RAZRED UPRAVA, FINANCE, MARKETING - zigazois.edu.it Dokument 15... · Italijanski jezik in književnost V. Križmančič L. Legiša L. Legiša Angleščina J.Ban D.Čandek D. Neubauer

5.RAZRED

UPRAVA,

FINANCE,

MARKETING

na osnovi MU št.13 z dne 24.4.2013

odobreno na seji razrednega profesorskega zbora 5. razreda GOP

DTZ “Žiga Zois” dne 09.05.2019

POROČILO

RAZREDNEGA SVETA

ŠOLSKO LETO 2018/19

DRŽAVNI TEHNIŠKI ZAVOD

s slovenskim učnim jezikom

''ŽIGA ZOIS''

Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta

1

KAZALO

UPRAVA, FINANCE IN MARKETING

stran

Splošni okvir ………………………….……… 2

Podatki o kurikulu ………………………….……… 2

Opis razreda ………………………….……… 5

Podatki o strategijah in metodah inkluzije ………………………….……… 6

Splošni podatki o didaktični dejavnosti ………………………….……… 6

Dejavnosti in projekti ………………………….……… 9

Simulacije pisnih nalog ………………………….……… 12

Predmetne analitične pole

Slovenski jezik in književnost ………………………….……… 13

Italijanski jezik in književnost ………………………….……… 16

Angleščina ………………………….……… 18

Nemščina ………………………….……… 21

Zgodovina ………………………….……… 24

Matematika ………………………….……… 26

Pravo ………………………….……… 29

Politična ekonomija ………………………….……… 31

Gospodarsko poslovanje ………………………….……… 33

Telesna vzgoja ………………………….……… 36

PRILOGE – Kriteriji ocenjevanja in krediti


2

Državni izpit v š.l. 2018-19 Dokument razrednega sveta RAZRED: 5. UFM 1. SPLOŠNI OKVIR 1.1 Kratek splošni okvir

Večina dijakov, ki obiskuje DTZ Žige Zoisa, ima dvojezično (slovensko/ italijansko izobrazbo že od otroškega vrtca in osnovne šole. Družine so večinoma iz tržaške pokrajine, v glavnem imajo dijaki vsaj enega od staršev, ki je pripadnik slovenske narodne skupnosti. Le manjši odstotek dijakov ima neslovenske starše in se je slovenskega jezika naučil v šoli. 1.2 Predstavitev šole

Pouk poteka v slovenskem jeziku po programih, veljavnih po italijanski šolski zako-nodaji. V predmetnike vseh razredov pa sta vključeni tako slovenščina kot italijanščina kot samostojna predmeta. Specifično vsebino dajejo naši šoli pouk slovenskega jezika, knjiže-vnosti, kulture in zgodovine ob vzporednem pouku italijanskega jezika in književnosti, kul-ture in zgodovine.

V preteklih letih so eksperimentiranja in reforme z novimi programi in urniki, ki jih je ministrstvo potrdilo, bistveno preoblikovala tudi podobo našega zavoda. 2. PODATKI O KURIKULU 2.1 Profil kompetenc, pridobljenih ob koncu petletnega šolanja (iz Triletnega

vzgojno- izobraževalnega načrta)

V trieniju naj bi dijak poglabljal in sistematiziral svoje znanje, gojil logično mišljenje, se usmerjal k samostojnemu delu in oblikovanju lastnih stališč in kritičnemu odnosu do stvarnosti.

program UPRAVA FINANCE IN MARKETING

Tehniško izobraževanje – Ekonomsko področje 1., 2., 3., 4. in 5. razred

Ob splošnih vzgojno-izobraževalnih ciljih doseže absolvent smeri

Uprava, finance in marketing specifične kompetence na naslednjih področjih:


3

▪ knjiženje poslovnih dogodkov z uporabo računovodskih in neračunovodskih metod v skladu z državnimi in mednarodnimi knjigovodskimi načeli;

▪ sestavljanje in tolmačenje raznih dokumentov, obrazcev in listin; ▪ skrb za davčne obveznosti podjetja; ▪ sodelovanje pri pogajanjih in sestavljanju raznih pogodb; ▪ sodelovanje pri trženju izdelkov, blaga ali storitev; ▪ sodelovanje pri organiziranju, vodenju in nadziranju raznih dejavnosti; ▪ uporaba sodobne tehnologije in računalniških programov.

TRIENIJ

Predmeti humanistično-jezikovne skupine – GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR - UPRAVA, FINANCE IN MARKETING

Specifični smotri: ▪ razvoj jezikovne kompetence in jezikovne prožnosti v dvojezič-nem okolju

▪ izoblikovanje humanističnega pogleda na svet skozi literaturo, umetnost in zgodovino

Cilji: Dijak ▪ zna aktivno in samostojno uporabljati strokovne izraze, ločevati jezikovne zvrsti in med temi izbirati primerne za svoje poročanje

▪ zna samostojno poiskati in urediti vire, informacije in vsebine, jih ovre-dnotiti in povezati v smiselne celote ter jih obogatiti z osebnim pristopom

Predmeti tehnično –matematične skupine – UPRAVA, FINANCE IN MARKETING

Specifični smotri: ▪ pridobiti strokovno znanje (stro-

kovnost), ki ga bo dijak znal praktično uporabljati in se pri tem izražati v pravilnem stroko-vnem jeziku

▪ pridobiti sproščenost pri rabi osnovnih tehničnih izrazov tudi v italijanščini (široka interdisci-plinarnost)

Cilji: Dijak ▪ razume učne vsebine, jih usvoji in uporabi pri reševanju praktičnih pro-blemov

▪ pravilno utemeljuje delovne in štu-dijske postopke, kritično ocenjuje dosežene rezultate oz. dogajanja;

▪ zna črpati informacije iz različnih virov

▪ pozna in zna uporabljati sodobne tehnične pripomočke pri posamez-nih predmetih


4

Tuji jeziki – UPRAVA, FINANCE IN MARKETING

Specifični smotri: ▪ Operativni: dijak bo razvil jezikov-

ne sposobnosti funkcionalnega tipa.

▪ Formativni: s spoznavanjem tuje govorečega naroda bo dijak obo-gatil svojo osebnost; pridobil tiste elemente, ki mu bodo služili za analizo evropske in svetovne real-nosti. Vsi ti elementi so bistvenega pomena pri razvijanju kulture sožitja in strpnosti.

Cilji: ▪ Operativni cilji za 1. 2. in 3. razred Operativni cilji so vezani na razvijanje štirih osnovnih spretnosti, ki omogočajo dijaku doseganje specifičnih kompetenc: razumevanje, poslušanje, govor in branje.

▪ Operativni cilji za 4. in 5. razred Kot dodatek že zgoraj omenjenim

ciljem bo dijak v tem ciklusu razvijal strokovni jezik, ki sega od korespondence do poznavanja ekonomsko – gospodarskih pojavov.

2.2 Tedenski urnik

finance in marketing - UFM - ekonomsko področje -

1., 2., 3., 4. in 5. razred

učni predmet število tedenskih ur

razred I. II. III. IV. V.

Slovenski jezik in književnost 4 4 4 4 4

Italijanski jezik in književnost 4 4 4 4 4

Angleščina 3 3 3 3 3

Nemščina 3 3 3 3 3

Zgodovina 2 2 2 2 2

Zemljepis 3 3 - - -

Matematika 4 4 3 3 3

Informatika 2 2 2 2 -

Pravo in ekonomija / Pravo 2 2 3 3 3

Politična ekonomija - - 3 2 3

Gospodarsko poslovanje 2 2 6 7 8

Vede o zemlji in biologija 2 2 - - -

Fizika 2 - - - -

Kemija - 2 - - -

Telesna vzgoja 2 2 2 2 2

Verouk ali altern. dejavnosti 1 1 1 1 1

skupaj 36 36 36 36 36

Pri sestavi predmetnika je šola v prvi vrsti upoštevala ministrska določila in smernice. Profesorski zbor je izdelal okvir kompetenc za posamezne predmete in letnike. Manjkajo podrobnejša ministrska navodila in kriteriji v zvezi z preverjanjem in ocenjevanjem posameznih kompetenc. Dejavnosti, ki jih izvajamo za obogatitev šolske


5

ponudbe, so navedene v načrtu Vzgojno-izobraževalne ponudbe. Didaktično načrtovanje izvajamo v glavnem redno in vzajemno.

3. OPIS RAZREDA 3.1 Sestava razrednega sveta

Predmet Ime in priimek profesorja

Slovenski jezik in slovstvo ter zgodovina A. Devetak

Italijanski jezik in slovstvo L. Legiša

Angleščina D.Neubauer

Nemščina N. Cibic

Uporabna matematika N. Samec

Pravo P. Močnik

Politična ekonomija P. Močnik

Gospodarsko poslovanje B. Valentič

Gibalna in športna vzgoja S. Milič

Verouk J. Tul

3.2 Didaktična kontinuiteta profesoric/profesorjev

Predmet 3. RAZRED 4. RAZRED 5. RAZRED

Slovenski jezik in književnost M. Suligoj – M. Jevnikar

M. Zobec A. Devetak

Zgodovina M. Suligoj – M. Jevnikar

M. Zobec A. Devetak

Italijanski jezik in književnost V. Križmančič L. Legiša L. Legiša

Angleščina J.Ban D.Čandek D. Neubauer

Nemščina J.Repinc N. Cibic N. Cibic

Uporabna Matematika N. Samec N. Samec N. Samec

Pravo P. Močnik P. Močnik P. Močnik

Politična Ekonomija C. Devetti C. Devetti P. Močnik

Gospodarsko poslovanje B. Valentič B. Valentič B. Valentič

Telesna vzgoja S. Milič S. Milič S. Milič

Verouk /Alter.dejavn. J. Tul J. Tul J. Tul

3.3 Sestava razreda in njegova zgodovina Peti razred UFM je v šolskem letu 2018/2019 obiskovalo trinajst dijakov, devet deklet in štiri fantje.


6

Vseh trinajst dijakov letošnjega petega razreda UFM je skupaj že od prvega razreda. V prvem razredu je štel razred osemnajst dijakov. V drugem se je dijakinja prepisala in dijak ni bil prepuščen v višji razred. V treteem niso bili prepuščeni v višji razred trije dijaki. V tretjem, četrtem in petem letniku je razred zamenjal profesorje slovenščine in zgodovine. Po tretjem so zamenjali profesorico nemščine in italijanščine. V zadnjem razredu pa so zamenjali profesorico angleščine in politične ekonomije. 4. PODATKI O STRATEGIJAH IN METODAH INKLUZIJE Vključevanje dijakov poteka brez večjih ovir, tudi na individualni ravni. Didaktične dejavnosti so na splošno kakovostne, vendar bi se dalo še marsikaj izboljšati. Šola spodbuja tako vključevanje dijakov s posebnimi potrebami kot tudi spoštovanje različnosti in kulturne raznolikosti. Na šoli je sicer število dijakov s posebnimi potrebami oziroma učnimi težavami razmeroma omejeno. 5. SPLOŠNI PODATKI O DIDAKTIČNI DEJAVNOSTI 5.1 Didaktične metodologije in strategije

Od šolskega leta 2014/2015 dalje sta obe smeri že prilagojeni novi šolski ureditvi. Na osnovi vodilnih smernic za prehod v novo ureditev (Linee guida per il passaggio al nuovo ordinamento – D.P.R. 15 marzo 2010, art. 8, comma 3) so se izoblikovali in nadgradili didaktični in vzgojni načrti, ki zagotavljajo razvoj in dosego določenih končnih kompetenc, znanj in spretnosti. V prilogi A k omenjenemu Pravilniku je nakazan vzgojni, kulturni in poklicni profil absolventa ob zaključku petletnega šolanja na tehniškem zavodu (Allegato A: PECUP - Profilo educativo, culturale, professionale dello studente a conclusione del secondo ciclo del sistema educativo di istruzione e formazione per gli Istituti Tecnici). Profesorski kader postopoma utrjuje sistem in orodja za načrtovanje, poučevanje, preverjanje in ocenjevanje kompetenc in spretnosti, ki jih dijaki razvijajo v šolskem izobraževalnem procesu, saj bo potrebno kompetence certificirati v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF – European Qualification Framework). Izziv zahteva precejšnje spremembe v metodologiji in ciljih šolskega dela, ki jih mora profesorski kolektiv uresničevati postopoma, a vztrajno in neizbežno. To zahteva široko in poglobljeno, individualno in timsko izobraževanje učnega kadra.

Večina zaposlenih profesorjev ima delovno razmerje za nedoločen čas, nekaj je tudi osebja s pogodbo za določen čas. Profesorji imajo v glavnem dolgoletne izkušnje s poučevanjem, obenem pa imajo delovne izkušnje tudi na drugih področjih, kar jim omogoča, da teoretično šolsko znanje nadgrajujejo in povezujejo s praktičnimi primeri iz realnega delovnega okolja.

Ob teh vsebinah je vseskozi prisotna možnost za posebne oblike individualizacije in diferenciacije pouka (individualna priprava na tekmovanja, delo po skupinah, usmerjanje posebno nadarjenih dijakov, podporni pouk, vzajemno učenje, srečanja dijakov s psihologom itd.).

Zgoraj omenjena prizadevanja se uresničujejo ob sprotnem prilagajanju in povezovanju učnih vsebin, s posebnim poudarkom za vnos novih didaktičnih elementov, ki


7

jih učno osebje spoznava in usvaja ob rednem spremljanju pobud v smislu vseživljenjskega učenja. 5.2 Dejavnosti in načini pridobivanja prečnih kompetenc. Usmerjanje - orientacija

(ex ASL): dejavnosti v trieniju V preteklih šolskih letih so dijaki letošnjega 5.razreda UFM opravili vsaj devet tednov delo-vne prakse, in sicer tri tedne v 3. razredu, štiri tedne v 4. razredu ter dva tedna v Ljubljani v 5. razredu. Vsi dijaki so opravili obvezno število ur. Med prakso so redno vodili dnevnik, na koncu pa so napisali tudi lastno poročilo. Oceno o praksi je vsakič dalo tudi gostujoče podjetje. V večini primerov sta bila tako mnenje dijakov kot ocena podjetja pozitivna. Dijaki so bili v prejšnjih šolskih letih deležni med drugim tudi naslednjih pobud:

1. razred – zimovanje na Trbižu

2. razred – večdnevna poučna ekskurzija v Mantovo

3. razred - večdnevna poučna ekskurzija v Prago

4. razred – večdnevna poučna ekskurzija v Munchen

vsako leto obisk Knjižnega sejma v Ljubljani

sodelovanje nekaterih dijakov na tekmovanjih atletike, nogometa, orientacijskega teka, namiznega tenisa in odbojke ter na šahovskih turnirjih

delovna praksa od 3. razreda dalje

Projekt FAI

enodnevne poučne ekskurzije v okviru projekta Umetnostna vzgoja (Treviso – Vicenza -Ljubljana)

enodnevne poučne ekskurzije v Slovenijo Mehke veščine (Soft skills)

Poznamo trde in mehke veščine. Trde so tiste, ki jih pridobimo preko izobraževanja in so nujno potrebne za opravljanje določenega poklica: so torej poklicno specifične, Meh-ke veščine je veliko težje definirati, so pa nujno potrebne, da je posameznik uspešen v poklicu in dober sodelavec, saj odražajo med drugim njegov odnos do ljudi. Nekoliko težje se jih moremo naučiti, saj je v standardnem izobraževanju večji poudarek na trdih vešči-nah. Mehke veščine so množica osebnih lastnosti, navad, odnosov in socialnega čuta. Produktivno in zdravo delovno okolje temelji na mehkih veščinah, saj te vplivajo na medo-sebne odnose, komunikacijo, reševanje konfliktov itd. Mehke veščine so v času avtomati-zacije in digitalizacije še posebej pomembne, saj jih – za razliko od trdih veščin – ne moremo nadomestiti.

Glavne mehke veščine, ki jih pri dijakih lahko razvijamo med delom ob učenju oz. pri pridobivanju mehkih veščin in usmerjanju, so:

1. Avtonomija Sposobnost izvajanja danih nalog brez stalnega nadzorstva, avtonomno sprejemanje odločitev in samoiniciativa, urejanje samega sebe. Sposobnost razumevanja pravil in etike dela. 2. Prilagodljivost Sposobnost prilagajanja na spremembe, pripravljenost sprejemanja novosti, pozitiven odziv na nepričakovane situacije ter odprtost do novih delovnih nalog in izzivov, tudi v sodelovanju z ljudmi z zelo različnimi nazori. 3. Sposobnost dela pod pritiskom in odpor na stres Stabilnost v stresnih situacijah, nadzorovanje samega sebe in ohranjanje koncentracije. Sposobnost upravljanja z odgovornostmi. 4. Organizacijske sposobnosti


8

Sposobnost udejanjanja idej, določanja prioritet, načrtovanja in organizacije z danimi sredstvi (upoštevajoč tudi čas na razpolago). 5. Preciznost in pozornost do detajlov Sposobnost biti točen, delaven, pazljivi in pozoren do detajlov tudi v luči končnega rezultata. Sposobnost izkoriščanja časa na razpolago. 6. Učenje učenja Sposobnost razumevanja svojih pomanjkljivosti in možnosti nadgradnje, želja po lastnem izboljšanju in poglabljanju znanja. 7. Usklajevanje znanja Sposobnost pridobivanja podatkov ter organizacija in reorganizacija podatkov in znanja, ki prihajajo iz različnih virov z namenom, da se doseže določen cilj. Sposobnost avtokritike in razvijanje kritičnosti. 8. Samoiniciativnost Sposobnost razvijanja idej, nadzorovanje njihovega razvoja in organizacija v obliki uresničljivih projektov. Kreativnost in iznajdljivost. 9. Komunikacijske sposobnosti Prilagajanje terminologije potrebam sogovornika, aktivno poslušanje, premišljeno natančno izražanje, sposobnost sinteze in povzemanja; pozitivno soočanje z drugimi. Sposobnost upravljanja digitalnih sredstev in medijev. 10. Reševanje problemov Sposobnost ugotavljanja prioritet in kritičnosti; iskanje in ugotavljanje najboljše možne rešitve. 11. Sposobnost dela v skupini Sodelovanje v skupini, trud za ohranjanje dobrih odnosov, sodelovanje z drugimi, sposobnost ustvarjanja pozitivnih odnosov s sodelavci. Razumevanje potreb drugih in sposobnost reševanja konfliktov. Spoštovanje pravil in hierarhije na delovnem mestu.

(Zahvaljujemo se prof. E. Fornazarič za prevod in priredbo dela o mehkih veščinah.)

5.3 Učna okolja: orodja – sredstva – kraji (lokacije) – časi vzgojno-izobraževalnih

dejavnosti

Razporeditev razpoložljivih prostorov in časovna ureditev v glavnem zadoščajo potrebi po izobraževanju dijakov. Zaradi začasne prostorske stiske, ki žal traja že nekaj let, ne razpolagamo z vsemi potrebnimi laboratoriji. Z raznimi kurikularnimi in izvenkurikularnimi pobudami šola spodbuja razvijanje transverzalnih kompetenc. Pravila hišnega reda so jasno določena in splošno sprejeta. Konflikte skušamo reševati sproti in sporazumno.

Že več let pa nas tare prostorska stiska. Marsikatera razredna skupnost je nameščena v prostorih, ki bi morali biti večji in sodobneje opremljeni. Zavod bi moral namreč razpolagati s primernimi strukturami, s katerimi bi morala biti opremljena vsaka sodobna šolska stavba (npr. laboratoriji, knjižnica, prostor za sprostitev, igrišča na odprtem, šolska menza ipd.).


9

6. DEJAVNOSTI IN PROJEKTI 6.1 Podporne dejavnosti in dejavnosti za okrepitev vzgojno-izobraževalnega

procesa Podporni pouk

V smislu ministrskih navodil (Mo št. 80/2007, Mo št. 92/2007 in OPR št. 122/2009) in na osnovi skromnih finančnih razpoložljivosti razredni sveti ob koncu 1. in 2. polletja izvajajo podporni pouk, sprotno nadoknadenje vrzeli v znanju in individualno delo za posamezne dijake z negativnimi ocenami. 6.2 Dejavnosti in projekti, povezani z “Državljansko vzgojo in ustavo”

Na ustnem delu državnega izpita je predvideno preverjanje prečnih kompetenc (»competenze trasversali«) in znanja ter dejavnosti s področja državljanstva in ustave (»cittadinanza e costituzione«). Komisija naj upošteva dejansko izvedene vsebine, ki so vsebovane v tem dokumentu. Preverjanje temeljnih državljanskih kompetenc na kolokviju naj bi se nanašalo na smernice za pouk zgodovine in filozofije na državnih licejih (»Indicazioni nazionali«, odlok št. 211 iz dne 7.10.2010), ki pojav definirajo le v splošnem. Zakonodajalec te kompetence postavlja v sklop družbeno-zgodovinske osi v luči razvoja osebnega profila posamezne/ga dijaka/inje (»profilo culturale, educativo e professionale«). Preverjanje državljanskih kompetenc naj komisija izvaja na podlagi projektov in pobud, ki so vključeni v Triletni vzgojno-izobraževalni načrt 2016/19 (TVIN). Opozarjamo, da so glavnini pobud dijaki/nje sledili/e na prostovoljni oz. individualni ravni. Ključne državljanske kompetence, ki jih mora dijak/inja pridobiti ob zaključku šoloobveznega obdobja, sodijo v kontekst vsestranskega in vseživljenjskega razvoja posameznikovega jaza, njegove sposobnosti vzpostavljanja odnosov z drugimi ter pozitivnega odzivanja na naravno in družbeno okolje. Dijak/inja je torej ob koncu študija zmožen/a:

oblikovati samostojno utemeljene zaključke, poglede, mnenja in stališča, biti dovzetni za vživljanje v različne perspektive in interpretacije dogodkov;

z učenjem ob raznovrstnih zgodovinskih virih razvijati zmožnosti kritične presoje in razlage aktualnih dogodkov, pojavov in procesov v preteklosti in sodobnosti;

razviti sposobnost samostojnega odločanja pri političnih vprašanjih;

premišljati koncepte narodnosti, državljanstva, identitete, zakonitosti, pravičnosti;

razvijati kulturo spoštovanja drugačnosti, strpnosti, sodelovanja, sobivanja, miru;

prepoznati in obsojati zločine proti človeštvu, genocide in druge oblike kršenja človekovih pravic;

obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic;

razvijati dojemljivost za vrednote aktivnega državljanstva;

samostojno in odgovorno ravnati v življenju kot posamezniki in člani skupnosti.

Splošni okvir


10

6.3 Druge dejavnosti za obogatitev vzgojno-izobraževalne ponudbe

Orientacijski tek v organizaciji SPDT v Zgoniku

Srečanje v Kulturnem domu v Trstu z Linom Guancialijem, ki sodeluje z humanitar-nimi organizacijami v Siriji.

Sodelovanje na pobudi odprta vrata na tržaški univerzi

Sodelovanje na pobudi Incontro na sejmišču v Pordenonu

Predavanje Aleša Breclja o prvi svetovni vojni na Krasu

Enodnevna ekskurzija v Novo mesto z obiskom tovarne Krka

Obisk knjižnega sejma v Ljubljani

Poučna ekskurzija na bojišča prve svetovne vojne na Grmado z Alešem Brecljem

Predavanje Jasne Merku o Ivani Kobilica – lik ženske v umetnosti

Ogled razstave Ivane Kobilica v Ljubljani

Sodelovanje na pokrajinskem prvenstvu v krosu (en dijak)

Sodelovanje na simpoziju o Cankarju na Opčinah

Predavanje Simona Gergoleta o novih oblikah varčevanja in investicij

Obisk muzeja ladjedelništva in ladjedelnice Fincantieri v Tržiču

Obisk angleške gledališke predstave »Dr. Jekill and Mr. Hyde« v SSG

Celodnevna ekskurzija na sneg v Forni di Sopra

Srečanje v Gorici s študenti Kluba zamejskih študentov v Ljubljani

Predavanje o izpitu Trinity

Prešernova proslava

Sodelovanje na pobudi odprta vrata univerz v Ljubljani, Kopru in Veroni

Predavanje D. Nanut v Rižarni o koncentracijskih taboriščih druge svetovne vojne

Projekt Promemoria Auschwitz (ciljna skupina) – predavanja in večdnevna poučna ekskurzija

Večdnevna ekskurzija v Budimpešto

Sodelovanje na pobudi Fiera delle Professioni – Salone delle competenze na Pomorski postaji v Trstu

Simulacija INVALSI iz angleščine

INVALSI iz angleščine, matematike in slovenščine

Predavanje o krvodajalstvu

Sodelovanje pri delavnicah na temo zasvojenosti, ki jih je vodila Katja Križaj

Darovanje krvi

Srečanje s psihologom Dr. Kramlijem na temo »zasvojenosti« (mentorici Kravos Kelly in Zagar Cheyenne)

Predavanje Claudie Cernigoj o fojbah

Dijaki so si tekom šolskega leta ogledali v SSG naslednje predstave: Sluga dveh gospodarjev; Kralj na Betajnovi; Zadnjih pet let in Goldbergove variacije

Nekateri dijaki so si ogledali nekaj opernih predstav v gledališču Verdi in gledališču La Contrada.

Plesni tečaj in Zoisov ples

Projekt FAI: ciceroni predstavijo muzej Sartorio v Trstu (Daneu Nastja in Zagar Cheyenne)

Šest dijakov je sodelovalo pri izpitu za pridobitev certificata Trinity

Simulacija vseh treh pisnih nalog

Sodelovanje v projektu Educhange, kjer smo gostili študentko iz Ukrajine.

Predavanje Sar

ah Graves o politični situaciji v ZDA


11

6.4 Medpredmetne dejavnosti V sklopu medpredmetne povezave sta sodelovala prof. gospodarskega poslovanja in prof. angleščine, ki je z dijaki obdelovala angleško terminologijo gospodarskih pojmov, ki so jih obravnavali pri gospodarskem poslovanju. Prof. politične ekonomije in gospodarskega poslovanja sta obdelala vsak iz svojega zornega kota podjetniško davčno zakonodajo. Prva svetovna vojna: povezava med italijanščino, slovenščino in zgodovino. Ivan Cankar: povezava v sklopu italijanščine in slovenščine. 6.5 Izvenkurikularne pobude in izkušnje (poleg dejavnosti, povezanih z izmenjavo

šola-delo) Pobude vezane na zgodovino umetnosti: 26. nov predavanje prof. Merku o I. Kobilci in o vlogi ženske v zgodovini

umetnosti 4. dec Ogled razstave I. Kobilice v Narodna galeriji Pobude vezane na zdravstveno vzgojo: 18. mar Predavanje dr. Kramli o zasvojenosti 15. apr delavnice na temo zasvojenosti pod vodstvom dijakov mentorjev (JERIČ

Peter in TULL Andreja) (mentorici Kravos K. in Zagar Cheyenne) 9. apr predavanje o krvodajalstvu 14. maj krvodajalska akcija (vsi dijaki) Druge pobude 25-29.mar večdnevna poučna ekskurzija v Budimpešto 24.maj ZOISOV PLES (dijaki v drugem polletju med urami telesne vzgoje

vadijo razne plese)

6.6 Morebitne posebne dejavnosti za usmerjanje (orientacijo)

Usmerjanje poteka redno in zajema več dejavnosti. Šola nudi svojim maturantom izčrpne informacije o možnosti nadaljevanja študija na univerzah v Italiji in Sloveniji. Redno se odvijajo obiski na fakultetah univerz v Trstu in Ljubljani. Dijaki so vključeni v delavnice o sestavi življenjepisa, opravijo pa tudi razgovore za sprejem v službo. Dijake precej informiramo tudi o možnostih zaposlitve in o pripomočkih, tudi digitalnih, ki jim lahko pri tem pomagajo. V zadnjih treh letih šolanja vzpostavijo tesnejši stik z delovnim okoljem in si lahko sami ustvarijo mnenje o možnostih zaposlitve in o iskanih profilih. Stiki s teritorijem in gospodarskimi osebki na njem so kar pogosti. 25.,26.okt Dnevi odprtih vrat na tržaški univerzi 1.feb Dan odprtih vrat v Go (Klub zamejskih študentov) 8.feb Predavanje bivše dijakinje Petre Grgič o študiju arhitekture (master v Delftu) 15.feb Dan odprtih vrat na fakultetah ljubljanske in koprske univerze Posebni ogledi še ostalih univerz glede na dijakova lastna zanimanja;

15.feb Dan odprtih vrat na fakultetah v Veroni (Nastja Daneu)


12

7. SIMULACIJE PISNIH NALOG V SKLADU Z MIN. OKROŽNICO ŠT. 2472 Z DNE 8.2.2019

Simulacija prve maturitetne pisne naloge 9. maja 2019

Simulacija druge maturitetne pisne naloge 29. maja 2019

Simulacija tretje maturitetne pisne naloge 9. maja 2019 Material prve poskusne maturitetne naloge iz italijanščine (tretja pisna) so dijaki

uporabili za didaktične dejavnosti med učnimi urami predmeta, v drugem primeru pa so se tudi pisno preizkusili. Pisali so tako tretjo poskusno pisno nalogo iz italijanščine, ki pa se je izkazala enakovredna prvi pisni nalogi; tudi priloženi kriteriji ocenjevanja so bili slični tistim, ki pridejo v poštev pri ocenjevanju prve pisne naloge, kot na primer kritičnost in razgledanost kandidata; to pa vsekakor ni v skladu s preverjanjem samih jezikovnih in komunikativnih kompetenc kandidatov v zvezi z razumevanjem teksta in izražanjem v pisni obliki, o katerih govori zakon (Min. Odredba št. 37 z dne 18.januarja 2019, 5.člen, 4.odstavek: “... La prova è finalizzata all'accertamento della competenza linguistico comunicativa degli studenti, ed è riferita alle abilità di comprensione del testo e produzione scritta…”)

Z navedenimi opažanji je bil seznanjen tudi DŠU, ki je naknadno poskrbel za prilagoditev kriterijev ocenjevanja.


13

ZAKLJUČNO POROČILO IZ SLOVENŠČINE


RAZRED: 5. UFM

PROFESOR: ALEX DEVETAK

1) ŠTEVILO UČNIH UR in UVEDENI UČBENIK

Predvideno število učnih ur je 4 na teden za skupnih 132 ur. V letošnjem šolskem letu smo

jih opravili 120, od katerih je približno 20 ur bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu kot

ustnemu, simulacijam nove mature in novega kolokvija.

Poleg predpisanih učbenikov BRANJA 3 in BRANJA 4 raznih avtorjev (DZS) smo občasno

uporabljali tudi PREGLED SLOVENSKEGA SLOVSTVA Janka Kosa, večinoma pa so si

dijaki zapisovali razlago ali dobili fotokopije z napisano razlago.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ SLOVENŠČINE

Na podlagi strokovne literature, ki je profesorjem zaenkrat na razpolago, navajam seznam

ključnih vozlišč iz SLOVENŠČINE, v skladu z veljavnimi ministrskimi programi.

- Specifični cilji: dijaki znajo ločevati in poznajo glavne značilnosti literarnih obdobij ter

njihovih glavnih predstavnikov iz letošnjega učnega programa. Sposobni so analize

posameznih del oz. tekstov in interpretacije.

- Transverzalni cilji: razvijali so kompetence povezovanja in usklajevanja pri različnih

predmetih in kritično razmišljanje.

- Pri pouku slovenščine smo večkrat povezovali snov z zgodovino in italijanščino.

Posebne pobude v okviru predmeta:

za dijake smo organizirali ekskurzijo v Ljubljano, kjer smo si v popoldanskih urah ogledali

razstavo Ivane Kobilca v Narodni Galeriji. V Trstu so dijaki sledili Cankarjevemu simpoziju

na Opčinah, ki ga je priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Dijaki so si ogledali

štiri gledališke predstave v sklopu abonmaja SSG. V sklopu dneva kulture smo pripravili

pogovor s tržaškim pisateljem Igorjem Škamperletom.

3) UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE

Pri pouku sem se posluževal frontalne metode, največ časa pa smo posvečali branju,

komentiranju in interpretiranju besedil.


14

4) PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE

Znanje dijakov sem preveril s štirimi šolskimi nalogami, kontrolkami in z ustnimi

spraševanji. Držal sem se predpisanih kriterijev ocenjevanja. Šolske naloge so redno pisali

v obliki, kot se to zahteva na zaključnem izpitu (esej in nova tipologija B). Nato smo v

razredu obravnavali morebitne vsebinske pomanjkljivosti in jezikovne napake.

5) PREDELANI UČNI NAČRT

Pri pouku književnosti smo predelali posamezna obdobja, nato pa smo ob branju v razredu

obravnavali vsebino in sporočilo ter glavne slogovne značilnosti besedil. Navedena so le

tista dela, ki smo jih komentirali v razredu. Zaradi obsežnosti književnosti tu ne gre za

pregled predelane snovi, ampak za izpitni program. Vsak dijak je samostojno prebral štiri

literarna dela (slovenska in/ali tuja iz 20. in 21. stoletja), o vsakem pa je napisal poročilo.

Do 15. maja 2019 smo predelali naslednje vsebine:

Moderna:

Literarne struje: naturalizem, impresionizem, dekadenca in simbolizem.

I. Cankar: Martin Kačur, Hiša Marije Pomočnice, Hlapec Jernej in njeegova pravica,

Gospod stotnik, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. (odlomki)

D. Kette: Na trgu.

J. Murn: Ko dobrave se mrače.

O. Župančič: 3. velikonočni sonet, V galeriji slik, Vezenina, Duma (samo odlomek).

A. Gradnik: Eros — Tanatos, Mors victrix.

Med prvo in drugo svetovno vojno na Slovenskem:

Literarne struje: ekspresionizem, konstruktivizem.

S. Kosovel: Slutnja, Ekstaza smrti, Kons.5.

V. Bartol: Alamut (odl.).

Slovstvo med drugo svetovno vojno:

K. Destovnik - Kajuh: Bosa pojdiva, dekle, obsorej.

F. Balantič: Zasuta usta.

Vera Albreht – Ravensbriške pesmi (Balada o črnem vojaku, Vem, Črna pelerina).

Sodobna književnost:

Periodizacija po letu 1945 po Janku Kosu: socialistični realizem, slovstveni

pluralizem, intimizem, eksistencializem, avantgarda, postmodernizem.

J. Menart: Croquis.

C. Kosmač: Tantadruj (odl.).

M. Košuta: Jutrišnje tržaško jutro.


15

Do konca šolskega leta imamo v programu še naslednje avtorje in njihova dela:

S. Makarovič: Odštevanka, Mademoiselle Adela.

D. Jančar: To noč sem jo videl.

A. Rebula: Votel je Kras (odl.).

B. Pahor: Mesto v zalivu (odl.).

I. Bratož: Café do Brasil.


16

ZAKLJUČNO POROČILO IZ ITALIJANŠČINE


RAZRED: 5.UFM PROFESOR: LIA LEGIŠA

1. ŠTEVILO UČNIH UR IN UČBENIKI

Predvideno število učnih ur 132, do danes opravljenih 90 od katerih je bilo 30

namenjenih preverjanju tako pisnemu kot ustnemu in simulacijam nove mature.

Učbeniki:

- Samburgar, Salà, Letteratura e oltre, vol. 3, Dall’età del Positivismo alla letteratura

contemporanea, La nuova Italia

- Cataldi, Angioloni, Panichi, Antologia della Commedia

2. KLJUČNA VOZLIŠČA IZ ITALIJANŠČINE

- razvoj kompetenc povezovanja in usklajevanja znanja pri različnih predmetih in kri-

tično razmišljanje

- ločevanje in poznavanje glavne značilnosti različnih literarnih obdobij ter njihovih gla-

vnih predstavnikov

- poznavanje in zmožnost analize posameznih del oz. tekstov

- gledališka govorica in operne predstave

3. UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE

- motivacija, feedback, frontalna metoda, metoda razgovora in konfrontacija, indivi-

dualne raziskave in elektronske predstavitve na prej zmenjene tematike, evalvacija

4. PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE

- strukturirane šolske naloge, pisanje esejev in ustno spraševanje

- kriteriji ocenjevanja: razpredelno točkovanje priloženo nalogam in kriteriji, ki smo jih

izoblikovali na ravni zavoda

5. PREDELADI UČNI NAČRT

• Il Positivismo, il Naturalismo: Zola (l'Assommoir)


17

• Il Verismo: quadro storico, la questione meridionale, tecniche narrative, Luigi

Capuana

• Giovanni Verga: le fasi creative, il ciclo dei Vinti, il mito della roba, I Malavoglia,

Mastro don Gesualdo, La libertà

• Il Decadentismo: significato, periodizzazione, manifesti; i temi della letteratura

decadente (Estetismo, Futurismo, Simbolismo - cenni)

• Sigmund Freud e la psicanalisi

• Charles Baudelaire: linguaggio innovativo, poetica (Spleen, Corrispondenze)

• Giovanni Pascoli: la poetica del Fanciullino, il trittico (Temporale, Il lampo, Il tuono)

• D'Annunzio: il superomismo (La pioggia nel pineto)

• La narrativa della crisi: Kafka, Joyce, Proust (cenni)

• Italo Svevo: il suo tempo, la vita, la figura dell'inetto, tecniche narrative, stile (Una vita,

Senilità, La coscienza di Zeno)

• Luigi Pirandello: il suo tempo, la vita, il pensiero e la poetica, il tema del grottesco,

l'umorismo, tecniche narrative, stile (Il fu Mattia Pascal, Uno, nessuno e centomila -

testi)

Predvidene vsebine od 9.05.2019 do konca šolskega leta:

• Giuseppe Ungaretti: vita, pensiero e poetica (Veglia, Fratelli, S. Martino del Carso)

• Eugenio Montale: Meriggiare pallido e assorto, Non chiederci la parola, Spesso il

male di vivere ho incontrato

• Quasimodo: Alle fronde dei salici, Ed è subito sera

• Umberto Saba: Trieste, A mia moglie, La capra, Ulisse

• Primo Levi: La tregua (film)

• Neorealismo


18

ZAKLJUČNO POROČILO IZ ANGLEŠČINE


RAZRED: 5 UFM

PROFESOR: Deana Neubauer


Predvideno število učnih ur je 3 tedensko za skupnih 90 ur. V letošnjem šolkem letu smo

jih do danes opravili 72 od katerih je približno 8 ur bilo namenjenih preverjanju, tako

pisnemu kot ustnemu, simulacijam nove mature in novega kolokvija.

Uvedeni učbenik: Bowen P., Cumino M. Business Plan. A Multimedial approach to

Business Studies. Petrini, Dea Scuola.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ ANGLEŠČINE


ključnih vozlišč iz ANGLEŠČINE, v skladu z veljavnimi ministrskimi programi:

- Specificni cilji: razvijanje medkulturne komunikacijske kompetence v povezavi z lastno

kulturo in materinščino. Dijaki so razvijali bralno pismenost z ugotavljanjem ključnih

besed, s postavljanjem naslovov posameznim odstavkom, z vprašanji v zvezi z danim

besedilom, s pisanjem povzetkov (v danem številu besed) in z drugimi vajami v zvezi z

razumevanjem, ki so bile nato vključene tudi v pisne naloge in preizkuse. Z govornimi

nastopi so dijaki krepili sporazumevalno kompetenco na osnovi opisov, pripovedovanj

in razlaganju definicij. S sestavljanjem miselnih vzorcev, obnavljanjem, izpisovanjem,

zbiranjem in urejanjem gradiva ter iskanjem specifičnih informacij tudi preko

svetovnega omrežja so dijaki vadili učenje učenja in hkrati razvijali digitalno pismenost.


Posluževala sem se različnih metod dela, kot na primer razlaga, funkcionalno-

situacijska metoda in komunikativna metoda. Dijaki so tako spoznali in uporabljali

komunikativne funkcije v kontekstu, ki so bile podlaga za uvajanje, utrjevanje in spoz-

navanje novega besedišča in slovničnih struktur. Učne ure so bile vedno kombinirane,

sicer pa so bile sestavljene po modelu PPP presentation, production, practice. To se


19

pravi da od začetne aktivacije in ugotovitve predznanja, do vaj za usvajanje snovi in

urjenja, tako kot do vaj za utrjevanje in končne evalvacije osvojene snovi, so vaje in

učne ure bile zasnovane tako, da so nadgrajevale znanje in sposobnosti dijakov. Ure so

potekale v frontalni, skupinski in individualni obliki.

Pri razvijanju bralne spretnosti pa sem se posluževala tehnike skimming, scanning,

intensive reading.

Za utrjevanje pisne spretnosti so dijaki pisali vsakovrstne vodene in proste sestavke, od

trgovskih poslovnih pism, do akademskih analitičnih esejev.

Pri razvijanju ustnih sposobnosti so dijaki poročali o krajših raziskavah npr. o free trade

vs fair trade ali pa o co-branding.


Preverjanje stopnje znanja je bilo sprotno, saj so vsako učno uro pri utrjevalnih vajah sode-

lovali vsi dijaki. Pri pisnih nalogah so dijaki pisali analitično-argumentitivne spise, odgovarjali

na odprta vprašanja, analizirali tekste preko analitičnih vprašanj, ali pa pisali strokovna pis-

ma.

Pri vrednotenju oziroma ocenjevanju sem upoštevala naslednje kriterije:

- jezik (besedičše, skladnja, pravopis)

- razumevanje in razčlenjevanje besedila

- organizacija besedila

- vsebinska točnost

- kritično in analitično mišljenje


Business in the 21st Century

Introduction to Globalisation

Global Trade, Global companies

WTO, IMF, World Bank

Offshoring and Outsourcing (Nearshoring)

Fair Trade vs. Free Trade

Business Theory and Communication:

Production and Business Structures (Sole Traders, partnerships, Ltd companies,

Business growth: co-branding, joint venture)

Requesting and Offering

Company departments, Jobs

Describing hierarchy/responsibility


20

Business Communication:

Enquiring – foreign trade terms; methods of payment

Replies to Enquiries- written and telephone

Program, ki ga bomo predvidoma predelali do konca pouka:

Business Communication:

Ordering – International trade documents

Replies to orders, confirmation of orders

Economics and Finance:

Global Markets – The economic environment

Posebna vzgojno-izobraževalna pobuda

Angleška predstava Palketto Stage: L. R. Stevenson: The Strange Case of Dr

Jekyll and Mr Hyde

Gese Trinity Exams: dijaki so Aprila meseca polagali ustni izpit za Trinity College

London, nivoji od B2 do C1.

Aiesec - Educhange: 6 tedensko gostovanje mednarodne univerzitetne študentke

iz Kijeva

Seminar in predavanje prof. Sarah Graves – Mednarodna šola v Trsrtu IST

(International School of Trieste) na temo o sedanji politiki in ekonomiji v ZDA

Povezava z drugimi predmeti

Program celotnega leta je bil zasnovan na vzporednostih med gospodarskim poslo-

vanjem in politični ekonomiji.


21

ZAKLJUČNO POROČILO IZ NEMŠČINE


RAZRED: 5. UFM

PROFESOR: Cibic Nadja

1) ŠTEVILO UČNIH UR in UVEDENI UČBENIK Predvideno število učnih ur je 3 tedensko za skupnih 90 ur. V letošnjem šolkem letu

smo jih opravili 61 od katerih je približno 11 ur bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu

kot ustnemu.

Uvedena učbenika sta Handelsplatz, Deutsch für Beruf und Reisen (Paola Bonelli,

Rosanna Pavan; založba Loescher) ter Netzwerk (s. Dengler, P. Rusch, H. Schmitz, T.

Sieber; založba Klett- Langenscheidt).

Poleg učbenikov smo prebrali tudi nekaj člankov iz časopisa Presse und Sprache.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA

Razumevanje besedila v tujem jeziku in iskanje ključnih informacij.

Pisanje poslovnih pisem, uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku.

Ustno podajanje informacij v tujem jeziku, govorni nastop pred publiko (predstavitev

podjetij).

Povezava z gospodarskim področjem, zgodovino ter ostalimi jeziki.


Snov smo predelali skupinsko ali individualno. Potek učnih ur je slonel na razlagi,

ponavljanju in utrjevanju snovi. Brali smo besedila in članke v nemščini, dijaki so potem

izluščili bistvo in ga uporabili v posameznih vajah in sestavkih. Občasno so dijaki opravljali

slovnične vaje, ki so bile prisotne v učbeniku Handelsplatz in v učbeniku Netzwerk, da so

lahko utrdili slovnične strukture ter se naučili izrazov, ki so značilni za trgovsko področje. O

prebranem so dijaki izrazili svoje mnenje.

Glede pisnega izražanja so prišla v poštev trgovska pisma (vabila, prošnje, okrožnice). Za

utrjevanje pisne spretnosti so dijaki pisali vsakovrstne vodene in proste sestavke. Glede

ustnega izražanja pa so dijaki pripravljali kratke predstavitve (podjetja, proizvoda, sejma).


22


Šolske naloge in ustno spraševanje:

Pri pisnih nalogah so prišle teme, ki smo jih predelali v učbenikih. V glavnem smo pisali

trgovska pisma ter krajše sestavke. Vrednotila in ocenjevala sem naslednje elemente:

- skladnost z naslovom

- izvirnost, bogastvo in ustreznost izražanja

- jezik (besedišče, skladnja, pravopis)

Pri ustnem pa sem ocenjevala predvsem zadostno tekoče izražanje, poznavanje snovi in

urejenost podajanja. Dijaki so pripravili krajše predstavitve in jih predstavili v razredu.


Handelsdeutsch (Handelsplatz):

Marketing und Werbung: Rundschreiben und Werbebriefe; Marketing, Werbung, PR –

Worin besteht der Unterschied, Tourismus – Hotels im Vergleich, Hotelangebote

Geschäftspartner suchen: Bitte um Firmennachweis, Nach Deutschland exportieren?

Messen: Teilnahme an einer Messe, Eine Anfrage an die Messelei-

tung/Anmeldeformular, Ist es wichtig, an internationalen Messen teilzunehmen

Auf Geschäftsreise: Kundenbesuch und Vertreterbericht, Geschäftsfrauen reisen an-

ders

Produkte suchen: Die Anfrage, Bitte um ein Angebot, Verbraucher informieren sich on-

line

Grammatik (Netzwerk):

Izbrane vaje iz 9 in 11 poglavja (Konjunktiv II)

Prebrani članki in dodatno gradivo:

Erfinder des Döners für Lebenswerk geehrt (iz učbenika Handelsplatz)

Goethe, Katzen und Piraten – Gedenktage (Presse und Sprache)

Viermal 9. November – ein besonderer Tag in der deutschen Geschichte (Presse und

Sprache)

Die Gastarbeiter (www.planet-wissen.de)

Film: Maria, ihm schmeckt’s nicht

http://www.planet-wissen.de/


23


Produkte anbieten (Das Angebot, Incoterms, Zahlungsklauseln)


24

ZAKLJUČNO POROČILO IZ ZGODOVINE


RAZRED: 5. UFM

PROFESOR: ALEX DEVETAK


Predvideni sta 2 tedenski uri za skupnih 66 ur. V letošnjem šolskem letu smo jih opravili 45,

od katerih je približno 10 ur bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu kot ustnemu,

simulacijam nove mature in novega kolokvija.)

Snov smo obravnavali po učbeniku B.Repeta Sodobna zgodovina. Včasih smo se

posluževali tudi videoposnetkov na portalu Youtube. Ogledali smo si tudi dokumentarec

Dediščina fašizma (BBC).

2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ ZGODOVINE


ključnih vozlišč iz zgodovine, v skladu z veljavnimi ministrskimi programi:

- dijaki znajo ločevati in poznajo glavne značilnosti zgodovinskih obdobij ter njihovih

glavnih dogodkov.

- Transverzalni cilji: razvijali so kompetence povezovanja in usklajevanja pri različnih

predmetih in kritično razmišljanje.

- Pri pouku zgodovine smo večkrat povezovali snov s slovenščino in z nemščino.

Posebne pobude v okviru predmeta:

11. novembra so dijaki poslušali predavanje prof. Breclja na temo 1. svetovne vojne v

naših krajih. 27. novembra so dijaki obeh 5. razredov šli na poučno ekskurzijo na Grmado,

kjer jih je prof. Brecelj vodil po strelnih jarkih in jim na terenu pokazal to, kar jim je

predaval v razredu. V ponedeljek 18. februarja so se dijaki udeležili predavanja prof. Nanut

v Rižarni, kjer jim je predstavila Rižarno in njeno zgodovino.


Pri pouku sem se posluževal frontalne metode in individualnega dela.


Znanje dijakov sem preverjal s kontrolkami in z ustnimi spraševanji. Držal sem se

predpisanih kriterijev ocenjevanja.


25


PROGRAMSKI SKLOP

DIDAKTIČNE ENOTE

PRVA SVETOVNA VOJNA

razmere pred vojno, vzroki napetosti, povod, potek, soška fronta, revo-lucija v Rusiji, mirovne pogodbe, razmejitve, ilsonove točke, Društvo narodov, Slovenci v času vojne

OBDOBJE MED VOJNAMA

Povojna ureditev sveta ( ilsonove točke, Versajska Evropa, Društvo narodov), Gospodarske krize, Fašizem (vzpon, kolonizacija Afrike), Nacizem (vzpon, nacistična Nemčija), Španska državljanska vojna, Slovenci v zamejstvu.

DRUGA SVETO-VNA VOJNA

začetek vojne, okupacijski sistemi, odporništvo, holokavst, vojni potek, preobrat, obračun.


SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

hladna vojna, OZN, priključitev Trsta Italiji, gibanje neuvrščenih, dekolonizacija in neokolonializem,


26

ZAKLJUČNO POROČILO IZ MATEMATIKE


RAZRED: 5. UFM PROFESOR: NEVENKA SAMEC 1. ŠTEVILO UČNIH UR in UVEDENI UČBENIK

V učnem načrtu sem v letošnjem šolskem letu predvidevala 80 učnih ur; opravili smo jih

86 od katerih je približno 10 ur bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu kot ustnemu, ter

vajam za preverjanje Invalsi. Dejansko pa je precej ur bilo prisotnih malo dijakov tako, da

je bilo treba večkrat ponavljati

Uvedeni učbenik je Matematica per istituti tecnici economici, založba Atlas

2. UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE

V glavnem sem uporabljala frontalno metodo. Dijaki so vadili pri tabli.

3. PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE

Dijaki so pisali 2 šolski nalogi ter 1 test na polletje. Poleg tega so bili vsaj enkrat izprašani

pri tabli.

4. PREDELANI UČNI NAČRT

FUNKCIJE IN LIMITE

Okolice končnih točk in neskončnosti; stekališče

LIMITE:

1. lim za x→x0

končna limita

neskončna limita

leva in desna limita

2. lim za x→∞

končna limita

neskončna limita

3. računanje limit

limitni izreki (vsote, razlike, produkta, količnika dveh funkcij)

izrek o edinstvenosti limite

4. nedoločene oblike limit


27

5. osnovne limite:

ex

x

x

11lim

ZVEZNOST FUNKCIJ: 1. definicija;

2. točke nezveznosti (1., 2. in 3. vrste)

3. lastnosti zveznih funkcij:

izrek o ohranitvi predznaka

izrek o ničlah funkcije

izrek Weierstrass

izrek Bolzano

asimptote funkcije

FUNKCIJE IN ODVODI:

1. Dinamika funkcije, ko se x spreminja;

2. geometrični pomen odvoda;

3. definicija;

4. odvod in smerni koeficient tangente v dani točki;

5. zveznost in odvedljivost;

6. odvodi elementarnih funkcij;

7. pravila za odvajanje: odvod vsote, produkta, količnika 2 funkcij; odvod eksponentne in

logaritemske funkcije;

Izreki : de l’Hospital

EKSTREMI IN PREVOJI:

1. maksimum in minimum funkcije (definicije);

2. lokalni ekstremi;

3. globalni ekstremi;

4. konkavnost, konveksnost in prevoji

ANALIZA FUNKCIJE IN NJENO GRAFIČNO PRIKAZOVANJE

1. Definicijski interval;

2. ničle funkcije;

3. predznak funkcije asimptote;

4. min./maks. funkcije;

5. konkavnost, konveksnost in prevoji;

6. graf funkcije


28


ANALIZA FUNKCIJ V EKONOMIJI:

1. funkcija skupnih stroškov;

2. stalni in spremenljivi stroški;


29

ZAKLJUČNO POROČILO IZ PRAVA


RAZRED: 5. UFM

PROFESOR: PETER MOČNIK


Do sedaj je bilo opravljenih 60 ur za razlago, 3 za pisne skušnje, 3 za spraševanje, 1 za

praktične vaje, 1 za predavanje.

Uvedeni učbenik je Ustava v dvojezični obliki, ki se ga dobi na šoli brezplačno.


Pouk je potekal s frontalno metodo in z dopolnilnim poukom na začetku šol. leta za dijake

z deficitom znanja iz lanskega leta. Imeli smo tudi dopolnilni pouk za dijake z deficitom

znanja po prvem in drugem polletju.

Učni pripomočki so bili učbenik, ustava in zapiski profesorja. Ni videokaset ali pripomočkov

za računalnik.


Preverjanje je potekalo v obliki kontrolk. Dijaki so dobili vsaj po dve oceni na polletje.

Kriterji ocenjevanja so bili splošni kriterji sprejeti na profesorskem zboru in opisani v VIPu.


Ustavno pravo:

Uvod, zgodovina ustave, nastanek italijanske ustave - Albertinski statut, ustavne reforme

1925, ustavodajna skupščina 1945-47, stanje tržaške pokrajine.

Država:

pojem in vrste; sestavine države: suverenost, ozemlje in prebivalstvo; narod in

državljanstvo; državni simboli; oblike države; delitev oblasti - vrste oblasti.

Italijanska ustava:

struktura ustave, temeljna ustavna načela: pregled členov od 1 do 12 - opis, nastanek in

pomen.

Ustavne pravice in dolžnosti:


30

temeljne pravice in dolžnosti državljanov: nastanek in opis; normativna, zgodovinska in

socialna vsebina; pregled posameznih pravic: ustavni členi od 13 do 54.

Ureditev države:

državni organi: parlament - sestava, delovanje, funkcije; zakonodajna funkcija, sestava

formalnih zakonov in normativni akti, referendum; vlada: struktura, imenovanje, delovanje;

javna uprava: struktura in pravila delovanja; sodstvo: struktura, jamstva, pravila delovanja;

predsednik republike: izvolitev, funkcije in naloge;


Krajevne avtonomije: dežela, pokrajina, občina: pristojnosti, funkcije, delovanje.

Javna uprava:

struktura, funkcije, delovanje; upravni postopki in akti.

5) DOKUMENTI IN PRIMERI ZA ZAČETEK KOLOKVIJA

Skušalo se je uskladiti podatke o novejših obdobjih z zgodovino.

Nekateri dijaki so sodelovali pri Vlaku spomina in nekateri pri pobudah FAI.


31

ZAKLJUČNO POROČILO IZ POLITIČNE EKONOMIJE


RAZRED: 5. UFM

PROFESOR: PETER MOČNIK


Do sedaj je bilo opravljenih 60 ur za razlago, 4 za pisne skušnje, 3 za spraševanje, 2 za

raziskovalne naloge, 3 za predavanje,

Uvedeni učbenik je učbenik naveden na začetku šolskega leta, zal v italijanskem jeziku,

ker je edini sodobnejši, v slovenščini podobnih učbenikov ni razpolago.



Pouk je potekal s frontalno metodo in z dopolnilnim poukom na začetku šol. leta za dijake

z deficitom znanja iz lanskega leta. Imeli smo tudi dopolnilni pouk za dijake z deficitom

znanja po prvem in drugem polletju.

Učni pripomočki so bili učbenik in zapiski profesorja. Ni videokaset ali pripomočkov za

računalnik.


Preverjanje je potekalo v obliki kontrolk. Dijaki so dobili vsaj po dve oceni na polletje.

Kriterji ocenjevanja so bili splošni kriterji sprejeti na profesorskem zboru in opisani v VIPu.


Javne potrebe in storitve. Javna finančna dejavnost, njeno bistvo in in njen razvoj.

Državni proračun. Funkcija državnega proračuna. Vprašanje uravnovešenosti proračuna.

Proračun s pravnega vidika. Proučitev in odobritev proračuna. Finančni zakon. Izvajanje in

nadzorovanje proračuna.

Javni izdatki: pojem in razvrstitev.

Javni prihodki: pojem in razvrstitev.


32

Privatizacija javnih podjetij.

Davki: sestavine in razvrstitev. Načini progresivnega obdavčenja.

Pravna davčna načela.

Upravna davčna načela.

Gospodarska davčna načela.

Italijanski davčni sistem na splošno. Razlogi za sočasen obstoj neposrednih in posrednih

davkov.


Razni davki v italijanskem sistemu.

Neposredni davki na dohodek.


33

ZAKLJUČNO POROČILO IZ GOSPODARSKEGA POSLOVANJA


RAZRED: 5.UFM

PROFESOR: BORIS VALENTIČ


Predvideno število učnih ur je 8 ur tedensko, za skupnih 255 ur. V letošnjem šolkem

letu smo jih opravili 210 od katerih je bilo približno 50 ur namenjenih preverjanju, tako

pisnemu kot ustnemu.

Priporočen učbenik je bil : Astolfi, Barale & Ricci – ENTRIAMO IN AZIENDA OGGI 3

Založba Tramontana.

Dijakom sem posredoval prevod glavnih poglavij zgoraj navedenega učbenika.


V sklopu medpredmetne povezave sta sodelovala prof. gospodaskega poslovanja in

prof. angleščine, ki je z dijaki obdelovala angleško terminologijo gospodarskih pojmov, ki

so jih obravnavali pri gospodarskem poslovanju.

Prof. politične ekonomije in gospodarskega poslovanja sta obdelala vsak iz svojega

zornega kota podjetniško davčno zakonodajo.

3) UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE:

Frontalna metoda podajanja učne snovi z praktičnimi primeri.


Dijaki so pisali 4 klasične šolske naloge. 5. šolska naloga je bila poskusna naloga

državnega izpita prejšnjih let. V vsakem polletju sem dijake vsaj dvakrat ustno preveril

z poglobljenim spraševanjem.


34


Osnovna sredstva: Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva. Nakupi. Predujmi.

Zakupna pogodba. Notranje gradnje. Vzdrževanja in popravila. Zamenjava – prodaja

osnovnih sredstev. Leasing pogodba. Dolgoročne finančne naložbe. Outsourcing.

Organizacija osebja: Podjetnikovi sodelavci. Odvisno delo. Pogodbe odvisnega dela.

Sestavine plač. Strošek za delo in plača. Socialne dajatve INPS in INAIL. Odpravnina.

Knjiženje plač, socialnih dajatev in odpravnin.

Knjiženje nakupov in prodaj: Nakupi in predujmi. Prodaje in predujmi. Uvoz in izvoz v EU

in izven evropske države.

Predčasno vnovčevanje terjatev: Bančne pobotnice. Predujmi na fakture. Factoring.

Javne podpore podjetjem: Javne podpore na račun poslovne dobe. Javne podpore na

račun osnovnih sredstev.

Dopolnilne in popravne vknjižbe: Rezervacije za tveganja in stroške. Razvrednotenje

terjatev. Časovne razmejitve. Amortizacije osnovnih sredstev. Knjiženje dohodninskih

davkov. Zapiranje računov in določanje poslovnega izida.

Knjigovodski izkazi: Funkcije in uporabniki knjigovodskih izkazov. Dokumenti, ki sestavljajo

knjigovodske izkaze. Zakonske določila o knjigovodskih izkazih (sestava, odobritev in

predstavitev na T.Z.). Knjigovodski izkazi po civilnem zakoniku (v skrajšani obliki in po

2424 in 2425 členu c.z.).

Analiza računovodskih izkazov: Predelava premoženjskega izkaza. Predelava

ekonomskega izkaza (v obliki dodana vrednost, prihodki in stroški prodaj). Analiza s

kazalniki. Analiza dobičkonosnosti (ROE, ROI, ROD, ROS, Leverage). Analiza

produktivnosti (glede na promet, vrednost proizvodnje, dodano vrednost). Analiza sredstev

( togost in elastičnost investicij, % kratkoročnih dolgov, % dolgoročnih dolgov, % lastnega

kapitala, stopnja kapitalizacije = finančna avtonomija). Finančna analiza ( kazalniki

razpoložljivosti, kazalnik primarne in sekundarne likvidnosti, netto finančna razpoložljivost

= NFP, debt ratio).

Analiza pretokov: Čista monetarna razpoložljivost. Monetarni stroški in prihodki.

Nemonetarni stroški in prihodki. Netto obratni kaiptal =NOK.

Knjigovodski izkazi in davki poslovne dobe: Kaj je podjetniški dohodek. IRES in IRAP.

Davčne določila za: razvrednotenje terjatev, amortizacije, vzdrževanje in popravila,

pasivne obresti, nadvrednosti, podvrednosti in dividene. Obračun IRES in IRAP.

Plačevanje davkov.


35

Analitično – poslovodno računovodstvo : Kaj je. Razvrstitev stroškov. Sistem direct costing.

Sistem full costing. Praktični primeri.

Program, ki ga bomo predvidoma predelali do konca pouka: Sprejem novega naročila.

Diferencirani stroški. Analiza praga kritja – break even point. Praktične vaje. Sestava

knjigovodskih izkazov z lastnimi podatki. Priprava na državni izpit . Simulacija druge pisne

naloge državnega izpita.


36

ZAKLJUČNO POROČILO IZ TELESNE VZGOJE


RAZRED: 5.GOP, 5.UFM

PROFESOR: MILIČ SONIA


Predvideno število učnih ur je bilo 68, opravili pa jih bomo 64.

V letošnjem šolskem letu so bile namenjene ustnemu preverjanju dve uri, nekajkrat sem

spraševala o splošnih smernicah in ciljih športne vadbe na začetku učne ure.


3) UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE:

Od lažjega k težjemu

Frontalna metoda posredovanja učne snovi za splošno telesno moč, gibljivost, hit-

rost in vzdržljivost

Individualni pristop za atletiko, akrobatske elemente in orodno telovadbo

Homogene in heterogene skupine pri športnih igrah

4) PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE:

Sprotno preverjanje terminologije in gimnastičnih vaj

Testiranje in njih rezultati

Tehnična dovršenost različnih športov

Ritmičnost in skladnost gibov pri plesih

Način prisotnosti, sodelovanja in vztrajnosti pri izvedbi gibov

5) PREDELANI UČNI NAČRT:

Predvideni učni program na začetku šolskega leta je bil izveden skoraj v celoti z izjemo

dvojnega testiranja in sodelovanju na Gradbeniadi.

Program, ki ga bomo predvidoma predelali do konca pouka: plesne vaje

Documents

RAZRED UPRAVA, FINANCE, MARKETING - zigazois.edu.it Dokument 15... · Italijanski jezik in književnost V. Križmančič L. Legiša L. Legiša Angleščina J.Ban D.Čandek D. Neubauer