PROGRAM DELA EKOŠOLE V ŠOLSKEM LETU 2010/2011ssmbkmet2s/ekosola/PROGRAM_DELA_EKOSOLE...Delo naše EKOŠOLE lahko spremljate na pod znakom EKOŠOLE. Še enkrat hvala vsem, ki ste

PROGRAM DELA EKOŠOLE V ŠOLSKEM LETU

2010/2011

Zapisal: Simon Gračner, koordinator EKOŠOLE

Maribor, oktober 2010

NACIONALNI PROJEKT : Program dela ekošole v šolskem letu 2010/2011, Biotehniška šola Maribor, Maribor 2010

2

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ................................................................................... 2

KAZALO SLIK ........................................................................................ 3

UVOD ................................................................................................. 4

1 CILJI EKOŠOLE ................................................................................... 5

1.1 KRATKOROČNI CILJI............................................................................................................................ 5

1.2 DOLGOROČNI CILJI.............................................................................................................................. 5

2 PROJEKTI .......................................................................................... 6

2.1 ENERGIJA ................................................................................................................................................. 6

2.1.1 Opis aktivnosti..................................................................................................................................... 7

2.2 ODPADKI .................................................................................................................................................... 9

2.2.1 Opis aktivnosti .................................................................................................................................. 10

2.3 VODA......................................................................................................................................................... 13

2.3.1 Opis aktivnosti.............................................................................................................................. 14

2.4 PODNEBNE SPREMEMBE..................................................................................................................... 16

2.4.1 Opis aktivnosti .................................................................................................................................. 17

2.5 REVŠČINA PO SVETU IN PRI NAS ................................................................................................ 19

2.5.1 Opisi posameznih aktivnosti........................................................................................................... 20

2.6 BIOTSKA PESTROST ........................................................................................................................... 22

2.7 EKOKVIZ ZA SREDNJE ŠOLE ........................................................................................................... 25

2.8 FESTIVAL ALTERMED ......................................................................................................................... 25

3 ZBIRALNE AKCIJE...............................................................................26

3.1 LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV..................................................................................................... 26

3.2 ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA ................................................................................................. 27

3.3 ZBIRANJE IZRABLJENIH TONERJEV IN KARTUŠ ................................................................ 28

3.4 ZBIRANJE ZAMAŠKOV ...................................................................................................................... 29

4 DRUGE DEJAVNOSTI............................................................................31

4.1 LIKOVNI NATEČAJ ............................................................................................................................. 31

4.2 MEDNARODNI DAN BOJA PROTI AIDSU .................................................................................. 32

4.3 OBELEŽITEV OSTALIH POMEMBNEJŠIH DNEVOV ................................................................ 34


3

KAZALO SLIK

Slika 1: Bodi prijazen in me ugasni, če me ne potrebuješ. .......................................6

Slika 2: Si me odvrgel pravilno? ....................................................................9

Slika 3: Me znaš zložiti? .......................................................................... 11

Slika 4: Vsaka kapljica šteje...................................................................... 13

Slika 5: Bodimo prijazni do Zemlje. .............................................................. 17

Slika 6: Rdeči noski. ............................................................................... 28

Slika 7: Zbiranje zamaškov. ...................................................................... 30

Slika 8: Snežna idila ob božičnem času (utrinki iz lanskega izbora). .......................... 31

Slika 9: Pripenjanje rdečih pentlj................................................................. 32

Slika 10: Tudi učitelji so z veseljem prebrali letak. ............................................ 33


4

UVOD

V tem šolskem letu bomo nadaljevali z uresničevanjem dolgoročnih ciljev, ki smo si

jih zastavili že v prejšnjem letu, kakor tudi ciljev, ki smo si jih zastavili letos.

Zasnovali smo letni okoljevarstveni načrt šole. Informiramo in osveščamo ožjo in

širšo okolico o aktualnih ekoloških problemih ter z zgledom pozitivno vplivamo na

ostale.

Letos smo se odločili, da se lotimo kar nekaj projektov, in te izpeljemo še bolj

kvalitetno kot smo to delali v prejšnjih letih. Projekti so bili po mojem mnenju

dobro izpeljani, kar dokazuje tudi potrditev ekozastave.

Naloge, ki se jih lotevamo v okviru EKOŠOLE so vedno težje, saj se je potrebno

vsako leto še dodatno potrjevati, hkrati pa ne ponavljati. Verjamem, da nam bo

skupaj še bolj uspevalo.

Upam, da bomo v tem šolskem letu, ki je hkrati jubilejno peto, uspešno nadaljevali

zastavljeno delo in da bomo stvari, ki so bile zadnja leta slabše izvedene, letos

popravili in izpeljali boljše.

Delo naše EKOŠOLE lahko spremljate na www.bts.si pod znakom EKOŠOLE.

Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pripravljeni pomagati!


5

1 CILJI EKOŠOLE

1.1 KRATKOROČNI CILJI

• ekološko osveščanje, • analiza stanja šolskega okolja, • skrb za urejenost šole in njene okolice (redne čistilne akcije), • ločeno zbiranje odpadkov (papir, umetne mase, kovine, tonerji, kartuše,

olje, oljne posode, oljne krpe, biološki odpadki, plastenke), • predstavitev pomembnih svetovnih dnevov (svetovni dan zemlje, voda,

mokrišč, dan boja proti aidsu,...), • predstavitev ekoloških problemov v šolski avli, spletni strani, strokovnih

revijah, • sodelovanje v projektu Energija - Učinkovita raba energije v šoli, • sodelovanje v projektih Odpadki, Voda, Podnebne spremembe, • sodelovanje v projektu Revščina v svetu in pri nas, • sodelovanje v projektu Biotska pestrost, • sodelovanje na sejmu ALTERMED (tema Zdravo življenje), ekokvizu,

likovnem natečaju, zbiranje odpadnih tonerjev, kartuš in odpadnega papirja, • zbiranje zamaškov v dobrodelne namene.

1.2 DOLGOROČNI CILJI

• vzgoja za okoljsko odgovornost, • razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov in pomoč pri odpravi revščine, • vzgoja za zdrav način življenja v zdravem okolju (uvajanje ekološko

pridelane hrane, pitniki), • spodbujanje kreativnosti, inovativnosti in izmenjava idej, • učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija), • povezovanje med ekošolami doma, v okviru EU in širše, • obravnavanje ekoloških vsebin pri pouku, • skrb dijakov za urejenost šole in njene okolice, • strokovno sodelovanje z okoljevarstvenimi organizacijami, lokalno

skupnostjo.


6

2 PROJEKTI

2.1 ENERGIJA

S projektom Učinkovita raba energije (URE) v šoli želimo spodbujati ekošolarje k bolj premišljeni in varčni rabi energije tako v šoli kot tudi doma. Strokovnjaki ugotavljajo, da v vsaki šoli in drugi javni ustanovi lahko brez dodatnih stroškov zmanjšamo porabo energije za 10 do 15 odstotkov. To je tudi naš cilj v prihodnje. Za dosego tega cilja se bomo lotili nekaterih projektov, s katerimi bomo prispevali svoj delež pri varčevanju z energijo in manjšemu onesnaževanju okolja. Na enak način lahko pripomoremo tudi k znižanju izdatkov za energijo pri sebi doma.

Namen in cilji projekta:

1.) Spremljanje porabe energije na šoli. 2.) Spoznavanje različnih možnosti varčevanja z energijo. 3.) Iskanje rešitev s predlogi ukrepov za manjšo porabo energije in manjše onesnaževanje. 4.) Prenos izkušenj in znanja v prakso ter domače okolje. 5.) Osveščanje odgovornih na občinah za večjo podporo šolam v prizadevanjih za varčevanje z energijo.

Končni cilj projekta je: zmanjšati porabo energije na šoli za 10 do 15 odstotkov.

Slika 1: Bodi prijazen in me ugasni, če me ne potrebuješ.


7

OPIS PROJEKTA

V šolskem letu 2010/2011 bomo nadaljevali projekt URE v šoli. Še naprej bomo zbirali vse podatke o porabi elektrike, vode in zemeljskega plina in jih vnesli v ustrezne tabele. Zbrani podatki bodo služili kot osnova za pripravo analize stanja in pripravo različnih varčevalnih ukrepov na šoli.

Na koncu šolskega leta bomo pripravili poročilo o svojem delu in predstavili dosežene rezultate.

AKTIVNOSTI

1. Poraba energije v šoli. 2. Energetski detektivi. 3. Izdelovanje nalepk in sloganov. 4. Izračun ekološkega in ogljikovega odtisa.

Komu je projekt namenjen?

Dijakom in zaposlenim na šoli, ki lahko vse navedene aktivnosti prilagodijo starostni stopnji in interesu posameznikov ali razredov.

2.1.1 Opis aktivnosti

1. Poraba energije v šoli

Dijaki bodo merili osvetljenost v posameznih prostorih, ugotavljali porabo energije posameznih porabnikov električne energije v posameznih učilnicah, preštevali luči (varčne, navadne), zbirali podatke o porabi energentov za ogrevanje in podobno. Na osnovi zbranih podatkov bodo izdelali analizo in predlog ukrepov za varčevanje oz. za manjšo porabo energije

2. Energetski detektivi

Izbrali bomo skupino ali posamezne dijake, ki bodo med odmori hodili po šoli in ugotavljali, v katerih prostorih so brez potrebe prižgane luči in drugi porabniki energije. Prav tako bodo preverjali, kako prezračujemo posamezne učilnice. Po odmoru bodo zapirali odprta okna na hodnikih in ugašali luči, ki bodo po nepotrebnem gorele. Svoje ugotovitve bodo zapisovali in o tem poročali oziroma pripravili tedenska (mesečna) poročila o njihovih ugotovitvah. Poročila bodo objavljena na ekokotičku in na spletni strani šole. Vlogo energetskih detektivov bodo opravljali tudi dežurni dijaki na šoli.


8

3. Izdelovanje nalepk in sloganov.

Organizirali bomo natečaj za najboljšo oz. najbolj izvirno nalepko oz. slogan na temo učinkovite rabe energije. Izbrane nalepke (slogane) bomo nalepili nad stikala za elektriko v posameznih razredih, hodnikih in drugih prostorih. Nalepke so se na drugih šolah izkazale kot zelo učinkovit način za ozaveščanje porabnikov elektrike. V primeru dovolj velikega odziva bomo pripravili razstavo nalepk in sloganov.

4. Izračun ekološkega in ogljikovega odtisa.

http://www.focus.si/index.php?node=208

Na omenjeni spletni povezavo so na voljo vse informacije in kalkulator za izračunavanje omenjenega odtisa. Za dijake in zaposlene na šoli bomo izračunali ekološki in ogljikov odtis in potem primerjali podatke med dijaki in zaposlenimi ter med mestno in podeželjsko populacijo. Na koncu bomo izračunali povprečni odtis. O rezultatih bomo poročali v ekokotičku in na spletni strani. Mislim, da bodo rezultati zelo presenetljivi.

Stopimo skupaj in dosegli bomo veliko več!

Vodja projekta: Simon Gračner.


9

2.2 ODPADKI

Odgovorno ravnanje z odpadki je eden ključnih dejavnikov varovanja in ohranjanja okolja. Cilj, ki ga zasledujemo pri ravnanju z odpadki je zmanjševanje količin odloženih odpadkov in povečevanje deleža njihove ponovne uporabe oziroma recikliranja. Eden izmed pogojev, da bi odpadki lahko ponovno postali koristne surovine, je njihovo ločevanje in pravilno odlaganje v zabojnike na ekološke otoke. Na šolah največji delež med odpadki obsegata papir, plastenke in večslojna kartonska embalaža za mleko in sokove (to je embalaža Tetra Pak in podobna večslojna embalaža) zato bo glavnina aktivnosti usmerjena v izobraževanje in ozaveščanje dijakov v pravilno ravnanje s tovrstnimi odpadki. V šolskem letu 2010/2011 bomo tako v sklopu odpadkov izvajali programe, ki bodo obsegali pripravo načrtov ravnanja z odpadki, zbiralne akcije papirja, uvajali bomo vodenje dnevnikov skrbnikov ekoloških otokov in začeli s projektom Eko-paket oziroma odgovorno ravnanje s kartonsko embalažo za mleko in sokove.

Slika 2: Si me odvrgel pravilno?


10

Nameni in cilji tematskega sklopa ODPADKI:

• povečevanje ozaveščenosti dijakov o pomenu ustreznega in odgovornega ravnanja z odpadki,

• informiranje in izobraževanje o načinih ravnanja z odpadki, • povečevanje količin zbranega papirja in kartonske embalaže za mleko in

sokove, • posredno ozaveščanje širše javnosti o odgovornem odnosu do odpadkov, • priprava ustreznih informativno-izobraževalnih gradiv, • aktualizacija spletnih strani z možnostjo dostopa do informativno-

izobraževalnih gradiv ter povezav do domačih in tujih spletnih virov za izobraževanje in ozaveščanje na temo ustreznega zlaganja, zbiranja in odlaganja odpadkov,

• spodbujanje in nagrajevanje izvirnih idej dijakov na temo odgovornega ravnanja z odpadki,

• spremljanje ter kritično vrednotenje ne/ustreznosti označenosti ekoloških otokov oziroma posameznih zabojnikov in še posebej zabojnikov za odpadno embalažo z vidika ustreznega odlaganja odpadkov.

Tematski sklop odpadkov obsega naslednje štiri projekte: (izvedba vseh štirih je pogoj za pridobitev ekozastave)

1. Priprava načrta ravnanja z odpadki v šoli 2. Zbiranje odpadnega papirja 3. Skrbnik ekološkega otoka 4. Eko-paket


1. Priprava načrta ravnanja z odpadki v šoli

Namen načrta ravnanja z odpadki je analiza stanja ravnanja z odpadki v šoli, opredelitev ključnih postopkov pri ravnanju z odpadki, sledljivost na področjih ravnanja z odpadki in vzpostavitev sistema spremljanja učinkovitosti ravnanja z odpadki.

Šola mora v pisni obliki pripraviti načrt ravnanja z odpadki.


11

2. Zbiranje odpadnega papirja

Osnovni namen zbiranja odpadnega papirja je aktivno vključevanje dijakov v procese ozaveščanja, da odpadni papir sodi v reciklažo.

Vsaka ustanova mora v tekočem šolskem letu organizirati vsaj eno zbiralno akcijo odpadnega papirja. Eden od ciljev je, da bi vsak dijak prinesel v šolo vsaj 5 kilogramov odpadnega papirja.

3. Skrbnik ekološkega otoka

S tem raziskovalnim projektom želimo vzpostaviti zavedanje o tem, da je osnova odgovornega ravnanja z odpadki njihovo ločeno zbiranje in pravilno odlaganje v zabojnike na ekoloških otokih. Hkrati želimo pridobiti podatke o ustreznosti označenosti zabojnikov na ekoloških otokih in vplivati na izboljšanja, ki bi vodila k prijaznejšemu in bolj učinkovitemu odlaganju odpadkov na ekoloških otokih.

4. Eko-paket

Osnovni namen projekta Eko-paket je odgovorno ravnanje s kartonsko embalažo za mleko in sokove in obveščanje ter ozaveščanje mladih, učiteljev in staršev o ustreznem načinu ravnanja (zlaganje, zbiranje, odlaganje in reciklaža kartonske embalaže za mleko in sokove).

Ključna aktivnost je ustrezno zlaganje, zbiranje in odlaganje KEMS, zbrane v šoli, v ustrezne zabojnike na ekoloških otokih.

Slika 3: Me znaš zložiti?


12

Razpis nagradnega kreativnega projekta na temo KEMS (kartonska embalaža za mleko in sokove) s strani podjetja SLOPAK.

Razpis nagradnega natečaja za najboljši dnevnik Skrbnika ekološkega otoka s strani EKOŠOLE in podjetja SLOPAK.

Vodja projekta: Simon Gračner


13

2.3 VODA

VODA KOT ŽIVLJENJSKA VREDNOTA

Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja. Pomen vode za življenje na Zemlji bi lahko razdelili na fiziološki, higienski in ekonomski. Voda omogoča funkcioniranje živega organizma in je hkrati življenjski prostor za številne živali in rastline. Pomembna je tudi za vzdrževanje higiene. Za ta namen porabimo precej več vode kot za fiziološke potrebe. Največ vode pa se porabi v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah, torej za ekonomski namen. K ekonomskemu pomenu bi lahko prišteli tudi kopalne vode, saj je teh glede na onesnaževanje vse manj.

Slika 4: Vsaka kapljica šteje.

S projektom se bomo lotili analize porabe vode na šoli in iskanju rešitev za zmanjšanje le te. Tako bomo osveščali dijake in zaposlene na šoli o nujnosti varčevanja z vodo.

Cilj celotnega projekta je torej celovit vpogled v ekosistem reke, jezera ali mlake, spoznavanje glavnih onesnaževalcev vode, razumevanje pomena vode za živa bitja, ter seznanjanje z dejstvom, da porabimo mnogo več vode, kot jo dejansko potrebujemo.


14

KLJUČNA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

• Katere rastlinske in živalske vrste prevladujejo ob vodi? • Katere rastlinske in živalske vrste se pojavljajo le v sledovih? • Katere tujerodne, invazivne vrste se pojavljajo na območju vode? • Kdo oneznažuje vodo na vašem območju? • Kje, kaj in kako je mogoče izvedeti o onesnaževanju vode v širšem okolju

izven šole (npr. doma – od staršev, v knjižnici, na internetu itd.)? • Ali je voda na vašem območju onesnažena? Kakšna je kvaliteta vode? • Kako bi zmanjšali onesnaževanje vode? • Kako dijaki varčujejo z vodo? • Kako bi zmanjšali porabo vode v šoli? • Kaj je za to potrebno? • Kakšne pipe imate v šoli? • Kako bi merili porabo vode?

CILJI PROJEKTA

• Spodbujati dijake k raziskovalnemu delu. • Navajati dijake na pomembnost ohranjanja ekosistemov. • Ugotoviti stanje biodiverzitete ob vodi. • Spremljati razvoj življenja ob vodi. • Iskati izvirne ideje za zmanjšanje porabe vode. • Povečati zavest o varčevanju z vodo in navajati dijake na varčevanje z vodo. • Spremljati in zmanjšati porabo vode v šoli. • Zbrane podatke, ideje in fotografije objaviti na spletni strani, kjer bodo

dostopni vsem.


1. Za umivalnike v razredih in na WC-jih izdelati oznake, ki bodo opozarjale na zapiranje vode in varčevanje z vodo. Zaželene so čim bolj izvirne oznake iz eko materialov.

2. Spremljati porabo vode v šoli in skrbeti za varčevanje z vodo ter si zapisovati vse posebnosti, ki jih boste opazili (dnevnik bo poenoten za vse ekošole). Na koncu leta moramo napisati poročilo o tem, koliko vode se je privarčevalo.

3. Dijaki bodo skozi celo šolsko leto spremljali dogajanje v in ob ribniku v Mestnem parku (pri kiosku). Organizirali bodo čistilne akcije, spremljali živa bitja ob vodi, pojavljanje novih živih bitij in vodili dnevnik.

4. Obiskali bomo bližnjo čistilno napravo in spoznati delovanje le te (2. letniki).


15

5. Popisali rastlinske in živalske vrste ob ribniku in šolski mlaki in napisali poročilo.

6. Merili in primerjali bomo kvalitete vode v plastenkah in iz vodovoda.

7. V fotografski objektiv bomo poskušali ujeti čim bolj zanimiv motiv vode ali živih bitij ob vodi, istočasno bomo sodelovali na nagradnem natečaju.

Vodje projekta: Helena Slivnjak Ramuta


16

2.4 PODNEBNE SPREMEMBE

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek so največja grožnja našemu planetu. Težko je razumeti, da na tem planetu živijo milijarde ljudi, ki se sploh ne zavedajo, da je naš planet je v vesolju daleč naokrog edini, kjer so razmere za takšno življenje primerne in da nimajo kam zbežati, če ga uničijo. Kot je zapisal Herlec (2005) bi moral vsak od nas enkrat na pot okoli sveta; tako bi spoznal, da smo ujeti v čudoviti kletki, iz katere ni izhoda. Vsako dejanje, dobro ali slabo, ostaja v njej. In vsak beg se konča pred lastno ograjo. Vse, kar danes počnemo, ima ali bo imelo za seboj globalne poledice. Že stari filozofi so trdili, da zamah metulja s krili v Evropi lahko povzroči vihar na Japonskem, in imeli so prav. Preprečevanje podnebnih spremembe se začne s spreminjanjem navad.

Cilji:

• dijaki spoznajo lepote in vrednost lokalnega okolja v katerem živijo • dijaki so seznanjeni z najpomembnejšimi okoljskimi problemi in trendi

lokalnega in globalnega okolja • dijaki usvajajo osnovna stališča in vrednote v prid trajnostnega razvoja • dijaki razumejo, da imajo njihova dejanja široke posledice in da so

odgovorni za posledice

Zgoraj navedeni cilji se lahko uresničujejo znotraj posameznih predmetov, v okviru projektnih dni, na ekskurzijah ali kot izbirne vsebine. Poudarek je na razvoju čustvenih in akcijskih ciljih okoljskega izobraževanja.

Razpisana tema projekta v šolskem letu 2010/2011:

1. Svet je lep 2. Stop!


17


1. Svet je lep

Izdelava promocijskega plakata, v katerem dijaki izpostavijo lokalne lepote, s katerimi pozovejo krajane k odgovornejšemu odnosu do okolja, v katerem živijo.

2.Stop!

Dijaki poiščejo slikovni material o podnebnih spremembah, katerega opremijo s čim bolj izvirnimi interpretacijami o podnebnih spremembah (misli, aforizmi, stripi, pesmi, verzi,…).

Slika 5: Bodimo prijazni do Zemlje.


18

Gradivo:

1. Kajfež Bogataj, L. (2008). Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Ljubljana: Pedagoški inštitut

2. Burnie, D. (2008). Narava vrača udarec; kako so zrak, zemlja, voda in ogenj izkesali naš svet. Ljubljana: Mladinska knjiga.

3. Bodoče klimatske spremembe (2008). Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.

4. Herlec, U. (2005). Geotrip ’02 v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor,

5. Agencija Republike Slovenije za okolje. 6. Weisman, A. (2009). Svet brez nas. Ljubljana: Modrijan. 7. Kirn, A. (2004). Narava, družba, ekološka zavest. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede. 8. Naše okolje - učno gradivo (1994). Zagorje ob Savi: Društvo za varovanje

okolja. 9. Lah, L. (2009). Za moje okolje. Radovljica: Didakta. 10. Bergant, K. e tal (2009). Vreme podnebje in zrak, ki ga dihamo. Ljubljana:

Ministrstvo za okolje in prostor. 11. Maslin, M. (2007). Globalno segrevanje. Ljubljana: Krtina. 12. Planet Sprememb, Poučni komplet za šole 13. Al Gore Neprijetna resnica (videoposnetek).

Obeležitev ob dnevu podnebnih sprememb (15. maj)



19

2.5 REVŠČINA PO SVETU IN PRI NAS

Odprava revščina sodi med ključne teme izobraževanja za trajnostni razvoj. Zaradi finančne in gospodarske krize v svetu in pri nas, vse bolj pa tudi zaradi naglih podnebnih sprememb, revščina postaja vse večji problem. Kljub temu, da je vse pogostejša spremljevalka tudi v slovenskih domovih, se vse premalo zavedamo vseh posledic, ki jih doživljajo vsi tisti, ki jih je usoda pahnila v položaj, iz katerega marsikdo ne vidi izhoda. Pri tem so še posebej žalostne zgodbe otrok in mladine, ki namesto mladostne razposajenosti s solzami v očeh zrejo v negotovo prihodnost.

Tako kot v preteklih treh letih bomo v okviru slovenskih ekošol temu problemu tudi v letošnjem šolskem letu namenili posebno pozornost, in sicer v obliki različnih dejavnosti in aktivnosti, v katerih bodo lahko sodelovali posamezni ekošolarji, posamezne skupine dijakov, razredi ali pa celotna šolska skupnost.

Z neposrednim sodelovanjem in vključevanjem v različne aktivnosti bodo tako slovenski ekošolarji na najbolj neposreden način prišli v "stik" z revščino po svetu in doma ter po svojih močeh poskušali pomagati tistim, ki tako pomoč najbolj potrebujejo.

Namen in cilji projekta:

• Spoznavati revščino v sodobnem svetu in v domačem okolju. • Iskanje rešitev za odpravo revščine. • Ozaveščanje ekošolarjev in njihovih staršev ter drugih o problemih

revščine. • Razvijanje solidarnosti, sočutja in pomoči med ekošolarji. • Zbiranje pomoči. • Organizacija različnih dobrodelnih prireditev (koncerti, zbiralne akcije,

tekmovanja itd. z namenom opozarjati vrstnike in druge o problemih revščine v domačem kraju in zbiranje pomoči.

• Zbiranje in pošiljanje semen kot pomoč pri samooskrbi v nekaterih najbolj revnih državah.


20

Predlagane aktivnosti

1. Zbiranje semen in pošiljanje v nekatere najbolj revne predele sveta. 2. Dopisovanje z vrstniki iz nekaterih najbolj revnih afriških držav. 3. Zbiranje pomoči (obleka, šolske potrebščine, denar itd.). 4. Organizacija in izvedba šolskih natečajev (eseji, pesmice, slogani, likovni,

foto natečaji, filmsko ustvarjanje) na temo revščina. 5. Ustvarjam in pomagam (sodelovanje z ZPMS Ljubljana Moste-Polje).

Ob koncu šolskega leta bomo izbrali najbolj »inovativne« in prizadevne šole ter posameznike, ki bodo prejeli priznanja »Tudi jaz lahko pomagam«. Šole, ki se bodo potegovale za to priznanje, bodo poleg omenjenega poročila poslale tudi dokazno gradivo na CD ali DVD.

2.5.1 Opisi posameznih aktivnosti

1. Zbiranje semen.

V sodelovanju z nevladno organizacijo Sloga bodo ekošolarji zbirali semena, ki jih bomo poslali v nekatere najbolj revne predele sveta in njihovim prebivalcem omogočili, da sami pridelujejo hrano za lastne potrebe. Od njih bomo poskušali pridobiti povratne informacije in fotografije o uspehih oz. neuspehih, ki jih bodo dosegli.

2. Dopisovanje z vrstniki iz nekaterih najbolj revnih afriških in drugih držav.

V primeru, da nam bo uspelo pridobiti naslove, jih bo nacionalna Ekošola ponudila šolam, ki si bodo želele takega sodelovanja, lahko pa si sami poiščemo naslov kakšne šole in si začnemo dopisovati z njimi.

Dopisovanje poteka v glavnem v angleščini, ponekod tudi v francoskem, portugalskem ali kakšnem drugem jeziku.

3. Zbiranje pomoči (obleka, šolske potrebščine, denar itd.).

Sami ali v sodelovanju s katero izmed humanitarnih organizacij izvedemo akcijo zbiranja pomoči (šolske potrebščine, denar....) in jo predamo ustrezni organizaciji oz. posamezniku.


21

4. Organizacija in izvedba šolskih natečajev (eseji, pesmice, slogani, likovni, foto natečaji, filmsko ustvarjanje) na temo revščine.

Organizirali bomo šolski natečaj na katerem bodo dijaki na svoj način izražali svoje poglede na probleme revščine doma in po svetu. Po poteku razpisa bo komisija ocenila posamezne projekte in najboljšim podelila priznanja. Pripravili bomo tudi razstavo s prispelimi izdelki.

5. Ustvarjam in pomagam (sodelovanje z ZPMS Ljubljana Moste-Polje).

Vse šole, ki bomo sodelovale v projektu Revščina, bomo sodelovale pri izdelovanju lepih in izvirnih izdelkov, ZPMS pa jih bo podarila svojim donatorjem, ki z denarnimi prispevki podpirajo njihovo humanitarno dejavnost. Izmed poslanih izdelkov bo ZPMS izbral najboljše, po tem pa bodo izbrane šole izdelale večje število takih izvirnih izdelkov.

ZPMS pa bo vsem šolam, ki bodo prispevale svoje izvirne izdelke, omogočila brezplačno letovanje njihovih učencev oz. dijakov s socialno ogroženih družin.



22

2.6 BIOTSKA PESTROST Biotska pestrost je življenje. Izraz biotska pestrost lahko razumemo kot okolje ali kot naravo, kot prostoživeče živali in rastline toda najpomembnejše je zapomniti si, da je vse med seboj povezano in soodvisno. V to povezavo je seveda vključen vsak od nas posebej in vsi skupaj. Naše preživetje je odvisno od biotske pestrosti saj le ta omogoča veliko število dobrin in storitev, ki nam jih zagotavlja naš planet in od katerih smo odvisni. Vse preveč pogosto ekonomska rast in socialni razvoj zanemarjata osnovno potrebo po varovanju narave in skrbi za okolje. Pa vendar je ohranjanje in trajnostna raba biotske pestrosti kritičnega pomena za svetovno gospodarstvo kakor tudi za oskrbo rastoče populacije našega planeta z osnovnimi sredstvi za preživetje. Svet se spreminja. Ukvarjanje z biotsko pestrostjo lahko šolam izboljša njihovo delovanje, obenem pa na ta način dijakom zagotovijo potrebna znanja in veščine, razumevanje ter samozavest za prilagoditev na svetovne spremembe in s tem na uspeh v prihodnjem življenju. Obenem pa bo šola prispevala k ohranjanju biotske pestrosti – na šolskem dvorišču, v lokalni skupnosti in celemu planetu. KAJ LAHKO STORIMO? Naredimo prve korake in odprimo oči. Mogoče najlažji prvi korak je ta, da peljemo dijake ven iz učilnice in opazujemo katere živali in rastline so okrog nas, njihovo obnašanje v povezavi s spremembami v naravi in okolju. Iz šolskega dvorišča to raziskovanje in učenje o biotski pestrosti lahko razširimo v lokalno okolje, travnike, polja, parke, potoke, mokrišča idr. Seveda lahko k sodelovanju pritegnemo tudi nevladne organizacije katere delujejo na področju ohranjanja biotske pestrosti in varovanja narave. Tovrstno sodelovanje bo zagotovo prineslo dobre rezultate. Uporabimo biotsko pestrost kot pomemben povezovalni smisel pri vseh predmeti in starostih. Podatke, ki smo jih pridobili zunaj učilnice pri opazovanju in spremljanju narave lahko uporabimo v učilnici. Spremljanje letnih časov in selitve lahko uporabimo kot izhodišče za razvoj idej o spremembah v življenju. Biotska pestrost je lahko osnovna tema razprav v debatnih krožkih, kar lahko pripomore k razvoju kritičnega ekološkega razmišljanja in spodbujanje k strokovnemu razpravljanju. To lahko še razširimo za vpogledom na povezave znotraj življenjskih prostorov, na


23

primer vpliv naravnih procesov na človeško blaginjo v povezavi s hrano ali vodo, lahko dijakom pomaga razumeti povezanost medsebojnih odnosov med vrstami, življenjskimi prostori in ljudmi. Naredimo bivališča za prostoživeče živali in rastline na šolskem dvorišču. Ustvariti primerne življenjske pogoje za živali ali rastline še nikoli ni bilo tako enostavno. Obstaja veliko tehničnih pripomočkov in nasvetov za izgradnjo le teh. Lahko posejemo različna semena avtohtonih rastlin, posadimo sadike dreves, vzgajamo sadno drevje, uredimo šolski park tako da je prijazen do prostoživečih živali, na šolskem vrtu lahko pridelujemo sadje, zelenjavo in različna zelišča na ekološki način, naredimo bivališča za različne vrste živali, krmimo živali, naredimo mlako idr. Izdelava in skrb za različna rastlinska in živalska bivališča ponuja učiteljem da dijakom na praktičen način pokažejo spretnosti, kot so načrtovanje, razporejanje, pogajanje in projektno vodenje. Tak način dela vzpodbuja skupinsko delo medgeneracijsko sodelovanje kakor tudi raziskovalno delo. NAMEN IN CILJI PROJEKTA

• ozaveščanje dijakov o raznolikosti življenja v naravi – spoznavanje biotske pestrosti (poudarek na praktičnem izvajanju),

• spoznavanje bližnjega okolja: šolsko dvorišče, bližnji gozdovi, potoki, mlake, travniki,

• spodbujanje dijakov, da raziskujejo biotsko pestrost narave, • navajanje dijakov, da preživijo veliko časa v naravi: raziskujejo,

fotografirajo, odkrivajo, pišejo dnevnike opazovanj, • iščejo neokrnjene kotičke narave, • ozaveščanje dijakov o pomenu gibanja v naravi za zdrav telesni in duševni

razvoj (pobeg od računalnikom, televizije in vseh mogočih modernih naprav),

• povečati trajnost in kakovost znanja, ki si ga dijak lahko pridobi le z aktivnostmi v naravi,

• spodbujanje sposobnosti dijakov za opazovanje naravnega okolja, • razvijanje odgovornega odnosa do okolja, • spodbujanje vseživljenjskega učenja.


24

PRISTOP Projekt lahko izvajate v okviru rednega pouka, kot projektno delo pri naravoslovju, biologiji, spoznavanju okolja in drugih predmetih ter modulih. Z rezultati seznanjajte starše (lahko jih vključite v projekt), lokalno skupnost.

Vodja projekta: Mojca Rep


25

2.7 EKOKVIZ ZA SREDNJE ŠOLE Tema ekokviza in lokacija izvedbe še nista znana. Ko bo tema znana, bodo o tem obveščeni dijaki vseh razredov, objavljeno bo tudi na spletni strani.


2.8 FESTIVAL ALTERMED Že četrto leto zapored bomo sodelovali na sejmu ALTERMED. Predstavljali se bomo pod okriljem nacionalne EKOŠOLE. Tema naše predstavitve in celotne predstavitve EKOŠOL bo ZDRAVO ŽIVLJENJE. Če imate kakršnekoli ideje se obrnite na Heleno Slivnjak Ramuta, ki je vodja projekta.

Vodja projekta: Helana Slivnjak Ramuta


26

3 ZBIRALNE AKCIJE 3.1 LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Kot veste, na šoli že štiri šolska leta ločujemo odpadke. Pri tem smo bili do sedaj premalo uspešni, saj se še vedno najdejo učilnice, kjer ločevanje ni uspešno. Največkrat se dogaja, da v naglici ne pogledamo kam odpadek vržemo ali pa ne vemo natančno kam ga odvreči, kljub temu, da na vsakem košu piše kaj lahko v njega odvržemo. Da ločevanje nemoteno poteka, so v vsaki učilnici postavljeni štirje različno obarvani koši: koš za papir (rdeč), za tetrapake od soka, mleka in jogurta (moder), za PET plastenke in pločevinke (rumen) in za ostale odpadke (črn). Ločeno zbiranje ni uspešno, če se ne potrudimo vsi, in sicer tako dijaki kot učitelji in delavci šole. Pomembno je, da se dijaki medsebojno opozarjajo, prav tako pa jih morajo tudi učitelji in delavci šole redno opozarjati, da odložijo odpadke v pravi koš. Odvoz papirja in PET plastenk ter pločevink se opravlja enkrat mesečno, ostale odpadke pa odvažajo vsak petek. Upam, da se bo stanje v tem šolskem letu izboljšalo, kar mora biti naša obveza. S tem šolskim letom moramo oddati tudi podatke o količini posamezno zbranih odpadkov, zato je še toliko bolj pomembno, da res pravilno ločujemo.

Vodja zbiranja: Simon Gračner


27

3.2 ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA V okviru EKOŠOLE naša šola nadaljuje z organiziranim zbiranjem odpadnega papirja. Tako kot v lanskem šolskem letu, bo tudi letos celoten izkupiček od prodaje papirja poslan fundaciji PISMO SRCA, ta pa dobljena sredstva namenja štipendiranju mladih. Akcija bo potekala od 1.9. 2010 do 10.6. 2011. Upam, da bomo letos še uspešnejši pri zbiranju. Priporočilo nacionalne EKOŠOLE je, da bi vsak dijak med šolskim letom prinesel v šolo vsaj 5 kg odpadnega papirja.



28

3.3 ZBIRANJE IZRABLJENIH TONERJEV IN KARTUŠ V okviru EKOŠOLE bo naša šola že peto leto zapored sodelovala pri organiziranemu zbiranju izrabljenih tonerjev in kartuš. Zbiralna akcija, ki bo potekala v tem šolskem letu ima tudi dobrodelno noto, saj smo se pridružili zbiralni akciji podjetja Emstar d.o.o., ki donira določen delež zbranih sredstev dobrodelni organizaciji RDEČI NOSKI - klovni zdravniki.


Slika 6: Rdeči noski.

PRIČARAJMO BOLNIM OTROKOM NASMEH NA OBRAZ.


29

3.4 ZBIRANJE ZAMAŠKOV

Tokratna akcija zbiranja zamaškov je namenjena šestletnemu Galu Majšlerju, ki ima cerebralno paralizo. Starša nujno potrebujeta prilagojen kombi, v katerega bi se lahko Gal pripeljal z vozičkom in v njem ostal varno pripet na klančini. Za takšen (nov in predelan) kombi pa je potrebnih 30.000 evrov. Brez tega vozila za Gala tako rekoč ni življenja.

Družina tudi prosi, da bi se novica o zbiranju zamaškov čim bolj širila po Sloveniji. Upam, da boste pri širjenju novice sodelovali tudi vsi tisti, ki boste prebrali to novico.

Za vse tiste, ki ste pripravljeni pomagati z donacijo pa številka Galove hranilne knjižice: 01000-000900003490200-4004908846. Račun je odprt pri Poštni banki Slovenije.

Večina me sprašuje, kateri zamaški so primerni za zbiranje. Zbirate lahko vse plastične zamaške od plastenk za vodo, sokove, zamaške od čistil, šamponov, eurokrema, pralnih praškov, mila za tuširanje in zamaški od šumečih tablet: Najverjetneje sem še kaj izpustil. Ne zbirajo pa se zamaški od kisa in olja, ker oddajajo vonj.

Upam, da se boste odzvali v čim večjem številu, saj nas prav nič ne stane, če zamašek shranimo in ga prinesemo v šolo.

Med šolskim letom se bomo redno priključevali zbiralnim akcijam, ki bodo aktualne.

Zbrane zamaške lahko prinesete v TAJNIŠTVO ali SIMONU GRAČNERJU.



30

Slika 7: Zbiranje zamaškov.


31

4 DRUGE DEJAVNOSTI

4.1 LIKOVNI NATEČAJ Nacionalna koordinacija in Pomurski ekološki center razpisujeta likovni natečaj za najlepšo risbo na temo »Prednovoletni čas« in zimski motivi. Tematsko naj njihova dela obravnavajo zimske motive in prednovoletni čas ter božične in novoletne simbole. Dijaki lahko ustvarjajo v različnih tehnikah (svinčnik, barvive, tempera, vodene barvice, voščenke, oglje idr.) uporabljajo pa lahko tudi najrazličnejše materiale. Prejeta likovna dela bomo ocenjevali in izbirali v naslednjih kategorijah:

• izbrane risbe v različnih dimenzijah in izdelki kot klasična likovna dela v različnih tehnikah

• izbrana likovna dela in izdelki z uporabo odpadnih oz. recikliranih materialov

• izbrana likovna dela in izdelki z uporabo naravnih materialov

Najboljših deset izdelkov bomo poslali na izbor za EKOVOŠČILNICE 2012.

Slika 8: Snežna idila ob božičnem času (utrinki iz lanskega izbora).

Vodja projekta: Božidar Damjan, prof.


32

4.2 MEDNARODNI DAN BOJA PROTI AIDSU Kot vsako leto, bomo tudi letos obeležili Dan boja proti AIDS-u. Kljub temu, da na to zahrbtno bolezen nenehoma opozarjamo, se število obolelih zelo počasi zmanjšuje. Še vedno premalo pozornosti posvečamo zaščiti, še posebej med različnimi vrstami spolnih odnosov. Zato bi si želeli tudi letos med dijake razdeliti čim več kondomov za katere pa bi potrebovali donatorje. Zato prosim vse, ki poznate kogarkoli, ki bi lahko priskrbel kondome, da mi sporoči kontaktno osebo.

Slika 9: Pripenjanje rdečih pentlj.

Da bodo dijaki dobili čim več informacij o bolezni bomo pripravili tudi letak na katerem bodo zapisane najpomembnejše informacije kako se obvarovati pred njo.


33

Slika 10: Tudi učitelji so z veseljem prebrali letak.



34

4.3 OBELEŽITEV OSTALIH POMEMBNEJŠIH DNEVOV

Med šolskim letom bomo obeležili vse pomembnejše svetovne dneve.

Documents

PROGRAM DELA EKOŠOLE V ŠOLSKEM LETU 2010/2011ssmbkmet2s/ekosola/PROGRAM_DELA_EKOSOLE...Delo naše EKOŠOLE lahko spremljate na pod znakom EKOŠOLE. Še enkrat hvala vsem, ki ste