,

Revija SRP

/Svoboda, Resnica, Pogum/

Letnik 18, februar 2010 shtevilka 95 - 96

Izdajatelj revije Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/ zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Ljubljana m.sh.1339427, d.sh.71461965, b.r. 10100-0038333910 e.m. urednishtvo@revijasrp.si i.a. http://www.revijasrp.si

Naslovnica Alenka Erzhen Shushtarshich: Artist - baletnik, 1956

Izbor likovnih del Damir Globochnik

Tisk VED d.o.o., Ljubljana

Urednishtvo Revija SRP, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana

Urednishki odbor Rajko Shushtarshich – odg. urednik, Ivo Antich – lektor in korektor, Lev Detela (Dunaj) – neprevedene knjige, Damir Globochnik, Branko Lipnik – likovna priloga, Jolka Milich – poezija,

Franko Bushich (Split), Matjazh Jarc, Matej Krajnc, Bogdan Novak, Just Rugel (Moskva), Iztok Vrhovec

Narochila, prodaja Knjigarna KONZORCIJ, Zalozhba Mladinska knjiga, Slovenska 29, 1000 Ljubljana

Izposoja na dom Slovanska knjizhnica, Einspielerjeva 1, p.p. 2670, 1001 Ljubljana

Antikvarni izvodi Antikvariat Cunjak, Gallusovo nabrezhje 21, 1000 Ljubljana

Izdajo omogochajo sodelavci v reviji

ISSN 1318–1912 Revija je dvomesechnik /izhaja trikrat letno na shtiri mesece kot dvojna shtevilka/

Revija SRP

2

Vsebina

Josipina Turnograjska Zmiraj krasna je narava 4

Matej Krajnc Capini 9

David Bandelj Trenutki za spomin 12

Gabriella Musetti Posheven ostaja chas 17

Franko Bushich Vrtne impresije 24

Nichita Stanescu Lekcija o krogu 25

Iztok Vrhovec Ljubica in ljubchek 27

Iztok Vrhovec Jagoda R. 31

Ivo Antich Posebna sorta 34

Matej Krajnc Damoklejev sech, II 38

Lev Detela Propad, III 43

Bogdan Novak Bratje sestre smrti, V 62

Lev Detela Literarna popotovanja, VII /Barcelona/ 70

Damir Globochnik Ustvarjalni izzivi v likovnem opusu Alenke Erzhen Shushtarshich

77

Alenka Erzhen Shushtarshich Likovna dela 80

Damir Globochnik Balkanska vojna v karikaturah in pesmih 89

Ivo Antich Akim, Pavliha – zachetki slovenskega stripa 95

Maks Toboljevich – Akim Pustolovshchine v letu 1946 /iz stripa/ 97

Ivo Antich Janez & Jovan /strip – karikatura/ 98

Matej Krajnc Megla /popevka/ 99

Milan Fridauer – Fredi Aforizmi 100

Ivo Antich Epigramizmi: Anti(ch)kronika 101

Ivo Antich Popare 104

Ivo Antich Mnozhichnomedijske belezhke 107

Revija SRP

3

Chlovekov razvoj Rajko Shushtarshich O dobrososedskih odnosih (med narodi)

in narodovi samobitnosti /Zavednim Slovencem, II/

118

Za zgodovinski spomin

Andrej Lenarchich Sporazum o arbitrazhi 121

Iz zgodovinskega spomina

Branko J. Hribovshek Kamnorezi na Oneshkem jezeru, II 128

Lucijan Vuga Veneti v Troji, IX /Povezave med Hetiti in paflagonskimi Veneti, 3/

164

Neprevedene knjige

Lev Detela Literatura Made in Sweden /Torbjörn Flygt/

183

Chitalnica

Lev Detela Iskanje notranjega miru in svobode /Levstek /

185

Lev Detela O koncu drugega tisochletja na Slovenskem /Rebula/

187

Vprashalnica

Andrej Lenarchich Shtorija o uspehu 190

Jolka Milich O prevajanju in poeziji (XIV) 192

Dokumenti

Dokument 1 Martina Lippai

Sodba Vrhovnega sodishcha RS

199

Dokument 2 Rajko Shushtarshich

Opomba urednika k sodbi VS RS

204

Revija SRP

4

Josipina Turnograjska

ZMIRAJ KRASNA JE NARAVA

Zarja rujna se razliva, velichastni se snezhniki chez plavoto chisto neba kopljejo v tresochem zlatu. In meglice nezhne, lahke plavajo po zrachnem morju kakor ladjice leteche. V nebu, dirno veslajoche, zlato solnce se pripelje, iz svetov nam she neznanih se vzdiguje na obnebju, svit in zhar krog razlivaje. Po gozdichih in po gajih zadonijo chudni zbori, nezhni, bistri mili glasi, pevajochi slavo Boga. Rahli veter v polju ziblje rozhic kronice leskeche, iz pereshchkov njih gorechih se zasveti svetla solza, nemo znamenje radosti, Stvarniku solzica hvale. Penice srebrne spushcha po kamenchkih skoz livado potok chisti in prepeva zhuborecho svojo pesem skupno z zbori vsega stvarstva. In z radostjo napolnjeno mora srce izdihniti: O prekrasna je narava!

Revija SRP

5

Leto je, hudo pripeka zharko solnce na zemljico, ki utrujena zdihuje po dezhja hladilnih kapljah. Omaguje nje zhivljenje, ko ji kri ozhivljajocha voda hladna posahnuje. Kar naenkrat se uzdigne izza gor visokih vrhov siv oblachek, kakor da bi klicalo ga solnce. Hitro plava k njemu in chim blizhe, bolj strahotna je podoba. Kot poshasti strahovite se ga primejo oblaki in v strashnem, urnem tiru se dvigujo po obnebju, in postaja chrno temno. In zashvigne zharna strela chez temnino, in kot da bi bilo znamenje naravi, zdaj razpochi ta vse veze: grom bobnechi zemljo stresa in po strmih gor votlinah se stoglasno mu oglasha jek grozechi, da s podnebja se usiplje gosta tocha, slap vrshi, bobni grmeche, hudournik se narashcha in poplavi, kar narava ustvarila je v radost nasho. V strashnem boju glasno pricha celo stvarstvo — nebo — zemlja, da se tudi v divjem sporu kar lepo je — lepo kazhe. In srce trepeche, mora iz globine izdihniti: O prekrasna je narava!

Revija SRP

6

Solnce plava zhe za gore. Zadnje svoje svetle zharke razposhilja chez nebesa in obliva zemljo z zlatom. Zadnji zbogom nam prinese hladni pihljaj, dih jesenski, ki igra se milosladko s pozlachenimi vrshichi dreves zhe orumenelih. Zhe je solnce blizu grobu, tone, pada v zlato morje, kar naenkrat zablishchijo gore v charovitem svitu. Iz gorechega srca jim poshlje solnce plam slovesni. Skale blede, osnezheni in v nebo kipechi vrhi se blishche v njegovem zharu kakor demanti plamechi. Zor rumeni opasuje snezhne vrhe in zavija zemljo vso v krasoto rajsko, zmiraj bolj plamti in zhari. Radostno kipe meglice po prechistem zlatem nebu, v lahke vjemajo peruti boje krasno se blishcheche. Zmiraj bolj v njih dan pojema, bolj bledi in omaguje, dok zablishchi v zahodu mila zvezda zlatosvetla. In prevzeto mora srce iz globine izdihniti: O prekrasna je narava!

Revija SRP

7

Noch je tiha zemljo trudno spet zavila v chrno krilo, vsa narava v sladkem miru odpochiva in nabira si mochi za dan prihodnji. Vse je mrtvo. Zima ledna je poslala na zemljico mirijado svojih hcheric, snezhnih zvezdic. Z njih je stkala za premrzlo zemljo krilce, krilce krasno, vse srebrno, in chez njega se razpenja temno nebo neizmerno in svetovi migljajochi mu poshiljajo luch svetlo. Blesketa se na obzorju in po sredi zlatih luchic tam vesla premila luna, luch prechudno razlivaje chez osnezheno zemljico. Nje odeja lesketa se v zlatem svitu tak prechudno, kot da biseri blestechi bi po njej se lesketali. Chudno dvigajo se kope gor visokih proti nebu, segajo v obnebje temno ko duhovi sveti, chisti, kteri hrepenijo k Bogu. Chara takega objeto mora srce izdihniti: Zmiraj krasna je narava.

(1851)

Revija SRP

8

OPOMBA K JOSIPINI TURNOGRAJSKI Josipina Urbanchich Turnograjska, por. Toman, rojena 9. 7. 1833 na gradu Turnu pri Preddvoru na Gorenjskem, umrla 1. 6. 1854 v Gradcu, prva slovenska pisateljica pripovedne proze, ena prvih pesnic in skladateljica (uglasbila vech pesmi). Kot hchi grashchaka Ivana Nepomuka Urbanchicha se je na domachem gradu pri zasebnem pouku izobrazhevala v gimnazijskih predmetih, jezikih in literaturah ter v glasbi (klavir); med njenimi uchitelji je bil preddvorski kaplan Lovro Pintar, ki je vso ponemcheno druzhino, posebej pa Josipino navdushil za »matko Slavo«, kot so tedaj rekli, za slovanstvo in za slovensko pisanje (Josipina v nekem pismu pravi, da ne bi nichesar napisala, che ne bi bil ta mozh prishel k njim). Zhe kot sedemnajstletnica prikupnega vedenja in lepe zunanjosti, vitka, svetlolasa in globokih modrih ochi (model slikarju Langusu za sveto Lucijo), je zachela v rodoljubno zanosnem ozrachju po marchni revoluciji leta 1848 objavljati kratko, naivno romantichno, a jezikovno zgledno prozo v tedanjih slovenskih revijah; od tega je posebej zanimiva zgodba Nedolzhnost in sila kot prva literarna obdelava (po Valvasorju povzetega) motiva Veronike Desenishke (prvotni naslov: Nesrechna Veronika Dezinska; o celjskih grofih tudi chrtica Ochetova kletev). Leta 1850 se je zarochila in 1853 porochila s Pintarjevim pobratimom Lovrom Tomanom (1827-1870), pravnikom, politikom iz Bleiweisovega kroga, dezhelnim in drzhavnim poslancem ter domachijsko-rodoljubnim pesnikom, s katerim je delila mnenje, da je rushchina najbolj primerna za vseslovanski knjizhni jezik (takrat so pach mnogi, spricho velikonemshkega plazu, v slovenskem pisanju videli le nekakshno pripravo za idealni skupni cilj nekje v »svetli prihodnosti« prerojenega slovanstva). Zhe za zhivljenja je prek prevodov postala znana tudi pri drugih Slovanih; septembra 1852 jo je obiskal bolgarsko-ruski chasnikar Nikolaj Palauzov. Njeno obetavno literarno delovanje (med drugim je snovala literarno-teoretsko razpravo z zanimivim naslovom Metrika proze) se je konchalo v 21. letu s smrtjo pri prvem porodu: ob mrtvorojenem otroku se je prehladila in dobila she koze; pokopana v Gradcu; osemnajstletni Stritar ji je posvetil zhalostinko. Cheprav njen skromni opus kazhe bolj pisateljico kot pesnico, je v znameniti odi Zmiraj krasna je narava (shtirje deli, vsak o enem letnem chasu; napisano nov. 1851, prva objava Slov. Bchela, Celovec, 1852) z gladko tekochimi trohejskimi osmerci izrazila briljantno slikovito dozhivetje spremenljivosti narave. Tudi za Turnograjsko, enako kot za Fany Hausmann, v starejshih antologijah ni bilo mesta; v Antologiji slovenskih pesnic (2004; ur. Irena Novak Popov) pa je objavljen le prvi del te pesnitve, katere bistvena tehtnost je ravno v shtiridelni zaokrozhenosti. Izbor in opomba Ivo Antich

Revija SRP

9

Matej Krajnc

CAPINI

(soneti)

I. Capini nikoli ne spijo. To jim branijo njihove capinske ochi. Ostajajo odprte na shiroko, dokler se popolnoma ne zdani. Pijejo dolge kave in preklinjajo, da jim je hladnó. Namesto lune jim sije zlatnik, ponarejeno zlato. Smrchijo z rezervo. Raje imajo tishino. Njihovi pogledi si natakajo kislo vino. Vsevdilj rezhejo lastno popkovino, ko trepetajo pred jutrom, vsevedi. II. Capini odlichno igrajo klavir, vendar samo po notah. Da so nadarjeni, je vsesploshna usodna zmota. Che jim vzamesh tisti papir, zachnejo gledati z belim. Njihovi toni postanejo kakofonija, njihovi prsti otrdeli.

Revija SRP

10

Pokrov klaviature jim pade na capinske chlenke. Kaj naj? V sebi zadushijo krik in se priklonijo she za osem nastopov nazaj. III. Capini rechejo, da je noch, ko je dan in dan, ko je dan, preprichljivo, da nihche ne ve, da so to prebrali v ... – zhe nekje ... Govorijo z globokim basom in se igrajo z besedami in glasom in ochi mechejo v zid, da bi pridobili v poslednji partiji s chasom. IV. Capini se vedno smehljajo stoje. To je njihov zashchitni znak. Radi imajo pregled nad stvarmi. Radi imajo zadihan zrak. Medtem ko nad morjem cvilijo galebi, capini lezhejo na skale in svoje prilezhnice prosijo, che bi jim kaj prebrale.

Revija SRP

11

In prilezhnicam se zasvetijo poduhovljene ochi in roke jim kar same spolze tja, kjer se za vechne dni poistovetijo dobri in slabi pisatelji. V. Capini umirajo s sklenjenimi rokami. Vejo, kje se jih glava drzhi. Zamomljajo: to je to, jebat ga, in zaprejo ochi. Ljudstvo jih potem slavi in jih vkleshe v kako vechnost. Tako, s katero ni heca. Vechno in neoporechno. In ob njihovih grobovih osivijo cele generacije. In kakshna krizantema pride in gre, che jo zhe kakshni chudaki pustijo. Capini pa vstajajo iz zhar in hitijo v svoje smeri zavojevat kakshno drugo ime.

Revija SRP

12

David Bandelj

TRENUTKI ZA SPOMIN

NOCH V PRESTOLNICI Zaoram v gomilo spominov

med nochjo v sredishchu Ljubljane okusham bandidos ki dishi po minevanju

ti si zraven

moja sodobnost in jazz iz bara

nama poje uspavanko

sama sva med mnozhico kjer je

vsak chlovek

stoletje in govori

Revija SRP

13

o skrivnosti bivanja

plachava vstaneva greva

spomin se opoteka

za nama PRED OKNOM Polni dvomov

gledamo luno nad ljubljanskim gradom

in

strah razjeda

nashe oglodano chrevesje

prazne ulice

oznanjajo

razpad nashe vrste

ko vljudno prosimo da bi nas kdo razumel

nihche

Revija SRP

14

tega ne slishi

nasha umirjenost

sika kot zhejna kacha

oziram se skozi okno

kjer pochasi

odtavajo she zadnje klice nochi

umetni veter se prikraja med bloki

in mi svezhi obraz

kar ostaja

je le spomin pred katerim je beg

zaman

Revija SRP

15

TRENUTKI ZA SPOMIN

Matjazhu

So dnevi

ko bi najraje

gledal norost

padanja suhega jesenskega listja

in obnemel ob njegovem zvoku ki spominja na shkrtanje pohojenega stekla

so nochi ko bi najraje poslushal orglanje vetra

med pishchali posushenih dreves

ostankov nashe

staromodne brezbrizhnosti

so trenutki ko bi rad le bival

Revija SRP

16

in pred

tishino vechnosti

obujal nedorechenost

samote

so dnevi in nochi in trenutki

ko smo

in nam je to dovolj

skoraj prevech

pred ovekovecheno skrivnostjo stvarstva

zaznamovano

z bivanjem

ki mineva

a ostane

ostane ZADNJA Prekorachiti zadnjo mejo

svoboda bivanja

odvracha nas le svet

odmreti mu che zhelish dosechi

vechnost

Revija SRP

17

Gabriella Musetti

POSHEVEN OSTAJA CHAS

neki zasebni zgodbi ki pa ni chisto zasebna

posheven ostaja chas drobna luska med prsti pametna leta obvisijo med besedami prevladujejo zmerno upognjena vsak dan izzove svoj kako in kdaj zvecher veter poneha * 1

kje tichi najina strast izbira pozhelenje obchutek preden se odpreva stvarem vrochina dneva nad nama val, ki trepeche pod pechinami mesec, ki navpichno zhari dusha sveta na dnu najinih ochi 2

minevajo dnevi minevajo kakor sipka mivka med prsti poniknejo v tla v brezlichne kupe kot mravljinchja gnezda kradoma prikorakajo med zrnjem (na tleh) skritim med suhim listjem oglodanimi vejami, trhlo suhljadjo in kakshen bel in bolj konichast kamen tam, kjer usahli zlati koren valovi v togem ritmu z vetrom

Revija SRP

18

3

che rechem ljubezen ljubezen rechem che pomislim na tvoje roke na komaj zachrtane kotichke ust kjer nich, se zdi ne budi navdushenja ampak potem, ko zashvigajo ochi se povrnem h gibanju in chutim in ne chutim odresheno stran – ono predrzno – ki vsako napetost spremeni v smeh. 4

iz razmrshene klobke ne privre vedno ena sama beseda kot takrat ko sedé ob ograji se dvigne veter in ostro zazhvizhga brezobzirno med zheleznimi palicami 5

spomni se name ko se oddaljish ko drugi dnevi te med rokami tezhijo spomni se, da sem – tudi jaz – le malce bolj ob strani che capljam za tabo 6

ko sem te danes zjutraj pogledala svetloba tvojih ochi sivina las sta napolnili sobo celo med dnevom zavidam barvam sprashujem se, kdaj bo spet nov dan ne da bi chakala odgovor, se vrnem v posteljo zaprem zhaluzije in zaspim

Revija SRP

19

7

zakaj si tako zaprt – vchasih – ne opraska te senca tanka ost kot skala zaprta vsaki sapi s svojo bolechino notri zadrzhujesh vsak gib vsako besedo nepristopen 8

ko se sprostish se zdi kot darilo nehotena kretnja in v hipu popusti napetost ki vedno presenecha – tebe prvega 9

odkrivati polagoma zhe znane stvari videti jih dejansko besedne odtenke drobne detajle, ki jih najbolj pozorno oko zgreshi pa vendar odmevajo notri neshtetokrat primerjani z drugimi enakimi 10

od tebe od mene kaj ostane od odsotnega chasa od tvojih tezhkih rok od nenasitnih misli in slednjich od vsega razvezanega zlomljenega mar nich ne ostane?

Revija SRP

20

11

koliko let sva zhe skupaj in vendar, che si dalech te pogresham ne vem, kaj naj rechem je kot da bi lebdela v zraku nad nekim zidom 12

mashchevanja teles so strashna ob pochasnem drobljenju chasa ni toliko starajoche se telo ki krichi od ogorchenja kolikor je ugasli pogled ki izrisuje zgubo vsake obzirnosti 13

zdaj najpogosteje molchiva ampak pozorno sledim korakom na stopnicah najdem tvojo pipo v kopalnici uzrem na stolu she vedno razgrnjen chasopis in vem, da si v sosedni sobi 14

prava igra je biti skupaj drug drugega najti chakati kot nova zhe znana obchutja pa vendar nekoliko drugachna to je igra v poshevnem ogledalu, ki se splacha podoba, ki jo kazhe primerjati she pred uchinkom

Revija SRP

21

15

tebi, ki si z mano zhe nekaj let in zamenjujeva nochi in dneve v poznanih krajih podaljshujesh svoj dih ko kadar veter pritiska iz zadrzhanih gibov vidim opazim medlo krozhenje chasa obrachanje 16

moj drugje je tu iz ograj tega stopnishcha napol odprta okna cesta posejana s parkiranimi avtomobili tja do vrtnih vrat, kjer Zenia zalaja ko se nenadoma prikazhe izza zidu 17

nich nam ni dano dokonchno – zhe storjeno – dorecheno – poslushano – vselej se ponovi skrajna negotovost – doklej? – in vzdigne se proshnja: naj se ponavlja neshtetokrat da se nam bo o tem she sanjalo 18

ni mogoche nadzorovati vsega lochiti resnichnost in sanjarije strahove dati pod kljuch odpreti dusho le gotovostim gledati na zhivljenje brez trepeta: najbolj spokojna najbolj neshkodljiva oblika skriva tanchico sence ki jo je treba doumeti

Revija SRP

22

19

kje je preteklost? ne tista iz osebne zgodbe ki mogoche ni kdove kako zanimiva misel je skochila iz chlanka bezhno prebranega ob dimu cigarete zgodaj popoldne konec pomladi dom je tih moj sin je pravkar shel ven s psom odprto okno razkadi vonj po dimu Penelopa zmajuje z glavo 20

ostane notranja potreba med stvarnim obrachanjem stvari zhivljenje je vsestransko tveganje sicer nas ne izpolnjuje vech prazno nebo niti skrajna napetost ne odzhene zdrobljenosti vracha se kot poraz iluzije 21

od tisoch naslutenih stanj od presenechenj in nezhnosti komaj izgovorjenih chisto pritlehnih na balkonu proti vecheru – z vrta se previdno prikazhe kos s stisnjenimi krili morda zoblje chrva ampak pochasi pochepne se strese naenkrat odleti v zrak in pusti prazno gredo – z ochmi spremljamo njegov tu pa tam opotekavi polet med hishami

Revija SRP

23

O AVTORICI Gabriella Musetti, italijanska pesnica, pripovednica, esejistka, kriticharka, urednica in kulturna delavka, se je rodila v Genovi leta 1948. Diplomirala je iz filozofije na tamkajshnji Filozofski fakulteti. Zhe vech kot desetletje zhivi z druzhino v Trstu, kjer je do upokojitve pouchevala, zdaj pa se ukvarja predvsem z literaturo, zalozhnishtvom in organizacijo pesnishkih srechanj. Poleg nekaj proznih del je izdala shtiri pesnishke zbirke: E poi, sono una donna (Navsezadnje sem zhenska), 1992; Mie care (Moje drage), 2001; Obliquo resta il tempo (Posheven ostaja chas), 2005, in A chi di dovere (Komu po dolzhnosti), 2007; za slednjo je prejela nagrado Senigallia Spiaggia di Velluto za leto 2007. V tisku ima peto pesnishko zbirko in knjigo chrtic. Je glavna urednica trzhashke literarne revije L'almanacco del Ramo d'Oro, ki je zelo odprta tudi za slovenske knjizhevnike. Zhe vech let je z zalozhnikom Cenetiempom (Il Ramo d'Oro) glavna organizatorka mednarodnega vechdnevnega srechanja pesnikov, pisateljev, umetnikov in zalozhnikov Residenze Estive (Poletna bivanja), ki je prerastel v festival. Zhe vsaj pet let se ga udelezhujejo tudi slovenski literati. Tako lani kot letos so obiskali in si ogledali v Tomaju Kosovelovo domachijo, kjer so brali njegove in svoje pesmi; za navrh pa so se letos 29. junija, zadnji dan pred odhodom, predstavili tudi slovenskemu obchinstvu z vechjim vechernim recitalom v Kosovelovem domu v Sezhani, kjer so nastopili skupaj z domachimi pesniki. Prevedene pesmi so iz zbirke Obliquo resta il tempo (Posheven ostaja chas), ki je izshla pri zalozhbi LietoColle v Faloppiu – Como 2005. Prevod iz italijanshchine in opomba Jolka Milich

Revija SRP

24

Franko Bushich

VRTNE IMPRESIJE

(pet haikujev)

V istem vrtu nedozorelo grozdje in nagnite breskve. Poletje in sonce, dechki se kopajo, uvelo zelje. Mimo hitech sem pohodil jagode na prehodu; vonj gnilobe. Na tlakovani stezici pred hisho se sushijo fige. Gnilo jabolko lezhi na osushenem poljskem cvetu.

Prevod iz hrvashchine Ivan Dobnik

Revija SRP

25

Nichita Stanescu

LEKCIJA O KROGU

LEKCIJA O KROGU V pesek se narishe krog, ki se ga potem razrezhe na dvoje, z isto leskovo palico se ga razrezhe na dvoje. Potem se pade na kolena, potem se pade na obraz. Potem se z glavo udarja v pesek in se krog prosi za odpushchanje. To je vse.

AVTOPORTRET Jaz nisem nich drugega kot madezh krvi, ki govori.

HAIKU Grize me pes. Ah, gledam skoz njega kot skoz okno.

HAIKU Brezizhodna tema, nenadoma vrata svetlobe.

Revija SRP

26

OPOMBA K STANESCUJU

Po abecedi je mikroantologija sodobne balkanske poezije pri Romunih, ob katerih se endemichni simptom »suzhenjske abioze« ali »stoletij ilegale« kot temeljna skupna znachilnost »balkanske usode« pokazhe v specifichno slikoviti varianti. Romuni so danes (Turki so pach le z delchkom na Balkanu) po svojem etno-drzhavnem arealu najvechji balkanski narod, obrobni kolos, ki med ostalim drobizhem edini dalech presega klasichni demografski minimum (10 milijonov) za polnovredno nacijo, a so tako po zgodovini kot po sedanjem stanju vzorec zagatnosti tega geohistorichnega konteksta. Ob njih se na poseben nachin kazhe tudi vprashanje, ali naj se izbor balkanskih literatur ravna po plemensko-naselitvenih dejstvih ali po drzhavnopravni formalizaciji. Vzhodni del Moldavije (Besarabija) je namrech danes samostojna drzhav(ic)a med Romunijo in Ukrajino, z lastno pisateljsko zvezo, romunske antologije zajemajo tudi moldavske avtorje, a njen jezik je »tipichno balkanska« dvoumnost identifikacij: »moldavski« ali romunski ali moldo-romunski (v sovjetski republiki s cirilico, od 1994 latinica). Sicer pa je Moldavija eden od treh (z Vlashko in Transilvanijo) temeljnih toposov romunske drzhavnosti, »romunsko Kosovo« (je le albanska ali tudi kosovska literatura?). Med Romani, ponosnimi na »rimljanstvo« in katolishtvo, so Romuni edini pravoslavci, stoletja prekriti s slovanstvom (v cerkvi starocerkvenoslovanski jezik), romunska pisava je do srede 19. stoletja cirilica. Sledi »balkanska zgodba«: preporod v 19. stoletju, ko Moldavec Vasile Alecsandri (pesnik, dramatik, prozaik, folklorist, diplomat, avtor Pesmi latinske rase, v kateri ta rasa predstavlja Boga na Zemlji) trasira romunsko literaturo, ki do konca stoletja z romantichno-realistichno trojico Eminescu (poezija), Creanga (proza), Caragiale (dramatika) in zatem z modernistom, vsestranskim parnasovcem-simbolistom Alexandrujem Macedonskim dosezhe evropsko raven, v 20. stoletju utrjeno z velikani proze (Sadoveanu, Rebreanu), poezije (Arghezi), drame (Petrescu). Kljub markantnim dosezhkom vse ostaja v okviru brezpredmetnosti vprashanja o »odmevnosti« balkanskih literatur; celo pri balkanskih »bratih« so v glavnem znani le tisti Romuni, ki so zhiveli v tujini in pisali v tujih jezikih (Ionesco, Eliade, Cioran, Tzara, Istrati). Tako so Romuni na nemirnih balkanskih tleh (Bukareshta, potres 1977), menjajoch tuje »skrbnike« (Madzhari, Turki, Avstrijci, Nemci, Rusi), dobivajoch in izgubljajoch pokrajine, od »vampirizma« (Drakula) prek fashizma (Antonescu) in edinega krvavega pokopa komunizma (Ceausescu) prispeli v »vechnem paru« z Bolgari do tranzicijsko-korupcijskega rekorda v EU.

Kot je Tudor Arghezi najvechje ime romunske poezije v prvi polovici 20. stoletja, tako drugo polovico »pokriva« Nichita Stănescu (beri: Nikita Stǝnesku): rojen leta 1933 v Ploeshtiju (mati Rusinja iz Voronezha), shtudiral romunsko filologijo v Bukareshti, objavil shtevilne zbirke pesmi, pisal esejistiko, trikrat porochen (1952, 1962, 1982), prevajan v tujini, kandidat za Nobelovo (1979), umrl leta 1993 (hepatitis). Prvi v vodilni chetverici generacije »borcev proti inerciji«, ki je med 1960-1970 modernizirala romunsko poezijo: ob njem she Marin Sorescu, Ioan Alexandru in Ana Blandiana (slovenska »3 + 1 vzporednica«: Zajc, Strnisha, Taufer in Vegrijeva). »Enfant terrible« z drzno metaforiko, spochetka v »barochno« ekspresivnem stiku z mitologijo med Biblijo in antiko (kot mnogi balkanski pesniki se dotakne Orfeja), pozneje izraz zgoshcha do aforistichnosti (prevajal lapidarne pesmi Vaska Pope, srbskega velikana romunskega porekla) in haikujevskega minimalizma (ciklus In spirit de haiku). Zanj je poezija »metalingvistika« (njegov izraz): radikalna, udarna, tudi skoz simboliko shtevil (pesem Druga matematika) prechishchena refleksija jezika kot »besede in nebesede« (zbirka Nebesede). V slovenshchino ga je nekaj prevedla Katja Shpur (iz izvirnika); tukaj je predstavljen na podlagi srbskih, ruskih in angleshkih prevodov z omejenim uposhtevanjem izvirnika. Izbor, prevod in opomba Ivo Antich

Revija SRP

27

Iztok Vrhovec

LJUBICA IN LJUBCHEK »Ljubchek!« »Ja, ljubica?« »Ljubchek, spremenil si se.« »Vse se spreminja, ljubica.« »Ampak ti, ljubchek, si se spremenil tako zelo, da te komaj she prepoznam. Prav nich nisem zadovoljna, krompirchek moj!« »Tudi jaz ne, ljubica. Mozhgani mi peshajo, ochi mi slabijo, chedalje slabshe slishim …« »Ah, ljubchek, to me prav nich ne moti. Mislila sem chisto nekaj dru…« »Ljubica? Da ti je za moje tegobe tako malo mar?« »Ljubchek, ne skachi mi vendar v besedo, da ti bom lahko v miru povedala, kar ti moram povedati.« »Ne vem, ali je mir najbolj pravshnja beseda za opis vzdushja, ki ga povzrochajo tvoje povedi, ljubica.« »Prekleto, ljubchek! Bosh zhe zaprl kljun!« »Chiv, shkljoc. Evo, sem zhe tiho, srchece.« »No, kot sem rekla, ljubchek: prav nich mi ni vshech, ko vidim, v kaj se spreminjash.« »Pa she prepoznash me skoraj ne vech.« Ljubica ga ostro pogleda. »Sem zhe tiho, ljubica. Chiv, shkljoc. No, le povej.« »Moram, ljubchek!« »Kar se mora, je tezhko.« »Jaz sem tezhka, che je treba, ljubchek.« »Tudi ko ni treba, ljubica.« »No, vesh kaj!« »Misli si vchasih izborijo smeri, kamor jim duh veli, ljubica.« Ga spet ostro pogleda. »Za bozhjo voljo, ljubchek! Ves chas me mechesh iz tira, potem pa mi iz ust letijo same …« »Iztirjene?« »Iztirjene, ja! Ampak, ljubchek! Kaj me spet speljujesh na tanek led?«

Revija SRP

28

»Ko te pa tako rad vidim drseti v ledenico, ljubica – ah, sem zhe tiho, sem zhe tiho. Shkljoc, chiv – komaj she zhiv.« Ljubica privzdigne obrv. »Upam, da bosh konchno drzhal besedo, ljubchek … za zobmi, mislim. Toliko blebetanja … Vidish, ravno o tem hochem govoriti s tabo. Vchasih, prekleto, ljubchek – oprosti, ampak ne morem rechi drugache kot prekleto – vchasih nisi toliko blebetal, mislim, govoril … Vchasih sem blebetala le jaz – mislim, govorila, prekleto! Ne glej me no kot lipov bog, potem pa blebetam take neumnosti, mislim, govorim, za boga! Tako preprosto ne gre vech naprej, ljubchek, no!« Ljubchek odpre usta, hoche nekaj rechi. Ljubica ga ponovno ostro pogleda, ljubchek se premisli in ne reche nich. »Za bozhjo voljo, ljubchek, poglej se! Ravno se zachenjava skoraj normalno pogovarjati, ti pa bi spet odpiral kljun! Tako preprosto ne gre, no! Jaz govorim, ti poslushash. Kaj ti pri tem ni jasno? Vedno je bilo tako in vedno sva se lepo razumela. Kaj ti je vendar padlo v glavo, da me hochesh kar naenkrat unichiti s tem svojim blebetanjem – mislim, govorjenjem? Saj vesh, da oba prav dobro veva, da je to izkljuchno in samo moja domena ... Ljubchek, noo!« »Sosedov Karel mi pravi, da sem shleva.« »Ja, za boga, dragec. Bosh zdaj poslushal Karla ali mene? Saj vesh, da je Karel bedak.« »Karel pravi, da si ti koza.« »Koza je prikupna zhival, ljubchek. Za bedaka bi kaj takega tezhko rekla.« »Torej si koza?« »Ma ne, ljubchek! Rekla sem, da je koza ljubka zhival, ne pa, da sem jaz …« »Potem Karel lazhe ali kaj?« »Karel je najvechji lazhnivec, kar sem jih kdaj poznala.« »On isto pravi zate.« »Ampak on lazhe, srchece! Zato morash poslushati le mene, kako …« »Meketash?« »Ljubchek, za bozhjo voljo, daj pusti zhe to ubogo zhival pri miru. Revica zhe vech kot prevech trpi, ko jo tisti karlasti lazhnivec vlachi po svojih pishkavih zobeh. Che ti pravim, da mozhakar lazhe, kot pes teche.« »On pa pravi, da iz tvojih ust shkropi kot poscani psici iz … ee ... no ja … na begu pred konjedercem. Ampak, che Karel res lazhe, ljubica …« »O tem ne smesh dvomiti niti trenutek vech, ljubchek.« »Che torej Karel lazhe – pa kaj si potem ti, che ne koza, srchece?« »Jaz sem najbolj in predvsem tvoja zhena, ljubchek! Zdaj pa zhe pusti tega telebanastega Karla, in se TI nehaj obnashati kot kozel.«

Revija SRP

29

»Ko-zel – ko-za; ljubchek – ljubica. Kot da gre za nekakshno usodno sparjenost, mislim povezanost, ljubica.« »Tebe, ljubchek, torej ne moti, che se imash za kozla?« »Nich bolj kot za ljubchka, ljubica.« »In mene za kozo?« »Meeeeee.« »Torej je po tvoje to, kar ti govorim, na stopnji kozjega rezgetanja?« »Karel pravi, da v kozjem ME-ketanju, ljubica, chuti vech iskrenosti in topline, kot jo lahko zazna iz tvojega rezgetanja, che uporabim tvoj – ein bishen nepravilno rabljen, che smem pripomniti – glagolnik, ljubica.« »Glagolnik fragolnik … Karel je bedak, ljubchek. To sva zhe zdavnaj obdelala. Prepovedujem ti, da ga she kadar koli omenish ali da se z njim she kadar koli kar koli menish!« »Morda pa bi mu pogovor z mano koristil, ljubica. Morda potem ne bi bil vech tak bedak.« »Bedak ne more bedaka nichesar novega nauchiti, ljubchek.« »Hm, ljubica; che te prav razumem … pravish, da sem tudi jaz ...« »Ein Trottel! Ja, mein Schatzy! Ein gromozansko velik Trottel!« »Ampak che je tako, ljubica, zakaj si potem vendar z mano?« »Konchno sva prishla do bistva, ljubchek. Ravno to je tisto! Na trenutke se sploh ne obnashash vech kot …« »Bedak?« »Natanko tako, ljubchek. Kot da si pozabil, da mora za uspeshen zakon vsaj eden od zakoncev biti popoln idiot.« »Tako pravi tudi Karel.« »Za bozhjo voljo, ljubchek! Kaj ti nisem prepovedala omenjati tega sluzavega ticha! Razmishljaj o tem, kar sem ti bila ravnokar rekla!« »Pa kaj imash toliko proti ubogemu Karlu, ljubica? Che je tak bedak, potem bi bil morda zate boljshi kot jaz.« »Ravno zato, ker je tak bedak, ljubchek. Jaz pa potrebujem takega, kot si ti. Ubogljivega, shlevastega, skrivenchenega, v sluzhbo hodechega, za deco skrbechega, ob meni hropechega, kot teslo donechega …« »Mislim, da pochasi zachenjam doumevati globino tvojega argumenta, ljubica.« »Oh, ljubchek, saj je zhe skrajni chas. Tako sem zhe utrujena od vseh teh globokih misli. Daj, naj te lopnem po chelu in prisluhnem, ali spet doni tako votlo domache kot nekdaj.« Ga lopne po chelu. Lop, lop. »No, za silo bi morda shlo, Schatzy. Ampak she vedno se mi zdi, da se tu nekje poja tisti nebodigatreba Karelchek, pa bog ve kateri njegovi sorodniki she. Ven,

Revija SRP

30

ljubchek. Shshshshc! Prezheni nepridiprave iz svoje majcene glave. To ni kraj, kjer bi se drenjali ti hujskachi. Te stezice so uhojene izkljuchno za moje nozhice, dragec moj!« »Se bom potrudil, ljubica. Saj vesh, da ne bi za nich na svetu dovolil, da kar koli ogrozi najin benedictus sanctus metritis*.« Se prekrizha. »Bosh torej spet tiho kot mish, ljubchek?« »Kot zverizhen predsednik, ki chaka rezultate javnomnenjske raziskave, preden svechano obelodani, kaj de facto misli, ljubica.« »Bosh spet prijazno, kimajoche teslo, srchek moj? Tak kot sem te bila vedno vajena?« »Skrotovicheno, bebavo in prazno, ljubica. Natanko tako, kot pritiche tvoji uglajeni naravi, srchece zlato.« »Bosh pozabil na nesramnega Karla?« »Karel je lochen, ljubica. Nikoli vech z lochenimi.« »Tako se govori, srchece. Zdaj pa pridi, greva nakupovat.« »Nich ni lepshega kot nakupovanje s tabo, ljubica.« »Chakal me bosh v avtu, dokler ne nabavim vsega, kar potrebujem, ljubchek.« »Seveda, ljubica. Nich ni lepshega od svobode s tabo, ljubezen moja! Saj lahko vendar pochnem chisto vse, kar mi dovolish.« »Zadovoljna sem, da sva se konchno spet tako lepo sporazumela, ljubchek moj. Wirklich zufrieden, mein lieblich.« »Jaz in moja vesela kozica.« »No, pa brez pretiravanja, ljubchek.« »Ah, ljubica draga, seveda, oprosti! Kako neumestno spozabljiv sem. Ti si vendar zhe zdavnaj chisto prava, odrasla koza.« »Hvala, ljubchek.« »Hvala tebi, ljubica.« »Ne, ne, ljubchek – danke dir!« »Oh, ljubica, ne – hvala tebi!« »Zdaj pa pojdiva, ljubchek.« »Da, pojdiva, ljubica. Za naju ni ne mej ne pregrad.« »Jooj, schatzy! Takega te imam pa res iz srca rada. Auf ganzes Herz, wirklich, ljubchek ...« »Ti si glavca, ljubica!«

»Ja, ljubchek, jaz, jaz, jaz.« _____________ * Ljubchek je (najbrzh po pomoti) zamenjal matrimonium (lat. zakon) z metritis (gr. vnetje maternice); tako je, namesto njunega svetega zakona, blagoslovil sveto vnetje maternice. (Op. avt.)

Revija SRP

31

Iztok Vrhovec

JAGODA R. Jagodo sem spoznal, ko sva bila she skoraj otroka. Lizala je sladoled, se nastavljala soncu (spoznala sva se poleti na morju) in se prefrigano smehljala. Zhe takrat je slovela po tem, da je govorila v narekovajih. Skorajda ni bilo stavka, v katerega ne bi bila vkljuchila kakshne besede v narekovajih. Tako je na primer rekla: »Ko sem se zjutraj odpravljala na plazho, sem mislila na neke “grde” stvari, a ti jih ne bom povedala, ker bi potem morda ne hotel vech govoriti z mano«. Ali pa: »Tistega, kar si mi vcheraj napisal, sem bila pa vesela, tako – malo za “dusho”.« Tisti pametnejshi med vami – in verjamem, da je pomembna vechina med vami prav takih – se gotovo sprashujete, kako je med govorjenjem postavljala narekovaje. Preprosto: vsakich, ko je izgovorila besedo, ki ji je namenila narekovaje, je dvignila levo in desno roko v vishino glave ter na hitro dvakrat pokrchila in iztegnila kazalca in sredinca obeh rok. Preprichan sem, da ste gotovo zhe videla koga pocheti isto. To ji je tako zelo preshlo v kri, da tisti, ki so jo malo bolje poznali, tega skorajda niso vech opazili. A mene je danes ponochi – po toliko letih nemega opazovanja – vendarle nekaj predramilo tako mochno, da sem sredi nochi (ura je 3 in 15 minut), ko vechina svobodnih drzhavljanov Evrope prezhivlja noch lezhe, z zaprtimi ochmi in z upochasnjenim srchnim utripom, vstal in se poglobil v tole razpravo o Jagodi in njenih narekovajih. Ena od besed, ki jo zelo pogosto postavlja v narekovaje, je dusha. Je v tem morda kakshen globlji smisel ali gre preprosto za nepomembno nakljuchje? Pa poskushajmo razvozlati uganko! Za zachetek si oglejmo mnenji dveh strokovnjakov s podrochja navedkologije. Profesor Baltazar Moizes z univerze v Koebenhavnu meni, da osebe, ki postavljajo v narekovaje besede, kot so dusha, telesnost, dober tek, profatibilnost in onegavljenje, kazhejo jasno tendenco »po razgradnji tistih dihotomnih psihodialektichnih muzikalij, ki so se nakopichile v chlovekovem osebku zaradi tendence po zblizhanju z njemu lastno brezkompromisno gospodarnostjo v nov, dialektichni priblizhek neabstraktne sfere bivanja.« Baltazarjev razmislek je zgovoren sam po sebi, zato menim, da ne potrebuje dodatnega komentarja. Grshki uchenjak Mati S. Tavros Papadopolos pa v svoji znani Razpravi o poljedelcu sredi trga na strani 302, 3. odstavek, levo zgoraj, zapishe takole: »Vsak subjekt, ki v navednicah oznachuje svojo ali tujo dushnost, ne glede na svojo grshkost ali poljedelskost, s to svojo navedbo izrazha naravnanost k negrshkemu, zatorej k vagabundskemu neskladju z lastno animo, ki ga sili k razprodaji svoje misli v dejanju samoodpovedi, torej k trzhni naravnanosti svoje poklicne usmeritve.« Ne dvomim, da se boste tudi tokrat strinjali z mano, che rechem, da Papadopolosova jedrnatost prav tako ne potrebuje nikakrshnih dodatnih razlag.

Revija SRP

32

In zdaj, tako oplemeniteni s sijajem danskega in grshkega uma, poskushajmo problem osvetliti she z lasno mislijo! Ko je bila Jagoda stara dobrih pet let, jo je (bilo je ponochi) obiskal Marsovec Vili. Povedal ji je, da ji v resnici ni ime Jagoda, temvech Robida, vendar naj to ostane njuna majhna skrivnost. Jagoda se je s tem strinjala, potem pa je zaspala in pozabila na Vilijev nochni obisk (vsaj na tistem nivoju zavesti, ki ji obichajno rechemo budnost). A od takrat naprej se je vsakich, ko je bila slishala koga izgovoriti svoje ime, skoraj strahoma zdrznila, kot da bi globoko v sebi vedela, da nekaj ni chisto tako, kot bi moralo biti, in se popraskala po glavi. Shtos pa je bil (tudi) v tem, da jo je Vili obiskoval she kar naprej. In vedno le ponochi, ko je Jagoda – ali Robida, che hochete – spala. Paradoks nastalega polozhaja seveda bode v ochi. Vsi vemo, kako pozabljivi smo za vse tisto, kar se nam zgodi v spanju, pa chetudi gre za tako pomembno zadevo, kot je obisk nekakshnega Marsovca. Seveda ne smemo pustiti vnemar niti vprashanja, kako se je Vili dokopal do omenjenih informacij in seveda – ali jim lahko verjamemo. Prostorska stiska nam na tem mestu dovoljuje le to, da vas glede marsovskega vprashanja napotim k branju razmeroma znamenite razprave patra Franknhelmshteinza z naslovom Dih razkrizhja (1813). Opisuje Napoleonovo bitko pri Waterlooju, na strani 513 (2. izdaja, Lds & Rode Verlag, 2002) pa se pomembno dotakne tudi pravkar zastavljenega vprashanja. Verjamem, da bo knjiga pomembno vechino preprichala o resnichnosti Vilijevih izjav. Zdaj pa nazaj k Jagodi. Njeno praskanje po glavi je zaradi vsega omenjenega (zhal) postajalo vse pogostejshe. Opazila ga je njena mama, opazil ga je njen oche Jurij, celo machka Luiza se ji je zachela izogibati (pravijo, da machke zachutijo, che ima kdo stike z Marsovci in da tega ne odobravajo; vech o tem si preberite v J. J. Rousseau: Zakaj se uspeshen eksperiment vedno ponesrechi na enak nachin ali skrivnost kuharice, 9. zv., XIX. knj., 25. pogl.). Odpeljali so jo torej k druzhinskemu zdravniku, ki ji je predpisal baldrijanove kapljice. Ko te niso zalegle, so poskushali z mazilom proti srbechici, in ko tudi to ni pomagalo, je skrbni zdravnik poklical svojega kolega Tomazha F. Eliksirja, dr. med., ki je priporochil univerzitetno izobrazbo, zato so Jagodo – brzh ko je bilo to mogoche – vpisali na fakulteto, cheprav si je bila sama zhelela zhiveti v miru. A pritisk in zhelje okolice so bile vendarle dovoljshnje, da je popustila. In – glej ga, zlomka – nasvet T. F. Eliksirja, dr. med., je pomagal. Praskanje po glavi je opazno pojenjavalo in do konca shtudija je popolnoma izginilo. A (ja, uganili ste!) namesto praskanja po glavi se je zdaj – na videz tako nenadoma in nakljuchno kot nekoch nadloga z glavo – zachelo pojavljati postavljanje narekovajev. Vendar to Jagodine (zdaj zhe ostarele) mame, betezhnega ocheta, pred leti umrle stare mame in deda, sklerotichnih tet in stricev, otopelih bratov in sester, sluzhbenih znancev, prijateljev in prijateljic ni vech motilo. Ni pa tega prezrl njen bistroumni profesor kemije, dr. Lebensfrik, ki je v svoj dnevnik zapisal takole: »Kruh, namazan z marmelado, vedno pade na tla s tisto stranjo, ki je namazana z marmelado. Cena marmelade pa je premosorazmerna z debelino namazane marmelade.« (Lebensfrik: Izohorina nabuhlost, 1982). Menim, da prav prenikava profesorjeva misel zadane v samo jedro problema! Morda se je kdo med vami, dragi bralci, namrshchil, chesh:

Revija SRP

33

kaj pa imata marmelada in premosorazmerje z Jagodinimi narekovaji! Le she trenutek potrpite in vse bo jasno! Kot gotovo vsi dobro vemo, marmelada izvira iz Egipta, premosorazmerje iz Mezopotamije, postavljanje narekovajev pa z Vicha. Jasno je, da so se Rimljani zhe leta 14 (nashega shtetja) ob postavljanju Emonskega zidu tega zelo dobro zavedali in zato so narochili Viliju (Mars), naj to zapishe v debelo knjigo z naslovom Napoleonova usoda. Napoleon se je moral njene vsebine nauchiti na pamet, she preden se je bil rodil, che se je hotel roditi. Vili je v Napoleonovo glavo posadil precej narekovajev (shlo je preprosto za to, da se z nekaterimi stvarmi, ki jih je bil moral zapisati v tisto knjigo, ni popolnoma strinjal), a ker je domneval, da s pritozhbo ne bo dosegel kaj prida, je storil edino, kar se mu je zdelo, da lahko stori – vanjo je postavil neverjetno veliko shtevilo narekovajev. Domneval je, da bo s tem vsaj delno omilil usodno moch Napoleonove usode. Ubogo Napoleonovo podzavest pa so narekovaji tako zmedli, da se je njegov she nerojeni um ukvarjal z njimi ves chas nosechnosti in ob tem porabil toliko kalorij, da je podhranjeni Bonaparte zrasel v majhnega, sitnega in bledichnega mozhiclja. A to je zhe druga zgodba in o njej morda vech kdaj drugich. Prva (zgodba) pa se nadaljuje tako, da je Napoleon ob ustanavljanju Ilirskih provinc pri enem od nochnih pohodov spoznal Nono R. (pozneje porocheno P.). Druzhila sta se natanko sedem nochi, kar je bilo dovolj, da je dobrih devet mesecev pozneje na svet privekala Babica R. (pozneje tudi P.). Ta se je preselila na Vich, kjer je zhivela do rojstva svojih dveh hchera in (edinega) sina, nakar so se preselili v zapushcheno hisho v blizhini Zmajskega mostu, kjer so zhiveli do leta 1895, ko se je bajta ob znamenitem ljubljanskem potresu podrla. Druzhina je ostala brez strehe nad glavo, she nerojena Jagoda pa bi skoraj ostala brez stare mame, ki jo je napadla mesec in pol trajajocha pljuchnica. (Da ne bo nikakrshne pomote: da, ena od R.-jinih hchera je pozneje postala Jagodina mama in po teoriji kvantne izobare se prav tu skriva Jagodinino pravo ime – ki se zachenja z R, natanko tako kot deklishki priimek njene stare mame). Veliki vechini je zdaj gotovo zhe jasno, kako usodno je trikotnik Vich-Egipt-Mezopotamija vplival ne le na celoten tok evropske zgodovine, temvech tudi na usmerjenost tiste genske informacije, ki jo je globoko v sebi nosila nasha Jagoda, in na to struno je zabrenkal nich hudega slutechi T. F. Elisksir, dr. med., s svojo sugestijo o spremembi terapije. Sorodnost nashe Jagode z zloglasnim Napoleonom pa naj vas ne vznemirja prevech. Nekaj chasa se je nad njim navdusheval celo sam (takrat sicer she dokaj mladostno lahkoverni) Ludvik van Bethofn – cheprav se mu je, kot vemo, odpovedal, potem ko je mladi Bonapart zahrzal svojo krvavecho korachnico tudi v njegovi vasi (o resnichnem vzroku Ludvikove izgube sluha tudi kdaj drugich) in je bledichnost njegove hropeche sape zachutil na svojih plechih. A to je zhe devetnajsta zgodba ... S prvo pa smo prispeli do konca in vas z njo, upam, preprichali o mochi zdrave pameti in o neovrgljivi neoporechnosti znanstvenih in zgodovinskih resnic. Pa lahko noch, dobro jutro ali dober dan, odvisno od tega pach, kateri letni chas vam je najbolj pri srcu.

Revija SRP

34

Ivo Antich

POSEBNA SORTA

Divji kostanj pred oknom, na dvorishchu, skoraj sredi mesta, to je pravzaprav razkoshje, je pomislil Kapitan malone vsakokrat, kadar se je zazrl v razcvetelo kroshnjo, ki je zakrivala razgled, da je bilo zgoraj videti le kos neba, spodaj pa del drvarnic. Zadnja zima je po vech letih spet enkrat prinesla precej snega, ki je moker in tezhak visel po drevju in ga, ker je ponochi primrznil, veliko polomil; med zhrtvami je bil tudi stari kostanj na dvorishchu. Njegovo deblo je takoj od tal raslo v rogovilo in na enem od obeh krakov je sneg sredi zime odlomil zajetno vejo, da je v temni skorji zazijala velika bela rana. Stanovalci blizhnje hishe so, ko so se zjutraj odpravljali v sluzhbe, zaskrbljeno pogledovali v to rano in trebushasti obchinski uradnik je s pomenljivim strokovnjashkim poudarkom menil, da se bo najbrzh zdaj célo drevo posushilo (le kaj naj bi ta kreten vedel o drevju, si je mislil Kapitan, ko je prislushkoval za svojim oknom). Trebuhar zaradi odlomljene veje ni mogel z avtom iz garazhe, zato se je, nejevoljno godrnjaje, v novih shkornjih napotil chez zasnezheno dvorishche v svoj brlog na obchini. Kapitan je skozi zaprto okno gledal za majhno, nerodno racajocho postavo in pri tem obchutil nekaj privoshchljivosti, chesh kar naj gre, shchurek pisarnishki, enkrat pesh do sluzhbe, ki je v zrachni chrti oddaljena kakshnih dvesto metrov. Che bi se on, Kapitan, z osebnim avtom, posebej prirejenim za takega invalida, vozil v blizhnjo sluzhbo, pach niti ne bi bilo chudno, ne pa da ta domishljavi trebuhar niti takrat noche malce razmigati svojih ritnih otishchancev, kadar bi to lahko storil chisto spotoma. Kapitan seveda nikoli ni imel avta in ga tudi nikoli ne bo imel; s svojo invalidsko pokojnino (ki mu jo je trebuhar nekako celo zavidal, saj je nedavno ob njegovi navzochnosti grobo revsnil, da je vse vech raznih socialnih podpirancev) ni smel pomisliti na nich, kar bi presegalo pravzaprav chisto golo prezhivetje. Invalid je bil zhe vech desetletij; kot mlad mornar na prekoceanki si je poshkodoval nogo (med viharjem mu je velik zaboj padel na levo stopalo), nakar se je poslovil od morja, opravljal najrazlichnejsha dela, najdlje je z znancem, ki je imel cirkularko, po hishah zhagal drva, dokler ni v gostilnishkem pretepu zaradi udarca skoraj oslepel na desno oko. Lastnik cirkularke mu je rekel, da s tako okvarjenim vidom ne more biti zanesljiv pri zhaganju; potem je bil nekaj chasa hishnik na neki osnovni sholi, ker pa je vse bolj segal po kozarcu, so se ga kmalu navelichali. Po lochitvi od zhene, s katero je odshel tudi sin, je bil chisto na tleh, zachenjal je zhe pravo klosharijo, k sebi ga je vzela ena od snazhilk na sholi, kjer je bil prej hishnik, chudna zhenska z nekaj romske krvi, doma iz neke zakotne luknje ob Kolpi, imela je hrapav, skoraj moshki glas, kadila je »kot Turek«, pila in se cele nochi divje prepirala s Kapitanom; tudi njo so na sholi vse tezhe gledali, gotovo bi

Revija SRP

35

jo pognali, che je ne bi prej pljuchni rak spravil pod rusho. S pomochjo zdravnika, nekdanjega partizana, ki se je zelo zavzel zanj, je prishel do invalidske pokojnine; ostal je v snazhilkinem stanovanju (majhna soba, she manjsha kuhinja, souporaba stranishcha na drugem koncu hodnika v stari podgrajski hishi) in poslej ob toplih dnevih najvech posedal na klopi pred drvarnico, prebiral chasopis, krmil golobe, nasekal drva zase in tudi za kakshno drugo stranko v hishi, pil pa je vse manj. Na sebi je imel temnomodro mornarsko chepico in suknjich enake barve, vlekel je pipo, kratko prirezana bela brada je she prispevala k videzu starega »morskega volka« in tako ga je nekdo krstil za Kapitana (vchasih ga je kakshen otrok tudi podrazhil, da je »gusar«). Narochen je bil na dnevnik, ki ga je zmeraj bral pochasi in natanchno, z ochali, za katerimi so bile njegove ochi videti povechane, chudno zmalichene, bolshchave kot ribje; vechkrat je z nekakshnim obzhalovanjem omenil, koliko znanja in vednosti je zbrano v chasopisu, ki gre zhe naslednji dan na stranishche in v smeti, chasnikarji pa z unichenim zdravjem umirajo v najboljshih letih. Knjig je imel malo: zgodbe svetega pisma, molitvenik, prastaro osnovnosholsko chitanko, prvi zvezek leksikona v nemshki gotici, shtiri romane Karla Maya, prirochnik za gospodinje (ta je bila najbolj zdelana, tako rekoch polrazpadla), nekaj letnikov kmechke pratike in Cankarjeve »Podobe iz sanj«. Dechku iz sosednje hishe, desetletnemu pozhiralcu knjig z ochalci, ki je pri njem odkril Karla Maya, je zaupal, da je imel vchasih she vech del tega pisatelja, pa mu jih mulci, katerim jih je bil posojal, velikokrat niso vrachali, in da ga na Cankarjeve »Podobe« vezhe prav poseben spomin. Dechka ta knjiga ni prav nich pritegnila, za vselej pa si je zapomnil tisto, kar mu je Kapitan povedal v zvezi z njo. Bilo je med vojno v majhnem podezhelskem kraju, nekaj med vasjo in trgom, od shole do cerkve in pokopalishcha zraven nje je stala vrsta divjih kostanjev, spomladi so razkoshno zacveteli z belimi stozhci, le prvi na desni strani od zheleznih pokopalishchnih vrat je imel rdeche cvetove. Kapitan, takrat dechek, je sedel z uchiteljem, ki je bil suhljat dvajsetletnik z dolgimi, nazaj pochesanimi plavimi lasmi in nebesno modrimi ochmi, na kamnih pod enim od kostanjev, beli stozhci so opojno dishali v sonchen majski dan, uchitelj je iz aktovke potegnil knjigo in jo dal dechku, rekoch, da mu jo podarja, ker od vseh njegovih uchencev najraje bere. Rekel je she, da je to knjiga najvechjega slovenskega pisatelja, zbirka kratkih zgodb z naslovom »Podobe iz sanj«, da se mu zgodbe zdaj najbrzh ne bodo zdele zanimive, ko pa bo vechji, jih bo bolje razumel in bo videl, da so resnichno charobne. Odprl je knjigo in mu pokazal naslov ene od zgodb: »Kostanj posebne sorte«. Nato je kazalec usmeril proti vhodu na pokopalishche in rekel, da je tudi tisti rdechi kostanj nekaj posebnega, kot so posebna sorta ljudi »ta rdechi«, ki v hostah vodijo boj proti okupatorju: malo jih je, a bodo vseeno zmagali, ker njihov boj je pravichen, po zmagi pa bodo zacheli graditi nov svet enakosti in bratstva. Pri tem so mu modre ochi chudno zazharele in Kapitana, takrat dechka, je obshlo spoznanje, da se uchitelj poslavlja od njega: odshel bo v hosto, med »ta rdeche«, knjiga mu bo najbrzh pri tem odvech (kasneje, kot odrasel, je Kapitan vechkrat

Revija SRP

36

pomislil, da za partizana gotovo ne bi bilo priporochljivo, da s sabo prenasha »sanjashko« pisanje). Kapitan se je spominjal, da ga je tedaj nekaj stisnilo v grlu, saj ga je preblisnila tudi misel, da uchitelja, ki je prav njemu v celem kraju namenil to lepo darilo, nikoli vech ne bo videl, saj vojne najbrzh ne bo prezhivel; ta slutnja se je uresnichila na pol. Kapitanov oche je govoril, da so partizani brezbozhni banditi, sovjetski plachanci, strup, ki ima namen sesti narodu za vrat, ko bodo velike sile premagale okupatorja; mezhnarja, ki je bil ochetov bratranec, so nashli z razbito lobanjo za pokopalishkim zidom in ljudje so govorili, da so ga potolkli »ta rdechi«. Kapitan, takrat dechek, se je resnichno zgrozil: »ta rdechi« bodo enega za drugim pobili vse, ki ne bodo navdusheni nad njimi. Jeseni plavolasega uchitelja ni bilo vech, naslednje leto spomladi pa je Kapitan po nakljuchju slishal pogovor dveh kmetic, ki ga nista videli, in tako zvedel, da v skednju ene od njiju skrivajo nekega ranjenega hostarja. Chutil je kot svojo dolzhnost, da to pove ochetu; ko se je chez nekaj dni igral pri potoku na robu gozda, je nenadoma opazil skupino moshkih, ki so prihajali iz vasi in se napotili proti pokopalishchu: v soncu so se svetile cevi pushk in zmrsheni rumeni lasje edinega, ki je bil razoglav. Takoj je spoznal uchitelja, tudi zato, ker je zhe od ocheta slishal, kdo je bandit, ki so ga bili odkrili v tistem skednju (gospodarjeva hchi in uchitelj sta se imela rada). Brzh se je skril za grmovje in opazoval dogajanje, ki se je zaradi oddaljenosti zdelo kot nekakshna igra, da – kot podoba iz sanj – se je domislil. Uchitelj je imel roke zvezane na hrbtu, pobeshal je glavo in stopal z negotovimi koraki, okoli vratu mu je visel karton, na katerem je bilo nekaj napisano, a Kapitan napisa ni mogel razbrati. Skupina je prishla do vhoda na pokopalishche in se ustavila pod rdechim kostanjem; nato so »ta beli« ujetnika sunili, da se je opotekel iz sence proti zidu, ki je obdajal pokopalishche, izgubil ravnotezhje in padel na kolena. Od zadaj mu je pristopil vojak in mu prislonil cev pushke na tilnik, vendar ni sprozhil, ampak je kar stal in chakal, uchitelj je nepremichno klechal, ostali vojaki pa so se malomarno prestopali naokrog, kadili in se glasno norchevali iz ujetnika, eden se je celo obrnil tesno k drevesu, se razkorachil in odtochil. Ko je naposled pochilo, se je Kapitan v svojem skrivalishchu zdrznil, kot da bi bil strel neprichakovan; videl je, kako se je uchitelj z glavo nasadil v zemljo in obstal v tem chudnem polozhaju, dokler ga eden od vojakov ni z brco pod rebra prevalil na hrbet. Shele precej chasa po odhodu vojakov je Kapitan nehal drgetati v svojem skrivalishchu in cheprav mu je od razburjenja kar shumelo v ushesih, je vseeno obchutil gluho tishino, ki je obvisela nad vso pokrajino; nobenega pticha ni bilo slishati, zdelo se je, da celo veter ne poshumeva vech v kroshnjah cvetochih kostanjev. Kapitana je premagala radovednost, naredil je shirok ovinek in se od zadaj priblizhal pokopalishchnemu zidu, zavil okrog vogala in pochasi stopil do mrtveca, od katerega je v tistem hipu odskochila potepushka chrna machka. Glava ubitega uchitelja je lezhala v chudno izkrivljenem polozhaju, kot bi bila odrezana od okrvavljenega vratu; obraz je bil bled in nekako tuj, da ga je dechek komaj prepoznal; levo oko je strmelo v nebo, desno je bilo zaprto, zabuhlo, pochrnelo. Na kartonu na prsih je bilo nakracano s

Revija SRP

37

chrnilom in chopichem: JAZ SEM RDECHI PES. Po toliko letih spet shumi pomlad v divjih kostanjih, tako v tistih v Kapitanovem rojstnem kraju kot v teh, ki jih ni malo po Ljubljani, in tudi v tem, ki je ochitno premagal zimske rane in se spet prav velichastno razcvetel pred njegovim oknom na dvorishchu. Sanje so ga pretresle: videl je vhod na pokopalishche, starinska zhelezna vrata, pred zidom na levi strani kostanj z belimi, na desni kostanj z rdechimi cvetovi, vmes ustreljeni uchitelj, lezhech na poti, ki vodi skozi vhod (v resnici ni lezhal na tem mestu, ampak bolj ob strani, na desni); sklonil se je k lezhechemu in opazil, da gleda in se smehlja kot zhiv, da premika roko, da bi mu rad nekaj povedal, in Kapitan je razumel, da mu hoche rechi, naj ga odstrani s poti. Kapitana je stiskalo v grlu, dushilo ga je, hotel je uchitelja potolazhiti, da ni nikomur v napoto, a iz sebe ni spravil besede, tudi premakniti se ni mogel. Zbudil se je, v sobi je bilo kljub zagrnjeni zavesi zhe svetlo, zaspal je bil v pozno jutro; ker je bilo ponochi she hladno, je imel zaprti obe okni, notranje in zunanje, zrak pa je bil zatohel. Sedel je na rob postelje, si z roko podrgnil oznojeni obraz, vstal in naglo odprl okno. Kroshnja kostanja se je dvigala k jasnemu nebu kot belo-zeleni ognjemet, noben list se ni premaknil, nikjer ni bilo slishati ne pticha ne chloveka (odrasli so se zhe porazgubili po sluzhbah, otroci po sholah). Shele chez chas se je od nekod iz goste kroshnje zaslishalo shibko mijavkanje; Kapitan je odshepal iz stanovanja, iz prvega nadstropja pohitel na dvorishche in iz drvarnice vzel lestev. Prislonil jo je h kostanju in se povzpel v kroshnjo; prislushkoval je, razmikal listje in lezel vse vishe, kajti ugotovil je, da mijavkanje prihaja iz ptichje hishice, ki jo je bil sam postavil. Mlad chrn machek je chepel v njej kot v kletki, saj je bila na gosto ovita z zhico. To sta storila trebuharjeva mulca, je pomislil Kapitan; zmeraj sta mu nagajala. Obshel ga je bes, zachel se je tresti, v prsih je zachutil ostro bolechino, pohabljena noga je izgubila oporo, zagrabil je v prazno. Prvi ga je nashel dechek z ochalci iz sosednje hishe; odpadel mu je pouk, prishel je po Karla Maya. Kapitan je lezhal pod kostanjem, na hrbtu, desno oko je imel zaprto, levo je strmelo v cvetoche drevo. (1998)

Revija SRP

38

Matej Krajnc

DAMOKLEJEV SECH (odlomek iz romana)

(II) Che je chlovek lachen, mu tudi pita ni dovolj. Saj ne morem trditi, da sva imela pito. Tudi kakrshna koli gostilna je bila znanstvena fantastika. V znanstveni fantastiki ni nakljuchij, vsi izginjajo ali pa se modificirajo. Zato sva raje jedla suho sadje, rahlo umaknjena od ceste. Sadje sva kradla, seveda. Na poti v najblizhjo vas se je tu pa tam znashlo kako suho drevo. Dialogi s suhim drevjem so ponavadi zelo dolgi. Predvsem zaradi vej. Kdor se je zhe kdaj pogovarjal z rastlinami, ve, da so pogovorno najbolj jedrnate trobentice, takoj za njimi pa vijolice in machice. Machice tudi berejo najbolj jedrnate knjige. Zvonchki so shele osemnajsti po vrsti, jesenski podlesek in zlatica pa si delita tisochosemstoto mesto. Suho drevje je nekje na tisochpetstotem mestu, takoj za preslico, sledita pa mu lokvanj in redka osemnajstperesna detelja, ki raste samo na vsako shesto prestopno leto, nakar podlezhe uchenjashtvu. »Vidva bi kar vzela, kaj?« se je oglasilo prvo suho drevo, s katerega sva, nich hudega slutech, pobrala pehar suhih hrushk. Z D. A.-jem sva se spogledala. »Aha, zdaj pa bebavi pogledi, kaj? Mmm, fina sta mi vidva!« Predvsem sva bila lachna. »Oho!« se je oglasilo od zadaj. »Pa ne vesta, da se spodobi kaka vljudna proshnja?« »Ti, prejle pa tegale drevesa ni bilo!« sem shepnil D. A.-ju, ko sva zachudeno preverila, kdo se je oglasil. »Seveda ne! Pojavim se samo, ko hoche kdo moji zhlahti ukrasti plodove, ne da bi vprashal, ali se to sme pocheti!« »Kdo pa si ti?« je nato le zinil D. A. Na pehar sva kar pozabila. Drevo je izginilo tako hitro, kot se je pojavilo, odgovorilo pa ni. »Drevo, ki bere misli, ne zapravlja chasa z ushivimi berachi!« se je oglasilo suho drevo. »Fina sta mi vidva, kar takole, na vrat na nos, kaj? Bljak, suho drevo, kaj? Tole revshe pa zhe ne bo imelo nich proti, kaj? No, naj vama povem, frajerja: osemnajst tisoch vojn se vsak dan zachne na svetu prav zaradi nesposhtovanja suhih dreves!« »Midva bi kar shla!« sem zinil. »Ooo! Zdaj bi pa shla! Kaj pa tale pehar tule, poln mojih plodov? Kaj bosta z njim?«

Revija SRP

39

»Nocheva vas jeziti!« je rekel D. A. »Vrachava hrushkice, bova zhe jedla kje drugje ob cesti!« »Nikamor ne gresta!« je zarjulo suho drevo. »Kdaj sta bila zadnjich v gledalishchu, postopacha? Sploh vesta, kaj je to?« Namignil sem D. A.-ju, naj govori. »Svojchas sem bil producent gledalishkih predstav!« je zinil D. A. Najbolj neumna pripomba, kar jih je kdo kdaj izustil. »Ne me basat!« se je zahehetalo drevo. »Si sploh pismen? Vesh, kdo je bil Bertolt Brecht? Nimash pojma, kaj? Zvezhi ju, Bert!« Od nekod se je vzelo she eno suho drevo z mochno vrvjo in zachelo delati vozle na najinih zapestjih in glezhnjih. »Tole je Bert Brecht!« je reklo suho drevo. »Z zhe omenjenim sta si v sorodu preko fotosinteze ali nekaj takega, ne vem vech natanchno! Odlichno obvlada Piratsko Jenny. Zdajle se bosta v to tudi sama preprichala!« Drevo naju je poshteno zvezalo in se potem postavilo v pozo poleg suhega drevesa. »Angelca, prva kitica je tvoja!« Suho drevo se je nasmehnilo in zachelo peti s piskajochim glasom: »Ko glazhi se razbijejo, ostanejo chrepinje. To slab je znak, to slab je znak, znak slabe gospodinje!« Z D. A.-jem sva se spogledala.

»Che pa se kje polije kaj, che madezh je na prtu, si luknjo zvrtajte v glavó in pejte tozhit krtu!«

je nadaljevalo drevo Bert Brecht. In to she ni bilo vse.

»Bila nekoch je deklica, ne bomo zdaj z imeni, saj vsi so vedno klicali jo zgolj Piratska Jenny!

Njen oche bil je znan mastif, ki snifal je z jeleni, in vedno zraven je bila she hchi, Piratska Jenny!«

Drevesi sta vzhgali nekakshen drevesni step, chudno vrsto plesa, ob katerem odpadajo veje in se kotalijo na cestishche.

Revija SRP

40

»Ko deklica dopolnila je prvo tisochletje, je od nekod prishel pastir in ji prinesel cvetje!

A ona je povedala docela prizemljeno: kar nesi stran to revshchino in najdi drugo zheno!

Ko je pastiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii …« »Pa nisem verjel, da ples ubija!« je zamrmral D. A., ko sta drevesi, vsred glasbenoplesnega zhara, zashli malce prevech na cestishche in konchali pod gumami osemstometrskega mutiranega tovornjaka, takega, kakrshne so naravovarstveniki zdaj prepovedali. »Kaj bova?« sem zagodrnjal. »Zvezana sredi obcestne jase nisva v polozhaju, ki bi nama omogochal kak bistven napredek!« »Ti si tu glava!« je rekel D. A. »Ti potuhtaj!« »Ja, seveda!« sem hrufnil. »Bom potuhtal, kajpada! Ti si ob rojstvu spil prevech humusa za kaj takega! Che bi drzhal gobec, nama Hormonska Zhelva ™ ne bi pozhrla tovornjaka in bi zdajle zhe jedla!« »Mislish?« »Bodi tiho in zachni lesti proti cesti, morda se pririneva do kake postojanke!« »Kako naj lezem, takole zvezan?« »Potrudi se! A morda chakash na she kako drevo?« »Neee, dreves sem sit do shkrg!« »Potem pa utihni in lezi!« Kako uro in pol sva lezla, pa nisva prishla dalech. Do ceste zhe, a ni bila tekocha in sva morala lesti she naprej. Bila sva zhe chisto izchrpana, ko mi je kapnilo. »Imash dobre zobe?« sem vprashal D. A.-ja. »Sedemnajste!« »Iz chesa so?« »Granit, slezov sirup, malta!« »Bi lahko pregriznil shtrik na mojih zapestjih?« »Da bi ga pregriznil?« »Si gluh?« »Kaj pa profitirava s tem? She vedno imava zvezane noge in ti …« »Idiot! Che bi imel proste roke, bi si lahko odvezal noge in potem she tebe!« »Znash?« »Uh! Si kdaj nosil vezalke?« »Ne, vedno samo lepo srebrno kanglico!«

Revija SRP

41

»To me ne zanima! Bosh grizel ali ne?« »Prav, bom, cheprav ne vem, kam naju bo to pripeljalo!« Pripeljalo naju je do velikega posestva s she vechjo tablo LORD POSMERKLAV IN TRADICIJA GNILIH JABOLK. Pozvonila sva. »Kdo?« se je slishalo prek domofona. »Lep pozdrav,« se je oglasil D. A., »popotnika sva in bi …« »Takoj se spravita spred mojih vrat!« je zagolchalo po domofonu. »Enciklopedije ponujava!« sem hitro zinil. »Potem pa zhe!« je kimal glas. »Malce pochakajta! Najprej vaju bo obhrulil velik siv pes, potem pa vama bo Evstahij odprl!« »Ti si genij!« je shepnil D. A. Evstahij nama je odprl in se takoj nato obesil, o sivem psu pa ni bilo ne duha ne sluha. Namesto tega sva se znashla v veliki jedilnici, takshni, kakrshnih ne prodajajo vech. Na severni steni je visela starejsha hehetajocha gospa s pladnjem v roki. Sva pokukala, kajpada. Sva zamrmrala: chaj! »Ti si ta pameten,« je shepnil D. A., »bosh ziher vedel, kje sva!« »Nisi videl table?« »Ne!« »Lord Posmerklav in Tradicija gnilih jabolk!« »Aha!« »Kaj me tako zabito gledash?« »Stavim se, da vesh, kdo je!« »Seveda vem! Pravi izumitelj podzemnih ovijalk, umetnih rozh, ki rojevajo umetne otroke! Tega mu nikoli niso priznali, je pa zato izumil she grgrajoche tempere in obogatel! Po vseh chasopisih ga je polno!« »Kdo pa kupuje tempere?« »Grgrajochi slikarji!« »Aha!« je pokimal D. A. Ampak jasno mi je bilo, da mu ni prav nich bilo jasno. »Mislish, da nama bo dal kaj hrane?« je zamrmral. »Ne vem!« sem rekel. »Onale gospa na steni ima chaj na pladnju. Ne vem, kaj nameravash ti, ampak jaz si bom privoshchil skodelico!« »Ugriznila te bo!« »Bom tvegal!« »Pazi, da se ti kaj ne zgodi! Shele zachela sva!« je v strahu shepnil D. A. »Tale stara se mi ne zdi ravno prisebna!« »Tudi ti nisi, pa potujem s teboj in ishchem antichne relikvije!« sem zagodrnjal in segel po chaju. Iz pladnja je shinila velika jeklena roka in me vkleshchila v prijem. »Pochakajta, da vama lord ponudi!« je zashchebetala starka.

Revija SRP

42

»Prekleto, stara, daj chaj!« se je tedaj razhudil D. A. in hotel s pogledom oshiniti starko, a se je oglasilo izza hrbta. »Nikarte hruliti stare gospe! Kloaka se vam bo posushila!« Sunkovito sva se obrnila. Ne bi mogel zgreshiti, pred nama je, od obrvi do ushes, stal lord Posmerklav. Znana podoba iz chasopisov, le kaka guba ali dve manj. Videti je bil precej mlajshi od svojih let, kdo ve, koliko jih je imel. »Eeehm, dober dan!« sem izdavil. »Sedita, sedita!« je prijazno pomignil lord. »Enciklopedije torej prodajata! Imata morda kakshno, ki je she nimam?«

*

Mamko Leonko je tisto jutro zeblo. »Prekljedo!« je zamomljala, ker se je v njenih mislih to rimalo na 'hladno'. »Spet bo zavelo pri nas! Tujci bojo she danes tu, moram sklicati vas, da opozorim te bedake!« Iz kota je vzela Razzharjeni Cepin ™, da bi se z njim povzpela na vashki vrh in poslala vashchanom par topovskih krogel s sporochili. Oni dan je nashla she ene z napisom TURKI NAPADAJO!, a tiste je raje pojedla, da bi jim prej ne potekel rok trajanja. Njen oche je bil, vsaj tako so ji povedali, indijanski vrach. Imel je dolgo ime, ki naj bi pomenilo »Tisti, ki zgodaj vstaja, se po eni nogi prebije do gozda, obere za pest jagod, se po drugi nogi privleche nazaj in podlezhe mozhganski krvavitvi«, umrl pa naj bi vsaj kakih sto petdeset let pred njenim rojstvom, vsaj tako so ji povedali. Povedali so ji tudi, da naj bi jo vzgojile chudne antichne prazhivali, jo dale v shole in v shiviljski krozhek, potem pa jo, pri osemintridesetih, pustile pred vrati nekega samostana. Od takrat se je Leonka tudi zavedala same sebe. Pobegnila je izpred samostanskih vrat in se zatekla v tole vas, ne da bi pravzaprav zares vedela, od kod premore vso modrost in znanje. Edina v vasi je znala zamenjati zharnico, zato je raje zhivela malce nad vasjo, da je imela pregled nad porabo elektrichnega toka. Vashchani so mamko Leonko sposhtovali, kolikor je pach bilo v njihovih mocheh. Kaj dosti jih niso imeli. »Lej, stara spet strelja!« so ponavadi govorili, ko je mamka poshiljala svoja sporochila s hriba. »Chesa neki si ni umesila tokrat!« Che so jih napadli Indijanci, se niso branili, pach pa so njihove strele nevtralizirali s chesnom. Ko je prishla mimo nemshka vojska, so se oblekli v nemshke fotografe. Tokrat pa ni bilo ne Indijancev, ne Nemcev. Trje tipi. Prava rech! Trije tipi v precej sesutem vozilu. Kaj neki ishchejo v teh krajih! Da ne ponujajo kakshnih knjizhnichnih nadomestil? To bi jih stalo ochi. Da ne demonstrirajo kakih novih zdravil proti spanju? To bi jih stalo obeh nog. Che bi poskushali s kakshnim verskim tiskom, bi jih obglavili in potem nagnali nage skoz pushchavo. Che samo potujejo mimo, je to v redu. Vzeli jim bodo vozilo, pa bo. Che mislijo ostati, jih bodo oropali. Prava rech!

Revija SRP

43

Lev Detela

PROPAD III

Spet neumne sanje. Stojim v velikanski sobi. Na sredi skoraj praznega prostora stoji zaboju podobna pisalna miza, na kateri je orjashka skladovnica nekakshnih papirjev. Pisateljevi rokopisi? Dva pajaca v rdechih hlachah in rumenih srajcah, ki ju sprva nisem opazil, se prekopicujeta po prostoru, grabita popisane liste papirja na mizi, jih cefrata in trgata na drobne kose. »Vojna, vojna, gospod!« rezgetata in se mecheta po podu. »Konec literature, gospod,« krichita in nesramno buljita vame. »Konec vsega, gospod! Konec drzhave, konec Evropske unije!« Eden od pajacev se mi razgrajashko priblizha in me sune pod rebra. »Konec sveta, gospod!« Zbudim se popolnoma prepoten, vendar se mi zdi, da she vedno sanjam, cheprav sem buden. Ushchipnem se v lice, ker ne vem, ali spim ali bedim. Kaj se res ne morem vech zbuditi?

o o o Mihael nima chasa za lepoto mariborske mestne pokrajine. V upornishkega nechaka slovenskega drzhavnega predsednika se je namrech vgnezdilo nemirno prichakovanje. Ob vrchku piva zhdi s svojimi pristashi v zakotni gostilni pod dravskim mostom. Lokal je zares pripraven za kovanje zarot. Vsak trenutek se bo srechal z razgibanim gospodom nadvojvodo, ki se je za ta namen kljub svojim visokim letom in vojni med Avstrijo in Slovenijo ilegalno pretihotapil iz Gradca do Pesnice. »Da se visokosti ja ni kaj pripetilo, ker ga she ni,« se vznemirja eden od slovenskih zarotnikov in mrko gleda v tla. »Ah,« reche predsednikov nechak in dvigne chasho piva. »Se je pach nekje malo zamudil. Saj veste, kako ljubi svoje ljudstvo. Na vsakem ovinku pokramlja s starimi zhenicami. Popolnoma drugachen je kot nash naduti predsednik, ki mu ni nihche mar in misli samo na lastno korist.« »Zhe, zhe,« godrnja zarotnik. Kot vsi navzochi je oblechen v sivozelen staroshtajerski lovski gvant, ki tudi iz shibkega moshkega naredi trikratnega mozha. »Lahko pa bi se oziral na nas v tej pivski luknji ... Vsak trenutek nas bo odkrila policija.« »Kakshna policija, gospoda?« rentachi predsednikov nechak. »Smo mozhje ali smo babe? Moj stric in njegovi policaji so preneumni, da bi nas zasachili in aretirali.«

Revija SRP

44

She preden lahko to misel razvije do konca, se vrata s pokom odpro. Na gostilnishkem pragu se med tremi ali shtirimi slovenskimi spremljevalci pojavi nasmejan starejshi gospod v staroavstrijskem ljudskem suknjichu. Zarotniki po vojashko vstanejo. Se spodobno priklonijo. »Doper dan, moji tragi zlovenski prijateli, obrostite, ker bom goforil po nemshki ...« Zarotniki ob teh nadvojvodovih domachih slovenskih besedah navdusheno zahrumijo kot iz enega grla in dvignejo vrchke piva: »Zhivio, zhivio, velichanstvo ...« »Zhe dobro,« reche nadvojvoda Janez. »Dovolite, da se usedem ...« »Tukaj, velichanstvo, na chastni stol,« se dobrika Mihael. »Hvala, prijatelji ... Pot iz Gradca, chez drn in strn, je bila kar naporna. Cheprav sem zhe od mladih nog navajen na manevre ...« »Seveda, visokost,« hiti predsednikov nechak. Se skloni in postavi pred nadvojvodo velik vrchek piva.. »Dobro pivo. Zlatorog?« se zadovoljno smehlja suhi nadvojvoda skozi koshate brke. »Ne, za vas smo nabavili puntigamsko grashko pivo, ker smo mislili ...« »Zhe prav, tudi puntigamer je dober,« reche nadvojvoda. »Ne, ne, takoj prinesemo zlatoroga ...« »Ja, pravzaprav je prav, da na slovenskih tleh pijemo slovensko pivo,« modruje nadvojvoda. »V novem obdobju, ki prihaja, bo treba pozhiviti celotno slovensko industrijo ...« Zarotniki navdusheno zaploskajo in hlastno goltajo pivo. »K vam sem prishel z velikimi prichakovanji in velikansko ljubeznijo do nashe skupne domovine,« reche nadvojvoda in dvigne chasho piva. »Tu med vami sem, dragi prijatelji, tudi z zheljo, da vas reshim iz najhujshe stiske, v katero vas je pahnil ta vash nori predsednik in general ...« »Tako se govori!« se dere zarotnishka drushchina ob omizju. Nechak Mihael vstane in se sposhtljivo prikloni. »Visokost, tu smo se zbrali, da vam ponudimo krono nashe tezhko preizkushene velike vojvodine Slovenije. Ponizhno vas prosimo, da sprejmete to nashe darilo, ki je tudi veliko breme. Toda samo vi, visokost, kot predstavnik slavne habsburshke cesarske druzhine, ki nam je stoletja milo vladala in nas srborito chuvala pred sovragi, poznate skrivnosti slovenske dushe in skrivne zhelje nashega naroda po blaginji in svobodi ...« Nadvojvodi se pri teh besedah od ganjenosti orosijo ochi. Zarotniki bojevito vstanejo. Zaslishi se udarna melodija himne Naprej zastava slave. Doni kot strela z jasnega iz pogumnih mozh kakor iz enega samega grla. Nadvojvoda se blazheno smehlja.

o o o

Revija SRP

45

Nachelnik avstrijskega generalnega shtaba se zaziblje nad za strateshke namene vidno povechanim zemljevidom Slovenije. Premishljuje. »Ja, starost je bila naglo tu. Nich ne vidim. Moje ochi trpijo. Kje je Lubana? Saj veste, da slabo vidim.« Generalni podpolkovnik Stock se skloni proti sivolasi nachelnikovi glavi. Preslishi predstojnikovo zmrdovanje. »Ekscelenca so mogoche vseeno ugotovili, kje bi lahko predrli slovenske obrambne vrste,« reche samovshechno. »Z neznatnimi izgubami moramo zasesti najvazhnejshe predele sovrazhnikovega teritorija.« Nachelnik zahrza kot konj, se strumno zravna. S prstom zdrsi chez zemljevid in se ustavi na z zelenimi in rjavimi chrtami pikchasto preprezheni lisi med Logatcem in Postojno. »Tu!« zarezgeta z odlochnim glasom. »Kako tu?« se vznemiri generalni podpolkovnik. »Tu so samo skale in goshchava, mochvirje, vrtache, jame, luknje, medvedi in volk, popolnoma nedostopna divjina!« »Tu in samo tu!« se nachelnik jezno zadere. »Kot sem rekel.« »Kako tu?« ponovi Stock svoje prejshnje vprashanje. »Ah, Stock, kaj ne morete doumeti, za kaj gre?« motovili nachelnik in nervozno miga z glavo. »Za kaj, ekscelenca?« brbra generalni podpolkovnik s tresochim se glasom. »She dobro, da je goshchava ... Prav zato bomo tja spustili do zob oborozhen odred padalcev ... V gozdovih jih ne bodo odkrili ... Ena, dve, tri ... se bodo chez drn in strn pretihotapili do, kako se zhe reche, ja, do Lublane, in jo – ena, dve – zasedli v junashki diverzantski akciji. Prodreti pa morajo tudi do generalnega predsednika in ga aretirati. Che se bo upiral, so potrebni posebni ukrepi ...« »Ah, kroglo v glavo pa konec,« se zarezhi generalni podpolkovnik. »Potem bo konchno red in mir ... in mogoche se nam posrechi s pomochjo teh upornih Slovencev ponovno uresnichiti zgodovinsko vizijo o nashi veliki Avstriji prijateljsko zdruzhenih narodov ...« »Ja, ja,« reche nachelnik bojnih sil in se kislo nasmehne. »Le sanjajte, Stock, lepo sanjajte! Sanje niso nich shkodljivega ... Toda, ali se uresnichijo?« Spet se skloni nad zemljevid in reche: »Prav tu, v goshchavi se bo dogodil zgodovinsko pomembni napad, nash avstrijski vojashki chudezh, ki bo odlochil vojno v nash prid ...« Stock navdusheno dvigne roke in se priblizha svojemu predpostavljenemu, kot da bi ga hotel objeti in poljubiti, a se v zadnjem trenutku zave nedostojnega pochetja. Sunkovito se zaustavi kar sredi razkoraka. »Ekscelenca, to je genialno!« zavpije in poskochi v zrak. Ochi se mu svetijo od navdushenja. Nachelnik ga pokroviteljsko pogleda. »Treba je znati misliti, Stock, ja, misliti je treba, potem teche vse kot namazano ...« »Ja, ekscelenca, misliti je treba ... Vi odlichno mislite ...«

Revija SRP

46

»Ah, malenkost,« se zadovoljno rezhi nachelnik bojnih sil. »Mislim po svojih najboljshih mocheh ... Ja, misliti moram, kaj hochem ...« Se skloni proti Stocku, ga skoraj prijateljsko pogleda. »Veste, pa naj svet govori, kar hoche ... Tisto chvekanje o nekakshnih nepravilnostih, zlochinih. Ta vojna je humano dejanje ... Kljub nekaterim zhrtvam ... Za plemenito novo podobo sveta gre ... In che smem strogo zaupno privatno pripomniti ... Za ponovno vzpostavitev nashega starega evropskega reda gre ...« »Ja, ekscelenca! To so besede!« »Ja, ampak strogo zaupno, Stock. Brez te neumne Evropske unije, ki je zhe davno odpovedala. Propadla zaradi stalnih prepirov in spletk med drzhavami in politiki ... Za nasho staro pravdo gre, Stock ... Razumete, Stock?« »Ja, ekscelenca ... Vse za vero, dom, cesarja!« »Tako je ... Ampak bodiva zdaj she tiho ... To je samo vizija, Stock ... Ampak vizija, ki lahko postane kri in meso ...«

o o o V vaseh za Kamnikom izbruhnejo nenavadni nemiri. Neka zhenska napove za tretji chetrtek po prazniku vseh svetnikov konec sveta. Deset mochno vinjenih brezposelnih delavcev she isti dan vdere v Tushevo veletrgovino, razgraja pred policami s sadjem in zelenjavo, meche konzerve in kislo zelje po tleh, oklofuta poslovodechega glavnega prodajalca in se z nesramnimi namigi priblizha dvema na smrt preplashenima blagajnicharkama. Konchno pijanci zagledajo na desni strani prostorne veleblagovnice neskonchno vrsto steklenic z najrazlichnejshimi vrstami vina in zhganih pijach. Z veselimi kriki se zazhenejo k policam in odpechatijo pet imenitnih buteljk z izbrano zhlahtno kapljico. Ko omamljeni od tezhkega vina oblezhijo pod prodajalno mizo, pokliche poslovodechi prodajalec policijo, ki takoj strokovno ukrepa. Kmalu zatem domachi zhupnik Zhganjar pri nedeljski mashi s tresochim se glasom oznani, da je chista resnica vse tisto o koncu sveta, kar napoveduje bogabojecha vernica Marichka v hishi pod grichkom. »Zdaj prihaja kazen za dandanashnji razvrat, vi nesrechni bratje in sestre. Zakaj niste hoteli zhiveti po resnici in pravici? Niste sposhtovali bozhjih zapovedi, greshili ste in nechistovali in tako sodu zhivljenja izbili dno. Tako bo, kot pishe v sveti knjigi ... Nastal bo velik potres, sonce bo postalo chrno kakor zhimnata rashevina, mesec bo rdech kot kri in zvezde neba bodo padale na zemljo tako, kakor odmetava smokva svoje nezrelo sadje, kadar jo stresa velik vihar ... Nikamor se ne boste mogli skriti, vi preshushtniki, tatovi in morilci, ko bo dobri in pravichni Stvarnik zemlje in neba udaril chez ta nash ubogi svet s svojo hudo shibo bozhjo, da enkrat za vselej v kali unichi vasho brezbozhnost in pohoto ...« V nekaterih obchinah zachne razsajati nenavadna bolezen, ki napada predvsem otroke in zhenske. Pojavi se vedno v zgodnjih vechernih urah z visoko vrochino, s

Revija SRP

47

krchi v trebuhu in hitrimi omedlevicami. Kljub odlichnemu cepivu, ki ga je z mrzlichno hitrostjo razvila farmacevtska veleindustrija, so ponochi tezhko preizkushani bolniki zjutraj ponavadi zhe mrtvi. V Ljubljani kupujejo ljudje kljub temu, da jim je zaradi vojne in vedno hujshe gospodarske krize zmanjkal skoraj ves denar, na kredit vse, kar jim pride pred ochi in pod roko. Brezbozhne veselice in nesramna rajanja kar po cestah so na dnevnem redu. Zato na pobudo gospoda nadshkofa po dolgih stoletjih nespametne pozabe spet obudijo iz nemarnega spanja prelepo ljudsko pobozhnost. Vsak petek se tako na Shmarno goro ponovno vzpenja ob pretresljivem petju litanij in zhebranju pomirjujochih molitev spokornishka procesija prestrashenih vernikov. Na univerzi pride po hrupnih tridnevnih shtudentskih demonstracijah do odlochilnih sprememb. Odstavijo strogega starega rektorja in izvolijo za vse lepo in dobro izredno vneto nekdanjo miss Slovenia, ki pa je pretekli petek zhe diplomirala in po kratkem postopku postala nova mlada profesorica. Predstojnik filozofske fakultete lahko zdaj z bobnechim glasom prek radia in televizije napove zadnjo zhivljenjsko modrost iztekajochega se chloveshkega obdobja: »Jejte in pijte, dushice dobre, pa ne trpite prevech, temvech se raje veselite ... Tudi che pride konec sveta, se bo energija zhivljenja, ki je v nas, pretvorila v svojo presezhno vrednost in dokazala vsemu prostranemu vesolju, da smo vechni ...« Vsa Ljubljana si pripoveduje, da se v nekaterih zasebnih klubih in nochnih barih dogajajo nadvse opolzke in pravzaprav prepovedane stvari. Vsak moshki, ki zaide v tak dvomljivi lokal, lahko rachuna, da ga bo zhe po nekaj minutah nagovorila zapeljiva druzhabnica in ga povabila na hitri koitus na stranishchu. Zelo vrocha noch se za takega nadebudnega obiskovalca nadaljuje s pitjem shampanjca in z uzhivanjem najrazlichnejshih spremljevalnih dobrot, dokler mu ob zori, ko se odpravi domov, ne zmanjka tal pod nogami. Na vsem lepem se nesrechno zvrne na strmih stopnicah ob vhodu v zabavishche in si zlomi vrat ...

o o o »Kaj je to? Zakaj tako grdo porochajo o nashi drzhavi?« Avstrijski zvezni kancler she enkrat razjarjeno oplazi mastni tisk na prvi strani neodvisnega SINGAPORE TIMESA z dne 24. oktobra 2027. Se trese od jeze, ko prebira nesramno vest: MASAKER NAD SLOVENSKIM CIVILNIM PREBIVALSTVOM (ps) Nash stalni dopisnik porocha iz Ljutomera v Sloveniji, da je tu prishlo do krvavih nemirov. Okrog 200 lachnih, brezposelnih in zapostavljenih demonstrantov se je napotilo proti poslopju poveljnishtva avstrijskih okupacijskih sil. S seboj so imeli transparente, na katerih je pisalo »Izginite nazaj v vash avstrijski raj!« in »Dajte nam kruha in dela, da bo domovina spet

Revija SRP

48

vesela!« Po she nepotrjenih vesteh so demonstranti hoteli popolnoma miroljubno vdreti v stavbo, kjer so se pred avstrijsko zasedbo nahajali obchinski upravni prostori in zobozdravnishka ordinacija. V neredih, ki so sledili, so avstrijski okupatorji popolnoma po nepotrebnem zacheli streljati v mnozhico tezhko preizkushanih ljudi, ki so v zadnjih mesecih zaradi avstrijske okupacije severne Slovenije izgubili sluzhbo. Po prvih nepotrjenih podatkih je bilo ubitih 47 demonstrirajochih, med njimi vech zhena in otrok. Slovensko drzhavno predsedstvo pod vodstvom Velikega generala Predsednika je zhe vlozhilo pritozhbo pri Organizaciji Zdruzhenih narodov, ki bodo na pobudo Kraljevine Francije ta nagnusni incident obravnavali v Varnostnem svetu. Seje se bo, kot so sporochili iz Pariza, z odlochnim protestnim nagovorom udelezhil novi francoski kralj Ludvik XXVII., ki je ta chas tudi predsednik Evropske unije. Zhal je ta v krizi, ker so med nekaterimi drzhavami chlanicami popolnoma po nepotrebnem izbruhnili vojni spopadi, mnozhijo pa se tudi razlichni nemiri in neredi na ozemljih posameznih drzhav chlanic, ki jih tare tezhka gospodarska kriza.

Kancler razburjeno bulji v mastne chrke na chasopisu. Z ochmi brca po papirju, kot da bi hotel pregnati uroke. »Kakshna lazh!« krichi kot obseden. »Saj nashe vojske sploh ni v Ljutenbergu!«

o o o »Ja, raztrgati mi hochejo srchno ljubljeno Avstrijo!« Te besede cesar izgovori tiho, s poveshenimi ochmi, kot da bi molil za greshnike, ki ne vedo, kaj delajo. Zhalostno strmi nekam v temo, premika ustnice. Zdi se, da prosi Boga, naj se usmili po Dunaju razsajajoche pocestne drhali, ki nespodobno vzklika proti prevzvisheni vladarski hishi in monarhiji ... Mogoche se vendarle spametujejo. Samo ljubi dobri Bog jim lahko velikodushno odpusti njihove hude zablode. Ja, kaj naj odpusti? Kaj naj jim odpusti? Naj odpusti, da bo moral podpisati nekakshne papirje, ki so mu jih treshchili na pisalno mizo, na katerih pishe, da se mora odpovedati kroni in cesarskemu nazivu? »Zakaj nochete ohraniti nashe skupne lepe domovine, nashe velike Avstrije?« jim je rekel. »Prepozno, velichanstvo, zdaj je prepozno,« so jecljali in se sprenevedali. Zhe zjutraj, ko so z blatnimi chevlji prirohneli v vladarsko pisarno, jim je povedal, da ne more odstopiti. Kot cesar po milosti bozhji je dolzhan pred Bogom svoje dolzhnosti in chasti izpolnjevati do konca. Zato ga naj kar postavijo pred zid in ustrelijo. Videl je, kako so prebledeli, se spogledovali in zmedeno buljili v tla. Za eksekucijo niso imeli dovolj poguma. Kaj bi rekel svet? Se tako postopa v visoko civilizirani Avstriji? Zdaj so mu prinesli nov predlog, nekakshno izjavo, ki mu ohranja cesarski naslov, vendar z dolochilom, da se odpoveduje vsem dolzhnostim in pravicam javnega udejstvovanja. Drzhavne posle zato prepushcha drzhavnemu zboru in njegovim predstavnikom.

Revija SRP

49

Ali lahko to podpishe? Okrog pisalne mize je gost mrak. Le tri sveche nad goro papirjev osvetljujejo sklonjeno glavo nesrechnega Karla I. Vse se je urochilo proti cesarstvu in cesarski druzhini. Za namechek pa zdaj she totalna kapitulacija! Cheprav bi vse govorilo za mozhnost zmage. Ali vsaj za chastno premirje. Vojna mornarica je she vedno pripravljena, da zada sovrazhnikom zmagovit protiudar. Ja, kaj ni bil she pred kratkim tam na sinjem morju, pri njemu tako dragih italijanskih in hrvashkih mornarjih? She pred petimi tedni so mu vzklikali »Eviva l´Austria!« Pridni Slovenci pa so mu zapeli ganljivo podoknico v vechno chast in slavo:

Zasedel si Avstrije mogochno prestolje! Pozdravlja Slovenec te, mladi vladar! Pogumno kot vedno nezlomljeno voljo In hrabrost Ti zvesto prinasha v dar. Zapishi v knjigo, ti vechno slavna zgodovina: Le Avstrija je nasha domovina!

A zdaj ta polom! Ta propad! Zhalostno skloni glavo in za trenutek pomisli na zadnja chudna leta, ko se mu je nenadoma, kot da bi izstrelil iz topa, konchalo zlato poletje tam nekje na parniku Ungaro-Croata in so truplo v Sarajevu umorjenega prestolonaslednika na veliki vojni ladji Viribus unitis pripeljali nazaj na dunajski habsburshki dom. Cesar se mrko nasmehne. November 1918 ima zares mrzle kosti. Schönbrunn je brez kurjave in brez elektrike. Uporniki spodaj v mestu so mu jo verjetno zanalashch izklopili. Osamljen in pretresen se zavija v vojashki plashch. Prezeba. Samo nekaj najzvestejshih sluzhabnikov in ostanki chastne strazhe so she tu. Vznemirjeni. Negotovi. Strah se podi v polmraku po skoraj popolnoma opustelem schönbrunnskem gradu.

o o o V ljubljanski stolnici svechano zazvoni, vendar Olivia ne pohiti v cerkev, temvech se poda v popolnoma drugo smer. Njen obchasni spremljevalec, uradni drzhavni komunikator in prevajalec slovenskih rekov in izrekov v angleshchino z drzhavnega oddelka za komunikacije, ji je namrech povedal, da se v prostorih nekdanjega muzeja za zgodovino pod Shishenskim hribom, ki so ga pred desetimi leti spremenili v ljudsko zabavishche, zachenja strogo obvezni techaj proti slovenskemu analfabetizmu.

Revija SRP

50

»Veste,« reche mladi moshki in zvedavo pogleda shvicarsko-avstrijsko novinarko. »Nash gospod generalni predsednik ima popolnoma prav. Po zadnjih podatkih dobro obvlada slovenshchino samo she okrog trideset odstotkov prebivalstva. Vsi, mladina pa zhe kar od mladih nog, pogumno tolchejo angleshchino, kakrshna koli ta pach je.« »Ali res?« se chudi Olivia Flopp. Z nekoliko prezirljivim pogledom oshvrkne zanjo nezrelega mladenicha. Zdi se ji nezanimiv in premlad. Z njim nikoli ne bi shla v posteljo. »Samo ponekod na kmetih v Prekmurju in v Prlekiji she nekoliko govorijo po slovensko,« reche spremljevalec. »Manj pri ostankih delavstva v zadnjih she obratujochih tovarnah. Saj jih ne rabimo vech. Vse uvazhamo iz nevtralnih drzhav.« »Tega pa res ne razumem,« mrmra lepa novinarka. »Zakaj je stanje slovenshchine tako slabo?« »Ah,« jeclja mladenich. »Res ne vem, zakaj je tako. Internet ... Televizija. Delavci ponavadi uporabljajo kar bosanshchino ali srbshchino. Veste, ostanek starega chasa, ko se je she cedil med z vsakega drevesa ...« »Kaj se v sholah vech ne uchijo slovenshchine?« zachudeno vprasha Olivia. »To zhe, a samo po tri ure na teden,« reche spremljevalec. »Pa she takrat zabushavajo ali pa se na skrivaj igrajo z malimi rachunalniki ... v angleshchini ... Toda zdaj bo popolnoma drugache. General predsednik je namrech vcheraj izdal ukaz, da se morata vsak Slovenec in vsaka Slovenka v starosti od shestega do petinsedemdesetega leta udelezhevati novih priuchevalnih techajev slovenshchine ... Rekel je, da to zahtevata chast in ljubezen do domovine. Kdor ne bo uposhteval ukaza, bo strogo kaznovan.« »Neverjetno,« se pred muzejskim poslopjem razdrazheno zahihita novinarka. »Kljub vsemu to pri nas ne bi bilo mogoche.« Mlada chloveka vstopita v poslopje. K njima prihiti nadebudna ravnateljica in ju popelje v uchilnico, kjer sedi okrog petnajst otrok, nekaj delavcev in osem zhe precej ostarelih upokojenk in upokojencev. »Dobili smo visok obisk,« se razburjeno zasmeje ravnateljica. »To je gospa Flopp, novinarka iz Shvice. Zelo se zanima za nashe uchenje slovenshchine. Za rehabilitacijo nashega chudovitega, toda nadvse zanemarjenega jezika ... Zato se bomo zdaj lepo potrudili, da bo gospa dobila ugoden vtis o nashem domoljubnem delu ...« Vzdigne knjigo in reche: »Gospod Pishkur, zdaj ste vi na vrsti ... Kako bi se reklo po slovensko: I am Mr. Pishkur. Very nice weather today?« Starchek nervozno premika glavo: »Pijem kafu, jesam Pishkur. Ampak ni dobro vreme ...« »Dobro, skoraj popolnoma dobro, cheprav sije sonce. Ampak od kod kava, gospod Pishkur?« Se obrne k majhnemu fantku v kotu: »In ti Tonchek, kaj mislish ti o vsem tem?«

Revija SRP

51

»I speak English!« »Dobro, Tonchek, ampak potrudi se govoriti slovensko ...« Ravnateljica se zadihano, z rdechico na obrazu obrne k Olivii. »Veste, she ne zna dovolj,« reche v angleshchini. »Njegovi starshi ne govorijo vech slovensko.« Ko Olivia chez pol ure zdrvi iz muzeja za uchenje slovenshchine, je zelo nemirna. Chuti, da mora za dunajski STANDARD napisati chlanek o krizi slovenskega jezika, kar bo zagotovo ugajalo tamkajshnjim uglednim politichnim krogom, ki v sedanji vojni skushajo na vse nachine, torej tudi s pomochjo jezika, destabilizirati sosedno in zdaj na zhalost sovrazhno drzhavo.

o o o »Gospod zvezni kancler vas najlepshe pozdravlja ...« Predstojnik drzhavne pisarne se zasoplo ogleduje po prostoru. »Shkandal je to, da vam povem,« zacvili in zakoraka po bolnishki sobi. »Kako podlo so vas obritoglavci napadli, iz zasede ...« Z navidezno sochutnostjo pogleda doktorja Schoiswohla, ki kot velika vrecha cementa, preprezhena s cevmi in aparaturami za izboljshanje zdravja, otozhno sameva na veliki zhelezni postelji. She preden lahko dvorni svetnik zashepeta nekakshno kozjo molitvico v pozdrav, oddrdra vladni obiskovalec kot kak bedasto programirani robotski avtomat nekaj besed v pozdrav: »Saj bo! Saj bo. Vidim, da vam gre bolje ... Le pogum ... Ja, pogum.« Neumno zre v dvornega svetnika. »Gospod kancler vas obishche takoj, ko bo utegnil,« zareglja. »Saj veste. Ogromno dela in skrbi. Vojna. Vse za domovino in dom ...« Shele zdaj se zaustavi, strmi v dvornega svetnika. Ta premika ustnice. Zhlobudra nerazumljive besede ... V ushesa predstojnika drzhavne pisarne silijo Schoiswohlovi zamolkli polglasovi: »Vovova, ova, op, ova, to je ba, ba, ja, ja, baba, fop ...« Predstojniku se zazdi, da slishi nekaj sladko razburljivega v obliki »Ooliviiiaa Floooppp«. Dvorni svetnik se nenadoma vzpne nekam v zrak kljub zacementiranosti sredi posteljnega zheleza in vseh zdravilnih aparatur. V glavo mu butne bolna rdechica, iz ust pa se mu zakadi splet chudnih besed: »Ja, ja! Jooshki!« Predstojnik drzhavne pisarne ob tej izjavi obstane kot zaklet. Kot da ga je neka vishja sila pribila na parket pred glavno dovodno cevjo za Schoiswohlova zdravila, vendar se spomni, da so mu po vladni seji narochili she nekaj odlochilno vazhnega. Skloni se proti prizadetemu na postelji, zapiska: »Zvezni kancler iskreno obzhaluje vasho nesrecho in vse hudo, kar ste morali prestati. Zelo ceni vash pogum, vashe vztrajno hrabro prizadevanje za blagor domovine. Sporochim vam lahko veselo

Revija SRP

52

novico, da je zvezna vlada na vcherajshnji seji na predlog gospoda zveznega kanclerja soglasno sprejela odlochitev, da se vam podeli velika zlata drzhavna medalja za hrabrost ...« Predstojniku se zazdi, da so se ob teh besedah Schoiswohlu od ganjenosti orosile ochi. Zdi se mu, da se bolnik skusha odlochilno dvigniti iz prizadetosti v cementu na postelji, ker bi se rad iskreno zahvalil za velikansko chast. Vendar se nesrechnik proti vsem prichakovanjem onemoglo zavali nazaj med cevi in blazine. Namesto besed zahvale se po sobi premetavajo samo njegovi krakajochi glasovi o »shpijooonazhi z joooshki, ja, ja, shpijonazha z velikimi joshki ...« Predstojnik drzhavne pisarne se brez pozdrava obrne proti vratom in zdrvi na varni hodnik.

o o o Nad Arturjevim zhivljenjem se kopichijo chrni oblaki. V oddelku za intelektualno obrambo so mu namignili, da je z njegovim zgodovinopisjem ochitno nekaj hudo narobe. »Doktorat tega bedaka gor ali dol!« grmi debeli glas iz sobe surovega shefa, majorja Stareka. »Kaj bosh s takimi sodelavci? Bolj prav bi mi prishlo pet pomozhnih delavcev. Ti znajo vsaj popraviti kljuko na vratih in dvigniti kishto z bombami na pravo mesto. Pri tem doktorju pa bi, preden bi bila zadeva urejena, zletela celotna vojashnica v zrak!« Artur povesha glavo, da mu ne bi bilo treba prenashati shkodozheljnih pogledov pisarnishkih sotovarishev. Najraje bi izginil med orumenele papirje starih porochil s soshke fronte, ki jih she vedno pregleduje. Kljub vsemu hoche najti chudezhno formulo, ki bi Avstrijo lahko reshila pred propadom. Se mu bo to posrechilo? Toda kako se naj loti dela, ko major Starek spet krichi kot obseden? Pred dvema urama je namrech prejel nesramno pismo iz generalnega shtaba, ki ochita oddelku za intelektualno obrambo totalno nesposobnost. Najbolj pa ga je razburil rdeche podchrtani pripis: »Zdi se nam, da popolnoma po nepotrebnem troshite in zapravljate obsezhna drzhavna financhna sredstva, ki bi jih tezhko preizkushana domovina nujno potrebovala za odlochilne obrambne postopke!« Artur odlozhi mapo s porumenelim papirjem. Dvigne glavo in se strese, kot da je vanj udarila strela. Iz majorjeve sobe se namrech zaslishi nekakshno ropotanje in razbijanje, treskanje z vrati, pokanje in hreshchanje, kot da bi se lomili stoli in sesuvale omare. Skozi stene strelja majorjev jeznoriti, pobesneli glas: »Hudich naj vzame to vojno, generale in vso Avstrijo!« Artur ne ve, kam bi se dal. Najraje bi postal knjizhni molj, ki je v arhivu razjedel zhe skoraj polovico za drzhavo vazhnih listin in drugih znamenitosti, ki bi bile nujno potrebne za reshitev domovine. Ja, za vedno bi rad izginil v starem papirju, zares bi rad zapustil to nemogocho chloveshko druzhbo ... in to grozno sluzhbo ...

o o o

Revija SRP

53

Olivia se je za spoznavni vecher v klubu dobrotnikov naroda oblekla po zadnji francoski modi, vendar je izbrala izzivalno eksotichno varianto z globoko izrezanim dekoltejem. Prerachunljivka dobro ve, da je nachelnik kluba dobrotnikov, kar se njenih telesnih charov tiche, zelo pozhreshen. Pa saj ni v tem nich napachnega. Zaradi njenih obveshchevalnih nachrtov ji je Nadbrezhnik lahko samo v korist. V nochnem baru dobrotnikov naroda je ob zapeljivi glasbi ochitno skoraj vse dovoljeno. Na mizicah stojijo najrazlichnejshe alkoholne pijache in druge dobrote, lichne natakarice z razgaljenim oprsjem pa sprejemajo celo narochila za ljubeznive dodatne usluge. Posamezni pari se v decentni poltemi ob sladki glasbi drzhavnega radijskega orkestra prostodushno prepushchajo erotichno vznemirljivemu plesu. Na pol slechene gospe zardevajo ob razdrazhljivih dotikih spolno neuchakanih poslovnezhev in funkcionarjev javnih ustanov in znanstvenih inshtitutov ter na hitro izginjajo v sosedne prostore, zagrnjene s temnordechimi brokatnimi zavesami. Pogled chrnolase novinarke se zaustavi pri stranski mizi, potisnjeni v nekakshno lozho med tremi stebri. Z ochmi nemirno opazuje pleshastega moshkega srednjih let, ki so mu od vse obleke preostale na telesu le chrna kravata okoli vratu in spodnje hlache, saj so mu vsi drugi deli s suknjichem in srajco vred zhe oblezhali pod mizo. Verjetno je kak premozhen tovarnar ali ugleden banchnik v lovu na vse lepo, zato ni chudno, da pravkar potiska svojo na glas hihitajocho se partnerko globoko med blazine. »Kaj se bosta kar tu?« se zasmeje Olivia. »Kaj hochemo ... To je nash novi minister za kulturo,« reche Nadbrezhnik v dokaj razumljivi angleshchini. »Misli, da si lahko vse dovoli ...« »No ja, je kar lepo predrzen,« se hihita novinarka. She vedno ne more premakniti pogleda od moshkega v lozhi. Bulji vanj in she sama zardeva ob dotikih, s katerimi minister obdeluje svojo druzhabnico, ki ji je pravkar slekel hlachke in jo po vseh pravilih drznega ljubezenskega zblizhevanja nasadil med svoja kolena. Nenadoma se minister ozre proti Olivii in takoj prepozna njeno radovednost. Z levico privzdigne dolgo hrushkasto dojko svoje zhe popolnoma slechene partnerice in jo, medtem ko pomezhikne proti Olivii, perverzno potrese in zagnano poljubi naravnost na izbocheni sesek. »Nikar ga tako ne glej!« se zdrzne Nadbrezhnik. »Nazadnje pride she k nama in potem ne bosh vech imela miru pred njim ...« »Ali bi bilo to narobe?« se zasmeje novinarka. »Ne vem, ali bi ti bil vshech,« reche dobrotnik naroda. »Je namrech shpecialist za od vzadaj. In navrh novembrski shkorpijon po datumu rojstva. S svojimi debelimi kleshchami rad vshchipne v zadnjico vsakega, ki ga dobi pod svoj strupeni bat!« »No ja, pa kaj?« se zahihita novinarka. »Mene zanimajo taki moshki.«

Revija SRP

54

»Kaj res rabish toliko poznanstev in uzhitkov?« jezno zamrmra Nadbrezhnik. »Ah, pozabi!« reche novinarka. »Ja, ja,« nervozno zastoka Nadbrezhnik. » Glavno je, da se lepo zabavamo,« se zasmeje Olivia. »Zhivljenje je kratko. Naj bo vsaj sladko. Mene vse to ne moti. Sem po naravi zelo svobodna. Kaj si ne bosh slekel hlach?« Nadbrezhnik chudno zatrza. Objame novinarko okrog ramen. Olivia se skoraj nich ne upira, ko jo ljubeznivi chastilec povabi v sosednji prostor, potopljen v nezhno rdechkasto svetlobo. »Zdaj se lahko she bolje spoznava,« reche dobrotnik naroda ter nekoliko negotovo zdrsi z roko chez Shvicarkina stegna, ki predrzno molijo iz navzgor zavihanega krila. »Ja, le daj ... Nich se ne boj ... To smesh,« se glasno zasmeje Olivia. Si odpne obleko. Se skloni proti Nadbrezhniku. Ve, da ima ta veljavni moshki – kakrshen koli zhe pach je - v rokah kljuch, ki ji lahko odpre vsa vrata navzgor, mogoche celo glavna vrata do generala in predsednika drzhave. Nadbrezhnik se zadihano trese pred polno, popolnoma razgaljeno novinarkino dojko. Zardeva nad njenimi chez kolena navzdol potegnjenimi hlachkami. Neka chudna spolna zavora? »Ah,« stoka in drsa z roko po razprtem mesu pod Shvicarkinim trebuhom. »Kako lepo topla si ... Toda skoraj mi je lazhe zasluzhiti dvajset milijonov kakor popolnoma osvojiti zhensko, kot si ti!« »Zares?« se Olivia zasmeje. Pobozha ga po podbradku in reche: »Saj si me zhe skoraj osvojil ... Toda jaz bi bila, kar se tiche teh tvojih milijonov, zadovoljna zhe z enim samim ... Ali mi ga dash?« »Pa kaj je en milijon?« zasopiha dobrotnik naroda. »Najmanj deset milijonov je potrebnih, da nastane pravi dobichek ...« »Ali mi jih dash?« she enkrat zagostoli Olivia in se z nashobljenimi ustnicami priblizha Nadbrezhnikovemu vratu. »Chudovita zhenska si,« preslishi dobrotnik novinarkine besede. Onemoglo sope, jo na neprijeten nachin grabi po napetih prsih, da boli. Onegavi po novinarkinem telesu. Stoka in se muchi. Ne more narasti v pravo moshkost. »Nekoliko sem izmuchen. Prevech je stresa,« reche. »Chudovit si,« se lazhe Olivia. »Upam, da nisva bila zadnjich skupaj!« Okrog nje zavalovi zrak. Nastane vrocha napetost. Zachuti pritisk v glavi. Kot da se blizha nekaj odlochilnega. »Ah,« zagrmi oster glas za njunima hrbtoma. »Nadbrezhnik, dovolj dolgo si jo imel … Mi lepo gospo lahko zdaj prepustish za kratek strokovni pomenek? Saj ti jo potem spet pripeljem nazaj ...« »Minister, zdaj hochesh?« jeclja dobrotnik naroda. Popolnoma nagi mozhakar s plesho se obrne k Olivii, se zasmeji in jo pochi po razgreti zadnjici.

Revija SRP

55

»Vidish, takshen sem, pri meni ni ovinkarjenja, lepa devica ...« Jo vidno pozhira z ochmi. »Moje ime je Ocvirk. Kulturni minister ...« »Sem vas videla zhe prej, pri vashi prijateljici ...« zardi novinarka. »Ah, ali je s tisto gospo kaj narobe?« se zarezhi visoki politik. »Saj je dobila vse, kar je hotela ... Naj se, che hoche, zabava she s kom drugim ... Sem kot politik in kot zasebnik vedno in povsod za popolno svobodo ... Zdaj si ti na vrsti ... Vshech si mi ... Saj nismo otroci ... Tu smo sami zreli ljudje, ki jih zanimajo chari zhivljenja in vesele spremembe ...« »Ja, vem ... Saj je prav, da ste popolnoma svobodni,« zashepeta Olivia. V zadregi povesi pogled, ko jo minister pobozha po bokih in pod vlazhnim trebuhom. »To zdaj je doba novega chloveka,« reche visoki politik, ko jo galantno potisne na shiroko posteljo za rdecho zaveso. Ne da bi she kaj slepomishil, saj je chlovek hitrih dejanj, jo prevrne na hrbet in zachne poljubljati po razkoshni zadnjici. »Lepo rit imash!« zatrza. Sopiha chez polno toplo meso, ki drgeta, vstaja, zhari, trepeta, se vabljivo potresa pod njegovim trebuhom. Olivia med dotiki razvnetega moshkega nagne glavo na stran in v vzburjenosti zapre ochi. Prsi ji nemirno valovijo. »Pomiri se,« reche minister, ko se je takoj zatem s koleni ostro oprime okoli bokov in zadnjice. Jo na hitro zajaha od vzadaj in jo zachne po dolgem in pochez osvajati na vse mozhne nachine. »Ti si torej tista novinarka iz Avstrije,« zadihano rezgeta kar med poljubljanjem. »Veliko zanimivega sem zhe slishal o tebi.« »Pravzaprav sem iz Shvice,« stoka Olivia pod ostrim moshkim. »Vem,« piska razvneti minister, ko vedno bolj strastnoritno poskakuje chez Oliviino napeto zadnjico. »Sem mednarodna dopisnica za razlichne uveljavljene chasopise ...« sope novinarka in se krchevito oprijema ministrovih trdih bokov. »She dobro, da si iz Shvice,« cvili minister. »Che bi bila iz Avstrije, bi te pri nas zhe zdavnaj vtaknili v luknjo. Vojna je vojna ... Nich ne pomaga, che si lepa in navrh she usmiljena do nas ... ubogih moshkih ...« Se vzpne chez novinarkino telo. Shari po kopastih razsezhnostih Shvicarkinega razgretega mesa. »Te je Nadbrezhnik dobro napokal?« zahrza. »Ah, zares je bil zanich ...« »No, to pa rad slishim ...« se zarezhi on in preide v zadnji napad. »Upam, da sem jaz boljshi,« zapiska in se razpochi v novinarkine sladke nesramnosti.

o o o

Revija SRP

56

Trem slovenskim izvidnishkim chetam se sredi oktobra posrechi prebiti avstrijski obroch in prodreti globoko na sovrazhnikovo ozemlje. Popolnoma premrazheni avstrijski vojaki se sredi najvechjih nalivov neurejeno umikajo po blatnih kolovozih v blizhnje gozdove. Polkovnik Stockfisch, ki poveljuje oddelkom v hribih pri Gleichenbergu, je ves iz sebe. Zhe trikrat ali shtirikrat je zapovedal jurish navzdol, proti Slovencem v dolini, vendar ga nihche ne poslusha. Na enem od gozdnih obronkov so se zakopali shtirje dunajski prostovoljci, ki hochejo nuditi odpor do zadnjega. Z mitraljezi merijo nekam v temo, vendar ne vedo, kaj se dogaja. Po enem od kolovozov se zadihano umika kakih trideset vojakov obmejnega bataljona Feldmarshal grof Montecuccoli. Skozi blato in dezh se hochejo kar pesh prebiti do Gradca. Neprestano dezhuje. Mokrota polzi mozhem pod srajce in hlache. V chevljih jim klokota blato. Brozga, po kateri tavajo v temo, padajo in chofotajo, je neizprosna. Na samotni gozdni jasi lezhi v mokri travi dvanajst pijanih vojakov. Steklenice z rumom in zhganjem krozhijo od mozha do mozha. Za enim od grmom ropotajo razburjeni glasovi. Prepir ali pretep. Potem pochi pushka. Za trenutek zavlada grobna tishina, ki jo razbijeta krik in ropot. »Majorja Lista so zadeli,« tuli neki glas. Osem vojakov, robatih kmechkih mozh, ki so si izkushnje za zhivljenje v gozdu nabrali zhe doma kot lovci in drvarji, lomasti kar po divjem chez drn in strn. Premocheni do kozhe divje preklinjajo vlado in rotijo vse svetnike, naj zhe vendar ustavijo to brezsmiselno vojno. Za staro lovsko lopo sedi ob ognju pet premrazhenih mozh. Zbijajo nespodobne shale in pechejo na razhnju prashicha, ki so ga zaplenili spodaj v vasi. Eden od v vojsko pred dvema tednoma vpoklicanih shtudentov joka kot nora baba. Mimo prihrumi podoficir in ga sune pod rebra. »Ne bosh zhe tiho!« Vzadaj za grmom pochi bolj za shalo kot zares strel iz pushke. Krogla zazhvizhga mimo ushes vojaka, ki skusha pravkar pobegniti v blizhnji gozd. Vechje shtevilo razcapih prostovoljcev se klati po vinogradih v okolici, drugi so se izgubili v dezhju in koruzi, mnogi so baje zashli v slovensko vojno ujetnishtvo. Zmeshnjava je popolna.

o o o Zaradi za drzhavo zelo neugodnega polozhaja se zvezni kancler zateche po pomoch k svoji ostareli materi. Z aktovko, v kareri ima pecivo in she nekaj drugih drobnarij, se ihtavo vzpenja v gosposko stanovanje v drugem nadstropju velike hishe v dunajskem trinajstem okraju. Vso noch ni zatisnil ochesa. Slovenci so v preteklem tednu pri Preddvoru zajeli kar dva tisoch avstrijskih vojakov. Le kako se bo ta nesrechna vojna iztekla?

Revija SRP

57

Samo mati ga zares razume! Nikoli je ne bi zatajil! Komaj chaka, da mu ponudi skodelico toplega chaja, h kateremu bo prigriznil pecivo, ki ga je prinesel za ta namen v aktovki. »Saj si tak kot tisti Hitler pred sto leti,« mu je svoje dni hudomushno rekla. »Tudi on je nosil s seboj na obiske kekse, o katerih je mislil, da so lahko prebavljivi.« To ga je takrat nekoliko prizadelo, cheprav ve, da Hitlerja she vedno prevech kritizirajo in bi njegovo trdo roko v tem tezhkem vojnem chasu she kako krvavo potrebovali! Krchevito se zaustavi pred materinim stanovanjem in trikrat pozvoni. »Kaj naj naredimo? Slovenci so zhe sredi Shtajerske in Gradishchanske,« zastoka kar pri vhodnih vratih. »Zelo hitro prodirajo proti Dunaju!« »Saj vesh, da je srecha opotecha,« ga tolazhi mati. »Ampak v zadnjem trenutku se lahko she vse pravilno zasuka ... V nasho korist ...« Kancler dvigne glavo. Se skusha umiriti. »Ali mislish resno? Vesh, v shtirih motoriziranih enotah se nam priblizhujejo ... Ne vem, kaj bo, che pade Dunaj ...« »Ne bo padel, Adolf,« reche kanclerjeva mati. »To mesto bo vechno nashe ... Che smo premagali turshke nevarnosti, smo tudi danes sposobni odbiti vse sovrazhne napade ...« «Ja, mama, shli bomo v protinapad ... in nich nas ne bo zaustavilo ...«

o o o Ob petih zjutraj Ljubljanchane prebudi mochna eksplozija. Na stavbah mestnega jedra popokajo shipe. S streh pada opeka, z zidov se krushi omet. Preplasheni ljudje bezhe na ulice. Po treh minutah ponovno pochi. Za Ljubljanico se rushi cerkveni zvonik. Na Gradu zatulijo sirene. Spet zastrashujoche zagrmi. Nad mestnim sredishchem se nevarno kadi. Ochitno je raketa najnovejshega tipa, ki so jo shibki avstrijski vojski podarili tajni arabski prijatelji, da bi jo reshili pred propadom, treshchila v zgornji del nebotichnika. Ponosna stavba v sredishchu mesta je samo she kup razvalin. Nad gradom pochi tretja raketa, vendar zgreshi cilj. Ljudje kriche. Se umikajo v kleti. Chez deset minut se polozhaj nekoliko umiri. Muchno tishino prekinjajo samo sirene reshilnih, gasilskih in policijskih avtomobilov. V stolnici neprestano zvoni. Pravkar berejo sveto masho za reshitev domovine. General predsednik vsega tega ne vidi in ne slishi. Zhe dalj chasa se preplasheno skriva v atomskem bunkerju sredi pragozda. Za javnost je nedosegljiv. Vreme je she vedno postavljeno na glavo. Neprestano neprijetno dezhuje.

o o o

Revija SRP

58

Ponochi se Arturju v sanjah ponovno prikazhe lepa Olivia. V izzivalno svetli obleki, z rdecho vrtnico v laseh. Gleda ga nekoliko dvoumno, vprashujoche, kot takrat, ko sta se srechala v dunajskem hotelu. Le zakaj jo je moralo odnesti v Slovenijo? Nora zhenska! V vojnem chasu se poda v levji brlog. Zadnje dni je bolestno ljubosumen. Vedno bolj blazno zaljubljen. Ko hoche zaspati, ga vznemiri misel, da se njegova chrnolasa novinarka pravkar predaja drugemu moshkemu. Medtem ko si privoshchi kakega nespametnega slovenskega natakarja, pa je na njega, odlichnega znanstvenika, zgodovinarja in profesorja, zhe popolnoma pozabila. Tako ne gre naprej. Zdaj mora ukrepati. Zaradi Olivie je pripravljen zapustiti zheno, pobegniti iz Avstrije, dezertirati iz oddelka za narodno propagando, zaprositi v Sloveniji za azil.

o o o V petek ob petih zjutraj prestrashi Olivio razbijanje po vratih njenega zachasnega ljubljanskega stanovanja. Na hitro si natakne s chipkami obrobljeno modro haljo chez prozorno spalno srajco in pohiti k vhodu. Pred njo stojita dva temna moshka v usnjenih plashchih, s chrnima klobukoma na glavah. »Ali smeva naprej, sposhtovana gospa?« »Kdo ste? Kaj zhelite?« ju novinarka hladno pogleda. »Samo nekaj vprashanj imava,« reche levi, nekoliko vechji mozhak v polomljeni angleshchini in sune s chrnim chevljem leve noge proti na pol odprtim vratom. »Dovolite nama, da vstopiva vsaj v predsobo,« reche debeli desni mozhak in podobno odlochno kot njegov levi tovarish potiska chevelj proti vratom v stanovanje. »Ja, kaj pa je narobe? Ali imate dovoljenje za preiskavo?« se zatrese Olivia. Le mirno kri, si misli, saj niso mogli izvedeti, da sta jo dvorni svetnik Schoiswohl in avstrijsko zunanje ministrstvo poslala v Slovenijo s posebno poizvedovalno nalogo. »Imate dovoljenje za preiskavo?« nekoliko trdo ponovi svoje vprashanje, ker oba mozhaka chudno molchita. »Sami ste povedali, lepa gospa,« reche debeli desni mozh v usnjenem temnem plashchu. »Nekaj mora biti narobe, che je potrebna preiskava ...« »Ali imate torej dovoljenje?« nervozno ponovi Olivia. »Ah, gospa ... Saj dovoljenje ni potrebno ... Midva bi vam rada le zastavila nekaj vprashanj ... Popolnoma prijateljsko ... Saj veste, vojna je, zato nam je potrebna vasha pomoch ...« »Kakshna pomoch? Sem samo dopisnica mednarodnih chasopisov ... Preberite moja porochila, pa boste vedeli, kaj mislim ...« »Ne gre za to, gospa Flopp ... Mi tu v Sloveniji bi hoteli le nekaj vashih pojasnil v zvezi z dogodki, v katere so vpletene nekatere nashe osebnosti, predvsem politiki in gospodarstveniki ...«

Revija SRP

59

»Kakshni dogodki, gospoda? Kaj hocheta od mene?« »Ah, dovolite vendar, da vstopiva v stanovanje ...« »Ne, tega vama ne dopustim!« »Potem pa ste sami krivi, che vaju bova morala aretirati ...« »Kaj, aretirati!« se zatrese Olivia. »Jaz sem prijateljica vashe drzhave. In prijateljica vashega gospoda kulturnega ministra ...« Se obrne proti oknu. Gleda v mokro drevo na cesti. Ochitno res ne vesta za Schoiswohlovo zheljo, da shpionira za Avstrijo. Hvala bogu. Se bo zhe nekako izmazala. »Ah, pustite tistega nekdanjega gospoda ministra lepo pri miru,« se zadere eden od mozhakov v dolgih plashchih. »Zhe vcheraj smo ga aretirali, ker je poneveril velikansko vsoto denarja, ki je bila namenjena za gledalishke dejavnosti in novo koncerntno sezono z izbranimi svetovno znanimi pevci iz New Yorka ...« »Kaj, ministra ste aretirali?« »Ja, lepa gospa, zato pazite, kako govorite in kaj delate ... Prav dobro nam je znano, da ljubite sladko zhivljenje ... Kot vash prijatelj nekdanji minister ...« »Ah, kaj,« se vznemiri Olivia. »Kaj ima to opraviti z mojim poklicnim delom?« »Zelo veliko, gospa ... Prav dobro so nam znani vashi erotichni stiki z razlichnimi gospodi, tudi z bivshim ministrom Ocvirkom. Pa tudi z gospodom nachelnikom kluba dobrotnikov Nadbrezhnikom ... Tudi njega smo vcheraj zaprli ...« »Kaj?« Olivia je brez besed. »No, gospa, ali smeva vstopiti?« »Prosim,« zatrepeta Olivia in zamahne z roko nekam proti notranjosti stanovanja. »Oprostite,« reche debeli mozhakar, ko si otira chevlje na predprazhniku. »Ampak sluzhba je sluzhba ...« »Ali smeva sesti kar tja k pisalni mizi, gospa?« reche vechji mozhakar in se, ne da bi chakal na odgovor, usede na stol pred rachunalnikom. Shkili po stanovanju. »No, kar lepo ste se nastanili,« reche. »Avstrijci pach dobro plachajo ... Zhal pri nas kar mrgoli tipov, ki bi celo za majhen denar prodali tujcem ...« »Kaj hochete rechi, da sem se prodala?« ga Olivia jezno pogleda. »Nich nisem rekel, gospa Flopp,« reche tajni policist. »Hotel sem vam samo dati priznanje, da lepo stanujete ...« »No, pa zaradi tega, da bi mi pohvalili stanovanje, verjetno niste prishli ob petih zjutraj na obisk,« ga Olivia zafrkne. »Ah, gospa, ne nakladajte takih neumnosti ... Zaradi tega se ne bomo prepirali ...« Privzdigne tri pisma, ki lezhijo na pisalni mizi, in shari po ovojnicah. »Berlin, Bern. Se dobro slishi, kajne? Imate veliko prijateljev, kajne?« Odpre ovojnico. Izvleche pismo. »Ali smem?« reche, ne da bi chakal na odgovor. »O, nemshko pismo ... Seveda ... Kulturvolk, Deutschland, Deutschland über alles ... Land der Hämmer, Land der Dome … O du schönes Österreich … Veste, nekaj nemshchine

Revija SRP

60

sem se nauchil she v sholi ... Pa staro teto sem imel v Gradcu ... Ja,ja ... Ho, ho ... Kaj pa je to? Hofrat Dokor Schoiswohl vam pishe ... Ho, ho ... To pa ni kar tako ... Glejte, glejte, kaj tu pishe: Sehr geehrte Gnädige Frau ... Gestatten Sie mir eine Frage ... Ja, ja, ta vash folk ima she prave manire ... To so gospodje stare shole ... In ne taki barbari kot mi, ali ne, gospa?« Olivia se trese in prebledeva, ko vidi, kako policist brska po pisalni mizi. Vendar ve, da ne bo nashel nichesar obremenilnega. Schoiswohlovo pismo je le vljudnostnega znachaja. Z Dunaja ji je pisal tudi vanjo zaljubljeni profesor Artur. Pa seveda urednik STANDARDA. Iz Berlina direktor tamkajshnje televizije. A to so zasebne in poklicne zadeve. Zares neobremenilno. Popolnoma nedolzhno. »Dajte mi pisma takoj nazaj ... Nobene pravice nimate, da bi se vmeshavali v moje zasebne stvari ... In she to. Avstrijci niso moj folk. Jaz sem Shvicarka.« »Avstrijka ali Shvicarka ... Kdo pa se pri vas sploh spozna, kaj je kdo, lepa gospa? O pravici mi pa prevech ne kvasajte! Saj sami dobro veste, kako je s tem ... Ja, pravica je sirotica prav zaradi takih kot ste vi, gospa Flopp ... Raje nama povejte, s kakshno pravico Avstrija tepta nashe slovenske pravice ... S kakshno pravico je napadla nasho prelepo Slovenijo ... S kakshno pravico pozhiga nashe domove, ubija zhene in otroke, pustoshi po vaseh in mestih ...« »Matjazh,« se nenadoma oglasi debeli tajni policist, ki je do zdaj ves chas nemo chepel na stolu v kotu. »Tega pa zdaj ni treba pogrevati. To je zadeva politike. Kaj ko bi preshla k stvari in vprashala gospo Flopp, kakshen vtis je nanjo naredil tisti Nadbrezhnik? Pa seveda bivshi minister Ocvirk ...« »Ah, Franchek ... Saj vesh, kakshen vtis je naredil, ko je najino lepo gospo prijemal za joshke ... Ja, Olivia Flopp, da vesh, chisto navadna kurba si ... In ne bosh se nama izmazala ... Veva, da Nadbrezhnika in Ocvirka nisi shlatala samo za jajca, ampak si hotela she vech ... Dobro vemo, da si z njima kovala zaroto proti gospodu generalu predsedniku in nashi dragi domovini ... Kratko in malo, vsi skupaj ste se hoteli polastiti oblasti, da bi Slovenijo predali Avstriji in tujemu kapitalu ...« Olivii se pri teh policistovih besedah zavrti pred ochmi. Smrtno bleda se zrushi na stol. »To ni res!« zavpije s solzami v ocheh. »Che ni res, kaj pa je potem res?« se zadere vechji tajni policist. »Samo fukala bi se, kaj? Po krizhem in pochez ... Meshala glave vodilnim moshkim nashega naroda in istochasno pripravljala drzhavni prevrat!« se zadere debeli tajni policist. »Ne, ne, gospoda ... Ni res ... Sem nedolzhna ...« »Kaj bosh nedolzhna, che silish z vsakim dedcem v posteljo ... Se lepo imet pa istochasno pripravljat teroristichni napad na nashega sposhtovanega predsednika ... Temu pravish nedolzhnost!« se spet zadere debeli policist. »Prosim vaju, gospoda ... Verjemita mi, da nimam politichnih namenov ...« »Kakshne namene pa imash potem?« vzroji debeluh.

Revija SRP

61

»Ah, samo zaljubljena in radovedna sem vchasih ... Che je kdaj prishlo do spolnih kontaktov s katerim od gospodov, ki sem jih pri vas spoznala, je bilo to nekaj popolnoma privatnega ... Od mene in od partnerja zazhelenega ... Hrepenenje po lepem ... Z vsakim gospodom vzajemno dogovorjeno ... Z vsakim partnerjem sva se vedno popolnoma prijateljsko zblizhala ...« »Pa tudi prefukano lochila, ali ne?« se zarezhi debeli tajni policist. »Ah, pustimo te prazne marnje!« reche vechji policist in s prezirljivim nasmeshkom oplazi Olivio. »Vesh, punca, zares si v kashi ... Ampak lahko se she reshish, che bosh pridna in ubogljiva ... Che spoznash, da si pochenjala napachne stvari in se spreobrnesh ...« »Vesta kaj, gospoda,« zakrichi novinarka, »to je izsiljevanje! Poklicala bom nashega shvicarskega poslanika tu v Ljubljani ... Gospoda doktorja Burlija ...« »Pozabi na tistega Burlija ... Ta jo je zhe pred petimi dnevi zaradi vojne odkuril nazaj v Shvico. Veleposlanishtvo pa so predvcherajshnjim zaprli,« neprijazno pojasni vechji mozhakar v usnjenem plashchu. Olivia zmedeno povesi pogled. »Toda, che zhe hochesh, lahko poshljemo v Shvico pa she v Avstrijo porochilo o tvojih orgijah tu na Slovenskem ... Kako svinjarish z raznimi kurbirji drugod po svetu, nas ne zanima ... Nasha mednarodna intervencija ti ne bo koristila ... Konec bo s tvojo dopisnishko kariero,« se smeji neprijazni mozhakar. »Vesh, punca«, se zarezhi debeli policist. »Midva lahko kar zdaj takoj narediva s tabo, kar hocheva. Lahko te zakoljeva in skuhava iz tvojega sladkega mesa golazh, lahko te posiliva in vrzheva na cesto kar skozi okno ... Samomor ... Kaj je zhe to ... Ena manj na tem prekletem svetu ... Same vojne in kurbarije ... Vsak trenutek na stotine mrtvih ... She mrdnili ne bodo tisti tvoji Shvicarji, che te jutri zagrebemo na najblizhjem smetishchu ali pa utopimo v Savi ...« »Kaj torej hocheta od mene?« zashepeta chrnolasa novinarka in skloni glavo. »Kot vemo, imash dobre zveze z vishjimi krogi v Avstriji ... S tistim doktorjem Schoiswohlom in podobnimi ... Morda bi jih malo ovila okoli svojih prstov ... Saj to znash ... Da bi ti povedali, kaj nameravajo glede Slovenije ... In podobno ... Na primer glede Evropske unije ... Pa Kitajske, ki se je nevarno razpishtolila in zhe ogrozha ves svet ... In tako naprej ... Za to ti bo gospod general predsednik zelo hvalezhen ...« »Ja, in kako naj izvedem vse to, kar zhelite?« »Vidim, da si pametna zhenska,« reche veliki policist. »Sodelovanje z nami ti bo zelo koristilo ... Tudi pri novinarski karieri ... Le tako naprej!« »Pa oprostite, da sva bila nekoliko groba,« reche debeli policist in si menca roke. »Toda zdaj bo spet vse dobro in v redu,« reche veliki policist in podrsa s tezhkim chrnim chevljem po parketu pred stolom. Olivia skloni glavo in ne reche nich.

o o o ____________________ Glej tudi predhodni objavi PROPAD (I) in PROPAD (II) v SRPu sht. 91-92, junij 2009, in sht. 93-94, oktober 2009.

Revija SRP

62

Bogdan Novak

BRATJE SESTRE SMRTI

(V) »Kdor bo stegnil gobec, jih bo dobil po gobcu!« je zarentachil Gashper. »Shli bomo za pogrebom gospoda Dolnicharja in bomo trdili, da smo njegovi prijatelji. To bo zastonj. Nekakshno dobro delo.« »Pa zakaj?« se je zachudil Krishtof. »Nikoli nisem poznal nobenega Dolnicharja. Dolanca ja, Dolnicharja ne. Vsaj takega ne, da bi lahko bil z njim prijatelj.« »Po nakljuchju sem bil v pisarni na Zhalah,« je povedal Gashper, »ko je prishla uredit vse potrebno za pogreb svojega mozha uzhaloshchena vdova. Narochila je najbolj skromen pogreb, pa she ta se ji je zdel predrag, chesh da sta z mozhem imela zelo skromno pokojnino. Tisti prefrigani polizanec, ki sprejema narochila, ji je na vsak nachin zhelel s svojim maziljenim glasom vsiliti she kaj dodatnega, samo da bi kaj iztrzhil. Ampak gospa se ni dala. Povedala mu je, da ima samo sedemindvajset desetakov pokojnine, mozh je imel komaj kakshnega petaka vech. V sili ji je prodajalec ponudil she poklicne zhalovalce. Tedaj je zamencala. Zelo si je zhelela vsaj enega zhalovalca, ker jo je bilo strah, da bo sicer sama za pogrebom. Rachunala je nekaj v svoji glavi, pomagala si je s prsti, ampak potem je rekla, da si ne more privoshchiti niti poklicnega zhalovalca. Zhe tako se je za pogreb zadolzhila do vratu. No, in tedaj sem sklenil, da ji moramo pomagati. Vsi shtirje bomo shli za Dolnicharjevim pogrebom in se bomo izdajali za njegove prijatelje.« »Prav, ampak to te bo stalo najmanj eno rundo v gostilni,« se je strinjal Miha. »Velja,« se Gashper ni upiral. »Takoj po pogrebu bomo zavili k Zadnji kapljici. Saj danes tako nimamo drugega dela.« »Ne vem, che bom zmogel,« je zagodrnjal Krishtof. »Nekaj me chrvichi po trebuhu. Prejle sem imel na skretu takshno drisko, da se je drek razletel po shkoljki kot jata vrabcev.« »Bosh pa stisnil ta zadnjo,« je zagodrnjal Gashper. »Nobenega ugovora ne uposhtevam. Ali si pa nekam zatlachi shtofelc.« »Takshnega s krilci, ki omogochajo neomejeno gibanje, kot v reklami za damske vlozhke,« se je zarezhal Fonzelj. »Takshna krilca, ki imajo obliko harmonike, kot pravijo. Bolje bi bilo, che bi posneli reklamo z zhensko, ki hodi, zraven pa nekdo v taktu razteguje harmoniko: shkrip, shkrap, shkrip, shkrap …« »Samo na babe mislish,« je vzdihnil Miha. »Ne vem, Gashper, moral bosh dati ne le za pivo, ampak tudi za vodko,« je Krishtof poskushal naviti ceno. Ko je videl, da Gashper kima, je naglo dostavil: »Za veliko pivo in malo vodko, se razume.« Tako so se ob sedemnajsti uri popoldne vsi shtirje napotili do mrlishke vezhice shtevilka sedem, kjer je lezhala zhara s pepelom pokojnega gospoda Dolnicharja, upokojenega umetnostnega kovacha. Vdova Dolnicharjeva jih je radovedno opazovala, kako so prishli vsi resnobni, oblecheni v chrnino. Pokrizhali so se pred zharo, segli po pushpanovo vejico, jo

Revija SRP

63

pomochili v blagoslovljeno vodo in pokropili pokojnikove ostanke. Miha je poleg vdovinega shopka dal velikanski shop pisanih, srednje ovenelih rozh, ki so jih spotoma pobrali z grobov, mimo katerih so shli. Drug za drugim so stopili do vdove, ji stisnili roko in zamrmrali nerazumljive besede sozhalja. Ko so prishli pogrebniki z duhovnikom in ministrantom, so jih spremili do groba. Obred je bil zelo kratek, duhovnik ga je odzhebral v petih minutah, ker je izvedel v pisarni, da je vdova zelo revna. Govora se mu ni zdelo vredno imeti za peterico pogrebcev. Tlesknil je molitvenik skupaj, godrnjaje stisnil roko vdovi, pomignil ministrantu, ki je nosil kropilnico, in zhe sta naglo odhlachala v belih koretljih med chrnimi grobovi. Tudi chrni pogrebniki so se jadrno pobrali kot krokarji med belimi in sivimi nagrobnimi spomeniki. Vdova je pretrgala muchno tishino. »Ste ga poznali?« je tiho vprashala. »Bili smo mladostni prijatelji,« je zhalobno prikimal Gashper. »Chudno, nikoli mi ni omenjal kakshnih prijateljev,« se je zachudila gospa Alojzija. »Precej samotno sva zhivela. Povedal bi mi za prijatelja. Vi pa ste kar shtirje!« »Oh, prijateljevali smo v davnih chasih,« se je znashel Gashper. »Z Dolchijem smo bili skupaj pri vojakih.« »Tako?« je resnobno rekla gospa Alojzija. »Dolchi ste ga klicali?« »No ja, samo med seboj,« se je nasmehnil Fonzelj. »Bil je dober tovarish,« je prikimal Miha in strmel v luknjo, v kateri je bila zhara, ker se mu je zazdelo, da je v razkopani zemlji opazil mastnega pokopalishkega chrva. Zapomnil si je shtevilko groba, da bi se pozneje vrnil tod mimo. »Veste kaj,« je rekel Gashper, »che vam ni odvech, saj tukaj je vse mimo, bi vas povabili v gostilno. Na nekakshno sedmino. Prav veselilo bi nas, che bi lahko z vami pokramljali o Dolchiju.« Vdova je za hip pomislila, potem je pristala: »No prav, saj doma tako nimam kaj pocheti, odkar mojega Hinka ni vech.« »Katerega Hinka?« je zinil Fonzelj. »Dolchija,« se mu je nasmehnila vdova, drugi pa so proti njemu vrgli strupen pogled, da je obstal z odprtimi usti. Gashper in Miha sta vzela vdovo Alojzijo medse, Fonzelj in Krishtof sta hodila zadaj. »Kmalu bi vse zasral,« mu je siknil Krishtof. »Res je, da razen neumnosti nimash drugega greha, ampak ta je tvoj naglavni, smrtni greh.« Poleg krematorija so zavili k Zadnji kapljici. Gashper je narochil pijacho za vse. Cheprav jih je vdova Alojzija shtela zhe krepko chez sedemdeset, je bila drobna zhenica bistrih ochi in jasnega duha. Zhivahno je klepetala s prijatelji svojega pokojnega mozha. Zanimivo pa je bilo, da se ni kaj dosti posvechala spominom nanj, ampak je skushala z radovednimi vprashanji izvlechi iz shtirih mozh v chrnini chim vech njihovih osebnih zadev. »Ste porocheni?« je na primer vprashala Krishtofa. »Zhe dolgo ne vech,« je zagodrnjal Krishtof, pri chemer se mu je pivo skoraj zaletelo. Odlozhil ga je in naglo segel po mali vodki, ki jo je zvrnil na dushek, potem pa poplaknil s preostankom piva.

Revija SRP

64

»Torej ste nekoch bili porocheni? Lochenec?« je vrtala vdova. »Vas je ona zapustila ali ste vi njo?« »Jaz njo,« je priznal Krishtof. »Pa zakaj?« je zhelela izvedeti gospa Alojzija. »Oprostite, prosim, moji radovednosti, toda o lochitvah vem tako malo. S Hinkom nama nikoli ni prishlo na misel, da bi se lochila, pa cheprav sva bila porochena vech kot petinpetdeset let in nisva mogla imeti otrok.« »To je predolga zgodba,« se je izmikal Krishtof. »Saj je vseeno, kar povejte jo!« je vztrajala vdova. »Chasa imamo tako na pretek. Vsaj do smrti.« »A se bosh res pustil prositi uzhaloshcheni vdovi?« je siknil Gashper. »Te ni sram?« Potem je dojel, da ima Krishtof suho grlo, in narochil je novo rundo. Krishtof je takoj prishel k sebi. »Vse skupaj je bil nesrechen nesporazum,« je zachel Krishtof. »Svojo zheno Mojco sem imel zelo rad. Bila je moj pishchanchek. Drobna in majhna, vendar zhivahna. Vendar sem kmalu po poroki zachutil v trebuhu hude bolechine. Bil sem preprichan, da imam raka in so mi dnevi shteti. Ker sem svojo Mojco neizmerno ljubil, sem ji sklenil prihraniti to bolechino, da bi me morala gledati, kako jemljem konec v hudih bolechinah. Tako sem se preprosto odselil, da bi umrl kje na samem, skrit pred njenimi angelskimi pogledi.« »In?« je rekla vdova, ko je Krishtof umolknil. »Kaj je bilo zatem?« »Nich,« je Krishtof skomignil z rameni. »Vlozhila je tozhbo za lochitev, chesh da sem jo zapustil, in tudi uradno sva se lochila. Bolechine v trebuhu so ponehale. Medtem sem se zapil, ker sem trpel drugachne vrste bolechino. Takshno v dushi. Bil sem neizmerno nesrechen, ker sem izgubil Mojco. Potem so se bolechine v trebuhu vrnile. Bilo je, kot bi me kdo z nozhem prebadal. Lepega dne sem se zgrudil za shankom, odpeljali so me v bolnishnico, kjer so mi izrezali slepich. Od takrat sem zdrav kot riba v vodi. She prehlada nisem dobil. Ampak tu notri,« je rekel Krishtof in se s pestjo pobutal po prsih, da je votlo zabobnelo kot tamtam, »tu notri je she vedno bolechina tiste najhujshe vrste. Ne vem, zakaj se hude rechi vedno zgodijo dobrim ljudem.« »Torej ni bil rak!« je vzkliknila vdova Alojzija. »Oh, kakshna ganljiva ljubezenska zgodba! Za roman! Ste zares zapustili zheno, ker ste ji zheleli prihraniti dosti hujshe bolechine, ko bi vas morala gledati, kako umirate?« »Res!« je slovesno prikimal Krishtof. »Bil sem she mlad in neumen.« »Zdaj si star in neumen,« je shepnil Miha. »Pa zakaj se potem, ko ste izvedeli, da je bil samo slepich, niste vrnili k njej?« ga je vprashala vdova. »Bilo je zhe prepozno,« je vzdihnil Krishtof. »Precenjeval sem njeno ljubezen. Komaj se je lochila od pijanca, kakor me je zmerjala, zhe si je nashla drugega. Sumim sicer, da zhe dosti prej. Ko so me odpustili iz bolnishnice in sem bil lochen, sta takoj skochila v nov zakonski jarem. Od takrat nisem nikoli vech zapustil nobene zhenske.« Za hip je pomolchal, potem je dostavil: »Vedno so one zapustile mene, chesh da sem pijanec in kloshar. Jaz sem vselej vztrajal do konca.

Revija SRP

65

Pa saj v primerjavi z Mojco tudi niso bile toliko vredne, da bi si lahko privoshchile koga boljshega od mene.« »Kljub vsemu je to najbolj pretresljiva ljubezenska zgodba, kar sem jih kdaj slishala,« je vztrajala gospa Alojzija. »Tako si butast, da si zhe druzhbeno nevaren, che res verjamesh v to sranje,« mu je siknil na uho Fonzelj. »Moral bi te aretirati.« »Tudi moj Hinko me je zapustil,« je neprichakovano rekla gospa Alojzija. »Bil je druge vrste pijanchek. Nikoli ni shel v gostilno, samo sedel je doma in ga luckal od jutra do vechera. Tako kot strastni kadilci je bil. Tisti, ki se zjutraj zbudijo in takoj sezhejo po cigareti na nochni omarici. Vchasih mi je Hinko prepeval pesem Hochem tvoj foto, tvoj foto, tvoj foto na nochni omarici, potlej pa je imel tam namesto moje slike kozarec s pijacho. Che se je ponochi prebudil, je takoj segel po kozarcu in naredil dolg pozhirek, da je dolil.« »Vam je bilo hudo zhiveti s takim pijanchkom?« jo je sochutno vprashal Miha. Hkrati je razmishljal, kako bi se izmuznil in odshel nazaj k Dolchijevem grobu po pokopalishke chrve. Che bo zdajle zamudil, bo moral pohiteti zhe zgodaj zjutraj, sicer bodo grobarji prej zasuli zharo. »Sploh ne,« je odkimala vdova Alojzija. »Cheprav je pil tako rekoch dan in noch, ni bil nich zoprn. Ni dosti govoril, zato ni chvekal neumnosti, ni razgrajal in ni me tepel. Sploh ni pochel drugega, kot da je sedel za mizico na kavchu in molche pil, medtem ko sem jaz kuhala ali gledala televizijo. Ampak mene je motilo. Grozno me je motilo, iz leta v leto bolj. Tisti vonj po cenenem zhganju, ki je puhtel iz njega in iz njegovih oblek. Pa zabuhel obraz in krvavo podplute ochi. Drobne rdeche razpokane zhilice na nosu in po licih. Stalno sem ga nagovarjala, naj neha piti, sicer ga bo pobralo. Potem sem ugotovila, da bolj ko ga nagovarjam, naj neha piti, bolj je pil. Zato sem nehala in takoj je preshel v normalo.« »Koliko je bil zdaj star?« je zanimalo Gashperja. »Enainosemdeset,« je povedala vdova. »Vse zhivljenje sem si zhelela, da bi zhivel dlje kot jaz. Da bi on pokopal mene, ne obratno.« »Saj,« je rekel Gashper in zardel ob debeli lazhi. »Zdaj se spomnim, da je bil Dolchi zhe pravi starec, ko je prishel k vojakom. Mi pa smo bili rosni mladenichi, katerim bi on lahko bil oche.« Vdova se mu je prijazno nasmehnila. »Potem sem ga le preprichala, naj neha piti,« je nadaljevala svojo pripoved. »Obljubil mi je, da bo nehal shestnajstega marca. Ne vem, zakaj si je izbral prav ta dan. Do njega je pil vedno bolj zverinsko, shestnajstega pa je zares prenehal piti. Zjutraj se ni dotaknil pijache. Obsedel je za mizo kot obichajno in molchal, le da ni pil alkohola. Vsa vesela, da se mi je izpolnila dolgoletna zhelja, sem odhitela k mesarju po dva koshchka pljuchne pechenke. Zhelela sem mu pripraviti za kosilo nekaj dobrega, nekaj, chesar zhe dolgo nisva imela na mizi. Da bi nekako proslavila, da bi mu pokazala, kako cenim njegov trud, ker mu ni vseeno zame.« »Pa?« je nestrpno vprashal Fonzelj. »Kaj se je zgodilo? Slutim, da se je nekaj zgodilo. Shestnajstega je bilo pred tednom dni. Chlovek se ne odreche kar tako svoji najljubshi zhivljenjski razvadi.« »Pusti no gospo, naj pove svojo zgodbo!« se je razjezil Krishtof.

Revija SRP

66

»Che me pa zanima,« se je branil Fonzelj. »Rad imam zgodbe s pouchnim koncem. Prav gotovo ima ta zgodba na koncu kakshen primeren nauk.« »Chisto zares ga ima,« se je zhalostno nasmehnila vdova Alojzija. »Ko sem prishla od mesarja, sem nashla Hinka v predsobi. Visel je na vrvi s pomodrelim obrazom in z iztegnjenim vijolichastim jezikom. Na prsih mu je visel velik karton, na katerem je pisalo: Lojzka, a si zdaj srechna, ko ne pijem vech? Tako je bilo to. Zhal.« »Chloveka se ne sme siliti v nekaj, kar mu ne pashe,« je tiho rekel Miha. Drugi so molchali. Vdova Alojzija se je prva zdramila iz zamishljenosti. »Nisem si mislila, da je imel Hinko tako dobre prijatelje,« je dejala prostodushno. Pogledala je na zapestno uro. »Zhal moram zdaj oditi. Che bi bil moj Hinko she zhiv, mu ne bi bilo vshech, da hodim naokoli ob tako pozni uri. Gospodje, iskreno se vam zahvaljujem, da ste prishli na njegov pogreb.« Vsakemu posebej je stisnila roko. Gashperju je pogledala v ochi in mu rekla: »Ne vem, zakaj ste prishli, a morali ste imeti svoj vzrok. Bilo je plemenito. Mimogrede: Hinko ni bil nikoli pri vojakih, ker je bil vojashchine oproshchen zaradi prehudo ploskih nog.« »Nedoumljiva so pota Gospodova,« je zinil Gashper v zadregi. Nasmehnila se jim je in oditela iz bifeja. Vsi shtirje poklicni zhalovalci so strmeli za njo. Nich se ji ni poznalo tistih shest brinjevchkov, ki jih je zvrnila z njimi. »Kakshno zvezo pa ima to, kar je rekla?« se je zachudil Fonzelj. »Da Dolchi nikoli ni sluzhil vojakov?« »Bedak!« so se vsi trije hkrati zadrli nanj. Fonzelj je zachudeno skomignil z rameni, natakar zhalostnih ochi Korel pa je razumel njihov krik, kot da hochejo novo rundo, in pohitel je polnit kozarce.

+ + + Bil je imeniten pogreb. Zanj so najeli vse shtiri poklicne zhalovalce in na koncu so jih povabili na sedmino, ki so jo priredili z narochilnico na drzhavne stroshke v blizhnji gostilni Pri treh okostnjakih nasproti Zhal. Pokojnik je bil namrech visok politik. Menda iz bivshih krshchanskih demokratov, zdaj razdevichenih od SLS, stranke ljudskih sleparjev, kot so govorili ljudje; na pogreb so namrech prishli tudi shtirje shkofje. Seveda na pogrebu ni manjkalo cele vrste politichnih mozh in zhena; bili so pokojnikovi strankarski kolegi, pa celo iz konkurenchnih strank so prishli izprichat, da verjamejo v enakost na pokopalishchu, ali pa so morda le pokazali veselje, da je enega od nasprotnikov manj. Predsednik republike in premier sta poslala sozhalno brzojavko in venec v slovo, kar je bilo tako ali tako na drzhavne stroshke, potem pa se nista vech ukvarjala s tem. Drugache pa se je najprej ob grobu, pozneje pa she v gostilni zbrala smetana slovenskega politichnega prizorishcha. (Ne smemo pozabiti na semantichno podrobnost: smetana in smetje imata isti koren.) Pokojnikova druzhina je sedela na chastnem mestu, na chelu mize, sicer pa se niso kaj dosti zmenili zanjo.

Revija SRP

67

»Naj bodo zadovoljni, da jim vse stroshke pogreba placha drzhava,« je dejal bivshi notranji minister in rignil zaradi prevelike kolichine hrena, ki si ga je nametal k hladni govedini iz juhe. Natakarji so tekali, na mizo je romala jed za jedjo. Zhalovalci so pokushali vsake malo, saj niso bili vajeni tako obilne hrane. Pach pa so bolj posezali po kozarcu. She celo mogochni Krishtof je omagal po shesti rihti, medtem ko so politichne suhe juzhine zhrle in glodale, zhvechile in grizljale she naprej kot nenasitni termiti. Pokojnikovi sorodniki so sedeli pri polnih krozhnikih, po katerih so odsotno brskali z vilicami in nozhi, prekladali prikuho s tega konca krozhnika na onega, prerezali zrezek, vtaknili v usta krompirchek, ga pol ure zhvechili, medtem so prishli natakarji, jim odnesli nepojedeno jed in prinesli zhe drugo, po kateri so se lotili brskanja z enako vnemo kot po prejshnji. Prestrasheno so se ozirali po gostilnishki sobi, po kateri je vedno bolj odmeval hrup razigranih in opitih udelezhencev sedmine, ki so zhrli in zhlampali, kot da zhe teden dni ne bi imeli v ustih ne grizhljaja ne pozhirka. »Tem je lahko,« je Miha pomignil z glavo proti sosednjim mizam. »So vajeni jesti in piti za shtiri. Vsak dan imajo kakshen banket, slovesno vecherjo, stojechi bife, sprejem ali kaj podobnega. Po njih postavi vidish, kdo je dolgo v politiki. Chez nekaj let se zredish in postanesh podoben prashichu. Le she dve ochki in nosnici kot rilec se vidijo iz zrejenega obraza. Ko sem hodil she v sluzhbo, so me nekoch povabili na tak banket v financhnem ministrstvu. Vse si nashel, od kaviarja in prekajenega lososa do odojka na zharu in prekmurskih ocvirkov za predsednika, ki jih je hlastal kar z roko. Bila je stojecha miza, hladni bife, gore hrane. Ko je bilo konec govoranc, so se povabljenci s krozhniki v roki zapodili k oblozheni mizi in chez deset minut ni bilo nichesar vech, razen razbrskanih ostankov, pa she te so gledali le kratek chas. Nekdo je hodil naokrog s kruhom in mazal prazne krozhnike. Kdor ni med prvimi pridrvel k mizi, je ostal praznih rok in s chistim krozhnikom v roki.« »Saj, od vsakdanjih pozhrtij se jim razshiri zhelodec in potem lahko pozhrejo vse, kar vidijo,« je zinil Fonzelj. »Kot je rekel Leonardo da Vinci: Za vechino ljudi ne ostane nich drugega, kot polne latrine. Tako je to.« »Pa ste res na policijski sholi zajemali znanje z veliko zhlico,« se je dobrohotno nasmehnil Gashper. »Ali pa ste Leonarda pretepali, dokler vam ni izdal te skrivnosti?« »Zdaj mi je jasno, zakaj so tako gromozanski davki,« je zagodrnjal Krishtof. »Nekako je treba poravnati rachune za vse te pozhrtije.« »In pijanchevanja,« je pokimal Gashper, pri chemer je vzdignil kozarec z vinom. Bil je nekaj let star shipon. »Dajmo ga, fantje, saj ga zhe dolgo nismo pili zastonj in ga tudi she dolgo ne bomo.« Trchili so in zvrnili kozarce. Takoj so si jih spet napolnili in opozorili natakarja, da preredko zahaja na njihov konec. Natakar je pohitel, kajti vedel je, da se v tej druzhbi ne gleda na denar, in chim vech bodo popili in pozhrli, vechji rachun jim bodo lahko izstavili, pa she kakshnih trideset odstotkov vech, kar bodo natakarji odnesli domov v obliki steklenic in prshutov. Financhno ministrstvo je bilo dober plachnik drzhavnih pogrebshchin.

Revija SRP

68

Gostje na sedmini so bili precej okajeni in vedno bolj glasni. Nekateri so zhe odkrito ugibali, kdo bo zamenjal pokojnika na njegovi visoki funkciji. »Kdor koli! Saj je vseeno!« je zajedljivo dejal debeli podpredsednik socialnih demokratov. »Saj se vladajoche stranke she vedno obnashajo kot komunistichne. Vsak je sposoben za vse in skache s funkcije na funkcijo. Danes je predsednik vlade, jutri predsednik stranke, pojutrishnjem zunanji minister, potem minister za sholstvo, naslednjich drzhavni sekretar za Slovence po svetu, na koncu pa shef policije ali pa varuh chlovekovih pravic, saj je vseeno.« »Bi tudi vi zgrabili vsako funkcijo, che bi vam jo dali,« mu je oponesel bradati veljak iz vrst bivshih krshchanskih demokratov. »Dajte no mir!« je zavpil drzhavni sekretar za turizem iz vrst Zdruzhene liste, ki je priporochil gostilno Pri treh okostnjakih za sedmino in bo zato z druzhbo lahko petkrat brezplachno vecherjal v tej gostilni za neomejeno vsoto. »She v gostilni bi delali zdrahe! A jih nimate zhe dovolj v skupshchini?« »Tam jih delate pretezhno vi,« je zinil bivshi minister za obrambo. »Ko smo zhe pri tem, bom pa povedal vic na to temo. Je bil krasen pogreb. Krsta, svojci, potem dolga vrsta pogrebcev. Se ustavi mimoidochi in vprasha: “Kdo je pa umrl, da je toliko pogrebcev?” “Ah, nekomu je umrla tashcha,” so mu odgovorili. “Zetov doberman jo je oklal do smrti.” “Hm,” se je zamislil mimoidochi, “pa bi se dalo izposoditi tega psa”?” “Se boste morali kar v vrsto postaviti,” mu je eden od pogrebcev pokazal na konec povorke.« »Prastare vice klatish,« mu je oponesel nekdo iz ministrstva za kulturo. »Bom jaz povedal novejshega. Moshki seksa z zhensko kar na grobu. Pride nekdo mimo in vprasha: “A lahko she jaz malo?”, oni pa mu odvrne: “Kar svojo si izkoplji!”« Nekateri so se rezhali, drugi so odmahovali z roko, chesh da je tudi ta vic star. Nekdo je navrgel, da je Kajna ubil Abel, ker je pravil stare vice. »To ni nich,« se je zarezhal predsednik nacionalistov, ki bi lahko v Goethejevem Faustu mirne dushe igral Mefista, tako mu je bil podoben. »To sploh ni vic, ampak resnica. Zadnjich sem obiskal v bolnishnici nesojenega tasta, saj veste, da sem koruznik. Kap ga je zadela in ponochi so ga dohtarji dvakrat ozhivljali, pri chemer so mu polomili shtiri rebra. Ko sem prishel k njemu, mi je hotel na vsak nachin nekaj povedati. Vendar ni zmogel drugega kot sikanje iz pljuch, tako je bil slaboten. Shele med naslednjim obiskom je lahko zajel toliko sape, da je spregovoril. Povedal mi je, da ga zelo skrbi, ker she ni vlozhil svojega certifikata. Tako dolgo je cincal, kam naj ga da, da ga je prej kap, ha-ha. Na smrtni postelji ga je skrbelo, ker she ni vlozhil svojega certifikata. Che ta ni dobra!« »Moj je boljshi,« se je zasmejal javni tozhilec, ki je bil ves rdech v obraz, cheprav je bil vchasih pri belih. »Smo na vasi bliz Grosupljega vprashal mamco, che bo dala kaj zraven za asfalt. Je rejkla: “Nak, ne dam, me naute okol prenashal, sem dala tude za merlishk vojz, pa se she zdej nejsem pelala z njem”.« »Pa ta?« se je krohotal minister za okolje. »Pa ta? Je klical moshki dohtarja in vpil: “Pomagajte, pomagajte, se je tashcha obejsla!” “A ste jo odrezali s shtrika?” ga je vprashal zdravnik. “Nak, se bojim, ker she miga!”« Rezhali so se in klamfali drug chez drugega. Ozhji sorodniki pokojnega so se napotili zhe domov, ne da bi jih kdor koli pogreshal. Sedmina je bila vedno bolj

Revija SRP

69

podobna veselici. Sredi tega norenja so se shtirje shkofje mirno pogovarjali o duhovnih in posvetnih recheh ter se vmes neutrudno basali s hrano in pijacho. »Zaloge si delajo,« je menil Gashper. »Ker se enkrat tedensko postijo, menda ob petkih, ko gledajo pornografske filme na svoji televiziji T 2. V Afriki zhivi pleme Hotentotov, ki si dela zaloge v zadnjichnih blazinicah. She posebej zhenske tega plemena imajo strahotne zadnjice, polne sala, vendar lahko na rachun te zaloge stradajo tudi po mesec dni. Takrat porabijo mashchobo iz zadnjice in shujshajo na obichajno mero. Njihova zadnjica ima podobno vlogo kot kamelja grba.« »Ja,« je zagodrnjal Krishtof, »le da nashi shkofje nabirajo zalogo sala ne le v zadnjicah, ampak tudi na licih, stegnih, na trebuhu, plechih, ramenih, prav povsod, kjer je she kaj prostora.« »Zato pa lepo pojejo,« je pripomnil Gashper. »Ti bi tudi lepe pel, che bi bil na njihovem mestu,« je siknil Fonzelj. »Kup denarja, osebna limuzina s shoferjem, ki bi te vozil pijanega domov, osebni tajnik, ki bi ti sproti nalival pijacho ... She pri mashi bi ga pil in ministrant bi ti ga nalival. Tistega najboljshega, mashnega.« »To ni zame,« je zagodel Krishtof. »Pred oltarjem je prevech stopnic in zagotovo bi se nenehno spotikal in padal.« »To o lepem shkofovskem petju je krivichno,« je menil Gashper. »Prepevanje je v slovenski naravi. Pesem je Slovencheva dusha. Ko smo Slovenci najbolj dobre volje, se pa dol usedemo in eno ali pa dve zhalostni zapojemo. Tako pach je. Slovenec sem, Slovenec sem, tako je moja mati djala ...« »Ta je tudi zhalostinka,« je prikimal Krishtof. »Po Cankarju je Bog srechal na obcestnem kamnu jokajochega chloveka. Vprashal ga je, kaj mu je, che mu lahko pomaga. Oh, nich, mu je odvrnila cmera na miljniku, Slovenec sem. In dobri Bog se je razjokal, chesh da mu tudi on ne more pomagati, che je tako.« »Tega so zagotovo krivi upokojenci,« je pokimal Gashper. »Tega pa ne razumem,« se je chudil Miha. »Kaj zhe spet serjesh? Kaj imajo s tem upokojenci?« »Oh, nich,« je zamrmral Gashper. »Upokojenci nikoli nimajo nich, pa so za vse krivi. Ko sem bil she policaj, sem spremljal predsednika vlade na obhodu po mestu. Zashchita, saj veste. Politiki se vedno bojijo ljudi. Chesh da jih bo kdo kar na lepem oklofutal in opljuval, ker so krivi za vse hudo na tem svetu. No, che ne na tem svetu, vsaj za tisto v drzhavi. Predsednik se je torej s svojo zarochenko ustavil pred izlozhbo in si ogledoval obleke. Madonca so drage, je vzdihnil, nashi upokojenci si tega zagotovo ne morejo privoshchiti. In so mu kar solze prishle v ochi od ganjenosti. Takrat je mimo prishel neki upokojenec in ko je videl solze v premierjevih ocheh, me je shepetaje vprashal: Zakaj pa joka? Tedaj mi je prekipelo, zachel sem udrihati s pendrekom po njem in rjovel: Zaradi tebe! Zaradi tebe, pokvarjenec!«

KONEC

_________ Iz she neobjavljene knjige Bogdana Novaka Bratje sestre smrti (Ljubljana, 2006). (Op. ur.)

Revija SRP

70

Lev Detela

LITERARNA POPOTOVANJA (VII)

Charovnishko velemesto ob Sredozemskem morju

(Barcelona v razponu med zgodovino in sodobnostjo)

»To mesto je charovnica,« je zapisal mednarodno uspeshni pisateljski kronist Barcelone Carlos Ruis Zafón v znanem romanu Sence vetra. »Prisesa se ti na telo in ti ugrabi dusho, ne da bi to sploh zapazil.«

Pravzaprav sestoji to charovnishko milijonsko mesto ob Sredozemskem morju iz zelo razlichnih sestavnih delov: iz stare chetrti Barri Gòtic, iz novodobnega Ravala z velikimi svetlimi cestami in drevoredi platan Las Ramblas, kjer so se v srednjem veku nahajali z vodo napolnjeni jarki pred mestnim obzidjem, iz pristanishkega El Porta z ostanki nekdanjega ribishkega naselja in dolgo peshcheno obalo ob shirokem morju, pa seveda iz gosposkega dela Eixample, kjer stojijo imenitne stavbe svetovnoznanega katalonskega modernizma, Gaudíjeva she vedno nastajajocha fantastichna katedrala Svete druzhine Sagrada Família pa tudi njegova vrtoglava nesimetrichna Casa Batlló in podobne stavbe drugih avantgardistichnih arhitektov. Zadaj, na pobochju hriba Pelada, se vzpenja v vishave Gaudíjev futuristichni park nekega drugachnega zacharanega sveta Güell, na nadmorskem hribu Montjuic, ki mu pravijo tudi »Gora chudes«, pa gospoduje nekdaj osovrazheni kontrolni oblastnishki trdnjavski grad, poleg njega je posejanih nekaj imenitnih muzejev, na primer Muzej katalonskih umetnosti v palachi Palau Nacional, ki so jo zgradili za svetovno razstavo v letu 1929. Za vsakega, ki ljubi moderno slikarstvo, je ogleda vreden muzej fondacije Joan Miró, kjer se nahaja zelo veliko umetnin tega v Barceloni leta 1883 rojenega slikarja z mednarodnim slovesom.

V Zdruzhenih drzhavah Amerike v emigraciji umrli slovenski pisatelj in publicist Mirko Javornik je Barcelono odkril zhe leta 1936, v chasu velikih napetosti med republikanci in frankisti, o chemer je napisal esej Sredishche neznanega naroda in ga objavil v tedanjem ljubljanskem dnevniku Slovenec, pozneje pa she v esejistichni zbirki Pero in chas, torej desetletja pred tem, ko so to danashnjo kultno evropsko turistichno metropolo zacheli odkrivati tudi nekateri novodobni slovenski pisatelji, slikarji in galeristi.

Javornik je Barcelono dozhivel tik pred drugo svetovno vojno sredi njenega ponosnega protishpanskega katalonskega nacionalnega vzpona. To je bil chas, ko je madridska levicharska vlada Kataloncem priznala politichno avtonomijo v okvirih Shpanije, cheprav je istochasno preprechila popolno katalonsko drzhavno

Revija SRP

71

neodvisnost, ki jo je po prvem poskusu polkovnika Macie v letu 1931 sredi potokov krvi she drugich oklical leta 1934 Luis Companys iz chudovite barochne vladne palache Generalidada. Javornik je bil tedaj sam pricha barcelonskih nemirov. V svojem eseju porocha, da so anarhisti na blizhnjem hribu zazhgali avtobus, v pristanishkem predelu Barceloneta, »kamor hodijo jest ribe umetniki sveta« (Javornik), pa so prevrnili vozove mestne cestne zheleznice in pretepli policijo. Kljub svoji konservativni usmerjenosti je v poznejshi komunistichni Jugoslaviji prepovedani emigrantski pisatelj na strani katalonskega nacionalnega upora. Barcelono in Katalonijo dozhivlja she v njeni nekdanji narodni in revolucionarni podobi. Chudi se, da se milijonska Barcelona zachenja zhe dvajset kilometrov pred mestom, pri Badaloni: «Tam se ljudje na vlaku zgoshchujejo. Prihajajo delavci v katunastih srajcah in zhenske s pletenimi torbami. Dekleta so polepshana; ne po laseh ne po ocheh ne spominjajo na andaluzijske ali kastiljske ognjenke s plapolajochim krilom in rozhami v laseh. Srednje, skoraj nizke postave, nich izrazito temne, so skoraj podobne nam ali kateremu koli narodu v blizhnjem zaledju Sredozemlja«.

Che hochesh danes sredi mnozhichnega turistichnega vrvezha na zachetku 21. stoletja dozhiveti staro Barcelono, je dobro, da stanujesh v starinskem hotelu v chetrti Barri Gòtik tik ob skrivnostni cerkvi Santa Anna. Tu takoj zachutish nenavadni char srednjeveshkega mestnega jedra s strmimi hishami, ozkimi ulichicami, gotskimi cerkvami in temnimi samostanskimi hodniki. Ni chudno, da je omenjeni Zafónov roman, ki popelje radovednega bralca k mlademu Danielu in njegovemu pustolovskemu razvozlavanju usode po zavitih poteh mesta, tudi dobra uchna knjiga o skriti resnici Barcelone. Namrech knjiga, ki te odpelje stran od glavnih turistichnih privlachnosti mesta na drugo stran, v neko drugachno resnobno mesto, ki pa se zdi, da je narejeno iz sanj. Vendar takoj obchutish, da to, kar beresh, ni fikcija. Takoj zachutish, da je prav to tista Barcelona, o kateri turistichni vodniki ne govorijo in chesar milijoni turistov, ki se valijo po glavnih hrupnih ulicah mesta in se gnetejo po nakupovalnih sredishchih, ponavadi ne vidijo. Zafónova knjiga ti namrech odpre ochi za na prvi pogled nevidno, kar je ostalo sredi danashnjega potroshnishkega vrvezha pozabljeno na drugi strani zhivljenja, a je bistveno za usodo tega velikega mesta ob Sredozemskem morju.

Zafón pishe, da je danes celotna okolica okoli cerkve svete Ane, tega nenavadnega mistichnega kraja, sicer popolnoma prenovljena, polepshana, kultivirano urejena, toda v chasu pisateljeve mladosti sredi Francove diktature je bil to zakoten, mrachen del mesta brez turistov, kjer je s sten starih hish odpadal omet in kjer se je med tremi ali shtirimi trgovinicami v mraku vechera premikalo nekaj tihih siromashnih postav.

Gotska cerkev svete Ane z nekaterimi she starejshimi romanskimi deli je nekoch pripadala samostanu iz 12. stoletja, ki pa so ga v 19. stoletju opustili. Vendar stara samostanska stavba she stoji. V srednjem veku se je ob njej nahajala zloglasna

Revija SRP

72

zvodnishka chetrt, s prostitutkami in mnozhico berachev, vendar je cerkev pripovedovala o nekem drugachnem lepem svetu. Za samostanskimi zidovi se she danes ob arkadah in hodnikih nahaja chudovit samostanski vrt, poln zelenja in bodrilnih oranzhevcev, ki privabljajo pogled s svojimi sochnimi temnorumenimi sadezhi.

Mimogrede: nekaj korakov stran od cerkve, na Avinguda Portal de l´Àngel, se na prochelju hishe sht. 40 shopiri 16 metrov visoki termometer. Nekdanji frankistichni rezhim ga je slavil kot svetovno chudo vseh chudes in ga povzdigoval v ponos Shpanije – kot baje najvechji toplomer sveta.

Leta 1936, med shpansko drzhavljansko vojno, je treshchila bomba na blizhnji trg Sant Felip Neri in ubila otroke v blizhnji sholi in na trgu, kjer so se igrali. Na stenah nekaterih hish se she vedno vidijo brazgotine, ki so jih povzrochili nekdanji boji. Carlos Ruiz Zafón porocha, da so bili zidovi cerkve Filipa Nerija tedaj prereshetani s kroglami iz brzostrelk.

Gotska chetrt je prepolna starih legend in zgodb. V neposredni blizhini je nekdanji judovski predel Call, kjer so se v srednjem veku spletale pomembne trgovske vezi z Blizhnjim Vzhodom in severno Afriko. Inkvizicija in shpanska katolishka kralja – Reyes Católicos – Ferdinand in Izabela pa sta Judom leta 1492 postavila ultimat: che ne prestopijo v katolishko vero, morajo takoj zapustiti Shpanijo.

Pri knjizhevnosti in knjizhevnikom namenjenem poslopju Ateneu je stal karmelichanski samostan, ki pa je leta 1936 v nekem napadu pogorel do tal. Takrat so pri pogorishchu, kjer je sedaj trg Placa Vila de Madrid, odkrili ostanke rimskega pokopalishcha, ki so zdaj na ogled.

Pomembno osishche dogajanja je seveda gotska katedrala La Seu, ki so jo gradili od 11. stoletja do konca 19. stoletja, ko so zbrali toliko denarja, da so lahko po nachrtih iz 15. stoletja konchno dokonchali glavno prochelje. Na zachetku 20. stoletja so zgradili she 70 metrov visoki zvonik. Zafón pripoveduje, da je katedrala blodnjak iz hodnikov in stopnic. Nekoch se je s prijateljem priplazil skoraj do strehe svetishcha, kjer sta se nenadoma izgubila. Tekala sta okoli zvonikov, ne da bi nashla izhod iz cerkve, dokler ju niso zasachili.

Na vrtu pri krizhnem hodniku katedrale se med zelenjem vedno pase trinajst gosi. Te so, skupaj z magichnim shtevilom, spomin na svetnishko zashchitnico mesta Evlalijo, ki je baje doma skrbela za trinajst gosi. Leta 304 je komaj trinajstletna stopila pred tedanjega rimskega konzula in mu ochitala, da je krivichen do kristjanov. Za kazen so jo obsodili na trinajst muk. Med drugim so jo pahnili v sod s trinajstimi ostrimi nozhi, pri koncu muchenja pa je morala nositi krizh vse do trga Placa Pedró, kjer so jo krizhali. Tedaj je zachel padati sneg, ki je prekril muchenkino goloto z belino devishke nedolzhnosti, iz njenega telesa pa je v nebo poletel bel golob. V mestu 12. februarja praznujejo Festa Major v spomin na Evlalijino muchenishtvo.

Revija SRP

73

Ena najlepshih barcelonskih cerkva pa je zagotovo Santa María del Mar, pravi biser katalonske gotike. Podoba je, da je ustvarjena kot iz enega kosa. K njenemu harmonichnemu videzu je pripomoglo dejstvo, da so jo zgradili za tedanji chas zelo hitro, v shtiriinpetdesetih letih. O nastanku te zhe v blizhino morja postavljene cerkve je pisatelj Ildefonso Falcón pred dvema letoma napisal zgodovinski roman La catedral del Mar (Morska katedrala), ki je v Shpaniji postal uspeshnica leta. Nastanku te cerkve so botrovali kar trije kralji. Po katalonski osvojitvi Sardinije v prvi polovici 14. stoletja je namrech Alfonz I. sklenil uresnichiti srchno zheljo svojega ocheta Jakoba I., ki je zhelel na kraju, kjer je stala prej farna cerkev iz 10. stoletja, zgraditi cerkev, posvecheno Mariji, ki bi chuvala pomorshchake na njihovih nevarnih plovbah in varovala obmorsko mesto pred sovrazhnimi napadi. Kljub kugi, ki je razsajala v mestu, je bila cerkev dozidana v chasu tretjega kralja Pereja III.

Levo in katalonsko usmerjena Barcelona je bila za pristashe generala Franca trn v peti.

Potem ko so republikanci v drzhavljanski vojni leta 1938 izgubili Madrid, je Barcelona za nekaj chasa postala glavno mesto republike. Toda zhe januarja 1939 so Francove chete vkorakale v mochno prizadeto mesto. Zmaga frankistov je bila silovit udarec za katalonsko narodno zavest. Povsod po mestu so novi oblastniki, ki niso trpeli ugovorov, nabili svarilne plakate z geslom: Che si pravi Shpanec, potem govori shpansko!

Nekdanja dobro razvejana knjizhevnost v katalonskem jeziku, ki se je razvila zhe v srednjem veku v nekdanji katalonski drzhavi, ko se je barcelonski grof Ramón Berenguer IV. v 12.stoletju porochil z aragonsko princeso Petronillo in so njegovi potomci postali tudi kralji Aragonije, je bila sedaj prepovedana. V chasu Francove diktature so se samo z nostalgijo lahko spominjali srednjeveshkega razcveta te knjizhevnosti, ko je Barcelona osvojila kraljevino Mallorco in so drzhavo razshirili chez Pireneje v Severno Francijo, kjer so si prikljuchili Okcitanijo. Katalonska ekspanzija se je kratkorochno premaknila celo chez Sredozemlje prek Sicilije in Malte vse do Neaplja. Toda leta 1410 je umrl kralj Marti el Humà-Chloveshki brez potomcev. Naslednika sta tedaj postala shpanska katolishka vladarja Ferdinand in Izabela, pozneje pa Habsburzhani. Katalonija je sicer obdrzhala omejeno avtonomijo, toda to so ob razlichnih politichnih premikih shpanski oblastniki v naslednjih zgodovinskih obdobjih skushali vedno znova ukiniti.

Ob smrti Karla II. in s tem tudi ob izumrtju shpanske veje Habsburzhanov so se Katalonci odlochili, da podprejo avstrijske Habsburzhane in njihovega Karla III., ocheta Marije Terezije, ki se je razglasil za novega shpanskega kralja. Toda odshel je na Dunaj, kjer je postal po smrti Jozhefa I. kot Karel VI. novi cesar nemshkorimskega cesarstva. V boju proti francoskim Bourbonom in z njimi povezanim kastiljskim Madridom je bila Katalonija neusmiljeno porazhena. 11. septembra 1714 so zdruzhene francoske in shpanske chete zasule Barcelono s

Revija SRP

74

krizhnim ognjem in jo mochno razrushile, novi bourbonski kralj Filip V. pa je nato ukinil vse katalonske pravice. Danes je ta usodni septembrski dan katalonski drzhavni praznik.

Novejsha katalonska knjizhevnost je ponovno zazhivela shele v romantiki sredi 19. stoletja tudi kot zgodovinski spomin na utemeljitelja knjizhevne katalonshchine Mallorchana Ramona Llulla iz 13. stoletja in kot obuditev soochanja s staro knjizhevnostjo, na primer s svoj chas slavnim viteshkim romanom Tirant le Blanc Joanota Martorella. Tedaj je Carles Aribau objavil odo La Patria (Domovina), Narcis Oller pa se je leta 1890 v romanu La febre d´or (Zlata mrzlica) zhe spopadel z resno socialno temo – z vzponom barcelonske tekstilne industrije in njenih bogatih baronov, ki so si v mestni chetrti Eixample zacheli s pomochjo pomembnih avantgardistichnih arhitektov graditi modernistichne vile in druge prestizhne objekte, medtem ko je istochasno narashchala tudi moch izkorishchanega delavstva, ki se je upiralo v shtevilnih nemirih.

Leta 1907 je Enric Prat de la Riba ustanovil Institut d´Estudis Catalans (Inshtitut za raziskovanje katalonskega jezika). Tedaj je Pompeu Febra i Poch, po katerem je dobila ime tudi velika barcelonska univerza, sestavil katalonske slovarje, slovnico in pravopis knjizhne katalanshchine.

Med najsijajnejsha obdobja katalonske umetnosti in kulture vsekakor sodi vzpon tako imenovanega modernizma in avantgarde na zachetku prejshnjega stoletja. Leta 1907 je Santiago Rusinol objavil morda najznachilnejshi roman tega obdobja. Pod naslovom L´Auca del Senyor Esteve (Nanizanka podob o gospodu Esteveju) je zgostil pripoved o shtirih generacijah neke barcelonske druzhine in njihovem vzponu v vrste velemeshchanstva. Josep Vicenç Foix je tedaj pisal »postfuturistichne« katalonske pesmi in prijateljeval z mednarodno uveljavljenima slikarjema Salvadorjem Dalíjem in Joanom Mirójem.

Prav tedaj so barcelonsko umetnost namrech obogatili trije svetovno pomembni slikarji: Picasso, Dalí in Miró. Najimenitnejshi spomenik tega chasa pa je zagotovo vrtoglava katedrala Sagrada Familia Antonija Gaudíja. Zanesenjashki arhitekt, ki ga je leta 1926 do smrti povozil tramvaj, si je zamislil fantastichni bozhji hram novega chasa, ki naj spontano, kot silovito drevo, rase vedno vishe v nebo. Kot v nebesa vzpenjajocha se bozhja rastlina naj se postopoma dviguje nad mesto. Stavbenik, ki so ga imeli nekateri za blaznezha, svoje zamisli, ki she danes nastaja le s pomochjo prostovoljnih prispevkov, verjetno ne bi mogel uresnichiti na nobenem drugem kraju sveta, temvech le v zanesenjashko nori Barceloni. V svojih vizijah si je Gaudí zamislil cerkev s shtevilnimi od sto do stoosemdeset metrov visokimi stolpi iz chistega kamna, s stenami in strehami v vijugastih neravnih oblikah, ki se odpirajo na vse strani sveta in neba. Ta cerkev v nastajanju je zagotovo chudo novejshe arhitektonske umetnosti, toda tudi v najnovejshi Barceloni nastajajo novatorske stavbe, na primer 142 metrov visoki izzivalni stolp Torre Agbar v blizhini morja in olimpijskega naselja iz leta 1992 v na novo nastajajochem podrochju Poblenou, pa

Revija SRP

75

tudi drugache je Barcelona vsepovsod posejana s kipi in spomeniki, ki so jih ustvarili pomembni sodobni umetniki Roy Lichtenstein, Botero ali Miró.

Leta 1923 je generalni kapitan Katalonije Primo de Rivera ob podpori kralja Alfonza XIII. zaradi delavskih nemirov izvedel drzhavni vojashki udar in po vsej Shpaniji prepovedal vsakrshno avtonomistichno dejavnost. Politichno in kulturno zhivljenje je zamrlo, vendar je diktatura s pomochjo javnih narochil pozhivila gospodarstvo, ki je bilo okronano leta 1929 s svetovno razstavo v Barceloni. Konec diktature je leta 1931 pomenil tudi konec shpanske monarhije. V Kataloniji je na volitvah zmagala levica. Toda avtonomno zhivljenje ni trajalo dolgo. S puchem generala Franca se je leta 1936 zachela drzhavljanska vojna, ki se je leta 1939 zakljuchila z zmago desnice in ta je nato vladala kar 40 let. Franco je skushal Barcelono in Katalonijo spremeniti v shpansko provinco. Katalonski jezik je bil prepovedan. Diktaturi so kljubovali predvsem levi emigrantski krogi in deli katalonske katolishke cerkve, ki se je zbirala v svoji katalonski nacionalni trdnjavi, znamenitem samostanu Montserrat pri Barceloni. Tam na zlatem oltarju kraljuje chrna Marija chudezhne mochi. V chasu revolucije so jo hodili poljubljat verniki, menihi in anarhisti, ker velja za simbol katalonske samosvojosti. Ponosna Katalonija se tudi v chasu frankistichnega rezhima ni hotela vdati. Po dezheli so se shirile nova canco, protestne pesmi v katalanshchini. Pochasi se je zachela spet oglashati tudi katalonska literatura. Merce Rodoreda, Llorenc Villalonga ali Josep Pla so samo tri imena iz bogate zakladnice katalonske knjizhevnosti, ki je skushala kljubovati tudi diktaturi. Z romanom Na Trgu Diamant o trdem zhivljenju glavne protagonistke Colomete v Barceloni prvih povojnih let, ki je preveden v shtevilne jezike, je Merce Rodoreda med prvimi uveljavila katalonsko knjizhevnost tudi v shirshi mednarodni javnosti.

Danashnja katalonska knjizhevnost je mochno razvejana. She v chasu Francovega rezhima je Eduardo Mendoza napisal barcelonski roman Ciudad de los prodigios (Mesto chudezhev), v katerem opisuje druzhbeni vzpon Onofra Bouvila med obema barcelonskima svetovnima razstavama v letih 1888 in 1929 do najbogatejshega chloveka na svetu. Juan Marsé pa je sploh vse svoje romane uokviril z Barcelono. Montserrat Roig je roman Chas cheshenj posvetila zhenskam Barcelone. Novejshi katalonski pisatelji pa so se medtem zhe precej odmaknili od nekdanjih socialnih in politichnih tem. Terenci Moix na primer opisuje meshchanski sloj v gosposki chetrti Eixample, homoseksualnost in dekadenco.

Vendar Barcelona ni le mesto Kataloncev. V resnici je dvojezichno mesto, v katerem zhivi tudi zelo veliko shpanskih priseljencev, ki so se v veliki vechini kot delavci priselili sem v chasu Francovega rezhima. Nekateri v Barceloni zhivechi pisatelji pishejo svoje knjige direktno v shpanshchini, saj si s tem zhelijo zagotoviti vechji krog bralcev in boljshe trzhne pogoje za svoje delo. Chez meje Shpanije so zasloveli nekateri pisatelji barcelonskih kriminalnih romanov. Manuel Vàzquez Montalbán se je v tem sklopu uveljavil z deli, v katerih privatni detektiv Pepe

Revija SRP

76

Carvalho nemirno krozhi po temnih blodnjakih Barcelone in ishche nevarne zlochince. Glavna junakinja kriminalnih romanov avtorice Alice Giménez Bartlett je emancipirana policistka Petra Delicado, ki se uveljavi s svojim znanjem in spretnostjo tudi v strogem moshkem svetu. Danashnja Barcelona je poleg tega znana iz nagrajenih filmov Pedra Almodóvarja in – v najnovejshem chasu - Woodyja Allena. Allenov leta 2007 v Barceloni z igralkama Scarlett Johansson in Penelope Cruz posneti film je imenitna ljubezenska pesem o sredozemskem ognju tega velikega mesta.

Barcelona je seveda mochno zasidrana tudi v svetovni literaturi. Francoski nobelovec Claude Simon je izbral za kraj dogajanja v stilistichno zanimivem eksperimentalnem romanu Palacha Barcelono v chasu drzhavljanske vojne, George Orwell opisuje v knjigi Homage to Catalonia svoje spomine na Barcelono v istem chasu razmejevanj med levimi in desnimi silami, medtem ko provocirajochi francoski dramatik Jean Genet v Dnevniku tatu opisuje pustoto propadajochega barcelonskega predela Raval sredi pijane revshchine v letu 1930.

Zashchitnik Katalonije je sveti Jurij – Sant Jordi. Na njegov dan, 23. aprila, je v Barceloni navada, da podarish svoji najblizhji vrtnico – ali pa knjigo. Zhe od zachetka 20. stoletja namrech Katalonci na ta dan slavijo tudi moch lepe besede, saj so z njo, podobno kot Slovenci, utemeljili in zashchitili svojo narodno kulturo. Za svetovno literarno zgodovino je 23. april nekaj posebnega. Na ta dan so namrech umrli kar trije velikani knjizhevnosti: Miguel de Cervantes, Lope Felix de la Vega Carpio in William Shakespeare. Velikokrat se zgodi, da se she danes na ta dan v Barceloni spopadejo pristashi shpanske univerzalistichne literarne vizije in zagovorniki katalonskega avtonomistichnega gibanja.

____________________

Glej tudi: LITERARNA POTOVANJA I – LIZBONA (SRP 83 – 84 / 2008); II – MALLORCA (SRP 85 – 86 / 2008); III – FIRENCE (SRP 87 – 88 / 2008); IV – PRAGA (SRP 89 – 90 / 2009); V – RIM (SRP 91 – 92 / 2009); VI – BENETKE (SRP 93 – 94 / 2009).

Revija SRP

77

Damir Globochnik

USTVARJALNI IZZIVI V LIKOVNEM OPUSU ALENKE ERZHEN SHUSHTARSHICH

Alenka Erzhen Shushtarshich – slushateljica druge generacije shtudentov na leta 1945 ustanovljeni Akademiji upodabljajochih umetnosti v Ljubljani – je kiparsko znanje pridobila pri modernistichnih kiparjih realistichne smeri Borisu Kalinu, Zdenku Kalinu in Franchishku Smerduju. Najvechji vtis med akademijskimi uchitelji je na mlado kiparko najbrzh naredil mentor na kiparski specialki Franchishek Smerdu, s chigar pomochjo je spoznavala malo plastiko, senzibilno oblikovano z intimno izpovedno intenzivnostjo. Tradicionalni, tj. realistichni shtudijski program kiparskega oddelka ljubljanske akademije je temeljil na seznanjanju s kiparskimi tehnikami, na poglabljanju v zakonitosti kiparskega ponazarjanja chloveshke anatomije in na uposhtevanju visokih estetskih meril, hkrati pa je dopushchal nekatere zmerne modernistichne reshitve, ki so jih shtudenti na kiparskem oddelku lahko odkrivali pri kiparskih opusih posameznih profesorjev. Erzhenova je v javno likovno zhivljenje vstopila v petdesetih letih 20. stoletja, v chasu enega najvechjih premikov v povojni slovenski likovni umetnosti, ko se je zachel uveljavljati zreli modernizem z intimistichnimi, eksistencialistichnimi, ekspresivnimi in nadrealistichnimi tendencami ter z abstrakcijo in informelom kot njegovima tedanjima skrajnima dometoma. Erzhenova je to prelomno obdobje sodozhivljala in sooblikovala. Diplomirala je leta 1950, dve leti kasneje je zakljuchila specialko in se leta 1954 predstavila na prvi samostojni razstavi v ljubljanski Mali galeriji. Leta 1955 se je na razstavi v Jakopichevem paviljonu pridruzhila Skupini 53; njeni chlani – diplomanti prve in druge generacije ljubljanske likovne akademije ter diplomanta zagrebshke akademije – so leta 1953 v mali dvorani Moderne galerije samoinciativno pripravili prvo skupinsko razstavo »nerealistichnih« likovnih ustvarjalcev v Jugoslaviji. Figuralna motivika prvih kiparskih del Erzhenove se je delno navezovala na shtudijski program likovne akademije, na kateri se je lahko izpopolnila tudi v spretnem modeliranju male plastike iz zhgane gline ali mavca. Lezhechi, sedechi in stojechi akti ter reliefi so bili standardne kiparske teme, poznane iz prve polovice 20. stoletja. Novosti so se skrivale v tezhnji po osebnem pogledu na figuralni motiv in po krepitvi njegove izrazne mochi, to pa je bilo mogoche dosechi s spremljanjem notranjih vzgibov in z izumljanjem novih figuralnih organizmov. O takih hotenjih v kiparskinem opusu pricha vrsta igrivih zhenskih aktov ter stojechi figuri Korakajocha in Razmishljujochi, pri katerih poleg podaljshevanja realnih

Revija SRP

78

proporcev chloveshke figure zasledimo tudi zanimanje za strukturno in povrshinsko obdelavo. Figuralno skupino On in ona (1954), oblikovano v dopasnem izrezu, in celopostavni nasproti stojechi si par Dva (1956), ki ju je kiparka dala odliti v bron, tvorita zhenska in moshka figura, povezani med seboj v vechnem mirovanju. Brezchasnost stojeche dvojice dopolnjujeta arhaichna obraza. Statichna kompozicijska razpostavitev je zaobjela prostor med kipoma. Drugachen pristop je umetnica uporabila pri kipih Baletke in Artista-baletnika iz 1956, ki ju je oblikovala iz mavca. Oba plesalca sta prikazana v razgibanem telesnem obratu. Nosilna noga Baletke se s trupom in glavo povezuje v osrednjo vertikalno kompozicijsko os, druga noga in roke pravokotno segajo v prostor. Artistovi nogi in trup so sredishchno krozhno kompozicijsko zasnovo razdelili v tri enake dele. Izvirno zamisel prostorsko dejavne plastike lahko povezhemo s sorodnimi kiparskimi reshitvami figur, ki stojijo na eni nogi (mdr. Franchishek Smerdu, Stojan Batich). V tedaj aktualna shirsha motivna razmishljanja se je kiparka vkljuchila tudi s kipci otrok med igro (Kdo bo mochnejshi – vlechenje vrvi, okrog 1951). Zhe tedaj je bilo Erzhenovi mogoche priznati marsikatero inovativno potezo. Govorimo lahko o obojestranskih pobudah med akademijskimi uchitelji in shtudenti, saj so slednji posegali po radikalnejshih reshitvah in aktualnih motivnih vzorcih iz moderne zahodnoevropske umetnosti. Drugo pomembno skupino zgodnjih kiparkinih del sestavljajo portreti: v mavec rezani reliefi in portretne glave. Plitvi reliefi (kiparkin avtoportret, portret soproga slikarja Marka Shushtarshicha, 1954) nas po zaslugi povezovanja zglajenih povrshin z vidnimi sledovi dlet in vrezov v krhkem materialu spominjajo na reliefno obdelavo lesa. Kiparski en face portreti, med katerimi je tudi edino vechje kiparkino javno narochilo (kip za spomenik ljudskemu pesniku in pevcu Francu Ledru Lesichnjaku, 1973, Globasnica), izprichujejo odlichno obvladovanje fiziognomije in tezhnjo po karakterni ter psiholoshko poglobljeni ponazoritvi. V shestdesetih letih se je Erzhenenova lotila tudi slikanega portreta v olju (portret slikarke Seke Tavchar, 1961, in avtoportret, 1962). »Z reminiscencami na bizantinsko slikarstvo in italijansko zgodnjo renesanso – torej po zhe domishljenih izpeljavah – skusha s kiparskim obchutjem za plastichnost izpeljati inachico sodobnega portreta«, je zapisala Bozhena Plevnik-Kostnapfel v katalogu k razstavi Skupine 53 (10-letnica, Mestna galerija v Ljubljani, 1963). Zdi se, da je Erzhenova ustvarjala zase, za spomin, za druzhino in prijatelje ter ni stremela po javnem uveljavljanju. Kljub temu, da je vztrajala pri komorni mali plastiki iz zhgane gline (terakote) in mavca, pa so jo zanimala nova motivna vprashanja in likovni izzivi, ki jih je razreshevala z raziskovalno pozornostjo. Umetnichin ustvarjalni nemir je dobil nov zagon v zachetku sedemdesetih let. Tedaj je motivni repertoar razshirila z motivom drevesa. O plastikah iz zhgane gline, ki so temeljile na abstrahirani in stilizirani interpretaciji vegetativnih oblik –

Revija SRP

79

nosilk simbolnega sporochila, je Franc Zalar zapisal: »Umetnice ne zanima drevo kot naravni fenomen, z vsemi svojimi podrobnimi osnovnimi karakteristikami, marvech drevo kot nek sumarni plastichni pojav ali drevo kot nek mitichni simbol, kot totem ali emblem. Drevo nastopa tu kot simbol za zhivljenje, za vse tisto, kar je ponosno in pokonchno, kar kljubuje vsem tezhavam in sovrazhnim silam v zhivljenju« (F. Zalar, besedilo v katalogu razstave, Kranj 1986, str. 8). Pri ciklusu Drevesa ni mogoche spregledati panteistichnega navdiha. V mehke linije in oblike ovite drevesne kroshnje, ki jih je kiparka lahko spremenila v en sam list, so bile zanimiva kiparska razmishljanja o skrivnostni spokojnosti narave. Zhivo, mehko modelirano povrshino je v drugi polovici sedemdesetih let dopolnjevala z barvnimi pigmenti. Motiv dreves je dozhivel nadaljevanje v Travah iz leta 1980, s katerimi je kiparka ponazorila ubrano gibanje nezhnih travnatih bilk. Doprsje moshkega s pezo na glavi (1973) je pomenilo korak v smeri preoblikovanja chloveshke figure v simbolno-znakovno celoto, ki nas – podobno kot nekatere izmed rastlinskih form – delno spominja na obredne plastike. V sedemdesetih letih se je kiparka obchasno odpovedala antropomorfnemu in biomorfnemu izhodishchu kiparskega programa v prid abstraktnim in arhitekturnim oblikam. Z vertikalnim ali krozhnim nizanjem lesenih chlenov oziroma s povezovanjem sestavnih elementov v likovni organizem gigantske Ogrlice (1975, les, vrv) je oblikovala nekaj abstraktnih plastik. Osrednjo pozornost je v drugi polovici sedemdesetih in v zachetku osemdesetih let namenila ciklusu Portali. Portali in slavoloki, ki jih lahko razumemo tudi kot simbole prehajanja z ene ravni na drugo, delujejo, kot da bi bili izklesani iz trdega kamna in – kljub majhnim formatom – monumentalno. Tudi upodobitve odprtih, priprtih in zaklenjenih vrat v tehniki pastela odkrivajo obchutek za plastichnost in za kiparsko modelacijo, vendar niso nastale kot priprave za dolocheno plastiko, temvech so napovedovale vedno vechjo naklonjenost do risarskega in slikarskega pola ustvarjalnega izraza (pasteli in risbe z ogljem in svinchnikom). Erzhenova je v svoj pestri ikonografski program vkljuchila tudi kipce »glavonozhcev« (1983), za katere je zamisel dobila med pedagoshkim delom z otroci. Nanje lahko navezhemo kipca Totem in Nalishpana zhenska (1972) ter eno zadnjih kiparkinih del Hommage Miroju (2004, papirmashe), pri katerih so plastichne oblike zhivele v sozvochju z barvo. Material, ki mu je kiparka najbolj zaupala, je voljna glina. V patinirani zhgani glini je leta 1985 zachela oblikovati ciklus Obozhevalke Mozarta, ki bi lahko veljal za svojevrstno sintezo, saj je v njem zajela vechino sestavin svojega kiparskega izraza. Ob poslushanju Mozartove glasbe so nastale sloke plastike z »barochno« in »rokokojsko« razgibanostjo draperije, gub, naborkov, ki s svojo humorno znachajsko ozhivitvijo (Trmoglavka, Besna obozhevalka Mozarta, Zhena z ribo), z virtuozno eleganco, z rahlo obarvanostjo in s skladnostjo proporcev vabijo nasho domishljijo v likovni svet, globoko intimno utemeljen in ustvarjen iz avtentichne notranje nuje.

Revija SRP

80

Alenka Erzhen Shushtarshich

LIKOVNA DELA

1 Lezhechi akt, najbrzh 1953, patiniran mavec, 41 x 90 x 27 cm 2 Dva, 1956, bron, 33 x 22,5 x 14,5 cm 3 On in ona, 1954, bron, vishina 31 cm 4 Moshki s pezo, 1973, glina, 32 x 24 x 10 cm 5 Portret Marka Shushtarshicha, 1954, 42 x 25 x 32 cm 6 Obozhevalka Mozarta, 1987, 52 x 12 x 18 cm 7 Obozhevalka Mozarta, glina, 57x 15x 13cm 8 Avtoportret, 1962, olje, platno, 75 x 50,5 cm Naslovnica 9 Artist – baletnik, 1956, mavec, 40 x 41 x 10 cm Fotografije del: Igor Pustovrh

ALENKA ERZHEN-SHUSHTARSHICH je bila rojena leta 1926 v Krshkem. Osnovno sholo je obiskovala v Krshkem in na Brdu pri Lukovici, nizhjo gimnazijo pa v Kranju in Novem mestu do leta 1941. Maturirala je po osvoboditvi. Leta 1947 se je vpisala na kiparski oddelek Akademije za likovno umetnost v Ljubljani (profesorji Boris Kalin, Zdenko Kalin, Franchishek Smerdu). Diplomirala je leta 1950 pri prof. Zdenku Kalinu. Istega leta je prejela nagrado za shtudentsko delo (kiparski portret). Leta 1952 je konchala kiparsko specialko pri prof. Franchishku Smerduju. Chlanica Drushtva slovenskih likovnih umetnikov je od leta 1953. Po prvi samostojni razstavi leta 1954 v Mali galeriji v Ljubljani se je pridruzhila Skupini 53 (Milan Berbuch, Mire Cetin, France Pershin, Marko Shushtarshich, Drago Trshar, Marijan Trshar, Melita Vovk). S Skupino 53 je sodelovala na razstavah v Ljubljani, Slovenj Gradcu, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Titogradu, Veroni idr. Posvechala se je kiparstvu, risbi in slikarstvu. Leta 1973 je izdelala spomenik ljudskemu pesniku in pevcu Francu Ledru Lesichjaku v Globasnici na avstrijskem Koroshkem. Samostojne razstave: Mala galerija v Ljubljani (1954), Preshernova hisha v Kranju (1955), Galerija Nama v Ljubljani (1985, s slikarko Marjanco Kraigher), Gorenjski muzej v Kranju (1986, s slikarko Marjanco Kraigher), Grad Snezhnik (1988), Galerija Commerce v Ljubljani (1989, s slikarko Marjanco Kraigher), Galerija Vodnikova domachija v Ljubljani (1996) in Galerija Latobia v Ljubljani (1997). Delovala je kot likovni pedagog na VII. Gimnaziji in na Osnovni sholi Angele Ocepek v Ljubljani, nato pa do upokojitve na Srednji vzgojiteljski sholi v Ljubljani. Leta 1970 je napisala besedilo za prirochnik Otrok se igra in ustvarja z naravnimi plodovi (Mladinska knjiga). Za likovno-pedagoshko delo je prejela vech nagrad in priznanj. Umrla je leta 21. februarja 2005 v Ljubljani. Retrospektivna razstava male plastike, slik in del na papirju je bila prirejena na zachetku leta 2009 v Galeriji in Stebrishchni dvorani Mestne hishe v Kranju.

Revija SRP

81

1

Revija SRP

82

2

Revija SRP

83

3

Revija SRP

84

4

Revija SRP

85

5

Revija SRP

86

6

Revija SRP

87

7

Revija SRP

88

8

Revija SRP

89

Damir Globochnik

BALKANSKA VOJNA V KARIKATURAH IN PESMIH

Balkan je od konca 19. stoletja veljal za interesno podrochje vechine evropskih velesil. Junija 1908 je Carigrad pretresla mladoturshka revolucija, oktobra istega leta je Avstro-Ogrska razglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. Avstro-Ogrska je z aneksijo krshila dolochbe berlinskega kongresa, ki ji je leta 1878 podelil mandat za achasno okupacijo BiH. Sprozhila se je »bosenska kriza«. Rusija in Anglija sta zahtevali konferenco velesil. Mladoturki so organizirali bojkot avstrijskega blaga in prisilili Avstro-Ogrsko k pogajanjem. Italija je zahtevala teritorialno kompenzacijo ob Sochi in na Tirolskem ter se zachela pripravljati na vojno. Bolgarski knez je tik pred udejanjenjem aneksije razglasil neodvisno bolgarsko cesarstvo. Z aneksijo je bila najhuje prizadeta kraljevina Srbija, ki je upala, da je avstrijska okupacija zachasna in ji bo BiH prej ali slej pripadla. Avstro-Ogrska si je prizadevala Srbiji preprechiti izhod na Jadransko morje in omejiti vpliv na balkansko politiko, podpirala je dinastichne boje med Srbijo in Chrno goro in v letih 1906 do 1911 vodila carinsko vojno oziroma gospodarsko blokado proti Srbiji. Grozilo je, da se eventualna vojna med Srbijo in Avstro-Ogrsko spremeni v evropski spopad, vendar je morala Srbija na pritisk velesil popustiti. »Aneksijska kriza« je trajala do marca 1909. Slovenci so aneksijo BiH sprejeli z navdushenjem.

Bolgarija, Chrna gora in Srbija so imele kot skupen cilj in sovrazhnika Turchijo, zato so poskushale najti pot do slozhnega delovanja. Najvech zaslug za zvezo balkanskih drzhav je imela Rusija. Marca 1912 je bila podpisana pogodba med Srbijo in Bolgarijo, ki sta si obljubili pomoch, che bi tuja sila poskushala zasesti del turshkega ozemlja na Balkanu. Tajni dodatek k pogodbi je dolochal skupen nastop zoper otomansko cesarstvo in razdelitev njegovega ozemlja. Razsodnik v morebitnih sporih naj bi bil ruski car. Konec maja se je zvezi pridruzhila Grchija, naslednji mesec Chrna gora. Balkanska zveza si je za vodilo izbrala geslo »Balkan balkanskim narodom«. Evropske velesile so vojno poskusile preprechiti, zato so od Visoke porte (vlada turshkih sultanov v Carigradu) zahtevale avtonomno civilno administracijo v makedonskih in albanskih provincah ter balkanske drzhave zachele svariti pred prenagljenostjo. Avstro-Ogrska in Rusija sta sporochili, da velesile obsojajo vsako vojno in da ne bodo dovolile ozemeljskih sprememb na Balkanu. Svarilo je prishlo prepozno. Konec septembra 1912 so balkanske zaveznice in Turchija izvedle mobilizacijo. Osmega oktobra je Chrna gora, najmanjsha slovanska drzhava na balkanskem polotoku, stopila v vojno s Turchijo. Druge zaveznice niso zhelele zaostajati. Ker jih obljube Visoke porte o reformah niso zadovoljile, so se deset dni pozneje pridruzhile Chrni gori v boju proti »bolniku« ob Bosporju, ki so ga

Revija SRP

90

nedavno nacheli tudi nemiri v Albaniji in poraz v vojni z Italijo za Tripolis v letih 1911–1912.

Balkan kot zloglasno evropsko skladishche smodnika se je znova vnel leta 1912. Spopadi na Balkanu (t. i. prva balkanska vojna) so pozornost evropske javnosti usmerili proti vzhodu. Z osmanskim cesarstvom so se vojskovale balkanske krshchanske drzhave, Turki pa so bili v slovenskih ocheh tradicionalni sovrazhniki, zato je bil na Slovenskem boj balkanskih bratov proti turshkemu polmesecu sprejet z naklonjenostjo. Okrepila se je zavest o povezanosti slovenske narodne usode z usodo Srbije, Chrne gore in Bolgarije. Slovenci so se zavedli, da niso – che prisluhnemo besedam Ivana Cankarja na znamenitem predavanju 12. aprila 1913 v ljubljanskem Mestnem domu – samo Slovenci, she manj pa samo Avstrijci, »temvech da smo ud velike druzhine, ki stanuje od Julijskih Alp do Egejskega morja. Ko je pochil na Balkanu prvi strel, se je oglasil njegov odmev v nashi najzadnji zakotni vasi. Ljudje, ki se svoj zhivi dan niso brigali za politiko, so s sochutechim srcem, ne samo z zanimanjem gledali na to veliko dramo. In v nas vseh se je zbudilo nekaj, kar je zelo podobno hrepenenju jetnika. Vzbudilo pa se je v nas she nekaj drugega, vse bolj pomembnega in dragocenega – iskra tiste mochi, samozavesti in sile zhivljenja, ki se je bila razmahnila na jugu, je planila tudi na slovenska tla. Slabich je videl, da je brat mochan, in zachel je zaupati vase in v svojo prihodnost« (Ivan Cankar, Slovenci in Jugoslovani, Izbrana dela, X, Ljubljana 1959, str. 392–393). Povsod so proslavljali zmage balkanskih zaveznikov, v Ljubljani je bil ustanovljen odbor za nabiranje darov v korist Rdechega krizha balkanskih drzhav, v Srbijo, ki jo je »bosenska kriza« leta 1908 povzdignila v »juzhnoslovanski Piemont«, so se podali slovenski zdravniki.

Slovenska javnost je z velikim zanimanjem spremljala spopade na Balkanu, o katerih so pisali vsi chasniki. Balkanske kraje in vojne dogodke so prikazovale tudi fotografije in ilustracije v Slovenskem ilustrovanem tedniku (1911–1914), ki ga je tiskala Uchiteljska tiskarna. Pri Uchiteljski tiskarni je izhajal dnevnik Dan, ki je podrobno porochal o aktualnem dogajanju na Balkanu. V letih 1912–1914 se je v Dnevu zvrstilo tudi okrog 200 karikatur na temo balkanskih dogodkov (prva in druga balkanska vojna, notranji spopadi v Albaniji), kar predstavlja velik delezh vseh karikatur v chasniku. Zaradi velikega zanimanja za prvo balkansko vojno so se pri Dnevu (podobno kot 35 let poprej Jakob Aleshovec) odlochili izdati posebno broshuro oziroma satirichni zbornik. Knjizhica Balkanska vojna v karikaturah in pesmih je izshla aprila 1913 kot priloga k 464. shtevilki Dneva. Naprodaj je bila za 30 vinarjev, narochniki Dneva so jo dobili za 20 vinarjev, za tiste, ki so plachali narochnino do 1. julija, pa je bila zastonj. V broshuri je bil na 72 straneh poleg 80 karikatur, ki so se vech ali manj zhe pojavile v Dnevu, objavljen pregled najpomembnejshih vojnih dosezhkov shtirih protiturshkih zaveznikov v prvi balkanski vojni, pesem Antona Ashkerca Jek z Balkana, vrsta prilozhnostnih pesmi in shaljiv sestavek o

Revija SRP

91

cenzuriranju Dneva. Ovojni list broshure je bil tiskan v dveh barvah na nekoliko trshem, obarvanem papirju. Na naslovnici broshure je upodobljen dolgolas mishichast mladenich, nekakshno poosebljenje strahotne »revolucije«, ki udriha po turshki prestolnici Carigradu oziroma Istanbulu. Karikatura neznanega risarja je bila v 395. shtevilki Dneva objavljena pod naslovom Revolucija v Carigradu obenem z istoimensko pesmijo. Lahko bi se nanashala na mladoturshko revolucijo leta 1908 ali pa mladenich predstavlja moch balkanskih drzhav.

V uvodu broshure lahko preberemo: »Leto 1912. bo stalo z zlatimi chrkami zapisano v zgodovini Evrope. To leto je prineslo s seboj “Osvobojenje Balkana”. Leto 1912 pa bo za vse veke pomenilo najslavnejsho dobo v zhivljenju nashih jugoslovanskih bratov, ki so se proti volji Evrope z lastno silo osvobodili 600letnega turshkega jarma. Zato bo to leto pomenilo za vselej: “Osvobojenje Jugoslovanov”. S tem pa bo leto 1912. dobilo velikanski pomen v zgodovini slovanstva sploh, ker bo stalo, kot mejnik med dvema dobama: med suzhenjstvom in svobodo. Leto 1912. se je konchalo z “Zmago Slovanstva”. Naravno je, da je imelo v tem chasu chasopisje mnogo dela. Spoznali smo, kako malo smo poznali svoje juzhne brate. Zato smo takoj ob zachetku vojne posvetili v njih preteklost, v zgodovino, v dobo njih stare slave in tezhke suzhnjosti – v chase njih trpljenja in bojev. Shele potem smo mogli razumeti njih velike zmage. “Dan” je v tem oziru vestno vrshil svojo dolzhnost. Kdor ga je chital vsak dan, je dobil jasno sliko o velikem boju, ki se je vrshil na jugu. “Dan” je prinashal zgodovinske spomine, popise krajev – zanimiva porochila z bojishch. “Dan” je prinashal tudi karikature, ki so v pravi luchi pokazale Turke in njihove prijatelje. Bilo bi shkoda, ako bi te slike ostale pozabljene, zato smo se odlochili, da jih izdamo svojim chitateljem v spomin in zabavo. Chez desetletja bodo gledali nashi otroci, kako se je bil boj na Balkanu. Vojna sama je prinesla s seboj mnogo trpljenja in zhalosti, toda to, kar so pocheli razni turshki prijatelji, je imelo v sebi toliko smeshnega, da to zasluzhi svoj spomin« (Balkanska vojna v karikaturah in pesmih, Ljubljana 1913, str. 1–2).

Dan je po predhodniku Jutru prevzel tudi nekaj modernih trzhnih prijemov, med drugim uchinkovito ulichno kolportazho. Balkanska priloga Dneva je zaradi aktualne teme ter privlachnega in slikovitega nachina njene obravnave postala velika uspeshnica. V nekaj tednih so jo prodali v 30.000 izvodih. Za drugo izdajo je v kratkem chasu prispelo prek 2.000 narochil. Naklada bi bila she vechja, che ne bi policija nachrtovane druge izdaje konfiscirala. Cenzorja je zmotila na straneh 54 in 55 objavljena pesem Boj za Drach, v kateri se avstrijski in srbski vojak prepirata za albansko pristanishche Drach. Srbi so Drach zasedli 28. novembra 1912. Pesem Boj za Drach in karikatura sta bili objavljeni tudi v 335. shtevilki Dneva.

Revija SRP

92

Dnevu se zaplemba ni zdela logichna, saj je bila broshura zhe 14 dni v prodaji, med ljudi je shlo zhe 8.000 izvodov in nikomur ni prishlo na misel, da je v njej kaj veleizdajalskega. Na rachun dogodkov na Balkanu je nastalo mnogo karikatur in dovtipov, a vsi chasniki so imeli mir, shele po 14 dneh pa so v drzhavnem pravdnishtvu v Ljubljani ugotovili, da bi morali broshuro Balkanska vojna v karikaturah in pesmih zapleniti, je razmishljalo urednishtvo Dneva, pri katerem so odstranili iz broshure inkriminirana lista, tako da je broshura obsegala 68 strani (po: Balkanska vojna – konfiscirana, Dan, 1913, sht. 480). Zaplemba je samo povechala zanimanje za broshuro. »Z dezhele nam prihajajo porochila, da orozhniki ljudem “Balkansko vojno” konfiscirajo,« je pisal Dan. »Ne vem, kdo je to orozhnikom narochil – vprashali bi le: ali gotovi gospodje poznajo she kaj paragrafov ali ne. Kar ima kdo v roki, je njegova osebna last in nihche mu nima pravice jemati. Ako kdo kupi kako stvar, ki je pozneje konfiscirana, mu ne sme nihche njegovega izvoda konfiscirati. Prepovedano je le konfiscirane stvari naprej prodajati in razshirjati. Zato je naravnost proti zakonu, ako se hoche ljudem jemati kar so si poshteno kupili. Sam zase torej sme imeti vsak “Balkansko vojno” nekonfiscirano, prodajati pa se sme le na ta nachin, da se iztrgata str. 54 in 55. Cele knjige sploh ne sme nihche konfiscirati« (Zopet nekaj novega, Dan, 1913, sht. 487). Pri Dnevu so se pritozhevali tudi nad dejstvom, da je v nekaj izvodih, ki so jih prejeli po opravljenem cenzurnem pregledu, manjkala vsa tretja tiskarska pola, t. j. 16 strani namesto spornih dveh listov (Dan, 1913, sht. 498).

Karikature v Dnevu in broshuri Balkanska vojna v karikaturah in pesmih vsebujejo zanimive likovne metafore in prenikave analize tedanjega politichnega polozhaja. Stalni karikaturist Dneva Maksim Gaspari je za 286. shtevilko Dneva, ki je izshla pet dni po izbruhu prve balkanske vojne, narisal Chrnogorca, Srbina, Bolgara in Grka, ki podijo Turchina preko evropskih meja nazaj v Azijo. Karikaturo spremlja Pesem od vojske, ki naj bi jo »zlozhil klub veteranov«. Odlomek se glasi: »Chrnogorec je junak, / on dal je prvi bojni znak: / on vajen je na boje – / pozna junake svoje. /…/ To drugim je uzhgalo kri / na Turka so junashko shli – / zhe zdruzhene njih trope / pode ga iz Evrope.«

Karikature so poleg Gasparija risali tudi drugi karikaturisti (zelo pogosto se pojavlja signatura »JS«). Pri mnogih karikaturah v broshuri gre za ilustracije pesmi, npr. karikatura Balkanski narodi pokopujejo “status quo” (sht. 293), na kateri personifikacije balkanskih narodov nosijo krsto z napisom »STATUS QUO«, ki so ga na Balkanu zhelele ohraniti evropske velesile. Na krsti klechi premagani Turek, v pogrebnem sprevodu so se razvrstili Rus, Anglezh, Francoz in Nemec, skrit za hribom jih opazuje Italijan. »Dovolj ste nam gospodovali, / med seboj z nami kupchevali, / za mir evropski vam mar ni, / che Turchin kolje in mori, / vam mar ni za uboge brate, / vam za dezhele je bogate: / to delal je vash “status quo” – / kot bilo je, tako ne bo! …«

Karikatura Nemci pred Balkanom v shtevilki 311 je delo Frana Podrekarja. Nemshki bik Mihel (namig na figuro nemshkega Michela, ki na karikaturah od srede 19.

Revija SRP

93

stoletja predstavlja tipichnega Nemca) grozeche gleda proti vhodu v »Balkanski savez«, napis na vratih sporocha: »Ulazka vishe nema!!« Tudi Gasparijeva karikatura Turshki kragulj in balkanski sokol (sht. 378 in 391) sprti strani prikazuje s pomochjo preprostih personifikacij: kragulj za Turchijo in sokol za Balkansko zvezo.

Cheprav se je prva balkanska vojna konchala s slovansko zmago in so Turki ohranili samo ozek pas ozemlja okrog Istanbula, je Balkan she vedno veljal za krizno zharishche. Zachasno vojno premirje in grozhnjo novega spopada je upodobil Gaspari na karikaturi Nova vojna (sht. 400), na kateri Chrnogorec, Bolgar, Srbin in Turek brusijo sablje, Balkanski junaki prepevajo: »Hajd junaki, hajdmo bratje, / dobro meche nabrusimo. / Ker molchijo diplomatje, / mi z orozhjem govorimo.«, Turek pa: »Slabo kazhe, slabo kazhe, / kos za kosom nam propada, / che se vojska ne izkazhe – / pridejo do Carigrada.«

Dan je objavil vech karikatur junashkega chrnogorskega kralja Nikite, ki je sam napovedal vojno Turchiji. Nikita oziroma Nikola I. (1841–1920) je bil od leta 1860 knez, med letoma 1910 in 1918 pa kralj Chrne gore. V vojni s Turki v letih 1876/1877 je vech kot podvojil ozemlje svoje drzhave. Karikaturisti v evropskih satirichnih listih so ga upodabljali kot korpulentnega, v chrnogorsko narodno nosho oblechenega mozha. Za razliko od Dneva, v katerem je Nikola I. veljal za junaka, so namigovali na njegovo podkupljivost, lakomnost, potuhnjenost oziroma zahrbtnost. Chrnogorce so evropski satirichni listi in nasploh chasopisi v nasprotju do drugih balkanskih narodov, npr. Srbov in Albancev, predstavljali kot klen, preprost, a v bistvu simpatichen narod (po: Walter Peterseil, Der Montenegriner in der Karikatur, Nationale Geschichtsbilder und Stereotypen in der Karikatur; doktorska disertacija, Dunaj 1994, str. 539). V nemshkih satirichnih listih so bili balkanski vladarji prikazani v negativni luchi. »Mi smo kulturen narod. Chitamo radi “Simplicissimus' in “Muskette' in se smejemo karikaturam balkanskih vladarjev,« je zapisal urednik Dneva Ivan Lah (Knjiga spominov / Jeche – Moja pot – Dan 1914, Ljubljana 1925, str. 53). Ivan Lah omenja münchenski satirichni list Simplicissimus in dunajski satirichni list Die Muskette.

Na karikaturi v 464. shtevilki Dneva je chasnikar Nikiti postavil vprashanje: »Velichanstvo! Evropa je zelo v skrbeh za Vasho usodo.«, na katero je prejel »Chasu primeren odgovor« chrnogorskega vladarja: »A jaz – za usodo Evrope.« Karikatura Blokada Chrne Gore v 472. shtevilki prikazuje Nikito, ki kot nekakshna ogromna skala brani svojo drzhavo. Nanj z ene od ladij strelja personifikacija Evrope, Nikita izjavlja: »Shta me briga Evropa«. V shtevilki 473 je sledila karikatura Nikita in Skader, na kateri Evropa Nikiti ponuja denar za gorechi Skadar, ki ga Chrnogorci niso nehali oblegati, cheprav ga je mirovna konferenca prisodila novoustanovljeni drzhavi Albaniji. Komentar: »Nikita se je odlochil in rekel: Dobro je oboje: Najprej milijone – potem Skader.«

Revija SRP

94

Skadar je padel 26. aprila, na Jurjev dan. V 482. shtevilki je bila objavljena karikatura Balkanski sv. Jurij. Sv. Jurij je kralj Nikita, ki je pred odprtimi mestnimi vrati odsekal glavo turshkemu zmaju. Pri Dnevu so izdali razglednico s karikaturo Nikita vrh Skadra, ki je bila objavljena tudi v 477. shtevilki Dneva, ob padcu Skadra. Na sredi gugalnice, polozhene prek Skadra, stoji ogromen kralj Nikita. Na gugalnici se za ravnotezhje borijo personifikacije evropskih velesil, na eni strani Avstro-Ogrska, Nemchija in Italija (Trozveza) ter na drugi Anglija, Francija in Rusija (Antanta). Razglednica je hitro poshla.

Broshura Balkanska vojna v karikaturah in pesmih ni bila osamljena. Ljubljanski knjigarnar in zalozhnik Anton Turk (1856–1934) je leta 1913 izdal knjizhico Balkansko-Turshka vojna. Kratek opis vojne l. 1912, ki jo je »po raznih virih spisal S. K.« (morda Silvester Koshutnik). Knjizhico krasi 13 podob, natisnil jo je Anton Slatnar v Kamniku. Katolishka bukvarna v Ljubljani je v dveh delih izdala knjigo Vojska na Balkanu, ki sta jo pripravila oziroma priredila c. kr. profesorja v Ljubljani Anton Sushnik (1880–1934) in dr. Vinko Sharabon (1880–1946). Prvi del na 192 straneh je izshel leta 1913, drugi del na 235 straneh pa leta 1914. Knjiga je opremljena s shtevilnimi fotografijami. Skromnejshi obseg je imela knjizhica Balkanska vojna, ki je izshla leta 1912.

Revija SRP

95

Ivo Antich

AKIM, PAVLIHA – ZACHETKI SLOVENSKEGA STRIPA

Da je (bil) strip na sploshno manjvredna, obstranska zvrst umetnosti, kazhejo tudi nekatere negotovosti iz njegove zgodovine; to she posebno velja za slovenski strip. Cheprav je bilo zadnja leta narejeno zhe marsikaj (prim. zlasti knjigo Iztoka Sitarja Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007, izd. 2007), tako da je »zgodba« slovenskega stripa vsaj v glavnih potezah solidno zarisana, so pri dodatnih poskusih osvetljevanja she vedno mozhna kakshna razmeroma presenetljiva odkritja. Eno takih belezhi prichujochi zapis.

Po predvojnem Bambichu in medvojnem Dobrili se je slovenski »pravi strip« (z dialoshkimi oblachki ali vsaj z besedilom znotraj risb) z dlje kontinuiranimi zgodbami resda zachel leta 1952 v legendarnem tedniku PPP, kjer sta v prvi shtevilki 11. 7. 1952 zachela izhajati stripa Prigode D. Balfourja Aca Mavca in Zvitorepec Mikija Mustra, a zdaj je treba pionirske »stripske zasluge« nekoliko razshiriti she na nich manj legendarni humoristichno-satirichni list Pavliha. Pozornost, ki jo je stripu posvechal Pavliha v svojih prvih letnikih po drugi svetovni vojni (zach. v Koch. Rogu; izhajal 1944-1992 / 1999; na Dunaju 1870 in v Ljubljani-Trstu 1892-1894), chetudi skromna, ni zanemarljiva, zlasti glede na tedanji realsocialistichni druzhbeni kontekst, kjer je bil strip sinonim sumljivega »amerishkega importa«; berilo z (rokopisnim) besedilom v oblachkih je bilo zhe samo po sebi – kot »goli fenomen« – za nekatere (»budne« in »zavedne«) chista provokacija slabega okusa in primitivizma (strip je zhe kot beseda imel »izzivalno tezho«; »b/lazhji nadomestek« je bila slikanica s tiskanim besedilom pod risbami).

Zahvala za nov pogled na vlogo Pavlihe v pionirskem chasu slovenskega stripa velja dr. Damirju Globochniku, umetnostnemu zgodovinarju, najboljshemu poznavalcu slovenskega risanega humorja in satire, ki je sredi oktobra 2009 pisca prichujochih vrstic opozoril na strip v tem listu v prvi shtevilki letnika 1947. Na celotni zadnji strani te shtevilke je objavljen pravi strip (z oblachki) v shestih pasicah s po shtirimi slichicami pod naslovom Pustolovshchine Harrya Dolarja in Winstona Shterlinga v letu 1946, brez navedbe avtorja, le na koncu predzadnje pasice je podpis AKIM. Tako se je podpisoval Maks Toboljevich, eden od trojice (druga dva F. Urshich in M. Amalietti) glavnih karikaturistov teh prvih letnikov »socialistichnega« Pavlihe. Layout je v celoti soliden: ilustratorski karikaturistichni stil s tedaj modnim rastrom, tako da je opazna podobnost z otvoritvenim Mustrovim tablojem v PPP pet let pozneje. V vsebinskem pogledu gre za tipizirano protikapitalimperialistichno-protiangloamerishko satiro z razvidno osebno ostjo (Harry Truman, Winston

Revija SRP

96

Churchill – poznejsha Mustrova nedolzhno pravljichna »nadomestna varianta« junashkega para sta lisjak Zvitorepec in volk Lakotnik).

Zadevni strip se v tej udarni obliki ni obdrzhal, marvech se je kot manj opazno dozirana enopasichna »nadaljevanja« she nekajkrat pojavil v nadaljnjih shtevilkah letnika 1947, ki ga je urejal Frane Milchinski Jezhek in ki se je konchal julija (»tezhave politichne narave«?). Obichajnih in tudi stripskih karikatur (vech risb z oblachki) s podpisom AKIM je obilo tako v shtevilkah pred tem stripom kot tudi ob njem in po njem. Tako je Pavliha s Toboljevichem po svoje pripravljal teren PPP-ju in Mustru. S tem je tudi Toboljevichev (Ljubljana, 1922) ustvarjalni profil pridobil doslej pozabljeno, markantno potezo (strip z oblachki je namrech opustil; v Reviji SRP 49-50 / 2002 ga je Ciril Gale predstavil le kot karikaturista in avtorja stripskih slikanic; v Sitarjevi Zgodovini ni omenjen).

Revija SRP

97

Maks Toboljevich – Akim

PUSTOLOVSHCHINE Harrya Dolarja in Winstona Shterlinga v letu 1946

/iz stripa/

_________________ Pavliha, 3. 1. 1947, str. 6

Revija SRP

98

Ivo Antich

JANEZ & JOVAN

/strip – karikatura/

Revija SRP

99

Matej Krajnc

MEGLA

Prepozno je zhe, da bi meshetaril s stranmi iz starih ruskih romanov, do katerih mi ni. Ana Karenina bo popila tisti svoj chaj in se kot jaz prevalila na bok in nazaj. Prepozno je zhe, da bi si spet do zhivega shel. Vem, kako je. To sem nekoch zhe pochel. Bedel sem do epiloga in she kazalo prebral; vseeno mi je; chesar ne potrebujem, bom zabarantal. Megla me ne ujezi, znam she stopinje prebrat. Tudi v trdi temi bom prikolovratil do vrat. Na kljuko bom obesil listek, naj se chim prej zdani. Che se ne bo, si bom pach vstavil drugachne ochi. Prepozno je zhe, da bi spet lomil kovance na pol. Nochne prshice storijo, da sem zjutraj kot nov. Trg je sijajno tih. Kar naj ostane tako! Po njem stare podobe kot Murnovi Vlahi gredo. Bobby Brown se ne hvalisa vech. Umrl je zhe. To, da je umrl kot drugi, menda she najvech pove. Vecher ozhivi na slichicah zapoznelih deklet in ura je ena in dve in tri in shtiri in pet ... Prepozno je zhe, da bi si spet do zhivega shel. Vem, kako je. To sem nekoch zhe pochel. Bedel sem do epiloga in she kazalo prebral; vseeno mi je; chesar ne potrebujem, bom zabarantal.

Revija SRP

100

Milan Fridauer – Fredi

AFORIZMI

Dokler bo toliko papirjev oznachenih s »strogo zaupno«, bo stanje she naprej brezupno.

Kjer drzhavljani za oblast niso ljudje, ni krshenja chlovekovih pravic.

Socializem je gradil industrijske titane, zgradil pa titanike.

Oblast ima monopol nad obljubami, ljudstvo nad dolgovi.

Prilezhnice so pri oblastnikih dosti bolj zazhelene kot priskledniki.

Drzhavniki so edini lovci, ki jim je dovoljeno streljati na golobe miru.

Navadni in drzhavni aparat se razlikujeta v tem, da drzhavni deluje tudi, che je chisto pokvarjen.

Obljubljajo med in mleko, chebel in krav pa nich ne vprashajo.

Ko bi moral uresnichiti amnestijo, ki jo je obljubljal v predvolilnem boju, ga je prizadela amnezija.

Sedaj je zhe jasno, da bo najvishjo sholnino v sholi demokracije plachal delavski razred.

Variatio delegati delectat.

Notranji in zunanji sovrazhnik se razlikujeta v tem, da notranjemu lahko vzamesh, od zunanjega si pa morash sposoditi.

Slovenska drzhava resno rachuna na svoje gore liste. She bolj pa na njihove listnice.

She vedno mi ni jasno, kdo je opozicija: Bog ali hudich?

Ideologija je shampon za pranje glave od znotraj.

Politichne igre najbolj zanesljivo dobivajo tisti, ki izigravajo.

Kmete bi kap, che bi vedeli, koliko ljudi je prishlo do kruha z mlatenjem prazne slame.

Komunistichna oblast je delavcem potiskala v roke partijske, demokratichna delavske knjizhice.

Oblast je preprichana, da dela malemu chloveku uslugo, che ga nateguje.

Shirokogrudnejshi ko je chlovek, vech medalj mu lahko pripnemo.

Sveta krava je krava z diplomatsko imuniteto.

Zdrava pamet je ideoloshkoizolacijski material.

Najbolj nevarni so nacionalizirani nacionalisti.

Demonstranti so tekmovalci v skoku pred palico.

Revija SRP

101

Ivo Antich

EPIGRAMIZMI: ANTI(CH)KRONIKA

SLOVENIZMI DON`T CRY FOR ME, SLOVENIA Odpoved salona kazhe: za triglavski raj je instant »Madonna« she prevelik zalogaj.

DVA IN TRIINDVAJSET (milijonov) Ali imata kaj skupnega Romunija in Slovenija? Vsaka en koshchek nemshkega nobel lovskega genija.

JÖRGI Che kdo v svojo slavo ne lazhe, vse bolj prihaja do blamazhe, da ni bil le petelin kokoshke, temvech she mnogih kerlov Koroshke.

MEANDRA TALCI Potochki zijalci in CROmanjonci: neandertalci, krapinski Slavonci?

ILIRSKE PROVINCE Napoleonov izum: skrpati iz ostankov shum slovenetsko-hrvashkih kordon protiturshko-(v)lashki.

TROMBON Ilirski dom je bil kordon, zalivski trombon pa bo zdaj kondom.

KONDOM NA DOM Boj za nacijo gre v kondominacijo kot na-dom-estek za konfederacijo.

PRITLIKAVO PRITIKANJE Slovenski prtichek, hrvashki rogljichek: kaj komu pritiche, sprashuje hudichek.

KJER VRAG NE MORE (zhenska pripomore) Cilj je bil deblokada. Zadeva je »peklenska«, stare kache navada: »gol« je dosegla zhenska.

PIRANSKA DVOJCHKA Tudi po arbitrazhi nelochljiva v bagazhi: dvojchka nista siamska, sta balkansko-piranska.

Revija SRP

102

SLOVENIA`S JUNCTION (to the High Seas) Brez »aequo et bono« le s konja na mono? Junction for junkies, function for monkies.

SLIKARSKI IMAGE PATRIE Kakshen image tovarna orozhja si ustvarja, che narochila ravna po nasvetih slikarja?

DRAGON Prvi slovenski vampir je (po Valvasorju) Grando. Oche-zmaj grandomanije za vso tajkunsko bando?

SAPO (Svobodna avtonomna posamezna oseba) Taras: »Pod pokrovom nacionalne suverenosti se skriva greznica.« Take so avtonomije banalne (s kratko sapo), kjer je prostor – beznica.

THERE`S NOT ALL RIGHT (M. Albright, petek, 13. 11. 2009) Takoj ko je slovenska palestra odprla ruskemu plinu vrata, je z Natom priletela »Cheshka Sestra« amerishkega »Velikega Brata«.

MARIBORSKA FESHTA Mali brat z velikim predsednikom, veliki brat z malim predsednikom. Brat Mishek v prerojenem zagonu zabije kljuchni gol bratu Slonu.

TRANZICIZMI DVAJSET LET (PO) ZIDU Padel je zid berlinski, raste privid nov – plinski.

FATAMORDANA S staro jopo v »novo« Evropo rine Fata – morda ji rata.

USPESHNI IN REVNI Biti uspeshen je kot biti greshen, a biti reven je kot neprishteven.

BREZ ZVEZ(D) Kdor ima zgolj talent, ne pride do zvezd. Che nima pravih zvez, je le ubog shment.

RAJA V RAJU Tajkuni en posel znajo – evroigrico igrajo: mitropsko-balkansko rajo gonijo na razprodajo.

KACHJE GNEZDO Znashal je denar na kup, dokler ga ni pichil strup: kakor nebeshko zvezdo je chastil kachje gnezdo ...

Revija SRP

103

URANGST Etnichna manjshina je peta kolona, predhodnica fina tujega kanona. INVALIDNOST Kar je invalidno, je pach invalidno. Che si tega ne prizna, je pa tudi stupidno.

GLOBALIZMI SEDEM MILIJARD Milijarda v salu zavaljenih, milijarda lachno izsushenih, vmes pa pet milijard povprechnih (namrech manj opazno odvechnih).

USODNOST Kdo je bil bolj usoden – poljski papezh ali Gorbi? Predvsem je bil brezizhoden trd sistem v lastni chorbi.

KAPITALCI VSEH DEZHEL Pravzaprav nekdanji komunisti niso novi v globalizaciji: prej s proletarci, zdaj s kapitalisti sanjarijo o globalni naciji.

(sep. – dec. 2009)

UTOPIZEM (kapitalsocialistichni) Socializem je utopizem materialistichnega idealizma. Kapitalizem je utopizem idealistichnega materializma.

KAM ZDAJ Z DENARJEM? V globalnem banchnem »triumfu« je varno stlachen le v shtumfu.

PROPAD Socializem je shel v propad? Pach le evro-ruski doslej. Kitajsko-korejski mlajshi brat pa po svoje shiba naprej.

KOZHUH SIJOCHEGA VZHODA (Mao Ze-dong) Kitajska shestdesetletnica ni vech rdecha mladoletnica, a partijski kapitalizem je njen mladostni vitalizem.

OBAMA NA KITAJSKEM (16. 11. 2009) »Napredno levichen« (z Nixonovo senco), vidi, da je resnichen Zmaj na tretjo potenco.

Revija SRP

104

Ivo Antich

POPARE

(Posthistorichne parabole) IZ KRIZE V KRIZO (1989-2009) Da bi utekli krizi socializma, so se ga odrekli, se preoblekli in se zatekli v krizo kapitalizma. Kaj prek »padle meje« dvajset let pozneje kazhe prizma tranzicizma? Zdi se, da je napredek v pajchevino zapredek: zgodovinski osebek iz leve v desno krizo prenasha prazno mizo kot mushji iztrebek. TROMPLEJ (trompe-l'oeil) Vse dragoceno znanje, ki krasi ekonomiste (med njimi tudi tiste z najbolj nobel liste) in zahteva mastno plachevanje, ni predvidelo ciste, psihofinanchnega balona, iz mishke zraslega slona.

Revija SRP

105

Vse menedzhersko znanje (puhle kabinetne marnje?) ne ve odgovora na osnovno in zmeraj ponovno aktualno vprashanje: kako naj v prazni omari dobichek se ustvari na goli optichni prevari? LJUBLJANSKA VRATA (vrata /b/rata?) Od vsega velikanskega pra-vseslovanskega evrazijskega doma med Trstom in Dunájem (tistim pri Vladivostoku!), med italskim Shkornjem in kitajskim Zmajem, ob skrajnozahodnem loku, pri podgrajskem trgu Gornjem, na severnem Balkanu – preostane Shentflorjanu le v gluhi lozi koma, ta geohistorichna zagata (v prerokbi svetovni spopad kot Matjazhev zakopan zaklad?) z imenom: Ljubljanska vrata. ILIRSKE PROVINCE (Les provinces Illyriennes: 1809-2009) Napredovanje skoz (n)evrosanje je sprashevanje le za vprashanje: kje je vse to zdaj, ko evropski raj jugovzhodni kraj spenja v enachaj?

Revija SRP

106

Danes in sedaj, dvesto let nazaj ali tukaj-zdaj je odvech vprashaj: vedno namrech gre za iste mlince, za nenehno te lirske province. O. ZH. (1949-2009) Ko se je pesnik, besed umetnik in literarni Kralj, pogumno ozhenil, je peresnik in ljubosumno muzo Empuzo v predal zaklenil – ter se umno sidrishcha, ognjishcha, doma vozlishcha oklenil.

Revija SRP

107

Ivo Antich

MNOZHICHNOMEDIJSKE BELEZHKE: MITOLOGIJA IDENTITETE (XVII)

(prvo shtirimesechje 2009: januar – april)

PEKEL NA PACIFIKU (Hell in the Pacifik; ZDA, 1968; TVS 2 – 16. 1. 2009). Delo angleshkega rezhiserja Johna Boormana, ki je posnel vech znanih in zanimivih filmov, vendar vsi ostajajo v senci Odreshitve (Deliverance, 1972), neizbrisno vpisane v zgodovino kot t. i. »mega art film« in kot kvintesenca avtorskega opusa, znachilnega po variacijah dramatichnega soochanja civilizacije in primitivizma. Boorman je tako ostal v ne najbolj hvalezhni poziciji strelca enega samega »popolnega zadetka« ali mojstra enega filma. Pravzaprav takih »enkratnih mojstrov«, tako rekoch poistovetenih z enim filmom, niti ni malo; nekoliko poenostavljen in ostreje selektiven sprehod skoz filmsko zgodovino bi jih nabral kar precej: podobno kot Boorman so znameniti »enkratniki«, z opusom, bolj ali manj fokusiranim na en »tipichen« film, she npr. Murnau z Nosferatu, Tarantino s Shundom, Brian de Palma s Carrie, Sidney Lumet z Dvanajst jeznih mozh, Joseph Losey z Betonsko dzhunglo, Forman z Letom nad kukavichjim gnezdom, Menzel s Strogo nadzorovanimi vlaki, Scorcese s Taksistom, Kubrick z Odisejo 2001 itd.; she vech: mogoche je sploh »v naravi« filmskega medija, da vsak rezhiser ne glede na shtevilo posnetih filmov le enkrat, kvechjemu dvakrat zares »zgrabi esenco« ... Pekel na Pacifiku je zanimiv po zasnovi, ki zdruzhuje robinzonado z vojnim filmom: amerishki in japonski oficir se med drugo svetovno vojno znajdeta sama na otochku sredi oceana ter v tem prisilnem sozhitju in boju za obstanek razvijeta (do dolochene tochke) celo prijateljstvo kljub nemozhnosti jezikovnega sporazume-vanja. Markantna igralca z dveh strani Pacifika Lee Marvin in Toshiro Mifune sta svoja lika, nosilna za ves film, glede na problematichno zozheno vsebinsko vizuro podala maksimalno preprichljivo, seveda pa filma nista mogla reshiti, da se naposled ne bi izgubil v nedomishljenosti precej bizarne tematske osnove. Konec je nenaden in she potencira nedorechenost nakazane »oceanske metafore«, ki bi skozi izgubljena posameznika lahko globlje, provokativneje, dosledneje, z bolj izchrpnim razvojem dogajanja (zlasti po skupni reshitvi obeh brodolomcev iz prvotne zadrege) reflektirala soochenje zahodne in daljnovzhodne civilizacije na ozadju mogochne narave in velikanskega vojnega spopada, ki je pacifishki antropoloshko-turistichni raj razgalil kot pekel, kronan s Hiroshimo in povojnimi atomskimi poskusi (prim. znano knjigo Borisa Prikrila Pekel na Pacifiku, izv. Pakao Pacifika).

Revija SRP

108

PRESHERNOVA PROSLAVA (TVS 1 – 7. 2. 2009). Letoshnji »slovenski kulturni praznik« (oznaka na koledarjih Presherna brishe v »varno anonimnost«, velike nagrade ni dobil noben literat) je pod naslovom Ver sacrum rezhiral gledalishki rezhiser Diego de Brea. Kot je mogoche soditi po naslovu (»sveta pomlad«, staroitalski praznik na zachetku pomladi, ko so Marsu, bogu vojne, zhrtvovali »prve darove«, tudi otroke, sprva so jih pomorili kakor zhivali, kasneje so jih izgnali od doma) in po »nekonvencionalnosti« uprizoritve (v voditeljski vlogi Jernej Shugman in Janez Shkof kot komika, chofotajoch po vodi in »klasichno« obmetavajoch se s tortami), naj bi shlo za dolocheno »globljo pomenljivost« (aktualne reference: tajkunska nonshalansa presitosti v chasu krize, emigracijski obeti za prihodnost mladine?), toda kot zmeraj ob podobnih inovativnih poskusih ostaja odprto vprashanje osnovne relevantnosti. Preshernova proslava s podelitvijo nagrad je v principu imanentna druzhbena (nacionalna) konvencionalnost, poskusi »odshtekanja« v glavnem izzvenijo kot afektacije, ki celotnega obreda niti ne postavljajo pod t. i. vprashanje radikalno avtokritichne refleksije, temvech razgrnejo le bebavo in drzhavotvorno nezrelo pomanjkanje okusa. »Napredek« v tej smeri bi najbrzh moral v prihodnje prinesti brizganje vode in metanje tort po gledalcih ... (Ni znano, da bi se npr. podeljevanje Nobelovih nagrad razvijalo v smislu take farsichno inovativne »sproshchenosti«.)

MASHA ZA LOJZETA BRATUZHA (Slovenija, 1992; TVS 1 – 15. 2. 2009). Dokumentarec (rezhija Marjan Frankovich) o primorskem skladatelju in zborovodju Lojzetu Bratuzhu (Gorica, 1902-1937), nadzorniku vseh cerkvenih zborov na Gorishkem (fashizem je slovenshchino dopustil le v cerkvenih zborih). Masha je tehnichno umirjeno, zadrzhano lirizirano, zmeraj aktualno, po podatkih dragoceno prichevanje o »temni strani rimske kulture«, ki se je v chasu fashizma s svojim »mafijskim makiavelizmom« izjemno drastichno izkazovala ravno nad – najbolj motecho – slovensko manjshino. Slovenskega skladatelja, zglednega katolichana, ki je s svojim delovanjem ohranjal slovenstvo, so fashistichni »zgledni katolichani« prisilili, da je pil bencin in strojno olje, tako da je v najlepshih letih po hudem trpljenju umrl zaradi zastrupljenih jeter. Nazoren primer, kakshno komaj doumljivo stisko je pod fashizmom pomenilo biti »shchavo« na zemlji, ki dejansko nikoli v zgodovini ni bila italijanska, cheprav jo nekateri she danes (v Evropi »brez meja« je zanje prava meja le rapalska) imajo za »vechno italijansko«.

GLASNIK SLOVENSKE BREZHINE (Slovenija, 2008; TVS 1 – 22. 2. 2009). Solidna (rezhija Jurij Gruden) dokumentarna predstavitev Iga Grudna (1893-1948), poleg Gradnika in Kosovela enega od velike trojice primorskih pesnikov prve polovice XX. stoletja. Ta trojica omogocha zanimivo psihosocioloshko primerjavo treh znachilnih literarnih osebnosti s primorskega roba slovenstva, se pravi s toposa italsko-slovanskega stikanja in razmejitve: Gradnik v znamenju konservativizma, Kosovel avantgardizma, Gruden nevtralizma, a vsi trije so tudi mojstri soneta. Gruden je »sredinski« med kolegoma tako po rojstni letnici kot po

Revija SRP

109

svojem literarnem profilu; kakor sta onadva vechkrat precenjena, je on vechinoma podcenjen; njegov pesnishki opus velja predvsem za poetichni dokument prostora in chasa, v tem pogledu je v precejshnji meri tudi »politichni pesnik«. Izviren je njegov nastop z dvema pesnishkima zbirkama istega leta (1920), obe s simbolichnima naslovoma v opaznem programsko-konceptualnem smislu »znotraj-zunaj«: Narcis s poudarkom na ljubezni in prvi osebi ednine kot vase zazrti (neo)simbolistichno-impresionistichni individualizem, Primorske pesmi s poudarkom na sovrashtvu in prvi osebi mnozhine kot literarno-socialno-geografska opredelitev »hore«, se pravi objektivnega prostorsko-chasovnega (kolektivnega, pod fashizmom kot narodnost ogrozhenega) bivanjskega konteksta. Knjizhici sta podobni po opremi in malem formatu, izdal ju je v Ljubljani isti zalozhnik, toda vsebinsko sta si v »dramatichni opoziciji«, kot bi shlo za dva avtorja ali vsaj za avtorjev »alter ego«. Chez dobro leto je dodal she zbirko otroshkih pesmi Mishka osedlana (1922), nakar je sledil »valéryjevski premor« dveh desetletij do chasovno aktualistichno zaznamovane zbirke Dvanajsta ura (1939); ta zbirka kazhe Grudnovo pesnishko zrelost in hkrati njegovo dosledno, zhe v P. pesmih nakazano, a tudi dokaj zastrto umeshchenost na dolocheni »ideoloshki liniji«, ki je bila tedaj znachilna za mnoge Primorce, zlasti begunce iz fashistichne Italije (slovenstvo-jugoslovanstvo-slovanstvo-revolucionarnost; sonet Dr. Ivanu Prijatelju sklene: »v mladost prisluhni, v nji zvonovom Kremlja«). Gruden je brez Gradnikove tezhke patriarhalne mrakobnosti, pa tudi brez Kosovelovih adolescentsko drznih ekspresivno-stilskih razkolov. Nepopustljivo, cheprav tudi resignirano je vzdrzheval dolocheno imanentno psiholoshko harmonichnost, skoz katero je opazoval in belezhil vse oblike zhivljenja; morda mu je prav ta pridusheni, vsemu kljubujochi »idealistichni realizem« s posluhom za »idilichnost« omogochal tudi pisanje otroshke poezije. Slikovito recheno: Gradnik je pojem statichnosti, monolit iz chrnega marmorja, Kosovel je pojem dinamichnosti, sam se je oznachil kot raztrgan, razbit, nedorechen torzo (iz neobdelanega krashkega kamna in modernistichne kovine?), Gruden pa se zdi kljub svojim v tej trojici najtezhjim zhivljenjskim izkushnjam (ranjen med prvo svetovno vojno na soshki fronti, pregnanstvo iz fashistichne Italije, italijanska taborishcha v drugi vojni) skoraj klasichno-antichno uglashena figura iz belega marmorja. Pripadal je legendarni generaciji Primorcev, ki so se pred fashizmom po prvi svetovni vojni umaknili v Slovenijo in potem kot prava primorska plejada segli visoko v narodni kulturi, znanosti in tudi politiki, prispevali so t. i. evropski nivo na razlichnih podrochjih (literatura, glasba, fizika, filozofija, literarna zgodovina ...). Kot da je bila Grudnu vodilo Kosovelova pesem Preproste besede: vrhunski intelektualec, z nemshko gimnazijo v Trstu, doktorat prava v Pragi, evropsko razgledan literat, a v vsem svojem pesnjenju je razmeroma preprosto »opisen«, pregleden, izkustveno prepoznaven in nevsiljiv. V primorski trojici je najbolj dobesedno primorski, se pravi »morski«; Gradnik in Kosovel ter pred njima tudi Gregorchich so Primorci iz kopnega zaledja, Gruden pa se je neposredno rodil z morjem v ocheh. Njegova

Revija SRP

110

rojstna Nabrezhina je stara slovenska ribishka vas, Gruden se je vpisal v slovensko literaturo kot avtentichni chlovek z obale, iz okolice Trsta in mitsko znamenitega Devina. Njegova prva zbirka zhe z naslovom Narcis evocira mitski lik, ki ga je v sodobni evropski poeziji najbolj markantno in temeljito reflektiral Paul Valéry; Gruden ima vrsto tako rekoch valéryjevskih pesmi z mediteransko prefinjenim, opojno senzibilnim intimizmom (npr. O, zdi se mi, da slishim tvoje sanje). Valéry je prestopal iz razmeroma hermetichnega pesnishkega »narcisizma« v esejistichno prozo s pogledi na sodobni svet, v aktualizem (Regards sur le monde actuel), Gruden je iz prvotnega narcisoidnega oklepa »uhajal« v svoji socialno-aktualistichno usmerjeni poeziji (Balada nashih dni), ki pozna tudi groteskno vizionarnost in duhoviti epigram. Pritisk aktualne zgodovine je bil za Grudna tako neposreden in mochan, da se mu ni mogel povsem izogniti in se je nanj odzival v »politichni poeziji« z domoljubnimi in revolucionarnimi retorichnimi poudarki (podobno je bil Kosovel razpet med samoto in mnozhico, med solipsizem in kolektivizem, le da je to razpetost izrazil tudi z modernistichno-avantgardistichnim razkrajanjem tradicionalnih oblik). Zunanje dogajanje je zastiralo Narcisa, a Gruden je sam o sebi rekel v pesmi V spomin Tomazha Bizilja: »med njimi jaz, odmaknjen od vsega /.../ kot netopir v razpoki«. Pesem je posvechena krchmarju ljubljanske gostilne Pri kolovratu, kjer so se pred drugo svetovno vojno sestajali kulturniki, literati, intelektualci; gre za eno najbolj temeljitih in izvirnih metaforichnih avtodefinicij v slovenski poeziji: nabrezhinski Narcis se je v Ljubljani pochutil »kot netopir v razpoki«, razpet med trzhashkim morjem in ljubljansko Savo (prim. »deklishki« pesmi z dokumentaristichno vrednostjo Krishka dekleta in Perice ob Savi). S to melanholichno, deloma s tujstvom konotirano odmaknjenostjo je v sebi kljub vsakrshnim neugodnim okolishchinam, tudi mimo hrupnih izzivov literarnih avantgard prve polovice XX. stoletja, ohranjal presezhni, arhetipsko neunichljivi mediteranski chut za hedonistichno vedro harmonijo in s tem povezano vztrajanje pri nenachetem, klasichno uglashenem pesnjenju z realistichno-impresionistichnim jedrom (to v bistvu sploh ni le »provincialna zaostalost«; podobno Paul Valéry, Jovan Duchich, v ZDA Robert Frost itd.). Gruden je tudi tisti slovenski pesnik, ki je, recheno po Preshernovi metafori, zares prishel »v Afrike pushchavo« (med drugo svetovno vojno v sinajskem begunskem taborishchu El Shatt; o tem v pesmi Privid pravi: »sen mrtvashki afrishkih nochi«).

VZPON IN PADEC GENERALA MLADICHA (Nizozemska; TVS 1 – 26. 2. 2009). V paru, ki je postal zhe sodobna evropska vojnozlochinska legenda, ob »politichnem pesniku« (z »boemsko« bujno frizuro) Karadzhichu general Mladich predstavlja »politichnega vojaka«. Pri obeh je v kontekstu, pri vsakem po svoje, specifichna »politichna«, se pravi psihosocialna ali geopsiholoshka travma kot vidik endemichne bosansko-hercegovske identitetne shizofrenije: pri Karadzhichu zhe »formalno« v poklicu psihiatra, pri Mladichu pa v radikalno eksistencialnem smislu. Oznaka »politichni vojak« za Mladicha je namrech na prvi pogled nenavadna, kajti mnogi ga imajo za »chistega vojaka«; tako se je, kot se zdi, videl tudi sam. Vendar

Revija SRP

111

je tudi ta solidni nizozemski dokumentarec dovolj razvidno nakazal, da Mladich nikakor ni mogel delovati kot chisti vojak v obichajnem smislu. Shlo bi za tri bistvene simptomalne tochke tega filma o Mladichu. Prva: biografski podatek iz otroshtva o chetnishkem nasilju nad njegovo druzhino, kot oficir JLA, vzgojen v njeni ideologiji komunistichnega »jugointernacionalizma« (»bratstvo in enotnost«), pa je naposled postal poveljnik voske t. i. Republike Srbske (BiH), postavljen pred dejstvo, da mora sprejeti pravoslavje in chetnishko kokardo. Druga: mnenje srbske novinarke, da je chudezh, da se v mrezhi tradicionalne srbske razdvojenosti Mladich in Miloshevich nista pobila, kajti njuno sodelovanje nikakor ni bilo »idilichno«. Tretja: z vidika operativne strategije je Mladich vech let drzhal Sarajevo pod artilerijsko blokado ter s tem onemogochal znatne enote lokalnega (»boshnjashkega«) odpora, da bi se na drugih podrochjih bolj vojashko angazhirale proti njegovi Republiki Srbski (samomor Mladicheve hchere je pri tej tragediji tako rekoch »dodatni okras«).

BORIS PAHOR (Intervju; TVS 1 – 1. 3. 2009). Trzhashki slovenski pisatelj, za italijansko kulturo desetletja praktichno »neobstojech« (non-existent in blackout), za matichno slovensko pa »zamejski obrobnezh« (za nekdanje gluholozne napredne internacionaliste in svetovljane nekakshen »sentimentalni nacionalist«, nevshechen tudi »vatikanistom«, cheprav je spodbudil Kocbekovo refleksijo pomora domobrancev), je danes, sredi svojega desetega desetletja, v svetu najbolj znani zhivechi slovenski pisatelj, njegov roman Nekropola lovi rekord drugega velikega Trzhachana, Bartola z Alamutom. Tako Pahor na zachetku XXI. stoletja vse markantneje postaja s svojo fenomenalno psihofizichno vitalnostjo pravi patriarh ali uteleshenje slovenstva kot s tezhavo in z zapoznelostjo opazne, odpisane, prezrte in prezirane, pa vendar s krashko trdozhivostjo tudi uspeshno vztrajajoche mikroetnichne identitete (v dolochenem smislu je Pahor s svojimi vsepremagujochimi, nich modnimi, a muchenishko avtentichnimi prichevanji iz nacistichnih zahodnoevropskih gulagov nekakshen slovenski »obrnjeni Solzhenicin«).

SRBIJA, LETO NICH (Serbie, année zéro / Srbija godine nulte; Francija, Jugoslavija, 2001; TVS 1 – 3. 3. 2009). Koprodukcijski dokumentarec z inventivnim naslovom, ki »konkretno« nakazuje leto Miloshevichevega padca s tremi nichlami (2000) in hkrati simbolichno dolocha najnizhjo, tako rekoch »latrinsko« tochko sodobne srbske zgodovine. Rezhiser Goran Markovich (Beograd, 1946, shtudij rezhije v Pragi) avtor vrste uspelih filmov, zlasti odmeven je bil satirichni Tito in jaz iz leta 1992 (postal je svojevrsten kljuchni pojem za generacijo ne le srbske, ampak sploh jugoslovanske baby-boom generacije druge polovice XX. stol.) je s kombinacijo neposredno posnetih in iz lastnih filmov citiranih sekvenc ustvaril zanimivo in »sporochilno« funkcionalno kompozicijo, ki preprichljivo, ne brez znachilne balkanske chrnohumorne avtoironije, evocira depresivno atmosfero Srbije »na nuli«, deloma tudi iz francoske perspektive (nastop filozofa B.-H. Lévyja). Posebne pozornosti je vredna izpostavitev akademsko-kulturnishkih izvirov specifichne kolektivne obsesije, ki je v desetletju »politichno-medijske pornografije« (po

Revija SRP

112

Markovichevem off-komentarju) definiciji psihiatra Rashkovicha o Srbih kot »norem narodu« (prim. Markovichev dokufilm Ponoreli ljudje, 1997, o protirezhimskih demonstracijah v Srbiji) skushala zoperstavljati nich manj znamenito tezo o »nebeshkem narodu«, katerega starodavna velichina ne pokriva le »Velike Srbije«, temvech ima celo kontinentalne panslovanske razsezhnosti (»pravenetske vzporednice« – srbski jezik v stari Indiji itd.). Morda najbolj srhljiva »podrobnost« v tem filmu je navedba, da je igralski kolega, ki je pod Miloshevichem postal pomemben politichni funkcionar, do razmer kritichnemu Markovichu pripravljal smrtno obsodbo zaradi »veleizdaje« ...

STALIN (Nemchija, 2003; TVS 1 – 5. 3., 12. 3., 19. 3. 2009). Tridelni nemshki dokumentarec o tretji osebi kljuchne ruske vladarske trojice: »Josif Jekleni« (pred njim Ivan Grozni in Peter Veliki) kot »neuradni, rdechi (anti)car«. Lenin je bil bolj »prevratnik« kot vladar (Rusija je zhe v zach. 17. stol. imela samozvanega carja Dimitrija), v vladarski vlogi je bil le kratek chas, Stalin je njegov »podaljshek«, edini voditelj (generalni sekretar) sovjetske partije, ki je vladal vech desetletij. Med Ivanom, Petrom in Josifom je najti vech vzporednic; »ruski sistem« je v zasnovi zhe pri Ivanu (oprichniki - carjeva osebna vojska »specialcev«, z njimi je lomil bojarsko opozicijo; Stalin je za obvladovanje partije uporabljal posebno policijo). Ob vsaki Stalinovi biografiji se zastavlja vprashanje, ali je to bolj »podoba Rusije« v smislu evrazijskega geohistorichnega konteksta v dolochenem obdobju kot pa resnichno esencialna podoba te zgodovinske osebnosti. In dodatni vprashanji: Ali je Lermontov, ta »junak nashega chasa«, v pesnitvah Pesem o carju Ivanu Vasiljevichu in Demon po svoje »napovedal« Gruzinca? Kako pomemben je v vzporednih biografijah trojice globalnih megadiktatorjev Hitler-Stalin-Mao podatek, da sta prva dva nerealizirana umetnika (prvi slikar, drugi pesnik) in da je najbolj dolgozhivi tretji, chigar drzhavni sistem edini she obstaja, tudi eden najvechjih kitajskih pesnikov?

IGRA S PARI (TV-drama, Slovenija, 2009; TVS 1 – 25. 3. 2009). To delo v rezhiji Mirana Zupanicha je nazoren primer za izpostavitev vprashanja, ali je televizijska igra bolj »gledalishche« ali bolj »film«, se pravi, ali naj bi bila po svojem fenomenoloshkem bistvu blizhe gledalishchu ali filmu. Ochitno se ne pokriva povsem ne z gledalishchem (ali s posneto gledalishko predstavo) ne z (obichajnim) filmom; komornost z nacheloma omejenim prizorishchem, shtevilom oseb in tudi trajanjem jo priblizhuje gledalishchu, tehnologija »gibljivih fotografij« pa filmu. Vsekakor slednje prevladuje, vmesnost se s tezhishchem vendarle nagiba k filmu, to pa zahteva specifichno dramsko intenziteto, ki jo je treba dosechi s funkcionalno tematsko zasnovo in z ustrezno fabulativno-dialoshko kontinuiteto sekvenc in (vechinoma blizhnjih) planov. Igra s pari je bila prvotno gledalishka igra Matjazha Zupanchicha; ta drugozvrstna zasnova, ki je neutajljiva, sicer ni posebno izvirna (glede na tematsko podobne tuje izdelke), a je solidno domishljena konstrukcija o razgaljanju travmatichnih medosebnih razmerij v kvartetu dveh parov iz sodobnega slovenskega srednjega sloja, televizijska »predelava« pa

Revija SRP

113

mestoma deluje bolj kot posneta odrska predstava, ne kot avtentichna televizijska kreacija. Ali je pri tem poglavitna krivda v bolj ali manj »trdi« gledalishki igri igralcev ali v rezhiji, niti ni bistveno; cela vrsta »pomenljivih« zastojev ni nabita z dramatichno intenziteto, ki naj bi gledalca »potegnila noter«, dogajanje ves chas sunkoma oscilira med vzponi in padci preprichljivosti in afektacije.

ANGELA VODE, SKRITI SPOMIN (Slovenija, 2009; TVS 1 – 8. 4. 2009). Film, ki je nastal v produkciji TVS in v rezhiji Maje Weiss (scenarij Alenka Puhar, Ana Lasich) je programsko oznachen kot »TV-drama« in ne kot dokumentarec; ambicija drame je »past«, iz katere se sicer solidno zbrano gradivo (tudi v kostumografskem in scenografskem smislu) v svoji okorni realizaciji nikakor ne uspe izkopati. Celota skusha biti profesionalno korektna »ilustracija« k biografiji (knjizhna izdaja vech desetletij skrite avtobiografije, 2004) ene najbolj zanimivih zhensk v slovenski zgodovini, enako nepodkupljivo kritichne tako do nacizma kot do komunizma, za kar je plachala »krvavo ceno«. Dejstva iz njene biografije sama po sebi sestavljajo dramo individuuma v spopadu z dolochenim prostorchasnim socialnim kontekstom in njegovimi institucijami, toda »tv-drama« jih kljub ustrezni igralki Silvi Chushin v vlogi Vodetove ne uspe intenzivirati v dinamichno preprichljivo eksistencialno-umetnishko »nadgradnjo« ali presezhek. V smislu tega manka je med drugim zlasti obchutno, da Silva-Angela nima niti enega dramsko izoblikovanega »nasprotnega igralca«, vse osebe okoli nje so le bledo profilirani in primitivno polarizirani statisti, to pa (paradoksalno?) tudi upodobitev naslovne osebnosti omejuje na fragmentirano »statistichno raven«.

SOVJETSKA ZGODBA (The Soviet Story; Latvija, 2008; TVS 1 – 13. 4. 2009). Latvijski rezhiser Edvins Snore je v dokumentarcu, ki je nacheloma »dolgochasen zhanr«, ustvaril dinamichno intenzivno napetost akcijskih trilerjev; pravzaprav malo ali nich novega, toda s filmsko funkcionalno aranzhirano osnovno tezo: vzporedno (so)delovanje nemshkega nacizma (nacionalsocializma) in ruskega komunizma (internacionalsocializma), deloma podobno kot znana enoknjizhna paralelna biografija njunih voditeljev (Alan Bullock: Hitler & Stalin, 1991). Po tem filmu je Stalinova SZ izvedla najbolj temeljit genocid v zgodovini: v enem letu je od lakote pomrlo sedem milijonov Ukrajincev, ki naj bi imeli nacionalistichno-separatistichne aspiracije (Hitlerjev »izbris« shestih milijonov Judov je chasovno in efektivno na drugem mestu). To je poseben industrijski »bioloshki inzheniring«, njegova bolj sofisticirana oblika so kuzhne bolezni; prav tako pred drugo svetovno vojno so japonski nacisti z medicinskimi okuzhbami iztrebljali Kitajce med okupacijo Kitajske (vsaj pol milijona mrtvih) ... Nakazuje se torej kljuchna »stichna tochka« vseh totalitarizmov: likvidacija, genocidno samoochishchevanje kolektiva, dolochen sloj (lastnega) kolektiva je »izbran« za ochishchevalno zhrtev. Ochishchevanje postane poglavitna naloga »vladajoche linije« v kolektivu, zgodi se vrednotna perverzija, da dejanja, ki so v obichajnih razmerah moralno skrajno negativna, postanejo vrhovna vrednota sama po sebi: nasilje, zanichevanje

Revija SRP

114

drugega, ogrozhajochega, odvechnega, parazitskega (za francoske revolucionarje aristokrati niso ljudje, za nemshke nacistichne »nadljudi« so Judi in Slovani »podljudje«; stalinizem je trebil strokovno in partijsko elito). Totalitarizem se najprej utemelji na notranjem zlochinu, nato pa, ko dobi obchutek, da se je utrdil, sezhe she navzven, che je le prilozhnost, saj s tem »ohranja tenzijo«. Mussolinijev »benigni« fashizem je bil izhodishchni zgled za Hitlerja, pozneje »se je uchil« tudi od Stalina; podobnosti med nacizmom in komunizmom so nedvomne, tudi po nastanku: oba izvirata iz kriznega populizma kot posledice prve svetovne vojne. Toda danes se zdi bistveno vprashanje, v chem je kljub vsem vzporednicam, ki so vchasih chisto medsebojno »kopiranje«, tudi njuna medsebojna strzhenska razlika, ki ju je naposled soochila kot skrajno profilirana smrtna sovrazhnika. Mogoche je odgovor preprostejshi, kot je videti na prvi pogled: vsi totalitarizmi delujejo po svojih »naravnih« zakonitostih, po dolocheni neizogibni sistemski logiki, ki je skupna vsem; to je »bratstvo po duhu«, tochneje »po sistemu«, hkrati pa so tudi vsi zamejeni v dolochen geohistorichni okvir, v katerem imajo svoj delokrog. Tako sta med drugo svetovno na tleh Evrope (pravzaprav Evrazije) trchila dva nacionalizma, nemshki in ruski, ne glede, kakshne shirshe internacionalne vidike sta razglashala, zato je bil njun spopad prej ali slej neizbezhen (»bioloshko deterministichno«: kot med dvema tolpama volkov, ki se borita za prevlado v dolochenem prostoru). Nemci so preganjali judovske kozmopolite, v Sovjetski zvezi je bila ena najhujshih oznak za notranjega sovrazhnika »kozmopolit«, cheprav v rezhimu, ki je poudarjal svojo »svetovno veljavnost«, svoj nachelni »proletarski internacionalizem« pod zastavo z judovskimi ikonami (Stalin je v zadnjih letih nachrtoval »dokonchno reshitev« judovskega vprashanja v sovjetski varianti, se pravi na podrochju svojega evrazijskega »delokroga«). V Jugoslaviji je bil »proletarski internacionalizem« v praksi velikosrbsko determiniran (francoska revolucija kot »zgled« vseh revolucij: internacionalno proklamirana ambicija je v praksi utemeljila francoski drzhavotvorni nacionalizem).

TRG KALINOVSKI (Kalinovski Square; Estonija, 2007; TVS 1 – 16. 4. 2009). She ena »baltska ilustracija« endemichne travme z velikim sosedom Rusijo, tokrat je v njegovi anonimni senci portretiran »manjshi veliki brat« – Belorusija. Prav nasprotno kot latvijska Sovjetska zgodba: tam forsirana dinamika, tukaj pod rezhijskim vodstvom uglednega beloruskega rezhiserja Jurija Kashchavatskega umirjena, humorno-satirichno lezherna predstavitev »dobrodushne« diktature malega beloruskega avtokrata Lukashenka, ne zgodi se nich strashnega, aretirani shtudenti so izpushcheni. Bistvo je seveda v kamuflazhnem videzu: dobrodushna diktatura ni mozhna, v skritem ozadju se dogajajo izginotja oseb, ki so bile rezhimu res nevarne – neprilagodljivi intelektualci, novinarji ... Trg Kalinovski (Minsk), imenovan po beloruskem narodnem junaku (1836-1864; vodja proticaristichnega revolucionarnega kmechkega upora, obeshen), je nekak beloruski »trg nebeshkega miru« po demonstracijah zoper diktaturo marca 2006. Shtudentska aktivistka Dasha v filmu izjavi: »Mi moramo dokazati, da smo nacija, da nismo ne

Revija SRP

115

vzhodni Poljaki ne zahodni Rusi ...« (Kaj drugi Slovani sploh vedo o nacionalni identiteti desetmilijonske beloruske »mikroetnije« v senci Velikega Brata?)

KIZU – PRIPOVED O ENOTI 731 (Francija, 2004; TVS 1 – 21. 4. 2009). Dokumentarec o japonskih bioloshkih »poskusih« nad Kitajci v zasedeni marionetni Mandzhuriji; shlo je za del sistematichno nachrtovanega genocida nad manjvredno (ideoloshko razvrednoteno) kitajsko maso: s kuzhnimi bacili zmanjshati njeno »oceansko« nepreglednost in neobvladljivost ... (V 30-ih letih XX. stoletja je bilo vech uvodnih poskusov rasno-demografskih »konchnih reshitev«, tudi neposredno na slovenski kozhi: Mussolini je izrecno ukazal iztrebitev »moshkih te preklete rase«). Medicina v sluzhbi zlochinskega biologizma kot forsirano »dopolnilo« narave, ki vchasih zhe sama poskrbi za kakshno »chishchenje« (95 odstotkov Indijancev je pomrlo od bolezni, ki jih njihova fizichna konstitucija ni bila vajena).

LOCHITEV PO ALBANSKO (Razvod po albanski; Bolgarija, koprodukcija, 2007; TVS 1 – 30. 4. 2009). Dokumentarec, ki ga je rezhirala znana bolgarska rezhiserka Adela Peeva (narator v angleshchini), umirjeno, toda glede na (balkanske) okolishchine solidno izchrpno predstavi usode treh albanskih parov: trije Albanci, v chasu komunizma porocheni s tujkami, ki so seveda tudi iz vzhodnega bloka, ena Poljakinja in dve Rusinji, a po albanskem sporu in prekinitvi s SZ Albanija Enverja Hodzhe vztraja v zvestobi stalinizmu kot »edinem pravem komunizmu«. Praksa totalitarizma je kaznilnishka zamejitev dolochenega »chrednega« (kolektivnega) bivanjskega obmochja: v tem prostoru se zachne izvajati nacionalizem (»ideologija« Enverja Hodzhe, sicer profesorja francoshchine, je evoluirala do znanega nacionalnega gesla: Albanska religija je albanstvo) kot praksa najtrshe »bioloshke« vrste, ki socializacijo izvaja na nachin zverskega izlochanja vsakrshne drugachnosti, tudi povsem benigne. Poroka s tujcem je odstopanje od temeljne plemensko-identitetne norme in zato jo je treba zastrashevalno sankcionirati, da bi bilo takih nezhelenih pojavov chim manj. Posledica: zlomljene psihe, ljubezni, druzhine. Z odmikom chasa najhujshe osebne tragedije postajajo statistika in slikoviti dodatki k neki endemichni, v variacijah ponavljajochi se geopsiholoshki (balkansko paranoidni) folklori.

Velikoekranski dodatek

(filmi, predvajani v Ljubljani, maj 2007)

MRACHNI SAMURAJ (The Twilight Samurai; Tasogare Seibei, Japonska, 2002; Kinodvor, 5. 5. 2007). Japonski favorit (trinajst nagrad japonske filmske akademije, nominacija za oskarja in berlinskega medveda) v rezhiji Yojija Yamade (r. 1931) po romanu Shuheia Fujiwawe z izvirnim naslovom Tasogare Seibei (Mrachni Seibei).

Revija SRP

116

Spet eno potrdilo starega »pravila« (z redkimi izjemami): che na zachetku zaslishish »literarno« pripovedujochi glas v offu, lahko film takoj »odpishesh« (in brez posebne shkode zapustish predvajanje). Zadevni film je korektna, na nekoliko staromodnem, a po svoje zanesljivem humanistichno-druzhbeno kritichnem realizmu temeljecha predstavitev krize samurajev, ki so ob cesarjevi ukinitvi fevdalizma leta 1868 (t.i. revolucija Meiji) ostali brez dela in brez eksistencialnega smisla. Lepo zgrajena in zaokrozhena lirsko-epska zgodba iz zhanra »druzhinskih kronik« (melanholichna avtobiografska pripoved samurajeve hchere) z mozhno poanto »tudi samuraji imajo srce«, vendar zablokirana z lagodnim ritmom brez izrazitejshe invencije in intenzivnosti, tako da celo avtentichne dramatichne sekvence (naslovni junak s priimkom in imenom Seibei Iguchi, reven kmet in skladishchnik, nekdanji samuraj, je z ukazom vodje klana prisiljen, da se chez noch aktivira kot virtuozni bojevnik) zbledijo pod polituro prevladujoche konvencije in bolj ali manj stereotipnih situacij.

URA RELIGIJE (L'ora di religione – Il sorriso di mia madre; Italija, 2002; Kinodvor, 12. 5. 2007). Kot Mrachni samuraj tudi ta film po letnici nastanka ni najbolj svezh (petletne »zamude« v predvajanju so bile bolj obichajne v jugorealsocializmu, sedanji azhurnosti evrounijskega bratstva najbrzh niso v posebno chast). Rezhiser Marco Bellocchio v tem filmu z mrachno, sarkastichno briljanco raziskuje zloslutno, tako rekoch mafijsko navzochnost cerkvene institucije v mehanizmu sodobne italijanske druzhbe. Glavni lik je slikar Ernesto z opazno nenavadnim (in najbrzh zato tudi »simbolichnim«) priimkom Picciafuoco (pribl. »majchken ogenj«), ki nenadoma ves osupel zve, da ga tako Vatikan kot sorodstvo, s katerima kot ateist in svojeglav umetnik dotlej ni imel skoraj nobenih stikov, skushata zaradi svojih interesov vmeshati v razglasitev njegove matere za svetnico. Kot dodatno nakazuje podnaslov (Nasmeh moje matere), se vse dogaja v znamenju »legendarnega« materinega nasmeha, ki je svetnishko presegel tudi lastno smrt – mater je namrech ubil Ernestov brat, zdaj zaprt v umobolnici; Ernesto ima edini za bratovo dejanje dolocheno razumevanje, ker ni pozabil materine bigotne ekscesnosti. Koliko je tu aluzije na najbolj slavni nasmeh v italijanskem slikarstvu, na Leonardovo Mono Liso, je stvar ugibanja; morda bi bila lahko Ernestova »muza Liza« sinova sholska uchiteljica verouka Diana (rimska boginja lova), lepotica, katere slovanska »tipichnost« je nakazana tudi s tem, da zhe na prvem srechanju Ernestu recitira verze iz ruske poezije. Ernesto, ki se sicer lochuje od zhene, se v »verouchiteljico« (in njen nasmeh) takoj zaljubi, vendar se kmalu domisli, da je lahko prav ona »cipica«, ki mu jo je podtaknilo sorodstvo, da bi ga zvleklo v svoje meshchanske spletke, namenjene predvsem materialnim koristim od materinega svetnishtva. Film do nastopa Diane deluje pravzaprav sijajno v svojem elegantno trilerskem nizanju grotesknih sekvenc, z njo pa uplahne preprichjivost in se konchno izteche v nedorechenost, poudarjeno z nedokonchanim dvobojem, ki mu ga je bil napovedal psihopatski baron monarhist (tudi do dvoboja je prishlo zaradi nasmeha, namrech

Revija SRP

117

Ernestovega, ki se je posmehnil baronovemu nabuhlemu blebetanju). Kakor koli, v jedru zanimivo zasnovana drama ne ponuja niti formalne fabulativne »katarze«.

FAVNOV LABIRINT (El laberinto del fauno; Mehika, Shpanija, ZDA; 2006; Kinoklub Vich, 29. 5. 2007). Morda je bistveni paradoks filma nasploh, da kot najbolj iluzionistichna fikcija tezhko prenasha pravljichno fantastiko v resnejshem kontekstu. Mehishko-hollywoodski rezhiser Guillermo del Toro v Favnovem labirintu (za ta film tudi scenarist) uspe skoraj vratolomno zdruzhiti tako rekoch nezdruzhljivo in pri tem zachetno gledalchevo skepso s sistematichno stopnjevano mochjo svoje srhljive ekspresije »predelati« v konchno priznanje nedvomno izjemnega dosezhka. Zdruzhujoch »nacionalne specifike« drzhav, ki so mu omogochile produkcijo, se pravi latinoamerishki »magichni realizem«, shpanski barochno patetichni naturalizem in amerishko tehnichno suverenost, predstavi kompleksno zaokrozhen in nerazlochljiv preplet realnohistorichne in psiho-fantazijske zgodbe skozi dvojno izkushnjo desetletne deklice Ofelije (Ivana Baquero) v ozrachju druge svetovne in podaljshanih obrachunov drzhavljanske vojne v Shpaniji leta 1944 (protifrankistichna levicharska gverila v manj dostopnih hribih). Preplet se zdi preprichljiv zlasti zato, ker sta oba svetova, pogojno realni in pogojno fantazmichni (v filmu sta pach oba filmska), prezheta s pravzaprav enako kolichino »ocharljive« poshastnosti, ki ni brez zveze z znanim pojmom »fascinatnega fashizma«. V obeh »resnichnostih« so mozhne prijazne chlovechnosti, a tudi v halucinacijsko morastem sanjskem svetu male pozhiralke pravljichnih knjig poshasti zahtevajo krvavo zhrtev, in ta je naposled prav ona. Beg iz krute realnosti v »pravljico« realno ni mogoch, cheprav to seveda ne pomeni, da poskus bega kot posebna kompenzacijska projekcija tudi ni smiseln. Posebej kazhe omeniti scenografsko (oskarji za scenografijo, masko in fotografijo) izredno preprichljivo nakazano ozadje shpanske drzhavljanske vojne kakor tudi izvrstne igralske stvaritve (zlasti Sergi Lopez kot frankistichni stotnik Vidal, sadist in morilec, s pristankom koristoljubne matere Ofelijin ochim in glavni »protiigralec«, ki ponazarja z umorom levicharskega predhodnika ponarejeno ochetovstvo zmagovalne desnicharske oblasti; tudi sam je prek zhepne ure zavezan spominu na svojega ocheta, generala iz legendarne Francove maroshke legije; pojem »ochetovstva« je bil namrech sestavina ideologije frankizma, Franco je omenjen v himni kot »drugi oche otrok svobodne Shpanije« poleg nebeshkega ocheta).

Revija SRP

118

Chlovekov razvoj

Rajko Shushtarshich

O DOBROSOSEDSKIH ODNOSIH (MED NARODI) IN NARODOVI SAMOBITNOSTI

ZAVEDNIM SLOVENCEM (II)*

Dvomim, da smo se Slovenci kdaj v svoji zgodovini tolikokrat kot danes soochali s sintagmo »dobrososedski odnosi«. Poslushamo jo tako rekoch nenehno, v razlichnih zvezah in modalitetah. Ko se to dogaja kakemu narodu, se mu praviloma ne obeta nich dobrega. Chemu neki bi bilo sicer potrebno tovrstno pranje mozhganov? In kaj ta sintagma sploh pomeni – namrech taka, kot je aktualna (aktualizirana) dandanes? Gotovo je vsi ne pojmujemo enako. Nich hudega slutech, se je uho navadi, in chlovek si misli, da je samoumevna. Chez chas pa o njej sploh vech ne razmishlja, ker je zhe preprichan, in ravno takega potrebuje sistem s svojimi glasniki.

V dobi vizualnih komunikacij pa jo (sintagmo namrech) tudi vsi vidimo, spremljajo jo: prijazni nasmehi, stiski rok, objemi kljuchnih narodnih reprezentantov, skratka – predstava je ganljiva »za zjokat«. Vchasih pa je povsem drugachna, na primer dobrososedsko kazanje golih zadnjic hrvashkih ribichev v Piranskem zalivu; povedano z eno besedo – groteskna.

Ni tezhko uganiti, da sem v tem uvodu imel v mislih t. i. dobrososedske odnose med sosedama Slovenijo in Hrvashko. No, ne chisto dobesedno. Nisem ravno presunjen glede dobrih odnosov med omenjenima drzhavama (RS in RH). Bolj me zanimajo dobrososedski odnosi med sosednjima narodoma (Slovenci in Hrvati). Vendar naroda ne pojmujem tako, kot nam ga ponuja sistemska propaganda, za katero je narod le institucionalna tvorba, marvech po svoje, tj. narod kot svoboden subjekt. Naj se ponovim, kot zhe tolikokrat (resda vsakich zaman).1 Le dva subjekta poznam: eden je individuum, drugi je narod. Za oba subjekta je bistvena tako svojskost kot samobitnost ter svoboda (svobodna volja – smoodlochanje).

Glede odnosov med sosednjima narodoma, che jih ochistimo ideoloshke navlake, ne more biti nobenih tezhav. Ker je vsak narod po svojem bistvu (po naravi) subjekt, in to je lahko le, che priznava subjektiviteto drugim narodom, tudi sosednjim. Tak je obchi zakon! Toda narodi imajo tudi to nesrechno lastnost, da se radi pustijo voditi kot ovce, pri tem pa ne razpoznajo dobro svojega pastirja, a to niti ni chudno, saj pastirji venomer zamenjujejo drug drugega. Resnici na ljubo je torej treba priznati, da ovce brez ograje ne morejo dolgo zdrzhati.

Revija SRP

119

Enako velja za dobre odnose med idividuumi; tudi pri tem ni zaznavnih tezhav, ker je vsak svojski kot subjekt, in to subjektiviteto priznava drugim individuumom, sicer ne bi bil subjekt.

Problemi med nami, kdaj pa kdaj tako veliki, da jih imamo za nepremostljive, cheprav v resnici niso taki, pa izvirajo drugod; koreninijo v nerazchishchenih pojmovanjih, natanchneje, v nashih preprichanjih. Kajti kaj smo kot narod, smo bolj ali manj preprichani s silo ideologije, tj. s sredstvi njene politichne propagande. Danes tako, jutri drugache, kakor se vsakokratni politichni eliti zazdi primerno, ob dejstvu, da se »Oni« ravnajo po svojih vsakokratnih interesih, vkljuchujoch njihovo mednarodno prepletenost, ki je sistemska, naj-sistemska (glede pomena sintagme mednarodna prepletenost – v resnici je meddrzhavna, she tochneje: nadsistemska).

Gotovo je she danes tako, da narod – cheprav ni drzhavna tvorba – potrebuje dolochen institucionalni okvir, to je svojo drzhavo. Potem ko je uresnichena, pa se nam zgodi nekaj nedoumljivega. Drzhava za nas postane svetinja; na razvoj slovenske drzhavnosti smo zhe tako zelo ponosni, da si komaj upam izrechi kako grenko na njen rachun. Vendar pa o njej, se pravi o njeni (nashi) zgodovini ne smemo prav dosti vedeti, z izjemo tega seveda, kar nam servira vsakokratna uradna zgodovina, politika, ideologija. Ta konstrukt je tako zelo reduciran, da je sprejemljiv le za zozheno zavest. Chlovek s trohico zgodovinskega spomina ga ne more prebaviti. (Na to temo glej prispevek, namenjen zgodovinskemu spominu: Andrej Lenarchich, Sporazum o arbitrazhi )2

Zdaj pa k stvari.

Govoriti o uposhtevanju nachela pravichnosti (pa naj gre za pravno pojmovanje nachela ex aequo et bono ali shirshe pravichnosti kot obche/chloveshke vrednote) v primeru odnosov med RS in RH je skrajno naivno. Saj bo vsak neobremenjen poznavalec (ne pa ekspert) takoj uvidel, da dandanes v mednarodno uveljavljenih odnosih ni nikakrshne pravichnosti. Samovolja mochnejshih (zmagovitih) naj-sistemov je uveljavljena dosledno in povsod na planetu (kot suprasistemu). Dosledno se namrech uveljavlja shirjenje (ekspanzija) mochnejshih na rachun manjshih (shibkejshih). RH sicer ni kdo ve kako pomembna svetovna sila, vendar trenutno ali zachasno, kakor hochete, v dani konstelaciji sil velja kot »garant miru« na Balkanu. In nihche naj ne bi videl premene figur na shahovnici in njenega fashistichnega nasledstva NDH. Ekspanzija RH, uresnichevanje njenih sanj »velike Hrvatske« je »mednarodno« sprejemljiva, nepravichnost pri tem svetovne mochi niti najmanj ne moti.

Vendar bo vsak zaveden Slovenec, kolikor jih je sploh she preostalo po tolikshnih chistkah (etnichnem desetkanju) skozi stoletja, posebej she v zadnjem stoletju, zmogel rechi: NE! Morda nam vzamete s silo, z zunanjo premochjo (prisilo). A tega, kar hochete, vam ne priznamo, ne dajemo sporazumno, z nashim soglasjem nikoli! Tu ne gre le za sporazum glede meje, mejice, ki se nikogar, posebej v

Revija SRP

120

Evropi, ne tiche. Gre za nashe dostojanstvo naroda kot subjekta, ker che nam to nich ne pomeni, potem mi kot narod ne pomenimo nich. Smo le narod hlapcev. (Glej: O hlapchevstvu naroda)3

Toda nashi vodniki, ki bodo vse storili le z vidika svojih interesov, bodo zdaj she mirno izigrali ljudsko voljo z diskreditiranjem (kompromitiranjem), tj. s prozornim izigravanjem referenduma. Skrajni dosezhek njihove pogajalske spretnosti in (ne)mochi pa je »kolikor se da priblizhati sporazumu Drnovshek-Rachan«, se pravi, vsaj priblizhati se veleizdaji iz leta 2001. Zanamcem bo nerazumljivo, kako so nashi vodniki lahko kaj takega storili, nas tako izdajalsko zastopali; a tako se to skozi vso slovensko zgodovino venomer ponavlja na sila podoben nachin. Vendar je to pot izdaja hujsha kot kadar koli prej. Namrech, nobena realna sila (kvechjemu umishljena) nas danes resno ne ogrozha tako, kot nas je v chasu obeh svetovnih vojn, ko je shlo za odkrito iznichenje naroda Slovencev. She nedavno, v chasu nacifashizma, je Führer grmel: »Naredite mi to dezhelo nemshko!« Fashisti so pili shampanjec, Slovenci pa ricinus (tudi na smrt, in to le zaradi petja slovenskih pesmi v gostilni). Kljub temu pa je nevarnost za Slovence velika, ker je potuhnjena, prikrita. »Ni centimetra svoje zemlje ne damo!« (I. Sanader) in »Slovence je treba dobro pritisnuti!« (S. Mesich) govorijo zdaj liderji dobrih sosedov, pri chemer dobro vedo, da ta zemlja ni njihova. Pa saj to ni pomembno, trenutno jo zasedajo.

Mi pa, zavedeni, preprichani, zaslepljeni, jim bomo to dovolili? Danes si besed zasedena – okupirana slovenska drzhavna ozemlja she izrechi ne upamo. Seveda, kako bi potem lahko she govorili o dobrososedskih odnosih? Sosed nam hoche vzeti she zadnji zaliv, ki nam je preostal od (nekdaj) slovite slovenske pomorske dezhele, zapreti hoche dostop na odprto morje, hkrati pa nezhenirano govorichi o dobrososedskih odnosih. Navsezadnje naj sosedje tako govorijo, vendar pa nashi vodniki tega ne bi smeli poslushati brez sramu, che bi kaj dali nase, na svojo odgovornost do naroda (ne le do volivcev). Prvemu med prvimi (ki ima najvech mochi), tj. premierju Borutu Pahorju pa velja she posebej rechi: Ta sporazum o arbitrazhi ni dober, je zgodovinska izdaja slovenstva. Odgovornost pred narodom ostane v narodovem zgodovinskem spominu, ta je nekaj vech kot zgolj politichna odgovornost. Nevarnost nam preti od znotraj (od nas samih), od nashih voditeljev, kot je to vedno bilo v nashi zgodovini.

(Ljubljana, 13. novembra 2009)

_______________ * Rajko Shushtarshich, Zavednim Slovencem I, Revija SRP 91/92, junij 2009 1 Rajko Shushtarshich, Traktat o svobodi, Vrednote (supra)sistema X, O nacionalni identiteti, Ljubljana 1992, in Revija SRP 43/44, junij 2001 2 Andrej Lenarchich, Sporazum o arbitrazhi, Revija SRP 95/96, februar 2010, in Arbitration agreement, Lives Journal 1, januar 2010 3 Rajko Shushtarshich, Traktat o svobodi, Ljubljana 1992, in Revija SRP, 1/2, oktober 1993

Revija SRP

121

Za zgodovinski spomin

Andrej Lenarchich

SPORAZUM O ARBITRAZHI

Slovensko-hrvashke zadeve s podpisom she zdalech niso zakljuchene. Je sicer vse zelo natanchno vnaprej premishljeno in pripravljeno, vendar se pri ratifikaciji, chetudi se na obeh straneh izmikajo (pre)zahtevni ustavni vechini v parlamentu, lahko kaj zatakne. Igrarije vladajoche koalicije in opozicije z referendumi prav tako sodijo med orodja, ki jih je mogoche zlorabiti.

A vzemimo, da je sporazum tu in da bo tribunal takoj, ko Hrvashka podpishe pristop k Evropski skupnosti, zachel z delom in verjetno razmeroma hitro odlochil. Glede na to, da praktichne izkushnje in sploh vse, kar slovenska javnost ve o odnosih z juzhno sosedo, upravichuje misel, da se nikoli ne bo mogoche o nichemer dogovoriti neposredno med obema drzhavama, je vech kot ochitno edina mozhnost vsiljena odlochitev nekoga tretjega – ali arbitrazhnega tribunala ali kake mednarodne konference. Ker je o mednarodnih konferencah znano vsaj to, da se iz goshchave mnenj in interesov tezhko kaj prida izcimi, vse skupaj pa traja in traja, je razumno, da se odlochanje prepusti posebnemu tribunalu. Najbolj pozitivno pri tem je, da bo njegova odlochitev obvezna za obe drzhavi in bo tudi udejanjena.

Za slovensko politichno, posebej pa tudi za druzhbeno in drzhavnopolitichno sceno je znachilno popolno pomanjkanje drzhavotvornosti, pojmovna zmeda in odrekanje lastni dedishchini in identiteti. Tako je na prvi pogled ochitno, da nam tujci niso skoraj nichesar ukradli, le pobrali so, kar smo Slovenci zanemarili ali (za)pustili. In celo danes, po toliko desetletjih krutih izkushenj, she vedno hvalimo napachne korake. Za ilustracijo: Ko je avstrijski cesar, sicer oddavna (predvsem!) slovenski knez, Franc Jozhef, obiskal Celovec in je slishal slovensko govorico Matije Ziljskega, je pripomnil: »Kaj tu po slovensko?« In Ziljski je odlochno izjavil: »Ja, Slovenci od tu do Vladivostoka.« Seveda je bila izjava popolnoma neumestna, neresnichna in she zlasti shkodljiva. Le kateremu suverenu bi se ob taki izjavi ne najezhila »nacionalnovarnostna kozha«? In sploh bi bilo edino primerno, da bi gospod Ziljski rekel: »Seveda, od nekdaj, kakor ste od nekdaj vi nash izvoljeni knez.« Ali kaj podobnega. In nich drugache ni na primer z vedno tako slavljeno selitvijo lavantinskega shkofijskega sedezha iz Sht. Andrazha v Maribor. Zhe res, da se je vzpostavilo novo slovensko cerkveno sredishche, a zakaj je bilo treba hkrati prepustiti Celovec in Gradec nemshtvu? Zakaj, navsezadnje, slovenska politika ni znala odgovoriti na pritisk nemshkega nacionalizma in italijanskega iredentizma

Revija SRP

122

drugache, kot da je ideoloshko razdelila stanovalce slovenske domovine, vsem, ki niso trobili v en rog, odrekla celo pravico biti Slovenec, stanovanje, ki ga je napadla shovinistichna plesen sosedov, pa je raje zapustila, kot da bi ga dezinficirala? Namesto da bi slovenski shkofovski vrh podprl ustanovitev slovenske univerze, ki je bila zelo blizu uresnichenju v Trstu, takrat najvechjem slovenskem mestu, je visoki kler raje na dunajskem dvoru zmanipuliral, da so v cesarskem skladu zbrana sredstva porabili za cerkveno srednjo sholo. Seveda, tako nemshko kot slovensko elito je skrbelo, da bi nastalo prevech svobodomiselnih slovenskih intelektualcev. Lahko nastajajo, a le pod kontrolo ...

Ker je bilo na Slovenskem tudi vse politichno vrenje od pomladi narodov leta 1848, ko so se povsod drugod oblikovale nacionalne elite, strogo pod nadzorom in v sluzhbi nenapisanega »gentleman agreement« (slovenski Cerkvi religija, kultura in folklora, Dunaju pa oblast, vojska in diplomacija), je razpad tisochletne drzhavne skupnosti, v kateri so bile slovenske dezhele konstitutivni del z lastno mednarodnopravno subjektiviteto, zalotil Slovence drzhavotvorno popolnoma nepripravljene. Vsa energija se je desetletja troshila za ideoloshke boje, za odrivanje drugache mislechih in za preprichevanje ljudstva, da je podreditev Balkanu edina mozhnost za prezhivetje. Tako je vodilna slovenska elita Slovence pahnila s polozhaja konstitutivne nacije v velikem drzhavnem sistemu v balkanski ponor in jih razkosala v na smrt obsojene manjshine v shtirih tujih drzhavah. Tezhko bi tudi ugovarjali trditvi, da te vodilne slovenske sile nosijo zaradi tega vso odgovornost za vse katastrofe, pokole in izgube, ki so potem Slovence doletele v skoraj sto letih. Ni nobeno chudo, da slovenska javnost nima razchishchenih osnovnih pojmov o svoji zgodovini in drzhavnosti. Iz drzhavnopravne subjektivitete slovenskih dezhel Koroshke, Primorske, Kranjske, Shtajerske smo se znali le norchevati, che smo jo sploh opazili. Le zakaj bi nam jo potem drugi ponujali oziroma bi je ne vzeli zase? Namesto da bi s »slovenske« strani odmevalo geslo Koroshka ena in nedeljiva!, je z njim po slovenskih buticah mlatil koroshki shvabski prihajach! In taka je zgodba ne le na Koroshkem, ne le danes oziroma sinochi, marvech povsod in vedno, kjer smo Slovenci doma. Ni bilo junaka, ki bi leta 1991 povzdignil glas, da je Primorska (Meranija, Küstenland, Litorale, Venezia Giulia) »ena in nedeljiva«, vedno slovenska dezhela, s svojo drzhavnostno legitimiteto, drzhavljani, teritorijem, mejo, pravom. Seveda, le kako bi, saj ne o Primorski ne o »dezhelah« nihche ni smel nich vedeti. Che zhe kaj, je bilo treba o drzhavi vedeti, da kot ostanek burzhoazne ureditve dokonchno odmira. In ker so se pri osamosvojitvenih opravkih na vrh prigrebli skoraj izkljuchno uchenci te kardeljanske »znanosti«, ni chudno, da so raje trgovali z orozhjem, prepushchali sosedom teritorij in premozhenje ter »lovili svoj trenutek«, namesto da bi zavarovali nacionalne interese in ozemeljsko celovitost Primorske in drugih slovenskih dezhel, ki so se leta 1918 zdruzhile v SHS in kasnejsho Jugoslavijo, leta 1991 pa so, avtomatichno enake, kot so bile ob zdruzhitvi, tudi zapushchale skupno drzhavo.

Revija SRP

123

Pomanjkanje (samo)zavesti ter indoktrinacija sta tako totalna, da noben glas razuma ne pride do veljave. Jugoslovanski shovinizem je zradiral she tisto, kar je po stoletnem »narodnozashchitnishkem« masakru ostalo: avtohtonost je postala psovka. Govoriti o venetskih recheh in karantanski drzhavi ni znanstveno. Pozaba je prekrila »turshke« vpade in herojski boj Slovencev za prezhivetje. Izginila je Soshka fronta in brezmejna junashtva Slovencev so pokopana s pobitimi. Praznino strokovnjashkih glav je zapolnila slama »druzhbenih ved«, ki ne le da nichesar ne vedo, temvech sploh nochejo vedeti nichesar o Sloveniji, slovenski drzhavni zgodovini, slovenskih drzhavah – dezhelah, o slovenskih mejah. Prav z olajshanjem sprejmejo vsako floskulo iz tujih ust, da se le izognejo nevarnosti, da bi po naravni logiki vendarle kdaj uganili – bleknili – kakshno pravo besedo.

Vse to in she mnogi drugi razlogi so botrovali nedrzhavotvornemu ravnanju odgovornih v odlochilnem chasu osamosvajanja. Diletantizem je ne opaziti, da je mednarodnopravna raven nekaj drugega kot drzhavna. V maniri krajevnih skupnosti so se lotili drzhavnih zadev. »Republiko« imajo she dandanashnji za »drzhavo«, saj se nikakor ne morejo lochiti od poimenovanja »republishki« za stvari, ki so »drzhavne«. Kot subjekt mednarodnega prava, kar je Slovenija postala, ko je 25. junija 1991 razglasila in uveljavila drzhavno suvereniteto, so se mirne dushe pogovarjali in dogovarjali ter sprejemali pod ustavnim naslovom kljuchne zaveze, na drugi strani mize je bil pa geografski pojem oziroma privatno podjetje nekega Tudjmana, saj je bila Hrvashka do 8. oktobra 1991, ko je razglasila in uveljavila svojo samostojnost, she del Jugoslavije. Funkcionarji in strokovnjaki nashe drzhave she danes tega niso opazili in seveda niti ne poskushajo razumeti, da noben dogovor na tako defektni, nelegalni in nelegitimni ravni ne velja nich niti ne obstaja. Toliko manj, ker nobenega tako sprejetega dokumenta niso po vzpostavitvi normalnega stanja – torej ko se je na drugi strani mize vendarle pojavil ustrezen subjekt – naknadno ratificirali, kot se spodobi in je v navadi. Ker je iz navedenega razvidno, da je shlo za diletantizem in nekompetentnost odgovornih slovenskih funkcionarjev in drzhavnikov, je prav, da se tukaj osvetli ozadje z razlogi, zakaj sosednja nekdanja jugoslovanska republika ni uveljavila svoje suverenitete hkrati s Slovenijo. Nekako na pol skrivaj in sramezhljivo je le sprejela slabo prepisano kopijo slovenske izjave, potem pa vse skupaj skrila v predal. Seveda! Predsednik zveznega izvrshnega sveta je bil tudi Hrvat. In Tudjman je vedel: che Zagreb razglasi samostojnost, potem pa izpolni dogovor in ne ovira – torej spusti – JLA s svojega ozemlja nad suvereno Slovenijo, je avtomatichno agresor. Hrvashka se ne bi mogla izogniti vsem temu dejstvu ustrezajochim posledicam. Bila bi agresor in bi odgovarjala. To pa seveda spretnjakovichem nad Ilico nikakor ni ustrezalo – so pach imeli she druge rachune in so raje malo pochakali, med agresijo pa so na hitro ukradli she kaj vech od tistega, kar so zhe tako imeli namen ukrasti. Niso pa premeteni zlikovci rachunali, da se bo zgodil brionski moratorij, in ta jih je doletel v stanju jugoslovanske republike, Slovenijo pa v statusu subjekta mednarodnega prava. Shlamastika posebne vrste je seveda, da slovenski »drzhavniki« – v resnici trgovchichi z

Revija SRP

124

vrechami mark – teh dejstev niso znali ali hoteli ali smeli opaziti. Zato je Zagrebu uspelo prejadrati moratorijske mesece brez kake shkode. Res pa je, da zaradi tega prevarantstva kasneje niso smeli na to opozarjati in zahtevati sicer obichajnega naknadnega preverjanja vsega dotlej dogovorjenega. Tako so sprejeti dokumenti ostali neveljavni, neobstojechi, a – spet ! – Slovenci tega niso niti opazili. Raje so jadikovali o Piranskem zalivu in sosedom za denar slovenskih davkoplachevalcev gradili protipoplavne nasipe ob Muri. Groteska posebne sorte je she en ne ravno nepomemben drobec iz neskonchne vrste dosezhkov prikoritene komsomolske kvazi elite, povezan s to pomursko epopejo. Ko je predsednik hrvashke vlade Sanader vzvisheno prishel pogledat, kaj neki ropotajo oni Kranjci tam ob Muri, ga je prichakal slovenski premier Jansha. In je meni nich tebi nich prisedel v avto predsednika druge drzhave, ki ga je lastnorochno, rezhech se, popeljal po (dotlej) slovenskem ozemlju. Seveda, le kaj naj se sanja uchencu kumrovshkega drzhavotvorja vsaj o protokolu, che zhe ne o suvereniteti ali celo o pojezdu!

Nevzdrzhno, docela protipravno stanje na slovensko-hrvashki meji je le she en klavrn dosezhek pomladne slane. Kolikshna bo namrech shkoda, ko se bodo odprli neporavnani rachuni skladishchnikov in trgovchichev med balkanskimi vojnami, je namrech prevech grozno zhe pomisliti. Ne nazadnje jih imamo kar nekaj za vratom v aktivni politiki. Kaj to pomeni, ni treba posebej razlagati. Zato je manj boleche razpravljati o zavozlani zadevi z mejo, chetudi gre za krucialne drzhavnopravne rechi in za odgovornost. In seveda je obstojechi problem dosezhek istih barvastih kalinov.

Po skoraj dveh desetletjih se je s podporo velesile, ki je imela veliko opravka z usodo Slovencev in slovenskih dezhel zhe na zachetku te »slovenske zgodbe« ob koncu prve svetovne vojne, zachelo novo poglavje. Aktualni slovensko-hrvashki sporazum o arbitrazhi je zachetek nepovratnega procesa, katerega rezultat bo zavezujoch in ga bosta morali obe strani pod mednarodnim pritiskom dokonchno vsrkati v svojo drzhavno realnost. Danes, ko javnosti she niso poznane vse podrobnosti, zlasti zapisniki pogovorov predsednika Wilsona v Parizu s slovenskimi reprezentanti, posebno s knezoshkofom Jeglichem in z delegacijo, v kateri je bil tudi dr. Lambert Ehrlich, je tezhko verjeti, da je podoba takratnega dogajanja jasna in objektivna. Vsekakor pa je ochitno, da niti she taka pripravljenost velesile, kot je bila takrat Amerika, in njenega predsednika, da Sloveniji prizna drzhavno suvereniteto, ni mogla imeti uchinka, saj slovenska politika za kaj takega sploh ni bila pripravljena. V nasprotju na primer s Cheshko, za katero je Masaryk ves chas vojne intenzivno gradil doma in na tujem okolishchine, ki so potem same po sebi povedle Chehe v suvereno drzhavo, she vech – Slovencem podobno nerodne Slovake so dobili za povrh, medtem pa so slovenski politiki na ves glas razgrajali o »troedinem plemenu« in o »Jugoslaviji, edini reshitvi«. Seveda so se zli duhovi na Kaptolu in Grichu ter nad sotochjem Save in Donave nasladno hahljali. Bogata (za tamkajshnje razmere) in civilizirana

Revija SRP

125

slovenska chreda je sama rinila v njihov hlev. Nekaterim je bila celo odvech. A obsedenost kvazi narodnih zashchitnikov na Slovenskem je bila brezmejna. She srecha, da je predsednik Narodnega sveta v Ljubljani, Jozhef vitez Pogachnik, sporochil centralni vladi na Dunaju odlochitev Narodnega sveta, da prevzema vso oblast in upravo v slovenskih dezhelah, ki jih je taksativno nashtel: Primorska z Istro, Kranjska, slovenski del Koroshke in slovenski del Shtajerske. Tako vsaj poznamo pomembno resnico. Skladno z uradnim stalishchem dotedanjega suverena in centralne vlade glede razpada Avstrijskega cesarstva, je s tem, ko je dunajska vlada sporochilo akceptirala, Narodni svet postal suverena oblast v nashtetih slovenskih dezhelah oziroma njih delih. Tu se pojavi vprashanje: che je modra ljubljanska vlada znala omeniti celovito Primorsko (torej skupaj z Istro in Kvarnerskimi otoki), chemu je bilo treba vnaprej in kar na pamet govorichiti o »slovenskih delih« Koroshke in Shtajerske? Za vsako normalno vlado bi bilo glede na znane zgodovinske in dejanske okolishchine samo po sebi umevno, da nachelno sodijo pod oblast ljubljanskega Narodnega sveta vse slovenske dezhele kot celote. Che komu to ne bi ustrezalo, bi bil kasneje she vedno chas za ugotavljanje stanja in za legalne postopke razchishchevanja. Toda ne, politichni prvaki, ki so tedaj prevzeli odgovornost za usodo Slovencev in njihovih dezhel, so raje vnaprej razkosavali svoje dezhele; z grozhnjo, da bodo vse skupaj izrochili mrachnemu balkanskemu monarhu, pa so vzbudili ostro nasprotovanje celo mnogih etnichnih Slovencev, in to se je pri kasnejshem plebiscitu na Koroshkem tudi usodno mashchevalo. Od vechjega dela Shtajerske pa so se slovenski voditelji poslovili kar na hitro, chetudi celo v Gradcu ni bilo malo vnetih za »slovensko stvar«. Defetizem, kapitulanstvo, kolaborantsvo in kar je she nedrzhavotvornega smetja –to je krojilo usodo bornega preostanka Slovencev, ki jih je potem doletela she katastrofa druge svetovne vojne, kapitulacije, izgnanstva in genocidne morije. Jugoslavija je po zmagi sicer (pri)dobila skoraj vso dezhelo Primorsko, a slovenska uprava z njo ni vedela kaj pocheti in jo je vechji del brez komentarja prepustila hrvashkim uradnikom. Nobeno nakljuchje torej ni, da se je v osamosvojitvenem vrenju hrvashka uprava znashla na sredini Piranskega zaliva, ter ne le na desnem, marvech sedaj zhe tudi na levem bregu Mure, v podgorjanskih vaseh v Beli krajini in v snezhnishkih samotah. Celo vrh pravne stroke je uradno razglashal, da Slovenija ni pomorska drzhava, da nima izhoda na odprto morje in da je, skratka, teritorialno prikrajshana drzhava. O v nebo vpijochem dejstvu, da gre le za intelektualno in narodnozavedno prikrajshanost teh kvazistrokovnjakov, seveda ni govoril nihche.

Tako stanje se je sedaj znashlo na papirjih pripravljenega sporazuma o arbitrazhi, ki ima zadaj mochnega botra, da se po nakljuchju ne bi znova prevech zavozlalo.

Sporazum dolocha predmet in nachin odlochanja arbitrov. Predmet odlochanja je meja na morju in meja na kopnem (Tochka 3/1/a). Preprosto. Torej tribunal lahko odlocha o vsej meji, kakor se mu zahoche, dokler uposhteva osnovno

Revija SRP

126

pravilo, da razsoja na podlagi mednarodnega prava (Tochka 4/1/a). Hkrati mora tribunal odlochiti o stiku slovenskega teritorija z odprtim morjem in o rezhimu v akvatoriju (3/1/b/c) ter pri tem uposhtevati tudi nachelo pravichnosti/ sorazmernosti in dobrososedskih odnosov (Tochka 3/1/b). To je vse, kar pishe glede tega. Pomeni pa, seveda, da mora Slovenija pokazati vsa tista dejstva in argumente, ki ustrezajo zahtevanemu kriteriju mednarodnega prava. Temu kriteriju zanesljivo ne ustrezajo in v njegovi optiki nimajo prav nobenega uchinka republishke meje, obchinske meje, upravna obmochja, statistichni podatki, samoupravni dogovori, policijska nadzorna obmochja, trgovski obichaji in postopki, chesar vsega je polna silno draga in zajetna, a nichvredna (pravzaprav shkodljiva) Bela knjiga MZZ RS iz leta 2006. Prav tako nimajo nobenega pomena in uchinka dogovori, ki so bili sklenjeni enostransko (gl. Tochka 5. – po 25. juniju 1991 sploh noben enostranski akt); to velja za vse dogovore, ki jih je Demosova vlada sklenila ali sama sprejela glede na sosednjo jugoslovansko republiko Hrvashko. Ker Hrvashka tedaj ni bila subjekt mednarodnega prava, so tovrstni akti tako ali tako povsem brez pomena. Na prvi pogled bi utegnila imeti dolochen pomen Badinterjeva arbitrarna odlochitev, da medrepublishka meja postane meddrzhavna meja. Ta odlochitev ima vsaj dve lepotni napaki:

1) Helsinshka listina govori o nespremenjljivosti meddrzhavnih meja v Evropi. Dolocha postopke, ki so potrebni za eventualne spremembe. V slovensko-hrvashkem primeru nich od tega ni bilo sposhtovano. 2) Govoriti o »republishki meji« znotraj enovite skupne drzhave, ko je republika geografski pojem, je eno, toda govoriti o »republishki meji«, ko gre za mejo med dvema drzhavnima subjektoma, pa je drugo. Znotraj enovite skupne drzhave so upravne razmejitve poljubne in razen upravnih nimajo drugih uchinkov. Ko pa naj bi postala »medrepublishka« razmejitev meddrzhavna, nastopijo she vse druge komponente – ozemeljska celovitost, zgodovinske danosti, volja prebivalstva itd.

Torej je evidentno, da Badinterjeva odlochitev ne pomeni avtomatichno meddrzhavne razmejitve po chrti, ki je upravno razmejevala dve lokalni upravi znotraj Jugoslavije. Toliko bolj zagotovo, che obstaja in je vsem na ocheh tisochletna meddrzhavna meja na chrti Reka – Kotoriba, ki so jo sposhtovali celo okupatorji med drugo svetovno vojno in niso dovolili svoji nacistichni ustashki zaveznici NDH, da bi s svojo oblastjo segla prek te meje. So pa zato toliko bolj besno zhe med vojno njene oborozhene tolpe vpadale chez mejo in morile slovensko prebivalstvo (npr. mnozhichni pomor vseh moshkih v Planini na Gorjancih), da o pobojih v hrvashkih koncentracijskih taborishchih in she povojnih pomorih v Istri ter med Dravo in Muro ne govorimo. To je potrebno povedati, da ne bo pozabljeno, da so Slovenci v omenjenih krajih s krvjo zapechatili slovenskost zadevne dezhele. Torej niti Badinterjeva arbitrarna odlochitev ne ustreza kriteriju iz Tochke 4/1/a, kolikor seveda sploh posega v dejansko meddrzhavno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvashko.

Revija SRP

127

Podobno kot pri Badinterju velja tudi za t. i. Temeljno ustavno listino, ki ponavlja »republishko« floskulo; posebno she, ker je enostranska in zato povsem neveljavna, saj zadeva partnerja »prek mize«, ki ga ni! Ni namrech subjekta mednarodnega prava na drugi strani. Hrvashka takrat ni bila suverena drzhava in z njo ni bilo mogoche sklepati nikakrshnih meddrzhavno zavezujochih dogovorov in she manj kakrshne koli enostranske (samo)zaveze. Chetudi ustavne. Vse doslej nashteto torej ne izpolnjuje pogojev iz Tochke 4/1/a.

Edini argument, ki ima vse elemente meddrzhavnega znachaja, je meddrzhavna meja med slovenskimi dezhelami, ki so 1. decembra 1918 vstopile v SHS, in dotedanjo provinco znotraj Kraljevine Ogrske – Hrvashko. Ta meja je tisoch let in vech nesporno mednarodnopravno dejstvo z vsemi atributi, natanchno dolochena in zaznamovana na terenu. Leta 1918 je z vstopom slovenskih dezhel (po Trianonu se jim je pridruzhilo she Prekmurje do Drave, dotlej del Madzharske republike) v SHS / Jugoslavijo ta meja ostala nedotaknjena, a izven funkcije. Med okupacijo v chasu druge svetovne vojne je bila znova sama po sebi veljavna meja med NDH in okupiranimi slovenskimi dezhelami Prekmurje (z Medmurjem!), Shtajerska, Kranjska in Primorska do Reke (slednja je bila vrnjena v okvir Primorske – Venezia Giulia). Tudi po drugi svetovni vojni te meje ni spreminjal noben mednarodnopravni akt in je tako nedotaknjena dochakala razpad drzhave, ki je bila nastala z zdruzhitvijo slovenskih dezhel in drugih pokrajin. Katastrofalno, vendar povsem v skladu z izprichanimi navadami in ravnanji slovenskih kvazipolitikov in psevdodrzhavnikov, pa je dejstvo, da nikomur od pooblashchenih pri slovenski vladi, v parlamentu ali v politichnih strankah to preprosto razvidno, silno pomembno dejstvo ni padlo v ochi. Danes je pred nami sporazum o arbitrazhi, ki konchno po sto letih postavlja na mizo slovenske drzhavotvorne argumente. Sporazum sicer pozno, a ne prepozno odpira mozhnost, da Slovenija popravi zamujeno. Ni mogoche obuditi mnozhice padlih in pomorjenih, ni mogoche povrniti brezmejne shkode in nadomestiti izgubljenih eksistenc, toda pred tribunal lahko postavimo tukaj opisano, preprosto, a dokonchno in edino resnico, ki jo mora uposhtevati. Le to resnico, saj nich drugega, kar bo hrvashka stran postavila predenj, nima mednarodnopravnih znachilnosti, ki jih zahteva Tochka 4/1/a. Morda ni dalech od resnice, da je v Tochki 4/1/b poleg mednarodnega prava predvideno uposhtevanje pravichnosti/sorazmernosti in dobrososedstva predvsem zato, da prepotentnih sosedov, ki si domishljajo, da je vse, chesar se polakomnijo, avtomatichno njihovo, ne bi zadela kap, ko bo tribunal razglasil svojo dokonchno in zavezujocho odlochitev.

Mozhno je upanje, da bo tokrat velesila, ki je pred devetimi desetletji premalo pritisnila na mlahave narodnozashchitnishke diletante in ni dovolj pomagala nenavadni, a celo tudi zanjo (prim. Jefferson) dragoceni podalpski naciji, to zgodovinsko napako skushala popraviti.

(Ljubljana, 5. 11. 2009)

Revija SRP

128

Iz zgodovinskega spomina

Branko J. Hribovshek

KAMNOREZI NA ONESHKEM JEZERU II

Razmerja med podobami na kamniti Strehi

Videli smo, da so stari Onezhci izbrali vzhodni del obale Oneshkega jezera za svoje svetishche zaradi dolochenih zemljepisnih posebnosti in polozhajev, ki tako ali drugache ustrezajo tamkajshnjim vzhodom in zahodom sonca ob letnih sonchnih obratih. V tem so videli vpliv nadnaravnih sil, ta obala je bila zanje posvechena, ker naj bi bila povezana s soncem na vishji, bozhanski nachin. Zato lahko sklepamo, da so tudi posamezne podobe, polozhaji posameznih kamnorezov v medsebojnih zvezah glede na sonce v podobnem, che ne v istem smislu. Usmerjenost posameznih kamnorezov bomo primerjali s smermi neba, se pravi s smermi sonchnih vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih (pomladno in jesensko enakonochje, poletni in zimski obrat). Seveda lahko prichakujemo zelo zapletene rezultate, saj so kamnorezne podobe na prvi pogled neurejeno razporejene in usmerjene. Bralca naj to ne moti. Ni namen tega spisa slediti vsaki na slikah nakazani smeri, iz vsake razvidne tochke pod vsemi zanimivimi koti. Namen je predvsem prikazati zapletenost povezav, najti osnovna pravila razporeditve podob in njihovih medsebojnih razmerij. Seveda lahko radovednejshi bralec tudi sam preverja posamezne ali sploh vse zarisane povezave, saj lahko odkrije tudi kaj, chesar jaz nisem opazil. Pomembnost smeri sonchnih obratov je takoj razvidna iz sl. 18. Pomozhni tochki nista nakljuchno izbrani. Severna tochka (1) je kamnorez, ki je najbolj severno od vseh podob na Strehi; juzhna tochka (2) sicer ni najbolj juzhni kamnorez, je pa najbolj juzhna pomozhna tochka. Smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih kazhejo na kamnoreze, ki jih lahko razumemo kot prispodobe plodnosti in zhivljenja (3): smer sonchnega vzhoda ob poletnem obratu, ko je sonce najmochnejshe. Prispodoba ubijanja (4) in smrti (5) kazhe smer sonchnega zahoda ob poletnem obratu, ko sonce zaide na vishku svoje mochi. Smer vzhoda sonca ob zimskem obratu, ki je zachetek ponovne rasti sonchne mochi, kazhe na kamnorez, ki je uvod v novo zhivljenje (6). Prispodobo vechnega kroga zhivljenja (7) kazheta smeri sonchnega zahoda ob zimskem obratu in sonchnega vzhoda ob poletnem obratu; to je najvechje nasprotje sonchne mochi: najshibkejshe in najmochnejshe sonce. Vse te prispodobe predstavljajo glavne podzavestne arhetipe. Prispodoba (3), ki jo imenujemo Stvarjenje, kazhe plodnost in zhivljenje; to je zhe omenjeni »erotichni« kamnorez: oche in mati (spolno obchevanje – oploditev) ter plod – otrok. Prispodoba (4), ki jo imenujemo Smrt, je kamnorez, ki prikazuje z

Revija SRP

129

lokom oborozhenega mrtvega lovca in zver, ki ga je ubila. Prispodoba (5) nasprotno kazhe lov, med katerim lovec s kopjem ubija jelena ali losa. Lov z ubijanjem zhivali je nachin pridobivanja hrane in s tem omogochanje lastne zhivljenjske osnove. Zhivljenje zhivali je konchano, to pa omogocha obstanek drugega zhivljenja. Tako je zhival dar in zhrtev obenem, zato lahko to podobo imenujemo Zhrtev. Kamnorez (6), tudi eden od »erotichnih«, prikazuje umetno razdevichenje kot prehod v novo zhivljenje, iz dekleta v zheno, zato ga imenujemo Posvetitev. Kamnorez (7) prikazuje mater, ki poraja in pozhira otroka – rojstvo in smrt, vechni krog zhivljenja, zato ime Uroboros. Vse te prispodobe imajo svoje vzporednice v vsaki kulturi, pretekli ali sodobni. Uroborosu v shirshem smislu ustrezajo tudi vsa danashnja verstva. V nadaljnjem bomo zadevne kamnorezne prispodobe pisali z veliko zachetnico, da bodo jasno lochene od istih besed sploshnega pomena. Ponovno vnashanje smeri vzhodov in zahodov sonca ob sonchnih obratih v njihova sechishcha in v znachilne tochke podob nam zachenja odkrivati pravila, s kateremi so bili izbrani polozhaji posameznih podob, gl. sl. 19. Razvidna je nekakshna periodichnost: nakazane smeri vechkratno povezujejo te najbolj osnovne prispodobe. Smiselna zveza z drugimi podobami je verjetna, a brez ustrezne vednosti ostaja neznana. Smeri vzhodov od ene podobe do druge verjetno pomenijo prehod v nekaj dobrega, smeri zahoda pa prehod v nekaj slabega glede na predhodno. Prehodi iz dobrega v slabo ali obratno so verjetno ustrezali letnim in zimskim smerem. Iz sl. 20 je razvidno, da tak smisel usmeritev sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih ni povsem zanesljiv. Vechina kamnorezov namrech ni bila vklesana ob letnih in zimskih obratih; te smeri so imele za stare Onezhce predvsem bajeslovni, charobni pomen. V sl. 21 so vneshene premice in daljice v smereh, ki so razpoznavne iz posameznih podob. To so »repi« pomozhnih tochk, smeri zhezel, polozhaji posameznih podob in povezave med njihovimi znachilnimi tochkami. Iz vsega je razvidno, da pri vechini smeri lezhi vech znachilnih tochk na eni premici. Zmeshnjava smeri je le navidezna. Ne samo, da lezhi vech znachilnih tochk na eni premici, marvech se vech premic tudi seka v istih tochkah. Geometrichno to pomeni, da njihove smeri dolocha neko skupno pravilo. Tako te smeri sledijo iz pravil za sestavo celotne skupine kamnorezov. Te dolochajo razmerja med podobami kakor tudi povezavo med njmi. Neko drugo, nam neznano pravilo pa verjetno dolocha prehod od podobe do podobe, ko to sosledje pripoveduje neko zgodbo, prerokuje ali pa dolocha pomemben datum ali praznichni dan. Sl. 22 kazhe smeri zhezel in njihovih vzporednic. Vse povezujejo znachilne tochke razlichnih podob; kazhe se nekakshno redno ponavljanje in prepletanje celotne skupine kamnorezov na Strehi. Zhezla in njihove smeri so verjetno najbolj domishljena skupina podob in smeri celotne Strehe. Seveda pri tem ne uposhtevamo podob, ki jih ne moremo razlozhiti in razumeti. Podoba velikega zhezla je prvotni kamnorez, ki ima verjetno dolochen glavni pomen, mala zhezla pa predstavljajo isti ali enak predmet kot prispodobe nekega drugega, toda

Revija SRP

130

sorodnega pomena. Vsa zhezla so nedvomno povezana z zhrecem, saj so znamenja njegovega polozhaja v takratni druzhbi, kakor je to razvidno iz grobov na Jelenjem otoku [46]. Na sl. 23 smo nanesli smeri s sl. 22, dolochene z zhezli, z »repi« pomozhnih tochk, z »repi« glavnih polozhajev in z nekaterimi podobami, kot so zhrec, maska, labodji vrati ipd., tako, da se sekajo v eni poljubno izbrani tochki izven vseh kamnoreznih podob. Priblizhna tezhishcha smeri so poudarjena in razvidno je, da se smeri bolj ali manj kopichijo v dvanajstih skupinah. Tudi to dejstvo kazhe na neko osnovno pravilo v razporedu kamnorezov. Smeri, dolocheni z Uroborosom, pa sta med sabo skoraj pravokotni ter lezhita v rahlem odklonu od smeri sever-jug in vzhod-zahod izven teh skupin. Medsebojna oddaljenost podob, pravzaprav njihovih znachilnih tochk, je naslednje merilo za njihovo povezanost in za njihov polozhaj. Sl. 24 kazhe, da imajo znachilne tochke posameznih podob na isti oddaljenosti nekaj znachilnih tochk drugih podob. Tako so tukaj krozhnice, ki povezujejo posamezne podobe v neki neznani smiselni povezavi. Krozhnice na sl. 24 so ob pogoju, da je sredina znachilna tochka in da je polmer oddaljenost do neke druge znachilne tochke tega kamnoreza, poljubno izbrane. Na sl. 25 je bila izbrana oddaljenost med dvema znachilnima tochkama za enoto. Vsaka znachilna tochka, ki lezhi na krozhnici, je bila uporabljena kot sredishche krozhnice enakega polmera. Tako je nastal splet podob, povezanih s krozhnicami enakega polmera. Kot je razvidno, so spet povezane prispodobe glavnih arhetipov medsebojno in posredno chez neke druge podobe. Tudi to so smiselne povezave med podobami. Verjetno je to bil eden od nachinov prehoda z ene podobe na drugo, kot je to potrebno pri prerokovanjih in pri vsakdanjih nasvetih. Ponovno pa opazhamo, da se krozhnice vechkratno sekajo v znachilnih tochkah ali pa v njihovi blizhini, kakor tudi v ozkih podrochjih med podobami. V vseh prejshnjih primerih nismo posebej izbirali posamezne podobe ali kamno-reza, da bi si ogledali premice in oddaljenosti, ki izbrano znachilno tochko podobe povezujejo z znachilnimi tochkami drugih podob. Na sl. 26 pa smo to storili za severno pomozhno tochko. Tudi tu je razvidno, da niso poljubne niti smeri niti oddaljenosti. Veliko je premic, na katerih lezhijo znachilne tochke podob, kakor je tudi vech krozhnic s sredishchem v severni pomozhni tochki, na katerih lezhijo znachilne tochke drugih podob. Enako je to razvidno na sl. 27 za juzhno pomozhno tochko. To velja tudi za druge podobe. Na sl. 28 je tako razchlenjena povezava Uroborosa, na sl. 29 pa za podobi Zhivljenja in Smrti. Na sl. 30 smo to storili tudi za prispodobo Posvetitve, na sl. 31 pa za tochki, ki sta navidezni sredishchi celotne skupine kamnorezov Strehe. Na sl. 32 sta she drugi dve tochki, ki, kakor se bo pokazalo, s tochkama na sl. 31 tvorita zanimivo skupino.

Revija SRP

131

Pri vseh podobah se krozhnice in premice sekajo tudi v njihovih znachilnih tochkah. Verjetno so tudi sechishcha izven podob imela svoj pomen, saj bi to pomenilo tudi eno od smiselnih mozhnosti povezav. O pravilih za izbor sosledja podob lahko le ugibamo. Smeri in oddaljenosti so samo posamezni koraki v povezavi podob. Prvi korak je bil, kot smo zhe omenili, verjetno dolochen z vidnostjo kamnoreza v danih okolishchinah. Verjetna je tudi stopnja pomembnosti podob, po kateri je bilo dolocheno sosledje. Ne kazhe niti pozabiti na polozhaj sence palic ali zhezel, postavljenih v posebne tochke na Strehi, ki naj bi tako povezovale podobe in dolochale sosledje. Mozhnih je toliko razlichic, da nas posamezni primeri ne pripeljejo do nikakrshnih novih spoznanj. Seveda, v teh primerih je polozhaj sence dolochen z dnevo uro, z letnim chasom, z vishino sonca in z dolzhino palice ali zhezla. Sonchna ura in koledar

Omenili smo zhe, da mora zaradi oblike kamnite Strehe sonce dosechi dolocheno vishino, da bi osvetlilo njeno zahodno krilo, ali pa se mora spustiti pod dolocheno vishino, da bi bilo vzhodno krilo v senci. Rahla zaobljenost obeh kril povzrocha, da se njuna osvetljenost le postopoma spreminja. Tako so Onezhci imeli s Streho sonchno uro in sonchi koledar v enem. Iz podatkov, ki so na voljo, zhal ni mozhno tochno izrachunati, kako se je menjavala osvetlitev, in tako videti, ob katerem datumu in ob kateri uri so bili osvetljeni posamezni kamnorezi. Po eni strani je to presenetljivo, saj smo videli, da so na Strehi smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih pravzaprav skoraj astronomsko natanchno nakazane. Prichakovali bi dolochen kotni premik v smereh zaradi naklona streshnih kril, vendar ga, vsaj pri dani tochnosti podatkov, ni zaslediti. To postane razumljivo, che uposhtevamo, da je bilo zaradi sploshne nizke vishine sonca bolj primerno opazovati polozhaj sonca v dolocheni smeri neposredno, namesto da bi opazovali le smer sence neke palice ali zhezla. Verjetno je, da bi pri natanchnejshih podatkih o prvotnem polozhaju Strehe lahko dolochili tudi tochke nutacije, tj. periodichnega nihanja zemeljske osi. Poglejmo poblizhe cholne na kamnorezih. Veslachi, kot smo zhe omenili, niso sorazmerni s podobami, ki predstavljajo chloveshka ali chloveku podobna bitja. Cholni so zelo nizki, shtevilo veslachev v posameznem cholnu pa je prav nemogoche za resnichne drevake; to gotovo ni nakljuchno. Kot smo tudi zhe omenili, teh kamnorezov niso vklesovali »umetniki«, marvech »navadni« ljudje, a z dolochenim namenom. Zato ti cholni z dosledno usmerjenostjo in z razmiki med veslachi delujejo na tehnichno izkushenega opazovalca kot nekakshne merske lestvice, che zhe ne kot nomogrami [47] za celotno skupino kamnorezov na Strehi.

Revija SRP

132

Juzhni choln »plove« od vzhoda na zahod in ima shest zelo skrivnostnih potnikov. Po mnenju raziskovalcev so to bajeslovna bitja, saj izdelava nikjer ni tako groba, da bi bile te podobe le nakljuchne. Shtirje potniki so podobni veslachem v ostalih cholnih, dva pa sta nedolochljivi postavi. Ta choln je nedvomno povezan s poldnevom. Premica, dolochena z robom glavnega severnega in juzhnega polozhaja, lezhi v smeri sever-jug in prechka juzhni choln. Verjetno so stari Onezhci tako dolochali poldne; z glavnih polozhajev so opazovali sonce s pomochjo dveh palic ali zhezel, s pogledom proti soncu. Tak nachin opazovanja je morda posledica nizke vishine sonca nad obzorjem in pretezhno meglenih dni, ko senc ni mozhno jasno dolochiti. Pri dolochanju poldneva s senco je ustrezna »palica« morala biti izven Strehe. Posebej moramo pripomniti, da choln »plove« v smeri gibanja sonca in da se sonce nahaja »pod« cholnom. Zato domnevamo, da usmerjenost cholnov dolochajo smeri gibanja sonca in da je pri tem morda bolj pomemben polozhaj sonca »pod« cholnom kot »nad« njim. Skrajni zahodni choln je usmerjen tochno od severa proti jugu. Ima 21 veslachev, razporejenih v skupinah po 6, 7 in 8; te skupine so lochene z vechjimi veslachi, ki morda stojijo med ostalimi sedechimi. Veslachi so »pokonchni« v smeri vzhod- zahod. Na sl. 33 vidimo bolj natanchno ta kamnorez s cholni. Cheprav so veslachi skrajno poenostavljene chloveshke figure, ima vsak od njih svoje edinstvene poteze, ki so kljub grobi izdelavi dobro razvidne in ne morejo biti le nakljuchne posledice tehnichne grobosti. Vse podobe na Strehi so sicer dobro razpoznavne, izjeme so le ptice, ki jih je tezhko ali nemogoche razlikovati, in tisti kamnorezi (npr. Uroboros), ki za svoje prispodobe nimajo »zhivega« vzora. Slednje velja tudi za cholne. Ti ne morejo biti le upodobitev nekih resnichnih cholnov, saj je shtevilo veslachev v njih popolnoma nemogoche. Tudi oblika cholnov – neverjetna dolzhina in plitkost – ne ustreza realizmu. Plitkost bi lahko pomenila, da so upodobljeni le nad vodo vidni deli cholnov, a to za nasho razlago ni pomembno. Pri razlagi cholnov kot merskih lestvic se ne moremo ubraniti misli, da je imel vsak posamezni veslach tudi svoje ime, to pa bi ustrezalo oshtevilchenju merske lestvice. Verjetno je v opisanem primeru veljalo podobno pravilo glede na sonce kot pri juzhnem cholnu. Sonce, na katero se choln nanasha, je sonce »pod« cholnom, to je sonce na zahodu. To sonce, che se premika, se premika proti severu, torej v smeri, ki je nakazana s cholnom. Proti jugu pa se premika sonchni zahod – kakor tudi sonchni vzhod – po poletnem sonchnem obratu. Zato lahko domnevamo, da se ta choln nanasha na premik sonchnega zahoda po poletnem obratu proti jesenskemu enakonochju in prek njega. Zhivali, upodobljene v neposredni blizhini, razumemo kot pomembne za »uporabo« cholna kot merske lestvice v celotnem spletu kamnorezov. V primerih, kjer imajo lestvice koledarsko vlogo (merilo za shtevilo dni pred in po enakonochju ali morda ob kaki drugi prilozhnosti), bi to pomenilo, koliko dni pred enakonochjem ali po njem so te ptice priletele na jezero ali odletele stran. Pri

Revija SRP

133

jelenih ali losih bi shlo za povezavo lestvice z dnevi selitve chred, usmerjenost pa bi kazala selitev na sever ali jug. »Pod« cholnom, na zahodni strani, sta dve podobi enako usmerjenih ptic, popolnoma nesorazmernih z veslachi, toda sorazmernih z ostalimi kamnorezi. Tretji znak je velik, a nejasen – lahko bi bila ptichja glava. Drugi choln z zahodne strani, ki je usmerjen natanchno proti severu, ima 12 (ali morda 13 – s krmo ali krmarjem?) veslachev, in njegovi »zgornji elementi« so »spodnji elementi« cholna ob njem. Veslachi so vsi nagnjeni naprej v smeri vozhnje in so tudi posamezno razpoznavni. Smer njihovega nagiba kazhe proti prispodbi zahodnega sonca ali pa proti juzhni pomozhni tochki. Po pravilu razmerja s soncem se choln nanasha na sonce na vzhodu, smer pa kazhe premik sonchnega vzhoda proti severu, to je po zimskem sonchnem obratu. Seveda pa ne moremo obema cholnoma nacheloma odrekati niti kakshne drugachne funkcije.

Tretji choln ima shtiri veslache in je usmerjen proti jugovzhodu; chetrti je na »skrajnem« jugu skupine in smo ga zhe omenili. Peti choln je usmerjen proti severo-sevorozahodu in ima 16 (ali 17 s krmo ali krmajem?) veslachev, ki sedijo zelo na gosto. Pravo nasprotje je shesti choln, usmerjen tochno proti severu, s tremi veslachi v zelo razlichni medsebojni oddaljenosti. Na sl. 35 sta upodobljena kamnoreza severnega in vzhodnega cholna. Pri teh dveh cholnih kakor tudi pri ostalih, z izjemo zahodnih, pa ne moremo trditi, da so veslachi posamezno razpoznavni. Oba cholna sta she bolj podobna merskim lestvicam. Ob njiju upodobljene ptice pomenijo, podobno kot pri zahodnih cholnih, da se lestvice nanashajo na njihovo selitev. Razlichno usmerjenost ptic bi lahko razlagali kot prihod ali odhod, morda s severa ali z juga ter proti severu ali proti jugu. Za trdnejsho razlago za zdaj she ni dovolj podatkov; verjetno je pomen odvisen tudi od vrste posamezne ptice. Na sl. 34 je nakazano mozhno dolochanje spomladanskega enakonochja: cholne razumemo kot merske lestvice, na katerih so stopinje prikazane z veslachi. Tochko, od koder vidimo razmike med veslachi kot zorni kot, pod katerim se premakne sonchni zahod v enem dnevu ob enakonochju, lahko dolochimo tudi na druge nachine, vendar za to kakor tudi za tisto, prikazano na sl. 36, nimamo »predpisa«. Med prouchevanjem kamnorezov se je ta tochka pojavila – seveda z malenkostnimi spremembami v polozhaju – vechkrat kot sechishche raznih krozhnic in premic v popolnoma razlichni sestavi. Na tem podrochju je bila skala poshkodovana she pred razstrelitvijo, tako da se ni mogel ohraniti kamnorez, ki je morda oznacheval njen polozhaj. Razvidno je tudi, da sechishcha premic, cheprav med podobami, pomenijo polozhaje znachilnih tochk. Zakaj jih stari Onezhci niso oznachili s kamnorezom, seveda ne moremo ugotoviti, lahko pa domnevamo, da so bile pomembne le v nekem ozhjem pomenu v skladu z njihovimi verovanji. Kako so Onezhci ugotovili, kdaj je nastopilo enakonochje? Za to je potreben neki drug par tochk. Vech takih tochk je jasno razvidnih. Verjetno je glavno vlogo pri

Revija SRP

134

tem imel kamnorez Uroboros, prispodoba vechnosti. Usmerjen je vzhod-zahod, gleda proti zahodu in prvi vechji veslach cholna lezhi tochno na premici vzhod-zahod, ki je tudi glavna os podobe Uroborosa, na kateri se rojeva otrok. Drugi vechji veslach je z vzporedno premico povezan z otrokom, ki ga mati pozhira. Tako dolochanje je tudi v skladu s prispodobo vechnosti kot nenehno ponavljajochega se kroga, saj je sonce spet doseglo izredni polozhaj, ki lochuje letne chase. Pravzaprav za dolochanje enakonochja ni potrebna merska lestvica; ta zgolj omogocha vnaprej ali pa za nazaj dolochiti, koliko dni je she do ali od enakonochja. Torej v tem ne more biti edina naloga te lestvice. To je razvidno tudi iz sl. 36, kjer so vsi cholni – v funkciji lestvic – med sabo smiselno povezani. In kakshen naj bi bil ta smisel?

Kamnorezi so po velikosti priblizhno istovrstni, veslachi pa so, z izjemo pri dveh zahodnih cholnih, popolnoma razlichni. Pri vsakem od cholnov so upodobljene tudi zhivali. Prvi choln ima ptico ali ptici z jasno razpoznavnostjo v smeri cholna, drugi ima nad sabo jelena ali losa (z zimskim kozhuhom), ki gleda nasprotno od smeri cholna, tretji ima chredo iz treh jelenov, losov ali pa obojih, ki gredo v smeri cholna, chetrti ima le znak, ki ga razumem kot ptico pod cholnom, peti ima dve chaplji ali chapljam podobni ptici, od katerih gleda ena v smeri cholna, druga pa nasprotno. Okoli tega cholna je tudi vech drugih znakov, ki bi jih razlagal kot leteche ptiche. Shestemu cholnu sledi chreda losov ali jelenov iz jugozahoda, pred premcem pa ima ptichji znak in brejo koshuto, ki gleda nasprotno od smeri cholna. Velikost veslachev ni v nikakrshnem sorazmerju z velikostjo zhivali, vsi veslachi so bistveno manjshi; to potrjuje nasho trditev, da v bistvu ne gre za cholne, temvech za merske lestvice, »metaforichno« predstavljene s cholni in veslachi. Omembe vredno je, da je vechina zhivali upodobljena v neposredni okolici cholnov; izjeme so: labod z mladichem in verjetno dvoje gosi nad juzhnim cholnom, los in chaplje od tam proti vzhodu ter troje osamljenih losov ali jelenov (ali dva losa in jelen) na zahodu. Jelen, ki mu lovec zabada kopje v vrat, je nekako osamljen na severu ob prvotnih znakih. Cholni so imeli vlogo merskih lestvic za dolochanje zachetka, trajanja in konca selitev severnih jelenov. Mozhno je celo, da so z njimi dolochevali tudi shtevilo, pravzaprav mnozhino selechih se jelenov ob danem chasu, kakor tudi smer in polozhaj glavnine chred.

Zgoraj smo izrecno zhe omenili le prispodobe arhetipov. Tako so verjetno tudi vse opisane povezave in lastnosti imele svojo funkcionalno vlogo pri prerokovanju, vrachenju (charanju) in svetovanju glede osebnih in javnih problemov. Osnovni dejavnost za prezhivetje Onezhcev je bil lov, v glavnem na ptice, severne jelene in lose. Te zhivali so tudi najbolj pogosto upodobljene v kamnorezih. Za uchinkovit lov je moral lovec vedeti, kje in kdaj se nahaja dolochena ciljna zhival.

Revija SRP

135

To je posebej vazhno, che so zhivali selivke in jih je mogoche loviti le v dolochenem chasu na omejenem podrochju. Seveda se zhivali ne selijo vedno istega dne in ne vedno po isti poti. Chas in poti selitve so odvisni od vremena, dosegljivosti hrane in pritiska mesojedih zveri, tako da so tudi selitve redne le znotraj dolochenih chasovnih in prostorskih omejitev. Vsaka napachna ocena glede chasa in podrochja lova je bila lahko usodna za prezhivetje celotnega plemena. Poshiljnaje izvidnikov ni bilo posebno uchinkovito; podrochje in chas nadzora sta bila tako razsezhna, da je bilo za izvidnika nemalo tveganja, da bo zgreshil ciljne zhivali, da bo zashel predalech za pravochasno obvestilo drugim, da bo padel kot zhrtev zveri ali pa sredi naloge ostal brez zhivezha. Daljsha odsotnost skupin lovcev je slabila obrambno moch plemena; ob zgreshenih prostorsko-chasovnih ocenah je bila resnichno nevarna. Edina mozhnost za pravilno oceno je bilo opazovanje vremena ter obnashanja in selitev zhivali v neposredni in vidni okolici bivalishcha. Glede tega so najvech vedeli le takratni lovci in stezosledci; danes njihove sposobnosti lahko primerjamo le z veshchinami lovcev Kungov in pigmejcev v Afriki, v severnih shirinah pa je mogoche kje she kakshen Sibirec, ki bi morda lahko dal kaj vech pojasnil. V nashem omejenem razumevanju nam pridejo na misel pravzaprav le ptice. Njihove jate so vidne zelo dalech, njihova selitev je prav tako odvisna od vremena, nekatere konchajo kot plen, nekatere so mogoche neposredno povezane s selecho se veliko divjadjo. Oblaki komarjev sledijo chredam severnih jelenov; ti komarji so plen za ptiche, ki pri tem s svojim obnashanjem kazhejo nahajalishche chred jelenov. Lahko so tudi sami komarji znamenje za blizhino chred, na primer poletna nadlega obadov v blizhini goveda. Mimo vseh teh ugibanj lahko z gotovostjo rechemo le, da se ptice razlichnih vrst selijo v razlichnem chasu. Tako morda razmiki med selitvijo raznih vrst ptic in njihovo zaporedje ponujajo edino manj tvegano oceno glede chasa selitve velike divjadi. K tem pticam selivkam sodijo labodi, gosi, race, chaplje, zherjavi, vodne kokoshi, ponirki, kormorani in galebi; ponavadi jim sledijo tudi roparice. Vse nashtete zhivali najdemo upodobljene v kamnorezih Oneshkega jezera. Posebej je omembe vredno, da so podobe rib zelo redke, podob severnih jelenov in losov – teh ne moremo dobro razlikovati – pa je polna tudi Streha. Domnevamo, da je na tej kamniti Strehi upodobljena ocena primernega lovskega prostora in chasa, zlasti lova na severne jelene. Vsak choln kot merska lestvica ima svoj tip medsebojno spremljajochih se zhivali. Tako so cholni 1, 4 in 5 povezani z pticami, cholni 2, 3 in 6 pa z veliko divjadjo. Na sl. 37 so prikazane povezave merskih lestvic z lovom in selitvijo velike divjadi. Pravzaprav obstaja she ena podoba, ki je morebiti choln, neposredno vzhodno od mocherada (kolikor ne gre le za podobo rogovja).

Revija SRP

136

Zhrec

N. N. Gurina [10] v svojem delu o pokopalishchu iz mlajshe kamene dobe na Jelenjem otoku omenja vechkratno preluknjane kamnite in koshchene diske, ki so bili grobni dodatki verjetno nekemu veljaku. K. D. Laushkin [48] ima te izdelke za prispodobe sonca, ker zaradi svoje velikosti nikakor niso mogli imeti vloge okraskov. Kamnorez Zhrec prikazuje skrajno poenostavljeno chloveshko figuro, zato gre lahko za moshkega ali zhensko. Postava drzhi v vsaki roki palico ali kol, z disku podobnim podnozhjem. Verjetno so diski, odkriti v grobovih, podnozhja teh palic, kolov ali zhezel. Zhrec je najbrzh polozhil diske na glavne tochke kamnite Strehe, v njihove luknje pa zataknil palice ali zhezla. Polozhaj, dolzhina sence in smer proti soncu dvojic teh zhezel so bili pomembni za zhrecheva prerokovanja in odlochitve. Verjetno je zhrec imel tudi kakshno vrv, s katero je dolochal oddaljenost od postavljenih zhezel in kote med smermi. Za to govori tudi skoraj dosledna uporaba geodetske povrshine Strehe. Seveda kamnorez ne kazhe prave velikosti teh palic ali zhezel v razmerju do chloveka. Tehnichno so bile smiselne le palice, katerih dolzhina je bila istovrstna s podobo velikega zhezla. Morda je podoba velikega zhezla (z vlogo nekakshne dolzhinske enote) tudi osnovno merilo za dolzhino teh palic. Tega vsaj za zdaj ne moremo zanesljivo ugotoviti, ker bi za to morali poznati natanchni polozhaj kamnite Strehe na prvotnem nahajalishchu. A to bi dalo le bolj kvantitativna spoznanja (npr. iz dolzhine in smeri sence dolochen datum), v osnovi pa ne bi prispevalo chesa bistveno novega. Naloge oneshkih zhrecev so bile verjetno podobne nalogam vseh tovrstnih oseb tako v prvotnih kot v danashnjih »naprednih« druzhbah: obredi ob rojstvu, poroki in smrti, dolochanje obredov in datumov praznikov ali lova, zdravljenje bolezni, prerokovanje uspehov plemena in posameznikov pri razlichnih podvigih, nasveti in odlochitve v vsakdanjem zhivljenju.

Zrechevo glavno znamenje je bilo verjetno zhezlo – kol ali palica z izrezljano losovo ali jelenjo glavo nekje v sredini (primerjaj sl. 3) in z nekaksho trikotno, mogoche lijakasto glavo na vrhu [49]. Morda so zhezla na kamniti Strehi prispodobe za zhrecheve naloge in za njegovo oblast; v tem smislu naj bi bile pomenljive tudi njihove geometrichne povezave. Polozhaj Zhreca (sl. 38) je videti natanchno izbran. Smeri vzhoda in zahoda sonca ob zimskem obratu sovpadajo s smermi osnovnih tochk trikotnika. Pomen smeri vzhoda sonca ob poletnem obratu ni razviden, a smer zahoda sonca ob poletnem obratu je tudi smer lestvice jesenske selitve jelenov in losov na jugovzhod. Smer velikega zhezla je tudi smer ravnine, na kateri stoji zhrec, njegova figura in obe zhezli pa kazhejo na severno pomozhno tochko. Torej je mozhno, da je bila naloga zhreca ugotoviti chas selitve zhivali na jug, se pravi chas za dober lov. Chez glavo velikega zhezla je Zhrec povezan s prispodobo lova. Vsa druga manjsha

Revija SRP

137

zhezla so povezana z lestvicami, ki so bile, kot smo zhe omenili, nomogrami za dolochanje chasa selitev zhivali, verjetno pa tudi hkratne oddaljenosti chred. To vlogo zhreca potrjuje tudi oddaljenost drugih podob od njegove figure. Vse ustrezne krozhnice gredo skozi zachetke in konce skoraj vseh lestvic. Zdi se, da sta bili za lov najbolj pomembni krozhnici – tista, ki je najbolj zunaj in povezuje dvoglavo ptico s podobo na jugozahod usmerjenega losa in z drugo, na sever usmerjeno zahodno lestvico, ter krozhnica, ki povezuje podobo jelena, usmerjenega proti jugovzhodu, s sredino Uroborosa in z njegovim smrtnim delom, potem pa naprej s podobo lova, z robom severnega glavnega polozhaja in z zachetkom severne lestvice, ki je nedvomno v zvezi s selitvijo na jug (gl. sl. 36). Pri tem je bila verjetno vazhna tudi povezava s podobo zahodnega sonca, saj druga juzhna pomozna tochka lezhi na krozhnici, ki povezuje selitev zhivali na jugovzhod, brejo samico, vzhodno zhezlo in »rep« vzhodnega sonca. Izhodishche za dolochanje pa je bila mogoche skrajna zahodna lestvica, katere konec je povezan v smeri juzhnega zhezla s stojishchem Zhreca. Navedimo she nekaj drugih »pristojnosti« zhreca. Zveza skrajne zahodne lestvice s prispodobo zhivljenja nakazuje dolochanje obredov ob rojstvih in porokah, zveza med figuro plesalca in mesechevo prispodobo z »repom« juzhnega glavnega polozhaja pa kazhe obrede pri dolochenih mesechevih menah. Zveza z Uroborosom in dvoglavo ptico ter tako tudi z zhezli verjetno pomeni pristojnost zhreca v sploshnih zadevah. Zveza Zhreca chez prvo osnovno tochko trikotnika in severno pomozhno tochko je mozhna podlaga za razlago prerokovanj, saj je severna pomozhna tochka mnogopomensko povezana z vechino podob, kot je to razvidno na sl. 26 in drugih. Zveza Zhreca s severnim glavnim polozhajem poteka prek podob Posvetitve in Plodnosti; verjetno gre za obrede plodnosti ob razdevichenju. Mogoche je zhrec odlochal tudi o zhivljenju in smrti chlanov plemena; to naj bi kazala zveza Zhreca z vzhodnim zhezlom chez podobo Smrti.

Kako so stari Onezhci sestavili skupino kamnorezov na kamniti Strehi?

Kot recheno, lahko le ugibamo o bajeslovju starih Onezhcev. Najdene prispodobe so prvobitne in navzoche v vseh omikah, zato ne morejo biti osnova za globljo razlago. Nikakor pa ne smemo prezreti, da je na vzhodni oneshki obali in na otokih poleg opisanih she prek tisoch drugih kamnorezov. Tudi med njimi so nedvomno smiselne zveze, ki bi jih vsa ugibanja o bajeslovju morala uposhtevati. Predvsem presenechata globina in vechslojnost medsebojnih zvez na kamnoreznih podobah Strehe. Opozorimo naj, da smo to odkrili le pri najbolj izrazitih podobah, vechine manjshih pa nismo uposhtevali zaradi pomanjkljivih podatkov. Z geometrijskega ali, drugache recheno, z matematichnega vidika je geodetska povrshina kamnite Strehe razdeljena po dolochenem pravilu na podrochja, ki so tako medsebojno smiselno – geometrichno, matematichno – povezana. To pravilo seveda uposhteva tudi smeri vzhoda in zahoda sonca ob obeh obratih. Pri tem se spomnimo, da nekatere teh smeri med sabo tvorijo kot priblizhno 60 stopinj in da

Revija SRP

138

cholni – merske lestvice – verjetno nakazujejo nekatere odklone od tega pravila (ali pravil). Vsako pravilo, posebej tako z odsevom v geometriji, glede razdelitve prostora na vech podrochij nujno vsebuje nekaj, kar se ponavlja, nekaj periodichnega. Tako nam sorazmerno enostavna shtevilchna razmerja dajo smiselno povezanost podrochij ali skupin tochk. Iz sl. 39 smo ugotovili, da ima dolzhina velikega zhezla nekakshno vlogo merske enote. Nashli smo tochke 1, 2, 3 in 4, od katerih je samo tochka 4 del podobe. Ta podoba je par chopastih ponirkov, razvidnih le pri povechavi. Ponirki nekaj chasa plavajo, nato poniknejo in se pojavijo na nekem drugem mestu. V tem je mogoche tudi prispodoba dvojnosti sveta – spodnjega, v vodi, in zgornjega, nad vodo; to bi nekako ustrezalo tudi podobi mocherada kot dvojnosti svetlobe in teme, dneva in nochi. Ponirka sta tochno na jugu, gledano od severnega osnovnega znaka, in sta usmerjena proti severozahodu, proti Uroborosu. Vidne so njune noge, torej sta na suhem in ne plavata – mogoche sta v gnezdu. Tochka 1 je v skupini na severu, tochka 2 na severu in vzhodu, tochka 4 na jugu, tochka 3 pa med ostalimi tochkami. Tochke 1, 2 in 4 tvorijo (skoraj) pravokotni trikotnik z enakima stranicama, ki lezhita ena v smeri sever-jug in druga v smeri vzhod-zahod. Premica, ki jo dolochata tochki 3 in 2, deli stranico 1-4 na polovico, premici, dolocheni s tochkama 1 in 3 ter 3 in 4, pa delita ustrezni stranici na eno in dve tretjini. Prav tako je razvidno, da se krozhnice s polmerom, enakim stranici, to je dolzhini zhezla, in s sredishchi v tochkah 1 do 4, sekajo v skupnih tochkah. Na sl. 40 je to bolj jasno nakazano. Na tej podlagi lahko vnesemo krozhnice enakega polmera s sredishchi v teh sechishchih prek celotne geodetske povrshine Strehe (sl. 41, zgornji del). Vzporednice k stranicam trikotnika kot tudi k premicam, ki povezujejo tochko 3 z ostalimi, so osnovne smeri, povezujoche razne podobe celotne skupine kamnorezov na Strehi. Izbrani primer to kazhe za podobo lovca na jelene, tj. Zhrtev (sl. 41, spodnji del). Tudi smeri, ki sledijo iz premic, kot jih dolochajo dvojice sredishch krozhnic, so smeri, ki povezujejo razlichne podobe. Odtod tudi dvanajst skupin smeri. Sosledje krozhnic in njihovih sechishch pa vsebuje kot 60 stopinj, ki je tako znachilen za smeri vzhoda in zahoda ob zimskem sonchnem obratu. Razliko uposhtevajo podobe, ki lezhijo na podrochjih zunaj dolochenih skupin krozhnic. Podrochja so omejena in dolochena s krozhnicami, tako je tudi tu uposhtevano vodilno pravilo. Nashli smo torej osnovno pravilo za sestavo skupine kamnorezov na kamniti Strehi. Razlog, zakaj je dolochena podoba prishla na posebej zanjo izbrano podrochje in smer glede na neko drugo podobo, pa bo verjetno ostal za vedno neznan. Morda je nekaj upanja razlage za podobe, ki naj bi bile povezane z lovom. Kakshen dober poznavalec tamkashnjega lova in gibanja zhivali bi mogoche lahko posredoval she kakshno dodatno pojasnilo.

Revija SRP

139

Iz tega sledi, da so bili kamnorezi Strehe izdelani sochasno, v »uporabi« pa so bili veliko daljshi chas; to kazhejo »repi«, ki so verjetno znamenja za prilagajanje na chasovne spremembe. Kot 60 stopinj, ena shestina kroga, dvanajst tezhishch smeri in shtevilo dni v letu, priblizhno dvanajst mesechevih men v letu – te zveze so stari Onezhci brez dvoma poznali. Morda so podobe razlichnih zhivali in njihova usmerjenost ter medsebojni polozhaj svojevrsten koledar. Sl. 42 nam kazhe she eno posebnost: tri osnovne, po smislu tesneje povezane skupine kamnorezov, ki verjetno kazhejo tudi zaporedje vklesovanja kamnorezov. Prvotni kamnorezi, tj. severni in juzhni glavni polozhaj, vzhodno in zahodno sonce, so po mnenju raziskovalcev najstarejshi. Njihova »dejavnost« je tudi najbolj osnovna – kazhejo smeri neba (sever, jug in vzhod, zahod). Naslednji so bili verjetno Uroboros, Stvarjenje in Posvetitev, nakar je bil celoten splet izdelan na osnovi trikotnika 1-2-4 (vzhod-zahod, sever-jug). Seveda so vsi kamnorezi medsebojno geometrichno in smiselno povezani. Skupin je gotovo vech kot tri in so nedvomno prepletene tudi med sabo. Tri skupine pomenijo gospodarstvo, bajeslovje in obrede, ki jih povezujejo v enoten splet. Zhe Ravdonikas je skupino kamnorezov na Strehi razlagal kot gospodarski koledar brez natanchnejshe razchlenitve. Laushkin pa je, kot smo zhe omenili, v kamnorezih videl le bajeslovje v smislu finskega epa Kalevala. Slednje se zdi bolj vprashljivo kot gospodarski koledar, cheprav bajeslovnih vidikov nikakor ne kazhe apriorno zanikati. Bajeslovna stran je prav tako resnichna kot gospodarska, a je tudi veliko bolj neznana in zapletena. Pripisovanje bajeslovne metaforike kamnoreznim podobam brez stvarnega razloga pa je popolnoma nesprejemljivo. Pravzaprav so prispodobe, podobne kot na oneshkih kamnorezih, navzoche tudi v drugih bajeslovjih, verstvih in ljudskih izrochilih. To dejstvo razveljavlja vsako ozhjo razlago na tovrstnih osnovah.

Druzhbeni red plemena z Oneshkega jezera

Primerjava oneshkih kamnorezov s kamnorezi ob reki Vig pri Belem morju kazhe, da sta obe skupini izklesani na enak nachin. Vklesali so ju s kratkimi udarci kamnitih »dlet« na skale; to je tehnika kamene dobe, znana tudi na drugih celinah. Zato enaka tehnika klesanja ne pomeni nujno iste kulture ali sorodnega plemena, pa tudi ne medsebojnih stikov. Omenjeni skupini kamnorezov sta bili vklesani v priblizhno isti dobi, imata pa popolnoma razlichni vsebini.

J. A. Savvatejev o belomorskih in oneshkih kamnorezih pishe [50]: »Oboji so skoraj iz istega chasa (...) Ob Belem morju je skoraj dvojno shtevilo podob, ki se nahajajo na rechnih otokih pred izlivom v morje, oneshke pa so vechinoma na konicah rtov (...) Drugache kot oneshki je vechina kamnorezov ob Belem morju izklesana globinsko po celotnem obrisu (...) Tako tukaj kakor tam so podobe zgoshchene v skupine, vendar pa so ob Belem morju praviloma povrshinsko vechje in bistveno bolj bogate (...) Belomorski kamnorezi delujejo v celoti bolj

Revija SRP

140

naravno kot oni z oneshkega jezera, kjer najdemo shtevilne bajeslovne podobe in podrobnosti (...) Vsebinske razlike so she bolj ochitne ...«

Vsebina kamnorezov z reke Vig (sl. 43) je pripovedna. Kamnorezna polja prikazujejo lov na lose, severne jelene in na kite; mozhje so oborozheni z loki, so tudi na smucheh, njihova »mozhatost« pa je jasno izrazhena z goloto in pogosto s prevelikimi spolnimi udi. Med njimi so kamnorezi, ki se nanashajo na dolochene kraje, s stopinjami, ki kazhejo pot in smer. Cholni za lov na kite imajo visoke bochne strani, da so primerni za valovito morje. Vklesane podobe jelenov in losov kazhejo samce – zhivali z rogovi. Po vsem navedenem sodech, so bili tvorci kamnorezov ob Vigu chlani patriarhalne lovske druzhbe. Kamnorezi z Oneshkega jezera pa skoraj brez podob lova, imajo pa veliko upodobitev razlichnih zhivali – ptic, severnih jelenov in losov. Slednji so zmeraj prikazani brez rogov. Druge zhivali so zelo redko zastopane. Veliko je razlichnih znakov, ki jih razlagajo kot sonchne in mesecheve simbole itd. Tu so she »erotichni« kamnorezi, ki prikazujejo umetno razdevichenje, spolno obchevanje, rojstvo in nosecho zhensko na kamniti Strehi ter podobno she v nekaterih kamnoreznih skupinah. Med chloveku podobnimi liki so tudi figure z nechloveshkimi glavami ali morda z maskami. Med skupinami oneshkih kamnorezov ni razpoznavnih pripovednih odnosov ali povezav. Jasno pa je razvidna usmerjenost kamnoreznih skupin ali posameznih kamnorezov po smereh neba. Obstojajo tudi popolnoma edinstvene skupine. Vklesane podobe cholnov kazhejo plovila z nizkimi robovi in z neverjetno velikim shtevilom veslachev. Na te razlike je opozorilo zhe vech raziskovalcev. Vsi soglashajo, da so kamnorezi z Oneshkega jezera (obredne) prispodobe, kamnorezi z Belega morja pa le podobe, nekakshna »lovska latovshchina«. To razlichnost pojasnjujejo z razlikami v verovanjih, odvisnih tudi od zemljepisne lege (medsebojna oddaljenost 325 km), torej od razlichnih zhivljenjskih okolishchin.

J. A. Savvatejev pishe [51]: »Vse te razlike (...) so lahko izraz podrochnih posebnosti prebivalcev po razlichnosti njihovega gospodarstva, po razlichni pomembnosti podob in konchno po odlochilnih spremembah zavesti – izid je izdvajanje posameznih druzhin in plemen( ...) Kljub temu ne smemo govoriti o dveh medsebojno neodvisnih sredishchih kamnorezov. Tukaj obstaja predvsem eno samo zaokrozheno sredishche skalne umetnosti, v katerem sta se razvili dve locheni zharishchi, ki pa poleg razlik kazheta tudi medsebojno odvisnost in vplivanje (...)«

Z enim skupnim sredishchem vseh teh kamnorezov se ne moremo strinjati. Savvatejevu pach ni bila znana vechslojna povezanost kamnoreznih podob na Strehi in tudi ne njihov medsebojni razpored po sonchnih obratih ter geometrichna osnova njihove sestave. Ta dejstva kazhejo bistveno razliko med oneshkimi in belomorskimi kamnorezi, pa tudi med oneshkimi in vsemi ostalimi kamnorezi v Kareliji in Fenoskandiji (Feno-Skandinavija ali »Velika Skandinavija« s Finsko).

Revija SRP

141

Finski in estonski raziskovalci popularizirajo zlasti belomorske kamnoreze tudi tako, da jih primerjajo s slikanico, se pravi, da bi bili nekak predzgodovinski »strip«. V tej zvezi lahko rechemo, da so oneshki kamnorezi v primeri z belomorskimi manj slikoviti, so bolj tehnichne risbe, nachrti in uganke, a so tudi bolj domiselni in umni, zato je za njihovo razlago potrebno posebno znanje. Po vsebini oneshkih kamnorezov je mozhno sklepati, da so njihovi tvorci (morda tvorke?) pripadali matriarhalni druzbi. Shlo bi za eno redkih matriarhalnih lovskih druzhb, ker so matriarhati sicer praviloma poljedelske druzhbe. Tudi izoliranost oneshke kulture dopushcha trditev, da je to bil matriarhat. Izjemno kompleksna metaforichnost teh kamnorezov tudi kazhe, da je shlo za dobro organizirano druzhbo z razmeroma visoko razvitimi verskimi pogledi.

J. A. Savvatejev o oneshkih kamnorezih she pishe: »V shtevilnih primerih lahko jasno spoznamo moch predstave, domishljije, vzhivljanja, ki je na svojstven nachin v veliki meri preoblikovala resnichnost. Med njimi so podobe, katerim je v resnichnosti tedanje dobe komajda mogoche zaslediti kaj podobnega. V njih se predvsem kazhe moch razuma, sposobnost nekaj ustvarjalno preoblikovati in domisliti, pa tudi izdelati podobe, ki kolikor mogoche raznoliko in razvidno pojasnjujejo sploshni pogled na svet, na njegove pogonske sile in povezave.«

Oneshka kultura je propadla v tretjem tisochletju pred nashim shtetjem. To naj bi bila doba, v katero sedanje sholske zgodovine postavljajo vdor indoevropskih plemen. V istem tisochletju so propadle tudi pradavne podonavske kulture in t. i. staro kraljestvo v Egiptu [52]; vzrok za propad slednjega je bila podnebna sprememba. Nil ni vech poplavljal, zemlja ni rodila in lakota je storila svoje. Podnebne spremembe niso nikdar omejene, zmeraj nastopajo v vechji ali manjshi meri globalno. Tako je morda podnebna sprememba – mala ledena doba – povzrochila izginotje oneshke kulture. Med kulturama Oneshkega jezera in Belega morja, ki sta med sabo sorazmerno blizu, ne moremo izkljuchiti medsebojnega vpliva v chasovnem razvoju. Da je vpliv obstajal, potrjuje dejstvo, da so si nekateri kamnorezi vse tja do Shvedske zelo podobni, pripadajo pa h kasneje nastalim [53], kar je mogoche ugotoviti po sestavu njihovih skupin. Ugotovitev o chashchenju »Velike Matere« poleg globoke povezanosti s soncem je logichna. Ne gre za razvoj bajk ali verstva, temvech za spremembo, ki je nastala z novim okoljem in z novimi razmerami v zhivljenju priseljencev iz poljedelskega Povolzhja na lovski sever.

Domachini

Raziskovalci soglashajo, da so Karelijo najprej naselili ljudje z juga, iz Povolzhja [54]. Priseljenci so sledili umikajochemu se mrazu severnih shirin. Takrat, v mlajshi kameni dobi, v chasu naselitve ob Oneshkem jezeru, je bila okrog njega povprechna letna temperatura 2-3 stopinje vishja kakor danes.

Revija SRP

142

O narodnosti teh priseljencev je pravzaprav skoraj nesmiselno razpravljati. Finci in Estonci jih imajo za svoje prednike [22] – dokaz naj bi bili vzorci lonchevine. A lonchevina dokazuje le, da je med temi plemeni obstajal stik, ne pa tudi, da so nedvomno sodili v isto »etnichno« skupino. Okras na posodju je bolj izraz »mode« in trgovskih stikov kot pa merilo za sorodnost. Starogrshke posode, ki so jih nashli na podrochju celotne evropske Rusije in Ukrajine, tudi ne dokazujejo, da so tam prej prebivali stari Grki. Ruski znanstveniki imajo stare Onezhce za prednike Samojedov. Stoliar pa domneva, da so oblikovne razlike med kamnorezi Onezhja in Belega morja izraz verskih razlik med Protosamojedi in Protofinci [55], kasneje pomeshanimi s t. i. »Volosovo-Garino priseljenci«. Prvotni, starejshi kamnorezi so bistveno vechji od mlajshih, ki so razporejeni med prvotnimi, kot je lepo razvidno iz skupine, imenovane Trojica, kakor tudi iz skupin na kamniti Strehi. Temu ustrezno naj bi se prvotni naseljenci med sabo razlikovali po svojem izvoru in po kulturi. Tu naj pripomnimo, da je prav malo verjetno, da bi se skupini plemen, ki naj bi imeli isti »etnichni« izvor, namrech protougrofinski, ki sta v istem chasu zhiveli na skoraj istem zemljepisnem prostoru, kamor sta se sochasno tudi priselili, in ki imata isto druzhbeno obliko in nachin zhivljenja (oboji so lovci in morda tudi zhe zhivinorejci), prav posebno razlikovali po kulturi in verovanjih. Vechje razlike med njima bi lahko nastale shele v daljshem chasu, toda dejstvo sochasnosti to izkljuchuje. A. P. Okladnikov [56] je poudaril, da so si kamnorezi celotne severne Evrazije podobni; od shirjav Sibirije, od rek Tom (mesto Tomsk) in Angara pa vse do Skandinavije – povsod najdemo podobe plodnosti, sonchne znake, cholne, kache, chloveshke figure in stopinje. Sploshna podobnost sicer bolj velja za kamnoreze ob Belem morju in manj za tiste ob Oneshkem jezeru. V nasprotju z Okladnikovom pa je V. N. Chernecov izvzel karelske kamnoreze iz tega kroga, cheprav se v ostalem strinja s kolegom. Glede karelskih kamnorezov meni, da so drugachni predvsem zaradi mochnih razlik v gospodarstvu, v druzhbi, v svetovnem nazoru in obichajih, ne pa zaradi drugachne etnichne osnove. Pri vsem tem pa nihche ne omenja protoslovanskih plemen. Z zemljepisnega vidika prav nich ne govori proti njim, saj so bili Protobaltoslovani tedaj zhe v Povolzhju. Zaradi podnebnih sprememb, ko so ledeniki zapushchali popolnoma nenaseljena podrochja, je naselitev Karelije lahko potekala sochasno tako z ugrofinskimi kot s slovanskimi predniki. Ugrofinski predniki in Samojedi so uralska plemena, zato so ti lahko prishli predvsem z vzhoda ali jugovzhoda, ne pa z juga. Verjetno so sledili velikim chredam severnih jelenov, pri ribolovu pa tudi morskim obalam. Redka naseljenost, tod znachilna she danes, ne izkljuchuje nobenega od zadevnih plemen, torej tudi ne protoslovanskih. Kamnorezi Oneshkega jezera se bistveno razlikujejo od kamnorezov ostalega finskega shchita [57, 58, 59], to pa pomeni v ozadju razlichno kulturo in drugachno etnichno pripadnost, cheprav so zraven tudi nekatere podobnosti.

Revija SRP

143

V tem smislu je omembe vredna nesporna podobnost oneshkih in bohuslänskih (Bohuslän, pokrajina v jugozahodni Shvedski) kamnorezov, s katero sta se ukvarjala A. J. Brjusov in V. I. Ravdonikas [53]; gre za veliko podobnost med tako imenovanimi sonchnimi in mesechevimi znaki na obeh podrochjih. Brjusov odklanja kakrshno koli zvezo med Onezhjem in Bohuslänom, Ravdonikas pa prevzema podobnost sonchnih in mesechevih znakov iz Bohusläna za razlago oneshkih. Laushkin s tem le pogojno soglasha, saj so oneshki kamnorezi iz mlajshe kamene dobe, shvedski pa iz bronaste, torej so najmanj dve tisochletji mlajshi kot oneshki, ki so takrat zhe bili dva metra pod vodno gladino; ta se je kasneje vrnila na priblizhno prvotno raven, na kateri je she danes. Po Laushkinu je to sicer mozhno, s pripombo, da znaki lahko pomenijo tudi kaj drugega, to pa naj bi pokazale raziskave v prihodnosti. Vrnimo se h kamnorezom. Kot smo zhe omenili, otroci narishejo le tisto, kar je zanje bistveno, in to zelo poenostavljeno. Tako na primer ne moremo lochiti otroshkih risb avstralskih domachinov od risb evropskih otrok, che gre za isti dobro znan predmet. Otroshka risba je sestavljena iz manjshega shtevila osnovnih geometrichnih enot – tochke, chrte, odprte in sklenjene krivulje. Ni je mogoche she bolj poenostaviti brez izgube pripovedi ali smisla. Isto velja za kamnoreze; poenostavljanje nujno vodi k vsebinski podobnosti, prispodobe istih predmetov – sonca in meseca – pa do skoraj zanesljive enakosti. Pokopalishche na Jelenjem otoku v Oneshkem jezeru je najvechje znano pokopalishche iz mlajshe kamene dobe v Evropi. Izkopanine grobov kazhejo, da so bili domachini na podobni kulturni ravni kot tedanja plemena bolj na jugu. Mrliche so pokrili najprej z rdecho okro in shele potem z zemljo; podobno so veliko kasneje delali tudi Herodotovi »poljedelski« Skiti vzhodno od Dnepra [60]. Na Jelenjem otoku pokopani pokojniki so bili blizhnji sorodniki kamnorezcev ali pa so bili tudi sami kamnorezci, kar smo ugotovili iz pogrebnih prilog in iz kamnoreznih upodobitev zhezel. V gozdovih na vzhodem bregu jezera, zlasti v blizhini Besovega nosa, so nashli tudi ostanke naselbin iz mlajshe kamene dobe. Na zgodnji slovanski zhivelj spominja tudi ime Poveneshkega zaliva, ki je po rusko Povenetskaja gubá (sl. 5). Finci imenujejo Ruse – Venelainen, to ime pa je v ochitni zvezi z Veneti, v katerih nekateri vidijo Protoslovane. Domachini ob zalivu so bili prvotno lahko protoslovanskega porekla. O tem prichajo tudi ostala okolishka krajevna imena ruskega izvora (tudi ime jezera), ki nikakor ne morejo biti le prilagojena iz finshchine. To seveda ne pomeni, kakor tudi ne zanika, da zadevna imena izvirajo iz mlajshe kamene dobe. Toponimi, kot je na primer Medvezhegorsk, pa so seveda nastali veliko kasneje.

In kako je z imenom polotoka Peri nos? Nos je ruski izraz za polotok, izvor besede Peri pa she ni zadovoljivo pojasnjen. Znachilno je, da je po mnenju raziskovalcev to zelo star toponim, morda izvira celo iz kamene dobe.

Revija SRP

144

Laushkin [17] je zavrgel P. Shvedovo razlago, po kateri je izvor tega imena finska beseda »pelli« – zrcalo. Zavracha tudi razlago Linevskega, da naj bi bil izvor udmurtski demon Tol-Peri, duh viharjev; Udmurti namrech nimajo prav nichesar skupnega s Karelijo. Laushkin tudi meni, da ime Peri ne more biti izpeljano iz ruskega jezika, temvech naj bi prishlo od Karelcev, ki imenujejo hudicha »piru« ali »perkel«; slednje pa je podobno nashemu izrazu »parkelj«, ki je verjetno izpeljan iz grshkega pojma »parke«, to je sojenice in rojenice [61]. Iz tega naj bi bilo izpeljano ime rta, ki je sosed rta Besov nos (sl. 9 in 10). Laushkin dopushcha tudi mozhnost, da je polotoku dal ime neki drug narod, ki kamnorezov ni imel za »hudichevo delo«. Najverjetneje naj bi bili to Protosamojedi, saj se pri njih bozhanstvo sonca imenuje »Pejve«. Pod finskim vplivom naj bi to preshlo v »Peri«, ruski prevod pa je »Bes« (tj. hudich). Vse te razlage s hudichem in podobno so po moje neprimerne, che bi naj bi bilo ime tam zhe od predzgodovinskih chasov. Vpeljava pojma hudicha pomeni, da je ime lahko nastalo shele po pokristjanjenju prebivalstva. Predstavimo she eno razlichico, znachilno po tem, da ji ruski raziskovalci nikdar niso posvechali pozornosti. Omenili smo zhe mozhnost, da so bili stari Onezhci verjetno Protoslovani, kot bi sledilo iz razlike med oneshkimi in belomorskimi kamnorezi, pa tudi iz vsebine oneshkih kamnorezov. V bajeslovju vseh Slovanov je eden glavnih bogov Perun [62, 63, 64, 65], pri Baltoslovanih znan kot Perkunas, bog gromovnik, najvishji bog. Njegova sanskrtska vedska razlichica je Parjanya, povezan z dezhjem – semenom, ki oplodi mater zemljo, pa tudi s soncem, gromom in nevihto. Tako imamo tudi povezavo Peruna s plodnostjo, s soncem, s poljskimi deli, zhrtvovali pa naj bi mu tako ujetnike kakor zhivino. Neposredno zvezo Perkunasa s sonchnim bozhanstvom kazhe litovska pripovedka, ki naj bi nastala pod finskim vplivom: nebeshki kovach (Perkunas) osvobaja sonce in ga vrzhe na nebo; pozimi je sonce namrech ujeto in nevidno, kladivo, ki pomeni strele, pa razbije oblake in osvobodi sonce. Druga pripovedka pripoveduje o boju Peruna z Velesom, bogom podzemlja. Perun je ozhenjen s Soncem, ki vsak vecher zaide k Velesu, zjutraj pa se vrne (osvobojeno) k Perunu. Po tej pripovedki je chashchenje sonca neposredno povezano s chashchenjem Peruna in z obredi plodnosti. Tako bi naj bilo ime »Peri« izpeljano iz imena »Perun«, Peri nos bi bil torej »Perunov rt«. Perkunas ali Perun je povezan tudi z ognjem in z rdecho barvo [66]. Oneshke skale so iz temnordechega granita, pokojniki na Jelenjem otoku pa so bili, kot smo zhe omenili, pred pokopom najprej posuti z rdecho prstjo (okra – zhelezovi minerali).

Revija SRP

145

Povzetek

Stari Onezhci so izbrali vzhodno obalo Oneshkega jezera za svoje »sonchno« svetishche zaradi dolochenih zemljepisnih posebnosti. Obala poteka priblizhno od juga proti severu, njeni rti pa so usmerjeni proti zahodu. Vechina rtov in blizhnjih otokov lezhi vsaj v eni od smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob letnem ali zimskem sonchnem obratu. Te smeri so bile osnovno merilo za izbiro polozhaja kamnorezov. Po tem merilu je bil tudi Jelenji otok izbran za pokopalishche, prav tako pa so po njem verjetno razporejene skupine kamnorezov posameznih nahajalishch v medsebojnih razmerjih. Domnevamo, da so stari Onezhci lovski potomci poljedelcev, priseljenih z juga. Zato je trojica na Besovem nosu kot najstarejsha skupina kamnorezov izraz prvotnega chashchenja Velike Matere, osnovnega bozhanstva poljedelskih kultur. Znachilno je, da ima Velika Mati s kamnorezom Besike (Hudichevke) pravzaprav svoj »oltar«; po Stoliaru je to nadomestilo za totemski steber. Poosebljeno sonce, ki naj bi bilo sredishche in »glavni dejavnik« oneshkega bajeslovja, kakor to trdi Laushkin, pa v celotnem spletu kamnorezov nima oltarja. Kamnorezi sonchnih znakov so v primeri s kamnorezom Velike Matere stokrat (za dva reda velikosti) manjshi. Nikjer niso upodobljeni izolirano v sredishchu ostalih kamnorezov, kot je lochen kamnorez Velike Matere. Zdi se, da so stari Onezhci chastili tudi ptiche, jelene in lose, saj so to najbolj pogoste figure na kamnorezih. To je v nasprotju z mnenjem, da so bili stari Onezhci predvsem chastilci sonca. Po vsem sodech, so v glavnem ostali zvesti Veliki Materi. Sonce je sicer nedvomno zavzemalo v njihovem bajeslovju vazhno in sredishchno vlogo, ne moremo pa trditi, da so v njem videli poosebljeno vrhovno bozhanstvo. Cheprav glavni »dejavnik«, je bilo sonce podvrzheno volji drugega bozhanstva, verjetno Velike Matere. Na to kazhe chashchenje plodnosti, ki preveva celotni splet podob na kamniti Strehi. Velika Mati je zmeraj prisotna, v dobrem in v slabem, sonce pa ni vsemogochno, saj zahaja in v zimskem chasu izgubi skoraj vso moch. Perun je zato logichen posrednik med soncem in Veliko Materjo. V glavnem smo se omejili na kamnoreze skale, imenovane Streha (shranjene v peterburshkem Eremitazhu). Ugotovili smo, da je medsebojni polozhaj posameznih kamnoreznih podob dolochen po istem merilu, kot velja za ostala nahajalishcha. Kamnorezi na Strehi so tako razporejeni v smereh sonchnega vzhoda in zahoda ob letnem in zimskem sonchnem obratu. V vsakem kamnorezu smo ugotovili vsaj eno znachilno tochko, ki bolj ali manj dolocha tezhishche ali kako drugo posebnost podobe. To so bile orientacijske tochke za dolochitev medsebojnih razmerij. Ugotovili smo, da poleg smeri po gibanju sonca obstajajo she druge, ki imajo deloma podobno nalogo in so pravzaprav odvisne od sonchnih. Znachilne tochke posameznih kamnorezov lezhijo na krozhnicah, ki imajo sredishcha v drugih znachilnih tochkah; dolochene tochke so v enaki oddaljenosti od drugih ustreznih.

Revija SRP

146

Svoje glavno geometrichno pravilo so stari Onezhci zastavili s pomochjo enakokrakega pravokotnega trikotnika, ki je dolochen s tremi tochkami, vklesanimi na Strehi, in s podobo para ptichev v sredishchu te skupine kamnorezov v enaki oddaljenosti od prvotnih kamnorezov – severnega glavnega polozhaja ter prispodob vzhodnega in zahodnega sonca. Kraka trikotnika sta enako velika kot podoba velikega zhezla, ki prav tako sodi k prvotnim kamnorezom Strehe. Trikotnik je tako usmerjen, da je prvi krak gleda v smeri vzhoda, drugi pa juga. Znotraj trikotnika se nahaja chetrta tochka, ki z ostalimi tochkami trikotnika dolocha glavne smeri polozhjev podob. Krozhnice s polmerom, enakim krakoma trikotnika, in s sredishchi v vseh shtirih tochkah trikotnika (in tudi v sechishchih), pa delijo geodetsko povrshino Strehe v periodichna podrochja. Premice, katerih smeri dolochajo pari tochk, ki so sredishcha ali sechishcha krozhnic, pa kazhejo ostale smeri, po katerih so bili razporejeni kamnorezi Strehe. To je omogochilo tudi vechslojno, smiselno globljo povezanost kamnorezov. Geometrichno pravilo sovpada s smerjo vzhoda in zahoda sonca ob zimskem obratu v takratni dobi, saj znasha kot med temi smermi priblizhno 60 stopinj, ki je tudi osnovni kot, pod katerim se sekajo premice smeri, dolochenih s sosednjimi sredishchi krozhnic. Tako je to geometrichno pravilo odrazhalo tudi bozhanski znachaj sonca, kakor so ga tudi smeri vzhodov in zahodov ob obratih. Prispodobnost vzhodov in zahodov sonca ter zimskih in letnih obratov v smislu dobro in zlo, svetloba in tema, toplota in mraz, zhivljenje in smrt smo z ustreznimi smermi uporabili za ugotavljanje kamnorezov kot prispodob arhetipov. Tako smo ugotovili kamnoreze, ki predstavljajo zhivljenje in plodnost, smrt in rojstvo, vechni krog zhivljenja ter posvetitev in uvajanje v novo zhivljenjsko dobo. Vse govori o chashchenju plodnosti v matriarhalni kulturi, saj je osrednja podoba kamnorez uroborosa – kache, ki grize svoj rep, zhenske, ki rojeva in pozhira otroke. Kamnorezi, ki predstavljajo cholne, so v bistvu merske lestvice. Njihova geometrijska povezanost kazhe, da so imeli vlogo nomogramov v koledarske namene. Z njimi so Onezhci dolochali enakonochje in shtevilo dni do njega ali po njem, selitveni chas velike divjadi in trenutno oddaljenost chred; glede slednjih so natanchneje dolochali datum tudi s pomochjo prihoda in odhoda ptic selivk. Juzhni choln je kot merilo pomagal skupaj z obema glavnima polozhajema pri dolochanju poldneva, ostali dele dneva pa je kazala razlichna osvetljenost obeh kril Strehe. Geometrichna povezanost kamnoreza zhreca s kamnorezi zhezel, lova in drugih dopushcha sklepanje o zhrechevih »pristojnostih«: dolochanje datumov lova, raznih obredov in verjetno tudi sodstva. Veliko manjshih kamnorezov in njihovih polozhajev, cheprav so razvidni kot podobe, pa ni mogoche obrazlozhiti brez globljega poznavanja bajeslovja Onezhcev. Podoba zhreca z dvema zhezloma nakazuje tudi nachin, kako je dolochal pomembne smeri. Preluknjane kamnite in koshchene diske je polagal na kamnoreze, v luknje je vstavil zhezla. Sovpadanje njihovih senc ali njihovo

Revija SRP

147

prekrivanje v smeri sonca je dolochalo smer. Ustrezno oddaljenost je verjetno ugotovil z vrvico. Dolochanje lova, mogoche tudi praznikov, ni dopushchalo nikakrshnih poljubnih korakov. Postopek je moral biti strogo kodificiran, saj je bilo od tega odvisno prezhivetje velikega dela plemena, pa tudi »dushevni mir« chlanov v zvezi obredi, ki naj bi zadovoljili usodne nadnaravne sile. Drugache je bilo glede prerokovanj in nasvetov. Vidnost izhodishchnega kamnoreza je bila odvisna od vremena, polozhaja sonca ali pa je bil morda izbran z zhrebom. Neznana pravila, ki so imela opisani geometrichni pomen, so dolochila zaporedje kamnorezov, ki so kot prispodobe, z zhrechevo razlago, sporochale pripoved, napoved ali pojasnilo. Pri tem verjetno niso bili pomembni le kamnorezi na Strehi, marvech tudi drugi iz sosednjih skupin. Tako se bajeslovni, »gospodarski« in »preroshki« znachaj Strehe zdruzhujejo v geometrichni povezanosti kamnoreznih podob in v njihovi vechstranski funkcionalnosti.

Primerjava kamnorezov Oneshkega jezera z ostalimi v Kareliji, zlasti pa ob Belem morju, kazhe, da je bila kultura Onezhcev popolnoma razlichna od drugih okolishkih kultur. Ni verjetno, da bi nastali dve popolnoma razlichni kulturi v istem chasu, v priblizhno istem zhivljenjskem okolishu pri plemenih istega izvora, pripadniki obeh so bili lovci, kasneje tudi zhivinorejci; v nashem primeru naj bi shlo za protougrofinska plemena. Belomorske in ostale karelske kamnoreze lahko po njihovi »vsebini« oznachimo kot protougrofinske, oneshkih pa nikakor ne. Chashchenje Velike Matere in plodnosti, vlogo sonca in sposobnost dolochanja datumov v okviru iste kulture lahko razlozhimo le z neko predhodno poljedelsko kulturo z juga, ki je s prihodom na sever v Karelijo postala lovska, ohranila pa je v glavnem svoje prvotno bajeslovje in ga v novih okolishchinah dopolnjevala z ustreznimi novostmi. Kasnejshi vplivi ostalih plemen v Kareliji so vidni v drugotnih, mlajshih kamnorezih v drugih nahajalishchih. Predhodno matriarhalno kulturo Velike Matere pa so lahko tedaj imela le protoslovanska plemena z juga, delno zhe poljedelska. Slovansko bajeslovje in verstvo s Perunom Gromovnikom kot najvishjim bozhanstvom, ki z dezhjem oplaja zemljo – Veliko Mater, njegov boj z Velesom za zheno, ki je Sonce, kot govorijo baltoslovanske pripovedke, vsebuje vse bistvene znachilnosti bajeslovja Onezhcev, kot smo jih razbrali iz kamnorezov Strehe. Na obeh straneh gre za avtentichno (proto)slovansko funkcionalnost nasprotij – dobrega in zlega, svetlobe in teme, dneva in nochi ... V dobi pokristjanjevanja je dobila trojica kamnorezov »hudichev« znachaj; tako so ji menihi s krizhem odvzeli moch, kamnorezi na Perem nosu pa so bili tako kompleksni, da jih menihi niso imeli za nevarne. Zato je tudi ostalo staro ime Peri nos, ki je verjetno izpeljano iz Peruna. Povenetskaja gubá, izvirno rusko ime zaliva v Oneshkem jezeru, pa verjetno ni brez zveze s tamkajshnjimi protoslovanskimi staroselci Veneti.

Revija SRP

148

Slike

Sl. 18 Smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih kakor tudi smer vzhod-zahod, gledano s pomozhnih tochk: pz – poletni zahod, zv – zimski vzhod, pv – poletni vzhod, zz – zimski zahod: 1 - severna pomozhna tochka; 2 - juzhna pomozhna tochka; 3 - oche, mati, spolno obchevanje in otrok kot prispodoba zhivljenja, plodnosti in stvarjenja: kamnorez Stvarjenje; 4 - mrtvi lovec in zver: kamnorez Smrt; 5 - lov, lovec ubija losa ali jelena: kamnorez Zhrtev; 6 - umetno razdevichenje: kamnorez Posvetitev; pleshocha nosechnica na ribi, nastajajoche zhivljenje, povezava z plodnostjo: kamnorez Plodnost; 7 - mati, ki poraja in pozhira otroka: kamnorez Uroboros. Smeri sonchnih vzhodov in zahodov ter »repov« pomozhnih tochk: Tochka 1: zgornja smer je smer sonchnega zahoda ob zimskem obratu, spodnja je pravokotnica na smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu, slednja pa kazhe na podobo Posvetitve (6)- zachetek, oslabelo sonce zachne pridobivati moch; smer sonchnega vzhoda ob poletnem obratu kazhe na podobo Stvarjenja (3) – sonce je na vishku svoje mochi, smer sonchnega zahoda ob poletnem obratu kazhe na podobo Zhrtve (5)– sonce zachne slabeti, podoba Smrti (6). Tochka 2: zgornja smer je smer zahoda sonca ob zimskem obratu in kazhe na Uroboros (7) kot rojstvo in smrt; spodnja smer je pravokotnica na smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu; smer sonchnega vzhoda ob poletnem obratu pa kazhe spet Uroborosa (7).

Revija SRP

149

Sl. 19 Smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih kakor tudi smer vzhod-zahod. Smeri so ponovno vneshene na tochkah, kjer se nahaja sechishche vech smeri in kjer so znachilne tochke raznih kamnorezov, ki nato kazhejo na naslednje podobe. Tako postaja razvidna povezava med razlichnimi podobami. Smeri vzhodov iz ene podobe k neki drugi so verjetno pomenile pozitivno spremembo glede na prvo podobo, smeri zahoda pa slabo. Prehodi iz dobrega v slabo ali obratno so najbrzh ustrezali letnim in zimskim smerem. Iz sechishch premic pri Uroborosu je sestavi podob svoj pomen, pomen dobrega ali zlega, tukaj razvidno, da je imel tudi vsak del podobe svoj pomen v skupnem sestavu (zhivljenje, boj, smrt).

Revija SRP

150

Sl. 22

Zgoraj: Znachilne smeri, dolochene z »repi« pomozhnih tochk, s polozhaji zhezel in nekaterih podob (Uroborus, Zhrec in Plesalec). Premice sekajo ali pa se dotikajo vech podob v znachilnih tochkah. Spodaj: Smeri vseh premic so dolochene z usmerjenostjo zhezel 1, 2, 3 in 4. Zadnji zhezli sta dejansko vzporedni. Vsaka smer, ki je dolochena z neko lastnostjo podobe, ima svoje vzporednice skozi druge znachilne tochke podob. Tudi to je eno od pravil, po katerih so bile razporejene posamezne podobe.

Revija SRP

151

Sl. 23

Smeri, dolochene z zhezli, z »repi« pomozhnih tochk, z »repi« glavnih polozhajev in z nekaterimi figurami, kot so zhrec, maska, labod ipd. Smeri so naneshene tako, da se sekajo v poljubno izbrani tochki izven vseh kamnoreznih podob. Priblizhna tezhishcha smeri so poudarjena in razvidno je, da se smeri bolj ali manj kopichijo v dvanajstih skupinah. Smeri, dolocheni z Uroborosom, pa sta med sabo skoraj pravokotni in lezhita rahlo odklonjeno od smeri sever-jug ter vzhod-zahod, zunaj skupin.

Sl. 25

Razchlenitev znachilnih tochk po enaki medsebojni oddaljenosti, dolocheni s krozhnicami enakega polmera. Zachetek je poljubno izbran – prvo sredishche je prispodoba Stvarjenja 1, polmer pa oddaljenost do tochke 2 – prispodobe Uroborosa. Krozhnica s sredishchem v 2 in enakega polmera da tocko 3 s prispodobo Posvetitve, od tod na zhezlo 4, s tega pa ne dosezhemo nobene znachilne tochke vech. Nadaljujemo z juzhno pomozhno tochko 5, iz katere dobimo tochko 6 na drugem zhezlu, od tod pa tochko 7 s prispodobo zahajajochega sonca, od tod dobimo tochko 8 Uroborosa – otrok, ki ga mati pozhira; nato severno pomozhno tochko 9, pa tochko 11 glavnega zhezla, iz katere pridemo spet na tochko 6. Nadaljujemo iz tochke 11 z zhezlom do pomozhne tochke 12, nato nazaj, skoraj na tochko 3, ki je Posvetitev. Iz tochke 6 smo dobili tudi tochko 13 s prispodobo Smrti, od tod pa tochko 14 z mersko lestvico za dolochanje jesenske selitve jelenov, od tod do Zhreca 15, ki nas vodi na pomozhno tochko 16 in na zachetek merske lestvice 17 za dolochanje spomladanske selitve jelenov. Nadaljujemo lahko tudi s pomozhne tochke levo od 16, ki nas vrne na tochko 3, itd.

Revija SRP

152

Sl. 26

Smeri in oddaljenosti iz podobe severne pomozhne tochke 1: 2 - Stvarjenje – sonchni vzhod ob letnem obratu; 3 – Posvetitev in Plodnost – sonchni vzhod ob zimskem obratu; 4, 4’ – Smrt in Zhrtev – sonchni zahod ob letnem obratu; 5 – zhezlo – sonchni zahod ob zimskem obratu; 6 – prva smer dana iz prvega „repa“ tochke 1; 7 – druga smer dana iz drugega „repa“ tochke 1; 8 – smer sever – jug iz tochke 1; 9 – smer Zhreca na tochko 1; 10, 11 smeri na vzhodni pomozhni tochki.

Krozhnice povezujejo najmanj tri znachilne tochke, enako oddaljene od tochke 1. Povechana podoba severne pomozhne tochke je desno zgoraj.

Sl. 27

Smeri in oddaljenosti iz juzhne pomozhne tochke:

1 – severna pomozhna tochka; 1’ – juzhna pomozhna tochka; 2 - Stvarjenje – sonchni zahod ob letnem obratu,

Revija SRP

153

3 – Uroboros (porod) – sonchni zahod ob zimskem obratu; 4 – zhezlo – sonchni vzhod ob zimskem obratu; 5 – Uroboros (umor) – sonchni vzhod ob letnem obratu; 6 – pomozhna tochka, smer povezuje zhezlo, Smrt in vzhajajoche sonce; 9, 10 – smer povezuje pleshocho nosechnico in brejo koshuto; 11 – zhezlo pri 5 z lovskim pobojem; 12 – zhezlo pri 4 z divjachino (los, ptice).

Krozhnice povezujejo enako oddaljene znachilne tochke, ki niso posebej oznachene – npr. Zhrec, Posvetitev, Plodnost, divjad; Stvarjenje s plesalcem itd. Ochitno je, da so podobe razporejene somerno s severno pomozhno tochko glede na sonchne vzhode in zahode ob obratih kakor tudi po nekaterih drugih smereh. Ta dvojnost nazora je povsod prisotna. Povechana podoba juzhne pomozhne tochke je desno zgoraj.

Sl. 28 Smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob sonchnih obratih, smeri na znachilne tochke posameznih podob in krozhnice njihove oddaljenosti – vse v odnosu na znachilne tochke Uroborosa. Nasproti si lezheche znachilne tochke so povezane s premicami, nekatere she s krozhnicami, nekatere pa samo s krozhnicami. Podobno velja za vsako podobo – po pravilu razporeda podob med seboj. Povechana podoba Uroborosa je levo spodaj.

Revija SRP

154

Sl. 31

Mozhni geometrijski sredishchi skupine kamnorezov. Oznachene so smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih. Ponirka (povechano levo spodaj) stojita na premici, ki je smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu, in gledata v smeri od sonca. Laboda nad njima stojita na premici v smeri sonchnega zahoda ob letnem obratu in gledata ravno tako stran od sonca. Zgoraj – priblizhno enaka oddaljenost od obeh podob sonca; spodaj – enaka oddaljenost od obeh podob sonca in od severnega glavnega polozhaja.

Revija SRP

155

Sl. 33

Kamnorezi zahodnih cholnov – merskih lestvic, kakor so se ohranili na okrushku Strehe [6].

Revija SRP

156

Sl. 34 Dolochevanje enakonochja s »cholni« - nomogrami. Skrajni levi choln ima 21 veslachev – stopnic, razporejenih v skupinah 6, 7 in 8 veslachev; to spominja na tri tedne. Sechishce premic in daljic 1 je tudi tochka, iz katere je kot dnevnega pomika sonchnega zahoda (ali vzhoda) ob enakonochju podan priblizhno z zornim kotom sosednjih stopnic. Tam se sekata tudi premici smeri sonchnega vzhoda in zahoda ob poletnem obratu. Tochka 1 je sredishche manjshe krozhnice, ki spaja Uroboros (umor) s podobo zahajajochega sonca, tochka 2 pa je sredishche vechje krozhnice, ki tudi spaja vech znachilnih tochk. Enako velja tudi za ostala sechishcha daljic.

Revija SRP

157

Sl. 35

Pri teh dveh cholnih, drugache kot pri zahodnih, ne moremo rechi, da so veslachi posamezno razpoznavni. Cholna sta she bolj podobna merskim lestvicam. Ob njiju upodobljene ptice razlagamo kot pri zahodnih lestvicah, da se lestvice nanashajo na njihovo selitev. Razlichni usmerjenosti ptic bi lahko pomenili prihod ali odhod s severa ali z juga, proti severu ali proti jugu.

Sl. 36

Cholni – merske lestvice. Na kamniti Strehi je bilo upodobljeno 7 cholnov-lestvic. Cholni kot merske lestvice so imeli koledarski namen, zlasti za dolochanje chasa selitev velike divjadi – severnih jelenov in losov.

Pomladanska selitev divjadi na sever za Onezhce verjetno ni bila tako vazhna kot jesenska. Velike zaloge mesa ni imelo smisla narediti, saj se je meso poleti pokvarilo, obenem pa je bilo tudi dovolj manjshe divjadi, ptic in rib. Selitev na sever je lahko povezana z lestvico 5, chreda losov je usmerjena neposredno nanjo. Prvi los je v spremstvu z mladichem, razlichne velikosti tistih, ki mu sledijo, pa so verjetno merilo za shtevilo zhivali. Zadnji los ima na glavi poseben znak.

Revija SRP

158

Sl. 38

Povezave kamnoreza Zhreca – povechano desno zgoraj. Oprsje smo izbrali za znachilno tochko podobe. Zhrecheva »orodja« so zhezla, k njegovim nalogam pa sodijo ocene za lov, praznike in sodstvo. Prikazane so povezave, ki naj bi ustrezale tem merilom. 1, 2, 3 in 4 so osnovne tochke trikotnika. V smeri urinega kazalca:

- smer vzhod – zahod prechka proti zahodu geometrichno sredishche 4 in priblizhno juzhno pomozhno tochko; - prispodoba zahajajochega sonca 5 in druga juzhna pomozhna tochka lezhita na isti premici; - zachetek skrajne zahodne lestvice 6 in podoba Stvarjenja 7 sta na isti premici. Ta seka premico smeri zhezla 8, ki povezuje mesechevo podobo, selitev na jugovzhod in brejo losovo samico 9 na vzhodu;

- smer zhezla 10 povezuje konec skrajne zahodne lestvice s podnozhjem Zhreca skoraj neposredno skozi geometrichno sredishche 4, zhezlo 10 je priblizhno vzporedno z vzhodnim zhezlom 14;

- podnozhje Zhreca ali premica, na kateri »stoji« zhrec 12a, je vzporednica smeri velikega zhezla 12; - smer podobe dvoglave ptice 13 prechka rodni del Uroborosa, to smer seka tudi druga, dolochena z vzhodnim zhezlom 14, kot med smermi vzhodnega 14 in zahodnega zhezla 8 je pribl. 30 stopinj;

- smer sonchnega zahoda ob poletnem obratu dolocha smer lestvice jugovzhodne selitve 15; - smer sonchnega vzhoda ob zimskem obratu 16 je v smeri osnovne tochke 3 trikotnika (primerjaj sl. 38); - smeri postave Zhreca in njegovih zhezel prechkajo osnovno tochko 1 trikotnika in povezujejo severno pomozhno tocko 17;

- smer proti severnemu glavnemu (18) polozhaju povezuje podobo Posvetitve in podobo Plodnosti z Zhrecem; - smer proti severu povezuje selitev proti severu in zachetek severne lestvice chez sechishche (19) smeri zhezel 8 in 14, tako je tudi povezava z vzhodno lestvico;

- smer sonchnega zahoda ob zimskem obratu kazhe na vzhodno tochko 2 trikotnika; - smer sonchnega vzhoda ob letnem obratu kazhe na konec juzhne lestvice; - vzhodno zhezlo 14 je povezano chez podobo Smrti z Zhrecem; - vzhodni pomozhni tochki povezujeta z Zhrecem podobo losa in chaplje (?, pri prihodu z juga ali pa selitvi na sever.

Razdalje in povezave podob so razvidne iz krozhnic. Skoraj vsi zachetki in konci lestvic lezhijo na krozhnicah, ki jih povezujejo z drugimi znachilnimi tochkami.

Revija SRP

159

Sl. 39

Verjetno osnovna enota dolzhine. Tochke 1, 2 in 3 so oznachene kot tochke in niso del kakrshne koli podobe, tochka 4 je del podobe para ptic in je sredishchna tochka med sonchnima znakoma in severnim glavnim polozhajem (prim. sl. 28). Njihove medsebojne oddaljenosti 1-2, 2-3, 1-4 so priblizhno enake dolzhini 5 velikega zhezla. Tochka 6, ki je oznachena kot enostaven znak, je tudi v enaki oddaljenosti od tochke 4. Tochka 6 je sechishche smeri Uroborosa, dolochenih z usmerjenostjo obeh otrok. Druge smeri, ki so podane s premicami skozi sechishcha krozhnic in skozi njihova sredishcha, pa nimajo razpoznavnega pomena. Smer 2-3-6 je vzporedna z velikim zhezlom in njene vzporednice povezujejo vech znachilnih tochk razlichnih podob (prim. sl. 22). Tochka 7, ki je ne oznachuje nich, pa lezhi na premici, ki povezuje tochko 3 z vzhodnim sonchnim znakom, na premici, ki povezuje juzhno pomozhno tochko, sredino osrednjega glavnega znaka in tochko 2, ter na premici, ki povezuje zachetek skrajne zahodne lestvice – cholna s podobo Stvarjenja. Tochka 3 lezhi na premici, ki jo dolocha os »mocherada«, ta pa je vzporedna s slemenom Strehe. Spodaj, povechano, ta del Strehe.

Revija SRP

160

Sl. 40

Trikotnik s sl. 39, krozhnice enote in premice, ki jih dolochajo pari vseh shtirih tochk trikotnika. Vzporednice teh premic so del smeri, ki povezujejo znachilne tochke podob. Trikotnik je »skoraj« pravokoten (~ 92 0 ) na geodetski povrshini Strehe, njegova prenos na ravnino pa je enakokraki pravokotni trikotnik.

Revija SRP

161

Sl. 41

Ponovno vnashanje krozhnic s polmerom enote v sechishca krozhnic pokazhe glavno merilo za razpored kamnorezov v skupini kamnite Strehe. Premice, ki jih dolochajo pari sredishch ali sechishch krozhnic, so smeri, ki povezujejo znachilne tochke podob. Te velikokrat sovpadajo ali pa skoraj sovpadajo s smermi sonchnega vzhoda in zahoda ob zimskem obratu, ki tvorijo kot ~ 60,3 0 (za julijansko leto – 4000). Poudarjene so vzporednice s smermi trikotnika pri podobi lovca.

Revija SRP

162

Sl. 42

Verjetno sosledje v sestavi in nastanku kamnorezov Strehe. Prvotni kamnorezi – severni in juzhni glavni polozhaj, vzhodno in zahodno sonce – so po mnenju raziskovalcev najstarejshi. Njihova »dejavnost« je tudi najbolj osnovna – kazhejo smeri neba sever-jug in vzhod-zahod. Osnove naslednjih so bili verjetno Uroborus, Stvarjenje in Posvetitev, za njimi pa je bil izdelan celoten splet na osnovi trikotnika 1-2-4 vzhod-zahod, sever-jug.

Sl. 43

Nekaj kamnorezov z Belega morja. Podoba je sestavljena iz vech posameznih posnetkov.

Revija SRP

163

Viri, literatura [10] N. N. Gurina, Olejneostrovskij mogilnik; MIA SSSR, No 47, M. L. 1956 [17] K. D. Laushkin: Onezhskoje svjatilishche, ch. II, Skandinavskij sbornik V, Leningrad 1962, str. 192 [22]VäinoPoikalainen:http://haldjas.folklore.ee/folklore/vol11/carvings.htm [46] [18] str. 197 [47] Nomogrami so tehnichni diagrami, ki omogochajo grafichno dolochiti vrednost nekega parametra s pomochjo vrednosti na lestvicah (ki niso nujno koordinatne osi). [48] [18] str. 192 [49] [46], [25] str. 83 [50] [6] str. 244 [51] [6] str. 245 [52] http://en.wikipedia.org/wiki/Old_Kingdom [53] [17] str. 88 Ali je mozhno, da so shvedski kamnorezi nastali pod vplivom oneshkih? Ime Shvedske, ki je lahko slovanskega izvora, in nasha domneva, da so oneshki kamnorezi delo protoslovanskih plemen, govorita temu v prid. Shvedska bi lahko bila le dedishchina prvotno protoslovanskega zhivlja, ki je bil kasneje germaniziran. Tudi ime Bohuslän, za katero nisem nashel nobenega izvirnega pojasnila, je mozhno razlagati s slovansko podlago. Zadnji del imena »län« je po vseh razlagah nastal iz besede »Land«, »Bohus« pa iz enako imenovanega otoka. »Bohus« lahko razlagamo kot bozhje, che uposhtevamo razlichici bog – boh. Tako bi ime pomenilo »bozhjo dezhelo«. [54] [6] str. 10, [25] razl. [55] [25] str 120 [56] [6] str. 243 [57]http://kae.rekvizit.ru/:Канозерo, Оленеостровский могильник Баренцева моря. [58] http://heninen.net/labyrinth/ [59] V. Shumkin: Monumental art of eastern Lapland as a historical record; Symposium: Rock Art of the circumpolar countries. [60] M. Anzhur: Vojashka zgodovina bodochih Slovanov, Zalozhnishtvo Jutro, Ljubljana 2006 , str. 23 [61] Drugachno razlago ima M. Snoj: Slovenski etimoloshki slovar, MK, Ljubljana 1977 [62] D.J. Ovsec: Slovanska mitologija in verovanje, Zalozhba DOMUS, Ljubljana 1991, str. 97 (in dalje) [63] http://www.absoluteastronomy.com/topics/Perun [64]http://en.wikipedia.org/wiki/Slavic_mythology#Perun_and_Veles [65] http://www.pantheon.org/articles/p/perkons.html [66] [62] str.274 _________ junij 2009 Op. ur.: Celotna knjiga Branka J. Hribovshka KAMNOREZI NA ONESHKEM JEZERU z vsemi barvnimi slikami (vklj.: sl. 20, sl. 21, sl. 24, sl. 29, sl. 30, sl. 32, sl. 37) je dostopna v knjizhnici Revije SRP; URL: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2009-4/onesh_35.htm

Revija SRP

164

Lucijan Vuga

VENETI V TROJI (IX)

POVEZAVE MED HETITI IN PAFLAGONSKIMI VENETI (3. nadaljevanje poglavja)

* Ko v Iliadi beremo: »tam iz enetske zemlje, kjer divji mezgi se plodijo«, nas zmede izraz »mezgi«, dasi vechina jezikoslovcev in zgodovinarjev tudi na podlagi tega navedka pripisuje Venetom spretnost konjerejstva. Kot smo videli, Prosdocimi ne dvomi (PEL str. 237), da so Grki v dolochenem obdobju upravicheno pripisovali Venetom prednost v konjereji; toda to se nanasha na balkanske oziroma jadranske Venete. Che pa uposhtevamo Homerjeve Venete na juzhni strani Chrnega morja, v Paflagoniji, ter znamenja, da so zhiveli tudi na njegovi severni obali, je na mestu vprashanje, kako je bilo s to – v tistem chasu izredno pomembno – dejavnostjo. Kako je pravzaprav s pojavom konja v chloveshki prazgodovini? Ker je to zanimivo vprashanje, se v tej zvezi najprej ozrimo na starejshe pisce.

Davorinu Trstenjaku, ki je v drugi polovici 19. st. veliko, predvsem pa nekonvencionalno pisal o Venetih oziroma nasploh o izvoru Slovanov, med katere je prishteval tudi Venete, in ki je po svoje she vedno ostajal v okviru srednjeveshke selitvene teorije, so delali in mu she danes delajo veliko krivico, cheprav ga je etimoloshka avtoriteta, akademik France Bezlaj, v veliki meri rehabilitiral, ko je v Delu 7. novembra 1981 v chlanku Trdi orehi slovenskega imenoslovja zapisal:

»Ko sem pripravljal monografijo Slovenska vodna imena, sem v Slavistichni reviji VIII, v prilogi Linguistica 150, objavil chlanek o samo enkrat izprichanem, zhe pozabljenem slovenskem apelativu »dobra« "eine wasserreiche Gegend" (op. L. V.: vodnata okolica), ki ga med pohorskimi lokalizmi navaja Fr. Pohorski (Novice, 6. IV. 1859, str.108). Ta beseda me je razumljivo vznemirila. Zaslutil sem, da bi se z njeno pomochjo dalo razlozhiti nekaj imen tipa Dobrna. Na prvi pogled je jasno, da je izvedena iz iste osnove kakor »dober«, vendar je izkljucheno, da bi se -o- mogel razviti po zakonih slovanskega glasoslovnega razvoja ... Vendar so se pri tem kopichili dvomi. Koliko je Fr. Pohorski, kar je najbolj verjetno psevdonim Davorina Trstenjaka, sploh zanesljiv? Vsaka enkrat izprichana beseda zahteva opreznost. Trstenjak je bil fantastichen etnograf in etimolog, ki ga je razvoj tako hitro prerasel, da se do danes she nihche ni potrudil izchrpati iz njegovih spisov narechno besedishche, ki ga ni uposhteval she noben slovenski slovar. Pri svojem leksikoloshkem delu sem se v teku desetletij vechkrat preprichal, da si Trstenjak besed ni izmishljal. Naj za primer navedem samo apelativ »smled« = strazhishche,

Revija SRP

165

die Warte (Novice, 1859, 76), z opombo, da je slishal to besedo od chebelicharja Zupana. Meni je pomagal premostiti nasprotje med imenom Smlednik in historichnimi zapisi 1136 Fledinich, 1214 Vlednich, 1228 Vlednic itd. ...«

To je dostojna in verodostojna, dasi zelo pozna rehabilitacija nesrechnega Davorina Trstenjaka, na katerega so v stoletju po njegovi smrti zlili golide nechednosti. Kdor se je v resnici potrudil pazljivo preuchiti njegova dela, mora priznati, da je kot otrok svojega chasa in takratnega stanja vednosti in stopnje razvoja zgodovine, arheologije in jezikoslovja izhajal iz nekaterih predpostavk, ki jih je chas obrusil ali dopolnil (kot se je dogajalo in se she dogaja tudi »velikim« imenom svetovnega formata), saj je tudi danashnja zgodovinska veda prav tako polna hipotez in bolj ali manj verjetnih faktov. Toda po drugi plati je Trstenjak strokovno poshteno in z neverjetno energijo zbral in interpretiral neznansko kolichino lingvistichnega gradiva, ki je oblezhalo stigmatizirano, podcenjeno in odrinjeno, ne da bi se kdo potrudil lochiti zrno od plev, kot opozarja Bezlaj. Poleg tega ne smemo prezreti, da je bil urednik Letopisa Matice slovenske, kjer je Davorin Trstenjak veliko objavljal, sloviti Maks(imiljan) Pletershnik, ki ga nashi jezikoslovci nenehno klichejo za pricho pri izvajanju etimologij slovenskih besed. Ne dvomim, da je Pletershnik (o)cenil Trstenjakovo delo, preden ga je objavil. Taka zhalostna Trstenjakova usoda na slovenski strokovni sceni v marsichem spominja na petdeset let kasneje malodane prezrtega jezikoslovca Karla Oshtirja, enega najvechjih slovenskih umov. V tej luchi je treba brati Davorina Trstenjaka in mu dati zasluzheno mesto v slovenski znanosti. Ko se z radovednostjo prebijamo skozi Trstenjakove spise, ki kazhejo na njegovo veliko erudicijo, spoznavamo, da sta bila takratni strokovni slog in formalna zgradba znanstvenega eseja drugachna od danashnje; to mu danes nekateri ochitajo za nazaj (kakor bi lahko pretezhni vechini takratnih znanstvenikov), ne da bi uposhtevali objektivne okolishchine tistega chasa. Poglejmo nekaj njegovih izpeljav beneshkih imen za zhivali, ki so v zvezi z nashim predmetom (TRS 1874); Trstenjakov slog in izraze sem kar najmanj spreminjal, ker se mi je zdelo zanimivo predstaviti ga bralstvu tudi v tem pogledu.

Trogia – Troia, Troue = scrofa, Zuchtsau, plemenska svinja

Poleg tistega, kar smo ob imenu Ilion zhe napisali na predhodnih straneh, sledi glede tega she zanimiv povzetek iz Davorina Trstenjaka. Iz Svetonia (de vita Caesarum, Divus Julius 79) zvemo, da je Julij Cezar, Julius Caesar, ko je odpravil republikansko ustavo, spoznal, da Rim, kjer vsak kamen opominja na visokost senata, na chast in velika dejanja rodov in svobodnega naroda, ni prikladen za sedezh neomejenega samodrzhca. Na skrivni seji se je posvetoval s svojimi favoriti, kako bi sedezh rimskega cesarstva prestavil v Ilium, na mejo Evrope in Azije, ali v Aleksandrijo v Egiptu. Da bi strl odpor, naj bi najprej prenesli drzhavni zaklad na Vzhod, na meje Italije pa postavili mlade vojashke

Revija SRP

166

poveljnike. Umor Cezarja je preprechil izpeljavo te zamisli, katere se je spet oprijel Cezarjev nechak Oktavian. To se ni zgodilo brez dogovarjanja z novim dvorom; k temu je prispeval Venetchan Virgilij, ki je v svoji Aeneidi prepeval o izvoru ustanoviteljev Rima iz Troje, za kar ga je Avgustus sijajno obdaroval. Ali je tudi Livij sluzhil tej zamisli, nam ni znano, toda rimskim zgodovinopiscem je prishlo v navado dokazovati, da so Rimljani chisti potomci Trojancev, pravi sinovi Priamovi. Ker je Livij, sam iz Verone v dezheli Venetov, vedel iz venetskega ljudskega izrochila, a tudi iz Homerjevih vrstic, da so Veneti nekdaj stanovali v Mali Aziji in se bojevali v Troji, po padcu Troje pa so se naselili v jadranskem primorju, je takoj kot apodiktichno resnico razglasil, da je venetsko mestece Troja ustanovil Antenor, vodja paflagonskih Venetov, kakor je Enej juzhnoitalijansko mesto enakega imena, ko je pripeljal svoje Trojance »per tot discrimina rerum« iz Iliona skozi Carthago v Latium, poimenoval v spomin na porusheno Trojo. Virgilij je ta prihod proslavil z besedami »Teucrorum et genti nomen dedit, armaque fixit Troia ... «. Dasiravno venetskemu mestecu Troja najdemo dobro razlago v [danashnjem] beneshkem narechju (primerjaj mesta Troja na Cheshkem, Trojana na Kranjskem) in tudi v latinshchini: Troja [v Benechiji] gotovo ni dobilo imena po maloazijskem mestu, pach pa po troji, staroitalski igri ludus Troia, od troare truare (iz troare je italijansko troata, truante »lopov in cestni ropar«, ker se »hin und herbewegen, trua, Quirl«, vendar so verjeli tem pravljicam klasikov in jih she imajo za zgodovinske resnice. V italskem jeziku se najde beseda, ki je preshla tudi iz italjanshchine v francoshchino: troia franc. troue, ki izrazha pomen »svinja, scrofa, Zuchtsau«. Ucheni Diez ima ta izraz za osnovo imena mesta Troja, in pa po slastni jedi Rimljanov: porcus trojanus. To jed omenja Macrobij (leta 395 Sat. II., 9. extr.), da je »porcus troianus« pechena svinja z vampom, nadetim s pticami brinjevkami, jerebicami itd. »quasi aliis inclusis animalibus gravidus, ut ille trojanus equus gravidus armatis fuit«, kakor glosatorji razlagajo ta izraz. Da je Diezova razlaga besede troia, troue iz »porcus troianus« neveljavna, nam izprichuje Messala Corvinus, ki zgornje Virgilijeve besede komentira: »Troia fuit inter arma templi affixa, amorum insigne, quod nonnulli asserunt. Troia namque vulgo italice, latineque scropha vel sus dicitur, cui vocabulo licentia sui allusit poeta: quod animal, quia ejus nomen urbi Troiae congruebat, aureo vexillo insigne armorum statuit Antenor, absumptae urbis Troiae memoria (Messal. Corv. Orat. Disser. ad Octav. Aug. de progenie sua libell.).« Troja je torej v Italiji in pri Latincih oznachevalo: scrofa, Mutterschwein, svinja, prasica. Ali je beseda latinska? Gotovo ne, ker jo she danes v beneshkem narechju najdemo v obliki: trogia-strogia (Boerio s. v.). To je torej izvirna oblika. Tema trog in italsko-latinska troia je nastala enako kakor maior iz magior, maiestas iz magiestas, italijansko saja iz sagia (pred samoglasnikom »e« se tudi v nekaterih slovenskih narechjih »g« spremeni v »j«, npr.: noje za noge, roje za roge, drujega za drugega) itd. Naravno razlago besede trogia (tedaj praoblika slovenskega jezika, sedaj bi se glasila trozha kakor strazha iz stragia ali dusha iz duhia) zopet najdemo v slovanshchini, in sicer staroslovansko in srbsko trag, traga »porodica, generatio«. To je prikladno za

Revija SRP

167

oznachevanje prasice »scrofa, Zuchtsau«, saj so arijanski narodi svinjo zacheli imenovati po rodovitnosti, npr. svinja, staronordijsko svin, nemshko svein, latinsko sus, iz korena su »generare«; »sue nempe nihil genuit natura fecundius« je opazil zhe Cicero (De nat. Deor. 2, 64.). Prav zato je bila pri arijanskih narodih svinja simbol rodovitnosti in posvechena boginji zemlje; torej che je kaj resnichnega v Virgilijevem in Messalovem porochilu, je tudi Antenor imel svoj religiozni razlog obesiti v novopostavljenem templju podobo svinje, da tako pochasti boginjo zemlje in sprosi svojemu plemenu blagoslov in rodovitnost. Trogia so slovenski izrazi v pomenu »za odgoj, plemenska«: »scrofa, Mutterschwein«. Beneshko narechje je povsod ohranilo korenski soglasnik »g« pred »i«: sagia »sorte di panno, vrsta tkanine, platna«, ital. saia, lat. sagum. Na Tirolskem je she znan izraz tousch »svinja«, brez dvoma iz trogia po sinkopi (izpust zloga sredi besede) ru, enako slovensko zhebe za zhrebe. Pri tvrobi imen za zhivali so stari narodi gledali tudi na izvor stvari, zato se nam ne sme zdeti chudno, ko vidimo, da je zhrebe v sanskrtu garbha »uterus« in nemshko kalbo »vitulus« (latinsko gremium za grebmium, italijansko grembo). Za venetsko izvirnost besede trogia govori tudi oblika strogia. Mikloshich je pri besedi trgnonti pokazal na srbsko trag »Fährte, sled« in jo je dobro zadel bistroumni jezikoslovec. Trgnonti, trgaja oznachuje v praslovanshchini isto kot grshko spasthai »ziehen; vlechi, izdreti, vzgajati«. Res je chudovito, kako so stari Rimljani, Germani in Slovani imeli enake nazore pri tvorbi besed, ki oznachujejo odgoj zhivali. Latinci imajo: educare, educatio iz duco, Nemci: ziehen, erziehen iz zveze Zucht, Zögling, Ziehling, Slovani pa traga »Zucht, Rasse; vzgoja, rasa, pleme« iz trgaja »ziehen«. Vsem je vzreja pomenila vodenje; analogen primer »vedama meita, matura virgo« iz vedu, vesti »ducere«. Tudi Grkom je gojenje vodenje »agoge« in deshki vzgojitelj »paidagogos« - voditelj. Iz iste trmatike je zhe omenjeni srbski trag »Fährte, iz führen« in trazhiti »die Fährte suchen, verfolgen«, tudi rusko trogaju »curro« prvotno ni pomenilo drugega kakor »trazhim, za tragom idem«. (Druga oblika je trzati »zihen«, iz te je slovensko trzuk »Geizhals, italijansko tarsia«, skopuh »Geizhals«, primerjaj nemshko zähe iz ziehen. Trzuk, tarsia je torej chlovek, od katerega se mora vsako stvar trzati, »iztrgati /skopuhu/«.) Iz nobenega drugega jezika ni mogoche starobeneshke besede trogia, strogia »Zuchtsau, svinja« tako naravno razlozhiti, kakor iz slovenskega; che kdo zmore, mu je na voljo, in imel bo zaslugo za znanost.

Musso — Miccio, osel

Prvi pisatelj, ki Venete omenja, je Homer. Pripoveduje, da je Trojancem prishel na pomoch tudi Pylaimenes s svojimi Paflagonci hrabrega srca, iz dezhele Venetov, kjer zhive divje mule »othen emionon genos agroteraon« (Iliada II. 852). Strabon, govorech o pokolenju Venetov, se ozre tudi na Homerovo porochilo in pravi, da bi utegnila biti resnichna trditev nekaterih pisateljev, da so jadranski Veneti potomci paflagonskih, ker se pri obojih pojavlja enaka skrbnost pri reji in plemenitenju konj in mul. Res zanimivo, da je beneshko narechje ohranilo do danashnjega dne slovanske izraze za osla. Stara in sodobna italijanshchina

Revija SRP

168

uporablja asino, kar je preshlo v romanska, slovanska in nemshka narechja; a Benechan she pozna poleg italijanskega asino tudi musso »osel«, mussa »oslica«, kar ni ni nich drugega kakor praslovansko mьskъ »mulus« in mьska »mula«, starobolgarsko mьshta, mьshcha »mulus« (op.L.V.: na Gorishkem se narechno reche oslu – mush). V beneshchini se je polglasnik ь povishal v u, torej muskio, muskia, in ker se soglasnik k pred e in i v italijanshchini spreminja v ch – muscio, muscia, poleg tega pa ima venetshchina she to lastnost, da sc sprememi v ss, na primer: italijansko fascio je beneshko fasso, tako tudi muscio = musso ; iz mьskъ je nastalo tudi italijansko miccio, miccia »asinus, asina«; ker sc v italijanshchini preide tudi v c, she primer: fiocina = fuscina (Diez. Gramm. 263). Slovanska beseda je tudi preshla v romunski in albanski jezik: mushkъ, muskoju. Mikloshich besedo izpeljuje iz korena mьg in primerja grshko moihos ter latinsko mingere, tako bi izraz nastal po effusione seminis ; analogni primer: sanskrtsko vrsha »taurus; bik, junec« iz vrsh »irrigare, conspergere; namakati, poshkropiti«, slovensko meresec, merjasec iz mrskati, sankrt mrsh »conspergere; poshkropiti, pobrizgati«. Zato je naravno, che iz mьg izvajamo tudi magar,magare »asinus; osel«; polglasnik ь je v srbshchini a, primer magla = mьgla. Ker domovina mezgov ni severna Evropa, pach pa juzhna, je benechansko musso in italijansko miccia prabeneshka beseda in ne iz poznejshih chasov, v katerih so s severa prishedshi Hrvati in Srbi z Benechani prishli v dotik. Za takshno trditev govori okolishchina, da Benechani uporabljajo musso v pomenu osla, ne pa mula, kar pricha, da so osla imeli za posebno pohotno zhival in ji spricho velikega spolnega nagona dali ime musk = mьskъ, fonetichno za mьzgъ, to je: »mezgovita zhival«, »animal, quod habet multum succi, seminis«. Dasiravno je koren mьg znan v sanskrtu, zendu, grshchini, latinshchini, nemshchini itd. in tvori razne besede (take so v slovenshchini: megla, mizhati, mzeti, muzha, muzhevno »succosus«, mezga itd.; grshko o-miho, o-mihma »urina«, omihle »nebula«, moihos; latinsko mingo, gotsko maihstus > novonemshko Mist, anglosaksonsko migan itd. Celo za oslov rig ima Benechan slovenskemu izrazu slichno oznako: ragiar, ragghiare »gridar come asino; rigati«), a je vendar edina slovanshchina iz njega vzela oznachbo za mulo.

Cavalo

Nad razlago besede cavalo so se jezikoslovci zhe dosti trudili. Diez ne ve povedati o tej besedi drugega kakor: cavalo »ein Wort der ital. Bauernsprache«. Toda stara Italija je imela razlichne prebivalce, tako Etrushchane, katerih narodnost she ni dognana, Ligure, ki brzhkone spadajo v pelasgijsko rodbino, razne veje Ilirov, tudi Iberce, o katerih narodnosti si uchenjaki tudi niso she enotnih misli, potem prave Italce ali Latince. Slavni jezikoslovec Lottner pishe o besedi caballus »das lateinische caballus, das spätgriechische kabales (slawisch kobyla) – ohne Zweifel entlehnt, das lateinische Wort ist vielleicht keltisch« (Zeitschrift für vergl. Sprachf. VII, 180). Res najdemo v novokeltskih narechjih: cabal (galsko), capal, cheval (kimrishko), ceffyl (kornsko), cheval (francosko), cavallo (italijansko); vendar so vsa ta poimenovanja prishla, kakor mnogo drugih besed, iz latinshchinev ta narechja, in che pregledamo ves jezikovni zaklad keltshchine, ne najdemo niti enega prikladnega korena za razlago te besede. Jaz imamo to besedo za lastnino venetskega jezika, iz katerega je

Revija SRP

169

prishla v latinshchino, in kolikor je meni znano, jo je najti she najprej pri Horaciju: »... optat ephippia bos niger, optat arare caballus«. Slovanskosti besede kobyla nihche ne taji, in che je zhenska oblika slovanska, in je -yla sufiks, ne moremo trditi, da ne bi nekoch slovanski jezik poznal moshke oblike kobьlь. In res po hribovskih krajih zahodno od Maribora govorijo koblji »equinus«, in nash chastivredni Gutsmann ima v svojem besednjaku tudi she besedo koblji »equinus«. Estonski jezik rabi tudi hobbon »Pferd« (Huppel, Wörterbuch sub voce). Beseda je prishla iz slovanshchine v ta jezik, kakor mnogo drugih besed. Hobbon = kobon pa ni nich drugega, kakor starocheshko in starorusko komon, ker m alternira z b ; primer cheshko darebny/daremuy, pisebny/pisemny. Iz komon je komonyca »equa«, komonstvo »qualitas equi«, litovsko kummele »equa«. Vendar je bila izvirna oblika kavon, kovon, kar potrjuje latvijsko keva »equa«, in labialec v je preshel v b ter ta v m. Zhe Schleicher (Formenlehre shtr. 95.) je kummele prilozhil h kubele in kobyla ; in bistroumni Caf trdi, da je sedanje konj - konь nastalo iz kobn, zato se ne sme primerjati nemshki Hengst »zhrebec«.

Caf mi pishe: »Jaz primerjam konь, kar je skrcheno iz ko(b)n, s sanskrtskim açu – açva, in mislim, da se je v slovanskem prajeziku prvotna oblika glasila: kavo – kabъ, na primer latvijsko keva »equa«. Iz kavo so nastale z dotichnimi suffiksi: kavon – kaval, kabon, kabal – kobon – kobal, kobьlь in komon iz kobon. Kava pa je iz arjanske praoblike akva sanskrt açva po prestavi zaporedja glasov nastala tako, kakor kamen iz akman, akmen, sanskrt açman, zato tudi srbsko kobac »Sperber, ptich skobec«, cheshko koba »Lerchenfalke, skobec«, kobus, rusko kobac pristavljam k sanskrtu açvaka, açuka in latinskemu aquila.«

Tako prijatelj Caf, in jaz mu pritrjujem tako dolgo, dokler kdo kaj temeljitejshega ne pove. Sanskrtsko açu – praoblika aku pa je iz korena ak – sanskrtsko aç »scharf sein, schnell sein; bister, hiter, uren«, tedaj je dobil konj svoje ime po bistrosti, urnosti in hitrosti. Ako sedaj pogledamo v raznih arjanskih [indoevropskih] jezikih oblike te besede, najdemo v sanskrtu açu – açva, v latinshchini equus, equa, v anglosaksonshchini ehu, v irshchini each, v grshk. ippos. Labialec v je preshel v zendshchini v p, zato açpa, v perzijshchini asp, v osetinshchini v f, in po prestavi glasov afse za asfe, kambrobritansko osw (Britanci so glede glasu ç /s-cerebrale/ ostali na enaki stopnji kakor stari Indi. Litovci in Osetijci), litovsko aszva – ashva. Ker v nekaterih italijanskih narechjih kv preide v p, in najdemo pid za quid, pidpid za quidquid, imajo italijanska narechja tudi epus za equus, Epona za Equona »Pferdgottin, boginja konjev«. Keltska narechja torej niso premetavala zaporedja glasov, tedaj caballus ne more biti keltska beseda, pach pa venetska: kabal. Veneti so bili prvi Slovani, s katerimi so Rimljani prishli v dotik in si tako od njih izposodili caballus. Saj so Veneti sloveli zaradi svoje konjereje. Strabon (V.) pishe: Veneti so dolgo sloveli v (Illyriku in) venetski pokrajini ter so se izvrstno odlikovali v konjereji. Venetske konje so posebno Grki radi rabili pri olimpijskih igrah, tako je Shpartanec Leon (440 pred Krist.) z venetskimi konji zmagal na hipodromu

Revija SRP

170

(Eustath. ad Iliad. 852.) Dioniz, tiran sirakushki (405-367 pred Kr.), si je priskrbel za svojo ergolio (Gestütt; zhrebcharna) venetske kobile (Strab. V.) in zhe zelo pozni Hezihij (Hesychios) imenuje venetske konje: Endies ippoi – en to Adria ippoi. Rodovno ime je mogel slishati iz germanskih ust (vendar zna tukaj grshko endies ippoi oznachevati tudi konje, ki se pod milim nebom – endioi – prosto plodijo in zhivijo, ker Hezihij /Hesychios/ na drugem mestu rabi: Enetidas polois ter peri ten Adrian Enetidos), ker so Venete le Germani imenovali Wende – Winde. Tako je mogel tudi Sophokles iz germanskih porochil zvediti, da Indoi nabirajo in prodajajo jantar. Soglasnik v so Grki perhorescirali, zato so pisali: Endies namesto Vendies, Indoi namesto Vindoi, Enetoi namesto Venetoi. Venetske konje Hezihij (Hesychios) imenuje likospades »vom Wolfe zerrissen; od volkov raztrgani, oklani«, ter likoforoi »Wolfträger; nosilci volkov« in Strabon pripoveduje nekakshno smeshno zgodbico, zakaj so venetski konji imeli znak volka na hrbtu. O tem znaku bomo obshirneje spregovorili na drugem mestu, tu samo opozorimo, da je utegnil Strabon zgodbico napachno razumeti, ali pa so mu jo zhe skazheno sporochili. Volk je bil v mitologiji starih Slovanov simbol zime, a konj simbol sonchnega boga, zato chrni konj simbol Chrnoboga, beli konj pa simbol Beloboga. Che je chrni konj imel vzhgan znak volka na hrbtu, je to izrazhalo mitichno naziranje, da je bil konj posvechen chrnemu bogu, katerega kraljestvo traja chez zimo, che pa je beli konj imel vzhgani znak volka, je s tem bilo izrazheno, da je jaro, poletno sonce zmagalo nad zimo – Belbog chez Chrnoboga. Tako vrsto konjev so redili posebno v okolici Timava. Strabon (V) omenja, da je tam stal Diomedov tempelj in so mu belega konja darovali kakor polabski Slovani Svetovitu. Gotovo v Diomedu tichi kakshno venetsko-slovansko bozhanstvo, sicer pa zna biti tudi Diomed pravenetska beseda. Za prvi del imena Dio- najdemo v staroruskih rokopisih govor o bogu Diji: »mnjashche bogy mnogy: Peruna, Horsa, Dija i Trojana«, (Slovar cerkv.-slavj. jaz. II, 49). Drugi del besede -med se zna izvesti iz »medem circumago; drehen, quirlen; (za)obrniti, (za)vrteti, (po)vrniti« in tako bi Diomed oznacheval »der Lichtquirler, Lichtdreher; ki vracha svetlobo«, ker dij se ujema s sanskrtskim bozhanstvom. Litovci so poznali bozhastvo Divirikis, kar oznachuje »Lichtherrscher; vladar svetlobe«, tudi krajevno ime nedalech od Timava: Divacha bi she utegnilo opominjati na chashchenje Dija in Dive, ker tudi zhenska boginja Diva je omenjana v staroruskih rokopisih zraven bozhastva Dija (glej Uchenija zapiski II, 2, str. 79.) [op. L.V.: v neposredni blizhini Timava je grad Devin]. Vendar je utegnila biti legenda o grshkem Diomedu, o katerem govori Skilaks (Scylax 16), da so ga posebno Umbri (Ombrikoi) chastili, zgolj preneshena na venetsko podrochje ali pa je tam zhivela kakshna italska [umbrijska?] naselbina, ki jo je tja zvabila trgovina in je postavila svetishche svojemu mitichnemu pradedu.

Ceva ali keva, krava

Razen starovenetskih besed trogia in musso nam je antichni pisec Columella (De re rust. IV, 24) ohranil drugo zhivalsko ime: ceva. Takole pishe: »melius etiam in hos usus (tj. za prirejo telet) Altinae vaccae parantur, quas ejus regionis incolae cevas appellant«. Altinum je bilo slavno trgovsko mesto v dezheli Venetov (op. L.V.: nekoliko

Revija SRP

171

severneje od Benetk in nekateri ga shtejejo za prvotne Benetke; o tem sem vech pisal v Davnina govori). Sicer so nekateri hoteli brati namesto Altinae – Alpinae, kakor npr. de Bellognet, ker Columella (VI, 26), govorech o izvrstnosti altinskih ovac, uporablja obliko »altinates oves«; vendar je morala biti v rabi tudi oblika »altinae«, saj jo rabi Tertullian (De pallio 3), pishoch: »nec de ovibus dico Milesiis et Selgicis et Altinis«. Tudi zaradi pisave cevas so izdajatelji Columellovih spisov v dvomih. Nekateri se potegujejo za obliko Gevas. Pomota se je lahko zgodila pri prepisovanju, ker sta si chrki C in G le malo razlichni. Che je gevas pravilna pisava, nam ni treba pri razlagi besede segati dalech in ji najdemo v slovenskem gava, po oslabljenem samoglasniku geva, naravno razlago. Gava-geva je tematska beseda: gavedo-govedo, sanskrtsko go »vacca, krava«, starozgornjenemshko chuoa, chua, chuo, staroarmensko gov, novoarmensko kov, zendsko gao. Ker se je, kakor je Corssen (Corssen Lat. Ausp. II. izd. I, 48, Diez Rom. Gramm. 250 itd.) temeljito dokazal, pri starih Latincih, vse do 5. stoletja soglasnik c pred e in i izgavarjal kakor k, tedaj smemo cevas izgovarjati kevas, in Latinec Columella je lahko premalo natanko pazil na izreko ter spremenil guturalca. Tudi se narechno g in k rada izmenjata in tako chujesh izgovarjati: grushka, krushka in hrushka. Che se obrzhi branje kevas namesto gevas, bi utegnilo razjasniti pomen besede keva : kava, diminutiv kavka, kar je prvotno oznachevalo junico »pulla«, ker se je ohranila she v novogrshchini, kamor je beseda iz slovanshchine prishla: kaukiza – »kavkica, ancilla, amasia, dekla, sluzhabnica«. Kava-kavka, kavkica pa se ujema s sanskrtskim gava »pullus; mladich, pishche, putka, mlada stvar sploh«, tako da pomeni keva »junica; juvenca«. Mesto Altinum je slovelo tudi zaradi izvrstnih ovac in sem zhe omenil, da uporablja Benechan besedo bizarin za »ovco«, ki se ujema s slovensko bica. Tam so delali iz srshchi oblachila, ki so dobila ime srshcha, sarshcha, kar je Benechan spremenil v sarza in Italijan v sargia, Nemec pa v Sarsche. To je srshasto oblachilo, iz srshchi, rusko srsht »grobe Wolle, groba volna«.

Birrachio = birach, birak, birka; vipio in drugo

Leto staro goveje zhivinche je tudi birrachio – birak, primer birka »ovca«, kar je preshlo tudi v madzharshchino, v sanskrtu bhiru »koza«. Besede bradume »goveja zhivina za pleme« in procoio sem zhe razlozhil. Naj she omenim pticha, ki ga Plinij imenuje vipio, beseda, ki jo imajo vsi glosatorji za nelatinsko. Vipio je mlad zherjav. Gotovo je Plinij ime slishal v dezheli Venetov (op. L.V.: bil je rojen v Veroni; v zvezi s Plinijem je znamenit, samo pri njem naveden izraz »veverica« – gl. Davnina govori), in zopet edino slovanshchina pozna vyp, tako v praslovanshchini in rushchini, »grshko laros, nemshko Seemöve; morski galeb«; tudi v pomenu »koloios, Dohle; kavka«. Beneshko chizza, chizzeta »la femina del cane, cagna; psica« sem zhe omenil in primerjal praslovansko kuchka, koushchьka, primerjaj she: kuchak, kucha, cuca, cucka, cucak, kuja, kusa, kujica itd., sama poimenovanja za pasji rod. Tezhko izvirno latinsko in sploh italsko je catus, beneshko gato »machek«, ker to besedo poznajo shele zelo kasni latinski pisatelji okoli srede chetrtega stoletja. Vegetius (leta 300) imenuje nekakshno bojno orodje catus, primerjaj praslovansko kotka »felis, feles; machka«, kotva »ancora; sidro«, analogno slovensko machek »felis

Revija SRP

172

ter ancora«, litovsko kate, latvijski katins, sicer tudi staronordijsko kottr, staronemshko chazza = chatta; vendar ima slovenshchina she glagol kotiti »gignere, roditi«, in gotovo so Latinci catus lazhje dobili od Venetov kakor od severnih Germanov. Srbi v Chrni gori poznajo kot »die Brut; zalega«; Rusi in Poljaki kot, machek; Chehi kochichka, kotichka »Kätzchen«. Machka in machke severni Slovani ne poznajo, temvech le kotko. Benechani imajo she mucia, slovensko muca, mache, in pa mona, monin ; na Koroshkem je tudi muna znano v pomenu machke. Mona, muna je menda skazheno iz besede maimun, ki jo poleg Slovanov poznajo tudi drugi vzhodni narodi. Kozji samec se v beneshchini reche beco; Kurelac (Imena domachih zhivotinja, str. 38) navaja med raznimi kozjimi imeni tudi bokan, bokesh, bokile, primerjaj z nemshkim Bock. Mlado purico imenuje Benechan pita, menda isto, kar je v slovenshchini puta, sanskrt poti »latinsko pullus« ; sem spada tudi latinsko puta tudi italijansko puella in slovensko puca; t se je spremenil v c, primer: butiti in baciti, goltati/goltniti in golcnoti, hrvashko utaptati in ucaptati, vickast za vitkast itd. O zhivini, ki se poja, pravi Benechan truparse; slovensko trupati pomeni treti, zato: »Krave se trupajo in krave se terejo, drvijo=pojajo, lovijo, tirajo, gonijo« itd. Za capra rupicapra, capra selvatica obstaja izraz camozzo [gams], Slovenci v rezijanski dolini ji pravijo kamocha ; »rupicapra, Felsbock, Steinbock« je gotovo slovensko ime iz kamъi »Stein, kamen«. Omeniti moram she ime pticha: astor »Hühnergeier«. To besedo je najti pri latinskih pisateljih 4. stoletja. Gotovo je starovenetska in je preshla tudi v pismeno italijanshchino v obliki astur; to pa ti drugega, kakor slovansko ast, prejotovano jast »accipiter, jastreb, sokol« tudi jastran. Beseda je bolj znana v obliki jastreb »aecipiter variegatus«, litovsko raibas »varius«, latvijsko raibo, zato praslovansko renbka »perdix, jerebica«, rusko rjab > reb »varii coloris«. Sufiksa or, ur v astur-astor sta slovenska. (Op. L. V.: To vprashanje jastreba je temeljito obdelal Karel Oshtir v Drei slavische Vogelnamen in etruskische Sprache s primerjanjem treh slovanskih ptichjih imen: jastreb, kanja in lunj v etrushchini – glej mojo knjigo Megalitski jeziki.) Kaj pa pantegana? Benechani tako imenujejo »sorze de canal, ratto d«acqua, Wasserratte«, slovensko potgana [podgana]. Diez misli na »pantex, Dickbauch; trebuh, chreva«, drugi na grshko pontikos, latinsko ponticus mus, iz pontos, pontus (op. L.V.: nekateri izvajajo iz grshkega pontos, ker naj bi to bila »mish s Ponta ob Chrnem morju«), Pantano v beneshkem narechju oznachuje muzho, mochvirno (zato pleonazem: die pontinischen Sümpfe), sanskrt patha »aqua«, pathis »mare«, praslovansko pot »idros«, slovensko pot »sudor, aqueus humor«, gotovo nekdaj tudi »voda« in podobni pomeni, primerjaj ime srbskega v muzhi stojechega mesta Pantjevo-Panchevo. Pantegana bi torej bila »die Sumpfbewohnerin, prebivalka mochvirja«. Misliti bi se tudi dalo na gan, srbsko ganjevi »gnoj, goveje blato«; tedaj pantegana, podgana »die sumpfschmutzige, durch Morast verunreinigte«. Res je chudovito, da to besedo poznajo samo Slovenci, istrskim in dalmatinskim Hrvatom, Srbom, ki so blizhe Benetk in pogosteje z njimi obchujejo, pa je celo neznana. Pantegana zna tudi biti adjektiv (pridevnik) in enak latinskemu ponticanus, tedaj pantega za pantica.

Revija SRP

173

Civeta = ciba

Boerio pishe, da civeta oznachuje »giovenca, vacca giovane, che non ha anocora fruttato, e non e stata posta al giogo; junica« – civeto »birracchio, vitello dal primo al secondo anno, e che non sia stato ancora posto al giogo; junc«. Ker sta civeta in civeto »voculae diminutivae«, nam ostane: civa, in ker beneshchina in italijanshchina labialca b in p prehajata v, na primer: beneshko cavrone, cavra = caprone, capra, bevere za bebere, bibere, Tevere za Tiberis, cavallo za caballo, smemo postaviti temo: ciba. Res je, da to besedo izrazhajocho pomene »pullus, Junges, mladica« najdemo edinole v slovanshchini in pa v benechanshchini; v rushchini cyba »mlada koza«, v hrvashchini ciba »jarchica, jarika«, cibak »mlad petelin«, slovensko cibica »Hühnchen, pile, pishche« in zopet v hrvashchini ciba »kujica, mlada psica«. Zhe vrli Kurelac (Imena domachih zhivotinj, str. 55) je podal razlago: cebati, cibati, po Stulichu, culjati »agitare«, cebaljka »zibel, gnezdo; cunae«, v mochno nazalizirani obliki: cembanje »motus oscillatorius«, cebkati »z repom migati, tresti«. Slovani so imenovali tiste zhivali cibe, ki so zhivahne, nemirne »agibiles« (primeri: agnus, iz agere, koza iz kadzh »agitare«, rusko chigara »ovca«, chiger »valchek«); enaka znachilnost velja za pile, kuzhka, kozico in pri Benechanih za telichko in junchka. Za cibe primerjaj sanskrt cibhja »juvencus«, malorusko chaban, vol; glagol cibh pa se je she ohranil v metaforichnem pomenu »gloria; chast, slava«. Koren ceb, cib »agitare« zagotovo ni razlichen od sanskrtskega cev »agare, adire foeminam, virum; moshki«, cevas in cephas »penis«, slovensko cebe, slovashko cibelj »penis«, starocheshko kepa »vulva«, staronemshko chepis, chebis, novonemshko Kebs (weib); menda odtod beneshko reduplicirano cicibeo = cicibelj? Zanimivo, da to besedo najdemo she drugje, in sicer pri prebivalcih v valishkem kantonu, v okolici sel: Gradec, Kremenica, Luk, Visoje, Grona, Kunice, Bumplice, kjer tudi kozo kakor Rusi imenujejo: tschiehva (tako pishe Malten, Bibliothek der neuesten Weltkunde, Aarau 1834 T. I. 28-50-190-216). Na to podrochje postavlja tudi Plinij (11, 42) mesto Ceba, v katerem so delali izvrsten sir iz ovchjega mleka, ki je v stari dobi zelo slovel pod imenom cebanus caseus. Tukaj najdemo Salasse – Salashane; gotovo so to bili venetski izseljenci; Poljak she denes imenuje vlashko ovco cab, caban. Iz venetshchine je beseda prishla v shpanshchino: chivo »kozlichek« in v nemshchino »Zibbe, Lamm«; v albanshchini tsjap, tsiep; valishko narechje ima tzap; italijanshchina zeba »koza«. Italijan navadno imenuje ovco pecora , Benechan piegore iz pecus, kozo Italijan capra, caprone, Benechan cavra, crava, cavrone in ovna montone, mondon »der grosse Hoden habende«. Civeta, Civeto, Civa, cyba,cibak, ciba, cibika so torej zrasli na deblu slovanskega jezika, beneshka civeta, civeto je ostanek iz jezika starodavnih Venetov in neovrgljiv dokaz za njihovo slovanskost. Iz druge tematike je italijansko civeta »Käutzchen; chuk«, in sicer iz beneshkega zoeta, kar je skrajshano iz cioveta, slovensko chovik, hrvashko chuvetina, vrsta sove »Nachteule; chuk, skovir«. Pach pa je iz korena cib beneshko civada »vela dell'albero di bompresso, che e sopra la prua della nave; jadro na poshevnem jamboru, kosniku, stozhini, ki je nad premcem«, tudi beneshko civea, civeo, civera »sanke, Schlitten«, primer hrvashko cebaljke »cunae, Wiege; zibel, zibka«, tudi civiera »strumento fatto a somiglianza di bara per uso di trasportar sassi, terra e simili; naprava, narejena po zgledu na nosila, za prenashanje kamna, zemlje ipd.«, civda

Revija SRP

174

»traha, Schleife«. Spet drugam spada italijansko civaja »Hülsenfrüchte; strochnice«; ta beseda se mi dozdeva skazhena iz slovenskega sochivje (primerjaj tudi rusko checheva, chechevica »legumina; strochje«; grshko-latinsko pissos, pisos, pisum »grah«; ujema se z nemshkim fesa »Hülse« in srbsko chichevac »pasulj, sitan grah; legumina«, in so je odpadel, [podobno] kakor pri besedah: baco za bombaco, bilico za umbilico, cesso za secessus, cimento za specimentum, ciulla za fanciulla, strumento za instrumento, lezia za delicia, nemigo za inimico itd.)

Manza

Jezikoslovci so zhe dovolj ugibali in primerjali, od kod bi to besedo izvajali. Beneshchina pozna manza »amorevolezza; ljubeznivost«, manza »buessa, vacca, manzetta, giovenca, vaccarella; krava«, manzetto »bue giovane, civeto, manzo, toro castrato; tele, junec, volichek«, manzolame »quantita di bradi o sia di bestiame vaccino da tre anni addietro; chreda manj kakor tri leta starega goveda«, dakoromunsko mänzu »pullus equinus; zhrebe«, v srednjeveshki latinshchini: manzius, manzia »vitulus anniculus; enoletna teleta«, manzolum »corium vitulinum; telechje usnje«, novogrshko mantzeta »juvenca; junci«. Vsem tem besedam je mati venetshchina, in Diez je zelo zashel, che misli, da je manzo iz mansuetus [krotek, udomachen]! Da je to praslovanska beseda, izprichuje okolishchina, da jo najdemo pri Nemcih, ki so ali bili sosedje Slovanov ali so se z njimi pomeshali. Tako je na Bavarskem (Schmeller II, 604) Manzkuh »vacca sterilis; jalova krava«. Tudi Hofer (Zeitschrift für die Wissenschaft der Sprache II, 233) pishe: »Im Salzburgischen wird eine Kuh gemänzt, wenn sie nicht gleich zum Stier gelassen, sondern eine zeitlang verhalten wird«. Na Tirolskem (Schöpf, Tyrol. Idiotikon s. v.): »Mänzen hart, anstrengend arbeiten, eine Kuh mänzen, länger nicht zum Stier lassen«. Na Koroshkem (Lexer, Karnth. Worterb. 190): »Menz, adjektiv von Küheu, gelt (jalov), im Oberliesachthal, menzen »castriren; skopljen«; primerjaj beneshko: manzo »toro castrato; skopljen bik«. Vse te besede so iz slovanskega korena: mank, menk »mollescere, mitescere«, mancati »affricare«, mencati »atterere«, tedaj beneshko mauza iz »mancia, mollities«; manza »pecus molle, mite, das weich, zahm gemachte Rind«; manzo v pomenu »toro castrato« tudi ni nich drugega kot »smancana zhival«; primerjaj hrvashko mencati, mancati, smancati = tlachiti, tolchi, ribati. Iz tega korena je starobolgarsko manka, monka, monchit, litovsko minksti, manksztyti »erweichen, mürbe machen«, latvijsko brez nosnika mak »plagen«. Brez nosnika je sorodno latinsko macerare (Corssen I, 395); nemshko Muhhan (novonemshko mühen, Mühe), gotsko muka »sanft«, staroskandinavsko mjukr »mollis«. Ker imata beneshchina in italijanshchina iz latinske teme mac : magro, magrezza, ne moremo beneshko manza pridati k latinskemu macero. (Op. L.V.: Devoto razlaga manzo, v vulgarni latinshchini domnevno *mandjus, predromanskega-alpskega izvora, medtem ko Zingarelli pravi, da je beseda manzo predindoevropskega izvora. – Torej ochitno nima romanske etimologije!)

Revija SRP

175

*

Tako je razmishljal in pisal Davorim Trstenjak proti koncu 19. stoletja in je nashel dovolj gradiva za slovansko etimologijo beneshkih besed, ki jih je povzela zhe latinshchina ali kasneje italijanshchina, po njegovem mnenju pa izhajajo iz stare venetshchine. Ne prav veliko drugachne metode uporabljajo sodobni pisci.

Vzemimo na primer razglabljanja o konju, ki je predstavljal v onem chasu izreden dosezhek udomachevanja zhivali, saj je bil vsestransko uporaben, zlasti kot tovorna in delovna zhival, kasneje pa she za jezho; Veneti pa so se odlikovali v konjereji. Dokaj obsezhno monografijo Hippologica accadica (hipologija je nauk o konjih in njih vzgoji ter reji) je objavil Armas Salonen, v okviru izdaj Finske akademije znanosti v Helsinkih (SAL/H), ki se mi zdi vredna uvrstitve v ta pregled, saj omogocha primerjave z najstarejshimi dokumenti iz akadskega obdobja, ki se torej navezujejo na dogajanja v Mezopotamiji, zachenshi s 4. tisochletjem pr.n.sht. Ker sem o akadski civilizaciji veliko pisal v Jantarski poti, tu ne bi ponavljal, zadrzhal pa bi se na nekaterih podrobnostih, ki so v zvezi s konji, pri chemer so v ospredju izrazi. Salonen izhaja iz arheoloshke predpostavke, da sta bila, kazhe da zhe v 4. tisochletju pr.n.sht., uvedena v Mezopotamijo konj s severa oziroma severovzhoda (Iran?) in osel verjetno z arabskega juga, che ne iz Afrike, zato naj bi se prav na tem podrochju pojavili prvi krizhanci med obema – mule in mezgi. V lingvistichnem smislu je nekaj nejasnosti, che naj bi najstarejshi ideogrami nedvoumno oznachevali bodisi osla bodisi konja, zato nekateri menijo, da je konj v Mezopotamiji shele od konca 3. tisochletja pr.n.sht. – razpon je dokaj velik – zelo verjeten pa se mu zdi zachetek 3. tisochletja pr.n.sht. kot pravshnji chas. Eden najstarejshih zapisov, ki omenja konja, je po vsem sodech v »pesmi o Shulgiju«: anshe-kur-ra har-ra-an-na kun su-su-me-en »konj zunaj (karavanske) poti z vihrajochim repom«, (anshe-ger-nun-na »Maulesel; mezeg«), pri chemer je tu »konj« razumljen kot udomachena zhival, saj bi drugache pristavek har-ra-an-na »zunaj (karavanske) poti« ne imel smisla. Najstarejshi zanesljivi zapis o konju v akadskem besedilu je iz glinastih ploshchic iz Kapadokije v Mali Aziji (!), v obliki si-si-e, kar je morda tudi v osebnem imenu Shu-su-su in Su-su-wa. Seveda je zraven she vrsta drugih vprashanj: kdaj so konja zacheli udomachevati – na samem zachetku morda zgolj za prehrano – in kdaj za tovorjenje, vleko voz, oranje ter ne nazadnje za jezho in kako je bilo pri tem z uvedbo vajeti, sedla ter stremen. Natanchnejsha jezikovna analiza nakazuje mozhne odgovore na ta podrobnejsha vprashanja.

1) anshe-kur-ra, anshe »osel« ima dodatek kur, ki je lahko v pomenu »gora, gorovje«, toda tudi »tujina, inozemstvo« ali she »vzhod«, kar jezikoslovce navaja na sklep, da gre za oznako »osel iz tujine« ali mogoche »osel z vzhoda«. Seveda je zadeva bolj zavozlana, saj bi teoretichno namesto kurra lahko izgovarjali kura, ker to omogochajo razlichni zapisi, kar pojasnjujejo s tem, da je izvirno to bilo specifichno geografsko ali etnoloshko ime neke tuje dezhele, podrochja, mesta ali ljudstva z vzhoda. Salonen se nagiba k razlagi, da so zhival preprosto imenovali

Revija SRP

176

»osel iz tujine«, vendar kdo lahko oporeka, da ni zanesljivo, ali je pod to oznako v resnici mishljen konj. Da je tako, pritrjuje vrsta drugih indicev. 2) anshe.kur.ra=sisu pomeni »konj«, ker najstarejshi akadski zapisi iz Kapadokije sisu ustrezajo sumerogramu anshe.kur.ra, in pomenijo »konj«, kasneje je bil logogram skrajshan na anshe.ra. Razlaga te besede pri dolocheni etimoloshki sholi podlega predpostavki, da je akadsko sisu izposojenka iz indoevropejshchine, natanchneje iz njene arijske veje, kjer se glasi asuas (v kentumskih jezikih ekuos). A ni treba, da je prishla beseda z zahodne smeri s priselitvijo indoevropskih ljudstev chez Kavkaz v prednjo Azijo, Mezopotamijo, Perzijo in Indijo ter tudi k azijskim ljudstvom, vendar ne pred letom 2000 pr.n.sht., saj naj bi hebrejska oblika sus izhajala neposredno iz indijsko-arijskega: asuas > asuus > (a)sus. Toda kopja se krizhajo, in medtem ko nekateri opozarjajo na oblike: hebrejsko parash, arabsko farasu, staroegipchansko faras »konj« in jih povezujejo z imenom »Perzija«: staroperzijsko Parsa (novoperzijsko Pars, Fars), babilonsko Parsu, hebrejsko Paras, egipchansko-aramejsko Prs, to naj bi govorilo za vzhodni izvor konja, drugi podobno zagovarjajo zahodno smer in vzporejajo akadsko sisu, aramejsko suseja, hebrejsko sus (iz mnozhinske oblike susim < suseja) »konj«, in elamitsko Shushun, Shushen, Shushin, akadsko Shushinak, Shushan, asirsko Shushan, hebrejsko Shushan itd. s »Susa«, cheprav za te kombinacije niso reshene vse tezhave s sichniki. Obstajajo imena mest, v katerih je indoevropska osnova »konj«: Susita (mesto v vzhodni Jordaniji), zapisano v rabinskih besedilih, od koder je grshko ime Ippos zgolj prevod, arabsko susitun in Susija; poleg tega she ime mesta Siissuu/Siissu/Sizuu v besedilih Asarhadona. Tudi staroegipchansko shshmt je menda iz severnokananskega shshwt. 3) muru, nisqu in murnisqu, muru < muhru (arabsko muhru) »zhrebe«, zhenska oblika muhratu, pomeni »mlada zhival« (konj, osel), podobno je buru za govedo in parru za ovce; kar bi si razlagali »sesalci mleka«; nisqum »izbranost; splendor«, ni-is-kum; primerjaj »boginja Dingirmah je rodila izbranega, chudovitega osla – to je v skladu s tedanjimi pojmovanji, da so vse povezovali z bozhanstvi in za dobro pasemsko vzrejo zhivali so njim pripisovali zasluge, vkljuchno z njihovim rojevanjem. 4) murnisqu < mur nisqi »izjemno obilje; plemenit konj«, kar meri na razvito konjerejo, ki zhe vkljuchuje selekcijo in krizhanje in plemenitenje pasem. 5) pithallu; sisu sha pithalli »jezdni konj« za razliko od sisu sha niri »okomateni, vlechni konj«; iz pit »rogovila, vilice«; hallu »oznachuje del trupa primernega za okomatenje konja«; pit-hallu je »okomateni konj, osedlan konj, konj za jezho«. 6) uru »zhrebec«, uritu »kobila«, uru(u) »hlev, staja« in »konj«; uporaba uru in urati v pomenu »konj« in »kobila« je zagotovo drugotno, izvedeno, tako kot je v nemshchini Stall (to je starejshe kot francoskega etalon > angleshko stallion) in tezhi k rabi Stall za »edle Pferde; plemenskega konja«, kar kazhe na prvotni pomen, kot danes rechemo »konj iz hishe ali iz hleva« v smislu skrbne nege; podobno se je zgodilo z besedo uru »tesarski izdelek, ograjen prostor, okol«, ki je sprva oznachevala hlev in shele nato njene dragocenejshe prebivalce – konje. Hetiti so uporabljali svojstven izraz hurki za »voz«, ki dopushcha vzporejanje z uru »konj«.

Revija SRP

177

Lingvistichne analize nam ne dajejo jasnega odgovora, od kod je prishel konj v Mezopotamijo, a zhe v svojih prejshnjih esejih, v katerih se je Salonen (SAL/W in SAL/C) lotil jezikovnega vidika izvora in uporabe voza, se srechuje s podobnimi tezhavami, ko ni mogel nedvoumno ugotoviti njegove prave domovine. Dognati pa je mogoche zanimiva dejstva, da za poimenovanja posameznih delov voza Mezopotamci enkrat izhajajo iz analogij s plovili, ki so starejshe prevozno sredstvo, drugich so to antropomorfizmi, po delih telesa. In cheprav gre pretezhno za izraze, vzete iz mezopotamskih jezikov, to ne dokazuje, da je voz njihov izum, saj je zadaj vrsta razvojnih stopenj, ko je voz polagoma dozorel do take oblike, ki je omogochala njegovo uchinkovito gospodarsko in zlasti vojashko uporabo. Za slednje je bila pomembna, verjetno hetitska, inovacija voza z dvema kolesoma s po shtirimi naperami in s tezhishchem obremenitve na osi. V jezikoslovnem smislu je v Mezopotamiji tudi za vozove in njihove dele ter opremo zaznati medsebojne vplive iz shirshega okolja. Salonen (SAL/W str.3) ugotavlja zanimivo dejstvo, da babilonski besednjak v zvezi s kopnimi prevoznimi sredstvi: vozovi (cars – shtirikolesni vozovi, pretezhno za tovorjenje), koleslji (chariots – dvokolesni bojni vozovi), sanmi, nosili ipd., ni tako bogat, kakor pri plovilih. Obstaja mnozhica dobro ohranjenih pristanishkih dokumentov, ki nam omogochajo natanchno spoznati velikost in shtevilo posameznih delov najraznovrstnejshih tovornih (teh je bilo veliko vech kakor onih za prevoz ljudi) plovil razlichnih velikosti. Lushki dokumenti iz obdobja Ura nam celo omogochajo rekonstruirati takratne ladje. Vendar – na zhalost – nimamo podobnega gradiva za poznavanje kopnih vozil.

Enako velja za Egipt. Staroegipchanski viri vsebujejo veliko manj podatkov za kopni transport; konji in vozovi so prvich omenjeni med 15. in 16. dinastijo, in v egipchanskem besednjaku je najti vsega okoli 60 izrazov, povezanih z njimi, pa she od teh je velik del nejasnega pomena. Podobno kakor v Mezopotamiji jih je tudi v Egiptu vechina prevzeta iz brodarstva. Iz chasa gradnje piramid so napisi, ki vsebujejo besedo hdj »pluti s tokom«, pozneje pa »potovati proti severu, ne z ladjo«; hnj v piramidnih napisih pomeni »veslati«, od 20. dinastije naprej pa »potovati z vozom«. V zgodnjem obdobju je n«j pomenilo »potovati po kopnem« in shele kasneje »potovati z vozom«. Babilonci so sorazmerno pozno vpeljali vozove s konjsko vprego, cheprav so poznali konje, po vsem sodech, vsaj zhe od prve polovice 3. tisochletja pr.n.sht., a niso bili kdo ve kako razshirjeni vse do srede 2. tisochletja pr.n.sht. Hamurabijev kodeks ne omenja konja in she manj koleslja (chariot=lahek dvokolesni vprezhni voz s konjem), marvech le vlechni tovorni voz z vprego drugih zhivali, erriqum. Kljub temu, da je prishlo na dan nekaj glinastih modelchkov voz, so pravi arheoloshki ostanki shele iz sumerskega in asirskega obdobja, tudi ni znana kakshna risba o njih iz chasov stare Babilonije. Vendar je nekaj napisov, ki kazhejo na obstoj voz, kot je na primer na 5. glinasti ploshchici »HAR-ra=hubullu« besedila, ki v prvih 99 vrsticah nashteva razlichne vrste voz in njihove sestavne dele, in je nadaljevanje 4. ploshchice, kjer so sploshno opisane rabe prevoza in je velik poudarek posvechen cholnom in ladjam ter njihovi opremi. Natanchno sicer ni mogoche vsega razbrati, ker so klinopisni ideogrami morda napachno razumljeni, vendar je gotovo, da so poznali narkabtu

Revija SRP

178

»dvokolesni lahek voz«; sabarru je neznana vrsta voza; majaltu »voz z volovsko ali drugo nekonjsko vprego«; eriqqu »voz s shtirimi kolesi« itd. Prav narkabtu je zanimiv, ker naj bi vseboval koren rkb »nositi, prenashati«, od koder tudi rukubu »voz« in »ladja za ljudi«, iz semitskih jezikov naj bi preshlo tudi v egiptovshchino mrkbt. Po mojem mnenju ni mogoche spregledati dolochene podobnosti med rukubu in rusko korablь, srbsko korab, korabalj »ladja« (pri chemer je nastal znani prehod iz rkb v krb), slednje je iz ruske osnove korobitь »zvijati, upogibati, kriviti, krch(iti); vijugati«, kar je temeljni postopek za pletenje koshar ipd. iz vrbovega shibja, od koder tudi korba, korpa »koshara«, cheprav nekateri to izvajajo iz romanskih jezikov s posredovanjem nemshchine, a se mi zdi nevzdrzhno. Tudi prvotni cholni so bili v obliki koshar, torej spleteni iz shibja ter zamazani s smolo, terom ipd. Poleg tega imamo na voljo she korjabatь, korjabitь »grebsti, struzhiti, dolbsti«, (sh)krabljati>krebelj, ki je pri izdelovanju cholnov, ne samo drevakov, prav tako osnovni postopek za izvotlitev debla ali za tesanje tudi sestavljenih plovil.

Podobna je primerjava s kurba »meretrixs« z vrsto razlichic v vseh slovanskih jezikih, cerkvenoslovansko kurъva, praslovansko *kury, *kurъve (iz slovanskih jezikov v madzharshchini, romunshchini, albanshchini, novogrshchini), torej iz korena kurъ > kurica, kurka »vulva« in tudi kurec, kurьcъ »penis« (ESSJ), kar bi dalo misliti na podobnost med »vulvo« in cholnom (zraven she: splav, splaviti »abortirati«). Poleg tega navaja Bezlaj pod geslom Kurent tudi naslednjo podrobnost: »Ker pricha slovensko ukiriti se "nastaniti, namestiti, ugnezditi se" in slovensko ukrcati "nastaniti se na ladji" ... na izgubljeni pomen slovanskega kur(i)ti "ustvarjati, snovati, graditi" ... «, mislim, da se relacija ukiriti se »vkrcati se« smiselno poda h kurъ > kurica, kurka »vulva«=choln. Posebej je pomembno za nashe razmishljanje, da prihaja iz Kapadokije hetitski najstarejshi zapis besede narkabtu za dvokolesnik iz okoli 2100 pr.n.sht., kjer so zanj poznali tudi izraz tiiarita. Poleg tega so Hetiti poznali she izraz huluganni »shtirikolesnik«. Hetitshchina je v osnovi indoevropski jezik, kar dovoljuje, da iz teh hetitskih izrazov izvlechene chlene primerjamo z morebitnimi slovanskimi koreni; narkabtu > na-rk(a)b-tu smo zhe obdelali kor rkb, smpredpono na- in pripono –tu. Druga beseda je huluganni > hu-lu-ga-nni »shtirikolesnik«; (1) za prvi del imamo slovensko hulu < huliti, hulim »kriviti, upogibati, krchiti«, izvedenke prihuliti, pohuliti ipd., k temu hula »lok, grbina«; podobno v drugih slovanskih jezikih; dublete so tudi z zachetnim k- za osnovo *kou, *keu v enakem pomenu »kriviti, upogibati« in kazhejo na razlichne praslovanske reflekse (ESSJ). Po mojem mnenju pomenska vrednost »krivljenje, upogibanje, lok« veliko bolje razlozhi in potrjuje osnovni postopek za izdelavo kolesa, je pa res obichajna razlaga za kolo, v mnozhinski obliki kola »shtirikolesni voz«, kot sploshnoslovanski izraz, praslovansko in starocerkvenoslovansko kolo k indoevropskemu korenu kuel »vrteti, stanovati« (ESSJ). Indoevropsko kuel »vrteti, stanovati« se mi zdi nepreprichljiva ali vsaj ne primarna razlaga, ki jo uspeshneje nadomesti hula »kriviti, upogibati, lok«, od koder dubleta kula. (2) Na drugi del ganni se navezuje slovansko goniti »tirati, poditi, voditi«; izprichano je staro razmerje med *gon in *gen, v sodobnem knjizhnem jeziku so danes s tem redke sestavljenke (ESSJ). Che sestav hulu + ganni

Revija SRP

179

vzporedimo s hula »kriviti, upogibati, lok« + goni(ti) »tirati, poditi, voditi«, dobimo smiselni izraz »goniti kolo«=voz; take stare tvorbe kot kolovrat, kolobar, kolovoz ipd. so v tem smislu zgodovinsko in etimoloshko zelo pomembne in zgovorne! Tretji izraz tiiarita > tiia-ri-ta, ki ga je treba smiselno razlozhiti glede na funkcijo (pre)voza in smo ga zaslutili zhe v predhodni razlagi za goni(ti) »tirati, poditi, voditi«, da je mogoche izhajati iz (1) tirati »gnati, poditi«, cerkvenoslovansko tirati in podobno v drugih slovanskih jezikih, praslovansko *tirati je ponavljalni glagol od praslovanskega *terti, sedanjik *tьro, slovensko treti; iz tega tudi tir v prvotnem pomenu *»izkrchena, utrjena, steptana pot« ali *»gaz, ki se naredi, ko se zhene zhivino«; (2) trkljati »kotaliti«, cerkvenoslovansko trъkaljati, npr. makedonsko trkalo »kolo«, iz praslovanskega *tъrkati, tъrchiti »techi« (SNO); torklja je tudi kolo za tretje in stiskanje oliv pri pridobivanju olja. In prav torklja po mojem mnenju funkcionalno povezuje (1) in (2), saj kolo med kotalenjem tre podlago. Zakaj »tirati, vlechi«? To je znachilno za vozove, da jih je treba vlechi, cholne poganjamo z vesli, nosila pa nosimo. Tudi pravkar analizirani jezikovni primeri po moje kazhejo davne povezave na shirshem obmochju med Blizhnjim Vzhodom in shirokim lokom ozemlja severno od Chrnega morja do nashih krajev prav za tiste predmete, ki so v kulturnem pogledu osrednjega pomena. Te jezikovne podobnosti sicer poskushajo sistematichno pojasniti razlichne lingvistichne teorije, kakrshna je nostratichna in druge. Po mojem mnenju pa so dragocene za preuchevanje redkih sledov, kar jih je ostalo po vech kakor treh in vech tisochletjih od paflagonskih Venetov v hetitskem obdobju. 7) Najpomembnejshi pripomochek za krotenje in vodenje konja so zhvala in vajet, uzda, brzda ; da je konja obvladal, da ga je usposobil za tovorjenje, si je moral chlovek sprva omisliti nekakshne oprtnike, koshe (v katere se je spravil tudi sam konjar ali kdo od njegovih blizhnjih, che je bilo treba, kot so ljudje nosili na hrbtih v koshih svoje otroke ali celo zhene); iz teh so se postopoma razvila tudi sedla, cheprav so najprej jahali bolj poredko in neposredno na golem konjskem hrbtu, kar je bilo neprikladno in zgolj za spretnezhe in na krajshe razdalje. Shele sedlo je omogochilo uchinkovitejshe in varnejshe jahanje, in to je postopoma pospeshilo uvedbo konja tudi v vojashke enote (zanimivo, da so Rimljani vechino svojih osvajanj opravili s pehoto). In konchno so prishla stremena, ki so dala konjeniku zadostno trdnost v sedlu, da je bil v spopadu okretnejshi in udarnejshi. Za vpreganje v voz, plug ipd. pa je nujen komat. Vsi ti najpomembnejshi deli konjske oprave imajo svoje izvirne in dalech v preteklost segajoche slovanske izraze, ki sledijo.

Zhvala, »zhelezo pri uzdi« in »bolecha razpoka v kotichku ust«, zhvaliti »zhvechiti«, enako ali sorodno v drugih slovanskih jezikih; praslovansko *z«ьvati »zhvechiti« (SNO).

Vajeti, vajet, vajat, izpeljano iz vajati »voditi« (SNO); obstajajo nekakshne vratolomne konstrukcije, da smo si to izposodili od Nemcev, ki so besedo dobili

Revija SRP

180

od Ciganov, ti pa so jo prevzeli od Slovanov; to je na robu resnosti zlasti she zato, ker povodec v enakem pomenu kot vajet izrecno nakazuje funkcijo »voditi«.

Uzda, uzde, starocerkvenoslovansko uzda, enako v drugih slovanskih jezikih, izvirno praslovansko *uzda se je razvilo iz indoevropskega *houst-dhah »v usta dati« (SNO).

Brzda, brzde, tudi bruzda, starocerkvenoslovansko brъzdy, praslovansko brъzda, izpeljano iz indoevropske baze *bhrezdh »nekaj ostrega« (SNO). Bezlaj navaja pomembno opozorilo, da je napachna izpeljava brzda v baltskih jezikih iz nemshchine, saj je beseda prishla tja iz slovanshchine (ESSJ). Po mojem mnenju je osnova brz, brza »hiter, nagel, uren«, Megiser v 18. st. she navaja obliko bersden »okreten«, v 17. st. pa Kastelec brzdit »graciozen, ponosen« (o konjih). Podobno je v drugih slovanskih jezikih; cerkvenoslovansko brьzo, kar kazhe na praslovansko *bъrzъ, *bъrzdъ »okreten«, to povsem ustreza funkciji brzde, da postane jezdec s konjem bolj okreten, s konjem lahko »manevrira«.

Bich, okoli izraza bich je bilo veliko razprav, zlasti zato, ker naj bi besedo Peitsche prevzeli Nemci, in je mnogim jemalo sapo, kako je mogoche, da bi si Germani izposojali besede pri Zakarpatcih. Pomenski odtenki v 17. st. bizhek »stenj«, bozhji-vrazhji bich »koren Valeriana« po mojem mnenju kazhejo na obliko »*nekaj ozkega, podolgovatega«. Beseda je sploshnoslovanska in izposodili so si jo tudi Nemci. Izhodishche je biti, torej »kar bije, tepe, tolche« (ESSJ, SNO).

Sedlo v mnogih razlichicah, cerkvenoslovansko sedlo, enako ali podobno v vseh slovanskih jezikih, praslovansko *sedъlo. Germansko sadula, starovisokonemshko satul ipd. je verjetno izposojeno z jugovzhoda, saj Germani za chasa Cezarja she niso poznali sedla, po tvorbi je najblizhje grshko ella kathedra, latinsko sella »stol, sedlo«, galsko sedlon »sedezh«, gotsko sitls »sedezh«, praslovansko *sedlo »naselbina, vas« iz baze *sed »sedeti«. Dvomljivo je brezupno iskanje germanskega izvora; zraven sodi selo, sesti, sedeti (SNO, ESSJ). Italijani izvajajo sella »sedia; sedezh«, starinsko *sedla, v povezavi s sedere »sedeti« iz latinskega sella(m) »sedezh«; sedia z metatezo iz starinskega sieda »sedeti«; sedere »sedeti« iz indoevropskega korena *sed »sedeti«, od koder tudi grshko-shpartansko hellá.

Streme, enako ali sorodno je v drugih slovanskih jezikih, praslovansko *streme se je lahko razvilo iz indoevropske osnove *strebh, kar bi kazalo na to, da so Slovani uporabljali le iz vrvi, trakov ali jermenov spletena stremena, ne pa kovinskih ali koshchenih (SNO). Po moje ta Snojeva domneva kazhe nekaj drugega: da so Slovani zhe izredno zgodaj, pred poznavnjem zheleza, uvedli stremena, na kar navaja tudi zgodovina razvoja uporabe udomachenega konja. Potem ko je chlovek po vsej verjetnosti sprva redil konja za prehranjevanje kot druge udomachene zhivali, ga je postopoma zachel uvajati v poljedelska opravila in tovorjenje, vpregal ga je v plug, brano ipd. ter tudi v sani, dokler se ni pojavil voz. Prav tovorjenje pa zahteva ustrezno opravo na konjskem hrbtu, na katero se pritrdi tovor, in je sestavljena iz jermenov, pasov, drzhal, opornic, koshev ipd. Ko je bilo to na konju, se je sprva bolj nakljuchno, a ob razlichnih potrebah, spravil she chlovek nanj in

Revija SRP

181

pri tem izkusil, da mu tiste vrvi, zanke, jermeni, dobro rabijo, udobneje in zanesljiveje je jahati – iz tega se je razvilo namensko streme in se schasoma dopolnjevalo ter bogatilo s kostmi in kovinami, med katerimi ni manjkalo niti zlato. Zato nas lahko samo razveseli slishati razlago, da beseda streme izvira iz samih zachetkov konjereje, ko she ni bilo niti kovin, kaj shele zheleza. Anglezhi imajo za streme izraz stirrup < stir (izg. stә:): (1) »a loop, ring, or other contrivance of metal, wood, leather etc. Suspended from the saddle of a horse to support the rider«s foot«; (2) »nautic, a short rope with an eye at the end hung from a yard to support a footrope, the footrope being rove through the eye«; (3) »also called binder« (vez, zanka); (4) anatom. stapes »ushesni stremenci«; [prvich zabelezheno pred letom 1000, staroangleshko stigrap (stige »vzpon« + rope »vrv« = vrv za vzpenjanje); nemshko stegreif ]. Ochitno so tudi Anglezhi in Nemci izpeljali izraz za streme iz vrvi. Pach pa so Italijani svojo staffa dobili od Langobardov: staffa »stopnichka, stopalka« ...

Komat, »konjski jarem«; po Snoju je prevzeto iz srednjevisokonemshkega komat (danashnje nemshko Kummet), to pa izposojeno iz slovanskih jezikov, za kar lahko primerjamo narechno slovensko homot, homod, cerkvenoslovansko homotъ, srbsko in hrvashko homut in komat, rusko homut, cheshko chomout. Praslovansko ali slovansko *homotъ etimoloshko ni zadovoljivo pojasnjeno, morda izposojeno z vzhoda, chuvashko homэt, tatarsko kamэt, kazahstansko kamit, mongolsko homud »komat«. Druga mozhnost je domnevna izposoja iz gotskega *hamands »kar ovira, stiska«, to je tvorni delezhnik glagola, ki se je ohranja npr. v srednjevisokonemshkem hamen »ustavljati, ovirati, stiskati«, od tod izpeljano narechno nemshko Ham, Hamen »komat« (SNO). Tako, kot to predstavlja Snoj, si lepshe zmede ne morem zamisliti. Prvich da naj bi Slovenci dobili izraz iz nemshchine, ta pa si ga je izposodila v slovanshchini ... ? Potem she rekonstruirani gotski *hamands, ki je zgolj domneva, torej neverodostojno izhodishche za resno primerjavo tako s slovanskimi kakor vzhodnimi jeziki, zato nemshka izvirnost tu odpade, che jo imajo tudi dalech na vzhodu! In zato je tisti narechno nemshki Ham, Hamen lahko le preoblikovana izposojenka iz slovanshchine. Moje mnenje je, da gre za slovansko izhodishche okom »priti v okom, odvrniti, onemogochiti, preprechiti, priti v okom nevarnosti, brez znanja takemu chloveku ne pridesh v okom – nisi mu kos, ne pridesh mu do zhivega« (SSKJ); ali okom »v okom priti chemu, prestrechi, prehiteti, odvrniti, zavreti neko stvar«, tudi iz *okon > konati »do kraja pritirati« (ESSJ), kar bi pomenilo, da je komat tista priprava, ki omogocha »priti konju v okom«, torej ga obvladati! Poleg te je she druga, po moje sicer manj pomembna mozhnost: okobal, okobalj, okobel »v razkorachenem polozhaju kakor pri jahanju, okobal sesti, okobalo sedeti« (SSKJ), to naj bi po razlagi Bezlaja in Snoja verjetno izhajalo iz italijanskega a cavallo »na konju« (ESSJ, SNO); pach pa Bezlaj she pravi, da je mogoche izhajati z domachim kobaliti se »nerodno se valiti, kobacati« itd.; primerjaj she priimek Kobal ; sicer pa je tu she kobila (ESSJ). Po mojem mnenju ima Bezlaj v osnovi prav, da je mozhno izhajati iz slovanskih jezikov, ko je mogoche izpeljati prek dobro znanega b>m tudi okoba(li)ti > okoma(li)ti > okomatiti.

Revija SRP

182

Bolj preprichljivo je srbsko in hrvashko okomit »pravokoten na kaj, navpichen; strm«, okomiti se »govoriti zadirchno, spraviti se na«. Karadzhich ima celo okomni=okolni »der Umgegend befindlich, benachbart, qui circa est, vicinus«; okomak, okomka »der ausgedroschene Kuruzkolben, arista zeae semine privata«, prim. okominja »klas, komushina, komushkina, kochanj, kukuruzina, oklasina, chokov«; okomito »bergab, declivis«; okomiti »aus schälen; decortico; okorubati, oljushtiti, osuzhbati kukuruz« ili »seine Augen werfen auf etwas, oculor conjicio [prim. baciti]; okomice »stotzweise, mit einem Stotze; pulsando; udarao ga pushkom okomice«. Rusko okometь »pretvoriti se v kepo, bushko; kos=del«, okomina »preostali del (od nechesa)«, okomitь »napraviti grudo, napraviti okroglino na palici«. Kot pravi Bezlaj (ESSJ), je kom »Widerrist; viher na konjskem vratu med grivo in hrbtom; sprednji, izbocheni del hrbta pri nekaterih zhivalih«, pomensko sorodno je rusko kom, komok »shara«, komitь »zvijati«, komshitь »zvijati, stiskati«, ukrajinsko kim, komu »shara; nekaj zvitega«, srbsko in hrvashko kom, koma, komina, kominje »tropine; ostanki stiskanja-stisnjenci« ipd., lotishko kams »gruda, grucha«; zraven prishtevajo she cheshko in slovashko kmen »deblo, chok«; povezljivo z okom. Vse navedeno funkcionalno povsem ustreza komatu in etimoloshko smiselno razlozhi izvor te besede, ko je bilo treba nekaj dati, oviti, odebeliti, oblozhiti okoli konjskega vratu – koma.

Jahati, z mnogimi izpeljankami, enako ali podobno v drugih slovanskih jezikih; to je porvotno iz *eti, edo k iti, ido in s pripono -cha- ali podobno, cerkvenoslovansko jachati, jachajo; tudi »potovati«, pohajati. Jezditi, sploshnoslovanski termin, praslovansko *ezda, najbolj verjetno izvedeno iz *e(d)ti, *edo, ali *jasda iz *jasati < jahati, cerkvenoslovansko jazhda.

Zhe to temeljno besedishche v zvezi s konjerejo nedvomno kazhe na izvirni razvoj slovanskih osnov za specifichne funkcije iz sploshnih indoevropskih besednih korenov, zato je mogoche rechi, da se je konjereja pri Slovanih razvijala od vsega zachetka avtonomno, cheprav ne izolirano od shirshe okolice, in je del teh izrazov preshel tudi v druge sosednje jezike, vljuchno z nemshchino in latinshchino. Ker se je v 19. in 20. stoletju utrdilo mnenje, da so barbarski zakarpatski Slovani v srednjem veku preplavili pol Evrope in so tako prishli v stik s civilizacijo, kar jim je omogochilo prevzeti poleg vseh kulturnih dosezhkov »zahodnega sveta« tudi besedishche, a ne le za civilizacijske dobrine, izposojali naj bi si celo izraze za stvari, ki so tipichne za barjanski svet pripjatskih mochvirij – npr. bichje. Zato sodobne teorije, kot je teorija kontinuitete, ki postavljajo stvari na glavo ali, bolje recheno, na pravo mesto, razumljivo povzrochajo nelagodje in odpor med »ustaljenimi delavci«, ki so pretezhno gradili svoje strokovne kariere na izhodishchih izpred dvesto let. A preobrat v razmishljanju se ne tiche le Slovanov (zato je zadeva she zagatnejsha), marvech gre za izvor in razvoj Indoevropejcev nasploh.

Revija SRP

183

Neprevedene knjige

Lev Detela

LITERATURA MADE IN SWEDEN Torbjörn Flygt: Made in Sweden

Naslov shvedskega izvirnika: Underdog, zalozhba NORSTEDTS, Stockholm 2001. Roman; v nemshchino prevedel Paul Berf; BLT (zalozhba Lübbe), Bergisch Gladbach 2004; 430 strani.

Underdog, kot je naslov shvedskega izvirnika, oziroma Made in Sweden v nemshkem prevodu Paula Berfa, je tretji roman leta 1964 rojenega shvedskega pisatelja Torbjörna Flygta. Zanj je prejel najvishje shvedsko literarno priznanje, »Avgustovsko nagrado«. Delo mlajshega pisatelja iz Malmöja je naletelo na odlichen odmev na kulturnih straneh shvedskega tiska in pri bralcih.

To pravzaprav ne presenecha, saj Flygt v tem razvejanem romanu posega v samo jedro shvedskega politichnega in druzhbenega zhivljenja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejshnjega stoletja. Na zhivahen nachin se zna priblizhati tako imenovanemu »malemu chloveku« v chasu evforichnega socialnodemokratskega vzpona v obdobju ministrskega predsednika Olofa Palmeja, kar mochno spominja tudi na tedanje dogajanje v Avstriji, saj je takratni voditelj avstrijskih socialistov in zvezni kancler Bruno Kreisky prevzel marsikatero druzhbeno reformo in politichno potezo od shvedskega modela.

Vendar Flygtov spretni analitichni opis tedanjega druzhbenega dogajanja zagotovo ni glavni vzrok za pisateljev uspeh. Pomembnejshe je dejstvo, da se je znal predstavitvi shvedske stvarnosti priblizhati s pomochjo svojih literarnih junakov. Predstavil jih je sredi shirshega dogajanja, to pa je poglobil z odzivi svojih junakov na velike in male dogodke. Na primeru druzhine Kraft, namrech obeh otrok Johana in Monike ter njune lochene matere, delavke in samorednice, je posegel globoko v psiho svojih rojakov. Zhivahno, z ljubeznivim humorjem, je razkril njihove upe in zhelje, strahove, prichakovanja. S tem je zunanje dogajanje poglobil in uokviril z emocionalno dimenzijo razlichnih posameznikov ter na ta nachin razkril chustvene plasti shvedskega chloveka, ki velja marsikje v tujini za nepristopnega in hladnega.

Made in Sweden je pravzaprav razvojni kronoloshki roman, opis odrashchanja malega Johana od prvih osnovnosholskih let do vishjesholskega shtudija. Glavni nosilec dogajanja Johan je v marsichem avtorjev drugi jaz. Na njegovem primeru je

Revija SRP

184

Flygt opisal svoje lastno otroshtvo v Malmöju, zato roman uchinkuje avtentichno in premochrtno. Pisatelj posega globoko v dechkovo psiho, bralca soocha z njegovimi tezhavami pri postopnem odrashchanju in z vzgojnimi tezhavami njegove matere, ki pa kljub obremenitvi s sluzhbo vztrajno in pozhrtvovalno skrbi za druzhino.

V dolgih stavchnih periodah (posamezen stavek s podredji vedno znova presezhe eno stran knjige) avtor prikazhe tudi shvedsko sholsko politiko in druga uradna prizadevanja. Z zadrzhanim humorjem na primer predstavi staromodnega Johanovega uchitelja Palina: »O njegovi strogosti so krozhile govorice, ki so jih razshirili rodovi prejshnjih uchencev, ukrocheni z njegovo neomajno vero v povezavo med urjenjem discipline, ubogljivimi uchenci in dobrimi ocenami, govorice, ki so narasle v grozljivo zgodbo o uchiteljevi strahovladi in dneve dolgem kazenskem sedenju v sholi po pouku ...«

Kljub temu se stari uchitelj, ki v resnici ni nechloveshko strog, izkazhe za boljshega pedagoga kot njegovi mlajshi »liberalni« kolegi, pri katerih se pouk prevesi v chudne kaotichne nejasnosti.

Johan in njegova sestra Monika postopoma odrashchata in se vrashchata v shvedsko druzhbo. Cheprav sta si v zgodnjem otroshtvu stalno v laseh, se z leti ujameta skozi zhivljenjske pretrese v vzajemni uvidevnosti. Navezanost obeh otrok na mater, ki dela v tovarni nogavic in se pozno popoldne utrujena vracha domov, a se pozneje izshola za delo v uradu, je istochasno shifra za zhensko moch in neodvisnost ter znamenje trdnosti in sreche v druzhini brez ocheta, cheprav se ta nenadoma pojavi kot iz nicha, pa spet hitro izgine.

Prve ljubezni, shport v senci znamenitega nogometnega kluba Malmö FF, ki, kot kazhe, zmaga vedno in povsod, dolge poletne pochitnice ob obali Vzhodnega morja, bozhichni in novoletni prazniki pri dedku in babici na dezheli in obiski do skrajnosti omejenih in dolgochasnih sorodnikov polzijo v romanu kot pisana slikanica zhivljenja skozi stalne menjave letnih chasov, ki zhe nakazujejo odlochilne spremembe, povezane s koncem mladosti.

Revija SRP

185

Chitalnica

Lev Detela

ISKANJE NOTRANJEGA MIRU IN SVOBODE

(Prva pesnishka zbirka na Dunaju zhivechega Antona Levsteka)

Anton Levstek: Podobe iz pesmi; spremna beseda dr. Silvija Borovnik; Ellerjeva edicija (pesnishka edicija Mohorjeve), knjiga sht. 35; Mohorjeva zalozhba, Celovec 2008, 75 strani Antonu Levsteku, leta 1958 v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem rojenemu dosedanjemu direktorju dunajskega slovenskega kulturnega centra Korotan, se je naslov za prvo pesnishko zbirko morda porodil ob njegovi razgibani dejavnosti kuratorja likovnih razstav v Korotanu. To razvejano delovanje nadrobno dokumentira tudi obsezhni dvojezichni slovensko-nemshki zbornik velikega formata Korotan – Kulturne prireditve 1991-2008, ki je prav tako kot Levstekova zbirka pred kratkim izshel pri celovshki Mohorjevi zalozhbi. Obogaten je s spremnimi eseji Antona Levsteka ter univerzitetnih profesorjev Borisa Podrecce, Marjete Ciglenechki, Silvije Borovnik in Primozha Kureta ter z barvnimi reprodukcijami slikarskih in kiparskih objektov umetnikov, ki so razstavljali v Korotanu. Ponuja pa tudi natanchen pregled vseh dosedanjih likovnih, literarnih, glasbenih in drugih dogodkov v tem povezovalnem slovenskem kulturnem sredishchu na Dunaju. V zbirki Podobe iz pesmi avtor niza shtevilne kot metaforichne besedne podobe nabrane miselne utrinke v razpoznavno lirichno strukturo, ki deluje kot odsev ali zaris dolochenega spoznanja, dogodka ali kot oznaka lastnosti kakega chloveka ali njegovega nachina vedênja. Mnoge od teh Levstekovih »podob iz pesmi«, napisanih vechinoma v svobodnih verzih, uchinkujejo kot mimobezhni zapisi trenutnih razpolozhenj in stanj. Nekateri stihi razmishljujochega znachaja so ochitno nastali v samoti osame in palestinske pushchave, kamor se je avtor podal zhe v zgodnjih letih iz odpora do hitrobezheche civilizacije, da bi nashel notranji mir in ponotranjeno svobodo. Velikokrat so verzi prepleteni z moralistichnimi in socialnimi tendencami, ki se dotikajo pesnikovega odnosa do prijateljev in soljudi. Ponekod se priblizha modernistichni estetiki grdega, kot je bila znachilna za slovensko mlajsho poezijo, med drugim za Daneta Zajca, v shestdesetih in sedemdesetih letih prejshnjega

Revija SRP

186

stoletja. V pesmi Konjski tat na primer z nizanjem negativnih prispodob kot v kakem akcionistichnem happeningu uprizori »ubijanje vola na prashnem podstreshju polnem debelih podgan ...« . Tu in tam se zna ludistichno poigrati tudi z ljubeznijo, ki ji je posvetil nekaj osnovnih pesmi. V tekstu Zakaj je nisem ubil namrech deziluzionistichno govori o svoji najboljshi prijateljici, ki ni bila zahtevna in ga ni zapustila, vendar shele na koncu izvemo, da je ta prijateljica »bila navadna muha«. V pesmi, ki jo je imenoval V vinu in besedah, uperi kritichno ost v »Kristusove prichevalce ki niso bili nikdar lachni nikdar zhejni prichevalci ljubezni in vendar prvi potrebni te osnovne hrane bivanja« in ostro pristavi: «Nashi mozhgani so svinjske glave v enem samem koritu / Nasha pamet je kuhana repa .../ Zaradi debelosti nismo vech sposobni ljubiti ...«. Zato ne zachudi, da lirski subjekt v glavnem delu Levstekove pesnishke zbirke, kjer prevladujejo teksti ljubezenskega oziroma erotichnega znachaja, ishche pot iz samote v ljubezensko srecho. Romantichno hrepenenje po ljubljeni zhenski se povezuje z razlichnimi prichakovanji ter se zdruzhuje s shtevilnimi drugimi obchutki in dushevnimi stanji, s strastjo in zheljo po intimni raznezhenosti pa tudi s slutnjo odpovedi in neuresnichenosti zazhelenega ljubezenskega prichakovanja. Vchasih so ta prichakovanja le hrepenenje in sanjarjenje nedozhivetega, drugich pa nezatrta strast v razplamtelosti ljubezenskega objema. Ljubljeno bitje, po katerem vedno znova koprni, imenuje »gazela moja« in »moja vila«. Vseeno pa v Levstekovih ljubezenskih verzih tu in tam obchutimo nekakshno ambivalentnost ali dvojnost obchutkov, razpolozhenj in prichakovanj. Ljubezenska srecha je velikokrat le kratkotrajna postaja na heterogeno razvejani zhivljenjski poti. Tudi pri Levsteku je ljubezen velikokrat nekaj gradnikovsko opojnega in istochasno temnega. Ljubezen se druzhi s smrtjo, lirski subjekt pa drsi v samoto, prepolno razmishljanj o trpkosti bivanja in deficitih zhivljenja. Ob nizanju razdvojenih obchutkov in spoznanj, ki ga depresivno potiskajo »pod tezhko, zaprto nebo«, Levstek vseeno noche izgubiti upanja v polnost in enkratnost zhivljenja, to pa se verjetno najbolj razpoznavno zrcali iz neizmerne ljubezenske sile. Avtor je svojo pesnishko zbirko obogatil z nizom lastnih risb, predvsem aktov golih moshkih in zhenskih teles, kar she poudari nekatere osnovne tendence njegovega pesnishkega sporochila.

Revija SRP

187

Lev Detela

O KONCU DRUGEGA TISOCHLETJA NA SLOVENSKEM

Alojz Rebula: Pod vrhom tisochletja (Dnevnik 1996 – 1999); Zalozhba Mladika, Trst 2009, 316 strani Ugledna starejsha trzhashka avtorja, Boris Pahor in Alojz Rebula, nista le pomembna romanopisca in novelista, temvech tudi pisca shiroko razvejanih dnevnishkih zapisov. Te je na Slovenskem kot posebno literarno-meditativno zvrst z aktualnimi druzhbenopolitichnimi obelezhji mojstrsko uveljavil Edvard Kocbek. Pri Pahorju je angazhiranost za narodno stvar in za osvezhitev zgodovinskega spomina morda odlochilen povod njegovih literarnih dejanj, h katerim sodijo tudi shtevilni dnevnishki zapisi, v katerih vedno znova razkriva oportunistichno zakrite druzhbene krivice, ki so bile prizadejane shibkim in drugachnim. Alojzu Rebuli meditativno religiozna usmerjenost njegovega znachaja in njegov intelektualni kritichni pristop, s katerim meri pozitivne in negativne znachilnosti chasa ter skusha posegati v misterij transcendentalnih razsezhnosti bivanja, omogochata drugachen pogled na svet. Primerno literarno obliko dosega z mochno razumsko kontrolo, s katero pristopa k opisovanju in analiziranju stvarnosti. Pri tem so njegovi povechini lapidarni, vchasih kar telegramsko kratki dnevnishki zapiski nabiti z gosto vsebino iz najrazlichnejshih dogodkov in napolnjeni z razmishljanji o religioznih in literarnih delih in pojavih ter srechanjih. Pred dnevnikom Pod vrhom tisochletja, nastalim med letoma 1996 in 1999, ki je v pochastitev letoshnje pisateljeve petinosemdesetletnice nedavno izshel pri trzhashki zalozhbi Mladika, je Rebula izdal zhe sedem knjig dnevnishkih zapiskov. Vse te – z naslovi Gorje zelenemu drevesu, Oblaki Michigana, Previsna leta, Partitura zhivljenja, Vrt bogov, Koraki apostolskih sandal, Ko proti jutru gre – so odsev avtorjevih notranjih razpolozhenj, stanj in spoznanj pa tudi analitichna refleksija zaznav v politiki in kulturi ter v zhivljenju katolishke Cerkve. Na dogajanje doma in po svetu, v domachem in lokalnem mikrokozmosu, pa v velikem svetu ter v makrokozmosu skrivnostnega Univerzuma zre Rebula skozi prizmo zasebnega, iz katerega se z zagnano angazhiranostjo zvedavega vernika in skeptichnega opazovalca sodobne materialistichne in agnostichne civilizacije poganja dalech v transcendentalne skrivnosti bivanja. Pri tem je vchasih janzenistichno strog do idejno in politichno drugache usmerjenih, nerazumevajoch do zhivljenjskih spoznavnih poti, ki so zaznamovale usode nekaterih drugih iskalcev Resnice.

Revija SRP

188

V tem novem, osmem dnevniku (iz let 1996-1999) z odkritosrchno odprtostjo skozi zaporedje vchasih navidezno vsakdanjih dogodkov razkriva vpogled v svojo literarno delavnico. Ob nizanju najrazlichnejshih srechanj z znanci in prijatelji, kulturniki, politiki, verniki, cerkveno hierarhijo, a tudi s slovenskimi podezhelskimi duhovniki, s temi velikokrat idealistichnimi, proti mrzlemu vetru chasa kljubujochimi »Martini Chedermaci«, ne more zakriti svojih marljivih vsakodnevnih pisateljskih postoritev ter neugnane vprezhenosti v stalna literarna in kulturna pa tudi – rekli bi lahko – versko ozaveshchevalna prizadevanja. Zakaj zdi se, da Rebulovo celotno dejanje in nehanje ves chas preveva izkushnja osebnega stika z duhovnimi razsezhnostmi biblichnih korenin in Kristusovega evangelija. Novi Rebulov dnevnik se zachne na slovesen nachin z dunajskim novoletnim koncertom po Evroviziji, s habsburshkim razpolozhenjem ob poslushanju »Radetzkymarscha«, zhe naslednji dan, 2. januarja 1996, pa ga pot zanese v sibirsko zasnezhene koroshke Tinje, kjer predava o dvojezichni ustvarjalnosti, cheprav sam, kot takoj pristavi, »v dvojezichno literarno pisanje komaj verjame«. Pisateljevi dnevi so napolnjeni s kritichnimi pristopi k literaturi, s filozofskimi razmishljanji in pomenki, z branjem klasikov, med drugim s preuchevanjem zanj dvoreznega Goetheja, in modernistov, katerim v glavnem ni posebno naklonjen. O misli »Mi z nashim napol francoskim Chopinom in ne najbolj zanesljivo nashim Kopernikom ne vzdrzhimo italijanske, francoske, angleshke in ruske konkurence« izpod peresa poljskega pisatelja Gombrowicza, ki ga ima iz katolishkega zornega kota morda po pravici za pogana, zapishe: »Koliko veljavnejshi od tega manjvrednostnega umovanja je argument enakopravnosti pred Bogom ...« 24. novembra 1999 naleti v Plochevinastem bobnu Güntherja Grassa na »ogabno blasfemichnost, ki kazhe, da je Grass brez ognja za sveto ... Pravzaprav takshnega norchevanja iz Srca Jezusovega she nisem nashel.« V dnevnik Pod vrhom tisochletja je pisatelj vkljuchil tudi nekaj daljshih esejistichnih tekstov, ki jih je napisal za razne prilozhnosti. Z datumom 17. novembra 1996 na primer ponudi razmishljanje o binomu Slomshek in Presheren, ki sta zanj vrh slovenske svetosti in vrh slovenske poezije, 6. februarja 1999 pa prebere v Loki pri Zidanem mostu sestavek Slovenci pred tretjim tisochletjem. Tu na koncu pristavi: » ... Za kristjana, – za vernika v Njega, ki je obljubil, da bo napravil vse novo – , bi bila tudi atomska katastrofa prehod v novo domovino«. Ta velichastni optimizem navkljub vsemu hudemu in navkljub zlu sveta me nekoliko spominja na vzpodbudne Luthrove besede, da bi tudi »na predvecher sodnega dne pred svojo hisho she posadil novo drevo«. S kritichno pozornostjo motri, kot meni, nezrelo in neetichno slovensko politichno dogajanje. 5. septembra 1996 daje prav Dragu Jancharju, ki se v Delu »poshteno in pogumno kakor komaj kdo v nashi literarni srenji oglasha v zvezi z danashnjo situacijo«. Zapishe: »Slovenija mora dozhivljati celo to, moj Bog, da Mitja Ribichich daje lekcije dr. Puchniku«. Pri branju spominov dr. Sirca dobi 24.

Revija SRP

189

maja 1998 vtis, da je bila »ob ravnanju Udbe vmes vech kot chloveshka zloba, da smo v obmochju satanizma«. Svoje dnevne misli in zapise o srechanjih in dogodkih velikokrat mojstrsko povezhe z lepotami slovenske pokrajine in s posebnostmi njenih ljudi. Z lirichnim zanosom pripoveduje o gobarjenju, o sprehodih ob rekah, o vzponih na hribe. Ob opisih stikov s preprostejshimi ljudmi in lepo naravo, ko mu ni potrebna premochna religiozna indoktrinacija, je bolj domach, tudi najbolj chloveshko simpatichen. V nenadomestljivo pomoch kot sochlovek pa tudi kot sogovornica in kritik njegovih del mu je njegova zhena, pisateljica Zora Tavchar. Z njo, s katero dozhivlja svetle pa tudi tezhke dni tako ob njeni kot ob svoji bolezni, se ustvarjalno gibljeta med Trstom in Loko ter krizharita sem in tja po raznih krajih Slovenije, potujeta pa tudi v notranjost Italije vse do Rima, v Pariz, v francoski Tours in decembra 1998 na Dunaj. Na zanimiv nachin mu zhena tu, kjer je v chasu druge svetovne vojne zhivela v deklishkem penzionatu v chetrtem okraju, predstavi razlichne mestne znamenitosti. Rebula nastopi z nekaterimi drugimi slovenskimi pisatelji 2. decembra na literarnem vecheru v Avstrijski druzhbi za literaturo. Rebulov dnevnik iz let 1996-1999 vsekakor ponuja mozhnost, da tega vidnega trzhashkega pisatelja ponovno in she bolje spoznamo kot avtorja in kot chloveka.

Revija SRP

190

Vprashalnica

Andrej Lenarchich

SHTORIJA O USPEHU

(ali krojenje evropske /neo/demokracije?)

Se je njega dni Janezku zahotelo novega oblachila, pa je stopil h krojachu, ki so ga vsi hvalili, da mu vzame mero. In je potem shlo kot po maslu: blago, barva, kroj, mera, prva poskushnja, pa druga in tako naprej. Je bilo sicer Janezku to in ono sprva videti chudno, a krojacha so pach vsi hvalili, in se je sprijaznil: hlache nekako niso bile tisto pravo. Pa je mojster predlagal, da pri hoji z desno nogo nekoliko suva navzven. In sedaj so bile hlachnice kot ulite. Tudi s suknjichem ni bilo tezhav. Sicer je bil levi rokav trmasto kratek, a se je Janezek z nekaj vaje privadil roko tako skrotovichiti, da je bil ravno pravshnji. Ko sta tako od poskushnje do poskushnje popravljala to in ono, je bilo treba nazadnje odpraviti she zoprno gubo pod vratom na hrbtu. Hja, sedaj je imel zhe toliko vaje, da je znal kar sam poiskati pravo drzho, in glej: suknjich je bil prava mojstrovina. Ko je potem prazhnje oblechen shvedral po ulici in se ves zverizhen ponosno kazal znancem, so si ti za njegovim hrbtom, zachudeni, sochutno majaje z glavami, govorili: »Kaj neki se je zgodilo z nashim postavnim fantom? Ampak krojacha ima pa odlichnega ...«

Nich dosti drugachna ni videti znamenita zgodba o uspehu v takile krojashki perspektivi. Tudi tu hvalijo krojache in jih po evropskih kuloarjih spodbudno trepljajo po ramenih: »Bravo, señores! Sijajno ste jim vzeli mero! Dobro jih boste zlikali. Le tako naprej!«

Pa saj drugache niti ne more biti. Kaj drugega je mogoche prichakovati od krojachev, ki so se svoje obrti priuchili na dedishchini gozda, pa v uglednih kumrovshkih in podobnih lemenatih ter se okitili s poshtempljanimi papirji od tod in ondod? Ostane pa skrb, kakshna neki bo ta nasha kura, ko bodo hvaljeni mojstri nanjo navlekli demokratichno sharo po svoji meri.

Dela take pokvechene kvazidemokratichne krojachije moremo obchudovati vsenaokrog. Prvi so se zhe dolgo tega izkazali te sorte krojachi iz ustavnega sodishcha, ki so parlamentarnemu kurniku tako odlochno vzeli mero (po svoji »demokratichni« meri), da tam zlepa ne bo vech komu prishlo na misel, da bi glasoval po svoji pameti ali da bi si mogoche celo domishljal, da ima kakshna drugachna pooblastila, ne le onih, dobljenih od svojih partijskih shefov. Za temi prvimi prav nich ne zaostajajo krojachi iz onih bolj navadnih sodnih salonov, ki imajo chisto svoj obchutek za dolochanje meje, kje se neha ena in se zachenja druga veja oblasti. Chisto po hostarsko znajo vzeti mero poslancu, ki hoche hoditi okoli pokonchno, ne kot kak skrotovichen Janezek. She vech! Brez sramu

Revija SRP

191

zakorachijo kar v parlament! Saj hochejo jemati mero tudi, kadar se tam pri opravljanju svojega poslanstva sprichkata dva predstavnika vsega ljudstva.

In takih krojachev tod kar mrgoli. Ker jim demokracija nekako ne gre od rok, jo prekrajajo po svoje. Che je krizh z zakonom, ga pach nekoliko popravijo. Ker o drzhavi (nikar pozabiti slovite iznajdbe glede odmiranja drzhave ... ) ne vedo kaj dosti, razen tega, da je to nekakshna naprava za pobiranje davkov, so jim drzhavne pritikline shpanski kompro ... ne, ne! Shpanska VAS. Zato so tezhave tudi s simboli, pa sharijo z njimi, kot da je to roba s placa. Malo od tu, malo od tam, pa bo mineshtra. She ustavo nategnemo na svoje kopito, pa bo.

Shtorija o uspehu ...

Revija SRP

192

Jolka Milich

O PREVAJANJU IN POEZIJI (XIV)

(S kulinarichnim preludijem)

Nedelja, pozno popoldne pred porochili. Pripravljam se dushevno na pisanje o svoji priljubljeni temi, in sicer o poeziji in prevajanju, ker je zhe skrajni chas, da oddam svoj redni prispevek urednishtvu, a obenem gledam na Pop TV Ljubezen skozi zhelodec. Sodim med redne gledalke te slastne in simpatichne oddaje. Preden odprem televizor, si prinesem v dnevno sobo nedeljsko vecherjo, ki je obichajno ena sama zhalost, vchasih improvizirana iz bolj revnih ostankov kosila, drugich, ko ni ostankov, si privoshchim navaden ali topel sendvich, odvisno od starosti kruha, ki je na razpolago pri hishi, skodelico chaja ali dva prsta belega vina in sadje. No, med gledanjem te oddaje se mi sline prav nonstop cedijo, kot kakshnemu staremu slinastemu psu, druzhinska kuharja – po tej plati in mladosti navkljub sta she starega potratnega kova sestre Kalinshkove – ochitno nista obsedena od odvechnih kalorij, tudi holesterol – kakshna srecha! –ni njun problem, prej zanemarljiva postavka, s katero nas ne obtezhujeta. Ochitno ju ne muchijo niti finance, ker tako kosilo, sodech po vsem tistem, kar nameshata, navrzheta in dodata, pa naribata in specheta v pechici ali roshtata na ploshchi shtedilnika, pribelita in izboljshujeta, ni ravno dostopno, kaj shele priporochljivo za ljudi z bolj plitvim ali luknjastim zhepom. Ob pogledu na vse tiste kulinarichne dobrote, bi Italijani rekli: "Pancia mia, fatti capanna!", ko bi svoj trebushchek, ki so ga nalashch napihnili v kolibo, da bi zmogel vech dobrega prenesti, zvrhano napolnili z vsemi tistimi sochnimi jedmi. Kakshna nezaslishana slast in sladkost in radost! Zalita z rujnim vincem! Prijeten je tudi ustvarjalni kaos njune kuhinje, ki veliko pripomore k domachnosti in toplini. Pa otroka, ki kar pogosto rada pomagata in kaj spotoma polizheta, preden sedeta s starshi k mizi. In obilno sorodstvo na pikniku ali s prijatelji za oblozhenim praznichnim omizjem, tako edinstveno uglasheni in nasmejani vsi, kako veselo in lepo, da se lepshe in veselejshe sploh ne da. Le majceno vprashanjce me trapi. Prijateljujem namrech z mlajsho pesnico, ki neznansko trpi in se mi vedno bridko pritozhuje, ker ni mrshava kot manekenke v zhenskih modnih revijah, pach pa lepo zalita in zaobljena, in zavoljo tega silno nesrechna. Zadnjich me je prosila, vsa obupana, ko je zagledala na moji mizi shopchek iz Dela izrezanih poglavij iz Kuharske enciklopedije Bogdana Novaka in Simona Lenarchicha (tudi epohalno delo na podrochju kuharije), naj jih dam stran, vsaj dokler bo pri meni, ker njej zadostuje, da prebere kak recept ali vidi kaj kuharskega na listu ali na krozhniku in zhe skochi nanjo kakshen kilchek, ni treba niti, da usta odpre. Nasmejala sem se iz srca, a vseeno uvidevno umaknila kuharske izrezke z mize, da ji polepsham popoldne.

Revija SRP

193

Zdaj pa drobceno vprashanje druzhinski materi in vzorni kuharici Valentini Smej Novak. Tudi njeno sorodstvo z otrokoma vred je vse prej kot mrshavo, vsivprek so obdani z mehko avro okroglosti ali vsaj sijoche in rastoche zaokrozhenosti, brez vsake ostrine in bodechih shpic, kar je samo po sebi umevno po tako dobri papici. Razen nje seveda, ki bi se lahko shla – prej suhcena in drobcena kot okrogla – she manekenko, ne sicer ravno one skrajne kategorije nejeshchnih, sestradanih in prav koshchenih. Kako ji uspe ohraniti linijo po tako obilnih kosilih in vecherjah in, domnevam, tudi zajtrkih? Za ta njen prej postni kot pustni kulinarichni recept, ki sodi za marsikaterega gurmana med nedosezhne sanje, bi verjetno rada zvedela tudi moja poetesa. In ne samo ona. Morda kar vechina gledalcev. Da bi se lahko dnevno napokali vseh svetovnih dobrot, ne da bi vzhajali kot kvas in si vitkost s snedenostjo zapravili. Ali se gospa Valentina le dela, da jé, v resnici pa se ob polni mizi posti in za lepoto vse pretrpi? Skratka, koliko kavnih zhlichk ali jushnih zhlic si lahko chlovek privoshchi od vsega, kar z mozhem Lukom nakuhata ali pripravita, da tehtnica ne poskochi ali nevarno ne vztrepeta in strmo ne sili le navzgor? Lepa oddaja, vsi strashno prikupni in prisrchni, s pripravljenimi jedmi vred, ki nas brez besed vabijo, da prisedemo k mizi in jih do zadnje mrvice pojemo. Pa she krozhnik pomazhemo in si ustnice obliznemo.

Mar je bila taka Evridika?

Suha kot sardela, na deklishkih bokih je imela vijolichast pas: mar je bila taka Evridika?

(Franco Scataglini, narechni pesnik iz Ancone)

No, chas je napochil, da odgovorim na vsa vprashanja Iva Anticha, ki sem jih nanizala v oktobrski shtevilki Srpa na straneh 198 in 199. Sicer o teh zakajih sem zhe davno in tudi pred kratkim in kdaj vmes, vsakich, ko je pach nanesla prilozhnost, kar izchrpno odgovorila, vendar izrecno recenzentu Antichu she ne. Zachela bom z vprashanjem o italijanskih sonetih in rimanih pesmih. Zakaj jih ne prevajam? In potemtakem – zdaj modrujem sama – dajem prednost le pesmim s svobodnimi stihi. Odgovor: Saj ne prevajam niti slovenskih rimanih pesmi in niti sonetov, oziroma zelo poredkoma, ko prav sila kola lomi. Razlogov je neshteto, eden izmed njih, a sploh ne najvazhnejshi, je zelo kratek in jedrnat: iz komodnosti. Zakaj bi se muchila z rimami in prepotila ne sedem, ampak sedemdeset srajc, dosegla pa pri italijanskih bralcih slabshi rezultat, kot che jim predstavim popolnoma neznanega pesnika skoraj neznanega naroda iz vzhodne Evrope z nizom prevodov pesmi v svobodnih verzih, za katere ni treba delati posebnih akrobacij, kaj she salte mortale, da jih prevedesh ne samo v spodobni italijanshchini, ampak vechkrat naravnost chudovito, da niti ne chutijo, da berejo prevode, marvech te vprashajo nejeverno in malce norchavo: je res, da je tale pesnik vash in da si ga prevedla iz slovenshchine, ali nam – zafrkantska, kot si po

Revija SRP

194

naravi in vsega sposobna – podtikash kakshnega nashega miloglasnega sorojaka, ki smo ga mi skoraj spregledali ali she bolj malo vemo o njem, ti pa si ga umno zakamuflirala in nam bosh na koncu – "ogni bel gioco dura poco" – vsa nasmejana povedala, da nas vlechesh za nos? Bom she nekaj dodala: che bi pesniki morali kot nekoch pisati obvezno v rimah in po dolochenih, sicer najrazlichnejshih in prav domiselnih predpisih (oglejte si Besedno umetnost Silve Trdine, pa knjige Borisa A. Novaka in Matjazha Kmecla pa she koga, ne bom nashtevala), se moja kariera prevajalke poezije ne bi niti zachela, kaj shele konchala (adijo odlichja in priznanja, ve saludo!), ker mi rime – recimo bobu bob! – ne lezhijo, nimam zanje predispozicij! Postala bi samogibno prevajalka pesmi v prozi ali kratke proze, a z mano vred bi se morala prekvalificirati vechina ne samo slovenskih, marvech kar svetovnih pesnishkih trum (!), ki jim, podobno kot meni, rime ne lezhijo, ker nimajo zanje, kar je za stopnjo hujshe kot v mojem prevajalskem primeru, predispozicij, saj ko bi jih imele, bi pach besede najcheshche vezale. Vsaj pol na pol. In zelo veshche, ne pa nich ali precej nerodno. (Sem se zhe ustrashila, da bom ostala po lastni krivdi, zaradi svoje zhe pretirane odkritosrchnosti chisto praznih rok, brez ene same medaljice in priznanjca, zdaj pa sem vseeno odkrila, da bi v svojo poklicno izkaznico prevajalke poezije morala le specificirati: (poezije) v prozi. Tudi tovrstni pesniki bi se morali preimenovati – kot boksarji po tezhi: prve kategorije tisti, ki pishejo rimano, druge vsi ostali. Ni sicer upanja, da bi jaz dobila kakshno odlichje za prepesnitve prvokategornikov, a pri drugovrstnih bi se mi jih kar nabralo in nakopichilo, nich adijo visoka priznanja, marvech: Dober dan, kolajnice, kar naprej stopite in dobrodoshle! Chisto vseeno je, kdo jih je podelil, katera resna, napol resna ali neresna ustanova ali kuhinja oziroma klan ali skoraj klientelistichno zdruzhenje. Saj na svetu kmalu ne bo enega samega chloveka, ne da bi bil okrancljan s kakshnim velepomembnim odlichjem – che za druge ne, za okrancljanega bo to velepomembno! Nikogar brez kakshnega takega hishnega okraska in zasluzhnega predmeta. Saj jih celo predsedniki drzhav – govorim na sploshno, a velja tudi za domache veljake – pogosteje podeljujejo kot, recimo, toplo malico brezdomcem in obubozhanim. Pa recite, da ni tako! Kdor si pach upa.

Evropa jaha chrnega bika

1.

Pazi se, prebivalec planeta, varuj se besed Mogochnih, plazu lazhi, tam gor blebetajo, uchijo praznino. Daj na varno zasebni, edin(stven)i glas: jutri ti bo odvzet kot zhe neshtetim, kot tozhba pa odmeva igra chash.

(Antonio Porta)

Revija SRP

195

Zhe iz mojega zapisa v oktobrski shtevilki Srpa je bilo razvidno, da nashi sosedje na sploshno niso tako mahnjeni na sonete kot mi. Sicer jih pishejo, vechkrat tudi nerimano in onstran sonetnih pravil (danes bi rekli: inovativno in kreativno), kar pa je she vedno, v nekaterih primerih, malce vprashljivo; neizpodbitnih dokazov she ni o tej bolj apodiktichni trditvi, da bi bila povsem kredibilna, tudi jaz samo sebe ali koga drugega lahko oklichem za genialca le zato, ker se obnasha(m) drugache od vechine, veliko vprashanje pa je, ali o tem prepricha(m) tudi druge. No, vsaj sodech po italijanskih antologijah, je bolj malo sodobnih italijanskih pesnikov, ki so se zapisali strogo rimani in sonetni poeziji in se zlasti kot dobri sonetisti in pisci rimane poezije vobche vtisnili v spomin bralcev. Rekla sem bolj malo, ne pa nobeden, nekaj jih je nedvomno, a se z nami procentualno ne morejo meriti. Vzela sem v roke – iz shkrupulantstva, da mi ne boste rekli, da potvarjam dejstva s prevech enostranskim navajanjem – knjigo Italijansko pesnishtvo od leta 1960 do danes (Poesia italiana dal 1960 a oggi), ki jo je uredil Daniele Piccini (BUR, Milan 2005 – skoraj 900 strani, 17 evrov). V antologiji je 19 pesnikov – 17 moshkih in dve zhenski; ochitno niti nashi sosedi na tem podrochju niso she odpravili spolne diskriminacije, ali pa gre le za diferenciacijo, chesh poezija ni tipichna zvrst za zhenske? Jim gre bolj tezhavno od rok in dokaj jecljavo iz ust. Stvar konstrukcije pach alias telesnega ustroja. Sicer jim ne manjkajo krila, vendar so neprimerna za pindarske polete, ko pa jih je bog oche ali sveti duh opremil le s kokoshjimi ali z nojevimi okrnjenimi perutnicami, ki zmorejo le bolj pritlehno in kratkotrajno frfotanje, pri poskusih vzponov v stratosferske visochine pa odpovejo zhe na nekajmetrski vishini, da ne rechem nizhini. Shkoda, da se sploh poskushajo v tej moshki disciplini par excellence. Chista izguba chasa. In sredstev. Ko bi se posvetile kvachkanju, bi dosegle vishje oziroma zavidljivo visoke rezultate; nekdo bi jim moral vtepsti v glavo, kaj je zanje zares najbolj perspektivno. A kdo si bo vzel na grbo to delikatno odgovornost? No, pustimo te izrazito zhenske probleme in se povrnimo k antologiji. Med pesniki so shtirje narechni – in vse njihove pesmi so bolj ali manj rimane, vendar ni nobenega soneta (in vse s prevodom v italijanshchino ob strani, kajpak nerimanim!). Luciano Erba ima 19 pesmi s prostimi stihi in dva nerimana soneta, morda tri, che seshtejemo pri neki pesmi vrstice oziroma verze (14); Giovanni Raboni (njega bi mirne dushe lahko uvrstili med znamenite sonetiste, ob bok s Capronijem in Carlom Betocchijem pa she s kom starejshega datuma in s kakshno zhensko novejshega) ima 15 prostih pesmi in 7 rimanih sonetov, ki sodijo, kot pravi urednik, med tradicionalne, revolucionirane in bolj ritmichne kot kanonichne dikcije ("tradizionali, rivoluzionati, di andamento ritmico non canonico"), da se omejim na en sam stavek. V tej knjigi so spremni eseji bolj zanimivi od izbora pesnikov, o katerem bi se dalo tudi kaj malo ali precej oporekati in tudi o izbranih pesmih dodati kakshno opazko. A vsake ochi dojemajo svet na svoj nachin in vsaka pamet ima svojega ocenjevalca. Vechkrat moramo vzeti, kar nam ponujajo in prodajajo.

Revija SRP

196

Iz zbirke Kronike in druge pesmi

Zdaj se uchim na trgovski sholi, a ko bom velik, bom mestni pometach, ker imam rad Milan, in hochem, da so ceste snazhne, zelo vshech so mi kombinezoni, pomagal bom tudi policaju, ko bo kakshen parchek teptal vrt, nasheshkal bom tudi otroke, ki skachejo, ker se spominjam mojega deda, ki ni maral, da se veselo igram: otroci morajo jokati in odrasli delati.

(Elio Paglierini)

Iz doslednosti in da razbijem monotonijo govorjenja o prevajalstvu, ki neprevajalce samo dolgochasi, sem prevedla nekaj antologijskih pesmi s prostimi verzi. Pri nas je obichaj, da rimane pesmi rimamo tudi v prevodih; iz tega razloga se jih jaz izogibam, povedala sem tudi zakaj. Italijani pa so uvedli zhe davno precej drugachne navade, in sicer tuje pesnike tiskajo vedno dvojezichno, rimajo pa le tisto, kar je mogoche preliti v rime, ne da bi pesem prevech spreminjali ali jo celo posiljevali, mi smo temu vchasih rekli: rimo privlechi za lase. Drugache povedano, pri njih najbolj uspevajo rime, ko prevajajo iz neolatinskih jezikov ali vanje. Pa she takrat, che se kje besedno prevech razlikujejo, dajo prednost pomenu in rimo preskochijo. Seveda poskrbijo, da pesem vseeno zveni blagozvochno. Bralec, ki obichajno ni slep, vidi na golo oko ob sprotni primerjavi, kaj in kako je rekel pesnik in kako ga je prevajalec interpretiral, bolj ali manj spretno, bolj ali manj uzhitno. Ko so si jeziki zelo narazen, pa je rim v italijanskih prevodih bolj malo in vchasih nich, toda je ritem in vse ostalo, kar ciljni jezik dopushcha. Pa saj je zhe tudi pri nas ta novi ali drugi nachin v veljavi, le zdalech manj skrbno je negovan, a tega vechina niti ne opazi, ker najpogosteje ni zraven prevoda tudi izvirnika in niti drobne opombe, da so prevedene pesmi v izvirniku rimane, ne pa kot v prevodu v prostih stihih. Navedla bom en sam primer v ilustracijo, lahko pa bi jih sto: vse tercine – teh je nich manj kot 131 – pesnitve Realnost Pier Paola Pasolinija, ki je izshla leta 2007 v istoimeni zbirki pri LUD Sherpa. Slovenski bralci so potemtakem preprichani, da je italijanski avtor to pesem napisal nerimano.

Grafologija nekega slovesa

Po tej julijski modrini brez tebe se spreletavajo prevech chrni hudourniki, ki po barvi spominjajo na antene, po rezki obliki in zavojih pa na tvojo pisavo, ki se spushcha od "dragi" do podpisa z neba na zemljo in s streh se povzpne do oblakov.

(Luciano Erba)

Revija SRP

197

Vendar ne kazhe pozabiti, da sodim med tiste bolj redke prevajalce, ki kontinuirano prevajajo v obe smeri, in sicer iz italijanshchine v slovenshchino in obratno, in v to drugo smer celo bolj pogosto in nachrtno; tu se moja vloga celo podvoji ali potroji, ker sama izberem pesnike in pesmi, zbirko uredim, poishchem, ko je treba, tudi pisca spremne besede in celo zalozhnika, vchasih pripomorem tudi do sponzorjev in podobno. Grem se, skratka, prevajalko in literarno posrednico v najshirshem pomenu besede. Na videz se to zdita precej podobna opravka, v resnici pa se zelo razlikujeta – tudi s psiholoshkih vidikov, ki zahtevajo povsem razlichna postopka. V slovenshchino prevajam predvsem afirmirane sodobne italijanske pesnike, ki so zhe nashli mesto v antologijah in o katerih tudi mi zhe marsikaj vemo, da jih skoraj ni potrebno posebej predstavljati, kazhe le posloveniti kakshno njihovo nepoznano delo in s tem poznanstvo poglobiti. Prevajam she italijanske pesnike z onkraj meje, tudi che ne sodijo med antologijske, saj njihovi verzi vchasih niso prestopili niti italijanskih regijskih meja, a delijo prostor s slovenskimi pesniki, zhivijo z nasho manjshino, vechkrat celo nastopajo skupaj. In slednjich prevajam tiste pesnike, ki she niso v antologijah, a bodo verjetno kmalu zdrsnili v kakshno, ker je antologij na lashkem polotoku neshteto in se kar mnozhijo; ti se gredo urednike in s svojimi prispevki polnijo kakshno sosedno literarno revijo, in na mojo pobudo (mi prevedemo in tiskamo nekaj vashih pesnikov, vi pa boste nashe le objavili, saj bodo zhe prevedeni, to prednost vam navrzhemo, ker se zavedamo, da nimate ustreznih prevajalcev) so nekateri med vprashanimi brez pridrzhkov pristali na izmenjavo in je nastalo v obojestransko korist majchkeno mednarodno sodelovanje, ki she traja. Revialne razmere v Italiji pa so precej drugachne od nashih, o tem bi bilo treba tudi kdaj spregovoriti, pa she o marsichem, drugachnem od resnichnosti; neredko namrech gojimo velike iluzije in se nam niti ne sanja, da se motimo, mislech, da so knji(zhev)ne uzance tudi v zahodni Evropi take, kot so (bile) pri nas in sploh na Vzhodu v chasu socializma, kjer so pesnike in literate shteli skoraj kot mezdne delavce vishje sorte, saj so za svoje literarne usluge prejemali redne honorarje, primerljive s plachami, to pa za zahodni svet ne drzhi in nikoli ni drzhalo. Ko bi nasha prichakovanja uskladili z mozhnostmi ali nemozhnostmi, ki nam jih nudi Zahod, bi brzhchas lazhje dosegli kakshen zares viden rezultat in bi bili konec koncev tudi manj razocharani, bolj v harmoniji s sabo in z danostjo. Vrnimo se k prevajanju slovenskih pesnikov v italijanshchino. Na primer, ko prevajam Kocbeka, Zajca in celo Shalamuna, ki je najbolj razkrichan po shirnem svetu, in tudi Zlobca, ki je prejel kar nekaj nagrad (denarnih celo!) v Italiji, postopek ni vech tako preprost, kot se morda zdi. Razen redkih Italijanov, pretezhno na Trzhashkem ali Gorishkem, teh slovenskih literarnih asov zhiv krst ne pozna, cheprav je za nas vsak od njih zhe pravi pojem dobre poezije ali proze in jih vechkrat prishtevamo med tiste, ki bodo ostali, ker so zarezali globoko brazdo v domacho knjizhevnost in v njej pustili zhivo sled. Che pa italijanski sosedje zraven naletijo v imenu in priimku she na kakshno streshico (Kolshek, Pavchek, Koshuta, Alesh Shteger, Primozh Chuchnik) pa na prevech soglasnikov (Kuntner, Vipotnik, Podlogar, Kocbek) in na kakshen c in j za namechek (Gorazd Kocijanchich, Miklavzh Komelj, Shkrjanec, Cvetka Lipush, Ciril Bergles), se jih

Revija SRP

198

tako prestrashijo, da povsem izgubijo orientacijo; ne le, da ne znajo prebrati imena z inkriminiranimi chrkami (pa jim ga lahko ponovish desetkrat ali stokrat), vsaj za nekaj trenutkov niso vech zmozhni razumeti niti prevedene pesmi brez ene same kochljive chrke, ker se jim zazdi, kot da je med obema svetovoma zazijal prepad; tako vidijo zavoljo nekakshnega zhe tradicionalnega monolingvizma in posledichno tudi odpora do vechjezichnosti ali zaradi malodane gojenega in negovanega nepoznavanja slovanskih jezikov kot nechesa nepotrebnega, razen rushchine. Izjeme kajpak tudi pri tem potrjujejo pravilo. Povedala sem sicer malo bolj slikovito, za vechjo nazornost, a da je najpogosteje priblizhno tako, jamchim osebno. Vrh tega pa, kot mi gledamo nekoliko zvishka in precej sumnichavo na literature manjshih in celo vzhodnih narodov, ker smo vnaprej preprichani, da ne dosegajo evropske ravni, tako in morda she bolj postrani in she bolj skeptichno, da zmoremo kaj res dobrega, gledajo zahodnjaki na vzhodnjake, in med slednje sodimo tudi mi. Ko beremo v prevodu, recimo, Quasimoda, Ungarettija, Paveseja ali Pasolinija, okleshchenega celo vseh rim, ki pa jih slovenski bralci ne pogreshajo, saj ne vejo nich o njihovi eksistenci, nam niti na misel ne pade, da bi rekli: kako je ta pesnik zanich, pa she hvalijo ga na vse pretege! Mi kar nacheloma vemo: che pri "Evropejcih" kaj ne shtima ali che kaj hreshchi, je tega kriv prevajalec. Oziroma vemo, da je prevod vsaj za stopnichko manj od izvirnika; che pa so pesmi izvirno rimane, vsaj za pet stopnichk manj. Ne zdvomimo o pesniku, cheprav bi lahko tudi zdvomili! Toda "Evropejci" ne razmishljajo tako, ko berejo prevode vzhodnjakov: pesnik je kratko in malo zanich, che v prevodu ne zazveni (kaj pa naj pride dobrega in velikega iz Nazareta ali Ljubljane?). Povedano malce paradoksalno, a odrazha dejansko stanje.

Zato pri izbiri dajem absolutno prednost nerimanim pesmim, ker je ob njih v prevodu lazhje ohraniti izvirno lepoto. V spremnem pismu urednishtvu pa za navrh she dopovem, koga poshiljam in kaj nam predstavlja in zakaj. Drugache povedano: pojem mu hvalo, a ne prevech, le toliko, da pritegne urednikovo zanimanje; navadno poklichem na pomoch she skrite in odkrite preprichevalce in poljudno psihologijo.

Pochasnost

kakshna srecha ... o chem govorish ... dovolj ti je ta ... ta ljubezen polna dolzhnosti ... kjer ti kvechjemu odpustijo ... prevech vetra je in besed, polnih soglasnikov, da zvesh, da je vse konchano zlogujeva "nerozumím, nerozumím" ... "kje si", me vprasha v nekakshnem neulovljivem jeziku ...

(Milo De Angelis) (se bo nadaljevalo)

Revija SRP

199

Dokumenti

Dokument 1 U 693/2003-23 (25?) Sodba X Ips 178/2006

SODBA

V IMENU LJUDSTVA

Vrhovno sodishche Republike Slovenije v senatu, ki so ga sestavljali vrhovna sodnica in sodnika Martina Lippai kot predsednica ter Vasilij Polich in mag. Gorazd Kobler kot chlana,

ob sodelovanju dodeljene okrozhne sodnice Sabine Vishnjevec kot zapisnikarice,

v upravnem sporu tozheche stranke: REVIJA SRP, Prazhakova 13, Ljubljana, ki jo zastopa Rajko Shushtarshich, zoper tozheno stranko: MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE, Ljubljana,

zaradi izbora javnih kulturnih programov,

o reviziji tozheche stranke po drugem odstavku 107. chlena Zakona o upravnem sporu -ZUS-I (Ur. 1. RS, sht. 105/2006) zoper sodbo Upravnega sodishcha Republike Slovenije v Ljubljani U 693/2003-14 z dne 28. 12. 2005,

na seji 10. septembra 2009

RAZSODILO: Revizija se zavrne.

Revija SRP

200

OBRAZLOZHITEV:

1. Z izpodbijano sodbo je sodishche prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. chlena ZUS zavrnilo tozhbo tozheche stranke zoper sklep tozhene stranke, Sht. 403-50/2003-26 z dne 18. 4. 2003 (pravilno 18. 3. 2003). Z navedenim sklepom je tozhena stranka na podlagi dolochbe 117. chlena Zakona o uresnichevanju javnega interesa za kulturo - ZUJIK (LJr. 1. RS, sht. 96/2002) in dolochbe 15. chlena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. 1. RS, sht. 6/2003) v zadevi javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na podrochju zalozhnishtva, ki jih bo v letu 2003 financirala Slovenija iz prorachuna za kulturo (Ur. 1. RS, sht. 11/2003) odlochila, da se vloga tozheche stranke, ki je oznachena pod zaporedno sht. 46, zavrzhe kot nepopolna.

2. V obrazlozhitvi izpodbijane sodbe sodishche prve stopnje citira dolochbe 100., 106., tretjega odstavka 114., prvega odstavka 116. in petega odstavka 117. chlena ZUJIK. Sklicuje se tudi na 13. in 14. 1. tochko Javnega razpisa (Ur. 1. RS, sht. 11/2003) ter pritrjuje odlochilnim razlogom tozhene stranke. Po njegovi presoji zaradi opustitve posebne navedbe v javnem razpisu, da je treba vlogo dati na obrazcu, ki je v razpisni dokumentaciji, sklep ni nezakonit. Dejstvo, da je bilo zavrzhenih 51 vlog zaradi manjkajochega predmetnega obrazca, ne dokazuje, da je bila napaka v razpisni dokumentaciji, saj je bilo 57 vlog popolnih. Tozhecha stranka torej v tozhbi navaja le sum, da razpisna dokumentacija ni bila vsem dostopna, stopnja suma pa je po mnenju sodishcha prve stopnje kot dokazni standard premalo, da bi sodishche ugotovilo nezakonitost izpodbijanega sklepa tozhene stranke na glavni obravnavi, che tozhecha stranka v potrditev suma ne ponudi nobenega tehtnega dokaza, katerega izvedba na glavni obravnavi bi lahko pripeljala do drugachne odlochitve.

3. Tozhecha stranka vlaga revizijo (prej pritozhbo), v kateri ponavlja tozhbene navedbe. Meni, da obrazec: ,,financhni nachrt - rekapitulacija za leto 2003" ni bil v tem besedilu naveden niti kot priloga javnega razpisa, ampak naj bi mu bil zgolj dejansko prilozhen, o chemer v samem besedilu razpisa ni nobenega dokaza. Meni, da bi bilo nesmiselno morebitno dokazovanje: ex post facto, she zlasti, che bi to tozhena stranka zahtevala od nje. Meni, da je tozhena stranka njeno vlogo na javni razpis zavrgla neutemeljeno in je njeno ravnanje zato protizakonito. Sodishche prve stopnje ni ugotovilo evidentne krshitve razpisne zakonodaje s strani tozhene stranke, namrech, da je bil razpis tozhene stranke zavajajoch ali prirejen le za nekatere prijavitelje, sklep o zavrzhenju njene vloge pa nezakonit. Meni tudi, da je odlochitev sodishcha prve stopnje, da se tozhba zavrne, pomanjkljivo in kontradiktorno obrazlozhena ter nezadostno utemeljena. Ta odlochitev torej podpira neenakopravno

Revija SRP

201

obravnavo zavodov, ki so pravne osebe zasebnega prava, v primerjavi z javnimi zavodi in je v nasprotju z dolochbo 14. Ustave Republike Slovenije, cheprav se nanjo izrecno sklicuje.

4. Tozhena stranka in Drzhavno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na revizijo (prej pritozhbo) nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je zachel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. chlena dolochil, da Vrhovno sodishche o vseh zhe vlozhenih zadevah odlocha po ZUS-1, v drugem odstavku 107. chlena pa, da se zadeve, v katerih je bila vlozhena pritozhba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritozhbe po ZUS-1, che izpolnjujejo pogoje za pritozhbo po dolochbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomochna sodba pogoj za izvrshitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritozhba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vlozhene pritozhbe, ki jih je vlozhila upravichena oseba in so pravochasne ter dovoljene po dolochbah ZUS-1, obravnavajo kot pravochasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomochne. Glede na te dolochbe se v obravnavanem primeru vlozhena pritozhba shteje kot pravochasna in dovoljena revizija po ZUS-1, sodba prve stopnje pa je postala pravnomochna s 1. 1. 2007.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomochno sodbo sodishcha prve stopnje (83. chlen ZUS-1). Po dolochbi prvega odstavka 85. chlena ZUS-1 se lahko revizija vlozhi zaradi bistvene krshitve dolochb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. chlena ZUS-1, ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoche vlozhiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. chlena ZUS-1). Revizijsko sodishche izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolzhnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. chlen ZUS-1). V tem okviru je potekal revizijsko preizkus v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je predmet spora sklep tozhene stranke, da se vloga tozheche stranke, kot prijava na javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na podrochju zalozhnishtva, ki je oznachena pod zaporedno sht. 46, zavrzhe kot nepopolna, ker ni bila vlozhena na obrazcu, dolochenem v javnem razpisu.

9. Cheprav se po dolochbi 100. chlena ZUJIK za javni razpis in javni poziv smiselno uposhtevajo dolochbe Zakona o sploshnem upravnem postopku (ZUP), kolikor niso vprashanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva v ZUJIK drugache urejena, v tem primeru ni bilo treba uporabiti dolochbe ZUP (66. in 67. chlen) o nepopolnih vlogah. V prvem odstavku 116. chlena ZUJIK

Revija SRP

202

je namrech glede na ZUP posebna dolochba, da lahko stranka vlogo dopolnjuje oziroma spreminja- do preteka razpisnega roka. V ZUJIK ni dolocheno, da mora organ stranko pozvati na dopolnitev vloge. Dolochba petega odstavka 117. chlena ZUJIK dolocha, da se nepopolna vloga zavrzhe. Zakonodajalec pa je dal ministru za kulturo zakonsko pooblastilo za podrobnejsho ureditev nachina dela ministrstva v zvezi s postopkom izbire kulturnih programov in projektov, ki se financirajo, in sicer v dolochbi 106. chlena ZUJIK. Na tej podlagi tretji odstavek 15. chlena navedenega pravilnika (Ur. I. RS, Sht. 6/2003) dolocha, da je vloga popolna, che vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo razpisa.

10. Sodishche prve stopnje je po mnenju revizijskega sodishcha pravilno shtelo za pravno relevantno vprashanje za reshitev tega upravnega spora, ali je bil manjkajochi obrazec sestavina razpisa in che je to sestavino terjalo besedilo javnega razpisa. Kar zadeva obveshchenost tozhnika o manjkajochi sestavini vloge za razpis, je pravilno shtelo za relevantno dolochbo 114. chlena ZUJIK, ki dolocha, da mora besedilo objave javnega razpisa vsebovati pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci (chetrta alinea prvega odstavka), vsebino vlog (drugi del osme alinee prvega odstavka), navedbo usluzhbencev, ki so pristojni za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom (deveta alinea prvega odstavka), informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na razpolago (deseta alinea prvega odstavka). Dolochba tretjega odstavka 114. chlena ZUJIK pa dolocha, da vsebino razpisne dokumentacije posebej dolocha besedilo javnega razpisa. Besedilo javnega razpisa je bilo objavljeno v Ur. 1. RS, Sht. 11/2003. Sodishche prve stopnje je po mnenju revizijskega sodishcha pravilno ugotovilo, da besedilo javnega razpisa sicer konkretno ne navaja, katere sestavine obsega celotna razpisna dokumentacija. Vendar pa je v 13. tochki javnega razpisa navedeno, da razpisna dokumentacija obsega, poleg treh drugih elementov, tudi prijavne obrazce za posamezno razpisno podrochje po programskih sklopih. V javnem razpisu tudi ni bilo izrecno navedeno, da je obvezna sestavina dokumentacije: ,,financhni nachrt - rekapitulacija za leto 2003", ampak je tozhena stranka v javnem razpisu ponudnike napotila na prijavne obrazce (v upravnih spisih je med razpisno dokumentacijo prilozhen tudi ta obrazec). V javnem razpisu pa je bilo tudi navedeno, da lahko razpisno dokumentacijo predlagatelji dvignejo v vlozhishchu tozhene stranke ali na njeni spletni strani in da je tozhena stranka dolzhna na pisno zahtevo zainteresiranim predlagateljem razpisno dokumentacijo tudi poslati. V tochki 14. 1. javnega razpisa pa je bilo navedeno, da mora biti vloga izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih. Ker torej tozhecha stranka navedenega obrazca ni poslala tozheni stranki do izteka roka razpisa (3. 3. 2003), je tozhena stranka njeno vlogo upravicheno zavrgla kot nepopolno (peti odstavek 117. chlena ZUJIK).

Revija SRP

203

11. Tudi po mnenju revizijskega sodishcha tozhecha stranka v reviziji (prej pritozhbi) za svoj dvom ne ponuja nobenega konkretnega dokaza. Dejstvo, da je bilo zavrzhenih 51 vlog zaradi manjkajochega predmetnega obrazca, tudi po mnenju revizijskega sodishcha ne dokazuje, da je bila napaka v razpisni dokumentaciji, saj je bilo 57 vlog popolnih. Zato je pravilno mnenje sodishcha prve stopnje, da tozhecha stranka navaja le sum, da razpisna dokumentacija ni bila vsem dostopna, kar pa je kot dokazni standard premalo, da bi sodishche ugotovilo nezakonitost izpodbijanega sklepa tozhene stranke na glavni obravnavi, che tozhecha stranka v potrditev suma ne ponudi nobenega tehtnega dokaza, katerega izvedba na glavni obravnavi bi lahko pripeljala do drugachne odlochitve.

12. Po presoji Vrhovnega sodishcha je sodishche prve stopnje odgovorilo na vse pravno pomembne tozhbene ugovore ter se do njih opredelilo. Zato bistvena krshitev dolochb postopka v upravnem sporu ni podana.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodishche revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. chlena ZUS-l.

Ljubljana, 10. september 2009 Predsednica senata: Martina Lippai, l.r.

vrochena: 24. septembra 2009 DOKUMENTI (tozhbe, pritozhbe, sodbe): 1 Dokument: TOZHBA na Upravno sodishche RS, Enota Ljubljana, 12. aprila 2003 2 Vloga Uradu Varuha chlovekovih pravic RS, 26. novembra 2003; dopolnitev vloge, 12. maja 2004 3 Odgovor Varuha chlovekovih pravic RS, sht.: 5.8 - 82 / 2003 - 7 - UR, 23. junija 2004 4 Nadzorstvena pritozhba Ministrstvo za pravosodje RS - ministru Lovru Shturmu, 18. junija 2005 5 Zaprosilo za porochilo Ministrstva za pravosodje RS, sht.: 712-482/05, 29. avgusta 2005 6 Porochilo Upravnega sodishcha RS, Opr. sht.: Su 020400/2005-20, 6. septembra 2005 7 SODBA Upravnega sodishcha RS, U 693/2003-14, 28. decembra 2005 8 PRITOZHBA** na Upravno sodishche RS, Opr. sht.: U 693/2003-14, 9. januarja 2006 10 Obvestilo VS RS o varstvu pravice do sojenja - predsednik Franc Testen, 4. marca 2009 11 Sodba VS RS, 13. septembra 2009

Revija SRP

204

Dokument 2

Rajko Shushtarshich

Opombe urednika Revije SRP k Sodbi v imenu ljudstva VS RS

To se je torej zame konchalo – z vrhovno sodbo v imenu ljudstva: Revizija se zavrne. Drugachnega izida institucionalnega razpora med neodvisno Revijo SRP in sistemom tudi ni bilo mogoche prichakovati. Sistem, tj. njegove mochne institucije se vendar ne morejo motiti. Drugache povedano, razsodba je znana vnaprej, potrebno je le she prirediti obrazlozhitev. Glede utemeljitvenih razlogov, s katerimi Vrhovno sodishche RS zavracha pritozhbo, pa bi vseeno zavrnil nekaj ochitkov oziroma dvomljivih utemeljitev v obrazlozhitvi sodbe:

1 – Najprej, kot se zdi, poglavitnega: v tochki 11.: »... da tozhecha stranka navaja le sum, ... da ne ponudi nobenega tehtnega dokaza, katerega izvedba na glavni obravnavi bi lahko pripeljala do drugachne odlochitve.« Ta ochitek je neumesten, vsaj nepreprichljiv potem, ko sodishche zavrne tozhnikov predlog »naj sodishche razpishe javno obravnavo ter v skladu s predpisom o delu upravnega sodishcha v prisotnosti organa, ki zastopa javni interes v kulturi ...« (v tozhbi na Upravno sodishche RS, Enota Ljubljana, z dne 12. aprila 2003). Upravno sodishche RS (U 693/2003-14, z dne 28. decembra 2005) »... sklepa o tozhbi tozheche stranke proti sklepu tozhene stranke sht. 403-50/2003-26 z dne 18. 4. 2003, na nejavni seji dne 28. 12.« (podchrtal R. Sh.).

2 – razpisna dokumentacija (obvezne priloge) je enaka tisti, ki sem jo v skladu z napotilom MzK v besedilu razpisa natisnil, izpolnil in oddal MzK, in kot priloge v tozhbi. (Glej objavljeni razpis MzK na internetu za podrochje zalozhnishtva v letu 2003: 1besedilorazpisa, 2prijavniobrazec, 3obveznadokazila, 4izdajaknjig, 5izdajarevij. Na programski sklop 4izdajaknjig se nismo prijavili.)

Prim. citat iz besedila razpisa: »Razpisno dokumentacijo si lahko natisnejo tudi s spletne strani ministrstva http://www.gov.si/mk, ...«

– v tochki 10. obrazlozhitve VSRS navaja: »V javnem razpisu pa je bilo tudi navedeno, da lahko razpisno dokumentacijo predlagatelji dvignejo v vlozhishchu tozhene stranke ali na njeni spletni strani ...« Besedilo javnega razpisa ne navaja, da je obvezen dvig obrazcev v vlozhishchu, chemu tudi, saj si jih lahko prijavitelji natisnejo s spletne strani. Sporni obrazec na internetu ni bil naveden kot obvezna sestavina-priloga ali kako drugache dostopen, tam ga preprosto ni bilo! Ko pa bi bil, bi ga seveda MzK nemudoma (zhe v odgovoru skrbnika programa zalozhnishtvo – revije dr. Urosha Grilca, svetovalca Vlade RS, 2.4.2003) pomolilo pritozhitelju pod nos in zadeva bi bila zakljuchena. Nobeno "morebitno dokazovanje: ex post facto" ne bi bilo potrebno. Zavod Revija SRP namrech tozhbe zoper MzK zagotovo ne bi vlozhil!

Revija SRP

205

3 – v tochki 9. VSRS navaja: »Na tej podlagi tretji odstavek 15. chlena navedenega pravilnika (Ur. I. RS, Sht. 6/2003) dolocha, da je vloga popolna, che vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo razpisa.« Prijava na razpis MzK v letu 2003, tj. vloga Zavoda Revija SRP, je vsebovala vse sestavine, ki jih je zahteval razpis, vkljuchno: besedilo razpisa (gl. prilogo k tozhbi Priloge in dokazi; od 1-10).

4 – v obrazlozhitvi VSRS, 10. septembra 2009, v tochki 11. je navedeno: »Dejstvo, da je bilo zavrzhenih 51 vlog zaradi manjkajochega predmetnega obrazca, tudi po mnenju revizijskega sodishcha ne dokazuje, da je bila napaka v razpisni dokumentaciji, saj je bilo 57 vlog popolnih. Zato je pravilno mnenje sodishcha prve stopnje, da tozhecha stranka navaja le sum, da razpisna dokumentacija ni bila vsem dostopna.« To dejstvo dokazuje samo to, da je 57 prijaviteljev imelo (se pravi, drugache pridobilo) sporni obrazec in tako lahko oddalo “popolne vloge”. V tochki 2 prichujochih opomb je naveden evidenten razlog, zakaj kar 51 prijaviteljev ni imelo tega obrazca. To pa bi bilo mogoche dokazati (kolikor javni dokumenti ne shtejejo za dokaz) le z zaslishanjem zavrzhenih prijaviteljev na javni obravnavi ali vsaj z zaslishanjem obeh programerjev, ki sta v dokumentih navedena kot avtorja razpisnih obrazcev. Med 51 prijavitelji je seveda lahko tudi kak prijavitelj, ki je obrazec “Financhni nachrt - rekapitulacija za leto 2003” dobil na vlozhishchu MzK in ga potem ni uporabil zaradi chudne forme, namrech ochitnega dejstva, da je obrazec brez glave in pozicije za zhig in podpis. Neizpodbitno pa je tudi dejstvo, da pri tem t. i. javnem razpisu vsi prijavitelji niso imeli enakih mozhnosti.

– v tochki 8. VSRS navaja: »V obravnavani zadevi je predmet spora sklep tozhene stranke, da se vloga tozheche stranke, kot prijava na javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na podrochju zalozhnishtva, ki je oznachena pod zaporedno sht. 46, zavrzhe kot nepopolna, ker ni bila vlozhena na obrazcu, dolochenem v javnem razpisu«. Pojasnilo: iz povedanega bi kdo lahko sklepal, da je prijavitelj Zavod SRP oddal vlogo na MzK na omenjenem chudnem obrazcu brez repa in glave. Sodishchu sem navedel, da sem obrazec pridobil naknadno po konchanem razpisu, potem ko mi ga dr. Urosh Grilc iz MzK ni “zmogel” poslati. Prim. cit.: »Prijavitelj sht. 46.: zavod REVIJA SRP, za Program zalozhnishtvo, je bil zavrzhen zaradi domnevno manjkajoche sestavine razpisa financhni nachrt-rekapitulacija za leto 2003.«

Celoten zadevni sodni proces je v raziskavi Zhigosana ustvarjalnost (v internetni ediciji Revije SRP) primer ochitne manipulacije MzK pri izvedbi javnega razpisa, predvsem pa sprevrzhenega uresnichevanja t. i. javnega interesa v kulturi, namrech z izrecno proklamirano diferenciacijo revij in kulturnih ustvarjalcev. Za zahtevnejshega bralca Zhigosane ustvarjalnosti je to vech kot ochitno dokazano (tj. dokumentirano).

Za Revijo SRP pa, upam, da zadeva ni konchana; se pravi, che se bodo sodelavci tako odlochili, in che bomo nashli odvetnika, ki bo pripravljen za ceno, sprejemljivo za nas, prevzeti zastopanje, bo sledila she pritozhba na evropsko sodishche, kjer pa zadeve ne bo mogoche odpraviti kar tako – po domache.

Revija SRP

206

V internetni el. knjigi so prichujoche opombe namenjene predvsem sodelavcem, pa tudi drugim, kot pripomochek za lazhjo presojo in oceno morebitne (ne)upravichenosti tozhbe ali pa vprashljivosti razsodbe VSRS. Komentar k sodbi (VSRS, z dne 10. septembra 2009, U 693/2003-23), se pravi k njeni netochnosti, nelogichnosti in kontradiktornosti v obrazlozhitvi, je preverljiv v javnih dokumentih tozhbe, v el. knjigi Zhigosana ustvarjalnost, Dokumenti: tozhbe, pritozhbe, sodbe.

Zame namrech ni sprejemljiva taka obrazlozhitev, za katero trdim, da ne more vzdrzhati presoje na nobenem spodobnem (neodvisnem) sodishchu. Moje zadnje prichakovanje v tej zadevi pa je nekoliko utopichno, a vendar – konchni razsodnik bo tudi nash zgodovinski spomin.

Pa she popravek:

v Reviji SRP, letnik 11, 2003 (shtevilke 53/54; 55/56; 57/58) je bilo v kolofonu natisnjeno, da revijo sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Ta podatek je postal s sodbo VS RS netochen – neresnichen! Revijo so zhe leta 2003 financirali izkljuchno sodelavci!

ZAKLJUCHNA OPOMBA

Elektronska knjiga Zhigosana ustvarjalnost (in obenem akcijska raziskava) avtorjev Matjazha Hanzhka, Francija Zagorichnika in Rajka Shushtarshicha (pridruzhili so se nam she novi sodelavci in protagonisti, glej AVTORJI) se je nekoliko zavlekla (tj. doslej do leta 2007), kar se akcijskim raziskavam tudi sicer rado dogaja, predvsem ji manjka she en dokument, to je pravnomochna sodba iz tozhbe zavoda Revija SRP zoper Ministrstvo za kulturo RS, vlozhene na Upravno sodishche RS. Vendar je bil poglavitni smoter zhe dosezhen. Revija SRP je postala resnichno neodvisna revija, zavezana le svoji vrednotni orientaciji. Revija SRP ni blago na trgu blaga in storitev. Ne udinja se politiki (strankam in politichnim mogochnezhem) ne gospodarstvu (trzhishchu in/ ali sponzorjem) ne cerkvi; skratka, nobeni realni mochi, nobeni instituciji.

Morda pa bo nekoch koga le zanimalo, kako smo svojsko (na konkretnih primerih in z dokumenti) predstavili osnovni antagonizem med protagonisti: upravljalci kulture na eni in avtorji ustvarjalci na drugi strani, ker prvi kulturo, umetnost in kulturnike, umetnike omogochajo oz. onemogochajo, drugi pa kulturo – umetnost zgolj udejanjajo. (Op. avt.)

_______________

ZAKLJUCHEK el. knjige – raziskave Zhigosana ustvarjalnost: Zhig in kultura, Revija SRP, februar 2004, shtevilka 59/60, in tri leta kasneje dodana Zakljuchna opomba, je bil napisan in objavljen, kot predvidevanje avtorja o zakljuchku raziskave, pa tudi o prichakovanem izidu zadevne epizode institucionalnega zhigosanja ustvarjalnosti. Predvidljivost v raziskavi, bi lahko rekli, je zadovoljiva. (Op. avt., oktobra 2009)

Revija SRP

207

Svojskost Revije SRP Vodilo Revije SRP so tri vrednotne orientacije individua, tega ne nepomembnega drobca v sistemu institucij. Te vrednote so: Svoboda, Resnica, Pogum. Pomembne so, vsaka od njih posebej, pomembno je prezhemanje teh vrednot. Tak namen ima tudi urednishtvo Revije SRP, ki izhaja v posodobljenem prvotnem slovenskem chrkopisu bohorichici, katere utemeljitev predstavlja Zbornik 2001 Bohorichica.

Revija SRP

208

Sama ustvarjalnost in avtonomija, njuna utemeljenost v raziskovanju, nachelno in sploshno nista vprashljivi, nihche, skoraj nihche ne bo nasprotoval takim usmeritvam. Problem se pojavlja shele na konkretnem nivoju, kot tak je nerazviden in skrit ali zhe prikrit in s tem tezhko reshljiv. Problem ukinjanja ustvarjalnosti (in avtonomije) se kazhe v shtevilnih, a na videz nepomembnih malenkostih. Lahko jih ne vidimo ali pa se moramo spustiti na nivo konkretnosti, to je na nivo ukvarjanja z malenkostmi in postati malenkostni. Institucija brez spomina je kakor podjetje brez knjigovodstva, mochni in mogochni v njej pochno, kar jih je volja, ker vse, kar pochno, utone v pozabljivi zavesti chasa. ... a ne gre za chas, ampak za dejstva zavesti, kjer chasa ni, je samo trajanje, obche vrednote so neposredna dejstva zavesti, vsakomur dojemljive, preverljive, nihche jih chloveku ne more ne dati ne vzeti, ne sistem ne institucija ne propaganda, tudi kulturna ne, samo che to sam hoche, jih bo nashel le v sebi, sebstvu svojem.