RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI PROMETNE VERTIKALNE ... · in zajema opis posameznih znakov, horizontalna signalizacija je opisana le na splošno. V tretjem poglavju je opisana refleksija

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO,

PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Boštjan Strel

RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI

PROMETNE VERTIKALNE SIGNALIZACIJE

ODSEKOV DRŽAVNIH CEST NA

OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO GLEDE NA

PLDP

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2018

Boštjan Strel

RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI

PROMETNE VERTIKALNE SIGNALIZACIJE

ODSEKOV DRŽAVNIH CEST NA

OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO GLEDE NA

PLDP

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2018

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI PROMETNE

VERTIKALNE SIGNALIZACIJE ODSEKOV

DRŽAVNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE

KIDRIČEVO GLEDE NA PDLP

Diplomsko delo

Študent: Boštjan Strel

Študijski program Visokošolski strokovni študijski program 1.stopnje

Prometno inženirstvo

Smer: Cestni promet

Mentorica: viš. pred. mag. VLASTA RODOŠEK, univ. dipl. inž. grad.

Delovna somentorica: Nataša Turk, mag. inž. prom., CP PTUJ, d.d.

Lektorica: Polonca Kopušar Mrzel, prof. sociologije in slovenščine

Maribor, avgust 201

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici mag. Vlasti Rodošek za

vodenje in pomoč pri opravljanju diplomskega

dela. Prav tako se zahvaljujem zunanji somentorici

mag. Nataši Turk, ki mi je stala ob strani z dobrimi

nasveti pri pisanju naloge.

Posebna zahvala velja staršem, sestri Urški in svoji

partnerici Patriciji, ki so me ves čas spodbujali.

II

RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI PROMETNE

VERTIKALNE SIGNALIZACIJE ODSEKOV DRŽAVNIH

CEST NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO GLEDE NA

PLDP.

Ključne besede: prometna signalizacija, prometni znak, retrorefleksivnost, PLDP

UDK: 621.398:656.1.05(043.2)

Povzetek

Prometna signalizacija je temelj varnosti v prometu. Enostavnost simbolov je ključnega

pomena za branje prometnih znakov med vožnjo. Prometni znaki opozarjajo voznike in vse

ostale udeležence v prometu na nevarnosti, prepovedi, omejitve, obveznosti in obvestila za

varno in tekoče odvijanje v prometu. Prometna signalizacija mora ustrezati standardom in

tehničnim zahtevam, prav tako mora biti pravilno postavljena in vzdrževana.

Ena izmed temeljnih lastnosti prometne signalizacije je retrorefleksija. V diplomskem delu

je predstavljena in opisana retrorefleksija prometnih znakov. Odboj svetlobe je zelo

pomemben pri težjih vremenskih pogojih (npr. megla).

V aplikativnem delu diplomskega dela je bila opravljena raziskava ustrezne odbojnosti

prometne vertikalne signalizacije na območju izbranega odseka v občini Kidričevo. S

terenskim delom je bila izvedena inventarizacija prometnih znakov.

Stanje vertikalne prometne signalizacije pa ni le odvisno od vremenskih vplivov, vendar k

kakovosti retrorefleksivnosti pripomore tudi količina prometa.

III

RESEARCH OF REFLEXIVITY OF VERTICAL TRAFFIC

SIGNALIZATION ON STATE ROADS IN THE AREA OF

KIDRIČEVO MUNICIPALITY REGARDING AADF

Keywords: traffic signalization, traffic sign, retroreflexivity, AADC

UDK: 621.398:656.1.05(043.2)

Abstract

Traffic signalisation is the basis of traffic safety. Simplicity of symbols is crucial for reading

traffic signs while driving. Traffic signs warn drivers and all other road users of hazards,

prohibitions, restrictions, obligations and notices for safe and current traffic flow. Traffic

signaling must comply with standards and technical requirements, and must be properly

installed and maintained.

One of the basic characteristics of traffic signalisation is retroreflection. In this diploma

thesis I have presented and described the retroreflection of traffic signs. Reflection of light

is very important in severe weather, for example fog or black ice.

In the practical element of the diploma, the study of the appropriate reflection of vertical

traffic signalisation was carried out in a selected section in the Municipality of Kidričevo.

The inventory of traffic signs was provided by field research.

The impact of vertical traffic signalisation is not solely dependent on adverse weather

conditions, the amount of traffic is also a major contributing factor to the quality of

retroreflectivity.

VII

Kazalo vsebine

ZAHVALA ............................................................................................................................................. I

Povzetek ............................................................................................................................................. II

Abstract ............................................................................................................................................. III

Kazalo vsebine .................................................................................................................................. VII

Kazalo slik .......................................................................................................................................... IX

Kazalo grafov ...................................................................................................................................... X

Kazalo tabel ....................................................................................................................................... XI

UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE .................................................................................................. XII

1 UVOD .......................................................................................................................................... 1

1.1 Opis problema .................................................................................................................... 1

1.2 Teze in cilj diplomskega dela .............................................................................................. 1

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela ..................................................................... 1

1.4 Struktura diplomskega dela ............................................................................................... 1

2 PROMETNA SIGNALIZACIJA ....................................................................................................... 3

2.1 Vertikalna signalizacija ....................................................................................................... 3

2.1.1 Prometni znaki............................................................................................................ 3

2.1.1.1 Znaki za nevarnost .................................................................................................. 5

2.1.1.2 Znaki za izrecne odredbe ........................................................................................ 6

2.1.1.3 Znaki za obvestila ................................................................................................... 6

2.1.1.4 Dopolnilne table ..................................................................................................... 7

2.1.1.5 Znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje vožnje ...................... 7

2.1.1.6 Znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu ............................................ 8

2.1.1.7 Svetlobni prometni znaki........................................................................................ 8

2.1.1.8 Spremenljiva prometnoinformacijska signalizacija ................................................ 9

2.1.1.9 Turistična in druga obvestilna signalizacija .......................................................... 10

2.2 Horizontalna signalizacija ................................................................................................. 11

3 REFLEKSIJA ............................................................................................................................... 12

3.1 Difuzna refleksija .............................................................................................................. 12

3.2 Zrcalna refleksija .............................................................................................................. 12

3.3 Retrorefleksija .................................................................................................................. 13

3.4 Retrorefleksija prometnih znakov .................................................................................... 13

VIII

3.4.1 Folija s steklenimi kroglicami.................................................................................... 13

3.4.2 Mikroprizmatična folija ............................................................................................ 14

3.5 Koeficient retrorefleksije .................................................................................................. 14

3.6 Retrorefleksivne folije ...................................................................................................... 15

3.6.1 MATERIAL RAZREDA I – ZAPRTE STEKLENE KROGLICE ............................................. 15

3.6.2 MATERIAL RAZREDA II – VGNEZDENE STEKLENE KROGLICE .................................... 16

3.6.3 MATERIAL RAZREDA III – PRIZMATIČNA FOLIJA ....................................................... 16

3.7 Vrednosti retrorefleksije prometnih znakov .................................................................... 17

4 VPLIV PROMETA NA VERTIKALNO SIGNALIZACIJO ................................................................. 19

4.1 Dušikovi oksidi .................................................................................................................. 20

4.2 Ogljikov monoksid ............................................................................................................ 20

4.3 Žveplov dioksid ................................................................................................................. 21

4.4 Benzen in svinec ............................................................................................................... 21

4.5 Trdni delci ......................................................................................................................... 21

5 ODSEKI DRŽAVNIH CEST V OBČINI KIDRIČEVO ....................................................................... 22

5.1 Predstavitev občine Kidričevo .......................................................................................... 22

5.2 Kategorizacija državnih cest v občini Kidričevo ................................................................ 23

6 MERITVE RETROREFLEKSIVNOSTI VERTIKALNE SIGNALIZACIJE DRŽAVNIH CEST V OBČINI

KIDRIČEVO........................................................................................................................................ 26

6.1 Naprava za merjenje retrorefleksivnosti retroflektometer RetroSign GR1 ..................... 26

6.2 Merjenje retrorefleksivnosti prometnih znakov .............................................................. 27

6.3 Obdelava podatkov .......................................................................................................... 28

7 ANALIZA MERITVE RETROREFLEKSIJE ..................................................................................... 30

7.1 Gostota prometnih znakov državnih cest v občini Kidričevo ........................................... 30

7.2 Odsek R2 6276 Apaški Križ – Kidričevo............................................................................. 32

7.2.1 Rezultati retrorefleksivnosti prometnih znakov odseka .......................................... 34

8 SKLEP ........................................................................................................................................ 44

9 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................. 45

10 PRILOGE ............................................................................................................................... 47

10.1 Priloga A ........................................................................................................................... 47

10.2 Priloga B............................................................................................................................ 48

10.3 Priloga C ............................................................................................................................ 72

IX

Kazalo slik

Slika 2-1: Primer prometnega znaka, ki je označen skladno s SIST EN 12899 [3] .............................. 5

Slika 2-2: Primeri znakov za nevarnost [4] ......................................................................................... 6

Slika 3-1: Primer difuzne refleksije [9] ............................................................................................. 12

Slika 3-2: Primer zrcalne refleksije [9] .............................................................................................. 12

Slika 3-3: Primer retrorefleksije [9] .................................................................................................. 13

Slika 3-4: Folija s steklenimi kroglicami [11]..................................................................................... 13

Slika 3-5: Mikroprizmatična folija [30] ............................................................................................. 14

Slika 3-6: Primer opazovanega kota [13] .......................................................................................... 15

Slika 3-7: Primer vpadnega kota [13] ............................................................................................... 15

Slika 3-8: Primer materiala razreda I - zaprte steklene kroglice [7] ................................................. 16

Slika 3-9: Primer materiala razreda II - vgnezdene steklene kroglice [7] ......................................... 16

Slika 3-10: Primer materiala razreda III - prizmatična folija [7] ....................................................... 17

Slika 4-1: Uničen znak [22] ............................................................................................................... 19

Slika 5-1: Naselja v občini Kidričevo [15] .......................................................................................... 22

Slika 5-2: Prečni profil od km 0.0 do km 0.600 ................................................................................. 24

Slika 5-3: Prečni profil od km 0.600 do km 2.250............................................................................. 24

Slika 5-4: Prečni profil od km 2.250 do km 2.874............................................................................. 25

Slika 6-1: Naprava za merjenje retrorefleksivnost RetroSign GR1 [19] ........................................... 26

Slika 6-2: Izvajanje meritev z napravo RetroSign GR1 [23] .............................................................. 27

Slika 6-3: Primer tabele podatkov iz naprave................................................................................... 28

Slika 6-4: Primer urejenih podatkov v Excelovi razpredelnici .......................................................... 29

Slika 7-1: Odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo [27] ...................................................................... 32

Slika 7-2: Primer neobravnavanih prometnih znakov v smeri stacionaže [24] ................................ 33

Slika 7-3: Primer neobravnavanih prometnih znakov v nasprotni smeri stacionaže [25]................ 33

Slika 7-4: Prikaz delov odseka .......................................................................................................... 36

X

Kazalo grafov

Graf 7-1: Ustreznost znakov ............................................................................................................. 34

Graf 7-2: Vpliv Sonca na prometne znake ........................................................................................ 34

Graf 7-3. Vpliv okolice na prometne znake ...................................................................................... 35

Graf 7-4: Starost znakov ................................................................................................................... 35

Graf 7-5: Ustreznost znakov po delih in letih ................................................................................... 36

XI

Kazalo tabel

Tabela 2-1: Prikaz razdalij med cestnimi smerniki [2] ........................................................................ 8

Tabela 3-1: Vrednosti koeficienta retrorefleksije (enota cd.lx-1m2) [14] ......................................... 18

Tabela 5-1: Kategorizacija državnih cest v občini Kidričevo [20] ..................................................... 23

Tabela 7-1: Prikaz dolžine odsekov, PLDP, število prometnih znakov [21] ...................................... 30

Tabela 7-2: Gostota prometnih znakov odseka na kilometer ceste ................................................ 30

Tabela 7-3: Kategorizacija prometnih znakov odseka ...................................................................... 37

XII

UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE

SIMBOLI

Cd – osnovna enota svetilnosti

cd.lx-1m2 – enota za vrednost koeficienta retrorefleksije

E – osvetlitev na površini

L – svetilnost

Lx – enota za merjenje svetilnosti

m – meter

m2 – kvadratni meter

RL – koeficient svetilnosti

RA – koeficient retrorefleksije

GRŠKI SIMBOLI

𝛼 – opazovani kot

𝛽 – vpadni kot

KRATICE

PLDP – povprečni letni dnevni promet

CE – certifikat o skladnosti

SIST EN 12899 – Slovenski standard, Stalna vertikalna prometna signalizacija

PZ – prometni znak

SPIS – spremenljiva prometnoinformativna signalizacija

DRSI – Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

IVRC – identifikacija vrste ceste

STAC_ZAC – začetek stacionaže

XIII

STAC_KON – konec stacionaže

IME_OBC – ime občine

CP – cestno podjetje

1

1 UVOD

1.1 Opis problema

Kvaliteta prometnih znakov je zelo pomembna saj tako znaki opravljajo svojo nalogo

brezhibno in s tem vplivajo na varnosti prometa. Prometni znaki morajo biti po barvi, obliki,

velikosti in materialih v skladu s standardi, ki so določeni s Pravilnikom o prometni

signalizaciji in prometni opremi na cesti. Standard SIST 12899-1 določa, da morajo biti

prometni znaki izdelani iz materialov, ki so svetlobno odbojni.

1.2 Teze in cilj diplomskega dela

Osnovna teza diplomskega dela je da stanje in staranje vertikalne prometne signalizacije ni

odvisno le od vremenskih vplivov, temveč je mogoče ugotoviti tudi vpliv prometa na stanje

vertikalne signalizacije.

Cilj diplomskega dela je analizirati trenutno stanje vertikalne prometne signalizacije na

odseku regionalne ceste v občini Kidričevo. Izvesti je potrebno inventarizacijo ter ugotoviti

dejansko stanje z upoštevanjem kriterija retrorefleksivnosti.

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela Diplomsko delo je omejeno na meritve vertikalne signalizacije le na odseku 6276 Apaški križ

– Kidričevo državne regionalne ceste R2 – 432, zaradi najvišjega povprečnega letnega

dnevnega prometa v mreži regionalnih cest v občini Kidričevo.

1.4 Struktura diplomskega dela

Diplomska naloga je razdeljena na sedem poglavij.

Prvo poglavje je uvod, v katerem je razložen cilj diplomskega dela, predpostavke in omejitve

ter kakšna je struktura diplomskega dela.

Drugo poglavje opisuje prometno signalizacijo. Velik poudarek je na vertikalni signalizaciji

in zajema opis posameznih znakov, horizontalna signalizacija je opisana le na splošno.

V tretjem poglavju je opisana refleksija in njena delitev. Podrobneje je opisana

retrorefleksija prometnih znakov in koeficient retrorefleksije ter vrednost retrorefleksije

prometnih znakov.

Četrto poglavje opisuje emisije nevarnih plinov, kako na slab način vplivajo na človeka in

okolico. Predstavljenih je pet najbolj škodljivih snovi za vertikalno signalizacijo.

2

Peto poglavje zajema predstavitev občine Kidričevo in vertikalno signalizacijo državnih cest

v občini Kidričevo.

V šestem poglavju je predstavljena naprava za merjenje retrorefleksivnosti RetroSign GR1,

kako poteka merjenje retrorefleksivnosti prometnih znakov in obdelava pridobljenih

podatkov iz terenskih meritev.

Sedmo poglavje opisuje kakšna je gostota prometnih znakov državnih cest v občini

Kidričevo. Predstavljeni so rezultati meritev retrorefleksivnosti prometnih znakov in

kategorizacija prometnih znakov odseka, kjer se je izvajala meritev.

3

2 PROMETNA SIGNALIZACIJA

Prometna signalizacija je sestavljena iz naprav in sredstev, ki voznike v cestnem prometu

obveščajo na nevarnosti, ki obstajajo na cesti. To so omejitve, prepovedi in obveznosti, ki

so ključnega pomena, da promet na cesti poteka varno in neovirano. Prometna signalizacija

se uporablja za vodenje prometa. Ceste ne glede na to v katero kategorijo spadajo, morajo

biti opremljene z prometno signalizacijo. Preveč znakov na enem mestu ni priporočljivo, saj

to udeležence v cestnem prometu zmede zaradi hitrega branja informacij med vožnjo. [1]

Prometna signalizacija je sestavljena iz vertikalne in horizontalne signalizacije. Oblika,

velikost, barva in material prometne signalizacije mora ustrezati tehničnim pogojem in

standardom, ki mora biti v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji. Prometna

signalizacija predstavlja komunikacijo med udeleženci v prometu in cesto po kateri se

vozijo. Postavljena mora biti na vidnem mestu, da jo udeleženci čim prej opazijo in

dojamejo njen pomen. Za prometno signalizacijo skrbijo izvajalci vzdrževanih del. [2]

2.1 Vertikalna signalizacija V skupino vertikalne signalizacije spadajo naslednji prometni znaki:

- znaki za nevarnost,

- znaki za izrecne odredbe,

- znaki za obvestila,

- dopolnilne table,

- znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje nadaljnje vožnje,

- znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu,

- svetlobni prometni znaki,

- spremenljiva prometnoinformativna signalizacija,

- turistična in druga obvestilna signalizacija [2]

2.1.1 Prometni znaki

Prometni znaki so del prometnega sistema in skrbijo, da je promet poteka čim bolj tekoče.

Postavljeni so na desni strani vozišča, tako da ne ovirajo peščev, kolesarjev in voznikov na

cesti. Občasno so postavljeni tudi na levi strani vozišča ali pa tudi nad voziščem, da jih

vozniki hitreje opazijo. Prometni znaki so postavljeni po vseh javnih cestah. Nekateri

prometni znaki so trajni ali pa začasni. Znaki so lahko različnih oblik in velikosti in se

spreminjajo glede na to na kakšni cesti so postavljeni.

4

Velikosti prometnih znakov po Pravilniku o prometni signalizaciji razvrščamo v štiri razrede:

- mali znaki, ki spadajo v razred 1,

- normalni znaki, ki spadajo v razred 2,

- veliki znaki, spadajo v razred 3,

- zelo veliki znaki, ki pa spadajo v razred 4. [2]

Vsak prometni znak, ki je postavljen na cesti mora biti skladno s standardom SIST EN 12899-

1. Znaki morajo dosegati vsaj minimalne zahteve:

- faktor varnosti za obremenitve (razred PAF1),

- pritisk vetra (razred WL5),

- dinamični pritisk pri čiščenju snega (razred DSL1),

- najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju (razred TDB4),

- prebadanje znaka (razred P3),

- robovi plošče znaka (razred E2). [2]

SIST EN 12899-1 je evropski standard in pomeni Stalna vertikalna cestna signalizacija.

Standard se najpogosteje uporablja v pristojnih službah za ceste. Stalna vertikalna cestna

signalizacija je sestavljena iz več delov:

- stalni prometni znaki,

- signalizacija z notranjo osvetlitvijo,

- smerniki in svetlobno odbojna telesa,

- kontrola proizvodnje v tovarni,

- začetno tipsko preskušanje. [2]

Zadnja stran prometnega znaka mora biti brez leska in vsebine. Če površina znaka meri več

kot 2 m2, mora hrbtna stran biti sive barve (RAL 7040). Prometni znaki morajo imeti na

zadnji strani identifikacijsko oznako, ki je skladno s SIST EN 12899-1, ki ne sme biti svetlobno

odbojna, biti mora vidna in nameščena na spodnjem desnem delu znaka. Informacije, ki jih

mora imeti znak na zadnji strani so: številka in datum izdaje evropskega standarda, mesec

in leto proizvodnje, ime in blagovna znamka proizvajalca in oznaka skladnosti. Robovi

prometnih znakov so pokriti z zaščitnim profilom za ojačitev znaka. Izdelani so lahko z

lastnim ali zunanjim virom svetlobe. [2]

Tudi konstrukcija prometnih znakov z lastnim virom svetlobe mora dosegati minimalne

zahteve:

- faktor varnosti za obremenitve (razred PAF1),

- pritisk vetra (razred WL5),

- dinamični pritisk pri čiščenju snega (razred DSL1),

5

- najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju (razred TDB4),

- enakomerna svetlost znaka (razred U2),

- povprečna svetlost znaka (razred L2),

- odpornost proti vodi in prahu (razred IP65). [2]

Prometni znaki, ki imajo lastnost, da so svetlobno odbojni se morajo najpozneje v desetih

letih po izdelavi preveriti, če še služijo svoji uporabi. [2]

Na vsakem prometnem znaku mora biti oznaka CE, kar pomeni certifikat o skladnosti. Če

ima znak to oznako, to pomeni, da je proizvajalec znakov izpolnil vse zahteve, ki so določene

s standardom. Oznaka tudi pomeni, da se izdelek na trgu pojavlja legalno. Slika spodaj

prikazuje primer prometnega znaka, ki je označen skladno z zahtevami SIST EN 12899. [3]

V Sloveniji je dovoljeno postavljanje le tistih znakov, ki imajo certifikat o skladnosti.

Certifikat pripravlja Evropski odbor za standardizacijo. [3]

Slika 2-1: Primer prometnega znaka, ki je označen skladno s SIST EN 12899 [3]

2.1.1.1 Znaki za nevarnost

Znaki za nevarnosti so v obliki enakostraničnega trikotnika. Postavljeni so tako, da je

spodnja stranica v vodoravnem položaju. Znaki so postavljeni na različnih razdaljah pred

določeno nevarnostjo na cesti. V naseljih je znak za nevarnost postavljen na razdalji od 50

m do 150 m, zunaj naselij od 150 m do 250 m in na avtocestah od 250 m do 400 m pred

nevarnostjo. Robovi znakov so rdeče barve, osnovna barva je bela. Napisi na znakih so črne

barve. [2]

V kategorijo znakov za nevarnost pa spadajo tudi znaki, ki so drugačni od ostalih. Med te

znake spadajo Andrejev križ, Prehod neprednostne ceste čez železniško progo, Prehod

ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami, ta dva znaka za pravokotne

oblike in Delo na cesti, ta znak je namesto bele barve rumen. [2]

6

Spodnja slika prikazuje nekaj primerov znakov za nevarnost.

Slika 2-2: Primeri znakov za nevarnost [4]

2.1.1.2 Znaki za izrecne odredbe

Znaki za izrecne odredbe se uporabljajo, da udeležence cestnega prometa opozarjajo na

omejitve, prepovedi ali usmeritve in obveznosti. Med to kategorijo spadajo znaki za

prednost, znaki za prepoved omejitve, znaki za obveznost in znaki za urejanje cestnega

prometa. Ti znaki veljajo od začetka kjer so postavljeni, do prvega križišča ali do preklica

znaka. Barva znakov za izrecne razmere je bela, okoli imajo rdeči rob. Napisi na znaku so

črne barve. Barva znakov za obveznosti je modra. Znaki so lahko tudi rumene barve, če se

uporabljajo za izrecne odredbe. [2]

2.1.1.3 Znaki za obvestila

Namenjeni so predvsem vodenju prometa. Uporabnike cestnega prometa obvešča o cesti

po kateri se vozi, o imenih krajev, o smeri krajev in oddaljenosti posameznega kraja. Znaki

so lahko različnih oblik, imajo lahko obliko kroga, kvadrata ali pravokotnika. Postavljeni so

pred tistim mestom, objektom ali napravo, ki jo označujejo. Znaki na avtocestah so zelene

barve, na hitrih cestah modre, na ostalih cestah pa rumene. Če znak kaže usmerjanje k

nekemu območju ali objektu je znak bele barve, kolesarske povezave so označene z rdečo

barvo in znaki ki usmerjajo k turističnemu cilju so rjave barve. [2]

7

2.1.1.4 Dopolnilne table

Dopolnilne table so pomembne, saj prometni znak dodatno pojasnjujejo glede razdalje in

smeri do mesta, na katero se ta prometni znak nanaša. Dodajajo se tudi k prometnim

znakom, da lažje razberemo prednostne smeri v križiščih. Načeloma so dodana tudi

časovna, prostorska in druga pojasnila, vrste vozil in udeležencev, na katere se prometni

znak nanaša, označevanje izjem glede upoštevanja izrecne odredbe, pojasnitev nevarnosti

in ovir na vozišču ter različne informacije o cesti, objektih in napravah. Dopolnilne table

nikoli ne stojijo same zase, ampak so vedno sestavni del prometnega znaka. Nameščene so

pod spodnjim robom prometnega znaka. Barva dopolnilnih tabel je bela s črnim napisom.

Širina dopolnilne table mora biti enaka spodnji dolžini prometnega znaka. [2]

2.1.1.5 Znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje vožnje

Bližino roba vozišča ali odstavnega pasu se označujejo s cestnimi smerniki, v predorih pa s

svetlobnimi cestnimi smerniki. Z zapornico, polzapornico in dvižnim stebričkom se

preprečuje nadaljnja vožnja v naseljih. Postavitev cestnih smernikov mora ustrezati

zahtevam standarda SIST EN 12899-3 in zahtevam Pravilnika o prometni signalizaciji. [2]

Cestni smerniki morajo izpolnjevati naslednje lastnosti:

- način vgradnje,

- svetlobno odbojna površina,

- pritisk vetra,

- odpornost svetlobno odbojne površine proti udarcem. [2]

Če so smerniki postavljeni na dvosmerni cesti mora svetlobna površina cestnega smernika

v smeri vožnje na desni strani odsevati rdečo, na levi strani pa belo svetlobo. Če pa je

smernik na enosmerni cesti, mora smernik na obeh straneh odsevati rdečo svetlobo. [2]

Konstrukcija smernika mora omogočati:

- namestitev snežnega kola na telo smernika,

- namestitev svetlobnih odsevnikov na nevidno stran smernika za preprečevanje

prehoda divjadi čez cesto,

- namestitev označb za označevanje cest. [2]

Smerniki so postavljeni na razdalji 0,75 m od zunanjega roba vozišča, vrh smernika pa mora

biti 0,75 m nad robom vozišča. Cestni smerniki se postavljajo ob cesti na razdalji 50 metrov.

Razdalje med cestnimi smerniki so prikazane v spodnji tabeli (tabela 2-1). Če je ob robu

odstavnega pasu varnostna ograja na oddaljenost manj kot 1,50 m, cestne smernike

nadomestijo svetlobni odsevniki. [2]

8

Tabela 2-1: Prikaz razdalij med cestnimi smerniki [2]

Srednji polmer horizontalne

krivine (v metrih)

Srednji polmer vertikalne

krivine (v metrih)

Razdalja med smerniki (v

metrih)

≤ 𝟏𝟎𝟎 ≤ 250 ≤ 10

> 𝟏𝟎𝟎 − 𝟑𝟎𝟎 > 250 − 800 ≤ 15

> 𝟑𝟎𝟎 − 𝟒𝟎𝟎 > 800 − 1500 ≤ 20

> 𝟒𝟎𝟎 − 𝟓𝟎𝟎 > 1500 − 3000 ≤ 25

> 𝟓𝟎𝟎 > 3000 ≤ 50

Znaki, ki preprečujejo nadaljnjo vožnjo, imajo nameščene svetlobne odsevnike ali pa svetila

v obliki luči. Dvižni stebriček mora biti opremljen z rdečo lučjo v poziciji zapore, z zeleno

lučjo pa v poziciji prostega prehoda in utripajočo rdečo lučjo tedaj ko se prehod zapira.

Drogovi zapornic ali polzapornic morajo biti prevlečeni s svetlobno odbojnim materialom,

z rdečo-belo barvo. [2]

2.1.1.6 Znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu

Znaki se uporabljajo za označevanje ovir na cesti in tudi za mesta, kjer se izvajajo gradbena

dela. Med te znake spadajo:

- zaporne table,

- fiksni opozorilni svetlobni znaki,

- mobilni opozorilni svetlobni znaki,

- ročni opozorilni znaki. [2]

Znaki so lahko postavljeni le za čas, dokler se izvajajo dela oziroma dokler se ne odstrani

ovira na cesti. [2]

2.1.1.7 Svetlobni prometni znaki

Svetlobne prometne znake delimo na:

- svetlobne znake za urejanje prometa,

- svetlobne znake za urejanje prometa kolesarjev in peščev,

- svetlobne znake za označevanje prehoda ceste čez železniško progo [2]

Svetlobni dajalniki (semaforji), ki se uporabljajo za urejanje prometa so rdeče, rumene in

zelene barve. Nameščeni so na svetlobnih prometnih znakih, in delujejo v stalnem

neprekinjenem ali utripajočem prekinjenem delovanju. Semaforji se uporabljajo za urejanje

prometa za posamezno smer, lahko pa tudi za več smeri naenkrat. Luči na semaforjih so

lahko razporejene po vertikalni ali horizontalni osi. Če so razporejene po vertikalni osi si

barve sledijo od zgoraj navzdol z rdečo, rumeno in zeleno lučjo, če pa so razporejene po

horizontalni osi pa si z leve proti desni sledijo z rdečo, rumeno in zeleno lučjo. Simbol

puščice, ki nakazuje smer je črne barve na rdeči in rumeni podlagi, zelena barva pa je na

9

črni podlagi. Na semaforih obstajajo tudi odštevali prikazovalniki preostalega časa trajanje

zelene ali rdeče luči (prikazani so v sekundah). Če so semaforji postavljeni nad voziščem,

morajo imeti nameščene kontrastne plošče, katerih barva je bela z črnim robom. [2]

Semaforji se uporabljajo tudi za kolesarje in pešce, ki jim omogoča prehod čez cesto in

vodenje prometa v križišču. Semafor, ki je namenjen le pešcem in kolesarjem je le

dvobarven, prikazuje le rdečo in zeleno barvo. [2]

2.1.1.8 Spremenljiva prometnoinformacijska signalizacija

Spremenljiva prometnoinformativna signalizacija (SPIS) prikazuje prometne vsebine za

urejanje prometa. Obvešča tudi udeležence v cestnem prometu o stanju cest oziroma, če

se na cesti pojavi izredni dogodek. [2]

SPIS je sestavljen iz:

- elektromehanične signalizacije, ki prikazuje različne prometne znake, obvestilne

table, besedilna in simbolna sporočila.

- spremenljivih svetlobnih prometni znakov, ki prikazujejo različne prometne znake

in dopolnile table z uporabo svetlečih elementov.

- spremenljive svetlobne obvestilne signalizacije, ki prikazuje različna besedilna in

simbolna sporočila prav tako z uporabo svetlečih elementov. [2]

Elektromehanična signalizacija se ne sme razlikovati po barvi od prometnih znakov s stalno

vsebino. Osnovna barva prometnega znaka je črna, ki pa nima svetlobno odbojnih lastnosti.

[2]

SPIS deluje kot signalizacija s kontinuirano in nekontinuirano vsebino prikaza. Kontinuirana

vsebina prikaza pomeni, da se na površini znaka prikazuje različna vsebina. Ta vsebina se

lahko spreminja ali izmenjuje v določenih časovnih intervalih. Časovni intervali so daljši od

dolžine časa vidnosti vsebine prometnega znaka. Znak zaznava neupoštevanje prometnih

pravil, kar pomeni da lahko ob neupoštevanju omejitev ali prepovedi prehaja v stanje

nekontinuirane vsebine prikaza prometnega znaka. Vsebina prikaza na prometnih znakih

mora biti dobro vidna na oddaljenosti najmanj 150 metrov. Svetlost znaka mora biti

prilagojena okolici, kjer je znak postavljen. [2]

Nekontinuirana vsebina prikaza pa pomeni, da lahko v časovnih intervalih, ki so krajši od

dolžine časa vidnosti vsebine, spreminjajo ali izmenjujejo, ter s tem omogočajo različne

prikaze na površini prometnega znaka. [2]

Svetlobna signalizacija mora ustrezati vsem potrebnim zahtevam standarda SIST EN 12966,

določbam Pravilnika o prometni signalizaciji in Prometnimi znaki s spremenljivo vsebino.

10

Svetlost spremenljivih svetlobnih prometnih znakov mora ustrezati za:

- avtoceste in hitre ceste razredu L3,

- vse ostale ceste razredu L2. [2]

2.1.1.9 Turistična in druga obvestilna signalizacija

Turistična obvestilna signalizacija je namenjena obveščanju udeležencev cestnega

prometa. Udeležence obvešča o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih. S

turistično signalizacijo se označujejo turistična območja, območja in objekti kulturne

dediščine, varovana območja narave, objekti turistične infrastrukture in javne ustanove ter

gospodarski subjekti. Po Pravilniku o prometni signalizaciji se za turistično območje šteje

geografsko zaokroženo območje. Geografsko zaokroženo območje ponuja različne storitve

kot so prenočišča, zabava, prehrana, rekreacija. Med objekte kulturne dediščine spadajo

kulturni spomeniki. Med varovana območja spadajo naravne vrednote, območja Nature

2000, ekološko pomembna območja in zavarovana območja narave. Med turistično

infrastrukturo pa štejemo smučišča, naravna zdravilišča, kopališča, kongresni turizem,

turistični objekti na podeželju in športno-rekreativne objekte. [2]

Turistična signalizacija je sestavljena iz:

- izraza dobrodošlice, ki je postavljena ob vstopu v državo, regijo, občino ali naselje,

- obvestila o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih,

- sporočila turističnih informacij,

- obvestila o kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitosti ob kolesarskih poteh. [2]

Na znakih turistične signalizacije so grafikoni in tudi fotografski prikazi določene kulturne,

naravne in turistične znamenitosti, simboli in napisi.

Znamenitosti, kjer se s turistično signalizacijo o njih obvešča na hitrih cestah in avtocestah

morajo izpolnjevati določene pogoje:

- med kulturno dediščino spadajo kulturni spomeniki, ki so državnega pomena,

- med turistična območja spadajo smučišča , katerih skupna dolžina smučarskih prog

je več kot 10 km. [2]

Znamenitosti, kjer se s turistično signalizacijo o njih obvešča na drugih cestah pa morajo

izpolnjevati naslednje pogoje:

- kulturni spomenik se obravnava kot objekt kulturne dediščine,

- varovana območja narave spadajo med naravne znamenitosti.

11

2.2 Horizontalna signalizacija Med horizontalno signalizacijo spadajo oznake na vozišču. Namenjene so urejanju in

vodenju prometa. Vse označbe, ki so na cesti, so lahko prečne, vzdolžne in druge. Po barvi

so lahko bele, modre in rumene, načeloma pa se najpogosteje uporablja bela barva. Z

rumeno barvo se označujejo mesta za taksi, avtobusna postaja itd. in tudi začasne ureditve

zaradi gradbišča na cesti. Modre označbe se uporabljajo za parkirna mesta, kjer je

parkiranje časovno omejeno. [5]

Poznamo:

- neprekinjene ločilne in robne črte,

- kratke vodilne črte,

- oznake za prehod za pešce,

- puščice,

- napise. [5]

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prehod_za_pe%C5%A1ce&action=edit&redlink=1

12

3 REFLEKSIJA

Oči, ki so sprejemnik svetlobe, nam omogočajo videti okolico pisanih barv. Teles nebi videli

brez vira svetlobe. To so svetila, ki so našim očem opazna brez refleksije oz. odboja.

Najpomembnejši vir svetlobe je Sonce. Poznamo tudi druge vire svetlobe, vendar zato

potrebujejo električno energijo. To so različne vrste žarnic. Brez vira svetlobe, bi bila naša

okolica v popolni temi. [26] [6]

Refleksija ali odboj svetlobe nam omogoča, da lahko okolico in predmete vidimo. Ločimo

odboj na gladki in hrapavi površini, oziroma zrcalno in difuzno refleksijo. [26]

3.1 Difuzna refleksija Pri difuzni refleksiji svetloba udari v površino in se odbije v vse smeri. Svetlobni žarki se

odbijejo pod naključnim kotom. To se zgodi zaradi mikroskopskih nepravilnosti na površini

materiala, ki je hrapava, saj je difuzna refleksija značilna za hrapave površine. Difuzna

refleksija se pojavlja na navadnih prometnih znakih, ki so brez posebnih odsevnosti. [8]

Slika 3-1: Primer difuzne refleksije [9]

3.2 Zrcalna refleksija Zrcalna refleksija je znana tudi kot pravilna refleksija. V zrcalni refleksiji se vsak žarek odbija

pod enakim kotom. Pojavlja se na gladkih površinah. Zrcalna refleksija se pojavlja na

ogledalih in na oknih avtomobila. [8]

Slika 3-2: Primer zrcalne refleksije [9]

13

3.3 Retrorefleksija Struktura površine je takšna, da se svetloba vrne v smeri, iz katere je prišla. Uporablja se za

prometne znake in avtomobilske registrske tablice, da so dobro vidni tudi ponoči in v slabem

vremenu. [9]

Slika 3-3: Primer retrorefleksije [9]

3.4 Retrorefleksija prometnih znakov Retrorefleksija prometnih znakov je pojav, kjer se vpadni žarki iz žarometov vozil odbijejo

od znakov, kateri so po vsej površini prekriti s posebno folijo, nazaj do vozil.

Poznamo dva različna retroreflektivna prekrivna materiala. To sta:

- folija s steklenimi kroglicami in

- mikroprizmatična folija [12]

3.4.1 Folija s steklenimi kroglicami

Žarek, ki vpade v steklene mikro kroglice, se lomi pod takim kotom, da se odbije nazaj v

izvor svetlobe. [11]

Slika 3-4: Folija s steklenimi kroglicami [11]

14

3.4.2 Mikroprizmatična folija

Kockasti koti so odsevni elementi leč, kot pri steklenih kroglicah.

Naključni svetlobni žarek se lomi v vsaki od treh površin prizme in se vrne v vir, vzporeden

z začetno smerjo. Deluje kot žoga, ki se odbije v kotu sobe. [30]

Slika 3-5: Mikroprizmatična folija [30]

3.5 Koeficient retrorefleksije S koeficientom svetilnosti lahko opišemo refleksijo. Kaže razmerje med svetilnostjo in

osvetljenostjo na površini refleksije. Koeficient svetilnosti zapišemo takole:

𝑅𝐿 =𝐿

𝐸 (3.1)

- L: pomeni svetilnost iz prometnega vira

- E: pomeni osvetlitev na površini, ki je izmerjena pravokotno na smer osvetlitve. [16]

Retrorefleksijo prometnih znakov merimo s koeficientom retrorefleksije RA. Retrorefleksija

prometnih znakov in retrorefleksija svetilnosti sta povezani, kar lahko izrazimo z enačbo:

𝑅𝐴 = 𝑅𝐿 × 𝑐𝑜𝑠 𝛽 (3.2)

Koeficient RA je odvisen od kota opazovanja α. Kot opazovanja α meri kotni položaj oči, ki

je na sredini retroodbojnega žarka svetlobe. Če se kot α povečuje se zato vrednost RA

zmanjšuje. To posledično pomeni, da je svetilnost prometnih znakov ostala enaka na glede

kako daleč narazen sta vozilo in prometni znak. [10]

𝑐𝑑

𝑙𝑥 𝑚2 (3.3)

15

Slika 3-6: Primer opazovanega kota [13]

Slika 3-7: Primer vpadnega kota [13]

3.6 Retrorefleksivne folije Da so prometni znaki retrorefleksivni, uporabljamo različne folije oziroma materiale.

Materiali, ki se uporabljajo za retrorefleksivne prometne znake so:

- material razreda I – zaprte steklene kroglice (Engineer Grade)

- material razreda II – vgnezdene steklene kroglice (High intesity Sheeting)

- material razreda III – prizmatična folija (Diamond grade) [7]

3.6.1 MATERIAL RAZREDA I – ZAPRTE STEKLENE KROGLICE

Prevleka prometnega znaka je izdelana iz materiala, ki je sestavljen iz steklenih

mikrokorglic. Mikrokroglice služijo predvsem zato, da zbirajo svetlobo. Ta svetloba se nato

odbije nazaj proti viru iz katerega je prišla. Koeficient retrorefleksije mora biti vsaj 70 cd.lx-

1m-2. Prometni znaki s prevleko materiala razreda I so nameščeni na območjih, kjer je

promet mirnejši in so manjše hitrosti. [7]

16

Slika 3-8: Primer materiala razreda I - zaprte steklene kroglice [7]

3.6.2 MATERIAL RAZREDA II – VGNEZDENE STEKLENE KROGLICE

Prometni znaki so izdelani iz steklenih kroglic. Steklene kroglice so nalepljene na glavni

nosilni plastični sloj, čez katerega je prevlečen trajni prozorni sloj folije.

Keoficinet retrorefleksije mora biti vsaj 250 cd. 1x-1m-2. Prometni znaki so postavljeni na

cestah zunaj naselij z normalno osvetljeno okolico. [7]

Slika 3-9: Primer materiala razreda II - vgnezdene steklene kroglice [7]

3.6.3 MATERIAL RAZREDA III – PRIZMATIČNA FOLIJA

Material razreda III se razlikuje po tem, da je veliko svetlejši od razreda I in razreda II.

Koeficinet retrorefleksije mora biti vsaj 800 cd. 1x-1m-2. V primerjavi z drugimi materiali so

17

materialni razreda III debelejši. Materiali so sestavljeni iz drobnih prizem. Ker imajo zelo

dobro odsevnost omogočajo dobro prepoznavnost podnevi, ponoči in tudi v neugodnih

vremenih razmerah. [7]

Slika 3-10: Primer materiala razreda III - prizmatična folija [7]

3.7 Vrednosti retrorefleksije prometnih znakov Beli deli prometnih znakov imajo večje vrednosti RA od barvnih delov. Vrednosti, ki jih

izmerimo ne smejo biti pod mejo kot je prikazano v tabeli spodaj.

Z napravo RetroSign GR1 se izvedejo meritve. RetroSign je naprava za merjenje odsevnosti.

Ko merimo naprava sama zazna barvo in za kakšno vrsto folije gre. Vsi podatki, ki jih

izmerimo se shranjujejo in se lahko prenesejo na računalnik, kjer jih lahko urejamo s

programskim orodjem Excell. Določeno je, da se vse meritve izvajajo pod določenim kotom

(kot opazovanja 0,33° in vpadni kot 5°). [16]

18

Tabela 3-1: Vrednosti koeficienta retrorefleksije (enota cd.lx-1m2) [14]

Retrorefle

-

ksivnost

α β Rdeč

a

Bel

a

Modr

a

Rumen

a

Zelen

a

Rjav

a

Fluorescenčn

a rumeno

zelena

RA1 0,33

°

5

° 10 50 2 35 7 0,6

RA2 0,33

°

5

° 25 180 14 120 21 8

RA3 0,33

°

5

° 75 300 17 250 35 270

Tabela prikazuje vrednosti koeficienta retrorefleksije po razredih RA1, RA2 in RA3. če je

izmerjena povprečna (5 merjenj vsaka barva znaka) dejanska vrednost manjša, znak ni več

dovolj kvaliteten in ga je potrebno zamenjati. [14]

19

4 VPLIV PROMETA NA VERTIKALNO SIGNALIZACIJO

Cestni promet močno onesnažuje zrak, vodo, prst in okolje z odpadnimi delci gum, raznih

tekočin. Izpušni plini in trdni delci iz motorjev vozil škodljivo vplivajo na celotno okolico.

Zaradi vse večjih količin motornega prometa, se stara in uničuje tudi prometna signalizacija.

Posledično izpušni plini in trdni delci ob vožnji ostanejo na in ob cesti, kjer je tudi prometna

signalizacija. Plini, kot so dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, žveplov dioksid, benzen in

svinec, posredno in neposredno uničujejo prometne znake. Veliko število znakov je

umazanih, saj se ne čistijo redno in tako se tudi trdni prašni delci zažrejo v svetlobno

odbojno plast prometnega znaka. Sčasoma se s tem uničuje in izgublja retrorefleksijo, za

kar se slabša tudi prometna varnost. [30] [31] [33]

Z analizo in terenskim delom je bilo ugotovljeno, da je v primerjavi dveh enako starih

znakov, z enako okolico in istim vplivom Sonca nanj, v različnih delih odseka, koeficient

retrorefleksivnosti različen. V prvem delu, kjer je količina tovornega prometa manjša, je

tudi koeficient odbojnosti prometnih znakov za 20 odstotkov boljši. Enako razmerje se je

ugotovilo tudi na primeru enega znaka. Najprej se je izmeril koeficient retrorefleksivnosti

na umazanem znaku, ki pa znaša tudi do 30 odstotkov manj, kot pri očiščenem.

Vpliv Sonca na prometni znak pomeni, če sončni žarki sijejo direktno na prometni znak. Da

se je to ugotovilo, se je cel dan spremljala pot Sonca in padanje sončnih žarkov na prometne

znake. Enako stari znaki, ki so bili pod vplivom sončnih žarkov, so imeli nižji znesek

koeficienta retrorefleksivnosti.

Slika 4-1: Uničen znak [22]

20

4.1 Dušikovi oksidi Velika večina dušikovih oksidov (plin rjave barve, brez vonja) nastane pri večjih

obremenitvah motorjev kot stranski produkt nepopolnega izgorevanja. Z večjo

obremenitvijo motorja pride do višjih hitrosti. Pri bencinskih vozilih s katalizatorji je na

avtocestah višja količina kot na glavnih in regionalnih cestah. Pri dizelskih vozilih katalizator

ne zmanjšuje izpustov dušikovih oksidov, vendar so inženirji uspeli zmanjšati emisije z

recirkulacijo izpušnih plinov v motorju. [28]

4.2 Ogljikov monoksid Največ ogljikovega monoksida (plin brez barve, brez vonja) ustvarjajo osebna vozila z

bencinskim agregatom. Velike količine ogljikovega monoksida nastanejo v času prometnih

konic, zastojev na cestah in na območjih parkirišč. [30] [31]

21

4.3 Žveplov dioksid Žveplov dioksid se največkrat sprošča izven naselij, zaradi visoke porabe dizelskega goriva

pri tovornih vozilih. Velika škoda v okolju nastane, ko žveplov dioksid v ozračju reagira s

kisikom in vlago in nastane žveplova kislina, ki se nato v obliki dežja pojavi v okolju. S kislim

dežjem oziroma snegom pa lahko nastanejo tudi kisle usedline, ki pridejo v stik z okolico, v

kateri je tudi postavljena prometna signalizacija. [30, 31]

4.4 Benzen in svinec

Zaradi želje po boljšem gorivu, inženirji odkrijejo, da majhna količina svinca v gorivu,

izboljša kvaliteto le tega. Kakovost goriva se s tem izboljša, vendar slabo vpliva na okolje,

saj je svinec zelo strupena snov. Svinec, ki se uporablja v gorivu zmanjša hrup motorja in

poveča oktansko vrednost. Vendar se svinec lahko prenaša po zraku na zelo velike razdalje,

s tem slabo vpliva na okolje in prav tako na ljudi in živali. Benzen je hlapna ogljikova spojina,

ki je zamenjala svinec v bencinu. Koncentracija benzena je na vaseh nižja kot v mestih , kjer

je večja gostota prometa in ljudi. [29]

4.5 Trdni delci Trdni delci so v obliki prahu, ki so lahko prisotni v zraku v nekem obdobju. Ker so trdni delci

različnih velikosti se razlikujejo po tem kako dolgo se zadržujejo v zraku. Večji trdni delci so

v zraku nekaj ur, manjši pa lahko v zraku ostanejo tudi več tednov in iz zraku izginejo s

padavinami. Delci so lahko naravnega in antropogenega izvora. Zelo slabo vplivajo na

zdravje ljudi, kot tudi na klimo in vidnost. Promet v veliki meri onesnažuje okolje z

najmanjšimi delci, večje onesnaževanje je tam kjer je gostejši promet. [29]

22

5 ODSEKI DRŽAVNIH CEST V OBČINI KIDRIČEVO

5.1 Predstavitev občine Kidričevo

Občina Kidričevo sodi med manjše kraje, ki se nahaja med smrekovimi gozdovi na

jugovzhodnem delu Dravskega polja, med krajema Ptuj in Slovenska Bistrica. Občinska

površina meri 72 km2 in zajema 18 krajev. Krajevna skupnost, ki je bila ustanovljena leta

1965 zajema kraje Apače, Njiverce, Kungoto pri Ptuju in Strnišče. Občina je dobila ime po

revolucionarnem in gospodarstveniku Borisu Kidriču. V občini prebiva skoraj 6700

prebivalcev. [15]

Slika 5-1: Naselja v občini Kidričevo [15]

23

5.2 Kategorizacija državnih cest v občini Kidričevo

Tabela 5-1: Kategorizacija državnih cest v občini Kidričevo [20]

IVRC CESTA ODSEK OPIS STAC_ZAC STAC_KON DOLŽINA IME_OBČ CP

G1 2 0392 PRAGERSKO-ŠIKOLE

3510 5323 1813 KIDRIČEVO 07_PT

G1 2 0393 ŠIKOLE-HAJDINA

0 7369 7369 KIDRIČEVO 07_PT

R2 432 1285 MAJŠPERK-APAŠKI KRIŽ

4090 7542 3452 KIDRIČEVO 07_PT

R2 432 6276 APAŠKI KRIŽ-KIDRIČEVO

0 2874 2874 KIDRIČEVO 07_PT

R3 711 9013 RAČE-KUNGOTA-KIDRIČEVO

7377 10888 3511 KIDRIČEVO 07_PT

R3 737 9017 RAČE-ŠIKOLE

4599 5789 1190 KIDRIČEVO 07_PT

Iz zgornje tabele vidimo odseke državnih cest v občini Kidričevo. Razdeljeni so v treh

kategorijah državnih cest. Dva odseka sta glavni cesti prvega reda, dva odseka sta regionalni

cesti drugega reda in dva odseka regionalni cesti tretjega reda. Skupna dolžina teh odsekov

znaša 23 738 metrov.

Odseka G1 – 0392 Pragersko – Šikole in G1 – 0393 Šikole – Hajdina povezujeta Slovensko

Bistrico in Ptuj in potekata od zahoda proti vzhodu. Ob koncu odseka 0393 Šikole – Hajdina

je tudi dostop do podravske avtoceste.

Povezava med občino Kidričevo in občino Majšperk poteka po dveh odsekih državnih cest.

To sta R2 – 1285 Majšperk – Apaški križ, od jugozahoda proti severovzhodu, in R2 – 6276

Apaški križ – Kidričevo, ki pa poteka od juga proti severu.

Iz občine Kidričevo potekata dve poti do občine Rače – Fram. Oba odseka potekata od

severozahoda proti jugovzhodu. Prvi odsek je R3 – 9013 Rače – Kungota – Kidričevo, drugi

pa R3 – 9017 Rače – Šikole.

Vse odseke državnih cest v občini Kidričevo upravlja trenutni državni koncesionar Cestno

podjetje Ptuj, d.d.

Odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo je poseben, ker ima tri razločne prečne profile. Od

km 0.000 do km 0.600 je na levi strani hodnik za pešce. Od km 0.600 do km 2.250 poteka

kolesarska steza, prav tako na levi strani v smeri stacionaže. Od km 2.250 pa vse do konca

odseka pa ni več hodnika za pešce ali kolesarske steze.

24

Slika 5-2: Prečni profil od km 0.0 do km 0.600


25


26

6 MERITVE RETROREFLEKSIVNOSTI VERTIKALNE

SIGNALIZACIJE DRŽAVNIH CEST V OBČINI KIDRIČEVO

6.1 Naprava za merjenje retrorefleksivnosti retroflektometer RetroSign GR1

Retroflektometer RetroSign GR1 je prenosna naprava, s katero merimo retrorefleksivnost.

Naprava omogoča, da:

- merimo retrorefleksivnost prometnih znakov, registrskih tablic in tudi varnostnih

oblačil,

- s pomočjo modula GPS določi kraj merjenja,

- merimo manjše črke in simbole na prometnih znakih,

- prenašamo podatke na računalnik preko USB ključka. [17]

Naprava vsebuje optični sistem in elektroniko, ki ju varuje aluminijasto ohišje. Na ročaju

ima gumb s katerim se izvajajo meritve. Naprava deluje na baterijo, katero je treba občasno

napolniti. S napravo merimo vrednost koeficienta retrorefleksije, kot ga vidijo vozniki s

pomočjo avtomobilskih žarometov. RetroSign GR1 ima fotometrični filter, ki je zelo

natančen in občutljiv ter je najbolj trajen filter na svetu. [16]

Ko merimo refleksivnost se podatki prikažejo na LCD zaslonu. Vsi podatki so shranjeni in jih

lahko kasneje prenesemo preko USB ključka na računalnik. Naprava omogoča tudi, da

podatke prenesemo v programsko orodje Excell ali Google Earth, kjer jih lahko obdelujemo

in vidimo, kje je bila meritev opravljena. [16]

GR1 temelji na natančni točkovni geometriji, ki ponuja odločne rezultate pri merjenju. Pri

merjenju mikroprizmatičnih materialov geometrija točke ponavlja relane pogoje vožnje in

presega alternativne rešitve z uporabo obročastih merilnih geometrij. Naprava deluje z

obnovljivostjo +/- 5 % in ponovljivostjo +/- 2 %. Notranji polnilnik hrani več kot 250 000

meritev. [18]

Slika 6-1: Naprava za merjenje retrorefleksivnost RetroSign GR1 [19]

27

6.2 Merjenje retrorefleksivnosti prometnih znakov

Meritve retrorefleksivnosti so se izvajale na odseku Apaški križ – Kidričevo z napravo za

merjenje RetroSign GR1. Izmerjeni so bili vsi prometni znaki, ki jih upravlja DRSI. Merjenje

je potekalo od juga proti severu odseka in se zaključilo po dveh intenzivnih dneh,

29.07.2018 in 12.08.2018. Delo je potekalo v lepem in suhem vremenu.

Pri tem se je uporabi nastavek za lečo, da se le-ta pri samem merjenju ne poškoduje.

Naprava za merjenje se prisloni pravokotno na prometni znak. Ko je naprava nastavljena se

pridrži sprožilni gumb. Ko se zasliši zvok, to pomeni da lahko i naprave odčitamo

informacije, ki jih potrebujemo. To so čas in datum, vrednost izmerjene retrorefleksije, GPS

lokacija, ime meritve in zaporedna številka meritve.

Meritve na enem znaku se opravijo pet krat na različnih mestih in za vsako barvo posebej

(če ima prometni znak dve odbojni barvi, se na tem znaku opravi 10 meritev).

Ko se je merjenje končalo, je sledil ročni vnos podatkov v rezervno tabelo. V tabelo so bili

vpisani 3 znaki za nevarnost, 66 znakov za izrecne odredbe, 7 znakov za obvestila, 13

dopolnilnih tabel in 2 znaka za označevanje del in ovir v cestnem prometu. Zaradi normalno

osvetljene okolice in ceste v naselju imajo vsi znaki RA2 folijo.

Slika 6-2: Izvajanje meritev z napravo RetroSign GR1 [23]

28

Poleg merjenja koeficienta retrorefleksivnosti se zabeležijo tudi nekatere druge lastnosti:

• odsek,

• cesta,

• stacionaža,

• šifra znaka,

• leto znaka,

• lega,

• okolica in

• vpliv sonca.

6.3 Obdelava podatkov Po končanih meritvah, se podatki iz naprave izvozijo v program za obdelavo razpredelnic

Microsoft Excel.

Slika 6-3: Primer tabele podatkov iz naprave

29

Vsi, na terenu pridobljeni podatki, so se sproti ročno vpisovali v tabelo in se kasneje vnesli

v Excelovo tabelo. Potrebno jih je bilo urediti po stacionaži od začetka odseka, proti koncu.

Slika 6-4: Primer urejenih podatkov v Excelovi razpredelnici

Iz zgornje slike je razvidno, da se je vsaka odsevna barva na posameznem znaku izmerila

pet krat. S pomočjo excelovih funkcij, se je izračunala povprečna izmerjena odsevnost.

Znaki s šifro 3600 niso obravnavani, ker niso prevlečeni z odsevno folijo RA.

Opazi se tudi le en proizvajalec. Pri meritvah je bilo ugotovljeno, da imajo vsi prometni

znaki, za katere skrbi DRSI, enakega proizvajalca.

Pri terenskem delu je bilo potrebno tudi ločiti lokacijo prometnih znakov. Na voljo je bilo

naselje ali lega ob gozdu. Prav tako je bilo treba opredeliti vpliv sonca.

30

7 ANALIZA MERITVE RETROREFLEKSIJE

Tabela 7-1: Prikaz dolžine odsekov, PLDP, število prometnih znakov [21]

ODSEK DOLŽINA ODSEKA

(m)

PLDP

(vozil/dan)

ŠTEVILO

PZ

G1 0392 Pragersko –

Šikole

2061 5882 91

G1 0393 Šikole –

Hajdina

7950 6888 194

R2 1285 Majšperk –

Apaški križ

7542 4999 261

R2 6276 Apaški križ –

Kidričevo

2874 5784 101

R3 9013 Rače – Kungota

– Kidričevo

2030 1100 194

R3 9017 Rače – Šikole 1281 1962 132

Po celotni občini je skupno 23,738 km državnih cest. 6 različnih odsekov je opremljenih s

973 prometnimi znaki.

7.1 Gostota prometnih znakov državnih cest v občini Kidričevo

Če želimo dobiti povprečno število prometnih znakov na posamezni kilometer ob državnih

cestah v občini Kidričevo, moramo število znakov deliti z dolžino določenega odseka.

Tabela 7-2: Gostota prometnih znakov odseka na kilometer ceste

ODSEK POVPREČJE ZNAKOV NA KILOMETER CESTE

G1 0392 Pragersko – Šikole 44,15

G1 0393 Šikole – Hajdina 24,40

R2 1285 Majšperk – Apaški križ

34,60

R2 6276 Apaški križ – Kidričevo

35,14

R3 9013 Rače – Kungota – Kidričevo

95,56

R3 9017 Rače – Šikole 103,04

31

Iz tabele 7-2 je ugotovljeno, da ima odsek R3 0917 Rače – Šikole največje število prometnih

znakov na kilometer odseka. Sledi mu odsek R3 9013 Rače – Kungota – Kidričevo.

Najmanjšo gostoto prometnih znakov na kilometer ceste pa ima odsek G1 0393 Šikole –

Hajdina.

32

7.2 Odsek R2 6276 Apaški Križ – Kidričevo

Slika 7-1: Odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo [27]

Obravnavani odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo je izbran zaradi industrijskega naselja,

ki poteka na levi strani vzdolž stacionaže in zaradi 1650m dolge kolesarske steze. Ker je na

tej cesti tudi veliko kolesarjev in pešcev, ki na noben način ne vplivajo na staranje vertikalne

prometne signalizacije menim, da količina motornih vozil ne vpliva zadostno na staranje in

slabšo kakovost retrorefleksije.

Pri analizi odsevnosti svetlobe se je izpustilo nekaj prometnih znakov. Zaradi varnosti se je

izpustilo 8 prometnih znakov (4 znaki s šifro 2221 (prepovedan promet za vozila, katerih

skupna višina presega določeno višino) in 4 znaki s šifro 7103 (bočna zapora) od katerih en

znak manjka, (sliki 6-1 in 6-2)), prometni znak s šifro 2101 (križišče/cestni priključek s

prednostno cesto) pa je manjkal. Tako je število obravnavanih prometnih znakov naneslo

na 87.

33

Slika 7-2: Primer neobravnavanih prometnih znakov v smeri stacionaže [24]

Slika 7-3: Primer neobravnavanih prometnih znakov v nasprotni smeri stacionaže [25]

34

7.2.1 Rezultati retrorefleksivnosti prometnih znakov odseka

Z ureditvijo izmerjenih podatkov je bilo ugotovljeno, da 59 prometnih znakov zadostuje

najnižji vrednosti koeficienta retrorefleksije, 28 prometnih znakov pa več nima dovolj

kvalitetnega koeficienta retrorefleksije.

Graf 7-1: Ustreznost znakov

Na koeficient retrorefleksivnosti vpliva tudi sonce, ki je eden izmed vzrokov za slabši odboj

svetlobe nazaj do vira. Iz grafa je razvidno, da je večje število dobrih prometnih znakov pod

vplivom Sonca, kot tudi prometni znaki, ki niso pod tem vplivom. Torej sončni žarki ne

vplivajo v tolikšni meri, da bi bilo Sonce glavni krivec za staranje signalizacije.

Graf 7-2: Vpliv Sonca na prometne znake

0

10

20

30

40

50

60

70

Število znakov

Ustreznost znakov

Ustreza Ne ustreza

35

24

10

18

0

5

10

15

20

25

30

35

40

sonce vpliva sonce ne vpliva

Vpliv Soncadobri znaki slabi znaki

35

Iz spodnjega grafa vidimo, da okolica ne vpliva na staranje prometnih znakov, je v naselju

in ob gozdu večje število dobrih znakov.

Graf 7-3. Vpliv okolice na prometne znake

Starost prometnih znakov lahko razberemo iz spodnjega grafa. Vidimo, da je največje

število prometnih znakov starih 7 let. Pri eno leto starih in pri šest let starih znakih nimamo

znakov, ki bi bili potrebni zamenjave. Pri sedem let starih znakih pa več znakov ne dosega

standarda SIST EN 12899-1.

Graf 7-4: Starost znakov

46

13

19

9

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

naselje gozd

Vpliv okolice

število dobrih znakov število slabih znakov

1917

1

22

0 2 0

26

0

5

10

15

20

25

30

1 5 6 7

Starost znakovštevilo dobrih znakov število slabih znakov

36

Ob temeljitejši razčlenitvi odseka, želimo ugotoviti, kako močno vplivajo tovorna vozila na

prometno signalizacijo. Na spodnji sliki vidimo, da smo odsek razčlenili na štiri dele. Prvi del

poteka od krožišča do tovarne. Drugi del je od tovarne do dela odseka, kjer se začne

strnjeno naselje. Tretji del je celotno strnjeno naselje. Četrti del pa smo določili od konca

strnjenega naselja, do konca odseka – celotni del odseka obdaja gozd.

Ob merjenju retrorefleksivnosti prometne vertikalne signalizacije, smo bili pozorni na

promet tovornih vozil. Ugotovili smo, da se največ tovornih vozil pojavlja v drugem, tretjem

in četrtem delu odseka. Ta podatek je razumljiv, saj večina tovornih vozil na odsek

pripelje/zapusti v začetku drugega dela in na koncu odseka. Na teh dveh delih je odsek

dobro povezan z drugimi odseki v cestnem omrežju, ki so lažje dostopni, zato je le malo

število tovornih vozil opaženih v prvem delu našega odseka.

Slika 7-4: Prikaz delov odseka

Iz grafa vidimo, da je v prvem delu ustreznih znakov 29, neustrezna sta 2. V drugem delu je

ustreznih znakov 20, neustreznih pa 19. V tretjem delu je število znakov z še dobro

retrorefleksivnostjo 6, slabih je 5. V četrtem delu sta slaba znaka 2, ustrezni so 4.

Graf 7-5: Ustreznost znakov po delih in letih

0

5

10

15

20

1 5 6 7 5 7 1 5 7 5 7

Štev

ilo z

nak

ov

1. del 2. del 3. del 4.delStarost znakov po letih

Ustreznost znakov po delih in letih

ustrezni neustrezni

37

Po razčlembi odseka in ugotovljenem prometu tovornih vozil, lahko menimo, da so za

staranje vertikalne signalizacije največji krivec tovorna vozila, ki z emisijami najbolj vplivajo

na slabšanje retrorefleksije prometnih znakov. V prvem delu, kjer ni veliko tovornih vozil,

je največje število ustreznih znakov. Največ neustreznih znakov je v drugem delu, ki so pa

tudi stari že 7 let. Razberemo lahko tudi, da je na območju z veliko tovornega prometa (2.

del, 3. del, 4. del), število neustreznih znakov 26. Na območju z manj tovornega prometa

sta neustrezna le 2 prometna znaka.

Na območju z več tovornega prometa vidimo, da je večje število neustreznih znakov. Ne

samo tovorni promet, tudi ostala vozila pripomorejo k slabšanju odsevnosti vertikalne

signalizacije.

Tabela 7-3: Kategorizacija prometnih znakov odseka

Oznaka Slika Število znakov

1101

2

2101

3

38

2102

19

2201

2

2221

3

39

2303

2

2304

3

2313

2

40

2314

1

2431

6

2433

1

2434

3

41

2435

1

2436

2

3117

2

3313

1

3403

3

4403

2

42

4602

1

4801

4

1103-2

1

2232-50

3

2232-70

10

2301-1

2

2412-2

2

43

2436-1

1

3410-1

1

4105-1

2

7102-2

2

44

8 SKLEP

Kvaliteta prometnih znakov je pomembna za varen potek prometa. Prometni znaki na cesti

voznike in ostale udeležence v prometu opozarjajo na nevarnosti in jim določajo prepovedi

in omejitve. Da vozniki pravočasno opazijo prometne znake in tudi nanje odreagirajo mora

biti stopnja retrorefleksije dovolj visoka. V diplomskem delu je opravljena meritev

vertikalne signalizacije na odseku 6276 Apaški križ – Kidričevo, ki je državna regionalna

cesta drugega reda. Na odseku, kjer so se meritve izvajale je največji povprečni letni promet

(PLDP) med regionalnimi cestami v občini Kidričevo. Prav zaradi najvišjega PLDP, je

predpostavka za slabše ohranjeno vrtikalno signalizacijo večja. Zaradi industrijskega

naselja, ki poteka po levi strani vzdolž stacionaže, skoraj do polovice odseka, je velika

možnost, da ogromno število tovornega prometa počasi uničuje vertikalno signalizacijo. V

tem industrijskem delu odseka sta dve veliki tovarni, zaradi katerih je tovorni promet

potreben, zato je koeficient retrorefleksivnosti v sredini odseka malce nižji, kot povprečno.

Na samem začetku je le izjema krožno križišče, ki pa je bilo zgrajeno komaj leta 2017.

Na podlagi intenzivnega terenskega dela, tako kot tudi pri analiziranju podatkov merjenj je

bilo ugotovljeno, da vendar le okolica in vpliv Sonca nista prevelik razlog za staranje

prometne signalizacije. Pomembnejši faktor k slabšanju retrorefleksivnosti ima vpliv

prometa, ki za seboj pušča nevarne in škodljive pline. Zaradi večjih količin emisij tovornega

prometa, se uničuje tudi prometna vertikalna signalizacija. Nanjo neposredno in posredno

vplivajo tudi škodljivi trdni delci iz izpustov motornih vozil. Redno čiščenje zaenkrat dobrih

prometnih znakov je zamudno, zato se plini in trdni delci zažrejo v material prometnega

znaka, ki ga počasi uničuje in posledično vpliva na slabšo varnost v prometu.

45

9 VIRI IN LITERATURA

[1] C. Godnič, Tehnika in varnost, Maribor 1998 [5.8.2018]

[2] Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah [6.8.2018]

[3] Znaki z notranjo osvetlitvijo na javnih cestah. Dostopno na:

http://www.meblosignalizacija.si/application/meblo/upload/files/ZNAKI%20Z%20

NOTRANJO%20OSVETLITVIJO%202014.pdf [3.8.2018]

[4] Bodimo to kar smo. Dostopno na:

http://bodimotokarsmo.blogspot.com/2012/04/sanjam-prometne-znake-krizisca-

hitrosti.html [30.7.2018]

[5] Vrste prometne signalizacije. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Prometna_signalizacija#Vrste_prometne_signalizacij

e

[6] B. Erzentič in H. Gabrijelčič, 3D od točke do upodobitve. Ljubljana: Pasadena, 2010

[3.8.2018]

[7] Osnove prometne signalizacije. Dostopno na: http://e-

student.fpz.hr/Predmeti/S/Signalizacija_i_upravljanje_plovilima/Materijali/osnove

_prometne_signalizacije.pdf [8.8.2018]

[8] Diffuse Reflection. Dostopno na:

https://www.physicsclassroom.com/class/refln/Lesson-1/Specular-vs-Diffuse-

Reflection [9.8.2018]

[9] Retroreflection. Dostopno na: http://www.roadvista.com/retroreflection/

[8.8.2018]

[10] Meritev koeficienta retrorefleksije. Dostopno na:

http://www.neks.si/meritev-koeficienta-retrorefleksije.html [5.8.2018]

[11] Reflective material market: Growing demand from end-use industries.

Dostopno na: https://www.grandviewresearch.com/blog/reflective-material-

market-market-size-share [10.8.2018]

[12] Technology of Retro-Reflection. Dostopno na:

http://www.giolite.com/index.php?ch=PrinThePrincipleOfRecursiveReflection&lef

t=leftPrin [10.8.2018]

[13] Retroreflector. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Retroreflector

[10.8.2018]

[14] Directorate of Public Roads and Transport Department 2014, Road Traffic

safety equipment: Technical requirements. Dostopno na:

https://www.vegvesen.no/_attachment/194594/binary/964076?fast_title=Manua

l+R310E+Road+traffic+safety+equipment.pdf [13.8.2018]

[15] Naselja v občini Kidričevo. Dostopno na: https://www.kidricevo.si/

[11.8.2018]

http://www.meblosignalizacija.si/application/meblo/upload/files/ZNAKI%20Z%20NOTRANJO%20OSVETLITVIJO%202014.pdfhttp://www.meblosignalizacija.si/application/meblo/upload/files/ZNAKI%20Z%20NOTRANJO%20OSVETLITVIJO%202014.pdfhttp://bodimotokarsmo.blogspot.com/2012/04/sanjam-prometne-znake-krizisca-hitrosti.htmlhttp://bodimotokarsmo.blogspot.com/2012/04/sanjam-prometne-znake-krizisca-hitrosti.htmlhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Prometna_signalizacija#Vrste_prometne_signalizacijehttps://sl.wikipedia.org/wiki/Prometna_signalizacija#Vrste_prometne_signalizacijehttp://e-student.fpz.hr/Predmeti/S/Signalizacija_i_upravljanje_plovilima/Materijali/osnove_prometne_signalizacije.pdfhttp://e-student.fpz.hr/Predmeti/S/Signalizacija_i_upravljanje_plovilima/Materijali/osnove_prometne_signalizacije.pdfhttp://e-student.fpz.hr/Predmeti/S/Signalizacija_i_upravljanje_plovilima/Materijali/osnove_prometne_signalizacije.pdfhttps://www.physicsclassroom.com/class/refln/Lesson-1/Specular-vs-Diffuse-Reflectionhttps://www.physicsclassroom.com/class/refln/Lesson-1/Specular-vs-Diffuse-Reflectionhttp://www.roadvista.com/retroreflection/http://www.neks.si/meritev-koeficienta-retrorefleksije.htmlhttps://www.grandviewresearch.com/blog/reflective-material-market-market-size-sharehttps://www.grandviewresearch.com/blog/reflective-material-market-market-size-sharehttp://www.giolite.com/index.php?ch=PrinThePrincipleOfRecursiveReflection&left=leftPrinhttp://www.giolite.com/index.php?ch=PrinThePrincipleOfRecursiveReflection&left=leftPrinhttps://en.wikipedia.org/wiki/Retroreflectorhttps://www.vegvesen.no/_attachment/194594/binary/964076?fast_title=Manual+R310E+Road+traffic+safety+equipment.pdfhttps://www.vegvesen.no/_attachment/194594/binary/964076?fast_title=Manual+R310E+Road+traffic+safety+equipment.pdfhttps://www.kidricevo.si/

46

[16] Retrosign GR1. Dostopno na:

https://roadsensors.madebydelta.com/products/retrosign/retrosign-gr1/

[13.8.2018]

[17] Navodila za uporabo RetroSign GR1 [12.8.2018]

[18] Merilec odsevnosti vertikalne prometne signalizacije. Dostopno na:

http://fgserver6.fg.um.si/cpg/?p=535 [12.8.2018]

[19] Retroreflekometer. Dostopno na: https://xn----ptbdbbenhbckigui7ll.xn--

p1ai/product/RetroSign%20GR1

[20] Pometne obremenitve. Dostopno na:

http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_

o_prometu/ [13.8.2018]

[21] Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana. [12.6.2018]

[22] Vir: Lasten [2018]

[23] Vir: Lasten [2018]

[24] Vir: Lasten [2018]

[25] Vir: Lasten [2018]

[26] I. Kuščer in A. Moljk, Fizika: 2.del: Toplota, nihanje, valovanje, svetloba.

Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1987

[27] Odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo. Dostopno na:

https://www.google.com/maps/@46.3989147,15.7924613,3003m/data=!3m1!1e

3 [8.8.2018]

[28] Promet in okolje. Dostopno na

http://www.energap.si/uploads/Promet%20in%20okolje.pdf [30.8.2018]

[29] Kakovost zraka. Dostopno na: http://www.okolje.info/index.php/kakovost-

zraka [30.8.2018]

[30] Retroreflective Bikes for Safer Riding. Dostopno na:

https://www.polymersolutions.com/blog/retroreflective-bikes-for-safer-riding/

[25.8.2018]

[31] Okolje, promet in zdravje. Dostopno na:

http://www.trajnostnamobilnost.si/Portals/0/publikacije/ETM_publikacija_2016.p

df [30.8.2018]

https://roadsensors.madebydelta.com/products/retrosign/retrosign-gr1/http://fgserver6.fg.um.si/cpg/?p=535https://контроль-покрытий.рф/product/RetroSign%20GR1https://контроль-покрытий.рф/product/RetroSign%20GR1http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu/http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu/https://www.google.com/maps/@46.3989147,15.7924613,3003m/data=!3m1!1e3https://www.google.com/maps/@46.3989147,15.7924613,3003m/data=!3m1!1e3http://www.energap.si/uploads/Promet%20in%20okolje.pdfhttp://www.okolje.info/index.php/kakovost-zrakahttp://www.okolje.info/index.php/kakovost-zrakahttps://www.polymersolutions.com/blog/retroreflective-bikes-for-safer-riding/http://www.trajnostnamobilnost.si/Portals/0/publikacije/ETM_publikacija_2016.pdfhttp://www.trajnostnamobilnost.si/Portals/0/publikacije/ETM_publikacija_2016.pdf

47

10 PRILOGE

10.1 Priloga A

48

10.2 Priloga B

72

10.3 Priloga C

Documents

RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI PROMETNE VERTIKALNE ... · in zajema opis posameznih znakov, horizontalna signalizacija je opisana le na splošno. V tretjem poglavju je opisana refleksija