PROGRAM ZA SPREGANJE JAPONSKIH GLAGOLOVssljskg2s/2019_20/Vrecar_Matej/Vrecar... · 2020. 4. 8. · Maturitetna seminarska naloga pri informatiki Avtor: Matej Vrečar Mentorica: Helena

Spregalnik japonskih glagolov Matej Vrečar

1

PROGRAM ZA SPREGANJE JAPONSKIH GLAGOLOV

Maturitetna seminarska naloga pri informatiki

Avtor: Matej Vrečar Mentorica: Helena Starc Grlj

Šolsko leto: 2019/2020


2

POVZETEK Ustvaril sem preprost program za spreganje japonskih glagolov. Uporabniku omogoča, da v

vhodno vrstico vpiše glagol in s pomočjo pritiska na razne gumbe spreminja njegovo obliko v izhodni vrstici. Za funkcionalnost sem uporabil Python, za grafični vmesnik pa sem uporabil Pythonov modul tkinter.

ABSTRACT I have created a simple program for conjugating japanese verbs. It allows the user to input a

verb into an input line and get different forms of the verb by pressing various buttons. For the functional side of the program i used Python and for the graphical user interface i used the tkiter module.

KLJUČNE BESEDE Python, tkinter, japonščina, glagol


3

Kazalo

1 Uvod .................................................................................................................................... 4

1.1 Predstavitev problema ................................................................................................ 5

1.2 Uporabljena strojna oprema ....................................................................................... 5

1.3 Uporabljena programska oprema ............................................................................... 5

2 Teoretični del ....................................................................................................................... 6

2.1 Opis japonskih glagolov ............................................................................................... 6

2.2 Potrebno znanje .......................................................................................................... 7

2.3 Ideja za rešitev problema ............................................................................................ 8

3 Praktični del ......................................................................................................................... 9

3.1 Opis rešitve in koda programa .................................................................................... 9

3.2 Navodila za uporabo programa ................................................................................. 17

4 ZAKLJUČEK ......................................................................................................................... 17

4.1 Ocena dela ................................................................................................................. 17

4.2 Možne izboljšave ....................................................................................................... 17

4.3 Razporeditev časa ...................................................................................................... 18

5 VIRI..................................................................................................................................... 19

Kazalo slik Slika 1: Predviden izgled ............................................................................................................. 7 Slika 2: Diagram poteka .............................................................................................................. 8 Slika 3: Izgled programa .............................................................................................................. 9 Slika 4: Funkcija za prepoznavanje ........................................................................................... 10 Slika 5: Funkcija za particip ....................................................................................................... 10 Slika 6: Funkcija za sedanjik ...................................................................................................... 11 Slika 7: Funkcija za a-obliko ...................................................................................................... 11 Slika 8: Funkcija za negacijo sedanjika ...................................................................................... 12 Slika 9: Funkcija za negirano obliko velelnika ........................................................................... 12 Slika 10: Funkcija za negirano obliko preteklika ....................................................................... 13 Slika 11: Funkcija za pretekliško obliko .................................................................................... 13 Slika 12: Funkcija za preteklik ................................................................................................... 14 Slika 13: Funkcija za velelnik ..................................................................................................... 15 Slika 14: Iniciacija Tkinter okna ................................................................................................. 15 Slika 15: Ustvarjanje radio gumba ........................................................................................... 16 Slika 16: Dodajanje gumbov ..................................................................................................... 16 Slika 17: Primer uporabe programa ......................................................................................... 17

KAZALO GRAFOV Graf 1: Razporeditev časa 18


4

STVARNO KAZALO

glagol, 2, 6, 7, 9, 17

japonščina, 2

Python, 2, 5, 9

tkinter, 2, 7, 9


5

1 Uvod

1.1 Predstavitev problema V prostem času se rad učim japonščino. Kot začetnik velikokrat naredim kakšno

napako v pregibanju besed, predvsem glagolov. Za zmanjšanje števila napak in za splošno možnost preverjanja pravilnosti mojih spreganj, sem se odločil narediti program, ki bo glagole spregal v ne vseh, ampak v vseh bolj uporabljenih oblikah v formalnem in neformalnem stilu.

Vse skupaj bom naredil v programskem jeziku Python. Za izdelavo grafičnega vmesnika bom uporabil v Pythonu že vgrajen modul Tkinter.

1.2 Uporabljena strojna oprema

Tabela 1: Uporabljena strojna oprema

Računalnik Lenovo Yoga 2 13

Procesor Intel Core i5-4200u - 2.6GHz

RAM 8GB DDR3

Grafična kartica Intel HD graphics 4400

Zaslon 33,8cm 1080x720

1.3 Uporabljena programska oprema

Tabela 2: Uporabljena programska oprema

Operacijski sistem Windows 10

Brskalnik Google Chrome

Programski jezik Python 3.6

Urejevalnik kode Geany/atom

Prenos datotek na strežnik FileZilla 3.46.3

Urejevalnik besedila Word 2010

Program za zajemanje ekranskih slik


6

2 Teoretični del

2.1 Opis japonskih glagolov Japonski jezik ima tri različne vrste glagolov.

Ichidan – Glagoli, ki se končajo na –iru ali –eru

Godan – Glagoli, ki se končajo na –ku, -gu, -u, -su, -tsu, -nu, -mu, ali –ru

Nepravilni glagoli – Glagoli, ki se končajo na –iru ali –eru, vendar se spregajo kot godan glagoli ter glagola suru in kuru. Glagolom spreminjamo oblike tako, da jim spreminjamo končnice. Sklon, spol in

število ne obstajajo. Velika posebnost pri japonskih glagolih je tudi ta, da imajo vsi formalno in neformalno obliko.

Glagole bom spregal v sedanjiku + prihodniku (oblike so iste), v pretekliku in v velelniku. Vse

bo seveda možno v formalni ter neformalni obliki ter tudi v zanikani/negirani obliki. Spreganje ichidan glagolov je preprostejše od spreganja godan glagolov. V večini primerov

odstranimo končni –ru ter dodajamo končnice. Vse oblike, v katerih bo znal spregati moj program so prikazane v spodnji tabeli. Za primer je uporabljen glagol taberu, ki pomeni jesti.

Tabela 3: Spreganje ichidan glagolov

Oblika Neformalno Formalno

sedanjik taberu tabemasu

negacija sedanjika tabenai tabemasen

preteklik tabeta tabemashita

negacija preteklika tabenakatta tabemasen deshita

velelnik tabero tabete

negacija velelnika taberu na tabenaide

V naslednji razpredelnici bodo prikazane še oblike godan glagolov. Za primer je uporabljen

glagol matsu ki pomeni čakati.

Tabela 4: Spreganje godan glagolov

Oblika Neformalno Formalno

sedanjik matsu machimasu

negacija sedanjika matanai machimashita

preteklik matta machimashita

negacija preteklika matanakatta machimasen deshita

velelnik mate matte

negacija velelnika matsu na matanaide

Za bolj podroben vpogled v različne oblike glagolov priporočam spletno stran

http://www.japaneseverbconjugator.com/ ai pa knjigo »Oxford Japanese Grammar and Verbs«

http://www.japaneseverbconjugator.com/


7

2.2 Potrebno znanje Najprej bom potreboval način, da v Tkinter-ju dobim vnosno vrstico, kamor bo uporabnik

unesel želeni glagol in doda string glagola v spremenljivko. To bom naredil z »tkinter entry widget« in StringVar.

Program bo moral vsebovati tudi funkcijo, ki bo prepoznala, za katero vrsto glagola gre. Najprej bi izločil nepravilne glagole, nato pa bi z iteracijo zadnjih treh črk povedal za katero vrsto glagola gre.

Program bi potem potreboval še funkcije, ki bi glagolom dodajale pravilne končnice glede na to, kateri gumb bo pritisnjen. To bo pri glagolih prve skupine lažje, saj za tvorbo samo umaknemo končni –ru in dodamo primerne končnice. Pri glagolih druge skupine pa bo treba zadnji zlog spremeniti, če bomo hoteli dobiti formalno obliko glagola. Pri vsem tem bo pomembno znanje branja posameznih delov stringa ter razkosanje in lepljenje stringa.

Vse funkcije bom potem dodal k posameznim gumbom, na katerih bo pisalo, za katero obliko so namenjeni. To bom lahko naredil s Tkinter button widgetom, ki je razmeroma preprost za uporabo. Gumbu lahko spreminjam tudi velikost, debelino okvirčka ter barvo. Odločil sem se, da bom za izbiro med formalno in neformalno obliko uporabil RadioButton, saj če bi imel gumbe za vse oblike, bi jih bilo preveč. Uporabil bom RadioButton, kjer bo uporabnik izbiral med formalno ter neformalno obliko. Tudi ta funkcija je v Tkinterju in deluje na princip spreminjanja vrednosti spremenljivke s pomočjo izbire.

Na koncu bo program potreboval samo še vrstico, kjer se bo glagol pojavil v novi, spregani, obliki.

Slika 1: Predviden izgled


8

2.3 Ideja za rešitev problema

Slika 2: Diagram poteka


9

3 Praktični del

3.1 Opis rešitve in koda programa Celoten funkcionalni del programa je napisan v programskem jeziku Python. To sem dosegel

s preprostimi funkcijami, ki sem jih povezal z gumbi. To sem dosegel z modulom tkinter. Ta je izmed vseh še najbolj lahek za uporabo.

V tem delu bom predstavil kodo mojega programa. Začel bom s predstavitvijo funkcij, ki ga

sestavljajo. Večina jih deluje na podoben način, to je s spreminjanjem nizov.

To je prva funkcija, ki se nahaja v mojem programu. Ta potrebuje nekaj obrazložitve. Kot že

omenjeno, se japonski glagoli spregajo v skupinah. Zato je program potreboval način, da bo razlikoval skupine med seboj. Ker pa obstajajo izjeme, ki jih vidimo v prvem if stavku funkcije in ker se po delitvi v 2 skupini glagoli delijo še naprej, dobimo vse skupaj 9 različnih skupin za spreganje glagolov. Za vsako skupino sem tako določil pogoj, kateremu mora glagol zadoščati, da je dodeljen tej skupini. Funkcija vrne številko skupine v kateri je glagol.

Slika 3: Izgled programa


10

Naslednja funkcija vzame parameter glagol. Nato s pomočjo »if« stavkov in funkcijo za prepoznavanje ustvari obliko za deležnik. Glagolom prve skupine samo odstrani zadnji dve črki, med tem ko glagolom od 2. do 9. skupine dodaja ustrezno končnico z »i«.

Slika 5: Funkcija za particip

Slika 4: Funkcija za prepoznavanje


11

Naslednja funkcija tvori glagolov sedanjik. Za glagole v neformalni obliki je to zelo lahko, saj je

ta enaka slovarski. Nato sta posebej dodana glagol »suru« in »kuru«, ki sta nepravilna. Na koncu pa imamo samo še formalno obliko glagola. Tu dodamo končnico »masu« k deležniški obliki glagola.

Slika 6: Funkcija za sedanjik

Sledi funkcija za a-obliko glagola. Ta je koristna samo pri glagolih od 2. do 9. skupine, saj je prva ne potrebuje. Deluje na zelo podoben princip kot deležniška funkcija. Za razliko od te, pa ta funkcija na konec glagolov dodaja končnice z »a«.

Slika 7: Funkcija za a-obliko

Sledi funkcija za negiranje sedanjika glagolov. Začne se z »vrsta == 2«, kar nakazuje na

formalno obliko glagola. Ta je najpreprostejša za tvorbo saj na deležniško obliko dodamo končnico »masen«. Naslednji so neformalni glagoli prve vrste, saj tudi pri teh zgolj dodamo končnico na deležniško obliko. Za razliko od formalne, bo ta končnica »nai«. Sledijo vse oblike za nepravilna glagola. Zadnja je neformalna oblika glagolov od 2. do 9. skupine. Pri teh vzamemo njihovo »a-obliko« ter na njo dodamo »nai«.


12

Slika 8: Funkcija za negacijo sedanjika

Naslednja je funkcija za negacijo velelnika. Ta je zelo preprosta, saj se vse skupine naredijo enako. Če je glagol neformalne oblike, dodamo na slovarsko obliko končnico »na«, v primeru formalne oblike pa na negirani sedanjik glagola dodamo »de«.

Slika 9: Funkcija za negirano obliko velelnika

Sledi funkcija za negacijo preteklika. Začne se s formalno obliko. Pri tej na deležniško obliko glagola dodamo končnico »masendeshita«. Nato sledijo nepravilni glagoli. Na koncu so vsi neformalni glagoli. Tu uporabimo funkcijo za negacijo sedanjika, saj potrebujemo glagol z »nai« na koncu. Temu bomo »i« odsekali, in namesto njega dodali »katta«. Tako imamo glagol, ki se konča z »nakatta«.


13

Slika 10: Funkcija za negirano obliko preteklika

Naslednja je funkcija za pretekliško obliko glagola. Ta ne spremeni glagola v preteklik vendar je pomožna funkcija. Ime je morda malo čudno, daj se ista funkcija uporabi tudi pri velelnikih za glagole od 2. do 9. skupine. Ta funkcija najprej obravnava glagole 3. in 8. skupine. Tem odstrani zadnji dve črki in na njuno mesto postavi »n«. Sledijo glagoli 5. skupine. Tem zadnjo črko zamenja s »t«. Za četrto skupino samo spremeni glagol v njegovo deležniško obliko. Za 6. in 9. skupino odstrani zadnji dve črki, ter na njuno mesto postavi »i«. Sledijo glagoli 2. skupine, katerim odstranimo zadnji dve črki ter ju nadomestimo s »t«. Na koncu je še pogoj za glagole 1. skupine, katerim zgolj odstranimo zadnji 2 črk.

Slika 11: Funkcija za pretekliško obliko

Ostali sta nam samo še dve daljši funkciji za glagole. Prva je funkcija za preteklik. Začne z glagoli v formalni obliki, katerim na njihovo deležniško obliko doda končnico »mashita«. Naslednji so neformalni glagoli 1. skupine. Tem na deležniško obliko doda končnico »ta«. Sledijo ostali glagoli. Glagolom od 2, 4, 5, 6, in sedme skupine na pretekliško obliko doda »ta«, ostalim pa »da«. Sledijo samo še nepravilni glagoli.


14

Slika 12: Funkcija za preteklik

Zadnja funkcija je funkcija za velelnik. Začne z neformalnimi glagoli prve vrste. Tem na

deležniško obliko doda končnico »ro«. Sledijo formalni glagoli iste vrste. Tem na deležniško obliko doda končnico »te«. Naslednji so formalne oblike glagolov 2, 4, 5, 6, in 7 oblike. Tem na pretekliško obliko doda »te«. Preostalim glagolom na pretekliško obliko doda »de«. Manjka še neformalna oblika glagolov od 2. do 9. skupine. Tem odstrani zadnjo črko ter jo nadomesti z »e«. Na koncu so še nepravilni glagoli.


15

Slika 13: Funkcija za velelnik

To so vse funkcije ki sestavljajo funkcionalni del programa. Sedaj si bomo pogledali še, kako je narejen grafični vmesnik v Tkinterju.

Tako sem ustvaril okno ter ga shranil v »window«. Dodal sem mu naslov ter velikost.

Slika 14: Iniciacija Tkinter okna

Naslednja stvar je »Entry«. To sem shranil v spremenljivko w. Ta spremenljivka bo služila kot prvi argument vseh funkcij, ki so bile predstavljene do sedaj.


16

Slika 15: Ustvarjanje radio gumba

To so zadnje vrstice programa. V njih ustvarim 6 različnih gumbov, na katere potem dodam funkcije definirane zgoraj. Parametri funkcij so w, ki je v našem primeru povezan na vhodno vrstico ter vrednost spremenljivke selected, ki je prilepljena na radio gumb.

Slika 16: Dodajanje gumbov


17

3.2 Navodila za uporabo programa Ob zagonu programa se nam odpre okno, ki ga lahko vidimo na zgornji sliki. V belo osvetljeni

kvadratek v levem zgornjem kotu programa uporabnik vnese željeni glagol. Ta mora biti vnesen v latinici saj sem imel nekaj težav z implementacijo japonske pisave v python. Več o tem v predelku za izboljšave. Po vnosu glagola se uporabnik obrne na radio gumba. To sta gumba kjer uporabnik izbere »Neformalna oblika« ali pa »Formalna oblika«. Po izbiri lahko potem izbere katero obliko glagola si želi ogledati. Program je narejen tako, da ga ni potrebno ponovno zagnati če želimo drugo obliko glagola. Preprosto se nam v izhodni vrstici izpiše druga željena oblika glagola. Prav tako ni potrebno ponovno zagnati programa, če želimo spregati drug glagol. Iz vnosne vrstice preprosto zbrišemo prvi glagol ter ga zamenjamo z drugim.

Slika 17: Primer uporabe programa

4 ZAKLJUČEK

4.1 Ocena dela Program se mi zdi narejen v redu. Načeloma se tudi sklada z mojimi prvotnimi cilji. Na

začetku nisem bil prepričan, da sem bil zmožen narediti tak program. Sedaj vidim, da sem bil problemu kos. Prav tako sem se tekom dela tudi veliko naučil.

4.2 Možne izboljšave Kljub zadovoljstvu sem do programa kritičen. Zdi se mi, da lahko dodam kar nekaj stvari da ga

izboljšam. Prvi dodatek, ki bi ga dodal, je ta, da bi lahko v program pisal glagole v japonski katakani in kanjiju. To sem sicer od začetka poskušal uvesti, a problemu žal nisem bil kos. Zdi se mi, da bi ta možnost omogočala veliko boljšo možnost za učenje jezika, saj bi ob vnosu vadil pisanje in ob branju vadil japonsko izgovorjavo.


18

Druga izboljšava je sam grafični umesnik. Program je zgrajen v Tkinterju. Ta je, kot že omenjeno, zelo preprost. K preprosti uporabi pa zato spada tudi preprost in tudi nekoliko starinski izgled. Za izboljšanje in modernizacijo izgleda bi lahko uporabil modul Kivy, ki pa je bolj kompleksen.

Tretja izboljšava je razširitev na druge platforme. Trenutno je program dostopen le računalnikom s pythonom. Lahko ga prepisal in ga naredil kompatibilnega še za android in iOS, kar bi omogočilo širok, lahek in tudi bolj prenosen dostop do orodja.

Četrta izboljšava je že zelo kompleksna a jo bom kljub temu dodal. Ta izboljšava je povezava moje aplikacije s spletnim prevajalnikom, ki bi uporabniku omogočal ne le spreganje glagola ampak tudi prevod če glagola ne bi poznal.

4.3 Razporeditev časa

Na naslednji sliki je prikazana groba ocena razmerja časa, ki sem ga potreboval za izdelavo

vsega potrebnega. Z izdelavo spletne strani sem začel že decembra. Ta mi je vzela manj kot četrtino vsega časa. Rekel bi, da je izdelava dokumentacije terjala enako količino časa, kot izdelava spletne strani. Izobraževanje za nalogo in izdelava naloge same pa sta mi vzela kar precej več časa.

izobraževanje

izdelava programa

izdelava spletne strani

izdelava dokumentacije

Graf 1: Razporeditev časa


19

5 VIRI

Python3 dokumentacija (online), dostopano 20.2.2020, 12:38, dostopno na https://docs.python.org/3/

Python3 w3schools (online), dostopano 21.2.2020, 16.36, dostopno na https://www.w3schools.com/python/

Bunt,JI.: Oxford Japanese Grammar and Verbs. . Bungay, Oxford, I(2003)

https://docs.python.org/3/

https://www.w3schools.com/python/

Documents

PROGRAM ZA SPREGANJE JAPONSKIH GLAGOLOVssljskg2s/2019_20/Vrecar_Matej/Vrecar... · 2020. 4. 8. · Maturitetna seminarska naloga pri informatiki Avtor: Matej Vrečar Mentorica: Helena