Prva seja ob~inskega sveta

Bohinj in Bohinjci v knjigah

Spo{tovane Bohinjke,spo{tovani Bohinjci!Minule lokalne volitve ste mi spo{tovaneBohinjke in Bohinjci zaupali vodenjeOb~ine Bohinj `e tretji~ in izkori{~amdano prilo`nost, da se vam iskreno za-hvalim. Zavedam se, da prevzemamveliko odgovornost in `elim si, da bo mojedelo kvalitetno in dobro in da bo koristi-lo dobrobiti vas ob~ank in ob~anov.

Prvi vtisi ob mojem nastopu so me{ani.Po korektno opravljeni primopredaji zmojo predhodnico se dnevno sre~ujem sstarimi in novimi problemi. Nekateri odnjih so {e iz mojih preteklih obdobij,veliko pa je novih in priznati moram, dasituacija ni tako ble{~e~a, kakor je bilapredstavljena v predvolilnem obdobju sstrani dosedanjih vodilnih v ob~ini. Oposameznih problemih vas bom sprotnoobve{~al v svojem koti~ku, za kateregamenim, da mora biti sestavni del Bohinj-skih novic, saj imam kot `upan svojarazmi{ljanja in menim, da morajo bitiseznajeni z njimi tudi Bohinjci in Bohinj-ke.

Prilo`nost izkori{~am tudi za to, da vamob koncu leta 2006 za`elim vesele inblagoslovljene bo`i~ne praznike in zdra-vo, sre~no in uspehov polno novo leto2007.

S spo{tovanjem!

@upan Ob~ine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.

[estnajstega novembra 2006 se je prvi~ sestal novi ob~inski svet Ob~ine Bohinj. Na sliki sedi-jo od leve proti desni Milena Cesar, Marija Ogrin, `upan Franc Kramar, Darja Lazar, AntonUrh, Matilda Arh in Jo`e @van, stojijo pa Du{an Jovi}, Janez Rozman, Du{an Vu~ko, Jo`eCvetek, Milan Arh, Janez Smukavec, Zdravko Cesar, Du{an ^op, Jo`e Sodja (njegov mandatbodo svetniki potrjevali na naslednji seji) in Zvone [olar.

V. F., foto Pavel Koro{ec

Pred kratkim je iz{la knji`na monografija ^lovek v Alpah, v kateri Mija Ogrin iz Gorenjskegamuzeja opisuje arheolo{ke raziskave na bohinjskem obmo~ju, Joco @nidar{i~ pa je izdal drugofotomonografijo Bohinja, tokrat z naslovom Ve~ni Bohinj. Sredi decembra bo iz{la knjiga Zlatirep, ki jo je napisal upokojeni kriminalist Boris @agar iz Zatrepa nad Vojami. O Ve~nemBohinju ve~ na 15. strani. V. F., foto Joco @nidar{i~

Uradne ure

Uradne ure ob~inske uprave so obponedeljkih, sredah in petkih od 8.do 11. ure, ob sredah pa {e od 14. do17. ure. @upan sprejema ob~ane oburadnih dnevih od 10. do 12. ure,pod`upan pa v istem ~asu ob torkihin ~etrtkih. Obisk je treba predhod-no najaviti v tajni{tvu.

2 ob~ina

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Ob~ine Bohinj; izhaja mese~no, prejemajo ga brezpla~no vsa gospodinjstva; izid: 8. 12. 2006; uredni{ki odbor: Vlasta Felc (odgo-vorna urednica), Iva Lapajne (pomo~nica odgovorne urednice), Lucija Grm, Klemen Langus in Mojca Rozman (~lani); lektoriranje: Niko Rupel; ustanovitelj: Ob~inaBohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/572 18 61, fax: 04/572 18 64, email: obcina@bohinj.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p. p. 39(Bojan Rauh); tr`enje oglasnega prostora: Specom, d.o.o. Radovljica (tel.: 04/531 86 36); naklada: 2.100 izvodov.

[estnajstega novembra 2006je bila prva seja novega ob-~inskega sveta Ob~ine Bo-hinj. Vodenje seje je prevzelnajstarej{i svetnik Jo`e@van, svet pa je z izidom lo-kalnih volitev seznanilapredsednica ob~inske volilnekomisije Marija @vab.

Marija @vab je svetnike tudi se-znanila, da je bil Franc Kramarizvoljen za `upana, isto~asno patudi za ~lana ob~inskega sveta.Ker pa sta ti dve funkciji ne-zdru`ljivi in je Franc Kramar `episno izjavil, da sprejema funk-cijo `upana, mu mandat ob~in-skega svetnika preneha. Gledena to, da zakon o lokalnih volit-vah dolo~a, kako je treba ravnativ takem primeru, je volilna ko-misija ob~inskemu svetu sicer `epredlagala, da preide mandat zasvetnika na naslednjega ~lanaListe za Bohinj Jo`eta Sodja izNomenja, ki je tudi `e dal izjavo,da je pripravljen sprejeti man-dat, in da glede na to potrdimandat Jo`etu Sodji `e na tejseji. S tem bi postopek za potr-ditev mandata, vsebinsko uskla-jen z zakonom, skraj{ali.

Du{an Vu~ko, LDS, pa je menil,da tega ne bi smeli narediti `ena konstitutivni seji ob~inskegasveta ter glede postopka upo{te-vati priporo~ila Vladne slu`beRS za lokalno samoupravo inregionalno politiko, da moraob~inski svet v primeru, ko je`upan izvoljen tudi za ~lanasveta, potrditi mandat novo-izvoljenemu svetniku ter ugoto-viti, da je isti kandidat izvoljenza `upana. Po tej ugotoviti danovoizvoljeni `upan izjavo, dasprejema mandat `upana. Napodlagi izjave sprejme ob~inskisvet zaradi nezdru`ljivosti funk-cij ugotovitveni sklep o prene-hanju mandata ~lanu ob~inske-ga sveta, ki je bil izvoljen za`upana. O tem obvesti ob~inskovolilno komisijo, ki nato za~ne

postopek za potrditev mandatanadomestnemu ~lanu. Da bi seizognili morebitnim pomislekomo pravilnosti postopka, so se ~la-ni ob~inskega sveta odlo~ili, dase postopek izvede tako, kot jepredlagal Du{an Vu~ko.

Potek ko je mandatna komisija,v katero so imenovali DarjoLazar, Zvoneta [olarja in Jo`etaCvetka, pregledala poro~ila ob-~inske volilne komisije in pre-verila mandate, se je ob~inskisvet seznanil z izvolitvijo FrancaKramarja za `upana in potrdilmandate ~lanov ob~inskega sve-ta in svetov krajevnih skupnosti(KS). Sprejel je tudi ugotovitvenisklep, da je v skladu z zakonomo lokalni samoupravi FrancuKramarja prenehal mandat ~la-na ob~inskega sveta zaradi ne-razdru`ljivosti funkcije `upanain ~lana ob~inskega sveta. S tembo seznanil volilno komisijo.@upan Franc Kramar je zatemsvet seznanil, da je za pod`u-pana imenoval Antona Urha.

^lani novega ob~inskega svetaso Anton Urh, Darja Lazar,Du{an ^op, Zdravko Cesar,Milena Cesar, (Lista za Bohinj),Jo`ef Cvetek, Janez Smukavec,(Nova Slovenija, Kr{~anska ljud-ska stranka), Matilda Arh,Marija Ogrin, (Slovenska demo-kratska stranka), Zvonko [olar,Milan Arh (Socialni demokrati),Du{an Vu~ko, Janez Rozman,(Liberalna demokracija Slove-nije), Du{an Jovi}, (Lista zarazvoj pode`elja), Jo`e @van,

Novo ob~insko vodstvo

Prva seja novega ob~inskega sveta

Matilda Arh Du{an ^op Janez Smukavec Franc Kramar

Du{an Jovi}

Darja Lazar

Marija Ogrin

Janez Rozman

Milan Arh

Milena Cesar

Zdravko Cesar

Jo`e Cvetek

Zvone [olar

Anton Urh

Du{an Vu~ko

Jo`e @van

3ob~ina

(Lista za bolj{o po`arno varnost in re{eva-nje).

Za ~lane sveta KS Bohinjska Bistrica so biliizvoljeni Pavel Odar, Marija Medja, Franc@van, Slavko Ogrin, Janez Pekolj, Jo`e Sodja,Janko Cerkovnik, Janez Polipnik, AlojzMencinger, Izidor Tav~ar, Zdravko Ravnik.

Za ~lane sveta KS Koprivnik - Gorju{e so biliizvoljeni Milan Stare, Janez Koro{ec, CirilStrgar, Branko Zupan, Franc Benedik,Sre~ko Beznik, Martina Stare.

Za ~lane sveta KS Srednja vas so bili izvoljeniJo`e Grm, Janez Grm, Marjana Zupanc,Drago Von~ina, Mirko Jer{i~, Mihela Kotnik,Ludvik Cesar, Justina Golja, Bo{tjan Stare.

Za ~lane sveta KS Stara Fu`ina - Studor sobili izvoljeni Melita [tros Mavri~, Edi Arh,Marjan Cesar, Pavel Zalokar, Jerca Tancar,Janez Logar, Jo`ef Cerkovnik.

Na konstituantnih sejah svetov krajevnihskupnosti je bil za predsednika sveta KSBohinjska Bistrica izvoljen Jo`e Sodja, za KSKoprivnik Gorju{e Janez Koro{ec, za KSSrednja vas Mirko Jer{i~, za KS Stara Fu`ina- Studor Pavel Zalokar.

Ob~ina Bohinj ima urad-nega kronistaPrej{nja `upanja Ob~ine Bohinj Evge-nija Kegl Koro{ec je konec avgusta 2006Mi{a Serajnika s sklepom imenovala zaprvega kronista Ob~ine Bohinj. “Ljudjeprihajajo in odhajajo, se rojevajo inmrejo. Spomini bledijo, dogodki pa gredopo~asi v pozabo… Ostaja le pisana bese-da, ki edina pri~a o `ivljenju in dogodkihv kraju, kjer `ivimo. In rezultat zave-danja te resnice pomeni za~etek Bohinj-ske kronike,” je zapisala Evgenija KeglKoro{ec na uvodni strani knjige, v kateribodo ohranjeni sestavni deli `ivljenjaob~ine. Po besedah Evgenije Kegl Ko-ro{ec je pisanje kronike nedvomno po-sebno strokovno delo, namenjeno bodo-~im generacijam, ki bodo na osnovi tegapisnega izro~ila la`je ohranjale bohinj-sko tradicijo in kulturo in tudi la`jenadaljevale oziroma sprejemale nove`ivljenjske odlo~itve.Mi{o Serajnik je v kroniko najprej vne-sel osnovne podatke o nastanku Ob~ineBohinj v letu 1994, o `upanih in ob~in-skih svetih do zadnjih volitev (dodal je,iz katerih virov se da dobiti ve~ podat-kov), s katerimi se za~enja bele`enjesprotnih dogodkov. Osnovni vir za kro-niko so Bohinjske novice, ki kot ob~inskoglasilo izhajajo od leta 1997. V. F.

6.12.-10.1. Kulturni dom Emina romarska pot; LTO BohinjJo`a A`mana 1.del razstave

8.12. Kulturni dom Jo`e Miheli~: Neuhojene Muzejsko dru{tvo19.00 Jo`a A`mana steze Julijskih Alp @iga Zois

9. 12., vsako Vodni park Zabava za mlade Vodni parksoboto, od 22. Bohinj,ure dalje no~ni klub

9. 12. Kulturni dom Bo`i~no novoletni Godba Bohinjob 19.30 Stara Fu`ina koncert

15.12.- Bohinj Otvoritev zimske LTO BOHINJ in17.12. Turisti~ne sezone turisti~ni ponudniki

15.12. Kulturni dom Otvoritev Kulturno dru{tvoob 19. uri Jo`a A`mana fotografske razstave Bohinj

15.12. Kulturni dom Argentina, Stane Klemencob 20. uri Jo`a A`mana Patagonija...

16.12. Hotel Zlatorog, Osrednja prireditev ob LTO Bohinj in ob 17. uri Ukanc otvoritvi smu~arske sezone turisti~ni ponudniki

z zabavo

16.12. Kulturni dom S kulturnim dru{tvom Kulturno dru{tvoob 19. uri Jo`a A`mana v novo leto Bohinj

20.12. LTO Bohinj Okra{evanje smrek LTO BOHINJ

22.12. Vogel Zimska pravljica Ski hotel, @i~niceob 16.30 na Voglu Vogel in LTO Bohinj

23. 12. Kulturni dom Bo`i~no novoletni Godba Bohinjob 19.30 Jo`a A`mana koncert

25. 12. Cerkev Sv. Ahaca, Nastop pevskega Pevski zborob 19. uri Nem{ki Rovt zbora Sv. Nikolaja sv. Nikolaja

26. 12. Parkiri{~e pred Otepanje pod Studorjem - Triglavskiob 19. uri Oplenovo hi{o fotografska delavnica za narodni park

v Studorju ljubiteljske fotografe

26. 12. Kulturni dom Bo`i~no novoletni Godba Bohinjob 19.30 Jo`a A`mana koncert

29. 12. Dvorana Danica Otro{ki musical Gremo Ob~ina Bohinjob 17. uri skupaj z Romano

Kranj~an, Dedek mraz

29. 12. Kulturni dom Gledali{ka igra: Sveta @ivka Gledali{~e 2Bob 20. uri Jo`a A`mana se pogovarja z backi; premiera

29. 12. od Dvorana Danica Ansambel Ob~ina Bohinj 21. ure dalje Mambo Kings

30. 12. Kulturni dom Sveta @ivka se Gledali{~e 2Bob 20. uri Jo`a A`mana pogovarja z backi

30.12. od Dvorana Danica Natalija Verboten in Ob~ina Bohinj21. ure dalje Ansambel Skute

31. 12. od Dvorana Danica Ansambel Karavanker Ob~ina Bohinj21. ure dalje

Prireditve od 6. decembra do 10. januarja

4 od vsepovsod

Nova transformatorska postaja in ISO 14001

“Novo krajevno nadzorni{tvo in sodobna razdelilna transformator-ska postaja (RTP), ki jo danes slovesno odpiramo, nista samo novapridobitev Elektra Gorenjska, ampak predvsem pridobitev za na{eodjemalce v Bohinju. Nova RTP 35/20 kV Bohinj je namenjena oskr-bi energetskega obmo~ja Bohinja in v prihodnosti energetski po-vezavi s sosednjo Sel{ko dolino. Sodobna RTP bo omogo~ala na~rto-vano 110 kV povezovanje z RTP @elezniki in RTP [kofja Loka, takoda bomo lahko v prihodnje tudi na tem napajalnem obmo~ju zago-tovili dobavo elektri~ne energije iz nadomestnih virov,” je meddrugim dejal predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Jo`eKnavs 3. novembra na slavnosti v Bohinjski Bistrici. Udele`il se jeje tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Nalo`ba je stala 260milijonov tolarjev.Elektro je na slovesnosti za svoj sistem ravnanja z okoljem prejelomednarodni certifikat ISO 14001. Elektro si bo prizadevalo, da bopri ume{~anju energetskih objekov v prostor okolje ostalo ~imboljneokrnjeno. V. F., foto Pavel Koro{ec

Film o svitkihGorenjski muzej je vsodelovanju z Videofo-nom d.o.o. poleti posnelkratek film o svitkih, kiso jih v~asih uporabljaliza prenos raznih bremenna glavi. Snemali smopod idili~nim Studorom,glavno vlogo pa je imelasimpati~na Marija Rabi~iz Bohinjske Bistrice. Nakoritu pred trgovino jevodo nato~ila v {kaf in gaspretno na glavi prineslado Oplenove hi{e. Filmdemonstrira eno od {te-vilnih uporab svitkov,hkrati pa tudi danes `eredko spretnost no{enja

bremen na glavi. Vabim vas, da si ga ogledate na muzejski spletnistrani www.gorenjski-muzej.si.

Helena Rant, Gorenjski muzej

Novo skladi{~e Rde~ega kri`a v RadovljiciObmo~no zdru`enje Rde~ega kri`a Radovljica je doslej imelo osred-nje skladi{~e v kletnih prostorih Zavoda za zaposlovanje vRadovljici. V zadnjih dveh letih so se potrebe ljudi, ki potrebujejopomo~ Rde~ega kri`a, izredno pove~ale, prav tako pa tudi obseg nje-govega dela. [e posebno letos, ko smo prejeli hrano iz rezerv

Evropske unije in smo morali iskati rezervno skladi{~e za hrano. Nujno smo potrebovali drugo, primernej{e in ve~je centralno skla-di{~e. Ob~ina Radovljica je imela razumevanje za na{e potrebe innam namenila nove, velike in predvsem suhe skladi{~ne prostore naPre{ernovi cesti 1 (kletni prostori Alpdoma - vhod neposredno sceste) v Radovljici. V novih prostorih bo tudi sede` krajevne organi-zacije RK Radovljica. Radovlji{ke prostovoljke so `e doslej rednovodile skladi{~e in opravile vsa de`urstva. Tudi v novem skladi{~ubodo vsako sredo od 16. do 18. in vsak ~etrtek od 10. do 12. ure.Ob~ini Radovljica se v imenu vseh, ki skladi{~e obiskujejo in vimenu prostovoljk RK Radovljica iskreno zahvaljujemo.

Predsednica OZRK Radovljica Anica Svetina

Plavalni te~aji za u~ence

Po dostopnih podatkih je v Sloveniji med odraslimi kar 40 odstotkovneplavalcev, na prehodu v tretje tiso~letje pa ni znala plavati ~etrti-na otrok. Plavanje je izredno pomembna spretnost, ki jo mora osvo-jiti vsak u~enec, zato u~enju te ve{~ine vsi {olski programi namen-jajo precej{njo pozornost. Izku{nje tudi ka`ejo, da otroci najhitrejesplavajo v zgodnjem obdobju, zato je plavalno opismenjevanjeuvr{~eno v prvo oziroma drugo triletje. V {oli dr. Janeza Mencingerja je v skladu z u~nim na~rtom devet-letne osnovne {ole organiziran 20-urni plavalni te~aj za tretje{olce.Dva oddelka tretjih razredov sta opravila te~aj v novembru, tretji paga bo v decembru. Te~aj poteka v Vodnem parku. Otroci se 14 dnivsak dan po dve uri u~ijo plavanja pod budnimi o~mi treh plavalnihu~iteljev. V skupinah, ki sta `e opravili te~aj, je bilo med 35 otrokidevet neplavalcev. Od teh je splavalo sedem otrok. Ostali so izpopol-nili svojo tehniko plavanja in prilagojenosti na vodo.

Mojca Rozman, foto Ur{ka Odar

Kmetijstvo na Gorju{ah {e ne bo propadlo

Petletna Lucija Beznik z Gorju{ takole molze svojo ljubljenko Jogo.Z veseljem pomaga atu Janezu in mami Rezki pri vseh hlevskihopravilih. V. K.

Med slovesnostjo

5od vsepovsod

Skup{~ina KO ZZB NOV Bohinjska BistricaOb dnevu mrtvih so ~lani krajevne organizacije Zveze zdru`enjborcev narodnoosvobodilne vojne Bohinjska Bistrica pripravilispominsko slovesnost ob osrednjem spomeniku v Bohinjski Bistrici,novembra pa so imeli skup{~ino. Po besedah predsednika FrancaRepinca je bilo njihovo delo glede na dane mo`nosti kar `ivahno.Veliko ~asa je {lo za predstavitev NOB v muzeju Toma`a Godca, vozra~ju, v kakr{nem `ivimo, pa so uspeli le delno. Veliko pozornostinamenjajo spominskim slovesnostim. Predsednik je ob tem tudipoudaril: “Na{a sveta dol`nost je gojiti in prena{ati na mladespomine in zgodovino NOB, ki jo ho~ejo danes ljudje na odgovornihdr`avni{kih mestih diskreditirati, izni~iti in odpraviti na takoimenovano smeti{~e zgodovine.”Skrbijo tudi, da spomeniki in obele`ja NOB ostajajo v obstojnemstanju. Pri tem se je predsednik zahvalil `enam, ki skrbijo za njiho-vo ureditev in cvetne nasade. Veliko pomislekov in skrbi jepovzro~ila prestavitev osrednjega spomenika NOB zaradi gradnjenakupovalnega centra Mercator. “Vendar je po mojem mnenju inmnenju mnogih prestavljen na izredno ustrezno in lepo lokacijo.Taka prestavitev, kakor tudi izbira lokacije, je zasluga `upanjeEvgenije Kegl Koro{ec, za kar se ji na{a organizacija iskreno zah-valjuje. Zahvala gre tudi izvajalcu GB Bohinj,” je tudi rekel FrancRepinc. V nadaljevanju je bil tudi kriti~en do sebe in organizacije,da naredijo premalo za to, da bi pritegnili v ~lanstvo ZB mlaj{e ljudi.Le mladi pa so porok, da se ohranijo spomini na NOB in da organi-zacija ne izgine.

Prenova Muzeja Toma`a GodcaZaradi neatraktivne in zastarele postavitve razstav v MuzejuToma`a Godca smo v Gorenjskem muzeju in Ob~ini Bohinj pri~eli sprvimi koraki za obnovo muzeja. Letos bo izdelana idejna zasnovaprenove muzeja, poleg katere bodo tudi `e pripravljeni vsi potrebnidokumenti za izvedbo. Pripravljena je tudi dokumentacija za jav-ljanje na razne razpise.V okviru mednarodnega projekta @elezne poti je v Muzeju Toma`aGodca osnovana tudi informacijska to~ka. Muzej bo opremljen zzunanjim “touch screenom”, tako da bodo obiskovalcem dostopnevse informacije tudi v ~asu, ko je muzej zaprt. Poleg tega `elimo zureditvijo manj{e muzejske sobe spodbuditi doma~ine in turiste, dase bodo napotili v muzej ve~krat in ob ob~asnih razstavah ter v malipriro~ni knji`nici strokovne literature obogatili vedenje o kulturniin naravni dedi{~ini Bohinja, kot delu jugovzhodnega alpskegaprostora.

Mija Ogrin

Spominska slovesnost na GoreljkuZdru`enje borcev in udele`encev NOB obmo~ja Radoljica bo 16.decembra pri spomeniku na Goreljku pripravilo slovesnost v spominpadlim borcem 3. bataljona Pre{ernove brigade. Slovesnost s kul-turnim programom se bo pri~ela ob 11. uri, slavnostni govornik pabo minister za obrambo Karl Erjavec.

Predstavitev Olikanega SlovencaMuzejsko dru{tvo @iga Zois Bohinj je 27. oktobra 2006 organiziralopredstavitev faksimilirane izdaje prvega slovenskega bontona znaslovom Olikani Slovenec. Delo je prvi~ iz{lo davnega 1868. letapri Matici Slovenski v Ljubljani. Napisal ga je v Meng{u rojeniduhovnik, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Ivan VeselVesnin, ki je prijateljeval tudi z bohinjskim pisateljem JanezemMencingerjem.Faksimilirano izdajo spremljata bogata Razprava in slovar izpodperesa na{e neutrudne literarne ustvarjalke Marije Cvetek. Li~niknji`ici, v estetskem, po minulih ~asih di{e~em ovitku, je predstavil

direktor Muzeja Menge{ Janez [krlep. Izrazil je ponos, da z njomenge{ki muzej proslavlja prvo desetletnico obstoja. Pobudo zaponatis je dala prav Marija Cvetek, ki sem ji v uvodnem, po-zdravnem delu posvetila nekaj besed, obiskovalce pa seznanila znjeno zajetno bibliografijo.Prisluhnili smo torej tudi njeni pripovedi o tem zanimivem delu,predvsem simpati~nim odlomkom in razlagam nekaterih besed, kidanes niso ve~ v rabi. Poudarila je, da je prvi slovenski bontonnapisan v lepem, naravnost so~nem jeziku, v katerem lahko spo-znavamo med drugim tudi duhovno, socialno in kulturno dedi{~inona Slovenskem sredi 19. stoletja. Povedala je, da je “Vesel v svojemdelu dale~ presegel dogovorjena pravila lepega vedenja, ki so seskozi zgodovino spreminjala in prilagajala novemu na~inu `ivljenjain mi{ljenja. Samo sr~na kultura ali po{teno srce, kot je zapisal `eVesel, je tisto, kar zmore gojiti resni~ne duhovne vrednote. Te pa soob~e~love{ke in veljajo za vse kraje tega sveta, zato jh tudi ~as nemore povoziti.”Literarni petkov ve~er v Kulturnem domu Jo`a A`mana je izzvenelnadvse prijetno. Olikani Slovenec pa nas bo razveseljeval, kadar-koli ga bomo brali.

Julijana Cundri~, foto Mi{o Serajnik

Glavni junak Zlatega repa je “ravb{icar”V kratkem bo iz{la knjiga Borisa @agarja Zlati rep. Njen glavnijunak je “ravb{icar” Gabrijel - Gaber Pu~nik. Boris @agar je upoko-jeni kriminalist, ki `ivi v Zatrepu nad Vojami, Marija Cvetek, ki jemed drugim tudi zapisovalka bohinjskega mitolo{kega izro~ila, paje na platnici knjige zapisala: “Kriminalist Boris @agar je priraziskovanju najtemnej{ih plati bohinjskega ~loveka presegel svojpoklicni domet in prestopil prag v svet, ki razmika meje bohinjskestvarnosti. O soo~anju z mogo~nej{o resni~nostjo je imenitno inizvirno spregovoril v svojem prvoosebnem avtobiografskem prvencus simboli~nim naslovom Zlati rep. V tem svetu je dosti prostora tudiza pisano dru{~ino bohinjskih mitolo{kih bitij, ki je ne ka`e vzne-mirjati v prepovedanem ~asu.”V Bohinju bodo knjigo predstavili januarja.

V. F.

Marija Cvetek in Janez [krlep

6 predstavljamo

Ko hitimo po vsakodnevnih opravilih po Bo-hinjski Bistrici, sre~ujemo tri sestre usmi-ljenke, ki jih korak vodi v razli~ne smeri.Ena hiti v `upni{~e, druga k osamljenim alibolnim, tretja se posve~a gospodinjskim inekonomskim delom v sestrski hi{i. Kar samopo sebi umevno je, da vsakodnevno videvamote `ene v modrih obla~ilih. Koliko pa jih vresnici poznamo? Zakaj so sploh pri{le vBohinjsko Bistrico?

Vsa zgodba se je za~ela pred {tiridesetimi leti.Sestre usmiljenke, ki so delovale kot medi-cinske sestre med bolniki v Srbiji, so obolevaleza tuberkulozo. Napori pri stre`bi bolnikom,stalno izpostavljene oku`enju ter skromne`ivljenjske razmere, so krepko na~eli njihovozdravje. Zdravniki so sestram priporo~ili polegpo~itka in ustreznega zdravljenja tudi bivanjev ~istem gorskem zraku.Predstojniki so zanje na{li primeren kraj vBohinjski Bistrici leta 1966, ko je bila napro-daj hi{a na Triglavski cesti 43 (nasprotiBeca). Hi{a, v katero so se naselile sestre,ima pestro zgodovino. Leta 1932 jo je zgradiloro`nik Porenta. Zaradi neporavnanih dol-gov je hi{a postala last hranilnice. Nato jo jekupil dr. Petri~, ki je v njej imel ambulanto,za njim pa dr. Vladimir Wolf in nato dr. Jo`eHribar. Sestre pravijo, da je klop, na kateriso sedeli bolniki, {e danes v jedilnem kotusestrske kuhinje. Starej{i Bistri~ani se {edobro spominjajo ambulante v tej stavbi.Poleg ambulante je bil v hi{i za ~asa dr. Pe-tri~a {e prostor za ~lane dru{tva Vincencijevekonference. To so bili mo`je in `ene, ki somaterialno in duhovno skrbeli za revnej{e.Sestre so hi{o kupile od lastnice Eli Kure.Zanimivo je, da je ta hi{a postala last sesterusmiljenk, ki so tesno povezane z zdrav-stvom in se posve~ajo pomo~i potrebnim.V 17. stoletju sta duhovnik Vincencij Pavel-ski in vdova Ludovika de Marillac zbiralaokoli sebe dekleta, ki so bila pripravljenaposvetiti svoje `ivljenje v dobro bli`njemu.Vincencij jih je spodbujal in jim naro~il:“Moje h~ere, Bog gleda na vas z veseljem. Vtola`bo mu je, ko vas vidi z loncem in sko{aro, ki ju nosite k ubogim; to sprejme, kotbi bilo zanj. Ostanite vedno dobre in vesele.Ubogi so va{i gospodje in gospodarji. Boditezelo pozorne na to, kaj jim manjka.Pripravljene morate biti stre~i ubogim pov-sod, kamorkoli bi vas poslali. Zlasti pa jimpovejte, kako dragocen prostor zavzemajo vBo`jem srcu.”Sede` slovenske province sester usmiljenk jev [entjakobu ob Savi, v predmestju Ljub-ljane, blizu ^rnu~. Tu je njihova provincialnapredstojnica, ki se imenuje vizitatorica. VSloveniji je trenutno okrog 120 sester. Njihovuradni naslov je H~ere kr{~anske ljubezni,

Slovenci jih poznamo pod imenom sestreusmiljenke. Sestre se pre`ivljajo z delom svo-jih rok. So v rednem delovnem razmerju pobolni{nicah, domovih za ostarele, v katehezi,pri doma~ih delih kot {ivilje, kuharice, pi-sarni{ke delavke in podobno. Vse prihodkedajejo v skupno blagajno.Prve sestre v Bohinjski Bistrici so bileTilena Jamnik, Bogdana Lube in HonorijaKnez, ki je bivala tu celih trideset let. Njimje sledilo {e 14 sester. Sestra Jelka Rupnik jebila tukaj 15 let in nam je `ivo v spominu.Ostale so bile manj ~asa, vse pa so namzapustile zgled darovanja Bogu in ljudem.In katere sestre `ivijo sedaj v Bistrici? To sosestra Pija Hiti, sestra Judita ^ebular in ses-tra Ancila Kladnik. Sestra Pija Hiti je bilarojena v Velikih Blokah na Notranjskem vdru`ini s {tirimi otroki. Z dvajsetimi leti jebila sprejeta med sestre. Pridobila si je me-dicinsko izobrazbo in polno delovno dobodelala pri bolnikih, ve~ji del v Beogradu. Pripogovoru ji zato v~asih {e uide kaka srbskabeseda. Sestra Pija je prihajala iz Beogradav Bohinjsko Bistrico zaradi zdravljenjatuberkuloze. Kako dobro ji je del bohinjskizrak, dokazuje s svojo du{evno in telesnosve`ino. Prav neverjetno je, da ima polnih 87let in kljub temu vodi gospodinjstvo in radagre na obisk bolnikov. Sestra Judita ^ebular je doma iz [entvidapri Sti~ni. V dru`ini je bilo osem otrok. Tudiona je vstopila k sestram pri dvajsetih letih.V Beogradu je obiskovala medicinsko {olo intam delala prek trideset let. Tako je pri njejv~asih sli{ati srbsko besedo. Z upokojitvijo seje vrnila v Slovenijo. V Bohinjski Bistricinadaljuje svoje poklicno medicinsko delo.Bolnim {e naprej podarja du{evne in telesnemo~i s ~love{ko toplino in so~utjem. Sre~amojo vedno nasmejano in dobre volje. Veseljeima tudi z vrtom ob hi{i, ki ji dobro uspeva.Sestra Ancila Kladnik je doma s ^rne na

Koro{kem, rojena v dru`ini s {estimi otroki.Po kon~ani gimnaziji je z dvajsetimi leti vsto-pila k sestram usmiljenkam v Beogradu.Nato so jo predstojniki poslali v Ljubljano na{tudij teologije. Kot diplomirana teologinja`e 30 let pou~uje otroke verouk, v BohinjskiBistrici pa pomaga tudi pri raznih `upnij-skih delih. Tudi ona ima o~i odprte za bolnein se jim rada pribli`a.

Staro in splo{no pravilo duhovnih poklicev je“ora et labora”, to pomeni “moli in delaj”.Torej ne samo molitev, kakor tudi ne samodelo. Oboje mora biti usklajeno in ugla{enokakor Stradivarijeva violina, da lepo zveni.Na{e sestre s svojim delom, duhovnim `iv-ljenjem, ~lovekoljubnostjo in dobroto bogatijoin plemenitijo na{ vsakdanjik in smo jimzato zelo hvale`ni.

Mi{o Serajnik

Sestre usmiljenke

@ene v modrih obla~ilih

Sestre usmiljenke pred svojim domom. Foto: Mi{o Serajnik

7turizem

V prvih osmih mesecih manj preno~itevDo septembra je bilo v Bohinju 302.107 turisti~nih preno~itev, karje bilo {est odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.Zanimivo je razmerje med doma~imi in tujimi gosti. Doma~ih je bilo40 in tujih 60 odstotkov. Pred dvema letoma je bilo doma~ih gostov25 in tujih in 75 odstotkov. Med tujci so letos prevladovali Angle`i,Nemci, Italijani in dr`avljani Beneluxa. Zakaj padec {tevilapreno~itev? Medtem ko je bil januar izrazito bolj{i, sta bila slab{amarec in maj, najslab{i pa mesec avgust, ko je bilo v povpre~ju 22odstotkov manj preno~itev. V obeh kampih celo 40 odstotkov manj.Krivo je bilo seveda izredno slabo vreme. Za nami je predstavitev bohinjske `eleznice kot kompleksnega pro-dukta na turisti~ni borzi WTM London. Glavno zaslugo za uspe{nopredstavitev so imeli Klemen Langus, Samo Gardener iz Bohinja,Gorazd Skrt z Mosta na So~i in Janez Fajfar z Bleda. VodstvoSlovenske turisti~ne organizacije je privzelo na{ model predstavitvein animacije kot model predstavitev na ve~jih sejmih v letu 2007.Dogovorjeno je, da se bohinjska `eleznica predstavi {e v januarju nasejmu v Stuttgartu. Na~in predstavitve bohinjske `eleznice smokonec novembra predstavili na prireditvi London po Londonu tudidoma~emu bohinjskemu ob~instvu, ki ga pa zadeva ni preve~ zani-mala.Letos se ka`e tudi pozitiven trend v ve~jem sodelovanju meddoma~im turisti~nim gospodarstvom. V okviru LTO smo se z @i~-nicami Vogel dogovorili za nakup smu~arskih vozovnic v predproda-ji za ve~je {tevilo hotelskih in zasebnih nastanitev. S tem nakupombomo dosegli dober izhodi{~ni polo`aj glede popustov za naslednjeleto, ko smu~arskih kart ne bo ve~ potrebno kupovati v predproda-ji. Dogovorjeno je skupno ogla{evanje na gigant plakatu na Pristavina Bledu, skupno ogla{evanje v naslednjem letu v inflight maga-zinu nizkocenovnega prevoznika Wizzair, ki poleg Londona zmarcem odpira {e progi iz Hamburga in Koelna, ponovno skupnabohinjska karta Aqua-ski pas in {e ve~ manj{ih akcij.Vsi `e kar nestrpno ~akamo na sneg. Paketi in program za otvoritevsezone med 15. in 17. decembrom so pripravljeni, prav tako koncertklasi~ne glasbe, povezan s snegom na Voglu, teden kasneje. V LTO zaklju~ujemo sodelovanje v projektu Emina romarska pot.Kot nekak{na preglednica projekta bo od 6. decembra v kulturnemdomu razstava, ki bo na ogled dalj ~asa.V programu turisti~nega foruma 7. decembra v Mariboru je bilatudi predstavitev nagrajencev Sejalec za najbolj{e akcije tr`negakomuniciranja. Letos je Bohinj kandidiral z akcijo festival Kanal, seuvrstil v finale, vendar nagrade za najbolj{o akcijo ni prejel.Opozorim naj {e na sre~anje in okra{evanje smreke na vrtu LTO inpredstavitev razstave starega denarja v prostorih TIC-a, ki bo 20.decembra.

Marko Lenar~i~

Bohinjska proga v Londonu

V za~etku novembra je v Londonu potekal najve~ji svetovni tu-risti~ni sejem, World travel market (WTM), ki se ga je udele`ilo ve~kot 190 dr`av z ve~ kot 5000 razstavljavci. Sejma se je udele`ila tudina{a dr`ava. Nosilna tema slovenske stojnice, ki se je razprostiralana ve~ kot 200 kvadratnih metrih, je bila stoletnica bohinjske`eleznice.Oblikovanje koti~ka za animacijo, animacija ter sodelovanje pritiskovni konferenci ter ve~ernem sre~anju za novinarje in turisti~neagente je bilo zaupano LTO Bohinj. Na konferenci je bil predstav-ljen film o praznovanju stoletnice bohinjske proge od Jesenic doNove Gorice. Briljantno ga je komentiral Janez Fajfar, KlemenLangus in Samo Gardener pa sva z lutkama novinarjem predstavi-la pesem dr. Franceta Pre{erna Od `elezne ceste. S kratko obrazlo-`itvijo v angle{kem jeziku sva jo odigrala v slovenskem jeziku, sajsva hotela poudariti, da je Slovenija del Evrope in na{ jezik enako-praven ostalim jezikom v EU. Predstavitev sva ponovila {e na ve-~ernem sre~anju “happy hour”, ko se je na na{i stojnici zbralo velikonovinarjev in poslovnih partnerjev. Tiskovne konference in ve~erne-ga sre~anja so se udele`ili minister za gospodarstvo Andrej Vizjak,slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji in drugi visoki predstavni-ki slovenskega turizma in gospodarstva.V ~asu sejma se je na `elezni{kem vagonu, ki je bil del animacij-skega prostora, zvrstilo pribli`no tiso~ obiskovalcev. Vsem smopredstavili pot od Jesenic do na{e obale, pri tem pa podrobno vseturisti~ne in druge znamenitosti ob bohinjski progi, raznolikost kul-tur, dialektov, pokrajine, kulinarike… Poudarek je bil predvsem natem, da se v zelo kratkem ~asu pripelje{ iz alpskega v mediteranskisvet. Predstavili smo tudi razli~ne povezave, predvsem pa`elezni{ke, ki omogo~ajo turistu v zelo kratkem ~asu spoznatiraznolikost vse na{e dr`ave. Odzivi medijev in obiskovalcev ter mnenja ostalih razstavljalcev sopotrdili, da je bila predstavitev uspe{na. Idejno in v praksi smo joizpeljali Klemen Langus in Samo Gardener - LTO Bohinj, GorazdSkrt - Agencija Club iz Mosta na So~i in Janez Fajfar, ki je vodiltiskovno konferenco. Del vagona nam je posodil Gorenjski muzej, dapa je dobil kon~no podobo, je poskrbel studio Oreh.Na sejmu smo se predstavili tudi poslovno in sicer v okviru skup-nosti Julijskih Alp, ki sta jo tokrat zastopala Marko Lenar~i~ - LTOBohinj in Mateja Leban - LTO Soto~je.

Besedilo in foto Samo Gardener, LTO Bohinj

O upravljanju z dedi{~inoMednarodni projekt Iron Route - @elezna pot `e drugo leto zdru`ujealpske de`ele s skupno rudarsko preteklostjo. V Gorenjskem muze-ju v okviru projekta odkrivamo, raziskujemo in dokumentiramonova arheolo{ka najdi{~a in pozabljena rudna nahajali{~a na ob-mo~ju Julijskih Alp. Eden vidnej{ih rezultatov projekta bo tudipostavitev kulturno pohodni{ke poti na obmo~ju TNP z informa-tivnimi tablami.Med leto{nje aktivnosti sodi tudi II. mednarodna konferencaUpravljanje s kulturno in naravno dedi{~ino s posebnim ozirom naopu{~enih rudnikih, ki bo od 14. do 16. decembra v hotelu Zlatorog.

M. O.

8 gospodarstvo

Spremembe v Masivnem pohi{tvuLIP Bled, d. d., je nanovembrskem Ljub-ljanskem pohi{tve-nem sejmu za sistemmasivnega pohi{tvaAmelia, ki sta ga obli-kovala Tea in Edo Vi-dovi~, nagrado Dru{-tva oblikovalcev Slo-venije (kar {teje naj-ve~), nagrado Desetnajbolj{ih - top ten zaoblikovno najbolj iz-stopajo~e izdelke, kizdru`ujejo funkcional-nost s tehnolo{ko inlikovno kvaliteto tertretjo nagrado Zdru-`enja lesarstva Go-spodarske zborniceSlovenije in sejmi{~a.Nagrade so bile povodza pogovor z AlojzomBurjo, ki ga je nad-zorni svet dru`benovembra ponovno

imenoval za predsednika uprave za dobo petih let, o polo`aju bohinj-skega profitnega centra Masivno pohi{tvo.Alojz Burja povedal, da so leto{nji Lipovi rezultati najbolj{i v zad-njih petnajstih letih, prodaja izdelkov pa te~e zelo dobro. V prvihdesetih mesecih je bila prodaja kljub temu, da je lani njihov najve~jinem{ki kupec notranjih vrat bankrotiral, za sedem odstotkov ve~jakot lani in {tiri odstotke ve~ja, kot so na~rtovali. Dobi~ek je zna{al653.000 evrov. To je bilo 628.000 ve~ kot lani, a tudi 106.000 manj,kot so na~rtovali. Glede na novembrsko prodajo in naro~ila za de-cember pa so prepri~ani, da bodo na~rt dosegli.Od 665 Lipovih delavcev jih je 350 v profitnih centrih Opa`ne plo{~ein Masivno pohi{tvo v Bohinjski Bistrici. Opa`ne plo{~e so najboljdonosen Lipov program in tudi letos dela zelo uspe{no. Te`je je vpohi{tvu, ki kot edini profitni center posluje z izgubo, vendar se je vprimerjavi z lanskim letom zmanj{ala. V pohi{tvu poteka aktivnoprestrukturiranje programa. Na nem{kem tr`i{~u, kamor so prodalinajve~, so predvsem zaradi konkurence iz vzhodne Evrope in tudi sKitajske dosegali prenizke prodajne cene. Zato so se preusmerili vprodajo na doma~i trg, {e posebno prek lastne maloprodaje (januar-ja bo odprt nov prodajni center na Bledu), pove~ujejo pa tudi proda-jo na obmo~ju nekdanje Jugoslavije (septembra so odprli prodajnicenter na elitni lokaciji v Zagrebu) ter v Rusiji. To so tr`i{~a, kjerdosegajo ustrezne prodajne cene. “Proizvodni program o`imo, predvsem pa se naslanjamo na doma~edrevesne vrste kot so bukev, smreka in breza. Zelo pomembno je, dapo novem ne delamo pohi{tva le za spalnice, ampak tudi za drugebivalne prostore, razen za kuhinje in kopalnice. Ponujamo tudiizdelavo pohi{tva po meri kupca. Iz serijske proizvodnje postajamoproizvajalec bolj elitnih izdelkov, bolj po meri, poleg monta`e paponujamo tudi svetovanje. Ker pa se zavedamo, da je takega trga,kjer to lahko tr`imo po ustreznih cenah, manj, smo tudi zmanj{aliobseg proizvodnje ter od za~etka leta {tevilo zaposlenih zmanj{ali zdobrih 80 na 40. Nekateri delavci so dobili zaposlitev v centruOpa`ne plo{~e, drugi v proizvodnji vrat in komerciali,” je tudipovedal Alojz Burja.V zadnjih dveh mesecih so se `e pokazali pozitivni u~inki, saj se jeizguba zmanj{ala. Tudi za november in december so dobili dovoljnaro~il, s ~imer bodo rezultati {e bolj{i. Nagrade s pohi{tvenega

sejma po besedah Alojza Burja potrjujejo, da je usmeritev dobraosnova za nadaljnje, bolj uspe{no delo. Na sejmu so samo za po-hi{tvo dobili ve~ kot za 50 milijonov tolarjev naro~il, dvakrat ve~ kotv preteklih letih, za dvajset milijonov pa {e prek veleprodaje. Lip v Bohinjski Bistrici je lani dobil nov odpra{evalni sistem zazajem pra{nih delcev, ki so {li prej v zrak, letos pa naj bi za~elipostavljati dva milijona evrov vredno kotlovnico. Ra~unali so na dele` dr`avnih in evropskih sredstev, vendar jihletos ni bilo na razpolago, za nepovratna sredstva pa bodo kandidi-rali v prihodnjem letu. Emisija ogljikovega dvokisa pa sicer ni pro-blemati~na.

Vlasta Felc, foto: Ciril Kraigher

Ponovno o skup{~ini MesninZaradi nekaterih nejasnosti in dilem, ki so nastale pri kupcih na{ihizdelkov pa tudi pri kmetih po odlo~itvah in sklepih 2. skup{~inedru`be Mesnine Bohinja 27. 10. 2006, dajemo nekatera dodatnapojasnila.Kot smo `e objavili, ima dru`ba od dneva omenjene skup{~ine novovodstvo in sicer v.d. direktorja Bo{tjana Pikona in pomo~nikaMartina Cvetka in Meto Gli{i~. Ima tudi nov nadzorni svet, ki gavodi Janez Koro{ec, dosedanji direktor podjetja. Novemu nadzornemu svetu je skup{~ina izglasovala {iroke pristoj-nosti in pooblastila, ki bodo veljala, dokler ne bodo dose`eni razvoj-ni cilji, ki si jih je dru`ba zadala ob ustanovitvi. Predsednik nadzornega sveta bo nadzoroval in podpisoval vse po-godbe, zlasti kreditne in pogodbe s kupci, odobraval bo vse ve~jenabave osnovnih sredstev in drobnega materiala, vsakega 20. vmesecu bo pregledoval finan~no stanje podjetja itd. Nadzorni svetbo dajal soglasja k eventualnim kadrovskim zamenjavam, nad-zoroval bo gibanje pla~ in jih usklajeval s finan~no uspe{nostjo pod-jetja, vsaka dva meseca bo obravnaval rezultate uspe{nosti poslo-vanja in na podlagi tega predlagal potrebne ukrepe.Predsednik nadzornega sveta bo skupaj s ~lani nadzornega sveta {enaprej budno spremljal vsa dogajanja v podjetju in skrbel za ures-ni~evanje razvojnih ciljev in s tem seveda za razvoj bohinjske `ivi-noreje oziroma kmetijstva.

Za nadzorni svet predsednik Janez Koro{ec

Spletni forum BohinjNa spletu je na voljo forum, imenovan “forum Bohinj”, s spletnimnaslovom http://bohinj.freehostia.com/. V njem si lahko izmenjaterazna mnenja, tako kritike kot pohvale, kaj svetujete ali pa nasplo{no razglabljate o dogodkih iz ob~ine Bohinj. Ker je forum {esve`, je v njem le malo porabnikov, zato upamo, da se bo po tej infor-macije {tevilo udele`encev precej pove~alo. Uro{ Debevc

Bohinj, 8. december 2006 RAZPISI IN OBVESTILA

Na podlagi 87. ~lena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, {t. 69/03), Pravilnika o dode-ljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, {t. 14/04 in 43) in Zakona o splo{nemupravnem postopku (Ur. list RS, {t. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04) objavlja Ob~ina Bohinj

RAZPIS ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNE LISTE ZADODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM

1. PREDMET RAZPISA1. 1.

Upravi~encem bodo oddana v najem za nedolo~en ~as vsa neprofitna stanovanja, kibodo v ~asu veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena.

Oblikovani bosta dve lo~eni prednostni listi:- "LISTA A" za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede nasocialne razmere po 9. ~lenu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS,{t. 14/04, v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za pla~ilo lastne udele`be in var{~ine;- "LISTA B" za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na

dohodek zavezanci za pla~alo lastne udele`be in var{~ine.

Prosilci bodo uvr{~eni na lo~eni listi in sicer na listo A (zavezanci, ki niso zavezanci zapla~ilo lastne udele`be in var{~ine) in listo B (zavezanci za pla~ilo lastne udele`be invar{~ine), odvisno od dohodka gospodinjstva.

Sklep o opredelitvi stanovanja bo sprejela ob~inska uprava na podlagi to~kovne vred-nosti stanovanj.

1. 2.Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo dolo~ena na podlagi Uredbe ometodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku zauveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, {t. 131/03).

Najemniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavljali pravico do zni`ane nepro-fitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prej{njem odstavku te to~ke.

Za povpre~no veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, to~kovano s 320 to~kami,zna{a najemnina, izra~unana na podlagi navedenih veljavnih predpisov 43.260,00 SIT.

Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahte-vati, da predlo`i dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja.^e najemnik ni ve~ upravi~en do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahkospremeni v najemno pogodbo za tr`no stanovanje po merilih in postopku, dolo~enem spravilnikom.

1. 3.Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upo{tevani naslednji povr{inski normativi:

{tevilo ~lanov povr{ina stanovanja brez povr{ina stanovanja s pla~ilomgospodinjstva pla~ila lastne udele`be in lastne udele`be in var{~ine

var{~ine - lista A - lista B

1-~lansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2

2-~lansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2

3-~lansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2

4 ~lansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2

5-~lansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2

6-~lansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2

Za vsakega nadaljnjega ~lana gospodinjstva se povr{ine spodnjega in gornjega razre-da pove~ajo za 6 m2.^e se upravi~enec strinja, se pri oddaji stanovanja lahko upo{teva manj{a povr{ina na~lana gospodinjstva.

2. RAZPISNI POGOJI2. 1.

Upravi~enci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so dr`avljani RepublikeSlovenije in dr`avljani ~lanic Evropske unije, ki imajo stalno prebivali{~e na obmo~juOb~ine Bohinj.

Upravi~enci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi:- `enske in `enske z otroki, `rtve dru`inskega nasilja, ki imajo stalno prebivali{~e v

ob~ini Bohinj in za~asno bivajo v materinskih domovih in zato~i{~ih - varnih hi{ah inzaveti{~ih;

- invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozi~ka ali trajno pomo~ drugeosebe, ~e razpolo`ljivo stanovanje odgovarja minimalnim standardom za bivanjeinvalidov.

2. 2.Prosilci so upravi~eni do dodelitve neprofitnega stanovanja, ~e dohodki njihovih gospo-dinjstev v preteklem letu ne presegajo:

Velikost LISTA A LISTA Bgospod.

% meja % meja dohodkadohodka

1-~lansko 90% do 158.679 od 90% do 200 % nad 158679 do 352.622

2-~lansko 135 % do 238.020 od135 do 250 % nad 238.020 do 440.777

3-~lansko 165 % do 290.913 od 165 do 315 % nad 290.913 do 555.380

4-~lansko 195 % do 343.806 od 195 do 370 % nad 343.806 do 652.350

5-~lansko 225 % do 396.699 od 225 do 425 % nad 396.699 do 749.321

6-~lansko 255 % do 449.593 od 255 do 470 % nad 449.593 do 828.661

Za vsakega nadaljnjega ~lana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s pri{tevanjem 20odstotnih to~k za spodnjo mero in 25 odstotnih to~k za gornjo mejo.Osnova za izra~un je povpre~na neto pla~a v dr`avi, ki je v letu 2005 zna{ala176.311,00 SIT.

2. 3.Ostali splo{ni pogoji za upravi~enost do dodelitve neprofitnega stanovanja:- da mese~ni dohodki prosil~evega gospodinjstva v letu 2005 ne presegajo gornje

mere, dolo~ene v to~ki 2.3. tega razpisa;- da prosilec ali kdo izmed ~lanov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja,

oddanega za nedolo~en ~as in za neprofitno najemnino ali solastnik drugegastanovanja ali stanovanjske stavbe, razen ~e je stanovanje ali stanovanjska stavbapo zakonu oddana v najem za nedolo~en ~as z neprofitno najemnino;

- da prosilec ali kdo izmed ~lanov gospodinjstva ni lastnik drugega premo`enja, ki pre-sega 40 % vrednosti primernega stanovanja.

2. 4.Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravi~eni tudi najemniki v stanovanjih, od-vzetih po predpisih o podr`avljenju - prej{nji imetniki stanovanjske pravice, ~e izpolnju-jejo splo{ne pogoje za upravi~enost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.

2. 5.^e eden ali ve~ prosilcev dose`e enako {tevilo to~k glede na oceno stanovanjskih insocialnih razmer, imajo prednost pri uvrstitvi na prednostno listo udele`enci razpisa, prikaterih predstavlja vi{ina neprofitne najemnine za primerno stanovanje manj{i dele` vdru`inskem dohodku in mlade dru`ine (po vrstnem redu, kot so tu na{teti).

2. 6.Na razpisu ne morejo sodelovati:- tisti, ki jim je bilo v ~asu do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 `e dode-

ljeno dru`beno stanovanje in so po sklepu sodi{~a stanovanjsko pravico izgubili;- tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodi{~a

odpovedana iz krivdnih razlogov;- tisti, ki so se nasilno vselili v stanovanja v lasti Ob~ine Bohinj in jim je sodno nalo`ena

izselitev iz njih;- tisti, ki Ob~ini Bohinj iz naslova stanovanjske najemnine dlje kot 3 mesece dolgujejo

katerikoli znesek.2. 7.

Razpisnik dolo~a v skladu s 4. ~lenom pravilnika poleg splo{nih pogojev {e dodatenpogoj stalnosti bivanja v ob~ini, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravi~eni doto~kovanja dobe bivanja in sicer:

Stalno bivanje v ob~ini Bohinjnad 3 do 5 let 10 to~knad 5 do 10 let 20 to~knad 10 do 15 let 50 to~knad 15 do 20 let 80 to~knad 20 let 110 to~k.

Doba stalnega bivanja se to~kuje od vklju~no leta 1961 dalje. Upo{teva se {tevilo let,dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta se{tevajo.

Vrednosti za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednost-nih kategorij prosilcev so razvidne iz obrazca, objavljenega kot priloga Pravilniku ododeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS {t. 14/04).

3. RAZPISNI POSTOPEKProsilci, ki se `elijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem,dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis v prostorih dru`beAlpdom, d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, Radovljica oz. v tajni{tvu Ob~ine Bohinj v~asu uradnih ur.

Prosilci oddajo vloge osebno- v prostorih dru`be Alpdom, d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, Radovljica vsak

delavnik od 10.00 do 12.00 ure, v sredo od 14.00 do 16.00 ure ali - v prostorih ob~ine Bohinj, v ponedeljek 8. 1. 2007 od 14.00 do 15.00 ure in v

sredo 10. 1. 2007 od 15.00 do 16.00 ure, do 15. 1. 2007.

^e bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v dolo~enem roku dopolniz manjkajo~imi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddanepo zaklju~ku razpisnega roka, bodo s sklepom zavr`ene.

K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci prilo`iti naslednje lis-tine, navedene pod t~. 1., 2., 3. in 5, druge listine pa, ~e na njihovi podlagi uveljavljajododatne to~ke:

1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer;2. izjavo o premo`enjskem stanju prosilca in o`jih dru`inskih ~lanov (s podpisi vseh

dru`inskih ~lanov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s kateroprosilec in drugi polnoletni ~lani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebnepodatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov;

3. odlo~bo o odmeri dohodnine za leto 2005;4. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v v zadnjih treh mesecih (osebni

dohodek, pre`ivnina, dohodek iz dela prek {tudentskega servisa, invalidnina, itd.)z navedbo dobe zaposlitve ali tri zadnje pokojnine). Kot dohodek se ne {teje doda-tek za pomo~ in postre`bo in drugi prejemki za nego in pomo~, otro{ki dodatek, do-datek za nego otroka, {tipendije, dohodki od ob~asnega dela invalidov, ki so vklju-~eni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesre~e, itd;

5. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskegapartnerja oziroma drugega dru`inskega ~lana (izda Zavod RS za zaposlovanje);

6. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodbaoziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; lastniki dokazilo o lastni{tvu;izpisek iz zemlji{ke knjige oz. ~e stanovanje ni vpisano v zemlji{ko knjigo -nepretrgano verigo kupoprodajnih pogodba in gradbeno dovoljenje);

7. dokazilo o zadnji pla~ani najemnini oziroma podnajemnini;8. dokazilo o poravnanih obveznostih na najemnini in obratovalnih stro{kih, ~e je pro-

silec najemnik bivalne enote;9. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z najve~ 140 to~kami (to~kovalni

zapisnik ali opis kvalitete stanovanja, leto izgradnje, vla`no, kletno, dotrajane instalacijeipd) in eventualna utesnjenost z opisom posameznih prostorov in navedbo povr{in;

10. notarsko overjene izjave o obstoju izvenzakonske skupnosti;11. potrdilo o rednem {olanju otrok, ki so starej{i od 15 let;12. zdravni{ko potrdilo o nose~nosti;13. odlo~bo socialne slu`be o lo~enem `ivljenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi

neprimernih stanovanjskih razmer (rejni{tvo, oskrba v tuji dru`ini, zavodu, ~e sorazlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);

14. dokazilo o statusu roditelja, ki sam pre`ivlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je pre-`ivnina neizterljiva oziroma odlo~bo o prejemanju pre`ivnine iz pre`ivninskega sklada;

15. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spri~evala, drugo; lis-tine, izdane v tujini morajo biti nostificirane)- samo za prosilce "Liste B"

16. potrdilo ustrezne institucije, ~e je prosilec ali njegov o`ji dru`inski ~lan, ki bo z njimstalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskegavozi~ka ali trajno pomo~ druge osebe;

17. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare ~uta - slepota,gluhost (odlo~ba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidskozavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS);

18. izvid osebnega zdravnika, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca alidru`inskih ~lanov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami;

19. odlo~ba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlaj{e polnoletne osebe glede nazmerno, te`jo ali te`ko du{evno ali te`ko telesno motnjo ali izvid in mnenje specia-listi~ne pediatri~ne slu`be;

20. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (ma-terinski domovi, zato~i{~a, varne hi{e, zaveti{~a, centri za pomo~ `rtvam kaznivihdejanj), ki nudijo `enskam in `enskam z otroki psihosocialno pomo~ ob nasilju;

21. potrdilo o statusu `rtve vojnega nasilja;

Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starej{a od 30 dni od objave razpisa.

Potrdila o dr`avljanstvu in potrdila o stalnem prebivali{~u in {tevilu ~lanov gospodinj-stva ter poro~ni list in rojstne liste otrok bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnegadr`avnega organa.

Razpisnik k vlogi prilo`ene listine zadr`i in jih po izteku razpisnega roka udele`encemrazpisa ne vra~a.

4. SPLO[NE DOLO^BEStrokovna slu`ba razpisnika bo preverjala pravo~asnost prispelih vlog in njihovo popol-nost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev.

Komisija, ki jo imenuje `upan, bo prou~ila utemeljenost pravo~asnih in popolnih vlog napodlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnihstanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizaci-jah ter posameznikih.

Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se taopravi nenapovedano. V kolikor izkazani podatki v vlogi ne bodo izkazovali dejanskegastanja, v katerem prosilec prebiva, se prosilec ne uvrsti na listo upravi~encev.Po prou~itvi in to~kovanju vlog bodo udele`enci razpisa uvr{~eni na prednostno listo insicer po {tevilu zbranih to~k. Seznam upravi~encev, ki se bodo uvrstili na prednostnolisto za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen v roku treh mesecevpo zaklju~ku razpisa. Seznam upravi~encev po posameznih kategorijah prosilcev, kiniso zavezanci za pla~ilo lastne udele`be in var{~ine (lista A), bo objavljen lo~eno odseznama ostalih upravi~encev (lista B).Udele`encem razpisa bodo vro~eni sklepi o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostnolisto upravi~encev. ^e se posamezni udele`enec razpisa ne strinja z odlo~itvijo, se lahkov roku 15 dni po prejemu odlo~itve prito`i. Prito`bo naslovi na razpisnika. O prito`bi

odlo~i v roku 60 dni `upan Ob~ine. Odlo~itev `upana o prito`bi je dokon~na.

Po re{itvi prito`b bo javno objavljen seznam upravi~encev do najema neprofitnihstanovanj, lo~eno lista A in lista B. Izpraznjena stanovanja se bodo dodeljevala po vrst-nem redu in bodo z upravi~enci sklenjena najemna razmerja za nedolo~ena ~as in zaneprofitno najemnino. Upravi~enec, ki neupravi~eno zavrne dodeljeno primerno stano-vanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se ~rta iz se-znama upravi~encev.

Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, ~e udele`enec razpisa{e izpolnjuje merila za upravi~enost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Vprimeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravi~enost, se lahko postopek obnovi inprosilca ~rta iz seznama upravi~encev.

Vse informacije lahko dobite osebno na dru`bi Alpdom, d.d. Radovljica, Cankarjeva 1,Radovljica ter na telefonski {tevilki 04 5374515.

Bohinj, november 2006@upan Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r.

1. Ob~ina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, na podlagi 10. ~lena Zakona o{portu (UL RS {t.22/98) objavlja

Javni razpis za zbiranje predlogov programov {porta za leto 2007,ki jih bo sofinancirala Ob~ina Bohinj iz sredstev ob~inskegaprora~una.2. Na razpis se lahko prijavijo {portne organizacije in drugi subjekti, ustanovljeni na pod-lagi Zakona o dru{tvih in Zakona o gospodarskih dru`bah, ~e imajo v svoji dejavnostiregistrirano izvajanje {portnih dejavnosti ter imajo sede` v ob~ini Bohinj.

3. Iz prora~unskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi:a.) programi za {port otrok in mladineb.) programi kakovostnega in vrhunskega {portac.) {olanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrovd.) organizacija {portnih prireditev na podro~ju ob~ine Bohinje.) te~aji smu~anja, plavanja in drsanja za otrokef.) zlati son~ek in {portna zna~ka Krpang.) investicije v {portne objekte in opremo

4. Predlagatelji morajo posredovati programe in poro~ila o delovanju in rezultatih,dose`enih v letu 2006, na obrazcih [portne zveze Radovljica, Gorenjska 26, Radovljica.

5. Kandidati za prora~unska sredstva morajo delovati na {portnem podro~ju v ob~ini Bohinjnajmanj eno leto in morajo na zahtevo [portne zveze Radovljica to tudi ustrezno dokazati.

6. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom Ob~ine Bohinj ona~inu vrednotenja {portnih programov.

7. Rok za prijavo na razpis je do PETKA, 22. decembra 2006, na naslov:[portna zveza Radovljica, Gorenjska 26, 4240 Radovljica.

8. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe po sprejetju prora~una za leto 2007.

9. Podrobnej{e informacije dobite na [portni zvezi Radovljica (Jure Vre~ek, tel. 53 05 730)

Ob~ina Bohinj@upan Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r.

Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica

na podlagi Zakona o graditvi objektov (ZGO-1; UPB, Uradni list RS, {t.102/04,14/05)2. alinea 218.~ ~lena za pla~ilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega

zemlji{~a in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji{~a v Ob~ini Bohinj(UVOB, {t. 9/99, 5/05, Uradni vestnik Gorenjske, {t. 41/03, UVOB, {t.3/04) s tem

JAVNIM NAZNANILOM OBVE[^A JAVNOSTda bo seznam parcel, za katere bo izdana odlo~ba o odmeri nadomestila za uporabo

nezazidanega stavbnega zemlji{~ajavno predstavljen oz. dan javnosti na vpogled in seznanitev v ~asu

od 20. novembra 2006 do 21. decembra 2006v prostorih Ob~ine Bohinj, II. nadstropje, soba 23 in 18 (okolje in prostor),

Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica in sicer:od ponedeljka od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure

in ob petkih od 8. do 13. ure.Seznam parcel je vsak dan na vpogled tudi v sprejemni pisarni Ob~ine Bohinj v

pritli~ju stavbe.V ~asu javne razgrnitve lahko zavezanci za pla~ilo nadomestila za lastna nezazidanastavbna zemlji{~a podajo pripombe na podatke. Pripombe se poda pisno na mestujavne razgrnitve do konca javne razgrnitve ali v pisni obliki na naslov Ob~ine Bohinjnajkasneje v roku enega meseca od javnega naznanila. (Pripombe podajo zavezanci naobrazcu, ki ga pridobijo v ~asu javne razgrnitve.) Pripombi morajo zavezanci prilo`itiustrezne priloge (npr. izris iz zemlji{kega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijsko,gradbeno ali uporabno dovoljenje, drugo upravno dokumentacijo).

Ob~ina Bohinj, Ob~inska upravaJavno naznanilo je bilo dne 20. novembra 2006 izobe{eno na oglasni deski Ob~ine Bohinj.

Bohinj, 8. december 2006RAZPISI IN OBVESTILA

Bohinj, 8. december 2006 RAZPISI IN OBVESTILA

Na podlagi 56. ~lena Zakona o javnih uslu`bencih (Uradni list RS, {t. 32/06-UPB2)Ob~ina Bohinj objavlja javni razpis za naslednje prosto delovno mesto:

vzdr`evalec vodovodnih, kanalizacijskih in drugih naprav.Delovno mesto vzdr`evalca vodovodnih, kanalizacijskih in drugih naprav je strokovnotehni~no delovno mesto.Pogoja za opravljanje dela:- najmanj srednja poklicna {ola,- najmanj 4 mesece delovnih izku{enj.Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati {e splo{ne pogoje, ki jih urejajopredpisi delovnega prava.Prijava mora vsebovati:- izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna

stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,- opis delovnih izku{enj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih

delovnih izku{enj,- izjavo kandidata, da je dr`avljan Republike Slovenije,- izjavo, da za namen tega razpisa dovoljuje Ob~ini Bohinj pridobitev podatkov iz tret-

je alinee iz uradne evidence.Nepravo~asne in nepopolne vloge ne bodo uvr{~ene v izbirni postopek. Razpisnakomisija bo v izbirnem postopku presojala strokovno usposobljenost kandidatov na pod-lagi predstavitev v vlogi, dokazil referenc ter osebnih razgovorov. Prednost pri izbiri bodoimeli kandidati, ki imajo izpit iz te`ke mehanizacije, vozni{ki izpit C kategorije in ki bodoizkazali poznavanje komunalnih del.Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedolo~en ~as s polnim de-lovnim ~asom. Izbrani kandidat bo delo opravljal v nesamostojnem re`ijskem obratu Ob-~ine Bohinj za javno gospodarsko infrastrukturo, Ro`na ulica 18, 4264 Bohinjska Bistrica.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izku{enjpo{ljite na naslov: Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok zavlo`itev prijave je 8 dni od objave. Prijave po{ljite v zaprti ovojnici z oznako "za javnirazpis" in navedbo delovnega mesta. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmihdneh po opravljeni izbiri. Dodatne informacije o izvedbi javnega razpisa lahko dobite natel. (04)577-0114 pri gd~. Jo`ici Hribar.

Na podlagi 58. ~lena Zakona o javnih uslu`bencih (Uradni list RS, {t. 32/2006 - UPB2)Ob~ina Bohinj objavlja javni nate~aj za zasedbo prostega uradni{kega delovnega mesta

VI[JI REFERENT ZA JAVNE FINANCE v ob~inski upravi Ob~ine Bohinj.

Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:- najmanj vi{ja strokovna izobrazba,- najmanj 3 leta in 6 mesecev delovnih izku{enj,- dr`avljanstvo Republike Slovenije,- ne smejo biti pravnomo~no obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se pre-

ganja po uradni dol`nosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v tra-janju ve~ kot {est mesecev,

- zoper njih ne sme biti vlo`ena pravnomo~na obto`nica zaradi naklepnega kaznivegadejanja, ki se preganja po uradni dol`nosti,

- imeti morajo opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in strokovni upravni izpit,- usposobljeni morajo biti za delo z ra~unalnikom.

Kot delovne izku{nje se {teje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahtevaista stopnja izobrazbe. Kot delovne izku{nje se upo{teva tudi drugo delo na enaki stop-nji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri ~emer se upo{teva~as opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe.

Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljena strokovna izpita (strokovniizpit iz upravnega postopka in strokovni upravni izpit). V nasprotnem primeru bo moralizbrani kandidat strokovna izpita, v skladu s prvim odstavkom 89. ~lena Zakona o javnihuslu`bencih, opraviti najkasneje v enem letu od sklenitve delovnega razmerja.

Delovno podro~je:- priprava osnutka predloga prora~una, rebalansa ter nadziranje njegovega izvr{eva-

nja v skladu s predpisi,- priprava finan~nega poro~ila in zaklju~nega ra~una,- priprava in sodelovanje pri pripravi ob~inskih predpisov s podro~ja financ,- opravljanje drugih upravnih in strokovnih nalog z delovnega podro~ja.

Prijava mora vsebovati:1. izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna

stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;2. opis delovnih izku{enj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahte-

vanih delovnih izku{enj;3. izjavo kandidata, da:- je dr`avljan Republike Slovenije,- ni bil pravnomo~no obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po

uradni dol`nosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju ve~ kot{est mesecev;

- zoper njega ni bila vlo`ena pravnomo~na obto`nica zaradi naklepnega kaznivegadejanja, ki se preganja po uradni dol`nosti;

4. izjavo, da za namen tega nate~ajnega postopka dovoljuje Ob~ini Bohinj pridobitevpodatkov iz 3. to~ke iz uradne evidence.

Za`eleno je, da prijava vsebuje tudi kratek `ivljenjepis ter da kandidat v njej poleg for-malne izobrazbe navede tudi druga znanja in ve{~ine, ki jih je pridobil.

Izbrani kandidat bo delo na delovnem mestu vi{jega referenta za javne finance oprav-ljal v nazivu vi{ji referent II z mo`nostjo napredovanja v naziv vi{ji referent I. Z izbranimkandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedolo~en ~as s polnim delovnim ~asom.Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih Ob~ine Bohinj, Triglavska cesta 34, 4264Bohinjska Bistrica.

Formalno nepopolne in nepravo~asne prijave se ne bodo uvrstile v izbirni postopek.

Kandidat vlo`i prijavo v pisni obliki, ki jo po{lje v zaprti ovojnici z ozna~bo: "za javninate~aj za prosto uradni{ko delovno mesto vi{ji referent za javne finance" na naslov:Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, in sicer v roku 8 dni poobjavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Bohinjskih novicah ter na spletni straniMinistrstva za javno upravo. Za pisno obliko prijave se {teje tudi elektronska oblika,poslana na elektronski naslov: tajnistvo@obcina.bohinj.si, pri ~emer veljavnost prijave nipogojena z elektronskim podpisom.

Kandidati bodo o izbiri pisno obve{~eni najkasneje v roku 60 dni po objavi javneganate~aja.

Informacije o izvedbi javnega nate~aja daje Jo`ica Hribar, na tel. (04) 577 0114.

[tevilka: 110-86/2006Bohinjska Bistrica, 28. november 2006

@upan Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r.

Javna dela tudi v letu 2007Z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, {t.107/06 - uradno pre~i{~eno besedilo) so javna dela opredeljena kot lokalni ali dr`avnizaposlitveni programi, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaci-ji - socialni vklju~enosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvo-ja novih delovnih mest. Organizirajo se zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobra`eval-nih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.Javna dela organizirajo delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih ciljni pridobivanje dobi~ka in kadar z dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javnih del, nepovzro~ajo nelojalne konkurence na trgu.Brezposelne osebe za~nejo opravljati javna dela z dnem sklenitve posebne pogodbe ozaposlitvi z izvajalcem javnih del, ~e v njej ni dolo~en drug datum nastopa dela.Pogodba o zaposlitvi se sklene ob upo{tevanju posebnosti glede pla~ila za delo, traja-nja dopusta, polnega delovnega ~asa in razlogov za njeno prenehanje.V mesecu novembru je bil v Uradnem listu objavljen javni razpis za izbor lokalnihzaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2007.Razpisni pogoji prina{ajo spremembo, ki je pomembna predvsem za vklju~ene brez-poselne osebe. Javno delo bo v prihodnjem letu bolje pla~ano, polna delovna obveznostpa se je zni`ala z lanskih 40 ur na teden na 30 ur na teden. V programe javnih del sebodo vklju~evale ciljne skupine brezposelnih oseb, ki so jih dolo~ile posamezne obmo~-ne slu`be Zavoda za zaposlovanje. Pri dolo~itvi ciljnih skupin se upo{teva strukturobrezposelnih oseb na obmo~ju posamezne obmo~ne slu`be. Obmo~na slu`ba Kranj(Radovljica) bo v programe vklju~evala posebej ranljive skupine brezposelnih oseb, ki jopredstavljajo:- dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene na zavodu 12 mesecev v zadnjih 18

mesecih in brezposelni Romi, - dolgotrajno brezposelne osebe, starej{e od 50 let,- dolgotrajno brezposelne osebe s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe,- dolgotrajno brezposelne osebe s posebnimi ovirami pri zaposlovanju (Romi, upad

delovne sposobnosti, socialne razmere …), - dolgotrajno brezposelni invalidi, katerih invalidnost je ugotovljena z odlo~bo pristoj-

nega organa.

Brezposelna oseba, ki ni prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, ne more bitivklju~ena v program javnega dela.V prvem roku (23. 11. 2006) smo na razpis oddali devet vlog oziroma enajst programovjavnih del naslednjih izvajalcev:1. Osnovna {ola dr. Janeza Mencingerja - dva programa,2. Osnovna {ola dr. Janeza Mencingerja; enota Vrtec,3. Center za socialno delo Radovljica - dva programa,4. [portno dru{tvo Srednja vas,5. Ob~inska uprava Ob~ine Bohinj,6. Dru{tvo invalidov Bohinj,7. Knji`nica A. Toma`a Linharta Radovljica za Bohinj,8. Gorenjski muzej Kranj za Bohinj,9. Turisti~no dru{tvo Bohinj.

V primeru, da bodo vsi programi na razpisu uspeli, bomo v letu 2007 lahko vklju~ili v pro-grame 17 brezposelnih oseb.Ve~ o vsebini programov vam bomo predstavili v eni prihodnjih {tevilk, ko bo `e znano,katere programe je potrdil Zavod za zaposlovanje RS.

Iva Lapajne, vi{ja svetovalka za dru`bene dejavnosti in gospodarstvo

12 od vsepovsod

Promet ob Bohinjskem jezeruKer sta obala in okolica Bohinjskega jezera v Triglavskem narod-nem parku, posku{amo, da vozila ne bi bila preblizu obale. Pogostosmo pri tem nemo~ni, saj je ob konicah promet zelo te`ko nad-zorovati. Re{itev bi bila dodatna lepo urejena parkiri{~a, nekaterasedanja parkiri{~a pa bi morali nekoliko urediti in tudi popraviti. Te`ave so tudi pozimi. Predvsem pod smu~i{~ema Kobla in Vogel. Vskrajni sili se tamkaj{nji delavci in usmerjevalci prometa zate~ejo kparkiranju ob cestah. Ker pa pozimi lahko ob cesti{~ih le`i precejdebela plast snega, vozniki parkirajo dobesedno na cesti. Zaraditega je lahko pot kaj hitro zaprta, {e posebno tedaj, ko pripeljejotudi avtobusi in tovornjaki. Okoli Bohinjskega jezera je parkiranje mo`no skorajda povsod. Namestih, kjer je prekr{kov najve~, postavljamo prometne znake inograje. Do te`av pa prihaja, ker je cesta ob jezeru v dr`avni lasti.Zato je za kaznovalne ukrepe potrebno soglasje z ogledom cestnein{pekcije, ki nam vsako leto zatrjuje, da je postavljanje ograjnevarno, postavljanje prometnih znakov pa nepotrebno. Ko se lote-vamo re{itev za omejevanje prometa okoli jezera, povzro~ajo te`avetudi sezonski lokali. Obiskovalci bi se radi pripeljali ~im bli`je, pritem pa ovirajo druge voznike in pe{ce. Zelo neprijetno je tudi parki-ranje na cesti{~u oziroma ob njem okoli cerkve sv. Janeza, kjer sicerstoji znak o prepovedi parkiranja. Ko je na zelo ozki cesti velikoljudi, se ob sre~anju dveh avtobusov promet dobesedno ustavi. Zatoje nujno potrebno zgraditi mosti~ek za prehod pe{cev ter z ograjoprepre~iti parkiranje okoli cerkve.Mnogi se vsako leto prito`ujejo, da ni dovolj parkirnih mest. Mednjimi je najve~ takih, ki ho~ejo brezpla~no parkirati neposredno obobali. V okolici jezera pa je ob ne prevelikih prometnih konicahparkirnih mest dovolj. Tako letos rezervno parkiri{~e v Labori zaokoli 500 vozil ni bilo nikoli polno, ob cesti pa je bilo parkiranihveliko avtomobilov. Razloga za to sta najverjetnje parkirnina in“prevelika”, okoli 400-metrska oddaljenost od obale jezera. Leto{njanovost so bili parkirni avtomati. Na za~etku so se neprestanopojavljale tehni~ne te`ave, kasneje pa se je pokazalo, da gre za zelou~inkovit pripomo~ek. Parkiri{~a so bila primerno ozna~ena, v trehjezikih pa tolma~en na~in parkiranja ter pla~evanje parkirnine. Redso najmanj spo{tovali Slovenci. Parkiranje je stalo tiso~ oziroma1.400 tolarjev. Sli{ati je bilo {tevilne pripombe, da je cena previso-ka, {e zlasti za tiste, ki parkirajo le uro ali dve. Zato naj bi prihod-nje leto uvedli pla~evanje za posami~no uro.Avgusta se je mo~no pove~alo preno~evanje na ~rno v avtih in avto-domih (tudi do dvajset primerov na no~) na parkiri{~ih, travnikih inzasebnih zemlji{~ih. [otorijo tudi po travnikih in gozdovih terpreno~ujejo na senikih, v skladi{~ih in raznih brunaricah. To sku-{amo prepre~iti predvsem zato, ker za takimi obiskovalci ostajajo{koda in smeti, ob kurjenju ognja pa se lahko pojavijo po`ari.Polovica takih obiskovalcev je bila iz Francije, petina iz ^e{ke,ostali pa iz Slovenije in drugih dr`av. V prihodnje nameravamopostaviti na obmo~ju Bohinja ve~ manj{ih kampov ali {otori{~.[e nekaj podatkov o vo`nji po gozdnih cestah, ki vodijo v osr~je na-rodnega parka. Ena takih je pot na Planino Blato, Voje in Vogar. Kerplaninarjenje ni ve~, kar je bilo v~asih, in se je treba pripeljati zavtom ~im dlje, je na tej cesti veliko vozil (letos okoli 2300 vo`enj,brez prevozov z dovolilnicami in nalepkami). To se pozna tudi navozi{~u, ki ga je potrebno vzdr`evati (Letos je bilo asfaltiranih okoli500 metrov poti, v prihodnjem letu pa naj bi bila asfaltirana vceloti). Za vo`njo je bilo zato letos potrebno od{teti 2400 tolarjev. Delobiskovalcev zelo moti, da je prometna ureditev na tej cesti skorajvsako leto druga~na. Letos nekateri vozniki niso mogli razumeti, daza vo`njo do ko~e na Vojah ni bilo treba pla~ati ni~, za pot naPlanino Blato, ki je v primerjavi s cesto na Voje precej na~eta, pa2.400 tolarjev. Zato je prihajalo do zlorab. Nekateri so se brez pla~ilavozili tudi na Planino Blato in Vogar.

Ob~insko redarstvo, Uro{ Debevec

Delo sprejemne pisarneV pritli~ju ob~inske stavbe (v biv{ih prostorih po{te) je nova sprejem-na pisarna, ki je namenjena splo{nemu poslovanju s strankami in vkateri organ sprejema pisne vloge.

Stranke v pisarni lahko dobijo obrazce vlog in splo{ne informacije oupravnih postopkih. V sprejemni pisarni je tudi knjiga pripomb inpohval, kamor lahko uporabnik upravnih stoitev vpi{e morebitnepripombe in pohvale, ki se nana{ajo na poslovanje organa.

Poslovni ~as sprejemne pisarne je ob ponedeljkih, torkih in ~etrtkihod 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. in ob petkih od 8. do 13. ure.

Cepiva je {e dovoljV Zdravstvenem domu Bohinj se je do konca novembra za cepljenjeproti gripi prijavilo 400 ljudi. Cepiva je {e dovolj. Tisti, ki bi se {eradi cepili, pa naj se za to odlo~ijo ~imprej, pred izbruhom bolezni.Cepljenje stane 2800 tolarjev, za tiste, ki so mlaj{i od 18 in starej{iod 65 let ter imajo kroni~na obolenja, ki jih je opredelila zavaroval-nica, pa 1500 tolarjev. V. F.

Ne me~i petard, bodi zvezda!Policisti vsako leto obravnavamo mno`i~no uporabo petard indrugih pirotehni~nih izdelkov. Medtem ko je tak{no po~etje dolo~e-nim posameznikom in skupinam v zabavo, je za ve~ino dr`avljanovneprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad ljudmi.Neprevidna, nepremi{ljena in objestna uporaba pirotehni~nih izdel-kov pogosto povzro~a telesne po{kodbe (opekline, raztrganine rok,po{kodbe o~i), vznemirja ljudi in `ivali ter onesna`uje okolje.Policisti bomo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziromauporabljali druge pirotehni~ne izdelke, kjer to ni dovoljeno in sicerv {olah in njeni okolici, v bli`ini zdravstvenih domov inbolni{nic, vrtcev, domov za ostarele, v okolici cerkvenihobjektov, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskihblokov, v {portnih objektih in drugih krajih, kjer se zbirave~je {tevilo ljudi. Pirotehni~ni izdelki, katerih glavniu~inek je pok, se smejo uporabljati izklju~no v ~asu od 26.decembra do 2. januarja.Kupci in uporabniki naj pirotehni~ne izdelke, ~e se jim ne morejoodre~i, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkovdovoljenje Ministrstva za notranje zadeve.Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upo{tevajte.Pirotehni~ni izdelek se ne obna{a vedno tako, kot zagotavljajo navo-dila.

Vodja policijskega okoli{a Bohinj - Ale{ Rozman

Vabljeni k sodelovanju!^eprav v Bohinjskih novicah prostora dostikrat primanjkuje, vasspet vabimo, da pi{ete o stvareh, za katere menite, da bi bile za-nimive tudi za druge. ^e vam pisanje ne gre od rok, bo dovolj tudipredlog, pri pisanju pa vas bo kdo nadomestil. Poleg sprotnih dogod-kov naj bi posegli tudi v preteklost ter s tem ohranili, kar bi morda,tako kot `e marsikaj, za zmeraj izginilo iz spomina. Kadar vaskak{na stvar ujezi ali ne morete sami dobiti odgovora, vam je {ezmeraj na voljo tudi stran Spra{ujemo za vas. Pri tem je mo`endogovor, da va{e ime in priimek nista objavljena.Prispevke (napisani so lahko tudi “na roko”) lahko pustite vob~inskem nabiralniku v pritli~ju Ob~ine ali po{ljete na naslovOb~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 2464 Bohinjska Bistrica - spripisom Za Bohinjske novice. Po elektronski po{ti jih lahko po{ljetena naslov negospodarstvo@obcina.bohinj.si Lahko tudi pokli~eteIvo Lapajne na telefonsko {tevilko 5770115. Prispevke za januarsko{tevilko Bohinjskih novic je treba poslati do 20. decembra.

Urednica Vlasta Felc

13na obisku

Marica, takrat Rozmanova s Polj, inFranc Ravnik iz Bohinjske Bistrice stase poro~ila 16. novembra 1946, v ~asu, kotako kot {e marsikdo nista imela denar-ja za prstana, pa tudi poro~ne fotografi-je ni, ki bi ju spominjala na tisti dan.Prstana sta kupila kasneje, ponovno pasi ju nadela ob diamantni poroki sredinovembra v Bohinjski Bistrici. Zares stase spoznala v partizanih. Njuni parti-zanski imeni sta bili Rosvita in Sergej. IzMari~ine dru`ine so bili v partizanih {ebratje Jo`e, Tone, Alojz in Janko, izFran~eve pa {e bratje Alojz, Mirko inJo`e, Ivan je bil tri leta v tabori{~uDachau, star{a izseljena. Vsi so vojnopre`iveli.

Franc Rozman, po doma~e pri Ferbarju, kerso v~asih imeli “farbarijo”, je bil rojen leta1923, Marica, po doma~e Kok~eva, pa je trileta mlaj{a. Ko se je za~ela vojna, je Franckot kroja{ki pomo~nik delal pri Mihela~u naJesenicah. Marica je bila ob za~etku vojne vzadnjem letniku osnovne {ole. Ko se je za~elpouk v nem{~ini, je ostala doma in {olodokon~ala po vojni. Marca 1942, ko ji je bilo16 let, je bila med tistimi Gorenjci, ki so jihodpeljali na obvezno delo na Koro{ko."Natrpali so nas na vlak, ki se je ustavil vSpittalu, kjer je bilo na velikem prostoru izbi-rali{~e. Mo~ne fante so odbirali za te`ja dela,dekleta za varovanje otrok in drugo. Jaz sembila majhna, drobna. Tako dolgo me noben nihotel, da sem si mislila, morda pa bom {lalahko domov," se spominja Marica. Na koncusta jo odpeljala gospodinja in njen mo`, ki stadelala na kmetiji v vasi Gratcah blizu Ober-fellacha. Gospodinja, zelo podobna Mari~inimami, ki je umrla ob za~etku vojne, kmalu zatem pa {e Mari~ina sestra, jo je imela zelorada in jo je tudi marsi~esa nau~ila. Decem-bra se je Marica vrnila domov.

Na istem vlaku kot Marica je bil tudi Franc.Nekaj mesecev je delal na kmetiji v Kol-bnitzu, ko ga je eden od obveznikov, ki je delalpri prevozniku v Spittalu, nagovoril, da bidelo zamenjala. V Spittalu, kjer je “robo”, kije pri{la po `eleznici, s konjem razvozil potrgovinah, je delal dva meseca. Domov so gaspustili, ko je iz Bohinja dobil poziv za “{teln-go”. Najprej pa je za~el delati pri Mihela~u. Ssedmim vlakom zjutraj se je odpeljal, s sed-mim vlakom zve~er pa se vrnil domov. Ko je`e spet imel v rokah poziv, je nekega ve~eravlak pri~akala nem{ka policija (v Ferbarjevihi{i so Nemci pono~i delali kontrolo tudi podvakrat na teden) in kak{nih deset mo{kihzaprla v gasilski dom v Bistrici. Zjutraj so jihizpustili. Tudi naslednji ve~er so na postaji~akali policisti, vendar so se jim Franc Rav-

nik, Franc Arh in Janko Grubar izmuznili nadrugi strani. Bilo je v za~etku februarja 1943,na sve~nico. Na Jelovici so bili najprej v prvi~eti Gorenjskega odreda. Po formiranju druge~ete so bili nekaj ~asa na Jelovici nadBohinjem, pa na Pokljuki, Koprivniku inGorju{ah. Ko je bil `e v Pre{ernovi brigadi, sojih Nemci zaradi izdaje razbili in partizani sose razkropili. Na Jelovici mu je nekdo pohodilo~ala. Zaradi slabega vida (dvakrat je zatoskoraj padel v nem{ko zasedo) so ga poslalina teren. Druga o~ala mu je prineselzdravnik Vladimir Wolf iz Bohinjske Bistrice,ko je `e delovala partizanska ambulanta Epreko 4 G na Pokljuki.

Nemci so za nekaj no~i strpali v bistri{ki ga-silski dom tudi dekleta. Med njimi je bila tudiskojevka Marica, ki je jeseni dobila poziv zaprisilno delo v Nem~iji. “Takrat sta bila v par-tizanih `e dva brata, jaz pa da bi {la delat vNem~ijo?,” si je rekla. Od doma, kjer so sevsak dan ogla{ali terenci, je {la 1. novembra1943. Ponjo sta pri{la parizana Sa{o Rozman- Aleksander in Ludvik Dobravc. Najprej jebila blizu, pod Luknjo nad @lanom, kjer je bilrajonski komite SKOJ. @e po nekaj dneh jeFran~ev brat Mirko pri{el ponjo, da je {lanegovat Bohinjca, ki mu je na pasu eskplodi-rala bomba, “sifonarca”. Bil je hud mraz,snega do pasu, treba pa je bilo tudi ~ez lede-no mrzlo Savo. “Ranjenca so skrivali priJeklarju na Koprivniku, pono~i pa sva bila vbunkerju, ki so ga naredili v senu na skednju.Bil je ves raztrgan. Za silo ga je najprejpovezal Mirko. Ko`o mu je porezal kar z lov-skim no`em, “{taletom”. Imela sem le gazo,vato in {pirit. @enske so nosile prekuhane

stare kombine`e in rjuhe, da smo ga preobve-zovale. Gnoj sem mu pobirala iz ran z jedilno`lico. Obiskal ga je tudi zdravnik Wolf, ki meje nau~il, kako naj iz masla in la{kega oljaskuham nekak{en vazelin za rano. Maslo sodali kmetje, olje pa so prinesli s Koro{ke.^eprav je dr. Wolf menil, da z ranjenim ne boni~, se mu je rana ~ude`no zdravila,” pripove-duje Marica. Pri Jeklarju sta ostala do poko-la tretjega bataljona Pre{ernove brigade 16.decembra 1943 na Goreljku.

Takrat je bil med prostovoljci, ki so iskaliranjence, tudi Franc Ravnik, kurir. “Iskatsmo jih {li {ele dva dni po boju, saj smovedeli, da nas Nemci pri~akujejo. Tri ran-jence, Notranjce, ki so se zatekli na nek se-nik, smo na vozu s konjem pripeljali hKoro{cu, k Vr{i~niku, na Koprivnik, kjer soostali ~ez no~. Eden je bil ustreljen skoziplju~a, drugi je imel raztrgano roko, pri tret-jem, ki je imel zdrobljeno pi{~al, pa so bileskoraj {e huj{e kot rana ozebline na kolenu,”se spominja Franc Ravnik.

Od Vr{i~nika so ranjence za kak{en tedenumaknili v eno od staj nad Koprivnikom.Marico so od Iztoka poslali k njim. O tem jetudi povedala: “Prva je bila pri njih PavlaRavnik - Bogdana iz Bohinjske Bistrice, ki patega ni zdr`ala. Z ranjenci sem bila pono~isama. Bilo je grozno. Tega se nerada spomin-jam. Po hajki je sne`ilo na novo. Nismo sesmeli prikazati, ne zakuriti, saj so Nemciranjence {e zmeraj iskali. Ranjeni so prosiliza vodo. Pono~i sem skrivaj zakurila, da semstopila sneg. Hrane ni bilo. Le suhi krhlji, kisem jih namo~ila v vodi, pa jesti niti niso

Marica in Franc Ravnik

Danes bi se odlo~ila enako

Marica in Franc Ravnik ob 60-letnici poroke

14 na obisku, kultura

mogli. Rane so se ognojile, vsi so imeli vro~inoin so bledli. Jaz pa le kak{no obvezo, brezzdravil…”

Ranjence so zatem odnesli v stajo naPokrovcu. V snegu in de`ju so se z ranjenci,vmes se je {tevilo pove~alo, ve~ino pa somorali nositi, {e ve~krat selili, junija 1944 paso se ustalili v novo urejeni ambulanti Epreko 4 G pod Javorjevim vrhom nad Konjskodolino. Nekajkrat so sli{ali Nemce, ki so {limimo. Zaradi strahu pred izdajo so se izambulante dvakrat umaknili in se ~ez ~asspet vrnili.

Franc Ravnik - Sergej, ki je ambulanto, vkateri je bilo lahko hkrati dvajset ljudi, skup-no pa so zdravili okoli 120 ranjencev in bol-nih, pomagal opremiti, je bil kurir (njegovbrat Jo`e Ravnik - Izidor je bil upravnik),Marica Rozman - Rosvita pa bolni~arka.Omenjata imena {tevilnih ljudi predvsem izPodjelj, Gorju{ in Koprivnika, ki so omo-go~ali, da je ambulanta obstala do koncavojne. Na za~etku ni imela stalnega zdravni-ka. Ob~asno je prihajal dr. Wolf, potem pa jepri{el dr. Ivan Hribernik in za njim dr. Wolf.Na Zgornjih Podjeljah so vsakemu ranjencuzavezali o~i in mu prevezo sneli {ele v ambu-lanti. "Ko neko~ enemu od ranjencev odve`emo~i, vidim, da je brat Lojze, ki je u{el z ruskefronte," se spominja Rosvita, o kateri je naGoreljku ranjeni Alojz Kermavnar v knjigi oambulanti napisal: "Vstajala je obi~ajno prva,`e ob zori, spat pa je odhajala zadnja. Razentega je pogostoma morala vstajati tudi pono~iin stre~i ranjencem."

Malo pred koncem vojne so Marico poslali vJeseni{ko-bohinjski odred, kjer je bila tipka-rica, na koncu pa je bila v Gorenjskemodredu, ko je tudi osvobodil {kofjelo{ki grad.Po vojni so jo poslali v radiotelegraski te~aj vLjub-ljano. Pomanjkanje je bilo veliko. Vinternatu, kjer je stanovala, so v~asih jedilisuhe krompirjeve olupke in {e te v~asih mo-ljaste. Ko je ponjo pri{el o~e, ki je doma ostalsam (bratov {e ni bilo), se je pripeljala domovs starim mo{kim kolesom. Sergej je konecvojne do~akal v ambulanti. S Pokljuke so ra-njence za nekaj ~asa prepeljali v osnovno {olov Bistrici (zdaj vrtec), nato v hi{o, kjer je bilanem{ka `andarmerija (zdaj LTO), od tam pana Bled v hotel Toplice. Nato je bil {e trimesece kot rezervist v [kofji Loki in vLjubljani.

Marica in Franc sta se zares spoznala vambulanti. Bila sta si v{e~ in ko je bilo vojnekonec, jo je Franc poiskal… Novembra 1946sta se poro~ila. Franc si je naredil poro~noobleko iz nem{ke suknje, Mari~in kostim,blago je dobila na pike, je bil videti kot izvoja{ke deke. Kmalu sta pri{la otroka. Leta1946 Olga, dve leti kasneje Franci. Franc seje zaposlil na dana{njem Lipu. Obrat, ki je biltedaj pod Gozdnim gospodarstvom, je bilotreba najprej zgraditi. Bilo je veliko garanja.

“In to ob pre`ganki in krompirjevi juhi,pala~inske pa so bile, ~e ni bilo jajca, narejenena sami vodi,” se spominja Marica, kaj mu jenosila v slu`bo. Franc je nekaj ~asa s konjemvozil material, potem podiral ka{te, dokler nipri{el v su{ilnico. Tam je bil do upokojitveleta 1976. Marica je bila zaradi otrok ve~ letdoma. Potem je v nekdanji sirarni v Bistricidelala vse mogo~e. Najprej najte`ja dela(Danes pravi, da je bila ve~no v gumijastih{kornjih.). Delali so ob sobotah in nedeljah.Po~asi je napredovala, tako da je sama delalasir. Ko predelave v Bistrici ni bilo ve~, jedelala v pisarni srenjske sirarne, modeliralamaslo, delala pa tudi na terenu, kjer je obvsakem vremenu dvigovala tudi 40-litrskeposode. Upokojila se je leta 1973. Predlani seje upokojila {e na nekem drugem podro~ju.Od leta 1952, od ustanovitve, je bila namre~nekdanja partizanska bolni~arka vklju~ena vkrvodajalske akcije Rde~ega kri`a, za kar jeprejela tudi zlato medaljo krvodajalstvaRde~ega kri`a Slovenije.

Dve leti po poroki sta Marica in Franc stano-vala pri mo`evih star{ih. Ko sta dobila stano-vanje, kjer je bil po tleh {e beton, vodo inelektriko pa je bilo treba {e napeljati, sta mi-slila, da so v nebesih. Sploh pa, ko so od Lipadobili stanovanje v bloku za ^rno prstjo. Leta1966 je Lip delavcem ponudil odkup zemlji{~za gradnjo hi{e in dal tudi nekaj posojila, zatopa je bilo treba stanovanje izprazniti v dvehletih. Leta 1968 so se vselili v napol izdelanohi{o. Danes imata v hi{i tudi dva apartmajaza turiste.

H~erka Olga, ki je naredila pedago{ko aka-demijo, Franc, ki je strojni in`enir in vnuki-nje Aleksandra, @iva, Andreja in Martina`ivijo v Ljubljani. Marica in Franc sta vesela,da radi pridejo k njima. Zadovoljna sta z `iv-ljenjem, da bi bila le {e ~im dalj zdrava.Nikdar nista iskala privilegijev na ra~untega, da sta bila v partizanih. ^e pa bi se ponovil tisti ~as, bi se gotovoodlo~ila enako.

Vlasta Felc, foto Pavle Koro{ec

Razstava fotografij

Kulturno dru{tvo Bohinj bo 15. decembra vavli Kulturnega doma Jo`a A`mana vBohinjski Bistrici odprlo fotografsko raz-stavo Petra Strgarja. Razstavljenih bo 48slik, katerih rde~a nit je Bohinj. V kul-turnem programu se bodo predstavili ~laniOtro{ke folklorne skupine. Razstava, ki jobodo odprli ob 19. uri, je nastala v sodelo-vanju s Foto klubom Bohinj.

S kulturnim dru{tvom vnovo letoKulturno dru{tvo Bohinj vabi na prireditevS kulturnim dru{tvom v novo leto, ki se bo16. decembra pri~ela ob 19. uri v dvoranikulturnega doma Jo`a A`mana. Predsta-vili se vam bodo ~lani Kulturnega dru{tva

Bohinj (Pastir~ki, Srednja otro{ka, madin-ska in odrasla folklorna skupina, MarijaMencinger in kvintet harmonikarjev KDBohinj). Ve~ o prireditvah na spletni straniwww.kdbohinj.si. Vstop je prost!

Silvo Re`ek, predsednik

Godba Bohinj v novihslavnostnih oblekahGodba Bohinj zadnja leta vedno ve~ gostu-je po Evropi, kjer predstavlja z igranjem inrazli~nimi figurami v promenadi tudipodobo svojega kraja. @e ob ustanovitvi godbe smo bili trdnoodlo~eni, da bomo Bohinj predstavljali tudipo izvirnem na~inu obla~enja. Zavzetostgodbenikov ter strokovnega in organizacij-skega vodstva so zagotavljali trdno in za-nesljivo pot godbe, ki postaja vse {tevil-~nej{a. Letos je Ob~ina Bohinj omogo~ila,da dobimo nove obleke, ki bodo stilizirane,podobne bohinjski no{i iz prej{njega stolet-ja. V novi preobleki se vam bomo pred-stavili na bo`i~no - novoletnih koncertih, kibodo 9. decembra v Kulturnem domu vStari Fu`ini, 23. in 26. decembra pa v Kul-turnem domu Jo`a A`mana v BohinjskiBistrici. Vsi koncerti se bodo pri~eli ob19.30.

kultura 15

Pred kratkim je iz{la druga fotomono-grafija Bohinja Joca @nidar{i~a Ve~niBohinj. Prva knjiga z naslovom Bohinj,ki je iz{la leta 1985 v 32.000 izvodih, jebila razprodana, z ob~udovanjem inljubeznijo pa so jo listali na vseh konti-nentih. Gotovo tudi z Ve~nim Bohinjemne bo druga~e, saj sta Bohinj in njegovfotograf vredna drug drugega. Joco@nidar{i~, za katerim je ve~ kot 40 letfotoreporterskega dela, je avtor enaj-stih fotomonografij, sedemnajst pa jihtudi zasnoval in uredil. Prejel je ve~ kotpetdeset doma~ih in tujih nagrad, mednjimi tudi presti`no World Press Photoin nagrado Pre{ernovega sklada. Pogo-vor z njim pa je povezan predvsem zBohinjem.

Kdaj ste prvi~ pri{li v Bohinj?Leta 1950, ko sem bil star dvanajst let, insmo v Bohinju imeli tabor dopisniki Pionir-skega lista. Takrat sem bil premajhen, da bivedel, kaj je lepo. Ko pa je sestra hodila vkamp Zlatorog in sem iz prikolice skakal vjezero, sem se zaljubil v Bohinj. Tako semza~el hoditi v Bohinj, kjer ves ~as najemamneke hi{e, bil pa sem tudi v apartmajihTriglav. Intenzivno pa hodim v Bohinj, kjerpre`ivim ves prosti ~as, od leta 1983.

Zakaj Bohinj in ne Bled, KranjskaGora?V Kranjski Gori so mi ponujali apartma, ~ebi tudi zanje naredil fotomonografijo, pa…Mora{ se zaljubiti… V Bohinju so mo`nostiza vodne {porte, smu~anje, gore, v kateresem vedno rad zahajal. Predvsem pa je na-rava tista, ki me vznemirja in privla~i. Semvizualni tip in ~e vidim kaj lepega, u`ivam.In imam ob~utek, da je Bohinj {e kljubvsemu predel neokrnjene narave.

Kdaj ste Bohinj za~eli gledati sfotografskimi o~mi?Noben profesionalni fotograf ne more nikolimirovati. Ko sem pri{el na po~itnice, semdeset dni gledal v zrak, potem pa za~el hodi-ti okrog in to s ~rnobelimi filmi. Kot smotakrat delali vse. Potem sem ugotovil, da~rnobelo v Bohinju nikakor ne “rata”. Obvseh tistih svetlobah, ki sem jih gledal, obvseh tistih barvah na ~rnobelem ni bilo ni~.Zato sem se za~el ukvarjati z barvnofotografijo, za hobi. Po~asi sem se za~el u~itiin spoznavati ~ar barvne fotografije. Naj-prej z mostu ob cerkvi sv. Janeza, kjer semstalno ponavljal pogled z istega mesta, zistim objektivom ob vseh norih vremenih inletnih ~asih. Tako sem za~el spoznavati ~ar

barvne fotografije. Za fotografa je sevedanajlep{e, ~e slike lahko poka`e v neki celost-ni obliki. Na prigovarjanje prijateljev semse odlo~il za knjigo. Bohinj, moja prvasamostojna fotomonografija, je iz{el leta1985.

In v kar 32.000 izvodih! Takrat so bili druga~ni ~asi. Kupna mo~ jebila ve~ja, predvsem pa so veliko bolj kupo-vala podjetja in ustanove. Knjiga je iz{la v{tirih jezikih in mislim, da so jo Slovencikupovali predvsem zato, da so jo po{iljali posvetu. Zahvale za ko{~ek domovine sem pre-jel prav z vseh kontinentov. Je pa tudi res,da fotomonografij v Sloveniji ni bilo toliko,kot jih je danes.

Se knjigi razlikujeta? Bistvene razlike ni. Obakrat sem se trudilprikazati lepote Bohinja. Seveda z mojimnostalgi~nim pristopom. V vseh knjigahi{~em Slovenijo, ki `al izginja zaradi {lam-parij urbanistov, arhitektov, energetikov indrugega. Razlika je v tem, da je Ve~niBohinj oblikoval zame najbolj{i slovenskioblikovalec, med drugim tudi avtor podobsedanjega slovenskega denarja, raznihslovenskih dokumentov in slovenskihevrskih kovancev, Miljenko Licul. Na~in,kako je uredil knjigo, mi je zelo v{e~.Poudarek je na veliki sliki in dopolnjevanjute slike z nekaj manj{imi. [li smo na izraz-ito barvne strani. Sive, ~rne, rumene, rde~e,zelene. Seveda taka knjiga ne sme bitialbum lepih slik, ampak mora imeti vsebino

in mislim, da jo ima. Tudi tokrat sodeluje@eljko Kozinc z imenitnimi podpisi, z izbra-no sloven{~ino.

V dveh desetletjih dve knjigi o istemprostoru!? Zelo tvegano je narediti dve knjigi na istotemo. Tega sem se zavedal. Ko sem naredilprvo knjigo, nisem ve~ dosti slikal. ^e pagre{ mimo ne~esa, kar te prav rukne vglavo, mora{ pritisniti. Fotoaparat imamzmeraj s seboj. In po~asi se nabira. Je pares, da ~lovek vidi ~edalje manj lepih stvari.Povsod so avtoceste, novogradnje. NekdanjaSlovenija po~asi izginja. Ker v oazi lepotenimam rad mehanizacije, je v knjigi tudinekaj starej{ih fotografij doma~inov priopravilih, ki izginjajo. Ko seno {e peljejo skonjem, ko ro~no sadijo krompir, kar sicerdelajo {e danes… To je pa~ nostalgija, ki“izvajalcem” najbr` ni pri srcu, gledalcempa zelo. Nekaj malega, na neprisiljen na~in,je tudi turistov, ni pa hotelov, kar bi neka-teri morda radi videli. To ni stvar knjige.Knjiga je nekaj ve~. Knjiga je butik o tu-risti~ni ponudbi. Za drugo so prospekti.

Kako vpliva na knjige lastna zalo`ba? Knjiga ne izide, dokler mi ni res v{e~. Imamsre~o, da lahko sam izberem {tevilo straniin fotografij, oblikovalca in tekstopisca.Zato sva z `eno zalo`bo Veduta A@ leta 1998tudi ustanovila. ^e bi {el h kak{ni instituci-ji, bi mi dolo~ili {tevilo fotografij in straniter rok, za tekstopisca dali kak{nega urad-nika, za oblikovalca pa nekoga, ki delasamo do dveh. Ve~ni Bohinj smo izdali v5000 izvodih, pol v sloven{~ini in pol vangle{~ini. Za slovenske razmere je toogromno, ker pa je to ve~ni Bohinj, je to tudive~na knjiga. Za visoko naklado smo seodlo~ili, da bi se stro{ki na knjigo vsaj malozmanj{ali. Projekt je stal 20 milijonov tolar-jev, sofinanciral pa ga ni nih~e.

Fotomonografija Bohinja Joca @nidar{i~a

Fotografov poklon Bohinju

Joco @nidar{i~

16 od vsepovsod

Zakaj Ve~ni Bohinj?Pri izbiri imena so sodelovali tudi prijatelji. Bila je gora idej, natopa smo se odlo~ili za Ve~ni Bohinj. Ker se nadejamo, da ga bodoSlovenci res ohranili tako lepega, kot je. Vesel bi bil, ~e bi bila knji-ga v{e~ tudi Bohinjcem, da bi imeli do nje tak odnos kot jaz doBohinja. To je moj poklon Bohinju.

Ste med tistimi, ki ~akajo ure na primeren trenutek zafotografijo? Ne delam na~rtno. Za ~akanje nimam potrpljenja. Ko kaj vidim, pri-hajajo ideje. Ko ti zaigrata du{a in oko, pritisne{. In si ves `alosten,~e pritisne{ “fov{“, ker vse dela{ na filme. Digitalni aparat je zaslikanje otrok in vnukov.

Je s slikanjem Bohinja povezana kak{na posebna za-nimivost?Ko sem iz cerkvenega zvonika fotografiral procesijo v Srednji vasi,nisem vedel, da bodo za~eli zvoniti. ^e ne bi nenadoma odsko~il, bime zme~kalo.

Znan fotograf je dejal, da je va{a prva knjiga postala zakonza fotografe!Prej smo slikali modro nebo in bele oblake in ne vem kaj {e vse. Jazsem za~el z barvami, z lu~jo, z dramati~no svetlobo. V prej{nji knji-gi ni niti enega modrega neba. Samo tista dramati~na lu~, ~rni obla-ki, megla. Kar je tudi lepo.

Lahko pri~akujemo {e kak{en va{ Bohinj?Bojim se ponavljanja in nerad gre{ delat stvar, ki je slab{a odprej{nje. ^e je bila prva knjiga tako priljubljena, mora biti nova vsajtako dobra, ~e ne bolj{a. ^e bom zdrav, zdaj me namre~ bolijo kole-na in ne morem ve~ hoditi po hribih in smu~ati, bi {e kaj naredil,ampak ~isto druga~e. Pogoj za delo pa je, da ima{ tisto, kar dela{,rad in v tem u`iva{. ^e ne~esa ne mara{, posel lahko opravi{ profe-sifonalno, ni pa tistega naboja kot takrat, ko dela{ z ljubeznijo.

Vlasta Felc, foto Matej Dru`nik

Ustanovljen Kajak kanu klub Bohinj

Bohinj ima z jezerom in Savo Bohinjko izredne naravne danosti zarazvoj veslanja na mirnih in divjih vodah. Nikoli pa ni bilo ustvar-jenih pogojev za razvoj tega {porta. V Rib~evem Lazu smo se 27. septembra 2006 sestali Greta Andri~,Du{an Bla`in, Rok Jensterle, Stane Klemenc, Nevenka Leskov{ek,Janez Malej, Maru{a Malej in Andrej Podlipnik ter ustanovili Kajakkanu klub (KKK) Bohinj, ki je bil vpisan v register dru{tev pri UE

Radovljica 17. 10. 2006. Za predsednika smo izvolili pobudnikaStaneta Klemenca, podpredsednik je postal Andrej Podlipnik,gospodar kluba je Janez Malej, tajnici Maru{a Malej in NevenkaLeskov{ek ter blagajni~arka Greta Andri~. Namen kluba je ustvariti pogoje za {irjenje vesla{kega {porta medmladino ter ostalimi ob~ani. V ta namen bomo vzpostavili sodelo-vanje z `e uveljavljenimi klubi, organizirali te~aje veslanja zaotroke, mladino in odrasle, organizirali strokovno usposabljanje~lanov dru{tva za vaditelje, in{truktorje in trenerje, organiziralitekmovalne in rekreativne dejavnosti. Pri tem bomo skrbeli, dabodo vse dejavnosti potekale v smislu ohranjanja prvobitnosti je-zera in okolice v skladu z zakonom o TNP. Najpomembnej{a za~etnanaloga je vsekakor nabava ~olnov, varnostnih jopi~ev in za{~itneopreme, skupaj z `upanom in pristojnimi ob~inskimi organi pabomo sku{ali poiskati primeren prostor za ~olnarno. Od ustanovnih ~lanov je Du{an Bla`in in{truktor kajaka na divjihvodah, Maru{a Malej in Rok Jensterle pa sta jeseni opravila te~ajza vodnika kanujev na mirni vodi. Navezali smo `e dobre stike strenerjem KKK Ljubljana Sre~om Masletom, ki nam prijateljskopomaga. Do konca leta bomo pripravili pristopne izjave in ~lanske izkaznice.V KKK Bohinj se lahko vpi{ejo vsi, ki `elijo tekmovalno ali rekre-acijsko veslati, seveda pa bo nadvse dobrodo{la njihova pomo~ priizpolnjevanju razvojnih na~rtov kluba. Prvo leto imamo v programuenotedenski te~aj za otroke in odrasle, rekreativni spust po Bohinjkiin kajaka{ki maraton na jezeru. Nekaj ~lanov naj bi se udele`ilostrokovnih seminarjev pri KK zvezi Slovenije. Dru{tvo nima lastnih prostorov. Pi{ete nam lahko na KKK Bohinj,Rib~ev Laz p. p. 50 ali na e-naslov: kajak.bohinj@gmail.com Vabi-mo vse, ki imajo veselje do vesla{kega {porta, da se nam pridru`ijov klubu, kjer bomo resno delo zdru`evali s prijetnim dru`enjem in{portnim na~inom `ivljenja.

Velik uspeh Jana RavnikaJan Ravnik je na svetovnemprvenstvu v plesu, ki je bilo25. novembra v Riesi v Nem-~iji, sodeloval kar v treh kate-gorijah: solo, velika skupina(22 plesalcev) in mala skupina(7 plesalcev). V solo programuje bil odli~en ~etrti, velikaskupina pa je osvojila srebro. Jan je do tretjega razredaobiskoval na{o osnovno {olo in`e takrat vestno treniral ples.Od lanskega septembra treni-ra pri plesni {oli Kazina vLjubljani, kjer je bil takoj poavdiciji sprejet v tekmovalno

pionirsko skupino. Trenira {tirikrat na teden po uro in pol z velikimveseljem; od treninga ga ne odvrne niti bolezen. Sam pravi, da nanastopu odple{e del svojih sanj. Pred nastopi ima tremo, ki ob pri-hodu na oder takoj izgine. S klubom nastopajo doma in v tujini. ZJanom se velikega uspeha veselimo tudi v na{i {oli. [e naprej mu`elimo veliko zadovoljstva in uspehov pri plesu. Ur{ka Repinc

Foto Stane Klemenc

Knjigo Ve~ni Bohinj lahko dobite v Turistbiroju Turisti~negadru{tva Bohinj v Rib~evem Lazu. Stane 11.500 tolarjev.

17oglasi

18 oglasi

19oglasi

20 zadnja stran