RAZKU@EVANJE V PRIMERU POJAVA VIRUSA PTI^JE GRIPE … · 2013-07-21 · enote mora voditi delovodnik in spiske sodelujo~ih in skrbeti za arhiviranje vseh pisnih dokumentov. Ob predaji

RAZKU@EVANJE V PRIMERU POJAVAVIRUSA PTI^JE GRIPE

aktualno

izobraèvanjeRE[EVANJE NA LEDU IN POTAPLJANJE POD LEDOM

LETO 11 , ŠTEVILKA 1, MAREC 2006

RAZKU@EVANJE V PRIMERU POJAVAVIRUSA PTI^JE GRIPE

aktualno

izobraèvanjeRE[EVANJE NA LEDU IN POTAPLJANJE POD LEDOM

GASILSKA PRENOSNA RPALKA ROSENBAUER, MODEL FOX IIINOVO NA TR@I[Û

V MARCU PRVE NOVE ELADE ROSENBAUER,MODEL HEROS XTREME V SLOVENIJI

GASILSKI RE[EVALNI PASHABERKORN PO TIPIZACIJIGZS

TLA^NE CEVI OSW, B IN C,DOL@INE 15 IN 20 METROV

PRAV TAKO VAMNUDIMO TUDI

ZA[ÎTNASREDSTVA

PROTI PTI^JIGRIPI

PROIZVAJALCAMSA AUER

kazalo

Ljubljanski Gasilec

Glavni urednik:Jure ôkl

Namestnik gl. urednika:Peter Ro{

Odgovorni urednik:Tone Podobnik

Uredni{ki odbor:Jure DolinarUr{ka OmersMatja` OmahenAle{ Pe~jakAle{ ZalaznikDu{an Bosnar@iga Pav{i~Peter Ro{Stalni sodelavci:Oskar NeuvirtGregor Kri`nikMitja Gregori~Luka PanceCveto [umecTine @enPrimo` Bajec

lektor: @iga Pav{i~oblikovanje: Du{an Bosnartisk: tiskarna Artelj

prelom: Tomyco d.o.o.Naklada: 1500 izvodov

Izdajatelj: [email protected] {tevilka:041/263-774Naslovi e-po{te:[email protected]@[email protected] gasilec je brezpla~en zaPGD iz Gasilske zveze Ljubljana

www.gasilskazveza-lj.si

Zgoraj:Razkuèvanje vprimeru pojava virusapti~je gripe.Foto: Milan Dubravac

Spodaj:Tone Podobnik

MAREC 2006, LJUBLJANSKI GASILEC

Naslovnica:Potapljanje pod ledomFoto: arhiv potaplja{keenote GBL

AKTUALNO

INTERVENCIJE

VAJE

IZOBRA@EVANJE

NA[A OPREMA

NA OGNJENI ^RTI

WWW

slovenski gasilci v Afganistanu 5razkuèvanje v primeru pojava virusa pti~je gripe 6

intervencija v podjetju TUBA 9poàr na kmetiji v Bev~ah 10

poàri na kmetijskih objektih 12re{evanje ljudi, ìvali in predmetov na ledu 14potapljanje pod ledom 16

vaja ob 50 letnici GZ Bled Bohinj 18

Tone Podobnik 20

prenosni center zvez 23novo gasilsko vozilo 24PGD Dobra~eva 24obnovitev vozila GV1 - PGD Preska 26

STROKOVNA LITERATURAvrvna tehnika – re{evanje iz globin in vi{in 27

kako do spletne strani? 28

LIST IZ ZGODOVINEga{enje poàrov med zra~nim napadom na London 30

OGNJENA ZGODOVINAre{evanje na vodi neko~ 33

PROSTOVOLJNE GASILSKE ENOTE

NA[E STRANIob 100 letnici PGD Dravlje 34obisk tovarne Rosenbauer 35

PGD spodnja [i{ka 36PGD Staneì~e – Dvor 37

4



uvodnik

uvodnikToma`Kav~i~

Nismo za parade in ma{karade,ampak za delo in pomo~!

Pred leti smo v Ljubljani niàli kategorije in ustavljali nabave vozil, vse v imenu zakona inpravice, gasilskemu dru{tvu, ki ni bilo sposobno izvajati operativnega dela, tj. re{evanja inga{enja poàrov ter pomo~ v primeru naravnih nesre~ v okviru meril in pogodbe. Tistiposamezniki, ki so takrat s prstom kazali na druge in iskali krivce za tako stanje, danes spetdvigujejo glas. Kaj je è osnovna in temeljna naloga gasilskih organizacij? (Zgas-B U.L.R.S.91/05 2. in 3. ~len)

Imamo vidne predstavnike dru{tev, ki bi raje prirejali veselice in tiskali koledarje kot panudili pomo~ Ljubljan~anom. Nekaterim je nudenje pomo~i pono~i, ko gasilci spijonesprejemljivo, drugim to predstavlja velike stro{ke, saj morajo v domu priìgati lu~i, ogrevatiprostore, imeti vedno pripravljena vozila in opremo, baterije v pozivnikih. Seveda tretjipotrebujejo usposobljeno mo{tvo v zadostnem {tevilu (kaj pa kategorija?). Kdo nam,prostovoljcem, daje mo~, da sodimo kdaj in komu nuditi pomo~? Kdo postavlja mejo medprostovoljnim in poklicnim gasilcem? Kam smo se è ozirali, ko smo zahtevali sodobnavozila in za{~itno opremo? V Evropo?

Integracija gasilske slu`be v mestu se je le premaknila z mrtve to~ke. Gasilci opravljamooperativne postopke in naloge po veljavni gasilski zakonodaji, za kar imamo podpisanopogodbo o opravljanju JGS z MOL. Napredek operativnih enot v GZL in opremljenost le tehse lahko kosa z drugimi ~lanicami in sistemi v EU. Zato ne razumem posameznih gasilskihvodij, ki se trudijo in posku{ajo negirati in ustaviti spremembe ter napredek. Napredek, ki gav resnici ni. Bila je ena sama velika zamuda in napaka, ki se ne sme ve~ ponoviti.

Naj jim bo spodnji navedek iz polpretekle zgodovine v svetel zgled in opomin:“Pazi, ~asi, ko so se snovale gasilske ~ete, da so ~lani s svetlimi ~eladami delali same

parade, prirejali podoknice in izvajali podobne stvari, ter tako izvabljali sod~ke piva oddostojanstvenikov, so minili! Namen gasilstva je visoko vzvi{en nad takimi malenkostmi insme{nostmi. Na mesto parad je stopila narodna zavest in ljubezen do bli`njega, plemenitostsrca in so~ustvo s trpe~im. Kdor danes podcenjuje gasilstvo ali ga motri z zgoraj navedenimstali{~em, podpisuje sam sebi ubo`no spri~evalo. Mi nismo za parade in ma{karade, ampakza delo in pomo~!” Fran Berle, za~etnik slovenskega gasilstva, 1918 (vir: ZGODOVINAGASILSTVA NA SLOVENSKEM I, Boì~, GZS).

5



aktualno

~

Zadnje ~ase se ponovno veliko govorio nemirih v muslimanskem svetu, pri~emer ne moremo mimo Afganistana indejstva, da ima Slovenija tam svoj kon-tingent vojakov, v okviru katerega delu-

slovenskih gasilcev, ki trenutno delujejona kabulskem letali{~u, zamenjave zanjih pa ne bo, ker je slovenska vlada spre-jela sklep, da novih gasilcev ne bo ve~po{iljala v Afganistan.

V okviru svojega delovanja na leta-li{~u smo opravljali razli~ne naloge. Vzadnjih treh mesecih smo imeli pet inter-vencij, pri ~emer je {lo v treh primerihza okvaro enega od motorjev na tran-sportnem letalu Hercules, v enem pri-meru je Antonovu 124 med pristankompo~ila ena od gum, pilotovo hitro za-viranje pa je povzro~ilo pregrete zavore,v zadnjem primeru pa je pri{lo do manj-{ega poàra znotraj baze, kjer se je poàr

slovenski gasilci vAfganistanu

SilvoKuntari~

Foto: Luka Pance

jejo tudi slovenski gasilci. Za varnostslovenskih kot tudi vseh ostalih gasilcev,ki sodelujejo na kabulskem letali{~u vokviru Natove mirovne operacije ISAF,je dobro poskrbljeno in navkljub vsemdemonstracijam se ivljenje znotraj bazeni bistveno spremenilo. Slu`ba, odgo-vorna za varnost znotraj baze,( protec-tion force ISAF ) nas je zaprosila, da bi vprimeru ve~jih demonstracij s pomo~jogasilskega vozila in vodnega topa po-magali razkropiti najbolj vnete demon-strante. Vendar pa na obmo~ju na{egadelovanja ni pri{lo do mnoì~nih demon-stracij, zato na{a pomo~ ni bila potrebna.

Konec meseca februarja 2006 sezaklju~uje {estmese~na misija sedmih

iz zaboja za smeti za~el {iriti na bli`njeostre{je, vendar v nobenem primeru nipri{lo do ve~je {kode.

V ~asu, ki smo ga preìveli v Afgani-stanu, smo imeli tudi zimo, ki pa je bist-veno kraj{a in traja le dober mesec,

vendar so tamkaj{nja temperaturnakolebanja bistveno ve~ja. Letala, ki sovzletavala v jutranjih urah, smo moralipred vzletom po{kropiti z namenskoteko~ino, ki je s povr{in letala pomagalaodstraniti led in s tem prepre~ila spre-membo aerodinamike letala. Poleg ga-silskega dela, smo morali skrbeti tudi zaurejenost vseh letali{kih povr{in, {e po-sebej pa za pristajalno in vzletno stezo.Vreme se je dvakrat tako poslab{alo, daje kar dva dni neprestano sneìlo. Nav-kljub neprestanemu pluènju in ostalemu~i{~enju, pa letali{~a zaradi varnosti nibilo mo`no odpreti, tako da smo biliskoraj en dan »odrezani od sveta«.

Menim, da mi je v dana{njem sestav-ku uspelo narediti kratek prerez doga-janja zadnjih mesecev, v naslednji {tevilkipa bo objavljen ob{irnej{i ~lanek o na-{em delovanju v Afganistanu in tamkaj-{njem ivljenju ter temu, kako ga dojemain vidi nekdo, ki prihaja od drugod.

6



Izbruh ku`ni bolezni se {teje med na-ravne nesre~e, zato se lahko za zatiranjeangaìra enote civilne za{~ite (8. l ZV-PNDN). O aktiviranju enot za razku-èvanje v ob~ini odlo~a poveljnik O[CZ,za aktiviranje izven obmo~ja ob~ine zakaterega so ustanovljene pa pristojniregijski ali dràvni poveljnik CZ (43. ~lZG). Stro{ke interveniranja v mati~niob~ini krije ob~ina, stro{ke enot, ki inter-venirajo izven mati~ne ob~ine pa pro-ra~un Republike Slovenije (43.~l ZG).

1. Na podlagi poziva gasilca s poziv-nikom, s sireno za javno alarmiranje alipisnim pozivom ob~inskega organa alidrugega organa pristojnega za vodenjeZR se gasilec zglasi na zbornem mestu.ê ni dobil pisnega poziva v primerupozivanja s tehni~nimi sredstvi mu gamora pristojen organ v roku 7 (sedem)dni po intervenciji dostaviti na naslov(36.a ~l ZG) s potrdilom o udele`bi.

2. Gasilec mora biti obve{~en kdo gapoziva, kje je zborno mesto in kdo mu jenadrejen. Aktiviranje enot poteka prekoCORS (na~rt AI v RS pogl M).

3. Gasilec se na zbornem mestu pri-merno odpravi v svoji obleki z rezervnimperilom in dodatnimi obla~ili (stro{kovpo{kodb obla~il z razkuìli dràva ne krije- na~rt AI v RS pogl M).

4. Vodja intervencije na sceni kjer sevr{i dekontaminacija je vodja gasilcev, kimora biti ustrezno usposobljen za vode-nje in za interveniranje ob nesre~ah znevarno snovjo. Prav tako se priporo~a,da imajo operativci, ki sodelujejo pri deluv obmo~ju opravljeno specialnost zanevarne snovi. Ukazi in naloge vodje inter-vencije so obvezni za vse gasilce, ki so-delujejo v intervenciji. Posameznik lahkoizvr{itev odkloni le v primeru, ~e mu jenaloèna naloga, za katero ni usposobljenniti opremljen in je zato ogroèno njegovoìvljenje (40 ~l ZG). O vzroku odklonitvemora obvestiti predpostavljenega. Nazbornem mestu se lahko razdeli za{~itnaoprema.

5. Ekipa gre z vozilom ali z ve~ vozilina kraj opravljanja intervencije ob upo-{tevanju pravil varne vo`nje. Uporablja sevozila CZ in PGD, ali druga vozila. Vozilase razen v nujnih primerih ne vozijo vzaprto (za{~iteno) obmo~je. Ravno takose ne vna{a opreme, ki jo ne potrebujeenota za izvajanje nalog. Mo`na je tudiomejitev gibanja.

6. Ob prihodu na kraj dogodka vete-rinar ali pripadnik CZ zadolì gasilce zza{~itno opremo (v kolikor jo niso dobiliè na zbornem mestu). V kolikor prihajajov stik z okuèno perutnino morajo ves~as uporabljati ustrezno kapljevinskoza{~itno obleko, gumijaste rokavice, gu-mijaste {kornje za{~itna o~ala in za{~itnofilter masko (na~rt AI v RS pogl M).

7. Vodja intervencije ali posamezneenote mora voditi delovodnik in spiskesodelujo~ih in skrbeti za arhiviranje vsehpisnih dokumentov. Ob predaji dol`nostipreda dokumente vodji ki ga je zamenjal.Predaja dol`nosti se izvaja postopno. Obpredaji naj stari in novi vodja skupajopravljata delo 30 minut. Vodja moraskrbeti, da se ekipe ne umaknejo doklerne dobijo jasnega ukaza nadrejenega.

8. Izvajanje nalog mora potekati vskladu z navodili {taba CZ, poveljnikaPGD ali veterinarja. Enota mora vedetikdo ji je nadrejen na terenu. Skrbeti jepotrebno, da se ne kontaminira vozil inopreme brez potrebe. Policija, vojska incivilna za{~ita so tudi odgovorne zapomo~ pri varovanju okuènega gospo-darstva in omejitev gibanja (na~rt AI vRS str 40). Gasilci ne izvajajo usmrtitevìvali (na~rt AI v RS str 78).

9. e traja opravljanje nalog ve~ kot 4({tiri) ure ima gasilec pravico do brez-pla~ne prehrane v breme tistega, ki gaje vpoklical (27. l ZVPNDN, 25. l ZG).

10. Po kon~anem delu gasilci kombi-nezone in ostalo opremo ki so jo prejeliin poskrbijo za umivanje in razkuèvanjerok in razkuèvanje obutve (na~rt AI vRS pogl M) .

11. Pred odhodom v bazo gasilci po-skrbijo za totalno dekontaminacijo. Kon-taminirane opreme ne vna{ajo v gasilskeobjekte. Po potrebi se oprema lahko za-~asno skladi{~i (za ~as preìvetja virusa)na dolo~eni lokaciji.

Postopki, organizacija, delovna povr-{ina in oprema za razkuèvanje so pri-kazani v nadaljevanju.

razkuèvanje vozil inopreme

Na izhodu iz obmo~ja, kjer se pojavivirus pti~je gripe je potrebno vzpostavitirazkuèvalni koridor, ki sluì za dekon-taminacijo potencialno okuènih delov

vozil in opreme. Razkuì se vse dele, kiso bili lahko izpostavljeni kontaktu zokuènimi ivalmi. Osnovni deli vozil, kijih je treba razkuìti so kolesa in strehavozila. Pri opremi in ljudeh se razku-èvanje izvaja po dogovoru in navodilihodgovornih na sceni.

Delovni Prostor za razkuèvanje seorganizira na trdni asfaltni podlagi. Predpostavitvijo razkuèvalnega obmo~ja jetreba preveriti {e, ~e je teren raven incelotno povr{ino o~istiti.

Celotna povr{ina naj bo urejena vdveh delih. Prvi del je fizi~no razkuè-vanje, drugi del pa je pripravljen kot na-voz-vo`nja ali hoja po razkuìlu. S temdoseèmo kvalitetno razkuèvanje naj-pomembnej{ih in najbolj izpostavljenihdelov vozil.

delovni prostor zarazkuèvanje

Celotna povr{ina za razkuèvanje najbo dolga 15-20 metrov in {iroka 3 metre.Najprej naj se postavi del za navoz po

delo na intervenciji –razkuèvanje v primeru pojavavirusa pti~je gripe Milan Dubravac

Foto: Milan Dubravac

aktualno

razkuìlu. Prostor naj bo {irok 3 in dolg 5metrov. Najprej postavimo po robu tegaobmo~ja B cevi kot je prikazano na slikah1,2 in 3. Napolnimo jih z vodo. Na vstopuin izstopu postavimo cevne mosti~ke zanavoz vozil. Te cevi nam bodo sluìle kotrob improviziranega bazena.

Cevi naj se napolnijo z vodo tako, dadobimo okoli 7 centimetrski rob okoli

7



bazena. Na tako pripravljeno povr{ino sepoloì plasti~na folija. Folija mora segatina vse strani ~ez rob vsaj 30 centimetrov.Rob naredimo tako, da folijo spodvijemo

... in za za{~ito!

Sanolabor, d. d.,Lesko{kova 41000 Ljubljana,

Informacije:www.sanolabor.si,tel. 01/585-42-11

pod cev z notranje strani in tako nastaneplitvi bazen. Tako pripravljeno obmo~jese ustrezno ozna~i. Uporabijo se trakoviin sto`ci, lahko pa tudi druga priro~nasredstva. Prav tako z lepilnim trakompreko folije ozna~imo cevne mosti~ke.

aktualno

S trakovi ozna~imo tudi obmo~je zafizi~no razkuèvaje. Obmo~je naj bo{iroko okoli 4-5 metrov in dolgo 10-15metrov.

osebna za{~itna opremaZa delo v obmo~ju morajo biti opera-

tivci opremljeni z:

• Kapljevinsko za{~itno obleko• Gumijastimi {kornji• Gumijastimi rokavicami• Za{~itnimi o~ali• Za{~itno maskoZ na{tetimi ustreznimi za{~itnimi

sredstvi bodo operativci preskrbljeni predpri~etkom del. Pod obleko se lahko nosi

gasilska delovna uniforma.Postopno opremljanje z osebno

za{~itno opremo.

na~ini razkuèvanjaZa razkuèvanje se uporablja razto-

pina razkuìla VIRKON S. Virkon S jerazkuìlo za varno in u~inkovito za{~itopred vsemi znanimi virusi, bakterijami inglivicami. V neodvisnih testiranjih do-kazano u~inkovit proti vsem 18 druìnamvirusov, ki ogroàjo ~loveka in ivali. Jevaren, ne draì, ni koroziven in ne pu{~amadeèv, ~e ga uporabljamo, kot je

8



aktualno

predpisano. Virkon S hkrati ~isti in raz-kuùje ter obenem zmanj{uje nevarnost{irjenja infekcije. Za splo{no ~i{~enje inrazkuèvanje povr{in in opreme uporab-ljamo 1-odstotno raztopino Virkona-S.Prakti~no to pomeni, da se vsebina 1kilograma razkuìla v prahu raztopi v 100litrih vode. Taka raztopina se pripravi vcisterni in se uporablja lahko na ve~ na-~inov. Operativci na terenu raztopino na-na{ajo na povr{ine razpr{eno s pomo~jorazli~nih gasilskih armatur.

povr{ine. Najbolje je uporabiti na koncu“D’’ ro~nik z mo`nostjo nastavitve razpr-{enega curka. Pri nekaterih vedrovkahni mo`no uporabiti “D’’ ro~nika zato v tehprimerih odsvetujemo uporabo vedrovkza ta dela.

Uporaba klasi~nega cevovoda innormalnega tlaka. Tlak naj bo med 4 in 5bari. Uporabljajo naj se ”D’’ cevi in ro~niki.

Razkuèvanje z napadalno cevjo invisokim tlakom. Razpr{enost raztopine

je pri tem na~inu najbolj{a. Prav tako paje sama poraba teko~ine zaradi visokega

Pripravljen prostor za izhod opera-tivcev. Prvi del je del za dokon~no spi-ranje, drugi del je del za sla~enje in odla-ganje opreme, tretji del pa je suhi delkamor operativec izstopi brez za{~itnihsredstev. Prihod operativcev skozi drugidel na izstopno dekontaminacijsko to~ko.

Razkuèvanje s pomo~jo brenta~e.Pri tovrstnem razkuèvanju je treba upo-rabljati ro~nike, ki imajo mo`nost raz-pr{enega curka. V nasprotnem primerurazkuèvanje ni u~inkovito in je porabaraztopine prevelika. Razkuèvanje spomo~jo vedrovke. Tudi pri tem na~inunaj se zagotovi ustrezna razpr{itev na

tlaka najmanj{a. Priprava drugega delaz razkuìlom za navoz – prehod vozil doizstopa. Na tem drugem delu sepriporo~a tudi namestitev namo~enegobe. Tak na~in je {e bolj temeljito zadnjerazkuèvanje.

Vo`nja vozila skozi drugi del z razku-ìlom. Na samem vhodu v celoten koridornaj se vozniku da tudi navodila o previdnivo`nji skozi oba dela razkuèvanja.

izstop in razkuèvanjeoperativcev

Po kon~anem delu morajo skozi iz-stop, razkuèvanje in sla~enje {e opera-tivci, ki so delali v obmo~ju. Pripravimo

razkuèvanje in odloì{~e za za{~itnoopremo. Postopno razkuìmo vsakegaoperativca in mu damo navodila kako najpravilno sname in odloì vsa za{~itnasredstva.

Razkuèvanje najprej spodnjega delaod kolen navzdol.

Temeljito spiranje {kornjev.Spiranje podplatov.

Spiranje rok.Snemanje o~al. Za odloì{~a opreme

so najbolj primerne plasti~ne vre~e. Tese na koncu lahko zapre in se opremaprenese na dokon~no razkuèvanje alisu{enje.

Snemanje in odlaganje maske.Snemanje obleke in izstop v suhi ~isti

del. S tem je delo razkuèvanja in sla-~enje zaklju~eno.

9



intervencije

zapisnik analizeAnaliza je bila izvedena v prostorih

GBL, Vojkova 19, Ljubljana, v petek, 23.decembra 2005 ob 17. uri!

Prisotni: Alojz Levi~nik in Bo{tjan@agar - 4. izmena GBl, Andrej Strah -PGD Stoìce, Anton Luzar - PGDZgornja [i{ka, Bla` Bertoncelj - PGDJeìca, Iztok Zajc - PGD Dravlje in GZL,Marko Gruji~i~ - PGD Spodnja [i{ka,Bo{tjan Drolc - PGD Vi`marje-Brod,Cveto [umec - GZL Vodja 4. izmene GBL(v nadaljevanju: vodja intervencije) jeprisotne najprej seznanil s prijavo inprvim izvozom iz gara` GBL.

Po prijavi dogodka v centralo GBL,dne 20.12.2005 ob 19:40, ki ni vsebovalanatan~ne lokacije poàra, so izvozilavozila {t. 2, 3 in 4. Med vo`njo proti Verov-{kovi ulici je bilo mogo~e videti plamenenekaj metrov nad nivojem strehe objektatovarne Tuba. V tem ~asu je bila danazahteva za izvoz vozila 5. Ob prihoduprve enote GBL so nekateri zaposleni vobjektu {e delali.

Po veljavnem sistemu aktiviranja zapoàrne intervencije je bila ob 19:42aktivirana OE PGD Stoìce, ki se jeodzvalo z GVC 24/50, GV-V1 in 8 gasilci.Pri tej enoti je vodja intervencije opozoril,da je bilo v enoti kar 6 gasilcev starej{ihin zato neprimernih za delo z IDA navi{ini (spolzka streha), poleg tega pa stadva kazala znake alkoholiziranosti.

Prva omejitev poàra je bila doseènana eni strani z napadalno skupino nastrehi objekta, na drugi strani pa z napa-dalno skupino iz ko{are dvi`ne plo{~adiBronto. Ko so pri~eli z odpiranjem strehe,so ugotovili, da gre za t.i. dvojno kritinooz. »sendvi~« izolacijo. [ele tretje odpi-ranje cca. 15 m od mesta, kjer se je iz-vajalo prvotno ga{enje, je pomenilo po-seg v nedotaknjeno kritino. Na omenjenirazdalji je bilo potrebno razkriti streho,da bi se omogo~ilo dostop do posamez-nih ari{~ in prepre~ilo {iritev poàra.

Iz GBL je bila naknadno pripeljanaprikolica z elektroagregatom in svetlob-nim jamborom, ponjave za morebitnopokrivanje strehe, PGD Stoìce pa je izGBL dostavilo {e rezervno koli~ino IDA.

Ob 20:12 je bila izdana zahteva poaktiviranju dodatnih sil za delo na strehi(ob uporabi IDA) in oskrbo z vodo za ga-{enje. Aktivirane so bila OE PGD Jeìca,Dravlje in Zgornja [i{ka. Ob istem ~asuje na kraj dogodka prispel tudi poveljnikGZL Zajc, ki je koordiniral delo enot nastrehi, okoli 22h pa {e podpoveljnik GZL[umec, ki je koordiniral formiranje inpripravo enot za zamenjavo in podporo.Okoli 22:45 smo aktivirali {e OE PGDSpodnja [i{ka in Vi`marje-Brod (ki je bilosamoiniciativno v pripravljenosti v gasil-skem domu), predvsem zaradi zamenja-ve mo{tva na strehi.

Dne 21.12.2005 ob 01:15 je bila akcijana poàri{~u zaklju~ena, vse sodelujo~eenote so bile odpoklicane.

Ves ~as dogajanja na Verov{kovi, je bilav prostorih GBL tudi OE PGD rnu~e.

ugotovitve:• Kljub nekaterim komentarjem o {te-

vil~nosti mo{tva in tehnike je prevladalomnenje, da je bilo v vsakem trenutku napoàri{~u dovolj gasilcev in sredstev

• Zahteva po dodatnih silah je bila, gledena situacijo, vedno izdana pravo~asno.

• Z ve~anjem {tevila udeleèncev vakciji je bila izdana zahteva po prisotnostire{evalnega vozila z ekipo NMP RP KCLjubljana

• Odziv OE PGD je bil ustrezen, nisopa vse OE PGD opravila vseh potrebnihjavljanj, zato je evidenca ~asov pomanj-kljiva! Opozorjeno je bilo, da se v centraliGBL beleì 7 (sedem) ~asov za vsakosodelujo~o enoto, od tega mora enotaopraviti 5 (javljanj) centrali:

1. ~as zahteve aktiviranja OE PGD –beleì centrala

2. ~as izvedbe aktiviranja OE PGD –beleì centrala

3. ~as, ko OE PGD javi, da je prejelapoziv – javiti centrali GBL in ReCO Lj

4. ~as, ko OE PGD izvozi iz svojihgara` – javiti centrali GBL

5. ~as, ko OE PGD prispe na mestodogodka – javiti centrali GBL

6. ~as, ko OE PGD zapusti mestodogodka po intervenciji – javiti centrali GBL

7. ~as, ko OE PGD vzpostavi stanjevozil in opreme za novo intervencijo –javiti centrali GBL

• Zaradi napa~nih podatkov v ra~unal-ni{kem programu GIS v centrali GBL, jebila prva aktivirana OE OGD Sto ice, samatovarna Tuba pa leì v poàrnem okoli{uPGD Spodnja [i{ka. Omenjeni primer niedini, zato bomo zaprosili odgovorneslu`be na MOL, da podatke aùrirajo.

• Vodja intervencije je pohvalil uporaboosebne za{~itne opreme in zglednosodelovanje med gasilci iz vseh enot.

• Po hitrem pregledu in odpiranju stre{-ne izolacije je bilo ugotovljeno, da je podizolacijo vgrajena betonska plo{~a,debeline cca 5cm. Med delom na strehi paje pri{lo dvakrat do vdora stre{ne kritinepod teò gasilca. Po ponovnem pregledustrehe smo ugotovili, da na dolo~enihmestih NI betonskih plo{~ (pri prej{ni kritiniso bile odprtine pokrite s prozornimi valovitplo{~ami, ob prenovi pa so na odprtineoziroma preko celotne strehe namestilive~plastne sendvi~ plo{~e). V obehprimerih sta se gasilca ujela zakonstrukcijo, tako da do padca ni pri{lo.Po{kodb pri gasilcih ni bilo. Enemu gasilcuje med delom priletel v oko tujek, poizpiranju je bil tujek odstranjen, posledic ni.

• Zahvala gre tudi ~lanicam PGDDravlje, ki so vse sodelujo~e oskrbovales toplimi napitki.

• Iztok Zajc je opozoril poveljnike PGD,naj seznanijo vse podrejene z dejstvom,da nima pooblastil za komuniciranje zjavnostjo nih~e drug razen vodje inter-vencije ali njegov poobla{~enec.

intervencija v podjetju TUBALojze Levi~nik, Cveto [umecFoto: arhiv GBL

Preglednica sodelujo~ih enot:enota gasilci vozilaGB Ljubljana 18 GVC 16/25, GVC 24/50, TZD Bronto 27, AC 70/140,PGD Stoìce 8 GVC 24/50, GV-V1PGD Jeìca 12 GVC 16/25, AC 16/50, GVM-1PGD Dravlje 18 GVC 16/25, GVC 24/50, GVM-1PGD Zgornja [i{ka 8 GVC 24/50, GV-1PGD Spodnja [i{ka 9 GV-1PGD Vi`marje – Brod 7 GVC 16/25skupaj 80 4 x GVC 16/25; 4 x GVC 24/50; 2 x AC (70/140; 16/50)

1 x TZD; 1 x GV-V1; 2 x GV-1; 2 x GVM-1V GBL OGE PGD ^rnu~e 5 GVC 16/25 (OGE-operativna gasilska enota)

10



intervencije

osnovni podatki:Vas Bev~e leì ob glavni cesti Velenje-

Arja vas, pribli`no 3 kilometre zunaj Ve-lenja. Sredi{~e vasi predstavlja gasilskidom, nekaj gospodarskih poslopij,stanovanjskih hi{ ter gostinski lokal. Go-spodarski objekt Bev~e 19 (lastnik Koren)stoji neposredno ob lokalni cesti Bev~e-Velenje. Od gasilskega doma je oddaljencca 100 metrov. Objekt ima dimenzije28×22 metrov in je zgrajen v treh etaàh.Objekt je bil ve~krat dograjen, danes pa

ima skupno streho. V spodnji etaì soprostori hlevov in zbiralnice mleka, zgorajpa so shrambe sena, orodja, opreme,strojev in krme. Objekta se drìjo trijesilosi in nekaj drugih prostorov. Pokrit jes salonitki podobno mehko kritino. Spod-nji del je zidan, zgornji pa je, razen stran-skih zidov, lesen. V objektu je voda terelektri~na napeljava. Priklju~eni so strojikot so puhalnik, su{ilna naprava in teko~itrak za odstranjevanje hlevskega gnoja.V hlevu je bilo v ~asu poàra okrog 30glav ìvine in nekaj kmetijske mehani-zacije. Bli`nja stanovanjska hi{a jeoddaljena 8 metrov.

Lokalno pristojno gasilsko dru{tvo jePGD Bev~e, ki je dru{tvo I. kategorije.Opremljeni so z GVV1 MB Sprinter terGVM. Kraj je na pol poti med Vinsko Goroin Velenjem. V Vinski Gori je organiziranoPGD II. kategorije z GVC 24/50 MAN310, GVM in PV1,v Velenju pa je osrednjaob~inska enota V. kategorije s poklicnimjedrom in ustrezno opremo. Obe enoti sta

pribli`no enako oddaljeni, to je pribli`no3 kilometre. Blizu je tudi PGD [alek (II.kategorije GVC 16/25, GVM, GV1), ki jeoddaljen 3 kilometre od lokacije.

potek intervencijePo prejetem klicu preko 112 (6:28) je

deùrni gasilec najprej proìl pozivnikeza PGD Velenje, [alek ter Bev~e, tre-nutek kasneje (6:30) pa {e sirene za Bev-~e, [alek in Vinsko Goro. Najprej so bilina objektu gasilci Bev~. Nekaj jih splohni od{lo v orodi{~e, ampak so takoj za~elire{evati ìvino iz hleva. @e med vo`njo

poàr na kmetiji v Bev~ah AndrejRuprehtFoto: arhiv PGD Velenje

je vodja enote iz Velenja zahteval dodatnoaktiviranje sil, tako da so bila aktivirana{e dru{tva v Pesju in prostovoljci Premo-govnika Velenje. Tako je bila zagotovljenazadostna koli~ina poàrne vode za prvinastop enot. Enote so prispele s {estimiGVC (skupaj 23000 vode), enim GVV1ter petimi ostalimi vozili. Dostop doobjekta je moèn iz dveh smeri nepo-sredno do objekta. Z dràvne ceste Arjavas-Velenje ter po lokalni cesti Bev~e-

Sodelujo~e enoteOperativna enota Vozila [tevilo gasilcev

1 VELENJE GVC 16/25, GVC 24/50, GV2 172 BEV~E GVV1, GVM 233 VINSKA GORA GVC 24/59, GVM, PV1 154 [ALEK GVC 16/25, GV1 95 PESJE GVC 16/25 36 PREMOGOVNIK GVC 24/50 6

SKUPAJ 12 vozil 73gasiecevOstale slu`be: oddelek ZiR MO Velenje: 1 vozilo, 2 ~lanaPolicija: 3 vozila, 5 ~lanov (PP Velenje, PU Celje)

11



gasilci.org

HazMat training programUsposabljanje ob nesre~ah z nevarno snovjo v slovenskem jeziku.Ra~unalni{ki program na CD romu bo na voljo novembra.Informacije na Gasilski zvezi Slovenije in na www.gasilci.org

intervencije

jht

Velenje. Po prvi so prispele enote Bev~,Velenja, Vinska Gore, Pesja ter Premo-govnika, [alek pa po drugi. 30 metrovod objekta je tudi hidrant preko kateregase je izvedel en napad ter napajanje vozilna lokaciji. Vodenje intervencije je prevzelpoveljnik ob~inskega poveljstva MOVelenje.

Po prihodu na mesto poàra so za~eleenote re{evati ivino, del pa jih je pri~eloz ga{enjem. Prva vozila so bila postav-ljena v bliìni stanovanjske hi{e (GVV1in GVC 24/50) z namenom prepre~itve{irjenja ognja na njo. Naslednje vozilo seje ustavilo na vhodnem delu objekta, v

Uporabil se je tudi ventilator z vzhodnestrani, ki je razdimil ta del objekta. Nastreho se je napredovalo preko trehlestev. Ve~jih teàv gasilske enote nisoimele, prej nasprotno. Na voljo je bilodovolj enot, gasilcev in ustrezne opreme.Glavno ga{enje je bilo kon~ano ob 8:00.

sklepne ugotovitveDobava vode je bila zadovoljiva (hid-

rant v bliìni), prav tako postavitvenepovr{ine (asfaltna cesta). Vreme ni imelovpliva na potek intervencije (brez vetrain nizkih temperatur). Vodja intervencijein vodje enot so bili ustrezno ozna~eni(rumen in oran`ni brezrokavniki-slika vo-denje intervencije), kar je olaj{alo delovodji. Kmalu so bili na lokaciji tudi doma-~ini in gradbena mehanizacija lokalnegapodjetnika. Poàri{~e so si ogledali pred-stavniki Mestne ob~ine Velenje, oddelekza za{~ito in re{evanje, ki se redno ob-ve{~a o vseh intervencijah v ob~ini. Po-poldne si je objekt ogledal tudi ùpanMestne ob~ine Velenje, ki je obljubilpomo~ ob~ine pri sanaciji objekta. Lo-kacijo so pregledali tudi policisti PPVelenje ter kriminalisti PU Celje.

[koda je velika. Uni~eno je ostre{je,del, ki pokriva silose pa smo re{ili. Uni~enje tudi precej{en del krme in nekaj strojev.Ker je objekt delno zidan, so ìvino {eisti dan vrnili v objekt in prepre~ili njenepo{kodbe. @ivina je nekje dve uri pre-ìvela na prostem in pod bli`njim kozol-cem, kamor so jo privezali doma~ini.

Usposobili so tudi elektri~no napeljavoza hlev in zbiralnico mleka, ter prepre~iliuni~enje dnevnega nabiranja mleka.

Sanacija bo potekala {e nekaj dni.Potrebno je najti lokacijo za uni~en ma-terial: 100 kubi~nih metrov krme, ter 100kubi~nih metrov ostre{ja in gradbenegamateriala. Problem re{ujejo ob~inskeslu`be skupaj z lastnikom.

Intervencija je potekala hitro, u~inko-vito in brez nepotrebnega razburjanja.Uporaba razpolo`ljivih sil in opreme je bilamaksimalna in je dosegla vse trenutnecilje in tudi skupni cilj - pogasitev ognja.

bliìni hidranta. Iz tega vozila so se izvedlinapadi za prepre~itev {irjenja na delobjekta s silosi. Ker je bilo e v za~etkuna voljo dovolj napadov, se je vodjaodlo~il za takoj{en napad na objekt izvseh smeri. Na voljo je bilo dovolj sil insredstev. Gasilci so bili ustrezno oprem-ljeni (slika: pogled z vhoda). Odredil jetudi uporabo IDA za vse gasilce, ki soposredovali na zgornji etaì (trije napadi).

12



Gasilci dnevno posredujemo v razli~-nih intervencijah kot so poàri, tehni~nare{evanja, pomo~ ob~anom in ostalo.Seveda predstavljajo posredovanja obpoàrih za ve~ino na{ih operativnih enotglavno opravilo, predvsem posredovanjeob poàrih na kmetijskih objektih. V letu2004 je GZS pripravila posvet na temopoàrne varnosti na kmetijah, kjer smose seznanili z dolo~enimi vidiki tega pod-ro~ja. Ker poàrna varnost na kmetijahpokriva tudi podro~je poàrov v naravi, sebom omejil samo na poàre na objektih.

splo{noPoàri na objektih namenjenih kmetij-

stvu (hlevi, kozolci, pomo`ni objekti) soprecej pogosti. V letu 2004 beleìmo 159poàrov na kmetijskih objektih, ki so pov-zro~ili za 591 milijonov {kode (Letni bilten2004 URSZR). Veliko je razlogov, zakajmoramo poàrno varnost na teh objektihjemati resno. Predvsem je v teh objektihveliko lahko gorljivih snovi (les, slama,seno,...), prisotnost vnetljivih snovi (po-gonska goriva, maziva, druga goriva,…),

prisotnost nevarnih snovi ({kropiva, stru-pi, plini, ki nastajajo pri razkrajevanjuiztrebkov…) in prisotnost ivali. Ponavadiso objekti zaradi la`jega dostopa grajenidrug blizu drugega, najve~krat tudi blizuhi{. Postavitvene povr{ine okrog objektovso neutrjene, pozimi celo nespluène, karoteùje dostop gasilskih vozil. Gradnjaje ponavadi slabo izvedena, predvsemizvedba elektro in{talacij in in{talacijdimnovodnih naprav. Uporabljajo se ne-ustrezni gradbeni in izolacijski materiali.Sami objekti imajo velike odprtine, karomogo~a hitrej{e gorenje in {irjenje po-àra. Bliìna ve~jih dreves pove~ujekoli~ino gorljive snovi na enem mestu,prav tako pa pove~uje mo`nost udarastrele. Nenazadnje pa je ponavadi okrog

- neredno praznjenje oz. pospravljanjeprostorov in odstranjevanje nepotrebnihin neuporabnih predmetov, embala`, itn.

- skladi{~enje vnetljivih snovi polegdrugih snovi, posebno lahko vnetljivih ingorljivih materialov, potencialnih izvorovognja, isker ali toplote

- skladi{~enje gnojil, krme in drugihgorljivih ali nevarnih snovi v istih prosto-rih ali celo neposredno skupaj (posvetGZS, Dolen{ek)

Vse na{teto daje gasilcem na voljomalo ~asa za uspe{no ga{enje, saj ogenjnaglo raste in se hitro {iri, med samo in-tervencijo pa na gasilce preì ogromnonevarnosti. Po prejetem klicu in po priho-du na mesto intervencije, se mora vodjahitro odlo~iti za pristop k re{evanju aliga{enju. Glede na vse zbrane podatkeob prihodu, mora vodja razporediti raz-polo`ljive sile tako, da izvajajo kvalitetnore{evanje in ga{enje. Pomemben jetakoj{en stik z lastnikom, ki bo podal naj-bolj natan~ne podatke o objektu. Sploh,~e vemo, da najdemo na kmetijah raz-li~ne tipe objektov, na~ine gradnje, objek-te razli~nih starosti, razli~no uporabljenemateriale in podobno.

Ko govorimo o kmetijskih objektih,govorimo o stanovanjskih objektih, hle-vih, skednjih, kozolcih, silosih, delavni-cah, zbiralnicah mleka, su{ilnicah krmeali lesa, prekajevalnice mesa, ka{~ah,strojnih lopah, garaàh, skladi{~ih krme,opreme in goriv/maziv, kleteh, drvarni-cah, ganjekuhah, itd… Raznolik spekterobjektov, ki pa jih lahko vse hkrati naj-demo na eni kmetiji.

posebnosti tak{nihintervencij

ê so v objektih {e ljudje, se jih za~nere{evati, ~e ne, se za~ne z re{evanjemìvine. Kot sem è omenil, je ogenj po-navadi ob prihodu gasilskih enot zelo

poàri na kmetijskihobjektih

AndrejRupreht

Foto: arhiv PGD Velenje

izobraèvanje

teh objektov velik nered. Nered pove~anevarnost za poàr. Poleg splo{nega ne-reda, ko v~asih stvari leìjo druga prekodruge, kar pogosto povzro~a tudi jezouporabnika, izgubo ~asa in pove~uje ne-varnost za po{kodbe, lahko z vidika ne-varnosti za povzro~itev poàra med ne-red med drugim {tejemo:

13



Re{eno ivino je potrebno odstranitiiz objekta ~im hitreje in nadaljevati zga{enjem. U~inkovita evakuacija ivineje mo`na le s pomo~jo doma~ih in so-sedov, predvsem zaradi tega, ker bodoìvali odvedli na primeren prostor. Naj-bolje, ~e gre za sosedov hlev ali podobno.@ivali je potrebno osu{iti in umiriti, sajlahko hitro pride do poslab{anja njiho-vega zdravstvena stanja, kar pa pred-stavlja dolo~en stro{ek za lastnika. @ivinase ne sme prosto gibati v okolici gore-~ega objekta ali v bliìni gasilskih vozil,saj lahko pride do po{kodb gasilcev aliìvali. ê se ne najde ustrezen prostortakoj, se mora ìvali vsaj privezati. êtraja ga{enje dlje ~asa, je potrebno po-skrbeti tudi za vodo in krmo.

Ker je v takih objektih shranjeno velikokrme in sena, predstavlja ga{enje takihobjektov predvsem trdo delo. Ko se po-gasijo glavna àri{~a, je treba pri~eti zodstranjevanjem uni~enega sena. Dobroje, ~e so na voljo kak{ni gradbeni strojiin traktorji ter prikolice, in seveda dovoljljudi. V takih primerih se je do sedaj ved-no pokazala pregovorna slovenskasolidarnost, saj ponavadi »cela vas«pomaga pogorelcem.

zaklju~ekVeliko {tevilo poàrov na kmetijah

nam kaè na malomarnost, nepou-~enost, neprevidnost pri opravljanjukme~kih in drugih pomembnih opravil na

razvit. Najve~jo pozornost zato posve-timo hitremu re{evanju ivali in premi~-nega premoènja.

Teàve pri re{evanju ivine nasta-jajo zaradi:

- neustreznih privezov ivali, ki se nemorejo sprostiti pod pritiskom (ponavadiso privezi izvedeni z verigami ali vrvmi)

- neustreznih smeri odpiranja vrat- nereda in navlake v prostorih- razdraènih in nevarnih ivaliTeàve pri izvleki strojev in naprav:- velika teà in ve~je dimenzije strojev

in naprav- slabo vzdrèvanje strojev in naprav

(pokvarjeni traktorji, zamrznjena nafta,prazen rezervoar traktorja, prazne pnev-matike…)

- improvizacija ob name{~anju napravv objekte (hitro grajeni pomo`ni objektiin instalacije)

- nered in navlaka okrog strojev

izobraèvanje

- pravilno skladi{~enje in uporaba po-gonskih goriv in maziv ter kuriva v skladus predpisi za skladi{~enje in rokovanje zvnetljivimi snovmi

- namestitev gasilnikov, izgradnjahidrantnega omre`ja ali drugih vodnihvirov za odvzem poàrne vode

- montaà naprav za odkrivanje injavljanje poàra

- pravilno skladi{~enje samovnetljivihsnovi in kontrola temperature skladi{~e-nih snovi

- redno servisiranje in vzdrèvanjekmetijskih strojev s strani usposobljenihoseb

- prepovedana uporaba odprtegaognja v bliìni lahko vnetljivih in eksplo-zivnih snovi

-usposabljanje lastnikov kmetijskihobjektov s podro~ja poàrne varnosti indruge zakonodaje, ki ureja vsa podro~javarnega dela na kmetijah

-sodelovanje z okoli{kimi prostovolj-nimi gasilskimi dru{tvi, predvsem napodro~ju preventivne dejavnosti (zloèn-ka GZS, Oktober 2004)

Pozornost moramo obrniti tudi k otro{-ki igri in prepre~iti igranje otrok z ognjem.

Le s skupnimi mo~mi gasilci ne bomole nemi opazovalci ve~jih poàrov nakmetijskih objektih, ki vsako leto odne-sejo veliko premoènja in zdravja na{ihob~anov.

Splo{ne nevarnosti in teàve:- nepoznavanja prostorov- dim in vro~ina- mo`nost spro{~anja nevarnih snovi-

plinov in ostalih nevarnih snovi, ki bi lahkoreagirale v stiku z gasilnim sredstvom(umetna gnojila...)

- mo`nosti ru{enja in udrtja- v~asih tudi raztreseni doma~iniIn seveda vse ostale nevarnosti, ki

preìjo na gasilce ob intervencijah.V teh primerih mora vodja usmeriti

pozornost na varnost svojih gasilcev indoma~ih. Ustrezna uporaba osebne inskupne za{~itne opreme: pravilnoopremljanje nosilcev IDA, primernovarovanje gasilcev za delo na vi{ini (os-tre{ja, lestve,..) ter odstranitev nepo-klicanih iz nevarnega obmo~ja,predvsem notranjosti objekta.

gospodarskih poslopjih, zato se je trebatudi v bodo~e zavzemati za zmanj{anje{tevila poàrov v sodelovanju s kmetij-sko-gozdarskimi slu`bami, in{pekcijamiter GZS. Poudarek posvetiti preventivi,ki se kaè kot:

- poàrno varna gradnja gospodarskihobjektov

- ustrezni odmiki objektov glede na vr-sto objekta, poàrno ogroènost in drugezna~ilnosti

- vgradnja in montaà elektri~nih indrugih naprav ter in{talacij

- vgradnja in montaà dimovodnih inkurilnih naprav

- za{~ita objektov s strelovodniminapravami

14



mo`na sredstva zare{evanje

Re{evalne vrviRe{evalni obro~DeskaLestveRe{evalni ~olnSpecialna re{evalna deska

Ostali so na bregu in spremljajo delore{evalcev, ter pridrùjejo naveze re{e-valcev.

Gasilci re{ujemo iz vode na ledu, ~enimamo ~olna:

ê je ponesre~enec v potoku, o`jireki, ribniku ali mlaki si najpogosteje po-magamo z vrvmi in re{evalnim obro~em,~e je ponesre~enec pri mo~eh; ~e je po-trebno priti do ponesre~enega pa z des-kami ali gasilskimi lestvami.

ê je lestev dovolj, naredimo iz njihmost. Lestve na sti~i{~u obvezno za-varujemo z vozlom tako, da poveèmovsaj {tiri kline (na vsak stik po dva),zavarujemo, da se lestev ne razleze, kojo vle~emo nazaj.

1.RE[EVANJE IZ VODE NA TAN-KEM LEDU

Re{ujemo kot iz vode, le da re{evalecv kljunu ~olna razbija led, ostala dva zvesli ali kavlji potiskata ~oln do pone-sre~enca.

ê so mo`nosti, lahko ~oln potiskamotor z zmerno hitrostjo.

Re{evalci morajo biti opremljeni z lah-ko obleko - najbolje neoprenska, re{ilnimijopi~i. Glede opreme je predvsem trebapresoditi v kak{nem stanju je pone-sre~enec. Ali se bo lahko sam oprijel alimu moramo pomagati. V ~olnu naj bosamo oprema, primerna okoli{~inam, kijo predvidevamo uporabiti in sicer : kavelj,re{evalni obro~, sekirico, vrvi, nosila.

Zaradi nepredvidljivih situacij, ki lahkonastanejo, naj bo ~oln navezan.

Navezo ~olna izvr{imo na krmo, ki jenajmo~nej{i del ~olna. Vrv oziroma na-veza naj ne bosta brez nadzora!

Razpolo`ljivi re{evalci na bregu pri-drùjejo vrv. Prvi na vrvi pazi, da se vrvne zapleta in poveljuje, ko je potrebnopotegniti.

re{evanje ljudi, ìvaliin predmetov na ledu

Janko Drozg

Foto: Janko Drozg

izobraèvanje

Poveljuje samo eden, potrebno ga jedosledno poslu{ati!!

Strojniki zagotovijo razsvetljavo, ~e jepotreba in e v garaì vklopijo gretje vozilna maksimalno.

Topla rezervna obla~ila za re{evalcein koce, ter odeje za ponesre~ene najbodo v ogretih vozilih.

Poskusite vle~i vrv v vrsti, da je vrvvedno napeta in vsak vle~e: s podaja-njem rok ali s hojo nazaj.

2.RE[EVANJE NA DEBELEM LEDUê je na ledu, ki je dovolj trden in ima

nosilnost ostal ponesre~en ~lovek, ival alipredmet posku{amo do njega priti po ledu.

Za hojo po ledu si lahko pomagamo zvre~ami za pesek ob poplavah tako, dana dno vre~e damo dodatne vre~e(zmeh~amo oprijemljivo podlago stopal)zgornji del pa zatla~imo za {korenj alizaveèmo k nogi.

Na ledu naj bodo samo re{evalci,(vsaj dva,) ki hodijo v primerni razdalji inbiti morajo navezani, na sebi morajo imetire{evalne jopi~e.

OPREMA ZA RE[EVANJE: Gasilskadelovna obleka, lahka obla~ila, neo-prenska obleka, koce ali odeje, za hojopo ledu se lahko uporabijo vre~e za pe-sek ob poplavah, ~oln brez motorja,vesla, poàrni kavlji, sekire za razbijanjeledu ali za potiskanje in vle~enje po ledu,re{evalne in delovne vrvi,ventilne invezalne vrvi, vesla, re{evalni jopi-~i,re{evalni obro~, lestve, deske, special-na re{evalna deska.

OPOZORILO:Na ledu naj bo samo najnujnej{e {te-

vilo re{evalcev z okoli{~inam primernoopremo!

15



www.resevalci.orgforum re{evalcev v zdravstvu Slovenije

Paziti moramo, da ledu ne zlomimore{evalci in to tako, da teò re{evalcevrazporedimo po ~im ve~ji povr{ini ledu.

To lahko doseèmo tudi z polaganjemdesk ali lestev pod noge re{evalcev, lah-ko si pomagamo z ~olnom, ki ga potis-kamo pred sabo ali sedimo v njem in senarahlo in z ob~utkom potiskamo z kavlji,sekiricami itd. ôln potiskamo tako, daob potisku lastno teò prenesemo naveslo ali kavelj z nogami pa potiskamo~oln naprej.

3. RE[EVANJE IZ VODE NA DE-BELEM IN VDRTEM LEDU

ê je na obmo~ju ledu, ki je sicer trdenin ima nosilnost, zaradi preobremenitve,drugega vpliva ali dejavnosti nastalaluknja in je v njej ostal ponesre~en

~lovek, ival ali predmet, posku{amo doprimerne razdalje do njega priti po ledu.Ob previdni hoji poslu{amo na morebitnopokanje ledu. Ob prvem minimalnem{umu ali pokanju uporabimo priprave, kina{o teò ~imbolj razdelijo po povr{iniledu. Priprave kot so ~oln, lestev ali des-ke. Uporabimo jih tudi, ko se pribliùjemopo{kodovanemu ledu, saj zlomljeni ledizgubi nosilnost.

Z okoli{~inam primerno izbrano pri-pravo nato drsimo proti po{kodovanipovr{ini. e pri~ne led pokati ali se lomiti,povr{ino {e dodatno pove~amo.

Zato so najprimernej{e gasilske lest-ve, ki se dajo sestavljati s tem, da jihobvezno z vrvjo fiksno priveèmo, da sene izpulijo. S tako pripravljeno lestvijonato drsimo ali hodimo po njej do pone-sre~enca.

izobraèvanje

Na lestve ~oln in re{evalce opravimonaveze è na bregu in jih vseskozi pri-drùjemo in jih imamo pod nadzorom.

Za ~imbolj umirjeno spravljanjedodatne opreme k re{evalcem, lahko izdelovnih vrvi naredimo neskon~no kro`-no vrv, saj je vsak gib ali sunek na po{ko-dovanem ledu lahko usoden za re{evalcein ponesre~enca

Ponesre~enca izvle~emo iz vode prekroba ledu po trebuhu, ~e to ni mo`no mupod hrbet podstavimo nosila, desko alire{evalno desko, ga fiksiramo in pritrdi-mo, nati pa ga spravimo ~ez rob.

Nosila morajo biti varovana z vrvjo terpovezana z bregom zaradi varovanja inpomo~i pri izvla~enju.

ê je ponesre~enec ali predmet podledom, naj gredo v vodo potaplja~i. Mijih pripravimo, da intervencija ~im hitrejeste~e, saj je od ~asa odvisen uspeh.

16



Poklicni gasilci-potaplja~i iz Ljubljanein Kranja smo izvedli potaplja{ko vajopotapljanja pod ledom. Vaja se je odvijalav Preddvoru pri Kranju, 18.januarja letos.

Namen vaje je bil:• prikazati in preizkusiti uporabo

celoobraznih mask in z njimi podvodnokomunikacijsko napravo

• ponoviti vse varnostne elemente zatovrstno potapljanje

• pokazati pravilno pripravo in izvedboza potapljanje pod ledom

Potapljanje pod ledom sodi med zelote`ke pogoje potapljanja, zato je obveznoè v za~etku poudariti nekaj osnovnihvarnostnih ukrepov:

Osnovni varnostni ukrepi so tisti ukre-pi, ki jih moramo zagotoviti za {e varnej-{e potapljanje. Uporabljamo jih pred, medin po potapljanju, ne glede na vrsto opre-me in cilje potapljanja.

- za{~ita mesta potapljanja,- izbira najprimernej{ega na~ina po-

tapljanja,- izbor na~ina varnostnih ukrepov pri

potapljanju,- …Za tak{no vrsto potapljanja mislim, da

ni potrebno posebej poudariti, da mora

biti ekipa dodatno usposobljena in moraupo{tevati vse dodatne varnostne ukre-pe, ki spadajo v tovrstno potapljanje.

Potaplja{ke boje ni potrebno uporab-ljati pri tovrstnem potapljanju, vendar jeobvezna uporaba varnostne vrvice alivodilne vrvi, na katero se vpnejo potap-lja~i.

Za potaplja~a pod ledom je potrebnaposebna oprema in temeljite priprave,vendar je potrebno vedeti, da lahko od-pove tudi najbolj{a oprema. Temperaturavode ne more biti ni`ja kot -1,8oC, sicerbi voda v celoti zamrznila, resni~ni prob-lem je temperatura zraka, ki je lahkonekaj deset stopinj hladnej{a, posebnov vetru. Dandanes si potapljanja v tak{nihsituacijah ne moremo predstavljati brezsuhe obleke in pod njo ve~ plasti obla~il,pa rokavic in kapuce, ki pokriva kolikorje mogo~e veliko povr{ino obraza.

Celoobrazne maske so sicer zelodobrodo{le, saj hladna voda ne pride vstik s koò. Vendar je v primeru odpovedipotrebno nadomestiti omenjeno masko

ledu s pomo~jo vzvoda ali vitla poteg-nemo na suho. e se le da, se led v kosihpobere iz vode, da potaplja~ev pri vstopune motijo. e izreèmo luknjo, je trikotnapripravnej{a, ker lahko z njenih stranicobenem vstopita v vodo dva potaplja~a.Najbolje je, da je zraven luknje ali okolinje narejeno zavetje, kjer so potaplja~imed pripravami zavarovani pred vetrom.Najpreprostej{i je zaslon, bolj{e od tegaje vozilo, bivalna prikolica ali {otor. Maj-hne dele opreme zlahka izgubimo vsnegu, zato jih poloìmo na ponjavo ali vavto. Pred potopom in po njem naj bo navoljo topla pija~a, hrana, ne smemo papozabiti na rezervno obla~ilo v primeru,da nam suha obleka spusti.

Vsak potaplja~ mora biti pripet nadovolj mo~no vrv, da ga lahko potegnejoiz vode. Vsaka vrv naj bo privezana nakak nepomi~ni objekt. Za vsako vrv je za-dolèn drug ~lan ekipe, ki se z dogovorje-nimi znaki po vrvi tudi sporazumeva spotaplja~em.

Nesmiselni ali nerazumljivi potegi vrviali znaki brez odgovora zahtevajo takoj-{nje ukrepe – potaplja~a je treba potegnitina povr{je. e voda zmrzuje, mora ekipana povr{ini sproti odstranjevati led.

Potapljanje pod ledom je doìvetje nameji realnosti; ~e pa gre zraven {e zare{evanje ljudi, ìvali, premoènja aliokolja, je zadovoljstvo ob koncu potopa,ko smo e ogreti in s toplim ~ajem v roki{e toliko ve~je.

potapljanje pod ledomJure DolinarFoto: arhiv potaplja{ke enote GBL

z navadno potaplja{ko masko, (ki jomoramo imeti v rezervi in seveda s se-boj) in rezervnim regulatorjem (plu~nimavtomatom).

Zaradi potapljanja v te`kih pogojih jepotrebno, da je potaplja~ opremljen zdvema, med seboj lo~enima sistemoma.

V jeklenkah mora biti kolikor je mo-go~e suh zrak oz. dihalna me{anica, ena-ko kot regulatorje pa jih je potrebno predpotopom hraniti na suhem in v zati{ju.

Potaplja~ pred vstopom v vodo nesme zadihati iz sistema, saj je tem-peratura okolice ob~utno ni`ja kot tem-peratura vode in kaj hitro bi se lahko zgo-dilo, da bi pri{lo e pred potopom do od-povedi oziroma do nekontroliranegaizpusta zraka v okolico. Zaradi konden-zacije bi zmrznil regulator (s tem bi bilpotop e pred samim za~etkom kon~an).

Na mestu, kjer gremo v vodo, lahkokar z motorno ago izreèmo led, ter kos

izobraèvanje

17



Ni zelo pogost dogodek, da se v do-ma~i vasi ru{i hi{a. Prav to se je v oktobrudogajalo tudi pri nas v Bizoviku. Ker smogasilci iznajdlivi ljudje, smo v tem hitrovideli priliko, da malo preizkusimo na{eznanje na podro~ju ga{enja poàrov vstanovanjskih objektih. Z lastnikom smose dogovorili in pripravili v hi{i vajo z res-

Ob 18:00 smo dobili preko pozivnikovpoziv, da gori hi{a v Bizoviku; ko se nasje zbralo dolo~eno {tevilo gasilcev, smoodhiteli na kraj poàra z vozili GV1, GVC16/25 in GVC 16/80. Isto~asno so bilaalarmirana tudi ostala sodelujo~a dru{t-va, PGD Sostro, [tepanjsko naselje inLipoglav.

Ob prihodu na kraj poàra smo se od-lo~ili, da bomo izvedli dva notranja napa-da, enega s hitrim napadom visokega tla-ka skozi vhodna vrata na V strani hi{e,drugega pa skozi pritli~no okno na J stra-ni objekta z uporabo C voda. Obenem

vaja Bizovik 2005A`be KriàjFoto: arhiv PGD Bizovik

ni~nim ognjem. Ko so gradbeniki iz hi{epobrali vse pohi{tvo, opremo, vrata, oknain streho, ter so tako ostali le goli zidovi,smo na vrsto pri{li mi. V stavbo smo zne-sli kar nekaj starega, neuporabnega po-hi{tva in lesa. Zadelali smo nekaj okenter s tem prepre~ili prevelik odvod toplotein dima iz notranjosti objekta. Tako smoustvarili prave razmere za razvoj peklen-skega ognja. Manjkali so le »kurja~i«, karpa v na{em dru{tvu ni preoblem, saj ima-mo kar nekaj fantov, ki so bili za to deloiz{olani na ICZR.

Sama vaja je potekala tako, da tudisam kot vodja vaje nisem vedel kak{nebodo razse`nosti poàra ter kje bodo og-njena ari{~a, ostala sodelujo~a dru{tvapa niso bila obve{~ena niti o tem, da bona vaji pravi ogenj. Tako so pri{li na vajobrez predhodnjih priprav prav vsi udele-èneci. Prava slika realnosti.

S strani objekta, drugi pa notranji napadskozi okno v prvem nadstropju na Z staniobjekta. Napad so potegnili iz e obsto-je~ih vodov, ki jih je prej postavilo PGDBizovik.

Tako je bil ogenj obkroèn z vseh {tirihstrani in {tete so mu bile ure, saj je bil poslabi uri ga{enja poàr poga{en, vaja pas tem kon~ana. Na vaji je sodelovalo 46gasilcev s sedmimi vozili.

Izkazalo se je, da je vaja zelo dobrouspela. Predvsem se je dobro videlo, dalahko vaja uspe tudi brez predhodnjihpriprav. Vsi sodelujo~i so ob pogledu napravi ogenj pristopili k izvajanju vaje kot,da gre za resni~ni dogodek. S tem sopokazali svojo strokovno usposobljenostin ~eprav se to od njih pri~akuje, jim grevse priznanje.

pa tudi za obrambo sosednjih objektovna Z strani gore~e hi{e, da se ne bi ogenjraz{iril na njih.

Kmalu zatem so prispeli gasilci izPGD [tepanjsko naselje z GV1 in izvedlisamostojni notranji napad, ki se je napa-jal preko hidranta, po lestvi ~ez balkon vprvem nastropju na J strani objekta.

Nato pa so eden za drugim na kraj po-àra prispeli {e gasilci iz PGD Sosto zGVC 16/25 in PV1, ter gasilci iz Lipoglavaz GVC 16/50 in GV1. Prvi so izvedli sa-mostojni notranji napad preko balkona na

izobraèvanje

18



vaje

OB 50 letnici GZ Bled Bohinj je ob-~insko poveljstvo Bohinja v avgustu pri-pravilo vajo z zanimivim scenarijem.

Vajo je pripravil in vodil podpoveljnik PGDBohinjska Bistrica, [tendler Marko, G^.

Sama vaja je bila sestavljena iz dvehdelov:

• Ga{enje in re{evanje iz stanovanj-skega bloka.

• Ga{enje in re{evanje ob prometninesre~i.

Vaja se je izvedla na Triglavski cesti28 v Bohinjski Bistrici. Vaja je bila dejan-sko izvedena kot bi bila realna interven-cija (izvedla naj bi se v vsakem vremenu).

ga{enje in re{evanje izstanovanjskega blokaSama izvedba vaje je bila prikaz

ga{enja stanovanjskega bloka in re{evanjeljudi v stanovanjskem bloku. Predvidenscenarij vaje je potekal naslednje:

• Poàr je nastal v stanovanjskembloku v pritli~ju, kjer je pri{lo do eksplo-zije gospodinjske plinske jeklenke nanaslovu Triglavska 28, Bohinjska Bistrica,ob 18:00.

• Hi{nik stanovanjskega bloka je poàrkmalu opazil in takoj poklical 112 oz.ReCO Kranj.

• ReCO Kranj oz. 112 je takoj aktiviralOKC Kranj in ALARM 1 oz. po na~rtualarmiranja gasilsko enoto PGD Bohinj-sko Bistrico, ki je osrednja enota vBohinju.

• PGD Bohinjska Bistrica je izvozilana kraj poàra ob 18.16 z PV1, GVV2 inGVC 24/50 ob 18:05.

• Po prihodu na kraj dogodka je vodjapoklical ReCO Kranj in zahteval ALARM2 ob 18:08.

• Ker je bilo tudi teh enot zelo malo jeaktiviral {e ALARM 3 ob 18:42.

• Kmalu so bile vse enote na kraju.• Ko so gasilci pogasili, evakuirali

prebivalce in so druge slu`be opravilenaloge, je bila vaja zaklju~ena; sledila jeanaliza vaje.

• Gasilci redarji PGD Savica Polje inPGD Nomenj so zavarovali obmo~je ob17.45 (cesti{~e od osnovne {ole naSavski cesti do stanovanjskega bloka naTriglavski cesti).

• Vajo je strokovno komentiral regijskipoveljnik Gorenjske, Dubrovac Milan, VG .

Alarm 1:[t.Enota Vozilo Mo{tvo1. PGD Radovljica PV1 1+42. PGD Bohinj. Bistrica GVV2 1+83. PGD Bohinj. Bistrica GVC 24/50 1+24. Pol. postaja Bled Pol. vozilo 1+1

Alarm 2:[t.Enota Vozilo Mo{tvo1. PGD Stara Fuìna GVC 16/25 1+22. PGD Stara Fuìna GV1 - re{. dr~a 1+83. PGD Boh.ê{njica GVV2 1+64. PGD Bled AL 1+25. PGD Gorju{e GVC 16/25 1+66. PGD Koprivnik GV1 1+87. Civilna za{~ita Bohinj 48. Zdrav. dom Bohinj Re{. vozilo 1+1

Alarm 3:[t.Enota Vozilo Mo{tvo1. NMP Bled Re{. vozilo 1+22. PGD Podhom GVV1 1+63. PGD Ribno GVC 16/50 1+24. PGD Radovljica GVC 24/50 1+2

Namen vaje je bilo odzivni ~as, postopek(gasilskih, policijskih enot, pripadnikovCZ, zdravni{ke oskrbe ZD Bohinj in eno-te NMP), dostop po intervencijskih poteh,popis evakuiranih oseb, preiskava ob-jekta oz. iskanje ponesre~encev, sode-lovanje med enotami, prikaz in predstav-itev vaje ter analiza.

postopek vseh enot:• PGD Radovljica izvozi s PV1 ob

18:05, pripelje vodjo vaje in njegova

pomo~nika, postavi poveljni{ko mesto(triopan, poveljni{ka zastavica in lu~).

• PGD Bohinjska Bistrica izvozi zGVV2 ob 18:06, naredi notranji napad zvisokim tlakom in re{evanje ponesre-~enca, ogled notranjih prostorov (4gasilci z IDA in gasilec z IDA - in{pektor),ter zavaruje kraj s triopanom.

vaja ob 50 letniciGZ Bled Bohinj

Marko [tendlarFoto: Peter Lu`nik, Mitja Gregori~, Bine Peri~

• PGD Boh. Bistrica za~ne z GVC 24/50 ob 18:07 polniti PGD Bohinjsko Bi-strico, GVV2, z vodo, obenem se priklopina hidrant in pomaga pri delu GVV2.

• Policijska postaja Bled zavaruje krajvaje ob 18:08.

• Vodja vaje izda alarm 2 ob 18:08.• PGD Bohinjska ~e{njica GVV2

naredi ob 18:20 notranji napad s C cevmiin turbomatikom (2 gasilca z IDA).

• PGD Stara Fuìna z GVC 16/25za~ne ob18:21 polniti PGD Bohinjsko~e{njico z vodo in se priklopi na hidrant.

• PGD Stara Fuìna, GV1 ob18:21, 2gasilca z IDA gresta v objekt in z vrvjopotegneta re{evano dr~o, jo priveèta,ostali gasilci re{evalno dr~o raztegnejo.Za~ne se evakuacija iz podstre{ja.

• PGD Bled (AL. ob 18:38) za~nere{evanje iz vi{jih nadstropij.

• PGD Gorju{e z GVC 16/25 narediob 18:39 notranji napad s hitro cevjo (2gasilca z IDA).

• PGD Koprivnik, GV1, ob 18:40pomaga PGD Stari Fuìni pri postavitvire{evalne dr~e.

• CZ Bohinj postavi ob 18:41 zbornomesto za evakuirane ljudi in jim nudi prvopomo~.

19



vaje

• Na zbornem mestu je potrebnopre{teti ljudi in jih popisati.

• ZD Bohinj gre na zborno mesto ob18:42 in pomaga oskrbeti ponesre~ence.

• Vodja izda alarm 3 ob 18:42.• GZ Bled Bohinj prevzame vodenje

vaje ob 18:55.• NMP RS Bled odpelje ponesre~ence

v bolnico na Jesenice ob 18:55.• PGD Podhom, GVV1, izvede ob

18:56 drugi notranji napad z visokimtlakom (4 gasilci z IDA).

• PGD Gorje, GVC 16/25, izvede ob18:57 notranji napad z visokim tlakom (2gasilca z IDA).

• PGD Ribno, GVC 16/50, izvede ob18:58 notranji napad s hitro cevjo (2 ga-silca z IDA).

• PGD Radovljica, GVC 24/50, izvedeob 18:59 notranji napad z visokim tlakomin postavi visokotla~ni prezra~evalec (2gasilca z IDA).

• Ko so evakuirani vsi ljudje v stano-vanjskem bloku, in ko je poàr poga{enje vaja zaklju~ena, to je ob 19:10.

• Za~ne se kraj{a analiza vaje ob 19:20.

• [koda, ker se vaje ni udeleìla PPBled, zdravstveni dom Bohinj in CZ Bo-hinj, tako je moral vodja nekoliko spre-meniti delo gasilcev (zavarovanje kraja,popis evakuiranih oseb in oskrba prvepomo~i ponesre~enca.

• Dobro sodelovanje enot.• Dobro zavarovanje cesti{~a (gasilci

v kriì{~ih).• Nekatere enote se niso javile na

ReCO Kranj (izvoz, prihod na kraj).• Premajhna uporaba radijskih postaj

med samo vajo (napadalne skupine).• Za tako ob{irno vajo je premalo

samo en delovni kanal (ga{enje: 1. kanal,re{evanje: 2. kanal in 3. kanal za eva-kuacijo in zdravni{ko oskrbo).

• Zahvala vsem udeleèncem za so-delovanje na vaji.

• V primeru intervencije bi imeli gasilciteàve s parkiranimi vozili (intervencijskepoti).

• Blok smo zadimili s filmsko meglo.• Na vaji je sodelovalo 80 gasilcev.

ga{enje in re{evanje obprometni nesre~i

Sama izvedba vaje prometne nesre~ese je zgodila 05.08.2005, ob 19:40, nacesti, ki pelje do Triglavske ulice 28 oz.stanovanjskega bloka in Vodnega parkaBohinj v Bohinjski Bistrici.

Gasilci smo spoznali pravilne postop-ke posredovanja pri prometni nesre~i.

Predviden scenarij je naslednji:• Pri{lo je do prometne nesre~e na

Triglavski cesti 28 v Bohinjski Bistrici ob19:40, v kateri sta bili udeleèni 2 osebnivozili; zaradi trka je eno osebno vozilozajel ogenj.

• Ob~ani so javili na ReCO Kranj oz.112, da se je zgodila prometna nesre~a,in da je eno osebno vozilo v ognju.

• ReCO Kranj je takoj aktiviral OKCKranj in po na~rtu alarmiranja gasilskoenoto PGD Boh.Bistrica, PGD Bled (kon-cesionar za prometne nesre~e), PGDZasip, ZD Bohinj, CZ Bohinj in enotoNMP ob 19:41.

• OKC Kranj je aktiviral PP Bled ob 19:42.• Strokovno komentiranje regijskega

poveljnika Gorenjske, Dubrovac Milana,VG~.

Vaja prometna nesre~a:[t. Enota Vozilo Mo{tvo1. PGD Radovljica PV1 1+42. PGD Boh. Bistrica GVV2 1+83. PGD Boh. Bistrica GVC 24/50 1+24. PGD Bled PV1 1+45. PGD Podhom GVV1 1+86. Policij. postaja Bled Poli. vozilo 1+17. PGD Bled TV1 1+28. Zdrav. dom Bohinj Re{. vozilo 1+19. NMP Bled Re{. vozilo 1+1

analiza:• Vodja odide v blok brez napadalcev.• Gasilci naj za notranje napade

uporabljajo C cevi in turbomatik ro~nike,ne pa {pi~alnike.

• Odzivni ~asi bi bili tudi v resnici tak{niali {e ve~ji (ovira v prometu).

• Vodenje vaje je bilo slabo; ni bilove~jega nadzora (preve~ enot); moralobi se organizirati {tabno vodenje.

• Gasilci niso uporabljali za{~itneopreme (rokavice, podkape).

• Gasilci v Bohinju imajo premaloza{~itne opreme in nimajo nadtla~negaprezra~evalca ali dimovleka.

• Gasilci dobro poznajo opremo inorodje v vozilih.

• Vodja vaje je dobro pripravil elaborat,na~rt in izvedbo same vaje (zamisel).

Namen vaje je strokovni prikaz obposredovanju pri prometni nesre~i, so-delovanje enot, prikaz ga{enja in re{e-vanja, ter strokovno komentiranje...

postopek enot:• PGD Radovljica izvozi s PV1, pripelje

vodjo vaje in njegova pomo~nika; postavise poveljni{ko mesto (triopan, poveljni{kazastavica in baterija), vodja si ogleda krajprometne nesre~e ob 19:45.

• PGD Bohinjska Bistrica izvozi zGVV2 in GVC 24/50 s kraja nesre~e inza~ne z ga{enjem s penilnim sredstvomin vodo ob 19:47.

• PGD Bled, PV1, za~ne z re{evanjemponesre~enca ob 19:48.

• PGD Bled, TV1, odstrani obe osebnivozili s cesti{~a ob19:49.

• PGD Podhom zavaruje cesti{~e zdodatno opremo ob 19:50.

• Enota nujne medicinske pomo~i re-{evalne postaje Bled odpelje ponesre-~enca v bolni{nico Jesnice ob 20:15.

• @e pred vajo, to~neje ob 18.00 redarjizavarujejo obmo~je za vajo.

analiza:• Dobro sodelovanje vseh enot.• Ker ni bilo policije, je imelo PGD

Podhom ve~ dela z zavarovanjem krajapoàra.

• Slabo zavarovanje kraja prometnenesre~e s strani redarjev.

• Dobro zavarovanje cesti{~a od os-novne {ole po Savski cesti do Triglavske28 (kriì{~a).

• Dobro poznavanja re{evanja pone-sre~encev s strani PGD Bled in NMP Bled.

• Ve~ dela za NMP Bled, ker ni biloZD Bohinj in CZ Bohinj.

• Dobra uporaba radijskih zvez (izvoz,prihod na kraj in med vajo).

• V Bohinju ni veliko gasilcev z izpitomtehni~ni re{evalec, zato mora PGD Bo-hinjska Bistrica poslati ~im ve~ svojihoperativcev na izobraèvanje, ker jeosrednja enota v Bohinju.

• PGD Bled ima teàve s prihodomTV1 v Bohinj (po~asno vozilo).

• Zahvala vsem udeleèncem na vaji.• Na vaji je sodelovalo 30 gasilcev.Na koncu bi se zahvalil regijskemu

poveljniku Gorenjske, Dubrovac Milanu,ki je strokovno komentiral obe vaji.

20



na ognjeni ~rti

Po mnenju mnogih je slovenskoprostovoljno gasilstvo v krizi. Gledena to, da ste podpredsednik GZS inpredsednik GZL, me zanima, kako totrditev lahko komentirate vi.

Osebno mislim, da je mnenje o krizi vslovenskem prostovoljnem gasilstvuprisotno pri tistih, ki spremljajo dogajanjev organizaciji bolj iz strani, hkrati pa se neupajo spopasti z razre{evanjem nobenegaod problemov. Glede na to, da sem preko50 let ~lan te na{e najmnoì~nej{eorganizacije in da sem pre{el prakti~no vsefunkcije od gasilca, ~lana upravnegaodbora dru{tva, predsednika gradbenegaodbora za izgradnjo gasilskega doma,predsednika dru{tva, predsednika NOgasilske zveze in predsednika Zveze pado podpredsednika GZS, na vsa dogajanjagledam nekoliko druga~e.

Strinjam se z nekaterimi, ki èlijo vgasilsko organizacijo uvesti ve~ sveìnein ~e ho~ete tudi dolo~ene spremembepri njeni organiziranosti. Morda je pa jeprva e pred nami. Tu mislim na ustano-vitev POKRAJINSKIH zvez, ki pa s se-danjimi Regijskimi ne bi smele imeti ni~skupnega. Prav zato zagovarjam stali{-~e, na se imenujejo pokrajinske, ki semorajo bistveno razlikovati od sedanjihregij. Na gre samo za teritorialno pokritje,ki mora biti vsekakor druga~no od obsto-je~ih. Predstavljati mora zaklju~enoceloto, ne glede na velikost, {tevilo prebi-valcev ali dru{tev oz. ~lanov. Njihovo {te-vilo ni pomembno, vsekakor pa ne bismelo presegati {tevila regij URSZR –13. Seveda pa samo preoblikovanje nebo prineslo spremembe, pogoj je, da ja

pokrajinska zveza pravna oseba z last-nimi viri sredstev za njeno delovanje in,da se na njo prenesejo dolo~ene pristoj-nosti, ki so sedaj pod domeno republike.V mislih imam predvsem delo na opera-tivnem podro~ju in seveda izobraèvanju.Razmisliti bi bilo potrebno ali je smiselnona pokrajinskem nivoju razvijati tudiorganizacijski del. Sam se nagibam boljk temu, da bi ta ostal na nivoju ob~inskihzvez in seveda nivoju GZS.

Mislim, da je prisotno mnenje o krizi vgasilski organizaciji tudi po sprejemanjuZakona o gasilstvu v lanskem letu. To papredvsem iz dejstva, da je bilo polegpredlogov, ki smo jih predlagali prostovoljnigasilci in so bili sprejeti, {e ve~, za gasilskoorganizacijo zelo pomembnih predlogov,ki pa niso na{li mesta v Zakonu. e smose è morali zadovoljiti s pojasnilompredlagateljev Zakona, da vanj ne sodirazre{evanje statusa prostovoljnegagasilca in urejevanja odnosov delodajalec– delojemalec, predvsem v pogleduodsotnosti z dela, pa se nikakor ne moremsprijazniti tem, da noben od obehpredlaganih amandmaje, ki sem jihpredlagal, ni bil sprejet. Naj bralce spom-nim, da gre za prvega, ki nalaga dràvipla~evanje dodatnega zavarovanja zaoperativne gasilce in drugega, ki pa urejujefinan~ne obveznosti pla~ila zdravni{kihpregledov operativnih gasilcev. Izgovor, dagre za dodatne finan~ne obveznosti dràveso zame izgovor za nepripravljenostpredlagatelja, saj gre v prvem primeru zamanj kot 40 mio letno in to na dràvni ravni,medtem pa, ko je stro{ek zdravni{kihpregledov bistveno ve~ji.

Letos je bilo na temo finan~negaplana za prihajajo~e obdobje, ki je bils strani MOL na za~etku okrnjen,nekaj è povedanega, pojavila so setudi razli~na ugibanja kaj je bil glavnirazlog za to. Kak{na je torej resnica?

Priznati moram, da me je osnutekprora~una za leto 2006, ki zadeva delo-vanje prostovoljnih gasilskih enot v Ljub-ljani in ki je zna{al 47 mio. ali 59% lanskihsredstev, zelo neprijetno preseneti. To {etoliko bolj, ker smo skupaj z oddelkomza za{~ito in re{evanje pri MOL-u na{predlog plana uskladili na 100 mio. in gautemeljili s podrobnimi obrazloìtvami zavse porabnike. Razburjenje v Zvezi jebilo, vsaj pri tistih, ki so problematikospremljali in naloge zveze poznajo, zeloveliko. Na sekretariatu smo se potemdogovorili, da oblikujemo enotne pripom-be in jih posredujemo kot organizacija vceloti. Tako smo s tem seznanili vsa dru-{tva, ki so svoje stali{~e podkrepila tudis podpisom k pripombam. Potem, ko smote posredovali odgovornim v mestu inopravili ve~ razgovorov, s poveljnikomtov. Zajcem sva obiskala tudi upanjo go.Sim{i~evo in ji predstavila na{ problem /mimogrede nas je podprla/, je pristojniodbor sprejel odlo~itev, da se za delo-vanje prostovoljnih gasilskih enot v Ljub-ljani nameni 107 mio. To pa je tudi zne-sek, ki je v predlogu prora~una MOL in,ki naj bi ga svetniki sprejemali koncemfebruarja. Upam, da bo tak tudi sprejet.

V Ljubljani je opremljenost opera-tivnih gasilcev è dosegla ugodnoraven, ki se bo po besedah predstav-nikov MOL {e izbolj{ala. Na tem pod-ro~ju torej napredek je viden. Kako paje na podro~ju zavarovanja operativ-nih gasilcev?

Va{a ugotovitev, da je opremljenostoperativnih gasilcev na zadovoljivi ravni,tudi v pogledu izvajanja Uredbe o oprem-ljanju gasilskih enot do leta 2009, je pra-vilna. K re{evanju te problematike smopristopili e takoj ob uveljavitvi te Uredbe,pripravili pregled stanje in izdelali dolgo-ro~ni plan opremljanja. Temu smo pod-redili tudi nekatere druge, v tistem tre-nutku manj pomembne naloge, vezanena sredstva. Seveda pa vsega tega ne bizmogli, ~e nebi imeli posluha mestnihsvetnikov in ge. upanje kot Oddelka zaza{~ito in re{evanje. Glede na trenutnostanje in vi{ino leto{njih sredstev v pre-dlogo prora~una upam, da bomo ve~inoobveznosti izpolnili {e pred iztekom roka,ki nam ga je postavila dràva.

Tone Podobnik Jure ôklFoto: arhiv LG

21



na ognjeni ~rti

Kak{en je po va{em mnenju odnosljubljanskih gasilcev do GZL?

Kako z vidika predsednika viditedelovanje GZL?

To vpra{anje bi morali zastaviti gasil-skim dru{tvom, ~lanicam GZL, ki bi vamverjetno dali pravi odgovor. Pa vendarosebno smatram, da je ta dober, {e po-sebno, ~e nih~e ni povsem zadovoljen.Velikokrat sem e dejal, da je gledanje zo~mi predsednika ali poveljnika dru{tvapovsem druga~no, kot pa je to lahko vvodstvu zveze. Zavedati se moramo, dasmo zveza s 39 delujo~imi dru{tvi in, daimamo najmanj toliko tudi gledanj narazre{evanje problematike. Veliko la`jebi bilo delati v zvezi, ~e nebi bilo vseskoziprisotno pomanjkanje sredstev in bi lahkoèlje tudi udejanili. Veseli me, da smonaredili korak naprej tudi v pogledu ope-rativne pripravljenosti dru{tev in njiho-vem aktiviranju v primeru intervencije.Dolgoletna elja pa tudi zahteva dru{tevje bila, da jih v primeru nesre~e oz. po-àra nastalem na njihovem obmo~ju,aktivirajo. V drugi polovici lanskega letaje ta sistem za~el poizkusno delovati inmnenje ve~ine, ki so bili v tem ~asu akti-virani je, da je to tisto kar prostovoljnigasilci ho~emo. Res je, da v~asih ne bibilo potrebno aktivirati dru{tvo za vsak»gore~i kontejner«, ampak tudi to je delna{e »slu`be«.

Glede na to, da sem tudi podpred-sednik Gasilske zveze Slovenije poznamdelovanje velikega {tevila gasilskih zvezin zagotavljam vam, da je na{e delo meduspe{nej{emi. Smo velika Zveza, kimora imeti za nemoteno delovanje tudiveliko razli~nih organov. Ocenjujem, dave~ina njih dela dobro, kar pa ne pomeni,da nebi mogla tudi bolj{e. Med aktiv-nej{imi podro~ji bi izpostavil delo napodro~ju izobraèvanja, delo z mladimi,z ènami in veterani, pa tudi na vsako-

letna tekmovanja ne smemo pozabiti.Seveda pa nebi bilo prav, ~e posebej neizpostavim Ljubljanskega gasilca, te na{estanovske revije, ki se je kar dobro prijela,tudi v ostalem slovenskem prostoru. Ne-kateri so ji obetali kratko ivljenje in v temletu tudi konec. Osebno zagotavljam, dadokler bom predsednik in hkrati tudi od-govorni urednik, bom vloìl, skupno ssodelavci, vse napore, da revija ostanena{e glasilo.

Mnogi se spra{ujejo o smiselnostigasilskih zvez. Kak{no je va{e mnenjeo potrebi po tem organu? So v stanju,kakr{no je zdaj, ustrezne ali potrebu-jemo na tem mestu prenovo?

Menim, da brez povezovanja dru{tevne gre. Ne znam si predstavljati 35 PGDv Ljubljani, ki bi vsako za sebe nastopalokot partner MOL-a pri izvajanju Javnegasilske slu`be. V primeru neorganizi-ranosti, bi po mojem mnenju, pogodbo zMOL-om sklenilo le nekaj dru{tev, ostalapa bi ostala zunaj sistema, tudi finansi-ranja. Ne trdim pa, da je obstoje~ na~inpovezovanja in tudi dela idealen. Tudina{a organizacija in organiziranost jeiva stvar in kot taka potrebuje sveìh idej.

Smo preko polovico mandata in z novimikadri v vodstvu Zveze bodo pri{le tudiideje po prenovi. Koliko teh pa bo tudizaìvelo pa bomo videli.

Nekatere gasilske enote so funkcijopredsednika ukinile. Nekateri se ssistemom strinjajo, drugi ne. Kakotovrsten ukrep vidite vi?

Bil sem prisoten pri razgovorih v PGDSmoku~, ki je kot prvo dru{tvo ukinilomesto predsednika dru{tva. Moram re~i,da nisem sli{al za noben tehtni razlog poukinitvi te funkcije, samo to, da v sosednjiAvstriji tega ni, to ni dovolj. V Avstriji tudi nistalnih borb za sredstva gasilcev,problemov v zvezi s statusom gasilca in{e kaj drugega bi se na{lo. Sam takimpoizkusom ne nasprotujem, {e posebej nev dru{tvih ni`je kategorije, saj te`konajdemo gasilce, ki so pripravljeni delati vorganih dru{tva. Seveda pa se v tehprimerih nalaga veliko breme na poveljnika,ki mora poleg svoje zelo odgovornefunkcije poveljevanja, opravljati {e vseorganizacijske naloge. Sicer bomo pa videlikaj bo prinesel ~as. Tudi v na{i zvezi jedru{tvo v katerem je vzel »vajeti« v rokepoveljnik in to v dru{tvu 3. kategorije.

Se predsedstvo ponekod dejanskopreve~ vme{ava v delo operative aligre zgolj za neurejene odnose medposamezniki, ki se kaèjo v nesogla-sjih med obema vejama vodstva?

Delovanje tako predsedstva kot tudipoveljstva je urejeno s statutom in pri tem

je posebej izpostavljena vloga predsed-stva, ki prevzema funkcijo odlo~anja za ~asmed dvema ob~nima zboroma. To pa jenajvi{ji organ vsake zveze. Nimamob~utka, da bi v na{i zvezi prihajalo dovme{avanje v delovanje operative, pa najsi bo to na nivoju predsedstva, sekretariataali drugega organa. e pa se kdaj pojavijorazli~na mnenja ali stali{~a do kak{negaproblema, pa je to le zato, ker o njem vsirazmi{ljamo. Bojim pa se, da je ta problemprisoten v marsikaterem dru{tvu, kjer sitako predsednik kot tudi poveljnik vsak posvoje razlagata svoje pristojnosti. Zavedatise je treba, da je za delovanje operativeodgovoren poveljnik in pri tem mu morapredsednik stati ob strani.

Ponekod v tujini imajo operativnigasilci z delodajalci urejen odnos inodhod na intervencijo ni problema-ti~en. Pri nas to ni urejeno. Se v pri-hodnosti obetajo spremembe?

Ta problem je pri nas zelo pere~ inpostaja vedno te`je re{ljiv. Razumem de-lodajalca, ki razmi{lja o zaposlitvi delav-ca, ki je operativni gasilec, kajti prav lah-ko se mu zgodi, da ko ga bo najbolj po-treboval bo ta na intervenciji ali izobraè-vanju. Na ta problem opozarjamo e ve~let pa, razen tega, da o njem vedo prak-ti~no vsi odgovorni v dràvi, ni storjenegani~. Nismo uspeli s predlogom o delnihoprostitvah pla~ila davka na dohodek –dobi~ek delodajalca, kot tudi ne nastimulacijo gasilca – operativca vsaj pripla~ilu dohodnine. Na zadnjem obisku pripredsedniku dràvnega zbora g. Cukjatiju,smo podrobno predstavili to problematikoin tudi nakazali mo`ne re{itve, vendar paje do realizacije teh {e dolga pot.

Na lokalni ravni je upan tisti, ki urejavi{ino sredstev, namenjenih gasilcem.Ponekod to deluje dobro, spet drugjeimajo zaradi tega velike teàve,predvsem ~e upan za to nima posluha.Lahko GZS pri tem karkoli re{i?

Gasilska zveza Slovenije àl ne morezagotavljati sredstev za delovanje gasilskihenot na lokalni ravni, saj jih {e za svojedelovanje ne dobi zadosti, tako da simoramo iskati dodatna sredstva s pomo~josponzorjev. Imamo »siroma{ne« ob~ine,ki nimajo sredstev niti za normalnoìvljenje, kaj {ele za delovanje gasilskihdru{tev, ki pa jih ja prav na teh podro~jihnajve~. Vse kar smo uspeli je priporo~ilo odeleù sredstev primerne porabe, ki naj bijo upani namenili za prostovoljne gasilskeenote. V ve~ini primerov pa so ti deleìveliko pod dogovorjenim oz. priporo~ljivim.

Pojavile so se govorice o usta-novitvi sindikata operativnih gasilcev.Kak{no je va{e mnenje o tem? Ali zve-

22



na ognjeni ~rti

ze ne delujejo zadostno v tem po-gledu?

Priznati moram, da to problematikoo kateri so se posamezniki razpisalina »Forumu« premalo poznam, da bilahko imel svoje mnenje. Ne vem pa,~e lahko sindikat ustanovijo prosto-voljni gasilci, ki pa so zaposleni narazli~nih podro~jih. Vpra{anje pa jetudi, kaj naj bi ta sindikat novegaprinesel, ~e nebi {lo {e za eno novoobliko organiziranosti.

Kako komentirate dejstvo, dagasilska enota ne more opravljatigasilske slu`be, ~e ni ~lanica GZS?

Na osnovi dolo~il Zakona o gasilstvulahko le z gasilsko enoto prostovoljnegagasilskega dru{tva, ki je ~lan GZS,ùpan sklene pogodbo o opravljanjuJavne gasilske slu`be. To dolo~ilo jepri{lo v zakon na osnovi predloga GZS.K temu nas je vodilo dejstvo, da semorajo dru{tva med seboj povezovati.Osebno podpiram tako dolo~ilo inmislim, da pri tem vsi le pridobivamo.

Pojavila se je tudi ideja, da naj biregijske svete financirale gasilskezveze. Kak{en je va{ komentar?

Za delovanje regijskih svetovzagotavlja prete`ni del sredstev GZS,nekaj pa tudi gasilske zveze, ~laniceRegije. Ker republi{kih sredstev nidovolj za izpeljavo programov /izo-braèvanje, tekmovanja, delovanjeorganov/ morajo vse ve~ sredstevprispevati tudi zveze, ~lanice regije. @euvodoma pa sem dejal, da morajo bitiPokrajinske zveze, ki naj bi se usta-novile finan~no neodvisne. To pa boeden od glavnih pogojev za dobro inuspe{no delovanje bodo~ih pokrajin.

Na gasilce se prelaga vednove~ja odgovornost in spekter del,ki jih opravljamo, je tudi vednove~ji. Denarja pa je vedno manj. Seta za~arani krog lahko kje ustavi?

V odgovoru bom zelo kratek. Dok-ler bomo vse naloge, ki se pred naspostavljajo sprejemali in jih tudi kva-

izobraèvanje v gasilskiBrigadi Ljubljana

Sva dijaka 4. letnika srednje prometne {olev Ljubljani in obenem ~lana dveh gasilskihdru{tev iz dveh gasilskih zvez. Za uspe{noopravljeno poklicno maturo je potrebna tudiseminarska naloga. Najin naslov pa se glasi“POSREDOVANJE INTERVENCIJSKIHSLU@B OB PROMETNIH NESREÂH”. Inker vsi dobro vemo, da so pomemben ~lenpri samem posredovanju ob prometnih nesre-~ah tudi gasilci, sva se obrnila na gasilskobrigado v Ljubljani, ~e nama lahko pomagajos svojim znanjem ter izku{njami.

S tov. Iztokom Zajcem sva se dogovorila zadan, ki sva ga preìvela na Vojkovi v Ljubljani.

Pa je pri{el 18.1.2006, ko sva zjutraj ob6.45 oba prav nervozno, vsak s svojo osebnoza{~itno opremo, stala v postroju s samimiprofesionalci.

Vodja prve izmene, tov. Breskvar Gorazdje gasilce razporedil po vozilih, potem pa sije vzel ~as za naju in nama odgovoril na vsavpra{anja, ki so naju zanimala.

Najprej nama je razloìl samo strukturobrigade ({t. zaposlenih, izmene, dnevna slu`-ba ipd.), potem pa smo se osredoto~ili pred-vsem na alarmiranje in na prve okrepe poprejetem klicu. [e posebej naju je zanimalpostopek alarmiranja ob prometnih nesre~ah,sodelovanje na nesre~ah s PGDji in pa samoposredovanje na cesti. Morava priznati, da svadobila zajeten kup informacij.

Po tem pogovoru smo se odpravili v garaò,kjer sva dobila natan~ne informacije ~emu slu ikak avto. Midva sva si posebej dobro ogledalavozilo 6, 7 ter 18, saj so ta vozila namenjenaposredovanju ob prometnih nesre~ah.

Skozi cel dan pa sva imela v mislih tisti dindon, ki pomeni alarm. Da bi se ~im hitrejeopremila sva se ve~ino dneva zadrèvala vgara i. V dopoldanskem ~asu sva se pome{alamed gasilce in jim pomagala pri tedenskempregledu vozil. Ura je tekla mnogo hitreje kot v{oli, vendar o ognju ali kak{nem drugemalarmu ne duha ne sluha. Pa vendar, ko svamislil, da je è konec, je v centrali zazvoniltelefon iz 112. Adrenalin je za~el delovati, sajje ta klic naznamoval akcijo. Pa sva se u{tela.Dobili so le sporo~ilo, da so v neki firmi nehalis servisom javljalnikov. Ura je bila kmalu 19 inza gasilci je bil le {e en delovni dan, za namapa dan v katerem sva se marsikaj nau~ila pa~eprav tistega din dona nisva do~akala. Svase pa priporo~ala {e za kak{en “{iht”.

Rada bi se zahvalila tov. Iztoku Zajcu, dasva sploh lahko pri{la v GBL, tov. GorazduBreskvarju za vse informacije in za vseodgovore na najina vpra{anja, ter vem ga-silcem 1. izmene, da so naju sprejeli tako kotso naju-odli~no!

Tine Juvan, PGD Lj-Brdo, GZ LjubljanaMartin Jakli~, PGD Grosuplje, GZ Grosuplje

litetno in odgovorno opravljali in pritem ne bomo niti negodovali, kaj {elepostavljali kakr{ne koli pogoje, botega vedno ve~. Samo poglejmo novZakon o varstvu pred naravnimi indrugimi nesre~ami, ki je v fazisprejemanja in ki med ostalimpredvideva sklenitev pogodbe oslu`bi Civilne za{~ite. Ta pogodbaprina{a posledi~no tudi pla~ilopripadniku CZ za njegovopripravljenost, podobno ima urejenotudi Slovenska vojska. Vpra{am pase, kje pa je na{ih 40.000 operativnihgasilcev?

Osebno sicer smatram, da denarpokvari odnose in pozabiti bi moralina prostovoljnost. Mi smo zadovoljni,~e nas kdo pohvali in da dobimo {ekak{en popust pri opremi. Ali ni toàlostno?

Kje bo po va{em gasilska orga-nizacija ~ez deset let?

Slovenska gasilska organizacijase pribliùje svoji 140 letnici obstoja.Kot taka je preìvela kar nekaj dràvin politi~nih sistemov. Ni jo mogeluni~iti niti okupator v ~asu {tiri letneokupacije in ne razli~ni poizkusi nje-nega preoblikovanja v po vojnem ~a-su. Prepri~an sem, da bo, sicer zdolo~enimi spremembami predvsemv organiziranju, delovala v dobro vsehnas tudi v bodo~e. Temu pritrjuje tudiorganizacija prostovoljnega gasilstvav Evropi in drugod po svetu. In {e po-sebna zanimivost. Prostovoljnogasilstvo je najbolj razvito ravno v naj-razvitej{ih dràvah Evrope; Nem~iji,Avstriji, [vici. V veliki krizi pa se jezna{lo v vzhodnih dràvah; Madàr-ski, Poljski pa tudi ~e{ki in Slova{ki,kjer je veljalo prepri~anje, da pro-stovoljno gasilstvo ni potrebno, vsajne v tak{ni obliki, in da ga lahko na-domestijo poklicne enote. Zavedati pase moramo, da nesre~a ne po~iva inv primeru ve~je naravne nesre~e sire{evanja brez prostovoljnih gasilcevni mogo~e niti predstavljati.

Na koncu naj se vam, spo{to-vani urednik zahvalim za prilo`-nost, ki ste mi jo dali, da lahkonagovorim na{e zveste bralce.

23



na{a oprema

K pisanju ~lanka, ki je pred vami, meje spodbudil ~lanek z naslovom: sektor-ska vaja »Vi~ 2005«, objavljen v 4. {tevilkiLjubljanskega gasilca, ki je iz{la v de-cembru 2005.

Avtorja ~lanka v predzadnjem odstav-ku navajata eno od pomanjkljivosti, ki seje pokazala na vaji: mo~no preobreme-njen eter za komunikacijo z radijskimizvezami. Moj namen ni kritizirati izvedbovaje in omenjeno komunikacijo, ampakseznaniti vse bralce z mo`no in izvedljivore{itvijo nastale situacije.

@e v letu 2001 smo se v poveljstvu GZLodlo~ili, da izdelamo tako imenovaniprenosni center zvez. Vzrok za to idejo inodlo~itev je bil zelo enostaven: vedno, kadarse je na terenu ob istem dogodku zna{love~ enot, je prihajalo do prezasedenosti 44.kanala sistema zvez ZARE, ki ga stalnouporabljamo prostovoljni gasilci v MOL.Posledica je bila, da so se uporabniki zvezmed seboj motili, komunikacija pa ni bilazadovoljiva. Situacija je re{ljiva skomunikacijo po ve~ kanalih, karugotavljata tudi avtorja ~lanka o vaji na Vi~u.

V ta namen je bil izdelan oziromaopremljen kov~ek, ki vsebuje tri radijskepostaje sistema ZARE. Oskrba z energijoje mogo~a iz elektri~ne instalacije motor-nega vozila ali iz zunanjega vira – elek-tri~nega omre`ja ali agregata. V kov~kuso {e tri antene, ki jih lahko s pomo~jomagneta pritrdimo na vozilo ali ustreznomesto v nekem objektu. Omenjeni pripo-mo~ek nam nudi prenos govornih infor-macij, obstajajo pa ideje o dograditvi inraz{iritvi uporabnih mo`nosti.

Kov~ek je bil do sedaj uporabljen nave~jih vajah »neboti~nik 2002«, »[entvid2002«, »Vi`marje 2004«, na usposablja-njih za ga{enje poàrov v naravi, ki smojih v letih 2004 in 2005 izvajali v sodelo-vanju z gasilci iz GZ Postojna na voja{-kem poligonu Po~ek, itd…. Prilo`nosti zauporabo je bilo {e ve~, pa so àl ostaleneizkori{~ene.

Pri dosedanji uporabi smo se lahkoprepri~ali, da je bil projekt izdelave kov-~ka smiseln. Zagotovo pa se bomo v tolahko {e prepri~ali v prihodnosti. Od 1.oktobra 2005 deluje namre~ JGS MOLbolj enotno in nobenega vzroka ne vidim,da s tem ne bi nadaljevali.

prenosni center zvezCveto [umecFoto: Cveto [umec

Seveda kov~ek s svojo vsebino sampo sebi ne predstavlja ni~ uporabnega,~e z njim ne rokujejo ustrezno usposob-ljeni gasilci. @al {e danes vse sloni nanekaterih posameznikih – zanesenjakih,ki so se pripravljeni spoprijeti tudi s tempodro~jem gasilskega dela. Zato èlimizkoristiti prilo`nost in povabiti k sode-lovanju zainteresirane posameznike, kibi èleli na podro~ju radijskih zvez boljaktivno sodelovati. Prepri~an sem, da takikadri v ljubljanskih PGD in GD so in daskupaj zmoremo ve~! Bralce pozdravljamz eljo, da bi bili dobro sli{ani in da bi dobrosli{ali! Va{a vpra{anja oz. predloge pri-~akujem na elektronskem [email protected].

24



na{a oprema

PGD Dobra~eva je gasilsko dru{tvotretje kategorije in je osrednja gasilskaenota v ob~ini @iri. @iri so majhno indu-strijsko mesto, ki s svojo okolico {tejejomalo manj kot 5000 prebivalcev. Ob~inaleì v kotlini. Navedeno gasilsko dru{tvoje od enote vi{je kategorije oddaljeno 27km, od prve poklicne enote pa 45 km(GRS Kranj), prav tako je 27 km oddalje-no od enote s koncesijo za prometnenesre~e in nevarne snovi (PGD [kofjaLoka, ki svoje delo opravlja korektno inprofesionalno). Ve~ino poàrnega okoli{apredstavlja center @iri s tovarnami, bloki,trgovinami in stanovanjskimi hi{ami.Obronki @iri so posejani z stanovanjskimihi{ami ali manj{imi kmetijami. Dostop doteh objektov je oteèn zaradi slabih cest.

podvozjeOdlo~itev za proizvajalca podvozja ni

bila te`ka, saj ima podjetje M.A.N. v svo-jem programu robustno podvozje skupnedovoljene mase 14 ton, ki ustreza tudizahtevam tehni~ne komisije pri GZS. Prinakupu se je mo`no odlo~iti tudi za na-kup dvojne komunalne kabine, vendar jeta kabina premajhna za normalno delo inopremljanje gasilcev med vo`njo. Dejstvoje tudi, da ve~ina izdelovalcev nadgradenjdobro obvlada podalj{evanje le te.

Glede na sorazmerno slab teren, kiga pokrivamo, smo se odlo~ili za enojneterenske pnevmatike. EATON menjalnikima 9 prestav in reduktor. Pogon je stalni{tirikolesni z zaporami vseh treh diferen-cialov, zavore so okrepljene in z ABS

sistemom, ro~na zavora deluje na vsa{tiri kolesa. Prav tako je v vozilu mo~nej{ialternator ter akumulatorja s pove~anokapaciteto.

nadgradnjaKomisija, ki je bila ustanovljena za na-

kup vozila je obiskala nekaj proizvajalcevgasilskih nadgradenj v Sloveniji. Glede naponujeno kvaliteto, ceno ter seveda refer-ence in profesionalen odnos, smo se odlo~iliza proizvajalca Mettis International d.o.o.,Ljutomerska cesta 6 iz Gornje Radgone,kar se je pozneje izkazalo za zelo dobroodlo~itev, saj ima to podjetje ve~letneizku{nje izdelave vozil po Rosenbauer ESsistemu. Osnovni gradnik podalj{ane kabinein nadgradnje je aluminij.

Vozilo je v osnovi koncipirano tako, dalahko obratuje samostojno oz., da jeposadka zmo`na samostojno delovati zdvema neodvisnima napadoma. V temprimeru prvi napad sestavljata napada-lec 1 in napadalec 2, pri njunem delu jimapomaga podpora. Drugi napad sestav-ljata napadalec 3 in napadalec 4, prinjunem delu jima pomaga strojnik, vodjaintervencije pa koordinira delo vozila invodi intervencijo. Ta situacija ni sicer po-polnoma v skladu z aktualno gasilskotaktiko vendar lahko dana situacija pri-vede tudi do tega.

Vgrajena je ~rpalka Rosenbauer tipaNH20 (nizki in visoki tlak) z dodano kr-milno elektroniko in varovanjem proti pre-gretju in kavitaciji. Njen vklop je izvedenelektropnevmatsko. Regulacija tlaka~rpalke je izvedena ro~no preko stikalaali avtomatsko preko tla~nega ventila.Izvedena je tudi avtomatika za polnjenje

rezervoarja za vodo. Za ga{enje sta vgra-jena dva navijaka z elektro pogonom s po60 m visokotla~ne cevi in visokotla~nimro~nikom. Podalj{evanje cevovoda jemo`no z zdruèvanjem obeh navijakov aliz dodajanem dodatnih visokotla~nih cevi.

podalj{ana kabinaKabina vozila je opremljena tako, da

omogo~a kompletno opremljanje posad-ke e med vo`njo. To pomeni skraj{eva-nje ~asa, ki je potreben, da se za~ne zaktivnim ga{enjem ali re{evanjem. Ga-silci – napadalci, ki sedijo v drugi vrsti vkabini, imajo pred seboj predale z mas-kami in predale in pritrdi{~a za ostaloopremo (gasilske sekire, vrvi, baterijskelu~i, radijske postaje). Kabina je dovoljprostorna za opremljanje in ima tudi svo-jo razsvetljavo, ki vklopljena ne moti voz-nika med vo`njo. Vrata kabine se odpirajo{iroko. Ob odprtju se pnevmatsko izvle-~ejo stopnice izven {irine vozila, karomogo~a varen izstop iz vozila z na-me{~enim dihalnim aparatom.

razporeditev opremeZ razporejanjem opreme po boksih

smo si vzeli precej ~asa. Upo{tevali smona{e prakti~ne izku{nje kakor tudi pri-dobljene izku{nje pri nekaterih prosto-voljnih in poklicnih gasilskih enotah. Po-leg opreme, ki jo predpisuje tipizacijavozil sprejeta od GZS, smo hoteli pridobiti~im ve~ prostora tudi za opremo gledena na{e lokalne potrebe.

V grobem je leva stran vozila gasilsko-re{evalna, desna pa gasilsko-tehni~na.Na levi strani se v prvem in drugem bok-su nahaja oprema za tehni~no re{evanje,

novo gasilsko voziloPGD Dobra~eva

Janez Tratnik

Foto: arhiv PGD Dobra~eva1. del

25



na{a oprema

v zadnjem levem boksu pa se nahajaoprema za ga{enje. Na desni strani vo-zila je v prvem boksu oprema za razsvet-ljavo, ozna~itev mesta nesre~e in prvopomo~, v ostalih dveh boksih pa opremaza ga{enje. Prostor za strojnika je rezer-viran zadaj, kjer je tudi name{~eno po-sebno stoji{~e. Na zadnjem delu je arma-turna plo{~a ~rpalke in komandna plo{~aza upravljanje s svetlobnim stolpom. Nad~rpalko se nahaja {est gasilnih aparatovna CO

2 in dva izvlekljiva predala. V spod-njem predalu je oprema za odvzem vodeiz hidranta, v zgornjem pa razne gasilskearmature, ki niso pogostej{e v uporabi.

Izliva sta na vsaki strani vozila po dva.Na vsaki strani je name{~en tudi po entrojak z e preklopljeno B cevjo dolìne15 m. Polnjenje vozila se izvaja prekopolnilne avtomatike preko dveh neodvis-nih dovodov preko spojke B zadaj.

Na strehi se po levi in desni straninahajata dva zaboja vi{ine 20 cm in {irine70 cm. V njih se nahaja oprema, ki se ne

z nastavkom za te`ko peno, visokotla~neH cevi, nizkotla~ne cevi B in C (B cevi sotudi v ko{arah), nizkotla~ni TURBOro~niki, B ro~nik, kombinirani C ro~niki.

leva stran vozilaBOKS 2 (RAZSVETLJAVA, OZNA-

ÎTEV MESTA NESREÊ IN OPREMAZA PRVO POMO^): (oprema za raz-svetljavo (prenosni reflektorji, elektri~nipodalj{ki, rezervne arnice in podobno).elektroagregat 11 kVA s priborom (rezer-vno gorivo, ozemljitveni set), oprema zaprvo pomo~ (kov~ki, opornice), opremoza ozna~itev in za{~ito mesta intervencije(triopan znaki, signalne lu~ke, usmerje-valne zastavice in loparji, trak za ozna~e-vanje, sto`ci)

BOKS 4 (ORODJE ZA GA[ENJE INGASILNA SREDSTVA) (gasilni aparatina prah, vodo in za ga{enje lahkih kovin,vedrovka, nadtla~ni izpihovalnik s sis-temom za pr{enje z vodno meglo, komp-let D cevi (25 mm) s prehodnimi spojkamiin ro~nikom, 5 kom ALU kov~kov (opre-ma za gozdne poàre, oprema za dim-ni{ke poàre, oprema za cevi (cevne ob-veze, cevni pritrdilci), oprema za delo navi{ini (opasa~i, re{evalni pasovi, re{e-valne vrvi).

BOKS 6 (OPREMA ZA GA[ENJE ZVODO IN PENO) (visokotla~ni navijakRosenbauer z visokotla~no cevjo pre-mera 25 mm in dolìne 60 metrov zro~nikom NEPIRO II z nastavkom za te`-ko peno, visokotla~ne H cevi, nizkotla~necevi cevi B in C, 2 kom kante za penilopo 20 z medme{alcem 200 l/min spriborom, ro~nik za penilo s kanticami,nizkotla~ni TURBO ro~niki, MONSUNro~nik, vodni {~it, vgrajeni medme{alecza peno 400 l/min s kombiniranim ro~-nikom za srednjo in te`ko peno

zadnji del vozila(vgrajena ~rpalka Rosenbauer NH 20

s FIX MIX sistemom na srednjem invisokem tlaku, stikala za upravljanje s

uporablja pogosto ali bi jo zaradi neu-strezne dimenzije te`ko dali drugam. Napokrovu zaboja se na levi strani nahajatrodelna raztegljiva lestev in dve kljukastilestvi, na desnem pokrovu zaboju pamanj{a trodelna lestev. Na sredini streheje vstopna odprtina za dostop do rezervo-arja za vodo ter nalivno grlo za rezervoarza penilo. Za{~itni pokrov svetlobnegastolpa je pohoden. Streha vozila in zabojiso osvetljeni.

desna stran vozilaBOKS 1 (OPREMA ZA TEHNI^NO

RE[EVANJE): (oprema za tehni~nore{evanje, potopne ~rpalke, motornaàga, kotna brusilka, vrtalka, jeklenepletenice, {kopci)

BOKS 3 (OPREMA ZA TEHNI^NORE[EVANJE): (drobno orodje v prenosnikaseti, oprema za nevarne snovi (prahza olje, pivniki, ~revesa), razno orodje inoprema za tehni~no re{evanje in re{eva-nje iz vi{in v prenosnih zabojih)

BOKS 5 (OPREMA ZA GA[ENJE ZVODO): visokotla~ni navijak Rosenbauerz visokotla~no cevjo premera 25mm indolìne 60 metrov z ro~nikom NEPIRO II

svetlobnim stolpom, {est gasilnih apa-ratov na CO

2, oprema za odvzem vodeiz hidranta, oprema in armature, ki se neuporabljajo pogosto (sesalni ko{, merilnidel, omejilec tlaka)

streha vozila(aluminijaste lestve, ak, pragovi za

cevi, lopate, metle, krampi, sesalne cevi,svetlobni stolp)

se nadaljuje

26



na{a oprema

Na delovnih telesih operativnih enotPGD Preska–Medvode, je bila v letu2004 in {e prej mnogokrat izpostavljenato~ka dnevnega reda o orodnem voziluGV 1, Tam 80 – T5. To vozilo je nujnopotrebno za prevoz osnovnega gasilske-ga orodja in opreme, ter motorne briz-galne. Glede na dejstvo, da to vozilo mno-gokrat ni zadovoljilo pri~akovanih rezul-tatov (nezanesljivo vìganje, slabe za-vore, slabo opremljen prostor za mo{tvo,na mokrem terenu je obi~ajno obti~al, in{e…), smo bili prisiljeni razmi{ljati: ozamenjavi; o nabavi drugega tovrstnegavozila; o nabavi prikolice za prevoz opre-me, ki je v vozilu GV 1 ipd. Kon~na odlo-~itev je bila, da upravnemu odboru pred-lagamo sklep o prenovi lastnega vozila.Predloìli smo tudi plan prenove, izvajal-ce del (to so ~lani na{e operativne enote)in predra~un stro{kov, ki bi pri tem nasta-li. Upravni odbor se je s tem predlogomstrinjal in zaupal popravilo ter obnovo vo-zila operativnim ~lanom: Avgu{tin Kle-menu, Vinku Jenku ml., ter Vinku Jenku st.

S popravilom in obnovo smo pri~elijunija meseca leta 2005. Ker smo to deloopravljali poleg svojih obveznosti, smo zdeli kon~ali {ele v jeseni 2005. Pri samiprenovi smo se pogosto sre~evali s prob-lemi, ki jih nismo predvidevali. Zato smomorali velikokrat poiskati strokovnopomo~, ki so nam jo nudili posameznikiin podjetja, ki se ukvarjajo s tovrstnimposlom. Omenil bi samo firmo IVL iz Bre-

sta pri Igu, ki je za prenovo podarila karnekaj nadomestnih sklopov in materiala.

Dela so se odvijala po posameznihsegmentih, tako da je bilo vozilo ves ~asoperativno sposobno sluìti svojemunamenu.

Be`ni pregled popravila in obnovevozila:

Preska- opravljena dela na gasilskemorodnem vozilu TAM 80 T5 v PGD Med-vode

Obnovitev elektri~nih sistemov:- menjava elektro in{talacije na vozilu,- vgradnja relejev, razsvetljava za voz-

nika, razvetljava za mo{tvo, razvetljava vnadgradnji, vgradnja UKV postaje, vgradnjaavtoradija, zamenjava intervencijskih lu~i,namestitev avtomatike za vzvratno vo`njo,zamenjava klju~avnice za zagon motorja,

Barvanje vozila:- zunanjost vozila je prebarvana z RAL

3000,- poliranje rolet ter obnovljeni napisi

po tipizaciji GZSObnova nadgradnje:- zamenjava nosilcev za B in C cevi,

posodobitev razsvetljave, posami~napritrditev orodja, posodobitev sani zamotorno brizgalno.

Intervencijske lu~i in sirene:- menjava blitz opozorilnih lu~i z blo-

kom,...Poleg na{tetih popravil je {e mnogo

drobnih stvari, ki niso omenjena.Za konec naj povem, da smo upo{te-

vali vse zakonske predpise, ki se nana-{ajo na tovrstno specialno vozilo. Tuimam v mislih obstoje~o tipizacijo gasil-skih vozil in zakon o varnosti v cestnemprometu in druge zakonske akte.

Najpomembnej{e pri celotnem pose-gu pa je dejstvo, da so z omenjenim po-pravilom zelo zadovoljni ~lani na{ih ope-rativnih enot, saj je sedaj vozilo gotovoza izvoze in varno za mo{tvo. @elimo si,da bi vozilo {e dolgo sluìlo v operativnenamene, predvsem za namen usposab-ljanja in obnove znanja.

Rad bi se zahvalil tudi:- IVL,d.o.o., Lenar~i~ Ladu- Pav{i~ Joètu in Petru- Avto magic, Novoselec Marjanu- Zup design, Zupanc Juretu

obnovitev vozila GV1- PGD Preska

Vinko JenkoFoto: arhiv PGD Preska

namestitev posode in ~rpalke za pranjevetrobranskega stekla, vgradnja tretjezavorne lu~i, posodobitev armaturne plo{~ein {e mnogo drugih malenkosti.

Popravilo in kontrola podvozja:- obnovitev zavornega sistema v ce-

loti, tesnenje prirobnic na polosovinah,menjava semeringov, pregled volan-skega mehanizma in nastavitev kolotekain drugo…

Popravilo na motorju:- popravilo zaganja~a in alternatorja,

menjava cevi za hladilno teko~ino, po-pravilo ekspanzijske posode, tesnenjemotorja,…

Obnovitev notranjosti:- obnovitev prvih sedeèv zadnjih klo-

pi, zamenjava tapet s tapiciranimi, po-pravilo poda,...

27



strokovna literatura

V priro~niku opisana tehnika pred-stavlja standardne postopke re{evanja spomo~jo vrvne tehnike, ki jih priporo~aEUSR (European Union Special Res-cue). EUSR je del programa Leonardo vokviru Evropske skupnosti, ki je na-menjen poenotenju opreme in re{evalnihpostopkov v re{evalnih slu`bah v Evropi.

Omenjene metode ne predstavljajoedine poti do re{itve zadanih nalog, sajse na pogled podobne naloge lahko zelorazlikujejo (vremenske razmere, mestonezgode, po{kodbe …).

Znanje, pridobljeno v tej knjigi, namlahko pomaga k uspe{nej{emu in kva-litetnej{emu posredovanju. Priro~nik “Vr-vna tehnika, re{evanje iz vi{in in globin’’je nastal ob pomo~i in{truktorjev Gorskere{evalne slu`be Slovenije, postaje Kranj(g. Zvoneta Koren~ana, g. Janeza Tri-lerja). Pri izdelavi priro~nika so sodelovalizaposleni v Javnem zavodu Gasilsko re-{evalna slu`ba Kranj. Vsem sodelujo~im

se v imenu vseh uporabnikov najlep{ezahvaljujem za pomo~.

Priro~nik ni namenjen samo poklicnimgasilcem ampak vsem, ki se prvi~ sre-~ujejo s tovrstno literaturo. Predstavljainterno gradivo - teoreti~ni del s podro~jare{evanja z uporabo vrvne tehnike. Jespremljajo~i del prakti~nega te~aja, nakaterem se sodelujo~i spoznajo z os-novami in nadgradnjo re{evanja s po-mo~jo vrvne tehnike pod vodstvom in-{truktorjev Zdruènja slovenskih poklic-nih gasilcev.

Prvi del priro~nika (osnove) je name-njen vsem poklicnim gasilcem, saj jeznanje uporabe vozlov in re{evalne opre-me dol`nost vsakega poklicnega gasilca.Drugi del priro~nika je namenjen speci-alnim tehnikam re{evanja, ki predstav-ljajo nadgradnjo prvega dela.

Redno usposabljanje, predvsem paupo{tevanje varnostnih dolo~il pri deluna vi{ini ali v globini med vajo in na inter-venciji sta predpogoj za kvalitetno

pri vsakodnevnih intervencijah, ne samov primeru re{evanja iz globin in vi{in. Teh-ni~ni pripomo~ki omogo~ajo enostavenin hiter dostop do po{kodovanih (ogro-ènih) oseb, v primeru padca zagotav-ljajo varnost tako re{evalcu kot tudi osebi,ki jo re{uje. Prilagodljivost oz. raznovrst-nost mo`nosti uporabe vrvne tehnikenam omogo~a vertikalne, horizontalne indiagonalne transporte re{evalcev inpo{kodovancev ob zagotavljanju visokestopnje varnosti (mo`nost ve~ so~asnihvarovalnih mehanizmov).

Vrste posredovanj s pomo~jo vrvnetehnike:

- re{evanje iz globin,- re{evanje z vi{in,- vzpenjanje na te`je dostopna mesta

in so~asno varovanje,- horizontalen transport po{kodovanih

oseb;V priro~niku bom posku{al opisati

prakti~no uporabo vrvne tehnike (vozli inoprema), organizacijo dela ob usposab-ljanjih in posredovanjih na intervencijah,re{evalne metode in mo`nosti treningaoz. {olanja.

Re{evanje s pomo~jo helikopterjapredstavlja naslednjo stopnjo izobraè-vanja na podro~ju re{evanja z vrvnotehniko. Pri tem ne mislim samo na po-mo~ helikopterja za prevoz re{evalnihekip, temve~ tudi delo z jeklenico (sl. 5).V J. Z. gasilsko re{evalna slu`ba Kranjsmo tovrsten na~in re{evanja uporabilina vajah za transport gasilcev in re{e-valne spustnice na vrh stanovanjskestolpnice in poslovnega centra.

Kompatibilnost re{evalne opremegasilcev z opremo gorske in jamarskere{evalne slu`be pomeni mo`nostsodelovanja na posredovanjih. Zato jepriporo~ljivo ve~krat letno izvesti skupnausposabljanja, ne pa se zapirati v okvirjeposameznih slu`b!

Skupaj smo namre~ mo~nej{i!

vrvna tehnika – re{evanje izglobin in vi{in Matej KejàrFoto: Matej Kejàr

Informacije o priro~niku: Matej Kej`[email protected],gsm: 041 608 609

posredovanje. Po{kodbe pri padcih vglobino ali z vi{ine so ponavadi hude alicelo smrtne, zato je potrebno med vajamiin posredovanji upo{tevati varnostnanavodila in{truktorjev. Z rednim usposab-ljanjem obnavljamo znanje uporabeopreme za vrvno tehniko in spoznavamookolje, v katerem bi lahko re{evali.

Metoda re{evanja iz globin in vi{in spomo~jo vrvne tehnike omogo~a treni-ranim re{evalcem ob uporabi tehni~nihpripomo~kov varno in zanesljivo pre-magovanje vi{ine. Z razli~nimi metodamioz. nadgradnjo osnovnega znanja upo-rabe vrvne tehnike lahko prakti~no do-seèmo {e tako te`ko dostopno mesto vglobini ali na vi{ini.

Najbolj opazen razvoj vrvne tehnikepo II. svetovni vojni je bil narejen napodro~ju re{evanja v gorah in jamah.Prav omenjena tehnika nam je v primerupravilne in varne uporabe v veliko pomo~

28



V prvem delu smo govorili o zasnovistrani, kaj bomo objavili, na kak{en na~inskomunicirali; v drugem ~lanku smo ob-delali pridobitev domene ter mo`nostiizdelave spletne strani. Stran imamo iz-delano, torej bomo tokrat podrobneje pre-gledali vzdrèvanje spletnih strani, nji-hovo aùriranje in vrednotenje.

Za aùriranost spletne strani ni neke-ga univerzalnega recepta, ampak je odstrani do strani druga~e. V grobem bi palahko rekli, da mora biti vse res, kar jenapisano. Ohranjanje spletne strani priìvljenju pa bi lahko opredelili kot “biti vkoraku s ~asom” z vidika treh meril: vse-bine, uporabnosti in tehnologije.

Kaj pomeni aùrna spletna stran?Vsebinsko aùriranje strani ni ni~ druge-ga kot osveèvanje informacij. e imamona spletni strani podatke o vodstvu dru-{tva, na{i opremi, {tevilu ~lanov in po-dobno, moramo poskrbeti, da bodo ti po-datki to~ni. V mislih moramo {e zmerajimeti naklju~nega obiskovalca, ki na na{istrani i{~e informacije, kontakt ali kaj po-

kako do spletne strani?III. del

MatejKrnc

dobnega. Seveda je to osveèvanje infor-macij odvisno od zasnove strani, ki smosi jo zadali pri samem ustvarjanju strani.V primeru, da imamo stran zasnovanobolj {iroko in predstavljamo na spletnistrani tudi npr. kraj, lokalno skupnost alikako zna~ilnost na{ega kraja, potemmoramo poskrbeti tudi za to~nost inaùrnost teh informacij, pa ~eprav nisoneposredno povezane z gasilskim dru{t-vom. Prav tako je pri vsebini potrebnopoudariti, da se pri vrednotenju spletnestrani kot kriterij upo{teva predvsemverodostojnost informacij, informativnost(aktualnost informacij, urejenost, obse`-nost) in odzivnost oz. komunikacija. Privzdrèvanju spletne strani je potrebnouravnoteìti te kriterije in paziti, da nasne zanese v eno smer.

Z vidika uporabnosti bodimo pozornina grafi~no podobo in estetiko, strukturospletne strani ter interakcijo z obiskoval-cem. S~asoma so se oblikovala dolo~ena“ nepisana pravila” pri uporabi grafi~nihelementov. Tako so recimo bile v~asih po-

pularne razne animacije, ki pa danesspominjajo na ki~. Isto velja za pisave;neko~ so vpadljive in nenavadne pisaveprivla~ile, danes odbijajo. Uporaba tehstvari se v ~asu spreminja in verjetno sebo v prihodnosti {e precej spremenila.Grafika je sicer ~isto odvisna od snovalcaspletne strani, vendar pa je le potrebnopaziti na mejo med estetiko, izvirnostjoin pretiravanjem, {e posebej pri poudar-janju pripadnosti gasilstvu, saj se mar-sikje pojavljajo razni nepotrebni plamen-~ki, kri~e~e rde~e barve, modre utripajo-~e lu~ke… Pri funkcionalni uporabnostimoramo stremeti k ~im la`ji navigaciji,ki naj bo kljub spremembam in dodajanjunovic {e vedno pregledna.

Pri vrednotenju tehnolo{ke plati sipomagamo s pregledovanjem po kriterijutehnolo{ke neodvisnosti in kakovosti iz-vedbe. Tako moramo biti pozorni na to,da se bo stran z vse podstranmi v ~im-ve~ih razli~nih okoljih obna{ala enako(razli~ni brskalniki, razli~ne internetnepovezave – adsl ali klicna telefonska,razli~na zaslonska lo~ljivost itd.). Polegtega lahko z vidika tehnologije uporabimonaprednej{e re{itve, kot so galerija, fo-rum, obrazec za komunikacijo, vendar semoramo prepri~ati, da so smiselne, dajih lahko obvladamo in vzdrùjemo ter dabodo tako obiskovalcem in nam prinesleneko korist. [ele takrat lahko naprednere{itve ponudimo obiskovalcem.

Pazimo na uravnoteènost. Ohra-njanje spletne strani pri ivljenju torej nepomeni zgolj dodajanja novic. Pri vzdrè-vanju strani obstaja nevarnost, da alizanemarimo stran ali pa jo funkcionalnoonesposobimo. Lahko jo namre~ ob ne-pravilnem vzdrèvanju npr. objavljanjupreobse`nih novic ali prevelikih slik na-pravimo nepregledno in nedostopno zaobiskovalce. Zato je nujno pri vzdrèva-nju spletne strani uravnoteènoobnavljati, popravljati, brisati in dodajativse njene elemente, ki jih lahkopreverjamo s treh vidikov: vsebine,uporabnosti in tehnologije.

www

29



V preteklem letu smo izvedli 4spletne ankete tipa ponujenih odgovo-rov. Najdemo jih na spletnem naslo-vu, ki ga verjetno e vsi poznate in grenekako takole, www.gasilskazveza-lj.si. Sodelovanje v anketi je bilo mo-go~e na podlagi prostovoljne odlo-~itve obiskovalcev spletne strani GZL.Ankete so bile vsebinsko oblikovanena podlagi aktualnih dogodkov v ga-silski stroki in mestu.

Rezultati anket so v nekaterih pri-merih bistveno izstopali, kar je bilopri~akovano glede na aktualnost an-kete, vendar so vzorci in analiza vsehrezultatov anket pokazali, da tako iz-rednega obiska in odstopanja odpreostalih ni bilo. Obiskovalec stranije lahko oddal neomejeno {tevilo gla-sov za posamezne ali vse odgovoreanket (tako imenovana vgrajenanapaka = bak).

Anketa z 8.3.2005 je obravnavalavpra{anje prihodnje temeljne organi-ziranosti gasilskih organizacij v pove-zavi z vodenjem gasilskega dru{tva.Rezultat ankete je pri 813 oddanihglasovih skoraj izena~en, vendar vkorist odgovoru, da v prihodnje takopredsednik kot poveljnik vodita dru-{tvo (400 glasov). Mogo~e kak{envidi dolo~ena neskladja v {teviluodgovorov in stanjem na terenu, ven-dar je do danes organiziranost po EUvzoru spremenilo bore malo dru{tev(PGD Smoku~, PGD rnu~e).

Bolj poletna anketa je bila 1.7.2005na temo, kako ocenjujete delovanjeJGS v MOL. Rezultat, ki je prejelnajve~ odgovorov ali odgovor, ki jeprejel najve~ glasov je bil, da je deloslabo (tu se upo{teva pojem sodelo-

vanja). Ob takem odgovoru nisem bilpresene~en, saj je dru{tva in opera-tivne enote è vrsto let obremenje-valo vpra{anje zakaj ne posredujejo(intervenirajo) bolj pogosto in sis-temati~no skupaj z GBL.

Manj obiskana, pa vendar aktu-alna je bila septembrska anketa20.9.2005 o delu in organiziranju CZv RS. Ve~ina odgovorov obiskovalcevje bila, da je potrebno spremeniti vlo-go CZ in njeno organiziranje ter delo-vanje. To so odgovorni z jasnimi innedvoumnimi znaki v novem letu tudipotrdili. Pri tem se postavlja novovpra{anje, ali vemo kaj bo to v resnicipomenilo za PGD in ali ne bo to novaprilo`nost za gladiatorsko areno meddru{tvi in GZ pri katerih bo imeladràva najve~ji izplen.

Oktober, mesec poàrne varnosti,pa smo zaznamovali s spremembona~ina alarmiranja in odziva gasilskihenot v JGS MOL ob poàrnih inter-vencijah (dogodkih). Anketno vpra{a-nje je bilo povezano z novim na~inomalarmiranja in uvedenimi {e drugimispremembami v delovanju JGS. Do-bra ve~ina (54,70%) je odgovorila daspremembe podpira. Ob tej prilo`-nosti bi bilo zanimivo ponoviti pred-hodno anketo s 1.7.2005, ki je obrav-navala delovanje JGS MOL. Rezultatbi bil seveda tokrat nasprotno dia-metralen prvotnim.

ê zaklju~imo in re~emo, da soankete pripomo~ek za ugotavljanjestanja v organizaciji in njenih del~kih,lahko tudi re~emo, da so prilo`nostza manipulacijo ali pa zgolj za polnje-ne praznega prostora in izkori{~anje~asa.

08.11.2005Kaj menite o novem na~inu opravljanja JGS zaPGD?Bolj{i je bil prej{nji na~in 19 16,24%Me ne zanima 5 4.27%Nisem seznanjen o tem 7 5,98%Potrebno ga bo dopolniti 22 18,80%Spremembo podpiram 64 54.70%

n = 11720.09.2005Kako ocenjujete delo Civilne za{~ite?Civilne za{~ite ne potrebujemo 17 31.48%Dobro opravlja svojo vlogo 6 11.11%Nisem poznavalec te teme 2 3.70%Potrebno je spremeniti vlogo CZ 29 53.70%

n = 54

leto 2005 skozi anketeToma` Kav~i~

strumnost in disciplino vgasilske vrste brez alitev! K temu pisanju me je vsekakor spodbudil

~lanek v prej{nji {tevilki LG, pod naslovom »Plesmarionet«. Strinjam se, da se sve~ani mimohodi,zbori gasilcev ob raznih slavnostih, predaje pra-porov, in ne nazadnje tudi obna{anje gasilcevob veselicah in javnih nastopih ne kaèjo v lepilu~i. Strumnost, disciplina in obna{anje vrednehvale, za gasilsko organizacijo v veliko primerihne moremo oceniti pohvalno. Vsak sodelujo~i vpovorki se mora zavedati, da se od njega pri~a-kuje strumnost in obna{anje vredno gasilca.Resni~no se mnogi prijatelji sre~ajo tudi po dalj-{em ~asu, toda stroj ali zbor nista namenjenaza pogovore, ki so po koncu slavnostnega spo-reda ali mimohoda seveda dobrodo{li. @e vodjeposameznih oddelkov, pa vse do vodje parade,so dol`ni pregledati nastopajo~e v stroju, opo-zoriti na korak v povorki, ki naj ga vsakdo drìpo svojem predhodniku, in levemu ter desnemuv stroju. Seveda je to izvedljivo v primeru, da sevsi zavedajo tega pravila brez pogovora v stroju.Vsak sodelujo~i v stroju se mora ob mimohodu-paradi zavedati, da se ne nahaja v mimohoduzato, da bo iskal znance, prijatelje ali doma~e,ki so si pri{li ogledati slavnost. V stroju je zato,ker predstavlja ~lana dru{tva in GO, ter da todokaè z zbranostjo, korakom in izvr{evanjempovelj vode~ega. Poveljujo~i pa mora svojapovelja izvajati glasno, ostro in po pravilniku. êse bo vsakdo v stroju zavedal svoje odgovornostido skupnega efekta parade, je uspeh zagotovljen,kar je cilj in èlja za vsak mimohod-parado.

Glede {lema - ~elade sem mi{ljenja, ker jeto simbol gasilske organizacije poleg prapora,kar mora vedeti vsak pripravnik na izpitu za ga-silca, da mora vsak nosilec teh dveh simbolovizkazati ~ast tudi z no{enjem belih rokavic ingasilskega opasa~a, ter seveda v sve~ani uni-formi. Tudi »kahla« (kot jo navaja avtor ~lanka)ni zani~evanja vreden artikel, kot ga ho~e prika-zati avtor, saj nam je v otro{tvu vsem sluìla.

êprav mlaj{i ~lani nimajo ve~ obveznegasluènja voja{kega roka, ki je bil {ola korakanjain discipline, ne smemo opustiti strumnosti nana{ih nastopih. Zavedati se moramo, da povorkeniso namenjene same sebi, temve~ so znakzunanjega obele`ja gasilske slavnosti. Poudarekzgodovinskega delovanja in visokih obletnic GOso v povorkah tudi gasilci/ke veterani, ki svojodolgoletno dejavnost v gasilski organizacijipoudarijo tudi v mimohodu. Tudi po prireditvahin na veselicah se mora vsak gasilec zavedati,da s svojim obna{anjem med prisotnimi ljudmipredstavlja gasilsko organizacijo. Zato se zadr-ìmo prekomernega popivanja in nespodobnegaobna{anja v uniformah.

Prvi korak k izbolj{anju zgoraj opisanih sla-bosti, predvsem mimohodov, postrojevanja, ra-portov in zborov, so uvedbe redovnih vaj na tek-movanju. Sem pa mi{ljenja, da je to majhen za-~etek in bo potrebno tudi na tem segmentu narediti{e precej ve~ kot je samo tekmovalna ocena»redovne vaje«. Potreben je tudi razgovor s ~lanidru{tva o disciplini in vseh oblikah obna{anja.

Peter Ro{

komentarji

LJUBLJANSKO GASILSTVO SKOZI ANKETE V LETU 200501.07.2005Kako ocenjujete delovanje javne gasilske slu`bev Ljubljani?Dobro 13 9.70%Me ne zanima 2 1.49%Ne poznam 3 2.24%Odli~no 26 19.40%Slabo 57 42.54%Zadovoljivo 33 24.63%

n = 13405.03.2005Kak{no organizacijsko obliko gas. dru{tva podpi-rate v prihodnosti? Kdo naj vodi in zastopa dru{tvo?Mi je vseeno 3 0.37%Ne poznam organiziranosti 4 0.49%Predsednik in poveljnik 400 49.20%Samo poveljnik 393 48.34%Samo predsednik 13 1.60%

n = 813

30



Med 2. svetovno vojno je nem{ka Luft-wafe (zra~ne sile) bombardirala mestoLondon. V tistem ~asu je bil London drugonajfrekventnej{e pristani{ko mesto nasvetu. Bil je tudi politi~no,ekonomsko inversko sredi{~e britanskega imperija. Vbliìni nabreìj so bila postavljena {te-vilna skladi{~a, silosi, Fordova tovarnaavtomobilov, kemi~ne tovarne,…Vsakizmed teh je bil potencialni povzro~iteljpoàra oz. bi lahko sproìli poàr ve~jihrazse`nosti. Poleg tega so bila tudi vzdol`reke parlament, Buckinghamska pala~a,

samostan Westminister, katedrala sv.Paula in stanovanja milijonov London-~anov. Leta 1937 je britanska vlada zaktom Civilne obrambe omogo~ila lokal-nim oblastem, da so uvedle pomo`negasilske slu`be. V Londonu so imeli ta-krat v na~rtu mo{tvo 28.000 pomo`nihgasilcev in gasilk. Dve leti kasneje, 1.septembra 1939 se je ta pomo`na gasil-ska slu`ba mobilizirala. V tem kratkemobdobju se je rekrutiralo, opremilo in izu-rilo 23.000 pripadnikov teh enot. Prekovsega mesta je bilo tako preko 300 po-mo`nih gasilskih postaj in postojank.Gasilska brigada iz Londona pa je imela59 gasilskih postaj in 3 re~ne.

êz vojno je {tevilo mo`, ki so sluìliv gasilskih vrstah po vsej dràvi naraslo~ez 273.000 mo`. Med njimi 70.000 en-sk, ki so bile na razli~nih dol`nostih: dis-pe~erke, kurirke, oskrba, ponekod poenotah pa tudi kot strojniki na gasilskih~rpalkah. Mo{tvo je bilo v izmeni 48 ur,nato je imelo 24 ur prosto. Medtem koniso izvajali ga{enja poàrov so v gasil-skih postajah izdelovali material za po-trebo vojske. Veliko pa jih je tudi v svojemprostem ~asu nato od{lo {e na delo vtovarne. Britanci so tako reko~ vedeè-valsko planirali vnaprej glede ognja, ki bilahko nastal kot posledica napadov vvojni. Strate{ko so postavili opremo ingasilske domove v bliìno rizi~nih pod-

ga{enje poàrov med zra~nimnapadom na London

ro~ij in v tajni center, ki so ga pripravili vbliìni parlamenta.

Predvideli so tudi mo`nost po{kodo-vanja vodnih virov, prepotrebnih za ga-{enje, zato so London~ani postavili-na-mestili poseben 6 colski (15,24cm) è-lezni cevovod s cevnimi priklju~ki v ob-cestnih jarkih. Vsak je napajal po 5 izlivov.V uporabi so imeli tudi ve~je tovornjakeali kombije na katerih so bile zloène espojene cevi razli~nih dolìn. Ta vozila solahko med samo vo`njo poloìla tudi do1800 m platnenih gumiranih cevi cevo-voda. Po celotnem podro~ju mesta pa jebilo obenem postavljenih tudi veliko za-maskiranih vodnih zbiralnikov. V uporabiso bili tudi tovornjaki, na katerih so imelinaloènih okrog 300m eleznih cevi. Mednapadi na mesto je ekipa 9 gasilcev spo-jila 300m eleznih cevi v 16 minutah. Vsa-ka izmed 40 stacionarnih ~rpalk lociranihvzdol` Londonskega mostovja ob rekiTemzi, pa je zagotavljala sesanje okrog13.620 litrov vode na minuto.

Londonska gasilska flota se je pove-~ala tudi z izgradnjo dvajsetih novih ga-silskih ~olnov in {tirih vle~nih ~olnov.

Ena izmed starej{ih ladij v uporabi ga-silske flote, Massey Shaw, pridruìla seje leta 1935, je bila v javnosti e poznanazaradi svojega sodelovanja v re{evalnimisiji v kanalu, ko je 13 ~lanska prosto-

Mitja Gregori~Foto: internet

list iz zgodovine

31



pomembna in nujna sporo~ila med {tabiin gasilskimi enotami na terenu. Njihovoposlanstvo je bil pravi podvig, saj je bilozelo tvegano in nevarno. Med potjo je bilaprisotna konstantna nevarnost eksplozijebomb, tveganje, da jih po{kodujejo pada-jo~e ru{evine, ter da jih ogenj ujame. Po-leg tega pa so tvegali tudi padce oz.prometne nesre~e, saj so zaradi pobar-vanih lu~i (1/3 lu~i, da sovra`nik iz zrakani videl lu~i oz. kje so ceste) pono~i imeliizredno slabo osvetlitev cesti{~a.

Preko 1000 gasilskih ~rpalk je bilo naprizori{~ih poàrov in ~rpalo vodo iz Tem-ze. Izbruhnilo je 36 velikih poàrov inne{teto manj{ih: pripadniki civilne za{~iteso nudili podporo gasilcem, prav tako sona pomo~ kolegom prisko~ili gasilci izBirminghama in ostalih mest.

Zra~ni napadi in bombardiranje Lon-dona je trajalo 57 zaporednih no~i z nekajmanj{imi prekinitvami zaradi slabegavremena.

Kraterji, ki so jih naredile bombe sogasilske slu`be preuredile v vodna za-jetja. Dan za dnem so se gasilci juna{kospopadali z ga{enjem poàrov tako, daso do no~i le te pogasili. Saj je ogenj napoàri{~ih v temnih no~eh sovra`nikuzelo dobro sluìl kot orientacija in osvet-litev okolice.

V nedeljo 29. decembra so nemciskoncentrirali njihove bombne napade nale dva dobra kvadratna kilometra velikoobmo~je v samem sredi{~u Londona. Ve-~ina izmed teh stavb je bila zgrajena {esrednjem veku. Na tej lokaciji se nahajatudi katedrala Sv.Paula (st.Paul), {tevilnecerkve, knji`njice, tiskarne, ve~nadstrop-ne stavbe... Tega ve~era je izbruhnilo nastotine poàrov. Sestavljivi elezni cevo-vodi so bili hitro poloèni in sestavljeni,platnene gumirane cevi pa priklopljene.Gasilske ladje so bile razme{~ene vzdolòbale in gasilska vozila so bila postav-ljena v intervalih na cca. vsakih 200m.Takrat so za to porabili tudi posebej po-stavljene hidrantne priklju~ke ob mostuBlackfriars. [tevilni manj{i poàri sokmalu prerasli v velik poàr. S plamenise je spopadalo in gasilo poàre okrog

voljna posadka gasilcev (poklicnih inpomo`nih) z tremi vo`njami z obale Dun-kirka med nem{kim napadom in bombar-diranjem re{ila okrog 600 borcev in mor-narjev .

Vsaka nova gasilska ladja je bila v sre-dini trupa opremljena z dvema ~rpal-kama, ki sta zagotavljali 4540 litrov vodena minuto enotam na kopnem in vod-nemu topu na premcu ladje z katerim sogasili poàre na ladjevju in na kopnemvzdol` reke. Na vsakem izmed {tirih vle~-nih ladij so bile vgrajene po {tiri Denisovegasilske ~rpalke. Na krmi vle~nih ladij sobile posebne luknje skozi katere so bilespeljane tla~ne cevi z katerimi so gasilipoàre. Medtem ko je bila ladja privezanas krmo na obalo, pa so bile poloène naobalo tudi cevi preko katerih so gasili alinapajali z vodo druge gasilske enote nakopnem.

9000 gasilcev, ensk in kurirjev, ter 2000gasilskih ~rpalk. [tevilni hrabri gasilci innjihovi pomo~niki so to no~ umrli zaradizru{enja stavb in podiranja zidov. Pre-mier Winston Churchill je izdal gasilcemukaz naj za vsako ceno re{ijo katedralosv.Paula. Katedrala je velikega pomenaza Angleè kot ena izmed »preìvelih« vvelikem katastrofalnem poàru, ki je div-jal v Londonu 1666 leta. Gasilci so z ve-likimi napori in po`rtvovanjem katedralore{ili pred plameni in razdejanjem. Vmesecih ki so sledili se je bombardiranjeLondona nadaljevalo. Na London je bilov napadih odvrènih velika koli~ina zaì-galnih, eksplozivnih in drugih sredstev,kar je posledi~no vsaki~ povzro~ilo natiso~e poàrov. Tudi katedrali sv.Paula nibilo prizane{eno. Bomba je zadela strehoin v njej pustila velik krater. [est gasilcev,ki je katedralo varovalo pred poàri jetakrat izgubilo ivljenje. Tudi parlament,Buckinghamska pala~a, WestministerAbbey in drugi so bili zadeti in po{ko-dovani. V bombardiranjih Londona je takoumrlo 14.000 ljudi. Tiso~e stavb in drugihobjektov je bilo uni~enih.

Mnogo gasilcev in re{evalcev ter dru-gih, ki so jim pomagali je med hrabrimiakcijami ga{enja in re{evanja v Londonumed bombandiranji izgubilo ivljanja..

Na obele`ju, ki sedaj stoji v spominhrabrim gasilcem in gasilkam na OldChange Court v bliìni katedrale sv.Paulaso napisana imena 1027 gasilcev in 24ènsk, ki so umrli na dol`nosti med vojnov Londonu.

Winston Churchill je tako neko~ temuprimerno vse gasilce poimenoval z»Junaki s sajastim obrazom«.

Nekaj pred 17. uro, 7. septembra 1940so nem{ke sile za~ele glavni zra~ni na-pad na London. Stotine letal in bombnikovje skoncentriralo napad na Londonskoobre`je. Med prvimi v napadu je bila za-deta in v silni eksploziji uni~ena tovarnaFord in plinarna, sledile pa so jim ostaleindustrijske trgovske in skladi{~ne coneter poslovni objekti ob reki. Gasilska slu`-ba se je nemudoma spopadla z velikoognjeno stihijo. Gasilski enoti iz Londonase je v boju proti ognju po takoj{njemalarmiranju tedaj pridruìlo 25.000pomo`nih gasilcev. Ob nabre`ju je bilopripeljanih in razporejenih 500 gasilskih~rpalk. Vodovod, elektrika, telefon in plinso v trenutku zmanjkali oz. prenehalidelovati. Nekaj po 18. uri se je zra~ni na-pad kon~al. Uni~enje in razdejanje je bilonepopisno, toda premor pred ponovnimbombardiranjem je bil le za~asen...

V {tabu, kjer so zbirali sporo~ila, soob soju sve~ gasilke-dispe~erke raz-po{iljale na krizna mesta potrebne sile.Ker je bila normalna komunikacija zaradipo{kodb med bombardiranjem nemo-go~a, so za prenos sporo~il uporabljaliposebej rekrutirane gasilke in mladino,ki je s posebej prirejenimi motornimikolesi (pobarvane lu~i v ~rno) razna{ala

list iz zgodovine

32



Ta spo{tovanja vredni simbol izhaja odskupine vitezev, ki je v 11. stoletju sluìla vjeruzalemski bolni{nici. Poznani so bili kotred vitezev Bolni~arjev (Knights Hospitaller).

Red se je kasneje preimenoval v Vi-teze Sv.Janeza (St.John). Ta dobrodelnaorganizacija je skrbela za bolne z velikimso~utjem in usmiljenjem. Kri` simboliziraosmere blagre, ki so ìvljenjsko vodiloredovnih ~lanov, prav tako pa se je vsak~lan reda obvezal, da bo ivel v resnici,da bo imel vero, da se bo kesal grehov,da bo ponièn, da bo ljubil pravico, da bousmiljen, da bo odkritosr~en in da bovztrajno prena{al morebitno preganjanje.

Pozneje so podpirali kriàrje v njihovihprizadevanjih ponovno osvojiti Sveto

zemljo. Ko so vitezi reda Sv.Janeza inkriàrji napadali mestna obzidja, so Sa-careni z obzidij mest mednje najprejzmetali stekleno embalaò napolnjeno zvisoko vnetljivimi teko~inami ter natomednje vrgli tudi pri`gane bakle. Velikovitezov je bilo hudo ope~enih, nekateriso umrli v hudih bole~inah, agonijah inmukah. Tisti, ki se jim je nekako z velikoteàvo le uspelo prebiti skozi ognjenostihijo, so nato brez pomislekov tvegalisvoja ìvljenja, da so pomagali svojimgore~im soborcem tako, da so jim gasiligore~a obla~ila in ogenj, ki jim je pretilter jih izvlekli na varno. V spomin na nji-hova herojska dejanja pri re{evanju dru-gih soborcev vitezov iz ognjenih zubljevter njihovo borbo s plameni je njihov sim-

malte{ki kri` - simbol poguma,~asti in vdanosti

zanimivosti iz sveta

Dandanes ponekod gasilci nosijo in~astijo znamenje malte{kega krià kotsimbol prepri~anja in pripravljenosti, das tem, ko tvegajo svoja lastna ìvljenjalahko re{ijo druga.

Simbol, ki ga smatrajo za svetega,predstavlja na~ela usmiljenja, lojalnosti,obzirnosti, opazovanja, juna{tva, hrabro-sti in plemenitosti do prijateljev, varovanja{ibkih ter spretnosti v slu`bi.

Malte{ki kri` je bil od prve kriàrskevojne naprej simbol kr{~anskih voj{~akov.malte{ki kri` je ostal simbol Malte{kegavite{kega reda in drugih redov Sv.Janeza,v preteklih stoletjih pa so ga prevzeli tudikot obliko {tevilnih odlikovanj. V kasnej{ihstoletjih so ta simbol posvojili {tevilnivite{ki rodovi. Malte{ki kri` je tudi simbolokro`ja Mecklenburg-Strelitz v Nem~iji. VAvstraliji je Malte{ki kri` del dràvnegasimbola Queenslanda. Prav tako je simbolgasilskih enot po vsej Avstraliji, Amerikiin drugod po svetu.

Malte{ki Kri` se istoveti s simbolomkr{~anskih bojevnikov. Njegov vzorec sebazira na kriìh katere so uporabljali medprvimi kriàrskimi pohodi (za~el papeÙrban II. 1095 da bi nad ponovno osvojilnad Sveto Zemljo v Jeruzalemu in prev-zel oblast). Kri` je sestavljen iz {tirih, vobliko »V« oblikovanih pu{~ic/kopij tako,da se konice le teh v isti to~ki stikajo. Takoima vsak krak dve po to~ki-skupaj torejosem. To~ke simbolizirajo vrednote reda.

bol kri`, katerega so ga nosili na obla~ilihpostal ~astno odlikovanje in simbol.

Simbol na njihovi zastavi, osem to~kovnikri , je postal znan kot »Malte{ki kri «. Kri`(simbol) katerega je prvotni namen bilpomagati, da so vitezi prepoznali-lo~ili medseboj prijatelja in sovra`nika, je postalprvobiten simbol juna{tva in sluènja.

33



Nesre~e na vodi so se dogajale in se{e bodo, kajti na{ tempo ivljenja je hiterin voda ter vodne povr{ine so povsodokrog nas. V arhivu sem na{el dve zani-mivi fotografiji, ki prikazujejo gasilce naintervenciji na vodi. Fotografija {t. 1prikazuje poklicne gasilske iz Maribora,kako re{ujejo iz razbitin manj{ega letalatruplo nesre~ne mlade enske. Zgodilose je okrog leta 1970 na mariborskemjezeru pri kraju Brestrnica. Pilot, ki je ne-sre~o preìvel, je zadel ice daljnovodain strmoglavil v reko Dravo, ki je v temdelu zajezena, oziroma upo~asnjena zelektrarno Mariborski otok.

Pogovarjal sem se z danes è upo-kojenim gasilcem, ki je sodeloval v tejakciji, ing. Joètom eri~em. Povedal je,da so imeli na razpolago le nek star gu-mijasti voja{ki ~oln in vesla. Prisotni sobili tudi mili~niki , ki pa so e imeli ~oln zmotorjem. Potaplja{ka slu`ba je bilatakrat ravno na novo ustanovljena. Nekajgasilcev je opravilo prve izpite za potap-lja~e. Bilo je nekaj opreme, uvoène izFrancije. Nekako jim je uspelo navezatirazbito letalo in ga privle~i do brega. Tamso izvlekli truplo nesre~ne mlade potnice.Bilo je pretresljivo in na bregu se je zbraloveliko doma~inov in svojcev. Joè je {epovedal, da je na enoto sicer prihajalaoprema za re{evanje na vodi, vendar silapo~asi, tako da lahko govorimo o dokajdobri opremi {ele po letu 1980.

Fotografija z gasilci na rancah je na-stala leta 1969, ko je reka Drava mo~nopoplavljala, saj {e ni bil zgrajen kanalMaribor-Zlatoli~je. S temi rancami soprevaàli do ogroènih hi{ vre~e speskom ali pa odvaàli ivali in ogroènoopremo v hi{ah. Gasilci so tako prisko~ilina pomo~ ljudem brez prave re{evalneopreme, da o osebnih za{~itnih sredstvihsploh ne govorimo. Imeli pa so pogumnosrce in veliko volje. Na levi ranci semprepoznal brata Franca in Toneta Duha,ki sta {e danes zagnana gasilca inustanovitelja Rancarskega dru{tva vMale~niku, ki tako kot neko~ {e danesprevaàta turiste z rancami po reki Dravi.

re{evanje na vodi neko~

Ljubljanski gasilciskozi ~asCena: 2000 SIT

Knjigo lahko kupite na GZL,Zadobrov{ka 88, 1000 Ljubljana

vsak ponedeljek med 18.00 in 20.00

Oskar NeuvirtFoto: arhiv JZZPR Maribor

Na Fotografiji {t. 2 pa vidimo pro-stovoljne gasilce nekje ni`je od Maribora,kako si pri re{evanju ob poplavah poma-gajo z dravskimi rancami. Manj je po-znano, da je to edinstveno preprostovodno plovilo ranca v zgodovini splavar-jenja veljalo kot neke vrste re{evalni ~oln.

Splavarji so si jih pred odhodomsplava na Hrva{ko po reki Dravi narediliiz desk in lesenega ogrodja. Rance sopotem privezali ob bok splavu za primerrazbitja splava.

ognjena zgodovina

34



Leto se blià koncu. Za nas, ko smopraznovali 100 let delovanja je bilo to karvelik zalogaj. 20. maja smo imeli sve~anoakademijo ob to~no 100. letnici ustano-vitve potem, ko je bilo na predlog trehIvanov: Kregarja, Breceljnika in [vajgerjaustanovljeno na{e gasilsko dru{tvo.Drug dogodek te vrste je bil, ko smo imeliparado, proslavo, prevzem novega gasil-skega vozila in veselico. Vse se je lepo

ob 100 letnici PGD DravljeStane Isteni~Foto: arhiv PGD Dravlje

aran`maji, ki jih je nekaj posodila in pri-pravila »na{a cvetli~arka« Rozi (Cvetli-~arstvo Rozi).

Kot vsako leto smo se tudi letos ude-leìli ob~inskih tekmovanj in sicer v vsehkategorijah, ki delujejo v dru{tvu. Po te-meljitih pripravah smo dosegli pri pio-nirjih pokal za tretje mesto, pri ~lanih A,B in ~lanicah B pokal za prvo mesto, terpri starej{ih ~lanih pokal za tretje mesto.V oktobru smo se udeleìli tudi avtorallyja letos prvi~ samo v kategoriji GVC,ker vozila GV-1 nimamo ve~. Doseglismo pokal za tretje mesto.

Delo v dru{tvu je odraz njenih ~lanov,pri nas tudi ~lanic. Imamo sre~o, da sena{i ~lani tudi radi izobraùjejo. V na{ihvrstah imamo tudi poveljnika GZ Ljub-ljana, predsednico komisije za mladino ter~lane komisij GZL za izobraèvanje,informatiko, tekmovanja, gospodarjenje insedaj tudi za ène. Vse to predstavljaveliko anga iranje na{ih ~lanov poleg delav dru{tvu tudi v organih gasilske zveze.

Omeniti moram tudi, da ~lanice skrbijoza roè na na{ih oknih, ki poleg Florjanapopestrijo monotoni izgled gasilskegadoma.

To je bil kratki utrip na{ega dela v letu2005.

izteklo in upam da tudi na zunaj brezve~jih vidnih napak. Ta prireditev nam boostala v lepem spominu. Posebno smobili veseli, ker nam je bilo tudi vreme na-klonjeno. Moram povedati, da so ~lanicepred tem predlagale tudi ustanovitevdru{tvenega pevskega zbora. Ta je bil resustanovljen iz ~lanic in ~lanov dru{tva inje ve~glasno zapeli nekaj pesmi. [elepo vseh prireditvah smo ugotovili, da jebila to pravzaprav dobra ideja in da je bilzbor toplo sprejet. To je seveda tudi za-sluga na{ega zborovodja Igorja Velepi~a.Toplino prostora na akademiji in na pro-slavi pa so prispevale tudi roè in cvetni

na{e strani

35



PGD Gameljne je 18. novembra 2005organiziralo izlet v tovarno gasilske opre-me in vozil Rosenbauer. Izleta se je ude-leìlo 53 na{ih ~lanov in krajanov Ga-meljn. Ob tretji uri zjutraj smo se odpeljaliiz Gameljn proti Avstriji. Prvi postaneksmo opravili e na ~rpalki na Jesenicah,kjer so ni nekateri è privo{~ili prvo ju-tranjo kavico. Potovali smo pod Karavan-

ogled druìnskega podjetja Rosenbauer.Doìveli smo ~udovit sprejem, saj je èpri vhodu v podjetje na zaslonu pisalo,da je danes v podjetju Rosenbauer pri-sotno PGD Gameljne iz Slovenije. Prirecepciji nas je sprejel njihov uslu`benecin nam na kratko opisal razvoj podjetjain nas seznanil s pravili obna{anja zaobiskovalce. Dobili smo tudi slu{alke zabolj{o sli{nost v sami proizvodnji, kjer jemalo bolj hrupno, tako da so tudi tisti, kiso hodili bolj zadaj sli{ali razlago, kateroje vodil zastopnik podjetja. V sami proiz-vodnji je fotografiranje prepovedano zatosmo si vse poslikali naravnost v mo`-gane. Zanimivost v podjetju je, da ~rpalkood za~etka do konca sestavlja en samdelavec, ki je nato odgovoren za proizvod.Podjetje vso opremo in orodje izdelujepo naro~ilu in ni~ na zalogo pa imajo kljubtemu naro~il za dve leti naprej. Ogledalismo si tudi, kako izdelujejo nadgradnjevozil iz lepljenih plo{~ aluminija. Prese-ne~eni smo bili tudi nad urejenostjo in~istostjo delavnic, saj nismo nikjer za-sledili umazanije in odpadkov po vogalih.Ko pa smo stopili iz proizvodnje pa smozagledali polno parkiri{~e gasilskih vozil,ki so {e ~akala na predelavo. Na poligonuso tudi preizku{ali e narejene avtomo-

obisk tovarne RosenbauerToma` Perme

bile in tovornjake, tudi Panterje 6x6 in 8x8kakr{nega ima tudi na{e Brni{ko leta-li{~e. Pripravili so nam prikaz ga{enja zvisokotla~no ~rpalko UHPS za nakup ka-tere smo se kasneje tudi odlo~ili. Slediloje {e kosilo v restavraciji podjetja in za-hvala na{ega predsednika predstavnikupodjetja Rosenbauer. Po ogledu tovarnesmo od{li v nakupovalni center, kjer sose nekateri odpo~ili ob hladnem pivuostali pa zapravljali evre. Sledil je {eogled mesta Linz, katerega smo si ogle-dali z vlakcem, ki nas je popeljal skozistari del mesta. Okoli pete ure popoldnepa smo se odpravili nazaj domov. Nakoncu bi se rad v imenu dru{tva in tudi vsvojem imenu lepo zahvalil podjetju Mi-Star, ki nam je omogo~il ogled podjetjain organiziral prelepo popoldne, kateregasmo preìveli na na{em prvem dru{tve-nem izletu.

kami mimo Villacha, Spittala, Flachava,Salzburga in nato proti Linzu in Loen-dingu, kjer je tovarna Rosenbauer.Ustavili smo se tudi pri jezeru Mondsee,kjer smo se tudi malo pretegnili in na-dihali avstrijskega zraka. Pred tovarnoRosenbauer smo pri{li malo pred poldeseto uro. Na vhodu nas je pri~akala~lanica na{ega dru{tva, direktoricapodjetja Mi-Star, ki nam je omogo~ila

na{e strani

Foto: arhiv PGD Gameljne

36



Spodnja [i{ka je bila neko~ prva vasna katero je popotnik naletel iz srednje-ve{ke Ljubljane proti dana{nji Gorenjski.Pogosti poàri in nesre~e v nekdanji ob-~ini Spodnja [i{ka, takratnem predme-stju Ljubljane so narekovali potrebo poustanovitvi gasilskega dru{tva. Tako seje 3. maja 1888 zbralo nekaj {i{enskihmo`, sestavili so dru{tvena pravila, ki sojih predloìli takratni vladi za Kranjsko,ki je ta pravila 4. junija 1888 potrdila. »Po-àrna bramba« se je vselila v prostorena Celov{ki cesti.

Dru{tvene aktivnosti e od takrat po-tekajo vsak ~etrtek. V Spodnji [i{ki sose na Jernejevo nedeljo ali po doma~e»Komarjevo nedeljo« prirejale gasilskeveselice, ki so bile znane dale~ okoli Ljub-ljane. Dana{nje ~lanstvo se trudi to tra-

dicionalno prireditev ohranjati tudi danes.Leta 1958 so raz{irili Celov{ko cesto

in gasilski dom Spodnja [i{ka je bilo po-trebno poru{iti. Zasilne prostore smo do-bili v stari stavbi – skladi{~u na Verov-{kovi cesti. V tem prostoru se dejavnostodvija tudi v dana{njem ~asu. Dru{tvoima 23 operativnih ~lanov, celotno ~lan-stvo pa {teje 30 oseb in mladino.

V za~etku 90-ih let je bil vloèn dena-cionalizacijski zahtevek za vrnitev pro-storov nekdanjemu lastniku. Postopek {epoteka in usoda na{ega gasilskega hra-ma je e dobro desetletje v negotovosti.Sodni mlini so posredno zajezili razvojna{ega prostovoljnega gasilskega dru-{tva. V vsem tem ~asu se je na{e dru{tvotrudilo dokazati pri pristojnem sodnemorganu, da prostori na{ega gasilskega

PGD spodnja [i{ka Marko Gruji~i}Foto: Marko Gruji~i}

dru{tva niso bili odvzeti domnevnemudenacionalizacijskemu upravi~encu s po-mo~jo gro`nje, sile ali zvija~e tedanjegadràvnega organa. Kljub neprijetni situ-aciji, ki è dolga leta bremeni celotno~lanstvo na{ega gasilskega dru{tva,prostovoljno gasilstvo v Spodnji [i{ki {eobstaja.

Preteklost nam ne more povedati, kajnaj storimo, lahko pa nam pove kaj mo-ramo opustiti. Upajmo, da ne bo edinapozitivna stran dana{njega negotovegapoloàja gasilskega doma v tem, da bo-mo na{emu ~asu pozneje rekli dobri stari~asi.

prostovoljne gasilske enote

37



Pisalo se je leto 1913, ko je v vasehStaneì~e in Dvor pri{la med napredneljudi misel o ustanovitvi lastnega gasil-skega dru{tva, da bi s tem ~imbolj zava-rovali svoje premoènje in si organiziranomedsebojno pomagali pri poàrih. Ta-kratno ùpanstvo v [entvidu nad Ljub-ljano, ki mu je upanoval Anton Belec, jes svojim sklepom {t. 255, z dnem 2. mar-ca 1914, potrdilo ustanovitev PGD Stane-ì~e – Dvor. Tudi deèlna vlada v Ljubljanije pro{nji za ustanovitev dru{tva ugodila.Takratna pravila so zahtevala, da morabiti za ustanovitev 12 delovnih ~lanov, pri-pravljenih, da pomagajo v tej ~loveko-ljubni organizaciji.

Ustanovni ob~ni zbor novoustanovlje-nega gasilskega dru{tva, se je nato vr{il25. aprila 1914, pod vodstvom za~asne-ga na~elnika Antona Belca, predsednikaKranjske deèlne gasilske zveze, kjer soizvolili prvi odbor.

Dru{tvo je soglasno pristopilo h Kranj-ski deèlni gasilski zvezi. @e takoj na prviseji, so se pogovarjali o nabavi ro~nebrizgalne in potrebnega orodja za ga{e-nje poàrov.

Kmalu nato je v na{e kraje posegla 1.svetovna vojna, kar je ohromilo delo dru-{tva. Nekaj orodja in opreme jim je uspe-lo pridobiti {e pred za~etkom vojne innekaj tudi med vojno, vendar se je pravirazmah dru{tva lahko za~el {ele po letu1918, ko je bilo vojne morije konec. V letu1920 so si kupili gasilski voz in ro~nogasilsko brizgalno, in {e isto leto uspe{nogasili poàr na me`nariji. V naslednjemletu je bilo zgrajeno lastno orodi{~e inpredano svojemu namenu. Dru{tvo je za-ìvelo tudi na kulturnoprosvetnem pod-ro~ju z uprizarjanjem ljudskih iger domain v bli`nji okolici.

Ves ~as se je dru{tvo posve~alo pre-ventivi, tako so leta 1928 zgradili prvivodni rezervoar, ki so mu do leta 1935sledili na obmo~ju dru{tva {e trije. Av-gusta 1937 je dru{tvo kupilo novo motor-no brizgalno, ki jo je izdelalo podjetje iz[entvida nad Ljubljano. @e velikokrat je

brizgalna re{evala premoènje va{~anovin nudila pomo~ sosednjim dru{tvom inje kljub letom {e vedno v dobrem stanju.Sledila je 2. svetovna vojna, ki je zadaladru{tvu te`ke posledice. V {tirih letih jepadlo na raznih boji{~ih dvanajst aktivnih~lanov dru{tva. Takoj po kon~ani vojni jedru{tvo zopet zaìvelo in za~elo obnav-ljati gasilski dom. V letu 1946 je bil zgra-jen prizidek, ki je sluìl za sestanke indruge prireditve. V èlji po napredku inhitrej{i intervenciji, je dru{tvo leta 1948nabavilo star voja{ki avtomobil, ki pa jebil temeljito preurejen samo za gasilskenamene. Leta 1953 pa je bil v dru{tvuslavnostno prevzet. Leta 1970 je bil kup-ljen nov avto – kombi znamke IMV. Da bihitremu razvoju sledilo tudi na{e dru{tvo,smo leta 1972 nabavili novo motornobrizgalno znamke Rosenbauer. Ves po-vojni ~as, je bilo dru{tvo dejavno tudi nakulturnem podro~ju, gasilski dom pa takokot danes, prostor za aktivno delo gasil-cev in va{~anov. V letu 1976 smo na ve~-letno eljo ~lanov in va{~anov razvili ga-silski prapor, v istem letu pa so se za~elepriprave na gradnjo novega gasilskegadoma. 23. aprila 1977 je bil dom poru{enin takoj smo za~eli z izgradnjo novega.Pri tem je bilo vloèno veliko prostovolj-nega dela ~lanov in krajanov. 22. julija1978 je bil gasilski dom sve~ano predansvojemu namenu. V letu 1983 je bil zgra-jen nov vodni rezervoar s 70 m3, leto kas-neje pa smo IMV kombi zamenjali z no-vim gasilskim vozilom znamke TAM 80T5. V junijski vojni leta 1991, je dom nudilzavetje branilcem slovenske samostoj-nosti. Ob 85. letnici dru{tva pa smo razvilinov gasilski prapor s podobo sv. Florjana.Zavedajo~ se, da tudi gasilska tehnika

zelo hitro napreduje, ter da bi temu hitre-mu razvoju sledilo tudi na{e dru{tvo, smoza~eli razmi{ljati o nakupu novega so-dobnega gasilskega vozila z vodo GV-V1. Ta elja se nam je s pomo~jo kraja-nov, sponzorjev in gasilske zveze Ljublja-na, tudi uresni~ila v letu 2002, ko je bilovozilo sve~ano predano svojemu name-nu. S tem pa je nastala potreba po {e enigaraì, ki pa smo jo zgradili {e istega leta.V letu 2004 smo slovesno po~astili 90.letnico dru{tva, ob zaklju~ku jubilejnegaleta pa smo slovesno odkrili relijef sv.Florjana, ki sedaj krasi na{ gasilski dom.Ves ~as delovanja smo skrbeli za pomla-jevanje svojega ~lanstva in za njegovo

PGD Staneì~e – DvorJanez Merhar

strokovno usposobljenost. Vseskozi smos svojimi ekipami sodelovali tako naob~inskih kot tudi drugih tekmovanjih, terdosegli tudi nekaj lepih uspehov. Dru{tvodanes {teje 117 aktivnih ~lanov od tega58 mlaj{ih od 18. let in 16 veteranov insmo uvr{~eni v I. kategorijo. Ta podateknam pove velik dele` mladine, po zaslugiprizadevnih mentorjev, kar nam dajenove upe in bodo~nost. Vsa dogajanja vdru{tvu sedaj upravlja 11 ~lanski upravniodbor, vklju~no s stalnimi in ob~asnimikomisijami, s katerimi je omogo~enodelovanje na {ir{e obmo~je v dru{tvu.

prostovoljne gasilske enote

Foto: arhiv PGD Staneì~e - Dvor

38



Bu~an Albin– 80 letnik

Veteran PGD Vi`marje - BrodNi`ji gasilski ~astnik II. stopnjerojen 22.2.1926^lan PGD Vi`marje – Brodod leta 1939

Anton VagajaV lanskem letu smo po kratki

in hudi bolezni izgubili na{egapoveljnika Antona Vagajo, roj.16.06.1944. Od njega smo seposlovili septembra 2005.

^lan na{ega dru{tva je bil odleta 1955, izpra{ani gasilec pa od1966. V letu 1992 je opravil izpitin napredoval v gasilskega ~ast-nika I. st. V dru{tvu je opravljalvrsto pomembnih funkcij. Bil jetajnik, podpredsednik, mentormladine in od leta 1990 tudi po-veljnik. Nenehno se je izobraèval.Imel je izpit za strojnika, IDA,mentorja mladine in poveljnika.

Dobil je vrsto priznanj, med ka-terimi so najpomembnej{a: odli-kovanje OGZ I. st, Plamenico GZSIII. st. in zna~ko za 50 let dela vgasilski organizaciji.

Vedno, ko govorimo o gasilski enoti, pa najsi bo ta kakr{nakoli e, imamo v mislih kolektiv,ki ga sestavljajo gasilci. Da bi lahko ta enotadelovala kot dobro vzdrèvan stroj, mora vsakod gasilcev opraviti ni~ manj kot vsaj svojo kvotodela. Toda zgodi se, da nekateri od gasilcev vkolektivu deluje bolje, hitreje in navsezadnje tudibolj po`rtvovalno. Tak{ni pripadniki tako ustvar-jajo nekak{en preseèk v vloèni energiji, ki paje temeljni kamen za napredek, saj dajejo dru-gim zgled, obenem pa postavljajo skupnimnaporom nove mejnike.

ê bi bilo treba pokazati na svetel primerpo`rtvovalnega dela bodisi znotraj mati~negadru{tva bodisi na nivoju regije, bi bil to gotovopoveljnik regije Ljubljana 1, tovari{ Joè Vidmar.Gre za gasilca, ki se brez zadr`kov udeleùjevsakr{nih aktivnosti, pa naj bo to operativa alipa izobraèvanje in delo z mladimi, zato se nje-govo obse`no, tekom let pridobljeno prakti~noin teoreti~no znanje vedno znova pokaè kotnepogre{ljivo in neprecenljivo.

Lahko bi se reklo, da ima Joè Vidmar ga-silstvo v genih, kajti njegov o~e Franc Vidmarje bil eden od ustanovnih ~lanov PGD Slape-Polje, dru{tva, katerega ~lan je leta 1956 postaltudi njegov sin in bil odtlej njegov vitalen del.

Glede na vse dose`ke na podro~ju ne zgoljslovenskega, temve~ nekdaj tudi jugoslo-vanskega gasilstva, ne presene~a, da je bil vpreteklosti ve~krat odlikovan z najvi{jimi odliko-vanji, v letu 2005 pa je postal tudi dobitnik GA-SILSKEGA KIPCA.

Brez dvoma bo zaradi {tevilnih zaslug,nesebi~nega udejstvovanja na podro~ju opera-tive in ljubezni do gasilskega dela njegovo imeza vekomaj vklesano med velika imena slo-venskega gasilstva, skupaj s Franom Doberle-tom, Josipom Turkom, Matevèm Hacetom indrugimi.

S ponosom PGD Slape-Polje

obvestila

PGD JE@ICA• proda gasilsko vozilo GVM VW Transporter 2.5 syncro• leto izdelave 1994• prevoènih 40.000 KM• lepo ohranjen• Kontaktna oseba: BLA@ 041/ 323-709

dobitnik kipca gasilec,Joè Vidmar

IN MEMORIAM

Njegova izguba je za dru{tvonepozabna, zato se èlimo po-kloniti njegovemu spominu.

PGD Gunclje – M.Vi`marje

39



IME ________________________________

PRIIMEK ___________________________

NASLOV ____________________________

KONTAKTNA [TEVILKA _______________

Kupon po{ljite na naslov:GZL, Zadobrov{ka cesta 88, 1000 Ljubljana

NAGRADNA IGRA:

PODJETJE ZA TRGOVINONA DEBELO IN DROBNOUdvan~eva ul. 7, 1000 Ljubljanatel. 01/561-75-30, 561-11-13, fax 01/561-75-33e-mail: [email protected]

ELEKTROTEHNA ELZAS d.o.o. in STAMI d.o.o. nagrajujeta! Zapravilni odgovor si lahko tokrat z nekaj sre~e prisluìte radijskipostaji Talkabout T5522 proizvajalca Motorola za medsebojnokomunikacijo na razdalji do 3 km.

a

b

c Nagrajenecv prej{nji{tevilki:Dejan @galin,Plo~anska ul. 22, Ljubljana

Odgovorite na naslednje vpra{anje:

Repetitor je:a) posrednik radijskega signalab) sprejemnik radijskega signalac) oddajnik radijskega signala

Radijske zveze so v gasilstvu klju~nega pomena pri intervencijah vseh vrst, zato se v podjetju Stamid.d. trudimo dobaviti samo najkvalitetnej{e proizvode znanih proizvajalcev. V zalogi imamo poleg ro~nih,mobilnih in stabilnih radijskih postaj tudi ves dodatni pribor. [e posebej baterije za vse dosedanje modele,dobavljene v Sloveniji. Nudimo tudi opremo za prostoro~no komunikacijo in komunikacijo v interventnihvozilih. Pridite in se prepri~ajte!

Documents

RAZKU@EVANJE V PRIMERU POJAVA VIRUSA PTI^JE GRIPE … · 2013-07-21 · enote mora voditi delovodnik in spiske sodelujo~ih in skrbeti za arhiviranje vseh pisnih dokumentov. Ob predaji