmerje med povprečno neto poko-jnino in povprečno neto plačo se v zad-njih letih giblje pri približno 60 odstot-kov, v bodoče pa naj bi se to razmerje še drastično poslabšalo.

Naša pokojninska blagajna bo lahko le do leta 2030 delovala vzdržno, po tej prelomnici pa se ne obeta nič dobrega za prejemnike pokojnin, saj naj bi glede na najbolj pesimistične napovedi pokojnine znašale le okoli 30 odstotkov plače, kar bo zagotovo premalo za preživetje.

Če se bodo tovrstne ocene uresničile, bodo demografske spremembe postavile tradicionalno delovanje pokojninske bl-agajne dobesedno na glavo.

Pokojninska blagajna namreč deluje po principu pretočnosti, kar pomeni, da tre-

nutno aktivno zaposleni plačujejo prisp-evke v Zavod za pokojninsko in inva-lidsko zavarovanje (ZPIZ), iz katerega se izplačuje pokojnina neaktivni popu-laciji, ki so s preteklim delom postali upravičenci do pokojninskih pravic.

Pokojninska blagajna je tako stabilna, če je razmerje med zaposlenimi in upo-kojenci zadostno. Ko bo v pokojninsko blagajno prilivov manj kakor odlivov, postane vzdržnost pokojninskega siste-ma vprašljiva.

V kolikor se v Sloveniji korenite reforme na tem področju ne bodo zgodile, se bo ob nadaljevanju demografskih spre-memb zagotovo morala nižati višina po-kojnin, zmanjšala pa se bo tudi razlika med maksimalno in minimalno pokojni-

no, česar se zagotovo ne bodo razveselili tisti, ki največ prispevajo v pokojninsko blagajno.

Glede na raziskavo Employee Benefit Research Institute (EBRI) iz leta 2011, bodo morali številni Američani delati do 70. ali celo 80. leta, da si bodo lahko privoščili upokojitev. Zaposleni, ki so starejši od 40 let, bi morali zato za jesen življenja namenjati petino svojih prihod-kov, svarijo ameriški strokovnjaki.

Podobnemu trendu se tudi v Sloveniji ne bomo mogli izogniti, saj trenutni po-kojninski sistem ni vzdržen. V Sloveniji bi morali za udobno pokojnino začeti varčevati najpozneje pri tridesetih letih in zanjo nameniti vsaj 10 odstotkov pri-hodkov.

AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE

45

RESNIČNA ZGODBA: Ko te zavarovalnice pripeljejo žejnega čez vodo …

Peter Zupanc

Predstavljamo vam različne in resnične zgodbe naših bralcev, ki so na lastni koži izkusili bridkosti drobnega tiska. Morda vam lahko prav te zgodbe pomagajo, da ne boste zopet kupili “najdražjega” zavarovanja, za katerega se na koncu izkaže, da ne krije tisto, kar ste vi mislili, da je zagotovo vključeno …

Eden bolj zanimivih primerov se je zgodil naši bralki Vesni, saj se ji je pred kratkim zgodil zares nenavaden pripetljaj. Bralka je imela namreč na svoji polici polni kasko, v katerega je bilo med drugim priključeno tudi del-ni kasko kot zavarovanje pred škodo, povzročeno iz strani divjadi oziroma domačih živali. Poleg polnega kasko zavarovanja lahko namreč voznik v okviru delnega kaska dozavaruje različne nevarnosti, kamor sodi npr. tudi poškodbe stekla, poškodba na parkirišču, odkup prve škode itd.

Nedavno pa se je Vesni med vožnjo na avtocesti v vetrobransko steklo zaletel labod (ja, prav ste prebrali), zaradi posledica trka pa je izgubila kontrolo nad vozilom in se zaletela v zaščitno ograjo avtoceste. Na srečo je bilo z njo v redu, nastala pa je velika gmotna škoda. Ko je zavarovalnici prijavila škodo, so se začeli zapleti.

Bralka Vesna je namreč mislila, da bo škoda povzročena iz strani div-jadi oziroma domače živali, krita iz delne kombinacije kaska iz naslova zavarovanja pred tovrstno škodo – na ta način namreč ne bi izgubila boni-fikacije in s tem ne bi plačala 1% odbitne franšize od nove nabavne vrednosti avtomobila. Nič hudega sluteč se je odpravila na zavaroval-nico uveljaviti škodo, kjer je doživela neprijeten šok.

Nesreča je bila namreč sestavljena iz dveh različnih vrst škode – posredne (gmotna škoda nastala po izgubi kon-trole nad vozilom) in neposredne (raz-bito okno zaradi trka z labodom).

Zavarovalnica je namreč odobrila zahtevek za povrnitev posredne škode iz splošnega kaska (torej ce-lotna škoda avtomobila), toda le pod pogojem, da voznica izgubi bonus in plača 1% odbitne franšize. Pri neposredni škodi (razbito okno) pa ji je zavarovalnica povrnili celotno škodo iz naslova delnega kaska, seve-da brez izgube bonifikacij in odbitne franšize.

Ogorčeni bralki, ki jo svojo jezo in bes usmerila v zavarovalnega agenta zaradi predhodnega nekorektnega svetovanja, je prijatelj svetoval, da naj vloži pritožbo zoper DARS, a se ji žal tudi to ni obrestovalo.

Sicer voznik v primeru trka z di-vjadjo na avtocesti lahko zahteva odškodninsko povračilo od DARSA, vendar to seveda velja le za divjad (medved, jelen in podobno) in to le v primeru, če bi DARS premalo naredil za zaščito oziroma preprečitev vstopa živali na avtocesto. Kot rečeno, pa nad letečimi živalimi nima nadzora, zato ni odškodninsko odgovoren.

RAZKOŠJE IN LUKSUZ

46

Ure, ki zadovoljijo tudi najdražje okuse

Luka Gubo

Eden od najboljših načinov, da očarate svoje poslovne partnerje je, da nosite eno od spodaj pred-stavljenih ur. To je izbor najbolj prestižnih, sofisticiranih in redkih ur, ki si jih lahko zamislite. A vse to nikakor ni poceni – tako stane najcenejši model na naši listi “skromih” 734 .00 dolarjev ali okrog 550.000 evrov. Ali so ure res vredne takega denarja, pa presodite sami.

10. Žepna ura Breguet 1907BA/12Cena: 734.000 $

Žepna ura Breguet 1907BA/12 je na-rejena v klasičnem stilu, prihaja pa iz švicarske tovarne z enakim imenom. Vsaka ura je izdelana ročno in okrašena z 18 karatnim zlatom, krona ura pa ima dva načina rotacije. Breg-uet ima zelo bogato tradicijo, saj ure izdelujejo že 225 let, v tem času pa so se najbrž že naučili, kako narediti ‘popolno’ žepno uro.

9. Blancpain 1735, Grande ComplicationCena: 800.000 $

Blancpain 1735 Grande Complication kot glavni material uporablja platino. Ura je narejena iz 740 delov, ki so vsi ročno sestavljeni, paščki za zapenjan-je pa so narejeni iz krokodiljega us-nja. Po mnenju mnogih poznavalcev je Blancpain ena najbolj zapletenih ur, ki so bile kdajkoli izdelane.

8. Louis Moinet MagistralisCena: 860.000$

Če želite imeti na svojem zapestju majhen del lune, je za vas pravi od-govor Louis Moinet Magistralis. Ta ura, ki je narejena iz 18 karatnega zla-ta , v sebi nosi majhen delček 2000 let starega meteorita iz lune. Ti meteoriti so redkejši in veliko bolj dragoceni od zlata. To je eden od razlogov za tako visoko prodajno ceno.

7. Hublot Black Caviar BangCena: 1 milijon $

Ko boste na svojem zapestju nosili Hublotovo uro Black Caviar Bang, boste hitro ugotovili, zakaj je narejena iz 18-karatnega belega zlata in pokrita s 322 zrni črnih biserov v skupni teži 25 karatov. In še pomembnejše – v iz-delavo take ure je vloženega 2.000 ur zahtevnega ročnega dela.

6. The Chopard Super Ice CubeCena: 1.1 milijona $

Po obliki in izbranih materialih, ki krasijo to ročno uro, ne dvomimo, da je namenjena arabskemu šejku ali hollywoodskemu mogotcu. Skupno namreč to uro krasi kar za 66 karatov dragih kamnov.

5. Patek Philippe Sky Moon TourbillonCena: 1.3 milijona $

Ura Patek Philippe Sky Moon Tourbil-lon je narejena iz 688 delov, nekateri izmed njih so mikroskopsko majhni. Zaradi izjemno zahtevnega meha-nizma velja ta ura za eno najbolj so-fisticiranih ročnih ur na Zemlji. Ohišje ure je izdelano iz platine, vsako leto pa izdelajo samo 2 tovrstna primerka. Eno ura naredijo iz platine, drugo pa iz čistega zlata.

47

RAZKOŠJE IN LUKSUZ

4. Vacheron Constan-tin Tour de l’IleCena: 1.5 milijona $

Vsaka ura Vacheron Constantin Tour de l`lle je ročno izdelana iz 834 de-lov ter hkrati tudi pozlačena, kar pa po njihovih navedbah vzame kar 10.000 ur dela. Ta kompleksna ura ima dva zaslona, enega na zadnji in enega na prednji strani. Do sedaj so izdelali le 7 tovrstnih primerkov.

3. Patek Philippe’s Platinum World TimeCena: 4 milijone $

Leta 2002 je ta ura postala najdražja ročna ura vseh časov, saj so jo prodali za takrat neverjetnih 4 milijone dol-arjev. Ura kaže 24 časovnih pasov po različnih velikih mestih širom sveta. Zaslonu je enostaven za branje in la-hko razlikuje med dnevom in nočjo v vseh 24 časovnih pasovih hkrati.

2. Patek Philippe’s Su-percomplicationCena: 11 milijonov $

Ura Patek Philippe’s Supercompli-cation je bila narejena že leta 1932. Izdelana je iz 18-karatnega zlata, iz-delava pa je trajala kar polna 4 leta. Ura je bila nekoč v lasti slavnega New yorškega bankirja Henrya Gravesa Jr., kasneje pa je bila leta 1999 na dražbi prodana za 11 milijonov dolarjev.

1. 201-karatni ChopardCena: $25 milijonov $

Kot pove že njeno ime, ima ta ura več skupnega z nakitom kot pa z mer-jenjem časa. Okrašena je namreč s 15-karatnim diamantom roza barve, 12-karatnim diamantom modre barve, 11-karatnim belim diamantom in še več manjšimi belim in rumenimi dia-manti v skupni teži 163 karatov.

RAZMERJA

48

Ko je varanje biznis na kvadrat …Klemen Furlan

Ne, ne gre za še eno ženitno posredovalnico ali spletno stran, ki bi združevala osamljena srca. Prav nasprotno.

Pod inovativnim sloganom ‘Privoščite si afero, življenje je pač prekratko!‘ splet-na stran Ashley Madison iskreno in brez zadržkov ponuja diskretno, učinkovito in predvsem poceni varanje partnerja.

Spletna stran za ‘izven zakonske stike’ Ashley Madison je bila ustanovljena leta 2001, koncept pa odlično deluje, saj ima skoraj 13 milijonov registriranih upora-bnikov. Ponekod v mestih je ideja tako močno zaživela, da se koncepta poslužuje 5 ali več odstotkov vseh meščanov (npr. Washigton), torej to pomeni, da vsaki 20. prebivalec mesta Washington vara part-nerja.

Koliko stane in kdo plačuje?

Spletna stran uporabnikom ne zaračunava mesečne naročnine. Namesto tega up-orabniki kupijo t.i. dobropise oziroma kredite, s katerim pridobijo pravico do pošiljanja e-pošte in klepete na notranjem omrežju družbe.

Cene se začnejo pri 49 dolarjih za 100 kreditov, kar omogoča uporabniku, da pošlje sporočilo 20 ženskam. Za kredite plačujejo samo moški, ženske pa se lahko strani pridružijo in klepetajo brezplačno. Že iz tega dejstva lahko sklepamo, da je očitno moških precej več kot ženskih:)

Dodatno lahko uporabniki za 20 dolarjev na mesec izberejo programa Traveling Man oziroma Traveling Woman, ki sta namenjena predvsem ljudem, ki veliko

Gre za drzno idejo, ki brez pre-tvarjanja in direktno ponuja dis-kretno in predvsem poceni varanje. Spletna stran je, verjeli ali ne, po-stala pravi hit in je le še eden prim-er, da v poslu zaživijo ideje, ki se jih mnogi potiho poslužujejo, ven-dar to skušajo elegantno prekriti.

RAZMERJA

potujejo in izvajajo svojo nezvestobo kar na potovanjih.

In še strošek, ki ni zanemarljiv …

Panični uporabniki, ki želijo zapustiti omrežje, morajo za trajno odstranitev svojih profilov in sporočil družbi plačati kar 19 dolarjev ali malo več kot 15 evrov. Vsak uporabnik pa lahko nakupi tudi t.i. jamstveni paket, ki zagotavlja izplačilo nadomestila, če v prvih treh meseceh od začetka uporabe strani nima vsaj ene

afere – to zavarovanje stane 249 dolarjev. Portal Ashley Madison ustvarja vse svoje prihodke zgolj od plačil uporabnikov, saj na straneh ni nobenih oglaševalcev.

In kateri moški varajo bolj?

Kot je potrdila raziskava sociologinje Christin L. Munsch – bolj kot je moški odvisen od prihodkov svoje partnerice, bolj jo vara.

“Z množico spolnih partnerk si skuša

moški povrniti omajano samopodobo zaradi slabšega zaslužka v primerjavi s plačo stalne partnerice,” pravi Munscho-va, ki je izsledke svoje raziskave pred-stavila na tokratnem srečanju ameriških sociologov.

Podatke za longitudinalno raziskavo so zbirali vse od leta 1997, sodelovali pa so heteroseksualni pari, stari od 18–28 let, ki so bili v resni zvezi vsaj eno leto, torej so bili poročeni ali pa so živeli v skupnem gospodinjstvu.

49

50

ZABAVA

Več denarja, več seksa … in še več denarja?

Anja Petko, povzeto po spletni strani marketwatch.com

Denar vam ne more kupiti ljubezni, vendar pa najnovejša študija kaže na to, da vam lahko lju-bljenje pomaga pri služenju denarja in tudi obratno. In ne, ne namigujemo, da se je za to potrebno ukvarjati s prostitucijo.

Raziskava višjega predavatelja Nicka Drydakisa iz univerze v Cambridgu je namreč pokazala, da imajo zaposleni, ki imajo spolne odnose več kot štirikrat tedensko 5% višje plače, od svojih ko-legov. Nasprotno imajo tisti, ki niso spolno aktivni, v povprečju 3% nižje plače. Do podobnih zaključkov je leta 2009 prišla tudi brazilska raziskava, ki je pokazala pozitivno korelacijo med pogostostjo spolnih odnosov in višino plač. Rezultati raziskav bi lahko bili samo slučajni, a po mnenju Drydakisa, bi lahko bila “spolna aktivnost zapo-slenih zanimiva tudi za ekonomiste“.

Zakaj spolno aktivnejši zaslužijo več? Strokovnjaki menijo, da lahko spolno aktivnejše osebe na delovnem mestu uporabljajo več lastnosti, ki so na de-lovnem mestu zelo cenjene. “Tako spolna aktivnost kot višja plača vz-bujajo občutek večje samozavesti in samospoštovanja, kar istočasno privablja več spolnih partnerjev in več ponuja zaposlitvenih priložnosti,” meni Carol Lieberman, pshiatrinja iz Beverly Hillsa.

“Povedano drugače: Vsakdo ima rad zmagovalca.” To se ujema tudi z teo-rijami, ki trdijo, da privlačni ljudje zaslužijo več denarja še dodaja gospa Lieberman. Po nekaterih raziskavah naj bi “lepi” ljudje v povprečju zaslužili

3% do 4% več od manj privlačnih.Druga možna razlaga za povezavo pa je sledeča: Tisti, ki so bolj spolno aktiv-ni, so lahko preprosto v boljši duševni in fizični formi, kar jim omogoča da so lahko bolj priljudni, produktivni in ustvarjalni zaposleni. “To pravza-prav ni presenetljivo, saj je spolna ak-tivnost samo še eden od pokazateljev splošnega počutja,” pravi Tina Low-rey, profesorica trženja na univerzi v Parizu.

Hkrati pa obstaja eno opozorilo: pozi-tivna korelacija med spolnostjo in višino plače, bi lahko delovala tudi v drugo smer. To pomeni, da bi lahko višja plača osebe spodbujala k bolj spolno aktivnemu življenju, meni Dry-dakis. “Višja plača bi lahko povečala vrednost in privlačnost osebe na zmen-karskem trgu.” Nekateri psihoterapevti pravijo, da povezava obstaja.

“Več uspeha kot ga na tem področju oseba doseže, višji je njihov libido,” meni Fran Walfish, terapevtka iz Bev-erly Hillsa. Hkrati dodaja, da bi lahko manj denarja pomenilo tudi manj sek-sa. ”Trenutno obravnavam več moških, katerih dohodki so se v zadnjem ob-dobju drastično znižali zaradi slabega stanja v gospodarstvu“. ” Vsi poročajo, da sta se zaradi tega njihova spolna sla in spolna aktivnost znatno znižali.”

Na naslednjih straneh vam v sodelovanju s partnerskim por-talom Skladko.com ponujamo pregled slovenskih vzajemnih skladov, kjer so vam na voljo osnovni podatki o posameznih skladih in 3-letni graf gibanja točke (VEP-a) za vsak posame-zen vzajemni sklad.

Vsi bralci revije ALFA lahko na ilustrativen način preverite, kako dobro se je vaš izbrani vzajemni sklad odrezal v prim-erjavi z ostalimi konkurenčnimi vzajemnimi skladi znotraj istega naložbenega razreda.

Pri sami primerjavi donosnosti je namreč pomembno, da prim-erjamo tiste vzajemne sklade, ki spadajo v isti naložbeni razred. Ker lahko skladi svoja sredstva investirajo v različne naložbene razrede, lahko v grobem tipe skladov razdelimo na naslednje štiri tipe:

– denarni vzajemni skladi– obvezniški vzajemni skladi– mešani vzajemni skladi– delniški vzajemni skladi

DENARNI SKLADI

Denarni skladi so najvarnejša ob-lika skladov, saj investirajo samo v najvarnejše naložbe – to so de-poziti in zelo kratkoročne (varne) obveznice oz. menice.

OBVEZNIŠKI SKLADI

Obvezniški skladi lahko investirajo samo v obveznice. Delimo jih na dva tipa in sicer na – obvezniške sklade, ki investirajo v državne obveznice, in pa podjetniške obvezniške sklade, ki investirajo v podjetniške obveznice.

DELNIŠKI SKLADI

Delniški skladi svoja sredstva in-vestirajo v delnice na različnih borzah. Vsaj 85 odstotkov sredstev (ali več, odvisno od prospekta skla-da) morajo imeti investiranih v del-nice, preostala sredstva so lahko v denarju za likvidnostne potrebe (če več investitorjev zahteva izplačilo svojih sredstev).

MEŠANI SKLADI

Mešani skladi so kombinacija omenjenih treh. Najpogostejši so mešani skladi, ki investirajo večji

delež v delniške naložbe, malce manjši pa v obvezniške (recimo 60 odstotkov v delnice, 40 pa v ob-veznice). Lahko imajo fiksno alo-kacijo med naložbenimi razredi, lahko so pa fleksibilni.

DELITEV GLEDE NA NALOŽBENO POLITIKO

Sklade lahko razdelimo tudi geo-grafsko – naložbena politika sklada je po navadi s prospektom omejena na določen trg. Tako je lahko sklad globalen, če takšnih omejitev nima, ali pa regijski, če se osredotoča samo na določeno regijo. Sklade la-hko regijsko razdelimo najlažje raz-delimo kar po kontinentih (Severna Amerika, Evropa, Azija z Avstrali-jo, Latinska Amerika, Afrika) ali pa po razvitosti trga (razviti trgi, trgi v razvoju in obrobni trgi).

Dodatno so nekateri skladi omejeni samo na eno državo, kar pomeni, da kupujejo samo naložbe, ki izvi-rajo iz te države ali kotirajo na lo-kalni borzi.

Obstajajo pa tudi skladi, ki so sektorsko usmerjeni, recimo v tehnologijo, zdravstvo ipd. Donos-nost teh je seveda odvisna od stanja v določenem sektorju.

PREGLED DONOSNOSTI

PREGLED DONOSNOSTI: Tečajnica vzajemnih skladov v sliki

51

52

PREGLED VZAJEMNIH SKLADOV 10.3.2015

53

10.3.2015 PREGLED VZAJEMNIH SKLADOV


54


55


56


57


58


59


60


61


62


63


64


65


66


67


68

DRŽAVNI DOLGOVI

69

Komu so ZDA dolžne največ? Sami sebi …

Luka Gubo

Združene države Amerike imajo ogromno dolga, dolžni so kar 17.577 milijard dolarjev. Toda komu vse in koliko?

Mediji pogosto poročajo o tem, da Američane financirajo Kitajci, vendar pa redkokdaj to podprejo s številkami. Če pogledamo na spodnji graf, ki so ga sestavili na blogu Political Calculations, la-hko vidimo, da je kar 30 odstotkov vsega ameriškega dolga v rokah Američanov samih (posameznikov in institucij), če pa prištejemo še sklad socialnega varstva, pa ta delež znaša kar 45 odstotkov celot-nega ameriškega dolga.

Dodaten večji del je trenutno na bilanci ameriške centralne banke

FED, ki ima 13,6 odstotka dolga, od ameriških institucij pa nato sle-di pokojninski sklad javnega sek-torja s 4,7 odstotki in pa vojaški pokojninski sklad z 2,8-odstotnim deležem.

Res je, da je od tujih investitorjev (posameznikov, institucij in poko-jninskih skladov) največji delež ameriškega dolga prav v rokah Kitajcev, vendar nikakor ne more-mo sklepati, da je teh 8 odstotkov, ki jih imajo Kitajci, financiranje Združenih držav Amerike v pravi meri.

Tudi Japonska ima podoben delež ameriških obveznic (7 odstotkov), vse preostale države pa imajo sku-paj malce več kot 18 odstotkov dolga.

Tujci imajo torej tretjino ameriških obveznic, kar dve tretjini pa je ameriška vlada dolžna svojim državljanom in institucijam.

Ko vas torej naslednjič mediji (ali posamezniki) zavedejo s takšnimi trditvami, vedno zahtevajte prikaz in obrazlago podatkov, ki morajo seveda biti uradni in ne namišljeni.

INFLACIJA

70

Kaj smo včasih dobili za en evro in kaj danes?

Uroš Bric

V zadnjih letih vseskozi poslušamo o konstantnih podražitvah cen hrane. Nič čudnega, da zadnje raziskave kažejo, da skoraj vsakega drugega slovenskega potrošnika vnovične napovedane podražitve hrane skrbijo.

Se še spomnite, ‘tovariši’?

Zanimivo je na primer pogledati tabe-lo in se vrniti v čas, ko je bilo vse vsaj na videz poceni (da se razumemo, po-ceni je bilo zaradi takratne višje kupne moči in ne zaradi nizkih cen, ki so nam danes smešno nizke).

Se je pa v času od osamosvojitve mar-sikaj podražilo v nebo – npr. striženje ženskih las je bilo pred več kot 20 leti skoraj 30-krat ceneje kot pa denimo danes. Več o tem v spodnji tabeli:

Na to temo je pred časom odličen prispevek napisala tudi bralka Irena, ki ga je objavila v svojem blogu. Pod roko sta ji namreč prišla dva računa izpred skoraj desetletja, en iz Mli-notesta in en iz Fructala. Pred evri, seveda.

Leta 2002 si lahko pollitrski sok Fruc kupil za slabih takratnih 100 tolarjev, kar je slabih 40 centov, Frutabelo pa za dobrih 70 tolarjev, kar je približno 30 centov. Danes ta isti Fruc stane slabih 60 centov, Frutabela pa 45 cen-tov.

Tudi dolar ni več to, kar je bil …

Leta 1960 ste za 1 dolar dobili palico srebro, danes pa za 1 dolar prejmete le ‘kovanček’. Leta 1955 ste za 1 do-lar dobili celoten Mc’Menu, danes pa lahko prejmete le en krompirček. Leta 1998 ste dobili 1 ‘kantico’ bencina, danes pa si z enim dolarjem lahko kupite le odišavljeno smrečico za vaš avtomobil.

Ni kaj, inflacija in znižana kupna moč sta res naredila svoje! Ko slika pove več kot tisoč besed …

Vir: blog Irena Sirena, 2012


Prvi spletni finančni portal v Sloveniji, ki v obliki kuponov omogoča prihranke pri vstopnih stroških

v različne slovenske vzajemne sklade.

Documents

Revija Alfa - Spletna Verzija