Prosteel 3D

Priročnik za osnove dela s

ProStahl 3D za AutoCAD 2000

Priročnik za osnove dela s ProStahl 3D Object Arx za AutoCAD 2000

Pregled orodnih vrstic z ikonami:

2

Odpiranje nove risbe

ProStahl poženete z dvojnim klikom na startno ikono , ki

je na namizju (desktop). Z ikono NEW ustvarimo novo risbo,

v pogovornem oknu izberemo Use a Template, v izbornem

polju označimo predlogo ProSteel_Metric.dwt. Risba bo sedaj

ustvarjena z določitvami v predlogi ProSteel_Metric.dwt in

ustreznimi nastavitvami kot npr. struktura layerjev.

Pri tem je odločilnega pomena predloga oz. t.i. "Template", ki

je pri instalaciji ProStahl-a 3D definirana v startni ikoni

na namizju (desktop), v kontekstnem meniju (na desni tipki

miške) izberemo "Properties", v listu Shortcut je v polju

"Target" standardna nastavitev ..t/ ProSteel_Metric.

Shranimo risbo pod imenom ODER-1.dwg. (risba odra);

izogibajte se posebnim znakom in šumnikom.

Kot šolski primer naj služi izdelava odra (ODER1.dwg), kjer

se lahko naučimo različne ProStahl-ove ukaze. Pri tem se ne

bomo ozirali na strokovno korektnost konstrukcije, temveč

bomo več pozornosti namenili enostavni in raznoliki

uporabi Prostahl-ovih ukazov.

Da za vse primere v tej knjigi dobite enako razporeditev

menujev, razvrstite delovna okenca z orodji na desni rob

zaslona, kakor je razvidno s slike na desni strani.


Preverjanje nastavitev sistema

Pri instalaciji ProStahl 3D bo avtomatično izdelana prototipna risba - template - in definirana kot predloga za

nadaljnje delo. Za okolje AutoCAD 2000 je ta predloga shranjena v t.i. "Template" datoteki z imenom

"ProStahl_Metrisch.dwt" in bo pri instalaciji avtomatično prekopirana v AutoCAD-ovo template mapo.

Predloga vsebuje nekaj specifičnih nastavitev glede na stil kotiranja in stil detajliranja. Če bodo uporabniki

potrebovali druge standardne nastavitve, je lahko še razširjena in ponovno shranjena kot .dwt datoteka; vendar

priporočamo, da je shranjena pod drugim imenom.

Pred začetkom dela s ProStahl-om, bi morali pregledati in eventualno spremeniti nekatere AutoCAD-ove

spremenljivke.

MEASURMENT=1 določa, ali se bo delalo v imperialnem ali metričnem sistemu, 0=imperial,

1=metrično; obvezno izberemo metrično!

PROXYGRAPHICS=O upravlja, ali bo pri delu s ProStahl 3D dodatno k ProStahl-ovim objektom

ustvarjena AutoCAD-Proxygraphics, ki omogoča pogled na ProStahl-ove

objekte, tudi pri odpiranju risbe v AutoCAD-u.

0= Proxygraphics se ne prikaže, 1= se prikaže

Nadalje morate tudi v ProStahl-u spoznati prednastavitve, ki določajo način prikaza objektov. Samoumevno je,

da te prednastavitve lahko popravljate tudi po vstavitvi enega ali več objektov.

4


Da bi v ProStahl 3D upravljali prednastavitve, v praznem področju risbe s kurzorjem

sprožite desno tipko miške. S kontekstnim menujem prispete do pod-menuja "ProSteel

3D -> Definitions".

5


Workframe - Določanje delovne mreže

Da s ProStahl 3D začnete ustvarjati 3D model, morate vedno definirati eno ali več t.i. delovnih mrež, ki znatno

olajšujejo orientacijo v 3D prostoru. Enega od osnovnih sistemskih meril (npr. merilo osi) lahko prikažete kot

pomožne konstrukcijske objekte. Z definicijo delovnih mrež bo samodejno ustvarjen pripadajoč UCS-sistem

pogledov. Za vas kot uporabnika je torej menjava pogledov s tem omejena le na preprost klik z miško.

V ProStahl 3D za AutoCAD 2000 imate možnost, da poleg pravokotnih in klasičnih okvirov hal

ustvarite tudi geometrije za cilindrične, segmentirane mreže ali pa delovne mreže piramidaste oz.

klinaste oblike.

6


Ustvarite lahko poljubno število delovnih mrež in UCS sistemov z zraven spadajočimi pogledi. V takem

primeru vsak sistem dobi drugo ime za grupo.

Pokličite funkcijo "Workframe" (Delovne mreže) in kot osnovo za nadaljnjo konstrukcijo ustvarite delovno mrežo z

naslednjimi razsežnostmi:

7


Da bi se v delovni mreži lahko bolje orientirali, ustvarite tudi označitev osi (list AXISDESCRIPTIONS):

Potem ko ste s klikom na OK zapustili pogovorno okno "Workframes", boste v ukazni vrstici dobili navodilo, da

podate izhodišče X- in Y- naravnanost.

Kot izhodišče uporabite točko 0,0,0.

Naravnanost definirate s klikom v X- in Y- smeri UCS.

Rezultat te funkcije vidite na poleg stoječi sliki.

Pri izbiri ene od raznobarvnih linij bo jasno, da ne

gre za enostavne linije, pač pa za ravnine, ki se

obnašajo kot ProStahl objekti.

Če bo nek objekt premaknjen ali kopiran, se bo

enako zgodilo z zraven spadajočimi lastnostmi in

UCS-sistemom. Delovna mreža leži na layerju

PS_FRAME, ki je običajno shranjen.

Kliknite na eno od magenta obarvanih ploskev in preko kontekstnega menuja (desna tipka miške) pokličite PS3D

Properties.

8


V okenskem listu VIEW vidite obkljukane le tiste opcije, ki so bile v globalnih nastavitvah standardno izbrane.

Če za izbrani element želite videti dodatne informacije, jih tukaj lahko naknadno ustvarite.

Za okvir delovne mreže lahko vklopite prikaz diagonal, reznih ravnin, izhodišča, itd. - spremembe lahko

spremljate neposredno na zaslonu.

Da neko delovno mrežo naknadno parametrično spremenite, pokličite PS3D Properties konstrukcijskih linij.

Drugače oblikovane delovne mreže, ki jih ni mogoče definirati znotraj tega pogovornega okna, lahko definirate

s pomočjo normalnih AutoCAD-ovih linij, zraven spadajoče definicije pogledov za UCS-sisteme pa lahko

ustvarite s ProStahl-ovimi funkcijami ali z AutoCAD-ovo ikono "Named views" (ACAD ukaz "View").

9


Choose View - Izbira pogledov

S pomočjo te funkcije lahko izberete poglede, ki

so definirani z vašo delovno mrežo, ali pa

dodate tudi nove poglede. Ko izberete pogled,

ProStahl 3D nastavi UCS v izbrani delovni

mreži in pokaže 3D model tako, kot da bi

gledali pravokotno na to ravnino. Hkrati bodo

vključene rezne ravnine, ki so bile določene,

tako da vidite le objekte, ki se nahajajo znotraj

teh reznih ravnin.

Preizkusite naslednje funkcije:

"Set view": nastvaljeno bo v izbrani pogled (rezna ravnina vključena).

"Set UCS": nastavljen bo le izbrani UCS, pogled ostane tak, kot je.

Na koncu celotno delovno mrežo s funkcijo "Overview" spet prenesete v izometričen prikaz.

Clipplanes - Rezne ravnine

Kadar se v prostoru drug za drugim nahaja veliko delov, lahko delo v 3D modelu kaj hitro postane nepregledno.

ProStahl 3D ponuja funkcijo, s katero dele lahko skrijete (naredite nevidne) pred ali za aktualno delovno

ravnino - t.i. rezno ravnino. Pri konstrukciji to znatno olajšuje delo, saj bodo pokazani le objekti, ki ležijo v

bližini delovne ravnine; s tem bodo napačne obdelave zadaj ležečih profilov izključene. To približno pomeni,

da so vidni le objekti znotraj "delovne mreže" nastavljene razdalje rezne ravnine npr. 250 mm od spredaj in od

zadaj. Če izberete enega od definiranih pogledov ali nek pogled objekta, je to skrivanje običajno aktivno, razen

če niste funkcije globalno izključili.

Včasih pa je vendarle smiselno, da za skupno orientacijo vse

sestavne dele modela vidite v globino - zato lahko globino reza

10


vklapljate in izklapljate. Najhitrejši način, da pregledate celoten

niz konstrukcije, je z gumbom "REZNA RAVNINA FLIP". S tem

preklopnim stikalom lahko rezne ravnine aktivirate in deaktivirate

s klikom miške.

Shapes - Vstavljanje profilov

Preden začnemo s konstrukcijo našega vzorčnega primera pa še nekaj osnov glede vstavljanja profilov:

Kot prvo izberemo tip in velikost profila - želeni prerez profila se v predogledu pojavi skupaj z vstavitvenimi

točkami. Izbrana vstavitvena točka bo prikazana v rdeči barvi.

Pomembno: V polju "Key" je znotraj nekega razreda velikost profila lahko spremenjena. Želeni material

je lahko izbran v zavesnem menuju.

Za vstavljanje profilov sta možna dva načina:

- prerez profila leži v aktualnem UCS, dolžina bo podana s parametri

- profil bo definiran s podatkom o začetni in končni točki (s koordinatami, označevanjem, Osnap-om ali z

določitvijo linije v delovni mreži)

- lega profila je lahko prednastavljena z osnovno lego, 90º, itd., ali pa je določena neposredno pri vstavljanju, ko

je aktivirana opcija "Select Position".

S funkcijo "Choose view" nastavite UCS in profil vstavite s prerezom v aktualni UCS: potem ko ste s pomočjo

funkcije "2 points" zapustili pogovorno okno, boste dobili navodilo, da podate točko v vašem območju risbe. Profil

bo vstavljen z vstavitveno točko na pokazani točki v negativni Z-smeri.

Določite lego profila, tako da po vstavitvi še večkrat pritisnete levo tipko miške. Če je lega O.K., to potrdite z

desno tipko miške.

Preko 2 točk vstavite profil z opcijo "Origin", ki jih pokažete s koordinatami ali na zaslonu. Lego profila določite s

pomočjo leve tipke miške.

Vstavite profil vzdolž neke linije - npr. sprednje pravokotne linije delovne mreže. Tudi tukaj

določite lego profila s pomočjo enega ali večih klikov leve tipke miške.

11


Plates/Polyplates - Poliplošče

Poleg vnaprej podanih standardnih profilov in prosto definiranih posebnih profilov v model lahko vstavite vse

vrste poljubno oblikovanih pločevin - v programu imenovanih polyplates. Pri tem gre lahko za vozelne

pločevine ali pa za ostale vezne pločevine.

Razsežnosti plošč lahko definirate s pokazanjem vogalnih točk ali pa s prevzemom neke prej narisane polilinije.

Pri prevzemanju polilinij so možne tudi konture pločevine, ki vsebujejo radiuse.

Dodatno lahko razsežnosti pločevin, kadar gre za pravokotne pločevine, ustvarite s parametri v polju

"Length/Width". V tem primeru lahko za pločevino definirate tudi vstavitveno točko.

Po vsaki od treh možnosti vstavite ploščo v aktualen UCS.

12


Lastnosti in popravljanje (editiranje)

Ko aktivirate "PS3D Properties" za nek profil, delovno okno vsebuje tri liste - "VIEW", "DATA", "POSITION".

Okenski list "VIEW":

S pomočjo izbire v menujih "ShapeClass" in

"ShapeSize" lahko tukaj spremenite vrsto in

velikost profila. Način prikaza spremenite v

področju "Layout".

Shape Class /Shape Size -Razred profila/-velikost

Profil lahko kadarkoli zamenjate z drugim tipom in/ali drugo velikostjo, pri čimer so vse obdelave, kot so

izvrtine, polirezi, rebra, plošče, itd. samodejno upoštevane in se obdržijo.

Layout - Prikaz

Za posamezne ali za poljubno število profilov lahko pokažete šest različnih prikazov BREZ izgube podatkov o

profilu (glej sliko)

Only Midline Bounding Box Edge Outside Edge Inside With Arcs Section

Drills - Izvrtine

Izvrtine so glede na potrebe lahko pokazane ali ignorirane v različnih prikazih. Informacije kot take se seveda

obdržijo.

Options-Data

Z opcijami lahko prikličete razne dodatne informacije, kakor je razvidno s slike.

13


Okenski list "DATA" (Podatki):

Tukaj se nahajajo vsi relevantni podatki za seznam

delov - kosovnico in so po potrebi lahko poljubno

editirani in dopolnjeni. Posledično imajo spremembe

na profilu avtomatično na novo izračunane podatke.

Okenski list "POSITION" (Lega oz. Zasuk)

Lega, vstavitvena točka in kot zasuka so lahko

naknadno editirani na že vstavljenem profilu.

Potemtakem je napačno vstavljen profil lahko

korigirati.

Če profil po vstavljanju prejme obdelave, kot so izvrtine, izrezi, booleanove operacije, izbitine, ali pa je bil

pripisan neki grupi, se pri klicu lastnosti profila za vsako vrsto obdelave v delovnem oknu pojavi nov list, kjer

lahko odčitate podatke o obdelavi, jih editirate ali izbrišete. Pri editiranju obdelave s pomočjo MFC-

pogovornega okna lahko že med vnosom zasledujete na zaslonu vse vnešene spremembe. Vse obdelave profilov

so nanizane s posameznimi listi v delovnem oknu, ki so na razpolago le, če ima sestavni del te obdelave.

Kakor vidite, lahko vse informacije o objektih zelo udobno preverjate znotraj enega samega pogovornega okna;

iskanje istih informacij v različnih pogovornih oknih odpade, kar omogoča intuitivno in preprosto upravljanje.

14


Manipulate

Poleg možnosti, da vse sestavne dele obdelujete z AutoCAD-ovimi funkcijami, imate v ProStahl-u na

razpolago veliko število udobnih ukazov za editiranje.

Vsi ukazi za manipuliranje so pregledno razporejeni v pogovornem oknu MANIPULATE 1 in 2.

Na sprednje okvire vaše delovne mreže za stebre vstavite HEB 200 in za prečni nosilec HEA 200. Kot vstavitveno

točko vsakokrat izberite središčno točko zgornje pasnice.

15


Endplate - Spojna plošča

S funkcijo »Endplate« imate veliko možnosti,

da povežete dva profila.

- plošče po dimenzijah

- standardne plošče

- prečno ojačane plošče

- uporabniško določene plošče

- plošče z dodatnimi voutami

Parameter za spajanje lahko ustvarite s

kombinacijo različnih variant. Tako je lahko

izbrana npr. neka standardna plošča in po

potrebi so v listu delovnega okna proste plošče

njene razsežnosti prilagojene.

Po klicu ukaza boste v ukazni vrstici povprašani po priključnem profilu. Pokažite profil, na čigar

konec bo pritrjena čelna plošča. Potem boste dobili še navodilo, da dodate podporni profil, ali pa ukaz

s tipko ENTER končate. Če izberete podporni profil, bo priključni profil avtomatsko odrezan glede na

debelino plošče in na podpornem profilu dobimo polje z izvrtinami. Brez podpornega profila bo

ustrezna plošča izdelana na koncu podpornega profila.

S prostim spojem plošč povežite prečni

nosilec s podpornim profilom

Po klicu ukaza pokažite za priključni profil

HEA 200 in HEB za podporni profil. Samodejno

bo ustvarjen zadnji ustvarjeni spoj plošč - za

nas bomo podatke ustrezno editirali.

Pokličite list "RIGID". Tukaj so na razpolago

vse variante spojev, ki so definirane po DAST-

u.

V tem primeru izberite spoj IH 1A 20 16. Prej

definirane vrednosti vendarle ne bodo

prevzete, pač pa rahlo spremenjene.

Preidite na okenski list "DIMENSIONS" - tam najdete paramater za spoj izbrane

standardne plošče. Spremenite ga, kot je prikazano spodaj.

16


Da lahko ustvarjeni spoj s ploščami ponovno prikličete na drugem mestu, ne da bi vsakič nastavljali parametre,

jih preden zapustite pogovorno okno, shranite kot predlogo (template).

Na nasproti ležeči vozelni točki bomo ustvarili enak spoj - šli bomo po bolj zamudni poti in bomo

prečni nosilec najprej skrajšali, pritrdili spojno ploščo, prevzeli izvrtine na podporni profil, nato pa

zvijačili ploščo s podpornim profilom:

S funkcijo "Manipulate – prilagajanje na liniji"

s premikom za 20 mm skrajšajte prečni

nosilec.

S funkcijo "Endplate" pritrdite čelno ploščo kot na prvi vozelni točki. Vendar sedaj ne podajte nobenega

podpornega profila, temveč končajte s tipko ENTER!

Dobite čelno ploščo z izvrtinami, ki pa ne bo povezana s podpornim profilom. V tem primeru med prečnim

nosilcem in čelno ploščo nastane le logičen link.

17


Take over - Prevzemanje izvrtin

Da bi bila pozneje plošča in podporni profil lahko zvijačena,

morajo biti izvrtine plošče prevzete na podporni profil. Gumb za

ustrezen klic ukaza najdete v pogovornem oknu "Drill".

V pogovornem oknu pokličite funkcijo "Take over", najprej

pokažite čelno ploščo in po potrditvi še podporni profil.

Bolts - Vijaki

Pri zvijačenju ProStahl 3D preveri izbrane sestavne dele, ali so prisotne koncentrične izvrtine z enakim

premerom, ali so vnešene ustrezne zračnosti in če so ustrezni vijaki v bazi podatkov. Če je preverjanje

glede na te kriterije pozitivno, bodo vijaki vstavljeni. Dolžina vijaka bo avtomatsko izračunana in se

lahko preveri s "PS3D Properties".

Pokličite ukaz "Bolts" in v pogovornem

oknu prevzemite naslednje nastavitve

Izberite sestavne dele, ki jih je potrebno

zvijačiti

S "PS3D Properties" preverite dolžino stebla

vijaka

18


Na vaših okvirih je bil na obeh straneh ustvarjen enak spoj z različnimi metodami.

V prvem primeru je bil prečni nosilec s podpornikom s pomočjo funkcije "Endplate" povezan s podpornikom.

To pomeni, da je bilo pri spreminjanju na prečnem nosilcu tudi samodejno izdelano polje izvrtin v podporniku.

V drugem primeru je bil ustvarjen logični link le med prečnim nosilcem in spojno ploščo.

Endplate - Spojne plošče

Sedaj v os Y1 ("Choose View") prav tako vstavite okvir. Za

podporni profil uporabite HEB 200 in za prečni nosilec IPE

200.

Robovi okvira na osi Y1 bi morali biti uporabljeni spodaj

kot povezave plošče z voutami.

Najprej ustvarite spoj plošče kot proste plošče z

naslednjimi razsežnostmi. Ker bi v naslednjem delovnem

koraku pod prečnim nosilcem morala biti ustvarjena vouta,

dobi čelna plošča spodaj podaljšek za 500 mm.

Preidite v list "HAUNCH" in z vnosom naslednjih

parametrov ustvarite vouto pod spojem plošče.

19


Enak spoj ustvarite tudi na nasproti ležeči strani.

Logični linki - naknadne spremembe

Ker bi na sprednji osi našega modela morala biti ustvarjena povezava, je nujno, da spoj plošče profila

HEA 200 spremenite na podporni profil HEB 200. Ker naj bi bile pri novem aktualiziranju spoja

spremenjene vrednosti obdržane, mora sprememba v povezavi slediti logičnemu linku.

V ta parameter pridete bodisi s pomočjo

novega klica funkcije "Endplate" na tem

mestu bodisi s klicem funkcije "PS3D

Properties" na profilih v spoju.

Izberite prečni nosilec HEA 200. Preidite v

list "LOGLINKS" in poiščite link, ki opisuje

povezavo s podpornim profilom.

Ko bo podporni profil označen, izberite gumb "MODIFY" in nahajate se v pogovornem oknu "Plateconnection".

Spremenite parametere za plošče, kot je prikazano na sliki, potem s klikom na OK zapustite pogovorno okno.

20


Spremenite tudi parametere na deloma "manualno" ustvarjenem spoju s ploščami, potem izbrišite vijake in polje

za izvrtine v podporniku -"Properties/Drills" (Lastnosti/izvrtine).

Ponovno izvedite ukaze "Drill-Take over" (Prevzemi izvrtine) in "Bolts" (vijaki).

Bracings - Diagonalna povezava

S pomočjo funkcije diagonalna povezava imate možnost s sistemskimi linijami in omejilnimi robovi ustvariti

povezavo.

S funkcijo "ProStahl 3D construction lines" najprej ustvarite pomožno linijo, ki se začne na razdalji 100 mm od

spodnje talne omejilne linije.

Potem narišite običajno AutoCAD linijo diagonalno od levega proti desnem podporniku in obratno.

Pokličite funkcijo "Bracings".

Najprej s pomočjo sistemske linije in omejilnih robov ustvarite eno palico povezave. Glede na ustrezne omejilne

razdalje bo palica ustvarjena s preddoločenimi izvrtinami.

21


Sedaj s pomočjo gumba "PLATE AUTO" ustvarite vozelno pločevino za vsak konec palice povezave. Glede na

razdalje robov in omejilnih robov bodo ustvarjene najmanjše možne razdalje pločevin. V vaši konturi lahko pozneje

vozelne pločevine obdelujete kot normalne poliplošče.

22


Omejilne linije za vozelne pločevine so lahko

izbrane iste kot za palice povezave.

Vozelna pločevina in palica povezave bosta

avtomatično zvijačeni.

Tudi v nasprotni smeri ustvarite palico

povezave in vozelno pločevino. Pri vstavljanju

palice povezave pazite, da sedaj profil ne bo

vstavljen "spredaj", temveč "zadaj", da se

palici ne prekrivata.

Base Plate - Oporne plošče

Na obeh podpornih profilih v sprednjih okvirih morajo biti pritrjene oporne plošče. S funkcijo "DAST Base

Plate" (oporne plošče po DAST-u) glede na podatek o podporni obremenitvi lahko izberete prej podane oporne

plošče. Dodatno lahko s to funkcijo oporne profile avtomatsko skrajšate za debelino oporne plošče ali pa

vstavite sidrne vijake.

Pokličite funkcijo "Base Plate" in kot spojni profil izberite podporni profil HEB 200.

Na oba sprednja podporna profila pritrdite oporno ploščo, kot je prikazano na sliki.

23


Drill - Izvrtine

Na podpornih profilih druge osi pritrdite dve plošči, na katerih boste dodatno ustvarili polje z izvrtinami.

Oba zadnja podporna profila skrajšajte za 20 mm. Potem z listom "DIMENSIONS"

ustvarite ploščo z razsežnostmi 400x400x20. Aktivirajte opcijo "Without drill holes" (brez

izvrtin).

Za te plošče je sedaj potrebno s funkcijo

"Drill" definirati polja z izvrtinami in

določimo vnosno točko. Pri tem je

pomembno, da pri izvrtinah UCS-sistem leži

paralelno na ploskev, ki mora biti izvrtana.

Da to dosežete, imate na razpolago funkciji

Object View ali Objekt-UCS. Možno je, da

ustvarite pogled, ki se nanaša na objekt

vključno z zraven spadajočimi UCS-sistemi.

Lahko izbirate, ali bo UCS ustvarjen v

pokazani točki ali pa v središču pokazanega

profila.

pogled glede na Objekt-UCS

objekt

V pogovornem oknu "Holefielddescription" (Nastavitve izvrtin) bo v vrsticah Shape/X Dir in Cross/Y-Dir

definirano polje z izvrtinami. Številčne vrednosti pred podajajo število izvrtin, za pa bo vnešena razdalja

izvrtin. Če morajo grupe izvrtin med seboj biti ločene z različnimi razdaljami, se to zgodi, če vnesete ustrezne

številčne vrednosti, ki bodo ločene z vejico. Kar se v teoriji sliši nekoliko zapleteno, je zelo jasno razvidno iz

naslednjega primera.

Polje z izvrtino v našem primeru lahko definiramo z naslednjimi merami:

24


Shape/X Dir: 2 60 , 200 ,1 , 200, 3 40

Cross/Y-Dir: 2 100

nadaljnja varianta definicije bi bila:

Shape/X Dir: 1 , 60, 3 200, 40, 2 40

Cross/Y-Dir: 2 100

V tem primeru za definiranje polja z

izvrtinami podajte podatke, ki jih vidite na sliki,

potrdite z gumbom "SINGLE" (Posamezno), da

vnesete posamezno polje.

Groups - Grupe

Kot naslednje pa bi sestavni deli, za katere bo

določena skupna povezava, morali biti

izvedeni kot grupe. To je posebnega pomena

pri ustvarjanju seznama delov in pri

avtomatični razdelavi.

25


ProStahl v določenih primerih samodejno

ustvari grupe. To je primer npr. pri

funkcijah, kot so standardne / plošče po

dimenzijah, rebra, itd., ko predhodno

aktiviramo opcijo "Form group".

Grupa vedno sestoji iz ENEGA glavnega

dela in poljubnega števila stranskih delov.

Grupe ne morejo biti vgnezdene - tj. grupa

ne more biti del neke druge grupe.

V prvem koraku bi morali izvesti pregled, katere sestavne dele je ProStahl 3D že združil v grupe.

Pokličite funkcijo grupe in kliknite na "Check Groups". Vsi deli, ki kakorkoli pripadajo neki grupi, bodo sedaj

skriti - nevidni. Ostanejo le deli, ki ne pripadajo NOBENI grupi. Pri tem pazite, da je v pogovornem oknu "Groups"

aktivno polje "Mark Orphans" (Označi sirote). Še ne grupirani sestavni deli bodo barvno označeni.

S pomočjo funkcije "Displayclasses" lahko skrite

sestavne dele naredite ponovno vidne. Če pri tem

držite tipko ALT, sirote ostanejo označene toliko

časa, dokler z opcijo "Add to group" (dodaj h grupi)

ne dodate grupe.

V naslednjih korakih lahko "dodate v grupo" sestavne dele, ki so ostali; kliknite poljuben sestavni del neke že

obstoječe grupe in potem izberite sestavne dele, ki jih želite dodati v to grupo.

Druga možnost je, da s pomočjo funkcije "Create group" (Ustvari grupo) definirate novo grupo. V ta namen

najprej izberete glavni del in nato vse zraven spadajoče stranske dele.

Če ste vse želene sestavne dele pravilno priredili v grupo, lahko znova preverite s funkcijo "Hide groups"

(Skrij grupe) za posamezne ali s funkcijo "Check group" (Preizkusi grupo) za vse grupe.

Vse sestavne dele dodajte v grupo, kot je prikazano na sliki. Povezne palice ostanejo kot posamezni deli.

Spoj s ploščami na stojini

26


Potem ko so sprednji in zadnji okviri našega

učnega projekta končani, morate oba okvira

med seboj povezati.

To izvedemo s profilom HEA 200, ki bo

pritrjen na sprednjem koncu z neko prosto

ploščo na stojini in na zadnjem koncu na

pasnici ustreznega podpornega profila.

Med podporne profile v podolžni smeri

vstavite profil HEA 200.

Zoomirajte se na spojno točko na sprednji

osi.

Z naslednjimi razsežnostmi ustvarite

normalen spoj s ploščami.

Collisiontest - Test kolizije

27


Če na tem mestu izvedete test kolizije (prekrivanje elementov v istem prostoru), boste ugotovili, da še nismo

izbili - odrezali prečnega profila.

Pri testu kolizije lahko določite toleranco za volumen prekrivanja. Pod to toleranco bo kolizija dveh teles

ignorirana.

Pokličite funkcijo "Collisiontest" in z oknom označite vozelno točko.

Potrdite prednastavljeni volumen kolizije.

Z ukazom "Display" ponovno ustvarite prvotne barve profilov in izbrišite obstoječa telesa, ki predstavljajo

prekrivanje.

Cope - Izbitina

V pogovornem oknu "Manipulate" izberite

gumb "COPE" (Izbitina). Kot profil, ki ga je

potrebno izbiti, izberite HEA 200 in kot profil,

na katerega je potrebno izbiti, izberite HEB

200.

Z razsežnostmi, ki jih vidite na sliki, ustvarite

izbitino in jo shranite kot predlogo.

Enak spoj ustvarite na nasproti ležečem vogalu.

Spojna plošča na pasnicah I

28


Z ukazom "Endplate Flange" (Spoj s ploščami na pasnicah) lahko ustvarite privarjeno ploščo na robovih pasnic.

Zoomirajte na vozelno točko HEA 200 na enem od zadnjih podpornikov in pokličite ukaz "Endplate Flange".

Z naslednjimi razsežnostmi ustvarite spoj s ploščami.

Enak spoj s ploščami vstavite na nasproti ležeči vozelni točki.

Displayclasses - Razredi vidnosti

29


Ker morajo nosilna konstrukcija, platforma in ograje našega odra biti posamično obdelane, je smiselno, da te

različne gradbene skupine zaradi boljšega pregleda nad njimi lahko skrijemo in prikažemo. To možnost vam

ProStahl 3D ponuja s t.i. razredi vidnosti (Displayclasses).

Elemente, ki že pripadajo različnim layerjem ali grupam, lahko dodatno združite v t.i. razrede vidnosti in te po

potrebi naredite vidne ali nevidne. Poleg tega pa še zmeraj lahko posamezne elemente skrivate in prikazujete z

ikonama "Fade out" in "Display" ali z gumboma HIDE PARTS in DISPLAY ALL.

Ta dva načina (Displayclasses in Fadeout/Display) se med sabo ne motita. Če v pogovornem oknu

"Displayclasses" z gumbom "HIDE LIST" naredite nevidne neke preddoločene razrede vidnosti, se le-ti edino z

gumbom "DISPLAY LIST" zopet pokažejo. Če pa naredimo z gumbom "HIDE PARTS" nevidne posamezne

elemente, se le-ti zopet pokažejo samo z gumbom "DISPLAY ALL".

Pokličite ukaz "Display Classes". Z dvojnim

klikom na pregled razredov na novo z imeni

definirajte posamezne razrede vidnosti v

pogovornem oknu. Imena vidite na sliki..

Sedaj označite prvi razred vidnosti in z

gumbom 'ASSIGN' v risbi izberite vse sestavne

dele prednjega okvira razen prečnega profila

HEA 200.

Prav tako naredite tudi z ostalimi okviri in

izberite ustrezne preostale profile HEA 200.

Purlin - Strukturni element lege v vrsti

30


Za naslednji delovni korak pri konstruiranju naše platforme, potrebujemo "oder", ki mora biti ustvarjen

iz IPE 160. Da bi skrajšali delovni korak "ustvarjanje konstrukcijskih linij - vstaviti večkratno",

potrebujemo strukturni element "Purlin" (lege v vrsti) v ikonskem menuju "Structuralobjects". Ker bo

smer profila vedno vzdolž X-osi aktualnega UCS, mora kot prvo UCS biti prinešen v pravilno lego.

Skrijte vse razrede vidnosti, tako da vidite le

raster delovne mreže.

Nastavite UCS na zgornjo ploskev lege v

vrsti, ki jo je potrebno ustvariti. Zasučite UCS,

tako da X-os leži v podolžni smeri.

(AutoCAD-ukaz – "Z Axis Rotate UCS" - zasuk

okoli Z-osi).

Z vnosom dveh diagonalnih točk ustvarite

"Purlin" (lego v vrsti).

Lastnosti strukturnih elementov s pomočjo izbire rumenih linij (ki so na layerju PS_OBJECT) lahko pokličete

še naknadno in jih editirate. Lega v vrsti je lahko spremenjena tudi s premikanjem "Grips" (gripov).

Ker strukturnega elementa kot takega za nadaljnjo obdelavo ne boste več potrebovali, temveč boste morali

obdelovati posamezne profile, morate izbrisati rumene linije. Pri novem klicanju lastnosti strukturnih objektov

("PS3D Properties") morate preprečiti aktualizacijo osnovnih nastavitev, ker bi se spremembe na posameznih

profilih izgubile. To pomeni, da se obdelava posameznih profilov izgubi, če s "PS3D Properties" preko rumenih

linij popravljate parametre.

Webangle - Kotni spoj

31


Na novo vstavljeni IPE 160 morajo sedaj biti

zvarjeni na kotnem spoju.

Prej ustvarite zraven spadajočo izbitino, ki jo

morate shraniti kot predlogo.

Ker mora na obeh sosednjih profilih biti

ustvarjena enaka izbitina, je lahko pravkar

definirana obdelava skopirana z gumbom

"CLONE" (klon) iz pogovornega okna

"Webangle".

Preden zapustite pogovorno okno "Notch" (Izbitina), pokličite funkcijo "Clone" in izberite oba IPE 160, ki jih je

potrebno še izbiti. Potem izberite HEA 200, na katerem je že izbitina.

Pokličite funkcijo "Webangle". Najprej izberite IPE 160 potem pa HEA 200.

Iz predloženih tipov kotnih spojev izberite tip L150759, kakor je razvidno s slike.

Tudi kotne spoje lahko s pomočjo funkcije

"Clone" skopirate na sosednje profile.

32


Preden zapustite pogovorno okno "Webangle" pokličite "Clone" in za večkratno

pritisnite ESC na tipkovnici.

Da kotni spoj vnesemo na elemente, ki jih

spajamo, jih označimo z AutoCAD-ovim načinom

izbora "crossing".

Enako naredite tudi na drugem koncu IPE 160.

Imate pa tudi možnost, da pri ustvarjanju kotnega

spoja izbitino izberete iz seznama predlog; glej

sliko.

Nove elemente vidnostnega razreda platforma naredite vidne.

Ker do celotne platforme manjkajo prečne opore, kot prvo najprej na obstoječih profilih v platformi ustvarimo

prečke. Tukaj uporabite IPE 120, ki ga razporedite v rasterju 500 mm. Te objekte najhitreje ustvarimo s

strukturnim elementom "Purlin" (lege v vrsti).

33


UCS postavite v smeri gledanja.

Lego v vrsti vstavite v raster 500, ki sestoji iz IPE 120. Vstavitvena točka je zgornji rob.

Nazadnje izbrišite strukturni objekt (rumena linija).

IPE 120 bi morali biti premaknjeni, tj., na mestih križanja z IPE 160 so razdeljeni, izbrisan pa je vsak drugi

razdelek; glej sliko.

V pogovornem oknu "Manipulate" pokličite ukaz "Divide" (Loči).

Kot objekte, ki jih je potrebno ločiti, izberite vse IPE 120.

Kot točko ločevanja vsakič določite središčno točko profila IPE 160.

Osnap PS Shapepoint (ProStahl Objectsnap)

Določi središče profila oz. končno točko - v prečni smeri odgovarjajoča središčna točka.

Po ločevanju izbrišite vsak drugi del profila, kot je prikazano na sliki.

34


V naslednjih vajah bodo posamezni kosi profilov na različne načine povezani z IPE 160.

Uporabili bomo že znane funkcije in tudi nekatere nove.

Na sliki vidite pregled, kje naj bi katera varianta spoja bila uporabljena.

Na vseh vozelnih točkah med IPE 120 in HEA 200 najprej ustvarite izbitine in potem spoje s ploščami (Endplate) z

razsežnostmi, ki jih vidite na sliki:

Pri tem uporabite funkcijo "Clone", kakor je bilo opisano v prešnjih poglavjih.

Ustvarite na spojni točki med IPE 120 in IPE 160 nek poljuben kotni spoj, vključno z izbitino. Tudi tukaj uporabite

funkcijo "Clone".

Schear Plates - Strižne plošče

V drugem polju naše platforme moramo profile IPE 120 s pomočjo funkcije "Schear Plates" povezati na obeh

koncih. Tudi tukaj lahko hkrati ustvarite izbitino. Če še ni bila shranjena nobena ustrezna predloga, mora pri

prvem spoju izvrtina biti narejena ločeno.

Na vsakem koncu IPE 120 profila ustvarite spoj s strižnimi ploščami, uporabite parametre, ki jih vidite na sliki.

Uporabite funkcijo "Clone".

35


Spojna plošča na pasnici II

Če bo med dvema profiloma različnih velikosti ustvarjena spojna plošča na pasnici, podporni profil pa

pri tem leži prečno, lahko z varianto funkcije "Endplate" – spoj na pasnici – ustvarite dve privarjeni

plošči, ki se v polju "Offset" pogovornega okna ustrezno dimenzijsko prilagodijo.

V tretjem polju vaše platforme obojestransko povežite profile IPE 120 z IPE 160 s spojnimi ploščami, ki so bile

privarjene na pasnice kot IPE 160. Uporabite zgornje parametre in spoj kopirajte s funkcijo "Clone".

S kotnim spojem in spoji s ploščami ostale IPE 120 povežite v četrtem polju analogno s profili v prvem polju.

S pomočjo "Check Groups" (Preveri grupe)

preizkusite popolnost obstoječih grup in jih po

potrebi dopolnite. Po potrebi ustvarite tudi

nove grupe, tako da platforma sestoji iz grupe,

ki jo vidite na sliki:

Vse sestavne dele sedaj popolne platforme

prevzemite v ustrezen razred vidnosti.

36


Weightcenter Calculation - Izračun težiščne točke

S funkcijo "Weightcenter Calculation" (izračun težiščne točke) lahko določite težiščno točko enega ali večih

pokazanih objektov.

Težiščna točka bo označena grafično s pomočjo info-krogle. Koordinate nanašajoče se na UCS boste lahko

odčitali v ukazni vrstici.

Izračunajte težiščno točko nekega kosa ali nekega celotnega okvira, kot je prikazano na sliki.

37


Positioning - Pozicioniranje

Pred avtomatično razdelavo, kot je

generiranje seznama sestavnih delov, morajo

biti vsi objekti pozicionirani. S funkcijama

"Display" in "Displayclasses" preverite, ali so

sestavni deli resnično vidni, ker bodo pri

pozicioniranju zajeti le ti deli.

Pazite na razliko med pojmoma position

number (pozicijska številka) in position flag

(pozicijska zastavica).

Pozicijska številka bo dodeljena profilu po

pozicioniranju in je na razpolago pod "PS3D

Properties" v listu "DATA". Pri vnašanju

pozicijske zastavice v risbo bodo ti podatki

odčitani in zapisani v pozicijsko zastavico.

Pokličite funkcijo "Positioning", prevzemite vrednost, kot je prikazano na sliki, in iz pogovornega okna izberite

gumb "OPTIONS".

Znotraj pogovornega okna bodo določeni

kriteriji za dodeljevanje pozicijske številke. Pri

tem pazite na posamezna pojasnila.

Prevzemite nastavitve in potrdite z OK.

Kliknite na gumb "AUTOMATIC" in zajemite

vse na zaslonu vidne objekte.

Rezultat pozicioniranja boste videli v

pogovornem oknu. V prvem stolpcu stoji

tekoča številka, v drugem pa dodeljena

pozicijska številka. Pri tem seznamu še ne gre

za končni seznam sestavnih delov, temveč vam

služi le kot informacija.

Če sedaj potrdite z OK, bo vsem objektom dodeljena pozicijska številka, ki jo lahko s pomočjo funkcije "PS3D

Properties" in lista "DATA" kadarkoli preverite.

Če so v risbi prisotne grupe, lahko njihove pozicijske številke preverite s funkcijo "PS3D Properties" in listom

"GROUP" .

38


Create Partlist - Ustvarjanje seznama delov

Za generiranje seznama sestavnih delov, sta v ProStahl-u potrebna dva delovna koraka.

Prvi korak je izbor delov, ki se izpišejo na seznam v dBase-datoteki. V tej datoteki leži seznam delov v

nekakšnem "osnutku"; sestavni deli so negrupirani in nesortirani v zaporedju, na katerega se ne da vplivati.

Datoteka pa vsebuje vse podatke o vsakem sestavnem delu.

Dbase datoteko lahko urejate z Excel-om in jo lahko uporabite tudi kot osnovo za nadaljnjo obdelavo seznama

delov z zunanjo aplikacijo (Excel ali drugi urejevalci baz podatkov).

Pri prevzemu sestavnih delov na seznam so lahko upoštevani le pozicionirani deli ali pa deli, ki so

definirani v grupah. Vijaki pri tem dobijo poseben status.

Pokličite funkcijo "Create Partlist" in

prevzemite parametre, ki jih vidite na sliki..

Kliknite na gumb "FILE" in v ustrezno

pogovorno okno kot ime za seznam delov

vpišite ODER-1.DBF.

Pri tem pa pazite, da imena in poti NE

editirate neposredno v polje, temveč morate to

VEDNO storiti s pomočjo gumba "FILE".

Pritisnite gumb "WITH BOLTS" (Z vijaki) in

izberite vse objekte na zaslonu. Nato bodo le ti

postali nevidni. To naj bi bila vizualna kontrola,

da so bili vsi deli resnično pozicionirani, ker

bodo le pozicionirani deli zajeti v seznamu

sestavnih delov.

S funkcijo "Display" obnovite risbo, da

objekte naredite ponovno vidne.

Za ponazoritev odprite datoteko "Oder-1.dbf" v Excelu, ki jo morate pred ponovnim klicem funkcije "Create

Partlist" obvezno zapreti.

39


Edit Partlist - Obdelovanje seznama sestavnih delov

Zaradi novega programskega dodatka "List&Label" je v ProStahl-u 2000 možno pripraviti seznam delov v

poljubni obliki.

Dbase-datoteko, ki ste jo ustvarili v prvem koraku in ki vsebuje podatke o objektih, boste obdelovali s pomočjo

predloge seznama, ustvarjene v "List&Label".

Izbirate lahko med različnimi predlogami seznamov sestavnih delov, jih spreminjate ali sami ustvarite nove.

V predlogi seznama delov se lahko pojavijo prosti ali vezani teksti, lahko so dodani podatki o risbah ali

oblikovane tabele.

Predloga seznama pa lahko vsebuje definiran prostor za podatke o projektu, ki bodo določeni v glavi risbe.

Tako je lahko ista predloga seznama sestavnih delov uporabljena za različne projekte, ne da bi morali vsakič v

predlogi seznama spreminjati podatke o projektu.

Podrobne informacije za nastavitev predloge seznama delov lahko dobite znotraj programa "List&Label" s

pomočjo Online-Help. V našem učnem primeru se omejujemo na predlogo seznama z aktualnimi podatki o

projektu, ki jo je potrebno uporabiti.

Pokličite ukaz "Edit Partlist" in odprite

datoteko "Oder-1.dbf".

V pogovornem oknu "Partlist Worker"

odprete zavesni menu (Pull-down)

"Settings-Listdefinition", s katerim pridete

do editorja-urejevalca predloge seznama.

Za ponazoritev odprite predlogo

StdBg1.lst. Posamezni tekstovni, slikovni

ali elementi tabel so lahko z vlečenjem

oprimkov s kurzorjem spremenjeni v vašo

velikost in lego. S pomočjo dvojnega klika

na nek element lahko npr. oblikujete

tabelo, dodate sliko ali tekst. Nove

elemente lahko ustvarite s pomočjo

ikononskega traku na levem robu.

40


Sedaj s pomočjo "Settings-Set Partlisthead"

odprite pogovorno okno s podatki za glavo in

vnesite podatke o vašem projektu. Ti podatki

so lahko po naslovih tekstovnih polj prevzeti v

predlogo seznama delov.

Ko želite grupo, posamezen del in seznam

vijakov večinoma obdelovati z eno izbrano

predlogo, lahko tukaj pod "Prechoice

partlisnames" vidite in zamenjate nastavitve.

Te prednastavitve veljajo za izbrane predloge za izpis seznama grup, seznama posameznih delov in seznama

vijakov. Če želite uporabiti druge predloge, jih lahko naknadno izberete z zavesnim menujem "Delivery" /

"Select Constructiongroup list" ali "Select Singlepart list" ali " Select Boltlist".

V zavesnem menuju "Delivery" izberite "Grouplist". Ker bo prednastavljena predloga seznama delov povezana,

takoj dobite navodilo, da izpišete seznam na tiskalniku.

V pogovornem oknu "Print" potrdite izpis s klikom na gumb "START" in dobili boste predogled za vaš seznam

delov.

41


42


DetailCenter - Detajlcenter

Detajlcenter je središčno mesto upravljanja med 3D modelom in iz njega izpeljanih 2D delavniških risb.

To pogovorno okno se obnaša kot AutoCAD-ov DesignCenter oz. Windows-Explorer. Uporabnika vodi skozi

celoten proces izdelave 2D risb. Celotna izdelava dokumentacije se upravlja preko Detajlcentra – od pregleda

sestavnih delov konstrukcije do poznejšega upravljanja sprememb.

1. Sestavni deli, okenski list "PARTS"

Po klicu detajlcentra se najprej nahajate v listu

"PARTS" (Sestavni deli). V zgornjem oknu

"Current styles" vidite trenutne stile detajliranja,

ki so prisotni v risbi. Pri uporabi ProStahl 3D

predloge risb sta to stila detajliranja "Overview"

(Pregled) in "Standard".

V spodnjem oknu "Current parts" pa se pojavi

struktura pregleda sestavnega dela našega

modela. Tukaj so navedene vse mogoče vrste

detajlov, ki jih razdelate šele po dodelitvi

ustreznega stila detajliranja. Neposredno pod

"Model" vidite npr. poglede, ki so lahko

ustvarjeni analogno z ravninami pogledov

delovne mreže. Nadalje so lahko cele grupe

avtomatsko razdelane in seveda vsakič prirejen

hierarhično nižji nivo s pripadajočimi

posameznimi deli.

Za boljše orientiranje je vsaka oznaka pogleda na sestavni del

predstavljena s simbolom. Tako je hitreje prepoznavno, ali

gre za pločevino, profil, grupo ali pogled.

Seznam je lahko zmanjšan s pomočjo filtra. Če naj bi bil

uporabljen filter, mora biti označeno polje "Use filters".

V kakšnem zaporedju in s kakšnimi kriteriji bodo sestavni

deli pokazani, lahko vplivate s pogovornim oknom "Detail-

Center Utilities Parts" (glej sliko).

43


2. Stil detajliranja (Current styles)

Ko mora sestavni del ali grupa biti avtomatsko razdelan, se to zgodi, če uporabite določen stil detajliranja. V

stilu detajliranja imate na razpolago večje število parametrov za nastavitve, ki se nanašajo na merilo, smeri

pogledov, kotiranje, dodatne opise, itd.

Kombinacija teh raznolikih nastavitev je lahko vsakič shranjena pod lastnim imenom. Tako lahko npr. za grupe

izdelate stil detajliranja s štirimi pogledi v manjšem merilu, za posamezne dele pa stil detajliranja z le dvema

pogledoma v večjem merilu.

Pri dodelitvi tako celotnim grupam lahko npr. dodelimo stil "Groups", posameznim profilom pa stil "Shapes".

Pripravite nov stil detajliranja, ki ga boste pozneje uporabili za razdelavo grup.

Potem ko ste označili stil detajliranja "Standard", s pomočjo desne tipke miške pokličite "Copy Detailstyle".

Ustvarite nov stil detajliranja z imenom GRUPE. Sedaj označite GRUPE in s pomočjo

"Modify detailstyle" poljubno editirajte vrednosti, ki so bile prevzete iz "Standard".

44


3. Povezovanje sestavnih delov s stilom detajliranja (Connect to Detailstyle)

Da nekemu sestavnemu delu s seznama delov

("Current Parts") dodate stil detajliranja, enostavno

povlečete z "Drag&Drop" na želeni stil v pregledu

stilov detajliranja ("Current styles").

K obstoječim stilom detajliranja v "Overview" in

"Standard" lahko z desno tipko miške in "Load

Detailstyle" v vsako risbo vnesete dodatne potrebne

stile detajliranja.

45


Za grupe velja: če je označeno polje "Recursive selection", bo

želeni stil detajliranja uporabljen na vseh posameznih delih

znotraj te grupe.

Na koncu bomo lahko označili sestavni del in z desno tipko

miške in "Display Info" poizvedeli, kateri stil detajliranja je

pripisan temu sestavnemu delu. Sestavni deli, ki so že bili

povezani z nekim stilom, so na seznamu delov (Current parts)

obkljukani.

Da bi povezavo s stilom za sestavni del ponovno zamenjali, označeni sestavni del enostavno povlecite z

"Drag&Drop" iz detajlcentra. Tj., če pozneje želite dodeliti nek drug stil, to lahko storite, tako da označeni

sestavni del preprosto potegnete na ustrezen stil. Prejšnji stil bo zamenjan z novim.

Sestavne dele lahko zaščitite pred zamenjavo, tako da pri "Detail-Center Utilities Parts" aktivirate opcijo "Direct

locked".

Prvi grupi na vašem seznamu dodelite stil detajliranja GRUPE. Pripadajoči posamezni deli pa morajo drugače

obdržati stil "Standard".

4. Okenski list VIEW (seznam pogledov)

Če je v "Detail-Center Utilities Parts" delovni pomoči označeno "Direct sent to view list", se vsi deli z vsemi

dodeljenimi stili detajliranja samodejno pojavijo na seznamu pogledov.

V listu "PARTS" lahko z vlečenjem označenih sestavnih delov na "Sent to view list" (prevzemi na

seznam pogledov) so sestavni deli lahko prevzeti tudi naknadno.

Iz tega naknadno sledi, da nekaterih v stilu detajliranja označenih pogledov ne boste potrebovali, zato jih z

"Drag&Drop" lahko odstranite, tako da jih potegnete v zgornji del ekrana. Druga možnost pa je naknadno

spreminjanje stila detajliranja - prav tako z desno tipko miške.

2D predogled lahko z desno tipko miške ("Preview…") prikličete za poljuben sestavni del, ki je shranjen na

seznamu pogledov ("Current views"). Tako lahko pred dokončno razdelavo preverimo, kako učinkuje dodeljeni

stil detajliranja. Če rezultat ni zadovoljiv, stil detajliranja lahko spremenimo z desno tipko miške ("Modify

Detailstyle").

46


Ustvarite predoglede celotne grupe, posameznih sestavnih delov in posameznih grup ter posameznih pogledov.

5. 2D razdelava

Če so vsi želeni pogledi sestavnih delov povezani z

optimalnimi stili detajliranja, jih boste z vlečenjem

označenih sestavnih delov na ikono 2D v listu

"VIEWS" avtomatsko razdelali.

Po razdelavi se v listu "INSERT" pojavijo končani

2D detajli.

2D detajli so sedaj shranjeni na disku računalnika

kot bloki detajlov. Združeni so v katalogu detajlov

(seznam – list 'folder'), ki nosi ime 3D risbe.

Tudi v tem stadiju razdelave je prisotna struktura, ki omogoča razpoznavnost dodelitve grupe. Za vsak razdelan

blok detajliranja lahko informacije prikličete s pomočjo desne tipke miške "Display Info".

Celotno grupo povlecite iz vašega seznama delov za razdelavo na ikono 2D.

47


Sedaj preidite nazaj v list "VIEWS", tako preverite, če so tukaj vsi razdelani sestavni deli obkljukani, kar

pomeni, da so 2D detajli shranjeni.

6. Vstavljanje blokov detajlov

Preden so izdelani bloki detajlov lahko vstavljeni, odprite novo risbo in jo shranite pod imenom

detajl1.dwg.

Z ikono "Insert Drawing Frame"

(Vstavi okvir risbe) dobite pogovorno okno

"Drawing Format Administration" in v

področje modela (označena mora biti opcija

"Modelspace" v pogovornem oknu) vstavite

A0-okvir. Pri prvem klicu morate z gumbom

"ASSIGN" prednastaviti ustrezen blok.

Primere za okvire risb najdete na seznamu na

disku pod imenom ProStahl\format.

V te okvire risb morate sedaj vstaviti končane 2D detajle.

V listu "INSERT" v zgornjem oknu "Current folders" označite ime ODER-1.

V spodnjem oknu "Current details" označite ustrezen detajl in ga povlecite na ikono

Detajli visijo na kurzorju in so znotraj okvira risbe lahko poljubno nameščeni.

Potem so vstavljeni detajli v okencu "Current details" obkljukani.

48


Če preidete nazaj na list "PARTS", vidite, da imajo razdelani in vstavljeni sestavni deli simbol zeleno obarvan.

V datoteko detail1.dwg vstavite okvir risbe. Nazadnje namestite vse razdelane detajle.

Zoomirajte se na nek blok detajlov in aktivirajte oprimek 'grip'. Ker bo običajno iz vsakega bloka detajlov

ustvarjena AutoCAD grupa, morate za naknadne obdelave s kombinacijo tipk CTRL+A funkcija "Groups" izklopiti.

7. 3D-2D - Update

Pri spreminjanju na 3D modelu bo konstrukter takoj informiran o statusu delavniške risbe. Če bo nek že

razdelan in vstavljeni sestavni del v 3D modelu spremenjen, se po NOVEM KLICU detajlcentra barva

označevanja iz zelene spremeni v rdečo.

Z desno tipko miške "Update 2D Drawing" lahko rdeče označene (tj. ne več aktualne) bloke detajlov

avtomatsko prilagodite spremenjenemu 3D modelu. 2D risba bo aktualizirana pri odpiranju. Če je že odprta, se

aktualizira takoj.

Odprite vašo 3D risbo in spremenite razdelani glavni del vaše grupe.

V našem primeru bo prečni nosilec HEA 200 nadomeščen z IPE 240.

Kliknite na ikono "DetailCenter", da bodo sestavni deli znova obdelani.

49


Označite sedaj rdeče prikazane grupe in z desnim gumbom miške pokličite "Update 2D drawing" (Aktualiziraj v

2D risbi).

Preidite v odprto datoteko detail.dwg (zavesni menu Window, izberite ime detajl1.dwg). Bloki detajlov bodo

samodejno aktualizirani.

Sedaj iz vaše 3D risbe ustvarite še nadaljnje avtomatske detajle, kot so pogledi, tlorisni pogledi, prednji pogled,

itd.

8. Ustvarjanje 2D-prerezov

S funkcijo "Create 2D Section" (Ustvari 2D prerez) lahko v že obstoječem 2D bloku detajlov

pravokotno na ravnino risbe ustvarite poljuben prerez.

Zoomirajte si nek že razdelan profil in

pokličite funkcijo "Create 2D section" (Ustvari

2D rez) ter kot objekt za ustvarjanje prereza

izberite blok detajla.

Preko prej narisane linije ali preko dveh točk

podajte želeni potek prereza.

Pojavilo se bo naslednje navodilo:

Pick how far the projection should

be, or right mousebutton for a

section only

Tukaj torej pokažemo smer in globino prereza

ali samo prerez brez globine.

Naslednji vnos zahteva, da vtipkate črko, ki

označuje prerez.

Sedaj s kurzorjem, ki nosi konturo prereza, kliknite na poljubno mesto v vaši risbi.

50


9. Manual Detail... - Manualni detajli

Čeprav lahko s samodejnim detajliranjem ustvarite nek večji del potrebne delavniške risbe, pa je za posebne

detajle, poglede ali izometrične celotne poglede, vendarle potrebno, da ustvarite manualne detajle. Pri tem bo

model zasukan v želeni pogled, vse dodatne podatke, kot so kotiranje, opisovanje, pozicijske zastavice, oznake

zvarov, itd., pa boste podali ročno. Nazadnje bo iz pogleda na zaslon ustvarjen 2D detajl.

Metodo za vnašanje pozicijskih zastavic, višinskih kot, oznak zvarov in kotiranja bomo razložili v

naslednjem poglavju. Najprej se bomo omejili na ustvarjanje izometričnega pogleda kot pregledne

risbe.

Vaš model postavite v želeni izometrični

pogled in potem zasučite UCS paralelno z

ravnino zaslona – na AutoCAD-ovem

ikonskem traku UCS izberite ikono View

UCS.

Za ustvarjanje manualnega detajla je enega od

stilov detajliranja potrebno prednastaviti kot

DEFAULT-STIL (list "PARTS", okno

"Current styles", desna tip.miške "Set as

Defaultstyle"). Ta se uporablja pri končni

razdelavi.

Označite stil detajliranja "Overview" in ga s pomočjo desne tipke miške nastavite kot DEFAULT-STIL.

Preidite v list "VIEWS" in označite skupen "Model". Z desno tipko

miške pokličite funkcijo "Add views" (Dodaj poglede).

Sedaj v pogovornem oknu, ki se pojavi, izberite funkcijo

"Manual Detail .. ".

Detajlu dajte ime ISOMETR1. Ker smo UCS že postavili v ustrezno lego, na vprašanje v ukazni vrstici odgovorite s

tipko ESC.

Izborno okno "Select objects" povlecite preko vaše celotne konstrukcije.

Sedaj se manulani detajl pojavi v predogledu. Da ga prevzamete kot 2D detajl, pritisnite gumb

"2D CREATION".

51


Preidite v risbo detail1.dwg in odprite list "INSERT" v detajlcenter. Manualno ustvarjeni detajl je sedaj na

razpolago na seznamu delov (z imenom ISOMETR1) in je prav tako kot avtomatsko ustvarjeni detajl lahko vstavljen

v risbo.

52


Positioning - Pritrjevanje pozicijskih zastavic

Pozicijske zastavice pritrdite s pomočjo funkcije "Positioning" in v pogovornem oknu z gumbom "ATTACH".

Katere pozicijske zastavice bodo pritrjene, uravnava območje "Treat Parts As".

Izgled pozicijskih zastavic za posamezne nastavitve nastavite z gumbom "POSFLAG" in je lahko za vsak

posamezen tip nastavljen ločeno.

Weldsigns - Oznake zvarov

V vaši 3D konstrukciji lahko pritrdite oznake

zvarov ali pa zastavice zvarov, v 2D blokih

detajlov pa zastavice zvarov. V obeh

primerih bodo v pogovornem oknu "Welding

Simbols" vsi podatki o zvarih shranjeni v

ustreznem simbolu. Imate pa še nadaljnjo

možnost, da podatke v zastavicah zvarov

prevzamete iz že obstoječih oznak zvarov. V

tem primeru izberite gumb "DISPLAY".

53


Highsigns - Višinske kote

Najprej z ikono "Choose View" ali z ikono

"Object UCS centered" postavite UCS, tako da

koordinata Y kaže smer višinske kote. Nato

kličite ikono "Highsigns" in v pogovornem oknu

"Elev. Symbols" izberite gumb "HEIGHT". Z

njo vstavite višinsko koto in Z koordinata bo

avtomatsko izračunana na pokazanem mestu.

Če bo kot začetna višina v polju "Height" vnešena neka vrednost, se bodo vse že izvedene in na novo ustvarjene

višinske kote nanašale na to vrednost. Poleg izgleda višinskih kot lahko v tem pogovornem oknu na spodnjem

robu pokazanih sestavnih delov definiramo tudi vodilne linije ali puščice.

Dimension - Kotiranje

Vse skupine kot, ki so pomembne za prikaz, lahko ustvarite avtomatsko, polavtomatsko ali pa manualno. V ta

namen pokličite funkcijo "Dimension", nastavite posamezne opcije in kliknite na OK.

Pazite, da za posamezno kotiranje "Singledim", zaporedno kotiranje "Dimchain" in kotiranje kot ograja

"Fencechain" v področju "Settings" pogovornega okna izberete med "Dimdirection horizontal" in "Dimdirection

vertical". Izgled oz. razporeditev (pri avtomatskem detajliranju) kotiranja bosta definirana v aktualnem stilu

detajliranja.

Iz vašega modela ustvarite manualen pogled od spredaj, v katerem bodo vnešeni kotiranje, višinske kote,

pozicijske zastavice in oznake zvarov.

54

Documents

Prosteel 3D