RAZPISNA DOKUMENTACIJA - dem.sianje ureditve... · izvedbo so vključeni v enotne cene posameznih postavk iz popisa del. 1.2 Zemeljska dela 1.2.1 Splošno 1.2.1.1 Uvod Tehnične zahteve

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01 stran: 1/1

Datoteka: 2_Tehnicni_del_HE Zlatoličje

DEL 2 – TEHNIČNI DEL

Datum:Marec 2014

HE ZLATOLIČJE

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

za

GRADBENA DELA

DOKONČANJE UREDITVE ODVODNEGA KANALA

HE ZLATOLIČJE (LOT O) IN UREDITEV

KANALA PO POPLAVAH

Del 2. Tehnični del

Del 2.1 Posebne tehnične zahteve

Del 2.2 Splošne tehnične zahteve

Del 2.3 Opis projekta

Del 2.3.1 Opis projekta Sklop 1


Del 2.4 Obveznosti in odg. izvajalca glede

varovanja okolja in zdravja ljudi

Del 2.5 Poročilo o vplivih na okolje

Marec 2014

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 1/59

Datoteka: 2.1_Posebne_tehnice_zahteve_HE Zlatoličje

DEL 2.1 – POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE

Datum: Marec 2014

HE ZLATOLIČJE


GRADBENA DELA



KANALA PO POPLAVAH

Del 2.1 Posebne tehnične zahteve

Marec 2014

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 2/59



Datum: Marec 2014

V S E B I N A

Stran

1 GRADBENA DELA.................................................................. 5

1.1 Preddela ..................................................................................... 5

1.2 Zemeljska dela............................................................................ 5

1.2.1 Splošno ................................................................................................. 5

1.2.1.1 Uvod .................................................................................................................... 5

1.2.1.2 Sistem kontrole in potrjevanja skladnosti zemeljskih del ............................................. 5

1.2.1.3 Tehnološki elaborati ............................................................................................... 7

1.2.2 Izkopi .................................................................................................... 7

1.2.2.1 Uvod .................................................................................................................... 7

1.2.2.2 Opis del in splošne določbe ..................................................................................... 7

1.2.2.3 Materiali ............................................................................................................... 8

1.2.2.4 Široki izkop ......................................................................................................... 10

1.2.2.5 Izkopi pod vodo …………………............................................................................... 11

1.2.2.6 Izkopi za temelje ................................................................................................. 12

1.2.2.7 Transport izkopanega materiala............................................................................. 14

1.2.3 Priprava temeljnih tal .............................................................................14

1.2.3.1 Opis dela ............................................................................................................ 14

1.2.3.2 Materiali ............................................................................................................. 14

1.2.3.3 Izvedba .............................................................................................................. 15

1.2.4 Zasipi ...................................................................................................16

1.2.4.1 Opis del in splošne določbe ................................................................................... 16

1.2.4.2 Materiali ............................................................................................................. 16

1.2.4.3 Izvedba .............................................................................................................. 17

1.2.4.4 Kakovost izvedbe ................................................................................................. 17

1.2.4.5 Izmere ............................................................................................................... 18

1.2.4.6 Plačilo ................................................................................................................ 18

1.2.5 Ureditev in erozijska zaščita brežin...........................................................18

1.2.5.1 Opis del in splošne določbe .................................................................................. 18

1.2.5.2 Materiali ............................................................................................................ 18

1.2.5.3 Kakovost materialov............................................................................................ 18

1.2.5.4 Izvedba ............................................................................................................. 19

1.2.5.5 Kakovost izvedbe ................................................................................................ 20

1.2.5.6 Izmere .............................................................................................................. 21

1.2.5.7 Plačilo ............................................................................................................... 21

1.3 Betonska dela ........................................................................... 21

1.3.1 Opis del in splošne določbe......................................................................21

1.3.2 Betonski obrat in oprema za transport in manipulacijo betonov....................22

1.3.2.1 Splošno ............................................................................................................. 22

1.3.2.2 Polimeri ............................................................................................................. 22

1.3.2.3 Zaščitna sredstva ................................................................................................ 23

1.3.3 Sestave betonov in pogoji uporabe...........................................................23

1.3.3.1 Splošne določbe ................................................................................................. 23

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 3/59



Datum: Marec 2014

1.3.3.2 Običajni konstrukcijski beton ............................................................................... 23

1.3.3.3 Transportni betoni ............................................................................................. 24

1.3.4 Izvedba betonskih del.............................................................................24

1.3.4.1 Projekt betona................................................................................................... 24

1.3.4.2 Priprava betona ................................................................................................. 25

1.3.4.3 Transport in manipulacija svežega betona ............................................................ 25

1.3.4.4 Vnašanje betona v opaž in vgrajevanje................................................................. 25

1.3.4.5 Delovni stiki ...................................................................................................... 26

1.3.4.6 Betoniranje v posebnih pogojih ........................................................................... 26

1.3.4.7 Poročilo o betoniranju ........................................................................................ 27

1.3.5 Zaščitni ukrepi in nega betona .................................................................27

1.3.6 Kakovost in kontrola kakovosti izvedbe.....................................................28

1.3.6.1 Splošne določbe ................................................................................................ 28

1.3.6.2 Merila za ocenjevanje dosežene kakovosti ............................................................ 29

1.3.6.3 Pogostost izvajanja tekočih preskusov kakovosti in oblika vzorcev za preskuse.......... 29

1.3.6.4 Pogostost izvajanja kontrolnih preskusov kakovosti................................................ 31

1.3.6.5 Laboratorij ........................................................................................................ 31

1.3.7 Tolerance pri betonskih delih ...................................................................33

1.3.7.1 Dimenzijske tolerance ........................................................................................ 33

1.3.8 Merjenje, prevzem in obračun betonskih del ..............................................33

1.4 Tesarska dela .......................................................................... 34


1.4.2 Osnovni materiali in njihova kakovost.......................................................34

1.4.3 Izvedba tesarskih del..............................................................................34

1.4.3.1 Postavitev in utrditev odrov in opažev .................................................................. 34

1.4.3.2 Odstranitev odrov in opažev................................................................................ 35

1.4.4 Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti ................................................35

1.4.5 Merjenje, prevzem in obračun..................................................................36

1.5 Dela z jeklom za armiranje ....................................................... 36


1.5.2 Osnovni materiali ...................................................................................36

1.5.3 Kakovost in preverjanje kakovosti osnovnih materialov................................37

1.5.4 Izvedba del ...........................................................................................37

1.5.4.1 Oblikovanje, razporejanje, stikovanje in sidranje ................................................... 37

1.5.4.2 Zaščita ............................................................................................................. 37

1.5.5 Kakovost in preverjanje kakovosti izvedbe del ...........................................37

1.5.6 Merjenje, prevzem del in obračun ............................................................38

1.6 Geotekstil................................................................................. 39


1.6.2 Materiali................................................................................................39

1.6.3 Kakovost materialov...............................................................................39 1.6.4 Izvedba ................................................................................................40

1.6.5 Kakovost izvedbe...................................................................................40

1.6.6 Izmere in plačilo.....................................................................................41

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 4/59



Datum: Marec 2014

1.6.7 Standardi in normativi.............................................................................41

1.7 Sidranje.................................................................................... 41


1.7.2 Materiali................................................................................................41

1.7.3 Izvedba.................................................................................................41 1.7.4 Izmere ..................................................................................................42

1.7.5 Plačilo....................................................................................................42

1.8 Voziščne konstrukcije................................................................ 42

1.8.1 Nevezane nosilne plasti…........................................................................42

1.8.2 Zgornje nosilne plasti..............................................................................43

1.8.3 Tlakovane obrabne plasti.........................................................................43

1.8.4 Robni elementi vozišč..............................................................................43

1.8.5 Bankine..................................................................................................44

1.8.6 Odvodnjavanje.....................................................................................44

1.8.7 Ključavničarska dela ter oprema cest.......................................................44

1.8.8 Asfalterska dela...................................................................................44

1.8.8.1 Predmet – področje uporabe………………………….................................................... 44

1.8.8.2 Osnovni materiali .............................................................................................. 44

1.8.8.3 Način izvedbe……………………………………………… ................................................... 45

1.8.8.4 Preveritev kakovosti del……................................................................................ 51

1.9 Talne označbe........................................................................... 55

1.9.1 Splošne določbe…..................................................................................55

1.9.2 Materiali..............................................................................................55

1.9.2.1 Barve in razredčila………………………….................................................................. 55

1.9.2.2 Steklene kroglice - perle………………………….…….................................................... 55

1.9.2.3 Kontrola kvalitete………………………………………….................................................... 56

1.9.3 Oprema za izvajanje del.........................................................................56

1.9.4 Izvajanje talnih označb na vozišču in kontrola kvalitete................................56

1.9.4.1 Dokumentacija o izvajanju talnih označb na vozišču.............................................. 56

1.9.4.2 Vremenske razmere .......................................................................................... 57

1.9.4.3 Ustreznost vozišča……………………………………………................................................ 57

1.9.4.4 Izvajanje talnih označb na vozišču....................................................................... 57

1.9.4.5 Dinamika izvajanja del…………………..................................................................... 58

1.9.4.6 Debelina nanosa barve....................................................................................... 58

1.9.4.7 Nočna vidnost označb na vozišču........................................................................ 58

1.9.4.8 Oblika označb na vozišču................................................................................... 59

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 5/59



Datum: Marec 2014

PODROBNEJŠE ZAHTEVE ZA IZVEDBO GRADBENIH DEL

1 GRADBENA DELA

1.1 Preddela

Pripravljalna dela obsegajo vse storitve, dobave in dela, ki so potrebna za pričetek del na

gradbišču (organizacija gradbišča). Stroški za izvedbo teh in vseh ostalih del potrebnih za

izvedbo so vključeni v enotne cene posameznih postavk iz popisa del.

1.2 Zemeljska dela

1.2.1 Splošno

1.2.1.1 Uvod

Tehnične zahteve za zemeljska dela veljajo za zemeljska dela, ki so predvidena in opisana

v projektu. V primeru, da bo med gradnjo prišlo do vključitve projektnih rešitev z uporabo

tehnologij in materialov, ki niso zajeti v teh tehničnih zahtevah bo NAROČNIK za ta dela in

materiale izdal dopolnila k tem tehničnim zahtevam.

1.2.1.2 Sistem kontrole in potrjevanja skladnosti zemeljskih del

Sistem kontrole kakovosti in potrjevanja zemeljskih del je zasnovan na naslednjih

aktivnostih:

- tekoča-notranja kontrola IZVAJALCA, ki jo izvaja LABORATORIJ,

- zunanja kontrola neodvisne tretje stranke, ki jo izvaja INSTITUT,

- strokovno tehnične odločitve o prevzemu ali zavrnitvi materialov ali

posameznih faz del, izvaja INŽENIR/NADZORNIK.

Tekoča – notranja kontrola IZVAJALCA, ki jo izvaja LABORATORIJ obsega naslednje

kontrolne dejavnosti:

- predhodna kontrola

- poskusna polja

- tekoča kontrola med izvedbo

V okviru predhodne kontrole se izvajajo preiskave materialov predvidenih za

uporabo, da se preverijo ustreznost in skladnost materiala z zahtevami projekta in

tehničnih zahtev. LABORATORIJ na osnovi predhodnih preiskav izdeluje poročila o

predhodnih preiskavah materialov. INŽENIR/NADZORNIK na osnovi poročil dovoli

(ali zavrne) uporabo pridobljenega materiala.

Za preverbo obnašanja materialov in izbrane tehnologije vgrajevanja IZVAJALEC

izdela poskusna polja. LABORATORIJ s povečanim obsegom meritev in preiskav

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 6/59



Datum: Marec 2014

spremlja izvedbo poskusnega polja in dokumentira lastnosti materialov in vgrajenih

plasti. Velikost in lego poskusnega polja na predlog IZVAJALCA potrdi

INŽENIR/NADZORNIK. Izvedba poskusnih polj poteka ob prisotnosti INŠTITUTA, ki

izvaja kontrolne preiskave. Poročilo o izvedbi poskusnega polja izdela Laboratorij in

potrdi INŠTITUT. INŽENIR/NADZORNIK na osnovi potrjenega poročila o izvedbi

poskusnega polja dovoli (ali zavrne) pričetek rednih del na objektu.

Tekočo kontrolo med izvedbo del izvaja LABORATORIJ. V okviru tekoče kontrole se

izvajajo meritve in preiskave, potrebne za ugotavljanje kakovosti in skladnosti

izvedbe zemeljskih del glede na zahteve projekta. Ko LABORATORIJ ugotovi, da

sta kakovost materialov in izvedenih del skladna z zahtevami, obvesti INSTITUT in

zaprosi INŽENIRJA/NADZORNIKA za prevzem izvedenih del.

Zunanja kontrola je namenjena:

- nadzoru nad izvajanjem tekoče notranje kontrole,

- kontrolnim in izrednim preiskavam in meritvam ,

- potrjevanju ustreznosti materialov in izvedenih del.

Poročila o kakovosti in skladnosti materialov in zemeljskih del se pripravljajo v

logičnem sosledju glede na pripravo gradnje, izvajanja in zaključevanje zemeljskih

del.

Pred pričetkom izvajanja rednih zemeljskih del se načeloma pridobijo naslednji

dokumenti, vezani na kakovost materialov in izvajanja del:

- poročila o predhodnih preiskavah kakovosti zemeljskih materialov vključno z

atesti materialov, ki se proizvajajo;

- poročila o atestaciji komprimacijskih sredstev;

- poročila o izvedbi poskusnih polj.

Med gradnjo se v zvezi z izvajanjem kontrolnih meritev in preiskav vodijo naslednji

dokumenti:

- v knjigo rezultatov meritev, ki je priloga gradbenemu dnevniku, se dnevno

vpisujejo rezultati meritev plasti, ki so pripravljene za prevzem in na osnovi

katerih se izvede prevzem posamezne plasti ali faze zemeljskih del,

- redna mesečna poročila o preiskavah in meritvah izdela LABORATORIJ za

posamezne vrste zemeljskih del in jih preda INSTITUTU, ki poročilo dopolni s

podatki kontrolnih preiskav in meritev,

- zaključno poročilo o kakovosti in skladnosti izvedenih del izdela INSTITUT, na

podlagi rezultatov podatkov, preiskav in meritev, ki so bile izvedene med

gradnjo.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 7/59



Datum: Marec 2014

1.2.1.3 Tehnološki elaborati

Osnove za posamezno skupino del so določene v projektni in pogodbeni

dokumentaciji. Vse podrobnosti, potrebne za nemoteno izvajanje del, pa morajo

biti navedene v tehnološkem elaboratu, ki ga izdela IZVAJALEC, in ga pred

pričetkom del preda v potrditev INŽENIRJU/NADZORNIKU.

Tehnološki elaborat ima naslednjo vsebino:

- osnovne podatke o vrsti dela, mestu in obsegu izvedbe del,

- opis izvedbe, ki vključuje podatke o osnovnih materialih, dokazila o predhodnih

raziskavah in vgrajevanju ter kakovosti materialov, potrebne količine, pogoje

transporta in skladiščenja.

- način izvedbe - z opisom tehnologije izvedbe, navedbo uporabljene mehanizacije ter opreme,

- kakovost izvedbe,

- navedbo predvidene strojne opreme ter dokazila o njeni brezhibnosti in

uporabnosti,

- terminski plan izvedbe.

Za izdelavo tehnološkega elaborata IZVAJALEC ni upravičen do nadomestil.

1.2.2 Izkopi

1.2.2.1 Uvod

Tehnične zahteve za zemeljska dela veljajo za izkope, ki so predvideni in opisani v

projektu. V primeru, da bo med gradnjo prišlo do vključitve projektnih rešitev z

uporabo tehnologij in materialov, ki niso zajeti v teh tehničnih zahtevam bo

NAROČNIK za ta dela in materiale izdal dopolnila k tem tehničnim zahtevam.

1.2.2.2 Opis del in splošne določbe

Izkopne aktivnosti vključujejo:

- odstranitev prsti (do globine največ 40 cm) z odrivom in/ali odrivom na

odlagališče,

- široke izkope skupaj z odrivom in/ali odvozom, nakladanjem, zvračanjem

izkopanega materiala v nasipe, zasipe, kline in /ali odlagališča,

- izkope pod vodo,

- izkope za temelje objektov,

- izkope gradbenih jam objektov.

V ta dela spadajo tudi:

- vsa potrebna opravila določena s predpisi o varstvu pri delu, kot je opiranje

(vključno s projektom in z dokazom meh. odpornosti stabilnosti), nakloni,

razširitve in podobno,

- vse potrebno za dviganje izkopnega materiala na potrebno višino,

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 8/59



Datum: Marec 2014

- vsa dela v zvezi z odvodnjavanjem meteorne in podtalne vode prestrežene

med izvedbo izkopov in njeno odvodnjo vključno s črpanjem (če ni s projektom

drugače določeno)

- nakladanje, odvoz in zvračanje materiala na mestu vgradnje materiala v nasipe

ali odlaganje in razgrinjanje na stalni ali začasni deponiji za nadaljnjo vgradnjo

neprimernega ali odvečnega materiala.

Vsa zgoraj navedena dela so zajeta v enotni ceni izkopa, zato IZVAJALEC ni

upravičen do dodatnega nadomestila stroškov.

1.2.2.3 Materiali

Vse vrste zemljin in hribin se razvršča v naslednje nazivne kategorije:

- plodna zemljina kategorija 1

- slabo nosilna zemljina kategorija 2

- lahka zemljina kategorija 3

- težka zemljina kategorija 4

- mehka kamnina kategorija 5

- trda kamnina kategorija 6

Merilo za razvrstitev zemljin in hribin so lastnosti, ki vplivajo na posamezna

gradbena dela.

Opis zemljin in kamnin, način izkopa oziroma pridobivanja uporabnosti in

karakteristike so prikazane v Preglednici 1.1.

Če se plasti zemljin in kamnin v izkopu menjavajo tako,da je določitev kategorije

posameznega materiala težavna ali nemogoča, INŽENIR/NADZORNIK določi

povprečno vrsto oziroma kategorijo materiala.

IZVAJALEC mora pridobiti mnenje INŠTITUTA o uporabnosti materiala za vsak večji

izkop ali mesto, kjer je možno pridobivati kamene agregate za betone, nevezane ali

vezane nosilne plasti ter nasipni material oziroma material za predobtežbo in

preobtežbo. Uporabo potrjuje INŽENIR/NADZORNIK.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 9/59



Datum: Marec 2014

Preglednica 1.1 : Razvrstitev zemljin in kamnin

Vrst

a

mate

-

riala

Kat.

Mat.

SCS

Naziv

kategori

je

Opis

materiala

Zrnavost

materiala

Način

izkopa

Ocena uporabnosti

in karakteristike

Z

E M

L J

I N

A

1

Plodna

zemljina

Nahaja se na

površini terena

(humus, in ruša s

primesmi gramoza,

peska in/ali gline)

dozer,

bager

V naravnem stanju ni

primerna za

vgrajevanje v nasipe,

ker ni nosilna in na

pobočjih ni stabilna

niti erozijsko odporna.

2

Slabo

nosilna

zemljina

Vsebuje organske

snovi (šoto,

preperine) in je

lahko v gnetni ali

židki konsistenci

(vezljive zemljine -

Ic 0,5)

15%(m/m):

0,06 mm

dozer,

bager

V naravnem stanju ni

primerna za

vgrajevanje v nasipe,

ker ni nosilna in na

pobočjih ni stabilna

niti erozijsko odporna.

3

Lahka

zemljina

Je pod plastjo

humusa in plodne

zemljine ter je :

-srednje do težko

gnetne konsistence

(zemljina – a)),

-zbito stanje

(gramoz,jalovina -

b))

a)

15%(m/m):

0,06 mm,

30%(m/m):

63 mm

b)

15%(m/m):

0,06 mm,

30%(m/m):

63300mm

dozer,

bager

Nosilnost in stabilnost

sta odvisni od

zunanjih vplivov, prav

tako tudi možnost

vgrajevanja.

Primerna je za

kemično stabiliziranje.

4

Težka

zemljina

Je pod površinsko

plastjo ter je :

-poltrde do trde

konsistence

(zemljina - c)),

-mineraloška slabo

povezana in

preperela (fliš - d))

c)

30%(m/m):

63300mm

d)

30%(m/m):

300600

mm

dozer,

rijač,

rezkar

Nosilnost in stabilnost

sta odvisni od

zunanjih vplivov.

V suhem vremenu je

primerna za

vgrajevanje v nasipe.

K

A M

N I

N A

5

Mehka

kamnina

Lapor, fliš,

skrilavec,andezitni

tuf, razpokan,

drobljiv in preperel

peščenjak,

konglomerat, breča

in dolomit.

30%(m/m):

300600

mm

dozer,

rijač,

bager s

konico,

občasno

miniranje

in rezkar

Praviloma je dobro

nosilna in stabilna.

Če je ustrezne

zrnavosti je primerna

za vgrajevanje v

nasipe.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 10/59



Datum: Marec 2014

Trda

6 Kamnina

Kompaktni

peščenjak, tuf,

dolomit in apnenec

ali material z nad

50%(m/m) samic

nad 0,2 m3, ki jih

je treba minirati

600 mm

(pretežno)

miniranje

in rezkar

1.2.2.4 Široki izkop

Opis del

Izkopne aktivnosti vključujejo odstranitev prsti ter široke izkope, izkope za temelje

in gradbene jame.

Izvedba

Vse izkope je potrebno izvajati strojno, tako da se ročno delo omeji na minimum.

Dela v širokih izkopih, nalaganje in transport materiala je potrebno prilagajati tako, da bo za vsak material izpolnjena njegova namenska uporaba, tako za nasipe, zasipe, kline in posteljico. Po potrebi se izkopne materiale sortira in selekcionirano transportira.

Vsi izkopi se izvedejo po prerezih, profilih, višinskih kotah, naklonih in do globin po

projektu, oz. jih določi INŽENIR/NADZORNIK. IZVAJALEC po potrebi postavi dodatne

profile, ki jih potrdi INŽENIR.

Mora se izvesti opiranje, razpiranje, odkopi v terasah, zavarovanje obstoječih

objektov, komunikacij in naprav ter zagotoviti vzdrževanje uporabljenih javnih

površin in poti na način, ki ga določi INŽENIR/NADZORNIK.

INŽENIR/NADZORNIK določi vsa mesta in način, kjer je potrebno izvesti zaščitne

varovalne ukrepe, kot so mesta preperelih con, žepov, izvorov voda.

Vsi izkopi se izvedejo na način, ki ga določi INŽENIR/NADZORNIK in sicer tako, da

ne pride do izpodkopavanja ali poškodovanja pobočij vkopov.

V dnu vseh trajnih in začasnih vkopov je potrebno zagotoviti učinkovito začasno

odvodnjavanje. Za dela v zvezi z začasnim odvodnjavanjem dna vkopa IZVAJALEC

ni upravičen do doplačil.

Način odstranitve nepredvidenih ovir, kot so napeljave, kabli, kanali, drenaže,

ostanki objektov, večje kamnite samice, mejniki in podobno določi

INŽENIR/NADZORNIK.

Delovni prostor, globino in širino dna, pobočja za neoprte gradbene jame ter nagib

pobočja določi INŽENIR/NADZORNIK. Na zgornjem robu pobočja mora biti prost

zaščitni pas - berma, široka najmanj 60 cm.

Ravnost planuma dna širokega izkopa pri merjenju s 4 metrsko letvijo sme

odstopati:

- v zemljinah do 3 cm od merilne letve ali merilne ravnine,

- v kamninah pa do 5 cm.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 11/59



Datum: Marec 2014

1.2.2.5 Izkopi pod vodo

Opis del

Izkopi materiala se izvajajo fazno, lahko tudi na več lokacijah hkrati.

V posameznih prečnih profilih se najprej izkopava dno struge po matici toka, nato se izkop nadaljuje proti brežini, ves čas do predvidene nivelete.

Izkopi se bodo vršili v pogojih stalnega obratovanja HE Zlatoličje. Na območju kanala je zato potrebna izvedba s pontonom. Na brežini je možen

odkop s klasičnimi bagri s daljšo roko.

Vse podrobnosti glede hitrosti toka in pretokov vode so podane v tabeli 6.1 tehničnega poročila za Sklop 1 (stran 24).

Izkopi pod vodo z brežine

Izkop se vrši iz vnaprej pripravljenega delovnega platoja po potrebi z

odcejanjem ter ponovnim nalaganjem oziroma direktno z nalaganjem na

transportno sredstvo in odvozom na deponijo. Bager mora imeti doseg roke

oziroma grabilnika za izkop najmanj do maksimalne globine (Hmax), navedene v

tabeli 6.1 tehničnega poročila Sklopa 1. Ob tem je potrebno upoštevati še

dodatno razdaljo od gladine do brežine, kjer bo lociran bager. To pomeni še 1 –

3 m dodatne višine, ki je odvisna od konfiguracije terena. Doseg roke bagerja

mora tako znašati vsaj cca 24 m.

Izkopi se morajo izvajati na način, da ne pride do izpodkopavanja in vdora

platoja pod bagrom. Pri izkopih mora bager z gosenicami stati pravokotno na

smer brežine, da se v primeru vdora platoja lahko umakne.

Material se odlaga v neposredni bližini na predhodno pripravljenem platoju, da

se voda odcedi. Nato se odcejen material z nakladačem oziroma bagrom nalaga

na transportna sredstva in transportira na predvidene lokacije. V soglasju z

INŽENIRJEM/ NADZORNIKOM se lahko material nalaga direktno na transportno

sredstvo brez odcejanja, v kolikor to dopuščajo tehnične karakteristike

transportnih poti in deponij. Material, ki se vgrajuje v zasipe in nasipe, je

obvezno potrebno odcejati.

Izkopi pod vodo s pontona

Za odstranitev nanosov na dnu struge bo potrebna uporaba pontona večjih

dimenzij (širina cca 9 m za gibanje in obračanje bagra ter za dostop kamionov,

dolžina cca 40 m za doseg čez celotno širino kanala). Za izvedbo del bo

izvajalec moral zagotoviti specialen ponton s »heavy duty« stabilizatorji,

ki se jih upravlja s hidravličnimi cilindri. Ponton brez stabilizatorjev ni

uporaben, saj ne sme plavati na vodi. Hidroelektrarna Zlatoličje je v stalnem

obratovanju in pri tem lahko nivo vode niha tudi do 1,0 m. Prav tako je v

odvodnem kanalu pretok vode do 530 m3/s in hitrost toka vode cca 1,5 m/s.

Posledično je nujno, da ponton nosijo le stabilizatorji. Ponton mora omogočati

zadostne obremenitve (cca 150 t), da bo omogočeno prosto gibanje po celotni

površini z večjim kosom mehanizacije.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 12/59



Datum: Marec 2014

Bager mora imeti doseg roke oziroma grabilnika za izkop do maksimalne globine

(Hmax), navedene v tabeli 6.1 tehničnega poročila Sklopa 1. Ob tem je potrebno

upoštevati še dodatno razdaljo od gladine do pontona, na katerem bo stal bager.

To pomeni še 1 – 1,5 m dodatne višine. Doseg roke bagerja mora tako znašati

vsaj cca 15 m.

Ponton se postavi po celotni širini kanala. Z bagerji se lahko izvede izkop po

celotni dolžini in širini kanala. Ker bo omogočen direkten dostop do pontona, se bo

nakladanje izkopanega materiala izvajalo direktno na transportno sredstvo. Nato

sledi prevoz na mesto vgradnje (nasip, zasip ali začasna deponija) in

razprostiranje na lokaciji vgradnje. Ponton se po izkopu materiala v liniji (širini

celotnega kanala) premakne cca. 5,00 metrov dolvodno po kanalu, kjer se

ponovno stabilizira in je tako pripravljen za izvedbo naslednjega izkopa iz vode.

1.2.2.6 Izkopi za temelje

Opis del

To delo obsega izkope zemljine za temelje, kanalizacijo ter vsa tem slična

dela. Te izkope je potrebno izvesti po projektu, po profilih in kotah, naklonih

in ob upoštevanju lastnosti zemljin, v katerih se izkopi izvajajo.

To delo vključuje tudi vsa spremljajoča dela za odvajanje meteorne ali

podtalne vode, brez ali z uporabo motornih črpalk.

Delo zajema izkop z ali brez razpiranja z odlaganjem materiala 1 m od robu izkopa.

Delo obsega tudi začasno deponiranje izkopnega materiala in/ali odvoz na začasno deponijo ali mesto vgradnje.

Izvedba

Izkop je potrebno izvesti z uporabo mehanizacije, ročna dela pa omejiti na minimum.

Glede na namensko rabo materiala za ponovne zasipe rovov ali druge namene

je potrebno formirati namenske deponije materiala tako, da material ohrani

naravno vlažnost in sposobnost ponovne kontrolirane vgradnje.

Če je pri izkopu za temelje potreben delovni prostor med gradbenim

objektom in steno gradbene jame, se IZVAJALCU prizna največ 0,5 m

širine. Kot širina delovnega prostora se smatra:

- pri neoprtih gradbenih jamah vodoravno merjena razdalja med nogo izkopanega pobočja in zunanjo stranjo opaža gradbene konstrukcije,

- pri oprtih gradbenih jamah svetla razdalja med opažem jame in

zunanjo stranjo opaža gradbene konstrukcije.

Če v projektu ni drugače določeno se pri izkopih za kanalske rove smatra za največjo potrebno širino gradbene jame kot potreben delovni prostor za cevne napeljave z več kot 40 cm zunanjega premera ali več kot 40 cm največje širine prereza:

- pri neoprtih gradb. jamah z nakloni izkopnih sten strmejših od 60° 70 cm

- pri neoprtih gradb. jamah z blažjim naklonom 40 cm

- pri oprtih gradb. jamah 70 cm

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 13/59



Datum: Marec 2014

Za cevi, katerih je zunanji premer manjši od 40 cm, mora biti svetla širina

izkopa za neopirane in za opirane gradbene jame večja za min. 40 cm, min.

skupna svetla širina pa mora biti:

- pri rovih do globine 2 m ne manj kot 60 cm

- pri rovih globine preko 2 m ne manj kot 80 cm

Kot svetla širina pri neoprtih rovih se računa širina v dnu, pri oprtih rovih pa

razmik opažev. Za obdelavo spojev cevi se na določenih mestih predvidijo

razširitve do največ 50 cm.

Zgoraj navedene minimalne širine ne veljajo za rove globine do 1,25 m.

Vse naklone brežin in ukrepe za začasno zaščito izkopanih brežin je

potrebno vzdrževati v stabilnih naklonih, upoštevaje dobo, v kateri bo moral

biti rov odprt. Pri tem je potrebno upoštevati vse sosednje objekte in vsa

dela, ki lahko ogrozijo stabilnost izkopa.

Varnost in vzdrževanje stabilnih naklonov v času izvajanja del je izključna odgovornost IZVAJALCA, razen, če je v projektu drugače določeno.

IZVAJALEC mora na vsa izkopna dela dobiti predhodno

soglasje

INŽENIRJA/NADZORNIKA.

V kolikor to zahteva INŽENIR/NADZORNIK, mora IZVAJALEC ob izvajanju

izkopa dokazati stabilnost zemljine

Izmere

Odstranitev prsti se meri v m3 raščenega materiala.

Izkop temeljev se meri v m3 za različne kategorije materialov, ki so podani

v Preglednici 1.1 .

Izkop gradbenih jam se meri za različne kategorije zemljin in kamnin na

različnih globinah v m3.

Za določitev globine izkopov je izhodiščni nivo povprečna kota terena in oboda izkopa.

Plačilo

Izkope se plača po ceni na enoto za m3. Ta cena na enoto vključuje

transport na začasno deponijo ali nasip na razdalji 1500 m od mesta izkopa.

Cena za enoto vključuje

- vse delo, opremo in materiale potrebne pri izkopu, nakladanje,

transport znotraj razdalje 1500 m od mesta izkopa, zvračanje in

manipuliranje na začasnem odlagališču,

- vse delo pri odlaganju in ureditvi trajnih in začasnih odlagališč,

- planiranje vseh izkopnih in prizadetih sosednjih površin,

- čiščenje terena po končanih delih in odvoz odvečnega materiala,

- vzdrževanje izvršenih del do končnega prevzema

- vse potrebno opiranje in opaženje brežin gradbene jame, rovov za temelje in kanale.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 14/59



Datum: Marec 2014

1.2.2.7 Transport izkopanega materiala

1.2.2.7.1 Splošno

Izkopani material primeren za zasipe in nasipe se mora transportirati do

mesta vgrajevanja v zasipe in nasipe, ki ga določi INŽENIR/NADZORNIK do 2

km daleč od mesta izkopa.

Material, neprimeren za vgradnjo v nasipe se odpelje na za to

pripravljeno odlagališče v razdalji do 2 km.

1.2.2.7.2 Izmere

Transport izkopanega materiala do nasipa oziroma deponije se meri v m3

v raščenem stanju.

Vse ovire, ki lahko nastopijo zaradi koordinacije del z drugimi gradbišči (npr.

zaradi prometa), mora IZVAJALEC upoštevati v ceni transporta in jih ne sme

dodatno zaračunavati.

1.2.2.7.3 Plačilo

Nakladanje in zvračanje izkopanega materiala na začasnih odlagališčih

mora biti vključeno v ceno na enoto za transport izkopanega materiala.

1.2.3 Priprava temeljnih tal

1.2.3.1 Opis dela

Dela obsegajo pripravo temeljnih tal na način, ki omogoča, da bodo

temeljna tla sposobna prevzeti obremenitev objekta brez škodljivih

posledic za objekt in njegovo funkcionalnost. Priprava temeljnih tal

vključuje:

- pripravo temeljnih tal za vgrajevanje nasipov, zasipov ali temeljenje gradbenih konstrukcij po izvedbi nasipavanja ali površinskega odriva humusa ali izkopa,

- grobo planiranje,

- zgoščevanje površinske plasti temeljnih tal (planuma) s komprimiranjem.

Kadar je potrebno slabo nosilna temeljna tla sanirati, to delo vključuje tudi:

- izboljšavo temeljnih tal s kemičnim stabiliziranjem,

- polaganjem ločilne filtrne polsti ali ojačitvene geotkanine,

- vgradnjo nadomestnega ojačitvenega sloja iz dobro nosilne zemljine.

1.2.3.2 Materiali

Planum temeljnih tal je možno urediti v zemljinah, ki ne vsebujejo

škodljivih primesi organskih ali drugih snovi, ki bi zaradi svoje volumske

nestabilnosti sčasoma spremenile mehansko fizikalne lastnosti temeljnih tal

Zemljine v temeljnih tleh morajo imeti tolikšno vlažnost, da jih je možno

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 15/59



Datum: Marec 2014

mehansko zgostiti do predpisane zgoščenosti in nosilnosti.

Če zemljine ne izkazujejo teh lastnosti, jih je potrebno izboljšati –

kemično stabilizirati ali nadomestiti. Za izboljšanje se lahko uporabijo veziva –

apno, cement ali elektrofiltrski pepel.

Karakteristike zemljin v temeljnih tleh je treba ugotoviti s predhodnimi

raziskavami, ki obsegajo naslednje določitve:

- naravno vlažnost,

- optimalno vlažnost in največjo gostoto po Proctorju,

- zrnavost,

- konsistenčne meje,

- vsebnost organskih in humusnih snovi.

Kadar preiskave pokažejo na kritične parametre, npr. zelo visoko plastičnost,

nizko prostorninsko maso itd. ki so lahko indikatorji volumensko nestabilnih

komponent, se opravijo dodatne preiskave in po potrebi sprejmejo dodatni

ukrepi za izboljšavo materialov v temeljnih tleh, vse po navodilu ali s

soglasjem INŽENIRJA/NADZORNIKA.

1.2.3.3 Izvedba

Planum temeljnih tal je potrebno po izvedenem izkopu ali odrivu humusa

grobo splanirati, tako da bo zagotovljeno čim boljše odvodnjavanje.

V primeru izboljševanja temeljnih tal je potrebno veziva razprostirati na

predhodno grobo splanirani planum v količinah in na način, da bo

zagotovljena s predhodnimi raziskavami določena potrebna količina veziva v

homogenem raznosu s točnostjo

1kg/m2. Razprostrto vezivo je potrebno umešati do potrebne globine, min

0,2 m

stabilizirane plasti, tako da bo zagotovljena homogena zmes naravne zemljine

in veziva. Izboljšava temeljnih tal z vezivi se lahko izvaja le v suhem

vremenu pri temperaturi nad 3°C.

Naravna ali izboljšana je potrebno po končanem planiranju in mešanju

mehansko zgostiti z ustreznimi valjarji. Vsa mesta, ki niso dostopna za

valjarje je potrebno zgostiti z drugimi sredstvi ali postopki za nabijanje in

zgoščevanje. Uporabnost zgoščevalnih sredstev mora biti predhodno

atestirana.

Če se po izvedbi planuma temeljnih tal in njegovem prevzemu takoj ne

nadaljuje z deli, je potrebno pred nadaljevanjem del ponovno preveriti

kakovost zgoščenosti in nosilnosti.

Pri izkopih za temelje v koherentnih zemljinah , se dno izkopa v debelini 30-50 cm izvede tik pred načrtovanim betoniranjem.

Z betoniranjem temeljev in temeljnih plošč se lahko prične šele potem,

ko je geotehnik z vpisom v gradbeni dnevnik potrdil prevzem temeljnih tal in

je INŽENIR/NADZORNIK dovolil nadaljevanje del.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 16/59



Datum: Marec 2014

1.2.4 Nasipi in brežine


To poglavje vsebuje zahteve, ki se morajo upoštevati pri strojnem

razprostiranju, močenju, mešanju, grobem planiranju in zgoščevanju

materialov v nasipih, zasipih in odlagališčih ter pri podpiranju brežin, ki

morajo zagotoviti trajno stabilnost brežin.

1.2.4.2 Materiali

Za materiale, ki so potrebni pri gradnji zasipov, se uporablja ustrezne

lahke in težke zemljine ter mehke in trde kamnine. V nasipe se ne

smejo vgrajevati organske zemljine, korenine, ruša ali drugi materiali, ki bi

zaradi biokemičnega s časom spremenili svoje mehansko fizikalne lastnosti.

Lahko se uporabljajo nekoherentne in koherentne zemljine katerih vlažnost je

takšna, da omogoča doseganje gostote in nosilnosti predpisane s projektom.

Zemljine :Uporabnost je treba ugotoviti s predhodnimi preizkusi značilnih

vzorcev zemljin iz izkopa, in sicer:

- vlažnost, optimalno vlažnost in največjo gostoto,


- vsebnost humoznih in organskih primesi.

Srednje in visoko plastične gline (z mejo židkosti WL 35 % in indeksom

plastičnosti lp 12%) ni dovoljeno vgrajevati v zaključne plasti, če te ne bodo kemično stabilizirane.

Presejna krivulja zrnavosti vezljivih zemljin za glinasti naboj mora biti v naslednjem območju:

premer zrn mejne vrednosti presekov

mm % m/m

0,002 40 do 70 0,02 50 do 90 0,09 85 o 100

Količnik prepustnosti za vodo za vezljive zemljine za glinasti naboj mora znašati

k 10-6 cm/s .

Vrsto in število preizkusov določi INŽENIR/NADZORNIK.

Kamnine :Uporabnost se ugotovi s predhodnimi preskusi značilnih vzorcev

kamnin

in sicer:

- zrnavost

- optimalno vlažnost in največjo gostoto

- vsebnost humoznih primesi .

Količnik neenakomernosti zrnavosti kamnitega materiala U = d60/d10 za

zasipe mora znašati najmanj 8 . Premer največjega zrna v kamnitem

materialu za nasipe, kline in posteljico ne sme biti večji od dveh tretjin

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 17/59



Datum: Marec 2014

debeline plasti.

Kamnine za nasipe, zasipe, kline in posteljico, ki niso odporne proti preperevanju je potrebno po vgraditvi primerno zaščititi proti vremenskim vplivom.

Veziva : Za izboljšanje in kemično stabiliziranje naravnih materialov v zasipih

se morajo uporabiti ustrezna veziva.

Za to mora biti s predhodnimi preskusi ugotovljena uporabnost vsakega

veziva, ki jo pogojuje:

- vrsta veziva,

- sposobnost vezanja (tlačna trdnost),

- finost mletja (specifična površina po Blaineu),

- pričetek in konec vezanja.

Vrsto in število preizkusov določi INŽENIR/NADZORNIK.

1.2.4.3 Izvedba

Priprava platoja za izvedbo nasipov: Pred vgrajevanjem nasipov, zasipov in

odlagališč mora biti urejen planum spodnje plasti in/ali vgrajen drenažni ali filterski sloj. Dno pri izkopu mora biti grobo splanirano, tako da je v danih terenskih razmerah zagotovljeno čimboljše odvodnjevanje.

Navoz materialov : Na ustrezno pripravljeno podlago se lahko začne

razprostiranje materialov, ki jih mora odobriti INŽENIR/NADZORNIK.

Materiali in veziva morajo biti enakomerno razprostrti po plasteh, katerih

debelina ne sme biti večja od 0.5 m, v kolikor ni to v PROJEKTU ali zahtevi

INŽENIRJA/NADZORNIKA drugače določeno.

Nasip se mora izvesti sistematično v slojih.

Nasip nad občutljivimi objekti je lahko izveden le ročno ali z valjarji na način

kot ga določi INŽENIR/NADZORNIK.

Po končanem razgrinjanju in planiranju mora biti izvedeno zgoščevanje v

polni širini plasti z valjarji z gladkimi in/ali pnevmatičnimi kolesi. Sredstva in

postopke za zgoščevanje določi INŽENIR/NADZORNIK.

Nosilnost plasti nasipa mora ustrezati zahtevanim vrednostim v PROJEKTU.

1.2.4.4 Kakovost izvedbe

Zgoščenost vsake plasti zasipa mora IZVAJALEC preverjati z rezultati

predhodnih in tekočih preskusov ter jih potrditi s kontrolnimi preizkusi.

Preskuse mora odobriti INŽENIR/NADZORNIK.

Zgoščenost teh plasti mora ustrezati zahtevam, ki so podane v projektu. Merilna

mesta določi INŽENIR/NADZORNIK.

Nosilnost materialov vgrajenih v zasipe mora IZVAJALEC dokazati z

rezultati tekočih preskusov nosilnosti. INŽENIR/NADZORNIK mora odobriti

obseg minimalnih tekočih preskusov.

Nasipi iz gramoznega materiala, (tamponi) kot podlaga pod temelji in pod

talno ploščo objekta morajo biti mehansko utrjeni-komprimirani do predpisane stopnje, 98% SPP (nosilnost planuma do Ev2 =60 MPa, nosilna nevezana

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 18/59



Datum: Marec 2014

plast Ev2=100 MPa), kar se potrdi z meritvami komprimacije pod nadzorom geomehanika in izkaže v končnem poročilu o kvaliteti izvedbe tamponov.

Posedki ne smejo presegati 0,5 cm.

1.2.4.5 Izmere

Zasip se meri v m3 vgrajenega materiala.

1.2.4.6 Plačilo

Plačilo zasipa se izvede po ceni za m3. Cena na enoto mora vključevati

nakladanje, transport, zvračanje in vgrajevanje vseh potrebnih materialov, če

ni v PROJEKTU predpisano drugače.

1.2.5 Ureditev in erozijska zaščita brežin


Izdelava skalometnih oblog vsebuje:

- izravnavo in pripravo podlage,

- izkope za peto obloge,

- odvoz odvečne zemljine in kamenine, - dobavo in vgraditev vseh potrebnih materialov za popolno izvedbo del

(kamnometna zaščita, filter),

- Izdelava skalometnih oblog vsebuje vključuje tudi druga dela, ki jih določi INŽENIR.

1.2.5.2 Materiali

Za erozijsko zaščito površin brežin se uporabi vegetacijske zaščite (humus,

nastil, zatravitev)

Za izdelavo skalometne obloge se uporablja lomljeni kamen.

1.2.5.3 Kakovost materialov

Kakovost materialov mora ustrezati zahtevam za te materiale. Če ni

ustreznih normativov, standardov in/ali navodil proizvajalcev, določi oziroma

poda oceno INŽENIR.

Kamen za skalomet mora biti zdrav in vremensko obstojen. Uporablja se neobdelan kamen debeline do 75 cm po brežini, v peti brežine pa kamen debeline od 1,0 do 1,50 m. Uporablja se lomljen, oglat, ostrorobi neobdelan kamen, pri katerem najmanjša dimenzija posameznega kamna ne sme biti manjša kot 1/2 največje (kamen ne sme biti ploščat ali podolgovat). Uporabi kamna z gladko površino ali zaobljenega kamna se je potrebno izogibati, oz.

ga je možno uporabljati pri naklonih manjših od 1:3. Prostorninska masa kamna ne sme biti manjša od 2,5 t/m3.

Granulometrična sestava materiala za skalomet je določena v PROJEKTU. Različne frakcije kamna morajo biti v osnovnem materialu enakomerno razporejene. Delež odkruškov in kamnov manjših od 10% specificirane dimenzije kamna ne sme presegati 10% mase posameznega tovora dostavljenega na delovišče.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 19/59



Datum: Marec 2014

IZVAJALEC bo INŽENIRJU/NADZORNIKU dostavil po dva vzorčna kamna od vsake frakcije.

predpisane v projektu kot referenčne vzorce za primerjavo na gradbišču. Ena

serija vzorcev bo odvzeta v nahajališču in ena na gradbišču (lahko iz

že izvedene obloge). Kontrola gradacije materiala dobavljenega na gradbišče

se izvaja vizualno pred vgraditvijo. Na zahtevo INŽENIRJA/NADZORNIKA se

izvede tudi izmera posameznih kamnov naključno izbranega vzorca, lahko iz

že izvedene obloge. Če se stališči INŽENIRJA/NADZORNIKA in IZVAJALCA o

primernosti granulometrične sestave razhajata se izvede razkladanje tovora

dveh naključno izbranih tovornjakov ter preverba granulometrične sestave.

Opremo, prostor in delovno silo za izvedbo meritev zagotovi IZVAJALEC brez

plačila.

Kot pomoč pri pripravi mešanice kamna ustrezne gradacije in za kontrolo se za vizualno primerjavo na zahtevo INŽENIRJA pripravi vzorec mase 5-10 t. Vzorec se pripravi iz ročno izmerjenih, tehtanih in nato premešanih kamnov

natanko v skladu z granulacijo predpisano v PROJEKTU. En vzorec se pripravi v nahajališču, en ali več vzorcev se pripravi na gradbišču. Vzorci na gradbišču so lahko del končne obloge. Vzorce pripravi IZVAJALEC brez plačila.

IZVAJALEC mora dostaviti INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev podatke o nahajališčih materiala,

ki morajo vsebovati tudi podatke o vrsti hribine ter tehnološki elaborat načina

pridobivanja in priprave materiala za vgraditev najmanj 30 dni pred začetkom

vgrajevanja. V primeru, da material ne ustreza ima INŽENIR pravico zahtevati

spremembo nahajališča.

Vzorec, Pregled, granulometrična sestava

1.2.5.4 Izvedba

IZVAJALEC mora v tehnološkem elaboratu detajlno prikazati način

izvedbe ter vzdrževanja in nege erozijske zaščite brežin do prevzema.

Vegetacijsko zaščito je potrebno izvesti tako, da bodo zaščitene površine

optimalno obraščene glede na zahtevano kakovost in pogoje.

Vegetacijsko zaščito je potrebno do prevzema negovati. Potreba, vrsta,

obseg in čas storitev so odvisni predvsem od časa ureditve, tipa trate in

rastiščnih razmer. Trata potrebuje za kaljenje in po kaljenju zadostno vlago

tal, da bi se lahko nadalje razvijala. Če je potrebno oroševati, je potrebno

uskladiti intervale in količine s stanjem kaljenja in rasti. Vodo je treba škropiti

v čim drobnejših kapljicah. Trato je potrebno do prevzema najmanj

enkrat kositi. Po prvi košnji je potrebno enakomerno gnojiti s 5 g/m2

dušika (čisti N). V zvezi z enakomernostjo rasti in kritjem tal se po potrebi

izvajajo tudi drugačni negovalni posegi.

Stanje za prevzem trate je doseženo, če tvorijo posevki trate čim

enakomernejši sestoj v rasti in porazdelitvi, ki v pokošenem stanju kaže

približno 75% projektiranega pokrivanja tal iz rastlin zahtevane travne

mešanice. Zadnja košnja pred prevzemom ne sme biti starejša od enega

tedna. Na trati ob prevzemu ne sme biti erozijskih poškodb.

IZVAJALEC mora oskrbovati vegetacijsko zaščito do prevzema, vendar ne manj kot 1 leto. V to oskrbo sodijo dopolnilno sejanje, močenje in gnojenje ter

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 20/59



Datum: Marec 2014

sanacija splazelih in erodiranih površin.

Površinska voda zlivnega zaledja mora biti kontrolirano odvedena.

Robovi vkopanih pobočij in pete nasipov morajo biti zaokroženi z radijem 3,0 m.

S podlage je pred vgraditvijo zaščitne obloge potrebno odstraniti vso

vegetacijo, štore, material organskega porekla, odpadni material ter izravnati

površino v projektiranem naklonu. Slabo nosilna tla se odstranijo do globine,

ki jo določi INŽENIR/NADZORNIK ter nadomestijo z nosilnim materialom. Po

izravnavi se površina kompaktira.

Zaščita brežine s kamnom se izvede tako, da je kamen zložen v profilu nasipa,

kot je določen s projektom. Vsak kamen mora imeti zanesljivo ležišče in biti zaklinjen tako, da ne more priti do rušenja pobočja zaradi nestabilnosti posameznih kamnov ali drugih razlogov. Noga skalometa mora biti trdno vgrajena in izvedena na tak način, da ne more priti do porušitve kamnite obloge oz. pobočij zaradi atmosferskih vplivov ali zaradi drugih škodljivih pojavov.

Razkladanje s transportnega sredstva mora biti izvedeno tako, da ne

pride do segregacije materiala. Kipanje po pobočju ali v korito ni dovoljeno,

ali uporaba drugih metod pri katerih lahko pride do segregacije materiala ni

dovoljeno. Kamni se pri polaganju na filterno podlago lahko vgrajujejo z

maksimalne višine 1,0 m.

Skalomet se vgrajuje v celotni debelini specificirani v PROJEKTU, t.j. v eni plasti v eni operaciji s čim manj naknadnega premikanja kamnov, da se ne

p oškoduje podlaga.

Skalomet se lahko vgrajuje ročno ali strojno.

Večji kamni morajo biti enakomerno razporejeni po površini in medsebojno

trdno povezani z manjšimi kamni s katerim je zapolnjen vmesni prostor tako,

da je skalomet homogen. V oblogi ne smejo nastati žepi drobnega

materiala, ki bi zmanjšali stabilnost in trdnost obloge če ga voda izpere.

Material mora biti razporejen enakomerno tako, da ne nastanejo večje

koncentracije večjih ali manjših frakcij.

Površina obloge se poravna tako, da kamni ne štrlijo iz obloge. Prevelike kamne je potrebno odstraniti. Po potrebi se izvede ročno ali strojno zapolnjevanje preostalih praznih prostorov med kamni ali naknadno premikanje posameznih kamnov tako, da je površina skalometa čimbolj ravna in enakomerna.

Nestabilni kamni se ročno zaklinijo tako, da jih vodni tok ali valovanje ne more premikati. Možno je tudi dodatno fiksiranje posameznih kamnov z betonom vendar tako, da je skalomet propusten za vodo. Beton mora biti takšne konsistence, da pri vgrajevanju ne pride v stik s filtrom.

Površino je možno poravnati tudi z jekleno ploščo, pri čem se ne sme poškodovati filter.

Uporabo jeklene plošče odobri INŽENIR/NADZORNIK na osnovi poskusa na manjši površini skalometa. Skalomet na poskusnem polju se odstrani in preveri stanje filtra ter stopnja poškodovanosti kamna.

Skalometna zaščita se lahko polaga istočasno z izvedbo nasipa s tolikim zamikom, ki omogoča kvalitetno izvedbo tako skalometa kot nasipa, pri čem je potrebno onemogočiti mešanje materialov.

1.2.5.5 Kakovost izvedbe

Izvedena dela pri humusiranju in zatravitvi se kontrolira z vizuelnim

pregledom, merjenjem površin in debelin dejansko izvedenega humusnega sloja.

Izvedena dela se kontrolira z vizualnim pregledom, kontrolo

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 21/59



Datum: Marec 2014

medsebojne zaklinjenosti kamnov v oblogi, merjenjem površin in debelin

dejansko izvedenih elementov zaščitne obloge.

Odstopanja od projektirane površine so dopustna v mejah vidne točnosti

med posameznimi gradbenimi profili po projektu.

INŽENIR lahko v rednih intervalih zahteva odvzem vzorcev že vgrajene

skalometne zaščite in preverbo granulometrične sestave. Stroške odvzema

vzorcev, meritve ter ponovne vgraditve krije IZVAJALEC.

1.2.5.6 Izmere

Vegetacijska kot tudi druge zaščite površin brežin se merijo v m2 za vsako vrsto zaščite posebej.

Izvedba skalometne obloge se meri v m3 vgrajenega materiala.

Prostornina se računa iz površine izvedene obloge merjene vzporedno s

površino obloge in debeline merjene pravokotno na površino.

1.2.5.7 Plačilo

Plačilo za izvedbo zaščite se izvede po ceni za kvadratni meter za vsako

vrsto zaščite posebej.

Cena na enoto mora vključevati vse storitve, ki so potrebne za popolno

izdelavo zaščite ter vzdrževanje in nego do prevzema v skladu s TP.

1.3 Betonska dela

1.3.1 Opis del in splošne določbe

Za proizvodnjo betonov je obvezna uporaba produktnega standarda: SIST EN

206-1 in veljavnih standardih za vse posebne zahteve (zmrzlinska odpornost, vodotesnost in drugo).

Betonska dela, ki se obravnavajo v teh tehničnih zahtevah, obsegajo

manipulacijo in vgraditev svežega betona ter vsa dela za zaščito in negovanje

strjujočih betonov do starosti, ki je predpisana s PROJEKTOM.

Betonska dela: dobava, skladiščenje, priprava vseh osnovnih materialov za beton, proizvodna oprema, proizvodnja, transportna oprema in transport se v teh tehničnih zahtevah ne obravnavajo, ker morajo biti obravnavana že v okviru certificirane proizvodnje.

Te tehnične zahteve obravnavajo vse vrste betonov in potrebno opremo ter tehnološke postopke za vgradnjo na način, v izmerah in kakovosti, kot je to določeno s PROJEKTOM.

Betonska dela se, če s PROJEKTOM ni drugače določeno, izvajajo v času,

ko ni padavin in znaša temperatura zraka v okolici +5 do +300C.

Po uporabi osnovnih materialov ločimo naslednje glavne vrste betonov:

- klasične goste betone (normalno težke betona),

- nearmirane betone,

- armirane betone,

- mikroarmirane betone,

- posebne betone (s polimerom modificirane, polimerne, nabrekajoče,

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 22/59



Datum: Marec 2014

brizgane, prepaktne, obrabne, podvodne).

Po preteku časa od zamešanja do vgraditve v objektu ločimo:

gradbiščni beton (pripravljen v betonskem obratu v bližini gradbišča in

vgrajen na objektu do 30 minut po zamešanju v betonskem obratu),

transportni beton (beton, ki se na objektu vgrajuje kasneje kot 30 minut

po zamešanju v betonskem obratu),

V posebnih pogojih eksploatacije morajo biti vgrajeni betoni v odvisnosti od

zahtev PROJEKTA:

vodoodporni,

površinsko odporni proti zmrzovanju/tajanju ob prisotnosti soli za tajanje,

odporni proti dinamičnim obremenitvam,

odporni proti agresivnim kemičnim vplivom okolja.

Za določila določenih betonskih del in vrednotenje ter ocenjevanje

dosežene kakovosti vgrajenega betona se uporablja standard Evrokod 2 (EC2)

1.3.2 Betonski obrat in oprema za transport in manipulacijo betonov

1.3.2.1 Splošno

Kriteriji za opremljenost in obratovanje betonskega obrata, kriteriji za

določanje kapacitete betonarne, tekoča kontrola proizvodnje in osnovni materiali

ter njihova kakovost se morajo obravnavati v okviru certificirane

proizvodnje in se zato v teh tehničnih zahtevah ne obravnavajo.

PROIZVAJALEC betona mora skladno z zahtevano dinamiko napredovanja del

za ves čas trajanja gradnje zagotoviti ustrezne kapacitete proizvodnje, s

PROJEKTOM in določili teh tehničnih zahtev, zahtevane kakovosti betonov.

INŽENIR/NADZORNIK lahko prepove proizvodnjo betona na betonskem obratu

pri katerem je ugotovil, da v roku, ki je bil vpisan v gradbeni dnevnik,

ugotovljena napaka ni bila odpravljena.

Vsi uporabljeni osnovni materiali morajo ustrezati zahtevam po kakovosti in preskušani po metodah, ki so določene z veljavnimi predpisi in standardi, prav

tako morajo ustrezati zahtevam PROJEKTA in tehničnim zahtevam, oziroma s preskusi v okviru tekoče kontrole proizvodnje betonov mora PROIZVAJALEC tekoče dokazovati, da se med gradnjo uporabljajo isti osnovni materiali in da je njihova kakovost enaka kakovosti, ki je bila ugotovljena v okviru začetnih tipskih (predhodnih) preskusih.

1.3.2.2 Polimeri

Uporabo polimerov v betonih odobri INŽENIR/NADZORNIK, v kolikor

niso predvideni že s projektom betona in uporabljeni pri tipskih začetnih

preskusih.

Za polimerne ali polimerno modificirane in impregnirane betone se

lahko uporabljajo različne vrste polimerov in sicer:

- kot dodatek za izboljšanje določenih lastnosti betona,

- kot osnovni vezivni material za beton,

- kot impregnacijsko sredstvo površine betona.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 23/59



Datum: Marec 2014

Pred uporabo polimerov v betonu mora PROIZVAJALEC ali IZVAJALEC

dostaviti dokazila o doseženih namenskih efektih dodajanja polimerov ali

ustrezne reference, ki jih potrdi INŽENIR/NADZORNIK.

Pri uporabi polimerov je potrebno obvezno upoštevati navodila proizvajalca.

1.3.2.3 Zaščitna sredstva

Uporabo zaščitnih sredstev odobri INŽENIR/NADZORNIK, v kolikor niso

predvidena že s projektom betona.

Za nego betona se lahko uporabljajo oprševalna sredstva, ki zmanjšujejo izhlapevanje vode.

V zaprtih prostorih se uporabljajo le ognje oziroma eksplozivno varna zaščitna sredstva.

Pri uporabi zaščitnih sredstev je potrebno obvezno upoštevati navodila proizvajalca.

1.3.3 Sestave betonov in pogoji uporabe

1.3.3.1 Splošne določbe

Pri sestavah betonov se morajo upoštevati določila tehničnih zahtev in

standardov SIST EN 206-1

PROIZVAJALEC mora z začetnimi (predhodnimi) preskusi dokazati vse

zahtevane lastnosti betonov, pri čemer so še posebej pomembni masivni

betoni ne glede na vrsto uporabljenega veziva oziroma dodatkov.

Sestave betonov in pogoji uporabe (vgradnje) morajo biti določeni s

projektom betona, ki ga potrjuje INŽENIR/NADZORNIK.

Konsistenčne stopnje betona so pri vseh vrstah betona definirane v točki

4.2.1 v SIST EN 206-1. V okviru tekoče in naročnikove kontrole se

uporablja preskus poseda stožca, za katerega stopnje so podane v preglednici

3 v točki 4.2.1 v SIST EN 206-1. Maksimalne oziroma minimalne vrednosti ne

smejo biti prekoračene. V primeru prekoračitev se takšne šarže betonov na

gradbišču zavrnejo.

Če sestavo betona določi INŽENIR/NADZORNIK, mora svoje morebitne ugovore PROIZVAJALEC ali IZVAJALEC pismeno podati pravočasno, sicer je sam

odgovoren za doseganje zahtevane kakovosti.

1.3.3.2 Običajni konstrukcijski beton

Za vse običajne konstrukcijske betone veljajo določila tehničnih zahtev v

kolikor ni v PROJEKTU drugače določeno.

Osnovni kriteriji teh betonov so:

- TLAČNA TRDNOST: najmanjši razred je C 25/30 – pri starosti betona 28 dni,

INŽENIR/NADZORNIK lahko od PROIZVAJALCA ali IZVAJALCA zahteva

tudi spremembo v PROJEKTU določenih lastnosti betona za posamezne

konstrukcijske elemente ali sklope, pri čemer pa ima PROIZVAJALEC ali

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 24/59



Datum: Marec 2014

IZVAJALEC pravico zahtevati ponovno preverbo cene, ki nastane zaradi takšne

spremembe.

V primeru, da pri tem pride do povečanja cene za enoto, ima

INŽENIR/NADZORNIK pravico od PROIZVAJALCA ali IZVAJALCA zahtevati podrobno analizo cene.

Pri vidnih betonih mora IZVAJALEC v celoti upoštevati navodila v

PROJEKTU oziroma projektu betona.

IZVAJALEC lahko na osnovi svojih izkušenj ali referenc pismeno

predlaga dopolnitve oziroma spremembe PROJEKTA ali projekta betona.

Brez pismene potrditve INŽENIRJA/NADZORNIKA PROIZVAJALEC in IZVAJALEC ne smeta spreminjati sestave ali pogojev uporabe teh betonov kot so določeni v PROJEKTU ali v projektu betona.

1.3.3.3 Transportni betoni

PROIZVAJALEC je dolžan omogočiti izvajanje kontrolnih preskusov na

mestu priprave teh betonov v vsakem terminu, ki ga po lastni presoji določi

INŽENIR/NADZORNIK.

INŽENIR/NADZORNIK o času izvajanja teh preskusov ni dolžan PROIZVAJALCA obvestiti vnaprej.

INŽENIR/NADZORNIK lahko v primeru transportov daljših od 60 minut

zahteva od PROIZVAJALCA predhodni dokaz kakovosti sveže betonske

mešanice, v trenutku prihoda betona na gradbišče.

1.3.4 Izvedba betonskih del

1.3.4.1 Projekt betona

Najmanj tri dni pred začetkom betoniranja posameznih delov ali sklopov

objekta mora IZVAJALEC predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU projekt betona

v katerem so določene:

količine in sestave betonskih mešanic, ki se bodo uporabljale na delu ali

sklopu objekta;

kakovostne zahteve za dosego PROJEKTIRANIH lastnosti betona;

načrt betoniranja, organizacijo in opremo za proizvodnjo, manipulacijo

in vgrajevanje;

način negovanja betona;

program tekočih preskusov in način jemanja vzorcev za preskuse;

način opaževanja in razopaževanja, odranja in montaže prefabriciranih

elementov v kolikor ni to določeno že v PROJEKTU;

odgovorna oseba IZVAJALCA za izvedbo betoniranja.

Projekt betona mora potrditi INŽENIR/NADZORNIK pred začetkom betoniranja.

Vsa betoniranja, ki se izvajajo brez predhodno pripravljenega projekta betona mora odobriti INŽENIR/NADZORNIK z vpisom v gradbeni dnevnik.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 25/59



Datum: Marec 2014

1.3.4.2 Priprava betona

Vsi betoni za gradnjo MHE se morajo proizvajati na betonskem obratu, ki

ima urejeno certificirano proizvodnjo.

1.3.4.3 Transport in manipulacija svežega betona

Transporti in manipulacija svežega betona pred vgradnjo mora biti izvedena

tako, da ne pride do razmešanja, izsuševanja, zmočenja, prevelike ohladitve

ali segrevanja in spremembe konsistence.

Pri uporabi vmesnih prekladalnih silosov je potrebno s preskusom določiti časovno omejitev za "čakanje" tega betona v mirujočem stanju, kar mora biti navedeno v projektu betona.

Pri vseh oblikah manipulacije je potrebno preprečiti razmešanje betona.

Višina prostega padanja betona se mora za posamezne vrste betona ustrezno

omejiti in v ta namen opremiti betonski obrat oziroma gradbišče s primernimi

padnimi cevmi, drsnimi žlebovi ali transportnimi trakovi.

Padajoči beton ne sme prosto naletavati na armaturo.

Zaradi segregacije razmešan beton ni dovoljeno vgraditi.

Beton, ki se mu je zaradi predolge manipulacije ali transporta vgradljivost

tako spremenila, da ga z obstoječo gradbiščno opremo ni mogoče več

kakovostno vgraditi, se zavrne.

Naknadno popravljanje konsistence betona ni dovoljeno, razen v primeru, ko je to predvideno v projektu betona, ki ga potrdi INŽENIR/NADZORNIK.

Betone, ki se pri transportu lahko razmešajo je dovoljeno transportirati

le s posebnimi transportnimi avtomešalniki.

1.3.4.4 Vnašanje betona v opaž in vgrajevanje

IZVAJALEC je dolžan pred vsakim betoniranjem predložiti

INŽENIRJU/NADZORNIKU plan betoniranja z vsemi podatki o sestavi in načinu

uporabe betona ter tekoče kontrole vključno z navedbo odgovorne osebe

IZVAJALCA, ki bo vodila betoniranje.

Betoniranje se lahko prične, ko INŽENIR/NADZORNIK potrdi plan betoniranja

in prevzame armaturo ter podlago ali opaže.

Beton se vnaša v približno vodoravnih slojih tako, da se le ti ne razmešajo in da

je med vibriranjem naslednjega sloja še možno revibriranje (dodatno

zgoščevanje) prejšnjega sloja. Debelina slojev ne sme presegati 60 cm.

Kdaj lahko pristopimo k dodatnemu zgoščanju je odvisno od številnih činiteljev, kot so na primer: sestava betona, temperatura zraka in betona, vrsta uporabljenih naprav za zgoščanje, velikost konstrukcijskega elementa. Optimalni

čas se ugotovi eksperimentalno na licu mesta med vgrajevanjem, ob upoštevanju rezultatov meritev v okviru začetnih preskusov. Vsekakor pa je »prehitro« dodatno zgoščevanje boljše od aplikacije samo primarnega zgoščevanja, ki ne prepreči naknadnega posedanja betona.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 26/59



Datum: Marec 2014

Pri vnašanju beton ne sme prosto padati z višine večje kot 1 m, razen če

je to določeno s projektom betona, ki ga potrdi INŽENIR/NADZORNIK.

Zgoščevanje svežega betona se, v kolikor ni to s projektom betona, ki ga je

potrdil INŽENIR/NADZORNIK, drugače določeno, izvaja z uporabo ustreznih

vibratorjev (pervibratorji, opažni vibratorji, vibracijske letve, planvibratorji).

Posebej pri vibriranju betonov litih in tekočih konsistenc (predvsem črpni betoni) je potrebno pri vibriranju s pervibratorji zahtevati:

- hitro potopitev vibratorja v predhodni sloj;

- zadostno zadrževanje v najgloblji poziciji;

- počasno dvigovanje (izvlečenje);

- medsebojni razmik mest potopitve je takšen, da se vplivna območja prekrivajo;

- čas vibriranja, ki ustreza prenehanju izhajanja večjih zračnih mehurčkov.

Razgrinjanje betona z vibratorji ni dovoljeno.

Vodo, ki bi se med vibriranjem izločila na površini je potrebno pred

vnašanjem naslednjega sloja betona odstraniti.

1.3.4.5 Delovni stiki

Delovni stiki so lahko predvideni v PROJEKTU, lahko pa nastanejo

nepredvideno, če zaradi zastojev ali drugih razlogov določena površina

betona ni več primerna za obdelavo stika z revibriranjem (dodatnim

zgoščevanjem).

Število predvidenih delovnih stikov je praviloma zmanjšano na minimalno

možno mero.

Površine delovnih stikov morajo biti pred nadaljevanjem betoniranja

očiščene cementne srajčke, ohrapavljene, očiščene in navlažene oziroma

ustrezno obdelane s kontaktnimi premazi ali maltami oziroma betoni.

Delovni stik, ki je pripravljen za nadaljnje betoniranje, mora pred

betoniranjem

prevzeti INŽENIR/NADZORNIK z vpisom v gradbeni dnevnik.

Pri PROJEKTIRANIH delovnih stikih se uporabljajo tesnilni trakovi

izdelani iz umetnih snovi, gume ali pločevine. Za izbor tesnilnih trakov je

potrebno upoštevati Dmax zrn agregata v betonu.

Pritrditev tesnilnih trakov mora biti izvedena tako, da se med betoniranjem njihova s PROJEKTOM določena lega ne spremeni.

V področju tesnilnih trakov nastopajo zarezne napetosti, ki jih je treba z armiranjem (ali mikroarmiranjem) ustrezno premostiti.

Namestitev in pritrjevanje tesnilnih trakov potrjuje pred

betoniranjem INŽENIR/NADZORNIK z vpisom v gradbeni dnevnik.

1.3.4.6 Betoniranje v posebnih pogojih

V primeru dežja se betoniranje praviloma ne izvaja, razen v posebnih primerih,

ko mora INŽENIR/NADZORNIK po preverbi zaščitnih ukrepov, ki jih je

izvršil IZVAJALEC, odobriti takšno betoniranje z vpisom v gradbeni dnevnik.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 27/59



Datum: Marec 2014

Če dež preseneti sredi poteka betoniranja je potrebno še nevgrajeni beton v transportnih in manipulacijskih sredstvih zaščititi pred razmočenjem.

Že vnešeni beton se mora čim hitreje zgostiti in zaščititi njegovo površino pred izpiranjem.

Morebitno vodo, ki bi se nabrala na površini betona ali v opažu je potrebno pred nadaljevanjem betoniranja odstraniti.

Pri močnem sončnem sevanju in suhem vetru mora biti beton zaščiten

med transportom, manipulacijo in po dokončani vgradnji tako, da je preprečeno

izsuševanje.

Pri temperaturah preko +300C mora biti beton vgrajen in zaključno obdelan

pred pretekom 30 minut od zaključka transportne manipulacije.

Maksimalna dovoljena temperatura betona pri vgrajevanju je + 250C.

Pri betoniranju pozimi mora IZVAJALEC zagotoviti temperaturo svežega

betona najmanj +70C, izjemoma, s posebnim pisnim dovoljenjem

INŽENIRJA/NADZORNIKA pa + 50C.

Vgrajeni beton (predvsem proste površine) se ne sme ohladiti pod + 50C do

časa, da doseže tlačno trdnost najmanj 7,5 N/mm2.

Prav tako mora IZVAJALEC zagotoviti temperaturo podlage (temeljna tla ali

star beton oziroma masivni opaži) najmanj + 50C v globino do 10 cm globoko.

V primeru nevarnosti nastajanja razpok zaradi prevelikih temperaturnih

gradientov lahko INŽENIR/NADZORNIK zahteva od IZVAJALCA izvedbo

dokaznega betoniranja karakterističnega bloka z meritvami notranjih temperatur

in glede na ugotovljene rezultate meritev zahteva spremembo velikosti blokov ali

tehnologije oziroma sestave betona.

Uporaba vlaken v veliki meri zmanjša nevarnost širjenja temperaturnih razpok.

1.3.4.7 Poročilo o betoniranju

IZVAJALEC je dolžan dnevno za vsak odsek betoniranja izdelati poročilo o poteku

betoniranja.

Takšno poročilo vsebuje najmanj naslednje:

- označbo odseka in čas betoniranja;

- prevzem opaža, armature in vrste zaščitnih ukrepov;

- sestavo (šifro) betona in vgrajeno količino;

- temperaturo betona in okolice;

- morebitne odmike od projekta betona;

- posebne dogodke.

INŽENIR/NADZORNIK lahko za betone zahteva tudi podrobnejše poročilo o poteku betoniranja.

1.3.5 Zaščitni ukrepi in nega betona

IZVAJALEC je dolžan zaščitne ukrepe in nego betona detajlno opredeliti v

projektu betona.

Vsaka površina betona se mora najmanj 3 dni po zaključku betoniranja ščititi

pred izsuševanjem z vlaženjem, opršilnimi zaščitnimi sredstvi (filmi) ali s

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 28/59



Datum: Marec 2014

prekritjem s folijami.

INŽENIR/NADZORNIK lahko po svoji presoji v odvisnosti od sestave betonov in vremenskih pogojev zahteva podaljšanje zaščitnih ukrepov do starosti betona največ 14 dni.

Način nege delovnih stikov ne sme vplivati na kasnejšo sprijemljivost z

novim betonom. Zato se opršilna sredstva v ta namen praviloma ne uporabljajo.

IZVAJALEC je v primeru uporabe teh sredstev dolžan pred nadaljevanjem

betoniranja zaščitni film odstraniti (voda pod visokim pritiskom ali podobne

metode).

Pri izvedbi betonskih konstrukcij, zlasti masivnih betonov je Izvajalec dolžan predvideti in izvajati vse ukrepe za zadostitev zahtevam tehničnih zahtev v zvezi s temperaturami sveže betonske mešanice (hlajenje agregata in vode v poletnem, ogrevanje v zimskem času) in hidratacijskimi temperaturami vgrajenega betona (hlajenje oz. ogrevanje konstrukcij).

1.3.6 Kakovost in kontrola kakovosti izvedbe

1.3.6.1 Splošne določbe

IZVAJALEC je pred vsakim betoniranjem dolžan predložiti

INŽENIRJU/NADZORNIKU projekt betona z vsemi zahtevanimi podatki po

PROJEKTU in tehničnih zahtevah, ki ga mora INŽENIR/NADZORNIK potrditi.

Pred pričetkom proizvodnje betona mora IZVAJALEC preveriti stanje betonskega obrata in sredstev za transport ter manipulacijo skladno s tehničnimi zahtevami.

Najmanj 15 dni pred pričetkom uporabe vsake nove sestave ali vrste betona

je PROIZVAJALEC ali IZVAJALEC dolžan INŽENIRJU/NADZORNIKU predložiti

predhodno laboratorijsko sestavo betona, ki mora vsebovati najmanj:

- vrsto in količino posameznih frakcij kamenega agregata (v kg/m3);

- vrsto in količino cementa (v kg/m3);

- količino vode (v l/m3);

- vrste in količine kemijskih ter mineralnih dodatkov (v kg/m3);

- zahtevane značilnosti svežega betona (vodocementno razmerje, konsistenco, vsebnost zraka);

- zahtevane značilnosti strjenega betona s PROJEKTOM ali po posebnih zahtevah INŽENIRJA/NADZORNIKA;

- dokazila o izvoru in kakovosti osnovnih materialov.

INŽENIR/NADZORNIK mora pred uporabo vsako takšno sestavo betona

odobriti na osnovi rezultatov dokaznega preskusa ali rezultatov (začetnih)

predhodnih preskusov betonov.

V projektu betona določen odgovorni vodja betoniranja je dolžan preverjati:

- dobavo, manipulacijo in vgrajevanje betona;

- stanje podlage in opažev ter položaj armature;

- sestavo in lastnosti sveže betonske mešanice ter v primerih dvomov zahtevati izvedbo dodatnih preskusov lastnosti svežega betona;

- izvajanje predvidenih zaščitnih ukrepov in zahtevati dodatne ukrepe v primerih nenadnih vremenskih sprememb.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 29/59



Datum: Marec 2014

1.3.6.2 Merila za ocenjevanje dosežene kakovosti

Splošne določbe

Za ocenjevanje dosežene kakovosti veljajo določila tehničnih zahtev v kolikor ni s PROJEKTOM drugače določeno.

V primerih uporabe posebnih vrst betonov morajo biti merila za

ocenjevanje dosežene kakovosti določena v PROJEKTU ali pa jih ob potrditvi

projekta betona predhodno določi INŽENIR/NADZORNIK.

V primerih dvomov o doseženi kakovosti ima INŽENIR/NADZORNIK

pravico zahtevati naknadno ugotavljanje kakovosti z odvzemom vzorcev in

meritvami na objektu. V kolikor doseženi rezultati potrdijo ustrezno kakovost

mora INŽENIR/NADZORNIK IZVAJALCU priznati stroške izvedbe teh preskusov.

Kriteriji za statistično ocenjevanje kakovosti

Dosežena kakovost je statistično določena z ugotovljeno srednjo

vrednostjo kolektiva rezultatov, ki ji odštejemo dejansko vrednost

standardnega odklona istega kolektiva rezultatov.

Ekstremne vrednosti rezultatov posameznih meritev iz ocenjevanega

kolektiva rezultatov ne smejo biti izven območja srednje vrednosti, zmanjšane

(povečane) za dvakratno vrednost dejanskega standardnega odklona

ugotovljenega na istem kolektivu rezultatov.

Izjemoma je dovoljeno odstopanje od določil prve in druge alineje v primerih,

ko minimalne (maksimalne) vrednosti rezultatov posameznih meritev presegajo

PROJEKTIRANE ali s tehničnimi zahtevami določene zahteve po kakovosti.

Za statistično ocenjevanje kakovosti, pri katerem je število obdelanih rezultatov (n) manjše od 30 veljajo določila SIST EN 206-1.

1.3.6.3 Pogostost izvajanja tekočih preskusov kakovosti in oblika vzorcev za preskuse

Pogostost

IZVAJALEC je dolžan, v okviru lastne tekoče kontrole kakovosti,

preverjati kakovost s tekočimi preskusi kakovosti betona na gradbišču

skladno z določili tehničnih zahtev in najmanj v naslednji pogostosti:

sveži beton:

- določitev konsistence na 50 m3

- določitev vodocementnega razmerja na 100 m3

- določitev prostorninske mase na 50 m3

-določitev temperature svežega bet. in

zraka

na 50 m3

- določitev vsebnosti zraka na 100 m3

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 30/59



Datum: Marec 2014

strjeni beton:

- tlačna trdnost pri 7 dneh na 150 m3

- tlačna trdnost pri 28 ali 90 dneh na 50 m3

- upogibna trdnost pri 28 ali 90 dneh na 250 m3

- površinska odpornost proti zmrzovanju na 500 m3

- krčenje na 1000 m3

INŽENIR/NADZORNIK lahko, v primeru ugotovljenih odstopanj od določil

tehničnih zahtev, zahteva povečanje obsega tekočih preskusov do trikratne

minimalne pogostosti iz 1. alineje tega člena.

Prav tako lahko v primeru ugotovljenih nižjih standardnih, število potrebnih tekočih preskusov zmanjša po lastni presoji, vendar ne več kot na 50 %

minimalne pogostosti iz 1. alineje tega člena.

V primeru uporabe posebnih nestandardnih vrst betonov po določilih

PROJEKTA, pogostost tekočih preskusov določi INŽENIR/NADZORNIK ob

potrditvi projekta betona po lastni presoji in smiselno glede na predvidene

količine vgradnje takšnega betona.

Preskusne metode

Vodocementno razmerje se preskuša po SIST EN 206-1,

Konsistenca se preskuša z merjenjem poseda stožca po SIST EN 12350-2,

Vsebnost zraka se preskuša po SIST EN 12350-7,

Prostorninska masa svežega betona se preskuša po SIST EN 12350-6,

Temoperatura zraka in svežega betona se meri po SIST EN 12350-1,

Tlačna trdnost se preskuša po SIST EN 12390-3

Prostorninska masa strjenega betona se preskuša po SIST EN 12390-7,

Odpornosti proti prodoru vode se preskuša po SIST EN 12390-8,

Notranja odpornost betona proti zmrzovanju/tajanju se preskuša po SIST

1026, dodatek 2,

Odpornost površine betona proti zmrzovanju/tajanju ob prisotnosti soli za tajanje se preskuša po SIST 1026, dodatek 3,

Odpornost proti podvodni abraziji se preskuša po ASTM C 1138,

Odpornost površinske betona proti obrusom se preskuša po SIST 1026,

dodatek 4,

Krčenje betona se preskuša po DIN 4227, 1.del,

Statični modul elastičnosti se preskuša po DIN 1048, tč. 7.5,

Dinamični modul elastičnosti se preskuša po ASTM E 1867,

Odpornost betona proti širjenju razpoke se preskuša po metodi cepitve z

zagozdo,

4 – točkovni preskus betonske prizme na upogib – upogibna trdnost trdnost

in žilavosti betona pri upogibu se preskuša po ASTM C 1018,

3 – točkovni preskus betonske prizme z zarezo na upogib – največja

upogibna trdnost in ekvivalentne trdnosti se preskušajo po metodi RILEM TC 162-TDF,

Tlačna trdnost betona na preskušancih odvzetih iz strjenega betona se

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 31/59



Datum: Marec 2014

preskuša po SIST EN 12504-1,

sprijemljivost (adhezija) med sloji betonov in med malto ter betonom se preskuša po ZTV-SIB 87,

temperatura strjujočega in vgrajenega betona v blokih in hidratacijska

toplota strjujočega betona v adiabatskih pogojih se preskuša po metodi, ki jo

določi INŽENIR.

Vsi preskusi brizganih betonov se izvajajo na vrtanih valjih, katerih dimenzije določi INŽENIR.

Metodo preskusa in obliko vzorcev za posebne in druge vrste preskusov

po določilih tehničnih zahtev, določi INŽENIR pisno za vsako vrsto

preskusov posebej.

IZVAJALEC lahko od določil tega člena tehničnih zahtev odstopi le s pisnim dovoljenjem INŽENIRJA.

1.3.6.4 Pogostost izvajanja kontrolnih preskusov kakovosti

Praviloma je razmerje pogostosti kontrolnih preskusov kakovosti in

tekočih preskusov kakovosti 1:5.

Kontrolni preskusi kakovosti se izvajajo po enakih metodah in na oblikah

vzorcev kot tekoči preskusi kakovosti.

V primeru ugotovljene visoke stopnje enakomernosti dosežene kakovosti

lahko INŽENIR/NADZORNIK zmanjša pogostost kontrolnih preskusov

kakovosti vendar ne več kot do razmerja 1:10 glede na določeno pogostost

tekočih preskusov kakovosti.

Termine izvajanja kontrolnih preskusov kakovosti določi INŽENIR/NADZORNIK, sicer se le te izvajajo po slučajnostnih statističnih vzorcih.

1.3.6.5 Laboratorij

Splošne določbe

IZVAJALEC je za ves POGODBENI rok, ki je določen za izvajanje

gradbenih del dolžan na svoj strošek postaviti LABORATORIJ v velikosti in z

minimalno opremo za preskušanje po določilih teh tehničnih zahtev.

INŽENIR/NADZORNIK lahko zahteva postavitev tudi dodatne preskusne opreme

v LABORATORIJU, če ugotovi, da je to ključnega pomena za doseganje kakovosti del.

IZVAJALEC mora zagotoviti, za delo v LABORATORIJU, zadostno

število usposobljenega osebja, kot to zahteva dinamika del in sicer najmanj:

- odgovornega vodjo kontrole kakovosti, praviloma diplomirani inženir;

- vodjo laboratorija, praviloma gradbeni tehnik s strokovnim izpitom;

- ustrezno število usposobljenih laborantov skladno z dinamiko del

oziroma po zahtevah INŽENIRJA/NADZORNIKA.

INŽENIR/NADZORNIK je dolžan od IZVAJALCA v primeru ugotovljene

nezadostne ali neustrezne kadrovske zasedbe LABORATORIJA takoj

zahtevati dopolnitev oziroma zamenjavo kadra.

INŽENIR/NADZORNIK zagotovi za potrebe izvajanja kontrolnih preskusov kakovosti stalno, ter za sprotno reševanje problematike

betonskih in drugih gradbenih del občasno, strokovno osebje skladno z

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 32/59



Datum: Marec 2014

dinamiko napredovanja del.

Minimalni prostorski pogoji in oprema za delovanje laboratorija

Minimalni prostorski pogoji za delovanje LABORATORIJA so:

- prostor v velikosti 25 m2 za izvajanje tekočih preskusov kakovosti;

- prostor za hranjenje vzorcev v velikosti 10 m2;

- opremljen pisarniški prostor v velikosti 12 m2;

- osebni računalnik, z vso potrebno opremo in programi (word, excel in drugi)

- skladiščni prostor v velikosti 12 m2;

- vsi prostori morajo biti ogrevani (20 ± 2o C);

Minimalna oprema LABORATORIJA za izvajanje tekočih preskusov

kakovosti je naslednja:

- stresalna miza s stožcema višine 200 in 300 mm za določanje konsistence betona;

- vibracijska miza za vgrajevanje vzorcev betona ali VE-BE aparat;

- tehtnica 50 kg z natančnostjo 20 g;

- tehtnica 15 kg z natančnostjo 5 g;

- tehtnica 3 kg z natančnostjo 0,1 g;

- laboratorijska ura s signalnim zvoncem (do 120 min);

- kovinsko ravnilo za ravnanje površin vzorcev betona;

- 12 kalupov za kocke 20/20/20 cm;

- 12 kalupov za kocke 15/15/15 cm;

- 6 kalupov za prizme 10/10/40 (50)cm;

- 9 kalupov za prizme 4/4/16 mm;

- porozimeter 8 l;

- 15 jeklenih pladnjev 25/40/7 cm z ročicami;

- 5 jeklenih pladnjev 40/40/7 cm z ročicami;

- plinski gorilnik s štirimi gorilci, komplet;

- prenosna laboratorijska klima komora za 15 vzorcev betonskih preskušancev;

- drobni laboratorijski pribor:

o 3 cevne ali digitalne termometre za beton in agregat (do 50oC),

o 2 steklena termometra (do 100oC);

o termometer min / max za beleženje zunanjih temperatur;

o vlagomer;

o 2 štoparici;

o 2 menzuri 1000 ml, 2 menzuri 100 ml;

o drobno zidarsko orodje, komplet;

o orodje za čiščenje in mazanje kalupov, orodja in laboratorijske opreme.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 33/59



Datum: Marec 2014

1.3.7 Tolerance pri betonskih delih

1.3.7.1 Dimenzijske tolerance

Dimenzijske tolerance za betonska dela so naslednje :

- zaključne površine podložnih betonov 2.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m,

1.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 2 m,

- zaključne površine masivnih betonov 1.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m,


- zaklj. površine običajnih, nemas. Betonov 0.8 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m,


- zaključne površine vidnih betonov 0.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m,


v kolikor ni s PROJEKTOM ali s strani INŽENIRJA/NADZORNIKA drugače zahtevano.

1.3.8 Merjenje, prevzem in obračun betonskih del

Izvršena dela se merijo in izračunavajo v m3 in po pogojih POGODBE in

teh tehničnih zahtev.

Vse količine se izmerijo po dejansko izvršenem obsegu in vrsti del kot to določata POGODBA in PROJEKT upoštevajoč določila tehničnih zahtev.

Vgrajeni beton prevzame INŽENIR/NADZORNIK skladno z zahtevami za

kakovost tehničnih zahtev z vpisom v gradbeno knjigo.

Vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih INŽENIR/NADZORNIK vpiše v gradbeni dnevnik skupaj z rokom za odpravo, mora IZVAJALEC odpraviti preden nadaljuje z deli, ki bi kasneje onemogočila zahtevana popravila, sicer se mu obračunajo odbitki za neustrezno kakovost izvršenih del.

Vsi stroški za popravila bremenijo IZVAJALCA vključno s stroški vseh potrebnih dodatnih meritev in preskusov, ki so potrebni za ponovno ali naknadno ugotavljanje dosežene kakovosti del.

Za vsa dela, ki ne ustrezajo kakovostnim zahtevam po teh tehničnih zahtevah

in jih IZVAJALEC ni popravil po zahtevah INŽENIRJA/NADZORNIKA, IZVAJALEC

ni upravičen do plačila, naročnik pa je v takšnem primeru upravičen podaljšati

garancijsko dobo, za vsa dela, ki so odvisna od kakovosti nepopravljenih del,

do 10 let.

Izvršena in prevzeta dela se obračunajo skladno z določili POGODBE.

Zaradi POGODBENO določene kakovosti osnovnih materialov in betonov

praviloma pri obračunu odbitkov ni. Če IZVAJALEC vgradi material, ki ne

ustreza zahtevam kakovosti tehničnih zahtev, odloči o načinu obračuna

INŽENIR/NADZORNIK skladno z določili tehničnih zahtev in POGODBE.

Zaradi POGODBENO določene kakovosti izvedbe betonskih del

praviloma pri obračunu odbitkov ni.

Če IZVAJALEC ne zagotovi kakovosti skladno z določili tehničnih zahtev

odloči o načinu obračuna INŽENIR/NADZORNIK, ki lahko celotno delo tudi

zavrne ali zahteva nadomestitev.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 34/59



Datum: Marec 2014

1.4 Tesarska dela


Tesarska dela obsegajo dobavo, vgraditev, odstranitev, čiščenje in

uskladiščenje odrov in opažev oziroma materialov, ki so za ta dela potrebni.

Vsa navedena dela so vključena v enotne cene po posameznih popisih.

Odri in opaži morajo omogočiti vgraditev betonov v dimenzijah

določenih s PROJEKTOM.

Načrte odrov in opažev s statičnim izračunom priskrbi IZVAJALEC, v kolikor niso ti že del PROJEKTA.

IZVAJALEC je dolžan priskrbeti tudi vse ateste in potrdila o kakovosti za uporabljene materiale.

V opaže armiranobetonskih elementov je potrebno vgraditi vse

instalacijske razvode in izdelati prehode razvidne iz načrtov instalacij, kar

je upoštevati v enotnih cenah po posameznih popisih.

Vsi odri, tudi težki nosilni odri za izdelavo posameznih del morajo biti vključeni v enotnih cenah navedenih postavk, razen tistih, ki so posebej navedeni.

V opaže bo potrebno vgrajevati jeklena sidra oz. pritrdilne elemente ter

razne druge elemente, ki bodo zajeti v PZI. Obračun se bo vršil po dejanskih stroških.

1.4.2 Osnovni materiali in njihova kakovost

Za tesarska dela se uporabljajo deske, lesene ali jeklene opažne plošče,

gredice, trami, sestavljeni opaži, jeklene podpore in nosilci ter materiali za

spajanje.

IZVAJALEC lahko uporabi tudi druge materiale, če je za njih dokazana ustreznost za pogoje uporabe ter uporabo potrdi INŽENIR/NADZORNIK.

Kakovost materialov za tesarska dela mora ustrezati PROJEKTNIM

zahtevam oziroma zahtevam, ki so podane v načrtih IZVAJALCA, ki jih potrdi

INŽENIR/NADZORNIK.

Uporabljen les mora ustrezati zahtevam veljavnih predpisov za okrogli tehnični les in tesan rezan les iglavcev skladno z določili splošnih zahtev, točka C.03.01.01.03.

Deske in opažne plošče za vidne površine betonov morajo biti gladke

(skobljane) in brez obrob razen, če uporabo drugačnega lesa odobri

INŽENIR/NADZORNIK.

1.4.3 Izvedba tesarskih del

1.4.3.1 Postavitev in utrditev odrov in opažev

Odri in opaži se postavljajo po PROJEKTU oziroma po podrobnih

IZVAJALČEVIH načrtih s statičnim računom in dokazom stabilnosti, tako, da so

sposobni prevzeti predvidene obremenitve brez spremembe dimenzij vgrajenega

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 35/59



Datum: Marec 2014

betona in da se jih lahko odstrani brez škodljivih posledic za objekt.

Pri vidnih betonih mora za obliko in dimenzije opažnih elementov IZVAJALEC

dobiti soglasje INŽENIRJA/NADZORNIKA.

Stikovanje opažnih elementov mora biti predhodno obdelano v tesarskem

načrtu ter upoštevati pravila kontinuiranosti in enakomerne porazdelitve stikov

Sidranje in podpiranje odrov in opažev mora biti izvedeno tako, da se

premiki zaradi predvidenih obremenitev izvršijo največ do predvidenih s

statičnim izračunom.

Jekleni deli opažev (distančniki in podobno) morajo biti prirejeni tako, da se vsi njihovi deli, ki ostanejo v betonu prikrijejo z najmanj 3 cm debelo plastjo betona enake kakovosti kot je v PROJEKTU določena za osnovni beton elementa ali konstrukcije

Uporaba prečnih napenjalnih sider z navito žico ni dovoljena.

1.4.3.2 Odstranitev odrov in opažev

Odre in opaže je dovoljeno odstraniti šele, ko se beton strdi do mere, ko

varnost objekta po statičnem izračunu ni več ogrožena.

Splošna merila za razopaževanje veljajo pri zunanjih temperaturah nad + 50C

kot sledi:

- za navpične stranske opaže po 50 urah od zaključka betoniranja

- za odre in podporne opaže po doseženi trdnosti ki ustreza 2,5 kratni

varnosti glede na dejanske obremenitve v trenutku razopaževanja.

Pri zgodnjem razopaževanju po določilih druge alineje tega člena je potrebno horizontalne elemente in konstrukcije po razopaženju, v izogib prevelikemu tečenju betona, ponovno podpreti po sistemu, ki ga odobri INŽENIR/NADZORNIK.

Poškodbe na betonu, ki bi nastale zaradi razopaženja, niso dovoljene.

1.4.4 Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti

Izvedba opažev mora zagotoviti nepropustnost za beton oziroma cementno

mleko in izcejanje vode iz betona, pri čemer je dovoljeno rahlo vlaženje

opažnih elementov na stikih.

V primeru dodatnega tesnjenja stikov se lahko za tesnenje uporabljajo le materiali, ki ne učinkujejo na vezanje in strjevanje betona ter ne povzročajo spremembo barve površine vidnega betona.

Opažne površine, ki so vodovpojne, se morajo pred vgrajevanjem betona

ustrezno pripraviti (močenje, premazi).

Opažni elementi, ki so v neposrednem stiku z betonom, morajo biti

pred vgrajevanjem betona očiščene vseh ostankov betona, snega, ledu in

drugih nečistoč.

Preverjanje kakovosti izvedbe odrov in opažev izvrši INŽENIR/NADZORNIK,

v smislu zahtev PROJEKTA, pred začetkom vgrajevanja armature ter pred začetkom vgrajevanja betona.

IZVAJALEC lahko prične z vgrajevanjem betona po

odobritvi INŽENIRJA/NADZORNIKA z vpisom v gradbeni dnevnik, kar

predstavlja sočasno tudi prevzem.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 36/59



Datum: Marec 2014

1.4.5 Merjenje, prevzem in obračun

Izmere opažev in fasadnih odrov se vršijo v m2.

Prevzem odra ali opaža je izvršen z vpisom INŽENIRJA/NADZORNIKA v

gradbeni dnevnik.

V primeru, ko IZVAJALEC ne odpravi pomanjkljivosti, ki jih je

INŽENIR/NADZORNIK pri preverjanju kakovosti oziroma prevzemu vpisal v

gradbeni dnevnik, IZVAJALEC ni upravičen do plačila tesarskih del, armature in

prav tako ne betona, ki je vgrajen v takšen opaž.

Cena na enoto vsebuje vsa potrebna dela (transport, opažanje in razopažanje)

in material, podpiranje opažev in amortizacijo.

Odri se praviloma ne obračunavajo posebej razen v primeru, da je to predvideno v izmerah.

1.5 Dela z jeklom za armiranje


Jeklo za armiranje prevzame svojo funkcijo v betonu, če je vgrajeno skladno

s predpisanimi zahtevami (kakovost, dimenzije, lega, čistost) in po PROJEKTU.

Dela z jeklom za armiranje obsegajo: dobavo, skladiščenje, pripravo,

rezanje, oblikovanje, polaganje, vezanje in pozicioniranje (distančniki) v ali na

ustrezno pripravljenem opažu.

Dela z jeklom za armiranje se ločijo v:

- enostavna (enojno armiranje plošč ali nosilcev preko enega polja,

armiranje običajnih temeljev, zidov in stebrov brez vut, mikroarmiranje),

- srednje zahtevna (enojno armiranje plošče ali nosilcev preko večih polj,

dvojno armiranje preko enega polja, armiranje kontinuiranih temeljev, ločnih

zidov ali plošč in nosilcev, navadnih okvirjev in zahtevnih stebrov (vute)),

- zahtevna (dvojno armiranje plošč in nosilcev preko večih polj, armiranje poševnih okvirjev, armiranje lupin, prednapenjanje).

1.5.2 Osnovni materiali

Za armiranje betonskih elementov in konstrukcij se lahko uporabljajo le

osnovni materiali, ki so po vrsti kakovosti in dimenzijah določeni s PROJEKTOM .

Vsak odmik od kakovosti in dimenzij materialov določenih s PROJEKTOM morata pismeno odobriti PROJEKTANT in INŽENIR/NADZORNIKA.

V primerih enostavnih del z jeklom za armiranje lahko z

odobritvijo INŽENIRJA/NADZORNIKA, IZVAJALEC izdela posebni načrt s statično

preverbo kot odmik od PROJEKTA z uporabo osnovnih materialov, ki sicer niso

predvideni s PROJEKTOM.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 37/59



Datum: Marec 2014

1.5.3 Kakovost in preverjanje kakovosti osnovnih materialov

Kakovost jekel za armiranje mora ustrezati določilom tehničnih zahtev.

V kolikor se uporabljajo materiali, katerih kakovost ni regulirana, mora

IZVAJALEC priskrbeti dokaz o namenskih efektih, ki ga morata pred uporabo

potrditi PROJEKTANT in INŽENIR/NADZORNIK.

IZVAJALEC je dolžan pred uporabo jekel za armiranje in

mikroarmiranje INŽENIRJU/NADZORNIKU dostaviti ustrezen dokument o

kakovosti materiala, ki ga izstavi ustrezen institut.

1.5.4 Izvedba del

1.5.4.1 Oblikovanje, razporejanje, stikovanje in sidranje

Oblikovanje, razpored, stikovanje in sidranje jekel za armiranje in

mikroarmiranje so praviloma v celoti določeni s projektom betona ter v detajlnih načrtih.

Če oblikovanje in razporejanje, stikovanje in sidranje v PROJEKTU ali

detajlnih načrtih niso v celoti določeni, je IZVAJALEC dolžan upoštevati določila

tehničnih zahtev, v primerih odmikov od tehničnih zahtev pa je dolžan

priskrbeti ustrezno mnenje INŠTITUTA, ki ga potrdi INŽENIR/NADZORNIK.

Stroške mnenja nosi IZVAJALEC.

1.5.4.2 Zaščita

Najmanjša dovoljena zaščitna prekrivna plast betona preko armature je

praviloma določena s PROJEKTOM ali v detajlnih načrtih.

V kolikor zaščitne prekrivne plasti betona preko armature s PROJEKTOM niso določene, je IZVAJALEC dolžan upoštevati določila splošnih tehničnih zahtev.

Za odmik od določil druge alineje tega člena je IZVAJALEC dolžan

priskrbeti ustrezna dokazila, ki jih na stroške IZVAJALCA izda INŠTITUT in

potrdi INŽENIR/NADZORNIK.

1.5.5 Kakovost in preverjanje kakovosti izvedbe del

Pred pričetkom del mora IZVAJALEC predložiti

INŽENIRJU/NADZORNIKU predpisana dokazila o izvoru in kakovosti osnovnih

materialov, ki jih bo uporabljal pri delih z jeklom za armiranje, pri čemer

mora upoštevati določila splošnih tehničnih zahtev.

Vsa dela z jeklom za armiranje morajo biti izvedena skladno z zahtevami PROJEKTA oziroma po določilih tehničnih zahtev.

Kakovost oblikovanja, razporejanja, stikovanja, sidranja in zaščite jekla

za armiranje mora INŽENIR/NADZORNIK preveriti pred začetkom betoniranja ter

potrditi z vpisom v gradbeni dnevnik.

Če INŽENIR/NADZORNIK ugotovljene pomanjkljivosti vpiše v gradbeni dnevnik, ga je IZVAJALEC po odpravi le teh dolžan o tem obvestiti in ga pozvati na ponovni pregled.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 38/59



Datum: Marec 2014

IZVAJALEC je dolžan vršiti tekočo kontrolo kakovosti uporabljenih materialov in sicer:

- jekleno žico, palice in vrvi na vsakih 25 ton uporabljenega jekla enakih dimenzij s po petimi vzorci;

- jeklene mreže na 0,5 % števila uporabljenih mrež enakega profila s po tremi vzorci.

INŽENIR/NADZORNIK na stroške naročnika vrši kontrolne preskuse

kakovosti uporabljenih osnovnih materialov praviloma v razmerju 1:5 glede na

tekoče preskuse kakovosti IZVAJALCA.

V kolikor tekoče preskuse kakovosti vrši INŠTITUT, se kontrolni preskusi kakovosti ne izvajajo.

1.5.6 Merjenje, prevzem del in obračun

Vsa izvršena dela se izmerijo s ciljem ugotovitve upoštevanja PROJEKTNIH

zahtev ter določil tehničnih zahtev in POGODBE.

Izvršena dela so prevzeta z vpisom INŽENIRJA/NADZORNIKA v gradbeni dnevnik.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi odpravljanja pomanjkljivosti in ki jih

je INŽENIR/NADZORNIK vpisal v gradbeni dnevnik, bremenijo IZVAJALCA

vključno s stroški dodatnih meritev in preskusov, ki so potrebni za ugotovitev

dejanske kakovosti izvršenih del.

Za dela, ki ne ustrezajo zahtevam kakovosti teh tehničnih zahtev, IZVAJALEC

ni upravičen do plačila, naročnik pa je, v primeru neodpravljenih

pomanjkljivosti, ki jih je INŽENIR/NADZORNIK vpisal v gradbeni dnevnik,

upravičen do podaljšanja POGODBENEGA garancijskega roka za ta dela za

največ 10 let.

Ustrezno opravljena in prevzeta dela se plačajo po POGODBENI enotni ceni.

Če v PROJEKTU ali POGODBI ni drugače določeno se pri obračunu

količin upoštevajo naslednje specifične mase rebraste armature:

Profil (mm) Masa (kg/m)

rebrasto jeklo

6 0,230

8 0,409

10 0,649

12 0,920

14 1,252

16 1,638

18 1,998

20 2,555

22 2,985

25 3,951

28 4,956

32 6,474

36 8,200

40 10,117

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 39/59



Datum: Marec 2014

Razen v primerih iz 4. alineje tega člena, drugih odbitkov pri delih z jeklom za armiranje ni.

1.6 Geotekstil


Dela obsegajo dobavo in polaganje geotekstila pod skalometnimi zaščitami izkopov

in nasipov, pri različnih drenaţnih objektih in ukrepih ter za preprečevanje interne erozije med materiali z različnimi karakteristikami.

Vključena so tudi druga dela, ki jih določi INŽENIR/NADZORNIK.

1.6.2 Materiali

Dovoljena je uporaba mehansko vezanega iglanega netkanega geotekstila iz UV stabiliziranega vlakna. Uporaba materiala iz kratkih vlaken ali toplotno vezanega materiala ni dovoljena.

1.6.3 Kakovost materialov

Kakovost materiala je predpisana v TP in v PROJEKTU. Karakteristike geotekstila morajo zagotavljati ustrezno propustnost tako, da je onemogočeno izpiranje materiala ali zablatenje filtra. Osnovne karakteristike

geotekstila za filter pod skalometno zaščito, če ni predpisano drugače v PROJEKTU, morajo biti naslednje:

- koeficient propustnosti ≥ 3*10-3 m/s - vertikalni vodni tok (2kPa) ≥ 106 l/m2/s

- raztezek pri porušitvi (v obe smeri) >50% - velikost odprtine O90 O90 ≤ 0,08 mm - UV odpornost preostanek trdnosti > 80%

Število zožitev (poti) v geotekstilu, ki ga delcu zemljine na poti skozi geotekstil predstavljajo vlakna (no. of constrictions), mora biti v razponu m = 25-45, ki se ga določi z naslednjo formulo (po Giroud-u):

m ={(1-n)0,5 x t}/d

kjer je n – poroznost geotekstila, t – debelina geotekstila in d – premer vlakna v geotekstilu. Ko je geotekstil uporabljen kot filter v zaglinjenih in meljastih

zemljinah, poroznost geotekstila mora biti > 80%. Druge karakteristike geotekstila so glede na specifičnost izvedbe določene v PROJEKTU. Geotekstil mora biti preiskan s strani neodvisnega LABORATORIJA za preiskave geotekstila, v skladu s standardi navedenimi v TP. V obsegu preiskav so vse zahtevane karakteristike iz TP in PROJEKTA. Dovoljena odstopanja pri mehanskih karakteristikah so 10% in pri hidravličnih 20% (pri meji zaupanja 95%) od predpisane vrednosti. To ne velja za velikost odprtin O90, ki mora biti znotraj predpisanega razpona.

Vse zahtevane karakteristike geotekstila morajo biti dokazane z ustreznim certifikatom LABORATORIJA, ki ima ISO 45000. IZVAJALEC mora LABORATORIJU dostaviti potrebno število vzorcev s podatki (naziv proizvajalca, vrsta izdelka, oznaka serije). IZVAJALEC krije vse stroške raziskav.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 40/59



Datum: Marec 2014

Pred polaganjem geotekstila mora IZVAJALEC dostaviti INŽENIRJU/NADZORNIKU vzorec geotekstila velikosti min. 5m2 (polna širina x dolžina) v potrditev. Vzorec bo shranjen za naknadno primerjavo z naključno odvzetimi vzorci v skladu z zahtevami iz TP in PROJEKTA. Skupaj z vzorcem mora biti izročena tudi vsa potrebna dokumentacija (tehnične informacije o proizvodu, tehnični podatki, dokazila o izpolnjevanju zahtevanih karakteristik). Geotekstil dostavljen na gradbišče mora dosegati ali presegati kvaliteto reprezentativnega vzorca oz. izpolnjevati zahteve TP.

Vsaka rola geotekstila dostavljena na gradbišče mora biti jasno označena z etiketo, ki vsebuje osnovne podatke o proizvodu, najmanj pa naziv proizvajalca, naziv ali šifro proizvoda, št. šarţe in datum proizvodnje. Podatki morajo ustrezati podatkom v certifikatih LABORATORIJA. Geotekstil, ki ne bo ustrezno označen, bo zavrnjen.

1.6.4 Izvedba

IZVAJALEC mora v tehnološkem elaboratu detajlno prikazati način izvedbe. IZVAJALEC ni upravičen do plačila tehnološkega elaborata. Površina na katero se polaga geotekstil mora biti ravna brez štrlečih kamnov, korenin in lukenj. Polaganje geotekstila se ne sme začeti brez odobritve INŽENIRJA /NADZORNIKA, ki potrdi ustreznost priprave podlage.

Geotekstil se polaga na podlago enakomerno tako, da ni raztezkov, pregibov in gub. V primeru, da je geotekstil potrebno polagati na neravno podlago ga je potrebno polagati z zadosti velikimi gubami, da v geotekstilu pri vgraditvi zgornjih materialov ne nastanejo napetosti in se raztegne. Geotekstil se polaga s preklopom na suhem najmanj 0,5 m in pod vodo 1,0 m tako, da gorvodni pas vedno prekriva dolvodnega in višjeležeči nižjeležečega. Preklop se pritrdi na podlago s kovinskimi klini ali s kamni. Način pritrditve potrdi INŽENIR/NADZORNIK. Preklop je v suhih pogojih možno izvajati tudi z varjenjem, pri čem zadošča preklop 0,15 m. V primeru, da je velikost preklopov definirana s strani proizvajalca geotekstila se upoštevajo slednja velikost preklopov.

Na strmih pobočjih se po potrebi celotna površina geotekstila prav tako pritrdi s klini v rastru, ki zagotavlja stabilnost geotekstila pri vgraditvi skalometne obloge. Pri polaganju geotekstila je potrebno upoštevati navodila proizvajalca. Na robovih zaščite se geotekstil lahko pritrdi s sidri ali z nasutjem v kineti. Na robovih zaščite geotekstil naj ne ostane odkrit.

Geotekstil se vgrajuje neposredno pred izvedbo skalometne zaščite in ne sme ostati nezaščiten dlje kot 5 dni. Pri polaganju v vodi je potrebno geotekstil prekriti s skalometno zaščito isti dan. Prekrivni material se polaga na geotekstil tako, da se geotekstil ne poškoduje, prekomerno raztegne ali zguba. V primeru poškodovanja geotekstila pri vgraditvi prekrivnega materiala način sanacije potrdi INŽENIR/NADZORNIK. Poškodovano mesto se lahko prekrije z enakim geotekstilom tako, da rob prekrivnega geotekstila presega obod poškodovanega mesta vsaj za 0,5 m.

1.6.5 Kakovost izvedbe

Izvedena dela se kontrolira z vizualnim pregledom (zgubanost, raztegnjenost), kontrolo preklopov ter pritrjenosti na podlago.

INŽENIR/NADZORNIK lahko v rednih intervalih zahteva pregled geotekstila in odvzem vzorcev ţe vgrajenega geotekstila pod skalometno zaščito. Stroške odvzema vzorcev, meritve ter ponovne vgraditve krije IZVAJALEC. Če je geotekstil med izvedbo obloge poškodovan (prekomerno raztegnjen, raztrgan, preluknjan), potem ga je potrebno zamenjati. Zamenjavo poškodovanega

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 41/59



Datum: Marec 2014

geotekstila in ponovno izvedbo obloge v celoti je dolžan izvesti IZVAJALEC na svoje stroške v celotnem območju ugotovljenih poškodb.

1.6.6 Izmere in plačilo

Polaganje filtra iz geotekstila se meri v m2. Dobava in polaganje filtra iz geotekstila se plačuje po m2 pokrite površine terena. Cena na enoto mora vsebovati dobavo in polaganje geotekstila vključno s preklopi ter pritrdilni material za montažo v skladu s Projektom, TP in navodili proizvajalca geotekstila. Izvedba pritrditve na robovih (klini, sidra, kinete z zasipom) se ne obračunava posebej.

1.6.7 Standardi in normativi

Pri določanju karakteristik geotekstila se uporabljajo naslednji standardi in

normativi:

- koeficient propustnosti EN ISO 11058 - vertikalni vodni tok E DIN 60500/7

- raztezek pri porušitvi (v obe smeri) EN ISO 10319 - velikost odprtine O90 EN ISO 12956 - UV odpornost ENV 12224

- CBR prebojna odpornost EN ISO 12236

- natezna trdnost EN ISO 10319

- test s konusom EN 918

1.7 Sidranje


Določila, podana v tem poglavju, veljajo za vsa sidra, vgrajena med izvedbo del. Sidra morajo biti vgrajena v skladu s PROJEKTOM. Sidra se bodo uporabila za sanacijo zavarovanja brežine iz betonskih plošč. Sanirale se bodo posamezne

poškodovane plošče, katere določi INŽENIR/NADZORNIK.

1.7.2 Materiali

Sidra morajo imeti najmanjši premer 26 mm in morajo biti narejena iz jekla

RA 400/500.

Sidra morajo biti izdelana iz rebrastih jeklenih palic. En konec mora imeti ustrezen navoj, na katerega se pritrdi sidrno ploščo in pritrdilno matico.

1.7.3 Izvedba

Poškodovane betonske plošče, katere določi INŽENIR/NADZORNIK, se odstranijo, izvede se podlaga iz drenažnega betona, na katerega se položi betonska plošča. Sidra se zabijajo v podlago in varijo na armaturo betonskih plošč. Podroben opis izvedbe je podan v Opisu projekta Sklopa 2 pod točko 4.6.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 42/59



Datum: Marec 2014

1.7.4 Izmere

Sidra se merijo v kosih. Pomožnega materiala se ne meri za plačilo.

1.7.5 Plačilo

Cene na enoto za različne postavke, vsebujejo vse delo, opremo in materiale, ki so potrebni za kompletno izvedbo del. Cena na enoto vsebuje tudi preskušanje in nadzor kakovosti. Cena na enoto za sidra, ki imajo različne dolžine od specificiranih, se obračuna s pomočjo linearne interpolacije oz. ekstrapolacije.

1.8 Voziščne konstrukcije

Dela na voziščnih konstrukcijah zajemajo nosilne in obrabne plasti, tlakovane obrabne plasti, robnike ter bankine.

1.8.1 Nevezane nosilne plasti

Nosilne plasti se lahko začnejo vgrajevati na zaključen in prevzet planum. IZVAJALEC je dolžan kakovost prevzetega planuma posteljice do začetka vgrajevanja nosilne plasti vzdrževati v prevzetem stanju. Vgrajevanje nosilnih plasti je praviloma strojno. Ročno vgrajevanje je dovoljeno le na mestih, ki jih odobri INŽENIR/NADZORNIK.

Potrebno količino vode za zagotovitev ustrezne vlažnosti nasipnega materiala je treba praviloma dodati že na mestu priprave. V primeru, da je potrebno vodo dodajati še na mestu vgrajevanja, je treba to izvršiti z rošenjem po celotni površini enakomerno. Med zgoščevanjem je dovoljeno odstopanje od optimalne vlažnosti, ki jo določi predhodni preskus, ± 2 %. Zgoščevanje mora potekati od nižjega proti višjemu robu plasti. Število prehodov,

ki je bilo določeno s predhodnim preskusom, je treba preverjati s tekočimi preskusi kakovosti za doseženo zgoščenost in nosilnost.

Pred pričetkom obratovanja strojev in naprav mora IZVAJALEC dokazati ustreznost skladno z določili TP, poglavje 0, točka 2.0. Zgoščenost v nosilnih plasteh mora dosegati povprečno najmanj 98 % Proctorjeve gostote, spodnja meja posameznih rezultatov pa od povprečne zgoščenosti smejo odstopati največ 3 %. Nosilnost pri uporabi naravnih mešanic kamenega granulata mora dosegati E v2 ≥ 90 MN / m2 E v2 / E v1≥ 2,4 , pri uporabi drobljenih mešanic kamenega granulata pa : Ev2 ≥ 100 MN / m2 , E v2 / E v1≥ 2,2. Če je vrednost deformacijskega modula E v1 večja od 60 % zahtevane vrednosti E v2 , razmerje E v2 / E v1 ni odločilno za oceno nosilnosti plasti. Spodnja mejna vrednost posameznega rezultata

meritve E v2 je lahko do 20 % nižja od zahtevane vrednosti. Zgornja mejna vrednost odstopanja ravnosti, merjena s 4 m letvijo, znaša 20 mm. Višina posameznih točk planuma, merjeno z nivelirjem, sme na poljubnem mestu odstopati največ + 10mm, oziroma - 15 mm glede na PROJEKTIRANO višino. Dopustno odstopanje prečnega in vzdolžnega nagiba je definirano z dopustnimi odstopanji ravnosti oziroma višin, vendar ne sme presegati 0,4 % od absolutne vrednosti PROJEKTIRANEGA nagiba.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 43/59



Datum: Marec 2014

Tekoče preskuse kakovosti mora IZVAJALEC izvršiti v naslednji minimalni pogostosti : - za uporabljene materiale :

zrnavost …………………………………………….. na 2000 m2

tlačna trdnost kamnine ……………………….. na 40000 m2

odpornost proti drobljenju …………………… na 20000 m2

odpornost zrn proti zmrzovanju ………… na 40000 m2

oblika zrn ……………………………………………..… na 20000 m2

vsebnost organskih primesi …………………. na 40000 m2

nosilnost zmesi CBR ……………………………. na 40000 m2

optimalna vlažnost in gostota Proctor…… na 8000 m2

- za kakovost vgrajevanja :

meritve deformacijskih modulov …………. na 2000 m2

vsebnost vlage in dosežena gostota…….. na 400 m2

meritve ravnosti planuma posteljice …... na 20 m1

meritve višine planuma posteljice ……….. na 20 m1

V primeru, da INŽENIR/NADZORNIK pri tekočih preskusih kakovosti ugotovi odstopanja od rezultatov predhodnih preskusov lahko obseg tekočih preskusov poveča po lastni presoji. V primeru visoke stopnje homogenosti rezultatov lahko INŽENIR/NADZORNIK minimalni obseg tekočih preskusov IZVAJALCA zmanjša, vendar največ na polovico. Pogostost kontrolnih preskusov kakovosti je v razmerju 1 : 5 glede na pogostost tekočih preskusov kakovosti IZVAJALCA.

1.8.2. Zgornje nosilne plasti

IZVAJALEC mora pred začetkom del dostaviti INŽENIRJU/NADZORNIKU dokazila skladno z določili TP, poglavje 0, točka 2.0, ki niso starejša od 1 leta za kamnite

zmesi in 3 mesece za vezivo. Navoz bituminizirane zmesi se lahko prične po prevzemu predhodne plasti in odobritvi začetka del s strani INŽENIRJA/NADZORNIKA.

1.8.3. Tlakovane obrabne plasti

Za vgrajevanje tlakovanih obrabnih plasti mora na predlog IZVAJALCA dati soglasje INŽENIR/NADZORNIK, ki določi tudi tolerance in obseg tekočih preskusov kakovosti skladno z zahtevami TP.

1.8.4. Robni elementi vozišč

Za vgrajevanje robnih elementov vozišč mora na predlog IZVAJALCA dati soglasje INŽENIR/NADZORNIK, ki določi tudi tolerance in obseg tekočih preskusov kakovosti skladno z zahtevami TP.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 44/59



Datum: Marec 2014

1.8.5. Bankine

Za vgrajevanje bankin mora na predlog IZVAJALCA dati soglasje

INŽENIR/NADZORNIK, ki določi tudi tolerance in obseg tekočih preskusov kakovosti skladno z zahtevami TP.

1.8.6. Odvodnjavanje

Izvedba površinskega odvodnjavanja je praviloma določena v PROJEKTU. V primeru, da izvedba v PROJEKTU ni v detajlno določena, je IZVAJALEC dolžan predložiti način izvedbe INŽENIRJU/NADZORNIKU, ki mora skladno z zahtevami TP potrditi izvedbo in določiti način ter obseg preverjanja kakovosti. Izvedba drenaž je praviloma določena v PROJEKTU. V primeru, da izvedba v PROJEKTU ni v detajlno določena, je IZVAJALEC dolžan predložiti način izvedbe INŽENIRJU/ NADZORNIKU, ki mora skladno z zahtevami TP potrditi izvedbo in

določiti način ter obseg preverjanja kakovosti. Izvedba kanalizacije je praviloma določena v PROJEKTU. V primeru, da izvedba v PROJEKTU ni v detajlno določena, je IZVAJALEC dolžan predložiti način izvedbe INŽENIRJU/NADZORNIKU, ki mora skladno z zahtevami TP potrditi izvedbo in določiti način ter obseg preverjanja kakovosti.

Izvedba jaškov in propustov je praviloma določena v PROJEKTU. V primeru, da izvedba v PROJEKTU ni v detajlno določena, je IZVAJALEC dolžan predložiti

način izvedbe INŽENIRJU/NADZORNIKU, ki mora skladno z zahtevami TP potrditi izvedbo in določiti način ter obseg preverjanja kakovosti.

1.8.7. Ključavničarska dela ter oprema cest

Načini izvedbe, kakovost in preverjanje kakovosti za opremo cest morajo ustrezati zahtevam tehničnih normativov za izgradnjo cest in cestnih objektov v Republiki Sloveniji ter tem TP. Uporabo teh materialov predlaga IZVAJALEC in odobri INŽENIR/ NADZORNIK z vpisom v gradbeni dnevnik.

1.8.8 Asfalterska dela

Vir podatkov vsebine 1.8.9 Asfalterska dela so Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti (TSC 06.300 / 06.410 : 2009 Ministrstvo za promet – Direkcija RS za ceste)

1.8.8.1 Predmet – področje uporabe

V smernicah in tehničnih pogojih (v nadaljevanju SITP) za graditev asfaltnih plasti sodobnih voziščnih konstrukcij so navedeni osnovni pogoji za bituminizirane zmesi, opredeljeni v obstoječih standardih, ter za navoz in vgrajevanje bituminiziranih zmesi v voziščne konstrukcije na vseh površinah, namenjenih javnemu prometu.

1.8.8.2 Osnovni materiali

Lastnosti osnovnih materialov za proizvodnjo bituminiziranih zmesi so opredeljene v standardih SIST EN s kategorijami in določene v slovenskih standardih SIST – Zahteve – Pravila za uporabo SIST EN.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 45/59



Datum: Marec 2014

Zmesi kamnitih zrn:

Lastnosti zmesi kamnitih zrn za bituminizirane zmesi za asfaltne plasti so izbrane iz

SIST EN 13043 (kategorije za geometrijske, fizikalne in kemijske zahteve) in opredeljene v SIST 1038-1,SIST 1038-5, SIST 1038-6 in SIST 1038-7.

Bitumenska veziva:

Lastnosti bitumenskih veziv za bituminizirane zmesi za asfaltne plasti so izbrane za:

- standardizirane cesto-gradbene bitumne s penetracijo od 20 do 300 mm/10

v SIST EN 12591 - za polimerne bitumne v SIST EN 14023 (opredeljene v SIST 1035), - za kationske bitumenske emulzije v SISTEN 13808 in - za naravne asfalte v SIST EN 13108-4:2005, Dodatek B.

Dodatki:

Z ustreznimi dodatki bitumenskemu vezivu se: - izboljša oprijemljivost med vezivom in kamnitimi zrni, - poveča odpornost bitumenskega veziva proti oksidaciji in staranju, - zniža temperatura pri proizvodnji bituminiziranih zmesi in - poveča debelina filma bitumenskega veziva na kamnitih zrnih in s tem

podaljša trajnost bituminiziranih zmesi v asfaltnih obrabnih plasteh. S tem je v posebnih pogojih mogoče zagotoviti primerne lastnosti. Pri uporabi dodatkov je treba upoštevati navodila in informativne količine, kot jih navaja proizvajalec dodatka.

Asfaltni granulat:

Asfaltni granulat, ponovno uporabljen v proizvodnji bituminiziranih zmesi za asfaltne plasti, mora ustrezati zahtevam, opredeljenim v SIST EN 13108-8.

1.8.8.3 Način izvedbe

Tehnološki elaborat

IZVAJALEC mora najmanj 14 dni pred pričetkom vgrajevanja bituminizirane zmesi v asfaltno plast predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev tehnološki elaborat. V tehnološki elaborat mora biti vključena naslednja predpisana dokumentacija o proizvodu:

- osnovne podatke o vrsti dela, mestu in obsegu izvedbe del,

- opis izvedbe, ki vključuje podatke o osnovnih materialih, dokazila o

predhodnih raziskavah in vgrajevanju ter kakovosti materialov, potrebne

količine, pogoje transporta in skladiščenja.

- način izvedbe - z opisom tehnologije izvedbe, navedbo uporabljene mehanizacije ter opreme,

- kakovost izvedbe,

- certifikat kontrole proizvodnje s prilogo,

- izjava o skladnosti s CE informacijo,

- poročilo o preskusu obstojnosti bituminizirane zmesi za obrabno plast za

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 46/59



Datum: Marec 2014

težke prometne obremenitve pri nizki temperaturi,

- poročilo o začetnem preskusu (na zahtevo INŽENIRJA/NADZORNIKA).

- navedbo predvidene strojne opreme ter dokazila o njeni brezhibnosti

in uporabnosti,

- terminski plan izvedbe.

Za izdelavo tehnološkega elaborata IZVAJALEC ni upravičen do nadomestil.

Tehnološki postopki pri izvedbi del:

Izvajalec del mora v tehnološkem elaboratu predložiti podroben opis posamezne faze izvedbe del v odvisnosti od tehnološkega postopka.

Podatki o mehanizaciji:

Izvajalec mora navesti osnovne podatke o strojih,transportnih sredstvih in opremi (vrsta, izvor, kapaciteta), ki jih bo uporabil v zvezi z gradnjo asfaltnih plasti iz bituminiziranih zmesi. Pred pričetkom obratovanja strojev in naprav, od katerih je odvisna kakovost del, je treba preveriti njihovo ustreznost za zagotovitev enakomerne kakovosti po zahtevah teh tehničnih pogojev.

Program povprečne pogostosti kontrole:

Izvajalec mora v tehnološkem elaboratu predložiti program povprečne pogostosti notranje kontrole, ki mora biti izdelan na osnovi določene minimalne pogostosti preskusov, opredeljene v teh smernicah in tehničnih pogojih. Ko ga INŽENIR/ NADZORNIK potrdi, je opredeljena pogostost preskušanja.

Podatki o delovnem osebju in odgovornih delavcih na projektu:

Za pravočasno preveritev strokovne usposobljenosti mora izvajalec predložiti natančen spisek odgovornih in strokovnih delavcev na gradbišču.

Dokazna vgraditev bituminiziranih zmesi

Splošno:

Če izvajalec ni predložil ustreznih dokazil, mora na zahtevo INŽENIRJA/NADZORNIKA dokazati ustreznost:

- prevoza na gradbišče in - vgrajevanja bituminizirane zmesi.

Pri dokaznem vgrajevanju je treba s preskusi:

- ugotoviti ustreznost opreme za vgrajevanje v smislu zahtev po teh tehničnih pogojih,

- odvzeti na mestu vgrajevanja dva vzorca vroče bituminizirane zmesi za

popolni preskus, - na mestu odvzema vzorcev bituminizirane zmesi odvzeti dve jedri, - umeriti izbrani merilnik za izbrano vrsto bituminizirane zmesi in - izmeriti gostoto vgrajene bituminizirane zmesi z neporušnim postopkom.

Kontrolni vzorci bituminizirane zmesi morajo izkazovati, da je ta v skladu z izjavo proizvajalca ter:

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 47/59



Datum: Marec 2014

- sestava ekstrahirane zmesi kamnitih zrn znotraj območja dovoljenih tolerančnih odstopanj, navedenih v razpredelnici A.1 v SIST EN 13108-21

- količina ekstrahiranega bitumna v območju 0,5 m.-% bituminizirane zmesi AC (SIST1038-1)

- minimalna količina ekstrahiranega bitumna v bituminiziranih zmeseh drobirja z bitumenskim mastiksom in drenažnega asfalta, kot je opredeljena v SIST 1038-5 in 1038-7; zaradi odstopanj pri določitvi deleža ekstrahiranega bitumenskega veziva znaša dopustno dodatno odstopanje 0,2 m.-% (mejna vrednost) oziroma - 0,3 m.-% (skrajna mejna vrednost). Mejne vrednosti mehanskih in prostorskih lastnosti bituminiziranih zmesi v

asfaltni plasti so opredeljene v standardih SIST za posamezno vrsto bituminizirane zmesi. Za površinske prevleke na voziščih je potrebno uporabiti zmesi kamnitih zrn z lastnostmi, opredeljenimi za razred Z1.

Lastnosti ekstrahiranega standardnega cesto-gradbenega bitumna se lahko glede na uporabljen tip spremenijo:

- v točki zmehčišča za največ 10 °C in

- v penetraciji do 60 %. Pri uporabi bitumna B 20/30 se lahko zmehčišče ekstrahiranega bitumna po PK spremeni do največ 74 °C, pri uporabi polimernega bitumna pa za največ 10 °C glede na zmehčišče dobavljenega polimernega bitumna. Dokazno vgrajevanje je potrebno ponoviti ob vsaki spremembi sestave bituminizirane zmesi, kot je določeno v SIST EN 13108-20. Dokazno vgrajevanje mora biti izvedeno na delu gradbišča, kjer je po projektni

dokumentaciji predvideno vgrajevanje istovrstne bituminizirane zmesi. Če to ni mogoče, mora biti preskusno polje izvedeno z isto vgrajevalno mehanizacijo na drugem gradbišču. Bituminizirano zmes je potrebno vgrajevati v načrtovani debelini plasti. Na preskusnem polju je treba odvzeti najmanj 5 jeder iz vgrajene plasti ter izvršiti najmanj 20 meritev gostote vgrajene bituminizirane zmesi z izotopskim merilnikom. Umeritev izotopskega merilnika za notranje in zunanje kontrolno preskušanje mora biti izvedena z meritvami gostot na plasti na mestih odvzema jeder pred odvzemom le-teh. Dokazno vgrajevanje je treba ponoviti ob vsaki spremembi mehanizacije za vgrajevanje bituminizirane zmesi. O tem odloči nadzornik.

Če je izvajalec v podobnih pogojih že gradil asfaltno nosilno ali obrabno plast z enako bituminizirano zmesjo, je mogoče rezultate privzeti kot dokazno proizvodnjo in vgrajevanje. O tem odloči nadzornik. Če nastane pri proizvodnji ali vgrajevanju bituminiziranih zmesi v asfaltne plasti kakršnakoli sprememba, mora izvajalec v pisni obliki predložiti predlog spremembe nadzorniku. Uveljavi jo lahko šele, ko jo nadzornik odobri.

Prevoz bituminiziranih zmesi:

Za prevoz bituminizirane zmesi je treba uporabiti ustrezna vozila – prekucnike, opremljene za zvračanje (v finišer) in s primerno zaščito za bituminizirano zmes pred padavinami, hlajenjem in onesnaženjem. Notranjo površino (stranice in dno) kovinskih kesonov tovornih vozil je potrebno pred natovarjanjem bituminizirane zmesi pobrizgati s sredstvom za preprečitev zlepljenja (na bazi mil, rastlinskih olj ali drugih netopil), ki ne deluje škodljivo na bituminizirano zmes. Število vozil za prevoz bituminizirane zmesi na gradbišče mora biti – glede na razdaljo prevoza – prilagojeno pogojem enakomernega vgrajevanja. Za prevoz

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 48/59



Datum: Marec 2014

vročih bituminiziranih zmesi na razdalje nad 70 km je praviloma potrebno uporabiti vozila s termo-kesonom.

Priprava podlage:

Na ustrezno pripravljen planum bituminizirane podlage, ki ne sme biti prašen ali vlažen, se lahko prične navažati bituminizirano zmes za asfaltno plast šele, ko to odobri INŽENIR/NADZORNIK. Porezkano površino podlage je potrebno očistiti z vodnim curkom pod visokim pritiskom.

Planum podlage za asfaltne plasti mora biti raven. Odstopanje planuma podlage pod 4 m dolgo merilno letvijo sme (v poljubni smeri) znašati v primeru nadgradnje:

- z asfaltno obrabno plastjo do 10 mm, - z asfaltno zgornjo nosilno plastjo do 15 mm in - z asfaltno spodnjo nosilno plastjo do 20 mm.

Postopek meritev ravnosti je opredeljen v SIST EN 13036-7 in v TSC 06.610. Če so

ugotovljena večja odstopanja in/ali so zaznavne druge pomanjkljivosti, je treba takšne pomanjkljivosti odpraviti pred nadgradnjo z asfaltno plastjo. Za zagotovitev zlepljenosti plasti (razen dvoplastnega drenažnega asfalta) se mora izvršiti pobrizg podlage z bitumensko emulzijo. Količina pobrizga je odvisna od stanja podlage ter jo je treba prilagoditi vsakemu stanju posebej. Pri uporabi polimernega bitumna za sestavo bituminizirane zmesi je treba uporabiti za pobrizg tudi emulzijo polimernega bitumna.

Pobrizg podlage pa ni potreben, če bo asfaltna plast neposredno vgrajena na z bitumenskim vezivom vezano ali zaščiteno podložno plast, po kateri se ni vršil promet. O tem odloči nadzornik. Višino (niveleto) posameznih merilnih mest na planumu podlage je treba določiti z niveliranjem. Za zagotovitev pogojev za ustrezno odvodnjavanje na območju vijačnega prehoda je potrebno gostoto merilnih mest primerno povečati. Planum sme na poljubnem mestu odstopati od projektirane kote največ 10 mm. Dopustna odstopanja nagiba so opredeljena z dopustno neravnostjo in odstopanjem od višine planuma, vendar ne smejo biti večja od 0,4 % absolutne vrednosti nagiba. Na ustrezno pripravljen planum podlage, ki ne sme biti ne prašen ne vlažen, se lahko prične vgrajevati bituminizirano zmes za asfaltno plast šele, ko to odobri nadzornik.

Vgrajevanje bituminiziranih zmesi:

Vgrajevanje bituminizirane zmesi mora biti praviloma strojno z razdelilnikom (finišerjem), ki poleg razprostiranja vrši tudi delno zgoščanje bituminizirane zmesi. Stopnja zgostitve, ki jo razdelilnik bituminizirane zmesi (finišer) mora doseči, je najmanj 85 % referenčne gostote laboratorijskega preskušanca. Odstopanje od te zahteve mora odobriti nadzornik. Z vgrajevalnim strojem mora biti zagotovljena enakomerna sestava razprostrte bituminizirane zmesi. Izjemoma je dovoljeno ročno vgrajevanje bituminizirane zmesi, če zaradi omejenega prostora uporaba strojev ni mogoča. Ročno vgrajevanje mora odobriti nadzornik. Bituminizirano zmes je dovoljeno vgrajevati samo v ustreznih vremenskih razmerah. Primerna temperatura zraka in podlage za vgrajevanje bituminiziranih zmesi je za obrabne plasti najmanj 3 °C in za vezane nosilne plasti najmanj 0 °C. S soglasjem INŽENIRJA/NADZORNIKA je dovoljena vgradnja bituminizirane zmesi na suho in nezmrznjeno podlago v nevetrovnem vremenu pri nižji temperaturi, če je pri tem debelina asfaltne plasti na zgornjem območju tehnološke debeline za uporabljeno zrnavost zmesi. Najnižja in priporočena temperatura bituminizirane

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 49/59



Datum: Marec 2014

zmesi na mestu vgrajevanja sta glede na vrsto uporabljenega veziva za proizvodnjo opredeljeni v spodnji razpredelnici. Meritev temperature vroče bituminizirane zmesi mora biti izvršena po SIST EN 12697-13.

Priporočena in najnižja temperatura bituminizirane zmesi pri vgradnji Tip bitumna Priporočena temp. bituminizirane Najnižja temp.

bituminizirane zmesi pri vgradnji (°C) zmesi za vgrajevalnim strojem

(°C) B 160/220 135 110 B100/150 140 115 B 70/100 145 120 B 50/70 155 130 B 35/50 165 140

Najvišja temperatura bituminizirane zmesi pri vgradnji sme biti do 20 °C višja od priporočene. Pri ročnem vgrajevanju in zgoščanju v vetrovnem in hladnem vremenu mora biti najnižja temperatura zmesi bituminizirane zmesi višja za 10 °C od zahtevane spodnje mejne vrednosti za določeno vrsto veziva. Če dopuščajo pogoji dela, je treba vgrajevati bituminizirano zmes v asfaltno plast

naenkrat v vsej širini vozišča. Če se uporablja za vgraditev več finišerjev z zamikom, razlika v kakovosti vgrajene bituminizirane zmesi na območju stika ne sme biti opazna. Pri vgrajevanju bituminiziranih zmesi morajo biti vzdolžni stiki glede na stike v podložni plasti zamaknjeni, praviloma za 20 cm, najmanj pa za 10 cm, prečni (delovni) stiki pa najmanj za 50 cm. Vgrajevane pasove je potrebno stikovati v vzdolžni smeri po vročem postopku. Če to ni mogoče, je potrebno stik predhodno vgrajenega pasu indirektno ogrevati ali uporabiti za stikovanje zalivno zmes (lahko v obliki traku) ali bitumensko pasto. Če za stikovanje ni uporabljena lepilna zmes, je treba pri izdelavi vzdolžnih in prečnih stikov površine ohlajene plasti premazati z bitumensko emulzijo v količini najmanj 0,5 kg/m2. Premazati je potrebno tudi 15 cm širok pas na območju stika.

Vsako prekinitev dela je treba izvršiti v vsej širini vozišča oziroma voznega pasu pravokotno na os ceste in navpično ter enakomerno premazati z bitumenskim vezivom. Odstopanje od tega je mogoče samo s soglasjem INŽENIRJA/NADZORNIKA. Za zgostitev plasti bituminizirane zmesi se lahko uporabljajo različni valjarji (statični, vibracijski, valjarji z gumijastimi kolesi, kombinirani) in z različnimi masami. Valjarji morajo imeti vgrajen sistem za močenje koles z vodo ali drugim ustreznim sredstvom za preprečitev lepljenja bituminizirane zmesi na kolesa. Uporaba naftnih derivatov za močenje koles ni dovoljena. Izbrana vrsta in število valjarjev ter način zgoščevanja mora zagotoviti čimbolj enakomerno zahtevano gostoto oziroma zgoščenost bituminizirane zmesi v vsej projektirani širini vozišča. Zato je treba ob robovih povečati širino podložne plasti za projektirano debelino plasti, če to v projektni dokumentaciji ni že predvideno. Bituminizirano zmes je treba zgoščevati od roba proti sredini plasti in od nižjega proti višjemu robu oziroma legi plasti. Posamezni prehodi valjarjev se morajo vedno prekrivati za 15 do 20 cm. Vsako zadrževanje valjarjev na vgrajeni plasti vroče bituminizirane zmesi je treba preprečiti, enako tudi sunkovito zaviranje in pospeševanje valjarja ter spremembo smeri valjanja na še nezgoščeni plasti vroče bituminizirane zmesi. Vsa za valjarje nedostopna mesta je treba zgostiti do zahtevane zgoščenosti z drugimi

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 50/59



Datum: Marec 2014

sredstvi, katerih uporabo mora odobriti INŽENIR/NADZORNIK, ki odredi tudi pogoje, v katerih je treba takšna sredstva uporabiti.

Obdelava površine asfaltne plasti:

Na vsaki plasti bituminizirane zmesi, če je takšna vozna površina samo začasno (le nekaj dni) izpostavljena prometu, je priporočeno, da izvajalec zagotovi pogoje za varno vožnjo v vseh vremenskih razmerah. Najprimerneje je, da se cesta v času gradnje sploh ne uporablja za javni promet

Na vgrajeno asfaltno plast je mogoče pripustiti promet šele, ko se je bituminizirana zmes v sredini plasti ohladila na približno 30 °C. INŽENIR/NADZORNIK lahko določi tudi drugačne pogoje za pripustitev prometa (npr. pri uporabi nizkotemperaturne bituminizirane zmesi odvisno od uporabljenega dodatka).

Zahtevane lastnosti vgrajenih bituminiziranih zmesi:

Na osnovi rezultatov preskusov v sklopu notranje in zunanje kontrole je priporočeno po zaključenem vgrajevanju izvrednotiti povprečno sestavo in plast vgrajene bituminizirane zmesi. Obdelava mora vključiti tudi vse značilnosti vgrajene bituminizirane zmesi in osnovne statistične kazalnike zanje.

Stopnja zgoščenosti in vsebnost votlin

Pogojene mejne vrednosti zgoščenosti in vsebnosti votlin so navedene za bituminizirane zmesi, vgrajene v asfaltne plasti, vTSC 06.300 / 06.410 : 2009 (Ministrstvo za promet – Direkcija RS za ceste) v tč. 5.2.

Debelina plasti

Mejne projektne debeline plasti bituminiziranih zmesi, vgrajenih v asfaltne plasti, so navedene v TSC 06.300 / 06.410 : 2009 (Ministrstvo za promet – Direkcija RS za ceste) v tč. 5.2.

Zlepljenost asfaltnih plasti

Med vgrajevanimi nosilnimi in obrabnimi plastmi bituminiziranih zmesi mora biti

zagotovljena sila zlepljenosti, določena po postopku po Leutnerju (po TSC 06.753), Odvzem vzorcev za preskus strižne sile oziroma sile zlepljenosti asfaltnih plasti sme biti izvršen, ko znaša temperatura vgrajenih bituminiziranih zmesi 25 °C. Če je takoj po vgraditvi zlepljenost asfaltnih plasti slabša od pogojene mejne vrednosti, je potrebno ponovno izvršiti preskus po enem mesecu.

Ravnost, višina, nagib planuma

Ravnost planuma asfaltne vezane nosilne in obrabne plasti je treba ugotoviti – v poljubni smeri na os ceste – kot odstopanje pod položeno 4 m dolgo merilno letvijo ali z drugačnim ustreznim merilnim postopkom, opredeljenim v TSC 06.610. Planum asfaltne obrabnozaporne in vezane zgornje nosilne plasti sme na poljubnem mestu odstopati od projektirane kote največ ± 10 mm (mejna vrednost), planum vezane spodnje nosilneplasti pa največ ± 15 mm. Nagib planuma asfaltne vezane nosilne in obrabne plasti mora biti enak prečnemu in vzdolžnemu nagibu vozišča. Dopustna odstopanja nagiba so določena z dopustno neravnostjo in odstopanjem od višine planuma te plasti, vendar ne smejo biti večja od načrtovanega nagiba za absolutno ± 0,4 %.

Na cestah, kjer so dovoljene velike hitrosti vožnje, vzdolžni nagib pa je manjši od

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 51/59



Datum: Marec 2014

0,5 % in načrtovani prečni nagib manjši od 1,5 %, je lahko prečni nagib do 0,2 % večji od načrtovanega.

1.8.8.4 Preveritev kakovosti del

Preverjanje kakovosti in skladnosti bituminiziranih zmesi sestoji iz stalne kontrole postopkov proizvodnje in vgrajevanja, vse v skladu z določili v SIST EN 13108-21 in pogoji, določenimi v teh smernicah in tehničnih pogojih.

Vsi neposredni vplivi na kakovost in pogoji za oceno skladnosti proizvedenih in vgrajenih bituminiziranih zmesi morajo biti navedeni v poslovniku kakovosti. Mesta za odvzem vzorcev zmesi na gradbišču in vgrajenih bituminiziranih zmesi za vezane nosilne in obrabne asfaltne plasti ter mesta za meritve zahtevanih lastnosti vgrajenih bituminiziranih zmesi je treba določiti po statističnem naključnem izboru.

Notranja kontrola:

Notranje kontrolne preskuse med izvajanjem del mora izvajati za to usposobljen laboratorij izvajalca (ločen del organizacije) ali drug neodvisen laboratorij (tretja stranka). Usposobljenost laboratorija za notranjo kontrolo mora biti zagotovljena na osnovi uveljavljenih strokovnih podlag za sistem kontrole in potrjevanje skladnosti

pri gradnji cest v Republiki Sloveniji. IZVAJALEC del je dolžan rezultate notranje kontrole in podatke o vhodnih materialih redno posredovati izvajalcu zunanje kontrole.

Preskusi vgrajevane bituminizirane zmesi

Notranja kontrola vgrajevane bituminizirane zmesi obsega: - preveritev temperature bituminizirane zmesi na 1000 t 1) 2) - preveritev sestave ter mehanskih in prostorskih značilnosti istovrstne

bituminizirane zmesi:na 1000 t 1) 2) - delež veziva

- sestava ekstrahirane zmesi zrn - vsebnost celokupnih votlin v bituminizirani zmesi - vsebnost votlin v zmesi kamnitih zrn (izračun) - zapolnjenost votlin v zmesi kamnitih zrn z vezivom (izračun)

1) za vezane zgornje nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 500 t 2) v primeru manjših vgrajevanih količin je potrebno za vsako bituminizirano zmes dokazati ustrezno kakovost

Vzorce za notranjo kontrolo vgrajevane bituminizirane zmesi je treba odvzeti na mestu vgrajevanja. Po dogovoru je mogoče uporabiti vzorce bituminizirane zmesi, odvzete tudi na obratu za proizvodnjo bituminiziranih zmesi.

Preskusi vgrajene bituminizirane zmesi

Značilnosti v vezano zgornjo nosilno ali obrabno plast vgrajene bituminizirane zmesi je treba preskusiti z naslednjimi notranjimi kontrolnimi preskusi vgrajene asfaltne krovne plasti:

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 52/59



Datum: Marec 2014

- na jedrih: na 1000 t 1) - debelina plasti - zlepljenost plasti (če je pogojena) - gostota plasti

- vsebnost votlin v plasti - na plasti: na 200 m2 2) - gostota (z neporušnim postopkom) - ravnost planuma, merjena s 4 metrsko letvo - višina planuma, določena z niveliranjem - nagib planuma.

1) za vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 500 t 2) za vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 100 m2

Jedra je treba odvzeti na mestih odvzema vzorcev vgrajevanih bituminiziranih zmesi. Za bituminizirane zmesi nazivne zrnavosti do vključno 16 mm je treba odvzeti jedra s premerom najmanj 100 mm, za večje nazivne zrnavosti pa jedra s premerom najmanj 150 mm. Čista in z bitumensko emulzijo premazana mesta

odvzema jeder je treba čimprej zapolniti z vročo bituminizirano zmesjo, ki mora biti iz podobnih materialov in zrnavosti, kot je vgrajena v asfaltno vezano nosilno ali obrabno plast, in ustrezno zgostiti.

Zunanja kontrola:

Zunanjo kontrolo lahko izvaja samo akreditirani inštitut. Z zunanjo kontrolo se: - preverja skladnost dobavljenih bituminiziranih zmesi za vezane nosilne in

obrabne plasti z izjavami proizvajalca o skladnosti s CE informacijo in - izvaja kontrolo prevoza in vgrajevanja bituminiziranih zmesi glede na

zahteve v teh smernicah in tehničnih pogojih in/ali glede na pogodbena določila.

Preskusi vgrajevane bituminizirane zmesi

Izvršiti je treba naslednje zunanje kontrolne preskuse lastnosti vgrajevane bituminizirane zmesi:

- preveritev temperature bituminizirane zmesi pri vgradnji na 4000 t 1) - preveritev sestave ter mehanskih in prostorskih značilnosti vgrajevane

istovrstne bituminizirane zmesi: na 4000 t 1) - delež veziva - sestava ekstrahirane zmesi zrn - lastnosti ekstrahiranega veziva: - penetracija pri 25 °C - zmehčišče po postopku PK - indeks penetracije (izračun) - pretrgališče po postopku po Fraassu - raztegljivost z meritvijo sile (force ductility) - prostorska masa bituminizirane zmesi (preskušancev po Marshallu pri 25 °C) - vsebnost celokupnih votlin v bituminizirani zmesi - vsebnost votlin v zmesi kamnitih zrn (izračun) - zapolnjenost votlin v zmesi kamnitih zrn z vezivom (izračun)

1) za vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 2500 t

Vzorce za zunanje kontrolne preskuse vgrajevane bituminizirane zmesi je treba odvzeti na mestu vgradnje, samo izjemoma tudi na obratu za proizvodnjo.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 53/59



Datum: Marec 2014

Preskusi vgrajene bituminizirane zmesi

Zunanje kontrolne preskuse vgrajene bituminizirane zmesi je treba izvršiti za določitev naslednjih značilnosti zgrajene nosilne in nosilnoobrabne plasti:

- na jedrih (premera najmanj 100 mm) na 4000 t 1) - debelina plasti - zlepljenost plasti (če je pogojena) - gostota plasti - zgoščenost plasti - vsebnost votlin v plasti

- na plasti: na 400 m2 2) - gostota z neporušnim postopkom - ravnost planuma 4), merjena s 4 metrsko letvo - višina planuma, določena z niveliranjem - nagib planuma - torna sposobnost 3)

1) za vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 2500 t 2) za vezane nosilne plasti, za obrabne plasti pa na 200 m2 3) na odsekih, dolgih najmanj 500 m 4) vzdolžna ravnost planuma, merjena s profilometrom in izvrednotena z indeksom IRI, po določilih TSC 06.610

Jedra je treba odvzeti na mestih odvzema vzorcev vroče proizvedene bituminizirane

zmesi. Jedra za preveritev debeline in zlepljenosti plasti morajo biti odvzeta po naključnem izboru odvzemnih mest.

Dodatni preskusi bituminizirane zmesi

Bituminizirane zmesi za zelo težke prometne obremenitve je treba preveriti glede - odpornosti pri visokih temperaturah (nastanek kolesnic) in - odpornosti pri nizkih temperaturah (nastanek razpok).

Bituminizirane zmesi za drenažne plasti je treba preveriti glede izgube delcev. V bituminiziranih zmeseh A1 in A2, ki vsebujejo razred zmesi kamnitih zrn Z1 in/ali Z2, je treba preveriti delež silikatnih zrn.

Ocena skladnosti:

Po zaključku posameznih del ali faz del v sklopu graditve asfaltnih plasti je treba izvršiti statistične analize rezultatov notranje in zunanje kontrole

- proizvedene bituminizirane zmesi in - vgrajene bituminizirane zmesi.

Statistično analizo rezultatov kontrolnih preskusov morata pripraviti izvajalca notranje in zunanje kontrole, vsak za svoje delo. Statistične analize in primerjave le teh so osnova za oceno skladnosti kakovostim in za morebitne reklamacije in ukrepe. Oceno skladnosti kakovosti in za morebitne reklamacije ter ukrepe. Oceno skladnosti rezultatov kontrolnih preskusov z zahtevami v pogodbeni dokumentaciji in teh tehničnih pogojih mora pripraviti izvajalec zunanje kontrole skladnosti in jo predložiti nadzorniku.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 54/59



Datum: Marec 2014

Prevzem in obračun del:

Prevzem del

Skladno s pogodbenimi določili in sporazumno z nadzornikom mora izvajalec pripraviti izmere izvršenih del v ustreznih enotah mere.

Vse količine je treba izmeriti po dejansko izvršenem obsegu in vrsti del, ki so bila

izvršena v okviru izmer v projektni dokumentaciji. Vgrajeno asfaltno vezano nosilno in obrabno plast mora prevzeti INŽENIR/NADZORNIK po zahtevah za kakovost v teh tehničnih pogojih in skladno z zahtevami v pogodbeni dokumentaciji in po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del. IZVAJALEC mora istočasno predložiti nadzorniku vse podatke in poročilo notranje kontrole o skladnosti izvedenih del z zahtevami v teh tehničnih

pogojih. Vse ugotovljene pomanjkljivosti po teh zahtevah mora IZVAJALEC popraviti predno nadaljuje z deli, drugače se mu obračunajo odbitki za neustrezno kakovost izvršenih del. Vsi stroški za popravila pomanjkljivosti bremenijo IZVAJALCA, vključno stroški za vse meritve in preskuse, ki so pokazali neustrezno kakovost izvršenih del ter je bilo potrebno po izvršenem ustreznem popravilu s ponovnimi preskusi ugotoviti

kakovost del. Za vsa dela, ki ne ustrezajo kakovostnim zahtevam v teh tehničnih pogojih (presegajo mejne oziroma skrajne mejne vrednosti) in jih IZVAJALEC ni popravil po navodilih INŽENIRJA/NADZORNIKA, IZVAJALEC ni upravičen do nikakršnega plačila. Naročnik pa je v takšnem primeru upravičen podaljšati garancijsko dobo za vsa dela, ki so odvisna od nepopravljenih del, na najmanj 5 let. Če po preteku tako podaljšane garancijske dobe ni nikakršnih vidnih napak, ki bi bile posledica predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti, je izvajalec del upravičen do plačila za izvršeno delo.

Obračun del

Količine izvršenih del, je treba obračunati po pogodbenih enotnih cenah. V enotni ceni morajo biti upoštevane vse storitve, potrebne za popolno izvedbo asfaltne vezane nosilne, vezne in obrabne plasti, kot je opredeljeno v teh tehničnih pogojih. Izvajalec nima pravice naknadno zahtevati doplačila, če s pogodbo ni drugače opredeljeno.

Izmere asfaltnih plasti, vgrajenih v voziščne konstrukcije, je treba določiti na osnovi širin, opredeljenih z razširitvami Če IZVAJALEC ni zagotovil kakovosti v okviru zahtevanih vrednosti in četudi so mu bili obračunani odbitki, ostanejo zanj vse garancijske obveznosti po pogodbi veljavne.

Odbitki zaradi neustrezne kakovosti

Odbitek je treba določiti bodisi na osnovi neustrezne povprečne vrednosti za izvršeno delo ali na osnovi neustreznih posamičnih ugotovljenih vrednosti. Merodajna je večja vrednost odbitka. Tudi v primeru, ko je

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 55/59



Datum: Marec 2014

- v bituminizirani zmesi premajhen delež bitumenskega veziva ali - v vgrajeni plasti bituminizirane zmesi prekomerna vsebnost votlin,

je merodajna večja vrednost odbitka.

Jamstvo:

Pri oceni trenutnega stanja izvedenih del je treba upoštevati obrabo, ki je nastala zaradi obremenitev v garancijski dobi. IZVAJALEC mora jamčiti ustrezno stanje v asfaltne plasti vgrajenih bituminiziranih zmesi v naslednjih garancijskih dobah:

- garancijska doba znaša 5 let (po pripustitvi prometa) za bituminizirane zmesi, vgrajene v vezane nosilne in obrabne plasti, če so te vgrajene v sklopu voziščne konstrukcije pri novogradnji, ki je bila dimenzionirana po pogojih, opredeljenih v TSC 06.520 za načrtovano prometno obremenitev

Če je zaradi gradbišča pogojeno začasno vodenje prometa po asfaltni plasti več kot eno leto, se v primeru delnega prevzema posameznega prometnega pasu podaljša

garancijska doba za eno leto. V primeru, ko je asfaltna plast zgrajena po postopku, ki v teh smernicah ni opredeljen, mora biti garancijska doba določena v pogodbi.

1.9 Talne označbe

1.9.1 Splošne določbe

S Tehničnimi pogoji se določajo zahteve in pogoji za izvajanje del, kontrola kvalitete izvršenih del in druge zahteve v odnosu med NAROČNIKOM in IZVAJALCEM.

1.9.2 Materiali

1.9.2.1 Barve in razredčila

Za izvajanje talnih označb na vozišču se sme uporabljati le materiale, za katere je naročnik ugotovil, da odgovarjajo zahtevanim standardom glede kvalitete in

trajnosti in so uskladiščeni v skladu z navodili proizvajalca.

Pred uporabo barve je potrebno preveriti njeno uporabnost. Barva je uporabna do roka označenega na embalaži oziroma tudi v primeru, ko je možno usedlino na dnu posode z lopatico še prerezati in z dolgotrajnim mešanjem barvo homogenizirati. Barva ni uporabna, če vsebuje usedlino, ki jo z mešanjem ni mogoče vmešati v homogeno barvo, ali če po zmernem mešanju še vedno vsebuje grude ali drugačne

delčke barvnih sestavin. Barva se pred uporabo po potrebi ustrezno razredči. Vrsta razredčila in razmerje med barvami in razredčilom morata biti v skladu z navodili proizvajalca.

1.9.2.2 Steklene kroglice - perle

Steklene kroglice je potrebno hraniti v originalni embalaži. Embalaža se odpira pred uporabo v količini, ki je predvidena, da bo porabljena takoj. Pri strojnem nanašanju barve na vozišče mora oprema omogočati nanašanja steklenih kroglic na svežo barvo z AMAKOS ali slično pištolo.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 56/59



Datum: Marec 2014

1.9.2.3 Kontrola kvalitete

INŽENNIR/NADZORNIK bo sproti kontroliral kvaliteto materialov preko pooblaščenih

zavodov. V primeru, da materiali ne bodo ustrezali kvaliteti oziroma bodo odstopali od zahtev podanih v teh tehničnih pogojih, bo investitor prepovedal njihovo uporabo.

Za tekočo kontrolo materialov in izvedbe del mora izvajalec del:

- od vsake šarže materiala odvzeti vzorec barve (po premešanju vsebine posamezne posode z barvo se v posebno manjšo posodo pretoči ca. 1 kg barve, posoda se neprodušno zapre in opremi s podatki o vzorcu – št. šarže, datum proizvodnje in datum odvzema vzorca),

- enkrat tedensko je pri vsaki delovni skupini potrebno med delom odvzeti vzorec nanosa barve na aluminijasti ploščici; debelina nanosa mora predstavljati tipično debelino, ki se nanaša na vozišče.

Vse vzorce je potrebno hraniti do izteka garancijske dobe.

1.9.3 Oprema za izvajanje del Izvajalec del mora razpolagati z zadostno količino strojne in druge opreme, s katero bo lahko zagotovil dokončanje del do pogodbenega roka in v skladu s

terminskim planom napredovanja del po količinah v popisu. Izvajalec del mora INŽENIRJU/NADZORNIKU omogočiti pregled vseh strojev in opreme za izvajanje del. V kolikor INŽENIR/NADZORNIK oceni, da tehnične karakteristike strojne in druge opreme ne zadoščajo zahtevam iz prejšnjega odstavka, naročnik takemu izvajalcu del ne bo oddal.

1.9.4 Izvajanje talnih označb na vozišču in kontrola kvalitete

1.9.4.1 Dokumentacija o izvajanju talnih označb na vozišču

Splošni podatki:

- naročnik - izvajalec (ime, sedež podjetja ter podatki o mehanizaciji in zaposlenih, ki

izvajajo talne označbe na vozišču) - datum in delovni čas - čas izvajanja del

Podatki o vremenu:

- vreme - temperatura zraka in vozišča - vlažnost zraka

Podatki o materialih:

- barva: proizvajalec, datum proizvodnje, številka šarže in porabljena količina - perle: porabljena količina, številka šarže - razredčilo: porabljena količina

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 57/59



Datum: Marec 2014

Podatki o vrstah in količini izvedenih del:

Osnova za vse podatke o vrstah in količini izvedenih del je količina izvedenega dela,

ki mora biti po opravljenem delu potrjena s strani Nadzornika. Za vsako cesto in cestni odsek je potrebno ob stacionaži začetka in konca del vnesti naslednje podatke:

- črte: vrsta (osne, robne), širina in dolžina

- ostale označbe: vrsta (prehod za pešce, črta za ustavljanje, polja…) in količina

izvedenih del (m, m2)

Podpisovanje dnevnika:

Dnevnik morajo podpisati predstavnik naročnika in odgovorni vodja del, ki vanj vpisuje podatke. Dnevnik podpisan s strani predstavnika naročnika je osnova za pripravo knjige obračunskih izmer in izdajo situacije.

1.9.4.2 Vremenske razmere

Izvajanje označb na vozišču je dovoljeno ob suhem vremenu pri temperaturah ozračja od +10°C do +30°C, relativni vlažnosti zraka do 85 % in temperaturah

vozišča od +5°C do +45°C. Pri izvajanju je potrebno upoštevati morebitne dodatne zahteve proizvajalca.

Izvajanje del pri vremenskih pogojih, ki niso v skladu z zgoraj navedenimi (predvsem pri temperaturah zraka in vozišča, ki so manjše od predpisanih) ni dovoljeno. V posebnih primerih lahko izvajanje označb v slabših pogojih dovoli predstavnik Naročnika z vpisom v dnevnik, oziroma pisnim naročilom.

1.9.4.3 Ustreznost vozišča

Vozišče, na katero se nanaša barva za označbe na vozišču, mora biti:

- popolnoma suho - brez ostankov soli - brez mastnih madežev - očiščeno prahu, peska, zemlje in drugih materialov.

V primeru, da je vozišče po osi ali robu, kjer poteka črta, razpokano ali je stik fugiran, se vzdolžna. črta premakne neposredno ob razpoko. Predstavnik naročnika v primeru, ko ugotovi, da izvajalec označb na vozišču nanaša barvo na neustrezno pripravljeno vozišče, dela ustavi in naroči čiščenje vozišča. Na delu neustrezno pripravljenega vozišča, kjer so obeležbe že izvedene, pa odredi čiščenje in ponovno barvanje na stroške izvajalca.

1.9.4.4 Izvajanje talnih označb na vozišču

Izvajalec talnih označb na vozišču mora po potrebi pred pričetkom del barvo razredčiti v skladu z navodili proizvajalca barve z originalnim razredčilom. Stopnja razredčevanja se kontrolira z viskozimetrom. Za strojno nanašanje barve na vozišče mora biti čas pretoka barve skozi viskozimeter (dokler se curek barve ne prekine),

če proizvajalec barv ne določi drugače, praviloma naslednji:

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 58/59



Datum: Marec 2014

80-90 sekund pri temperaturi zraka + 10 °C do 20 °C 70-80 sekund pri temperaturi zraka + 20°C do + 3 0 °C

Pri obnavljanju prečnih in drugih označb na vozišču je obvezno nanašanje barve z

brizganjem s pomočjo kompresorja. Nanašanje barve z valjčkom ni dovoljeno!

Vse talne označbe na vozišču morajo biti posute s steklenimi kroglicami. Pri strojnem izvajanju del mora izvajalec ves čas kontrolirati kvaliteto posipavanja s steklenimi kroglicami. Poraba steklenih kroglic mora biti med 0,200 – 0,250 kg/ m2 pobarvane površine.

Za označbe, ki niso posute s steklenimi kroglicami, odredi predstavnik naročnika ponovno obeleževanje na stroške izvajalca. Izvedene talne označbe mora Izvajalec del po barvanju ustrezno zavarovati s stožci, ki morajo biti postavljeni tako na gosto, da preprečijo vožnjo po sveži barvi. Stožci se lahko odstranijo po preteku časa strjevanja barve. Lahko pa se po dogovoru z Naročnikom fizično zapre celotni odsek ceste, na katerem se izvajajo dela.

1.9.4.5 Dinamika izvajanja del

Pri pripravi terminskega plana in izvajanju del, mora izvajalec upoštevati tehnične karakteristike predhodno izvedenih del in terminski plan dokončanja vseh del.

1.9.4.6 Debelina nanosa barve

Zahtevano debelino nanosa in porabe barve predpiše proizvajalec barve. Debelino nanosa barve kontrolira predstavnik Naročnika oziroma pooblaščena strokovna organizacija v skladu z JUS Z.S.2.240 Barve za tankoslojne oznake na vozišču.

Če predstavnik Naročnika ugotovi več kot 10 % površin označb, ki imajo manjšo debelino od predpisane, je potrebno označevanje ponoviti na stroške izvajalca del.

1.9.4.7 Nočna vidnost označb na vozišču

Vidnost označb v nočnem času je odvisna od kvalitete posipavanja s steklenimi kroglicami. Pri tem je pomembno, da je celotna površina označbe enakomerno posuta z zadostno količino steklenih kroglic. Pri izvedenih delih se kontrolira:

- enakomernost posipa: pri tem se ugotavlja kvaliteta posipavanja označb z vizualnim pregledom v nočnem času. Talne označbe morajo enakomerno odsevati svetlobo na 85 % pobarvane površine.

- stopnja odsevnosti: z reflektometrom se meri odsevno sposobnost označb po določilih JUS Z.S.«.240 Barve za tankoslojne oznake na vozišču. Stopnja odsevnosti mora pri vseh označbah ves čas do naslednje obnove znašati najmanj 100 mcd lux1 m2.

Za vse označbe, ki niso izvedene v skladu z zahtevami prejšnjih alinej, mora izvajalec označevanje ponoviti na svoje stroške, naročnik pa mu ne prizna stroškov ponovne izvedbe barvanja.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 59/59



Datum: Marec 2014

1.9.4.8 Oblika označb na vozišču

Vse talne označbe na vozišču morajo biti, po dimenzijah in obliki v skladu s tehničnimi smernicami: TSC 02.401: 2010 OZNACBE NA VOZIŠCU; OBLIKA IN MERE (Ministrstvo za promet Tehnična specifikacija za javne ceste).

V primeru, ko predstavnik naročnika ugotovi, da izvedena dela niso v skladu z navedenimi zahtevami, odredi odstranitev označb (brisanje) z vozišča oz. dodatno označitev pomanjkljivo izvedenih označb na stroške izvajalca.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 1/21

Datoteka: 2_2_Splosne_tehnicne_zahteve_HE_Zlatoličje DEL 2.2 – Splošne tehnične zahteve

Datum: Marec 2014

HE ZLATOLIČJE


GRADBENA DELA



KANALA PO POPLAVAH

Del 2.2 Splošne tehnične zahteve

Marec 2014

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 2/21


Datum: Marec 2014

V S E B I N A

Stran

1 Splošne določbe ...................................................................................... 3

1.1 Uvod ....................................................................................................... 3

1.2 Opredelitev izrazov ................................................................................... 3

1.3 Veljavnost tehničnih predpisov ................................................................... 4

1.3.1 Splošno .......................................................................................... 4

2 Preverjanje in vrednotenje kakovosti ..................................................... 4

2.1 Uvod ....................................................................................................... 4

2.2 Vrste preskusov ........................................................................................ 5

2.3 Laboratorij ............................................................................................... 6

3 Merjenje in obračun del .......................................................................... 7

3.1 Merjenje del ............................................................................................. 7

3.2 Obračun del ............................................................................................. 7

4 Načrti in dokumentacija, ki jo mora dostaviti izvajalec ........................... 9

4.1 Splošno ................................................................................................... 9

4.2 Projekti in načrti začasnih del ....................................................................10

4.3 Načrti relevantni za Permanentna dela in katerakoli Začasna dela za katera projekt pripravlja INŽENIR ..............................................................10

4.4 Potrditev Načrtov začasnih del ...................................................................10

4.5 Poročilo o napredovanju del ......................................................................11

4.6 Posnetek stanja .......................................................................................11

4.7 Druga dokumentacija ...............................................................................12

5 Ureditev in organizacija gradbišča ........................................................ 12

6 Geodetska dela ..................................................................................... 14

6.1 Obseg del ...............................................................................................14

6.2 Način izvedbe ..........................................................................................15

6.3 Splošno o meritvah prečnih profilov............................................................15

6.4 Kakovost izvedbe.....................................................................................16

6.5 Izmere in plačilo ......................................................................................17

6.6 Zahtevana oprema za izvedbo meritev in obdelavo podatkov........................17

6.7 Oprema bagra za izkope pod vodno gladino s programsko opremo ...............17 7 Materiali in proizvodi ............................................................................ 21

8 Delavci.................................................................................................. 21

9 Stroji in oprema za gradnjo .................................................................. 21

10 Rok izvedbe in terminski plan ............................................................... 21

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 3/21


Datum: Marec 2014

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA IZVEDBO DEL

1 Splošne določbe

1.1 Uvod

Splošne tehnične zahteve veljajo za izvedbo vseh vrst del, ki so opisana v Popisu del ter

za vsa druga dela, ki so potrebna za popolno izvedbo pogodbenih del skladno z zahtevami

projekta.

1.2 Opredelitev izrazov

NAROČNIK: pomeni osebo, imenovano naročnik v Dodatku k ponudbi, in

pravne naslednike, upravičene po tej osebi.

INŽENIR: je pravna ali fizična strokovna oseba ali strokovna oseba

(ekipa) iz naročnikovega osebja ali ekipa sestavljena iz

naročnikovih in zunanjih strokovnjakov, ki jo pooblasti

NAROČNIK za opravljanje del inženirja za namene POGODBE.

INŽENIR odobrava, nadzira in prevzema strokovno tehnična

dela in potrjuje obračune izvedenih del ter izvaja kontrolo

kakovosti po določilih tehničnih zahtev.

NADZORNIK: je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost

opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora

PROJEKTANT: je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost

opravlja storitve pri projektiranju ter po naročilu in zahtevah

NAROČNIKA izdela projektno dokumentacijo za gradnjo

objekta.

PROJEKT: je projektna dokumentacija za gradnjo objekta, ki jo izdela

PROJEKTANT.

IZVAJALEC: je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost

opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču,

izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in

električnih instalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del ter

na osnovi projektne dokumentacije in tehničnih zahtev,

izvaja dela po POGODBI sklenjeni z NAROČNIKOM. INŠTITUT:

(dela izvaja v imenu

in za račun

Investitorja-

Zunanja kontrola

Investitorja)

je gospodarska družba ali organizacija pooblaščena za

izvajanje preskusov na materialih, tehnologijah in izvršenih

delih, ki po naročilu INŽENIRJA vrši preskuse v okviru

kontrole kakovosti.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 4/21


Datum: Marec 2014

LABORATORIJ:

(Z njim zagotavlja

Izvajalec tekočo

kontrolo, ta dela

kontrolira Inštitut,

ki dela v imenu

Investitorja)

je organizacijska enota IZVAJALCA, ki na gradbišču izvaja

tekoče preskuse za ugotovitev kakovosti uporabljenih

materialov, tehnologij in izvršenih del po določilih PROJEKTA

ter po posebnih zahtevah INŽENIRJA. LABORATORIJ je lahko

sestavni del organizacije IZVAJALCA ali pa neodvisni

pooblaščen laboratorij, ki ga angažira IZVAJALEC.

PRESKUS: je ugotavljanje kakovosti osnovnega materiala, proizvoda ali

tehnološkega postopka oziroma tehnologije izvedbe del in

izvedenih del po določilih tehničnih zahtev ali posebnih

zahtevah INŽENIRJA.

1.3 Veljavnost tehničnih predpisov

1.3.1 Splošno

Pri izvajanju del mora IZVAJALEC upoštevati vse (lahko tudi strožje) predpise in

standarde veljavne v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, (privzeti SIST EN, ali če teh

ni, ostali EN, nacionalni EN, kot npr. DIN EN in ISO standardi), ki so navedeni v

projektni dokumentaciji, ali pa jih navede dobavitelj v izjavi o skladnosti in so na

seznamu SIST standardov za obravnavane materiale, proizvode ter dela, v kolikor s

PROJEKTOM ali dodatnimi pisnimi navodili in zahtevami INŽENIRJA/NADZORNIKA ni

drugače določeno.

V primeru, da med gradnjo stopijo v veljavo novi predpisi, dopolnila, spremembe ali

standardi, ki dovoljujejo milejše pogoje ali kriterije, izvajalec nima pravice odstopiti od

danes veljavnih brez pisnega pristanka INŽENIRJA/NADZORNIKA.

2 Preverjanje in vrednotenje kakovosti

2.1 Uvod

Preskusi se izvajajo kot tekoči preskusi, kontrolni preskusi in posebni preskusi po

podrobnejših zahtevah.

Vsi preskusi se izvajajo po predpisih in standardih veljavnih v Republiki Sloveniji.

Za materiale, ki v PROJEKTU ali drugem pisnem dokumentu INŽENIRJA niso posebej

definirani, mora IZVAJALEC dostaviti INŽENIRJU/NADZORNIKU najmanj 7 dni pred

uporabo ustrezna dokazila o kakovosti. Uporaba takšnih materialov je dovoljena le po

pisni odobritvi INŽENIRJA/NADZORNIKA.

IZVAJALEC mora nuditi INŽENIRJU/NADZORNIKU vso potrebno pomoč pri odvzemanju

vzorcev vseh kontrolnih preskusov ter pri preskusih za ugotavljanju kakovosti

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 5/21


Datum: Marec 2014

izvedenih del. Ta pomoč zajema vse potrebno delo, materiale in transporte, kar

bremeni IZVAJALCA.

V primerih, ko je za INŽENIRJA/NADZORNIKA kakovost materialov za uporabo

dvomljiva, lahko INŽENIR/NADZORNIK izvrši dodatne kontrolne preskuse in nova

odvzemna mesta vzorcev za te preskuse, pri čemer je IZVAJALEC lahko prisoten.

IZVAJALEC je dolžan omogočiti INŽENIRJU/NADZORNIKU stalno kontrolo izvedbe

tekočih preskusov ter rezultatov, ki jih mora IZVAJALEC tedensko ali na pisno zahtevo

INŽENIRJA/NADZORNIKA tudi pogosteje obdelati in predložiti v od

INŽENIRJA/NADZORNIKA določeni obliki in roku.

Celotno dokumentacijo preverjanja kakovosti obdeluje INŠTITUT enkrat letno za

začasna poročila ter ob koncu izvedbe del izdela zaključno poročilo o kakovosti del

oziroma objekta. Stroški bremenijo IZVAJALCA.

2.2 Vrste preskusov

Predhodna laboratorijska sestava

S predhodno laboratorijsko sestavo IZVAJALEC dokazuje, da se da z razpoložljivimi

materiali doseči kakovost proizvoda po zahtevah PROJEKTA ali posebnih zahtevah


Stroški tega preskusa bremenijo IZVAJALCA.

Dokazna proizvodnja

Pred pričetkom redne proizvodnje oziroma predelave materialov se mora izvršiti dokazna proizvodnja s preskušanjem strojev in naprav glede doseganja zahtevane enakomernosti kakovosti proizvoda.

Program dokazne proizvodnje mora predložiti IZVAJALEC najmanj tri dni pred nameravanim začetkom proizvodnje INŽENIRJU/NADZORNIKU, ki ga mora potrditi

oziroma ustrezno dopolniti.

Dokazno proizvodnjo nadzira INŽENIR/NADZORNIK ali od njega pooblaščeni INŠTITUT.


Dokazno vgrajevanje

Na osnovi rezultatov preskusa predhodne laboratorijske sestave ter preskusa dokazne proizvodnje odobri INŽENIR/NADZORNIK dokazno vgrajevanje.

Dokazno vgrajevanje zajema preverjanje vplivov transportov, manipulacije in načinov vgrajevanja proizvoda na njegovo kakovost v vgrajenem stanju.

Dokazno vgrajevanje nadzira INŽENIR/NADZORNIK ali od njega pooblaščeni INŠTITUT.

INŽENIR/NADZORNIK na osnovi ugotovljene dosežene ustrezne kakovosti odobri nadaljnje izvajanje del.


Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 6/21


Datum: Marec 2014

Tekoči preskusi kakovosti

Vse tekoče preskuse za preverjanje kakovosti v obsegu in po zahtevah PROJEKTA vrši IZVAJALEC .

Stroški tekočih preskusov bremenijo IZVAJALCA.

Kontrolni preskusi kakovosti

Za preverjanje tekočih preskusov kakovosti vrši INŽENIR/NADZORNIK kontrolne

preskuse kakovosti.

Stroški kontrolnih preskusov bremenijo NAROČNIKA, če s POGODBO ni drugače določeno.

Posebni preskusi in predlogi sanacij

Posebne preskuse in predloge sanacij izdela INŠTITUT po odredbi


Posebne preskuse in predloge sanacij, ki so potrebni zaradi nepredvidenih terenskih ali

drugih razmer, naroča in plača NAROČNIK.

Posebne preskuse in predloge sanacij, ki so potrebni zaradi tehnoloških napak,

ugotovljene neustrezne kakovosti ali drugih neizpolnjevanj zahtev

INŽENIRJA/NADZORNIKA, je dolžan na zahtevo INŽENIRJA/NADZORNIKA izvršiti

IZVAJALEC na svoje stroške. INŽENIR/NADZORNIK v takšnem primeru lahko določi za

izvedbo INŠTITUT po lastni presoji.

Začasno poročilo o kakovosti

Začasno poročilo o doseganju kakovosti izvedenih del izdela INŠTITUT najmanj enkrat

letno z obdelavo rezultatov tekočih in kontrolnih preskusov kakovosti ter morebitnih

posebnih ali dodatnih preskusov, ki jih odredi INŽENIR/NADZORNIK.

Stroški tega poročila bremenijo IZVAJALCA, če s POGODBO ni drugače določeno.

Zaključno poročilo o kakovosti

Zaključno poročilo o doseženi kakovosti izvedenih del izdela IZVAJALEC ob koncu

gradnje na osnovi zaključkov začasnih poročil o kakovosti in drugih izvršenih

preskusov v teku gradnje in po njej.

Stroški tega poročila bremenijo NAROČNIKA.

2.3 Laboratorij

IZVAJALEC je dolžan pred pričetkom del zagotoviti LABORATORIJ za izvajanje tekočih

preskusov kakovosti za posamezna dela z ustreznim kadrom in opremo. Oprema

laboratorija mora biti pregledana in atestirana.

Pred pričetkom del mora IZVAJALEC predložiti INŽENIRJU v odobritev načrt prostorov

LABORATORIJA s spiskom opreme in kadra.

Za izvajanje tekočih preskusov kakovosti izven LABORATORIJA mora IZVAJALEC

predlagati pooblaščen laboratorij, ki ga mora INŽENIR/NADZORNIK odobriti.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 7/21


Datum: Marec 2014

Za izvajanje vseh kontrolnih preskusov kakovosti lahko določi INŽENIR/NADZORNIK

INŠTITUT po lastni presoji.

Vsi stroški, ki nastanejo pri postavitvi LABORATORIJA bremenijo IZVAJALCA.

3 Merjenje in obračun del

3.1 Merjenje del

Količine posameznih del je treba meriti na osnovi enotnih mer, ki so določene v

ponudbenem predračunu oziroma Pogodbi.

Količine se določijo po dejansko izvršenih delih oziroma vgrajenih materialih skladno s

projektom za posamezna dela in se določajo zaokroženo, največ na dve decimalki,

razen, če Inženir/Nadzornik za posamezna dela določi drugače.

Za vsa dela, pri katerih iz kakršnihkoli predvidenih razlogov kasneje ne bi bilo mogoče

določati količin ali kakovosti, je Izvajalec dolžan pravočasno od Inženirja/Nadzornika

zahtevati začasni prevzem del. Če Izvajalec opusti takšen prevzem, nosi vse posledice,

ki bi nastale zaradi naknadnih del potrebnih za ugotovitev dejanskega stanja.

Ugotovljene količine in izmere Izvajalec vpisuje v knjigo obračunskih izmer. V dnevnik

mora vpisati vse mere in vrisati vse skice del, ki se po izvršenem delu ne bi videla ali

so izvršena drugače kot je bilo predvideno s projektom. V primeru večjih sprememb

mora izvajalec izdelati ustrezne načrte, ki postanejo sestavni del knjige obračunskih

izmer.

Knjigo obračunskih izmer mora Izvajalec dostaviti Inženirju/Nadzorniku v potrditev

enkrat mesečno, praviloma pred izdelavo mesečne situacije.

Podatki v knjigi obračunskih izmer morajo biti obojestransko potrjeni, sicer ne morejo

biti podlaga za mesečno situacijo.

Vse obračune v mesečnih situacijah, ki temeljijo na nepotrjenih podatkih lahko

Inženir/Nadzornik zavrne oziroma izloči iz obračuna.

Inženir/Nadzornik ima pravico odkloniti potrditev količin za vsa dela za katera ima

dokaz, da niso izvršena skladno z zahtevami Projekta ali Pogodbe. Prav tako ima

Inženir/Nadzornik pravico odkloniti potrditev količin za dela, pri katerih izvajalec ni

omogočil vpogleda v delovni postopek, pregled dokumentacije o vgrajenem materialu,

ali če je izvajalec kljub opozorilu Inženirja/Nadzornika izvajal delovne operacije, ki bi

lahko ogrozile tehnično neoporečnost in varnost trajnih del.

3.2 Obračun del

Dela se obračunavajo na osnovi začasnih situacij in končne obračunske situacije po določilih pogodbe.

Osnova za obračun del so enotne cene za posamezna dela po pogodbenem predračunu (lista cen).

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 8/21


Datum: Marec 2014

Enotne cene

Kot enotne cene je treba razumeti enotne cene iz pogodbenega predračuna (lista cen)

za posamezna dela.

Dodatna dela

Dela izven pogodbenega predračuna (dodatna dela) se obračunajo na osnovi

pogodbenih določil. Če pogodba ne vsebuje takih določil, se dodatna dela obračunajo

na osnovi predhodno sporazumno določenih enotnih cen. INŽENIR/NADZORNIK ima v

tem primeru pravico zahtevati od izvajalca podrobno kalkulacijo cene, ki se jo lahko

izdela:

na osnovi kalkulativnih elementov cene, ki so sestavni del pogodbe,

če pogodba ne vsebuje kalkulativnih elementov so osnova za določitev enotne cene

realne cene materiala in osebnih dohodkov na tržišču.

Pridobljeni material

Material pridobljen pri izvedbi del, je last NAROČNIKA. Če ni s PROJEKTOM drugače

predvideno ga je IZVAJALEC dolžan odložiti na odrejenem mestu in/ali uskladiščiti ter

zapisniško predati INŽENIRJU oz. NAROČNIKU.

Uporabo takšnega materiala lahko odobri le NAROČNIK.

Če bo takšen material uporabljen za izvršitev pogodbenih del vendar to v projektu ni

bilo predvideno, lahko NAROČNIK vrednost materiala obračuna od ponudbene enotne

cene.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 9/21


Datum: Marec 2014

4 Načrti in dokumentacija, ki jo mora dostaviti izvajalec

Izvajalec mora predložiti INŽENIRJU 15 dni po podpisu pogodbe seznam vse

dokumentacije, ki jo je obvezen izdelati in terminski plan izdelave dokumentacije.

INŽENIR ima pravico zahtevati spremembe v predloženem seznamu, če ta ne

ustreza pogodbeni dinamiki del ali tehničnih zahtev.

INŽENIR/NADZORNIK mora dati dovoljenje za delo Izvajalcu takoj, ko ugotovi, da so za

ta dela predvideni stroji in naprave na mestu in sposobni za izvajanje del.

Izvajalec mora predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU teden dni pred pričetkom del vsake

faze del v pregled in potrditev tehnološki elaborat izvedbe te faze del. Tehnološki

elaborat mora vsebovati:

podroben prikaz tehnologije izvajanja del, uporabljene mehanizacije in vseh priprav

ter materialov potrebnih za izvedbo del,

prikaz vseh postopkov, faz in vrstnega reda izvedbe posameznih operacij in

objektov,

podroben terminski plan napredovanja vsake aktivnosti,

plan mehanizacije za izvedbo del v okviru načrtovanega časovnega plana.

stroški priprave vseh načrtov in druge dokumentacije so vključeni v enotne cene za

posamezna dela

4.1 Splošno

IZVAJALEC mora predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU pred pričetkom del projekt

organizacije gradbišča, načrt napredovanja del (operativni načrt) in pred začetkom

posameznih faz del tudi tehnološke elaborate.

IZVAJALEC bo dostavil INŽENIRJU/NADZORNIKU štiri kopije vseh načrtov,

dokumentacije in pripadajočih izračunov za katere je zahtevana potrditev

INŽENIRJA/NADZORNIKA. Načrtom bodo priloženi izračuni s katerimi bodo izpolnjene

bistvene zahteve projektnih rešitev. IZVAJALEC bo priložil tudi tehnično poročilo v

katerem bo opisal način izvedbe in namen posameznih konstrukcij del prikazanih v

načrtih.

Če načrti in dokumentacija ne bodo dostavljeni v predvidenih rokih, bo IZVAJALEC

odgovoren za vse stroške nastale zaradi zamude in škode, ki jo zaradi tega trpijo ostali

udeleženi na projektu.

Tehnološki elaborati s pripadajočimi risbami in kjer je to potrebno pripadajočimi

izračuni za vsa pomembnejša dela in tudi za vsa tista dela ki jih zahteva

INŽENIR/NADZORNIK, bodo pripravljeni s strani IZVAJALCA in bodo dostavljeni

INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev.

Dokumentacija, ki jo mora IZVAJALEC predati INŽENIRJU/NADZORNIKU mora biti

izdelana v skladu z veljavno zakonodajo ter standardi.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 10/21


Datum: Marec 2014

Stroški priprave vseh načrtov in druge dokumentacije so vključeni v enotne cene za

posamezna dela.

4.2 Projekti in načrti začasnih del

IZVAJALEC je odgovoren za projekte vseh začasnih del.

IZVAJALEC bo INŽENIRJU/NADZORNIKU pravočasno dostavil projekte Začasnih del

razen tistih projektov za katere je v POGODBI določeno, da jih bo izdelal INŽENIR.

Ta dokumentacija bo dostavljena v roku 15 dni od INŽENIRJEVE/NADZORNIKOVE

zahteve po začetku DEL oz. 15 dni pred začetkom izvedbe posameznih DEL.

4.3 Načrti relevantni za Permanentna dela in katerakoli Začasna dela za

katera projekt pripravlja INŽENIR

Pred začetkom posameznih del oz. pred začetkom del na posameznih konstrukcijah bo

IZVAJALEC dostavil INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev detajlni opis njegovega

predlaganega načina izvedbe različnih kategorij del. IZVAJALEC bo podal podroben opis

vseh delovnih opravil vključujoč dela kot so izkopi, rušitvena dela, podporne ukrepe za

nadzemna in podzemna dela, črpanje vode, opažne sisteme, armaturne koše in

betoniranje.

4.4 Potrditev Načrtov začasnih del

INŽENIR/NADZORNIK bo v primernem času po prejemu načrtov in druge

dokumentacije le to pregledal in IZVAJALCU dostavil eno kopijo označeno s

»POTRJENO«, »POTRJENO Z OZNAČENIMI POPRAVKI« ali »ZAVRNJENO V

DOPOLNITEV«.

Dokumentacija, ki dobi oznako “POTRJENO”, je bila pregledana in potrjena glede na

glavne dimenzije, ustreznost specifikacij in skladnost z zahtevami zakonodaje.

IZVAJALEC je odgovoren za konstrukcijo, izračune in detajlne dimenzije.

Če je dokumentacija označena s “POTRJENO Z OZNAČENIMI POPRAVKI” lahko

IZVAJALEC izvaja dela z upoštevanjem pripomb na dokumentacijo vendar mora

dokumentacijo dopolniti v skladu s pripombami ter jo ponovno dostaviti

INŽENIRJU/NADZORNIKU v potrditev.

Če je dokument označen z »ZAVRNJENO V DOPOLNITEV« mora IZVAJALEC narediti

omenjene dopolnitve ter INŽENIRJU/NADZORNIKU dostaviti štiri kopije dopolnjene

dokumentacije v ponovno potrditev.

Vsa dokumentacija, ki je bila potrjena ali delno potrjena, sestavlja del dokumentacije

za izvajanje del.

Po prejemu dokumentacije z oznako »POTRJENO« ali »POTRJENO Z OZNAČENIMI

POPRAVKI« ima IZVAJALEC dovoljenje, da začne izvajanje DEL po potrjeni

dokumentaciji oz. ob upoštevanju zahtevanih popravkov. IZVAJALEC bo dostavil

INŽENIRJU/NADZORNIKU štiri kopije vseh potrjenih načrtov oz. dopolnjenih načrtov.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 11/21


Datum: Marec 2014

Vse zahteve navedene v tej točki ki veljajo za načrte veljajo tudi za vse prospektne

materiale, ilustracije, slike, tehnične zahteve ali druge podatke dostavljene v potrditev.

Vsaka revizija mora biti v glavni dokumentaciji označena z oznako revizije, datumom

in vsebino spremembe oz. popravka.

Po tretji reviziji dokumentacije mora stroške za revizijo pri INŽENIRJU/NADZORNIKU

nositi IZVAJALEC.

IZVAJALEC je dolžan izvesti brez dodatnih stroškov za NAROČNIKA vse in katerekoli

spremembe dokumentacije, ki so potrebne, da storitve ustrezajo določilom te

pogodbe.

Na dokumentaciji je v glavi potrebno pustiti prazen prostor velikosti 100 mm x 70 mm

za štampiljko pregleda INŽENIRJA/NADZORNIKA.

IZVAJALEC je dolžan odpraviti napake, odstopanja, pomanjkljivosti in protislovja v

dokumentaciji in poslati popravljen izvod INŽENIRJU/NADZORNIKU najkasneje v 15

koledarskih dneh po prejemu s strani INŽENIRJA/NADZORNIKA pregledane

dokumentacije.

Kakršno koli delo izvedeno brez potrjenih načrtov bodo izvedena na IZVAJALČEVO

odgovornost.

INŽENIRJEVA/NADZORNIKOVA potrditev dostavljenih predlogov, načrtov ali

dokumentov z ali brez popravkov, IZVAJALCA ne osvobaja odgovornosti ali prevzetih

pogodbenih obveznosti.

Po prejemu IZVAJALČEVEGA predloga in po prejemu načrtov označenih s »Potrjeno«

niso dovoljene večje spremembe le teh brez pridobitve novega soglasja. Vsaka

sprememba mora biti oštevilčena in imenovana v glavi načrta. Vsaka kopija

spremenjenega načrta mora imeti oznako zadnje izvedene spremembe.

4.5 Poročilo o napredovanju del

IZVAJALEC bo v času veljave POGODBE pripravljal in pošiljal INŽENIRJU/NADZORNIKU

mesečna poročila o napredovanju del v obliki, ki jo bo potrdil INŽENIR/NADZORNIK.

Poročilo o napredovanju del mora prikazati opravljeni obseg DEL, dejansko uporabljene

materiale, kumulativne rezultate vseh končanih ali del v teku in morajo biti prikazani v

procentih dejansko izvedenih del v primerjavi s potrjenim planom del.

4.6 Posnetek stanja

IZVAJALEC bo zagotovil ažurno izvajanje posnetka stanja vseh izvedenih del na

gradbišču v pogodbenem času, skladno z zahtevami INŽENIRJA/NADZORNIKA.

Potrebno je tekoče spremljati izkope za primerjavo z meritvami, ki jih naroči

INŽENIR/NADZORNIK pri zunanji inštituciji. Te meritve so osnova za obračun.

Ti načrti bodo pripravljeni v obliki in merilu, ki ga bo odobril INŽENIR/NADZORNIK in

bodo sledila napredovanju izvedbe del.

IZVAJALEC mora v en izvod projekta za izvedbo vnašati vse spremembe, ki bodo

nastale med gradnjo in montažo in tak izvod predati INŽENIRJU/NADZORNIKU kot

osnovo za izdelavo Projekta izvedenih del.

Stroški zgoraj omenjene dokumentacije morajo biti vključeni v izvajalčeve cene.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 12/21


Datum: Marec 2014

4.7 Druga dokumentacija

IZVAJALEC bo dostavil vsa navodila, prospekte, podatke ali drugo dokumentacijo, ki jo

zahteva INŽENIR/NADZORNIK in ki so del trajnih ali začasnih del.

5 Ureditev in organizacija gradbišča

IZVAJALEC mora predložiti pri ponudbi okvirni načrt organizacije gradbišča z opisom

in prikazom začasnih objektov (pisarne, sanitarije, garderobe, skladišča,…) in ureditev

transportnih poti, začasnih deponij in manipulacijskih površin, ograje okrog gradbišča,

priključke elektrike in vode, odtoke, postavitev gradbene mehanizacije ipd. V načrtu je

potrebno prikazati način čiščenja koles transportnih sredstev na gradbišču pred

prehodom vozil na javno cestno omrežje (pralna ploščad ali slično). Pred oddajo

ponudbe naj si ogleda in pridobi informacije o razmerah na lokaciji gradbišča ter o

drugih izvajalcih na gradbišču in o možnosti organizacije gradbišča ter potrebnih

priključkih.

Dva tedna pred pričetkom del mora IZVAJALEC predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU

nov načrt organizacije gradbišča, v skladu z veljavnim Pravilnikom o gradbiščih, ki

mora biti usklajen z ostalimi izvajalci na gradbišču ter z Varnostnim načrtom.

IZVAJALEC si mora organizirati gradbišče tako, da njegovi začasni objekti in

mehanizacija, potrebni za gradnjo, ne bodo ovirali izvajanja in zaključka del ostalih

izvajalcev na objektu. Elaborat mora vsebovati tudi načrt napredovanja del (operativni

načrt), ki je osnova za terminsko ovrednotenje del. IZVAJALEC ni upravičen do

nadomestil za izdelavo novega elaborata.

Elaborat mora vsebovati:

- podroben prikaz tehnologije izvajanja del, uporabljene mehanizacije in priprave

materiala za vgrajevanje,

- prikaz vseh postopkov, faz in vrstnega reda izvedbe posameznih operacij in

objektov,

- podroben terminski plan napredovanja vsake aktivnosti,

- plan mehanizacije za izvedbo del v okviru načrtovanega časovnega plana,

- prikaz organizacije gradbišča, usklajeno z ostalimi izvajalci in z Varnostnim načrtom

(začasne deponije, deponije gradbenih materialov in opreme, postavitev objektov

in naprav, manipulacijske površine, dostopne ceste in rampe, ureditev prometa),

- prikaz začasnega odvodnjavanja in začasnih protierozijskih ukrepov,

- elaborat varstva pri delu,

- opis ukrepov za varstvo okolja,

- pravilnik opazovanj vplivov na okolje in ukrepov v izjemnih primerih.

- ukrepi za vzdrževanje obstoječe infrastrukture, ki jo bo uporabljal IZVAJALEC.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 13/21


Datum: Marec 2014

IZVAJALEC mora predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU tri tedne pred pričetkom vsake

faze del tehnološki elaborat izvedbe del te faze. IZVAJALEC ni upravičen do nadomestil

za izdelavo načrta. Tehnološki načrt mora vsebovati:

- podroben prikaz tehnologije izvajanja del, uporabljene mehanizacije in priprave

materiala za vgrajevanje,

- prikaz vseh postopkov, faz in vrstnega reda izvedbe posameznih operacij in

objektov,

- podroben terminski plan napredovanja vsake aktivnosti,

- plan mehanizacije za izvedbo del v okviru načrtovanega časovnega plana,

IZVAJALEC mora predložiti INŽENIRJU/NADZORNIKU 15 dni po podpisu pogodbe

seznam vse dokumentacije, ki jo je obvezen izdelati in terminski plan izdelave

dokumentacije.

Predvidena mehanizacija in vsa organizacija gradnje morajo omogočiti popolno

izvršitev del v skladu z načrti, tehničnimi zahtevami in načrtovano dinamiko izvedbe

del.

IZVAJALEC mora upoštevati tudi, da bodo, v skladu s terminskim planom NAROČNIKA,

nekatera gradbena, predvsem pa obrtniška dela, v času montaže drugih izvajalcev za

krajši ali daljši čas prekinjena. Prekinitev del lahko odredi tudi INŽENIR/NADZORNIK.

Iz tega naslova IZVAJALEC ni upravičen do dodatnih stroškov.

NAROČNIK ima pravico zahtevati spremembe v predloženem načrtu, če ta ne ustreza

POGODBENI dinamiki del.

Izvajalec bo v času izvajanja del redno pridobival in vodil vso potrebno

dokumentacijo za tehnični pregled, in kopije sukcesivno predajal Naročniku oz.

njegovemu nadzorniku. Ob zaključku del bo Naročniku predal originalni izvod vse

dokumentacije za potrebe izdelave zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja, kot

jo določa veljavna zakonodaja.

Pred dokončno predajo Del mora IZVAJALEC odstraniti vse objekte, ki jih je postavil za

potrebe izvajanja Del in površine krajinsko obdelati oziroma vzpostaviti prvotno stanje.

IZVAJALEC mora na svoje stroške izvesti priglasitev pričetka del ter pridobiti tudi vsa

potrebna soglasja, ki so neposredno vezana na samo gradnjo.

V primeru, da so gradbena dela prekinjena zaradi “višje sile”, o nadaljnjih ukrepih

odloči INŽENIR. IZVAJALEC je odgovoren za zavarovanje gradbišča v času prekinitev

del.

IZVAJALEC mora sam urediti vse začasne objekte in ureditve potrebne za izvedbo Del

(ureditev in zavarovanje vseh delovišč, izvedba začasnih dostopov, ramp, platojev,

nasipov) tako, da bo možna varna in pravočasna izvedba Del. Izvedbo del iz tega

poglavja odobri INŽENIR/NADZORNIK.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 14/21


Datum: Marec 2014

IZVAJALEC ni upravičen do dodatnega plačila za izvedbo ukrepov za varstvo pri delu

ter varovanje okolja in zdravja ljudi pred vplivi med izvedbo del v skladu z zakonodajo,

tehničnimi zahtevami in PROJEKTOM

Dela, specificirana v tem poglavju se ne vrednotijo posebej. Stroški so zajeti v cenah na

enoto za celoten obseg in čas gradnje.

6 Geodetska dela

6.1 Obseg del

Geodetska dela obsegajo:

- izvedba »nulte meritve«,

- kontrolne meritve za izračun odstranjenih mas in geometrije kanala in brežin,

- kontrolna meritev po končanih delih,

- zakoličevanje profilov in pomožnih osi in točk,

- vse meritve, ki so v zvezi s prenašanjem podatkov iz načrtov v naravo ali iz narave

v načrte,

- vzdrževanje zakoličenih označb na terenu v vsem obdobju od začetka del do

predaje vseh del investitorju,

- prevzem in vzdrževanje vseh osnovnih geodetskih podlog in načrtov ter zakoličb na

terenu, ki jih preda investitor izvajalcu ob pričetku del,

- izdelavo dodatnih topografskih podlog za primer, da so obstoječe nezadostne za

izmero opravljenih del,

- izdelavo načrta izvedenih del, ki mora biti izdelan pred tehničnim pregledom,

- profili se razdelijo na vodni in obrežni del,

- izdelava tehničnega (tehnološkega) elaborata za izvedbo geodetskih del. Podrobno

vsebino elaborata predpiše naročnik. V grobem pa mora vsebovati: metodo

izračunov mas iz geodetskih podatkov (relativna razlika mas pred izkopom in po

izkopu mora biti izračunana z isto matematično metodo), princip meritve prečnega

profila, podatke o geodetskih izhodiščih, certifikate o kalibraciji geodetskih

instrumentov…

- meritve definiranih prečnih profilov in obdelava dobljenih podatkov. Število

meritev ni predpisano, je pa meritev nujna pred izstavitvijo situacije za obračun

izkopanih mas. Meritve se izvajajo tudi zaradi kontrole geometrije kanala in brežin.

V bistvu se meritve časovno določi glede na »napredovanje« gradbene

mehanizacije, obvezno pa pred premikom na novo lokacijo. V kolikor bodo meritve

pokazale preveliko odstopanje od projektiranega stanja, je potrebno izvesti dodatne

meritve, ki jih zahteva INŽENIR/NADZORNIK. O vsaki načrtovani meritvi se

obvezno obvesti INŽENIRJA/NADZORNIKA.

- končna meritev vodnega dela obravnavanega območja se izvede po metodi FishNET.

- kontrola navigacijskega sistema bagerjev za izkop. V izbranih profilih je potrebno

izvršiti kontrolo in umerjanje navigacijskega sistema bagerja. Kontrola je potrebno

izvršiti z neodvisno določitvijo pozicije žlice bagerja in primerjavo s podatki

navigacijskega sistema bagerja in po potrebi opraviti kalibracijo. Kontrolo je

potrebno izvršiti večkrat med izkopi po navodilih INŽENIRJA/NADZORNIKA.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 15/21


Datum: Marec 2014

6.2 Način izvedbe

NAROČNIK mora predati IZVAJALCU del poligonske točke, reperje in podatke o

zakoličbi objektov.

IZVAJALEC mora zaščititi vse osnovne in druge potrebne točke na terenu in omogočiti

dostopnost do točk.

Če je za izvedbo geodetskih del in kontrolnih meritev, ki jih izvaja

INŽENIR/NADZORNIK potrebna ustavitev del in prestavitev mehanizacije in/ali opreme

IZVAJALEC ni upravičen do nadomestila ali podaljšanja roka izvedbe za čas ustavitve

del.

IZVAJALEC lahko prilagodi lego in smer profilov skladno z izbrano tehnologijo in

vrstnim redom izvedbe del.

IZVAJALEC je dolžan zakoličiti vse objekte po svoji presoji in potrebi, mora pa

predhodno predložiti nadzornemu organu načrt zakoličbe.

Vse izmere se navezujejo na obstoječo mrežo geodetskih točk v Gauss-Krugerjevem

koordinatnem sistemu.

Meritve morajo izvajati osebe, ki izpolnjujejo pogoje za posamezno vrsto del.

IZVAJALEC je dolžan izdelati geodetski posnetek izvedenega stanja v digitalni obliki in

na prosojnem materialu in v merilu, ki bo ustrezalo gostoti objektov in bo dogovorjeno

z INŽENIRJEM/NADZORNIKOM.

Vsa dela iz tega poglavja morajo biti izvedena v skladu s Pravilnikom o geodetskem

načrtu.

IZVAJALEC je obravnavano območje z vrisanimi profili označiti na primerni kartografski osnovi (DOF + TTN).

6.3 Splošno o meritvah prečnih profilov

Prečni profil je podan z levim in desnim stabiliziranim profilnim kamnom z znanima GK

koordinatama. Profil je sestavljen (gledano v smeri toka reke Drave) iz levega in desnega

obrežnega dela, to je od profilnega kamna do vode in vodnega dela profila, kar je razvidno

iz spodnje skice, kjer je označena tudi celotna površina prečnega profila zaprta z linijo kote

normalne zajezitve in tudi površina zgornjega koristnega metra akumulacije, ki v tem

primeru ni pomembna. Kota normalne zajezitve je za izvajalca podana vrednost.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 16/21


Datum: Marec 2014

Postopek meritve prečnih profilov

Meritev enega profila zajema:

Določitev kote nivoja oziroma gladine vode v času in mestu merjenja profila. Določitev

kote je potrebno izvesti po metodi tehničnega nivelmana.

Merjenje globin na vsakih 2 – 2.5 metra.

Določitev položaja točk v katerih so merjene globine.

Merjenje levih in desnih obrežnih podatkov (od profilnega kamna do mesta začetka

oziroma konca merjenja vodnega dela profila).

Meritev profila mora biti izvedena v smeri od enega do drugega profilnega kamna,

praviloma se meri od levega proti desnemu, tako morajo biti tudi obdelani oziroma izrisani

profili. Pri meritvi prečnega profila je zelo pomembna točna smer vožnje. Dovoljeno

odstopanje od smeri profila ne sme presegati +- 5 m. Pogrešek merjenja globin ne sme

presegati +- 3 cm pri povprečni globini 10 m.

6.4 Kakovost izvedbe

Točnost meritev mora biti v skladu z geodetskimi normami za ustrezne vrste meritev.

V primeru, da INŽENIR/NADZORNIK ugotovi, da meritve ne zagotavljajo izvedbe del

po projektu, lahko ustavi dela na meritvah. Tedaj je IZVAJALEC dolžan izvesti ukrepe

za še natančnejše meritve oz. meritve, kot jih zahteva INŽENIR/NADZORNIK.

Če INŽENIR/NADZORNIK s preverjanjem podatkov ugotovi, da meritve IZVAJALCA

niso v redu, ima pravico vse meritve predati tretji strokovni organizaciji, in sicer v

breme Izvajalca in po dejanskih stroških.

IZVAJALEC je dolžan nuditi vse potrebne podatke in pomoč pri kontroli geodetskih del,

za kar ni upravičen do nadomestila.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 17/21


Datum: Marec 2014

6.5 Izmere in plačilo

Geodetska dela se plačuje pavšalno za ves obseg geodetskih del potrebnih za izvedbo

objekta. V cenah so vključena vsa dela opisana v tem poglavju, z vsemi materiali ter

zunanjimi in notranjimi prevozi. V ceno so vključene tudi vse dodatne meritve in

zakoličbe potrebne za izvršitev del. IZVAJALEC nima pravice zahtevati nikakršnega

doplačila za taka dela.

V ceni je vključena tudi izdelava geodetskega posnetka izvedenega stanja.

Stroški merjenj in preverjanj podatkov, ki jih izvrši NAROČNIK, bremenijo IZVAJALCA,

če se ugotovijo netočnosti izvajalčevih meritev in podatkov.

6.6 Zahtevana oprema za izvedbo meritev in obdelavo podatkov

Elaborat hidrografskih meritev – prečnih profilov, mora biti izdelan v skladu s pravili

hidrografske stroke.

Priporočljiva oziroma zahtevana oprema za izvedbo meritev in obdelavo podatkov:

Verificirana hidrografska strojna oprema (eno ali več snopovni globinomer z najdaljšo frekvenco 210 Khz).

Verificirana hidrografska programska oprema za navigacijo, meritve in obdelavo batimetričnih podatkov.

Hidrografski pripomočki za kalibracijo. Ustrezen hidrografski čoln za izvajanje meritev. Ustrezni GNSS sprejemniki. Oprema bagra za izkope pod vodno gladino s programsko opremo (opisano pod točko

6.7)

6.7 Oprema bagra za izkope pod vodno gladino s programsko opremo Uvod

Kopanje pod vodno gladino je zahtevno opravilo, saj operater bagra ne vidi kje koplje. V

primeru, ko je potrebno pod vodno gladino narediti izkopavanja po določenem projektu in

vzpostaviti projektirano stanje, zadeva postane težka. Bager zato opremimo z raznimi

senzorji, ki nam omogočajo določanje položaja žlice v vsakem trenutku. Hidrografske

meritve nam zagotovijo model trenutnega stanja rečnega dna. Podatke o položaju žlice,

hidrografske meritve in model projekta vnesemo v računalnik, kjer lahko nato v realnem

času spremljamo kako poteka izkopavanje. Operater bagra lahko s spremljanjem

izkopavanja na monitorju natančno koplje tudi pod vodno gladino (Slika 1).

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 18/21


Datum: Marec 2014

Slika 1: Primer prikaza kopanja s programsko opremo

Oprema

Potrebna oprema za spremljanje izkopavanj bagra v realnem času:

• inklinometer (senzor za nagib roke),

• GNSS sprejemnik,

• GNSS kompas,

• računalnik s primerno programsko opremo (na primer Hypack), • radijski sprejemnik/oddajnik.

Inklinometer

Inklinometer je senzor, ki meri nagib. Bager ima roko premično v treh delih, zato teoretično potrebujemo 3 inklinometre. Po en inklinometer (Slika 2) na vsaki del roke in eden na žlici.

Slika 2: Inklinometer

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 19/21


Datum: Marec 2014

Z merjenjem nagiba obeh delov roke lahko točno določimo, v kakšnem položaju je roka v danem trenutku.

Določitev položaja bagra Izkopavanja se dogajajo v prostoru, zato moramo določiti, kje v tem prostoru se nahaja bager. Položaj bagra tako zagotovimo z GNSS (Globalni navigacijski satelitski sistemi) opazovanji. GNSS sprejemnik je nameščen na streho bagra (Slika 3). Na strehi imamo tudi GNSS kompas (Slika 3). S sprejemnikom določimo, kje se nahajamo, GNSS kompas pa nam

da podatek, kam v prostoru je obrnjen bager.

Slika 3: GNSS antena, GNSS kompas, radijski sprejemnik

Z enim GNSS sprejemnikom ne moremo določiti dovolj natančno položaja. Zato je potrebno

vzpostaviti bazo. Bazna točka je točka z danimi koordinatami in višino, na kateri postavimo

GNSS sprejemnik. Ta preko radijske postaje pošilja popravek GNSS sprejemniku na bagru.

Metoda se imenuje RTK (Real Time Kinematic) in zagotavlja centimetrsko natančnost. Za

postavitev bazne postaje se uporabi trajno stabilizirano točko (Slika 4).

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 20/21


Datum: Marec 2014

Slika 4: GNSS bazna točka

Programska oprema Na računalniku je naložena programska oprema, v sklopu katere je modul. Modul omogoča spremljanje in vodenje izkopavanja preko monitorja. V modul vnesemo hidrografske meritve trenutnega stanja, ter želeno oziroma projektirano stanje. Na zaslonu operater vidi, kje je že kopal, koliko še mora in številne druge informacije, potrebne za natančen izkop (Slika 5).

Slika 5: Prikaz kopanja

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 21/21


Datum: Marec 2014

7 Materiali in proizvodi

Za vse materiale in proizvode za gradbena dela velja, da se lahko vgrajujejo le, če

imajo veljaven certifikat o skladnosti ali tehnično soglasje po Zakonu o gradbenih

proizvodih (Ur. l. RS št. 52/2000,110/2002).

Za zahtevnejše proizvode je treba poleg izjave o skladnosti z zahtevami tehnične

specifikacije, standarda ali tehničnega soglasja obvezno priložiti tudi garancijo dobavitelja

ter navodilo za obratovanje in vzdrževanje proizvoda, ki ga določi INŽENIR/NADZORNIK.

Ponudbi je potrebno priložiti tudi seznam cen - cenik prodajnih materialov in proizvodov

kot kalkulativne elemente ponudbe.

8 Delavci

Delavci za izvedbo vseh razpisanih gradbenih in zaključnih del morajo biti ustrezno

kvalificirani. Izpolnjevati morajo tudi potrebne zakonske predpise za delo in bivanje v

Sloveniji ter zdravstvene in socialne pogoje za tovrstna dela v gradbeništvu.

Okvirno število in dinamiko zaposlitve delavcev na tem projektu ponudnik prikaže v

obrazcih in terminskemu planu k ponudbi. Ponudbi je treba priložiti tudi seznam

prodajnih cen delavcev po kvalifikacijah kot kalkulativne elemente ponudbe.

9 Stroji in oprema za gradnjo

Izvajalec mora zagotoviti primerno opremo, stroje in orodja za razpisana dela ter zaščitno opremo za

delavce.

Ključne gradbene stroje in opremo se prikaže v načrtu organizacije gradbišča, terminskem planu in

seznamu mehanizacije za gradnjo razpisanega objekta.

Na gradbišču se lahko uporabljajo le stroji, ki ustrezajo splošnim predpisom o varnosti strojev in

predpisom o dopustnem nivoju emisij (hrupa, prašenja) v obravnavani coni naselja na širši lokaciji

gradbišča.

10 Rok izvedbe in terminski plan

Dela se bodo izvajala skladno s potrjenim terminskim planom. Ponudnik izdela podroben predlog

terminskega plana v skladu s pogodbenimi roki.

IBZLSK-A301/170A 1/33

Datoteka: 2.3.1 Opis projekta Sklop 1 Revizija: -

Objekt: HE Zlatoličje – Sanacija odvodnega kanala po poplavi 2012 Datum: 28 Mar. 14

HE ZLATOLIČJE

RAZPISNA

DOKUMENTACIJA

za

GRADBENA

DELA



KANALA PO POPLAVAH



Marec 2014

IBZLSK-A301/170A 2/33



HE Zlatoličje / Sanacija odvodnega kanala VSEBINA

1 SPLOŠNO ..............................................................................................................................3

1.1 VSEBINA SKLOPA 1 ..............................................................................................................3

1.2 PROJEKTNA IZHODIŠČA – DOSEDANJA DOKUMENTACIJA ..............................................4

2 GEOLOŠKA PODLAGA .........................................................................................................5

2.1 ODVODNI KANAL ..................................................................................................................5

2.2 OBMOČJE MED DRAVO IN ODVODNIM KANALOM .............................................................6

3 TEHNIČNI OPIS UKREPOV ...................................................................................................7

3.1 ŠIRITEV ODVODNEGA KANALA ...........................................................................................7

3.1.1 Območje dolvodne širitve kanala .............................................................................................8

3.1.2 Območje gorvodne širitve kanala ............................................................................................8

3.2 IZKOP NA OBMOČJU GNEZDIŠČ ZA BREGULJKO ..............................................................8

3.3 PREBOJI MED DRAVO IN ODVODNIM KANALOM................................................................9

3.3.1 Območje Preboja 1 .................................................................................................................9

3.3.2 Območje Preboja 2 .................................................................................................................9

3.4 SKALOMETNA OBLOGA NA BREŽINI DRAVE .................................................................... 10

3.5 SKALOMETNA OBLOGA NA BREŽINI KANALA .................................................................. 11

3.6 VISOKOVODNI NASIP ......................................................................................................... 11

3.7 ODSTRANITEV STAREGA KARTODROMA ......................................................................... 12

4 TANGENCE Z OBSTOJEČO INFRASTRUKTURO .............................................................. 13

5 OSNOVNI MATERIALI IN POGOJI ZA VGRADNJO ............................................................ 14

5.1 ZASIPI IN NASIP .................................................................................................................. 14

5.2 NETKANI GEOTEKSTIL ....................................................................................................... 20

5.3 MATERIAL ZA SKALOMET .................................................................................................. 21

5.4 IZVEDBA SKALOMETA ........................................................................................................ 22

5.5 PROTIEROZIJSKA MREŽA .................................................................................................. 23

6 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ............................................................................................ 24

6.1 OPIS GRADBIŠČA ............................................................................................................... 24

6.2 ZEMELJSKA DELA............................................................................................................... 24

6.3 MASNA BILANCA ................................................................................................................. 26

6.4 DEPONIJE MATERIALOV .................................................................................................... 26

6.5 HORTIKULTURNE UREDITVE ............................................................................................. 26

7 OMEJITVE PRI IZVAJANJU DEL ........................................................................................ 32

8 GRAFIČNE PRILOGE .......................................................................................................... 33

IBZLSK-A301/170A 3/33



1 SPLOŠNO

V obdobju med 4. in 7. novembrom 2012 so v celotni Sloveniji nastopile visoke vode. Veliko

vodotokov je doseglo pretok stoletnih voda, v reki Dravi pa je bil presežen celo do zdaj največji

izmerjeni pretok. Največji izmerjeni pretok na jezu Melje je po podatkih DEM znašal 2833 m3/s.

Ta izjemni dogodek je povzročil veliko škode na energetskih objektih na reki Dravi. Med drugim

je bil poškodovan tudi odvodni kanal HE Zlatoličje, kar je tudi predmet te projektne naloge.

Urejanje območja odvodnega kanala je razdeljeno na dva sklopa:

Sklop 1, ki je predmet te dokumentacije, se razteza dolvodno od Hajdoškega mostu v profilu 96

(km 47,751). Na območju Sklopa 1 se bo uredilo odvodni kanal in teren na levem bregu, kjer bo

potrebno sanirati območje starega kartodroma, sanirati posledice poplav, urediti območje

gnezdišč za breguljke ter zgraditi nov visokovodni nasip. Sklop 1 se na dolvodni strani zaključi

na sotočju Drave in odvodnega kanala, t.j. v profilu 180 (km 45,539).

Sklop 2 se razteza gorvodno od Hajdoškega mostu in je predmet drugega razpisa in

dokumentacije.

1.1 VSEBINA SKLOPA 1

V času poplav je na območju Sklopa 1 prišlo do prelivanja vode iz Drave v odvodni kanal na

dveh lokacijah. Prelivanje je povzročilo erozijo brežin na levem bregu kanala ter posledično

vnos dodatnega materiala v strugo odvodnega kanala. Lokaciji prelivanja nasipa sta bili:

1. Preboj: Do prelivanja je prišlo med profili 119 (km 47,291) in 119a (km 47,241). To je

območje dolvodno od starega kartodroma. Območje kartodroma je sicer zavarovano z

visokim nasipom, ki pa se zaključi tik gorvodno od 2. preboja. Na brežini kanala je viden

nanos materiala iz preboja, ki pa ne ovira toka v kanalu.

2. Preboj: Na drugem preboju je prišlo do največje škode. Na območju med profili 138

(km 46,597) in 147a (km 46,282) je Drava v času poplav popolnoma prebila nasip med

staro strugo Drave in odvodnim kanalom. Velik del materiala se je usedel v odvodni

kanal (med profili 142a (km 46,418) in 180 (km 45,539)), preostali del pa je odneslo

naprej v Ptujsko jezero. Od poplavnega dogodka naprej voda na tem odseku še vedno

prosto teče iz odvodnega kanala v strugo Drave. Na terenskemu ogledu (24. 9. 2013) je

bilo ocenjeno, da pretok iz kanal v Dravo znaša okrog 5 m3/s. V času ogleda je pretok v

kanalu znašal približno 270 m3/s.

Osnovna naloga Sklopa 1 je sanacija obeh prebojev ter izgradnja visokovodnega nasipa, ki bo

zagotavljal, da v prihodnje ne bo več prihajalo do prelivanja ter vnašanja materiala v odvodni

kanal HE Zlatoličje.

IBZLSK-A301/170A 4/33



Pri tem je treba upoštevati tudi dosedanje urejanje odvodnega kanala. V obdobju med leti 2005

in 2012 se je izvajalo širjenje struge na osnovi projekta HE Zlatoličje - Širitev odvodnega kanala,

PZI (IBE, 2004). V tem času je bilo na levem bregu odvodnega kanala odstranjenega za

približno 2,78 x106 m3 materiala. Material se je odstranjeval z namenom povečanja izkoristka

vodne moči, preoblikovanja kanala v ekološko in vizualno pestrejši prostor in komercialnega

izkoriščanja razpoložljivega gramoznega materiala.

Drugi predmet Sklopa 1 je tudi oblikovanje terena za ureditev gnezdišča za breguljko.

Tretji predmet Sklopa 1 je ureditev območja starega kartodroma, na katerem je potrebna

odstranitev asfaltnega vozišča in denivelacija celotnega območja na koto 222 m n.m.

1.2 PROJEKTNA IZHODIŠČA – DOSEDANJA DOKUMENTACIJA

Pri izdelavi projekta se je uporabila naslednja obstoječa dokumentacija:

Investicijski program za hidroelektrarno Srednja Drava 1: 2. Knjiga: Načrti, IBE, 1962.

Odvodni kanal HE Srednja Drava 1: Glavni projekt, Profili kanala z dnom na 214,00.

Tehnično poročilo. IBE. 1965.

Odvodni kanal HE Srednja Drava 1: Izgube na padcu zaradi konglomerata med pr. 42 in

62. IBE. 1967.

Odvodni kanal HE Srednja Drava 1: Študija o izgubah na padcu v odvodnem kanalu in

bazenu HE Srednja Drava 2. IBE. 1970.

Vodnogospodarske osnove Slovenije. Zveza vodnih skupnosti Slovenije v sodelovanju z

Vodnogospodarskim podjetjem Maribor. 1978.

HE Zlatoličje - Širitev odvodnega kanala, PGD. IBE. 1998.

HE Zlatoličje - Širitev odvodnega kanala, PZI. IBE. 2004.

Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje III. faza: Ureditev gramoznih sten za gnezdišča

Breguljke, PZI. VGB Maribor. 2009.

Načrt ureditve lovišča za ribe na območju odvodnega kanala HE Zlatoličje med profili

P50 in P58, izvleček tehničnega poročila. VGB Maribor. 2011.

Izdelava hidravličnega modela trenutnega stanja ureditve odvodnega kanala HE

Zlatoličje. DHD. 2012.

Zbirno poročilo o preiskavah tal v obdobju od 1995 do 2010 v sklopu širitve odvodnega

kanala HE Zlatoličje. Geoinženiring. 2010.

IBZLSK-A301/170A 5/33



2 GEOLOŠKA PODLAGA

2.1 ODVODNI KANAL

Na območju kanala se večinoma nahaja prod, na posameznih območjih pa se pojavlja tudi

konglomerat. Geološka sestava odvodnega kanala še ni bila podrobneje raziskana, vendar kljub

temu obstajajo določeni podatki o sestavi dna. Študija »Odvodni kanal HE Spodnja Drava 1,

Študija o izgubah na padcu v odvodnem kanalu in bazenu HE Spodnja Drava 2« (IBE, 1970)

podaja hidravlične vplive ugotovljenih geoloških anomalij v odvodnem kanalu ter vplive SD2 z

zajezitvami na različnih nivojih. V študiji je tudi dokaj natančno podan predviden potek

razmejitve med konglomeratom in prodom.

Na sliki v nadaljevanju je z zeleno barvo prikazan predviden nivo konglomerata, V vseh

izračunih v okviru te projektne naloge se je to krivuljo upoštevalo kot mejo med prodom in

konglomeratom. Nad to krivuljo se nahaja prod, pod njo pa konglomerat. S prekinjeno rdečo

črto je na grafikonu prikazan projektiran potek dna iz leta 1975. Modra krivulja pa prikazuje

najnižjo točko dna v posameznih prečnih profilih (sedanje stanje).

Primerjava projektiranega dna in stanja v letu 2013.

Območja, kjer je potrjena prisotnost konglomerata nad koto 214,0 m n.m. so torej naslednja:

- med profili 42 (km 49,789) in 62 (km 49,139),

- med profili 129a (km 47,036) in 180 (km 45,539).

Nivo konglomerata na teh območjih je neenakomeren, saj sega od 213,9 m n.m. do

218,2 m n.m.

213,0

213,5

214,0

214,5

215,0

215,5

216,0

216,5

217,0

217,5

218,0

218,5

45000 46000 47000 48000 49000 50000 51000 52000

Nad

mo

rska

viš

ina

[m. n

.m.]

Stacionaža [m]

Konglomerat, 1970 Proj. dno, 1975 Izmerjeno, 2013

IBZLSK-A301/170A 6/33



2.2 OBMOČJE MED DRAVO IN ODVODNIM KANALOM

(povzeto po študiji Zbirno poročilo o preiskavah tal v obdobju od 1995 do 2010 v sklopu širitve

odvodnega kanala HE Zlatoličje. Geoinženiring. 2010).

Območje interesa je pretežno na levem bregu odvodnega kanala med profili 96a (km 47,707) in

180 (km 45,539). Na tem območju se bo izvajalo širjenje odvodnega kanala ter izkopi za

ureditev gnezdišč za breguljke. Na območju je bilo narejenih že več geoloških raziskav v obliki

sondažnih jaškov in raziskovalnih vrtin, rezultati so podani v zbirnem poročilu o preiskavah tal v

obdobju od 1995 do 2010 v sklopu širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje (Geoinženiring,

2010). V nadaljevanju so za območje interesa narejeni povzetki iz omenjenega poročila. Na dolvodnem območju širjenja struge prevladuje slabo granulirana prodno peščena zemljina, katere koeficient vodoprepustnosti po U.S.B.R. znaša 1,17∙10-4 m/s.. Na posameznih območjih se v zgornjih plasteh pojavljajo tudi zemljine z večjim deležem manjših frakcij (vložki melja in gline), za katere je značilna manjša vodoprepustnost (koeficient po U.S.B.R. znaša 9,72∙10-7 m/s). Na gorvodnem območju širjenja ter na območju izkopov za ureditev gnezdišč breguljke se v zgornji plasti (globina 3-4 m) pojavljajo vodoneprepustne zemljine (enakomerno granuliran drobni pesek z vložki melja in peščeni melj z vložki enakomerno granuliranega drobnega peska), katerih koeficient vodoprepustnosti znaša med 6,10∙10-7 in 5,65∙10-8 m/s. Globlje pa se prav tako kot na dolvodnem odseku slabo granulirana prodno peščena zemljina, katere koeficient po U.S.B.R. znaša med 1,57∙10-4 in 4,64∙10-4 m/s.

Sestava tal

V zgornjem delu tal se, do globine ca 3.0 m, po večini pojavljajo nasute zemljine (umetni nasip)

ter peščeni melji (ML), peščeni melji do peski oz. meljni peski (ML-SU, SU-ML, SM) ter

enakomerno granulirani peski (SU) različne zrnavosti. Do te globine se lokalno pojavljajo še

peščene gline ter peščene gline do peščeni melji (CL, CL-ML), prodno peščenih zemljin (GP,

GM, GW, …) pa je do te globine malo. Večja količina prodov se pojavi šele na globini več kot

3.0 m, čeprav se do globine 6.0 m med prodi še vedno pojavljajo peski in peščeni melji, ki pa

jih je z globino vedno manj. Mivka, to so drobnozrnati peski in peski ostale zrnavosti niso čisti,

vsebujejo predvsem organske ostanke, večji del so tudi zameljeni. Glin je nasploh malo,

pojavljajo se lokalno v menjavanju z melji. Prodno peščene zemljine so večinoma slabo, redko

dobro granulirane.

V vrhnjem delu prodno peščenega sloja so lahko tudi s primesmi melja, gre za prodno peščeno

meljne zemljine. Sortiranost je slaba, velikost prodnikov pa spremenljiva. Deloma se prodno

peščene zemljine pojavljajo tudi na vrhu terena kot umetno nasutje, vendar je lahko izvor teh

izven območja kanala. Obstaja verjetnost, da so bile večje mase na območju odvodnega kanala

odstranjene ali premeščene in se zato prodi pojavljajo relativno nizko oz. nižje od pričakovanja,

precej pa je v vrhnjem delu nasutega materiala.

IBZLSK-A301/170A 7/33



3 TEHNIČNI OPIS UKREPOV

Ta projekt obravnava predvidene ureditve na relativno ozkem zemeljskem pasu med odvodnim

kanalom HE Zlatoličje in strugo Drave. Skupna dolžina urejanja na omenjenem zemeljskem

pasu je približno 2800 m. Predvidene so naslednje ureditve:

1. širitev odvodnega kanala (2 odseka),

2. izkop na območju gnezdišč za breguljko,

3. zasip prebojev med strugo Drave in odvodnim kanalom (2 lokaciji),

4. skalomet na brežini Drave,

5. skalomet na brežini kanala na mestu preboja,

6. visokovodni nasip med Dravo in kanalom,

7. odstranitev in denivelacija starega kartodroma na nižjo koto.

Pri tem se pri točki 2. izhaja iz že izdelanega projekta z naslednjim naslovom: »Širitev

odvodnega kanala HE Zlatoličje III. faza: Ureditev gramoznih sten za gnezdišča Breguljke«, PZI,

VGB Maribor, 2009.

3.1 ŠIRITEV ODVODNEGA KANALA

Zaradi zmanjšanja hidravličnih izgub v odvodnem kanalu je na dveh odsekih predvidena širitev

struge kanala v levi breg. Širitev kanala je predvidena na odseku med profiloma 96a

(km 47,707) in 168 (km 45,821). Skupna dolžina širjenja kanala je približno 1900 m.

V času od izgradnje odvodnega kanala do danes je bilo izvedenih že več ukrepov urejanja

odvodnega kanala. Ukrepi so se nanašali na dno in levo brežino. Desna brežina je od izgradnje

ostala praktično nedotaknjena. Tudi v okviru tega projekta se desna brežina ne ureja. Tudi

prikaz desne brežine v prečnih profilih v tem projektu je zgolj informativen, ker se geodetske

meritve na tem delu kanala niso izvajale. Potek desne brežine je predpostavljen iz starejših

geodetskih podlag.

Naklon brežin odvodnega kanala je v osnovnem projektu znašal 1:2,25. Ta naklon se je v veliki

meri ohranil. Tudi pri urejanju v okviru tega projekta se leva brežina izvaja v naklonu 1:2,25.

Desna brežina se ne ureja.

Urejanje kanala je razdeljeno na dva odseka.

Na gorvodnem odseku, med profiloma 96a (km 47,707) in 132a (km 46,842), se

izkoplje za 90.900 m3 raščenega materiala.

Na dolvodnem odseku, med profiloma 138a (km 46,544) in 170 (km 45,771), se

izkoplje za 66.500 m3 raščenega in za 35.000 m3 pretransportiranega materiala.

Premeščen material se v celoti uporabi za zasutje preboja 2. Raščen material se deloma

uporabi za zasutje obdravskega dela preboja 2 in deloma za izvedbo visokovodnega

nasipa.

IBZLSK-A301/170A 8/33



3.1.1 Območje dolvodne širitve kanala

Na tem območju se nahaja 66.500 m3 raščenega materiala, od katerega se ga 13.850 m3

uporabi za zasip preboja na dravski strani (skupni volumen preboja je 48.850 m3, od tega se ga

lahko 35.000 m3 zasuje s premeščenim materialom), ostalih 66500 – 13850 = 52650 m3 pa je

na voljo za izvedbo visokovodnega nasipa.

Material s tega območja se odstranjuje z odkopom do predvidene linije, novo nastala brežina se

dodatno ne ščiti. Transport poteka v gorvodni smeri, preko zasute odprtine preboja 2. Če je

material iz izkopa ustrezen, je najbolj optimalno da se material takoj vgrajuje v visokovodni

nasip.

3.1.2 Območje gorvodne širitve kanala

1. Ureditve so prikazane v Karakterističnem profilu A.

2. Na območju gorvodne širitve se iz brežine kanala odvzame 90.900 m3 raščenega

materiala.

3. Praktično ves material je na voljo za nadaljnjo vgradnjo izven območja sanacije

odvodnega kanala Zlatoličje

3.2 IZKOP NA OBMOČJU GNEZDIŠČ ZA BREGULJKO

Poleg sanacije poškodb na odvodnem kanalu HE Zlatoličje, ki so nastale v poplavah novembra

2012 in izboljšanja hidravličnih razmer na iztoku iz hidroelektrarne je na levem bregu kanala na

območju sklopa 1 predvidena še ena ločena ureditev, ki je opisana v nadaljevanju.

Dolvodno od starega kartodroma (med profiloma 121 in 130) je predvidena ureditev gramoznih

sten za gnezdišča breguljke. Le ta bo sestavljena iz dveh delov: med profiloma 121 (km 47,191)

in 121a (km 47,138) bo urejena trajna stena za breguljke, med profiloma 129 (km 47,080) in

130 (km 46,991) pa otok za breguljke. Celoten teren na območju ureditev je med profiloma 114

(km 47,401) in 132 (km 46,890) znižan na koto 219,60 m n.m. Ureditev je prikazana z ločenim

PZI (VGB Maribor, 2009).

Gnezdišča za breguljke bodo urejena na območju, kjer so prav tako predvidene ureditve v

okviru projekta za sanacijo kanala. Lokacija gnezdišča je na območju med predvidenim

visokovodnim nasipom ter območjem namenjenem širjenju odvodnega kanala.

Zaradi drugačnih ureditev v odvodnem kanalu, stanja terena in poteka visokovodnega nasipa,

kot je bil predviden v letu 2009 ob izdelavi PZI za gnezdišča breguljke, bosta stena in otok od

odvodnega kanala oddaljena za približno 10 m več kot v projektu VGI iz leta 2009. Gledano v

absolutnih koordinatah pa gnezdišče breguljke ostaja na isti lokaciji kot v letu 2009.

Preračunan je bil tudi izkop zemeljskega materiala na območju projekta gnezdišč za breguljko.

Na tem območju se izkoplje cca 141.000 m3 raščenega materiala. Material se deloma uporabi

IBZLSK-A301/170A 9/33



za vgradnjo v preboje in v nasip, predvidene v tem projektu, deloma pa bo shranjen na začasni

deponiji oz. bo uporabljen na drugih lokacijah. V tem projektu je upoštevan strošek izkopa in

odvoza v začasno deponijo. Odvoz materiala na drugo lokacijo bo predmet drugega projekta.

3.3 PREBOJI MED DRAVO IN ODVODNIM KANALOM

Med poplavo leta 2012 je do preboja prišlo na dveh mestih:

1. dolvodno od starega kartodroma (preboj skozi lokalno znižani del nasipa, med profiloma

119 (km 47,291) in 119a (km 47,241))

2. med profiloma 138 (km 46,597) in 147a (km 46,282) v dolžini približno 300 m

3.3.1 Območje Preboja 1

Prvi preboj (dolvodno od starega kartodroma) se bo saniral z izvedbo visokovodnega nasipa in

na kanalski strani z izvedbo gnezdišča za breguljko. Količina materiala za sanacijo tega preboja

ni posebej ocenjena, vključena je v količine, potrebne za visokovodni nasip.

3.3.2 Območje Preboja 2

Uvod

Drugi in glavni preboj med Dravo in odvodnim kanalom se večinoma zasuje z lokalnim prodno

peščenim materialom, pretransportiranim med poplavami. Dno preboja v trenutnem stanju je

cca na koti 219 m n.m. in je pod običajno vodno gladino. Po njem trenutno teče voda iz

odvodnega kanala v strugo Drave. Teren se s sanacijo zasuje generalno do kote 224,0 m n.m.

Za zasip preboja se bo predvidoma porabilo cca 50.000 m3 materiala.

Pogoji vgradnje so podani v samostojnem poglavju v nadaljevanju tega poročila.

Brežino Drave se uredi v naklonu 1:2 in se jo zaščiti s skalometom debeline 50 cm, kar je

opisano v nadaljevanju tega poročila.

Ker bo preboj zasut s premeščenim materialom neznane granulometrijske sestave, je na mestu

preboja predvidena izvedba skalometne zaščite tudi na brežini odvodnega kanala. Brežino

kanala se uredi v naklonu 1:2,25, izvedba skalometa je opisana v nadaljevanju tega poročila.

Izvedba zasipa

Zasip preboja se izvede iz dveh vrst materiala: pretežni del preboja (glej risbo IBZLSK-6G4005:

Karakteristični prerez B) se zasuje s pretransportiranim materialom, na Dravski strani pa se v

širini cca 15 - 20 m zasuje z materialom iz širitve odvodnega kanala (izkop raščenega

materiala), s čimer bo zmanjšano precejanje vode iz Drave skozi zasip preboja v kanal.

IBZLSK-A301/170A 10/33



Zasutje na kanalski strani predvidenega visokovodnega nasipa se izvede z razgrinjanjem,

poravnavanjem in rahlim uvaljanjem z dozerjem. Na območju pod predvidenim VV nasipom pa

do brežine Drave se material po vsej višini utrdi na min. 95 % SPP.

1. Ureditve so prikazane v Karakterističnih profilih B in C.

2. Na območju Preboja 2 se premeščen material iz kanala (35.000 m3) odstrani in sproti

vgrajuje v odprtino preboja na kanalski strani. Sproti se izvaja tudi zgoščevanje do

zahtevane zbitosti. V začetni fazi, ob vgrajevanju pod vodno gladino, zgoščevanje ni

možno.

3. Zapiranje preboja v tekočo vodo (na območju povezave med kanalom in Dravo) poteka s

postopnim narivanjem materiala na gorvodnem delu (na strani kanala). V primeru

ugotovljenega prevelikega odnašanja proti Dravi se na dnu za prvo fazo zapiranja

uporabi najprej skalometni material (kot za zaščito brežine), nato čim bolj grobe frakcije

gramoza (zrna do 0,40 m) in nazadnje lokalni material. V tej fazi je še posebej

zahtevana prisotnost Nadzora.

4. Po zaprtju povezave med kanalom in Dravo se na dravski strani na dnu pripravi težko

skalometno peto obloge, ki je vkopana 1,5 m v dno struge do višine 0,5 – 0,8 m nad dno

Drave. To predstavlja zaporo pred uhajanjem nasipnega materiala.

5. Na dravski strani preboja se v zamiku z zasipanjem na kanalski strani izvaja zasipanje z

raščenim materialom, ki se po vsej višini utrdi na min. 95 % SPP.

6. Ko odkop na kanalski strani doseže predvideno končno linijo, se izvede še berma širine

3 m, ki je na koti 219,50 m n.m. Na tej bermi se izvede skalometna peta obloge.

7. Po zaključenem zasipanju Preboja 2 se na dravski in kanalski strani izvede skalometna

zaščita brežin v predvidenih debelinah in na geotekstilni podlagi.

8. Na območju Preboja 2 je na voljo 35.000 m3 premeščenega materiala, dolvodno od

njega pa še 66.500 m3 raščenega. Za zapolnitev preboja je potrebnih 48.850 m3,

preostali odkopani material se, če je material ustrezen, vgradi v skrajno dolvodni del

visokovodnega nasipa.

3.4 SKALOMETNA OBLOGA NA BREŽINI DRAVE

Na obravnavanem odseku Drave je desna brežina v celoti zaščitena s skalometno oblogo, ki jo

je na območju preboja 2 potrebno izvesti na novo.

Pred pričetkom izvedbe skalometne obloge je neposredno gorvodno in dolvodno potrebno

razgaliti in ugotoviti stanje obstoječe obloge (odstraniti zarast). Novo izvedeno oblogo je

potrebno na obeh koncih gladko priključiti na obstoječo oblogo. S tem bodo preprečene

morebitne naknadne poškodbe brežine na prehodih med obstoječo in novo oblogo.

Brežino Drave se na mestu 2. preboja v dolžini približno 170 m (celotna dolžina preboja) zaščiti

s skalometno oblogo debeline 50 cm, položeno na netkani geotekstil. Skalomet se izvaja od dna

struge Drave (približno na koti 219,0 m n.m.), do vrha nadvišanega terena (224,0 m n.m.). Pri

izvedbi skalometa pod vodo se debelina obloge zaradi slabše kontrole izvedbe poveča za 50%.

IBZLSK-A301/170A 11/33



Izvedba pete obloge na dravski strani je predvidena v obliki jarka, v katerega se nasuje težji

skalomet. Večino časa (razen cca 14 dni na leto) je to možno izvesti brez težav, saj je dno jarka

največ 4 m pod gladino.

Po izvedbi skalometne zaščitne obloge desne brežine Drave na celotni dolžini se vrhnji rob

(berma med zasutjem spodnjega dela preboja in nasipom) humusira in zatravi. Za utrditev se

uporabi trajno polimerno protierozijsko mrežo (npr. Secumat).

3.5 SKALOMETNA OBLOGA NA BREŽINI KANALA

Brežina odvodnega kanala se na mestu 2. preboja zaščiti s skalometno oblogo debeline 30 cm,

položeno na netkani geotekstil. Skalomet se izvaja od nove berme na brežini odvodnega kanala

(na koti 219,5 m n.m.) do vrha nadvišanega terena (224,0 m n.m.). Skalometno oblogo je

potrebno izvesti med profiloma 138 (km 46,597) in 147a (km 46,282), t.j. na dolžini 300 m

vzdolž kanala. Pri izvedbi skalometa pod vodo se debelina obloge poveča za 50%.

3.6 VISOKOVODNI NASIP

Vzdolž celotnega obravnavanega območja med strugo Drave in odvodnim kanalom (gorvodno

do profila 114 (km 47,401)) se izvede visokovodni nasip v homogeni izvedbi do višine 0,5 m nad

koto gladine stoletnega pretoka Drave. Višina nasipa je spremenljiva, ker je odvisna od nivoja

obstoječega terena.

V visokovodni nasip se bo vgradilo cca 39.000 m3 izključno raščenega materiala, ki se

predvidoma pridobi na območju brežine kanala dolvodno od Preboja 2. Nasip se izvaja s

sprotnim zgoščevanjem do zahtevane zbitosti. Zaradi predvidene izpostavljenosti precejšnjim

hidravličnim razlikam ob poplavah (na gorvodnem odseku tudi skoraj 3 m v primeru Q100) je ob

izvedbi priporočena dosledna prisotnost Nadzora.

Z območja predvidenega nasipa se najprej odstrani morebitna obstoječa zarast in humusna

plast. Humus in ostali izkopni material se glede na nadaljnjo rabo odpelje v trajno ali začasno

deponijo v skladu in pod pogoji iz Gradbenega dovoljenja št. 350-03-57/97-GL/PK z dne

1.6.2004.

Brežine nasipa se izvedejo v naklonu 1:2, krona nasipa je širine 4 m. Na gorvodnem koncu se

nasip zaključi na obstoječem nasipu na lokaciji profila 114 (km 47,401) na koti 227,2 m n.m. Na

dolvodni strani se nasip zaključi na lokaciji profila 174 (km 45,680) s krono na koti 226,0 m n.m.

Med profiloma 174 (km 45,680) in 180 (km 45,539) je izvedena postopna povezava nasipa z

obstoječim terenom.

Nasip bo izveden po relativno razgibanem terenu. Na eventualnem lokalno nagnjenem terenu

se nasip izvede ob obveznem predhodnem stopničenju brežine.

IBZLSK-A301/170A 12/33



Brežine nasipa se na obeh straneh zaščitijo z nasutjem humusa s semenskim materialom na

trajno polimerno protierozijsko mrežo (npr. Secumat).

Krona nasipa je povozna, utrjena in se ne zatravi.

3.7 ODSTRANITEV STAREGA KARTODROMA

Med profiloma 96 (km 47,751) in 114a (km 47,348) je lociran obstoječi kartodrom. V stanju

končne ureditve bo ta dejavnost premeščena na novi, deloma že zgrajeni objekt gorvodno (med

profile 34a in 47a). Na območju kartodroma se odstrani asfaltne površine in kovinske ograje ter

se teren na območju zniža na generalno koto 222,0 m n.m. Na ta način bo pridobljen dodaten

višek materiala, saj bo potrebnih za 70.000 m3 izkopov. Potrebno bo odstraniti tudi betonske

temelje začasnih objektov in ograje.

Odstranitev manjših premičnin (izrabljene gume, tabla, kontejnerji) ni predmet tega razpisa.

IBZLSK-A301/170A 13/33



4 TANGENCE Z OBSTOJEČO INFRASTRUKTURO

Na obravnavanem območju ni infrastrukture, ki bi jo bilo treba projektno obravnavati.

IBZLSK-A301/170A 14/33



5 OSNOVNI MATERIALI IN POGOJI ZA VGRADNJO

Za izvedbo vseh ukrepov po tem projektu se uporablja peščeno-prodni material z območja

levega brega odvodnega kanala HE Zlatoličje.

Ob izvedbi je treba ločiti uporabo pretransportiranega materiala, ki je bil v strugo kanala

premeščen ob poplavi, ter materiala iz izkopov raščenega materiala.

Na začasni deponiji se materiale iz izkopov na gorvodnem in dolvodnem odseku širitve ter iz

območja predvidenih gnezdišč deponira ločeno zaradi morebitnega potrebnega mešanja

materialov pri pripravi materiala za vgradnjo v visokovodni nasip.

5.1 ZASIPI IN NASIP

Splošno

Za izvedbo visokovodnega nasipa se uporabi material iz izkopov širitve odvodnega kanala in iz

območja gnezdišč (izkop raščenega materiala).

Osnovne zahteve vgradnje zemeljskega materiala so:

Nasip: zgoščenost materiala min 98% SPP po celotni višini nasipa,

koeficient vodoprepustnosti – k = max 10-6.

Preboj 2 na območju pod nasipom: zgoščenost materiala min 95% SPP po celotni višini

zasipa.

Za zasipavanje preboja v vodi se uporabi gramozni material iz izkopa pretransportiranega

materiala. Zasipa pod vodno gladino ni možno komprimirati, ampak šele, ko je cca. 0,5 m nad

vodno gladino.

Pred izvedbo mora izvajalec na svoje stroške izdelati geotehnični tehnološki elaborat, ki bo za

izbrani material določil način vgrajevanja, zgoščanja in kontrolo karakteristik.

V kolikor material ni ustrezne granulometrijske strukture je potrebno le to določiti in material

pred vgrajevanjem ustrezno mešati (krivuljo in recepturo mešanja poda pooblaščena

organizacija, ki jo na svoje stroške najame izvajalec).

Materiali

Za materiale, ki so potrebni pri gradnji nasipov in zasipov, se uporablja ustrezne lahke in

težke zemljine ter mehke in trde kamnine. V nasipe se ne smejo vgrajevati organske

zemljine, korenine, ruša ali drugi materiali, ki bi zaradi biokemičnega s časom spremenili

svoje mehansko fizikalne lastnosti. Lahko se uporabljajo nekoherentne in koherentne

IBZLSK-A301/170A 15/33



zemljine katerih vlažnost je takšna, da omogoča doseganje gostote in nosilnosti predpisane s

projektom.

Zemljine :Uporabnost je treba ugotoviti s predhodnimi preizkusi značilnih vzorcev zemljin iz

vkopa in/ali stranskega odvzema, in sicer:

- vlažnost, optimalno vlažnost in največjo gostoto,


- vsebnost humoznih in organskih primesi.

Srednje in visoko plastične gline (z mejo židkosti WL 35 % in indeksom plastičnosti lp

12%) ni dovoljeno vgrajevati v zaključne plasti, če te ne bodo kemično stabilizirane.

Vrsto in število preizkusov določi INŽENIR.

Kamnine :Uporabnost se ugotovi s predhodnimi preizkusi značilnih vzorcev kamnin in

sicer:

- zrnavost

- optimalno vlažnost in največjo gostoto

- vsebnost humoznih primesi .

Količnik neenakomernosti zrnavosti kamnitega materiala U = d60/d10 za nasipe, zasipe,

kline, posteljico ter izravnalne plasti mora znašati najmanj 8 . Premer največjega zrna v

kamnitem materialu za nasipe, kline in posteljico ne sme biti večji od dveh tretjin debeline

plasti.

Kamnine za nasipe, zasipe, kline in posteljico, ki niso odporne proti preperevanju je

potrebno po vgraditvi primerno zaščititi proti vremenskim vplivom.

Veziva : Za izboljšanje in kemično stabiliziranje naravnih materialov v nasipih, zasipih,

klinih, posteljici in glinastem naboju se morajo uporabiti ustrezna veziva.

Za to mora biti s predhodnimi preizkusi ugotovljena uporabnost vsakega veziva, ki jo

pogojuje:

- vrsta veziva,

- sposobnost vezanja (tlačna trdnost),

- finost mletja (specifična površina po Blaineu),

- pričetek in konec vezanja.

Vrsto in število preizkusov določi INŽENIR.

Predlog za pripravo materiala za nasip

Nasipi se izvedejo iz mešanice gramoznega in meljastopeščenega materiala iz izkopov širitve

odvodnega kanala in iz območja gnezdišč v ustreznem razmerju tako, da bo dosežena največja

prepustnost k ≤ 10-6 m/s. Krivulja zrnavosti materiala za vgradnjo se mora nahajati med

IBZLSK-A301/170A 16/33



krivuljama, ki označujeta zgornjo in spodnjo mejo vendar tako, da je približno vzporedna z

mejnima krivuljama:

Slika 5.1: Mejne vrednosti zrnavosti mešanice zemljine za izvedbo nasipov.

Tabela 5.1: Mejne vrednosti zrnavosti mešanice zemljine za izvedbo nasipov.

spodnja zgornja

D (mm) p (%) p (%)

120.0 100.0 100.0

63.0 85.0 100.0

45.0 75.0 95.0

31.5 65.0 88.0

22.4 57.0 80.0

16.0 52.0 72.0

8.0 42.0 55.0

4.0 37.0 47.0

2.0 33.0 43.0

1.0 30.0 41.0

0.500 26.0 39.0

0.250 20.0 34.0

0.125 14.0 27.0

0.063 9.0 20.0

Dejansko recepturo mešanice je potrebno določiti na terenu, in to šele potem, ko bodo že

izvedene določene ločene začasne deponije izkopanega materiala. Šele potem, ko bo

IBZLSK-A301/170A 17/33



povzorčen material iz deponij, bo možno določiti realno mešanico. Mešanic bo lahko tudi več.

Potrebna je izvedba poskusnih polj. Poskusno polje se izvede vsakič, ko se pri izdelavi novih

kupov ugotovi sprememba strukture ali lastnosti materialov iz izkopov.

Izvajalec se na osnovi predhodnih raziskav, poskusnega polja in razpoložljive mehanizacije

lahko odloči za drugačno metodo izvedbe, kar opredeli v tehnološkem elaboratu, vendar tako,

da zagotovi homogenost in predpisano vodoprepustnost končne konstrukcije. Tako za

homogenost mešanice kot za doseganje zahtevanega minimalnega koeficienta

vodoprepustnosti odgovarja izvajalec.

Izvedba

Priprava platoja za izvedbo nasipov: Pred vgrajevanjem nasipov, zasipov in odlagališč

mora biti urejen planum spodnje plasti in/ali vgrajen drenažni ali filterski sloj.

Dno pri izkopu mora biti grobo splanirano, tako da je v danih terenskih razmerah

zagotovljeno čimboljše odvodnjavanje.

Navoz materialov : Na ustrezno pripravljen plato se lahko začne razprostiranje materialov,

ki jih mora odobriti INŽENIR. Materiali in veziva morajo biti enakomerno razprostrti po

plasteh, katerih debelina ne sme biti večja od 0.5 m, v kolikor ni to v PROJEKTU ali zahtevi

INŽENIRJA drugače določeno.

Nasip se mora izvesti sistematično v slojih in simetrično na obeh straneh. Razlika v višini

izdelanega nasipa na obeh straneh ne sme presegati 1 meter.

Nasip nad občutljivimi objekti je lahko izveden le ročno ali z valjarji na način kot ga določi

INŽENIR.

Po končanem razgrinjanju in planiranju mora biti izvedeno zgoščevanje v polni širini

plasti z valjarji z gladkimi in/ali pnevmatičnimi kolesi. Sredstva in postopke za

zgoščevanje določi INŽENIR.

Komprimacija se vrši v plasteh, katerih debelino na podlagi karakteristik zemljine in

razpoložljive mehanizacije sicer določi ustrezna pooblaščena institucija, ki jo na svoje

stroške najame izvajalec. Debelino nasipne plasti in število prehodov komprimacijskih

sredstev se določi na poskusnem polju glede na uporabljeno mehanizacijo in materiale z

upoštevanjem projektnih zahtev.

Predlog komprimacije: Nasipi se izvajajo po principu gradnje klasičnih konstrukcijskih

nasipov iz nevezljivih kamnitih materialov, z utrjevanjem min. 95% SPP v plasteh višine

največ 40 cm (oz. v debelini preizkušeni na poskusnem polju) z uporabo vibracijskih

valjarjev in s sprotno kontrolo zgoščenosti utrjene plasti. Pri vgrajevanju se uporabi valjarje

s CCC (Continuous Compaction Control) sistemom. Pri kontroli kakovosti izvedbe del s

temi valjarji se upoštevajo določila tehnične specifikacije TSC 06.713 DRSC. Zaradi

zagotovitve manjše prepustnosti brežine nasipov naj se ne bi izvajale s škarpiranjem t.j. z

nadprofilom ampak se komprimirajo z vibracijsko ploščo nameščeno na bagersko roko.

IBZLSK-A301/170A 18/33



Ureditev površine nasipa vključuje:

- v kamninah : izravnavo preostalih konic, nasipanje izravnalne plasti zmesi kamnitega

materiala zrnavosti do 32 mm v debelini plasti do 10 cm ter razprostiranje, močenje, fino

planiranje in zgoščevanje izravnalne plasti,

- v zemljinah : fino planiranje planuma.

V primeru, da previsoka vlažnost materiala v izkopu onemogoča ustrezno zgost itev

planuma posteljice, INŽENIR določi potrebne ukrepe za zagotovitev zahtevane kakovosti

izvedenih del.

Klini: IZVAJALEC mora izkope zasuti do kote raščenega terena.

Klini za objekti : so dela nad raščenim terenom. Izvedeni morajo biti tako, da je:

- do globine 2 m pod koto planuma posteljice priključna brežina na nasip v nagibu 1 : 4

- na zgornji polovici preostale višine v nagibu 1 : 3

- na spodnji polovici preostale višine v nagibu 1 : 2

- ob temelju opornika pa priključna brežina na nasip odmaknjena od opornika vsaj 1 m.

Območja klinov pod prehodnimi ploščami: morajo biti pred vgrajevanjem teh plošč

konsolidirana.

Na območju izkopa morajo biti prehodni klini med nasipi in izkopi izvedeni :

v zemljinah do globine 1,0 m in

v kamninah do globine 0,5 m

z vzdolžnim nagibom 1:10 navzven z v celoti odstranjeno preperino na stiku nasipa z

izkopom.

Začasna in končna odlagališča : Varnostni koeficienti stabilnosti brežin za začasna in

končna odlagališča morajo ustrezati naslednjim v naslednji preglednici:

IBZLSK-A301/170A 19/33



Tabela 5.2: Varnostni koeficienti stabilnosti brežin.

začasna odlagališča varnostni koeficient F

nevezljivih zemljin in mehkih kamnin s

statično obremenitvijo

1,0 do 1,05

zemljin in mehkih kamnin s statično

obremenitvijo upoštevajoč kohezijo

1,05 do 1,10

nevezljivih zemljin in mešanih kamnin s

statično obremenitvijo upoštevajoč trenje

1,10

nevezljivih zemljin in mešanih mehkih

kamnin z dinamično obremenitvijo

upoštevajoč trenje

1,15

mešanih vezljivih mehkih kamnin z

dinamično obremenitvijo upoštevajoč trenje

1,20 do 1,25

končna odlagališča varnostni koeficient F

zemljin in mehkih kamnin s podlago

nagnjeno za manj kot 6 stopinj

1,30

zemljin in mehkih kamnin s podlago

nagnjeno za več kot 6 stopinj

1,50

Kakovost izvedbe:

Zgoščenost vsake plasti nasipa, zasipa in klina mora IZVAJALEC preverjati z rezultati

predhodnih in tekočih preizkusov ter jih potrditi s kontrolnimi preizkusi. Preizkuse mora

odobriti INŽENIR.

Zgoščenost teh plasti mora ustrezati zahtevam, podanim v tem poročilu. Zahtevane

vrednosti zgoščenosti po tej preglednici predstavljajo povprečne vrednosti, ki jih morajo

dosegati plasti na vsakem merilnem mestu. Merilna mesta določi INŽENIR.

Nosilnost materialov vgrajenih v nasipe, zasipe in kline mora IZVAJALEC dokazati z

rezultati tekočih preizkusov nosilnosti. INŽENIR mora odobriti obseg minimalnih tekočih

preizkusov.

Posamezna plast kamnitega materiala je ustrezno vgrajena, če je izpolnjen naslednji pogoj:

n-1

sn a si , kjer pomeni:

i=1

sn - povečanje posedka planuma plasti med zadnjim in prejšnjim prehodom zgoščevalnega

sredstva,

a - količnik, odvisen od vrste kamnine, ki znaša 0,05-0,10 (določiti ga je potrebno s

preizkusom),

n - število prehodov ustreznega zgoščevalnega sredstva,

si - srednje povečanje posedka plasti pri i - tem prehodu komprimacijskega sredstva.

Obseg kontrolnih preizkusov določa INVESTITOR. Odvzemna mesta vzorcev za

preizkuse in merilna mesta določi INŽENIR po statističnem naključnem izboru.

IBZLSK-A301/170A 20/33



Izmere in plačilo:

Nasip, zasip in klin se merijo za različne tipe zemljin in kamnin za različne globine v m3

vgrajenega materiala.

Plačilo nasipa, zasipa in klina se izvede po ceni za m3 izvedenih del za vsako vrsto

materiala posebej. Cena na enoto mora vključevati nakladanje, transport, zvračanje in

vgrajevanje vseh potrebnih materialov, če ni v PROJEKTU predpisano drugače.

5.2 NETKANI GEOTEKSTIL

Za polaganje pod skalometnimi oblogami se sme uporabljati le netkani geotekstil.

Dovoljena je uporaba mehansko vezanega iglanega netkanega geotekstila iz UV stabiliziranega

kontinuiranega vlakna. Uporaba materiala iz kratkih vlaken ali toplotno vezanega materiala ni

dovoljena. Dela obsegajo dobavo in polaganje geotekstila pod skalometnimi zaščitami brežin in

za preprečevanje interne erozije med materiali z različnimi karakteristikami.

- Karakteristike geotekstila morajo zagotavljati ustrezno prepustnost tako, da je

onemogočeno izpiranje materiala ali zablatenje filtra.

- Osnovne karakteristike geotekstila za filter pod skalometno zaščito morajo biti naslednje:

- koeficient prepustnosti 3*10-3 m/s

- vertikalni vodni tok (2kPa) 106 l/m2/s

- raztezek pri porušitvi (v obe smeri) >50%

- velikost odprtine O90 0,08 mm

- UV odpornost preostanek trdnosti > 80%

- Število zožitev (poti) v geotekstilu, ki ga delcu zemljine na poti skozi geotekstil

predstavljajo vlakna (no. of constrictions), mora biti v razponu m = 25-45, ki se ga določi

z naslednjo formulo (po Giroud-u):

m ={(1-n)0,5 x t}/d

kjer je n – poroznost geotekstila, t – debelina geotekstila in d – premer vlakna v

geotekstilu.

- Površina na katero se polaga geotekstil, mora biti ravna, brez štrlečih kamnov, korenin in

lukenj.

- Geotekstil se polaga na podlago enakomerno tako, da ni raztezkov, pregibov in gub. V

primeru, da je geotekstil potrebno polagati na neravno podlago ga je potrebno polagati z

zadosti velikimi gubami, da v geotekstilu pri vgraditvi zgornjih materialov ne nastanejo

napetosti in se raztegne.

- Geotekstil se polaga s preklopom na suhem najmanj 0,5 m in pod vodo 1,0 m tako, da

gorvodni pas vedno prekriva dolvodnega in višjeležeči nižjeležečega. Preklop se pritrdi

na podlago s kovinskimi klini ali s kamni. Preklop je v suhih pogojih možno izvajati tudi z

IBZLSK-A301/170A 21/33



varjenjem, pri čem zadošča preklop 0,15 m. V primeru, da je velikost preklopov

definirana s strani proizvajalca geotekstila se upoštevajo slednja velikost preklopov.

- Na strmih pobočjih se po potrebi celotna površina geotekstila prav tako pritrdi s klini v

rastru, ki zagotavlja stabilnost geotekstila pri vgraditvi skalometne obloge. Pri polaganju

geotekstila je potrebno upoštevati navodila proizvajalca.

- Na robovih zaščite se geotekstil lahko pritrdi s sidri ali z nasutjem v kineti. Na robovih

zaščite geotekstil naj ne ostane odkrit.

- Geotekstil se vgrajuje neposredno pred izvedbo skalometne zaščite in ne sme ostati

nezaščiten dlje kot 5 dni. Pri polaganju v vodi je potrebno geotekstil prekriti s skalometno

zaščito isti dan.

- Prekrivni material se polaga na geotekstil tako, da se geotekstil ne poškoduje,

prekomerno raztegne ali zguba.

Pri oblogah, kjer je masa največjega kamna do 50 kg (geotekstil TIP 1) je zahtevana:

- CBR prebojna odpornost 3000 N (EN ISO 12236)

- natezna trdnost 20 kN/m (EN ISO 10319).

- test s konusom < 13 mm (EN 918)

Pri oblogah, kjer je masa največjega 50 kg in več (geotekstil TIP 2) je zahtevana:

- CBR prebojna odpornost 4250 N (EN ISO 12236)

- natezna trdnost 28 kN/m (EN ISO 10319).

- test s konusom < 10 mm (EN 918)

Dovoljena odstopanja pri mehanskih karakteristikah so 10% in pri hidravličnih 20% (pri meji

zaupanja 98%) od predpisane vrednosti. Vse zahtevane karakteristike geotekstila morajo biti

dokazane z ustreznim certifikatom.

5.3 MATERIAL ZA SKALOMET

- Kamen za skalomet mora biti trden, nerazpokan in vremensko obstojen. Uporablja se

lomljen, oglat, ostrorobi neobdelan kamen, pri katerem najmanjša dimenzija

posameznega kamna ne sme biti manjša kot 1/2 največje (kamen ne sme biti ploščat ali

podolgovat). Uporabi kamna z gladko površino ali zaobljenega kamna se je potrebno

izogibati, oz. ga je možno uporabljati pri naklonih manjših od 1:3. Prostorninska masa

kamna ne sme biti manjša od 2,5 t/m3.

- Določitev merodajnega premera kamna (D50) in sestave mešanice za različne debeline

obloge je prikazana v naslednji tabeli, pri čemer je upoštevano, da je debelina obloge

približno enaka 1,5 kratni velikosti kamna D50. To je hkrati tudi velikost največjega

kamna. Mase kamna v preglednici so približne.

IBZLSK-A301/170A 22/33



Tabela 5.3: Granulometrična sestava kamna za različne debeline skalometne obloge

velikost kamna (m) masa kamnov* (kg)

Debelina

obloge

(m)

D15 D50**

D85 D100 D15 D50 D85 D100

0,30 0,10 0,20 0,25 0,30 1,4 11 22 37

0,40 0,15 0,25 0,30 0,40 4,7 22 37 89

0,50 0,15 0,30 0,40 0,50 4,7 37 89 174

0,60 0,20 0,40 0,50 0,60 11,1 89 174 300

0,75 0,30 0,50 0,60 0,75 37 300 476 586

* upoštevana je prostorninska masa 2,65 t/m3

** 50% (težnostno) kamnov je manjših od D50

- Različne frakcije kamna morajo biti v osnovnem materialu enakomerno razporejene.

Delež odkruškov in kamnov manjših od 10% specificirane dimenzije kamna ne sme

presegati 10% mase posameznega tovora dostavljenega na delovišče.

- Vendar pa glede na izkušnje pri vgradnji kamnometa pri HE Boštanj, HE Blanca,…

priporočamo vgradnjo čim bolj enakomerno velikih kamnov, najmanj D50. S tem je

namreč zmanjšana možnost spiranja manjših kamnov in s tem poškodbe kamnite

obloge.

5.4 IZVEDBA SKALOMETA

- Zaščita s kamnom se izvede tako, da je kamen zložen v projektiranem profilu. Debelina

obloge se meri pravokotno na površino podlage. Vsak kamen mora imeti zanesljivo

ležišče in biti zaklinjen tako, da ne more priti do rušenja pobočja zaradi nestabilnosti

posameznih kamnov ali drugih razlogov. Peta zaščitenega pobočja mora biti trdno

vgrajena in izvedena na tak način, da nudi čvrsto oporo skalometni oblogi in ne more

priti do porušitve pobočij.

- Razkladanje s transportnega sredstva mora biti izvedeno tako, da ne pride do

segregacije materiala. Kipanje po pobočju ali v korito ni dovoljeno, prav tako ne uporaba

drugih metod pri katerih lahko pride do segregacije materiala.

- Skalomet se vgrajuje v celotni debelini specificirani v predmetnem elaboratu, t.j. v eni

plasti v eni operaciji s čim manj naknadnega premikanja kamnov, da se ne poškodujeta

netkani geotekstil in podlaga. Vgrajevanje v plasteh ni dovoljeno. Razgrinjanju materiala

z dozerji, ter uporaba metod vgrajevanja, pri katerih se kamen med ali po vgradnji lahko

drobi, se je potrebno izogibati.

- Projektno določena debelina skalometne obloge se pri izvedbi pod vodno gladino

poveča za 50%.

- Skalomet se lahko vgrajuje ročno ali strojno.

- Ni dovoljeno vgrajevanje z iztresanjem z višine večje od 0,5-1 m, ker se geotekstil ne

sme poškodovati.

IBZLSK-A301/170A 23/33



- Večji kamni morajo biti enakomerno razporejeni po površini in medsebojno trdno

zaklinjeni z manjšimi kamni, s katerim je zapolnjen vmesni prostor tako, da je skalomet

homogen. V oblogi ne smejo nastati žepi drobnega materiala, ki bi zmanjšali stabilnost in

trdnost obloge, če ga voda izpere. Material mora biti razporejen zrnavostno enakomerno

tako, da ne nastanejo večje koncentracije večjih ali manjših frakcij.

- Površina obloge se poravna tako, da kamni ne štrlijo iz obloge. Prevelike kamne je

potrebno odstraniti. Po potrebi se izvede ročno ali strojno zapolnjevanje preostalih

praznih prostorov med kamni ali (naknadno) premikanje posameznih kamnov tako, da je

površina skalometa čim bolj ravna in enakomerna. Prav tako se ročno zaklinijo kamni, ki

so nestabilni.

- Premiki gradbene mehanizacije po skalometu tako med izvedbo kot po izvedbi niso

dovoljeni. V primeru, da se temu ni možno izogniti, je potrebno na skalometu izvesti

utrjeno vozišče z nasipavanjem gramoznega materiala takšne debeline, pri kateri

skalometna obloga ne bo poškodovana.

5.5 PROTIEROZIJSKA MREŽA

Za zaščito nasipa in zasipa preboja je predvidena trajna polimerna protierozijska mreža.

Vgrajena mreža mora ustrezati natezni trdnosti vsaj 4,1 kN/m (EN ISO 10319).

Navodila za vgradnjo:

- Površino, kjer se bo položilo je predhodno potrebno poravnati in rahlo uvaljati.

- Mreže so dobavljene v rolah in se polagajo od najvišjega dela brežine navzdol. Mreža se

najprej fiksira na vrhu brežine nato se odvije po brežini navzdol. Mrežo je nato potrebno

čim prej fiksirati na teren, da ne bi prišlo do dviganja nameščene mreže zaradi vetra.

- Mreže se polagajo v širini dveh metrov (širina role), pri tem je potrebno izvesti

prekrivanje v dolžini 30 cm. Mreže je potrebno pripeti s klini v rastru z razmikom 1 m.

- Ko je mreža primerno fiksirana, se jo prekrije z zemljo v debelini vsaj 2 cm.

- Običajno je za osemenitev potrebnih 20-30g/m2 semen. Od tega je 2/3 semen potrebno

raztrositi po površini pred vgradnjo zemljine.

- Pri polaganju mreže je potrebno upoštevati tudi navodila proizvajalca.

IBZLSK-A301/170A 24/33



6 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

6.1 OPIS GRADBIŠČA

Gradbišče si uredi izvajalec po svojih potrebah v dogovoru z Inženirjem. Gradbišče si izvajalec

uredi na lastne stroške.

Transportne začasne poti se uredijo na samem gradbišču.

6.2 ZEMELJSKA DELA

Izkopi materiala se izvajajo fazno, lahko tudi na več lokacijah hkrati. Osnovna faznost izkopov je

prikazana v poglavju 3 tega poročila, vendar ju lahko izvajalec po predhodni odobritvi nadzora

tudi spremeni. V vsakem primeru sta prioritetni fazi zaprtje preboja 2 in izvedba visokovodnega

nasipa na celotni dolžini.

V posameznih prečnih profilih se najprej izkopava dno struge po matici toka, nato se izkop

nadaljuje proti brežini, ves čas do predvidene nivelete.

Izkopi se bodo vršili v pogojih stalnega obratovanja HE Zlatoličje. Na območju kanala je zato

potrebna izvedba bagranja s pontona. Na brežini je možen odkop s klasičnimi bagri.

Tabela 6.1: Tabela povprečnih in maksimalnih vrednostih hitrosti (v) in globine (H) vodnega toka, za

območje kjer se bodo izvajali ukrepi v kanalu. Vrednosti veljajo za inštalirani pretok Qi = 530 m3/s.

Območje vs [m/s] vmax [m/s] Hs [m] Hmax [m]

od 96 (47751) do 129 (47080) 1,5 1,6 4,4 4,9

od 129 (47080) do 134 (46790) 1,4 1,5 4,2 4,8

od 134 (46790) do 138a (46544) 1,2 1,2 6,4 8,0

od 138a (46544) do 152a (46143) 2,1 2,2 7,6 8,1

od 152a (46143) do 172 (45721) 1,7 2,0 7,2 7,7

od 172 (45721) do 180 (45539) 1,5 1,7 7,0 7,6

*indeks »s« označuje srednjo hitrost na odseku, indeks »max« pa maksimalno hitrost v posameznem profilu na odseku

Izkopi na suhem

Izkop se vrši iz vnaprej pripravljenega delovnega platoja po potrebi z odcejanjem ter ponovnim

nalaganjem oziroma direktno z nalaganjem na transportno sredstvo in odvozom na deponijo.

Bager mora imeti doseg roke oziroma grabilnika za izkop najmanj do maksimalne globine

(Hmax), navedene v tabeli 6.1. Ob tem je potrebno upoštevati še dodatno razdaljo od gladine do

brežine, kjer bo lociran bager. To pomeni še 1 – 3 m dodatne višine, ki je odvisna od

konfiguracije terena. V popisu del se je upoštevalo, da se bodo izkopi iz brežine izvajali z

običajno roko (doseg vsaj 8 m). V primeru, da se bo uporabljal bager s podaljšano roko, bo

možno večji delež izkopov izvesti z brežine in manjši delež s pontona. Zato se predlaga, da se

IBZLSK-A301/170A 25/33



za dela uporabi bager s podaljšano roko (doseg vsaj 24 m). Prav tako bo bager s podaljšano

roko (24 m) potreben za izvedbo zasipa in skalometne obloge na Dravski strani

Izkopi se morajo izvajati na način, da ne pride do izpodkopavanja in vdora platoja pod bagrom.

Pri izkopih mora bager z gosenicami stati pravokotno na smer brežine, da se v primeru vdora

platoja lahko umakne.

Material, ki se bo odkopal pod vodno gladino, se odlaga v neposredni bližini na predhodno

pripravljenem platoju, da se voda odcedi. Nato se odcejen material z nakladačem oziroma

bagrom nalaga na transportna sredstva in transportira na predvidene lokacije. V soglasju z

nadzornikom se lahko material nalaga direktno na transportno sredstvo brez odcejanja, v kolikor

to dopuščajo tehnične karakteristike transportnih poti in deponij. Material, ki se vgrajuje v zasipe

in nasipe, je obvezno potrebno odcejati.

Izkopi z uporabo pontona

Za odstranitev nanosov na dnu struge bo potrebna uporaba pontona. HE Zlatoličje bo v času

izvedbe del v stalnem obratovanju, kar pomeni, da lahko pride do nihanja gladine tudi v višini do

1,0 m. Zato je nujno potrebno, da izvajalec za izvedbo zagotovi specialen ponton s »heavy

duty« stabilizatorji, ki se jih upravlja s hidravličnimi cilindri. Ponton mora omogočati zadostne

obremenitve (cca 150 t), da bo omogočeno prosto gibanje po celotni površini z večjim kosom

mehanizacije.

Ponton se postavi po celotni širini kanala. Z bagerji se lahko izvede izkop po celotni dolžini in

širini kanala. Ker bo omogočen direkten dostop do pontona, se bo nakladanje izkopanega

materiala izvajalo direktno na transportno sredstvo. Nato sledi prevoz na mesto vgradnje (nasip,

zasip ali začasna deponija) in razpostriranje na lokaciji vgradnje. Ponton se po izkopu materiala

v liniji (širini celotnega kanala) premakne cca. 5,00 metrov dolvodno po kanalu, kjer se ponovno

stabilizira in je tako pripravljen za izvedbo naslednjega izkopa iz vode.

Bager mora imeti doseg roke oziroma grabilnika za izkop do maksimalne globine (Hmax),

navedene v tabeli 6.1. Ob tem je potrebno upoštevati še dodatno razdaljo od gladine do

pontona, na katerem bo stal bager. To pomeni še 1 – 1,5 m dodatne višine. Za večino izkopov s

pontona bi tako načeloma zadostoval bager z običajno roko (vsaj 8 m), vendar se zaradi

faznosti izkopov na pontonu (dela se na 5 m odsekih) predlaga uporabo bagerja s podaljšanim

dosegom roke (doseg vsaj 15 m).

IBZLSK-A301/170A 26/33



6.3 MASNA BILANCA

Ocenjena masna bilanca odvzemov in vgradnje je prikazana v naslednji preglednici:

Zemeljska dela Raščen material Pretransportiran material

Skupaj

Ureditev gnezdišč za breguljke 141.300 141.300

Širjenje kanala na dolvodnem odseku 66.500 35.000 101.500

širjenje kanala na gorvodnem odseku 90.900 90.900

Nasip -39.165 -39.165

Zasip terena (2. preboj) -13.850 -35.000 -48.850

za potrebe MKO (takojšen odvoz ali manjša začasna deponija v obsegu do največ 40 000 m3) -77.000 -77.000

Bilanca zemeljskih del 168.655 0 168.655

Opomba; Pozitivne vrednosti pomenijo odvzem (odkop), negativne pa vgradnjo. Poudarjena

vsota pomeni višek materiala, ki izhaja predvsem iz projekta gnezdišča za breguljko.

Skupna količina zemeljskih del (izkopov) znaša 333.700 m3. Od tega izhaja 101.500 m3 iz

urejanja kanala na dolvodnem odseku, 90.900 m3 iz urejanja kanala na gorvodnem odseku in

141.300 m3 iz urejanja gnezdišč za breguljko.

Za sanacijo poškodb na območju odvodnega kanala je potrebnega 88.015 m3 materiala, od

katerega je 35.000 m3 premeščenega, ostalo pa raščen. Od skupne količine se 48.850 m3

vgradi v temeljni del preboja 2 in 39.165 m3 v visokovodni nasip.

Za uporabo na drugih lokacijah je predvidenega 245.655 m3 raščenega materiala.

6.4 DEPONIJE MATERIALOV

Večje deponije za shranjevanje materialov za vgradnjo v nasip niso predvidene. Manjše

začasne deponije se glede na potrebe uredijo v skladu in pod pogoji iz Gradbenega dovoljenja

št. 350-03-57/97-GL/PK z dne 1.6.2004.

6.5 HORTIKULTURNE UREDITVE

Izvedba zasaditve in seznam rastlin

Zasaditev se izvede ob upoštevanju obstoječega krajinskega vzorca, z naravno razmestitvijo

dreves in grmovnic ter z upoštevanjem naravne slojevitosti. Izvedba zasaditve se prične po

končanih zemeljskih delih s pripravo tal za zasaditev (fino planiranje, izkop sadilnih jam ipd.).

Predvidena je izključno kopenska zasaditev. Sadi se v zamaknjenem rastru. Sadilna razdalja za

drevesne vrste in grmovnice znaša 2,0 m.

IBZLSK-A301/170A 27/33



Izbor vegetacije za izvedbo zasaditve:

Drevesne vrste srednje kakovosti:

dob - Querus rubur 100 cm

veliki jesen - Franxius excelsior 100 cm

beli topol - Populus alba 100 cm

trepetlika - Populus tremela 100 cm

bela vrba - Salix alba 100 cm

krhka vrba - Salix fragilis 100 cm

čremesa - Prunus padus 100 cm

poljski brest - Ulmus minor 100 cm

Grmovne vrste srednje kakovosti:

Cornus sanguinea 60 cm

Viburnum opulus 60 cm

Evonymus europea 60 cm

Crategus monogyna 60 cm

Grmovne vrste višje kakovosti:

dob - Quercus rubur 200 cm


Dobava gozdarskih sadik višine

dob - Querus rubur 80 cm


trdoleska - Evonymus europaea 80 cm

rdeči dren - Cornus sanguinea 80 cm

Zaščita obstoječe drevnine pri gradbenih posegih

Pri gradbenih delih v bližini obstoječih dreves in grmovnic je treba le te ustrezno zaščititi (DIN

18920, 3). Potreba, vrsta, obseg in čas zaščitnega posega so odvisni predvsem od obstoječih

dreves in rastlinskih sestojev kot tudi od vrste, obsega in trajanja gradbenega posega:

zaščita pred kemičnim onesnaženjem

zaščita pred ognjem (kurišča v oddaljenosti najmanj 5 m od oboda krošnje dreves in grmov,

ogenj se lahko zaneti samo na odprtem ob upoštevanju smeri vetra in v oddaljenosti

najmanj 20 m od oboda krošnje dreves in grmov)

zaščita pred zamočitvijo in preplavljanjem (korenin ne smemo zamakati ali preplaviti zaradi

odvajanja vode, za potrebe gradnje);

zaščita vegetacijskih površin (vegetacijske površine je potrebno obdati z najmanj 1,8 m

visoko stabilno ograjo, oddaljeno od debla vsaj 1,5 m);

zaščita dreves proti mehaničnim poškodbam:

IBZLSK-A301/170A 28/33



postavitev ograje, ki mora obsegati celotno območje korenin - območje krošnje + 1,5

m ali + 5 m za stebrasto rastoča drevesa;

če zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče zaščiti korenin, je potrebno obdati deblo z

najmanj 2 m visoko oblogo iz desk (na strani proti deblu tapecirana), ki mora biti

montirana tako, da ne poškoduje drevesa;

krošnjo zaščitimo tako, da ogrožene veje povežemo navzgor in tapeciramo mesta

poveza;

zaščita dreves pri varovalnem pasu okrog drevesa (zaščita na deblu in na glavnih

vejah proti ožigu lubja zaradi osončenja)

pri nestabilnih tleh in globokih gradbenih jamah zavarujemo drevo z zagatitvijo

zaščita dreves pri časovno omejenem znižanju podtalnice (zadostno močiti, razredčitev

krošnje);

zaščita korenin:

pri nanosu materiala (ne smemo nanašati škodljivih odpadne snovi, odstraniti je

treba vsa rastlinska prekritja, listje in organske snovi)

pri odnašanju materiala (ne sme se odnašati zemlje)

pri izkopu jarkov in gradbenih jam

jame, jarki in kotanje se ne smejo kopati, razen ročno in ne bližje kot 2,5 m od

koreninskega vratu

vode polagamo pod območjem korenin;

ne smemo preklati korenin debelejših od 3 cm;

poškodovano korenino moramo vedno odrezati in rez zgladiti - do 2 cm premazati s

snovmi, ki pospešujejo rast, nad 2 cm pa z zdravilnimi premazi;

pri temeljenju prostostoječih gradbenih delov smejo biti v območju korenin samo

točkovni temelji, ki imajo med seboj in do vznožja debla svetli razmak 1,5 m;

časovno omejena obremenitev korenin (čim manjša obremenjena površina, potrebno

jo je prekriti s kopreno, ki razporeja pritisk in z najmanj 20 cm debelo plastjo

drenažnega materiala + trdno opora iz desk);

pri oblogah (prepustne obloge, z majhno debelino nosilne plasti, majhno zbitostjo..)

Čas izvedbe sajenja

Saditi se ne sme pri nizkih temperaturah, ko zemlja začne zmrzovati ali je že zmrznjena.

Listopadno drevnino je treba saditi v času mirovanja, najprimernejši meseci za sajenje so april,

september in oktober. V primeru, da bodo gradbena dela končana v času, ki ni primeren za

sajenje, se lahko pripravljalna dela opravi takoj, saditi pa je treba v primernem času.

Saditi je potrebno takoj po dobavi, dovoljeno je max. 48 urno skladiščenje (zaščita pred

izsušitvijo, pregretjem, pozebo.

Nabava, prevzem, skladiščenje rastlinskega gradiva

Sadike morajo biti transportirane tako, da se prepreči njihovo poškodovanje (izsušitev,

nestrokovno natovarjanje…). Distribucija se ne priporoča pri temperaturi pod –1 °C v času od

IBZLSK-A301/170A 29/33



01. 10. do 15.03. (merjeno ob 8.00 na dan odpreme), pri temperaturi pod –2 °C v času od 16.03

do 30.09, ob nevarnosti, da nastopijo temperature nad 25 °C. Priporočljivo je, da so sadike v

kontejnerjih, na izvajalčev riziko pa so lahko tudi samo s koreninsko grudo ali brez nje.

Ob dostavi sadik na gradbišče naj bodo prisotni predstavnik izvajalca, pooblaščeni nadzorni

predstavnik investitorja in projektant zasaditve. Preverja se količina in kvaliteta sadik, izvor

sadik, možne poškodbe idr. Vsaka sadika mora imeti etiketo z navedbo vrste in izvora. Ob

prevzemu sadik se napiše zapisnik. V primeru, da sadike ne ustrezajo pogojem (stanje,

kvaliteta, poškodbe idr), jih ima investitor pravico zavrniti. Stroški nabave novih sadik bremenijo

izvajalca.

Na gradbišču je potrebno sadike primerno hraniti, jih zavarovati pred možnimi poškodbami, pred

izsušitvijo, pozebo in pregretjem.

Preddela – priprava površin za sajenje

Pred zasaditvijo in setvijo se izvedejo pripravljalna dela, v sklopu katerih bodo površine

pripravljene za sajenje in setev (vključena v drug del projekta): dobava živice, substrata, dobava

in razgrnitev živice na površinah, kjer je predvidena zatravitev, izkop sadilnih jam, rahljanje in

grabljenje, idr.).

Sledi zakoličba sadilnih mest drevesnih, grmovnih sadik oz. sadilnih vzorcev. Sadilna mesta so

razvidna iz zasaditvenega načrta, kjer so podane x,y koordinate po Gausskruegerjevem

koordinatnem sistemu.

Način sajenja, velikost sadilnih jam, sadilna mesta in gostota sajenja

Po izvedenih pripravljalnih delih se izvedeta zatravitev (vključena v drug del projekta) in

zasaditev dreves, grmovnic in plezalk. Po končani zasaditvi se namestijo opore in zaščite okoli

dreves.

Zasaditev se izvede po končanih zemeljskih delih, ko se na zemljišču po izvedbi tampona za

utrjene površine izkopljejo sadilne jame. Na velikost sadilne jame vpliva kakovost zemljišča; v

primeru, da gre za močno skeletna tla – nasipanje, se izkop poveča, vanj nasuje rodovitno

zemljo in hygromul počasi topno gnojilo. Gozdarske drevesne in grmovne sadike so z

koreninsko grudo in se sadijo pod motiko. Velikost sadilnih jam je ca. 30x30x30 cm. V izkop se

doda počasi topno gnojilo (15 g). Za večja drevesa 200 cm se izkoplje sadilno jamo velikosti ca.

70x70x50 cm. V izkop se nasuje rodovitno zemljo, hygromul in doda počasi topno gnojilo (15 g).

Pri izkopu sadilne jame je potrebno živico ločiti od ostalega izkopanega materiala in jo pri

sajenju nasuti kot vrhnjo plast.

Korenine vseh sadik se pri sajenju pustijo v njihovem naravnem položaju. Korenine mladik

morajo biti vlažne. Material za transport sadik in drugi pomožni material (netrohljive zabojnike,

lončke, polivinilaste vrečke ipd.) je treba po končanih delih odstraniti.

IBZLSK-A301/170A 30/33



Vse sadike se zalijejo, da se korenine sprimejo s tlemi; korenine se narahlo prekrijejo z grudo in

enakomerno potlačijo. Pri zasipanju rastline je treba zagotoviti, da zemlja ne bo segala nad

linijo, do katere je bilo drevo zakopano v drevesnici. Mladike je možno saditi le z vlažnimi

koreninami. korenine se sadi tako globoko, kot so bile sajene prej ob upoštevanju sesedanja tal.

Šipke in sadike vzgojene iz lesnih potaknjencev je potrebno saditi približno 5 cm globlje kot v

drevesnici.

Slika 6.1: Skica zasaditve drevesne sadike

Zaradi zagotavljanja čim boljših pogojev za rast dreves se ne sme spodbujati rasti pokrovnih

rastlin, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo preveliko konkurenco drevesnim sadikam.

Sadikam drevja (negozdarskim) se doda zaščitno oporo – oporni količek, ki ga je treba po dveh

letih odstraniti.

Grmovnice in drevesa se sadijo v raščen teren v večjih skupinah – zasaditvenih vzorcih. Sadi se

v naprej pripravljeno sadilno površino.

IBZLSK-A301/170A 31/33



Po končanem sajenju se vrhnji sloj zrahlja, s površine se odstrani kamne večje od 5 cm in

odpadke.

Prevzem nasada

Nasadi drevnine so pripravljeni za prevzem, ko je zagotovljeno, da so se uspešno prijele,

praviloma se to vidi od zadnje tretjine junija dalje na odgnanih mladikah.

Projektantski nadzor, nadzor investitorja

Ob izvedbi del v okviru urejanja zelenih površin je treba zagotoviti projektantski nadzor, da bo

izvedba načrtovanih del čim bolj usklajena z določili tega projekta (npr. izbor vegetacije,

morebitne zamenjave v projektu predvidenih vrst, razmestitev sadik). V fazi izvedbe se v

sodelovanju s projektantom določijo:

- morebitne spremembe izbora rastlin zaradi nedosegljivosti na trgu;

- morebitne druge rešitve, ki jih v projektu ni bilo mogoče predvideti.

Izvajalec mora za vsa odstopanja od PZI načrta dobiti dovoljenje projektanta oz.

projektantskega nadzora. Spremembe mora vpisati v gradbeni dnevnik in vrisati v delovno

verzijo PID-a.

Investitor ima pravico nadzirati kvaliteto sajenja pri naključno izbranih sadikah. Pripombe se

zabeležijo v gradbeni dnevnik.

Način in pogoji za vzdrževanje

Po končanih saditvenih delih je treba zagotoviti redno vzdrževanje zelenih površin. V prvih dveh

letih je treba po potrebi zagotoviti zalivanje in dognojevanje ter odstranjevanje plevelov (žetev).

Izvesti morebitne dopolnilne zasaditve v primeru, da bodo posamezne sadike propadle). Na

zatravljenih površinah je treba zagotavljati košnjo v ritmu košnje okoliških travnikov.

V skladu s cilji načrtovane zasaditve, v čim bolj kratkem času doseči vegetacijski ambient, ki

spominja na avtohtonega, drevnine ni potrebno obrezovati.

Na področjih, kjer so sajene plezalke, je prvi dve leti potrebno izvajati odstranjevanje plevelov

bolj pogosto z namenom, da se sadike lahko razrastejo.

IBZLSK-A301/170A 32/33



7 OMEJITVE PRI IZVAJANJU DEL

Zaradi drsti rib se dela v vodi ne smejo izvajati od srede aprila do konca junija. Zaradi

prezimovanja vodnih ptic se dela v vodi ne smeji izvajati januarja, v primeru hude zime tudi

decembra in februarja.

Za posek lesne zarasti je najugodnejši čas pozno jeseni in pozimi.

Gnezdenje je na vrhuncu v maju in juniju, takrat naj se ne opravljajo večja dela na brežini,

odvoz in predelava materiala sta manj moteča.

IBZLSK-A301/170A 33/33



8 GRAFIČNE PRILOGE

DOKUMENT OZNAKA

1. Pregledna situacija IBZLSK-6G4001x

2. Situacija območja ureditev IBZLSK-6G4002x

3. Prikaz obsega zemeljskih del IBZLSK-6G4003x

4. Karakteristični profil A (gorvodno od 2. preboja) IBZLSK-6G4004x

5. Karakteristični profil B (območje 2. preboja) IBZLSK-6G4005x

6. Karakteristični profil C (dolvodno od 2. preboja) IBZLSK-6G4006x

Št. načrta: IBZLD—6G/01 1/17

Datoteka: 2.3.2 Opis projekta Sklopa 2 Id. oznaka: IBZLD—6G1101

Objekt: HE Zlatoličje, derivacija Datum: marec 2014

HE ZLATOLIČJE

RAZPISNA

DOKUMENTACIJA

za

GRADBENA DELA



KANALA PO POPLAVAH



Marec 2014




TEHNIČNO POROČILO

VSEBINA

TEHNIČNO POROČILO ..........................................................................................................................2

1 UVOD .....................................................................................................................................3

1.1 SPLOŠNO ..............................................................................................................................3

1.2 OBSEG DEL V OKVIRU PROJEKTA ......................................................................................3

1.3 GRADBENO DOVOLJENJE ...................................................................................................4

2 VALORIZACIJA PROSTORA (POVZETEK ŠTUDIJE) ...........................................................4

3 GEOLOŠKE RAZMERE .........................................................................................................5

4 NAMEMBNOST PROSTORA (POVZETEK ŠTUDIJE) ...........................................................5

4.1 RAZŠIRITEV KANALA NA LEVEM BREGU IN SANACIJA PREBOJAV PROFILU 85 .............6

4.2 SANACIJA MOSTOV ..............................................................................................................8

4.3 UREDITEV DOSTOPNIH POTI...............................................................................................8

4.4 PRESTAVITEV ŠPORTNIH OBJEKTOV .............................................................................. 10

4.5 ODSTRANITEV 20 KV DALJNOVODA ................................................................................. 11

4.6 SANACIJA BREŽIN PODSLAPJA Z OBNOVO DELNO ZAMENJAVO OBLOGE ................... 11

4.7 SANACIJA BREŽIN PODSLAPJA Z OBNOVO SKALOMETA ............................................... 12

5 IZVEDBA DEL ...................................................................................................................... 12

5.1 KRAJINA (POVZETEK ŠTUDIJE) ......................................................................................... 12

5.2 VODNI IN OBVODNI BIOTOPI (POVZETEK ŠTUDIJE) ........................................................ 13

5.3 POVRŠINSKE VODE IN PODTALNICA ................................................................................ 13

5.4 TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZVEDBE DEL ........................................................................... 14

5.5 DOLOČITEV SKLOPOV ....................................................................................................... 14

5.6 UREDITEV GRADBIŠČA ...................................................................................................... 15

5.7 IZVEDBA DEL ...................................................................................................................... 15

5.7.1 Pripravljalna dela .................................................................................................................. 15

5.7.2 Izkopi .................................................................................................................................... 16

5.7.3 Predelava materiala .............................................................................................................. 16

5.7.4 Transporti ............................................................................................................................. 16

5.8 ZAKLJUČNA DELA............................................................................................................... 16

6 OMEJITVE PRI IZVAJANJU DEL ........................................................................................ 17




1 UVOD

1.1 SPLOŠNO

Izhodišča za načrtovanje in gradnjo odvodnega kanala HE Zlatoličje v času izgradnje Objekta

HE SD 1 (Zlatoličje) so v takratnem času (leto 1967) temeljila izključno na tehničnih zahtevah in

pogojih, ki jih mora objekt izpolniti kot del derivacije hidroenergetskega objekta HE Zlatoličje.

Rezultat takšnega razmišljanja je danes izveden odvodni kanal dolžine ca. 6 km, Izrazito

tehničnega trapeznega profila, katerega izvedba se slabo vključuje v ravninsko krajino

Dravskega polja. S ciljem celovite sanacije danes degradiranega zemljišča ob odvodnem

kanalu, je bil pričet projekt širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje (PGD IBE, št. A301/39 –

september 1998 z dopolnitvami junij 2002 in PZI št. proj.:A301/127, 2005). Z deli na terenu se je

začelo l. 2008 do sedaj je bilo opravljena že večina izkopov do rečnega profila 96. Dela so

trenutno ustavljena, pričujoči projekt predvideva njihovo nadaljevanje.

Najbolj degradirano območje je na levem bregu, ob odvodnem kanalu. Ob izgradnji HE

Zlatoličje je pas širine ca. 80 m služil kot operativni pas za potrebe gradbišča, ter kot prostor za

deponijo materiala, ki je bil izkopan iz kanalske struge. V svojem spodnjem delu meji

obravnavan prostor na krajinski park Drava, zato je toliko bolj pomembna celovita ekološka

sanacija prostora ob odvodnem kanalu in načrtovano in nadzorovano koriščenje celotnega

prostora. Zaradi svoje lege – bližina naselij, mesta Ptuj in nenazadnje tudi mesta Maribor, je

prostor zanimiv tudi s športno – rekreacijskega in turističnega vidika.

Z dokončanjem projekta, ki s primernim preoblikovanjem korita in brežin, predvideva sanacijo

obstoječega stanja, ter hkrati pridobi ekološko in oblikovno pestrejši prostor in prijeten ambient,

za oddih in rekreacijo ljudi, ki živijo na širšem območju Dravskega in Ptujskega polja.

1.2 OBSEG DEL V OKVIRU PROJEKTA

Projektne rešitve vsebujejo vse potrebno za dokončanje projekta Širitve odvodnega kanala HE

Zlatoličje, ki se je pred leti prekinil. Predmetni sklop 2 obravnava del odvodnega kanala med

profiloma 3 in 96. Od vsebine osnovnega projekta se sedanji razlikuje še za sanacijo preboja 3,

ki se je zgodil ob jesenskih poplavah 2012, ko je voda prodrla iz Dravske struge v kanal.

Vsa dela se bodo izvajala pretežno na levem bregu odvodnega kanala in jih na kratko lahko

strnemo v sledeče glavne postavke:

Širitev kanala na levem bregu

o ureditev področja bivše separacije izkopanega materiala odvozom odvečnega

materiala in planiranje področja in

o sanacija preboja 3 z. vgradnjo materiala v nasip in planiranjem okoliškega terena




Ureditev dostopnih poti

o izgradnja servisne ceste od rečnega profila 34 do 96

o preplastitev obstoječega asfaltiranega dela servisne cesta

o odstranitev cestnega bazena za pranje koles

Odstranitev 20 kV daljnovoda z demontažo stebra in vodnikov

Sanacija betonske obloge podslapja pod elektrarno HE Zlatoličje na levem bregu

Vsa ostala dela v sklopu osnovnega projekta Širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje na odseku

med profiloma P3 in P98 (kot so sanacija mostov, izvedba nadomestnega kartodroma,

predvsem pa izkop gramoza iz kanala so že opravljena).

1.3 GRADBENO DOVOLJENJE

Za obravnavano naložbo si je Naročnik na podlagi v uvodu citirane dokumentacije pridobil

gradbeno dovoljenje:

Institucija Dokument in številka dokumenta

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - urad

za prostor

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

Enotno dovoljenje, št.: 350-03-57/97-GL/PK, z dne

01.06.2004

Spremembo enotnega dovoljenja, št.: 350-03-57/97-GL, z

dne 29.07.2004

Iz katerega povzemamo le nekaj osnovnih zahtev med njimi so naslednje:

širitev kanala se izvaja v štirih zaporednih fazah,

pred gradnjo je potrebno evidentirati in zakoličiti obstoječe stanje objektov v vplivnem

področju. v času gradnje je potrebno vzpostaviti monitoring podtalnice, hrupa in zraka,

zagotoviti vse potrebne ukrepe za zaščito zajetij pitne vode,

odvoz materiala se lahko vrši samo po novi servisni cesti in v nobenem primeru preko

mostov v rečnih profilih P40 in P96

2 VALORIZACIJA PROSTORA (POVZETEK ŠTUDIJE)

Kanal HE Zlatoličje je po pretoku največje vodno telo na Dravskem polju. Obravnavani odsek v

zgornjem toku spremlja mlajša pleistocenska terasa, ki poteka desno od kanala, medtem ko

vzdolž levega brega kanala poteka terasa, ki sega od kanala, do Dravske struge. Današnje

stanje območja ob odvodnem kanalu in kanal sam, s strmimi brežinami ne nudi možnosti za

razvoj zaraslega vodnega in obvodnega pasu, ker pa ni plitvih območij, tudi ni ustreznih mest za

organizme, ki so nosilci samočistilnih procesov.




Stalno tekoča voda v odvodnem kanalu, je še posebej pomembna v zimskem času, saj površina

praktično nikdar ne zamrzne, ter tako nudi prebivališče številnim vodnim pticam.

Opuščeni odkopi gramoza se zaraščajo večinoma z vrbovjem. Z gostimi lesnimi sestoji poraslo

področje pa je ugoden življenjski prostor za nizko in visoko divjad, ki se umika iz okoliških

kmetijskih površin, ter za gnezdišča mnogim ptičjim vrstam.

Na opuščenih in neurejenih odkopih gramoza nastajajo številna odlagališča odpadkov, ki

dodatno obremenjujejo to področje.

3 GEOLOŠKE RAZMERE

V obdobju pleistocena je Drava na obravnavanem področju postopoma poglabljala svoje korito

v terciarni relief, in ga v fazah tektonskega mirovanja in ugrezanja obenem postopoma

zasipavala s prodnimi naplavinami. Levo obrežje odvodnega kanala je v času gradnje HE

Zlatoličje služilo kot začasna deponija gramoza iz izkopov odvodnega kanala, ki je bil kasneje

uporabljen za izdelavo prodno peščenih nasipov dovodnega kanala. Na podlagi sondažnih vrtin

je ugotovljeno, da je preostala plast umetnega nasutja (ostanek deponije) deb. ca 1,5 –2,0 m.

Globlje plasti so nepravilno slojevite in sestavljene iz površinskega sloja meljev (ML), ki preko

sloja peskov (SP – SU) prehaja v gramozne plasti (GP – GW). Podtalnica obravnavanega

območja neposredno komunicira z gladino v odvodnem kanalu.

Geološka zgradba temeljnih tal, kakor tudi geotehnične in granulometrične karakteristike

materiala so podrobneje obdelane v geološkem elaboratu, ki je sestavni del te dokumentacije.

4 NAMEMBNOST PROSTORA (POVZETEK ŠTUDIJE)

Glede na naravne danosti okolja se ob levem bregu odvodnega kanala ponujajo široke

možnosti koriščenja prostora za turizem in rekreacijo, čeprav je vključitev rekreacijsko –

turističnega območja, ki bi ležal znotraj zaščitenega krajinskega parka Drava zelo delikatna.

Predvidena ureditev pomeni kar najmanjšo degradacijo naravnih potencialov in danosti, ter

obenem ponuja večjo atraktivnost obiskovalcem, kot doslej. Globalna ureditev levega brega

kanala od sotočja s staro dravsko strugo gorvodno je po namembnosti predvidoma takšna:

Odsek med sotočjem in prvim (dolvodnim) premostitvenim objektom predstavlja območje

logov in sonaravne ureditve

Odstranita (prestavita) se obstoječe strelišče in kartodrom




Prehodna cona med sonaravnim delom in nogometnim igriščem - cona oddiha (park,

prostor za piknik, urejena igrišča)

Goja tenis center se ohrani

Sonaravna ureditev območja gorvodno od Goja tenis centra - z urejenim manjšim

kopališčem in igrišči (odbojka, mini golf, peskovniki, …)

Cona oddiha in rekreacije ob gorvodnem mostu

Na območju pred gorvodnim mostom se je že uredil nadomestni kartodrom

Zgoraj je prikazana predvidena namembnost prostora po dokončanju vseh del. Le - ta pa so

podrobneje prikazana v poglavjih spodaj.

4.1 RAZŠIRITEV KANALA NA LEVEM BREGU IN SANACIJA PREBOJAV PROFILU 85

Širitev kanala je predvidena na levem bregu kanala, na odseku med profiloma št. 18 in 180. V

tem sklopu se obravnav a področje kanala od profile strojnice do profila 96 (dolvodni most).

Od strojnične zgradbe HE Zlatoličje, pa vse do profila 14, ostane oblika odvodnega kanala

nespremenjena. Širitev kanala je izvedena od profila 14 do 26, kjer le - ta preide iz obstoječe

širine 56 m na širino 85 m (širina kanala merjeno na gladini na koti normalne zajezitve -

220,00). To širino ohrani kanal vse do profila 152, kjer se razširi na 90 m. Izjemoma se kanal na

področju mostov preko kanala na razširi in ostaja na izvedeni širini.

Z ureditvenim načrtom pa ni predvideno samo razširitev kanala samega, temveč tudi sonaravna

sanacija in ureditev ca. 100 m širokega pasu na levem bregu kanala. Predvideno je približanje

prostora (terena) k vodi (denivelacija terena) in s tem vzpostavitev vodnih in obvodnih biotopov

v predvidenih zalivih, plitvinah in otočkih. Detajlneje je predvidena ureditev razvidna iz priloženih

grafičnih prilog.

Predvidena dela v okviru širitve kanala in krajinske ureditve območja ob kanalu obsegajo:

Pripravljalna dela

o Prestavitev obstoječih komunalnih vodov oz. njihova odstranitev (opravljeno vse

razen odstranitve 20kV daljnovodnega droga in vodnikov)

Čiščenje terena

o Odstranitev vsega rastja, z začasnimi deponijami in z dokončno odstranitvijo z

gradbišča

o Odstranitev vsega odpadnega materiala z gradbišča, kamenja, ostankov betona,

odvoz in končna deponija izven gradbišča so stroški izvajalca




o Odstranitev humusa v deb. ca. 10 cm z začasnim deponiranjem na gradbišču in

ponovnim humusiranjem gradbiščnih površin. Izkop pretežno na gozdnih

površinah in na brežinah.

Izkopi

o Izkop nasipnega materiala – jalovine in odsejka z odvozom na stalno deponijo

izven gradbišča.

o Izkop meljastih peskov na suhem z odvozom na stalno deponijo izven gradbišča.

o Izkop gramoznega materiala na suhem z odvozom izven gradbišča.

o Izkop materiala pod vodo do globine 6 m z odvozom izven gradbišča.

Ureditvena dela

o Planiranje in humusiranje brežin v debelini 10 cm iz obstoječega humusa

o Planiranje, utrditev in humusiranje zalednih površin v debelini 15 cm z dobavo

humusa

o Izdelava plitvin in tolmunov z oblikovanjem površin in finim planiranjem po

projektu

Deponija

Gramozni material – stena se iz izkopa bodisi direktno naklada na kamione in vozi na mesta

porabe na gradbišču (suh material iz izkopa nad gladino podtalne vode), bodisi deponira ob

mestih izkopa na začasnih deponijah, ki pa ne smejo presegati volumna 5000-10000 m3, kar

predstavlja začasno zasedbo zemljišča površine 1000-2000 m2. Začasna deponija bo na

območju gradbišča možne le na mestu in v obsegu, kot to narekuje izbrana tehnologija del, ki

bo potrjena s strani naročnika in je predvidena na lokaciji starega kartodroma dolvodno rečnega

profila 96.

Na začasne deponije se z demperji dovaža material iz izkopa, ter se osušen naklada na

kamione in odvaža na trajno deponijo.

Med poplavo leta 2012 je na obravnavanem področju (na lokaciji sklopov 1 in 2) prišlo do

prebojev vode z Dravske strani proti odvodnemu kanalu. Omenjena poplava je povzročila

porušitev visokovodnega nasipa, ki je varoval področje ob kanalu pred visokimi vodami iz

Dravske smeri. Na področju sklopa 2 je do preboja prišlo v rečnem profilu 85, ki se bo saniral.

Preboj se bo saniral z izvedbo visokovodnega nasipa po kroni katerega poteka cesta. Področje

preboja med Dravo in odvodnim kanalom se večinoma zasuje z lokalnim prodno peščenim

materialom, pretransportiranim med poplavami. Za zasip preboja se bo predvidoma porabilo cca

20.000m3 materiala. Zasutje na kanalski strani predvidenega visokovodnega nasipa se izvede z

razgrinjanjem, poravnavanjem in rahlim uvaljanjem z dozerjem. Na območju pod predvidenim

VV nasipom pa do brežine Drave se material po vsej višini utrdi na min. 95 % SPP.




4.2 SANACIJA MOSTOV

Je bila že izvedena v obsegu obnove nosilne konstrukcije, zgornjega ustroja vozišča, kakor tudi

obnova betonskih površin mostne konstrukcije in ni več predmet tega dela projekta

4.3 UREDITEV DOSTOPNIH POTI

Za potrebe transportov v času izvedbe del, kakor tudi za dostop do novonastalih rekreacijskih

površin je na skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala predvidena gradnja nove

servisne zaledne ceste. Iz nje bo po končanih delih možen dostop do novo pridobljenih

rekreacijskih površin, kakor tudi do kmetijskih zemljišč, ki ležijo severno od odvodnega kanala.

Glede na izdano enotno gradbeno dovoljenje, in stanje lastništva parcel na področju ceste so v

cestnem delu možna manjša odstopanja od predvidenih tras. Morebitne spremembe bo

Naročnik podal med izvedbo.

Projekt obravnava naslednje elemente:

Horizontalni in vertikalni potek trase

Trasa poteka kot že omenjeno po skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala, zemljišče

na katerem je predvidena gradnja nove servisne ceste pa je v glavnem v lasti investitorja –

Dravske elektrarne Maribor, razen na lokaciji novega priključka na krajevno cesto v dolžini ca.

160m.

Nov priključek servisne ceste na lokalno cesto, ki poteka od magistralne ceste M3 Maribor –

Ptuj v naselje Zlatoličje, je lociran ca. 150 m severno od magistralne ceste, na kateri je že

izveden pas za leve zavijalce iz smeri Maribor. Od priključka se nova servisna cesta spusti iz

kote 238 na koto 235 k levi brežini odvodnega kanala. Na tem odseku je bila izvedena tehtnica

in pralna steza iz armiranobetonskega korita opremljenega z prehodnima rampama, ki služi za

pranje koles kamionov in ostali gradbiščni mehanizaciji. (ta objekta sta predvidena za rušitev).

Od tod poteka trasa nove ceste na skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala vse do

cestnega profila P84 (profil kanala št. 124), kjer se cesta s prehodno rampo priključi na

obstoječo pot ob kanalu.

Predvideni horizontalni kakor tudi vertikalni elementi so v mejah dovoljenih za tovrstne

(nekategorizirane) ceste in so v glavnem prilagojeni poteku obstoječe ceste, razen na delu

novega priključka na obstoječo lokalno cesto.

Predviden minimalni polmer horizontalne krivine je Rmin = 50 m s predvidenimi razširitvami v

krivini, vse horizontalne krivine do polmera R = 7000 m pa so opremljene s potrebnimi

prehodnicami.




Maksimalni podolžni sklon lmax = 2.1 %, polmeri vertikalnih zaokrožitev pa so na vsej trasi večji

od Rmin > 500m.

Skupna dolžina trase nove servisne ceste skupaj s priključkom znaša 4500 + 160 = 4660m.

Vzdolžno in prečno izravnavo vozišča obstoječe poti ter izdelavi posteljice spodnjega

ustroja

V premah je predviden enostranski prečni sklon vozišča q = 2.5 %, v krivinah pa znaša prečni

sklon v odvisnosti od polmera krivine q = 2.5 – 7.0 %. V projektu je predvidena izdelava

posteljice spodnjega ustroja v istosmernem prečnem sklonu planuma kot to velja za vozišče, s

tem da je predviden minimalni prečni sklon planuma spodnjega ustroja q = 3.0 %. Za izdelavo

spodnjega ustroja v nasipih je zahtevana uporaba materiala iz izkopa (vzdolžna izravnava).

Material mora biti vgrajen pri optimalni vlagi, ter ne sme vsebovati organskih primesi

Izdelavo tamponskega sloja ter asfaltne utrditve (zgornji ustroj)

Tamponski sloj se izvede iz gramoznega materiala premera zrn D = 0.6 – 60mm (JUS U E9.

020). Gramozna podlaga – tampon mora biti ustrezno zbit (MEmin = 80 Mpa), meritve pa je

potrebno opraviti po zahtevah standarda JUS U. B1. 046.

Planum zgornjega ustroje se izvede z nosilno obrabnim slojem bitudrobirja debeline 6 cm.

Odvodnjavanje meteornih vod

Za odvod vode so predvideni obrobni jarki, niveleta dna jarka pa mora ležati minimalno 20 cm

pod koto planuma spodnjega ustroja. Brežine jarka so izvedene v naklonu 1 : 1.5. Na mestih,

kjer znaša vzdolžni padec jarka nad 0.2 %, se dno obloži s predfabriciranimi betonskimi

kanaletami.

Glede na topografijo terena, se voda iz jarkov spusti na drugo stran cestnega telesa skozi

cevne propuste. Cevni propusti so tipske izvedbe in opremljeni z betonskimi glavami. Na vtoku

in iztoku v cevni propust so jarki v dolžini 2.0 m tlakovani.

Ureditev prometne signalizacije in oprema ceste

Prometno signalizacijo tvorita horizontalna in vertikalna prometna signalizacija, opremo ceste pa

smerniki in odbojna ograja.

Vertikalno prometno signalizacijo predstavljajo:

Prometni znaki:

- Okrogli = 60 cm (»B«; = 90 cm)




- Trikotni 90 x 90 x 90 cm

- Kvadratni 60 x 60 cm

- Pravokotni 60 x 90 cm

- Pripadajoče dopolnilne table cca 60 x 30cm

Stebri za vertikalno prometno signalizacijo so plastificirani in sive barve, profila 63 mm. Znaki

so izdelani iz plastičnega materiala in reflektirajoči.

Horizontalno prometno signalizacijo predstavljajo:

- srednja vzdolžna neprekinjena bela črta na vozišču (d =12 cm)

- vzdolžna kratka prekinjena črta (d =12 cm, 1m/1m)v področju križišč oz. dovozov na

zemljišča ob cesti

- stopna črta (d = 50 cm)

- prehodi za pešce (samo bočni pasovi širine 25 cm, dolžine 40 do 50 cm)

Vsa horizontalna prometna signalizacija/talne označbe na vozišču je iz enokomponentne bele

barve, vključno 250 g/m2 posipa z drobci / kroglicami stekla, kjer je debelina plasti suhe snovi

250 mikrometra.

Oprema ceste

Po celotni dolžini trase ceste je le ta opremljena s tipskimi smernimi količki opremljenimi z

odbojno folijo. Na desni strani je cesta delno varovana s tipsko enostransko varnostno ograjo

(po Tehnični specifikaciji za javne ceste TSC 02.210:2008 Varnostne ograje pogoji in način

postavitve ).

4.4 PRESTAVITEV ŠPORTNIH OBJEKTOV

Predvidena ureditev pomeni kar najmanjšo degradacijo naravnih potencialov in danosti ter

obenem ponuja večjo atraktivnost obiskovalcem, kot doslej. Globalna ureditev levega brega

kanala od sotočja s staro dravsko strugo gorvodno je po namembnosti predvidena takole:

- odsek med sotočjem in prvim (dolvodnim) premostitvenim objektom predstavlja

območje logov in sonaravne ureditve.

Kartodrom

Obstoječ kartodrom je danes lociran med kanalskima profiloma 96 in 115 in se ga glede na

predvideno namembnost prostora na tem delu odvodnega kanala (območje sonaravne ureditve)

prestavi. Novi kartodrom je izveden na lokaciji na levi strani odvodnega kanala, med kanalskima

profiloma 38 in 49, tik pred prvim premostitvenim objektom.




- prostor med sonaravno ureditvijo skrajnega dolvodnega odseka kanala vse do

sotočja z Dravo in nogometnim igriščem predstavlja – cona oddiha (park, prostor za

piknik, urejena igrišča), s prepovedjo prometa z motornimi vozili.

Nogometno igrišče

Ostane na sedanji lokaciji (pr 90 – pr 96) s tem, da je na severovzhodnem delu kompleksa

predvidena rezervacija prostora za pomožno igrišče, ostali prostori pa bodo predstavljali zelene

površine .

Goja tenis center

Se ohrani v sedanji obliki

sonaravna ureditev območja gorvodno od Goja tenis centra – z urejenim manjšim

zalivom, plitvino in zelenicami primernimi za proste aktivnosti.

4.5 ODSTRANITEV 20 KV DALJNOVODA

Ureditev leve brežine odvodnega kanala zahteva tudi odtranitev trase 20 kV daljnovoda v

dolžini 500 mka r pomeni odstranitev enega stebra in 500 m vodnikov. Odstranitev se opravi na

trasi daljnovoda na področju, kjer le ta poteka po kroni leve brežine odvodnega kanala, to je

med rečnima profiloma 24 in 54.

4.6 SANACIJA BREŽIN PODSLAPJA Z OBNOVO DELNO ZAMENJAVO OBLOGE

Omenjena sanacijska dela se bodo izvajala v dolžini cca 110 m na levi brežini odvodnega

kanala. Predvidena je 50 % odstranitev obloge iz AB plošč in prečnih reber med kotama 219,00

in 224,00 mn.m, medtem ko obe vzdolžni gredi ostaneta v terenu in se ju uporabi za sidranje

nove konstrukcije. Prečna rebra se odstranjujejo tako, da se ohrani priključna armatura reber v

obe vzdolžni gredi. Le ta se kasneje uporabi za priključitev novih elementov v obstoječi AB

konstrukciji. Gramozna obloga pod ploščami se prav tako odstrani in se jo kasneje nadomesti z

drenažnim betonom agregata 16/32 mm. Vrh betona se položi sloj geotekstila.

Sledi montaža obrežnih AB (C25/34 in St 40 (MA 500/560 oz. RA 400/500)) plošč dim 60/100

cm debeline 6 cm, ki se jih stikoma polaga na podlago iz drenažnega betona oz. politlaka. Na

prečnih stikih posameznih plošč, se plošče polagajo na 10 cm razdalji. Utor med ploščami se

zalije s svežim betonom C25/30, tako da se na mestu stikovanja predhodno položi vzdolžna

armatura, ki se jo uvleče skozi bočne zanke AB plošč (glej detajl) in zabijejo sidra φ26 mm St40

(RA 400/500) dolžine 2 m.




Prečna rebra potekajo vzporedno s padnico terena na medosni razdalji, ki odgovarja širini AB

plošč to je 110 cm. Betonirajo se na terenu v času ko so že na brežino postavljene obložne

plošče, sidra in armatura. Prečna rebra so vpeta v obe obstoječi vzdolžni gredi s priključno

armaturo Prečna rebra v primarnem smislu služijo kot podpora, njihov sekundarni del pa za

bočno fiksiranje AB obložnih plošč dim 60/100 cm debeline 6 cm, s katerimi je obložena celotna

površina brežin kanala v področju podslapja.

4.7 SANACIJA BREŽIN PODSLAPJA Z OBNOVO SKALOMETA

Ta sanacijska dela so bila že izvedena v dolžini cca 200 m na obeh brežinah odvodnega kanala

na mestu, kjer je bil obstoječi skalomet v času obratovanja elektrarne uničen in dotrajan. Ta

dela se s tem projektom ne bodo izvajala.

5 IZVEDBA DEL

V času gradbenih del pri izvedbi projekta širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje bo okolje

obremenjeno predvsem z:

povečanjem emisije hrupa

povečanjem emisije prahu

obremenitvijo, ki jo povzroča začasno skladiščenje zemeljskega materiala

povečana kalnost vode zaradi obvodnih in podvodnih izkopov

Vsa dela v sklopu izvedbe bodo organizirana tako, da dopustne vrednosti posameznih emisij ne

bodo prekoračene. V ta namen bo organiziran monitoring vseh potrebnih parametrov, ki bo

opredelil tako ničelno stanje, kakor posamezne vrednosti v času izvedbe del. Podatki

monitoringa za posamezne količine bodo dostopni v vsakem trenutku in bodo investitorju služili

kot sredstvo za morebitna potrebna ukrepanja v primeru prekoračitve dopustnih vrednosti.

5.1 KRAJINA (POVZETEK ŠTUDIJE)

Poseg v prostor s širitvijo kanala sam po sebi predstavlja velik poseg in predstavlja veliko

količinsko in kakovostno spremembo sestavine okolja. Upoštevaje dejstvo, da je obravnavan

prostor danes neatraktiven in močno degradiran (divja odlagališča in izkopi gramoza), bo

predviden poseg razširitve, ki bo vključeval tudi plansko parkovno in sonaravno ureditev,

pridonesel k kakovostnejši ureditvi celotnega obravnavanega področja.

Sprememba reliefa ki je danes degradiran, bo šele z širitvijo in ureditvijo kanala tej prvini okolja

podelila mesto, s katero le – ta pogojuje značaj in prostorsko razporeditev ostalih naravnih prvin

(rastlinski pokrov, vode, gradnje,,,). Poseg v relief bo sicer velik, vendar pozitiven, saj izboljšuje

kakovost in kot tak pomeni zmeren vpliv na okolje.




Za približanje urejenih površin obiskovalcem, bo rekonstruirana obstoječa zaledna cesta, kar bo

obenem pomenilo povečanje vplivov prometa na okolje. Zaščita pred hrupom je predvidena z

primerno zasaditvijo z rastjem.

5.2 VODNI IN OBVODNI BIOTOPI (POVZETEK ŠTUDIJE)

Obravnavano območje leži v območju krajinskega parka Drava (Medobčinski uradni Vestnik št.

17/92). Z ureditvijo območja ob odvodnem kanalu bo območje dobilo primernejšo podobo in

namembnost.

Obstoječa zarast, ki bo odstranjena na področjih širitve kanala bo nadomeščena z novo,

načrtovana ureditev pa bo tudi povečala površine, primerne za naselitev vodnih in močvirskih

živali in rastlin, kar bo ugodno vplivalo na samočistilne procese v vodi.

5.3 POVRŠINSKE VODE IN PODTALNICA

Sama gradnja elektrarne HE Zlatoličje je pomenila veliko spremembo v režimu podtalnih vod

Dravskega polja. Na osnovi matematičnega modela (FAGG Ljubljana – 1981) je ugotovljeno, da

se po izgradnji obeh derivacijskih elektrarn, v odvodni kanal HE Zlatoličje drenira 764 l/s.

Vodna gladina v odvodnem kanalu tik pod strojnico HE Zlatoličje lahko danes, skladno z

izdanimi Vodnogospodarskimi dovoljenji in obratovalnim režimom HE dosega naslednje višinske

kote:

Najnižja možna gladina se vzpostavi pri stanju, ko elektrarna ne obratuje, denivelacija

bazena HE Formin pa znaša – 1.00 m (gladina na koti 219.00 m.n.v.). Za to stanje je gladina

v celotnem kanalu do strojnice na najnižji možni koti, ki znaša:

Hsp min………219.00 m.n.v.

Najvišja možna gladina v odvodnem kanalu tik pod strojnico HE Zlatoličje je odvisna od

pretoka Drave, trenutne kote gladine bazena HE Formin in vsakokratnega pretoka skozi

strojnico HE Zlatoličje. Kote spodnje vode za različne pretoke Drave in ob predpostavki, da je

zajezitev na max. dopustni koti (220.00) so podane v spodnji tabeli.

Pretok Drave Od tega kanal Stara struga Zajezitev Markovci Kota sp. Vode Hsp

Qr (m3/s) Qk (m

3/s) Qs (m3/s) (m.n.v.) (m.n.v.)

270 250 20 220.20 220.75

370 350 20 220.21 221.30

470 450 20 220.22 221.65

520 500 20 220.23 221.86




V gornji tabeli so prikazane gladine za pretok Drave do Qr = 520 (m3/s). Pri višjih pretokih

gladina bazena na sotočju z odvodnim kanalom še narašča, s tem pa tudi spodnja voda HE

Zlatoličje.

Iz zgornjih podatkov je razvidno, da znašajo danes nihanja spodnje vode HE Zlatoličje v

razponu od:

Hsp min = 219.00 m.n.v. do Hsp max > 221.86 m.n.v.

Z nameravano širitvijo in lokalnim poglabljanjem dna odvodnega kanala bi se hidravlične izgube

v kanalu zmanjšale (ter obenem povečal energetski padec HE)

To pomeni, da se minimalna gladina spodnje vode v kanalu tik pod strojnično zgradbo ne bo

prav nič spremenila, se pa bodo nekoliko znižale vsakokratne obratovalne gladine spodnje vode

HE. Nihanja gladin bodo prisotna torej v manjšem obsegu.

Seveda veljajo gornje navedbe le za gladine v kanalu tik pod strojnico HE Zlatoličje. Do izliva v

akumulacijski bazen se razlika v gladini zvezno zmanjšuje in je v točki izliva enaka 0 ( ). Stanje

gladin se torej po izvedbi del spreminja le na območju odvodnega kanala, medtem ko ostanejo

razmere v bazenu nespremenjene.

Podrobneje je poglavje gladin v kanalu, kakor tudi podzemnih vod obdelano v dokumentaciji, ki

sta jo izdelala »Vodnogospodarski biro Maribor« in »Inštitut za ekološki inženiring Maribor« ter

sta bili sestavni del tega projekta v fazi PGD.

5.4 TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZVEDBE DEL

Cilj sanacijskih del je izboljšanje krajinske podobe tega dela Dravskega polja in sonaravna

ureditev levega brega odvodnega kanala in s tem pridobitev danes devastiranega zemljišča v

ekološko pestrejši prostor po katerem danes poteka kanal. Za dosego navedenih ciljev je

predvidena naslednja tehnologija izvedbe širitve kanalskega korita in oblikovanja brežin:

5.5 DOLOČITEV SKLOPOV

Vsled sorazmerno velikih količin izkopov, ki so predvideni v okviru sanacije in hkratni potrebi po

čimprejšnji ureditvi obravnavanega področja je v nadaljevanju del predvidena delitev del na dva

sklopa, ki jih bo po zaključku vseh sanacijskih del moč pripraviti in predati za novo predviden

namen rabe tega prostora kot zaključene celote. Posamični sklop izvajanja je izbran glede na

možnost dostopa do posamičnih lokacij, ter možne tehnologije del upoštevaje morfološke

razmere in geotehnične karakteristike tal in sicer:




- sklop 1 PR 96 –PR 180

- sklop 2 PR3 – PR 96

Sklopa si sledita v nasprotni smeri toka vode.

5.6 UREDITEV GRADBIŠČA

Na vsakem od odsekov je predvidena postavitev gradbiščnega kompleksa, morebitne začasne

deponije izkopanega agregata, prostore vodstva gradbišča, prostore investitorja, skladiščne

prostore in potrebne tehnološke prostore glede na izbrano tehnologijo Izvajalca del (le ti morajo

biti predhodno odobreni s strani Naročnika).

Glede na predviden obseg del je predvidena oprema gradbišča z gradbeno mehanizacijo za

naslednje glavne sklope del:

- izkopi

- nakladanje in interni transporti na gradbišču

- predelava in sortiranje materiala za kasnejšo uporabo

- nakladanje

- transporti izkopanega materiala iz območja gradbišča

5.7 IZVEDBA DEL

5.7.1 Pripravljalna dela


gradbišču (organizacija gradbišča). Prav tako sodijo v ta sklop del vsa pomožna dela, ki jih je

potrebno opraviti, da bi izvajalec lahko pričel z deli, in sicer za vsak odsek posebej.

Med pripravljalna dela na celotnem področju sanacije štejemo tudi protiprašno ureditev

komunikacij potrebnih v času gradnje, izvajanje monitoringa hrupa in monitoringa prašnih

delcev




5.7.2 Izkopi

Zemeljska dela se bodo opravljala z naslednjo mehanizacijo v odvisnosti od narave dela in

pogojih izvedbe del:

- mehanizacija za izkope zemljin na suhem ( lll. ktg.)

- mehanizacija za izkope zemljin pod vodo ( lll. in lV. ktg.)

5.7.3 Predelava materiala

- odbiranje materiala

- priprava za vgradnjo

Stroji ki se bodo uporabljali v fazi predelave, bodo bodisi na lasten dizelski pogon, bodisi na el.

pogon z lastnimi elektromotorji, kar bo določeno kasneje. Vsi stroji bodo ustrezali Evropskim

normativom glede najvišje dovoljene ravni hrupa za takšno mehanizacijo.

5.7.4 Transporti

- nakladač (polnjenje strojev za predelavo)

- demperji

na gradbišču v okviru posameznega pododseka

- kamionski prevozi

predvideno je, da bo glavna komunikacija v času gradnje potekala po sedanji trasi dostopa do

odvodnega kanala po njegovem levem bregu. V cestnem profilu št. P3 (kanalski profil št. 15) je

predvidena uporaba bazena za pranje kamionskih koles v času gradnje. Objekt se po zaključku

vseh del odstrani.

Oba mostova preko odvodnega kanala bosta izvzeta iz smeri transportnih komunikacij.

5.8 ZAKLJUČNA DELA

Med zaključna dela in sonaravno ureditev okolja so uvrščena dela kot so humusiranje,

hortikulturna ureditev, zatravljanje, ter odstranitvena dela, čiščenje ter odstranitev gradbiščnih

postrojev.

V času gradnje bo glavna vzdolžna komunikacija ob odvodnem kanalu sukcesivno opuščena in

prestavljena na zunanji rob področja sanacije, skladno s pomikom izvedbe del po odsekih.




6 OMEJITVE PRI IZVAJANJU DEL

Zaradi drsti rib se dela v vodi ne smejo izvajati od srede aprila do konca junija. Zaradi

prezimovanja vodnih ptic se dela v vodi ne smeji izvajati januarja, v primeru hude zime

tudi decembra in februarja.

Za posek lesne zarasti je najugodnejši čas pozno jeseni in pozimi.

Gnezdenje je na vrhuncu v maju in juniju, takrat naj se ne opravljajo večja dela na

brežini, odvoz in predelava materiala sta manj moteča.

Št. Projekta: HIZL-6025/2014

Št. Mape: HIZLJI-6X/M01 stran: 1/8

Datoteka: 2.4 2.4 Obveznosti_in_odg_izv_glede_varovanja_okolja_in_zdravja_ljudi_HE_ZlatoličjeZlatoličje

DEL 2.4 Datum: Marec 2014

HE ZLATOLIČJE


za

GRADBENA DELA



KANALA PO POPLAVAH

Del 2.4 Obveznosti in odgovornosti izvajalca glede

varovanja okolja in zdravja ljudi

Marec 2014





V S E B I N A

Stran

1 OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZVAJALCA GLEDE VAROVANJA OKOLJA

IN ZDRAVJA LJUDI .................................................................................. 3

1.1 Obveznosti izvajalca .................................................................................. 3

1.2 Vpliv na podtalnico .................................................................................... 3

1.3 Vpliv na površinske vode............................................................................ 4

1.4 Vpliv na zrak ............................................................................................ 4

1.5 Hrup ........................................................................................................ 5

1.6 Varstvo tal ............................................................................................... 5

1.7 Svetlobna onesnaženost ................................................................................ 6

1.8 Tresljaji in vibracije ................................................................................... 6

1.9 Ravnanje z odpadki ................................................................................... 7





1 OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZVAJALCA GLEDE VAROVANJA OKOLJA IN ZDRAVJA LJUDI

1.1 Obveznosti izvajalca

Za vse vplive na okolje, ki jih pri svojih aktivnostih povzroča izvajalec del (hrup, prah,

izpuste tekočin….) je odgovoren izvajalec del sam, zato mora poskrbeti, da vplivi ne

presegajo dovoljenih mejnih vrednosti in v ta namen tudi izvajati vse potrebne aktivnosti.

O izvajanju nadzora, ukrepih in izrednih dogodkih na gradbišču mora izvajalec del voditi

dnevnik.

Splošna obveznost izvajalcev je izvajanje del in vseh potrebnih ukrepov tako, da se v

skladu z veljavnimi predpisi prepreči onesnaženje okolja (voda, zrak, hrup, tla).

1.2 Vpliv na podtalnico

Med gradnjo je potrebno preprečiti razlitje olj in goriv iz delovnih strojev z lovilnimi

posodami pod napravami in stroji ter z dovažanjem goriva v originalni embalaži. Oskrba

delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Na gradbišču mora biti na

voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. Preprečiti je

potrebno izpuščanje onesnaženih odpadnih vod, ki bi lahko nastajale zaradi gradbenih del

na neutrjene talne površine ali na utrjene talne površine brez ustrezno urejenih lovilnih

bazenov.

Onesnaženo zemljino je potrebno takoj odstraniti in z njo ravnati kot z nevarnim

odpadkom. Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih

materialov je potrebno ravnati skladno z določili Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. list RS

34/2008).

V primeru nesreče z razlitjem nevarne tekočine ali razsutjem nevarne snovi je

potrebno načrtovati dodatni program spremljanja stanja podzemne vode, ki glede na

obseg nesreče vključuje tudi program spremljanja obremenitev tal. Vsebina programa

spremljanja stanja se določi na osnovi ocene obsega nesreče in značilnosti tekočine ali

snovi glede na možne vplive na podzemno vodo. Program spremljanja razmer na

gradbišču in na površinah, ki so povezane z gradnjo vključuje:

spremljanje ravnanja z gradbenimi in drugimi materiali, na primer

hidroizolacijskimi premazi;

spremljanje razmer glede tehnične primernosti naprav in transportnih vozil ter

ravnanja z gorivi ter strojnimi in drugimi olji;

spremljanje ravnanja z odpadno embalažo;

spremljanje ravnanja z odpadnimi gradbenimi materiali.





1.3 Vpliv na površinske vode

V času med gradnjo mora izvajalec uvesti stroge varstvene ukrepe in nadzor, da

se v največji možni meri prepreči razlitje olj in goriv iz delovnih strojev - postaviti

je potrebno lovilne posode pod naprave in stroje, kjer je možen izliv goriva ali

olja, da prestrežejo vsakršno nekontrolirano polito količino goriva in olj. V času

gradnje je izvajalec dolžan uvesti stroge varstvene ukrepe in nadzor in tako

organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo

zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.

V primeru nezgod je zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi

morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

Vsi transportni in gradbeni stroji morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno

vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo

potekati izven delovišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na

območju delovišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno

utrjeni površini.

Preprečiti je potrebno izpuščanje onesnaženih odpadnih vod, ki bi lahko nastajale

zaradi gradbenih del, v vodotok.

V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil

vodotokov.

V primeru nesreč pri transportu in gradnji, pri katerih lahko pride do izlitja

nevarnih snovi v tla oz. podtalnico, je potrebno z onesnaženega mesta odstraniti

ves onesnažen material in ga predati v oskrbo pooblaščenemu zbiralcu nevarnih

odpadkov. Z odpadkom je potrebno ravnati v skladu z Zakonom o nevarnih

kemikalijah in Pravilnikom o ravnanju z odpadki.

Ravnanje z nevarnimi odpadki (v kolikor bodo ti nastajali) na območju posega se

mora izvajati v skladu s predpisi, ki to področje urejajo, s čimer bo preprečen

direktni vnos, izpiranje ali izluževanje nevarnih snovi v tla ali vode.

Monitoring

Med gradnjo mora izvajalec izvajati monitoring, ki vključuje spremljanje dogajanj na

gradbišču in to na površinah, ki lahko predvsem v času povečanih količin padavin vplivajo

na razmere v površinskih vodotokih in sicer:

nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj ter

nadzor nad ravnanjem z odpadnimi materiali in odpadno embalažo.

1.4 Vpliv na zrak

Izkopna in gradbena dela bo izvajala gradbena mehanizacija, zato se bo v času gradnje v

zrak emitirala povečana količina izpušnih plinov, med katerimi prevladujejo NOX, SO2,

CO, HOS in PM10. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del se lahko

pričakuje dodatno emitiranje prašnih delcev v ozračje, katerega vpliv se lahko v času





neugodnih vremenskih razmer (suho in vetrovno vreme) zazna tudi v bližnjih naseljih, kar

pa se lahko prepreči z vlaženjem delovnih površin.

1.5 Hrup

Iz stališča hrupnosti je potrebno upoštevati predvsem zahteve Pravilnika o hrupu strojev,

ki se uporabljajo na prostem. V skladu s tem Pravilnikom je za nove stroje določena

maksimalna dovoljena zvočna moč za večino gradbenih strojev v odvisnosti od čiste

instalirane moči. Proizvajalci so dolžni označiti stroje z vrednostmi njihove zvočne moči in

zagotoviti, da ta vrednost ni presežena. (Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se

uporabljajo na prostem (Ur. l. RS št. 106/02, 50/05, 49/06))

Izvajalec mora upoštevati, da hrup gradbišča ni enakomeren in da so vmes med

posameznimi hrupnimi operacijami prisotna tudi zatišja. Dnevne ravni hrupa gradnje mora

znižati na račun omejenega časa izvajanja del tekom dneva, izbire manj hrupne gradbene

mehanizacije, izbire primernih orodij in režimov obratovanja posameznih gradbenih

strojev (števila obratov) in podobno.

1.6 Varstvo tal

Izvajalec mora upoštevati okoljevarstvene predpise, ki obravnavajo problematiko ravnanja

z zemeljskimi izkopi, ravnanje z gradbenimi in drugimi odpadki, potrebno je zavarovati

gradbišče in podvzeti vse ukrepe za preprečitev razlitja mineralnih olj in drugih nevarnih

tekočin oziroma razsutja nevarnih materialov in drugih nezgod, poskrbeti za primerno

zbiranje odpadnih vod, omejiti emisije prahu ob gradbenih delih in transportu še posebej v

sušnem vremenu, predvsem pa vse posege izvajati na način, ki v najmanjši možni meri

poškoduje površine tal.

Med gradnjo se morajo upoštevati naslednji konkretni ukrepi:

gradbišče mora biti dobro zavarovano in stalno nadzorovano. Pred pričetkom

gradbenih del mora biti izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja raznih

mineralnih olj;

posegi v tla naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje je potrebno ravnati v skladu

z elaboratom Gospodarjenje z gradbenimi odpadki;

gradbene odpadke, ki niso zemljine je potrebno odstraniti v skladu z elaboratom

Gospodarjenje z gradbenimi odpadki;

na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je potrebno

zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z elaboratom

Gospodarjenje z gradbenimi odpadki;





za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov,

lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) naj se prednostno uporabijo

obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Tudi te površine morajo

biti opredeljene /določene/ pred začetkom izvajanja del;

posebno pozornost je potrebno posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali

razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je potrebno

onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati

skladno z določili Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. list RS št. 34/2008). Pred

začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

med izvajanjem gradbenih del je potrebno preprečiti emisije prahu (nesprejemljive

emisije prahu iz gradbenih in posebno še transportnih površin). Možni ukrep je

vlaženje teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu,

na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po

katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo

uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji naj se uporabljajo tehnično

brezhibni gradbeni stroji in ostala mehanizacija.

Monitoring

V okviru preprečevanja negativnega vpliva na kakovost tal v času gradnje je potrebno

spremljati:

ravnanja z gradbenimi, zaščitnimi in drugimi materiali (zaščitni premazi ipd.),

ravnanja z gorivi in strojnimi ter drugimi olji,

tehnične izpravnosti gradbene mehanizacije predvsem glede varnosti pred izlivom

goriv, olj, hladilnih in drugih tekočin,

ravnanja z odpadno embalažo ter odpadnimi gradbenimi materiali.

Z vidika vpliva na geološko podlago je potrebno temeljenje izvajati pod nadzorom

strokovno usposobljene osebe za geološko podlago t.i. geolog (geomehanik).

1.7 Svetlobna onesnaženost

Razsvetljavo, če je v času gradnje potrebna, je treba načrtovati tako, da se uporabijo

žarnice, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe in taka konstrukcija svetil, ki omogočajo

osvetlitev talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice.

1.8 Tresljaji in vibracije

Meritve niso predvidene.





1.9 Ravnanje z odpadki

V času gradbenih del bo okolje obremenjeno z gradbenimi odpadki. Predvideti je potrebno

ustrezne površine za odlaganje materialov med gradnjo. Pri organizaciji gradbišča in

gradbenih del je potrebno za namene ravnanja z odpadki upoštevati obstoječo prometno

infrastrukturo in uporabo obstoječih glavnih poti.

Po končani gradnji je potrebno odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno

deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je potrebno ravnati v skladu z

elaboratom Gospodarjenje z odpadki, ki je sestavni del projektne dokumentacije za

pridobitev gradbenega dovoljenja.

Izvajalec mora zagotoviti pogodbo za prevzem gradbenih odpadkov pred

pričetkom izvajanja gradbenih del.

Iz dokazil o naročilu prevzema gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta gradbenih

odpadkov, predvidena količina nastalih gradbenih odpadkov ter naslov gradbišča z

navedbo pripadajočega gradbenega dovoljenja, na katerega se nanaša prevzem gradbenih

odpadkov.

Pogoj pri izbiri najugodnejšega zbiralca ali predelovalca gradbenih odpadkov je, da je

ponudnik vpisan v seznam zbiralcev ali predelovalcev gradbenih odpadkov pri MOP –

Agencija RS za okolje z klasifikacijsko številko odpadkov, ki ustreza gradbenim odpadkom.

Opozorilo!

Posredniki lahko samo posredujejo med povzročitelji in/ali imetniki ter

odstranjevalci oziroma predelovalci odpadkov, z njimi pa fizično ne smejo

ravnati. Podobno velja za prevoznike, ki lahko odpadke le prevažajo. Zato to niso

osebe, ki lahko potrdijo evidenčni list.

Izvajalec mora zagotoviti, da odpadke odda zbiralcu gradbenih odpadkov in ob oddaji

vsake pošiljke odpadkov izpolnil evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z

odpadki. Izvajalec mora zagotoviti, da odpadke hrani ali začasno skladišči na gradbišču

tako, da ne onesnažuje okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za

njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo predelovalcu ali

odstranjevalcu gradbenih odpadkov.

Na gradbišču se določi prostor, kjer bo izvajalec del odlagal gradbene odpadke. Izvajalec

gradbenih del mora zagotoviti, da se gradbeni odpadki na gradbišču hranijo tako, da ne

onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov

prevzem oziroma za njihovo odpremo predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih

odpadkov.





Izkop zemljine poteka sprotno, možna je tudi ureditev manjše deponije in kasnejša

uporaba pri vzpostavljanju prvotnega stanja. Vse površine je potrebno po opravljenih delih

vzpostaviti v prvotno stanje. Prepovedano je kakršnokoli popravilo premičnih delovnih

strojev. Le-ta se morajo izvajati na za to urejenem platoju, ki se nahaja pri lastniku

gradbenih strojev.

Št. Projekta:

Št. Mape:

HIZL-6025/2014

HIZLJI-6X/M01

stran: 1/1

Datoteka: 2.5_PVO_HE Zlatoličje

DEL 2.5 – PVO

Datum:Marec 2014

HE ZLATOLIČJE


za

GRADBENA DELA



KANALA PO POPLAVAH

Del 2.5 Poročilo o vplivih na okolje

Marec 2014

Glavni trg 19c , 2000 Maribor , Slovenija , tel.: +386 (0)2 2346 500 , fax: +386 (0)2 2346 520

TRR: 03121-1006463796, E-mail: [email protected] , Website: http://www.vgb.si

POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE

ZA KRAJINSKO UREDITEV OBMOČJA OB

ODVODNEM KANALU HE ZLATOLIČJE

IN RAZŠIRITEV KANALA

Maribor, oktober 1998

-dopolnitev junij 2002-

POROČILO o vplivih na okolje za krajinsko 2 VGB Maribor,d.d.

ureditev območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje št. proj. 2136/98

in razširitev kanala

Glavni trg 19c , 2000 Maribor , Slovenija , tel.: +386 (0)2 2346 500 , fax: +386 (0)2 2346 520

TRR: 03121-1006463796, E-mail: [email protected] , Website: http://www.vgb.si

NAROČNIK: DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR

2000 MARIBOR, Obrežna 170

IZVAJALEC: VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR, d.d.

2000 MARIBOR, Glavni trg 19/c

Št. projekta: 2136/98

POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE ZA KRAJINSKO UREDITEV OBMOČJA OB

ODVODNEM KANALU HE ZLATOLIČJE

IN RAZŠIRITEV KANALA

Direktor

Stanko BUKOVNIK,

dipl.geod.kom.ing.

Maribor, oktober 1998,

dopolnitev, junij 2002




IZDELOVALCI NALOGE

Odgovorni projektant: Stanislav BUKOVNIK, univ.dipl.geod.kom.inž.

(sinteza poročila)

Sodelavci: mag. Smiljan JUVAN, univ.dipl.inž.gradb.

(vodno okolje)

Simona KALIGARIČ (živi svet, gozdarstvo, sinteza)

Alenka KOVAČIČ, univ.dipl.biol.

(živi svet, kmetijstvo, naravna in kulturna dediščina)

Tomaž HOJNIK, univ.dipl.inž.gradb. (vodno okolje, tla)

Vesna BAUMAN, dipl.ing.prost. plan. (krajina,

ind.obrtni potenciali, rekreacija in turizem,

infrastruktura)

mag. Jurij VIDOVIČ, univ.dipl.inž.str. (hrup, zrak)

Jože MILIČ, univ.dipl.inž. (opis projekta)

mag. Irena KOPAČ, univ.dipl.inž.gradb. (podtalnica)




V S E B I N A

SPLOŠNO

- Pooblastilo MOP za izdelavo PVO

I. I Z V R Š I L N I P O V Z E T E K

1. UVOD

2. OPIS ZNAČILNOSTI PROJEKTA

3. POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE

Obstoječi objekti in infrastruktura

Zrak

Hrup

Kmetijstvo

Gozdarstvo

Rekreacija in turizem

Industrijsko - obrtni potenciali

Naravna in kulturna dediščina

Krajinske značilnosti

Voda

Rastlinstvo in živalstvo

4. OPIS IN OCENA OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV

5. POVZETEK S SKUPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI

Pregledna situacija M 1 : 175000

II. P O R O Č I L O

1. UVOD

2. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

2. 1 Obstoječi objekti in infrastruktura

2. 2 Hrup

2. 3 Zrak

2.4 Kmetijstvo

2.5 Gozdarstvo

2.6 Rekreacija in turizem

2.7 Industrijsko - obrtni potenciali

2.8 Naravna in kulturna dediščina

2.9 Krajinske značilnosti

2.10 Tla

2.11 Voda

2.12 Živi svet

3.0 OPIS ZNAČILNOSTI PROJEKTA

3.1 Širitev kanala

3.2 Tehnološki postopek izvedbe del

3.3 Terminski plan izvajanja del

3.4 Sanacija mostov

3.5 Sanacija iztočnega dela

3.6 Ureditev dostopnih poti




3.7 Hortikulturna ureditev

3.8 Prestavitev športnih objektov

4.0 OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE

4.1 Infrastruktura

4.2 Hrup

4.3 Zrak

4.4 Kmetijstvo

4.5 Gozdarstvo





4.10 Voda

4.11 Živi svet

5.0 OPIS IN OCENA OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV

5.1 Hrup

5.2 Zrak

5.3 Prometna ureditev

5.4 Kmetijstvo


5.6 Voda

5.7 Živi svet

6.0 MONITORING VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE

7.0 OPOZORILA GLEDE CELOVITOSTI PROJEKTA IN POROČILA TER

TEŽAV PRI NJUNI IZDELAVI

8.0 UPOŠTEVANA ZAKONODAJA

9.0 VIRI

10.0 POVZETEK S SKUPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI

Vplivno območje Krajinske ureditve območja ob odvodnem kanalu He Zlatoličja

in razširitve kanala

Izjava o spremembi ocene vplivov zaradi predvidenega priključka ceste

III P R I L O G E

1. Analize kakovosti vode

2. Terminski plan izvedbe del

3. Pregledna situacija M 1 : 175000

4. Obstoječe stanje - situacija M 1 : 5000

5. Predvideno stanje - situacija M 1 : 5000

6. Prerez s karakterističnimi gladinami

podtalnice

7. Pregledna situacija območja modeliranja

8. Predlog upoštevanega vpliva na podtalnico

9. Pregledna situacija zasnove monitoringa

10. Vplivno območje – katastrska situacija M 1 : 5000




SPLOŠNO

- POOBLASTILO MOP ZA IZDELAVO PVO -




I. I Z V R Š I L N I P O V Z E T E K




UVOD

Odvodni kanal HE Zlatoličje je bil zgrajen v letu 1967. Ob načrtovanju so bile upoštevane

predvsem tehnične zahteve in pogoji, ki jih mora izpolniti objekt kot del derivacije

hidroenergetskega objekta HE Zlatoličje. Odvodni kanal dolžine cca 6 km ima tako izrazito

tehnični trapezni profil, ki se slabo vključuje v ravninsko krajino Dravskega polja, z

naravovarstvenega stališča pa je neustrezen, izrazito habitatno reven objekt.

S širitvijo kanala, primernim preoblikovanjem korita in brežin bo sanirano obstoječe stanje in s

tem pridobljen ekološko in vizualno pestrejši prostor ter hkrati prijeten ambient za oddih in

rekreacijo. S širitvijo kanala bo pridobljen gramoz in zato razbremenjeno okolje na mestih,

kjer je predvidena širitev obstoječih gramoznic in odpiranje novih. S širitvijo kanala bodo

zaradi znižanja gladine vode v kanalu dosežene ugodnejše odtočne karakteristike in povečanje

padca elektrarne HE Zlatoličje, kar bo omogočilo povečanje srednje letne proizvodnje

električne energije.

Ob upoštevanju predvidenih rešitev ureditve območja bo izveden načrtovan poseg pozitivno

vplival na več dejavnikov okolja.

Ocena vplivov na okolje je narejena na osnovi primerjave obstoječega stanja in predvidenega

stanja. Za oceno vplivov so bili uporabljeni zakonski predpisi ali pa ocena vpliva temelji na

izkustveni oceni. Uporabljena je bila pet - stopenjska vrednostna lestvica; 0 - ni vpliva, 1- vpliv

je majhen, 2 - vpliv je zmeren, 3 - vpliv je hud, 4 - vpliv je nedopusten.

Prva verzija “Poročila” je bila izdelano oktobra 1998 ter deloma dopolnjena 1999. Temelji na

osnovi takrat upoštevajočih in veljavnih smernice ter izkušenj pri izdelovanju tovrstnih

projektov. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se je nadaljeval v letu 2002 zato je na

zahtevo naročnika prva izvedba poročila dopolnjena še z opredelitvijo rezultatov ocen vplivov

predvidenega posega glede na dopolnitev predvidenega posega s priključkom ceste ter

opredelitvijo vplivnega območja.

OPIS ZNAČILNOSTI PROJEKTA

Odvodni kanal hidroelektrarne Zlatoličje kot dolvodni del derivacije tega energetskega

objekta, poteka po jugovzhodnem delu Dravskega polja, južno od starega korita reke Drave.

Odvodni kanal se začne tik pod strojničnim objektom HE Zlatoličje južno od naselja

Zlatoličje, nato po severni strani obide zaselke Slovenija vas, Hajdoše in Skorba, pri zaselku

Vičava pa se vode derivacije izlijejo v reko Dravo. Na vsem poteku je kanal vkopan v

večinoma prodnata tla Dravskega polja. Projekt sanacije predvideva enostransko širitev kanala

in krajinsko ureditev območja. Načrtovana je sonaravna ureditev brežin in okolice ter

vključitev primernih dejavnosti v prostor.

Z ureditvenim načrtom ni predvidena samo razširitev kanala samega, temveč tudi sonaravna

ureditev ca. 100 m širokega pasu na levem bregu kanala. Predvideno je približanje terena k

vodi (denivelacija terena) in s tem vzpostavitev pogojev za razvoj vodnih in obvodnih

biotopov v načrtovanih zalivih, plitvinah in otočkih. Med pr. 38 in pr.47 je levi breg znižan do

kote 224 m n.m, med pr. 50 in pr. 85 do kote 222 m n.m. Na tem odseku je predviden tudi

zaliv z otokom in jezerce. Med pr. 85 in pr. 96 (tenis center in nogometno igrišče) se levi rob

struge priključi na obstoječo koto terena. Od pr. 96 do pr. 134 je teren spet znižan do kote

222 m n.m z zalivom na koti 219.6 m n.m. Od pr. 134 do izliva ni predvideno nižanje terena.

Profil se le razširi oz. se brežine oblikujejo z ustreznim naklonom.

Predvidena je tudi poglobitev struge (odstranitev konglomerata) med pr. 47 in pr. 64 ter med

pr.152 in pr. 170.

Širitev kanala bo povzročila padec gladine vode pod strojničnim objektom v kanalu in s tem




povečan razpoložljiv energetski bruto padec HE Zlatoličje. Načrtovan je izkop cca 2.263.000

m3 gramoza.

Zaradi količine gramoza in želje po čimprejšnji ureditvi območja, je predvidena izvedba del po

posamičnih odsekih, ki jih bo po koncu sanacijskih del mogoče urediti kot zaključene celote.

Posamezni odseki izvajanja so izbrani glede na možnosti dostopa do lokacij, tehnologije dela

ter morfoloških razmer in geotehničnih karakteristik tal. Po prelimenarnem terminskem planu

predstavljajo predvidena dela z vsemi fazami sanacije, rok izvedbe štiri leta. Terminski plan

upošteva tudi naravovarstvene časovne pogoje.

Predvideni so 4 odseki, ki si sledijo v nasprotni smeri toka vode in potekajo od kanalskega

profila 132 do profila 14, ki je lociran tik pod mostom magistralne ceste Maribor - Ptuj.

Ureditev gradbišča sledi predvideni dinamiki napredovanja del, ter je zastavljena tako, da se z

deli prične v končnem kanalskem profilu ter nadaljuje gorvodno do zaključka vseh del na

odseku 1. Naslednji odsek predstavlja fazo sanacijskih del po končanju odseka 1. Odsek 3 se

nadaljuje skoraj neprekinjeno iz predhodnega odseka 2. Zadnji odsek 4 je samostojna

zaključena cona. Na vsakem odseku je načrtovana postavitev gradbiščnih objektov na 1

lokaciji. Gradbiščni kompleks predvideva objekte gradbišča, postrojenje za predelavo

materiala, pretakalno ploščad, servisne površine. Odvodnja je urejena preko lovilcev olj.

Stroji, ki se bodo uporabljali v fazi predelave, bodo bodisi na lasten dizelski pogon, bodisi na

el. pogon z lastnimi elektromotorji. Vsi stroji bodo ustrezali evropskim normativom glede

najvišje dovoljene ravni hrupa za takšno mehanizacijo.

Glavna prometna komunikacija v času gradnje bo potekala po sedanji trasi dostopa do

odvodnega kanala, po njegovem levem bregu. Cestišče bo asfaltirano, za pranje koles

kamionom in ostali gradbiščni mehanizaciji bo zgrajeno armiranobetonsko korito opremljeno s

prehodnima rampama. Za odvodnjo vode s cestišča so predvideni obrobni jarki. V naselju

Zlatoličje bo izveden priključek na magistralno cesto Maribor - Ptuj, kjer je že posebni pas za

leve zavijalce. Oba mostova preko kanala (v Hajdošah in Slovenji vasi) ne bosta uporabljana

za potrebe posega. V času gradnje bo glavna vzdolžna komunikacija ob odvodnem kanalu

sukcesivno opuščena in prestavljena na zunanji rob področja sanacije, skladno s pomikom

izvedbe del po odsekih.

Predvidena dinamika zemeljskih del bo sprotno vsklajevana z velikimi porabniki gramoznega

materiala. Ves material pridobljen na posameznem odseku se bo na začasni deponiji v okviru

organizacije gradbišča predelal v organiziranem mobilnem obratu za predelavo, skladno z

zahtevami porabnika. Projekt ne predvideva stalnih deponij, izvedba je vezana na potrebe po

gramozu.

Po preliminarnem terminskem planu bodo predvidena dela z vsemi fazami sanacije opravljena

v štirih letih.

Hortikulturna ureditev novih površin sestoji iz predhodnega humusiranja površin Načrtovana

je zasaditev z avtohtonimi vrstami drevja in grmovja, glede na predvideno namembnost

prostora pa je zasaditev območja parkovna ali sonaravna.

Obstoječ kartodrom se glede na predvideno namembnost prostora prestavi. Nogometno

igrišče in Goja tenis center ostaneta na sedanji lokaciji. Na severovzhodnem delu kompleksa




tenis centra je predvidena rezervacija prostora za pomožno igrišče, jugovzhodni del

kompleksa pa je predviden za parkirišče. Odvodnjavanje parkirišč obeh kompleksov bo

izvedeno z vodotesno kanalizacijo, meteorna voda pa se pred izpustom v odvodni kanal vodi

preko ustreznega lovilca maščob.

POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE

Obstoječi objekti in infrastruktura

Na obravnavanem območju se nahajajo kartodrom, nogometno igrišče in tenis center Goja.

Vsi trije so locirani ob mostu v Hajdošah. Elektrovod in vodovod nista plansko predvidena in

urejena, vendar obstaja električna in komunalna infrastruktura za kartodrom, za Goja tenis

center pa te priključke predvideva že lokacijska dokumentacija. Na območju potekata dve

cesti: dostopna cesta za kanal, ki poteka od mostu na magistralni cesti Maribor - Ptuj, vzdolž

celotnega objekta po njegoven levem bregu, ter poljska cesta, ki služi za dostop do okoliških

kmetijskih površin in predstavlja tudi mejo ožjega obravnavanega območja. Ceste so v

kategoriji poljskih poti. V Slovenji vasi in Hajdošah sta mostova čez odvodni kanal, ki ju

uporabljajo predvsem krajani tega področja.

Z načrtovano sanacijo ne bo posegano v nogometno igrišče in tenis center Goja, iz sedanje

lokacije pa bo premeščen kartodrom. Glavna prometna komunikacija v času gradnje bo

potekala po sedanji trasi dostopa do odvodnega kanala, po njegovem levem bregu. Obstoječa

mostova v Slovenji vasi bosta izvzeta. V času gradnje bo glavna vzdolžna komunikacija ob

odvodnem kanalu sukcesivno opuščena in prestavljena na zunanji rob.

Vpliv načrtovanega posega med gradnjo in po koncu del na obstoječe objekte in infrastrukturo

bo majhen, oziroma vpliva ne bo.

Zrak

Na obravnavanem območju ali v neposredni bližini ni evidentiranega stalnega vira

onesnaževanja zraka, občasen vir pa je obstoječa separacija in karting.

V času intenzivnega odkopa in širitve kanala pričakujemo povečano obremenitev zraka s

prašnimi imisijami, ki izhajajo predvsem iz separacije. Vpliv bo manjši, če bodo drobilne in

sejalne naprave opremljene z odsesovalno in odpraševalno napravo. V fazi poskusnega

obratovanja bi bilo smiselno izvajati kontrolne meritve prašnih emisij. Po končani sanaciji na

območju ne bo povečane obremenitve zraka. Vpliv med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv

je majhen, po končanju del vpliva glede na obstoječe stanje ne bo, ocenjujemo ga s stopnjo 0

Hrup

Na obravnavanem območju ali v neposredni bližini ni evidentiranega stalnega vira hrupa. Vir

hrupa predstavlja predvsem karting in separacija gramoza.

Največji vir obremenitev okolja s hrupom bo v času izvajanja del mehanizacija za odkop in

separacijo. Med izvajanjem del bo lahko na področjih, kjer se odkopno mesto približa

bivalnemu okolju, presežena dovoljena mejna raven hrupa, zato je nujno, da investitor opreme




upošteva kriterije omejitve zvočne moči strojev. Vir hrupa po končanju del bo predvsem

karting, predvidena pa je namestitev ustrezne zvočne zaščite. Med gradnjo in po končani

sanaciji ocenjujemo hrup s stopnjo 1, vpliv je majhen.

Kmetijstvo

Obravnavano območje na severu meji pretežno na kmetijske površine, ki so deloma v družbeni

in deloma v privatni lasti in so opredeljene kot prvo območje zaščitenih kmetijskih zemljišč.

Znotraj obravnavanega območja ni kmetijskih površin.

Glavna in edina komunikacija v času širjenja odvodnega kanala poteka po poti, ob kateri so

kmetijska zemljišča 1. reda. Za zmanjšanje onesnaženost s prahom in izpušnimi plini je

predvideno asfaltiranje te poti. Med posegom ocenjujemo vpliv na kmetijstvo kot majhen, po

končani sanaciji pa ne bo negativnih vplivov na kmetijstvo.

Gozdarstavo

Na območju predvidenem za poseg, ni gozdnih površin. Te se nahajajo v okolici, gozd je

opredeljen kot gozd z omejenim lesnoproizvodnim pomenom. Zaradi posega se bo nekoliko

znižala gladina podtalnice, vendar le v obstoječih mejah gladin. Med posegom in po končani

ureditvi ne bo negativnih vplivov na gozdarstavo.

Rekreacija in turizem

Na obravnavanem območju je veliko rekreacije, ki se odvija na treh športnih objektih (tenis

center Goja, nogometno igrišče in kartodrom). Druge vrste turizem ni razvit, izjema so obiski

gledalcev na kartodromskih dirkah ter nogometnih tekmah in poletni neorganizirani pikniki.

Rekreacijske aktivnosti, razen kartinga, se lahko med gradnjo, v fizičnem smislu, odvijajo

nemoteno. S stališča uporabe kartodroma ocenjujemo vpliv med gradnjo kot zmeren, ker je

predvidena odstranitev in nova lokacija. Po koncu del bodo pogoji za rekreacijo in turizem

primernejši kot so sedaj in torej ne bo negativnih vplivov.

Industrijsko - obrtni potenciali

Na obstoječo izrabo gramoza negativnega vpliva ne bo (stopnja 0), ker je ob razširitvi kanala

predvidena tudi izraba izkopanega materiala.

Naravna in kulturna dediščina

Severna meja obravnavanega območja poteka po meji krajinskega parka Drava, ki je na

območju občine Maribor že zaščiten z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na

območju občine Maribor (MUV št. 17/96), na območju občine Ptuj pa je v planskih aktih in v

fazi predloga za sprejetje odloka o njegovi zaščiti. Med izvajanjem del bodo motene razmere




za živalstvo in rastlinstvo v bližini, po končani sanaciji pa se bo območje sonaravno urejeno in

tako s stališča varstva narave ustreznejše. Vpliv med gradnjo je ocenjen s stopnjo 1, med

obratovanjem pa negativnih vplivov ne bo.

Krajinske značilnosti

Za obravnavani prosotor je karakteristična izrazita neurejenost in degradiranost krajinske

podobe. K temu je največ pripomogla izgradnja kanala, ki je tehničen objekt pravilne trapezne

oblike z nerazbiganimi brežinami, kar ima za posledico tudi zvočno in barvno skopo doživetje.

K vizualni degradaciji obravnavanega območja veliko prispevajo še opuščeni izkopi gramoza

in divja odlagališča odpadkov.

Med predvidenim posegom se bo relief spremenil. Po posegu se bo območje sonaravno

uredilo in kanal z bližnjo okolico bo šele takrat postal pomemben ter zaznavni element krajine.

Negativni vpliv na krajino med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen. vpliv med

obratovanjem ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.

Voda

Kanal HE Zlatoličje je največje vodno telo po pretoku na Dravskem polju. Začne se v Melju,

kjer se vode Drave delijo v kanal in v strugo Drave. Delitev pretokov na jezu v Melju je

definirana. Povprečni letni pretok vode po kanalu znaša 482 m3/s. Analize kvalitete vode, ki so

bile opravljene l. 1994, kažejo, da je voda dokaj onesnažena. Vsebnost živega srebra 19 krat

večja, kot dovoljuje normativ za IV. razred čistosti, količina amonjaka ustreza kriteriju za III

razred čistosti, ostali parametri (razt. kisik,




BPK5 KPK, susp.snovi, pH, kadmij, nitrat, nitrit, svinec, arzen, TOC) pa so bistveno boljši.

Rezultati mikrobioloških analiz uvrščajo vodo v IV kakovostni razred. Novejše analize vode,

ki se izvajajo v okviru republiškega monitoringa kvalitete voda uvrščajo vodo v Dravi

praktično na celotni dolžini v II. - III. kakovostni razred.

Hidrološke karakteristike se med gradnjo in po končanju ne bodo spreminjale v večjem

obsegu. Širitev kanala bo povzročila znižanje gladine ob strojničnem objektu, ki pa bo

dolvodno izzvenelo. Zaradi odstranjevanja gramoza se bo voda v kanalu skalila. V času

podvodnega izkopa gramoza je predviden monitoring kvalitete vode. Pretakalne ploščadi s

pripadajočo vodotesno kanalizacijo opremljeno s fitingi in prestrezalcem naftnih derivatov so

predvidene v okviru organizacije gradbišča na vsakokratnem odseku izvajanja del. Na

začetnem delu dovozne ceste je predvidena izdelava armiranobetonskega korita opremljenega

s prehodnima rampama, ki služi za pranje koles kamionom in ostali gradbiščni mehanizaciji.

Po dovozni cesti se bo vršil relativno gost kamionski promet, kjer obstaja možnost havarije.

Zaradi možnosti sanacije morebitnega onesnaženja na cesti ocenjujemo, da je verjetnost

onesnaženja površinske vode zaradi havarije majhna.

Podtalnica Dravskega polja se deloma drenira v kanal. Razširitev kanala in znižanje gladine

vode v njem bo povzročilo povečano dreniranje podtalnice v kanal in znižanje gladine

podtalnice. Določeno je bilo vplivno območje posega, kjer bo, glede na trajanje posameznih

obratovalnih režimov, znašalo znižanje podtalnice od 15 cm na robu območja do maksimalno 60

cm ob samem kanalu v območju strojnice. Največje znižanje bo nastalo pri največjih pretokih, pri

manjših je manjše ali pa sploh ni zaznavno. Na celotnem območju, kjer se bo gladina podtalnice

znižala ni evedentiranega porabnika vode, ki bi črpal več kot 50 l/min. Znižanje gladine torej

ne bo, ekonomsko gledano, prizadelo nobenega črpališča, saj je “50 l/min” namreč spodnja

meja, na katero bi znižanje gladine vplivalo tako, da bi se to poznalo pri ekonomski

upravičenosti črpanja. Vodopreskrba celotnega območja je urejena z javnim vodovodom.

V zaključku pregleda vseh obstoječih podatkov in matematičnega modeliranja v več možnih

primerih je bilo ugotovljeno, da sta črpališče Skorba in Studenčnica izven vpliva nameravanega

posega.

Območje predvidenega posega se nahaja v IV. vodovarstvenem pasu. Ob načrtovani urejenosti

gradbišča (dovozna cesta) ni mogoče zagotovo izključiti havarij, vendar pa je ob ustreznih ukrepih

verjetnost, da bi prišlo do onesnaženja podtalnice, zelo majhna. Ker pa te možnosti ni mogoče

povsem izključiti, ocenjujemo vplive na vodo med gradnjo s stopnjo 2, vpliv je zmeren. Med

obratovanjem ocenjujemo vpliv s stopnjo 1, vpliv je majhen saj bo razširitev kanala pomenila

znižanje gladine podtalnice, vendar zaradi tega ne bo prizadet noben lastnik zemljišča na

območju vpliva.

Rastlinstvo in živalstvo

Obravnavano območje porašča vrstno revno rastlinstvo. Približno do polovice dolžine kanala

je brežina redno košena in jo prerašča trava, naprej pa uspeva tudi lesna zarast, značilna za

brežine in vlažnejša rastišča. Zeliščna plast je vrstno revna. Gostejše sestoje ponekod tvori le

orjaška zlata rozga na mestih, kjer pogosto zastaja voda pa tudi navadni trst.

V odvodni kanal prihajajo ribe iz Drave in iz Ptujskega jezera, sicer pa so tu zelo slabi pogoji

za obstoj ribjih drstišč. Zaradi stalno tekoče vode se tu zbirajo številne vodne ptice, še posebej

pomemben je kanal pozimi, ker voda ne zamrzne in se številne vodne ptice selijo z




zamrznjenih vodnih površin na širšem območju. Med njimi sta tudi navadni zvonec in veliki

žagar, ki dosegata tolikšno številčnost, da območje spada med IBA (Importand Bird Area).

Gosti mladi lesni sestoji, kakršno je hitro rastoče vrbovje, so ugoden življenjski prostor nizke

in visoke divjadi in gnezdišče mnogim ptičjim vrstam, ki se sem umikajo z velikih

monokulturnih polj v okolici. Srnjad redno prečka kanal med mostovoma Slovenja vas in

Hajdoše in nad vtokom stare struge Drave in kanala. Občasno to migracijsko pot koristi tudi

jelenjad in divji prašič. Opuščeni gramozni izkopi z stoječo vodo omogočajo obstoj nekaterim

vrstam dvoživk. Brežina kanala je življenski prostor za ličinke nekaterih vrst kačjih pastirjev.

Vpliv na živi med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen. Po končani sanaciji bo

območje sonaravno urejeno in bodo življenski pogoji ugodnejši, zato opravljen poseg ne bo

negativno vplival na živalstvo in rastlinstvo, vpliv ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.

OPIS IN OCENA OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV

V PVO so predvideni in ocenjeni omilitveni ukrepi za hrup, zrak, prometno ureditev,

kmetijstvo, rekreacijo in turizem, vodo in živi svet. Pri navedbi omilitvenih ukrepov so

upoštevane pripombe interesnih skupin z obravnavanega območja in pogoji soglasjedajalcev.

Opredeljen je monitoring okolja; spremljanje kvalitete vode in meritve obremenitev zraka med

gradnjo ter spremljanje gladine podtalnice med gradnjo in po njej.

POVZETEK S SKUPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI

Poročila o vplivih na okolje za krajinsko ureditev območja ob odvodnem kanala HE Zlatoličje

in širitev kanala je narejeno v skladu z veljavno zakonodajo. Obravnavani so vplivi na

obstoječe objekte in infrastrukturo, zrak, hrup, kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacijo in turizem,

industrijsko - obrtne potenciale, naravno in kulturno dediščino, krajinske značilnosti, vodo in

živi svet.

Odvodni kanal hidroelektrarne poteka po jugovzhodnem delu Dravskega polja, južno od

starega korita reke Drave. Ima izrazito tehnični trapezni profil, ki se slabo vključuje v

ravninsko krajino Dravskega polja, z naravovarstvenega stališča pa je, neustrezen, izrazito

habitatno reven objekt. Načrtovana je sanacija in preoblikovanje območja, ki vključuje

razširitev struge odvodnega kanala in ureditev leve brežine po načelih sonaravnosti. Zaradi

ugodnejših odtočnih karakteristik in povečanja padca bo mogoče povečanje srednje letne

proizvodnje električne energije. S pridobivanjem gramoza iz kanala HE Zlatoličje ob širitvi, bi

bilo mogoče nadomestiti novo načrtovane gramoznice in tako razbremeniti okolje na mestih

kjer je predvidena širitev obstoječih gramoznic in odpiranje novih.

Pri ovrednotenju sprememb posameznih sestavin okolja kot vplivov na okolje je bila

uporabljena 4-stopenjska lestvica.

Največji vplivi predvidenega posega bodo nastopali v času gradnje. Zaradi prestavitve

kartodroma bo v tem času onemogočena njegova uporaba, vpliv na rekreacijo je zato ocenjen




s stopnjo 2, vpliv je zmeren. Enako je ocenjen vpliv na vode. Obstaja nevarnost onesnaženja

ob havariji, ki je majhna, vendar se je s predvidenimi ukrepi ne da zagotovo izločiti. Vplivi na

infrastrukturo, zrak, hrup, kmetijstvo, naravno in kulturno dediščino, krajinske značilnosti in

živi svet so ocenjeni za čas gradnje s stopnjo 1, vpliv je majhen. Vplivi na gozdarstvo in

industrijsko - obrtne potenciale so ocenjeni s stopnjo 0, vpliva ni.

Po končanju na večino obravnavanih dejavnikov okolja ne bo negativnih vplivov, le hrup (v

času prireditev na kartodromu) in omejeno znižanje gladine podtalnice sta ocenjena s

stopnjo1, vpliv je majhen.

Obravnavani poseg ne bo povzročil razvredntenje okolja ali pomenil trajno nevarnost za

okolje. Znižanje gladine podtalnice bo v mejah sedanjega nihanja in ne bo vplivalo na možnost

koriščenja podtalnice.

Predviden poseg v času gradnje in po njej na noben obravnavan dejavnik okolja ne vpliva z

nedopustnimi vplivi. Predvideni omilitveni ukrepi v največji meri zmanjšujejo negativne vplive.

Predviden poseg je ob upoštevanju omilitvenih posegov v celoti sprejemljiv.

Na osnovi ocenjenih vplivov je ugotovljeno, da vplivno območje Krajinske ureditve območja

ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in razširitve kanala sovpada z lokacijo gradbenih parcel po

katerih poteka razširitev kanala in krajinska ureditev njegove okolice.

Osnovo za izdelavo Poročilo o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev območja ob odvodnem

kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala", študija, št.proj. 2136/98, VGB Maribor d.d.,

izdelanega oktobra 1998, je predstavljal projekta "HE Zlatoličje-rekultivacija degradiranega

območja ob odvodnem energetskem kanalu in razširitev odvodnega kanala", PGD, št.proj.

2122/98, VGB Maribor d.d., september 1998.

Ta projekt je bil kasneje dopolnjen s predlogom o izvedbi cestnega priključka na začetku

(skrajnem gorvodnem delu) obravnavanega odseka.

Kot izdelovalci »Poročila o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev območja ob odvodnem

kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala« podajamo izjavo, da predlagan priključek ceste na

začetku (skrajnem gorvodnem delu) obravnavanega odseka ne spremeni rezultatov opravljene

presoje vplivov na okolje.

Sestavila:

Stanislav BUKOVNIK

Simona KALIGARIČ




II. P O R O Č I L O




1.0 UVOD

Investitor, Dravske elektrarne, je leta 1998 naročil izdelavo Poročila o vplivih na okolje za

krajinsko ureditev območja ob odvodnem kanala HE Zlatoličje in širitev kanala.

Naročeno “Poročilo” je bila izdelano oktobra 1998 ter deloma dopolnjeno 1999. Temelji na

osnovi takrat upoštevajočih in veljavnih smernice ter izkušenj pri izdelovanju tovrstnih

projektov. Vsebina »Poročila« je skladna z vsebino razpisane Projektne naloge za Študijo

vpliva na okolje in izdelavo končnega poročila o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev

območja ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala.

Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se je nadaljeval v letu 2002 zato je na zahtevo

naročnika prva izvedba poročila dopolnjena še:

z opredelitvijo rezultatov ocen vplivov predvidenega posega glede na dopolnitev

predvidenega posega s priključkom ceste ter

opredelitvijo vplivnega območja,

kar je v skladu z vsemi Pripombami podanimi v zapisniku sestanka predstavnikov Dravskih

elektrarn Maribor, d.o.o. in Ministrstva za okolje in prostor, dne 9.9.1999.

Odvodni kanal hidroelektrarne Zlatoličje kot dolvodni del derivacije tega energetskega objekta

poteka po jugovzhodnem delu Dravskega polja, južno od starega korita reke Drave. Pričetek

objekta je pod strojničnim objektom HE Zlatoličje, ki je lociran na prodni terasi južno od

naselja Zlatoličje. Od tod poteka kanal v smeri jugovzhoda proti zaselku Vičava, kjer se vode

derivacije izlijejo v reko Dravo. Na poteku med strojnično zgradbo do izliva, prečka kanal tik

pod strojničnim objektom magistralna cesta Maribor - Ptuj, nato kanal po severni strani obide

zaselke Slovenija vas, Hajdoše in Skorba. Na vsem poteku je objekt vkopan v večinoma

prodnata tla Dravskega polja.

Odvodni kanal je bil zgrajen v letu 1967. Ob načrtovanju so bile upoštevane predvsem

tehnične zahteve in pogoji, ki jih mora izpolniti objekt kot del derivacije hidroenergetskega

objekta HE Zlatoličje, tako ima odvodni kanal dolžine cca 6 km izrazito tehnični trapezni

profil, ki se slabo vključuje v ravninsko krajino Dravskega polja, z naravovarstvenega stališča

pa je, neustrezen, izrazito habitatno reven objekt.

S HE Zlatoličje je izkoriščeno cca 33 m rečnega padaca HE Mariborski otok do Ptuja, t.j. od kote

253 do kote 220. Jez hidroelektrarne je v Melju.

Pobuda za urejenje kanala je prišla l.1992 s strani Dravskih elektrarn Maribor. Leta 1993 je IB

Elektroprojekt Ljubljana izdelal idejni projekt "Razširitev odvodnega kanala HE Zlatoličje", ki

se je osredotočil predvsem na povečanje izkoristka vodne moči in izkoriščanje gramoznega

materiala. MOP RS je podalo zahtevo po dopolnitvi v smislu preoblikovanja kanala z

naravovarstvenega in krajinskega vidika v povezavi z usmeritvami, ki izhajajo iz opredelitev

celotnega območja kot krajinskega parka Drava. Leta 1995 je VG Biro Maribor izdelal

zasnovo krajinske ureditve območja ob odvodnem kanalu HE Zlatoličje, kjer je bila

opredeljena namembnost prostora ob levem bregu ter ureditve v smislu revitalizacije območja.

Načrtovana je sanacija in preoblikovanje območja, ki vključuje razširitev struge odvodnega

kanala in ureditev leve brežine po načelih sonaravnosti. Zaradi ugodnejših odtočnih

karakteristik in povečanja padca bo mogoče povečanje srednje letne proizvodnje električne

energije. S pridobivanjem gramoza iz kanala HE Zlatoličje ob širitvi, bi bilo mogoče

nadomestiti novo načrtovane gramoznice in tako razbremeniti okolje na mestih kjer je




predvidena širitev obstoječih gramoznic in odpiranje novih.

V Poročilu o vplivih na okolje so skladno z določili veljavne zakonodaje prikazani obstoječe

stanje okolja, opisani in ocenjeni vplivi načrtovanega posega na okolje in omilitveni ukrepi.

Podana je sklepna ocena sprejemljivosti, program spremljanja okolja.




Košena brezina kanala

Ostanek deponije izkopanega materiala




Tenis center GOJA in nogometno igrišče

Ostanek deponije materiala z divjim odlagališčem




2.0 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

2.1 Obstoječi objekti in infrastruktura

Po odredbah iz družbenega kratkoročnega in dolgoročnega prostorskega plana občine Ptuj, je

območje predvidenega posega (v nad. ožje obravnavano območje) ob odvodnem kanalu HE

Zlatoličje razdeljeno na industrijsko-obrtno cono, športno rekreacijsko cono ter gozd.

Čez kanal vodijo trije mostovi: mostova v Slovenji vasi in Hajdošah uporabljajo predvsem

okoliški prebivalci, v naselju Zlatoličje je most na magistralni cesti Maribor - Ptuj. Območje

obravnavanega posega se nahaja dolvodno od tega mostu. Dostop do kanala je mogoč po

cesti, ki poteka od mostu v Zlatoličju vzdolž celotnega objekta po njegoven levem bregu.

Uporablja se predvsem za vzdrževanje brežin. Druga pot se nahaja nekoliko severneje in

poteka vzporedno s kanalom. Ta pot označuje meja ožjega obravnavanega območja in jo

uporabljajo predvsem za dostop do obdelovalnih površin. Ceste so v kategoriji poljskih poti.

Na obravnavanem območju se nahajajo kartodrom, nogometno igrišče in tenis center Goja.

Vsi trije športno - rekreacijski objekti so locirani ob mostu v Hajdošah. Nogometno igrišče in

Goja tenis center sta gorvodno od mostu, dolvodno pa se nahaja kartodrom.

Elektrovodi in vodovodi na obravnavanem območju niso plansko predvideni in urejeni. Po

navedbah uporabnikov obstaja električna ter komunalna infrastruktura za potrebe omenjenega

objekta. Za Goja tenis center pa vse te priključke predvideva lokacijska dokumentacija.

2.2 Hrup

Na ožjem obravnavanem območju in v bližnji okolici ni stalnega vira hrupa. Občasen vir hrupa

na obravnavanem obmčju sta betonarna s separacijo in karting.

V septembru 1991 so bile opravljene meritve hrupa, ki je prisoten v okolju v času mednarodne

karting dirke. Rezultati meritev ravni hrupa, ki so bile opravljene v času tekmovanja, na

razdalji 100 m (Hajdoše 110), so sledeči:

povprečna raven hrupa ozadja: Loz = 42 dB(A),

povprečna raven hrupa v času tekmovanja različnih kategorij: Leq = 50 do 64 dB(A).

Podatki o imisiji hrupa v okolju betonarne niso poznani. S primerjavo uporabljene

mehanizacije in imisije hrupa na podobnih postrojenjih je mogoče sklepati, da je vpliv hrupa

zaznaven, vendar pri normalnih pogojih obratovanja ne presega dovoljenih norm.

Obstoječe dejavnosti ob kanalu ne povzročajo vibracij. Tako ni zaznati vpliva vibracij, ki bi

lahko moteče učinkovale v bivalnem okolju.

2.3 Zrak

Na ožjem obravnavanem območju in v bližnji okolici ni stalnega vira onesnaževanja zraka.

Občasen vir onesnaženja zraka na obravnavanem obmčju sta betonarna s separacijo in karting.

Separacija z betonarno obratuje izključno ob delavnikih in to samo v dnevnem času.




Betonarna in separacija se nahajata v bližini naselja Slovenja vas. Tako so najbližji individualni

stanovanjski objekti locirani cca 150 do 200 m južno od betonarniških naprav. Najbližji

stanovanjski objekti naselja Hajdoše, so oddaljeni od sedanje lokacije karting proge cca 100

m. S primerjavo vpliva prašnih imisij iz separacije na podobnih objektih sklepamo, da je

imisijska obremenitev v najbližjem naselju odvisna predvsem od vremenskih pogojev in od

intenzivnosti dela v separaciji. Kljub sorazmerno majhni razdalji (150 do 200 m), pa imisijske

vrednosti ne presegajo mejnih dovoljenih kriterijev za lebdeče delce in sedimente. Vplivi

plinskih emisij strojnih naprav so na teh razdaljah zanemarljivi.

Najbližji stanovanjski objekti (v Hajdošah), so oddaljeni od sedanje lokacije karting proge cca

100 m. Uporaba karting proge je omejena izključno na sezono, od sredine aprila do sredine

oktobra. Treningi na 725 m dolgi progi so organizirani ob koncu delovnega tedna.

Tekmovanja, ki potekajo ob nedeljah, so vnaprej terminsko določena in se priredijo cca pet

krat na leto. Emisije, ki nastajo v času treninga in tekmovanja na karting progi, so izključno

izpušni plini. Hkrati je lahko na progi 10 do 15 vozil. Tako v bližini najbližjih stanovanjskih

objektov ni pričakovati občutnejših imisijskih obremenitev, ki bi negativno vplivale na

kvaliteto zraka.

2.4 Kmetijstvo

Na ožjem obravnavanem območju ni kmetijskih površin.

Na severne robu so pretežno kmetijske površine (njive), ki so deloma v družbeni in deloma v

privatni lasti. Zaradi ugodnega reliefa, kakovosti tal in možnosti gojitve raznih vrst posevkov,

so te površinev prostorskem planu opredeljene kot območje zaščitenih kmetijskih zemljišč

(prvo kmetijsko območje). Na njivah gojijo predvsem koruzo in sladkorno peso.

2.5 Gozdarstvo

Znotraj obravnavanega območja ni gozdnih površin.

Gozdne površine v neposredni bližini so pretežno v privatni lasti. Izjema je le gozd v bližini

sotočja HE kanala in struge Drave. To so gozdovi na naplavinah Drave, ki imajo omejen

lesnoproizvodni pomen. Prevladuje gozd pionirske združbe vrbovja Salicetum, združbe topola

in vrb Salici-Populetum in jelševje - Alnetum.


Na levem bregu kanala se nahajajo trije rekreacijski objekti: kartodrom steza, tenis center in

nogometno igrišče. Tenis center Goja je lociran na neplodnem zemljišču deponije gramoza iz

dravskega kanala. Sestavljajo ga dvorana za tenis in štiri peščena igrišča na prostem.

Nogometno igrišče uporablja Športno društvo Hajdoše. Kartodrom se ne uporablja le v

tekmovalne namene, temveč je tam možna tudi izposoja kartinga v turistične namene. Sedaj

kartodrom uporabljajo še kolesarji, kotalkarji in avtošole za poučevanje.

V kanalu se odvija tudi športni ribolov. Po navedbah ribičev RD Ptuj, ki upravlja s tem

območjem, se ribolov odvija predvsem na desnem bregu na območju gorvodno od iztoka

kanala.




Druge vrste organizirani turizem in rekreacija ni razvit. Izjema so obiski gledalcev na

kartodromskih dirkah ter nogometnih tekmah in poletni neorganizirani pikniki.

Do nedavnega je bilo na obravnavanem območju tudi strelišče za streljanje na glinaste golobe,

ki pa je sedaj opuščeno.


Dravske elektrarne, ki so lastnik zemljišča, občasno eksploatirajo ostanek deponiranega

gramoza ob izvajanju izkopov za obstoječ kanal, odvisno od potreb. Letna količina

eksploatacije do sedaj ni presegala 100 000 m3 gramoza.

Na opuščenih izkopavališčih gramoza sedaj nekontrolirano odlagajo odpadke.


Severna meja ožjega obravnavanega območja na celotni dolžini predstavlja tudi del južne meje

krajinskega parka Drava, ki je na območju nekdanje občine Maribor definiran z Odlokom o

razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV št. 17/92), na območju

občine Ptuj pa je območje opredeljeno kot krajinski park v prostorskih sestavinah planskih

aktov in v fazi predloga za sprejem odloka o zaščiti.

Območje KP Drava obsega staro strugo Drave in pokrajino ob njej. Predstavlja enega zadnjih

delov ohranjene naravne struge Drave, ki obsega ekološko in naravovarstveno najvrednejše

biotope (struga, studenčnice z izviri ter poplavni gozdovi in logi). To so življenski prostori

redke in ogrožene favne in flore, ki so po domači in mednarodni zakonodaji deležni posebnega

varstva in so vključeni v mednarodne naravovarstvene projekte, n.pr. mednarodni biosferni

rezervat Drava - Mura.

Na ožjem obravnavanem območju ni evidentirane kulturne dediščine.


Za obravnavani prosotor je karakteristična izrazita neurejenost in degradiranost krajinske

podobe. To je v največji meri posledica tehnične oblika kanala, izkopi gramoza in neurejena

odlagališča odpadkov. V območje ob kanalu je bilo v preteklosti posegano stihijsko, po

potrebi in kratkoročno, brez upoštevanja zakonitosti "dobrega gospodarja".

Med vidno kvalitetna prizorišča uvrščamo predvsem tiste dele prostora, kjer se v vidnem polju

kažejo kompleksna območja s pestrimi teksturami in prijetnimi oblikami, mehkimi črtami in

naravnim izbirom barv. Ob meji obravnavanega območja je vizualno atraktivno območje

struge Drave (približno od 125 profila do sotočja s kanalom). Sicer stara struga Drave ne sodi

v obravnavano območje, je pa odlično izhodišče za primerjavo z odvodnim kanalom,

dominantnim krajinskim elementom, zaradi izrazitega kontrasta obeh. Odvodni kanal

Zlatoličje je tehničen objekt trapezne oblike. Pravilna geometrijska oblika kanala, nerazgibane

brežine, zvočno in barvno skopo doživetje imajo za posledico monotonost in pomanjkanje

zanimanja pri potencialnih obiskovalcih. K vizualni degradaciji obravnavanega območja veliko

prispevajo še opuščeni izkopi gramoza in divja odlagališča.




2.10 Tla

Dravske prodne terase so posledica delovanja Drave, ki si je urezovala strugo v lastne

naplavine. Obravnavano območje je locirano neposredno pod prehodom z višje na nižjo

dravsko teraso. Zgornjo dravsko teraso tvorijo pleistocenski sedimenti proda in peska, v

spodnji - nižji dravski terasi so v vrhnih horizontih odložene aluvijalne naplavine.

Geokal d.o.o je januarja 1995 izdelal poročilo o sestavi tal, kakovosti prodno peščenih zemljin

in pogojih ureditve brežin obravnavanega področja. S sondažnimi vrtinami do globine 15 m

osnovna hribina ni bila dosežena. Levo obrežje odvodnega kanala je v času gradnje HE

Zlatoličje služilo kot začasna deponija gramoza iz izkopov odvodnega kanala, ki je bil kasneje

uporabljen za izdelavo prodno peščenih nasipov dovodnega kanala. Skoraj po vsej dolžini

obravnavanega območja so v sondažnih vrtinah registrirali umetno nasutje v debelini cca 1,5 -

2,0 m kot ostanek deponiranega gramoza ob izvajanju izkopov za obstoječ kanal. Globje plasti

so nepravilno slojevite in sestavljene iz površinskega sloja meljev, ki preko sloja peskov

prehaja v gramozne plasti. Podtalnica obravnavanehga območja neposredno komunicira z

gladino v odvodnem kanalu.

Podroben sestav temeljnih tal, debelina in globinska lega posameznih plasti zemljin je

prikazana s pomočjo geotehničnih profilov, ki so sestavni del omenjenega poročila.

Območje predvidenega posega je v lasti investitorja, razen na območju dela na novo urejene

dovozne poti pri vasi Zlatoličje.

2.11 Voda

2.11.1 Površinska voda

Kanal HE Zlatoličje je največje vodno telo po pretoku na Dravskem polju. Del pretoka Drave

teče po strugi, del pretoka pa po energetskem kanalu. Delitev pretokov na jezu v Melju je

definirana. Pri pretokih, ki so manjši od Q = 450 m3/s je predviden minimalni pretok v strugi

Drave Qmin = 20 m3/s. Delitev pretokov pri visokih vodah pa je definirana glede na omejitev

zajezitve pri visokih vodah nad jezom v Melju. Povprečni letni pretok vode po kanalu znaša

482 m3/s.

Obstoječ kanal ima na koti 220 m n.m. povprečno širino 65 m. Širina dna je od 20 - 30 m, v

spodnjem delu toka pa ca. 40 m. Nakloni brežin so približno 1:2.25 do 3m široke berme na

koti 224 m n.m., od berme do terena pa 1:1.5. Niveleta dna se od strojnice HE do vtoka v

Dravo dviguje. Opazni so tudi lokalni dvigi nivelete na odsekih med pr. 50 in 62 (dvig za ca. 2

m), med pr.114 in 129 ter pred sotočjem. Na teh mestih dno ni prodno temveč iz

konglomerata..

Poplavno območje Drave niti pri 100-letni visoki vodi ne sega v območje obdelave razširitve

odvodnega kanala.

Analizo kvalitete vode (odvzemno mesto za elektrarno Zlatoličje) je oktobra 1994, na naročilo

KP Nigrad Maribor, opravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Analize so bile narejene za

oceno vplivov mariborske kanalizacije na Dravo. Na podlagi opravljenih kemičnih analiz je




bilo ugotovljeno, da je vsebnost živega srebra 19 krat večja, kot dovoljuje normativ za IV.

razred čistosti. Ostali parametri so bistveno boljši. Količina amonjaka ustreza kriteriju za III

razred čistosti, ostale vrednosti pa so nižje (razt. kisik, BPK5 KPK, susp.snovi, pH, kadmij,

nitrat, nitrit, svinec, arzen, TOC, priloga 1). Mikrobiološko je reka preceje onesnažena.

Novejše analize vode, ki se izvajajo v okviru republiškega monitoringa kvalitete voda uvrščajo

vodo v Dravi praktično na celotni dolžini v II. - III. kakovostni razred.

Na desni dravski terasi v Hajdini izvira Studenčnica, ki je izvir podtalnice Dravskega polja.

Studenčnica teče vzdolž spodnje terase in se v Ptuju izliva v Ptujsko jezero.

2.11.2 Podtalnica

Dravsko polje sestavljajo prodne naplavine, podlaga prodnim naplavinam so neprepustne oz.

malo prepustne terciarne plasti. Prodne naplavine so dobro prepustne, na visoki terasi znaša

vrednost k od 1.10-2 - 2,7.10-3. V prodnih naplavinah se nahaja sklenjen horizont podtalne

vode, ki je vir pitne vode za celotno dravsko polje. Gladina je nagnjena od zahoda proti

vzhodu, nivo pa je na visoki terasi 10 - 16 m pod površjem. Pod robom visoke trase se je del

drenira v izvire, ki se zberejo v Miklavško, Hajdinsko in Pobreško studenčnico, del se je

porabi za vodopreskrbo, ostalo pa se drenira v Dravo oz. v kanal.

Ko so zgradili energetski kanal, je ta povzročil dreniranje podtalnice na tem delu Dravskega polja.

Gladina podtalnice na tem območju je tako v odvisnosti z gladino vode v kanalu. Po geoloških

projektih, ki so bili narejeni za izvedbo HE Zlatoličje, se je upoštevalo znižanje na koto 220 v

kanalu. Dravske elektrarne sedaj obratujejo v odvisnosti od potrebnega pretoka na različnih

gladinah spodnje vode v HE Zlatoličje. Tako je bila povprečna gladina spodnje vode v HE

Zlatoličje v letu 1984 na koti 220.85 m n.m. in za leto 1997 220.57 m n.m.

Po veljavnem vodnogospodarskem soglasju (št. 324/A-196/74 z dne 24.02.1975, ki ga je

investitorju DEM izdal takratni “Republiški sekretariat za urbanizem” je dovoljeno nihanje bazena

od nominalne kote v mejah od -100cm (kota 219.00) do +20 cm (kota 220.20). Glede na to

soglasje in z njim dovoljena nihanja v bazenu, so torej že danes možna nihanja spodnje vode v ustju

odvodnega kanala HE Zlatoličje med koto 219.00 + Dh do kote 220.20 + Dh (pri čemer je Dh

energijska izguba padca med jezom Markovci in pričetkom odvodnega kanala pod strojnico HE

Zlatoličje pri nekem pretoku). Karakteristične gladine so prikazane v prilogi 6, ki je povzeta po

elaboratu Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje - vpliv posega na podtalnico, št. 6H9051, IEI,

april 1998.

Podtalnica Dravskega polja je regionalnega pomena za vodno oskrbo. Vodne zaloge

podtalnice Dravskega polja so varovane z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za

zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV št. 8/92, 9/92) in Odlokom o

varstvenih pasovih virov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda (Ur. v. občin Ormož in

Ptuj, 19/92). Najbližje črpališče je v Skorbi. Obravnavano območje se nahaja v IV.

vodovarstvenem pasu, ki se na območju nekdanje občine Ptuj, kamor večina vplivnega

območja sodi, imenuje vplivni pas s sanitarnim režimom.

Kvaliteta podtalnice se ugotavlja vsako leto v okviru republiškega monitoringa kakovosti

podtalnice. Vzorci za analize vode se odvzemajo v večih odvzemnih mestih. Po rezultatih

analiz vzorcev odvzetih v Bohovi v letu 1993, nobeden izmed analiziranih parametrov ne

presega normativov, povišane pa so koncentracije pesticidov.




2.12 Živi svet

2.12.1 Rastlinstvo

Brežina, ki predstavlja obrežni pas, je strma, široka nekaj metrov. Približno do polovice

dolžine kanala je brežina redno košena in jo prerašča trava, naprej pa je zarasla tudi z lesno

zarastjo. Največ je vrb Salix spp. in robinije Robinia pseudoacacia, posamič pa uspevajo še

črna jelša Alnus glutinosa, dob Quercus robur, trepetlika Populus tremula, črni topol Populus

nigra, rdeči dren Cornus sanguinea, bezeg Sambucus nigra in robida Rubus sp.

Na delu levega brega, kjer so predvideni ureditveni posegi, je sedaj več manjših površinskih

odkopov gramoza. Opuščeni odkopi se hitro zaraščajo z vrbovjem Salicetum. Med vrbami se

naseljujejo še robinija Robinia pseudoacacia, topoli Populus spp., breze Betula pendula, rdeči

bor Pinus silvestris, rdeči dren Cornus sanguinea in druge. Zelnato rastlinje je vrstno revno,

kar je tudi sicer značilno za tovrstne habitate. Gostejše sestoje ponekod tvori le orjaška zlata

rozga Solidago serotina, na mestih, kjer pogosto zastaja voda pa tudi navadni trst Phragmites

australis.

2.12.3 Živalstvo

Najbolje poznana živalska skupina na širšem območju Drave in torej tudi ob kanalu, so ptiči.

Evidentiranih je bilo 175 vrst, od tega je več kot tretina akvatičnih vrst. Številne evidentirane

vrste so na Rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst, večina je tudi zaščitenih (Uredba o

zavarovanju ogroženih živalskih vrst Ur.l. RS 57/93). Stalno tekoča voda v kanalu je

pomembna še posebej pozimi, ker voda ne zamrzne in se številne vodne ptice selijo z

zamrznjenih vodnih površin na širšem območju. Med njimi sta tudi navadni zvonec Bucephala

clangula in veliki žagar M. merganser, ki se pojavljata v tako velikem številu, da to območje

spada med IBA (Importand Bird Area).

V odvodni kanal pa prihajajo ribe iz Drave in iz Ptujskega jezera. Med njimi so najpogostejše:

podust Chondrostoma nasus, mrena Barbus barbus, ogrica Vimba vimba, sulec Hucho

hucho... V kanalu samem so zelo slabi pogoji za ribja drstišča, saj ni ustreznih plitvin in

tolmunov, poraščenosti, ampak se brežine strmo spuščajo.

Gosti lesni sestoji, kakršno je hitro rastoče vrbovje in grmišča, so ugoden življenjski prostor

nizke in visoke divjadi (srnjad, fazani, zajci, lisica, občasno jelenjad in divji prašič...), ki se

umika na tako območje z okoliških kmetijskih površin in gnezdišče mnogim ptičjim vrstam.

Obravnavano območje je tako remiza za divjad, ki poteka vzdolž velikih monokulturnih polj

na terasi med kanalom in Dravo. Srnjad redno prečka kanal med mostovoma Slovenja vas in

Hajdoše in nad vtokom stare struge Drave in kanala. Občasno to migracijsko pot koristi tudi

jelenjad in divji prašič. Opuščeni gramozni izkopi s stoječo vodo pa omogočajo tudi obstoj

nekaterim vrstam dvoživk. Na širšem območju živijo navadna krastača Bufo bufo, zelena rega

Hyla arborea, debeloglavka Rana ridibunda, zelena žaba R. esculenta, sekulja R.

temporaria, gorski urh Bombina variegata, navadni pupek Triturus vulgaris. Brežina kanala

je življenski prostor za ličinke nekaterih ekološko nezahtevnih vrst kačjih pastirjev.

2.12.3 Ogrožene in zavarovane vrste




Obarvnavano območje kljub obstoječi degradaciji, zaradi neobljudenosti in bližine KP Drava

oziroma raznolikih habitatov na območju KP predstavlja življenski prostor številnim

zaščitenim živalskim vrstam ( skupine kačji pastirji, dvoživke, ptiči). Zaradi množičnega

zimskega pojavljanja vrst ptičev, ki so redke v evropskem merilu (navadni zvonec Bucephala

clangula in veliki žagar M. merganser) območje spada med IBA (Importand Bird Area).




3.0 OPIS ZNAČILNOSTI POSEGA

3.1 Širitev kanala

Širitev kanala je predvidena na levem bregu kanala na odseku med profiloma št. 14 in 180.

(Priloga 3)

Od strojnične zgradbe HE Zlatoličje do profila 14, ostane oblika odvodnega kanala

nespremenjena. Širitev kanala je predvidena od profila 14 do 26, kjer le ta preide iz obstoječe

širine 56 m na širino 85 m (širina kanala merjeno na gladini na koti normalne zajezitve -

220,00). To širino ohrani kanal vse do profila 152, kjer se razširi na 90 m.

Z ureditvenim načrtom ni predvidena samo razširitev kanala samega, temveč tudi sonaravna

ureditev ca. 100 m širokega pasu na levem bregu kanala. Predvideno je približanje terena k

vodi (denivelacija terena) in s tem vzpostavitev pogojev za razvoj vodnih in obvodnih

biotopov v načrtovanih zalivih, plitvinah in otočkih.

Med pr. 38 in pr.47 je levi breg znižan do kote 224 m n.m, med pr. 50 in pr. 85 do kote 222 m

n.m. Na tem odseku je predviden tudi zaliv z otokom in jezerce. Pretok vode med jezercem in

strugo je zagotovljen po betonskem cevnem prepustu premera 80 cm, dolžine 39 m. Kota dna

prepusta v jezercu je na koti dna jezerca 219 m n.m., v kanalu pa na koti 218 m n.m. Med pr.

85 in pr. 96 ( tenis center in nogometno igrišče) se levi rob struge priključi na obstoječo koto

terena. Od pr. 96 do pr. 134 je teren spet znižan do kote 222 m n.m z zalivom na koti 219.6 m

n.m. Od pr. 134 do izliva ni predvideno nižanje terena. Profil se le razširi oz. se oblikujejo

brežine z ustreznim naklonom.

Predvidena je tudi poglobitev struge (odstranitev konglomerata) med pr. 47 in pr. 64 ter med

pr.152 in pr. 170.

Globina vode v zalivih bo pri instaliranem pretoku predvidoma 1 m, pri devetmesečnem

pretoku pa 0.3 m.

3.2 Tehnološki postopek izvedbe del

3.2.1 Določitev odsekov

Zaradi sorazmerno velikih količin izkopov, ki so predvideni v okviru sanacije in hkratni

potrebi po čimprejšnji ureditvi obravnavanega območja, je predvidena delitev del na

posamične odseke, ki jih bo po zaključku vseh sanacijskih del moč pripraviti kot zaključene

celote (pril. 3). Posamični odseki izvajanja so izbrani glede na možnost dostopa do posamičnih

lokacij, ter možne tehnologije del upoštevaje morfološke razmere in geotehnične

karakteristike tal in sicer:

- odsek 1 s pododseki 1/1 - 1/4




Odseki si sledijo v nasprotni smeri toka vode in potekajo od kanalskega profila 132 do profila




14, ki je lociran tik pod mostom s katerim prečka magistralna cesta Maribor - Ptuj dovodni

kanal. Odsek 1 predstavlja področje od začeteka sanacije do mostu v Hajdošah, odsek 2 je

nadaljevanje od mostu v Hajdošah, ter se pri mostu v Slovenji vasi konča kot odsek 3. Zadnji

odsek 4 predstavlja področje med mostom v Slovenji vasi in mostom na magistralni cesti

Maribor Ptuj.

3.2.2 Ureditev gradbišča

Ureditev gradbišča sledi predvideni dinamiki napredovanja del, ter je zastavljena tako, da se z

deli prične v končnem kanalskem profilu predvidenega obsega sanacije pododsek 1/1, ter

nadaljuje gorvodno do zaključka vseh del na odseku 1, pododsek 1/4. Naslednji odsek (odsek

2) predstavlja fazo sanacijskih del, po končanju odseka 1.

Odsek 3 se tehnično nadaljuje skoraj neprekinjeno iz predhodnega odseka 2. Zadnji odsek 4 je

samostojna zaključena cona.

Na vsakem odseku je načrtovana postavitev gradbiščnih objektov na 1 lokaciji. Gradbiščni

kompleks predvideva objekte gradbišča, postrojenje za predelavo materiala, pretakalno

ploščad, servisne površine.

Glede na predviden obseg del je predvidena oprema z gradbeno mehanizacijo za naslednje

glavne sklope del:

- izkopi

- nakladanje in interni transporti na gradbišču

- predelava materiala (drobljenje)

- nakladanje

- transporti izkopanega materiala iz območja gradbišča.

3.2.3 Izvedba del

Pripravljalna dela


gradbišču (organizacija gradbišča). Prav tako sodijo v ta sklop del vsa pomožna dela, ki jih je

potrebno opraviti, da bo izvajalec lahko pričel z deli, in sicer za vsak odsek posebej.

Med pripravljalna dela na celotnem področju sanacije štejemo protiprašno ureditev

komunikacij potrebnih v času gradnje.

Izkopi

- mehanizacija za izkope zemljin na suhem (III. ktg.)

- mehanizacija za izkope zemljin pod vodo (III. in IV. ktg.)

Predelava materiala

- sejanje (po frakcijah)

- primarno drobljenje (čeljustni drobilec)

- sekundarno drobljenje (konusni drobilec)

- primarno sejanje - "Powregrid" ali podobno (sejalnik za frakcije - 60 mm)




- sekundarno sejanje - "Commander ali podobno" (sejalnik za frakcije 0-4, 4-8, 8-16, 16-32

mm)

Stroji, ki se bodo uporabljali v fazi predelave, bodo bodisi na lasten dizelski pogon, bodisi na

el. pogon z lastnimi elektromotorji, kar bo določeno kasneje. Vsi stroji bodo ustrezali

Evropskim normativom glede najvišje dovoljene ravni hrupa za takšno mehanizacijo.

Transporti

- nakladač (polnjenje strojev za predelavo)

- demperji

- tekoči trakovi na gradbišču v okviru posameznega pododseka

- kamionski prevozi

Predvideno je da bo glavna komunikacija v času gradnje potekala po sedanji trasi dostopa do

odvodnega kanala po njegovem levem bregu. Oba mostva preko odvodnega kanala bosta

izvzeta iz smeri transportnih komunikacij.

Zaključna dela

Zaključna dela - sonaravna ureditev okolja (humuziranje, zatravljanje, zasaditev).

V času gradnje bo glavna vzdolžna komunikacija ob odvodnem kanalu sukcesivno opuščena in

prestavljena na zunanji rob področja sanacije, skladno s pomikom izvedbe del po odsekih.

3.2.4 Deponije materiala

V projektu je predvideno, da se vsaj 50% izkopanega mineralnega agregata predela na

gradbišču v za to v organiziranem mobilnem obratu za predelavo. V okviru teh obratov so

organizirane tudi začasne deponije odkoder se material odvaža direktno na mesta porabe izven

gradbišča.

Ostali material – stena se iz izkopa bodisi direktno naklada na kamione in vozi na mesta

porabe izven gradbišča (suh material iz izkopa nad gladino podtalne vode), bodisi deponira ob

mestih izkopa na začasnih deponijah ki pa ne smejo presegati volumna 5000 – 10000 m3, kar

predstavlja začasno zasedbo zemljišča površine 1000 – 2000 m2. Začasne deponije bodo na

območju gradbišča možne le na mestih in v obsegu kot to narekuje izbrana tehnologija del in

ki bo potrjena s strani naročnika.

Predvidena dinamika zemeljskih del bo sprotno vsklajevana z velikimi porabniki gramoznega

materiala. Ves material pridobljen na posameznem odseku se bo na začasni deponiji v okviru

organizacije gradbišča predelal v organiziranem mobilnem obratu za predelavo, skladno z

zahtevami porabnika. Projekt ne predvideva stalnih deponij, izvedba je vezana na potrebe po

gramozu.

3.3 Terminski plan izvajanja del

Terminski plan predstavlja separatno širitev odvodnega kanala po posameznih odsekih, ki so

opredeljeni v prilogi št. 4. Po prelimenarnem terminskem planu predstavljajo predvidena dela z




vsemi fazami sanacije, rok izvedbe štiri leta (priloga 2).

Za pripravo terminskega plana so bili podani in vključeni naravovarstveni časovni pogoji.

3.4 Sanacija mostov

V območju razširitve kanala se nahajata dva mostova za lokalno povezavo posestev na obeh

straneh kanala. Mostova sta v km 19,113 (prof. 50) in 21,000 (prof. 96) odvodnega kanala.

Predvidena je obnova zgornjega ustroja vozišča kakor tudi obnova betonskih površin mostne

konstrukcije.

3.5 Sanacija iztočnega dela HE in sanacija betonske obloge brežin ob iztoku

elektrarne

Načrtovana je sanacija obloge iztočnega dela HE (iztok iz sesalne cevi agregatov in iztok iz

razbremenilca).

3.6 Ureditev dostopnih poti

Na skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala je predvidena dograditev oz obnova

obstoječe ceste, ki bo služila kot nova servisna zaledna cesta. Iz nje bo po končanih delih

možen dostop do novo pridobljenih rekreacijskih površin, kakor tudi do kmetijskih zemljišč, ki

ležijo severno od odvodnega kanala..

Trasa poteka po skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala, zemljišče na katerem je

predvidena gradnja nove servisne ceste pa je v glavnem v lasti investitorja – Dravske

elektrerne Maribor, razen na lokaciji novega priključka na krajevno cesto v dolžini ca. 160 m.

Nov priključek na lokalno cesto ki poteka od magistralne ceste M3 Maribor - Ptuj v naselju

Zlatoličje, je lociran ca. 150 m severno od magistralne ceste, na kateri je že izveden pas za

leve zavijalce iz smeri Maribor. Od priključka ki je lociran pravokotno na os obstoječe lokalne

ceste, se nova servisna cesta spusti k levi brežini odvodnega kanala. Na tem odseku je

predvidena izdelava armiranobetonskega korita opremljenega z prehodnima rampama, ki služi

za pranje koles kamionom in ostali gradbiščni mehanizaciji. Od tod poteka trasa nove ceste na

skrajnem levem robu nekdanje deponije materiala vse do cestnega profila P84 (profil kanala

št. 124), kjer se cesta s prehodno rampo priključi na obstoječo pot ob kanalu.

Skupna dolžina trase nove servisne ceste skupaj s priključkom znaša 4660m.

Načrtovano je asfaltirano cestišče, za odvod vode so predvideni obrobni jarki. Glede na

topografijo terena, se voda iz jarkov spusti na drugo stran cestnega telesa skozi cevne

propuste.

3.7 Hortikulturna ureditev

Hortikulturna ureditev novih površin sestoji iz predhodnega humusiranja površin bodisi iz

materiala pridobljenega z odrivom pred pričetkom del, bodisi iz materiala iz novo dovoženega

materiala.




Načrtovana je zasaditev z avtohtonimi vrstami drevja in grmovja, glede na predvideno

namembnost prostora pa je zasaditev območja parkovna ali sonaravna. Na območju,

predvidenem za šport in rekreacijo bo zasaditev parkovna, na sonaravno urejenem območju pa

posnema naravno zarast in se sadike sadijo v obliki inicialnih skupin.

Natančna lokacija zasaditve bo določena po končanju del, ko bo poznana končna

konfiguracija terena. Od te so odvisne vlažnostne razmere in tudi vrstna primernost rastlin za

posamezno območje.

Za zasaditev so predvidene vrste; beli topol, trepetlika, dob, brest, bela vrba, krhka vrba,

pepelnatosiva vrba, rdeči dren, trdoleska, brogovita, črni bezeg, čremsa, rakitovec. Na

odsekih, ki bodo parkovno urejeni, se zaseje trava (za seme se uporabi seneni drobir).

3.8 Prestavitev športnih objektov

Obstoječ kartodrom se glede na predvideno namembnost prostora prestavi. Nova lokacija je

predvidena na levi strani odvodnega kanala, med kanalskima profiloma 38 in 49, tik pred

prvim premostitvenim objektom. Vzdolž leve brežine odvodnega kanala je predvidena izvedba

protihrupne bariere, ki sestoji iz zemeljskega nasipa višine 4.00 m, in protihrupne stene na

kroni nasipa višine 2.50 m

Nogometno igrišče in Goja tenis center ostaneta na sedanji lokaciji. Na severovzhodnem delu

kompleksa tenis centra je predvidena rezervacija prostora za pomožno igrišče, jugovzhodni

del kompleksa pa je predviden za parkirišče. Novo parkirišče in pomožno igrišče je

predvideno tudi ob nogometnem igrišču.

Odvodnjavanje parkirišč obeh kompleksov bo izvedeno z vodotesno kanalizacijo, meteorna

voda pa se pred izpustom v odvodni kanal vodi preko ustreznega lovilca maščob.




4.0 OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV POSEGA NA

OBRAVNAVANE DEJAVNIKE OKOLJA

Pri ovrednotenju sprememb posameznih sestavin okolja kot vplivov na okolje, smo posamezne

opredelitve pričakovanih sprememb postavili v vrednostne lestvice, ki jih na eni strani omejuje

vrednostna ocena zatečenega stanja posamezne sestavine okolja, na drugi pa zakonsko

predpisana vrednost dopustne spremembe oziroma največji možni obseg sprememb zaradi

posega v danem prostoru.

Izbrali smo pet - stopenjsko vrednostno lestvico:

0 ni vpliva = spremembe sestavine okolja ni

1 vpliv je majhen = neznatna in/ali malo pomembna količinska

in/ali kakovostna sprememba sestavine

okolja

2 vpliv je zmeren = količinska in/ali kakovostna sprememba

sestavine okolja je pomembnejša, toda še v

mejah zmernega

3 vpliv je hud = količinska in/ali kakovostna sprememba

sestavina okolje je zelo velika

4 vpliv je nedopusten = količinska in/ali kakovostna sprememba

sestavine okolja presega zakonsko

predpisane vrednosti, vpliv je za sestavino

okolja uničujoč

Z vrednostnimi lestvicami se opredeli sprejemljivost oziroma nesprejemljivost pričakovanih

sprememb posameznih sestavin okolja pri nameravanem posegu v okolje, zato ne gre za

neposredno pretvorbo količinskih sprememb sestavin okolja v vrednostne ocene, ampak za

ustrezno interpretacijo pričakovanih sprememb okolja.

4.1 Infrastruktura

Obstoječa mostova v Slovenji vasi in Hajdošah bosta obnovljena (mostna konstrukcija in

cestišče). Mostova bosta izvzeta iz transportnih komunikacij za potrebe gradnje.

Za potrebe transportov v času izvedbe del, kakor tudi za dostop do novonastalih rekreacijskih

predvidena gradnja nove servisne zaledne ceste, s katere bo po končanih delih možen dostop

do novo pridobljenih rekreacijskih površin, kakor tudi do kmetijskih zemljišč, ki ležijo severno

od odvodnega kanala. Urejen bo nov priključek na lokalno cesto M3 Maribor - Ptuj v naselju

Zlatoličje.

Med gradnjo bo glavna vzdolžna komunikacija ob odvodnem kanalu postopno opuščana in jo

bodo prestavili na zunanji rob območja, ki ga bodo sanirali. S končanjem del na prvem odseku




bo odstranjena tudi asfaltna obloga s tega dela cestišča.

Zaradi uporabe velikega števila gradbene mehanizacije se bo občutno povečala predvsem

obremenitev cestne infrastrukture, zato bo urejena ustrezna nova dovozna cesta. Negativni

vpliv na obstoječo infrastrukturo med gradnjo zaradi povečanega prometa ocenjujemo s

stopnjo 1, vpliv je zmeren, med obratovanjem pa s stopnjo 0, ni vpliva.

4. 2 Hrup

Hrup v okolju odvodnega kanala HE Zlatoličje ocenjujemo po Uredbi o hrupu v naravnem in

življenjskem okolju. Odvisno od namembnosti okoljskih področij, razporejamo po 4. členu

Uredbe, predmetno okolje bivalnih objektov v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer se po 5.

členu dovoljujejo sledeče ravni hrupa:

Mejne dnevne in nočne ravni za posamezna območja:

Tabela 1

Območja naravnega ali Mejne ravni dB(A)

življenjskega okolja dnevna raven Ld nočna raven Ln

I. območje 50 40

II. območje 55 45

III. območje 60 50

Kritične dnevne in nočne ravni za posamezna območja:

Tabela 2

Območja naravnega ali Kritične ravni dB(A)


I. območje 57 47

II. območje 63 53

III. območje 69 59

Mejne dnevne in nočne ravni za posamezni vir hrupa v posameznem območju:

Tabela 3

Območja naravnega ali Mejne ravni za vir hrupa dB(A)


I. območje 48 38

II. območje 52 42

III. območje 58 48

Mejne nočne ravni, določene v tabelah 1, 2 in 3 veljajo za I. in II.

območje ob nedeljah in praznikih tudi kot mejne dnevne ravni.

Mejne konične ravni za posamezna območja:

Tabela 4




Območja naravnega ali

življenjskega okolja

Mejna konična raven hrupa dB(A)

dnevni čas nočni čas

od 6. do 22. ure od 22. do 6. ure

I. območje 70 60

II. območje 75 65

III. območje 85 70

Hrup, ki ga povzroča promet v življenjskem okolju odvodnega kanala HE

Mejne dnevne in nočne ravni zaradi cestnega ali železniškega prometa:

Območja naravnega ali Mejne ravni dB(A)


I. območje 54 44

II. območje 59 49

III. območje 64 54

Po izjavi investitorja in pripravljalca tehnične dokumentacije, se bo izvajal izkop samo v

dnevnem času. Prav tako se upoštevajo dela prosti dnevi, kot so nedelje in prazniki, zato se pri

oceni imisijskih ravni hrupa upoštevajo dnevne mejne ravni hrupa. Predviden je odvoz

materiala s pomočjo cestnih vozil - vlačilcev, nosilnosti 30 t. Pri letni dinamiki izkopa

1.000.000 m3 materiala, pride do 40 kamionskih prevozov na uro.

Prognoza dovoljenih emisij hrupa, ki jo povzroča strojna oprema:

Gradbeni odsek I. Območje profilov: od 96 do 160

- Ptujske terme:

oddaljenost od objekta do profila 160: 550 m

dovoljena mejna raven hrupa 47 dB(A)

Izračun dovoljene zvočne moči strojne opreme:

LWA = 116 do 119 dB(A)

dovoljena mejna raven hrupa cestnega prometa: 54 dB(A)

Prognozirana raven hrupa: Lsi = 40 dB(A)

- Naselje Vičava (KS Olga Meglič)

oddaljenost od objekta do profila 160: 350 m



LWA = 117 do 123 dB(A)



Gradbeni odsek II. Območje profilov od 70 do 96




- Naselje Hajdoše

oddaljenost od stanovanjskih hiš do odkopa v profilih od 104 do114: 125 m



LWA = 108 do 113 dB(A)



- Naselje na območju Graščinsko

oddaljenost od stanovanjskih hiš do odkopa v profilu 78: 230 m



LWA = 113 do 118 dB(A)



Gradbeni odsek III. Območje profilov od 14 do 49

- Naselje na območju Slovenije vasi

oddaljenost od stanovanjskih hiš do odkopa v profilu od 41 do 48: 125 m



LWA = 108 do 113 dB(A)



Pri oceni hrupa so bili upoštevani objekti, ki bodo v različnih fazah urejanja kanala najbližji

odkopni mehanizaciji in transportu. Iz rezultatov ocen imisije hrupa, ki jih povzroča promet in

odvoz materiala, je bilo ugotovljeno, da hrup cestnih vozil ne bo prekoračeval dovoljenih

dnevnih ravni hrupa.

Pri emisiji hrupa, ki jo povzroča mehanizacija za odkop in za separacijo, so bile upoštevane

dovoljene dnevne ravni hrupa ob prizadetih objektih in določena zvočna moč “LWA” kot

maksimalno dovoljena emisijsko raven hrupa celotne strojne opreme, ki se bo uporabljala na

mestu odkopa. Pri tem je bilo upoštevano, da se nahajajo stroji na nivoju sedanjega terena in

tako ni pričakovati dodatnega dušenja hrupa zaradi zaklanjanja za naravnimi preprekami, ko se

odkopni stroji spustijo na nižji nivo na višino sedanje gladine vode v kanalu.

Hrup v času gradnje ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen.

Po zaključnih delih širitve kanala, bodo cestna vozila gostov rekreacijskih objektov in občasni

treningi ter dirke na karting progi, predstavljali glavne vire hrupa. Ker se predvidi preselitev

karting proge cca 1 km zahodneje, na območje sedanje betonarne, se bo tudi preselil center

hrupne obremenitve iz sedanje bližine Hajdoš na območje Slovenje vasi.




Imisija hrupa prometa vozil v okolju bivalnih objektov in bivalnih področjih:

Ptujske terme: Lsi = 32 dB(A)

Naselje Vičava Lsi = 36 dB(A)

Naselje Hajdoše Lsi = 42 dB(A)

Naselje na območju Graščinsko Lsi = 38 dB(A)

Naselje na območju Slovenje vasi Lsi = 42 dB(A)

Po zaključku odkopnih del in ureditvi okolja, bo emisija hrupa novourejenega kartodroma

najmočneje obremenjevala bivalno okolje naselja Slovenja vas. Če se ohrani sedanji koncept

karting proge ter uporabljena zvočna zaščita, potem lahko v času treninga in tekmovanja

pričakujemo na območju najbližjih stanovanjskih ravni hrupa od 44 do 58 dB(A) (povprečna

raven cca 55 dB(A)). Trening in tekmovanje lahko smatramo kot javno prireditev.

Po 11. členu uredbe 45/95, se oceni, da je hrup prekomeren, če traja prireditev manj kot 3 ure

in so prekoračene kritične ravni iz tabele 2. V primeru javne prireditve, ki traja dlje kot 3 ure,

se smatra, da je hrup čezmeren, če ekvivalentna raven presega dovoljeno mejno vrednost iz

tabele 1. V primeru, da traja prireditev manj kot 3 ure, raven hrupa v povprečju ne presega

dovovoljene dnevne kritične ravni 63 dB(A).

V primeru, da traja prireditev dlje kot 3 ure, pa povprečna raven hrupa dosega mejno dnevno

raven (55 dB(A)). Za prireditve, ki se izvajajo ob nedeljah in praznikih, pa veljajo nočne

dovoljene ravni. V tem slučaju pa hrup prireditve do treh ur presega dovoljeno kritično raven

53 dB(A), za 2 dB in za prireditev nad tri ure, pa povprečna raven hrupa presega dovoljeno

mejno raven za 10 dB. Navedeno velja v primeru, da se ne uredi dodatna protihrupnaa zaščita.

Ob namestitvi protihrupne zaščite se raven hrupa zmanjša pod dovoljeno mejo. Ker je

načrtovana izgradnja nasipa in protihrupne stene, ocenjujemo, da dovoljene ravni hrupa ne

bodo presegane in vpliv hrupa med obratovanjem ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen.

4.3 Zrak

Stanje onesnaženosti zraka spodnjih plasti zunanje atmosfere v okolju stanovanjskih objektov,

ocenjujemo po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednostih snovi v zraku.




IMISIJE

Mejne koncentracije plinastih snovi:

snov ččasovni interval

merjenja

mejna

koncentracija

ogljikov monoksid CO 30 min 60 mg/m3

1 ura 30 mg/m3

8 ur 10 mg/m3

Mejne koncentracije za dim in ihalabilne delce:

časovni interval

merjenja

mejna koncentracija

g/m3

C98 za eno leto

g/m3

1 ura 200

24 ur 125 100

1 leto 50

Mejne koncentracije za skupne lebdeče delce:

časovni interval

merjenja

mejna koncentracija

g/m3

C98 za eno leto

g/m3

30 min 250

1 ura 200

24 ur 175 150

1 leto 70

Mejne vrednosti za prašne usedline:

snov ččasovni interval

merjenja

Mejna vrednost preračunana

na en dan usedanja prahu

Skupne prašne

usedline

1 mesec 350 mg/m2.dan

1 leto 200 mg/m2.dan

EMISIJE

Emisije prašnih delcev, ki jih sproščajo delovni stroji in naprave pri odkopu, separaciji in

transportu odkopanega materiala, ocenjujemo po Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih

virov onesnaževanja

Mejne emisijske vrednosti za skupni prah:

Mejne koncentracije skupnega prahu

pri količini prahu nad 0,5 kg/h 50 mg/m3

pri količini prahu do vključno 0,5 kg/h 150 mg/m3

Ocena imisij v okolju:

Na imisijsko obremenitev okolja vplivajo različni faktorji (vremenski pogoji, izvor emisij,

uporabljena mehanizacija), ki jih zaradi raznolikosti in vplivnosti v tej fazi težko točneje

opredelimo. Z večanjem oddaljenosti med emisijskim izvorom in imisijskim mestom, prihaja

do vse večjega redčenja koncentracij v ozračju. Tako lahko ugotovimo, da bo vpliv

najmočnejši na območjih, kjer se odkopna in separacijska dejavnost najbolj približata bivalnim




objektom (Hajdoše in Slovenija vas, do oddaljenosti 100 m). Ostali objekti so tudi v najbolj

neugodnih razmerah na večji oddaljenosti.

Po izvoru emisij imamo mineralni prah in izpušne pline. Pri izpušnih plinih najdemo v

dominatni obliki ogljikov monoksid, za katerega znaša dovoljena imisijska koncentracija do 10

mg/m3. Iz izkušenj v podobnih situacijah, ni pričakovati, da bodo imisijske koncentracije v

območju bivalnih okolij prekoračevale dovoljene mejne ravni.

Dovoljena mejna imisijska koncetracija skupnih lebdečih prašnih delcev, znaša 0,070 mg/m3.

V naravi se pojavljajo spontane prašne imisije vsled različnih vremenskih in naravnih faktorjev,

ki seveda onemogočijo ali vsaj otežijo določitve stopnje deleža imisijske obremenitve, ki bi

izvirala iz odkopne dejavnosti. Iz izkušenj v podobnih situacijah, lahko prihaja do občasnih

obremenitev bližnjega okolja s prekomernimi prašnimi imisijami. Zato naj se izbere

separacijska mehanizacija, ki ne povzroča prekomernih prašnih emisij, v času obratovanja pa

naj se upoštevajo trenutne vremenske razmere.

Vpliv na zrak med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen, po končanju del vpliva

glede na obstoječe stanje ne bo, ocenjujemo ga s stopnjo 0.

4.4 Kmetijstvo

Znotraj ožjega obravnavanega območja ni kmetijskih površin.

Zaradi gradnje bo nekoliko moten dostop na kmetijske površine, ki mejijo na obravnavano

območje. Ta zemljišča so tik ob cesti, po kateri je predvidena komunikacija med širjenjem

odvodnega kanala. Onesnaženost okolja s prahom in izpušnimi plini bo predvidoma znotraj

zakonsko dovoljenih meja.

Zato vpliv med gradnjo objekta ocenjujemo z stopnjo 1, vpliv je majhen. Med obratovanjem

vplivov na kmetijstvo ne bo, vpliv ocenjujemo s stopnjo 0.

4.5 Gozdarstvo

Zaradi gradnje in obratovanja ne bo prizadeta nobena gozdna površina. Znižanje gladine

podtalnice bo predvidoma znotraj obstoječega nihanja in ne bo vplivalo na rastiščne razmere

na območjih z gozdom.

Vpliv med gradnjo in obratovanjem ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.


Obstoječ kartodrom se prestavi. Nova lokacija je predvidena na levi strani odvodnega kanala,

med kanalskima profiloma 38 in 49, tik pred prvim premostitvenim objektom.

Nogometno igrišče ostane na sedanji lokaciji, prav tako Goja tenis center. Ob objektih se

uredijo potrebna parkirišča.

Predvidena ureditev s vključitvijo sonaravno urejenih odsekov bo povzročila izboljšanje

trenutne podobe območja in povečanje privlačnosti tudi za mirne rekreacijske dejavnosti.




S stališča uporabe kartodroma bo vpliv med gradnjo velik, ker je predvidena njegova

prestavitev na novo lokacijo. Na ostalih obstoječih rekreacijskih površinah se bodo aktivnosti

v fizičnem smislu odvijale nemoteno, otežen bo edino dostop do rekreacijskih površin. Vpliv

med gradnjo na rekreacijo ocenjujemo ocenjujemo s stopnjo 2, vpliv je zmeren.

Po končanju del - med obratovanjem, negativnega vpliva na rekreacijo ne bo, vpliv

ocenjujemo s stopnjo 0.


Na obstoječo izrabo gramoza negativnega vpliva ne bo (stopnja 0), ker je ob razširitvi kanala

predvidena tudi izraba izkopanega materiala.

4.8 Naravna in kulturna dediščina dediščina

Načrtovana ureditev s sonaravnimi območji bo sanirala sedanje degradirano območje na meji

KP Drava.

Izvajanje del bo moteče vplivalo na okolje predvsem s hrupom in povečano aktivnostjo, zato

vplive med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen.

Po končanju del negativnega vpliva na KP Drava ne bo, vpliv ocenjujemo s stopnjo 0.


Dovoz opreme na gradbišče, začasno skladiščenje zemeljskega materiala in izrazita površinska

destrukcija bodo vplivali na sicer že močno degradirano krajinsko podobo.

Po predvidenem posegu se bo relief spremenil, ker pa je sedaj v stanju degradiranosti se bo po

posegu plansko uredil in šele takrat postal pomemben ter zaznavni element krajine tega

območja.

Negativni vpliv na krajino med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen. Po končanju

del bo krajinska podoba bolj naravna, kot doslej, zato negativni vpliv med obratovanjem

ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.

4.10 Voda

4.10.1 Površinska voda

Predvidena je levobrežno širitev kanala in poglobitev struge (odstranitev konglomerata) med

pr. 47 in pr. 64 ter med pr.152 in pr. 170.

Hidrološke karakteristike se med gradnjo in po končanju ne bodo spreminjale v večjem

obsegu. Širitev kanala bo povzročila znižanje gladine ob strojničnem objektu, ki pa bo

dolvodno izzvenelo.

Pretakalne ploščadi s pripadajočo vodotesno kanalizacijo opremljeno s fitingi in prestrezalcem

neftnih derivatov so predvidene v okviru organizacije gradbišča na vsakokratnem odseku




izvajanja del. Na začetnem delu dovozne ceste je predvidena izdelava armiranobetonskega

korita opremljenega s prehodnima rampama, ki služi za pranje koles kamionom in ostali

gradbiščni mehanizaciji.

Med posegom bo prihajalo do vnosa finih trdnih delcev oz. kaljenja vode. Kalnost predstavlja

mehansko onesnaženje, ki pa bo vezana predvsem na izkopavanje gramoza v vodi, odvisna pa

bo tudi od trenutnih razmer (pretoka, stanja vode v kanalu). Na osnovi izkušenj ocenjujemo,

da bo kalnost do vtoka kanala v staro strugo izginila.

Nevarnost za onesnaženje predstavlja tudi skladiščenje in uporaba strojev ter transport. Ob

doslednem upoštevanju varnostnih in omilitvenih zahtev bo nevarnost onesnaženja z nevarnimi

snovmi (olja, gorivo), minimalna.

Po dovozni cesti se bo vršil relativno gost kamionski promet, kjer obstaja možnost havarije.

Zaradi možnosti sanacije morebitnega onesnaženja na cesti ocenjujemo, da je verjetnost

onesnaženja površinske vode zaradi havarije majhna.

Vpliv predvidenega posega na površinsko vodo med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je

majhen.

Po končanju del bodo vzroki za vplive odtranjeni, vpliva ne bo - stopnja 0.

4.10.2 Podtalnica

Razširitev kanala bo povzročila znižanje gladine vode v kanalu, kar bo povečalo dreniranje

podtalnice v odvodni kanal. V študiji Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje - vpliv posega na

podtalnico, je podrobneje preučena hidrogeološka situacija tega območja, hidrološka situacija

vodonosnika ob srednjih in nizkih gladinah podtalnice, vsi eventualno možni vplivi odvodnega

kanala HE Zlatoličje na območje okrog njega, na Studenčnico in na črpališče v Skorbi.

Določeno je bilo vplivno območje posega, kjer bo, glede na trajanje posameznih obratovalnih

režimov, znašalo znižanje podtalnice od 15 cm na robu območja do maksimalno 60 cm ob samem

kanalu v območju strojnice. Največje znižanje bo nastalo pri največjih pretokih, pri manjših je

manjše ali pa sploh ni zaznavno. Območje je razvidno iz prilog 7 in 8. Na celotnem območju, kjer

se bo gladina podtalnice znižala ni evedentiranega porabnika vode, ki bi črpal več kot 50

l/min. Znižanje gladine torej ne bo, ekonomsko gledano, prizadelo nobenega črpališča, saj je

“50 l/min” namreč spodnja meja, na katero bi znižanje gladine vplivalo tako, da bi se to

poznalo pri ekonomski upravičenosti črpanja. Vodopreskrba celotnega območja je urejena z

javnim vodovodom.

V zaključku pregleda vseh obstoječih podatkov in matematičnega modeliranja v več možnih

primerih je bilo ugotovljeno, da sta črpališče Skorba in Studenčnica izven vpliva nameravanega

posega.

Območje predvidenega posega se nahaja v IV. vodovarstvenem pasu. Ob načrtovani urejenosti

gradbišča (dovozna cesta) ni mogoče zagotovo izključiti havarij, vendar pa je ob ustreznih ukrepih

verjetnost, da bi prišlo do onesnaženja podtalnice, zelo majhna. Ker pa te možnostini mogoče

povsem izključiti, ocenjujemo vplive med gradnjo s stopnjo 2, vpliv je zmeren. Med obratovanjem

ocenjujemo vpliv s stopnjo 1, vpliv je majhen, saj bo razširitev kanala pomenila znižanje gladine

podtalnice, vendar zaradi tega ne bo prizadet noben lastnik zemljišèa na obmoèju vpliva.




4.11 Živi svet

Med gradnjo objekta bo odstranjen večji del obstoječe vegetacije. Med obstoječo vegetacijo ni

evidentirane nobene redke ali ogrožene rastlinske vrste. Vrstna sestava obstoječe vegetacije je

ekološko nezahtevna in se zelo hitro obnovi. Načrtovana je zasaditev območja z samoniklo

lesno zarastjo.

Med gradnjo objekta bodo motene stalne migracijske poti srnjadi, ki jih za prehod občasno

uporablja tudi divji prašič in jelenjad. Hrup bo moteč tudi za ptice. Lokalno pa bodo uničeni

tudi življenski prostori drugih živalskih vrst. Skaljena voda zaradi izkopa gramoza bo vplivala

lokalno predvsem na talne življenjske združbe. Načrtovan je program monitoringa kvalitete

vode in ustavitev del ob prekoračitvi dovoljenih koncentracij sniovi. Zaradi ohranitve

podobnih habitatov na desnem bregu in lokalno omejenega posega, ne pričakujemo večjih

vplivov na makrozoobentoške združbe. Za omilitev negativnih vplivov na živalstvo je

predviden tudi ustrezni terminski plan, ki upošteva drstni čas rib, prezimitveno obdobje ptic in

kritična obdobja za druge živalske skupine.

Po končani gradnji bo območje delno sonaravno urejeno in bo habitatno bistveno pestrejše kot

sedaj.

Vpliv na živi med gradnjo ocenjujemo s stopnjo 1, vpliv je majhen, po končani gradnji pa vpliv

ocenjujemo s stopnjo 0, vpliva ni.




5.0 OPIS IN OCENA OKOLJEVARSTVENIH UKREPOV

5.1 Hrup

Na območju povečanih obremenitev s hrupom zaradi prometa in kartodroma je predvidena

namestitev protihrupne zaščite (protihrupna stena v dolžini oz. in nasip) kar je ustrezen ukrep

za varstvo pred hrupom.

V času odkopa gramoza v vplivnem območju naselij Hajdoše in Slovenja vas naj zvočna moč

odkopne in separacijske opreme ne preseže raven zvočne moči LWA = 108 dB(A). Na

območju naselja Graščinsko, lahko znaša zvočna moč opreme LWA = 113 dB(A), na območju

naselja Vičava pa 117 dB(A). Na začetnem območju I. Faze osega, kjer se nahaja odkopno

področje cca 550 m od objektov Ptujskih toplic, lahko znaša dovoljena zvočna moč

predvidene strojne opreme, LWA = 116 dB(A).

5.2 Zrak

Največje emisije prahu lahko pričakujemo v območju separacije (presipne postaje in nihalna

sita). V smislu upoštevanja določil varovanja okolja, se naj izbere takšna mehanizacija, ki bo

zagotovila zahteve uredbe o maksimalno dovoljenih koncentracijah prašnih emisij. V fazi

poskusnega obratovanja naj se izvedejo kontrolne meritve prašnih emisij po določilih uredbe.

Ob izvajanju del naj se upoštevajo trenutne vremenske razmere.

5.3 Prometna ureditev

Za vključitev kamionov v promet na magistralno cesto Maribor - Ptuj je predviden poseben

zavijalni pas, ki bo zagotavljal čim manjše motenje prometa. Promet na gradbišču bo urejen z

ustrezno prometno signalizacijo. Dostop z motornimi vozili na sonaravno urejeno območje bo

onemogočen z ustrezno zaporo.

5.4 Kmetijstvo

Glavna komunikacijsko pot med gradnjo bo asfaltirana, s čimer bo zagotovljena protiprašna

zaščita kmetijskih površin.


Kartodrom bo prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Vsi športni objekti bodo opremljeni tudi s

sanitarnimi objekti in urejenimi parkirišči.

Zaradi občutljivosti okolja (bližina krajinskega parka) bi bilo po končanju del v sodelovanju s

pristojno naravovarstveno službo primerno opremiti prostor s tablami in z drugimi potrebnimi

informacij. S tem bi preprečili pretirano obljudenost področij, kjer je ta škodljiva iz

naravovarstvenega stališča.

5.6 Voda

Zaradi odstranjevanja gramoza se bo voda v kanalu skalila. Celoten čas trajanja posega je

potrebno izvajati kontrolne meritve kvalitete vode, kakor je opredeljeno v programu




monitoringa. Prekoračitev posameznih zakonsko predpisanih parametrov pomeni prekinitev

del do vzpostavitve stanja pred začetkom premeščanja.

V primeru havarij je potrebno obvestiti regionalni center za obveščanje in pristojno

inšpekcijsko službo. Onesnaženo zemljino je potrebno v čim krajšem času odstraniti.

5.7 Živi svet

Zaradi podvodnega izkopa gramoza se bo voda skalila, kar lahko vpliva na vodni živelj. Zaradi

drsti rib se dela v vodi zato ne smejo izvajati od srede aprila do konca junija. Zaradi

prezimovanja vodnih ptic se vodna dela ne smejo izvajati januarja, v primeru hude zime tudi

decembra in februarja, kar se določi v sodelovanju z ornitologi (DOPPS).

Gnezdenje je na vrhuncu v maju in juniju, takrat naj se ne opravljajo večja dela na brežini,

odvoz in predelava materiala sta manj moteča.

Odstranjena kvalitetna zarast se po končanih delih obnovi. Del odstranjene zarasti se lahko

shrani na primerno pripravljenem (dovolj vlage in humusa) prostoru in se po končanih delih

ponovno zasadi.

V času saditve je obvezen projektantski nadzor odgovornega projektanta projekta, in pristojne

naravovarstvene službe.

Samo izvajanje naj se vrši po posameznih odsekih. Vsak odsek naj se takoj po končanem

izkopu uredi do končne podobe. S tem se bodo ustavarila področja kjer bo živalstvo manj

moteno zaradi izvajanja del.

Dostop z motornimi vozili naj bo mogoč le tam kjer je to nujno potrebno. Dostop na območje

dolvodno od mostu v Hajdošah naj bo z motornimi vozili dostopen le vzdrževalcem kanala.

Na vzdrževalno cesto naj se postavi zapornica.

Del plitvin in brežine naj ostane prodnat in naj se načrtno ne zasadi. Prodišča so pomembna za

številne živalske vrste.

Prouči naj se možnost, da se kanal in stara struga Drave nekje dolvodno od PR 126 fizično

povežeta. S tem bi se bo ustavaril otok, ljudem težje dostopen, zato pa izredno zanimiv iz

naravovarstvenega stališča, predvsem za živalstvo.

Pri izvedbi del je treba dosledno upoštevati terminski plan.

V času izvedbe del na sonaravno urejenih območjih priporočamo projektantski nadzor

odgovornega projektanta projekta, predstavnikov DOPPS - a, RD Ptuj in LD Kidričevo.




6.0 MONITORING VPLIVOV POSEGA NA OKOLJE

6.1 Površinska voda

V času podvodnega izkopa gramoza je potrebno spremljati kvaliteto vode, predvsem kalnost.

Ob ugotovljeni prekoračitvi doljenih vrednosti je treba izkop prekiniti in intenzivnost del

prilagoditi trenutnim razmeram.

Vzorci vode se jemljejo na mestu premeščanja, nad mestom premeščanja gorvodno kjer vpliv

ni zaznaven, na mestu premeščanja in dolvodno. Z monitoringom naj se začne ob začetku

premeščanja, nadaljnji odvzemi za monitoring pa naj se določijo glede na rezultate prvih analiz

s strani ustanove, pooblaščene za analize kakovosti vode.

Merilno mesto Fizikalno kemijski

parametri

Enota Noramtivna vrednost

- temper. vode C 1,5

- pH 6,8 - 8,5

- vodotopni kisik mg02/l 7 - 9

Referenčno mesto - nasičenost s kisikom % O2 50%>9mgO2/l

100%>7mgO2/l

nad mestom

premeščanja

- redoksi potencial

mV >500

in ob vtoku v Dravo - suspendirane snovi mg/l 30

- skupni ostanek po

sušenju

mg/l 1000

- skupni ostanek po

žarjenju

mg/l

- NH3 mgNH3-N/l 0,006

- TOC mgC/l Na mestu dolvodno od mesta

premeščanja se vrednost ne sme

spremeniti

- AOX mgCl/l Na mestu dolvodno in mestu

premeščanja se vrednost ne sme

spremeniti

- temper. vode C 1,5

- pH 6,8 - 8,5

- vodotopni kisik mg02/l 7

Mesto premeščanja - nasičenost s kisikom % O2 50%>8mgO2/l

100%>5mgO2/l

- redoksi potencial mV >500

- suspendirane snovi mg/l 100

- skupni ostanek po

sušenju

mg/l 1000

- skupni ostanek po

žarjenju

mg/l

- NH3 mgNH3-N/l 0,006

- TOC mgC/l V primerjavi z refer. mestom se

vrednost ne sme povečati

- AOX mgCl/l V primerjavi z refer. mestom se

vrednost ne sme spremeniti




6.2 Podtalnica

Za spremljanje vpliva posega na podtalnico je predviden posnetek ničelnega stanja in monitoring na

podtalnici med samo gradnjo in med obratovanjem. Zasnova monitoringa je prikazana v prilogi 9.

Predvidena je postavitev 3 piezometrov v območju največjega vpliva, postavitev 1 limnigrafa za

registracijo gladin vode v kanalu, vključitev v redno opazovanje obstoječi piezometer B2 ob

strojnici HE Zlatoličje ter postavitev še enega piezometra v spodnjem območju kanala v smeri

dotoka podtalnice iz črpališča Skorba in Studenčnice. K monitoringu sodijo še povprečne dnevne

vrednosti pretokov in gladin v sistemu HE Zlatoličje, ki ga redno opazuje sam DEM in je slika

prikazana v prilogi 9.

Investitor zagotovi redno spremljanje monitoringa preko firme, ki ima dovoljenje za dejavnost

74201 - Geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo opazovanje, meritve in

kartiranje. Firma pripravi poročilo o posnetku ničelnega stanja, spremlja monitoring med samim

posegom sanacije ter pripravlja mesečna poročila in po končanem posegu pripravi zaključno

poročilo o monitoringu in poslovnik obratovanja monitoringa v nadaljnem obdobju.

Monitoring se izvaja do stabilizacije režima najmanj 5 let po dokončanju del.

6.3 Zrak

Ob začetku del naj se opravijo meritve onesnaženja zraka na območju najbližjega naselja. Po

potrebi naj se meritve ponovijo in določijo natančnejši pogoji obratovanja glede opreme,

vremenskih razmer.




7.0 OPOZORILA GLEDE CELOVITOSTI PROJEKTA IN

POROČILA TER TEŽAV PRI NJUNI IZDELAVI

Pri izdelavi PVO je bila uporabljena naslednja dokumentacija:

- HE Zlatoličje - rekultivacija degradiranega območja ob odvodnem energetskem kanalu in

razširitev odvodnega kanala, IBE Ljubljana, št. proj. H1ZL.K/MG03, oktober 1998.

- Krajinska ureditev območja ob odv. kanalu HE Zlatoličje in razširitev kanala, VGB

Maribor, št. proj. 1849/4 - 95, februar 1995,

- Poročilo o sestavi tal, kakovosti prodno peščenih zemljin in pogojih ureditve brežin v

območju predvidene razširitve odv. kanala HE SD 1 v Zlatoličju, Geokal d.o.o. Maribor,

št. proj 137-11/94, januar 1995,

- Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje - vpliv posega na podtalnico, št. 6H9051, IEI, april

1998,

Pri izdelavi poročila so sodelovale tudi interesne skupine na tem območju. Za mnenje smo

zaprosili Ribiško družino Ptuj, Lovsko družino Kidričevo, Avtomoto društvo Ptuj, in Dravske

elektrarne, ki so lastnik obravnavanega območja. Sodelovali smo tudi s predstavniki DOPS

(Društvo za opazovanje in proučevanje ptic). Pripombe so v PVO tudi upoštevane.

Poročilo o vplivih na okolje obravnava možne vplive, ki bi jih lahko imel poseg na okolje.

Izdelane so bile dodatne študije (vplivi na podtalnico, hrup), ki so bile potrebne za oceno

vplivov. Obravnavani so vsi dejavniki okolja, ki so bili opredeljeni na scopingu.

Poročilo je lahko nepopolno v segmentih, kjer v tehnični dokumentaciji ni podanih dokončnih

rešitev (n. pr. mehanizacija), zato pa so podane nekatere dodatne zahteve v poglavju o

omilitvenih posegih. Morebitna pomanjkljivost PVO je tudi ta, da upošteva samo načrtovano

stanje, resnično stanje pa se bo lahko od tega razlikovalo.

Prva verzija “Poročila” je bila naročena in izdelana oktobra 1998 ter deloma dopolnjena

1999. Temelji na osnovi takrat upoštevajočih in veljavnih smernice ter izkušenj pri izdelovanju

tovrstnih projektov. Vsebina »Poročila« je skladna z vsebino razpisane Projektne naloge za

Študijo vpliva na okolje in izdelavo končnega poročila o vplivih na okolje za Krajinsko

ureditev območja ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala.

Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se je nadaljeval v letu 2002 zato je na zahtevo

naročnika prva izvedba poročila dopolnjena še:

z opredelitvijo rezultatov ocen vplivov predvidenega posega glede na dopolnitev

predvidenega posega s priključkom ceste ter

opredelitvijo vplivnega območja.

Dopolnitev je vključena v poglavje: št. 10. »Povzetek s skupno oceno sprejemljivosti«.




8.0 UPOŠTEVANA ZAKONODAJA

- Zakon o urejanju prostora (Ur.l. SRS 18/84, 15/89)

- Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS 18/84, 37/85,

29/86, Ur.l. RS 26/90, 18/93, 47/93, 71/93)

- Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur.l. RS 48/90)

- Zakon o graditvi objektov (Ur.l. SRS 34/84 in Ur.l. RS 71/93)

- Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS 32/93, 1-5/96)

- Uredba o vrstah posegov okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur.l.

RS 66/96)

- Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih n okolje (Ur.l.RS 70/96)

- Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur.l. SRS 15/76)

- Zakon o kmetijskih zemljiščih(Ur.l. SRS 17/86)

- Zakon o gozdovih (Ur.l. RS 30/93)

- Zakon o cestah (Ur.l. SRS 2/88)

- Zakon o vodah (Ur.l. SRS 38/81, 29/86)

- Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur.l. RS 57/93)

- Odlok o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst (Ur.l. SRS 15/76)

- Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur.l. SRS 1/81, 42/86, 8/90 in Ur.l. RS 26/92)

- Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV št.

17/92)

- Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih

znamenitosti (Ur.l. RS 24/92)

- Zakon o varstvu zraka (Ur.l.SRS 13/75, 29/86)

- Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku

(Ur.l. RS 73/94)

- Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS 45/95)

- Uredba o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur.l. RS 45/95)

- Pravilnik za izvajanje meritev maksimalno dovoljenih ravni hrupa v naravnem in

bivalnem okolju (Ur.l. SRS 19/77)

- Pravilnik o normativih, analitskih postopkih in metodah ugotavljanja onesnaženosti tal

in vegetacije ter pogoji za uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu in gozdarstvu (Ur.l.

RS 7/90)

- Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljšč in gozda (Ur.l. RS 6/90)

- Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nenevarne in škodljive snovi in o

dopustnih temperaturah vode (Ur.l. SRS 18/85)

- Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur.l. SRS

20/86)

- Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur.l. RS 57/93)

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana

občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000

(Ur.v. mest. obč. Ptuj 8/97, dopolnjen 1996)

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega

družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990

(Ur.v. mest. obč. Ptuj 8/97, dopolnjen 1996)

- Prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj - PUP 1

(Ur. v. mest. obč. Ptuj 11/97)

- Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj - PUP 2




(Ur. v. mest. obč. Ptuj 11/97)

- Odlok o varstvenih pasovih virov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda

(Ur. v. občin Ormož in Ptuj, 19/92)

9.0 VIRI

1. HE Zlatoličje - rekultivacija degradiranega območja ob odvodnem energetskem

kanalu in razširitev odvodnega kanala, IBE Ljubljana, št. proj. H1ZL.K/MG03,

oktober 1998.

2. Širitev odvodnega kanala HE Zlatoličje - vpliv posega na podtalnico,

št. 6H9051, IEI, april 1998,

3. Krajinska ureditev območja ob odv. kanalu HE Zlatoličje in razširitev

kanala, VGB Maribor, št. proj. 1849/4 - 95, februar 1995

4. Poročilo o sestavi tal, kakovosti prodno peščenih zemljin in pogojih

ureditve brežin v območju predvidene razširitve odv. kanala HE SD 1

v Zlatoličju, Geokal d.o.o. Maribor, št. proj 137-11/94, januar 1995

5. Štumberger B., Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi, Acrocephalus

XVI/ 68-69-70, 1995

6. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije - SV del

Slovenije, Ljubljana, 1988

7. Klimatski prikaz SV Slovenije s posebnim poudarkom na padavinah,

HMZ Sr Slovenije, Ljubljana, 1980

8. Razni avtorji; Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji,

ZVNKD RS, 1992, Ljubljana

9. Varstvo narave št. 18, ZVNKD RS, 1992, Ljubljana

10. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, Ur. l. RS, št. 57/93

11. Krivec M., Problemi urejanja strug voda na primeru reke Drave od

Maribora do Ptuja, diplomska naloga, Ljubljana 1992

12. Ogrin D., Krajinsko planiranje, zbornik simpozija, Ljubljana 1972

13.Ocena vplivov mariborske kanalizacije na Dravo, Zavod za zdr. var. Celje, 1994




10.0 POVZETEK S SKUPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI

Poročila o vplivih na okolje za krajinsko ureditev območja ob odvodnem kanala HE Zlatoličje

in širitev kanala je narejeno v skladu z veljavno zakonodajo. Obravnavani so vplivi na

obstoječe objekte in infrastrukturo, zrak, hrup, kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacijo in turizem,

industrijsko - obrtne potenciale, naravno in kulturno dediščino, krajinske značilnosti, vodo in

živi svet.

Odvodni kanal hidroelektrarne poteka po jugovzhodnem delu Dravskega polja, južno od

starega korita reke Drave. Ima izrazito tehnični trapezni profil, ki se slabo vključuje v

ravninsko krajino Dravskega polja, z naravovarstvenega stališča pa je, neustrezen, izrazito

habitatno reven objekt. Načrtovana je sanacija in preoblikovanje območja, ki vključuje

razširitev struge odvodnega kanala in ureditev leve brežine po načelih sonaravnosti. Zaradi

ugodnejših odtočnih karakteristik in povečanja padca bo mogoče povečanje srednje letne

proizvodnje električne energije. S pridobivanjem gramoza iz kanala HE Zlatoličje ob širitvi, bi

bilo mogoče nadomestiti novo načrtovane gramoznice in tako razbremeniti okolje na mestih

kjer je predvidena širitev obstoječih gramoznic in odpiranje novih.

Pri ovrednotenju sprememb posameznih sestavin okolja kot vplivov na okolje je bila

uporabljena 4-stopenjska lestvica.

Največji vplivi predvidenega posega bodo nastopali v času gradnje. Zaradi prestavitve

kartodroma bo v tem času onemogočena njegova uporaba, vpliv na rekreacijo je zato ocenjen

s stopnjo 2, vpliv je zmeren. Enako je ocenjen vpliv na vode. Obstaja nevarnost onesnaženja

ob havariji, ki je majhna, vendar se je s predvidenimi ukrepi ne da zagotovo izločiti. Vplivi na

infrastrukturo, zrak, hrup, kmetijstvo, naravno in kulturno dediščino, krajinske značilnosti in

živi svet so ocenjeni za čas gradnje s stopnjo 1, vpliv je majhen. Vplivi na gozdarstvo in

industrijsko - obrtne potenciale so ocenjeni s stopnjo 0, vpliva ni.

Po končanju na večino obravnavanih dejavnikov okolja ne bo negativnih vplivov, le hrup (v

času prireditev na kartodromu) in omejeno znižanje gladine podtalnice sta ocenjena s

stopnjo1, vpliv je majhen.

Obravnavani poseg ne bo povzročil razvredntenje okolja ali pomenil trajno nevarnost za

okolje. Znižanje gladine podtalnice bo v mejah sedanjega nihanja in ne bo vplivalo na možnost

koriščenja podtalnice.

Predviden poseg v času gradnje in po njej na noben obravnavan dejavnik okolja ne vpliva z

nedopustnimi vplivi. Predvideni omilitveni ukrepi v največji meri zmanjšujejo negativne vplive.

Predviden poseg je ob upoštevanju omilitvenih posegov v celoti sprejemljiv.

Vplivno območje Krajinske ureditve območja ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in

razširitve kanala

Na osnovi ocenjenih vplivov je ugotovljeno, da vplivno območje Krajinske ureditve območja

ob odvodnem kanalu He Zlatoličja in razširitve kanala sovpada z lokacijo gradbenih parcel po

katerih poteka razširitev kanala in krajinska ureditev njegove okolice.




Izvedeni predvideni omilitveni ukrepi bodo namreč preprečili: zakonsko nedovoljen hrup,

onesnaževanje zraka, onesnaževanje površinskih vod, podtalnice ter tal, negativne vplive na

gozdarstvo, kmetijstvo, turizem in rekreacijo industrijsko obrtni potencial, na živi svet, na

naravno in kulturno dediščino ter krajinske značilnosti.

Katastrske številke parcel vplivnega območja Krajinske ureditve območja ob odvodnem

kanalu He Zlatoličja in razširitve kanala

K.O. SLOVENJA VAS

Parcelne št.: 863, 293, 293/4, 857, 858, 859, 856

K.O. HAJDOŠE

Parcelne št.: 815, 816/1, 817

K.O. SKORBA

Parcelne št.: 487, 488

K.O. KRČEVINA PRI PTUJU

Parcelne št.: 1007, 1006/2

K.O. PTUJ

Parcelne št.: 3957/10 , 957/11.

Vplivno območje je prikazano na grafični prilogi št. 10

Izjava o spremembi vplivov na okolje zaradi predvidenega priključka ceste

Osnovo za izdelavo Poročilo o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev območja ob odvodnem

kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala", študija, št.proj. 2136/98, VGB Maribor d.d.,

izdelanega oktobra 1998, je predstavljal projekta "HE Zlatoličje-rekultivacija degradiranega

območja ob odvodnem energetskem kanalu in razširitev odvodnega kanala", PGD, št.proj.

2122/98, VGB Maribor d.d., september 1998.

Ta projekt je bil kasneje dopolnjen s predlogom o izvedbi cestnega priključka na začetku

(skrajnem gorvodnem delu) obravnavanega odseka.

Kot izdelovalci »Poročila o vplivih na okolje za Krajinsko ureditev območja ob odvodnem

kanalu He Zlatoličja in razširitev kanala« podajamo izjavo, da predlagan priključek ceste na

začetku (skrajnem gorvodnem delu) obravnavanega odseka ne spremeni rezultatov opravljene

presoje vplivov na okolje.

Sestavila:

Stanislav BUKOVNIK

Simona KALIGARIČ

Documents

RAZPISNA DOKUMENTACIJA - dem.sianje ureditve... · izvedbo so vključeni v enotne cene posameznih postavk iz popisa del. 1.2 Zemeljska dela 1.2.1 Splošno 1.2.1.1 Uvod Tehnične zahteve