doc. dr. U. KRAJNC

doc. dr. Uroš KRAJNC **

- 37 - GOSPODARJENJE Z VODAMI V SUŠNEM LETU-eOOO

PROGRAMI IZGRADNJE ČISTILNIH NAPRAV KOT UKREP ZA VAROVANJE KAKOVOSTI VODA V SUŠNIH LETIH.

UVOD

Ministrstvo za okolje in prostor je izdelalo Operativni program odvod nje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe (Ur.l. RS 94/98). To je sektorski program prve faze do leta 2006 za izvajanja prednostnih nalog Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO). Operativni program je usmerjen v izgradnjo sistemov odvod nje in čiščenja območij poselitve večjih od 15 000 PE, ki jih pogojujejo zahteve uresničevanja slovenske zakonodaje in smernic Evropske Unije za obdobje do leta 2005, oz. 2010. V drugi fazi pa NPVO narekuje izgradnjo sistemov odvod nje in čiščenja za območja poselitve (aglomeracije) , med 2000 in 10.000 PE in pod 2000 PE.

Izgradnja objektov odvodnje in čiščenja odpadnih voda manjših naselij nacionalno skoraj enakovredna prednostna naloga, kot realizacija investicij velikih sistemov odvod nje in čiščenja odpadnih voda, ki jo narekuje Operativni program prve faze (Ur.I. RS 94/98) . Za Republiko Slovenija je značilna specifično redka poselitev, nižinska aluvialna področja usmerjena v kmetijsko proizvodnjo, hkrati pa se pod površjem le teh področij nahajajo zaloge pitne vode (aluvialni in kraški vodonosniki) , površinske vode na teh področjih , ki so recipienti odpadnih voda, so večinoma počasi tekoče z nizko samočistilno sposobnostjo (potencialna evtrofikacijska področja) , hkrati pa so določeni predeli te krajine tudi naravovarstveno zaščiteni.

Smatramo, da je pri postavitvi prioritet Operativnega programa druga faza nujno upoštevati razmere v odvodniku. Posebno v času hudih suš, kot je bilo poletje 2000, so problemi izpusta neprečiščenih odpadnih voda še posebej moteča za odvodnik in okolico. Prestavili bomo opis problematike na nekaj konkretnih problemih ter natančneje opisali razmere v potoku Bistrica na lokaciji bodoče čistilne naprave Slovenska Bistrica

PROBLEMI NIZKIH PRETOKOV

Klimatske spremembe v zadnjem desetletju se kažejo tudi kot vedno bolj izrazite ekstremne hidrološke razmere tako pri visokih kot nizkih vodah. O pomenu nizkih vod pri sem opozoril na Mišičevem vodarskem dnevu 1998 v članku Potrebe po hidrologiji nizkih voda za projektiranje objektov sanitarne hidrotehnike ter za napoved evtrofikacije. Navedel bom nekaj zakonskih oziroma podzakonskih aktov, iz katerih sledi potreba po podatkih o nizkih vodah

• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja - Uradni list RS, št. 35/96 ( nastopa Q v - srednji nizki pretok vodotoka) .

• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav - Uradni list RS, št. 35/96

• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo, predelavo in obdelavo tekstilnih vlaken. - Uradni list RS, št. 35/96

• Ostale uredbe za tehnološke odpadne vode - Uradni list RS, št. 35/96 • Navodila projektantom za izdelavo tehnične dokumentacije - odvodnjavanje meteornih voda iz

avtocestnih površin ( DARS 3.2.1995).

Podatke o nizkih vodah za nekaj slovenskih vodotokov ter razmerje srednjih pretokov proti nizkim pretokom so podani v tabeli 1.

doc. dr. Uroš KRAJNC, univ. dipl.inž.gradb, Inštitut za ekološki inženiring, Ljubljanska 9, 2000 Maribor

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000

doc. dr. U. KRAJNC - 38- GOSPODARJENJE Z VODAMI

V SU~NEM LETU 2000

Poročilo HMZ . Analiza letošnjega sušnega obdobja ugotavlja že v mesecu juniju, da so z izjemo Mure in Drave v vseh ostalih vodotokih po vsej državi izrazita pod povprečna vodnatost za ta čas z malimi pretoki. Razmerje med pretoki rek 4.7.200 in obdobnimi julijskimi malimi pretoki (1961-1990) so bili v severovzhodni Sloveniji ranga 0,3 - 0,4.

Tabela 1: Nizki pretoki nekaterih slovenskih vodotokov (po HMZ 1998)

Vodotok Vodomerna nOn sOs razmerje postaja

Mura Gornja Radgona 40,5 157 3,9 Ledava Polana I 0,02 1,37 68,5 Meža Otiški vrh 2,45 13,2 5,4 Dravinja Videm I 0,63 12 19,0 Polskava Tržec 0,05 2,64 52,8 Pesnica Zamušani 0,21 5,5 26,2 Sava Dolinka Podkoren 0,005 0,903 180,6 Radovna Podohm 1,02 8,13 8,0 Sava Bohinjka Sveti Janez 0,38 8,34 21 ,9 Sava Catež I 51 ,9 290 5,6 Ljubljanica Moste 3,41 57,3 16,8 Savinja Laško 4,2 41,5 9,9

TEMPERATURNE RAZMERE V REKAH

V disertaciji Evtrofikacija voda v luči varstva in gospodarjenja z vodnim bogastvom Slovenije sem strnil nekatere ugotovitve glede temperaturnih razmer v slovenskih rekah :

- nihanje temperatur rečne vode za dolgoletna povprečja seže v Sloveniji od vrednosti pod 1 °c v krenalu rek v mesecu januarju do vrednosti med 17 in 18°C v mesecu juliju , ko so temperature vode najvišje

- temperaturno nihanje znotraj posameznega meseca lahko niha v poletnih mesecih tudi do skoraj 10°C

- razlike med posameznimi merskimi mesti so kljub relativno kratkim rekam v Sloveniji dokaj izrazite. V poletnih mesecih zasledimo normalno tendenco višanja temperature vzdolž toka. V zimskih mesecih so nihanja temperature bistveno manjša, pri Savinji opazimo, da z naraščajočo oddaljenostjo od izvira temperatura pada.

- obdobje 1988-1990, za katero imamo natančnejše podatke, odstopa od dolgoletnega povprečja . Ce na primer podrobneje pogledamo temperaturo Savinje v Celju, vidimo, da so povprečne mesečne vrednosti v teh treh letih višje od dolgoletnega povprečja za več kot stopinjo, maksimalne vrednosti pa so v poletnih mesecih višje od srednjih za 2 do 5°C.

- za Savinjo je za leto 1988 v mesecu avgustu nihala temperatura od 9 °c v Solčavi do 19.6 °c v Velikem Širju. Maksimalne vrednosti, ki so za evtrofikacijo posebno pomembne, pa so dosegale od 12.2 °c v Solčavi do 23°C v Velikem Širju , nihanje temperaturne funkcije pa od vrednosti 0.61 do 1.21 .

- podobne ugotovitve veljajo za Savo, kjer so v istem mesecu nihale temperature od 12.3 ° C v Radovljici do 20.3 °c v Čatežu. Maksimalne vrednosti so segale od 15°C v Radovljici do 25.2 °c v Čatežu , nihanje temperaturne funkcije pa od vrednosti 0.73 do 1.39.

- nihanja temperature so prisotna tudi tekom dneva v istem merskem profilu . V avgustu leta 1985 so zabeležili nihanja za Savo v spodnjem toku med 1.1 in 1.9 °c , v Savinji pa 1.5 °c .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000

- 39 -doc. dr. U. KRAJNC

GOSPODARJENJE Z VODAMI V SUŠNEM LETU 2000

VPLIV IZPUSTA NEPREČiŠČENIH VODA NA ODVODNIK

Probleme nizkih pretokov v odvodniku glede kvalitete odvodnika lahko razdelimo v :

• ekstremne nizke vode - zmanjšano recfčenje • visoka temperatura odvodnika • pospešena evtrofikacija - perifiton kisik

ad a)

Po vtoku odpadne vode (pretok Oov, onesnaženje Lov izražena kot BPKs , z vsebnostjo kisika RKov in temperaturo Tov v reko (pretok Or, onesnaženje Lr izražena kot BPKs , z vsebnostjo kisika RKr in temperaturo Tr imamo v reki po mešanju onesnaženje Lo. V primeru nizkih odvodnikov je začetna obremenitev Lo višja .

ad b)

Visoka temperatura odvodnika ima za posledico nižjo topnost kisika.

Kisik se v vodi topi , vendar z njo ne reagira. Topnost kisika v vodi je odvisna od temperature, zračnega tlaka in vsebnosti soli. Z naraščanjem temperature in zničevanjem zračnega tlaka topnost kisika v vodi pada enako kot velja za druge pline v vodi naprimer ogljikov dioksid in dušik. Kisik vstopa v vodo z difuzijo skozi gladino zaradi razlike parcialnih pritiskov, v vodni masi nastaja pri fotosintezi. Porabniki kisika v vodi so tako dihanje živih organizmov kot tudi oksidativne reakcije neorganskih primesi vode in dna. Fotosinteza poteka samo ob svetlobi, dihanje pa tudi preko noči , zato vsebnost kisika v vodi niha preko dneva, večje nihanje vsebnosti kisika gre na račun primarne produkcije v vodi.

Glede na vsebnost kisika v vodi lo_imo aerobne ina anaerobne razmere. V zmerno toplem pasu je aerobno območje do 1 mg 0 211 , prehodno med 1.0 in O mg 0 2/1 in anaerobno pod O mg 0 2/1.

Tabela 2: Topnost kisika, dušika in ogljikovega dioksida v vodi pri normalnem zračnem tlaku (po Tarmanu 1992)

V atmosferi kisik dušik ogljikov dioksid

prostorninski dele_ plina v 20.95 78.09 0.03 zraku (%) V vodi pri temperaturi (oCJ mgll mgll mgll

O 14.5 22.4 1.0 10 11.1 17.5 0.7 20 8.9 14.2 0.5 30 7.2 11 .9 0.4

Obravnavali bomo kisikovo bilanco v reki.

Vsebnosti kisika v rekah je predmet izjemne pozornosti modeliranja kakovosti rek, saj je prvi model kakovosti vode obravnaval ravno vsebnost raztopinjenega kisika (RK). Pionirsko delo na tem področju sta opravila Streeter in Phelps v letu 1925 ob prou_evanju reke Ohio. Najenostavnejši model upošteva izpust biološko razgradljivih snovi v reko in s tem povezano porabo kisika zaradi bakterijske oksidacije. Edini vir kisika je atmosferska reaeracija . Deficit kisika O definiramo kot

D = Gs - G 1

Za spremembe deficita raztopljenega kisika dO/dt predpostavimo , da je proporcionalna deficitu kisika v reki ter porabi kisika še nerazgrajenega onesnaženja. Diferenciaina enačba ima torej obliko :

dD - = K ·eL-K eD dl ( a

2

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000

- 40 -doc. dr. U. KRAJNC

kjer so

Ke konstanta hitrosti razgradnje obremenitve L (odvisen od temperature) L obremenitevf reke z biološko razgradljivim onesnaženjem Ka konstanta hitrosti reaeracije .

Rešitev enačbe je

D - Ke· Lo . ( -1\, . ( -1\". ,) + D • -1\". ' , - e -e O e K a- K e

ali

D, = kc· Lo . ( 10-k' · '-10-k"., ) + Do.l0-ka · ' ka - kc

ke = 0.434 . Ke ka = 0.434 . Ka

GOSPODARJENJE Z VODAMI V SUSNEM LETU 2000

3

4

kjer so Do in Lo deficit kisika in potreba po kisiku v referenčnem času (t = O) , Ot pa deficit po času t.

Profil raztopljenega kisika vzdolž reke imenujemo krivulja raztopljenega kisika.

Za znane vrednost Do, Lo , Ke , Ka lahko izračunamo deficit Ot v vsakem času t in za znane Do , Ot , Ke in Lo lahko rešimo enačbi 5.46 in 5.47 za Ka. V več primerih nas direktno zanima kritična točka , ki jo definirata kritični deficit kisika Okr in kritični _as tkr. V tej točki ni spremembe deficita kisika (reaeracija je v ravnotežju z deoksigenacijo).

dD - = K .L -K .D= O dl c o

5

Dkr = Kc • L = Kc • Lo. e-KC·'k, K a K a

Kritični deficit je torej

6

ter čas nastopa kritičnega deficita

7

Predpostavke Streeter - Phelpsovega modela so:

- vtok odpadne vode veni sami točki - konstantni pretok in prečni prerez v opazovanem odseku reke - prečne in vertikalne koncentracije kisika in BPK so enake v vseh prerezih - reaeracija in deoksigenacija sta reakciji prvega reda - konstantni vrednosti za Ke in Ka - sprememba deficita kisika je izklju_no funkcija atmosferske reaeracije s absorbcijo plinov skozi gladino (Orlob 1983, s. 178 -181)

MI~IČEV VODARSKI DAN 2000

- 41 -doc. dr. U. KRAJNC

GOSPODARJENJE Z VODAMI V SUSNEM LETU 2000

Vpliv fotosinteze na vsebnost RK je posebno zanimiv takrat, ko so dnevne spremembe raztopljenega kisika rezultat fotosinteze. Če označimo z Oj deficit kisika kot rezultat fotosinteze,

D I = Cs - Cf 5.5

kjer je Gf raztopljen kisik kot posledica fitoplanktonskih procesov oziroma v hitro tekočih vodah perifitonskih procesov, je

5.6

kjer pomeni a O/c1 količino proizvedenega kisika na enoto klorofila.

ad c)

Vodne rastline so čez dan producent kisika, preko noči pa porabnik. Zato je tipično obdobje z najnižjimi koncentracijami kisika zgodaj zjutraj. Velika produkcija kisika v vodi v primeru velike biomase vodnih rastlin privede do prenasičenja s kisikom, takrat kisik difundira skozi gladino v atmosfero. Evtrofikacija je odvisna od temperature.

Dnevni potek vsebnosti kisika (OJ v reki

mgJ1

11 ./ ............ .......... .

10 .. \. 9 . ..... . ...................... •

.......................... , Oh 6h 12h 18h 24h

Slika1 : Nihanje vsebnosti kisika v vodi

Primer reka Bistrica pri Slovenski Bistrici

Odpadne vode mesta Slovenska Bistrica se spuščajo neprečiščene v potok Bistirca. Občina Slovenska Bistrica je naročila dokumentacijo za dokončanje kanalizacijskega omrežja in izgradnjo čistilne

naprave.

Hidrološke podatke potoka Bistrica povzemamo po izdelani 'hidrološki študiji za VGO povodja Dravinje (VGB Maribor, št. proj. 1422/4-87, VGI Ljubljana). Podani so podatki za profil vodomerne postaje Slovenska Bistrica (F=32,6 km2) ter profil Bistrica pred izlivom v Ložnico (F=37,4 km2) . Karakteristični

pretoki za oba hidrološka profila so podani v tabeli , ki sledi .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000

doc. dr. U. KRAJNC - 42- GOSPODARJENJE Z VODAMI

V SUŠNEM LETU 2000

Tabela 2: Karakteristični pretoki za Bistrico

KARAKTERISTICNI PRETOK VREDNOSTI !PRETOKOV (mJ/s~ Vodomerna postaja Bistrica - izliv Slovenska Bistrica

Srednji pretoki SQmokro leto 1,15 1,23 sQsre<ln"e leto 0,78 0,84 sQsuholeto 0,51 0,58

Nizke vode SQn 0,136 0,150 nQn 0,070 0,080

Visoke vode 010 35 37 020 43 45

Struga Bistrice je bila regulirana na obravnavanem območju ob izgradnji avtoceste Maribor-Celje. Pretočni profil struge je bil izveden s širino dna b = 5,0 m in naklonom brežin m = 2. Projektirana prevodnost struge je bila nad AC naQ100 = 63 m3/s in pod AC na Q20 = 43 m3/s.

Prispevno področje bodoče čistilne naprave obsega poleg mesta Slovenska Bistrica še naselja Zg . Bistrica, Tirgod in del Ložnice. Kanalizacijski sistem je delno mešan, delno pa ločen . Na čistilno napravo se bo dovajal dvakratni sušni dotok. Na prispevnem področju CCN je nekaj večjih industrijskih obratov, ki odvajajo tehnološko odpadno vodo. Ti obrati so: Steklarna Luminos, Impol, Tovarna Olja Gea, Bistriške Mesnine, Anoksidal in ostali manjši industrijski obrati.

Tabela 3: Predvidena obremenitev naprave čistilne naprave Slovenska Bistrica

število priljučenih enot 15.025 PE biokemijska obremenitev BPK5 902 kgBPK5/d kemijska obremenitev KPK cca 2.400 kgKPKld dnevni dotok vode pri sušnem vremenu 4.344 m3/d sušni dotok Qt 257 m3/h = 71 l/s deževni dotok Qm 431 m3/h TKN 195 kgTKN/d celokupni fosfor 45 kg/d

V sklopu pripravljalnih del smo izdelali poročilo o vplivih na okolje Prof.dr. Mihael J. Toman je izvedel ogled terena in vzorčenje 30/8-2000 Odločili smo se, da bo za presojo vplivov na okolje potrebno ugotoviti obstoječe kakovostno stanje v potoku Bistrica na dveh mestih, ki sta med seboj oddaljeni približno 300 m. V poročilu o vplivih na okolje je prof. Toman ugotovil :

Flora

V perifitonski združbi se prepletajo filamenti nitastih bakterij (Sphaeroti/us natans) in nitastih alg , med katerimi prevladuje zelena alga Cladophora sp., poleg nje pa še Ulotrix sp. in Stigeoclonium sp. Pogoste so tudi modrozelene cepljivke s prisotnima predstavnikoma Oscillatoria sp. in Phormidium sp. Velik delež zavzemajo kremenaste alge, značilni rodovi organsko močneje obremenjenih vodotokov. Najpogostejša med njimi je bila Nitzschia palea. Po saprobni oceni bi potok zaradi velike gostote sferotilusa na tem mestu uvrstili v prehod med alfa mezosaprobno stopnjo in polisaprobno stopnjo. Sorazmerno velika diverziteta vrst v perifitonu je le posledica hitrega toka na tem mestu in kljub močni organski obremenitvi več kot 50% nasičenosti vode s kisikom. Tok odnaša tudi rahlo obrast s prodnikov in druge trne podlage, zato je plavljenje perifitona znatno, kar se odraža v večji kalnosti vode. V plavljenih delcih je velik delež nitaste bakterije Sphaeroti/us. Primerjava flore oziroma perifitonskih predstavnikov ni pokazala nobenih razlik med izbranima vzorčnima mestoma v potoku.

MIŠiCEV VODARSKI DAN 2000

doc. dr. U. KRAJNC

Favna

- 43 - GOSPODARJENJE Z VODAMI V SUŠNEM LETU 2000

Raziskava je vključila favno perifitonske združbe in združbe velikih nevretenčarjev na dnu struge potoka Bistrica. V obrasti na kamnih so bili zelo pogosti predstavniki praživali in manjših metazojev. Združba je bila zelo podobna združbi aktivnega blata v čistilnih napravah, kar le potrjuje prejšnjo ugotovitev, da je obremenitev potoka z organskimi snovmi velika . Med praživalmi so bili posebej pogosti parameciji (Paramecium caudatum) in drugi holotrihi ciliati (Colpidium sp., Trachelophyllum sp., Litonotus sp. idr.). Od metazojev je bilo največ nematodov (Nematoda n. det.) in bdeloidnih kotačnikov (Philodina sp., Rotaria sp.). Vse naštete živali so predstavniki najslabše saprobne stopnje oziroma IV. kakovostnega razreda .

Tudi združba velikih nevretenčarjev (vrstna struktura in številčnost) je bila značilna za polisaprobne pogoje na osnovi obstoječe slovenske zakonodaje (modificiran saprobni sistem) in vrstno izjemno osiromašena. Abundantni so bili le maloščetinci (Oligochaeta) z družinami Tubificidae in Lumbriculidae ter ličinke dvokrilcev (Diptera), med katerimi so bile masovne trzače (Chironomidae) in sicer rod Chironomus sp. in predstavniki poddružine Orthocladiinae. Gre torej za predstavnike tistih skupin velikih nevretenčarjev , ki lahko živijo tudi pri nizkih vsebnostih raztopljenega kisika v vodi in anoksičnih pogojih v sedimentih. Vsi našteti taksoni so tudi detritivorni in velika količina organskega materiala omogoča tako masoven razvoj teh organizmov.

Stanje biotopov

Stanje habitatov je bilo na obeh izbranih mestih bolj ali manj enako, zato opis velja za potok Bistrico kot celoto na odseku, kjer je predvidena izgradnja čistilne naprave. Potok je reguliran z urejenima bregovoma, le na drugem mestu je na levem bregu opazna erozijska dejavnost. Strme brežine, porasle s travo prehajajo v strugo, ki je ob bregu utrjena s kamni . Zrnatost usedlin je različna, prevladujejo prodniki, vmes so kamni in pesek. Celotna površina je obrasla z algami in sferotilusom, posebno debel sloj je na hrapavih drčah . Voda plavi delce organskih snovi in odtrgane obrasti, ki se na odsekih struge s počasnim tokom usedajo na dno. Na teh mestih je moč zaznati vonj po H2S-su , posebej če rahlo premešamo usedline. Usedline so v celoti anoksične , kar dokazuje oborjen FeS in skoraj črna barva. V vodi je raztopljeni kisik sicer prisoten, kar je v prvi vrsti posledica sorazmerno hitrega toka in s tem ugodnejšega raztapljanja iz zraka ter deležu biogenega prezračevanja, ki je velik zaradi močne obrasti z algami. Vprašanje pa je, kakšno je stanje ponoči , ko ni fotosintetske aktivnosti.

Kalna voda, penjenje in vonj po produktih anaerobnega metabolizma so značilnosti vodnega biotopa potoka Bistrice. Temu primerne so prisotne združbe. Tudi vsebnosti nutrientov, posebej to velja za ortofosfor so večje . Vsebnosti nitratov so bile 9.01 mgll (1 . vzorčno mesto in 8.62 mgll (2 . vzorčno mesto), koncentracije ortofosforja pa 9.74 mgl I (1 . vzorčno mesto) in 10.20 mgll (2 . vzorčno mesto), kar oboje kaže na značilne komunalne odplake iz mesta. Čeprav je določanje klorofila v tekočih vodah metodološko problematično, izmerjena vrednost 87 mgll v vodi potrjuje močno obrast alg na dnu, ki jih hiter vodni tok trga in odnaša. Ti organizmi nedvomno veliko prispevajo čez dan k vsebnosti raztopljenega kisika, ki je bila 4.9 mg/l oziroma 54% nasičenost pri T = 18.6 °c (1 . vzorčno mesto, z nižjo hitrostjo toka v primerjavi z drugim mestom) in 7.2 mgll oziroma 82% nasičenost jo pri T = 19.0 °c (2. vzorčno mesto s hitrejšim tokom) . pH vrednost je bila v rahlo alkalnem, in sicer 7.7, prevodnost pa sorazmerno nizka, le 175 f.lS/cm.

Iz opisa stanja potoka Bistirce je razvidna potreba po takojšnji izgradnji čistilne naprave. V času ekstremno nizkih pretokov je izpust odpadne vode v rangu pretoka vodvodniku!

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000

doc. dr. U. KRAJNC

Viri

- 44 - GOSPODARJENJE Z VODAMI V SUSNEM LETU 2000

1. Hidravlična presoja Bistrice na lokaciji predvidene CČN (VGB Maribor, št. proj. 2247/00 , januar 2000).

2. Krajnc, Uroš: Evtrofikcija voda v luči gospodarjenja z vodnim bogastvom Slovenije, doktorska disertacija, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana 1994

3. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana 1998

4. Anal iza letošnjega sušnega obdobja Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana 23.junij 2000

S.lnvesticijska dokumentacija v postopku investiranja za komunalno infrastrukturo v občini Slovenska ~istrica kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava Slovenska Bistrica Poročilo o vplivih na okolje, Institut za ekološki inženiirng št. projekta 6 H-H2S.1.S1, Odgovorni za sestavo poročila Dr. Uroš Krajnc

6. Investicijska dokumentacija v postopku investiranja za komunalno infrastrukturo v občini Slovenska bistrica kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava Slovenska Bistrica Idejni projekt čisitlne naprave, Institut za ekološki inženiirng št. projekta 6 H-H2S.1.31 , Odgovorni projektant Rado Vodopivec,udis

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000