mmm

RAČUNALNIŠKA OPREMA

P O N E D E L J E K , 15. J U L I J A 1991 • L J U B L J A N A L E T O X X X I I I • ŠT. 1 6 4 • C E N A 16 D I N A R J E V

2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

Predsedstvo sprejelo deklaracijo z,dodatkom' Odlok, pod katerim je podpisan predsednik Mesič, zahteva od Slovenije več, kot sporazumi z ES in sprejeta brionska deklaracija - Diktat vojske? BEOGRAD, 14. julija - Predsedstvo SFRJ je na seji, ki jo je vodil predsednik Stjepan Mesič, proučilo izvajanje sklepov, ki jih je predsedstvo sprejelo 4. julija ob dogodkih v Sloveniji, obravnavalo in sprejelo je tudi brionsko deklaracijo. Na seji predsedstva, ki se je končala v zgodnjih sobotnih urah, so sodelovali tudi predsednik zvezne skupščine, predsednik ZIS in zvezni sekretarji za ljudsko obrambo, za notranje ter zunanje zadeve.

Z izhodiščem, da je nujno, da vsi dajo soglasje in garancijo za mirno rešitev krize, brez upora-be sile, je predsedstvo sprejelo »brionsko deklaracijo« in podpr-lo memorandum, ki ga je pred-ložila misija Evropske skupnosti v zvezi z dogovorom o načinu organiziranja in dela opazovalne misije v Jugoslaviji. Predsedstvo je na predlog zveznega sekretari-ata za ljudsko obrambo v soglas-ju vseh prisotnih članov sprejelo »odlok za izpolnjevanje dolžno-sti, ki izhajajo iz brionske dekla-racije in memoranduma.« Za spremljanje in nadzor nad ures-ničevanjem tega odloka je bila določena komisija, ki bo(je) ta-koj začela s svojim delom, v njej pa sta dva člana predsedstva, predstavnik ZIS, zveznega se-kretariata za ljudsko obrambo, zveznega sekretariata za notra-nje zadeve in sekretariata za zu-nanje zadeve.

Odlok, ki ga je podpisal pred-sednik Mesič, objavljamo v ce-loti:

»Predsedstvo SFRJ je na seji 12. julija 1991 ugotovilo, da v nekaterih delih države spreje-majo sklepe in izvajajo aktivno-sti, ki niso v skladu s sprejetim trimesečnim moratorijem in skupno deklaracijo in temeljnimi zahtevami predsedstva SFRJ in Evropske skupnosti z dne 7. juli-ja 1991. Ker takšni odnosi nepo-sredno ogrožajo mir, varnost, suverenost in ozemeljsko celovi-tost SFRJ in onemogočajo mirno in demokratično dogovarjanje o prihodnji ureditvi Jugoslavije, je predsedstvo SFRJ na podlagi 313. člena in drugega odstavka 316. člena ustave SFRJ sprejelo naslednji odlok.

1. Demobilizirati vse oborože-ne sestave na ozemlju SFRJ ra-zen JLA in redne mirnodobske sestave milice oziroma policije do 18. julija 1991 opolnoči.

2. V skladu z zveznim zako-nom o vojaški obveznosti in dru-gimi predpisi in akti, sprejetimi za njeno izvajanje, zagotoviti po-polnjevanje JLA z naborniki. Neposlane junijske nabornike je treba poslati do 20. julija 1991.

Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo bo glede na dinamiko izpolnjevanja prve točke tega odloka in popolnjevanja JLA z naborniki uskladil odpuščanje rezervnega sestava iz mobilizira-nih enot JLA.

3. Takoj izpolniti obveznosti iz skupne deklaracije z dne 7. julija 1991, ki se nanašajo na:

- vzpostavljanje režima na meji SFRJ, ki je veljal pred 25. junijem 1991, najkasneje do 16. julija 1991 do polnoči;

- izpolniti pogoje za normal-no življenje in delo enot in usta-nov ter pripadnikov JLA in nji-hovih družin (popolna debloka-da vojašnic in drugih vojaških objektov, odstranitve vseh ovir, namotena oskrba, svoboda ko-municiranja in gibanja, izvajanje rednega programa usposabljanja in drugo) - najkasneje do 13. ju-nija 1991 opolnoči;

- izpustitev vseh pripadnikov JLA in vrnitev zaplenjenih sred-

Vse zvezde sveta BRALNE USPESNICE IZ SVETA SH0W BUSINESSA

- posebna izdaja ANTENE - V V A Š E M KIOSKU!

stev, opreme in objektov JLA, pa tudi opreme in sredstev zvez-nega sekretariata za notranje za-deve - najkasneje do 15. julija 1991 opolnoči.

4. Na prvi naslednji seji obravnavati uresničevanje svojih sklepov z dne 9. maja 1991 v zvezi z razmerami na Hrva-škem, kar velja tudi za angažira-nje JLA v skladu z njeno ustav-no in zakonsko vlogo, pa tudi v kontekstu obveznosti predsed-stva, ki izhajajo iz dogovora s predstavniki Evropske slcupno-sti, ki jih zajemajo brionski do-kumenti z dne 7. julija letos.

5. Izpolnjevanje prve, druge in tretje točke bo takoj začela nadzorovati komisija predsed-stva SFRJ.

6. Izvajanje tega odloka zago-tavlja predsedstvo SFRJ.«

Tupurkovski in Bogičevič spet v Ljubljani LJUBLJANA, 14. julija - Dopoldne sta v Slovenijo prispela člana jugoslovanskega predsedstva Vasil Tupurkovski in Bogič Bogičevič, in sicer da bi »spremljala izvajanje sklepov zadnje seje predsedstva«. Med razmeroma kratkimi pogovori se je pokazalo, da obe strani zelo različno ocenjujeta dogajanje v Sloveniji. (Foto: Joco Znidaršič)

Naši politiki na ogledih Vodilni v republiki so si ogledali kraje spo-padov in izrekli priznanje teritorialcem LJUBLJANA, 14. julija — Vodilni slovenski politiki so včeraj obiskali številne kraje širom Slovenije. Mudili so se povsod tam, kjer so v minulih dneh potekali najhujši spopadi med našo teritori-alno obrambo in jugoslovansko armado. Ogledali so si območja in objekte, kjer je nastala velika materialna škoda, hkrati pa so se pogovorili s predstavniki tamkajšnje oblasti in z ljudmi, ki so nepo-sredno sodelovali v bojih.

Tako so se gostje zadržali v Mariboru, Gornji Radgoni in Ljutomeru, Slovenski Bistrici, Brežicah, Novem mestu, v Tol-minu in Idriji, v Novi Gorici, v Kopru, Jelšanah, na Hrušici, Jezerskem, Brniku, v Trz inu . . . Slovenski teritorialci so pri tem poželi veliko priznanje, z gosti iz republiškega vrha pa so se pogo-varjali tudi o tem, kaj bi za učin-kovito obrambo na svojem ob-močju še potrebovali, najsi gre za obleko, opremo ali orožje. Prebivalstvu na teh območjih so

TEMA D N E V A

»Duhovitost« predsedstva

Če je mogoče verjeti Tanjugovi vesti, je Jugoslavija dobila svetovnega prvaka v pripovedovanju vicev; Miroslav Mihajlo-vič naj bi jih začel pripovedovati v ponedeljek popoldne, omagal pa naj bi šele v soboto zjutraj.

Vse drugo, kar sc je medtem dogajalo, pa še zdaleč ni bilo vic. Za svojevrsten finale v tej »neduhovitosti« je prav v tre-nutku, ko so Mihajloviču pohajale moči, poskrbelo jugoslovan-sko predsedstvo, in sicer z novim ultimatom Sloveniji. Ze naslednji dan pa sta Tupurkovski in Bogičevič prispela »nadzi-rat«, kako se njihova volja uresničuje, kar je spet v okvirih neke zelo specifične šaljivosti. Kakorkoli že, zadeva je, ko potegnemo črto, zelo resna, kajti jugoslovansko predsedstvo vse bolj spominja na skupino tolovajev, ki sumničijo drug drugega. Armada, Miloševič in Markovič pravzaprav ne morejo drug brez drugega, vendar ima vsak svoje načrte in tako si medsebojno gledajo pod prste. Da bo zmeda še večja, je tu še Mesič, ki očitno ne izbira sredstev, da bi izposloval vsaj obstanek sedanjega režima v Zagrebu. Tudi na račun Slove-nije.

Za Slovenijo takšni odnosi v ostankih federacije niso le resni, temveč tudi nevarni, saj »Mesičevo« predsedstvo, kot vidimo, utegne sprejeti tudi najbolj »nenavadne« odločitve. Predvsem pa je očitno, da Ljubljana, ko gre za brionsko deklaracijo, v Jugoslaviji pravzaprav nima pravega pogajal-skega partnerja. To je vsekakor nevarno, vendar se z malce občutka za tveganje lahko tudi vprašamo, ali ni morebiti celo dobro... BORIS JEŽ

Srečanje brez dogovora Člana zveznega predsedstva Bogičevič in Tupurkovski sta v Ljubljani s sloven-skim vodstvom izmenjala ocene in informacije - Spet pristanek v vojašnici

LJUBLJANA, 14. julija - Člana predsedstva SFRJ Bogič Bogiče-vič in dr. Vasil Tupurkovski, ki ju je predsedstvo že v svojih sklepih 4. julija zadolžilo, da spremljata uresničevanje sklepov tega pred-sedstva, sta danes dopoldne zopet prišla v Ljubljano. Na srečanju s slovenskim vodstvom se, kot je moč razbrati iz uradnega sporo-čila, niso dogovorili ničesar, pač pa so si predvsem izmenjali ocene in informacije.

Člana zveznega predsedstva sta, kot je zdaj postalo že običaj-no, prišla z vojaškim helikopter-jem in pristala v vojašnici v Šendvidu. Med drugim sta ju spremljala tudi generala Mičo Cusič in Milan Ružinovski. Slo-venski protokol je imel menda precejšnje težave, da je visoke goste našel in jih lahko pripeljal na kraj sestanka, v prostorih slo-venskega pedsedstva. Tam so jih poleg predsednika Milana Kuča-na sprejeli še dr. Janez Drnov-šek, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za informira-nje Jelko Kacin.

V uradnem sporočilu sloven-skega ministrstva za informira-

TUDI HOLMEC JE ZDAJ ODPRT - V soboto je uradno prvič po vojni agresiji v Sloveniji znova stekel promet tudi na mednarodnem mejnem prehodu Holmec v ravenski občini. To je bil edini mejni prehod, ki ga je JA ob napadu povsem uničila, zdaj pa ob ruševinah in pogorišču nekdanjega mejnega bloka že gradijo novega. (Foto: /. Praprotnik)

V Anconi se je rodila formula šest plus ena Italija se bo razen s federacijo dogovarjala tudi z republikami - Pogovor Rupel-De Michelis OD NAŠE DOPISNICE ANCONA, 14. julija - Žc samo dejstvo, da so se v italijanskem pristanišču na jadranski obali zbrali predstavniki vseh jugoslovan-skih republik (čeprav ne na povsera izenačenih ravneh predstavni-štva), so z italijanske strani ocenili kot uspeh diplomacije prepriče-vanja.

Povod je sodil med dogodke iz rutine mednarodnih odnosov — sestanek delovne skupnosti za srednji in južni Jadran in podpis deklaracije o ekološkem varstvu Jadranskega morja — vendar je zaradi udeležencev dobil zelo aktualne pomene. Ekološko so-delovanje med Italijo in Jugosla-vijo, ki se je začelo z ustrezno izjavo leta 1989 v Umagu in na-daljevalo naslednje leto v Splitu in Benetkah, se zdaj razširja tudi na Grčijo in Albanijo; izjavo sta v Anconi poleg ministrov De Michelisa in Lončarja podpisala tudi grški Samaras in albanski Kapllani.

V Urbinu pa se je v petek za-čel sestanek predsednikov repu-blik in provinc, ki sestavljajo de-lovno skupnost za srednji in juž-ni Jadran, ki se je končal v An-

vojaki h gardi tudi Slovenci? Iz osiješke kasarne je pobegni-lo 21 vojakov - Večino so ta-koj rekrutirali v hrvaško gardo

OSIJEK, 14. julija (Tanjug) - V osiješkem garnizonu so no-vinarjem sporočili, da je kasarno v tem mestu doslej zapustilo 21 vojakov, od katerih je bila veči-na takoj rekrutiranih v hrvaško gardo. Glede na skupno število vojakov v kasarni in na intenziv-no propagando, s katero dnevno pozivajo vojake k prebegu, pra-vijo, da je dezertiralo pravza-prav malo vojakov. Pred dvema dnevoma naj bi tako iz armade v hrvaško gardo prebegnili voja-ki Robert Kučan, Goran Urban in Davor Šoštarič.

V komandi poudarjajo, da so zagotovili poseben telefon, da starši lahko povprašajo za svoje otroke. Poudarjajo, da so imeli že na tisoče klicev in da še nihče ni zahteval, da bi vojake vrnili domov. Novinarje so še obvesti-li, da kasarno nenehno opazuje-jo in da pripravljajo njeno bloka-do. Vojska je že opozorila ob-činsko oblast, da bo, če dobi do-voljenje, zapustila kasarne »za vsako ceno «

Hrvati bežijo iz Banije Tako kot so minule dni v Osijek pribežali na varno ogroženi Hrvati, je v nedeljo Petrinja postala pribežališče banijskih Hrvatov - Raškovič rešuje Tudmana OD NAŠEGA DOPISNIKA

ZAGREB, 14. julija — Relativno mirna noč v vzhodni Slavoniji lahko pomeni zatišje pred novimi bitkami ali pa se je slavonska fronta preselila na Banijo, kjer je bilo nemirno že minulo jesen. Malo pred poldnevom je v Petrinjo prispela prva skupina ubežnikov iz hrvaških vasi Kraljevčani, Dragotinec, Prnjavor in Donji Čuntič v petrinjski občini, ki so jih iz njihovih domov pregnali velikosrbski teroristi. »To čaka vsakega Hrvata na Baniji,« so srbski uporniki sporočili sinoči, ko so po uboju vinogradnika Djura Pavičiča iz Budičine pri Petrinji najprej truplo nastavili kot past za hrvaške policiste in gardiste na cesti Petrinja—Hrvatska Kostanjica, nato pa so začeli obstreljevati policijski postaji v Kraljevčanih in Drago-tincu.

Ker pa hrvaška oblast še zme-raj nerazumljivo igra na karto dogovarjanja z jugovojsko, so si-noči prosili za pomoč poveljstvo 5. armadnega območja. Vojska iz petrinjske vojašnice je resda odšla na teren, vendar ne na pri-zorišče bojev. Tako so pravza-prav zmagali teroristi, ki so da-nes dopoldne iz Kraljevčanov in Dragotincev pregnali hrvaško policijo in hrvaško prebivalstvo, pri čemer so uporabili tudi težko orožje in povsem drugačno takti-ko kot pred dnevi v Glini, ko jim ni uspelo zajeti policijske po-staje. Najprej so namreč napada-li dve nezavarovani hrvaški vasi-ci Prnjavor in Donji Čuntič, da

so tako razredčili vrste hrvaške policije, potem pa so silovito udarili po hrvaških borbenih po-ložajih.

Morda imenovane hrvaške va-si na Baniji čaka podobna usoda kot hrvaško vas Čelije v osiješki občini, ki so jo teroristi najprej obsuli z bombami, iz nje pregna-li 150 družin, nato pa vas zaž-gali. K o t j e povedal na današnji tiskovni konferenci osiješki žu-pan dr. Zlatko Kramarič, je glavni krivec za uničenje Čelij vojska, poveljnik osiješke garni-zije polkovnik Bora Ivanovič, ki se je s svojimi enotami ponudil, da pred četniškim napadom za-varuje vaščane. Podobno je sto-

ril z govejo farmo Lovaš med Daljem in Borovim selom, ki pa jo je včeraj predal v roke četni-kom. V resnici pa se vse dogaja po velikosrbskem scenariju, nad katerim so se zamislili celo soor-ganizatorji oborožene vstaje kninskih Srbov 17. avgusta lani, ustanovitelj SDS akademik Jo-van Raškovič, srbski poslanci v hrvaškem saboru Jovan Opa-čič, Radoslav Tanjga, Dušan Ze-lenbaba in še nekateri drugi, ki so se včeraj sestali v slavonskem Lipiku in ustanovili pogajalsko skupino srbskih intelektualcev in politikov na Hrvaškem, da bi hrvaško-srbski konflikt vendarle rešili po mirni poti. Vprašanje pa je, če bodo lahko četniški te-rorizem na hrvaškem zaustavili, saj imajo morda nad teroriste prav tolikšen vpliv kot hrvaški suveren dr. Franjo Tudman. Če pa bodo v svoji nameri uspeli, potem bo pravzaprav Tudmano-vo oblast reševal akademik Ra-škovič, ki jo je tako ali drugače prvi spodkopal.

(Več na 2. strani)

PETER POTOČNIK

coni hkrati s podpisom ekološke izjave.

Predstavnik države gostitelji-ce, zunanji minister Gianni De Michelis je tiskovno konferenco ob sočasnem koncu obeh prire-ditev uporabil za pošiljanje opti-mističnih pozivov na naslov vseh udeležencev jugoslovanske kri-ze, vmes pa mimogrede prikazal pragmatični tok prilagajanja ita-lijanske zunanje politike spremi-njajočim se razmeram na Balka-nu. Formula se zdaj glasi: poga-janja tečejo hkrati" s federacijo, ki je mednarodnopravni subjekt, in z republikami, ki zvečine teži-jo k priznanju suverenosti.

• Ton pogovorov med sloven-skim zunanjim ministrom Dimi-trijem Ruplom in gostiteljem Giannijem De Michelisom se je močno spremenil: Italija zdaj ne »spoštuje« le demokratične po-stopke v Sloveniji, ampak tudi ne postavlja več vprašanja o ve-ljavnosti deklaracije o samostoj-nosti, vendar je mnenja, da je zvezno vojsko mogoče nadzoro-vati le s pomočjo predsedstva Jugoslavije, zato naj bi se slo-venski predstavnik vrnil vanj.

Tako se bo po ministrovih be-sedah Italija pogovarjala o skle-nitvi drugega memoranduma o finančnem sodelovanju (prvi, sklenjen med Mikuličem in Go-rio, se je iztekel lani) tako z zvezno kot z republiškimi rav-nimi. To naj bi dokazalo, da je »Italija vzela na znanje« spreme-njena dejstva in se »jim prilago-dila«. V duhu tega prilagajanja je bilo nato še eno sporočilo, na-mreč o ustanovitvi generalnih konzulatov v vseh jugoslovan-skih republikah (doslej sta samo v Zagrebu in Beogradu), kar naj bi vzpostavilo tesnejše stike z re-publiškimi ravnimi.

Toda na vprašanje avstrijske-ga novinarja, ali to pomeni priz-nanje suverenosti republik, itali-janski minister ni hotel odgovo-riti pritrdilno. Vztrajal je pri tr-ditvi, da je italijansko stališče identično s stališči Skupnosti in Avstrije in da gre zgolj za ena-komernejšo porazdelitev pozor-nosti vsem protagonistom jugo-slovanske krize, končni cilj pa naj bi bil nespremenjen - ohra-nitev ozemeljske povezanosti su-verenih držav.

Več na 5. strani. MOJCA DRČAR-MURKO

nje je takole opisan potek sreča-nja z Bogičem Bogičevičem in dr. Vasilom Tupurkovskim: »Namen njunega obiska v Slove-niji je bil spremljati izvajanje sklepov zadnje seje predsedstva Jugoslavije. Slovenska stran je v pogovorih ponovno opozorila, da še vedno ni jasno, kdo je v Beogradu pogajalski partner - predsedstvo Jugoslavije ali JLA, saj je bilo iz nastopov go-stov očitno, da gre za dve po-vsem različni oceni dogajanj v Sloveniji.

Slovenska stran je ponovno opozorila, da nobeno od sloven-skih letališč še ni odprto, hkrati pa zahtevala garancije za nemo-teno in varno obratovanje jedr-ske elektratne Krško.

Slovenska stran je spet zago-tovila, da je bila, je in bo še naprej pripravljena na spora-zumno in miroljubno razreševa-nje sporov, izrazila pa je tudi že-ljo in pričakovanje, da bo misija tujih opazovalcev čim prej prišla in takoj začela opravljati svoje delo.

Slovenski predstavniki so po-tem, ko so včeraj obiskali v bo-jih najbolj prizadete kraje, danes člana predsedstva Jugoslavije seznanili tudi z razpoloženjem prebivalcev na teh področjih.

Dr. Vasila Tupurkovskega in Bogiča Bogičeviča so ponovno opozorili, da predsedstvo Slove-nije dnevno obvešča predsedstvo Jugoslavije o kršitvah prekinitve ognja in drugih dogovorov, da pa predsedstvo Jugoslavije vse do danes na ta poročila ni odgo-vorilo.

Dr. Vasil Tupurkovski je slo-vensko stran seznanil, da bo na-slednja seja predsedstva Jugosla-vije v torek, 16. julija 1991,« je rečeno v sporočilu ministrstva za informiranje.

Slovenska stran je jugoslovan-sko torej seznanila s svojimi po-gledi na nove ultimativne sklepe jugoslovanskega predsedstva, ki se ne ujemajo z brionsko dekla-racijo, pa tudi s stališči do dru-gih dogajanj, s čemer je bila slo-venska javnost že seznanjena. Pomemben del pogovorov so bi-la tudi stališča in podrobnosti glede prihoda tujih opazovalcev.

Kot že rečeno, dokončnih stališč ali kakega dogovora ni bilo.

Dr. Janez Drnovšek pa je da-nes popoldne izjavil, da se bo udeležil seje predsedstva SFRJ v torek na Brionih. Izpostavil bo zlasti štiri vprašanja: umik JA, vrnitev slovenskih obveznikov iz JA, vprašanje škode, ki je bila povzročena Sloveniji, in vpraša-nje odgovornosti za vojaški po-seg. Dr. Janez Drnovšek meni, da je Zahod preveč pričakoval od predsedstva SFRJ, dejansko pa je veliko vprašanje, ali je sploh še sposobno prevzeti vlogo poveljnika oboroženih sil, kar si-cer od njega pričakuje trojka ES. Milan Kučan pa je izjavil, da se bo brionskega srečanja udeležil le v primeru, če ne bo uradno potekalo kot seja držav-nega predsedstva. V torek po brionskem sestanku pa naj bi se v Ljubljani sestalo še slovensko predsedstvo.

M. P.

slovenski politiki izražali zahvalo in vso neomajno podporo, tudi kar zadeva odstranjevanje posle-dic vojne. Ob tem pa naši najod-govornejši ljudje niso mogli mi-mo pojasnil in komentarjev skle-pov oziroma najnovejših ultima-tov predsedstva Jugoslavije.

Predsednik slovenskega pred-sedstva Milan Kučan je o sklepih zveznega predsedstva dejal: »Očitno je,, da je predsedstvo sprejemalo te sklepe, kakor da ni pristalo na brionsko deklara-cijo, kakor da jim ni popolnoma jasno, da se je treba o teh stva-reh sporazumeti. Popolna igno-ranca je, če se do brionske de-klaracije obnašajo tako, kot da je mogoče s sklepi predsedstva urediti stvari, ki so predmet do-govora vseh treh strank na osno-vi tega dokumenta. Gotovo je, da bosta dve točki teh sklepov, tako kot so zapisani, povzročili konflikte. To sta: vprašanje na-bornikov in ignoriranje stališča slovenske, hrvaške in še nekate-rih drugih skupščin. Sicer pa o sklepih težko govorimo, ker dr. Drnovška ni bilo na seji in pravega ozadja ne poznamo.

O problemu meje smo se pri-pravljeni pogovarjati, k temu nas obvezuje deklaracija. To pa pomeni, da bi morali čimprej za-četi z delom kontrolorji in opa-zovalci, ki jih je obljubila dva-najsterica. Po obisku te prve skupine je jasno, da zvezni orga-ni te kontrole ne želijo, ker bi bil prostor za manipulacije, eno-stransko tolmačenje in dezinfor-macije močno zožen. Mislim, da je glavni razlog takšnega ravna-nja težnja, da bi vzpostavili ne-ko, ne bom rekel prejšnje stanje, ker to ni več možno, ampak ne-ko novo stanje, ki bi bilo izho-dišče za pogajanja.«

Več o tem na 3. strani.

D A N E S V D E L U • Klavrna

proslava črnogorskega praznika vstaje Momira Bulatoriča je poslušalo le 73 starčkov

• Na obali celo več gostov kot lani Seveda pa to velja le za domače turiste, saj je tujih kar za 98 od-stotkov manj

stran 2 • Pogled z očmi

ljubljanskega korpusa V svojih sporočilih

javnosti trdi, da si slovenska stran izmi-šlja incidente, da bi vzdrževala napetost

stran 3 • Sedmerica

najrazvitejših o pomoči Sovjetski zvezi Gorbačov ne bo pri-šel v London prosja-čit, ampak pojas-njevat

• Politika do Jugoslavije izzvala nesoglasja Avstrijski bivši zuna-nji minister kritizira zdajšnjega ministra Mocka

stran 5 • V trčenju umrla

dva teritorialca Nad Vrhniko je to-vornjak, ki jc preva-žal teritorialce, zape-ljal pred avtobus

stran 6

APERITIV

Karikatura Franco Juri

DANES V DELU ŠPORT - DANES V DELU ŠPORT Greg Lemond četrti zmagi nasproti?

Na največji kolesarski dirki profesionalcev, sloviti Tour de France, so kolesarji končali 9 do 22 etap. V sobotnem individual-nem kronometru od Argentana do Alencjona je sicer zmagal Španec Indurain, vendar pa je trikratni zmagovalec dirke po Franciji Američan Greg Lemond z drugim mestom prevzel vod-stvo z več kot minuto naskoka pred Nizozemcem Breukinkom. Nedeljska etapa od Alengona do Rennesa v skupni razvrstitvi ni prinesla sprememb na vrhu skupne razvrstitve, saj so vsi najboljši bili v glavnini, ki je privozila na cilj 52 sekund za ubežno skupino 10 tekmovalcev. Stran 7

Veslači v formi pred SP na Dunaju Naše veslaško zastopstvo je doseglo velik uspeh na tradici-

onalni regati na Rotseeju, ki je vsakoletna generalka pred sve-tovnim prvenstvom (letos na Dunaju). Blejski dvojec brez krmarja Denis Žvegelj (levo) in Iztok Čop (na sliki) je bil tretji, enako mesto je pripadlo tudi četvercu brez krmarja, dvojec s krmarjem, v katerem letos veslata Milan Janša in Vladimir Banjajac, pa je bil četrti. (Foto: Igor Modic) Stran 7

Mansell na domačih tleh Dirko avtomobilov formule 1 v Silverstonu je na veliko veselje

gledalcev dobil Anglež Nigel Mansell pred Avstrijcem Berger-jem in Francozom Prostom, vodilni v skupnem seštevku Brazilec Sena pa je bil četrti, čeprav mu je malo pred koncem zmanjkalo goriva in je imel tako uradno krog zaostanka. Mansell zdaj za Seno v skupnem seštevku zaostaja za 18 točk. Na sliki: Mansell na čelu, malo za njim Berger. (Telefoto: Reuter) Stran 7

M L r s q j 3 <

Predzrebanje GORSKO KOLO: 9 0 K f l l 1 I v i 0142633 - NOVO MESTO

. H - T « n n i 0 0 6 9 7 8 1 - LJUBLJANA 1 3 . 7 . 1 8 8 1 0139297 - MOZIRJE

OjOTdCaMZa M14429 - LITIJA

SQj3\7IIC3[inn 0 0 7 7 1 2 5 - K R A N J

MOTORNO KOLO PIAGGI0:0045312 - MARIBOR, 0001954 - NOVA GORICA, 0123405 - LJUBLJANA; AVTOMOBIL FIAT PANDA: 0004068 - CELJE

I N F O R M A C I J E 0 IGRAH NA S R E Č O : T E L E F O N 98621 ODSLEJ VSA POROČILA O NAŠIH IGRAH NA SREČO V SLOVENSKI IZDAJI LISTA EHO KI IZHAJA VSAK TOREK'