RAZVOJ PRODUKTA KOT POGOJ ZA USTANOVITEV START …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Rene BRDNIK ZDOLŠEK

RAZVOJ PRODUKTA KOT POGOJ ZA

USTANOVITEV START-UP PODJETJA

Magistrsko delo

študijskega programa 2. stopnje

Strojništvo

Maribor, marec 2016


USTANOVITEV STARTUP PODJETJA

Magistrsko delo

Študent: Rene BRDNIK ZDOLŠEK

Študijski program 2. stopnje: Strojništvo

Smer: Računalniško inženirsko modeliranje

Mentor: doc. dr. Marjan LEBER

Somentor: doc. dr. Jasmin KALJUN

Maribor, marec 2016

Vložen original sklepa o potrjeni temi

magistrskega dela

ZAHVALA

Pričujoče magistrsko delo je projekt, katerega del sem bil od septembra 2015. V

vsakem trenutku projekta sem neskončno užival, kar je zasluga ekipe, katere član sem

bil. Tjaša BRDNIK ZDOLŠEK in Jernej KOLAR, hvala vama za vse, kar smo skupaj

preživeli v času trajanja projekta!

Posebna zahvala velja Matiji GOLJARJU in ekipi Ustvarjalnika. Ob razpotju smo tam

dobili nasvete za nadaljevanje potovanja, ob zidu pa lestev, s katero smo preplezali

ovire na poti do izvedbe.

Iskrena hvala tudi mentorju doc. dr. Marjanu LEBRU in somentorju doc. dr. Jasminu

KALJUNU, ki sta me v kratkem časovnem okviru, ki sem ga imel za pisanje

magistrskega dela, usmerjala na poti do uspešnega zaključka študija na 2. stopnji.

I


USTANOVITEV STARTUP PODJETJA

Ključne besede: vitki razvoj izdelka, startup, iskanje idej, vrednotenje idej

UDK klasifikacija: 005.41:658.512.2(043.2)

POVZETEK

Razcvet startup podjetij je danes viden na vseh področjih. Tako vsake toliko beremo o

podjetju, ki mu je uspelo spremeniti tok miselnosti v neki panogi. V ekipi Mignumi smo se lotili

razvoja izdelka, ki bo dosegal lastnosti naprav za pripravo smutijev in hkrati ponudil

prenosnost, s tem pa ta ne bo več omejen zgolj na domačo uporabo. V magistrskem delu je

opisan postopek razvoja izdelka od ideje do prototipa: iskanje inovativne ideje, analiza trga in

konkurence, pregled tehničnih rešitev ter izdelava prototipa s pomočjo pridobljenega znanja.

Namen razvoja izdelka je postaviti lastno startup podjetje, ki bo proizvajalo omenjeno napravo.

II

DEVELOPMENT OF PRODUCT AS CONDITION FOR

STARTUP ESTABLISHMENT

Key words: lean product development, startup

ABSTRACT

World of startup companies is getting more and more visible; from time to time we read

news, that some new company managed to changed flow of minds in some industry. In Mignumi

team we decided to develop our own product, where we wanted to combine smoothie maker

with new feature – portability, so it will not be limited to home use any more. In Master thesis

I described process of development, from innovative idea, market and competition analysis to

development of prototype of portable smoothie maker. Goal of development is startup

establishment, with aim to serial produce this appliances.

III

KAZALO

1 RAZVOJ NOVEGA IZDELKA ...................................................................... - 1 -

1.1 POTREBA IN TEHNOLOGIJA ............................................................................. - 1 -

1.2 PRISTOP K RAZVOJU NOVEGA IZDELKA .......................................................... - 3 -

1.2.1 Stage gate proces ...................................................................................... - 4 -

1.2.2 Vitki razvoj ............................................................................................... - 6 -

2 INOVATIVNOST IN INOVACIJSKI MANAGEMENT ............................. - 9 -

2.1 PODROČJA INOVIRANJA ................................................................................ - 10 -

3 GENERIRANJE IDEJ .................................................................................... - 11 -

3.1 ISKANJE IDEJE .............................................................................................. - 12 -

3.2 KRITERIJI ZA VREDNOTENJE IDEJ ................................................................. - 13 -

3.2.1 Trendi ..................................................................................................... - 13 -

3.2.2 Obseg projekta........................................................................................ - 14 -

3.2.3 Inovativnost ............................................................................................ - 14 -

3.2.4 Obstoječa konkurenca ............................................................................ - 14 -

3.3 ANALIZA IZBRANIH IDEJ ............................................................................... - 15 -

3.3.1 Mignumi, prenosna naprava za pripravo smutijev ................................. - 15 -

3.3.2 Tamovc, električni avtobus .................................................................... - 16 -

3.3.3 Printko .................................................................................................... - 17 -

3.3.4 Primerjava .............................................................................................. - 18 -

3.3.5 Utemeljitev ideje .................................................................................... - 19 -

4 ZASNOVA ....................................................................................................... - 20 -

4.1 TEHNIČNI KONCEPT ...................................................................................... - 20 -

4.1.1 Pregled obstoječih rešitev....................................................................... - 20 -

4.1.2 Prvi koncept............................................................................................ - 24 -

4.1.3 Funkcije izdelka ..................................................................................... - 25 -

4.1.4 Kosovnica ............................................................................................... - 27 -

IV

4.2 MARKETINŠKA ZASNOVA ............................................................................. - 29 -

4.2.1 Potencialni kupci .................................................................................... - 30 -

4.3 KONKURENCA .............................................................................................. - 32 -

4.3.1 Neposredna konkurenca ......................................................................... - 32 -

4.3.2 Substituti za smuti .................................................................................. - 33 -

4.3.3 Substituti za prehrano na poti ................................................................. - 35 -

5 OBLIKOVANJE ............................................................................................. - 36 -

5.1 ERGONOMIJA ............................................................................................... - 36 -

5.2 KOMPONENTE .............................................................................................. - 38 -

5.2.1 Motor ...................................................................................................... - 38 -

5.2.2 Baterija ................................................................................................... - 39 -

5.2.3 Rezilo ..................................................................................................... - 40 -

5.2.4 Ohišje, steklenička ................................................................................. - 40 -

5.2.5 Ostale komponente ................................................................................. - 40 -

5.3 MATERIALI .................................................................................................. - 41 -

5.4 CERTIFICIRANJE ........................................................................................... - 42 -

5.5 INTELEKTUALNA ZAŠČITA ............................................................................ - 43 -

6 PROTOTIP ...................................................................................................... - 45 -

7 SMERNICE ZA NADALJEVANJE PROJEKTA ....................................... - 48 -

7.1 FINANČNI VLOŽEK ....................................................................................... - 49 -

7.2 MOŽNOSTI NADALJEVANJA PROJEKTA ......................................................... - 50 -

7.3 CILJ EKIPE MIGNUMI .................................................................................... - 51 -

8 KOMENTAR ................................................................................................... - 52 -

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo

- 1 -

1 RAZVOJ NOVEGA IZDELKA

Razvoja novih izdelkov se človek loteva že od pradavnine. Pred 250.000 leti je človek

začel z izdelovanjem orodja, s katerim si je lahko pomagal pri vsakodnevnem prehranjevanju –

izdelal je sulico, s katero je lažje ulovil žival (Australian Museum). Razvoj tega izdelka je

potekal podobno kot poteka razvoj sodobnega izdelka – iz potrebe (lov) se je razvil izdelek

(sulica), ki je sčasoma pridobival nove lastnosti in tudi nadgradnje. Ena izmed njih je na primer

lok, najsodobnejša izvedba pa je puška.

Magistrsko delo se osredotoča na sodoben razvoj izdelka, ko je vse, kar ima razvojna

ekipa, le ideja v glavi in skica na listu papirja. V nadaljevanju so opisani sodobni pristopi k

razvoju izdelka, ki podjetjem omogočajo osvajanje trga hitreje in z boljšimi izdelki, ki jih

uporabniki tudi potrebujejo, nato pa je podrobneje opisan še razvoj izdelka na primeru startup

ekipe Mignumi.

1.1 Potreba in tehnologija

Kombinacijo potrebe in tehnologije je možno med sabo primerjati na dva načina.

Obstajajo izdelki, ki so nastali kot posledica potrebe, po tako imenovanem pull principu

– omenjeno že v uvodu poglavja. Pri uporabnikih nastane potreba po nekem izdelku oziroma

rešitvi, za katero so se pripravljeni odreči določeni ugodnosti (danes običajno denarju), da to

potrebo zadovoljijo. Med največkrat navedenimi problemi so na primer bolezni, ki pestijo svet

– na primer zdravilo za raka. Za to zdravilo obstaja močen pull, ki pa ga tehnologija še ne rešuje.

Potreba na trgu pa je v tem primeru tolikšna, da bo rešitev, ki bo pomagala pri ozdravitvi te

bolezni, velik uspeh.

Znan pull izdelek je tudi fotoaparat. Kot je navedeno v podpodpoglavju 3.2.1, se je ta v

nekaj letih močno spremenil. Trg je namreč želel boljše kapacitete, več fotografij, kar je

spodbudilo industrijo, da je razvila rešitve, ki omogočajo shranjevanje skoraj neomejenih

količin na SD-kartice in zmanjšajo velikost.


- 2 -

S pomočjo marketinga tako spoznamo želje trga, ki jih nato prenesemo razvojnemu

oddelku. Ta v skladu s pričakovanji trga razvije nov izdelek.

Slika 1-1: Diagram razvoja s pull principom (Trott, 2005 str. 23)

Na drugi strani lahko dosežki tehnologije presegajo trenutne potrebe, ki jih ima trg, ali pa

tega trenutno sploh še ni. Primer je podjetje Xerox, ki je bilo ob izdelavi svojega prvega

fotokopirnega stroja edino na trgu s to tehnologijo, medtem ko so imela velika podjetja

zaposlene cele oddelke oseb, ki so pretipkovale dokumente. Podjetje kljub revoluciji v

segmentu podvajanja dokumentov ni uspelo prodati niti enega izdelka, vse dokler ni spremenilo

strategije, s katero je izdelek približalo trgu. Govorimo lahko o push principu, saj se izdelek

razvije iz obstoječe tehnologije, ki nato išče potrebo pri uporabniku, da jo zadovolji.

V tem primeru se lahko novih izdelkov lotimo zaradi stopnje razvoja tehnologije, čeprav

na trgu ni jasno izražene potrebe po rešitvi, ki jo s tem izdelkom ponujamo. Naloga marketinga

je, da izdelek dobro predstavi na trgu in zagotovi povpraševanje po rešitvi.

Slika 1-2: Razvoj izdelka s push principom (Trott, 2005 str. 23)

Prikazana linearna metoda prehaja od ideje do uporabnika, pri čemer se opira na postopne

korake. V magistrskem delu bo prikazan razvoj z uporabo obeh modelov, ki ga lahko opišemo

tudi kot "simultani model", kjer je proces od ideje do kupca voden sočasno – z razvojem

tehnologije in potrebe na trgu (Trott, 2005).

Potreba na trgu

• shranjevanje slik na fotoaparatu

Razvoj tehnologije /

produktaProizvodnja Uporabnik

Razvoj tehnologije

Proizvodnja Marketing Uporabnik


- 3 -

1.2 Pristop k razvoju novega izdelka

Pristop k razvoju novega izdelka je lahko zelo različen, ko govorimo o uveljavljenih

velikih podjetjih, majhnih podjetjih ali pa startupih.

Velika podjetja se razvoja lotevajo znotraj produktnih linij, ki jih obvladajo. Največji

proizvajalci se držijo svojih panog (npr. Akrapovič, Dewesoft, Lotrič). Velika podjetja svoje

naslednje izdelke razvijajo s pomočjo kar nekaj "znank" oziroma znanih dejstev, ki so si jih

pridobila čez leta. Podjetja poznajo tipične kupce svojih izdelkov in imajo tako neposreden

dostop do njih, zato jih lahko povprašajo o njihovih željah in izboljšavah obstoječih izdelkov

ter o tem, kaj želijo v prihodnje. Imajo obstoječe kanale, po katerih te kupce dosegajo (uvozniki,

spletna prodaja ipd.). Prav tako poznajo svoje konkurente in tudi cenovno politiko, s katero

nastopajo na trgu. Na podlagi tega lahko torej zapišejo poslovni načrt in predvidevajo, koliko

ljudi bodo zaposlili (ali odpustili), kolikšni bodo prihodki in kolikšen bo potreben vložek

(Blank, in drugi, 2012).

Sam sem v podjetju s takšno strukturo opravljal diplomsko delo (Brdnik, 2013) – podjetje

je imelo znan datum začetka prodaje (IFA sejem, september 2015) in znano pot razvoja, ki jo

ponavlja pri vsakem projektu: od "kick-off" sestanka, prvih sestankov z dobavitelji do dneva,

ko je izdelek lansiran na trg.


- 4 -

1.2.1 Stage gate proces

Slika 1-3: "Klasični" – stage gate – razvoj izdelka (Ulrich in drugi, 1995)

Koncept

• Marketing- segment kupcev- vodilni uporabniki- konkurenca

• Razvoj- zasnova ("feasibility")- prototip

• Proizvodnja - okvirni stroški- zasnova proizvodnje

Sistemska faza

• Marketing- možnosti razvojaprodukta

- družina produktov

• Razvoj- design - razdelitev produktana podprodukte(part/assembly)

• Proizvodnja - dobavitelj ključnih komponent - make/buy analiza- shema sestave

Detajlni razvoj

• Marketing- poslovni načrt

• Razvoj - geometrija- materiali- tolerance- dokumentacija

• Proizvodnja- proces sestave- orodja- kakovost

Testiranja in izboljšave

• Marketing- promocijske

aktivnosti

• Razvoj- test zmogljivosti in življenjske dobe

- certificiranje - izboljšave

• Proizvodnja - zaloge- izboljšave procesov- delavnice zazaposlene

Proizvodnja

• Marketing - dobava prvim

kupcem

• Razvoj- analiza prvih

izdelkov

• Proizvodnja - zagon procesov


- 5 -

Slika 1-3 prikazuje okviren pregled dejavnosti, ki so del razvoja in lansiranja novega

izdelka na trg v večjih podjetjih.

V konceptni fazi se definirajo potrebe, ki so na trgu. Ustvari se več konceptov, ki z več

različnimi rešitvami rešujejo dano težavo, med njimi pa se izbere en koncept, na katerem bo

potekal nadaljnji razvoj. V sodelovanju z razvojem proizvodnja postavi okvirne stroške.

V nadaljevanju marketing razišče tako možnosti nadgradnje izdelka kot možnosti

razširitve družine izdelkov (npr. z zložljive mizice razširitev družine izdelkov na zložljivo

pohištvo za kamp). V razvoju se grobo določita zunanji izgled izdelka in tudi sestava –

razdelitev izdelka na posamezne komponente, s čimer lahko proizvodnja začne z iskanjem

ključnih dobaviteljev, ki so pomembni za posamezne komponente.

Detajlni razvoj obsega poslovni načrt, kjer že predvidevamo končno ceno izdelka. Razvoj

določi materiale in tudi tolerance, s katerimi morajo biti izdelane posamezne komponente. Ob

zaključku tega koraka se napiše dokumentacija, v kateri imamo dokumentirane vse komponente

in orodja za njih. Znani so dobavitelji komponent in standardnih delov.

Pred odhodom na trg se izdelajo prototipne serije, saj se tako izdelek testira in popravlja,

da ustreza zahtevanim specifikacijam. Znotraj tega se izdela α-test, ki poteka v enaki sestavi in

materialih, kot bo končni izdelek, vendar pa so proizvodni procesi za te kose prototipni, ne

serijski (npr. rezkanje polne plastike namesto brizganja v orodje). Temu sledi β-test, ki poteka

s komponentami, ki so izdelane za predviden postopek, vendar pa niso sestavljene na način, kot

je predviden s strani tehnologov (npr. sestavljanje v laboratoriju podjetja). Te običajno

dostavimo prvim uporabnikom z namenom "feedbacka" – to so lahko kar zaposleni v razvoju

in njihove družine ter tudi drugi zaposleni v podjetju (pogoj: uporabniki izdelka!). S hišnimi

testiranji dobi podjetje pomembne povratne informacije o napakah, ki se pojavljajo, in jih lahko

odpravi pred začetkom proizvodnje.

V zadnji fazi že proizvajamo izdelek na način, kot je predvideno, vendar tega (še) ne

izdelujemo s polno paro, temveč preverjamo sestavo, posamezne izdelke in tudi odstranitev

zapletov, ki se še pojavljajo med procesom. Izdelke iz teh serij običajno dobavimo prednostnim

kupcem, zase jih uporablja marketing (sejmi, promocije) (Ulrich in drugi, 1995).


- 6 -

1.2.2 Vitki razvoj

"Vitko pomeni odstraniti iz procesa razvoja vse, kar ne ustvarja dodane vrednosti."

(Maurya, 2014)

V ospredju storitev in izdelkov je kupec, ki jih uporablja. Tako se je pojem "vitko" iz

same proizvodnje preselil tudi na področje razvoja izdelkov. Poleg zmanjševanja stroškov v

samem proizvodnem procesu, kjer pojem pravzaprav ni več nov, se z uvajanjem vitkega

pristopa v razvoj išče maksimum izkoriščanja virov tudi na tem področju. Čeprav je vsaka

izguba za podjetje slaba, pa si še posebej majhna podjetja, kamor spada tudi startup struktura,

to težko privoščijo.

Zakaj je torej vitki razvoj drugačen? V okviru vitkega razvoja govorimo o "razvoju

kupca" – izdelek je namreč namenjen končnemu uporabniku (kupcu), ki ga zanima njegov

problem, ne pa izdelek kot tak. V procesu razvoja se ne ukvarjamo s posameznimi stopnjami

razvoja, kot je prikazano na sliki na strani 4, temveč s tem, kako izdelek čim bolj približati

kupcu (Blank in drugi, 2012).

Tabela 1-1: Primerjava tradicionalnega razvoja izdelka z razvojem kupca (Work in drugi, 2014)

Klasičen razvoj novega izdelka Razvoj kupca

Potek dela Discipliniran, ciljno orientiran Iterativno, s pritokom novih

informacij spreminjamo tok dela

Komercializacija Visoka verjetnost komercializacije Večja verjetnost po zaključenem

procesu "razvoja kupca"

Izplačilo Financirano

Samo za minimalno sprejemljiv

izdelek, dokler poslovni model in

prodaja nista razvita

Prihodki Predvidljivi, s povečano gotovostjo

z bližanjem datuma lansiranja

Treba je razviti prodajni in cenovni

model za predstavitev

Mejnik Napredek v skladu z načrtom Minimalno sprejemljiv izdelek;

ujemanje izdelek/trg

Stroški Povečevanje z vsako naslednjo

stopnjo Prihodki se začnejo po identifikaciji

minimalno sprejemljivega izdelka

Model odločitve Gre/ne gre – naslednja vrata Sprememba načrta (pivot)


- 7 -

Razvoj kupca je skovanka, ki jo je v svoji knjigi začel uporabljati Blank (2013), koncept

pa predstavlja osnovo za razvoj startup podjetij, ki jo povzema mnogo drugih avtorjev.

Vključevanje kupca v razvoj skrajša čas razvoja, zniža stroške in izboljša kakovost izdelka

(Ming-Ji in drugi, 2013).

Slika 1-4: Razvoj kupca – prirejeno v slovenščino (Blank, 2016)

V okviru vitkega razvoja pri odstranjevanju "balasta" odstranjujemo vse, kar ne prinese

dodane vrednosti. Dodana vrednost pa so lastnosti, za katere je kupec pripravljen plačati. Za

iskanje te dodane vrednosti uporabimo iteracijo, s pomočjo katere svoj izdelek oziroma idejo

nenehno preverjamo s kupcem – tako imamo za vsako lastnost, ki jo dodamo/odvzamemo med

razvojem, validacijo kupca.

"Pojdi iz hiše!" (Blank, 2013)

Ob viziji za nov izdelek se oblikuje hipoteza poslovnega modela: kakšen je problem in

kakšno rešitev ima podjetje zanj. Gre za rešitev, ki je v glavi ekipe, ki pa je lahko povsem

drugačna od te, ki jo imajo potencialni kupci. V tej fazi je treba idejo najprej preveriti – ali

problem obstaja še pri kom izven razvojne ekipe in kako velik je (ali ga je vredno rešiti).

Problema ne moremo preveriti v konferenčni sobi, saj tam ni naših potencialnih kupcev. Avtor

spodbuja podjetnike, da se čim več pogovarjajo z ljudmi in spoznavajo njihov pogled na

problem. V tej fazi tudi validiramo kupce oziroma problem. Z našim izdelkom (običajno gre za

minimalno sprejemljiv izdelek) potencialnim kupcem predstavimo rešitev za problem, ki smo

ga prepoznali v prvem delu. V tej fazi ugotavljamo tako njihovo zadovoljstvo kot tudi to, ali

mogoče naš izdelek ni takšen, kot so si kupci predstavljali. Najboljša potrditev je seveda

pripravljenost osebe, da nam izdelek plača vnaprej ali da kupi izdelek, ki ga imamo v roki. V

nasprotnem primeru se lahko vrnemo v prvo zanko (ponovno preverimo problem) ali pa

razvijemo nov izdelek.


- 8 -

Ko dosežemo zadovoljive rezultate, torej ujamemo relacijo problem–rešitev, začnemo z

"validacijo kupcev". S tem korakom želimo potrditi, da naš načrt deluje na širši populaciji. S

pomočjo te testiramo izdelek ter tudi naš način iskanja in pridobivanja kupcev. Iščemo cenovno

politiko oziroma umeščamo izdelek na trg in izvajamo prva testiranja prodajnih kanalov, ki jih

želimo kasneje uporabiti. V primeru negativnega izida katerega izmed korakov lahko izdelek

kadarkoli popravimo ali pa se celo vrnemo nazaj in ponovno preverimo ujemanje rešitve s

problemom.

Šele ko smo dovolj prepričani o uspehu, do česar običajno pride šele po nekaj iteracijah,

se lotimo naslednjega koraka. Ker imamo ujemanje problem–rešitev, preverjeno cenovno

politiko in tudi kanale, po katerih bomo dosegli znane kupce, se lahko osredotočimo na

skaliranje podjetja. Zapisano drugače: ker vemo, kaj kupci potrebujejo, in vemo, kje jih najti,

začnemo z aktivnim iskanjem le-teh. V tej fazi se startup podjetja ukvarjajo tudi z iskanjem

investicij, ki bodo pokrile vložek v oglaševanje, zaposlovanje novih sodelavcev in druge

strukture, ki so potrebne za povečanje obsega podjetja.

Zadnji korak lahko imenujemo tudi postavitev podjetja, čeprav je to že dobro na poti. S

tem korakom se podjetje več ne ukvarja več z iskanjem kupcev, kanalov, temveč postavi

preverjeno strukturo. V tej fazi ga ne imenujemo več startup, temveč podjetje.


- 9 -

2 INOVATIVNOST IN INOVACIJSKI MANAGEMENT

"Inovacija je motor rasti." (Trott, 2005)

Inovacija je izdelek, ki je nov tako za podjetje, ki ga proizvaja, kot za trg, na katerem se

prodaja. Inovacija je torej proces, kako invencijo uspešno pripeljati do točke, ko zanjo

zaračunamo. V njej združimo tehnično invencijo danega koncepta, kar nam uspe nadgraditi s

tem, da lahko izdelek ponudimo trgu (Gassmann, in drugi, 2013). Podjetja na eni strani

uporabljajo svoje vire za sam obstoj (tako imenovani "mainstream" – vodilni tok), na drugi

strani pa ustvarjajo novo znanje, ki ga uporabljajo za nove inovacije (Leber in drugi, 2015).

Razvoj novega izdelka je lahko voden kot inovacija že od samega začetka. To še posebej

pride do izraza, ko je ideja lahko dobesedno karkoli, ko podjetje sploh še ne obstaja in se na

novo pozicionira na trgu. Spremljanje trendov je eden izmed načinov, kako izdelek dobro

pozicionirati v smer, v katero gre tok – smer potreb, želja in razvoja. Med tako imenovanimi

megatrendi je mnogo možnosti, kaj izbrati, vsak segment pa lahko razdelimo na več podtrendov

(Gassmann in drugi, 2013):

mobilnost,

ekologija,

zdravje,

povezljivost,

individualizacija.

Trende lahko seveda tudi "združimo" oziroma lahko en izdelek spada v več trendov –

primer so na primer avtomobili proizvajalca Tesla, kjer lahko najdemo nekaj od vsakega

segmenta. V osnovi gre pri vsakem vozilu za mobilnost, Tesla pa to razvija tudi na področju

samovozečih vozil. Zaradi vožnje brez neposrednih emisij CO2 med vožnjo se avtomobil

uvršča med okolju prijazna vozila (če se na tem mestu vzdržimo komentarja o življenjskem

ciklu električnih vozil), omogoča povezljivost z drugimi napravami, vsi premium proizvajalci

pa ponujajo tudi možnost individualizacije (Tesla Motors).


- 10 -

2.1 Področja inoviranja

Za inovacijo ni dovolj, da se ta odvija samo znotraj razvojnega oddelka in da se z njo,

torej z razvojem izdelka, ukvarja le inženirski del. Vodenje inovacije namreč predstavlja celoten

proces, kjer lahko inovativnost implementiramo v vsak del tega procesa (Leber, 2014).

Omenjena je že bila ideja za izdelek kot inovacija. Ni pa nujno, da je inovativen zgolj

izdelek – lahko je inovativen tudi postopek, po katerem ta izdelek izdelamo. Leta 2013 smo si

s študenti med ekskurzijo Eurotour ogledali proizvodne prostore podjetja Schaeffler (z

znamkami INA, Fag, Luk in drugimi). Ob ogledu proizvodnje ročičnih gredi so nam omenili,

da proizvajajo enake ročične gredi kot konkurenca, pri čemer so pri enaki togosti njihove

20 % lažje in prav toliko cenejše od konkurence. Ker so njihovi izdelki toliko pred konkurenco,

jih končnim uporabnikom lahko zaračunajo po višji ceni – s tem so z inovativnim procesom

izdelave izdelek, ki v osnovi ni inovacija, postavili daleč pred konkurenco, kar se odraža v

njihovem položaju na trgu.

Tako kot sam postopek izdelave lahko inovacijo vpeljemo tudi v proizvodnjo. Med

najbolj znanimi postopki, ki danes gotovo ne spadajo več med inovacije, so postopki vitke

proizvodnje. V času njihovega nastajanja so podjetja, ki so jih uporabila prva (največkrat

omenjeno podjetje je Toyota), imela konkurenčno prednost, saj je postopek predstavljal

prednost na trgu. Na drugi strani je danes "vitkost" osnovno razmišljanje pri postavitvi

proizvodnje, če želimo izdelek ponuditi po konkurenčni ceni, inovacija pa je s časom postala

del vsakodnevnih procesov (Buchmeister, 2012).

Tudi nov pristop h kupcem spada pod inoviranje – najbolj znana je gotovo spletna

prodaja. Kot bo kasneje predstavljeno v podpodpoglavju 4.3.2, je tudi trg smutijev niša, kjer so

inovacije del procesa – predvsem na storitvenem področju. Napitke je bilo namreč dolgo možno

pripraviti samo doma. Nato so se začele pojavljati stojnice, ki so jih posamezniki postavili na

sejmih in drugih prireditvah. Inovacijo oziroma preboj na trgu je pomenilo odprtje verige smuti

barov, ki so te ponudili veliko več uporabnikom, kot je bilo to mogoče prej. Danes spremembo

poslovnega modela predstavlja dostava izdelka na dom, s čimer so bari dobili konkurenco, ki

se ji morajo prilagoditi.


- 11 -

3 GENERIRANJE IDEJ

Ideje so gonilo razvoja – oseb, izdelkov ter posledično družbe in podjetij, ki jo sestavljajo.

Vsakdanje življenje nam na pot prinaša številne izzive, med katerimi so mnogi takšni, ki nam

med odzivanjem nanje ne prinašajo zadovoljstva oziroma dodane vrednosti. Pri teh pogosto

želimo, da bi nam "nekaj" olajšalo to neprijetno opravilo oziroma ga opravilo namesto nas. Na

drugi strani si v prostem času želimo novih načinov za dopolnitev tega. Iskanje tega "nekaj" je

ključ do poslovnega uspeha.

Ob zaključku rednega študija na Fakulteti za strojništvo nas je več nekdanjih sošolcev,

znancev in prijateljev razpravljalo o temi naše prihodnosti v svetu strojništva. Nekaj nas je

želelo na lastno pot z ustanovitvijo lastnega podjetja oziroma začeti z neformalnim

izobraževanjem na področju projektnega vodenja, poslovanja podjetja in obvladovanja

proizvodnje izdelka. Formirali smo ekipo, sestavljeno iz treh članov, vsi pa smo že imeli

izkušnje s projekta Formula student (razvoj dirkalnika GPE14) in željo po izdelku, ki bi ga s

svojim znanjem obvladovali.

S sošolcema smo se povezali v ekipo, ki je tako sestavljena iz dveh študentov strojništva

– sam sem na prvi bolonjski stopnji doštudiral program konstrukterstva, na drugi pa

računalniško modeliranje. Drugega člana ekipe je pot do računalniškega inženirskega

modeliranja vodila prek energetike (na prvi bolonjski stopnji), tretja članica pa je študentka

gospodarskega inženiringa. Raznolikost naših ozadij je prav tako posledica različnih

razmišljanj o pogledu na določene rešitve, s čimer je bila raznolikost idej zagotovljena.

V oktobru 2015 smo po odločitvi za skupno delovanje organizirali delovni vikend,

katerega cilj je bil izbrati idejo za razvoj novega izdelka, ga kritično ovrednotiti in preveriti

možnosti izvedbe projekta.


- 12 -

3.1 Iskanje ideje

Uživati v svojem delu je želja, h kateri nas veliko stremi celoten čas šolanja ter tudi med

postavljanjem in usvajanjem življenjskih ciljev. Še posebej smo uspešni, če se svojega dela ne

lotevamo zaradi denarja, ki ga s tem zaslužimo, temveč zaradi zadovoljstva, ki nam ga delo in

vrednote, povezane z njim, predstavljajo. Gonja za kapitalom ("hočem postati bogat") je namreč

prisotna v le 14 % uspešnih startup podjetij (van Gelderen in drugi, 2005). V skladu s tem smo

v ekipi želeli začeti z zgodbo okrog izdelka, ki bo vsem predstavljal izziv, veselje in dobro voljo

kljub neprespanim nočem.

Iskanje novih idej spodbuja kreativnost. Kako se nečesa lotimo, pa lahko pomeni razliko

v tem, kakšne ideje se bodo porodile udeležencem in kako kreativne bodo. Kreativno

razmišljanje o nevsakdanjih idejah najlažje spodbudimo, če se lotimo iskanja idej okrog

problema, ki ga imajo uporabniki. Ko imamo problem, lahko rešitev zanj najdemo na povsem

drugem koncu, kot bi mogoče pričakovali.

Dober primer je ventilator. Tega vsi že iz otroštva poznamo kot predmet, podoben

letalskemu propelerju, ki z vrtenjem okrog svoje osi povzroči gibanje zraka. Če si za osnovo

vzamemo ventilator, v svojem razvojnem procesu ne bomo odkrili nič novega kot boljšo obliko

lopatic, drugačno postavitev in dodano vrednost na drugih parametrih (izgled celotne naprave,

teža, ravnanje itd.), ne pa v samem bistvu naprave. Na drugi strani, če je naš problem premikanje

(pihanje) zraka, pa lahko pridemo tudi do tako nenavadnih idej, kot jo je imelo podjetje Dyson.

Naprava še vedno premika zrak, torej je "ventilator", vendar za to uporablja povsem nov

princip, ki deluje brez lopatic (slika 3-1).

Slika 3-1: Dyson air mulitplier (Dyson)


- 13 -

V naši ekipi smo si pri iskanju idej pomagali z najstarejšo metodo iskanja idej –

brainstormingom (El Bassiti in drugi, 2013). Cilj iskanja ideje je bil, da v roku 10 minut vsak

zapiše čim več izdelkov oziroma smeri, v katerih bi rad v prihodnje deloval in jih razvijal, ter

ga zanima ustanovitev podjetja na tem področju.

Od teh idej smo po pogovoru in primerjavi izluščili tri, ki so se nam zdele najboljše. Ker

smo pri teh treh idejah bili odločeni, da eno realiziramo, smo si za primerjavo pomagali z več

dejavniki, s pomočjo katerih smo ocenili, kateri projekt ima v dani poziciji največ možnosti za

uspeh.

3.2 Kriteriji za vrednotenje idej

"Življenje je prekratko, da bi ustvarjali nekaj, česar nihče noče (ali ne želi dovolj ljudi)."

(Maurya, 2014)

Čeprav več kot 60 % uspešnih startup podjetij poroča o spremembi ideje oziroma

poslovnega načrta od prvotne zamisli do zamisli, ki je na trgu uspela (Maurya, 2014), ni

nepomembno, česa in na katerem področju se ekipa loti. Poleg motivacije ekipe, ki mora v svoj

izdelek verjeti, je pomembnih več drugih dejavnikov, na katere smo bili pozorni.

3.2.1 Trendi

Med podjetji, ki so na trgu že več kot dvajset let, so le redka, ki niso spremenila oziroma

nadgradila svoje osnovne dejavnosti. Vsak izdelek ima svoj življenjski cikel, "molzne krave"

pa niso najbolj vsakdanji pojav (Pehan, 2013 str. 71).

Omeniti velja podjetje Kodak, ki je ob začetku prodaje digitalnih fotoaparatov leta 1999

napovedalo, da bo tržni delež digitalnih fotoaparatov v letu 2009 zavzemal 5 %. Zgodilo se je

ravno obratno, saj so digitalni fotoaparati popolnoma izpodrinili klasične fotoaparate in zavzeli

95-odstotni tržni delež, podjetje pa se je moralo hitro prilagoditi novemu trendu (Gassmann in

drugi, 2013).


- 14 -

3.2.2 Obseg projekta

V primerjavi s podjetji, ki imajo velik kapital, so majhna (npr. samostojni podjetniki) in

zagonska (startup) podjetja velikokrat omejena s finančnimi sredstvi, ki jih imajo na voljo za

razvoj, testiranja in ostale stroške, ki nastanejo pred prodajo izdelka.

Izdelek, ki ga lahko ponudimo uporabniku, lahko podjetje stane nekaj 100 EUR, kot na

primer spletne platforme za tako imenovani "double sided market" (Wikipedia). Na drugi strani

pa lahko izdelek stane nekaj zgolj nekaj 10 EUR (kot na primer grelnik vode), vendar so stroški

certifikacije (skladnost z vsemi varnostnimi standardi) in orodij (za brizganje plastike,

izsekovanje okvirja itd.) tolikšni, da pred uradno prodajo prvega izdelka podjetje porabi več kot

100.000 EUR za njegovo izdelavo in skladnost z vsemi standardi.

3.2.3 Inovativnost

Kot je opisano v poglavju 2, je pomembno, da je izdelek tudi inovativen. Da je izdelek

inovativen, mora biti inovativen tako za podjetje kot za trg, na katerem nastopa (Ming-Ji in

drugi, 2013). Želeli smo, da naš izdelek predstavlja neko novost na trgu oziroma da nastopa v

novem segmentu, ki še ni razširjen.

3.2.4 Obstoječa konkurenca

Za ovrednotenje idej smo preverili tudi že obstoječe stanje na trgu, torej kdo so glavni

konkurenti, koliko je konkurence, in tudi, za kakšna podjetja gre (multinacionalke ali prav tako

startup).


- 15 -

3.3 Analiza izbranih idej

V nadaljevanju so na kratko predstavljene ideje, ki smo jih analizirali s pomočjo

dejavnikov, predstavljenih v prejšnjem poglavju (za lažjo prepoznavo so vsa imena interna):

3.3.1 Mignumi, prenosna naprava za pripravo smutijev

Ta izdelek nam omogoča, da si svoj smuti pripravimo na poti – kadarkoli želimo.

Sestavljen je iz lahkega in močnega elektromotorja ter baterije, ki zadostuje za nekaj smutijev

na dan.

Slika 3-2: Mignumi – idejna zasnova (lasten arhiv)


- 16 -

3.3.2 Tamovc, električni avtobus

Mestna središča postajajo vse bolj onesnažena, v času pisanja dela (zima 2015/2016) pa

je v večjih mestnih središčih, kot sta Peking in Rim, zaznati vedno večje onesnaženje z izpusti

(RTV SLO). E-mobilnost tega problema ne rešuje popolnoma, saj še vedno porabljamo velike

količine energije, ki jo povrh še hranimo (dodatne izgube), vendar prerazporedimo onesnaženje,

kar je lažje tako za prebivalce mest kot za naravo.

Ena izmed rešitev je električni avtobus, ki ne onesnažuje mesta. Ideja za to se je porodila

članu ekipe med obiskom Švedske, kjer je v prestolnici veliko število avtobusov na baterije, s

čimer v mestnem centru ne onesnažujejo okolja z izpuhi. Vsaka linija ima eno vozilo več, ki se

med kratko pavzo na zadnji postaji dovolj napolni, da prevozi nov krog.

Ideja je ustanoviti socialno podjetje, ki bo v Mariboru s pomočjo lastnega znanja razvilo

avtobus, ki bo vozil po slovenskih mestih. V Sloveniji imamo dobavitelje na področju

avtomobilske industrije, kot so Cimos, Letrika in drugi, ki so sposobni proizvesti

najpomembnejše komponente vozila.

Slika 3-3: Električni avtobus v času polnjenja med "pavzo" (Siemens )


- 17 -

3.3.3 Printko

Tiskanje v treh dimenzijah postaja vedno bolj del našega vsakdana – dostopnost odprtih

3D-modelov je postala neverjetna (npr. www.grabcad.com), prav tako znanje modeliranja.

Težava je, da je na trgu moč najti "kit" komplete, ki jih je možno dobiti za približno 600 EUR

(in več), vendar pa neveščim uporabnikom predstavljajo stres pri sestavi in omogočajo veliko

napak pri delovanju.

Zadnja ideja, ki smo jo uvrstili v drugi krog, je 3D-tiskalnik "delta" oblike. Med mnogimi

projekti na fakulteti smo namreč ugotovili, da bi bilo koristno imeti enega izmed njih doma.

Cene novih (sestavljenih) se na trgu gibljejo od približno 800 EUR naprej, in to za nezavidljivo

majhne velikosti obdelovalne površine. Pod geslom "Printko – dober 3D-printer za dober

denar" je vzklila ideja razviti 3D-tiskalnik, ki ga bo uporabnik lahko naročil pri nas

(sestavljenega) za manj kot 500 EUR, sami pa bomo z velikim naročilom lastno ceno znižali na

minimum in ob tem uporabljali materiale, ki nudijo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.

Slika 3-4: 3D-tiskalnik "delta" oblike (Hackaday)

http://www.grabcad.com/


- 18 -

3.3.4 Primerjava

Vse tri projekte smo s pripadajočimi komentarji zapisali v tabelo, kjer smo jih ocenili

glede na omenjene zahteve. V tabeli smo vse dejavnike obravnavali enakovredno in jih nismo

posebej ovrednotili. Ocena 10 pri vseh kriterijih pomeni, da je izdelek trendovski, z manjšim

obsegom (lahko obvladljiv), nov na trgu in brez neposredne konkurence. Komentar za

posamezen projekt je zapisan pod tabelo. Na tem mestu je treba poudariti, da je težko med sabo

primerjati projekte, kot sta izdelava prenosne naprave za pripravo smutijev (na baterije) in

izdelava e-avtobusa.

Tabela 3-1: Točkovanje posameznih idej

Mignumi (mikser) Tamko (e-avtobus) Printko (3D-tiskalnik)

Trendi 8 9 9

Obseg 5 1 9

Inovativnost 8 6 2

Konkurenčnost 9 2 2

∑ 30 19 22

Mignumi – prenosna naprava za pripravo smutijev je trendovski izdelek, ki skrbi za

uporabnikovo zdravje. Celoten trend zdrave prehrane je sicer precej širši in ni omejen zgolj na

smuti, zato se nismo odločili za več kot 8 točk. Obseg projekta do (uradne) prodaje prvega

izdelka je precejšen. Kot bo opisano v nadaljevanju dela, je izdelek zahteven z vidika

zagotavljanja varnosti za uporabnika, prav tako pa zaradi stika s hrano potrebuje certificirane

materiale, ki se uporabljajo za njegovo izdelavo. Na drugi strani je izdelek inovativen, saj na

trgu ni zaslediti podobnega izdelka, in predstavlja novost v segmentu naprav za pripravo

smutijev. S svojo pozicijo na trgu izdelek prav tako nima neposredne konkurence v obliki druge

prenosne naprave za pripravo smutijev – s tem ima izdelek zagotovljeno pozicijo prvega na

trgu.


- 19 -

Tamko – e-avtobus je izdelek, za katerega trg čaka, da postane del vsakdana. Projekt je

z vidika obsega precej večji, saj za izdelavo prototipa zahteva nakup rabljenega avtobusa ter

kar nekaj dela s predelavo motorja in nameščanjem baterij. Električni avtobusi se že pojavljajo

na trgu, torej ne govorimo o pravi inovaciji, kljub temu pa je izdelek še dovolj v prihodnosti,

da ponuja možnosti za izboljšave ter inovacije. Z vidika konkurenčnosti smo zasledili, da imajo

velik interes v tej panogi podjetje Siemens, ki je vodilno svetovno podjetje na področju rešitev

v elektrotehniki, in tudi druga svetovna podjetja. Na tem področju bi torej kot nov proizvajalec

težje konkurirali uveljavljenim imenom, zato manj točk za konkurenco.

Printko je prav tako izdelek, ki navdušuje. Ker je 3D-tisk vedno bolj priljubljen,

verjamemo, da ima trg veliko potenciala in je zelo trendovski. Izdelek navdušuje tudi z obsegom

dela – prvi prototip lahko razvijemo za približno 400 EUR in vse dodelave preizkusimo na

njem. Ker izdelek ni namenjen prehrani ali transportu, je pridobivanje dovoljenja za prodajo

oziroma ustreznosti gotovo dosti krajše. Izdelek pa ni najbolj inovativen – na trgu je možno

kupiti veliko kitov in tudi že sestavljene naprave. Ti so sicer dražji, pa vendar že sestavljeni, s

čimer naš izdelek ni nobena novost. Ob tem, da je izdelek trgu že zelo dobro poznan, je na njem

tudi ogromno konkurence – tako imenovani "DIY" trg (angl. do it yourself – naredi si sam),

portal Kickstarter pa prav tako ponuja ogromno izdelkov – od prej omenjenih "ugodnih" 3D-

tiskalnikov do zelo sofisticiranih (Kickstarter).

3.3.5 Utemeljitev ideje

Vse tri ideje so s področij, ki nas v ekipi veselijo – prehrana in zdravje, transport ter

kreativnost/prototipiranje. Glede na kriterije, s katerimi smo ocenjevali ideje za izdelek, je

"zmagala" ideja Mignumi – prenosna naprava za pripravo smutijev (tabela 3-1). Ta med vsemi

tremi izdelki predstavlja najboljše ravnotežje – izdelek je trendovski in ima veliko možnost, da

na trgu postane uspešnica. Obseg projekta je sicer večji od na primer 3D-tiskalnika, vendar

imamo možnost projekt graditi postopoma in ga testirati v naši okolici še pred začetkom

prodaje, seveda z upoštevanjem vseh vidikov varnosti. Pri tem izdelku nas veseli dejstvo, da ga

še ni na trgu, kar ima svojo pozitivno in negativno plat. Z izdelkom bomo namreč imeli prednost

prvega na trgu, kar pomeni, da bomo imeli možnost sami definirati izdelek oziroma nov

segment. Na drugi strani pa zaradi tega nastopijo težave pri iskanju ciljnih kupcev, s tem pa

prepoznavanje zahtev, saj ne poznamo obstoječih uporabnikov (teh še ni).


- 20 -

4 ZASNOVA

V startup podjetju je veliko neznank, za katere postavimo hipoteze, ki jih nato testiramo.

Naša prva zasnova temelji na naših predvidevanjih, kaj so želje oziroma potrebe kupcev, ter na

drugi strani na tehnični izvedljivosti in dosegljivosti posameznih komponent.

4.1 Tehnični koncept

Zahteva za patent prve naprave za pripravo smutijev je bila vložena v ZDA (Poplawski,

1928), ko je Poplawski že uporabil postavitev, ki je danes enotna večini naprav, ki so prisotne

na trgu (elektromotor z napetostjo 220 V, neposreden prenos na soosno gred, na kateri je tudi

rezilo).

Naša ideja je torej nadgradnja obstoječe rešitve, ki je na trgu že skoraj devetdeset let –

uporaba boljšega elektromotorja, ki bo dosegel enako moč na manjšem volumnu, in poraba

preostalega volumna za namestitev baterij, s katerimi bo naš izdelek dobil novo dimenzijo

uporabe in – četudi ne bo uporabljen na poti – s svojo kompaktnostjo zavzel veliko manj

prostora, kot ga zavzemajo običajne naprave, s tem pa bo morebiti pokril tudi nov segment

kupcev.

4.1.1 Pregled obstoječih rešitev

V ekipi smo za boljše razumevanje delovanja naprave na začetku razvojnega procesa

kupili tako napravo nižjega cenovnega razreda, s katero smo želeli preveriti najpreprostejše in

najcenejše rešitve, ki jih je vgradil proizvajalec, kot napravo srednjega cenovnega razreda, kjer

so nekatere pomembne rešitve rešene na nekoliko drugačen način.

Postavitev motorja je v obeh primerih enaka, kot je prikazano na spodnji skici. Ta je v

primeru proizvajalcev nižjega cenovnega razreda neposredno vezan na stikalo, s čimer imamo

možnost samo polnega vklopa, proizvajalci srednjega razreda pa uporabniku omogočajo

variabilno uporabo moči z vmesnim pretvornikom.


- 21 -

Slika 4-1: Skica postavitve motorja, gredne vezi in tesnila

Zaradi možnosti odstranitve pokrova, na katerem je tudi rezilo, je med motorjem in gredjo

rezila gredna vez. Testirana izdelka uporabljata plastiko z več zobci. V ekipi predvidevamo, da

uporabnik s tem nima težav pri nameščanju pokrova nazaj na napravo (mehkejši sklop, nežna

sestava), mehkejši material pa omogoča tudi delno izravnavo sunkov, ki nastanejo pri mešanju

napitka, najpogosteje pri napitkih z ledom ali tršim sadjem oziroma zelenjavo (kot so na primer

korenček, avokado itd.).

motor

gredna vez

vložek za tesnjenje (slika 4-2)


- 22 -

V tabeli 4-1 je predstavljen sklop med napravama, kjer je kot proizvajalec 1 označen

izdelek najnižjega cenovnega razreda z motorjem moči 300 W (MPC 19,90 EUR), kot

proizvajalec 2 pa izdelek srednjega cenovnega razreda z motorjem moči 600 W (MPC 64,99

EUR).

Tabela 4-1: Primerjava grednih vezi proizvajalcev

Proizvajalec 1 Proizvajalec 2

Spoj – na napravi

Spoj – na pokrovu

Ob tem smo v prvi fazi pri obstoječi konkurenci želeli preveriti predvsem tesnjenje – to

je za nas predstavljalo pomemben dejavnik, saj bi v nasprotnem primeru prototip zdržal le eno

testiranje, morebiti pa še tega ne. Za nadaljnji razvoj je rešitev tesnjenja pomembna zaradi

kakovosti izdelka, saj s časom hrana lahko zaide pod tesnilo, kjer je uporabnik ne more

odstraniti. V naslednjih tednih in mesecih ta hrana razpade ter lahko pride v stik s svežo hrano,

ki jo pripravlja uporabnik.

Na naslednji sliki je prikazan vložek, ki je v pokrovu posode. Ta je obdan s pokrovom,

po čemer sklepamo, da je pokrov (plastika) ulit na ohišje vložka. Tesnjenje je v cenejšem

izdelku rešeno z dvema tesniloma, medtem ko ima na spodnji strani mehkejše vložke, za katere

predvidevamo, da vzdržujejo osno napetost med rezilom in O-tesnilom.


- 23 -

Slika 4-2: Vložek za izravnavo in

tesnjenje

O-tesnilo

postavljeno neposredno pod

rezilo

Radialno tesnilo

vstavljeno med ohišje vložka

in vložek za izravnavo gredi

Bakreni vložek za

izravnavo

Vložka za vzdrževanje

aksialne napetosti

Slika 4-3: Model

Rešitev proizvajalca srednjega cenovnega razreda ne omogoča toliko pomika v aksialni

smeri, saj je gred v aksialni smeri skoraj nemogoče premakniti za več kot delec milimetra, če

to želimo storiti brez orodja. Prav tako je uporabljeno boljše tesnilo – to je oblikovano tako, da

je tlačno obremenjeno in ves čas pritiska ob rezilo. V času pisanja dela smo izdelek dražjega

proizvajalca uporabljali za testiranja, zato nimamo informacije, ali tudi ta vložek vsebuje še

notranje radialno tesnilo ali zadostuje zgolj eno kakovostno tesnilo.

Slika 4-4: Rešitev pri dražjem proizvajalcu


- 24 -

4.1.2 Prvi koncept

Na podlagi znanja, ki smo ga usvojili med pregledom konkurenčnih izdelkov, smo

zasnovali skico našega izdelka.

Slika 4-5: Prvi koncept po izbiri ideje

Izdelek smo si zamislili tako, da zanj po meri izdelamo baterije, ki obdajajo elektromotor.

S tem maksimalno izkoristimo prostor (po premeru), ki ga pridobimo z brezkrtačnim motorjem.

Postavitev gumba se nam zdi najprimernejša v višini palca ob prijemu izdelka – za tega želimo,

da je po premeru dovolj majhen, da ga uporabnik lahko zaobjame z dlanjo (Pehan, 2013).

brezkrtačni elektromotor

litijeva baterija

stikalo s pripadajočo

elektroniko za krmiljenje


- 25 -

4.1.3 Funkcije izdelka

Pri razvoju izdelka je pomembno, da imamo ves čas v glavi najosnovnejši sprejemljiv

izdelek, ki je še sprejemljiv za uporabnika (Maurya, 2014). Ob tem pa lahko uporabniku

zagotovimo tudi lastnosti, ki nadgrajujejo njegovo uporabniško izkušnjo, mogoče tudi kakšen

element, ki navdušuje (Pehan, 2013).

MVP – minimum valuable product (najosnovnejši sprejemljiv izdelek)

Naš osnovni izdelek je prenosna naprava za pripravo smutijev. Za najosnovnejši

sprejemljiv izdelek bo gotovo dovolj, če bo "le" prenosna naprava za pripravo smutijev

(podobno od avta v osnovi pričakujemo, da nas prepelje od točke A do točke B). Potrebuje torej

zanesljivo opravljanje svoje osnovne naloge – mešanje sadja, zelenjave in ostalih dodatkov, pri

čemer v ekipi pod "zanesljivo" pojmujemo določen čas trajanja cikla baterije (približno 3

minute) in tudi dovoljšnjo zmogljivost, da bo zmožen pognati motor v primeru uporabe ledu ali

trše zelenjave.

Lastnosti, ki navdušujejo

Sodobni izdelki po pravilu ponujajo še nekaj več kot zgolj osnovno opravljanje svojega

"namena", zaradi katerega so se znašli v uporabnikovi lasti. Na tem mestu lahko omenimo

razvoj mobilnih telefonov, ki tukaj najbolj izstopajo – leta 1978 je Iskra začela s prodajo

telefona ETA80, ki je omogočal klicanje poslovnim in zasebnim uporabnikom (Iskratel, 2015).

Danes ima vsak izmed nas v žepu mobilni telefon, med katerimi marsikateri s ceno krepko

presega najnižjo zajamčeno plačo v Republiki Sloveniji. Klicanje je minimalno sprejemljiv

izdelek, ki v primerjavi z zmogljivostmi izdelka predstavlja delček njegove zmogljivosti

(ETA80 je zgolj in samo klical), kljub vsemu pa s tem neverjetnim delcem tehnologije še vedno

želimo klicati.

Izdelek smo želeli nadgraditi tudi z lastnostmi, ki bodo pritegnile uporabnika. Najmanjše

dodelave, ki dopolnijo izdelek, so na primer razni dodatki iz luči z LED-diodo. Uporabimo jih

lahko na stikalu, kjer olajšajo iskanje gumba, hkrati pa izboljšajo tudi izgled izdelka. Diode

lahko uporabimo tudi kot prikazovalnik statusa baterije.


- 26 -

Slika 4-6: Primer stikala z LED-diodo

(SuperLEDs)

Slika 4-7: Primer uporabe luči z LED-diodo za

prikaz trenutne obremenitve

vir: Alan Lazarov, GPE14 – osebni arhiv

Hrane običajno ne zmešamo cele, temveč jo pred tem pripravimo oziroma vsaj narežemo,

da gre v stekleničko. Ker izdelujemo prenosno napravo za pripravo smutijev, je gotovo zelo

priročno, če imamo možnost sadje, ki ga lahko kupimo na tržnici, tudi uporabiti, za kar

potrebujemo nož. Tega bi bilo možno integrirati v napravo – glede na predvidene dimenzije 7–

9 cm (premer) je lahko nož ravno dovolj dolg, da prerežemo jabolko, mango ali narežemo

peteršilj.

Poleg samega izdelka želimo ljudem tudi čim bolj

poenostaviti njegovo uporabo. Da bi lahko tega uporabljali

kjerkoli (in to dobesedno), je možno ob nakupu izdelka

uporabnikom brezplačno priložiti aplikacijo, ki jim pomaga pri

iskanju trgovin s sadjem/zelenjavo in drugimi dobrotami, ki jih

uporabljajo za svoj priljubljeni napitek. Aplikacija v domačem

kraju ne pride najbolj do izraza, pride pa zelo prav, ko smo na

poti daleč od doma in si želimo hitrega obroka. Za to so

najprimernejše baze podatkov, ki jih je možno kupiti – primer

takšne aplikacije je iskanje bankomata z aplikacijo banke

Sberbank (v tem primeru Sberbank uporablja bazo

bankomatov).

Slika 4-8: Uporaba baze podatkov

– bankomati v Mariboru

(vir: zaslonska slika aplikacije

mSberbank, osebni arhiv)

https://www.sberbank.si/mobilna-banka-msberbank


- 27 -

Tudi na domačih policah se pogosto znajde kakšna naprava, ki nam omogoča lažje in

hitrejše kuhanje, pa vendar pogosto ostane neuporabljena, saj se njene uporabe ne "lotimo" in

ne vemo, kaj točno bi z njo počeli (npr. multipraktiki, mikserji ipd.). Da uporabnikom olajšamo

iskanje receptov, lahko z izdelkom uporabnikom ponudimo aplikacijo s prednaloženimi recepti,

ki jih je možno z njim pripraviti. S pomočjo skupnosti lahko ta baza raste. Seveda je naprava

uporabna še za marsikaj, ne zgolj za mešanje smutijev (npr. za mešanje koktajlov).

Ker živimo v svetu, kjer se naprave med sabo povezujejo, lahko z vgradnjo bluetooth

modula v napravo še bolj razširimo nabor funkcij, ki jih naprava ponuja. Namesto LED-prikaza

stopnje polnjenja baterij lahko to prikažemo kar na zaslonu mobilne naprave. V primeru

uporabe recepta iz prejšnjega odstavka lahko prednastavimo čas obratovanja in tako napitek

pripravimo točno s tistimi parametri, ki so bili določeni bodisi v laboratoriju ekipe bodisi so jih

preizkusili uporabniki. Zadnja, že kar "odbita" ideja/nadgradnja pa je dodajanje tehtnice v

izdelek, s čimer lahko recepte izdelamo točno po meri, brez dodatnega dela – odpremo

aplikacijo, izberemo recept, pripravimo sestavine in jih po navodilih zmešamo.

4.1.4 Kosovnica

V naslednjem koraku smo preverili dosegljivost posameznih komponent in njihovo ceno

za MVP. Med zasnovo se nismo toliko ukvarjali s končno ceno izdelka, seveda pa smo preverili

cene in dosegljivost posameznih komponent.

Za prvo informacijo smo se pozanimali o ceni, po kateri bi lahko kupili 1000 kosov

posamezne komponente – s tem dobimo nekoliko boljšo oceno cen posameznih izdelkov, hkrati

pa v primeru izvedbe projekta načrtujemo, da bo prvo naročilo izvedeno v tem obsegu.

Za ceno elektromotorja smo se tako obrnili na znanega slovenskega proizvajalca

brezkrtačnih elektromotorjev, kjer so nam z veseljem priskočili na pomoč in nam glede na naše

specifikacije posredovali okvirno ceno elektromotorja (brez cene njegovega razvoja, saj bi bilo

treba specifikacije delno spremeniti, tega pa trenutno nimajo v ponudbi). Ta pride v setu z

elektroniko, ki ga krmili, s tem pa smo se (vsaj v tej fazi) izognili iskanju ustreznega krmilnika

in cene zanj. Podobno smo dobili okvirno ceno baterij in tesnil. Zaradi visoke cene posameznih

komponent, kot sta elektromotor in baterija, nismo določali cene tako natančno, da bi upoštevali


- 28 -

tudi vse kable oziroma konektorje, gumb, vijake in ostalo. Cena teh dveh komponent namreč

predstavlja večino cene in prvi cilj ob nadaljevanju projekta bo seveda optimizacija tega stroška.

Cena plastike in tesnil je v podjetjih večinoma izračunana na kilogram, seveda pa je za

njihovo izdelavo potrebno namensko orodje, ki zahteva individualno izdelavo. Če bo

steklenička iz plastike, je zanjo potrebno namensko orodje, pri čemer bomo omejeni še z obliko,

saj notranja oblika ne sme imeti negativnih kotov – od tod verjetno izhaja tudi "dolgočasnost"

plastičnih stekleničk konkurenčnih izdelkov, prav tako so vijuge bolje dizajnirane na steklenih

stekleničkah. Poleg stekleničke je orodje potrebno tudi za ohišje in rezila. Cena in izračun orodij

sta predstavljena v zaključku dela, kjer je narejen okvirni izračun investicije za zagon

proizvodnje. V tem delu so navedene le cene za posamezen kos.

V tabeli so posamezne komponente, pri čemer "lastna cena" predstavlja zgolj materialni

strošek. V primeru nakupa 1000 izdelkov je treba v lastno ceno všteti vse, kar spada k

"normalnemu" podjetju – plačilo razvoja, prostore, zaposlene v montaži, prodajo itd.

Tabela 4-2: Okvirna cena izdelka

Komponenta Cena (neto)

Elektromotor + elektronika 50 EUR

Baterija 22 EUR

Rezilo 2,2 EUR

Steklenička 0,8 EUR

Tesnila 1 EUR

Ohišje 0,5 EUR

∑ 76,5 EUR

Kot je razvidno iz tabele, je lastna cena precej visoka – pravzaprav dosega oziroma

presega celo prodajno ceno nekaterih izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v trgovskih centrih. S

poznavanjem delovanja nekaterih podjetij poznamo tudi najbolj grobo oceno končne cene

izdelka, pri čemer lastno ceno množijo s faktorjem 3 – s tem sta v ceno vključena še distributer

in prodajalec. V našem primeru je torej groba ocena končne cene precej čez 150 EUR, kar je za

napravo teh lastnosti precej visoka cena – seveda izključujoč ključni atribut – prenosnost.


- 29 -

Glede na to smo v ekipi razmislili tudi o možnosti uporabe drugačnega pristopa, kjer z

uporabo aluminija in stekla lastno ceno dvignemo še za nekaj EUR, stranka pa s tem dobi dosti

boljši občutek ob uporabi steklenega izdelka kot ob uporabi najboljše plastike.

4.2 Marketinška zasnova

Na področju marketinga smo v ekipi imeli najmanj izkušenj. Kot je omenjeno v uvodu,

je predvsem pomembno identificirati problem, ki ga izdelek rešuje. V prvi iteraciji so to seveda

predvidevanja, saj imamo le idejo o problemu in idejo o rešitvi. Obe ideji je treba preveriti pri

potencialnih uporabnikih in poleg razvoja problema ugotoviti tudi, ali so ti sploh pripravljeni

uporabljati rešitev problema, ki jo s svojim izdelkom ponujamo mi (Fitzpartick, 2013).

Pregledali smo potencialne kupce, za katere menimo, da naš izdelek ustreza njihovemu

življenjskemu slogu. Ob tem smo razčlenili še konkurenco in s tem predvidevali pričakovanja,

ki jih imajo kupci ob nakupu določene naprave. To smo storili s primerjavo izdelkov (tehnično,

cenovno), na podlagi marketinga pa smo opazovali, na katere atribute ciljajo pri kupcih.

Pregledali smo tudi konkurenco, pri čemer smo opazili dve smeri, ki jih lahko dojamemo

kot konkurenco. Naš izdelek bo s svojo majhnostjo s tehničnimi lastnostmi v rangu izdelkov

srednjega cenovnega razreda. Na drugi strani so komponente, ki omogočajo prenosnost, dražje

in bodo izdelek cenovno postavile ob bok konkurenci višjega oziroma visokega razreda. Na

koncu je predstavljenih še nekaj substitutov – v njih vidimo nevarnost, saj danes naprave za

mešanje smutijev še ne moremo nositi s sabo, s tem pa so uporabniki napitkov vajeni alternativ.


- 30 -

4.2.1 Potencialni kupci

Da smo čim prej prišli do informacij o uporabnikih, smo opravili nekaj pogovorov z več

osebami, s čimer smo skušali pridobiti informacije o njihovem življenjskem slogu,

prehranjevalnih navadah in navadah pri pitju smutijev. S tem nam je v tej fazi uspelo zožiti

ciljne kupce v naslednje skupine:

Ljudje, ki službeno potujejo

Del populacije opravlja del ali večino svojega delovnega časa svoje delo izven prostorov

podjetja. V to skupino med drugim spadajo:

trgovci, podjetniki, zaposleni v proizvodnem procesu,

delavci v storitveni dejavnosti:

o gradbeni delavci, frizerji na domu, monterji itd.,

osebe v marketingu:

o predstavitve podjetij na sejmih.

Našteta delovna mesta so ena izmed mnogih, zaradi katerih osebe nimajo urejene

prehrane na običajnem mestu, na primer v kantini v podjetju. Če so poti neznane, se zaradi

"varnosti" raje poslužijo čokoladice iz bližnje trgovine kot pa nove restavracije. Pri uporabi

našega izdelka bi lahko nadomestili manko zdrave prehrane z vsaj enim obrokom, ki vsebuje

zadostno število vitaminov.

Starši otrok, družine

Starši majhnih otrok so nam pripovedovali, da po končanem dojenju preidejo na prehrano,

ki je v prvih mesecih po prenehanju dojenja sestavljena iz sadja in zelenjave. Ker dojenčki še

nimajo zob, jim hrano pasirajo.

Doma imajo starši običajno katero izmed klasičnih naprav na kabel ali pa celo naprave,

ki so namenjene samo prehrani otrok (slika spodaj). Zaznali pa smo problem, ki ga imajo starši,

ko se za več ur odpravijo od doma. Majhni otroci so namreč lačni vsakih nekaj ur, zaradi česar

so starši prisiljeni v iskanje alternativ ali pa celo v predčasen odhod domov.


- 31 -

Slika 4-9: Kombinirani soparnik in mešalnik Avent (Philips)

Športniki

Kakovostna in zdrava hrana omogoča hitrejšo in boljšo regeneracijo po športu, s čimer

lahko športniki dosegajo boljše rezultate. Po treningu se za doseganje najhitrejše regeneracije

poslužujejo beljakovinskih napitkov, ki običajno vsebujejo snovi, ki jih športniki potrebujejo

takoj po treningu. K temu pa marsikdo doda še svoj dodatek, na primer skuto, sadje, jogurt,

semena in drugo. S tem poveča zahtevo po moči, s katero bo pripravil svoj smuti – ročni

mešalniki ne zmorejo te naloge, saj nimajo rezil, baterijski pa so namenjeni zgolj mešanju prahu

in tekočine (vode ali mleka).


- 32 -

4.3 Konkurenca

Naš izdelek odpira novo nišo. S tem je težje definirati konkurenco, saj ta še ne obstaja.

Izdelek vsebuje dražje komponente, ki bodo končno prodajno ceno izdelka postavile v višji

razred izdelkov, ki jih je možno dobiti na trgu. Posledično smo se odločili, da pregledamo, kaj

kupci želijo v tem cenovnem razredu. Pregledali smo izdelke v Evropi in ZDA – največjih trgih

za smutije.

4.3.1 Neposredna konkurenca

Na trgu naprav za pripravo smutijev vlada prava gneča. Podjetja, ki zavzemajo največje

deleže na trgu gospodinjskih naprav, imajo v svoji ponudbi naprave za pripravo smutijev v

družinah izdelkov, prav tako pa smo našli nekaj podjetij, ki imajo ponudbo predvsem oziroma

samo na področju teh naprav. V grobem lahko delimo naprave na cenovno ugodne (cene od

19,90 EUR naprej), nekakšen "srednji razred" za povprečnega uporabnika (50–90 EUR). Za

150 EUR se prodajajo izdelki z zelo dobrimi specifikacijami, najboljši izdelki na trgu pa stanejo

500 EUR in več. Dva izmed najopaznejših, ki so zastopani na slovenskem trgu:

– za najzahtevnejše kupce podjetje Blendtec že od leta 1975 proizvaja naprave, za

katere trdijo, da so najboljše naprave za pripravo smutijev na svetu in so namenjene

najzahtevnejšim kupcem. To po našem mnenju dobro upravičijo s tehničnimi

karakteristikami (1500 W!) in s ceno – prodajna cena je od 500 EUR naprej, s čimer

so tudi do več kot desetkrat dražji od večine konkurence, ki s svojimi izdelki večinoma

doseže 50–80 EUR;

– marketing podjetja TopShop slovi kot precej agresiven, zaradi česar so tudi precej

poznani pri večini uporabnikov. Njihov najboljši izdelek je na našem trgu močan 600

W, doseže pa ceno do 120 EUR (odvisno od izvedbe in dodatne opreme).


- 33 -

Na sliki 4-10 (leva slika) je predstavljen izdelek podjetja Delimano, ki se v Evropi prodaja

prek podjetja TopShop, pa tudi prek ostalih trgovin in supermarketov. Na slovenskem trgu

doseže 20.000 vrtljajev na minuto pri 600 W, drugod pa nekateri modeli tudi dvakrat več. Že

omenjeni izdelek podjetja Blendtec (slika 4-11) ima posodo, večjo od 1,5 l, več programov

uporabe (Nutribullet ima samo en program), doseže pa do 37.000 vrtljajev na minuto.

Tabela 4-3: Dva izmed konkurenčnih izdelkov

Slika 4-10: Delimano

Nutribullet

Slika 4-11: BlendTec

home blender

Vir www.delimano.si www.blendtec.com

Model Nutribullet Basic

Moč 600 W 1500 W

Št. vrtljajev 20.000/min 37.000/min

Ob pregledu je treba omeniti, da sta prikazana samo dva izdelka, za katera sklepamo, da

sta naša konkurenca. Ob pregledu trga naprav smo namreč ugotovili, da je teh v vsakem

cenovnem razredu več deset, s čimer se izbira za uporabnika poveča čez vse razumne meje, za

nas pa predstavlja še veliko dela pri segmentiranju posameznih izdelkov.

4.3.2 Substituti za smuti

Vsak izdelek na trgu ima poleg posredne in neposredne konkurence še "konkurenco", ki

na prvi pogled ni tako opazna. Gre za substitute, s katerimi lahko posameznik svoj problem reši

na drug način, ki ne vsebuje omenjenega izdelka – seveda pri posameznikih, ki ta problem sploh

imajo (nekdo, ki ne pije smutijev, tudi substituta ne uporablja). Pri tem lahko substitute ponovno

razdelimo na dva tipa: substitute, kako na drugačen način priti do smutija, in substitute, ki

nadomestijo smuti.

http://www.delimano.si/

http://www.blendtec.com/


- 34 -

Smuti, zmešan doma

Pogosta rešitev za smuti na poti je njegova priprava doma, nakar ga s priročno stekleničko

odnesemo s sabo. Rešitev je široko uporabljena, težava pa je v oksidaciji zmešanega sadja. Prav

tako med uporabniki vlada prepričanje, da smuti po več kot 30 minutah od mešanja izgubi

večino vitaminov in ostalih prednosti.

Smuti iz trgovine

V trgovinah smo opazili več napitkov, ki so predpripravljeni. Uporabnik lahko tak napitek

kupi v vseh trgovskih centrih in tudi v posameznih lokalnih trgovinah, celo trafikah. Ti so,

gledano na količino, nekoliko dražji (razmerje), so pa zato priročni, brez potrebe po pripravi ali

čakanju. Smuti v tej obliki je deležen pomislekov zaradi dolge obstojnosti, ki je lahko dosežena

samo s pomočjo dodatkov.

Slika 4-12: Smuti "Innocent" – prisoten v vsakem večjem supermarketu od leta 1999 (Innocent)

Smuti bar

Po našem mnenju je najboljši substitut na poti smuti bar. V njem si izberemo napitek po

želji in ga v roku minute ali dveh dobimo v embalaži "to go". Smuti je tako pravkar pripravljen

in popolnoma svež. Poleg specializiranih smuti barov so ti pogosto tudi del ponudbe nekaterih

gostinskih lokalov. Slabosti teh barov sta občasna gneča, še posebej v poletih mesecih

(čakanje), in tudi lokacije ponudnikov. Ti se med sabo prav tako razlikujejo, s čimer uporabnik

ne ve, kaj točno bo dobil, ko smuti naroči pri drugem uporabniku.


- 35 -

Smuti na dom

Na trgu so se v času pisanja dela pojavili ponudniki, ki smuti dostavijo na dom oziroma

v podjetje. Uporabnik zjutraj izbere napitek, ki ga podjetje zmeša in dostavi do vrat – smuti bar

na dom.

4.3.3 Substituti za prehrano na poti

Poleg drugih načinov, s katerimi si uporabniki zagotovijo smuti na poti, smo zasledili tudi

precej alternativ, ki se jih ljubitelji smutijev poslužujejo na poti. Pri tem se odrečejo uporabi

smutija za prehrano, s tem pa tudi naš izdelek ne rešuje več njihove težave, saj je v tem

segmentu nimajo.

Običajno sadje

Ugotovili smo, da predvsem na poti ljudje raje uživajo trdo sadje. Še posebej to velja za

"outdoor" športnike, ki poleg vitaminov iz sadja želijo, da jih hrana nasiti za dlje časa.

Predpripravljeni obroki

V segmentu družin in staršev ti kašice na poti nadomeščajo s predpripravljenimi obroki,

med katerimi je najbolj znan Frutek. Ta predstavlja alternativo, ki ji starši zaupajo, hkrati pa je

zelo enostaven obrok, saj se embalaža po uporabi enostavno zavrže (enako kot pri kupljenem

smutiju).

Beljakovinski napitki

Za čimprejšnjo regeneracijo po treningu športniki uživajo beljakovinske napitke, ki so

pripravljeni tako, da se čim prej absorbirajo v kri, s tem pa je omogočen hiter prenos svežih

beljakovin do mišic. Ti napitki so običajno pripravljeni kot "popoln obrok", s čimer odpade

potreba po dodajanju svežega sadja.


- 36 -

5 OBLIKOVANJE

Oblikovanja samega izdelka se v fazi, v kateri je bila ekipa v času pisanja magistrskega

dela, nismo lotili v detajle. V tej fazi nam je bil namreč najpomembnejši cilj ustrezno ujemanje

na liniji problem–izdelek (podpodpoglavje 1.2.2), zaradi česar smo delno zanemarili končno

obliko izdelka z vidika oblike, čeprav je ta v tem cenovnem razredu zelo pomemben. Za test

minimalnega sprejemljivega izdelka sta čas in denar, vložena v ta segment, v tej fazi

nepotrebna. V grobem smo se tako posvetili ergonomiji – uporabniški izkušnji, pregledu

ustreznih materialov in pomembnih parametrov pri posameznih komponentah. V poglavju

oblikovanja sem v delo dodal še kratek pregled zahtev za certificiranje, ki jim mora ustrezati

izdelek. Seveda je tudi ta segment razvoja izdelka znotraj startup strukture podrejen nenehnim

spremembam z vsako iteracijo in se spreminja glede na mnenja uporabnikov, ki imajo stik z

napravo.

V magistrskem delu je govora o izdelku in o tem, kako bo ta opravljal osnovno funkcijo.

Seveda je za začetek proizvodnje potrebno še veliko več – priprava oziroma spremembe za čim

lažjo proizvodnjo lastnih komponent (kot je ohišje), zagotavljanje robustnosti izdelka, ki se

zagotovi s spremembami po testu življenjskega cikla, postavitev prodajnih kanalov itd.

5.1 Ergonomija

Zaradi prenosnosti bo izdelek več v rokah kot konkurenčni izdelki, kjer je mešalni del

zgolj podstavek za stekleničko in večino življenjske dobe preživi na pultu. Naš izdelek bodo

uporabniki držali v rokah, ob strani pa bo nameščen tudi gumb za zagon. Postavitev bo torej

posnemala palični mešalnik.

Ergonomija v našem primeru pomeni, da sta tako steklenička kot mešalni del čim bolj

prilagojena končnim uporabnikom, torej posameznim končnim skupinam. Zaželeno je, da ima

izdelek v največji možni meri lastnosti, ki ustrezajo vsem skupinam hkrati. Cilj je torej izdelek

oblikovati tako, da bo čim lažji za manipuliranje, ne bo zahteval napora pri zapiranju/odpiranju

in ga bo kot prenosni izdelek mogoče prijeti v roke – tako moške kot ženske (angl. universal

design). Ženske so dovzetnejše za zdravo prehranjevanje (Zdolšek), zato lahko sklepamo, da

tudi več uporabljajo izdelke za pripravo prehrane. Poleg natančnejše definicije ciljnih kupcev


- 37 -

ergonomija zajema tudi več testiranj s temi uporabniki. Zaradi majhnosti izdelka namreč vsaka

sprememba vpliva na več komponent – tako velikost kot postavitev.

Pri iskanju pravega izdelka za pravi problem smo se želeli vprašanju ergonomije izogniti,

kar pa zaradi široke ponudbe elektromotorjev ni bilo mogoče – oblika oziroma postavitev tega

namreč vpliva tudi na to, kakšna bo zunanja oblika ohišja. Ponudniki elektromotorjev namreč

ponujajo širok spekter, pri čemer vsak izmed njih ponuja druge lastnosti. "Klasični" so lažje

dobavljivi in ponujajo višje hitrosti ter v tem segmentu dosegajo konkurenco na področju

naprav za pripravo smutijev. Na drugi strani pa motorji večjih premerov ponujajo večji navor,

s čimer smo lahko prepričani, da korenček ali košček ledu ne bo ustavil našega izdelka pri

pripravi izvrstnega napitka, potrebna pa so še testiranja finega mletja za zagotovitev kakovosti.

Najverjetnejša postavitev bo tako verjetno enaka, kot je na sliki 4-5. Ta postavitev namreč

omogoča prilagajanje ohišja, vmesni prostor pa se lahko zapolni z baterijami, za kar je

primernejši "klasični" elektromotor, prikazan na sliki desno.

Slika 5-1: Ploščati motor (Himodel)

Slika 5-2: Klasični elektromotor

(HobbyKing)

Poleg ohišja je seveda zelo važna tudi steklenička. Želja na tem področju je z zunanjo

pomočjo oblikovalcev razviti stekleničko, ki je na trgu še ni in bo predstavljala nekaj novega.

Hkrati pa je ta razvojna želja omejena z možnostjo izdelave (v primeru brizganja z izdelavo

orodja) in tudi najugodnejše oblike za mešanje – v primeru zapletenih oblik lahko pride do

nepotrebnih izgub pri mešanju, ki si jih pri že tako majhni moči ni mogoče privoščiti.


- 38 -

5.2 Komponente

Glede na cilj razvoja – čim večja moč ob čim manjši teži – je možno izdelek razviti zgolj

z uporabo najboljših komponent, ki so na voljo na trgu. Te zagotavljajo nizko težo izdelka,

zaradi česar upamo, da nam bo uspelo zagotoviti maksimalno uporabnost. Pred serijsko

proizvodnjo se ukvarjamo predvsem s pravilno izbiro ključnih treh komponent: motorja,

baterije in rezila, pri čemer je slednje testirano hkrati s stekleničko, ki s svojo obliko vpliva na

kroženje vsebine.

5.2.1 Motor

Zaradi prenosnosti odpade uporaba elektromotorja napetosti 220 V, saj mora v tem

primeru uporabnik ponovno iskati vtičnico, s katero bo napajal izdelek. Za uporabo na poti

pride tako v poštev motor, ki uporablja enosmerno napetost, ki jo lahko zagotovi baterija teh

dimenzij. Običajni enosmerni motorji so v primerjavi z izmeničnimi motorji napetosti 220 V

dosti šibkejši, zato je izbor motorja v našem primeru omejen le na brezkrtačne elektromotorje.

Pri uporabi teh med baterijo in motor namestimo enoto, ki pretvori napetost v tri žice, s čimer

se motor pravzaprav obnaša kot izmeničen elektromotor pri uporabi enosmerne napetosti iz

baterije.

Slika 5-3: Motorček s pripadajočo elektroniko (arhiv ekipe Mignumi)


- 39 -

5.2.2 Baterija

Poleg elektromotorja je baterija najtežja in najdražja komponenta. Kot pri elektromotorju

tudi tukaj želimo zagotoviti, da bo skupni prirastek k teži zaradi komponente čim nižji, kar

ponovno ne pušča alternativ. Sodobne naprave na baterije večinoma uporabljajo litij-ionsko

izvedbo, saj ta ponuja največjo moč pri najmanjšem prirastku teže (graf spodaj).

Slika 5-4: Primerjava specifične moči s specifično težo – privzeto v slovenščino (UPS battery center)

Pri tem je treba poudariti tudi nenehen razvoj – v času pisanja dela so znanstveniki

Kemijskega inštituta v Ljubljani dokazali, da lahko specifično energijo na težo baterije z novimi

pristopi povečamo za 50 %, s čimer so postavili nov mejnik v razvoju litij-ionskih baterij

(McCalla in drugi, 2015).

Uporabili bomo torej omenjeno baterijo, pri čemer imamo pri uporabi te možnost tudi

prilagajati obliko našim potrebam (v primeru velikoserijskega naročila), kar nam omogoča

optimalno izkoriščanje prostora v napravi.


- 40 -

Slika 5-5: Gel baterija, uporabljena za

prototip (Li-Ion) (lasten arhiv)

Slika 5-6: Baterija – povezava s kabli

(lasten arhiv)

5.2.3 Rezilo

Rezilo je komponenta, ki poleg intenzivnega testiranja elektromotorja zahteva največ

primerjav med različnimi izvedbami. Opazne so že razlike pri rezilih, ki smo jih uporabili med

testiranjem konkurenčnih izdelkov. Po vzpostavitvi kontakta z nekaj evropskimi dobavitelji

smo ugotovili, da ti rezila izdelujejo po naročilu in v ponudbi nimajo standardnih rezil, med

katerimi bi lahko izbirali. Nalogo je prevzel član ekipe, ki ima več znanja s področja obnašanja

tekočin, tako na področju simuliranja kot testov. S primerjavo več rezil različnih proizvajalcev

skuša ugotoviti parametre, ki vplivajo na posamezne lastnosti napitka, hkrati pa pri najmanjši

porabi moči ponudijo največji učinek. Cilj je uporabnikom ponuditi lastno rezilo, ki bo izdelano

za potrebe naše naprave in uporabnikov.

5.2.4 Ohišje, steklenička

Ohišje in stekleničko načrtujemo v lastni proizvodnji. Za stekleničko želimo, da je

unikatna na trgu, zaradi česar jo bomo izdelali oziroma razvili sami. Ohišje prav tako

predstavlja unikum, saj bo izdelano z najmanjšimi možnimi merami, s tem pa nimamo izbire

med morebitnimi rešitvami, ki jih lahko najdemo na trgu kot polizdelke.

5.2.5 Ostale komponente

Razmišljanje pri ostalih komponentah ostaja enako, pri čemer pa se pri njih lahko ozremo

na standardne rešitve, ki jih je možno najti na trgu. Sem spadajo tesnila (za tesnjenje gredi med


- 41 -

stekleničko in mešalnim delom), elektronika (lahko tudi v kompletu z motorjem), gumbi, guma

za podlogo, vijaki, kabli s konektorji in drugo.

5.3 Materiali

Odvisno od prihodnjega odziva trga imamo možnost izdelek peljati v dve smeri –

izdelujemo ga lahko tako iz plastike kot iz kovine. Tudi steklenička je lahko izdelana iz stekla

ali plastike. Pri tem je največ pozornosti treba nameniti materialom, ki pridejo v stik s hrano

(steklenička, rezilo, mešalni del), pri ostalih materialih pa zagotoviti ustreznost standardov za

varno rokovanje z napravo (podpoglavje 5.4).

Za stekleničko imajo po prvih odzivih uporabniki raje plastiko, saj je ta z vidika

mobilnosti boljši material. Kakovostna plastika je na otip prijetna, vsebuje manj škodljivih

snovi kot v preteklosti, pri transportu pa se prednost pred steklom pokaže v teži in odpornosti

na padec. Steklo na drugi strani predstavlja trajen material, ki nima vpliva na zdravje, vendar

se v primeru prenosnosti ne zmore kosati s plastiko. Material, ki so nam ga priporočali, je

polikarbonat (PC) – v podjetju, s katerim smo pripravljali okvirni izračun, imajo s tem

materialom veliko znanja, hkrati pa ga priporočajo zaradi svoje obstojnosti. Možno ga je

izdelati brez škodljivih primesi (kot je BPA – bisfenol A), ceno na kilogram pa nekoliko dvigne

še uporabnost za prehrano in stik z usti.

Podobno je z mešalnim delom – sami smo za izdelavo prototipa uporabili aluminij, saj

nam je bilo v primeru izdelave prototipa to lažje. Aluminijast izdelek ima boljši zunanji izgled,

prav tako po prvih informacijah ni težav pri certificiranju za kontakt s hrano. Pri tem je za

velikoserijsko proizvodnjo potreben drugačen pristop kot v primeru brizganja plastike, tudi

obdelava ni možna zgolj z enim korakom, kot je to v primeru brizganja. Glede na ceno obdelave

kovine (ponudbe od 25 EUR/h naprej) je ta postopek gotovo več kot dvakrat dražji v primerjavi

z brizganjem plastike, na drugi strani pa lahko ta strošek h končni ceni prispeva zelo malo (glede

na ceno ostalih komponent), medtem ko bo uporabnik zaradi tega izdelek videl povsem

drugače. Brizganje mešalnega dela prav tako predstavlja cenovno ugoden postopek, kjer lahko

z dvokomponentnim brizganjem poleg osnovnega materiala (npr. polipropilen – PP) na

področje gredi dodajo PPE, ki pomaga pri tesnjenju gredi. Kot je razvidno iz slik, je tudi ta del

v stiku s hrano, zaradi česar so tudi tukaj zahteve za končni material strožje, cena po kilogramu

pa 0,20–0,30 EUR dražja.


- 42 -

Rezila so izdelana iz nerjavnega jekla in se dobavijo kot končni izdelek, s čimer ni težav

pri zagotavljanju varnega stika s hrano. Tesnila za gred rezila se prav tako lahko nabavijo kot

že izdelan izdelek iz materiala, varnega za stik s hrano.

5.4 Certificiranje

Med čakanjem na nekatere komponente smo del časa namenili tudi iskanju informacij o

zahtevah, ki jim mora zadostiti naša naprava. Na pomoč so nam priskočili na inštitutu, ki za

podjetja opravlja certificiranja izdelkov ter s svojimi nasveti pomaga pri razvoju varnejših in

zanesljivejših naprav.

Poleg zahtev za uporabo materialov, ki so varni za stik s hrano (omenjeno v prejšnjem

poglavju), mora naprava zadostiti tudi vrsti drugih zahtev. Najpomembnejši standardi, ki jim

mora zadostiti, so:

Električna varnost:

IEC/EN 60335-1,

IEC/EN 6035-2-14.

Elektromagnetna kompatibilnost:

EN 61000-6-1,

EN 61000-6-3.

Ustreznost baterije:

IEC 62133.

Pri tem smo ob splošnih informacijah prejeli tudi nasvet, da za sam razvoj ni smiselno

kupovati posameznih standardov, temveč v razvoj vključiti inštitut, ki ima poleg znanja

certificiranja (testiranja) tudi znanje interpretiranja posameznih standardov, kar je v primeru

neizkušenosti naše ekipe najverjetneje boljša možnost kot lastno preizkušanje, ki potem ne bo

"preživelo" uradnega testa.

Nekaj najpomembnejših napotkov, ki jih je vredno upoštevati pri nadaljnjem razvoju

izdelka:

omejitev napetosti na področju polnjenja (vtikač) na maksimalno 40 V:


- 43 -

o ni težava, če bo takšna tudi maksimalna napetost v sistemu,

preskok elektrike na uporabnike:

o v primeru plastičnega ohišja to ne predstavlja težave,

zaščita motorja proti zavrtju:

o motor ne sme zagoreti ob zavrtju,

varnostno stikalo, ki onemogoči vklop rezila, ko je naprava odprta:

o s tem je onemogočeno delovanje naprave, ko je rezilo prosto dostopno.

Elektromotorji, med katerimi se odločamo, imajo napetost nižjo od tiste, ki je maksimalna

predpisana. S tem bo tudi napetost, s katero bomo napajali baterije, nižja od zahtevane. Naprava

mora biti zasnovana tako, da v nobenem primeru (razen v primeru odprtja, ki ga lahko opravi

le pooblaščeni servis) ni možno, da uporabnik pride v stik z elektriko. Težava s tem lahko

nastopi ob uporabi aluminijastega ohišja.

Pomembno je tudi delovanje elektromotorja, ki ne sme delovati, ko posoda ni na napravi.

S tem je uporabnik zaščiten, da niti namenoma niti pomotoma ne more vključiti naprave in se

porezati z rezili. Hkrati pa mora biti ta izdelan tako, da v primeru blokade ne zagori, tudi če ta

traja dalj časa.

5.5 Intelektualna zaščita

Ideje kot take ni možno zaščititi. Možno je zaščititi model ali pa izdelek kot tak (sestavo).

V našem primeru modela ne moremo zaščititi, saj v tem primeru govorimo o zaščiti zunanje

oblike, te pa v tej fazi projekta še nimamo izdelane – to pride v poštev predvsem pri podjetjih,

ki svojo prepoznavnost gradijo tudi na izgledu svojih izdelkov.

Možno pa je s patentom zaščititi izdelek, pri čemer lahko tega zaščitimo v celoti, torej kot

celoten izdelek (sistem). Zaporedje baterija – krmilnik – elektromotor za mešanje hrane je torej

možno patentirati, vendar se zatakne pri ceni – patent lahko podjetje odda samo, če zanj odšteje

nekaj 100 EUR. V primeru pomoči usposobljenega biroja ta cena naraste čez tisočaka (za

vlogo), v roku enega leta pa se je treba odločiti, ali želimo ta patent razširiti ali ga obdržati zgolj

v Sloveniji. V primeru razširitve so stroški v rangu 10.000 EUR ali več.

Hkrati pa v primeru našega izdelka predstavlja težavo izdelek, ki se pojavlja na azijskem

trgu – oglašuje se kot "smoothie maker", ponaša pa se z močjo 800 W (sodeč po spletni strani),

o čemer močno dvomimo, saj ga napaja 3,5 V pri velikosti, ki komaj presega našo – podobni


- 44 -

izdelki na portalu dosegajo moč do 20 W. Vendar pa obstaja možnost, da ta izdelek zadosti

dejstvu, da naš izdelek ni prvi na tržišču, s čimer ga posledično ni mogoče zaščititi – kot

omenjeno, patent ne govori o moči, temveč o zaporedju komponent in njihovem delovanju.

Slika 5-7: Prenosna naprava za pripravo smutijev na azijskem tržišču (Alibaba)


- 45 -

6 PROTOTIP

V ekipi smo do konca pisanja pričujočega dela uspeli sestaviti prvi delno delujoč prototip,

ki je sestavljen iz osnovnih komponent, potrebnih za njegovo delovanje.

Po ideji za izdelek smo se udeležili vikend natečaja, na katerem smo predstavljali svojo

poslovno idejo z namenom pridobiti čim več informacij o poslovnem svetu ter možnostih za

izdelavo in prodajo izdelka. Tam smo navezovali stike in se pogovarjali o poslovni ideji, ki se

ji v magistrskem delu nisem toliko posvečal – kako izdelek prodati, kaj so prodajni kanali, kako

pridobiti investitorje, na kakšne način predstaviti izdelek.

Kljub temu smo potrebovali "izdelek", ki smo ga predstavljali. Zaradi časovne stiske – za

projekt smo se odločili en vikend pred tekmovanjem (podpoglavje 3.1) – smo na tekmovanju

uporabili kar sestavni del druge naprave, ki je služila za predvidevanje o izgledu končnega

izdelka:

Slika 6-1: Prototip št. 1 – groba predstavitev izgleda (arhiv ekipe)


- 46 -

Po prihodu v domačo delavnico smo pregledali trg in naročili komponente, s katerimi

bomo lahko začeli z izdelavo več delujočih prototipov, s pomočjo katerih bomo lahko izvajali

teste (motorjev, rezil, baterij itd.). V tem času smo se prijavili še na drugo vikend delavnico, za

katero smo s pomočjo mer naročenih komponent izdelali surovec realne velikosti. Stekleničko

smo uporabili s konkurenčnega izdelka, da smo lahko predstavili svoj koncept mešalnega dela.

Slika 6-2: Drugi prototip – realne velikosti, izdelan iz lesa (arhiv ekipe)


- 47 -

Trenutno (marec 2016) smo sredi izdelovanja delujočega prototipa, s katerim želimo

preveriti kakovost kupljenih komponent in zmožnost mešanja na poti ter izvesti prva testiranja

z uporabniki z namenom pridobivanja povratnih informacij. Izdelan je iz aluminija, njegova

trenutna velikost pa predstavlja največjo mogočo končno velikost – posamezne komponente so

namreč precej večje in ne najboljših oblik (npr. kvadratna baterija) ter zavzamejo precej več

prostora, kot si želimo, da ga bo končni izdelek.

Slika 6-3: Delno delujoč prototip v fazi izdelave (arhiv ekipe)


- 48 -

7 SMERNICE ZA NADALJEVANJE PROJEKTA

V ekipi Mignumi smo v obdobju januar–marec 2016 izvedli prvi del razvoja izdelka.

Razvoja smo se lotili zaradi problema, na katerega smo naleteli ob uporabi smutija. Izhajanje

iz sebe pri iskanju problema na tržišču ima seveda dobro plat – reševanje lastnega problema, na

drugi strani pa je treba še potrditi, da ta problem obstaja tudi širše. Glede na to dejstvo so

trenutno vsi viri na projektu orientirani v ta segment, zato je razvoj prototipa nekoliko zastal –

preden namreč najdemo interes na trgu, je (tudi z vidika vitkega razvoja) nesmiselno vlagati

čas in energijo v izdelavo prototipa. Cilj je torej najti čim več oseb, ki so potencialni uporabniki,

in njihove težave uporabiti pri iskanju rešitev s prototipom.

Tega smo še pred osredotočenjem na ciljne kupce delno sestavili, kar je prikazano tudi na

sliki 6-1. Pojavile so se težave pri izravnavi gredi – pri trenutno uporabljenem motorju so

namreč vrtljaji večji od 9000 min-1, zato imamo težave z vibracijami celotne naprave in

posledično z zelo nemirnim tekom, ki v nekaterih primerih pomeni tudi odvitje posameznih

vijakov. Samo vpetje stekleničke na mešalni del je trenutno rešeno neposredno z namenom

zmanjševanja sestavnih delov naprave. Pri tem je treba paziti na rokovanje z napravo, saj

baterije ni možno enostavno odklopiti, zato je naprava ves čas pod napetostjo, s tem pa obstaja

možnost rotacije rezila, ki je del mešalne enote (prototip!). V primeru uporabe te izvedbe za

nadaljnje delo s strankami je treba najti novo rešitev za varnost, hkrati pa razmisliti o boljših

možnostih – vsa konkurenca ima med stekleničko in mešalnim delom pokrov, ki sklene stikalo.

Tako se rezilo sname skupaj s stekleničko in ne ostane na mešalnem delu, kot je to v našem

primeru, zato je takšna rešitev (očitno?) primernejša za serijsko proizvodnjo.

Ob točni definiciji končnih kupcev izdelka bomo lahko razvoj podredili njihovim

zahtevam in jim ponudili prototip v uporabo. S tem bomo dobili tudi prvi občutek, kako se naš

izdelek obnese in ali sploh "prenese" prvi stik s trgom, morda pa se bo izkazalo, da je

popolnoma neuporaben in njegova prodaja ne bo prenesla kritičnega števila, potrebnega za

pokritje stroškov razvoja in zagona proizvodnje.

Če bo izdelek uspešen pri teh testiranjih – to je seveda želja vsakega člana ekipe, bomo z

razvojem nadaljevali tako dolgo, dokler ujemanje problem–izdelek ne bo blizu popolnosti. S

tem bomo imeli možnost postaviti stabilen poslovni model, ki ga bo možno skalirati, in iz

startup strukture postaviti podjetje.


- 49 -

7.1 Finančni vložek

Z optimističnim pogledom na nadaljevanje projekta smo izdelali tudi finančno

kalkulacijo, kako velik je vložek za projekt, pri čemer smo uporabili cene, pridobljene za 1000

izdelkov.

Posamezne komponente:

Komponenta Cena – 1000 kos

Elektromotor + elektronika 50.000 EUR

Baterija 22.000 EUR

Rezilo 2.200 EUR

Steklenička 800 EUR

Tesnila 1.000 EUR

Ohišje 500 EUR

∑ 76.500 EUR

Dodatno:

Orodje za stekleničko 60.000 EUR

Orodje za ohišje 30.000 EUR

Orodje za rezilo 25.000 EUR

Certificiranje – EMC 2.500 EUR

Certificiranje – LVD 4.000 EUR

∑ 121.500 EUR

Omenjeni stroški krepko presegajo 100.000 EUR, pri čemer s tem šele pokrijemo

izdelavo posameznih komponent. Kar izstopa v primeru kalkulacije na 1000 izdelkov, je cena

orodja in certificiranja – če samo to vrednost (121.500 EUR) razdelimo na posamezen prodan

kos, znašajo samo ti stroški 121,5 EUR na kos! Okvirna želena cena izdelka je mnogo nižja;

"čez palec" lahko ocenimo, da je treba za amortizacijo prodati vsaj nekajkrat več izdelkov – pri

100.000 izdelkih je cena 1,215 EUR na kos (če orodja zdržijo brez dodelav/zamenjave).

Rentabilno količino, s katero je možno oceniti končno ceno, pri kateri se lahko odločimo za


- 50 -

začetek proizvodnje, pa je možno določiti tudi po drugih parametrih, kot so določitev cene na

največji dobiček, največ prodanih izdelkov in podobno. Pri tem seveda velja tudi rek, da "cena

določa kupca".

Očitno je torej, da so stroški za začetek projekta mnogokrat večji, kot so skupni prihranki

članov ekipe po opravljenem študiju. Izkaže se tudi, da je vložek v razvoj in izdelavo prvih

kosov skoraj nesmiseln, če je cilj ekipe prodati zgolj 1000 kosov, saj so fiksni stroški enostavno

preveliki oziroma resnično dvomimo, da bi bili kupci pripravljeni plačati toliko večjo ceno.

Cene ostalih komponent so sicer precej nizke, kar povezujemo tudi s tem, da smo v

pogovorih z inženirji konkurenčnih podjetij izvedeli, da je njihova cena (zgolj komponent) le

nekaj evrov, kar je razvidno tudi iz tabel s cenami. Lastna cena pa se močno poviša, ko k temu

dodamo amortizacijo orodij in tudi ostale podporne strukture v podjetju (nabava/prodaja,

marketing itd.).

7.2 Možnosti nadaljevanja projekta

Do prvega prelomnega trenutka pride, ko ima startup izdelek, ki se zelo dobro ujema s

težavami prihodnjih kupcev. K temu spada delujoč prototip, po možnosti s komponentami, ki

bodo najverjetneje vgrajene v serijski proizvodnji. Ko ima kupce, ki čakajo na izdelek, se tako

znajde na točki, ko se mora odločiti, kaj bo s projektom. Gotovo najboljši način za vsako

podjetje oziroma ustanovitelje je postavitev lastne proizvodnje, kjer lahko izdelek, ki so ga z

lastnim trudom pripeljali do te točke, izdelujejo dalje, ob tem pa prevzamejo še odgovornost za

vodenje lastnega podjetja. Lahko pa se ekipa tudi odloči, da svoje znanje, pridobljeno med

projektom, proda kateremu izmed večjih podjetij, ki so na trgu.

V prvem primeru je za nadaljevanje projekta potreben denar, ki v mnogih primerih – ne

le v našem – presega vsoto, ki jo ima ekipa v nogavici. V podjetje lahko vstopi investitor, ki je

običajno podjetje/oseba, ki mu je izdelek všeč in želi z investicijo podpreti razvoj novega

izdelka na tem področju. Običajno ta podjetja dobijo delež v startupu (delež je odvisen od

dogovora – višina investicije, časovni okvir). S to investicijo lahko startup preide na naslednji

korak – običajno tudi najame ljudi, ki so strokovnjaki na določenem področju (izdelava,

prodaja, marketing) in pomagajo k hitrejši rasti podjetja.

Prodaja podjetja je prav tako možnost, ki na trgu ni redka. Ekipe se lahko za ta korak

seveda odločijo kadarkoli, od velikosti podjetja pa je odvisno, koliko denarja lahko pričakujejo


- 51 -

v zameno. Če sta izdelek, ki bo "dokazano" uspešen, in ideja zaščitena, se lahko ekipa dogovori

tudi za delež od prodaje. Prodaja zgolj ideje je običajno nehvaležna stvar, saj podjetja z ničimer

niso obvezana izplačati uporabe te ideje (če zanjo ni patenta izdelka), s tem pa se temu elegantno

izognejo in znotraj lastnega razvoja izdelek razvijejo z lastnim znanjem.

7.3 Cilj ekipe Mignumi

Na začetku razvoja imamo v ekipi postavljen terminski plan, da bomo izkoristili poletne

sejme, na katerih želimo priti v stik s ciljnimi skupinami, jim predstaviti naš izdelek in tako

dobiti pomembne povratne informacije. Do takrat želimo izdelati tudi 100-odstotno delujoč

prototip, v katerem bomo uporabili komponente, ki jih bomo v napravo vgradili tudi v primeru

serijske proizvodnje. Osnovni namen pri tem ni promocija izdelka ali celo njegova prodaja,

temveč je to eden izmed načinov, kako priti v stik s potencialnimi kupci in spoznati njihove

prehranjevalne navade, še posebej v primeru smutija za na pot.


- 52 -

8 KOMENTAR

Postavitev lastnega podjetja je želja marsikoga izmed nas. Običajno pri tem ne gre za

finančni vidik, temveč predvsem za sledenje svojim ciljem in željam, pri čemer v primeru

lastnega podjetja niso podrejeni nekomu drugemu, temveč lastniku podjetja, ki tako odloča o

smeri, v katero bo šlo podjetje. Na startup delavnicah – v okviru projekta smo se do danes

udeležili treh startup vikendov in več kot desetih predavanj na temo postavitve lastnega podjetja

– so predavatelji večkrat povprašali, kaj je cilj oseb, ki so prisotne. Le redko je ta cilj podjetje,

večje od 10–20 zaposlenih. Želja je torej funkcionirati v majhnem podjetju, na področju, ki žene

naprej vodstveni kader in tudi vse zaposlene.

Vsaka medalja ima dve plati – posameznik v tem primeru ni več odgovoren nadrejenemu,

ima pa zato še težjo nalogo: zadovoljiti trg, na katerem ponuja svojo storitev ali izdelek. Trg

sledi trendom, ki jim mora podjetnik ves čas slediti, da lahko zadovolji povpraševanje – ali pa

postane dovolj uspešen, da trende postavlja sam.

Ekipa Mignumi je bila ustanovljena z namenom, da se na trg plasira nov izdelek, ki bo

plod znanja ekipe in tudi navdušenja nad razvojem novih izdelkov, ki nam lajšajo življenje in s

tem med drugim ponujajo več možnosti za zdrav življenjski slog. Pri tem naloge v ekipi niso

specifično razdeljene, temveč vsi opravljamo vse naloge – tipično za manjša podjetja.

Med razvojem izdelka smo naleteli na mnogo ovir, ki se pojavijo pri razvoju izdelkov.

Kot prvo je seveda važno, kateri problem rešuje izdelek – osnovni pogoj za uspeh na trgu. Če

ta ni dobro definiran, lahko imamo še tako dober izdelek, ki gotovo ne bo uspel. Z definicijo

problema običajno pridobimo tudi potencialne kupce, s čimer je "najtežji" del projekta

opravljen. Sam razvoj seveda za sabo prinese ogromno izzivov, ki jih je treba rešiti. Ti so

pogosto soodvisni, zaradi česar je potrebno usklajevanje na več področjih. Sočasni razvoj z

ozirom na enostavnost izdelave (za brizganje plastike), ki mora hkrati ustrezati zahtevam

potencialnih kupcev (ergonomija) in tudi vsem zahtevam za varnost (certificiranje), zahteva

veliko napora. V naši ekipi smo se tako pri izdelavi prototipa osredotočili zgolj na njegovo

funkcionalnost, s čimer želimo pomoč pri definiciji problema oziroma iskanju končnih kupcev.


- 53 -

Statistika ustanovitve startup podjetja je na pogled neprijetna. Po pregledu statistike

(citirana je Mashable) namreč ne uspe kar 90 % izdelkov oziroma 75 % startup ekip. Tudi izmed

tistih, ki "preživijo" postavitev na trg, jih prvo obletnico dočaka 3/4, vsako leto pa propade

toliko podjetij, da svojo peto obletnico dočaka manj kot 2 % vseh novoustanovljenih podjetij.

"Edina stvar, ki je slabša od začeti nekaj ter pri tem ne uspeti … je sploh ne začeti."

[Seth Godin]

Zgornja misel spodbuja h kreativnemu mišljenju – ne le v svetu inženirstva, podjetništva,

temveč v življenju nasploh. Vsak neuspel poskus na drugi strani prinese izkušnjo, ki bo

botrovala naslednji odločitvi. S to mislijo bomo nadaljevali projekt Mignumi, vedoč, da smo v

vsakem primeru zmagovalci.


- 54 -

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

Electric fruit shaker [elektronski vir]. Alibaba. Dostopno: http://www.alibaba.com/product-

detail/electric-fruit-shaker-blender-cup-blender_60344593293.html [28. 1. 2016]

Homo sapiens – modern humans [elektronski vir]. Australian Museum.

Dostopnost: http://australianmuseum.net.au/homo-sapiens-modern-humans [4. 1. 2016]

Blank Steve. Four steps to epiphany. Samozaložba, 2013.

Blank Steve in Dorf Bob. The startup owner's manual. Pescadero: K&S Ranch, Inc., 2012.

Entrepreneurship [elektronski vir]. Steve Blank. Dostopno: www.steveblank.com [2. 1.

2016].

Brdnik Rene. Razvoj gonila kuhalne enote espresso kavnega aparata [diplomsko delo]. Maribor:

Fakulteta za stojništvo, 2013.

Buchmeister Borut. Organizacija proizvodnje [elektronski vir – Estudij]. Maribor, 2012.

Dyson – air treatment [elektronski vir]. Dyson. Dostopno:

http://www.dyson.com/air-treatment/cooling-fans.aspx [4. 1. 2016]

El Bassiti L. in Ajhoun R. Toward an inovation mnagement framework: A life-cycle model with

an idea mananagement focus [članek]. International journal of inovation, management and

technology (2013). vol. 4, no. 6, str. 551–558.

Fitzpartick Rob. The mom test. Founder centric, 2013.

Gassmann Oliver in Granig Peter. Inovations management; 12 Erfolgsstrategien für

KMU. München: Carl Hanser Verlag München, 2013.

Delta type D printer built using extruded rails [elektronski vir]. Hackaday. Dostopno:

http://hackaday.com/2013/06/02/delta-type-3d-printer-built-using-extruded-rails/ [1. 1. 2016].

Outrunner brushless motor for quadcopter [elektronski vir]. Himodel. Dostopno:

http://www.himodel.com/electric/AX-4008D_620KV_Outrunner_Brushless_Motor_for_

Quadcopter_Multi-rotor_Aircraft.html [2.3.2016]

Brushless inrunner [spletni vir]. Hobby King. Dostopno: http://www.hobbyking.com/hobbyking/

store/__17733__XK3665_2400KV_Brushless_Inrunner.html [25.2.2016]

http://www.alibaba.com/product-detail/electric-fruit-shaker-blender-cup-blender_60344593293.html

http://www.alibaba.com/product-detail/electric-fruit-shaker-blender-cup-blender_60344593293.html

http://australianmuseum.net.au/homo-sapiens-modern-humans

http://www.steveblank.com/

http://www.dyson.com/air-treatment/cooling-fans.aspx

http://hackaday.com/2013/06/02/delta-type-3d-printer-built-using-extruded-rails/

http://www.himodel.com/electric/AX-4008D_620KV_Outrunner_Brushless_Motor_for_%20Quadcopter_Multi-rotor_Aircraft.html

http://www.himodel.com/electric/AX-4008D_620KV_Outrunner_Brushless_Motor_for_%20Quadcopter_Multi-rotor_Aircraft.html

http://www.hobbyking.com/hobbyking/%20store/__17733__XK3665_2400KV_Brushless_Inrunner.html

http://www.hobbyking.com/hobbyking/%20store/__17733__XK3665_2400KV_Brushless_Inrunner.html


- 55 -

Super smoothies [elektronski vir]. Innocent. Dostopno: https://www.innocentdrinks.co.uk/things-

we-make/our-smoothies/super-smoothie?utm_medium=marketing&utm_term=super-

smoothies-2016&utm_source=super-smoothies-

2016&utm_content=banner&utm_campaign=super+smoothies+2016 [5. 2. 2016].

Iskratel – novice [elektronski vir]. Iskratel. Dostopno:

http://iskratel.com/sl/news/presti%C5%BEni-oblikovalski-izdelek-telefon-eta-80-darilo-

predsedniku-turkmenistana-gurbanguliju [6. 1. 2016].

Kickstarter - search / 3D [elektronski vir]. Kickstarter. Dostopno:

https://www.kickstarter.com/discover/advanced?ref=nav_search&term=3D [6. 1. 2016].

L. Work Jonathan in E. Danes Jeffrey. Customer development, innovation, and decision

making biases in the lean startup [članek]. Journal of small bussines strategy (2014), izv.

24/2, str. 21–39.

Leber Marjan. Inovacijski management [elektronski vir - Eštudij]. Maribor, 2014.

Leber Marjan, Buchmeister Borut in Ivanisevic Andrea. Impact of knowledge on inovation

process [članek]. DAAAM international scientific book (2015), poglavje 21, str. 235–248.

DAAAM International, Dunaj: 2015.

Startup succes by the numbers. [elektronski vir]. Mashable. Dostopno:

http://mashable.com/2014/01/30/startup-success-infographic/#66Vq7TcfWgqA [22. 2. 2016].

Maurya Ash. Delaj vitko. Ured. Zrimec Alexis in Ries Eric / prev. Mihelić Maja. Ljubljana:

Pasadena, 2014.

McCalla Eric, Abakumov M. Artem, Saubanere Matthieu, Foix Dominique, Berg J. Erik,

Rousse Gwenaelle, Doublet Marie-Liesse, Gonbeau Danielle, Novak Petr, Van Tendeloo

Gustaaf, Dominko Robert, Tarascon Jean-Marie. Visualization of O-O peroxo-like dimers

in high-capacity layered oxides for Li-ion batteries [članek]: Science (2015), izv. 350, zadeva

6267, str. 1516–1521.

Ming-Ji James Lin in Chin-Hua Huang. The impact of customer participation on NPD

performance: the mediating role of inter-organisational relationship [članek]. Journal of

bussines & industrial marketing (2013), izv. 28/1, str. 3–15.

Pehan Stanislav. Sistemsko projektiranje in konstruiranje. Maribor: Fakulteta za strojništvo,

2013.

https://www.innocentdrinks.co.uk/things-we-make/our-smoothies/super-smoothie?utm_medium=marketing&utm_term=super-smoothies-2016&utm_source=super-smoothies-2016&utm_content=banner&utm_campaign=super+smoothies+2016




http://iskratel.com/sl/news/presti%C5%BEni-oblikovalski-izdelek-telefon-eta-80-darilo-predsedniku-turkmenistana-gurbanguliju

http://iskratel.com/sl/news/presti%C5%BEni-oblikovalski-izdelek-telefon-eta-80-darilo-predsedniku-turkmenistana-gurbanguliju

https://www.kickstarter.com/discover/advanced?ref=nav_search&term=3D

http://mashable.com/2014/01/30/startup-success-infographic/#66Vq7TcfWgqA


- 56 -

Avent – kombinirani soparnik in mešalnik [elektronski vir]. Philips. Dostopno:

http://www.philips.si/c-p/SCF870_22/avent-kombinirani-soparnik-in-mesalnik-avent [29. 12.

2015].

Poplawski Stephen J. Fruit juice extractor [patent]. ZDA, 10. 9. 1928.

Siemens - press release [elektronski vir]. Siemens. Dostopno:

http://www.siemens.com/press/en/feature/2013/infrastructure-cities/rail-systems/2013-07-

ebus.php?content[]=MO [23. 2. 2016].

Zaradi presežene vrednosti delcev alarmantno stanje v Italiji in Pekingu. [elektronski vir]. RTV

Slovenija. Dostopno: http://www.rtvslo.si/svet/zaradi-presezene-vrednosti-delcev-

alarmantno-stanje-v-italiji-in-pekingu/381518 [20.12.2016]

Super LEDs [elektronski vir]. SuperBright LEDs inc. Dostopno:

https://www.superbrightleds.com/cat/led-strips-and-bars/ [10.1.2016]

T. Ulrich Karl in D. Eppinger Steven. Product design and development. Singapur: McGraw-Hill

Inc, 1995.

Tesla cars [elektronski vir]. Tesla Motors. Dostopno:

https://www.teslamotors.com/de_AT/?redirect=no [15. 1. 2016].

Trott Paul. Inovation management and new product development. Harlow: Prentice hall, 2005,

izv. 3.

UPS battery center [elektronski vir]. Dostopno:

http://www.upsbatterycenter.com/blog/wp-content/uploads/2014/08/global2.jpg [5. 2. 2016].

van Gelderen Marco, Thurik Roy in Bosma Niels. Succes and risk factors in the pre startup

phase [članek]. Small business economics (2005), izv. 24. str. 365–380.

Wikipedia - two sided market [elektronski vir]. Wikipedia. Dostopno:

https://en.wikipedia.org/wiki/Two-sided_market [28. 12. 2016].

Zdolšek Tjaša. Razlike v rednem uživanju zajtrka glede na spol in izobrazbo [diplomsko delo].

Maribor, 2014.

http://www.philips.si/c-p/SCF870_22/avent-kombinirani-soparnik-in-mesalnik-avent

http://www.siemens.com/press/en/feature/2013/infrastructure-cities/rail-systems/2013-07-ebus.php?content%5b%5d=MO

http://www.siemens.com/press/en/feature/2013/infrastructure-cities/rail-systems/2013-07-ebus.php?content%5b%5d=MO

http://www.rtvslo.si/svet/zaradi-presezene-vrednosti-delcev-alarmantno-stanje-v-italiji-in-pekingu/381518

http://www.rtvslo.si/svet/zaradi-presezene-vrednosti-delcev-alarmantno-stanje-v-italiji-in-pekingu/381518

https://www.superbrightleds.com/cat/led-strips-and-bars/

https://www.teslamotors.com/de_AT/?redirect=no

http://www.upsbatterycenter.com/blog/wp-content/uploads/2014/08/global2.jpg

https://en.wikipedia.org/wiki/Two-sided_market


- 57 -

Documents

RAZVOJ PRODUKTA KOT POGOJ ZA USTANOVITEV START …