RAZGLEDI

Ob četrtem kongresu geografov Jugoslavije

S v e t o z a r I l e š i č

Čeprav bi želel dati temu poročilu predvsem znača j pre t resa pozitivnih in negat ivnih strani IV. kongresa ter opozoriti na načelna vprašan ja , k i se pos tav l ja jo v zvezi s tem, je t reba vendar n a j p r e j n e k a j povedati o samem poteku zborovanja . Kongres se je vršil — če všte jemo ekskurz i je — od 28. septembra do 5. oktobra 1955 v Beogradu in v LR Srbiji . Pravo kongresno zasedanje je bilo v Beogradu od 28. septembra do 1. oktobra. Začelo se je 28. septembra v slavnostni dvorani Srpske Akademi je Nauka s slovesno otvo-ri tvi jo in z uvodnimi referat i , končalo pa se je 1. oktobra dopoldne z za-ključno diskusijo in s sprejet jem resolucije. Vse vmesno delo je bilo razdeljeno po sekci jah, ki so bile št ir i : za fizično geografi jo, za antropogeografi jo, za regionalno geografijo in za srednješolski pouk geografije. V sekciji za f i z i č n o g e o g r a f i j o so se zvrstili tile re fe ra t i : P. S. Jovanović, Akorelat ivne oblike f luvialne erozi je; Josip Roglič, Nekater i osnovni problemi krasa ; Atanas i je Urošević, Bi furkac i ja Nerodimke; Ivan Gams, Problemi kl imatske morfologi je na slovenskem krasu ; Miloš Zeremski, Holocena epirogenetska p remikan ja v jugovzhodnem delu Sremske puhlične planote; Tomislav L. Rakičevič, Raz-merje med padavinami in odtokom v zlivu Južne Morave; France Habe, Pomen speleološkega raz iskovanja v kotlini Pivke in na planot i Črnega vrha za geograf i jo; Jelena Markovič-Marjanovič, Sedimenti in tektonika f luvialnih teras doline Usore; Dragut in Petrovič, Dolina Velikega Timoka. — V sekcij i za a n t r o p o g e o g r a f i j o : Vel jko Rogić, Geografske osnove jugoslovanskih luk; Ivan Crkvenčić, Problemi celkov in nekdan j ih zadrug (na p r imeru Hrvatskega Zagorja). — V sekcij i za r e g i o n a l n o g e o g r a f i j o : Ivo Rubić, Problemi reg i je v moderni geograf i j i ; Jovan Trifunoski , O geografskih conah v Vran j sk i kotlini; Vladimir Leban, Geograf i j a in naši muzej i ; Dušica Matic, Paličsko jezero. — V sekcij i za s r e d n j e š o l s k i p o u k g e o g r a f i j e : Svetozar Ilešič, Geografska znanost in šola; Luka Trivanović, O aktualnih pro-blemih geografskega pouka v n iž j ih in s rednj ih splošno izobraževalnih šolah; Tone Oblak, Izobrazbena in vzgojna vloga geografskega pouka ; Jovan Cirić, Vloga in mesto geograf i je v s redn j i šoli v okviru šolske reforme; Rade Pe-rovič in Miodrag Rajičič, O učilih in pr i ročnikih v pouku geograf i je ; Dragut in Micie, Odnosi med geografskimi društvi in sveti za pros veto; Ivan Jelen, O pouku geograf i je v niž j ih in s redn j ih strokovnih šolah.

Tehnična organizaci ja kongresa ni bila na višini. Predvsem se je po-kazalo, da se je organizaci ja začela prepozno in se končala šele zadn je dni.

339

Razgledi

To ni bilo tako usodno zato, ker so se pojavile težave in nesporazumi s stano-vanjem, prehrano itd., s a j se take težave pojavi jo skora j nu jno vedno in povsod ob takih pril ikah, zlasti v naših današnj ih razmerah. Važneje je, da nismo v strokovni pr ipravi kongresa napravil i niti koraka napre j : udeleženci kongresa so za teme referatov izvedeli tik pred kongresom, namesto da bi pravočasno dobili v roke razmnožene vsebinske izvlečke iz nj ih. Tudi po-drobni program ekskurzij in s tem zvezana napotila so prišla v roke ude-ležencev (z izjemo ekskurzi je v Vojvodino) šele zadnj i dan, tako da je bila vsaka podrobnejša pr iprava in celo oprema s kartami za pot neizvedljiva.

Novost, h kater i je organizacijski odbor kongresa vendar že tokrat pri-stopil, pa je bilo delo po sekcijah. Poizkus se je v glavnem posrečil, tembolj ker je srednješolska sekcija zasedala vedno v času, ko druge sekcije niso delale ter je zato vsakdo lahko sledil tako znanstvenemu kakor pedagoškemu delu kongresa. Še več, razprava o srednješolski problematiki, ki je bila spričo n jene t renutne važnosti še močneje v ospredju kakor na dosedanjih kongresih, je dobila znača j plenarnega zasedanja, kar ji je samo koristilo. Kar zadeva programe ostalih sekcij, je t reba predvsem podčrtati nič k a j razveseljivo dejstvo, da sta se na dnevnem redu antropogeografske sekcije pojavila vsega s k u p a j dva referata. Človek se je z začudenjem vprašal, z a k a j se toliko govori o potrebi in aktualnosti tako imenovane ekonomske geogra-fije, o nujnost i živl jenjske, praktične usmerjenost i naše vede itd., kadar pa je potreba in možnost stopiti na plan z rezultati konkretnega dela ali vsa j s tehtno postavitvijo konkretnih problemov, nastane obupna praznina. Zdi se, da se v tem še nismo uspeli pretolči čez več ali m a n j prazne besede, za katere smo se leta 1951 prepirali v Ohridu. Tudi glede problemov ekonomskogeografske rajonizacije, bodisi na splošno ali konkretno na primeru Jugoslavije, o čemer smo leta 1953 v Sara jevu slišali načelen, pa vse premalo konkreten referat , se letos nismo dokopali več ko do predloga, da se je v tem treba lotiti kon-kretnega dela. Sekcija za fizično geografijo je imela po obsegu najobsežnejši program. Toda marsikater i od n jenih referatov je imel več ali m a n j lokalen pomen ter ni prinašal novih problemov ali metod ter zato pravzaprav ni spadal na kongres, katerega namen je razpravl ja t i predvsem o splošno važnih načelnih ali metodičnih problemih. Največ pozornosti sta vzbudila refera ta prof. jovanovića in prof. Roglića, deloma zaradi osebnosti samih referentov, deloma zaradi problematike, ki je bila, če že ne nova, vsa j v znamenju na-da l jn j e obdelave novih tez, ki sta jih oba referenta postavljala že pre j . D o k a j bogat je bil program referatov o krasu (Roglič, Gams, Habe) ; vtis o n j ih in z. n j imi zvezana diskusija pa bi bila učinkovitejša, če bi bili vsi t r i j e referat i uvrščeni v program časovno skupaj . V sekciji za regionalno geografijo se je podobno kakor v sekciji za fizično geografi jo pokazalo, da lokalne študije brez splošno znanstvene ali metodološke problematike, kakor so že sicer nujen in koristen kamen v zgradbi znanstvenega dela, na kongresu ne morejo vzbuditi pozornosti in zato pravzaprav ne spadajo t j a . Zato je razumljivo, da je n e k a j več živahnosti v t e j sekciji vzbudil samo referat prof. Rubića, ne toliko zaradi samega problema regije, ki ga je nakazoval naslov, kakor zaradi vprašanja enotnosti geografije, ki ga je mimogrede načel. Poleg n jega je vzbudil pozornost še referat prof. Lebana, ki je sprožil novo, izven Ljubljane še nenačeto vprašanje odnošaja med geografsko znanostjo in našimi muzeji .

340

Razgledi

Če bi hoteli podati nekakšen splošen vtis o n ivoju in znača ju dela kon-gresa ter o miselnosti, ki j e prišla na n j e m do vel jave, bi seveda morali podčrtati to, kar je podčrtala tudi resolucija: d a s p l o š n o s t a n j e g e o g r a -f i j e p r i n a s n i n a t i s t i v i š i n i , na kater i bi moralo biti. Mislim, da ga ni, ki bi mogel zat r jevat i , da j e bil kongres po svoji vsebini takšen, ka-kršen bi mora l biti. Zal je kakor doslej pr i velikem delu udeležencev pr i -ha ja la do izraza še silna zaostalost geografskega mišljenja, včasih kar idejna sterilnost, nedoraslost, da se geografi izkopljemo iz primit ivnega deskripti-vizma ali površnega in cenenega geografiziranja ter se dokopljemo do zares znanstvenih pr i jemov, minimalno razumevanje za potrebo po povezavi geo-gra f i j e z aktualnimi problemi itd. Vse te zaostale dediščine, ki jo vlečemo s seboj s kongresa na kongres, tudi IV. kongres in njegovo pr iprav l ja lno vodstvo nista uspela premagati . Posebno značilni sta bili glede tega dve seji. Prva med n j imi je bila otvoritvena. Potem ko je prof. Roglić kot predsednik izvršnega odbora Sveta geografskih društev FLRJ v svojem uvodnem referatu plastično pokazal kri t ično si tuacijo naše stroke v Jugoslavij i ter podčrtal, da je predvsem naloga nas samih, da s t an je izboljšamo ter s tem priborimo naši geograf i j i tisti ugled, ki ga zan jo zahtevamo, sta sledila re fe ra ta o geo-grafskem liku Srbi je in o Beogradu, ki n a j bi bila reprezenta t ivna in ki bi morala s svojim vzgledom podkrepi t i program za regeneraci jo geografi je , ki ga j e nakazal prof. Roglić. Toda med tema refera toma j e zlasti drugi pred-stavl ja l malone demanti tega programa. In če j e človek ob začetku se je z grenkobo zrl v prvo vrsto sedežev, k j e r bi moral i sedeti predstavniki oblasti, pa j ih — v naspro t ju z dosedanjimi kongresi — ni bilo, se je v srcu zahvalil s lučaju, ki j e ve r j e tno povzročil to praznino: z a k a j po taki poti si geografi po pravici ne bomo zaslužili večjega upoštevanja . N e k a j podobnega, s k o r a j nerazumlj ivega, se je pokazalo na prvi sej i sekci je za srednješolski pouk geografi je . Potem ko je vrsta referentov ob razvesel j ivi pozornosti za-stopnikov tiska nanizala vrsto načelnih problemov o vlogi geograf i je v šoli ter o n j e n e m pomenu za vzgojo geografskega mi š l j en j a in s tem za splošno izobrazbo, ko je šibala vrsto bistvenih napak, ki so krive, da geograf i ja v šoli še zdaleč ni tisto, ka r bi edino morala biti, ko je bil pos tavl jen jasen pro-gram, kakšna mora postati, se je našlo p r ece j diskutantov, ki so videli edine težave in probleme v tem, da se v različnih geografskih učbenikih n a v a j a j o različne številke, in ki so naštevali druge podobne težavice, gotovo ne posebno bistvene za vp ra šan ja geografske in splošne vzgoje. Spet bi lahko zunan j i opazovalec dobil vtis, da pomeni jo nova načela, podčr tana v referat ih , samo lepe besede posameznikov, splošna miselnost in p raksa pa ostaneta isti.

Toda slika vendar ni bila tako črna. Nasprotno, na kongresu se je z druge strani jasno videlo, da se dobršen del udeležencev dobro zaveda, da bi bil glavni smisel IV. kongresa ravno v tem, da preporodi našo geografijo tako v znanstveni kot v pedagoški smeri, da poskuša rešiti njene načelne probleme ter da s kri t iko dela nas geografov samih izboljša razmere v naši geografiji ter s tem olajša tudi njeno afirmacijo v javnosti. Nedvomno je, da je v tem pogledu jasno pr iha ja l na kongresu do izraza duh seje Sveta geografskih društev FLRJ iz decembra 1954 v Zagrebu, duh poživljene, pomlajene aktivnosti, ki smo jo za-beležili tudi na kongresu slovenskih geografov v Mariboru septembra 1954. Seme, ki je bilo z zagrebškega plenuma zaneseno na kongres, pa je očitno našlo razveseljiv odziv tudi v širokih vrstah geografov iz drugih republik. Se posebno

341

Razgledi

velja podcrtati, da smo imeli na tem kongresu bol j kot doslej priliko spoznati mišljenje in delo cele vrste mladih srbskih, geografov, mladih ne toliko po letih kakor po miš l jen ju , k a r dokazuje , da nekakšna kriza, ki se zdi, kakor da j e zajela geografijo v našem glavnem mestu in s tem stopnjevala kritično situacijo v jugoslovanski geografiji nasploh, ni tako globoka, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Za tiste med nami, ki smo se udeležili ekskurzije v Vojvodino, je bilo še posebno presenečenje vsega spoštovanja vredna prizadevnost in aktivnost vojvo-dinske podružnice Srbskega geografskega društva, ki vzbuja lahko za bodočnost samo optimizem. Skratka — na kongresu se je vendar čutil na vseh straneh prepih svežega zraka. Zares se nam ni treba bati, da bi ga bilo na pr ihodnjem kongresu manj .

Res je, da se na zaključni seji kongresa, ki bi morala pomeniti njegov pravi izraz, ta prepih ni dosti čutil. Kakor da stvar še ni čisto dozorela — prave zaključne diskusije ni bilo, nova pot ni bila dovolj udarno nakazana. Stvar se je končala medlo — s konvencionalnimi zahvalami. Zdi se mi pa vendar, da iskrene težnje za izboljšanjem stanja v naši geografiji odsevajo iz resolucije, ki skuša biti načelna ter dati spričo ugotovitve, da stanje ni zadovoljivo, smernice za nadal jn jo pot : izboljšanje koordinacije znanstvenega dela, izpopolnitev študija geografije na visokih, šolah, povezavo dela geografov pri proučevanju kompleksne prostorne stvarnosti s potrebami našega praktičnega življenja, zahtevo po upoštevanju geografije v šoli, pri tem pa ustrezno modernizacijo in aktualizacijo te geografije ter končno podčrtano vlogo geografskih društev kot najširše družbene in strokovne organizacije geografov.*

Slednjič je treba zabeležiti še neka j organizacijskih sklepov, ki jih je sprejel kongres oziroma plenum Sveta geografskih društev F L R J : da se bodo odslej vršili kongresi vsako tret je leto, da bo zato V. kongres leta 1958 v Crni Gori in da preide dotlej sedež Sveta geografskih društev FLRJ od Geografskega društva Hrvatske k Srpskemu Geografskemu društvu v Beograd. Naloga Srp-skega geografskega društva je torej, da poskrbi, da bi se kolo, ki se je na kongresu vendar nekako pognalo naprej , znova ne pričelo ustavljat i .

Ob koncu kongresa je delegacija, sestavljena iz predstavnikov vseh Geograf-skih društev, obiskala Svet za prosveto Zveznega izvršnega sveta, Odbor za prosveto LR Srbije in Svet za prosveto LR Srbije ter jim obrazložila pro-bleme, ki so se obravnaval i na kongresu, ter njegove sklepe. Pri tem je naletela na polno razumevanje.

Po zaključku kongresa so se vršile istočasno štiri ekskurzije: prva (pod vodstvom asistentov Dušana Dukiča in Dragut ina Petroviča) skozi Đerdap in Vzhodno Srbijo, druga (pod vodstvom prof. P. S. Jovanoviča) skozi Šumadijo, t re t ja (pod vodstvom prof. B. Z. Milojeviča) skozi dolino Velike Morave in četrta (pod vodstvom prof. Br. Bukurova) skozi Vojvodino. Kolikor je mogoče presoditi po vtisih udeležencev iz Slovenije, je organizacijsko in vsebinsko na jbo l j uspela ekskurzija v Vojvodino, katere udeleženci so dobili zares izčrpno, vsestransko in kompleksno, v marsičem doka j novo sliko o te j naši pokrajini.

* Besedilo resoluci je ob jav l jamo v »Kroniki«.

342