PROCES STABILIZACIJE IN KOOPERACIJE ČLANIC …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/klokocovnik-helena.pdf · 2008-04-22 · 24. januarja 2005 je imel v Beogradu govor gospod Olli Rehn,

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PROCES STABILIZACIJE IN KOOPERACIJE ČLANIC JUGOVZHODNE EVROPE

Študentka: Helena Klokočovnik Naslov: Kletna 4, Slovenske Konjice Številka indeksa: 81492529 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: dr. Vladimir Kenda, redni profesor

Slovenske Konjice, december, 2004

2

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidat(ka) Helena Klokočovnik absolvent(tka) študijske smeri: zunanja trgovina študijski program: visokošolski strokovni izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a) pod mentorstvom dr. Vladimir Kenda, redni profesor in uspešno zagovarjal(a) 27.10.2005 (vpisati datum zagovora). Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovoljujem, da diplomsko delo lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne 10.11.2005 Podpis:__________________________________

3

PREDGOVOR Področje jugovzhodne Evrope se je po desetletju konfliktov, ki so se zaključili šele s posredovanjem mednarodne skupnosti, znašlo pred novimi pomembnimi izzivi. Jugovzhodna Evropa se sedaj hkrati sooča s problemi povojne obnove in zapoznele preobrazbe ekonomskega in političnega sistema, ki so povezani z institucionalnimi in strukturnimi spremembami. Poleg različnih geografskih definicij območja jugovzhodne Evrope, tudi mednarodne organizacije uporabljajo različne definicije za to območje. EU uporablja za države regije naziv zahodni Balkan, medtem ko npr. Pakt stabilnosti, za jugovzhodno Evropo poleg petih držav zahodnega Balkana v definicijo jugovzhodne Evrope vključuje tudi Romunijo, Bolgarijo in Moldavijo. Kot države jugovzhodne Evrope v diplomskem delu obravnavam Albanijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Makedonijo, Srbijo in Črno goro, ter v okviru le-te tudi Kosovo. Predmet proučevanja v diplomskem delu je napredek držav članic jugovzhodne Evrope v procesu stabilizacije in kooperacije, ki se je začel leta 2001, ko je Makedonija, kot prva izmed držav bivše Jugoslavije podpisala stabilizacijsko-asociacijski sporazum, nakar ji še istega leta sledi tudi Hrvaška. 15.9.2005 je g. Olli Rehn izjavil da je Bosna in Hercegovina zaradi odločitve Narodnega sveta Republike Srbske, da zavrne ključni paket reform o policiji, izgubila možnost pogajati se z EU o stabilizacijsko-asociacijskem sporazumu. Na osnovi izjave glavne tožilke Carle del Ponte, da je zadovoljna s sodelovanjem Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu, je EU, 10.10.2005, pričela uradne pogovore o stabilizacijsko-asociacijskem sporazumu s Srbijo in Črno goro in sicer ločeno z vsako republiko, pri tem pa ostaja stabilizacijsko-asociacijski sporazum en sam. Na osnovi rednega poročila o napredku Albanije na področju demokratizacije in izvajanja reform, se bo EU odločila ali bo sklenila stabilizacijsko-asociacijski sporazum z Albanijo. Tako sem v drugem poglavju opredelila pomen in instrumente (trgovinski ukrepi in finančna pomoč regiji) stabilizacijsko-asociacijskega procesa, katerega cilj je približevanje držav jugovzhodne Evrope Evropski Uniji. Prav tako sem v sklopu tega poglavja opredelila nove instrumente Evropske komisije, ki povečujejo zmožnost držav regije za izvajanje reform (twinning, TAIEX, program Tempus). V diplomskem delu sem predstavila tudi politično, ekonomsko in socialno stanje držav regije ter uspešnost reformiranja teh področij, ki določajo tempo približevanja EU. Poleg tega, da so države, pri tem je potrebno izpostaviti predvsem Kosovo, še vedno v veliki meri odvisne od mednarodne pomoči, je na ekonomskem področju potrebno izpostaviti tudi nizek BDP per capita, visoko stopnjo brezposelnosti, nizko raven industrializacije, šibke institucije, počasno gospodarsko rast... Na političnem področju pa je kljub, že izvedenim ukrepom, še vedno zaznati nespoštovanje osnovnih človekovih pravic, močno prisotnost kriminala in korupcije, nesodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine...kar se posledično odraža na šibkosti pravne države. V četrtem poglavju diplomskega dela, je poudarek na pomenu regionalnega trgovinskega in investicijskega sodelovanja med državami regije, ki je eden izmed temeljnih pogojev za napredovanje držav regije pri približevanju EU. V okviru tega poglavja izpostavljam tudi pomen regionalnega sodelovanja na področju sodstva in notranjih zadev, infrastrukture, energije, okolja,

4

5

transporta, boja proti organiziranemu kriminalu, ustavitve etnične diskriminacije... , kajti dejansko so to področja na katerih temelji zdravo trgovinsko in investicijsko sodelovanje v regiji pa tudi širše. Nikakor pa tudi v tem kontekstu ne smemo pozabiti na pomoč EU, ki je tako finančna kot tudi v obliki transfera znanj in izkušenj v regijo. V zadnjem poglavju sem se osredotočila na program CARDS, katerega osnovni cilj je podpora državam jugovzhodne Evrope pri aktivnem sodelovanju v stabilizacijsko-asociacijskem procesu. Ker sem se temelnji opredelitvi programa posvetila že v drugem poglavju, v tem poglavju predstavljam regionalne prioritete programa CARDS, ter stanje, ukrepe, ovire in pričakovane rezultate v okviru posamezne prioritete.

6

7

1 UVOD 11 1.1 Opredelitev področja in opis problema 11 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 11 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 12 1.4 Uporabljene raziskovalne metode 12

2 STABILIZACIJSKO-ASOCIACIJSKI PROCES IN NJEGOVI INSTRUMENTI 13

2.1 Pomen in instrumenti stabilizacijsko-asociacijskega procesa 13 2.2 Trgovski ukrepi Evropske unije 15 2.3 Finančna pomoč Evropske unije 18 2.4 Nove oblike pomoči državam jugovzhodne Evrope 20

2.4.1 Twinning 20 2.4.2 Tehnična pomoč in izmenjava informacij (TAIEX) 22 2.4.3 Ustvarjanje skupnega Evropskega izobraževalnega prostora 23

3 POLITIČNI, EKONOMSKI IN SOCIALNI POLOŽAJ V DRŽAVAH JUGOVZHODNE

EVROPE 24

3.1 Albanija 24 3.1.1 Politično stanje 24 3.1.2 Ekonomsko in socialno stanje 25

3.2 Bosna in Hercegovina 28 3.2.1 Politično stanje 28 3.2.2 Ekonomsko in socialno stanje 31

3.3 Hrvaška 34 3.3.1 Politično stanje 34 3.3.2 Ekonomsko in socialno stanje 36

3.4 Makedonija 40 3.4.1 Politično stanje 40 3.4.2 Ekonomsko in socialno stanje 41

3.5 Srbija, Črna Gora in Kosovo 44 3.5.1 Politično stanje 44 3.5.2 Ekonomsko in socialno stanje 47

4 REGIONALNO SODELOVANJE DRŽAV JUGOVZHODNE EVROPE 52

4.1 Analiza regionalne politike 53

4.1.1 Mednarodni pomen mednarodnih meja, kriminala in ilegalnih migracij 54 4.1.2 Pomen manjšin, civilne družbe in demokratične stabilizacije 56 4.1.3 Šibke državne institucije in ohlapna regionalna kooperacija 59

4.2 Analiza gospodarstva regije 60 4.2.1 Trgovina in investicije 63 4.2.2 Regionalno sodelovanje 67

4.3 Srednjeročni izzivi regionalne kooperacije 71 4.4 Pomoč Evropske unije regiji stabilizacijsko-asociacijskega procesa 73

8

9

5 LOKALNA POMOČ ZA REKONSTRUKCIJO, RAZVOJ IN STABILIZACIJO (CARDS) 75

5.1 Regionalne prioritete programa Lokalna pomoč za rekonstrukcijo, razvoj in stabilizacijo 75

5.1.1 Pospeševanje čezmejnega sodelovanja 76 5.1.2 Zakonodaja in notranje zadeve 80 5.1.3 Izgradnja institucij in sodelovanje med njimi 84 5.1.4 Razvoj regionalne infrastrukture 87 5.1.5 Razvoj zasebnega sektorja 93

5.2 Soobstoj nacionalnega in regionalnega programa pomoči regiji 96

6 SEZNAM VIROV 103

10

11

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema

Stabilizacijsko-asociacijski proces predstavlja temelj odnosov Evropske unije z državami zahodnega Balkana. V ta proces so vključene Albanija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška ter Srbija in Črna gora. Proces je individualno zasnovan za vsako od sodelujočih držav in vključuje finančno pomoč, sodelovanje, politični dialog, oblikovanje območja proste trgovine, približevanje evropskemu pravu ter praktično sodelovnje na različnih področjih. Glavni izzivi, skupni vsem državam te regije, ostajajo izgradnja močnih, polno delujočih držav, zmožnih zadovoljiti potrebe svojih državljanov, zagotovitev učinkovitega regionalnega sodelovanja in vzpostavljanje naprednih odnosov z Unijo. V tem kontekstu mora ostati prioriteta boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Napredek na tem področju je osnova za izpolnjevanje zakonskih pravil, ustvarjanje zaupanja v državne institucije, zagotavljanje privatnih investicij in približevanje članstvu le teh držav Evropski uniji. Doseganje teh predpostavk je odvisno od volje držav samih in njihovih kapacitet in prav tako njihove sposobnosti vzpostavitve smernic vzporednih Evropskim standardom in vrednotam. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Po dolgotrajnem in bolečem razpadu bivše Jugoslavije se je pričela trnova pot posameznih republik v iskanju lastne identitete. Vojna, ki je temeljila na verski nestrpnosti, je poleg človeških žrtev, terjala politično in gospodarsko stagnacijo in nazadovanje vseh vpletenih republik. Povojni obnovi se je s finančno in tehnično pomočju med drugim pridružila tudi EU, ki je od leta 1991 preko različnih programov (kot sta bila programa Phare in OBNOVA) odobrila državam zahodnega Balkana okoli 7 milijard EUR pomoči. Od leta 2000 pa pomoč regiji zagotavlja preko programa CARDS (Communitiy Assistance for Reconstruction, Development and Stabilisation). Namen moje diplomske naloge je predstaviti pomen, ki ga predstavlja Unija državam jugovzhodne Evrope, v političnem in gospodarskem smislu, nikakor pa ne smemo zanemariti pomena zahodnega Balkana za Unijo, katere polnopravna članica je, od 1. maja 2004, tudi Slovenija. Cilj mojega diplomskega dela je analizirati politično in ekonomsko situacijo v državah stabilizacijsko-asociacijskega procesa. Pojem »stabilizacijsko-asociacijski proces« je precej obširen in v njegovemn okvirju bom analizirala odnose Unije s posameznimi državami in oblike pomoči, ki so na razpolago državam JV Evrope. Program CARDS, kot glavno obliko finančne in tehnične pomoči, bom analizirala v zadnjem poglavju. Pomemben faktor, procesa približevanja držav JV Evrope Uniji, je tudi regionalno sodelovanje med državami samimi in njihovimi sosedami, zato se bom posvetila tudi analizi regionalnega sodelovanja in glavnim področjem sodelovanja. Glavni cilj stabilizacijsko-asociacijskega procesa je, kot že omenjeno, zagotovitev miru, stabilnosti in ekonomskega razvoja ter možnost integracije držav jugovzhodne Evrope v Unijo.

12

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Zaradi obsežnosti podatkov, ki so na voljo o vsaki posamezni državi v stabilizacijsko-asociacijskem procesu, njihovem napredku glede izpolnjevanja reform za približevanje Uniji in ovirah s katerimi se soočajo, sem se osredotočila na stabilizacijsko-asociacijski proces, njegove instrumente in področja delovanja. Skupna preteklost države sicer povezuje vendar istočasno tudi ločuje, zaradi česar je regijo nemogoče obravnavati kot celoto, ampak je potrebno vsako državo obravnavati kot samostojno celoto s specifičnimi značilnostmi. Ker pa podrobna obravnava političnega in ekonomskega stanja posamezne države presega osnovni cilj diplomskega dela, navajam podatke iz letnih poročil posameznih držav v tolikšni meri, da prikažem proces izvajanja reform in izpostavim težave s katerimi se soočajo posamezne države in kako poteka premagovanje ovir na poti k približevanju Uniji. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Pri nastajanju dela sem proučevala reforme in procese njihovega izpolnjevanja pri čemer sem se posluževala dinamične makroekonomske raziskave. Viri podatkov, ki sem jih uporabljala, so različne slovenske in tuje, baze podatkov na internetu, kjer sem izsledila številna poročila o stabilizacijsko-asociacijskem procesu v jugovzhodni Evropi in poročila o izvajanju CARDS programa. Prav tako pa sem v delo vključila tudi izseke iz določenih govorov posameznih funkcionarjev Evropske unije, zadolženih za nadzor izvajanja stabilizacijsko-asociacijskega procesa v državah jugovzhodne Evrope. V delu sem uporabila deskriptivni pristop in sicer metodo kompilacije, ker povzemam opazovanja, spoznanja, stališča in rezultate drugih avtorjev.

13

2 STABILIZACIJSKO-ASOCIACIJSKI PROCES IN NJEGOVI INSTRUMENTI 24. januarja 2005 je imel v Beogradu govor gospod Olli Rehn, član Evropske Komisije odgovoren za širjenje EU, v katerem je poudaril: »Leto 2004 bo v zgodovinskih knigah zapisano, kot leto največjega enkratnega povečanja Evropske unije. Uniji se je pridružilo deset držav in dve sta zaključili pogajanja o pridružitvi. V 50 letih odkar obstaja EU se je Unija širila petkrat in proces širitve se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Širitev je ena izmed najuspešnejših politik Unije in je povezana s širitvijo območja evropskih vrednot, med katerimi so najosnovnejše svoboda in solidarnost, toleranca in spoštovanje človekovih pravic ter demokracija in spoštovanje zakonodaje. Glede na poročila Unije, ki predstavljajo zakonsko osnovo približevanja, so vrata Unije odprta vsem evropskim državam, ki spoštujejo vrednote Unije in so predane njihovi skupni promociji.« Vrhunsko zasedanje vodij EU v Köbenhavnu, junija 2003, je dalo zgodovinsko obljubo, da bodo »države srednje in vzhodne Evrope, ki to želijo, postale članice takoj, ko bodo lahko prevzele obveznosti članstva z izpolnjevanjem gospodarskih in političnih pogojev«. Prvič so izgovorili in predstavili pogoje za članstvo, ki so postali znani pod imenom »köbenhavenski kriteriji«. Ti kriteriji so določili standarde za države, ki so želele postati članice EU:

Stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravna država, človekove pravice in spoštovanje in zaščita manjšin.

Obstoj delujočega tržnega gospodarstva, kot tudi zmožnost, spopada s pritiski konkurence

in tržnimi silami znotraj EU.

Sposobnost prevzemanja članstva, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.

Prvi »politični« kriterij naj bi bil predpogoj za začetek pristopnih pogajanj. Drugi kriteriji pa morajo biti izpolnjeni do vstopa v Evropsko unijo. Tretji kriterij zajema tudi zahtevo po tem, da nove članice prevzamejo politiko in pravila EU (t.i. acquis) in jih učinkovito uvajajo in izvajajo.(Kok 2003, 27). 2.1 Pomen in instrumenti stabilizacijsko-asociacijskega procesa Vojne ne tleh nekdanje SFRJ, vključno s kosovsko krizo, so EU privedle do odločitve, da se problemi regije lahko dolgoročno rešujejo le s hitro integracijo držav jugovzhodne Evrope v EU. Evropski svet je tako 14. aprila 1999 podal iniciativo za nov pristop, to je tako imenovani Stabilizacijsko-acociacijski proces, ki bo določal tudi okvir nadaljnjega sodelovanja. Stabilizacijsko-asociacijski sporazumi (SAA – Stabilisation and Association Agreements) upoštevajo individualni položaj vsake države in ji ponujajo možnost članstva na temelju

14

Amsterdamske pogodbe. S tem namenom je bil vzpostavljen nov proces stabilizacije in asociacije za pet držav jugovzhodne Evrope: Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Zvezno republiko Jugoslavijo, Makedonijo in Albanijo, ki naj bi razširil in izboljšal obstoječi regionalni pristop do teh držav. SAA vnašajo v pogodbena razmerja med EU in temi državami nov element, saj tistim, ki še nimajo kooperacijskega sporazuma, ponuja nove možnosti.Sporazumi bi bili narejeni po meri, tako da bi ustrezali razmeram v vsaki državi, začetek pogajanj o sklenitvi pa bi bil odvisen od tega, kdaj bo posamezna država izpolnila predpisane pogoje. Ti so:

pravna država;

demokracija;

spoštovanje človekovih in manjšinskih pravic;

ekonomske in politične reforme, izvedba prvih faz političnih in gospodarskih reform (stabilno gospodarsko okolje, lastninjenje, odprava nadzora cen, konkurenčni bančni sektor...);

razvoj dobrososedskih odnosov;

spoštovanje Daytonskega sporazuma in drugih sporazumov (v primeru Bosne in

Hercegovine, Hrvaške in ZR Jugoslavije je pogoj tudi spoštovanje Daytonskega mirovnega sporazuma, predvsem vračanje beguncev ter zagotavljanje pogojev za njihovo preživetje in zaposlovanje);

svoboda medijev;

svobodne in poštene volitve ter popolno izvajanje njihovih izidov;

odprava vsakršne diskriminacije.(Bobek in Živko 2002, 121,122)

Zadnjih pet let so bili opredeljeni osnovni faktorji stabilizacijsko-asociacijskega procesa. To so:

pogodbene vezi in sicer stabilizacijsko-asociacijski sporazumi,

trgovinski preferenčni sporazumi,

finančna pomoč.

Ti osnovni faktorji (instrumenti stabilizacijsko-asociacijskega procesa) omogočajo Uniji trajno sodelovanje na področju izgradnje institucij in trajen napredek v regiji. Državam regije omogočajo oporo v obliki izkušnej in znanja Unije, za lajšanje odločitev o ureditvi zakonodaje in administracije ki bosta pospeševala prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb preko meja v regiji sami in z Unijo. Glavni cilj je pomagati tem državam, da postanejo samostojne, funkcionalne države, istočasno pa da uvrščajo svoje ekonomske in zakonske sisteme ob bok tistim v Uniji. Na primer: Vsaka država

15

mora sprejeti režim proste trgovine. To zahteva spremembe v obstoječem carinskem sistemu (carinska zakonodaja in zadostno usposobljeno osebje za zagotovitev upoštevanja zakonov). Stabilizacijsko-asociacijski proces je dolgoročna politika in je usmerjena v pomoč državam pri doseganju trajnih sprememb. Proces razvijanja politik, sprejemanja zakonov, vzpostavljanja institucij in ustvarjanja funkcionalne administracije, zahteva dolgotrajni trud ter dolgoročno obvezo s strani držav regije in Unije. Stabilizacijsko-asociacijski proces ni kratkoročni instrument za odpravljanje nastalih kriz in ad hoc dogodkov. Napredek na posameznih stopnjah procesa bi naj bil določen s tempom resničnih sprememb v posamezni državi. Hitenje skozi posamezne stopnje ne bo pripravilo držav na soočenje z izzivi, ki jih še čakajo v prihodnosti, le uspešen zaključek posamezne faze bo ustvaril temelje za zahtevnejše pogoje naslednje faze. SAP opazno prispeva k razreševaju konfliktov, vendar pa ne more v celoti razrešiti kriz, ki nastanejo. Namen SAP je utrditi kulturo pravne države, spoštovanja individualnih pravic, zrelega ekonomskega managementa na način, ki zagotavlja pobudo za približevanje Evropski uniji. SAP je dopolnilna politika, kar pomeni, da raje kot nadomešča in dopolnjuje nacionalno administracijo, podpira in dopolnjuje države regije pri procesu njihove tranizcije. To je edini način, da se preneha kultura odvisnosti, ki ostaja sestavina delov balkanskega področja.1

2.2 Trgovski ukrepi Evropske unije Evropski svet je marca leta 2000 napovedal, da bo EU z državami zahodnega Balkana sklepala stabilizacijsko-pridružitvene sporazume, katerih značilnost bo asimetrična trgovinska liberalizacija. Skladno s tem je bila sprejeta uredba Sveta št. 2007/2000 o avtonomnih trgovinskih ukrepih (OJ L 240, 23.9.2000), ki je bila spremenjena oz. Dopolnjena z uredbo Sveta št. 2563/2000 (OJ L 295, 23.11.2000) in uredbo Komisije št. 2487/2001 (OJ L 335,19.12.2001). V skladu z uredbo o avtonomnih trgovinskih ukrepih je uvoz izdelkov po poreklu iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije ter Srbije in Črne gore v EU prost količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom in prost carinskih dajatev in drugih dajatev z enakim učinkom. Avtonomni ukrepi EU veljajo do 21. decembra 2005. Izjemo od zgoraj navedenega predstavlja uvoz mlade govedine, nekaterih ribiških proizvodov in vina, ki je prost carin, oziroma so le-te znižane, v okviru carinskih kvot. Izjema velja tudi za tekstilne izdelke in sicer obstajajo količinske omejitve na uvoz določenih tekstilnih izdelkov iz Srbije in Črne gore. Bosna in Hercegovina ima z EU sklenjen bilateralni sporazum, ki ureja trgovino s tekstilnimi izdelki, vendar pa po tem sporazumu ni količinskih omejitev. ____________________________ 1 Portalu GZS, Stabilizacijsko-asociacijski sporazum [Online] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=8527&IDpm=6472.

16

Države so upravičene do zgoraj navedenih preferencialov, če izpolnjujejo določene pogoje in sicer:

skladnost s konceptom »porekla blaga«, ki je urejen v uredbi št. 2454/93,

države ne uvajajo novih carin ali dajatev z enakim učinkom za uvoz izdelkov po poreklu iz EU in ne višajo obstoječega nivoja carin in dajatev,

sodelujejo z EU z namenom preprečitve kakršnih koli tveganj in prevar,

pripravljenost za izvedbo učinkovitih gospodarskih reform in za regionalno sodelovanje z

ostalimi državami, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, posebno preko sklenitve bilateralnih sporazumov o prosti trgovini.

V primeru znatnega povečanja izvoza iz teh držav v Unijo, ki je nad nivojem normalne proizvodnje in izvoznih zmožnosti ali če te države ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, lahko Evropske komisija v celoti ali delno opusti dane preferenciale.2

Izvoz iz jugovzhodne Evrope je od poznih devetdesetih opazno narastel, kar je posledica kombinacije faktorjev kot so: postkonfliktna rekonstrukcija, tranzicija v tržno gospodarstvo in uvajanje trgovinskih ukrepov Unije, ki je največja trgovinska partnerica regije. Vplivi trgovinskih ukrepov na posamezno državo so odvisni od strukture izvoza države in predhodnih trgovinskih sporazumov. Do začetka leta 2003 je kazalo, da imata največ koristi zaradi trgovinskih ukrepov, ki so zagotovili nižje tarife za približno polovico njihovega izvoza, druga polovica pa je že koristila ugodnosti, ki jih zagotavlja carine prost dostop do trga Unije, Albanija in Srbija s Črno Goro. Znižanje tarif je bili znatnega pomena za večino izvoznih izdelkov. Zaradi vzporedne liberalizacije trgovine do tretjih držav, so trgovinski ukrepi do jugovzhodne Evrope pripomogli da države te regije ohranijo svoj preferenčni položaj na trgu EU. Da bi bile deležne vseh ugodnosti trgovinskih ukrepov, morajo države jugovzhodne Evrope:

izboljšati konkurenčnost,

spremeniti proizvodnjo,

med ekonomskimi subjekti morajo dvigniti zavest o potencialu trgovinskih ukrepov,

pospešiti dialog s poslovnimi subjekti na evropskem trgu in

nadgraditi institucije povezane s trgovino.

potrebna je nadalnja harmonizacija standardov z evropskimi, vključno z veterinarskim in sanitarnim ter fitosanitarnim področjem.

_____________________________ 2 Evropska Unija in države zahodnega Balkana (2004, 9).

17

Študija dolgoročne perspektive izvoza v Unijo kaže značajen neizkoriščen potencial, kajti izvoz iz držav regije bi lahko precej presegal sedanjega. Da bi države izkoristile neizkoriščen potencial, morajo pritegniti zadostno stopnjo direktnih tujih investicij da razširijo svojo bazo znanja, povečajo proizvodno kapaciteto in produktivnost ter zagotovijo standarde v skladu s standardi Unije. Vlade se morajo prizadevati za uvajanje strukturnih reform, modernizacijo administracije, ter vključno s poudarkom na sodstvu zagotoviti pravno državo.3

Osnovni predmet razprav o jugovzhodni Evropi je povojna rekonstrukcija, razen za Albanijo, in tranzicija v tržno gospodarstvo. Ta procesa se nadaljujeta z različno hitrostjo v vsaki posamezni državi, samo v Albaniji, pa je bruto domači proizvod na prebivalca dosegel nivo, ki je višji kot nivo, ki ga je dosegala pred pričetkom tranzicije in pred konfliktnim obdobjem. Kvocient izvoza v BDP je približno 15%, kar kaže da se izvoz iz regije sooča s težavami pri konkuriranju na svetovnem trgu. Za primerjavo, Romunija, katere BDP je podoben tistemu v državah regije, kaže kvocient 30%.4

Verjeten dolgoročni izvozni potencial regije v EU je mogoče predviditi uporabljajoč tako imenovani »gravity model«, ki predvideva da je trgovina med dvema državama določena z njuno ekonomsko velikostjo, dohodkom per capita in geografsko razdaljo med njima. Ob uporabi ocenjenih vrednosti prejšnjih kriterijev, določitve tržnega potenciala med EU in državami kandidatkami5 in njihovi uporabi na primeru jugovzhodne Evrope, model kaže, da bi morale biti države sposobne izvažati v Unijo na nivoju, ki je dvakrat ali trikrat višji od sedanjega. Pri tem ni upoštevana, ocenjeno precejšnja, siva ekonomija, kar pomeni še večji izvozni potencial. 6

Trgovinski ukrepi služijo ustvarjanju usposobljenega okolja za povečanje izvoza, vendar pa sami po sebi ne podpirajo razvoja široke in kompleksne baze izvoza, potrebne za polno materialno koriščenje preferencialov. Izvozni potencial države je lahko dosežen samo s sprejemanjem nadaljnjih reform na širokem političnem področju, s čimer se ustvarjajo temelji za povečanje investicij na splošno in posebno za tuje direktne investicije. Direktne tuje investicije obsegajo transfer tehnologije in KNOW-HOW-a s povezanimi ugodnimi učinki na produktivnost, kar dolgoročno vodi do povečanja proizvodnje in izvozne kapacitete ter ustvarjanja zaposlitvenih priložnosti. Investitorji in določeni del direktnih tujih investicij bodo dolgoročno gledano zainteresirani za politično stabilna in v reforme orientirane lokacije, kjer velja pravna država, kjer sodišča veljajo za poštena, kjer je boj proti korupciji uspešen in je siva ekonomija zreducirana. Da bi, kratkoročno gledano, olajšale in pospešile izvoz morajo države doseči, da se ekonomski subjekti zavedajo potenciala trgovinskih ukrepov, jim pomagajo pri vzpostavljanju poslovnih kontaktov v EU, razviti aktivnosti povezane s promocijo izvoza in nadaljevati delo na področju izpolnjevanja standardov in regulativ EU.7

_____________________________ 3 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004, 9). 4 ibidem (2004, 32-33). 5 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report 2004, 33; povz. po European journal of political economy Vol. 16 2000, 807-827. 6 ibidem. 7 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004, 33).

18

2.3 Finančna pomoč Evropske Unije

Program CARDS (Community Assistance for Reconstruction, Development and Stabilisation – Lokalna pomoč Evropske Unije za rekonstrukcijo, razvoj in stabilizacijo) je program tehnično –finančne pomoči Evropske Unije sprejet decembra 2000 in katerega osnovni cilj je podpora državam jugovzhodne Evrope pri aktivnem sodelovanju v procesu stabilizacije in kooperacije. Program CARDS je nadomestil bivša programa finančne pomoči OBNOVA in PHARE, kot države koristnice pa se pojavljajo Hrvaška, Albanija, Bosna in Heregovina, Makedonija in Srbija in Črna Gora. Program je predviden za obdobje do 31. decembra 2006 in zajema sredstva v višini 4,65 milijarde EUR. Prehod na program CARDS je spremenil tako namen koriščenja sredstev kot tudi spekter koristnikov. Po Uredbi Sveta Evropske unije št. 2666/2000 z dne 5.12.2000 se sredstva pomoči koristijo za:

obnovo in vrnitev beguncev,

ustvarjanje institucionalnega in zakonskega okvirja, ki bo podprl demokracijo, pravno državo in pravice manjšin, civilno družbo, neodvisnost medijev, krepljenje zakonov in ukrepov v boju proti organiziranemu kriminalu,

ekonomske reforme,

družbeni razvoj, s posebnim poudarkom na zmanjševanju revščine, enakopravnosti

spolov, izobraževanju in usposabljanju ter obnavljanju okolja,

razvoj tesnih vezi med državami koristnicami sredstev, med njimi in EU, ter med njimi in državami kandidatkami za članstvo v EU,

promocijo regionalnih, meddržavnih, prekomejnih in mednarodnih sodelovanj med

državami koristnicami ter med njimi in EU. Pomoč, v obliki, financiranja programov izgradnje institucij in investicijskih programov je nepovratna. Direktni koristniki so državna administrativna telesa na vseh nivojih, javne ali mešane institucije, institucije ki nudijo pomoč poslovnim subjektom, zadruge, združenja, fondacije in nevladne organizacije. Sredstva je mogoče koristiti tudi za sofinanciranje projektov. Program CARDS se izvaja na dveh ravneh: nacionalni in regionalni. Nacionalna raven je namenjena državam koristnicam individualno.8 Za izvajanje programa na nacionalni ravni so v Albaniji, Hrvaški in Bosni in Hercegovini zadolžene posamezne delegacije EU v teh državah, v Srbiji in Črni gori ter Makedoniji pa je za izvajanje programa zadolžena Evropska Agencija za obnovo.9

_____________________________ 8 Central finance and contracting unit [Online] Available: http://cfcu.mfin.hr/hrvatski/index.htm. 9 Evropska Unija in države zahodnega Balkana (2004,29).

19

Koristniki regionalne komponente so vse države programa CARDS, priprava in izvajanje pa sta centralizirana z osrednjimi telesi Evropske komisije v Bruslju. Aktivnosti znotraj te ravni so zamišljene kot komplementarne aktivnosti, ki se izvajajo znotraj nacionalnih programov na področjih kjer skupno sodelovanje vodi do boljših rezultatov.10 Za upravljanje s programom CARDS na regionlani ravni skrbi Urad za sodelovanje EuropeAid.11

Državam koristnicam programa CARDS so postavljeni določeni politični pogoji za koriščenje sredstev. Ti pogoji so: spoštovanje načel demokracije in upoštevanje prava, ter človeških in manjšinskih pravic. V primeru nespoštovanja teh pravil, lahko EU sprejme ukrepe v smislu suspenza in drugih povračilnih ukrepov. Pomoč se dodeljuje izključno za vnaprej planirane in razdelane programe/projekte, na temelju natečajnega postopka Evropske komisije. Da bi bila dosežena pravilna razporeditev in čim večja izkoriščenost dodeljenih sredstev, je izjemnega pomena pravilna priprava in izvedba programov in projektov izbranih za financiranje iz sredstev CARDS. Programi se izvajajo v skladu s standardnimi procedurami Evropske komisije. Splošno uporabljena metodologija je metodologija PCM-Project Cycle Management (upravljanje projektnega ciklusa).12

Za izvajanje programov zunanje pomoči EU po posameznih sektorjih v okviru programa CARDS je predviden natečajni postopek. Urad za sodelovanje EuropeAid pripravi predlog financiranja po posameznih sektorjih s predstavitvijo del in predvidenimi finančnimi sredstvi za njihovo izvedbo. Evropska komisija sprejme finančni predlog, na podlagi katerega Urad za sodelovanje EuropeAid določi pogoje za prijavo za razpis projektov. Razpisi so objavljeni v elektronski obliki v dodatku Uradnega lista Evropske Skupnosti ter na spletni strani Urada za sodelovanje EuropeAid. Urad za sodelovanje EuropeAid izvaja program CARDS preko naslednjih vrst natečajnih postopkov: mednarodni odprti razpisni postopek, mednarodni omejeni razpisni postopek, lokalni odprti razpisni postopek, postopek s konkurenčnimi pogajanji, okvirna pogodba, enkratni razpisni postopek. Vrsta natečajnega postopka je odvisna od višine finančnih sredstev. Osnovno načelo izvajanja postopkov je zagotavljanje konkurenčnosti pri natečajnih postopkih z namenom, da se zagotovi preglednost in doseže ustrezna kvaliteta storitev, nabav in dela. Odprti postopek je dostopen najširšemu krogu. Ponudbo lahko oddajo vsi zainteresirani subjekti, razpis mora biti objavljen v Uradnem listu Evropske skupnosti, vsi zainteresirani ponudniki smejo zahtevati razpisano dokumentacijo. V omejenem postopku lahko sodelujejo samo ponudniki, ki izpolnjujejo določene kriterije, predhodno izrazijo interes za sodelovanje in so povabljeni s strani naročnika. V postopku s konkurenčnimi pogajanji se naročnik posvetuje z dobavitelji in se nato z njimi neposredno pogaja o določbah v pogodbi. Okvirna pogodba je pogodba, sklenjena med naročnikom in gospodarskim subjektom, z namenom določiti splošne pogoje, ki bodo veljali za vrsto podobnih pogodb, sklenjenih v določenem obdobju. _____________________________ 10 Central finance and contracting unit [Online] Available: http://cfcu.mfin.hr/hrvatski/index.htm. 11 Evropska Unija in države zahodnega Balkana (2004,29). 12 Central finance and contracting unit [Online] Available: http://cfcu.mfin.hr/hrvatski/index.htm.

20

Izvajanje projektov poteka v šestih fazah:

opredelitev projekta pri razvojnem sodelovanju,

identifikacija, ki zajema oblikovanje idejnega projekta in priprava za nadaljnjo študijo,

oblikovanje idej v konkretne projekte,

finančno vrednotenje projekta in dogovor z državo prejemnico,

izvedba projekta,

preverjanje učinkov projekta.13 2.4 Nove oblike pomoči državam jugovzhodne Evrope Komisija je sprejela številne nove instrumente ki bodo povečali zmožnosti držav regije, za izvajanje programov reform. 2.4.1 Twinning Twinning je bil, na iniciativo Evropske Komisije, pričet leta 1998 v kotekstu priprav na širitev EU. Vzpostavljen je bil kot instrument za ciljno usmerjeno administrativno sodelovanje, kot pomoč državam kandidatkam za izboljšanje njihove administrativne in sodstvene sposobnosti za izvajanje zakonodaje EU. Od leta 1998 je bilo v trinajstih državah kandidatkah izvedenih več kot 850, od PHARE in drugih predpridružitvenih instrumentov financiranih, twinning projektov. Twinning projekti temeljijo na nekaj osnovnih principih:

praviloma, države kandidatke izberejo državo članico, kot partnerja,

twinning projekti morajo zagotavljati konkretne operativne rezultate, v smislu, da država koristnica sprejme in izvede pogoje povezane z EU acquis,

twinning partnerji, vključno z akterji javnega sektorja, se zavežejo da bodo dosegli

rezultate in ne samo sredstva za njihovo dosego. Po končanem projektu mora izključno na odgovornost in s sredstvi države koristnice delovati nov ali prilagojen sistem,

twinning je skupni projekt in pri tem procesu ne gre za enosmerno prenašanje tehnične

pomoči iz držav članic v države koristnice. To je skupni projekt v katerem vsak partner sprejme svoje odgovornosti. Država koristnica se zaveže prevzemu odgovornosti in financiranju reform, država članica pa se zaveže, da bo spremljala proces izvajanja med potekom projekta,

_____________________________ 13 Evropska Unija in države zahodnega Balkana (2004,35).

21

za podkepitev kredibilnosti obojestranske obveze twinning partnerji izdelajo podroben twinning delovni načrt, še pred pričetkom dela. Med izvajanjem twinning projekta lahko prihaja do prilagajanj, vendar pa morajo obstajati fiksne omejitve projekta, ki omogočajo pozorni monitoring in napredovanje h končnemu rezultatu,

twinning projekti se izvajajo za doseganje obvezujočega rezultata, s predajo javnega

znanja in izkušenj. Končni in izključni lastnik tega obvezujočega rezultata ostaja država koristnica.

Ob uspešno izvedenem twinning projektu, je pričakovati, da država koristnica doseže opazen napredek na, v projektu, opredeljenem področju. V nekaterih primerih pa en twinning projekt ne zadostuje za dosego cilja in je zato potrebna serija nadaljnih akcij za polno skladnost z ustreznimi obveznostnimi. Vsekakor to v nobenem smislu ne zmanjšuje potrebe da ima vsak individualni projekt jasno določene cilje in natančno časovno in finančno določen delovni plan. Twinning aktivnosti so idealne za projekte s sledečimi značilnostimi:

cilj je relativno jasen, kar pomeni da država koristnica dobro pozna ustrezni del acquis in je že izbrala tip sistema, ki ga namerava sprejeti,

v državi koristnici obstaja zadostna politična volja za ustvarjanje najboljših mogočih

pogojev za načrtovanje in sprejem potrebne zakonodaje,

obstaja zadostna obveznosti države, ki koristnici zagotavlja da bodo potrebni viri (finančna sredstva in kadri) zagotovljeni za twinning projekt.14

Vsak twinning projekt vključuje vodijo projekta iz države članice, ki nadaljuje svoje delo v administraciji države članice, vendar del svojega časa posveča vzpostavitvi, nadzoru in koordiniranju projekta. Vodja projekta mora biti visoko izobražen uradnik, primeren za potrebe operativnega dialoga in so podporo v političnih krogih. Vodja projekta ni svetovalec ampak koordinator in nadzornik izvajanja projekta. Vodija projekta vedno sodeluje z najmanj enim strokovnjakom iz države kandidatke, stalno bivajoči twinning svetovalec, ki vsakodnevno sodeluje z administracijo države koristnice in spremlja izvajanje twinnig projekta. Vodja projekta države koristnice je potreben za vsak twinning projekt in deluje v teamu z vodijo projekta države članice, in z bližnjim sodelovanjem zagotavlja upravljanje in koordiniranje projekta. Prav tako je pričakovati, da gre za visoko izobraženo osebo iz države koristnice, ki lahko deluje na primernem političnem nivoju.15

_____________________________ 14 Institution buliding in the framewoek of Europea Union policies: A reference manul on »twinning« projects (2004, 3-4). 15 Institution buliding in the framewoek of Europea Union policies: A reference manul on »twinning« projects (2004, 6).

22

2.4.2 Tehnična pomoč in izmenjava informacij (TAIEX – Technical Assistance and Information Exchange)16 Program TAIEX deluje od leta 1996 in zagotavlja centralno upravljanje kratkoročne tehnične pomoči na področju približevanja, uporabe in uveljavitve zakonodaje. Storitve programa so komplementarne nekaterim alternativnim programom pomoči, ki jih novim državam članicam, kandidatkam za EU in državam jugovzhodne Evrope, ponuja Evropska komisija. Glavne naloge programa TAIEX so:

zagotovitev tehnične pomoči in svetovanje na področju premeščanja Community Acquis v nacionalno zakonodajo države koristnice in za poznejšo administracijo, vgrajevanje in uveljavljanje takšne zakonodaje,

zagotavljanje tehničnega usposabljanja in pomoč uradnikom administracij desetih držav članic, ki ostajajo koristnice TAIEX pomoči,

zagotovitev tehnično programirane pomoči državam jugovzhodne Evrope,

zbiranje in posredovanje informacij o Community Acquis,

zagotovitev orodij podatkovne baze za opremljanje in monotoring ocenjevanja napredka

prav tako pa za identificiranje bodočih potreb po tehnični pomoči. TAIEX storitve so, odvisno od identificiranih potreb, lahko dodeljene posamezni državi, nekoliko državam ali vsem državam kandidatkam. Potrebe so lahko samostojne ali vzporedne akcijam, ki sledijo odkritim potrebam. Prav tako lahko sledijo v situacijah kjer je za daljše časovno obdobje potrebna aistenca in vodenje, vendar ni na razpolago drugih instrumentov tehnične pomoči. Trenutno so na voljo sledeče TAIEX storitve:

strokovnjaki, poslani v države koristnice, da svetujejo na področju zakonodaje in interpretirajo acquis ali usmerjajo izvajanje in uveljavljanje administrativnih dogovorov,

študijski obiski zagotavljajo uradnikom, držav koristnic, priložnost da razumejo kako se

države članice soočajo s vprašanji povezanimi z uporabo in uveljavitvijo acquis,

seminarji in delavnice za predstavitev in razlago vprašanj povezanih z acquis širši publiki: takšna pomoč je lahko usmerjena na potrebe posamezne države ali skupino držav, ki se soočajo s podobnimi izzivi.Ta oblika predstavlja pomembno priložnost za sodelovanje in izmenjavo izkušenj med državami koristnicami,

izobraževanje zagotavlja potrebno tehnično usposobljenost inšpektorjem in administraciji,

_____________________________ 16 Enlargement-TAIEX:About TAIEX [Online] Available: http://taiex.cec.eu.int/.

23

monitoring in analiziranje napredka pripomore k izboljšanju strategij in ciljni usmerjenosti bodoče pomoči,

Baza podatkov in informacijski proizvodi zagotavljajo sposoben in stroškovno učinkovit

način dajanja in sprejemanja enotnih informacij o acquis, vključujoč monitoring formiranja nacionalne zakonodaje,

Prevajanje – svetovanje državi kandidatki pri organiziranju prevajnja acquis in tudi prav

tako pomembno prevajanje dokumentov za države koristnice ali potrebe Komisije. TAIEX ne zagotavlja direktne podpore posameznim državljanom ali posameznim podjetjem 2.4.3 Ustvarjanje skupnega Evropskega izobraževalnega prostora17

Nove metode izobraževanja in usposabljanja lahko pripomorejo k vzpostavitvi miru in ekonomskega razvoja v jugovzhodni Evropi in vključijo mladino v izgradnjo novih demokratičnih družb. Ustalitev demokracije je nemogoča brez spremembe mentalitete. Odprti in v prihodnost usmerjeni izobraževalni sistemi imajo možnost krepitve civilne družbe in demokratičnih struktur ter prispevajo k ekonomskemu razvoju in promociji skupnih pobud, ki presegajo nacionalne in etnične meje. Dolgoročno sta izobraževanje in usposobljanje ključna faktorja za integracijo v evropske strukture in doseganja konkurenčnosti na svetovnem ekonomskem trgu. Evropska Komisija je odločena da polno izkoristi obstoječe programe izobraževanja v EU, da doseže krepitev tega ključnega sektorja v jugovzhodni Evropi. Ta investicija v izobraževanje v regiji, je investicija v novo družbo in novo generacijo vodij. EU je ustanovila program TEMPUS za pomoč državam osrednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, novim neodvisnim državam in Mongoliji, za reformo višjega izobraževanja. Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Makedonija so primerne za sodelovanje v programu, ki ga financira kooperacijski projekt med univerzami EU in državami partnericami. V ospredju programa je upravljanje univerz, izboljšanje urnikov, izgradnja institucij in sodelovanje. Prav tako so zagotovljene štipendije za študente in profesorje. _____________________________ 17 The EU & southeast Europe - Building a brighter future (2004,18).

24

3 POLITIČNI, EKONOMSKI IN SOCIALNI POLOŽAJ V DRŽAVAH JUGOVZHODNE EVROPE

3.1 Albanija 3.1.1 Politično stanje18 Albanija je stopila na pot reformiranja pozno 1991. Začetni koraki so bili pod močnim vplivom socialno-ekonomske krize leta 1997, ki je vodila do kolapsa institucionalnega reda in je pomenila resno nazadovanje v procesu reformiranja. Težka regionalna situacija, predvsem kosovska kriza 1999, ki je povzročila velik val beguncev v Albanijo (skoraj 500.000), skupaj z izredno ločevalno politično situacijo in precej šibkimi državnimi institucijami, je preprečila Albaniji doseganje višje stopnje reformiranja in razvoja v zadnjem desetletju. Albanija je parlamentarna republika, s parlamentarnimi volitvami vsake 4 leta. Albanska ustava iz leta 1998 je v skladu z mednarodnimi standardi demokracije in zagotavlja demokratične svoboščine, opazen politični pluralizem in svobodo izražanja in veroizpovedi. Spoštovanje človekovih pravic je zagotovljeno z ustavo, Albanija pa je tudi članica večine dogovorov o spoštovanju človekovih pravic, ki so v večini spoštovane. Leta 2000 je Albanija prenehala z izvajanjem smrtne kazni v času miru. Kljub temu obstaja še veliko resnih problemov. Agencije za uveljavljanje zakonodaje, sodniki in tožilci potrebujejo boljšo izobrazbo na področju zakonodaje o človekovih pravicah. Sodstvena sposobnost zadovoljivega delovanja je omejena zaradi pomanjkljive izobrazbe, korupcije in pogostih političnih pritiskov. Podobno velja tudi za policijo, ki po poročanjih, pogosto zlorablja človekove pravice. Preko Albanije potekajo številne tihotapske poti, ki jih omogoča zahteven teren, ki ga je težko kontrolirati in mednarodne povezave, ki tečejo prek Albanije. Po ocenah poskuša, letno, preko Albanije migrirati v EU preko 36.000 ljudi. V Albaniji sicer obstaja svoboda izražanja, vendar morajo mediji postati bolj profesionalni. Potrebno je povečati neodvisnost radia in televizije, trenutno v Albaniji nobeden izmed tiskanih medijev ni sposoben preživeti brez zunanje finančne pomoči. Pravica do združevanja in demonstracij je v glavnem spoštovana. Pravica do ponovnega, pravičnega sodnega procesa ali varstvo pred samovoljnimi aretacijami ali priprtji sicer v teoriji obstaja vendar v praksi ni izvajana. Pravica do lastnine je zakonsko garantirana ampak ostaja nedefinirana zaradi nepopolnega zemljiškega registra, kar vodi do pogostih nesoglasij in predstavlja resno oviro za vzpostavitev delujočega lastniškega trga vključujoč zemljiškega trga, kar posledično onemogoča investicije in zavira razvoj kmetijstva. Pravice manjšin so v Albaniji ustavno zagotovljene in so v večini spoštovane, kjub temu pa so Romi predmet diskriminacije in rasnih predsodkov. Septembra 1999 je Albanija ratificirala _____________________________ 18 Albanija: Country strategy paper 2002-2006 (2001, 9-11).

25

konvencijo o varovanju nacionalnih manjšin. Kakorkoli Albanija bi morala izvesti vse potrebno, da zaključi zakonski okvir o manjšinah, da prepreči zastarela »manjšinska območja«,19 koncept, ki je v nasprotju z mednarodnimi konvenciajami in pričeti zbirati pravilne statistične podatke o manjšinski populaciji živečih v Albaniji. Nasilje nad ženskami in otroci ter njihova diskriminacija predstavljata resni problem. Albanija je ena izmed držav, v kateri še poteka trgovina z ženskami, vzporedno s povečano trgovino z otroci in nelegalnimi migranti, kar predstavlja velik problem kršenja človekovih pravic. 3.1.2 Ekonomsko in socialno stanje

Ekonomsko stanje Reforme na področju gospodarstva so bile uspešne. Liberalizacija trgovine in cen, privatizacija majhnjih in srednjih podjetij, izboljšanje davčne oskrbe zaradi boljših carinskih in davčnih storitev, so področja kjer je bil opazen značajen napredek. Vendar je na področju ekonomske stabilnosti in za doseganje nadalnjega ekonomskega napredka potrebno še mnogo dela.20 Na ekonomskem področju, je bila leta 2003 rast BDP ocenjena na 6% in je porasla iz 4,7% iz leta 2002.Ob koncu leta 2003, je inflacija dosegla 3,3% kar je v mejah vladnega pričakovanja.21 V Albaniji 52% BDP odpade na kmetijstvo, ki pa ne sledi napredku zaradi pogostih suš, potrebe po modernizaciji kmetijske opreme in zaradi velike razdrobljenosti kmetijskih zemljišč, ki bi jih bilo potrebno združiti.22

Kar se tiče ekonomske politike je bil zabeležen pozitiven napredke na davčnem področju. Po zaslugi ostrega povečanja davka na dohodek se je davčni deficit, v glavnem zaradi izboljšane učinkovitosti davčne in carinske administracije, zmanjšal. Posledično se je zmanjšalo tudi tuje financiranje deficita, ki se je v glavnem pojavljalo v obliki subvencij ali koncesijskih posojil. Veliki prejemki iz privatizacije so omogočili ostro zmanjšanje domačega sposojanja. Monetarna politika se je izvajala v skladu z zahtevami IMF programa. Relativno restriktivna monetarna politika, v povezavi s povečano produktivnostjo, je prispevala k temu, da je inflacija pod kontrolo. Centralna banka je opustila svojo direktno kontrolo nad krediti, kar je skupaj z ekonomskimi aktivnostmi, ki so se opomogle, prispevalo k opaznemu povečanju bančnih kreditov privatnemu sektorju. Reforma pobiranja davkov, ki je prispevala k povečanju davčnih dohodkov, je opazno napredovala. Na carinske dohodke so v veliki meri vplivale spremembe med ključnim osebjem v velikih carinarnicah, boljša kontrola tranzita proizvodov in redno kontroliranje priporočenih cen. Kar se tiče domačih davkov, je izboljšano uveljavljanje davčne zakonodaje vodilo do opaznega ____________________________ 19 Trenutno so samo manjšine živeče v tako imenovanih »manjšinskih območjih« deležne manjšinskega obravnavanja. 20 Albanija: Country strategy paper 2002-2006 (2001, 13). 21 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004,34). 22 Albania information: Detailed facts and statistics about Albania [Online] Available: http://www.phrasebase.com/countries/Albania.html.

26

povečanja števila registriranih davčnih zavezancev in majhnih podjetij za plačilo DDV. Boljša koordinacija med davčno in carinsko administracijo je prav tako prispevalo, ki manjšemu izogibanju davkom.23

Proračunska poraba kaže trend upadanja, kar je posledica ekonomskih in strukturnih reform, to je omejevanje vloge vlade, na nivo ki je primeren tržni ekonomiji, precejšnjega zmanjšanja osebja v številnih javnih ustanovah in poskusa zmanjševanja proračunskega deficita. Precejšnji napredek je bil opravljen z reformo izdatkov javne uprave, kar je bilo doseženo z sprejemom MTEF, ki bo vsakoletno revidiran. Z MTEF so bila opredeljena ključna področja porabe: zdravstvo, izobraževanje, socialna varnost, transport in javne dela. Državni proračun Albanije v veliki meri ostaja odvisen od tujih investicij, ki se bodo po pričakovanju MTEF v prihodnjih letih še povečale. Albanska vlada bo morala pozorno slediti temu postopnemu povečevanju in postopoma omejiti svojo odvisnost od tujega financiranja.24

Direktne tuje investicije v Albaniji ostajajo omejene zaradi relativno nevarnega investicijskeg okolja, slabe infrastrukture, zapletenih administrativnih procedur, korupcije v javni administraciji in sodstvu ter relativno visokih davkov. Leta 2000 so bile direktne tuje investicije ocenjene na 153 milijonov EUR kar je trikrat več kot leta 1999, kar je predvsem posledica uspešnega izvajanja privatizacije. Da bi Albanija spodbudila domače investicije in uspešno privabila tuje, mora zagotoviti javni red izboljšati učinkovitost javne administracije in sodstva, korupcija, prevare in siva ekonomija se morajo opazno zmanjšati. 25

Tuji naložbeniki se v Albaniji odločajo predvsem za ustanovitev manjših in srednje velikih podjetij na področju turizma (tuje naložbe predstavljajo kar 34% celotnega turizma), lahke industrije, gradbeništva, kmetijske in prehrambene industrije, bančnega sektorja in telekomunikacij, ter so po zakonu iz l.1993, zakonsko izenačeni z domačimi investitorji (izključeno je le lastništvo zemlje), kar pomeni, da so enakopravno in nepristransko obravnavani, imajo polno varstvo in se z njimi ravna po mednarodnih zakonih. Za zavarovanje tujih investicij so konec l. 1997 ustanovili Albansko garancijsko agencijo, s katero upravlja pooblaščena kooperacija, ki je del albanske vlade. Njen glavni namen je zavarovati neposredne tuje investicije pred izgubami, ki izhajajo iz političnega tveganja. Za tuje investitorje pa so zanimiva tudi prostocarinska območja, ki so jih v Albaniji uzakonili l. 2000. Izdelki in storitve z območja »duty free« so izključeni iz carinjenja in prosti DDV.(Pasha 2005, 42) Septembra 2000 je Albanija postala članica WTO in se s tem zavzela liberalizaciji trgovine. Albanski izvoz je prost restrikcij ali ukrepov z enakimi učinki. Carinske tarife na uvoz pa se postopoma znižujejo. Albanija ima precejšnji trgovinski deficit z EU, ki je najpomembnejši trgovinski partner Albanije, pri tem kot partnerici izstopata predvsem Italija in Grčija. Izvozna sposobnost Albanije ostaja izredno nizka, v glavnem zaradi nezadostne industrijske in kmetijske proizvodnje, nezadostne kvalitete proizvodov in slabega distribucijskega sistema.26

_____________________________ 23 Albanija: Country strategy paper 2002-2006 (2001, 11). 24 ibidem (2001,13-14). 25 ibidem (2001,14-15). 26 ibidem (2001,14).

27

Socialno stanje Albanija ima visoko stopnjo rasti populacije, zaradi visoke natalitete, ki je najvišja v Evropi s povprečjem 3,02 otroka na žensko, prav tako pa relativno nizko stopnjo smrtnosti. Delež mladih je visok, trenutno je skoraj polovica (46%) albanske populacije med 5 in 29 letom (OECD povprečje je 35%) kar predstavlja velik pritisk na izdatke za izobraževanje in zaposlitvene priložnosti. Kljub temu da dohodki, v tujini živečih Albancev, opazno pripomorejo k gospodarstvu, »beg možganov« resno onemogoča Albanijo pri njenih poskusih da si opomore glede osnovnega vprašanja kot je pomanjkanje kapacitet za javno administracijo in sodstvo. Od leta 1990 je iz Albanije emigriralo med 500.000 do 600.000 oseb (to pomeni več kot 15% prebivalstva kot celote in več kot 40% populacije med 19. in 40. letom), kar predstvlja precejšnji demografski problem. Kljub upadanju migracij, Albanijo še vedno vsako leto zapusti med 20.000 do 40.000 prebivalcev. Italija in Grčija ostajata najpriljubljenejši destinaciji emigrantov. Precejšnjo politično skrb pa EU povzročajo ilegalne migracije iz Albanije. Po krizi leta 1997 so se opazno povečali migracijski tokovi iz podeželja v večja mesta Albanije, kjer so se ustvarila področja, kjer vlada pomanjkanje urbane infrastrukture in storitev (pitna voda in oskrba z elektriko, komunalne storitve, šole...). Ta nenadna urbanizacija je vodila do problema izločevanja. Najbolj občutljiva skupina so, kot kaže, otroci, ki ne hodijo v šolo in za katere obstaja riziko vstopa v svet kriminala.27

Albanija ostaja ena izmed najrevnejših Evropskih držav. Petina populacije živi z manj kot 1,2 EUR na dan. Široko razširjena je revščina na severu države in na kmetijskih področjih, kar pomeni da živi 90% populacije pod mejo revščine. Stopnja nezaposlenosti pa je visoka tako na podeželju kot tudi v mestih. Socialne ugodnosti v pravem pomenu so se v zadnjih desetih letih neprestano zmanjševale, predvsem zaradi poskusov vlade da obdrži kontrolo nad proračunom.28

Stopnja vpisa v srednje šole se od leta 1990 znižuje, kar je posledica nazadovanja kvalitete izobraževanja, zmanjšanega pomena tradicionalnih oblik poklicnega in tehničnega izobraževanja kot tudi porasta stroškov izobraževanja. Stopnja izpisanih iz osnovnih šol je 3%, kar pomeni da lahko pride do ponovnega porasta nepismenosti. Procent vpisa na univerze, v ustrezni starostni skupini je 7%, kar je najmanj med državami v tranziciji.29

V preteklih desetih letih je Albanija poskušala postopoma pospešiti svojo integracijo v Evropske strukture, vendar so njene poskuse slabili številni faktorji: zelo nizko socialno-ekonomsko izhodišče, številne socialno-ekonomske krize, šibka državne institucije, posebno zahtevna regionalna situacija, krhka demokracija in konfliktno vodena notranja politična situacija. Leta 1999 je bil Komisija mnanja da se Albanija še ni pripravljena spoprijeti z nadalnjo stopnjo pogodbenih odnosov z EU. _____________________________ 27 ibidem (2001,12). 28 ibidem (2001,13). 29 ibidem (2001,13).

28

Komisija je ponovno preverjala stanje leta 2001 in v poročilu Evropskemu svetu izrazila mnenje, da Albanija še ni v stanju da izpolni obveznosti iz stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma. Vendar pa poudarja, da je lahko dosežen značajen napredek na področjih izpostavljenih v poročilu, če Albanija ohrani trenutni tempo sprememb in če bo posvečala dovolj pozornosti jačanju administrativnih kapacitet med pogajanji in v času tranzicije.Komisija je med drugim poudarila, da je možnost pričetka pogajanj o stabilizacijsko-asociacijskem sporazumu, najboljša gonilna sila trenutne ekonomske in politične reforme in spodbuda Albaniji, da nadaljuje svoj ustvarjalen in vzdržen vpliv v regiji.30 3.2 Bosna in Hercegovina 3.2.1 Politično stanje Bosna in Hercegovina je polnopravna članica Stabilizacijsko-asociacijskega procesa. Po razglasitvi neodvisnosti, aprila 1992, je BIH zajela državljanska vojna, ki se je nadaljevala do novembra 1995. 31 Umrlo je 200 000 ljudi in več kot polovica populacije je bila razseljena v tujino ali v okviru države. Gospodarstvo in infrastruktura sta bila uničena. Takoj po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma je EU pričela z velikim rekonstrukcijskim programom za pomoč državi pri utrjevanju miru, demokracije in tržnega gospodarstva.32

Evropska komisija je 21. marca sporočila, da je EU konec leta 2005 pripravljena začeti pogajanja o stabilizacijskem in pridružitvenem sporazumu z Bosno in Hercegovino. Ta sporazum je prvi korak na poti k polnopravnemu članstvu v EU.Toda Komisija je ob tem poudarila, da mora Bosna in Hercegovina še izvesti določene priprave, preden lahko začne s pogajanji.Eden najbolj kritičnih pogojev je podobno kot pri Hrvaški in Srbiji polno sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je dejal evropski komisar za širitev Olli Rhen. Komisar je dodal, da je druga glavna naloga za Bosno in Hercegovino politična reforma, ki mora državi podeliti ustrezne pristojnosti. (Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj 2005, 18)

Daytonski sporazum iz 1995 je ustanovil dve močni entiteti: Federacijo Bosne in Hercegovine in Republiko srbsko, ampak omejil število in pooblastila skupnih institucij, posledično pa je bilo ustanovljenih šest državnih ministrstev na državnem nivoju. 33 Leta 1999 je arbitraža ustanovila še tretji okoliš pri Brčkem.34 Svet za izvajneje miru - Peace Implementation Council (PIC) je 1996 v Sarajevu vzpostavil Urad visokega predstavnika – Office of the High Representative (OHR), ki je zadolžen za monitoring in nadzor izvajnja civilnega aspekta Daytonskega sporazuma. Medtem ko je bil v začetku OHR osredotočen predvsem na politične in humanitarne zadeve, se je v zadnjih letih področje njegovega delovanja razširilo tudi na izvajanje ekonomskih reform. Tako je danes udeležen v celotnem spektru ekonomskih in političnih aktivnosti, npr. na področju javnih institucij, volitev, vračanja beguncev, delovnih zakonov, vladnih kompenzacij, pokojnin, zdravstvenih in izobraževalnih reform, bančnih reform...(The World Bank 2004, 3) Tako odločbe iz Daytonskega sporazuma, v precejšnji meri pa tudi nepripravljenost sodelovanja

_____________________________ 30 ibidem (2001,15). 31 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,3). 32 The EU & southeast Europe - Building a brighter future (2004,34). 33 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,7). 34 ibidem (2001,23).

29

Republike srbske, omejujejo državo BIH pri njenih zmožnostih da brani svojo avtoriteto ter razvija in izvaja svoje politično delo.35

Ustava BIH predvideva da bo BIH demokratična država, ki bo delovala v zakonskem okvirju in bo imela proste in demokratične volitve. Obstaja postopni napredek v izvajnju volitev, ki jih je organiziral OSCE, vendar pa bodo v prihodnje organizirane in nadzorovane brez zunanje pomoči.36 Splošne volitve, novembra 2000, so vodile do izločitve nacionalnih strank iz parlamenta in postavitve vlad37 pripravljenih sodelovati z mednarodno skupnostjo38.BIH je sprejela zakon o volitvah, kar je bil pogoj za vstop v Svet Evrope, julija 2001. Čeprav je sprejem zakona o volitvah obetajoč znak, čas potreben za njegov sprejem, kaže na slabosti parlamentarnega procesa in jasno kaže, da je potrebno ojačati zakonske procedure. Slabostim v zakonodaji v veliki meri pripomore Svet ministrov, kjer se predsedstvo, ki je v glavnem simbolično, pogosto menjava. Sodni sistem je šibak in razdeljen. Na državnem nivoju deluje Ustavno sodišče, ki vključuje tuje sodnike, ki pa bodo srednjeročno gledano, umaknjeni. Državno sodišče obstaja vendar pa še ne deluje. Zagotovitev zadostnih sredstev za Ustavno sodišče je bilo težavno in s podobnim problemom se bo verjetno potrebno soočiti tudi v zvezi z Državnim sodiščem, ki je edino sodišče na državnem nivoju. Sodni sistem je nekoliko bolje razvit na nivoju entitet in okrajev. Sodstvo še ni polno nepristransko in profesionalno in te stopnje ne bo doseglo dokler ne bo zaključeno delo Neodvisne sodstvene komisije.39Oskrba sodstva z ustreznim kadrom ostaja eden izmed nerešenih problemov.40

BIH je bila identificirana kot ključno središče za prehod ilegalnih migranov v EU. Obstajajo tudi dokazi o trgovanju z ljudmi. Državna mejna služba, ki bi morala varovati meje BIH je edina agencija na državnem nivoju, ker državni proračun ni zmožen pokriti stroškov novih služb. BIH nima kazenskega kodeksa, policije in zapornega sistema na državnem nivoju. Prav tako na državnem nivoju ni trgovskega ali kriminalnega kodeksa in pa državnih mehanizmov za izvajanje teh zakonov. Sodelovanje med različnimi policijami je omejeno prav tako kot njihova sposobnost za ukrepanje proti korupciji in organiziranmeu kriminalu.Na kratko, BIH je brez večine mehanizmov in orodij ki jih ima drugače država na razpolago na področju pravosodja in notranjih zadev. Ustava BIH vsebuje obširne ukrepe za zagotavljanje človekovih pravic in osnovnih svoboščin in GFAP je ustanovila številne institucije za njihovo varovanje. Medtem ko te institucije, ki jih v glavnem usmerja mednarodno osebje, uspešno delujejo, je izvajanje njihovih odločb slabo. Pravica do vračila beguncev in razseljenih oseb ni zagotovljena na celotnem teritoriju BIH, in tisti, ki se vrnejo so pogosto tarča diskriminacije glede njihovih civilnih, družbenih in političnih pravic. Obstaja tudi verska diskriminacija. Politični vpliv se izkorišča na širšem področju medijev in povečalo se je število registriranih groženj novinarjem. _____________________________ 35 ibidem (2001,7). 36 ibidem (2001,14). 37 Vrh države BIH predstavlja tri delno predsedstvo, ki predstavlja tri etnične skupine. 38 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,8). 39 ibidem (2001,14). 40 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,6).

30

Večina področij, ki se nanšajo na evropsko integracijo je pod okriljem in odgovornostjo entitet. Obstaja možnost, da bosta entiteti prenesli del odgovornosti na državo, vendar se to do sedaj še ni zgodilo in vodstvo Republike srbske strogo vztraja pri maksimiranju pristojnosti entitet, kljub temu, da takšen pristop deluje proti napredku v Evropo, ki zahteva spremembe v zakonodajnem in administrativnem okvirju v entitetah. To ne podvaja samo potrebnega napora v državi z omejenimi proračunskimi viri, ampak tudi sprošča riziko neusklajenosti zakonodaje in prakse med entitetama in tako prispeva k drobljenju trga BIH. Javna administracija je šibka na vseh nivojih. Omejeno število ministrstev in agencij, ki delujejo na državnem nivoju, se sooča z pomanjkanjem virov in glede na odvisnost državnega proračuna od prispevkov entitet, v bližnji prihodnosti ne bo večjih sprememb. Osnutek zakona o javnih storitvah je bil zamišljen, da zagotovi okvir za razvoj profesionalne javne administracije na državnem nivoju, kar pa se še kmalu ne bo zgodilo. Situacija v Federaciji BIH je zakomplicirana zaradi obstoja 10 okrajev in trdoživosti vzporednih struktur. Medtem ko ima Republika srbska centralizirane strukture je administracija šibka. Medtem ko je glavnim strankam in vladam glavni cilj evropska integracija, se malo zavedajo kaj proces sam pomeni. Z nekaj izjemami, je poznavanje Community acquis nezadostno in administracija ni zmožna formulirati politike in osnutka zakonodaje skladne z njo. Obstaja pomanjkanje monitoringa in uveljavljanje kapacitet glede na obstoječo zakonodajo in standarde. Napredek pri integraciji v EU bo po pričakovanjih vedno počasen in bo eventuelno obstal razen če se država BIH transformira v pomembnega partnerja, sposobnega sprejemati obveznosti in zagotoviti njihovo izpolnjevanje na teritoriju celotne BIH.41

Sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine v bivši Jugoslaviji ostaja nezadostno. Sodelovanje Republike Srpske pri akcijah SFOR je bilo minimalno. Kljub temu da se je lokalna kapaciteta izvajanja zakona mogoče izboljšala, še ni jasno ali bi se takšne operacije lahko organizirale, realizirale ali sledile brez mednarodnega posredovanja.42 Leta 2004 je bila že drugič zavrnjena prošnja BIH za tako ohlapno obliko sodelovanja kot je Natovo Partnerstvo za mir. Vzrok je popolno nesodelovanje srbskega dela Republike srbske, s haaškim sodiščem, ceno nesodelovanja pa seveda plačuje Bosna kot celota.(Vishaj 1994,31-33). Razsežnost korupcije v BIH je težko izmerljiva, ampak po mnenju opazovalcev široko razširjena. Povojna situacija v BIH je bila posebno ugodna za razvoj korupcijske prakse. Etnično ločevanje in obstoj vzporednih struktur, državna kontrola velikega dela gospodarstva, pomanjkanje transparentnosti na ključnih področjih kot je financiranje političnih strank, kontrola in management javnih izdatkov, slabosti v policiji in sodniškem sistemu in širša regionalna nestabilnost so pripomogli k razmeram, v katerih korupcija dobesedno cveti. BIH mora napredovati pri soočanju s korupcijo, ki ima močan učinek na javno zaupanje v politični sistem. Odprava korupcije bo med drugim zahtevala politično voljo državne vlade in vlad entitet, opredeljevanje in izvajanje reform v sektorju javnih storitev, transparenten in učinkovit management dohodkov in izdatkov, vključno z javno nabavo, izboljšano zmožnosti preiskovanja in sodnega pregona ter višji nivo javnega zavedanja.43

_____________________________ 41 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,14-15). 42 Bosnia and Herzegovina: Country report, Stabilisation and association report 2004 (2004,7). 43 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,13).

31

3.2.2 Ekonomsko in socialno stanje Ekonomsko stanje

Gospodarstvo BIH se je od 1996 soočilo z dvojno tranzicijo, iz povojne in socialno planirane v tržno ekonomijo.Visoka stopnja BDP je v glavnem posledica pritokov zunanje pomoči (3,8 milijarde$ do konca leta 2000), ki pa se bodo srednjeročno gledano ostro zmanjšale. To zmanjšanje bo imelo močan učinek na rast BDP. Kljub visoki rasti BDP, BIH ostaja druga najrevnejša država v regiji jugovzhodne Evrope, z BDP na prebivalca, ki je na nivoju polovice tistega izpred vojne. Gospodarska rast se razlikuje med entitetami, in sicer Republika srbska beleži nižjo rast kot Federativna BIH. 44 Gospodarska rast je v letu 2004 znašala 5% in se je glede na leto poprej povečala za 1,5%. Rast je bila večja zaradi okrepljene rasti industrijske proizvodnje, ki je bila posledica večjih domačih naložb, in višje rasti izvoza, medtem ko je rast zasebne porabe začela upadati, rast javne porabe pa je bila zajezena z restriktivno fiskalno politiko. BDP je v letu 2004 dosegel okoli 50% predvojnega BDP, tako da je BDP na prebivalca znašal 1.952 dolarjev. V letu 2005 bo rast BDP po ocenah znašala 5,2%.45

Inflacija je v letu 2004 kljub naraščajočim plačam ostala nizka ter v povprečju znašala 0,7% (v Federaciji BiH je bila zabeležena deflacija v višini 0,4%, v Republiki srbski pa 1,9% povprečna stopnja inflacije). Inflacija je v Republiki srbski tradicionalno višja zaradi njenih tesnih gospodarskih vezi s Srbijo, vendar se je razlika v inflaciji med entitetama zaradi ustvarjanja enotnega trga že zmanjšala. V zadnjih dveh letih je bil storjen velik napredek na področju fiskalnega usklajevanja, tako da so proračuni uravnoteženi ali pa beležijo nizke primanjkljaje, ki so pokriti s sredstvi, ki jih zagotavljajo IMF, Svetovna banka in druge mednarodne finančne ustanove. V proračunu Federacije BiH je bil v letu 2004 zabeležen majhen primanjkljaj, proračun Republike srbske pa je bil uravnotežen. Podobno bo tudi v letu 2005. Zvezni proračun, katerega sredstva so namenjena za podporo delovanja zveznih institucij, katerih število hitro narašča, in za servisiranje zunanjega dolga, bo v prihodnje dobival dodatne prihodke od dobička centralne banke (40% letnega dobička) ter od davka na dodano vrednost, ko bo ta uveden (najkasneje do konca leta 2005).46

Bosanski izvoz blaga je v letu 2004 znašal 2 milijardi dolarjev in bil glede na leto 2003 višji za visokih 42,9%, uvoz blaga pa je bil višji za 16,7% in je znašal 6,3 milijarde dolarjev. Zunanjetrgovinski primanjkljaj ostaja visok in je v letu 2004 tako predstavljal kar 52,4% BDP. Zunanjetrgovinsko neravnovesje je manjše v Federaciji BiH, medtem ko se položaj v Republiki srbski iz leta v leto poslabšuje. Povečanje izvoza v letu 2004 je bilo v veliki meri posledica učinkov sklenjenih prostrotrgovinskih sporazumov med državami jugovzhodne Evrope, _____________________________ 44 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,9). 45 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj. 46 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade.

32

medtem ko so rast uvoza spodbujale visoke svetovne cene nafte.47Centralna banka je zaradi visokega primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci in prehitre rasti kreditov v letu 2004 vodila restriktivno monetarno politiko, kar se bo nadaljevalo tudi v letu 2005. Glede na politično razdelitev BiH se privatizacija ureja ločeno v Federaciji BiH in Republiki srbski, financira in nadzira pa jo mednarodna skupnost. Po podatkih Agencije za privatizacijo Federacije BiH bodo v letu 2005 objavljeni javni razpisi za prodajo 14 podjetij. Tudi Direkcija za privatizacijo Republike srbske je predstavila svoj načrt privatizacije za leto 2005. Privatizirali bodo okoli 120 podjetij s pretežno državnim kapitalom ter v 40 do sedaj že privatiziranih podjetjih preverili ali lastnik izpolnjuje vse kupoprodajne pogoje.48

Bosanska agencija za promocijo tujih naložb (FIPA) je novembra 2004 predstavila strategijo pospeševanja tujih naložb, ki je eden od ključnih delov vladne srednjeročne razvojne strategije. V primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami so naložbe v BiH relativno nizke. Največ tujih naložb je bilo usmerjenih v industrijo (59,4%), vendar predvsem preko prevzemov podjetij, ki se privatizirajo, pravih greenfield naložb pa je manj. IMF napoveduje, da bodo neposredne tuje naložbe v BiH v letu 2005 znašale 540 milijonov dolarjev.49Problemi s priznavanjem administrativnih dokumentov ki jih izdajajo različna pristojna sodišča še vedno predstavljajo ovire za podjetja, ki želijo delovati v celotni državi. Zaradi česar je sprejm enotnega registra podjetij nujen.50

BIH se trudi postati članica WTO, vendar je na področju regionalne trgovin prišlo do nezaželjenega razvoja situacije, ko je BIH kljub obvezam iz prostotrgovinskih sporazumov, zaradi domačega lobiranja, enostransko, za tri mesece, preložila znižanje tarif za kmetijske proizvode iz Hrvaške ter Srbije in Črne gore. Ta razvoj dogodkov postavlja vprašanja o volji BIH o bodočem spoštovanju stabilizacijsko-asociacijskih sporazumov in obveznosti do WTO. Glede na trenutno stanje lahko avtentičnost certifikata o poreklu iz BIH povzroča skrbi, da bo prišlo do zlorabe. Na veterinarskem in fitosanitarnem področju je prišlo do osnutka okvirnega zakona o tehničnih zahtevah in skladnosti obdavčevanja, nadzora trga in splošne varnosti proizvodov in hrane.51

Socialno stanje

Ustava Bosne in Hercegovine zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, demokracijo, pravno državo in fundamentalne svoboščine. V tem pogledu je velik korak naprej odločitev iz julija 2000, ki jo je sprejelo Ustavno sodišče BIH, ki razglaša vse nacionalnosti kot ustavne osebe _____________________________ 47 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina. 48 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade. 49 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina. 50 Bosnia and Herzegovina: Country report, Stabilisation and association report 2004 (2004,11). 51 ibidem (2004,12).

33

z vsemi pravicami na področju celotne države in ne samo na področju »njihove« entitete. Vseeno pa problemi ostajajo, odločitev Ustavnega sodišča se še ne izvaja v polni meri, manjšine se še vedno soočajo z diskriminacijo pri dostopu do javnih storitev in mnogimi ovirami pri vračanju na domove, vključno z nevarnostjo fizičnega napada.52

Direktna posledica vojne, 1992-1995, je bil izgon populacij in ustvarjanje »etnično čistih« regij. Postopoma se učinki »etničnega čiščenja« izničujejo s pomočjo programov za vračilo beguncev in razseljenih oseb in vračilo lastnine zakonskim lastnikom, kar je osnovni predpogoj za bodočo stabilnost BIH. Vendar pa so ogorčene izgnane populacije ponavadi nepripravljene sprejemati politične kompromise, potrebne za nacionalno stabilnost in obnovo.53

Regionalne razlike v življenjskem standardu so precejšnje, Hrvaška področja uživajo najvišji standard, na poročju Republike srbske pa je le ta najnižji.54 Povprečna mesečna neto plača je v Federaciji BiH septembra 2004 znašala 534,1 marke, v Republiki srbski pa 423 mark. Stopnja brezposelnosti je septembra 2004 v Federaciji BiH znašala 45,4 %, v Republiki srbski pa je brezposelnost po ocenah okoli 50%. Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da veliko ljudi dela v sivi ekonomiji (delež sive ekonomije predstavlja od 36 do 40% BDP, vendar se postopno znižuje). 55 Nezaposlenost je najvišja med izgnanci in demobiliziranimi vojaki. Zaposlitvena situacija se lahko še poslabša z nadaljevanjem privatizacije, ko bo ustvarjanje novih delovnih mest onemogočeno zaradi rigidnosti zakonodaje delovnega trga in visokih davkov na delo.56 Torej kot pravi g.Erhard Busek ne preseneča dejstvo da » Po nedavnih raziskavah vidi kar 70% prebivalstva BIH v članstvu v Uniji zgolj možnost, da se preseli v katero izmed drugih članic EU«.(Meršol 2004,4; povz. Po Erhard Busek). Kapaciteta priskrbe socialne podpore je zelo omejena. Medtem ko ocenjeni procent populacije, ki prejema socialno pomoč niha, je jasno da je sistem dodeljevanja socialne pomoči močno omejen z domačimi finančnimi programi za upokojence, veterane in programi za odpravo revščine. Ocenjeno je, da manj kot 5% registriranih nezaposlenih prejema podporo za nezaposlene. Zdravstvena reforma je omejena na primarno zdravstveno oskrbo, financiranje zdravstvenih mehanizmov in zdravstveno izobraževanje. Izobraževalni sektor je v nekoliko boljšem položaju: po vojni je bilo rekonstruiranih in prenovljenih 75% šol, stopnja vpisa je visoka in odnos učitelj-učenec ostaja v mejah sprejemljivega. Kvaliteta izobraževanja, sestava urnika, stopnja kvalificiranega osebja in izdatki za izobrazbo opazno nihajo med entitetama, okraji in občinami. Na področju reforme delovnega trga, sta entiteti prilagodili svojo zakonodajo, da bolje ustreza tržnemu gospodarstvu. Te spremembe bi morale prispevati k boljši fleksibilnosti zaposlovanja.57

_____________________________ 52 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,7). 53 ibidem (2001,8). 54 ibidem (2001,9). 55 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj. 56 Bosnia and Herzegovina: Country strategy paper 2002-2006 (2001,9-10). 57 ibidem (2001,10).

34

3.3 Hrvaška 3.3.1 Politično stanje Hrvaška je podala prošnjo za članstvo v EU 21.2. 2003, na katero se pripravlja na osnovi stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma, podpisanega 29.10.2001, in Interim sporazuma, ki je stopil v veljavo marca 2002.58 Evropski svet v Bruslju je junija 2004 sklenil, da postane Hrvaška država kandidatka, s katero se bodo začela pogajanja v začetku leta 2005, in Komisiji naložil, da za Hrvaško pripravi predpristopno strategijo.59 Zunanji ministri članic EU, so 16. marca preložili začetek pogajanj s Hrvaško, saj si ta ni dovolj prizadevala za sodelovanje s Haaškim sodiščem. Tovrstna pogajanja so bila odložena prvič v zgodovini EU. Zunanji ministri za začetek pogajanj niso določili novega datuma, tako da se bodo ta začela, ko bodo Hrvati izročili generala Gotovino ali pa ko bo Zagreb dokazal, da polno sodeluje s Haaškim sodiščem. Hrvaška je druga država bivše Jugoslavije, ki si nadeja postati članica EU. Uradni status kandidatke si je pridobila junija 2004 s ciljem postati polnopravna članica leta 2007. Predsednik Komisiji Barroso je dejal, da je verjetnejši datum vstopa leto 2009.60 Hrvaški voditelji so se 26. aprila sestali s predstavniki EU ter tožilko Združenih Narodov za vojne zločine, Carlo del Ponte, in se pogovarjali o možnostih za začetek pristopnih pogajanj v juniju 2005.61

Po odcepitvi od bivše Socialistično federativne republike Jugoslavije, leta 1991, se je uveljavila kot neodvisna republika. V prvem desetletju neodvisnosti je bila vpletena v dva vojna konflikta. Utrpela je mednarodno izolacijo, ki je bila posledica nacionalnega režima predsednika Tuđmana.62 Volitve 3.1.2000 so končale enajstletno vladavino HDZ, stranke predsednika Tuđmana. V času 2000-2003 je Hrvaška pod koalicijo, v začetku šestih strank, opazno napredovala na področjih povezanih s pravno državo in demokracijo.63

Razen normalnih problemov in izzivov države v tranziciji, se Hrvaška bori tudi s posledicami vojne v devetdesetih, predvsem kar se tiče vračila beguncev in rekonstrukcije. Kljub temu, da je sprememba vlade leta 2000 vodila do izboljšanega obravnavanja manjšin, ki se želijo vrniti, se precejšnje število tistih, ki so v devetdesetih zapustilo svoj dom, še vedno ni vrnilo.64 Glavni problemi s katerimi se begunci soočajo so: stanovanjski problemi, mine, ekonomska reintegracija, možnost nadlegovanja osnovanega na obtožbah vojnih zločinov in negostoljubno ozračje v lokalnih področjih kamor se vračajo. Obstajajo tudi administrativni problemi kot npr.: nepriznavanje pokojninskih pravic osnovanih na letih dela, v nekoč od Srbov kontroliranih območjih.65

_____________________________ 58 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,117). 59 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Strateški dokument Evropske Komisije o napredovanju procesa širitve (2004, 5). 60 Portal GZS, EU odložila začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško [Online] Available: http://www.gzs.si/default.asp?ID=20124. 61 Portal GZS, Hrvaška želi prepričati [Online] Available: http://www.gzs.si/default.asp?ID=21137. 62 Country strategy paper for Croatia 2002-2006, CARDS (2001,4). 63 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,11). 64 Country strategy paper for Croatia 2002-2006, CARDS (2001,10). 65 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,28).

35

Po podatkih iz leta 2001, predstavlja 16 nacionalnih manjšin 7,5% Hrvaške populacije. Nacionalne manjšine imajo garantirano pravico, imeti v parlamentu osem predstavnikov in z ustavo so zagotovljene njihove pravice in svoboščine.Posebno situacijo predstavlja srbska manjšina. Čeprav je še vedno manjšina z največjim številom prebivalstva, se je njena populacija drastično zmanjšala, iz 13% populacije 1991 na 4,5% populacije leta 2001. Odnosi med Hrvaško in srbsko manjšino so obremenjeni s posledicami vojne, to je vračanje beguncev in vračanje njihove lastnine. Znano je da obstoječe institucije srbskih manjšin (politične stranke, šole, kulturne organizacije) ne morejo delovati brez kakršnihkoli ovir. Posebno pozornost je potrebno posvetiti romski manjšini. Večina romov ni integrirana v Hrvaško družbo in so tarča diskriminacije na vseh področjih javnega življenja (dostop do zaposlitve in zdravstva, politična reprezentacija).66

Izboljšanje na področju človekovih pravic pod novo vlado se kaže na številnih področjih. Volitve l. 2000 so pokazale pozitivni napredek v smeri spoštovanja mednarodnih standardov za volitve. Svoboda govora se je izboljšala s sprejemom zakonov o državnem radiu in televiziji in telekomunikacijah, in z upadom tožb proti novinarjem. Vpliv vlade v nevladnih organizacijah se je zmanjšala. Sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za bivšo Jugoslavijo se je izboljšalo.67 Kot se je izkazalo, ostaja velik problem general Ante Gotovina, za katerega 80% Hrvatov meni, da je narodni heroj in nasprotuje njegovi izročitvi Haškemu sodišču.68 Hrvaška je podpisala Protokol 13, Konvencije o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, o ukinitvi smrtne kazni v vseh okoliščinah. Mučenje, nehumano in ponižujoče obravnavanje je z Ustavo prepovedano. Prav tako je prepovedano prisilno delo. Z ustavo so prepovedane samovoljne aretacije, kar pomeni, da nihče ne more biti aretiran brez pisnega sodnega naloga. Pravica do voljenja, združevanja in zborovanja in pravica do izražanja so ustavno zagotovljene.69 Situacija na področju sodstva in notranjih zadev se ni opazno spremenila od leta 2000, ko je oblast prevzela nova vlada. Velik problem predstavlja velika količina zaostalih primerov, predvsem na velikih sodiščih in za nekatere primere. Slabosti v sistemu so: neizkušenost in pomanjkanje ustrezne usposobljenosti obstoječih sodnikov in tožilcev, neučinkovitost sodnih struktur pri izvajanju sodnega dela, pomanjkljivosti v procedurnem kodeksu, in dejstvo da ima sodstvo na Hrvaškem številne odgovornosti, ki ponavadi spadajo med administrativne in ne sodne odločitve. Pomanjkanje določenih zakonskih procedur in zamude, negativno vplivata na podjetniško okolje in s tem onemogoča razvoj privatnega sektorja in predvsem tuje investicije.70

Mednarodna poročila in raziskave kažejo, da na Hrvaškem korupcija ostaja velik problem in vpliva na različna področja družbe. Na nacionalnem nivoju je Hrvaška sprejela in izvaja različne antikorupcijske zakone. Obstajata pa tudi obsežen plan akcij in ukrepov, kot tudi nacionalni antikorupcijski program. Vendar pa pri izvajanju nacionalnega programa ni prišlo do nadaljnih ukrepov, kljub temu, da je bila večina zadnjih rokov postavljenih v leto 2001.71

_____________________________ 66 ibidem (2004,24-26). 67 Country strategy paper for Croatia 2002-2006, CARDS (2001,11). 68 Portal GZS, Hrvaška na mrtvi točki [Online] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=19701. 69 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,21). 70 Country strategy paper for Croatia 2002-2006, CARDS (2001,17-18). 71 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,19).

36

Opazen je očiten napredek v volilnem procesu, kar se tiče zadnjih splošnih volitev, ki so bile ocenjen kot pravične in svobodne. Parlament funkcionira zadovoljivo, spoštovana so njegova pooblastila in opozicija izpolnjuje svojo vlogo.72 3.3.2 Ekonomsko in socialno stanje

Ekonomsko stanje Hrvaška je majhno gospodarstvo, s populacijo 4,4 milijona in BDP 23,8 milijarde EUR leta 2002. Cenitve kažejo izrazite razlike med obstoječimi 21 okrožji v primerjavi z mestom Zagreb, ki dosega precej višji nivo, tako v absolutnih terminih kot tudi per capita.73 Realna rast BDP je bila v letu 2004 3,7% in se je glede na leto poprej nekoliko znižala, predvsem zaradi znatno nižje rasti domačih naložb. Podobno kot v prejšnjih letih je rast BDP tudi v letu 2004 zaviral negativni saldo zunanjetrgovinske bilance.74 Inflacija je v letu 2004 znašala 2,1%, v letu 2005 pa bo po ocenah narasla na 2,4%. Inflatorne pritiske bodo predstavljale predvsem visoke svetovne cene nafte, povečanje trošarin za avtomobile in tobak ter okrepljena gospodarska aktivnost. Razlogi za nizko inflacijo pa bodo stabilen tečaj domače valute, čedalje nižja rast plač in nižje uvozne carine v okviru članstva v Svetovni trgovinski organizaciji in približevanja EU. Najpomembnejša cilja v okviru fiskalne politike sta zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. Proračunski primanjkljaj je bil v letu 2003 višji od pričakovanj in je predstavljal kar 6,2% BDP. Srednjeročni cilj vlade je, da do leta 2007 proračunski primanjkljaj zniža na 3% BDP, s čimer bo izpolnila Maastrichtski kriterij. V letu 2004 je tako proračunski primanjkljaj po ocenah EIU in IMF znašal 5% BDP. Za leto 2005 IMF zahteva znižanje proračunskega primanjkljaja na 3,7% BDP, kar pa bo težko dosegljivo, saj se povečujejo izdatki v okviru integracijskega procesa z EU.75

V primerjavi z letom 2003 je bila realna rast izvoza blaga in storitev v letu 2004 skoraj prepolovljena in je znašala 5,3%. Enako velja za rast uvoza blaga in storitev, spodbudno pa je dejstvo, da je bila po več letih nižja od rasti izvoza in je znašala 4,5%. Delež zunanjetrgovinskega primanjkljaja v BDP se je tako nekoliko znižal, vendar predstavljal še vedno izjemno visokih 26,9%. Hrvaška izvaža največ strojev in transportne opreme, industrijskih izdelkov, mineralnih goriv in maziv, prehrambenih proizvodov ter kemičnih izdelkov, večino svoje zunanjetrgovinske menjave pa usmerja v evropske države. Več kot polovico zunanje trgovine opravi z državami članicami EU oziroma predvsem z Nemčijo in Italijo. Zunanjetrgovinski primanjkljaj povzroča primanjkljaj tudi na tekočem računu plačilne bilance. Potem ko je leta 2003 znašal 7,2% BDP, se je leta 2004 znižal na 5,3% BDP. Primanjkljaj bi bil višji, če Hrvaška zaradi turizma ne bi imela _____________________________ 72 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,13). 73 ibidem (2004,38). 74 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj. 75 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade.

37

visokega presežka v storitveni bilanci, tekoči primanjkljaj pa se skoraj v celoti pokriva iz naslova tujih neposrednih naložb.76

Zaradi hitre rasti uvoza in zunanjega dolga je centralna banka sredi leta 2004 sprejela nov ukrep, po katerem morajo poslovne banke pri centralni banki, poleg 11% stopnje deviznih rezerv, položiti 24% (brez obresti) zneska vsakega novega zadolževanja v tujini. Monetarna politika bo v prihodnje ostala restriktivna, kar od centralne banke zahteva tudi IMF v okviru novega sporazuma. Centralna banka bo tako še naprej budno nadzirala gibanje deviznega tečaja in cen.77

Podjetništvo na Hrvaškem je šibko, ker je v procesu privatizacije pogosto prišlo do favoriziranja insiderjev in ne strateških investitorjev, torej lastniške spremembe niso bile pospremljene z spremembami v vodstvu podjetja. Privatizacija javnih podjetij je izrednega pomena za razdor velikih državnih monopolov (elektrarne, naftne rafinerije, transport). Potrebno se bo soočiti s problemom podjetij, ki so v delni lasti države, in ki so odvisna od direktne in indirektne (državne garancije, odlogi, prevzem odgovornosti za socialno varstvo) državne pomoči kot so ladjedelniška industrija, trajektne linije in državna železniška družba.78

V letu 2005 je predvidena privatizacija tudi nekaterih večjih in dobrih podjetij, ki so v večinski lasti države in za katera se pričakuje veliko zanimanje kupcev. Polega tega bo izpeljana tudi zadnja faza privatizacije Hrvaškega Telekoma, druga faza privatizacije Ine, prodaja Croatia banke in Croatia osiguranja. Ponovili bodo tudi razpise za prodajo vseh tistih podjetij, katerih prodaja v letu 2004 ni uspela.79

Hrvati med prednostmi vlaganj navajajo geostrateški položaj oziroma dostop do trgov nekdanje Jugoslavije, izobraženo delovno silo ter usmerjenost v EU, medtem ko se tuji vlagatelji pritožujejo nad katastrskimi zapleti, dolgotrajnimi administrativnimi postopki ter vpletanjem politike in lokalnih interesov v privatizacijo. Države z največjim deležem v skupnih neposrednih naložbah na Hrvaško so Avstrija, Nemčija in ZDA, v zadnjem času se za vlaganja na Hrvaško povečuje zanimanje italijanskih podjetij, pomembna vlagateljica pa je tudi Slovenija. V letu 2004 so bile tuje neposredne naložbe nekoliko nižje in so po ocenah znašale 1,1 milijarde dolarjev, v letih 2005 in 2006 pa bodo ponovno narasle ter po ocenah znašale 1,5 oziroma 1,3 milijarde dolarjev.80

Po letu 1995 je stopnja brezposelnosti na Hrvaškem začela naraščati ter leta 2002 znašala rekordnih 22,3%. Leta 2003 se je slednjič nekoliko zmanjšala ter znašala še vedno visokih 19,5%. Brezposelnost je ostala visoka tudi v letu 2004, saj je znašala 18,7%. V letih 2005 in 2006 _____________________________ 76 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina. 77 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade. 78 Country strategy paper for Croatia 2002-2006, CARDS (2001,15). 79 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade. 80 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina.

38

se bo brezposelnost po ocenah še naprej postopno zniževala. Rast plač je bila v preteklih letih, predvsem v javnem sektorju, v primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami dokaj visoka, zato vlada v zadnjih štirih letih po navodilih IMF omejuje rast plač. 81

Julija 2000 je generalni svet WTO odobril vstop Hrvaške, ki se je s svojim članstvom zavezala faznemu odpravljanju ovir v kmetijski in industrijski trgovini do leta 2005. Junija 2001, v okvirju Pakta stabilnosti, je bil podpisan Memorandum razumevanja, za zagotovitev liberalizacije trgovine in nižjih tarif, in je poskrbel za vzpostavitev mreže regionalnih prostotrgovinskih sporazumov za jugovzhodno Evropo do konca 2002 in liberalizacijo najmanj 90% trgovine med udeleženkami v tranzicijskem obdobju šest let (do l. 2008). Hrvaška trenutno uživa, carine in restrikcij, prost izvoz v Skupnost vseh industrijskih proizvodov, vseh predelanih kmetijskih proizvodov in kmetijskih proizvodov z izjemo mlade govedine in vina, katerih izvoz je določen s kvotami. Ribji proizvodi imajo zagotovljene pomembne preferenciale. Končni cilj trgovinskih ukrepov je vzpostavitev območja prostega carine v šestletnem tranzicijskem obdobju. Za dosego tega cilja se je Hrvaška zavezala, da bo postopoma odpravila svoje tarifne ovire za izvoz iz EU, z odpravo carin na tekstil in jeklo do 1.1.2006 in vseh ostalih industrijskih proizvodov do 1.1.2007.82

1996 je Hrvaška vzpostavila diplomatske odnose s Srbijo in Črno goro, ampak odnosi ostajajo težavni. Po letu 2000, po spremembi režimov v obeh državah, se je pričel razvoj ekonomskih odnosov. Bilateralna trgovina je še vedno nizka, vendar v porastu. Leta 2002, je bil po dolgih pogajanjih podpisan sporazum o prosti trgovini, ki ga je Hrvaška ratificirala 2003, Srbija pa še vedno ne. Odnosi z BIH so se izboljšali po prevzemu oblasti nove vlade, leta 2000. Od takrat sta državi razvili dobre diplomatske odnose, kljub temu pa je zaznati majhen napredek v bilateralnih odnosih, v glavnem zaradi notranjih faktorjev v BIH. Glavna nerešena vprašanja so vprašanje pristanišča Ploče, dvojno državljanstvo in vračevanje lastnine.Odnosi Hrvaške z Makedonijo so na splošno dobri in ni odprtih vprašanj. Odnosi s Slovenijo so bili dobri od osamosvojitve obeh držav. L. 1997 sta podpisali sporazum o prosti trgovini, maja 2002 pa še dodatni protokol k sporazumu o prosti trgovni, o trgovini in kmetijskih proizvodih.83Srednjeevropski Sporazum o prosti trgovini, ki je do 1.5.2004 urejal trgovino med Hrvaško in Slovenijo je bil za Slovenijo ugodnejši kot Stabilizacijsko-asociacijski sporazum med EU in Hrvaško, ki ga je Slovenija prevzela z vstopom v EU in določa, da se prehodno obdobje konča konec leta 2006. Kar pomeni, da bo izvoz vseh industrijskih izdelkov po poreklu iz EU, 1.1.2007 v celoti prost carine, s tem da je bil izvoz velike večine industrijskih izdelkov v Hrvaško carine prost že 1.1.2004.84 Dobri odnosi so okrnjeni zaradi nesporazumov o številnih polemikah (določitev meje na kopnu in morju, skupna lastnina Nuklearke Krško, Ljubljanska banka in pred nedolgo tega deklaracija o ribolovu in ekološko varovanem območju v Jadranu). Hrvaška in Albanija vzdržujeta dobre politične odnose in visok nivo političnega dialoga. Sporazum o prosti trgovini je, kljub določenim težavam na mejah zaradi nepoznavanja podrobnih ukrepov sporazuma, stopil v veljavo spomladi 2003.85

_____________________________ 81 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj. 82 Country strategy paper for Croatia 2002-2006, CARDS (2001,16). 83 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,32-35). 84 Evropska Unija in države zahodnega Balkana (2004,17). 85 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,35-36).

39

Socialno stanje Glede socialnih indikatorjev kot so: pismenost, otroška smrtnost in pričakovana življenjska doba, se Hrvaška lahko primerja s svojimi Evropskimi sosedami. Kot je pričakovati za stabilnejše stoječe gospodarsvo, je stopnja revščine nižja kot v drugih državah stabilizacijsko-asociacijskega procesa. Reforma izobraževanja je bila na agendi Hrvaške vlade od leta 1991, vendar pa usklajena nacionalna strategija še ni bila razvita in šolstvo ostaja nekoliko spolitizirano. Razvoj novega poklicnega izobraževanja in izobraževalna politika sta ključni skrbi v situaciji visoke in naraščajoče nezaposlenosti, ki opazno prizadane mlade in neizobražene. Sistem višjega izobraževanja je izredno decentralizirana in zaostal v primerjavi s sistemi obsoječih članic. Maja 2001 se je Hrvaška uradno pridružila Bolognijski deklaraciji, ki izpostavlja proces harmonizacije Evropskih institucij višjega izobraževanja in vzpostavitvi priznavanja primerljivih akademskih diplom. Struktura urnika, diplom in institucij se v Hrvaški trenutno opazno razlikuje od principov v Bolognijski deklaraciji. Dostop do zdravstvene oskrbe je skoraj univerzalen ampak je močno centraliziran, slabo zastavljen in upravljan. Slab položaj je posledica nezadostnih standardov in storitev ter dolgih čakalnih list za specializirane medicinske in kirurške intervencije. Trg privatnega zdravstvenega zavarovanja je nerazvit. Sistem socialne podpore ne zagotavlja zadostnega kritja za tiste, ki jo potrebujejo, kar pomeni da so nekateri, najbolj občutljivi v družbi, zdrsnili skozi mrežo socialnega sistema. Do tega je prišlo zaradi pomanjkanja koordinacije med različnimi agencijami odgovornimi za upravljanje različnih področjih sistema socialne zaščite in ker se najbolj občutljivi ne zavedajo svojih pravic. Vlada se je od pričetka tranzicijskega procesa pretirano zanašala na možnost da bo zgodnje upokojevanje zmanjšalo pritisk na delovni trg. Politika je ustvarila razhajanje med upadajočim številom oseb, ki prispevajo v pokojninski sistem in povečanim številom koristnikov. Posledično se morajo prejemniki znajti z nižjimi podporami. Takšno stanje je privedlo do revščine med starejšimi in nezaposlenimi. Storitve socialnega varstva se trenutno izvajajo skoraj izključno na nivoju vladnega sektorja, nevladne organizacije se vključujejo le do določene stopnje pri dostavi humanitarne pomoči (nabavljanje, skladiščenje in distribucija). Stanje se bo verjetno spremenilo, z decentralizacijo storitev socialne pomoči, iz nacionalnega na lokalni nivo.86

_____________________________ 86 Country strategy paper for Croatia 2002-2006, CARDS (2001,13-14).

40

3.4 Makedonija 3.4.1 Politično stanje 9. aprila 2001 je bivša Jugoslovanska republika Makedonija postala prva država regije, ki je podpisala stabilizacijsko-asociacijski sporazum z Evropsko skupnostjo in njenimi članicami. Makedonija je parlamentarna republika, ki obstaja kot neodvisna država od septembra 1991, ko je, po izrednem referendumu, razglasila svojo neodvisnost. 22.4.2004 je Makedonija podala uradno vlogo za članstvo v EU. Populacija države je etnično raznolika. Po cenitvah iz leta 1994, 66,6% populacije sestavljajo etnični Makedonci, 22,7% Albanci, 4% Turki, 2,2% Romi, 2,1% Srbi in 2,4% ostale skupine. Ustava republike zagotavlja, da je republika Makedonija država Makedoncev, ki zagotavlja polno enakopravnost ostalih nacionalnosti. Medetični odnosi so najpomembnejše in hkrati najobčutljivejše politično vprašanje, s katerim se bo morala soočiti trenutna in bodoča vlada, če hoče zagotoviti stabilnost države in napredek procesa reformiranja. Odnose med Slovansko večino in veliko Albansko skupnostjo je obremenjeval stalni pritisk Albanske skupnosti za zviševanje njihovega statusa državljanov Republike in pritisk za povečano udeležbo Albancev v javni administraciji.87 Romska skupnost je sicer bolje nameščena kot v sosednjih državah in zastopana z aktivnimi nevladnimi oraganizacijami, vendar še vedno neprestano diskriminirana. Kar se tiče nastanitve, izobrazbe, zdravstvenih in socialnih storitev, življenskih pogojev so precej pod nivojev etničnih Slovanov in etničnih Albancev. Vzrok za skrb predstavljajo neprestane obtožbe policijske brutalnosti in sistematičnih predsodkov.88

Makedonija počasi napreduje v jačanju pravne države, v glavnem zaradi strukturnih slabosti pri uveljavljanju zakonov in sodstvenih institucij, spolitizirane in šibke javne administracije, korupcije in organiziranega kriminala. Zakonodaja, njeni izvršilni organi in sodstvo bi morali koordinirati svoje akcije z namenom doseči pravno državo v skladu z evropskimi standardi. Visoka stopnja korupcije in posledično nezaupanje v institucije ostaja faktor, ki zavira rast in investicije, predvsem pa uspeh mnogih reform, ki so bile izvedene, da spodbujajo tranzicijo države v moderno demokracijo in gospodarstvo. Za preprečevanje korupcije je potrebno izboljšati institucionalne kapacitete za preiskovanje in pregon korupcije ter nadgraditi kooperacijo med organi za izvajanje zakonodaje. Reforma sodnega sistema je zelo počasna. Prišlo je do začetnih korakov, v glavnem v zvezi s sprejemom zakona o neodvisnosti sodstvenega proračuna. Številne šibkosti (nepravilnosti pri izbiri in odpuščanju sodnikov in tožilcev, spolitiziranost sodišč, primeri korupcije in nepotizma...), ki vplivajo na delovanje sodnega sistema so še vedno prisotne, posledično je zaupanje javnosti v sodstvo nizko. _____________________________ 87 Marca 2001 je prišlo do drastičnega poslabšanja odnosov med Makedonsko večino in Albansko skupnostjo ko je skupina Albanskih oboroženih upornikov napadla področja makedonske vojske in okupirala nekatera, na Kosovo meječa področja. Ponovna sovražnost v začetku maja 2001, z obnovljenimi napadi oboroženih upornikov in zasedba številnih vasi v severnem področju države je ponovno pokazala potencialno uničijoče posledice, ki jih lahko ima medetnično soočanje za državo. 88 CARDS assistance programme: Former Yugoslav Republic of Macedonia 2002-2006 (2001,9-11).

41

Število primerov zlorabe policijskih pooblastil se je od krize leta 2001 zmanjšalo vendar pa slabo upravljanje in zloraba procedur ostajata vprašanji potrebni pozornosti. Reforma sodstva in policije, izvajanje policijskega etičnega kodeksa, ukrepi za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, kot tudi delovanje urada varuha za človekove pravice, bi morali, če bi bili izboljšani, zagotoviti izboljšanje celotne situacije v državi. Človekove pravice in fundamentalne pravice so zagotovljene z Ustavo. Evropska Konvencija o človekovih pravicah je v Makedoniji stopila v veljavo leta 1997. Po poročilih varuha za človekove pravice so človekove pravice v glavnem spoštovane vendar je situacija daleč od tega da bi bila zadovoljiva, kot del reforme za javno administracijo pa bi bilo potrebno izboljšati funkcioniranje zaščitnih mehanizmov.89

3.4.2 Ekonomsko in socialno stanje

Ekonomsko stanje Gospodarska rast je v letu 2004 znašala le 0,5 %, saj je bila rast BDP v prvi polovici leta negativna. Rast je zavirala tudi negativna zunanjetrgovinska bilanca. V letu 2005 se bo gospodarska rast po ocenah povečala na 4%.90

Povprečna stopnja inflacije je bila v letu 2004 negativna v višini 0,4% (konec leta je znašala –1,9%). Deflacija je bila v največji meri posledica znižanja cen hrane, ki imajo v celotnem indeksu 43% delež in so se znižale za 3,3%. Cene hrane se zaradi zunanjetrgovinske liberalizacije znižujejo že dve leti zapored, deflacijski trend pa je bil opazen tudi v prvih dveh mesecih leta 2005. Kljub temu, bo povprečna stopnja inflacije v letu 2005 nizka in bo po ocenah znašala en odstotek, v letu 2006 pa narasla na 2%.

Makedonska centralna banka je bila letu 2004 zaradi deflacije in velikega padca rasti industrijske proizvodnje pod velikim pritiskom in je zato sprostila monetarno politiko. Sredi julija 2004 je tako znižala lombardno posojilno obrestno mero in tako poslovnim bankam olajšala izpolnjevanje likvidnostnih zahtev, decembra pa je kljub pritiskom povečala stopnjo obveznih rezerv poslovnih bank s 7,5% na 10% (ta ukrep je začel veljati sredi januarja 2005). V začetku avgusta 2004 se je iztekel stand by sporazum z IMF, katerega osrednji cilj je bil preko restriktivne fiskalne politike zmanjšati proračunske izdatke. Ti so se namreč zaradi izdatkov za vojsko in policijo v letih 2001-2002 močno povečali. Proračunski primanjkljaj je leta 2002 predstavljal 5,6% BDP (v letu 2001 celo 7,2% BDP), leta 2003 pa le še 1,6% BDP. Zaradi restriktivne fiskalne politike, boljšega nadzora nad pobiranjem davkov in nižjih izdatkov je makedonski proračun v letu 2004 zabeležil izjemno nizek primanjkljaj, ki je predstavljal le 0,5% BDP. V letih 2005 in 2006 bo proračunski primanjkljaj po ocenah in napovedih ostal nizek in bo predstavljal 2% BDP, saj bo fiskalna politika še vedno pod nadzorom IMF. 91 _____________________________ 89 Commission staff working paper: Former Yugoslav Republic of Macedonia, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 8-10). 90 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj&drzava_ID=2002060513480336&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj&tip=&tip2=&menu=podatki. 91 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade.

42

Izvoz blaga in storitev se je v letu 2004 realno povečal za 5,5%, uvoz pa za 8,5%, zato se je delež zunanjetrgovinskega primanjkljaja v BDP povečal ter predstavljal visokih 21,7%. Rast izvoza je bila deloma posledica večje konkurenčnosti makedonskega blaga na tujih trgih, deloma pa ponovnega zagona proizvodnje v nekaterih sektorjih. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance, se je v letu 2004 zaradi večjega trgovinskega neravnovesja ponovno povišal ter po ocenah predstavljal visokih 7,7% BDP.92

V Makedoniji je bilo do konca decembra 2003 privatiziranih 1.687 podjetij katerih skupna vrednost je znašala 2,33 milijarde EUR. V tekočem procesu privatizacije je 79 podjetij v vrednosti 41,8 milijona EUR. Od vseh privatiziranih podjetij je 65% majhnih, 19% srednjih ter 16% velikih podjetij. Prav slednja so najbolj problematična. Med njimi je okoli 24 velikih izgubarskih podjetij, katerih privatizacija se nenehno odlaga, hkrati pa je bistvenega pomena, saj so od nje odvisna posojila Svetovne banke in IMF. Večina od teh podjetij je ali strateškega pomena ali pa proizvajajo velike izgube. Strateška podjetja bodo prodana predvsem tujim investitorjem, v letu 2005 pa bo privatizirano državno podjetje za proizvodnjo elektrike Elektrostopanstvo na Makedonija.93 V začetku leta 2004 je pričel delovati program za pritegovanje direktnih tujih investicij vendar pa nezmožnost učinkovitega uveljavljanja pogodb in upnikovih pravic, odsotnost zanesljivega katastra in pomanjkanje gotovosti o lastninskih pravicah predstavlja resno oviro za investicije in ovira majhna in mikro podjetja pri pridobivanju posojil.94

Makedonija je ena od držav z najmanjšim deležem tujih naložb v jugovzhodni Evropi, kljub temu, da ima liberalno investicijsko zakonodajo. Njihova skromnost je posledica stalne politične nestabilnost tako znotraj Makedonije, kot tudi v celotni regiji. Poleg tega je makedonski trg relativno majhen. Leta 2004 so se tuje neposredne naložbe povečale in znašale 140 milijonov dolarjev, predvsem zaradi grške naložbe v nakup drugega mobilnega operaterja. Makedonija potrebuje predvsem greenfield naložbe v industrijski sektor, ki so nizke, preko katerih bi se lahko povečal izvoz in zmanjšala brezposelnost. Leta 2005 bodo tuje naložbe po ocenah znašale 125 milijonov dolarjev ter v letu 2006 narasle na 130 milijonov dolarjev.

Visoka nezaposlenost je eden največjih ekonomskih in socialnih problemov Makedonije. V prvih enajstih mesecih leta 2004, se je zaradi oslabljene gospodarske aktivnosti, povečala za 5% glede na enako obdobje v letu poprej. Najbolj se je zmanjšalo število zaposlenih v gradbeništvu in predelovalni industriji, medtem ko se je zaposlenost v javni upravi povečala. Ocenjuje se, da približno polovica zaposlene in nezaposlene delovne sile dela na sivem trgu dela, četrtina prebivalstva pa živi pod mejo revščine. Povprečna mesečna neto plača je v letu 2004 znašala 263 dolarjev, kar je realno za 4,4% več kot v letu 2003. Plače se močno razlikujejo po sektorjih, _____________________________ 92 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina

93 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade. 94 Commission staff working paper: Former Yugoslav Republic of Macedonia, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 18).

43

saj so v finančnem sektorju več kot dvakrat večje od povprečja, najnižje pa v kmetijstvu, v proizvodnji in predelavi usnja ter v tekstilnem sektorju.95

Makedonija ostaja aktivna udeleženka Pakta stabilnosti in iniciative kooperacijskega procesa za jugovzhodno Evropo. Odnosi med Makedonijo in njenimi sosedami se še vedno razvijajo, kar odraža obojestransko odvisnost in interes za doseganje skupnih ciljev. Na izboljšane bližnje odnose z Albanijo kažejo številni sestanki na visokem nivoju. Kooperacije se razvija z izgradnjo reakcijskih mehanizmov za skupne varnostne izzive (varnost, trgovanje z belim blagom in drogami, obmejna kontrola in viza režim) in prijateljskem sporazumu, ki je v fazi priprav. Prav tako so v pripravi ukrepi za okoljevarstveno zaščito Ohridskega jezera. Učinki bilateralnega prosto trgovinskega sporazuma imajo progresivne koristi za obe državi. Bilateralni odnosi z Bosno in Hercegovino se razvijajo na političnem in tehničnem nivoju in verjetno je, da bo kmalu podpisan bilateralni sporazum o ekonomski kooperaciji. Osnova za razvoj kooperacije na političnem in tehničnem nivoju s Hrvaško je bil skupni cilj, pridružiti se EU. Marca 2003 je bil podpisan Memorandum o kooperaciji, ki je zagotovil izmenjavo izkušenj in znanj ter razvoj skupnih iniciativ za spodbudo procesa priprav na bodoče članstvo v EU. S Srbijo in Črno goro je bil podpisan sporazum o kooperaciji v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in prekupčevanju z drogami. Na meji s Kosovom so odprli enega, od začetno načrtovanih dveh, mejnih prehodov, odprtju drugega pa se odločno upira lokalno prebivalstvo. Obmejna območja blizu Kosova ostajajo občutljiva tema, na kar kažejo številni incidenti ob koncu poletja 2004. Po pogovorih z oblastmi Srbije in Črne gore in predstavniki UNMIK-a je bil podpisan sporazum z UNMIK-om o policijski kooperaciji. Sedaj se redno sestajajo in preučujejo vprašanje obmejne varnosti. Z izboljšanjem splošne atmosfere v regiji, se je s podporo vlade vzpostavil direktni dialog med Prištino in Beogradom. Tradicionalno dobri odnosi s Slovenijo so se s podpisom Memoranduma o razumevanju o kooperaciji za tehnično pomoč na področju Evropske integracije še izboljšali.96

Socialno stanje

Okoli 20% celotne populacije v Makedoniji živi pod uradno mejo revščine, z minimalnimi sredstvi za preživetje. Revščina je najbolj razširjena v kmečkem okolju in v večjih gospodinjstvih z več člani, ki so nazaposleni ali imajo nizko izobrazbo. Kot je bilo izpostavljeno v Strateškem načrtu za zmanjševanje revščine (Interim verzija) izdelanem v vladi Makedonije, novembra 2000 je revščina v državi posledica dveh faktorjev in sicer padca agregatne porabe v devetdesetih in vzpona neenakosti v njeni distribuciji. Drastično zmanjšanje ekonomskih aktivnosti, zmanjšanje realnih plač, pokojnin in drugih socialnih dohodkov populacije, povečanje dohodkovnih razlik med različnimi skupinami populacije in nezaposlenost zaradi procesa privatizacije, so kot kaže faktorji, ki so najbolj prispevali k ustvarjanju revščine v zadnjem desetletju. Regionalno neenakost odraža predvsem podatek, da dve tretjini revnega prebivalstva živi ne deželi. _____________________________ 95 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina. 96 Commission staff working paper: Former Yugoslav Republic of Macedonia, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 13-14).

44

Kvaliteta zdravstvenih storitev kot tudi stopnja dostopnosti do teh storitev, je strogo odvisna od stopnje dohodka. Še vedno obstajajo bolezni povezane s slabimi življenjskimi pogoji in bolezni, ki ostajajo tipične za določene skupine v populaciji (to so nezaposleni, starejši, invalidi in podeželska populacija). Stopnja izobrazbe je relativno visoka. 95% populacije je pismene. Stopnja vpisa v osnovne šole je blizu stopnje vpisa na univerze, vendar pa so stopnje vpisa, kot celote, na vseh nivojih nižja kot v drugih državah regije.97 Opazen je precejšnji napredek v reformi višjega šolstva v albanskem jeziku. Po dolgih debatah, je vlada zagotovila kapacitete za kompromisno razrešitev tega občutljivega vprašanja, uspelo pa ji je tudi izpolniti zakonske pogoje za zagotovitev ustanovitve državne univerze v Tetovu. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje v zvezi z standardi univerzitetnega urnika.98

3.5 Srbija, Črna gora in Kosovo 3.5.1 Politično stanje Federativno republiko Jugoslavijo sestavljajo Republika Srbija in Republika Črna gora. Republika Srbija vključuje pokrajini Vojvodina in Kosovo. Po konfliktu 1999, so Združeni narodi, z obzirom na suverenost in teritorialno integriteto FR Jugoslavije, uvrstili Kosovo pod mednarodno civilno (UNMIK) in vojaško administracijo (KFOR).99 Glavna težava Srbije, Črne gore in Kosova je, poleg počasnega napredka reformnih procesov, nedefinirano ozemlje. V primeru Črne gore teritorialnost ne bo določena vsaj do leta 2006.(Grgič 2004, 5) Začetek pogajanj o prihodnjem statusu Kosova je predviden sredi leta 2005. (Kocbek 2005, 4) Na Kosovu je večinska volja za oblikovanje lastne državne tvorbe, ločene od Srbije, nesporna in značilna tudi za tiste albanske politike, ki z vidika Zahoda veljajo za najzmernejše. Problem pa je, da na albanski in srbski strani primanjkuje volje za integracijo srbske manjšine v okvire te državnosti. Nerešeno je tudi razmerje med Srbijo in Črno goro, ki tvorita skupno državo skoraj samo zaradi pritiska Evropske zveze na podlagi domneve, da bi njun razhod spodbudil nove dezintegracijske procese v regiji. (Vishaj 2004, 33) Premier Črne gore Milo Djukanovič je poudaril, da Črne gore ne gre povezovati s Srbijo, saj se bo v tem primeru nenehno dogajalo, da bo Črna gora telec Srbije, oziroma obratno, ko katera ne bo izpolnjevala pogojev za članstvo v EU. Zdaj je na primer Črna gora talka Srbije, ker ta ne sodeluje s haaškim sodiščem. Zato je članice EU pozval, naj ju začnejo obravnavati kot dve samostojni državi. (Kocbek 2004, 19) Sodelovanje med Unijo in FR Jugoslavijo se je pričelo takoj po padcu Miloševičevega režima 5.10. 2000. Že 9.10 2000 je Svet ministrov EU ukinil dotedanje sankcije proti FR Jugoslaviji in jo vključil v proces stabilizacije in asociacije.(Lopandić 2003,71) Evropska komisija je 13. aprila 2005 ocenila, da Srbija in Črna gora zadovoljivo izpolnjujeta pogoje za začetek pogajanj o

_____________________________ 97 CARDS assistance programme: Former Yugoslav Republic of Macedonia 2002-2006 (2001,13). 98 Commission staff working paper: Former Yugoslav Republic of Macedonia, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 11). 99 Federal republic of Yugoslavija, Country strategy paper 2002-2006 (2001,3).

45

stabilizacijskem in asociacijskem sporazumu, čeprav ni zadovoljna s sodelovanjem Beograda z mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Pogajanje o stabilizacijskem in asociacijskem sporazumu, ki je prvi korak v smeri polnopravnega članstva, se bodo verjetno začela še letos in bi lahko trajala 12 mesecev.(Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj 2005, 41) Po ocenah, šteje FR Jugoslavija 10,6 milijona prebivalcev, od česar jih 650 000 živi v Črni gori in približno 2 milijona na Kosovu. Približno dve tretjini populacije predstavljajo etnični Srbi, prisotne pa so tudi etnične manjšine. Etnični Albanci predstavljajo 12% celotne populacije, v FR Jugoslaviji pa živijo tudi Madžarske, Bošnjaške, Romunske in Romske skupine. V Srbiji živi približno 384 000 beguncev in v Črni gori približno 14 500, katerih večina prihaja iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Kot posledica Kosovske krize, je v osrednji in južni Srbiji in Črni gori nastanjenih, po cenitvah 230 000, razseljenih oseb, 90% katerih so Srbi.100 Od leta 2002 obstaja državna zakonodaja o pravicah manjšin vendar velja samo v Srbiji, ker Črna gora pripravlja svojo zakonodajo. Do oktobra 2003, skoraj ni bilo kooperacije med državo in oblastmi Črne gore, potem pa je prišlo do ustanovitve podurada Državnega ministrstva za človekove pravice in pravice manjšin v Podgorici. Ratifikacija Evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o preprečevanju mučenja101, marca 2004, je bil pomemben napredek. Izrednega pomena je da konvencijo o človekovih pravicah, pravilno izvajajo ustrezne oblasti. Dejstvo, da državno sodišče še ni vzpostavljeno, onemogoča izvajanje Konvencije, kajti državno sodišče bi moralo obravnavati primere, še preden pridejo pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Ustanovljen je bil urad za zakonsko pomoč konkretnim kršitvam človekovih pravic, ki ga spremlja medijska kampanja za izboljšanje javnega zavedanja. Republiška zakonodaja še ni popolnoma v skladu z ustreznimi standardi o človekovih pravicah in diskriminitornimi ukrepi in ravnanji (predvsem kar se tiče žensk, Romov in drugih občutljivih skupin).102

Nadaljuje se integracija Romov, in v zvezi s tem je bil ustanovljen posebni direktorat. Kljub naporom pa ostaja stanje Romske populacije občutljiva tema, ki se kaže v diskriminaciji in praktičnih problemih, predvsem kar se tiče nastanitve. Veliko število beguncev in notranje razseljenih oseb bremeni težavno ekonomsko in socialno situacijo v obeh republikah. Oblasti se v kooperaciji z UNMIK-om trudijo razrešiti to vprašanje, kar pa zavirajo obstoječe zakonske ovire, predvsem zastarel zakon o beguncih v Srbiji ter določeni administrativni postopki in birokratske procedure, ki vplivajo na pridobivanje osebnih dokumentov, vzpostavljanje bivališč in dostop do socialnih in zdravstvenih storitev.103

_____________________________ 100 Federal republic of Yugoslavija, Country strategy paper 2002-2006 (2001 ,3). 101 Kljub temu, da so mednarodne organizacije poročale o zmanjšanem obsegu mučenj in zlorab človekovih pravic, to vprašanje še vedno zadeva tako Srbijo kot tudi Črno goro. 102 Commission Staff Working Paper: Serbia and Montenegro, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 11-12). 103 ibidem (2004, 15-16).

46

Zakon o državnem sodišču je bil sprejet junija 2003, vendar državni parlament še ni določil sodnikov in še vedno niso določene njihove kompetence. Sodišče je edina državna institucija katere sedež je v Podgorici. Glede na, medrepubliški sporazum o financiranju državnih institucij, bi ga morala financirati Črna gora, katere vlada pa temu ugovarja, ker ne more zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za prostore in infrastrukturo. Izboljšati je potrebno učinkovitost sodišč kajti po poročilu Srbskega višjega sodišča je, leta 2002, ostalo nerešenih 29% vseh primerov, ki so jih obravnavala vsa sodišča. V obeh republikah čakajo na sprejem Kodeksa o civilnih procedurah, zaradi zastarelih procedur namreč civilni postopki trajajo tudi do 4-5 let nekateri celo 10 let. Oblasti se skušajo soočiti s problemom zaostalih primerov s predlogom revizije zakonov o proceduri, kot tudi z izboljšanjem infrastrukture in virov. Ustanovitev administrativnih in apelacijskih-prizivnih sodišč, predvidenih v obeh republikah, je precejšnjega pomena predvsem z vidika razbremenitve vrhovnega sodišča.104

Korupcija je v tem področju velik problem. S sprejemom Zakona o financiranju političnih strank v Srbiji in Zakona proti pranju denarja v Črni gori je bil dosežen določen zakonodajni napredek. Še vedno ju je potrebno polno uveljavlajti, ker je potrebno druge ključne anti korupcijske zakone še sprejeti.Obstoječe institucije na anti-korupcijskem področju ovira pomanjkanje politične podpore, včasih pa jih pri delu ovira vlada sama.105

Srbija, je julija 2003, sprejela posebno zakonodajo o organizaciji in pristojnostih republiških institucij, ki preiskujejo vojne zločine. Določen je bil poseben tožilec, posebne policijske enote, izgrajeni pa so bili tudi prostori za pridržanje. Po ugotovitvah OSCE vlada v Srbiji pomanjkanje politične volje in primernega okolja za pravična in izčrpna sojenja. Preiskava množičnih grobišč najdenih leta 2001 v Batajnici, ne kaže značajnega napredka.106

Srbija in Črna gora še vedno ni izpolnila svojih mednarodnih obveznosti o kooperaciji z Mednarodnim kazenskim sodiščem za bivšo Jugoslavijo. Po poročilu iz leta 2003, je glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča izpostavil pomanjkanje prave predanosti kooperaciji in pripravljenosti za izvajanje težavnih potez. Izjavil je tudi, da je polovica obtoženih, ki so še vedno na prostosti, vključno z Mladićem, v Srbiji in Črni gori. Tožilec je izpostavil tudi težaven dostop do arhivov, ki je zagotovljen selektivno in, v večini, po izročitvi sodnega naloga Tribunala. Problem ostaja dejstvo da so oblasti Srbije in Črne gore mnenja, da bi ti dokumenti izpostavili vpletenost srbskega režima v zločine v Bosni in Hercegovini in bi tako bili uporabljeni na sodišču v tožbi proti Srbiji in Črni gori pred Mednarodnim sodiščem.107 Nesodelovanje s Haagom je še očitnejše, ko gre za pripadnike srbske vojske in policije, ki so obtoženi vojnih zločinov na Kosovu. Pripravljenost predsednika srbske vlade Vojislava Koštunice na sodelovanje s haaškim sodiščem vključuje kvečjemu »pravico« obtožencev, da se sodišču sami vdajo, nikogar pa ni pripravljen aretirati in prisilno izročiti mednarodnemu sodišču.(Vishaj 2004, 32) Nesposobnost republik, da prilagodijo svojo Ustavo Ustavnim listinam je vodila da vzporednega obstoja različnih ustavnih in zakonskih sistemov. Problem soobstoja nove zakonodaje in zastarelih zakonov se nadaljuje, kar resno vpliva na obstoj pravne države v Srbiji in Črni gori. _____________________________ 104 ibidem (2004, 8-9). 105 ibidem (2004, 11). 106 ibidem (2004, 13-14). 107 ibidem (2004, 19-20).

47

Izboljšanje institucionalne koopreacije med republiškimi instancami je nujna za dosego nacionalnega izvajanja zakona, kot tudi za učinkovito mednarodno policijsko kooperacijo.108

3.5.2 Ekonomsko in socialno stanje

Ekonomsko stanje Gospodarski položaj Srbije se postopno izboljšuje, saj so bile po padcu Miloševićevega režima začete pomembne gospodarske reforme. Pri izvajanju vladi pomagata Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ki s pogojevanjem dodelitve posojil preprečujeta pretirano odstopanje od zastavljenih smernic reforme. Od leta 2000 se BDP povečuje po povprečni 5% realni letni stopnji rasti, ki naj bi se po napovedih nadaljevala tudi v prihodnjih treh letih. (Grum 2005, 43) BDP Kosova v letu 2002 je bil okrog 1,3 milijarde evrov, BDP na prebivalca pa 684 evrov. S temi pokazatelji je Kosovo daleč najmanj razvit del regije, uvršča pa se tudi med 50 najmanj razvitih predelov na svetu.(Petković, Polovina 2005, 42)

Po letu 2001 se stopnja gospodarske rasti v Srbiji in Črni gori zmanjšuje. Leta 2003 je znašala le 2,5%, saj sta industrijski in kmetijski sektor izjemno slabo poslovala, prav tako izvozni sektor. V letu 2004 se je gospodarska rast povečala ter po ocenah znašala 6,8%. Rast BDP je spodbujala okrepljena rast industrijske proizvodnje (predvsem zaradi obnove v predelovalni industriji), opomogel si je kmetijski sektor, povečala se je rast storitev, zaradi hitre rasti plač in kreditov je rast BDP spodbujal tudi povečan obseg trgovine na drobno, sveži kapital iz tujine pa je dal gospodarstvu še dodaten zagon. V letu 2005 bo rast BDP po ocenah znašala 5%.109

V Srbiji je bila leta 2004 inflacija 10%. Za leto 2005 vlada sicer predvideva 7,5% inflacijo, nekateri ekonomisti pa pričakujejo celo 15-20%.(Grum 2005, 43) V Črni gori je bila ob koncu leta 2003 inflacija zreducirana na 6,7%, kar je še vedno relativno visoka inflacija, ki je deloma posledica predstavitve davka na dodano vrednost, aprila 2003, in zvišanja cen elektrike v povprečju za 23%.110 Na Kosovu imajo izredno nizko inflacijo. V letu 2002 je bila 1%, leta 2003 pa 3,7%. Glavni razlog za tako nizko inflacijo je v tem, da je na Kosovu uradno plačilno sredstvo evro, zaradi česar je rast cen zanemarljiva. Višina inflacije pa je tudi edini pokazatelj, ki se ne sklada z ostalimi pokazatelji stabilnosti gospodarstva na Kosovu. (Petković, Polovina 2005, 42)

Področje monetarne politike ostaja ločeno med Srbijo in Črno goro. Slednja vztraja pri svoji 'sposojeni' valuti evru. Črna gora je marca 2001 ustanovila svojo centralno banko ter sprejela ločen zakon o centralni banki in zakon o bankah. Restriktivna monetarna politika je v Srbiji uspešna pri zniževanju inflacije in vzpostavljanju trdne valute. Zaradi naraščajočega zunanjetrgovinskega primanjkljaja in večjih inflatornih pritiskov je monetarna politika v drugi

_____________________________ 108 ibidem (2004, 10-11). 109 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002070415474401&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj 110 Commission Staff Working Paper: Serbia and Montenegro, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 21).

48

polovici leta 2004 postala še bolj restriktivna. V letu 2004 se je močno povečal obseg potrošniških kreditov, predvsem preko zadolževanja poslovnih bank v tujini, zato bo centralna banka v letu 2005 omejila zadolževanje poslovnih bank. Del rešitve za omilitev visokega zunanjetrgovinskega primanjkljaja je politika stalne depreciacije dinarja, vendar je v letu 2004 realna depreciacija znašala le 1,1 %. Povprečni menjalni tečaj je v letu 2004 znašal 58,7 dinarja za en dolar, v letu 2005 pa se bo povečal na 61,1 dinarja za dolar.

Fiskalna politika, ki jo v okviru sklenjenega sporazuma nadzira IMF, je v drugi polovici leta 2004 postala restriktivnejša, taka pa bo ostala tudi v letu 2005. Srbija in Črna gora imata vsaka svoj proračun, poleg tega pa odvajata tudi sredstva v zvezni proračun (pred letom 2003 Črna gora v zvezni proračun ni odvajala sredstev). Zvezni proračun je v letu 2004 po ocenah IMF izkazoval nižji primanjkljaj, ki je predstavljal 1,9 % BDP. Primanjkljaj srbskega proračuna se je znižal na 1,7 % BDP (najvišja meja, ki jo dovoljuje IMF je 4 % BDP), predvsem zaradi pritiska IMF, ki srbski vladi v nasprotnem primeru ne bi odobril naslednjih tranš posojila. Srbija bo v letu 2005 še znižala proračunski primanjkljaj, ki bo po ocenah predstavljal 1,4 % BDP. Črna gora izkazuje višji proračunski primanjkljaj, ki se je v letu 2004 znižal na še vedno visokih 4,6 % BDP. Pod pritiskom IMF je začela črnogorska vlada racionalizirati javne izdatke zatoj je prišlo do večjega odpuščanja v javnem sektorju. Primanjkljaj črnogorskega proračuna se bo po vladnih ocenah v letu 2005 znižal na 2,2 % BDP. Na fiskalnem področju je bila ena od zahtev IMF tudi uvedba davka na dodano vrednost. Prva ga je aprila 2003 uvedla Črna gora (znaša 17%, IMF pa zahteva, da ga povečajo na 18 %), v Srbiji pa je bil uveden s 1. januarjem 2005 in znaša 18%.

Privatizacija poteka ločeno v Srbiji, Črni gori in na Kosovu. Do konca leta 2003 je bilo v Srbiji privatiziranih 1.080 podjetij, prihodki od privatizacije pa so znašali 1,3 milijarde EUR. Nekatera izmed javnih podjetij bodo predhodno preoblikovali, nato pa leta 2005 privatizirali. Preoblikovanje se je že začelo v devetih sektorjih, kjer prevladuje državna lastnina – elektrogospodarstvu, naftni industriji, železnici, letalskem prevozniku Jat, beograjskem letališču, pošti, Radioteleviziji Srbija, Telekomu ter gozdnem in vodnem gospodarstvu. Srbska javna podjetja zaposlujejo okoli desetino vseh zaposlenih v gospodarstvu ter ustvarijo 26 % vseh izgub. V letu 2004 je proces privatizacije v Srbiji nekoliko zastal, k temu pa je pripomogla tudi revizija nekaterih privatizacijskih poslov, kar slabo vpliva na zaupanje tujih vlagateljev. V Črni gori so privatizirali okoli 65% nekdanjih državnih podjetij. V letu 2003 so prihodki od privatizacije znašali 31,99 milijona evrov oziroma dvakrat manj kot leto poprej. Tuji kupci so previdni zaradi netransparentnosti privatizacijskih postopkov in afer, ki jih spremljajo. Veliko kapitala je še vedno v državni lasti, saj so bila večinoma privatizirana le manjša podjetja, sedaj pa so na prodaj vsa, tudi strateška. Na Kosovu, kjer privatizacijo izvaja UNMIK, je bilo do začetka septembra 2003 prodanih 24 podjetij v skupni vrednosti 30 milijonov evrov. Oktobra 2003 je bila privatizacija zaradi nerešenih lastninskih in obligacijskih vprašanja povezanih s Srbijo prekinjena, po optimističnih napovedih pa bo zaključena leta 2005, ko bo prodanih vseh 500 podjetij.111

_____________________________ 111 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002070415474401&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade.

49

Največji problem na področju zunanje trgovine ostaja prenizek izvoz in s tem povezan visok primanjkljaj v trgovinski bilanci s svetom, ki je posledica nizke konkurenčnosti izvoza. V prvi polovici leta 2004 se je izvoz povečal za 11,5 %, uvoz pa kar za 40,8 %, kar pomeni, da je bil trgovinski primanjkljaj za 58,5 % večji kot v enakem obdobju leta 2003. Blagovni izvoz bo v letu 2004 po ocenah znašal 3,2 milijarde dolarjev, uvoz pa 9,5 milijarde dolarjev, kar pomeni, da se bo trgovinski primanjkljaj še povečal ter v BDP predstavljal kar 28,3 %. Srbija in Črna gora največ izvaža v BiH, Italijo, Nemčijo in Makedonijo, uvaža pa iz Nemčije, Rusije, Italije in Madžarske. V izvozu prevladujejo industrijski izdelki, prehrambeni proizvodi ter stroji in transportna oprema, v uvozu pa stroji in transportna oprema, industrijski izdelki, mineralna goriva in maziva ter kemični izdelki. Visok trgovinski primanjkljaj povzroča tudi primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. Ta bo v letu 2004 po ocenah predstavljal visokih 13,5 % BDP. Tekoči primanjkljaj bi bil znatno višji, če Srbija in Črna gora ne bi beležila presežka v storitveni bilanci in bilanci tekočih transferov. 112 Po podatkih carinske službe UNMIK-a je bila leta 2003 na Kosovu pokritost uvoza z izvozom le 3,7 %, ob tem pa so ustvarili zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 932,2 milijonov EUR. Kosovsko gospodarstvo je v skladu s temi podatki povsem nekonkurenčno za blagovno menjavo s svetom. Primanjkljaj v blagovni menjavi je torej znašal 72% BDP-ja, kar je izjemna redkost tudi v svetovnih razmerah. Kako so na Kosovu pokrili ta primanjklj, ni znano. (Petković, Polovina 2005, 42)

Po pričanju uradnih virov, je ena izmed najpomembnejših osnovnih smernic zunanje trgovinske politike Srbije in Črne gore, normalizacija in razvoj odnosov s sosednjimi državami, posebej s tistimi, ki so bile republike bivše Jugoslavije. (Vekarić 2003,126) Kljub temu, da med Srbijo in Črno goro in Albanijo ni bilo večjih nesporazumov je leta 2003 prišlo do poslabšanja odnosov. Srbski parlament, je glede statusa Kosova, sprejel deklaracijo ki potrjuje Srbsko suverenost nad Kosovom. Albanski parlament je ta dokument zavrnil, na kar so oblasti Srbije in Črne gore reagirale s postavitvijo formalne razmejitve. Do nesoglasij je prišlo tudi zaradi podpisa prostotrgovinskega sporazuma med Albanijo in UNMIK-om, kar pa ni vplivalo na končni prostotrgovinski sporazum med Srbijo in Črno goro in Albanijo. Na splošno vladajo dobri kooperacijski odnosi z Bosno in Hercegovino. Med svojim obiskom v BIH se je predsednik Srbije in Črne gore opravičil prebivalcem BIH za vse zločine, ki so jih povzročili državljani Srbije in Črne gore, kar pomeni nadaljnji korak k regionalni spravi. Leta 2003 je bil podpisan pomemben sporazum o vračanju beguncev, kar bo omogočilo odstranitev težavnih okoliščin s katerimi se sooča Srbija in Črna gora , zaradi velikega števila beguncev iz BIH. Ključni vprašanji v odnosih med Srbijo in Črno goro in BIH sta tožba Srbije in Črne gore za genocid pred mednarodnim sodiščem in določitev mej. Septembra 2001 je Hrvaški predsednik prvič od leta 1991 obiskal Beograd. Ta dogodek je označila pomembna izmenjava opravičil predsednikov za vse zločine, ki so jih njuni državljani, v nedavni preteklosti, storili eni proti drugim. Glavna nerešena vprašanja med državama ostajajo vračilo beguncev, Hrvaška tožba Srbije in Črne gore za genocid pred mednarodnim sodiščem in določitev mej. Makedonija je edina bivša republika

_____________________________ 112 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002070415474401&menu=&podnaslov=zunanja%20trgovina.

50

Jugoslavije s katero ima Srbija in Črna gora sporazum o določitvi meje. Leta 2003 je bil med notranjima ministrstvama držav podpisan Memorandum o kooperaciji in boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Ekonomska kooperacija s Slovenijo se izboljšuje, potekajo pa tudi pogajanja o sporazumu o vojaški kooperaciji.113

V letu 2003 je bilo v Srbijo in Črno goro vloženih 1,5 milijarde dolarjev, od tega je šel levji delež denarja v Srbijo, saj so bila prodana nekatera strateška podjetja. V letu 2004 so bile neposredne tuje naložbe zaradi zastoja v privatizaciji skoraj za polovico nižje in so znašale 860 milijonov dolarjev, v letu 2005 pa se bo vrednost tujih naložb po ocenah ponovno dvignila na 1,1 milijarde dolarjev, saj bodo privatizirana večja strateška podjetja. Neposredne tuje naložbe v Črno goro, izpeljane preko privatizacije, v obdobju 1997-2003 znašajo okoli 120 milijonov EUR, ostale naložbe pa okoli 108 milijonov EUR. Tako Srbija kot Črna gora si prizadevata za povečanje tujih naložb. V okviru teh prizadevanj je Srbija januarja 2005 znižala davek na dobiček pravnih oseb s 14 na 10%, znižanje davka na dobiček pa so napovedali tudi v Črni gori, in sicer z 20 na 9%. Zaradi ugodnejše davčne zakonodaje pričakuje vlada v Črni gori zvišanje tujih naložb z lanskih 60 na 150 milijonov EUR v letu 2005.114

Dosedanji sistem registracije gospodarskih subjektov oziroma pravnih oseb v Srbiji ni spodbujal razvoja gospodarstva, na kar so opozarjale tudi številne strokovne analize. Zakon in uredbo o vpisu v sodni register je, 21.12. 2004, zamenjal nov zakon o registraciji gospodarskih subjektov – izjema je bila le uredba, ki se je nanašala na registracijo s. p. – jev , ki je stopila v veljavo 1.3.2005. Vsi gospodarski subjekti, ki so bili na dan uveljavitve novega zakona vpisani v ustrezen register, so morali najkasneje do 15. junija 2005 vložiti zahtevo za prepis v novi register. Register vodi Agencija za gospodarske register, s čimer je bila ustvarjena enotna, centralizirana in ažurna elektronska podatkovna zbirka za celotno območje Srbije. Namesto registrskih, carinskih in drugih številk, ima gospodarski subjekt svojo identifikacijsko številko. Do teh podatkov bo omogočen javni dostop, uvedli pa so tudi centralizirano elektronsko podatkovno zbirko, ki jo je mogoče pregledovati preko interneta. Na ta način je zagotovljen javen in preprostejši dostop do podatkov, ne da je treba dokazovati interes javnosti. Zakonske olajšave pri ustanavljanju in registraciji novega podjetja bodo prav gotovo spodbudile še večje število gospodarskih subjektov iz tujine, da vstopijo na srbski trg in ustanovijo podjetje.(Petković, Polovina 2004, 44)

Visoka brezposelnost ostaja problematična. Ocenjuje se, da je v Srbiji in Črni gori več kot milijon brezposelnih. Okoli desetina ljudi živi na meji golega preživetja, njihovo število pa je se s privatizacijo in prestrukturiranjem še povečalo. Stopnja brezposelnosti se je leta 2004 nekoliko znižala in po ocenah znašala še vedno izjemno visokih 30,3 %, vendar pa veliko ljudi dela v sivi ekonomiji, katere delež se ocenjuje na okoli 40 %. Rast plač je bila predvsem v prvi polovici leta 2004 relativno visoka in je presegala rast produktivnosti v večini gospodarskih sektorjev.

_____________________________ 113 Commission Staff Working Paper: Serbia and Montenegro, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 16-18). 114 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002070415474401&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina.

51

Povprečna neto plača je v Srbiji septembra 2004 znašala 192 EUR, v Črni gori pa 250 EUR.115 Po uradnih podatkih kosovskega statističnega urada iz leta 2002, je na Kosovu 260 000 ali 55% brezposelnih. Največji delež brezposelnih predstavljajo nekvalificirani delavci (57%), med tistimi, ki imajo višje- ali visokošolsko izobrazbo pa je le 1% brezposelnih. Kar tretjina zaposlenih dela v državnem sektorju, večina v izobraževanju in zdravstvu. (Petković, Polovina 2005, 42)

Socialno stanje

Dolga leta slabega upravljanja in omejevanje proračunskih sredstev sta pustila posledice v zdravstvenem sektorju. Posledično je učinkovitost in sposobnost oskrbe zdravstvenih storitev močno nazadovala, z mnogimi ustanovami v slabem stanju ter dragimi in težko dosegljivimi zdravili. Na Kosovu je za najnujnejše zdravstvene potrebe poskrbel ECHO. Reformo zdravstvenega sektorja, ki se med drugim ukvarja z zastarelimi kvalifikacijami zdravstvenih uslužbencev, izvajajo s pomočjo sredstev CARDS. Vendar še vedno ostaja problem, oskrbe manjšin z zdravstvenimi uslugami.116

Zaradi omejenih sredstev, ki jih lahko zagotovi CARDS in zaradi zagotovitve maksimalne sinergije z že obstoječimi programi, se CARDS usmerja ne realne in stroškovno učinkovite ukrepe, katerih učinki so hitro vidni (sodelovanje Univerze Srbije in Črne gore in raziskovalnih centrov v programu TEMPUS). Dolgoročno gledano bodo proučili možnost izvajanja twinning programov (Univerze v EU bodo omogočile izmenjavo študentov in študijske obiske).117

Veliko število beguncev in notranje razseljenih oseb, živečih v Srbiji in Črni gori, predstavlja potencialni vir socialnih napetosti, predvsem če ne bo prišlo do ustalitve politične situacije.118

Razrešitev tega vprašanja, ali s pomočjo vračanja ali lokalne integracije, bo vplivalo na lokalne življenjske pogoje in bo povzročilo dodatno proračunske obremeniteve. 60% beguncev in razseljenih oseb v Srbiji in Črni gori, je izrazilo željo po integraciji, medtem ko je le 6% izrazilo željo po vračilu. Pri integraciji beguncev se je potrebno, z obzirom na lokalno prebivalstvo, izogibati pristranski obravnavi. Z obzirom na to, bo program pomoči EU usmerjen na socialno-ekonomski napredek, ki bo koristil populaciji celotne regije, ne glede na etično pripadnost ali status. Področja, z visoko koncentracijo beguncev in razseljenih oseb, kot so severna in obmorska območja Črne gore, Vojvodina in južna Srbija, bodo deležna posebne pozornosti.119

_____________________________ 115 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002070415474401&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj. 116 Federal republic of Yugoslavija, Country strategy paper 2002-2006 (2001 ,17). 117 ibidem (2001, 31). 118 ibidem (2001, 17). 119 ibidem (2001, 32).

52

4 REGIONALNO SODELOVANJE DRŽAV JUGOVZHODNE EVROPE Za razumevanje regionalne politike EU je potrebno razumevanje edinstvene situacije Evrope, ki je sestavljena iz neodvisnih držav, ki se trudijo ustvariti bližnje ekonomske, socialne in politične odnose. Privrženci regionalne politike dvomijo, da so tržne sile zmožne reševati dolgoročne regionalne probleme. Glavni argumenti, ki pričajo v prid aktivne vladno-vodene regionalne politike so:

Enakost in pravičnost. Regionalna politika zagotavlja da lahko vsi subjekti družbe koristijo ugodnosti modernega in rastočega gospodarstva.

Dodatni prihodek in produkcija. Regionalna politika je bistvena za produktivno izrabo

neizkoriščenih virov (predvsem za nezaposleno delovno silo).

Nižja inflacija in hitrejša rast. Koncentracija ekonomskih aktivnosti v nekolikih, že cvetočih regijah, pomeni, da so trgi v takšnih regijah v obdobjih ekonomskega razmaha, nagnjeni k pregrevanju. Posledično nivoji plač, cene hiš, najemnine povzročijo inflatorne pritiske, ki se razširijo po celotnem gospodarstvu, povzročijo pa tudi rast uvoza zaradi rastočega povpraševanja, s tem pa se poslabša stanje plačilne bilance. Regionalna politika razprši ekonomske aktivnosti s čimer lajša ozka grla v tržnem gospodarstvu in s tem omogoča nižjo inflacijo in vzdržno rast.

Manj problemov v mestih. Ekonomske aktivnosti so v Evropi močno skoncentrirane v

območjih velikih velemest in glavnih mest držav članic. Kvaliteta življenja v teh mestih je skrb zbujajoča. Prometni zamaški, onesnaženost, kriminal in prenaseljenost so resne težave. Regionalna politika nudi možnost lajšanja pritiskov na velika mesta, s transferom dela ekonomskih aktivnosti drugam.(Armstrong 1998, 363-364)

Regionalna politika skupnosti je opredeljena v okviru treh osnovnih elementov razvojno problematičnih regij: zaostanki v razvoju, industrijska dejavnost v zatonu, prevladujoča kmetijska dejavnost v regiji. Poleg tega se upoštevajo še težavne regije, ki so redko poseljene in oddaljene (otoki). Namen regionalne politike je torej blažiti velike razvojne razlike med posameznimi regijami, ki temelji na osnovi solidarnosti in obveznega ekonomskega interesa. Če bodo v razvoju napredovale regije, se bo povečala konkurenčnost v celotni EU – to pa je strateškega pomena v neprestani bitki z ZDA in Japonsko in drugimi hitro rastočimi azijskimi ekonomijami.(Zalaznik 2004, priloga II, III) Posebej je potrebno poudariti, da obmejna področja že tradicionalno igrajo vplivno vlogo pri oblikovanju evropske integracije. Tudi zato, ker lahko več pridobijo zaradi utrditve miru in sožitja. Od obmejnih področij se tudi pričakuje, da bodo vodile pot integracije. Drugi pomemben vidik evropskega združevanja je omogočiti oz. povečati medsebojno razumevanje, spoštovanje in zaupanje, česar je na žalost v preteklosti primanjkovalo.(Ministrstvo za okolje, prostor in energijo 2003, 26) Primer regionalne integracije znotraj EU lahko državam jugovzhodne Evrope predstavlja pomemben vzor. Tako so evropski voditelji na zasedanju v Kolnu junija 1999, sprejeli Pakt

53

stabilnosti za jugovzhodno Evropo, ki naj bi nadgradil proces stabilizacije in asociacije. Pripomogel naj bi tudi pri ustvarjanju novih oblik sodelovanja ter skušal spodbuditi praktično in finančno pomoč mednarodne skupnosti. Pakt temelji na različnih pobudah regionalnega sodelovanja na področjih poslovanja, okolja, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ukinjanja etične diskriminacije, reformi varnostnega sistema ter neodvisnosti medijev. (Kenda in Bobek 2003, 252) Ker so konflikti v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in na Kosovu vplivali na politični in ekonomski razvoj celotne regije, bi bilo potrebno izvajati ustrezne, zaupanje vzbujajoče, ukrepe med dotičnimi državami, sočasno pa bi bilo potrebno razviti sistem regionalne varnosti (usmerjen v zmanjšanje izdatkov za vojsko, kontrolo trgovine z orožjem, odstranitev paravojaških skupin in kriminalnih združb, učinkovito civilno kontrolo vojaških in ustavnih mehanizmov za razreševanje konfliktov). Mednarodna skupnost in predvsem EU, ki ima posebne odgovornosti in interese na Balkanu, mora podpirati demokratične institucije in razvoj civilne družbe v vsaki od držav na Balkanu. V prihodnje je v regiji potrebno preprečiti ponovni pojav režima, podobnega Miloševićevemu. EU mora in že deluje kot katalizator v regionalni kooperaciji istočasno pa je potrebno zagotoviti sovpadanje integracije držav regije v Unijo z njihovo regionalno kooperacijo. Samo v takšnih razmerah ima Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo možnosti za uspeh, kljub temu, da je to dolgoročen in zelo ambiciozen projekt. Zaradi indirektnih posledic, bližnjega nestabilnega okolja, v smislu slabe varnosti, šibke demokratizacije in počasnega ekonomskega razvoja, lahko trpijo druge države jugovzhodne Evrope, predvsem najbližje sosede (Slovenija, Romunija, Bolgarija in Madžarska). Ti faktorji lahko zavirajo dotok direktnih tujih investicij in regionalno kooperacijo, ki je zelo pomembno vprašanje na agendi EU in predvideva bodočo integracijo teh držav v strukture EU. (Ilić 2003, 85-86) 4.1 Analiza regionalne politike

Diplomatski odnosi med vsemi petimi državami so ponovno vzpostavljeni in vse imajo možnost bližnje asociacije EU, z možnostjo da postanejo kandidatke za članstvo v EU. Vse so se pridružile ali so v procesu pridruževanja ključnim mednarodnim organizacijam, vključno z Združenimi Narodi, Svetovno trgovinsko organizacijo, Svet Evrope, Organizacija za varnost in kooperacijo v Evropi in Interpol. Vse so primerne za podporo mednarodnih finančnih institucij, kamor uvrščamo Mednarodni denarni sklad, Svetovno banko, Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za rekonstrukcijo in razvoj. Kooperacija držav regije za razreševanje skupnih problemov je obetajoč znak napredka držav v procesu stabilizacije in asociacije:

Večja zrelost pri upravljanju kriz in napetosti v bilateralnih odnosih. Primeri iz 2000/2001, vključujejo pristop vlade Srbije in Črne gore pri obravnavanju etničnega oboroženega upora v južni Srbiji, Hrvaška kritika poskusa nacionalističnih Bosanskih Hrvatov, spodkopati Federacijo Bosne in Hercegovine in kooperacija Albanije pri poskusu izolirati Albanske oborožene ekstremiste v Makedoniji.

54

Pojav iniciative za regionalno kooperacijo, domnevno zaradi velikega inputa mednarodne skupnosti, kot je Pakt stabilnosti, Kooperacijskega procesa za jugovzhodno Evropo in Jadranske in Jonske iniciative.

Povečano število mednarodnih sporazumov med državami, kot so prostotrgovinski

sporazumi in sporazum med Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srbijo in Črno goro o kooperaciji pri spodbujanju vračanja beguncev.

Večja pripravljenost Srbije in Črne gore sodelovati z mednarodnim kazenskim sodiščem v

Haagu. Kljub tem obetajočim znakom, ostaja regija politično nestanovitna, prav tako pa še vedno obstajajo številne ovire za izboljšano regionalno kooperacijo (od nevarnih mej do šibkih institucij).120

Evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hübner je na skupni konferenci Evropskega parlamenta in Odbora regij EU na temo financiranja prihodnje regionalne politike 6. aprila 2005 v Bruslju dejala, da je dogovor o proračunskem okviru EU za obdobje 2007-2013 predpogoj za pripravo novih programov za regionalni razvoj. Hübnerjeva je opozorila, da bi neuspeh v pogajanjih o proračunskem okviru povzročil velike politične in finančne težave za naslednjo generacijo regionalnih programov, ker je za njihovo pripravo potrebnih 18 mesecev. Če junija ne bo dogovora o proračunskem okviru, bo prišlo do zamud, ki bodo škodljive za vseh 25 držav članic, je dejala komisarka. Odbor regij in Evropski parlament sta na konferenci sprejela skupno izjavo, v kateri sta podprla predlog Komisije za sedemletni proračun v višini 1,14% BDP Unije (930 milijard evrov). Šest največjih neto plačnic v proračun EU (Nemčija, Francija, Britanija, Nizozemska, Avstrija in Švedska) zahteva omejitev proračunske porabe na 1% BDP (815 milijard evrov). (Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj 2005, 11) 4.1.1 Mednarodni pomen mednarodnih meja, kriminala in ilegalnih migracij

Po razpadu bivše Jugoslavije se je pojavilo pet novih držav121 in s tem več kot 5000 kilometrov novih mednarodnih meja v regiji stabilizacijsko asociacijskega procesa, ki povzročajo številne težave. Te meje pogosto niso označene, agencije za obmejno kontrolo so pogosto neučinkovite in dovzetne za korupcijo, mejni prehodi niso opremljeni za upravljanje s prometom, ki poteka preko njih, kar vodi do precejšnjih zgub za državo in sicer v smislu carinskih dohodkov. Obmejne regije pogosto predstavljajo visok riziko za varnost, posebej zaradi pretežno manjšinske populacije. Mnoge obmejne regije ostajajo nestabilne in center revščine, kar zagotavlja ugodne razmere za nemire. 122

_____________________________ 120 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 6-7). 121 To so Srbija in Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina in Hrvaška kot države stabilizacijsko asociacijskega procesa in Slovenija kot članica EU. 122 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 7).

55

Evropska komisija je v Albaniji (CAM-A), Bosni in Hercegovini (CAFAO), Hrvaški (CAMES) in na Kosovu (CAM-K) nastanila zelo uspešne misije carinske pomoči. Kot del te pomoči carinski uradniki iz EU sodelujejo z lokalnimi sodelavci, da bi izboljšali učinkovitost lokalne carinske in davčne administracije. Rezultati se kažejo v izboljšanem pobiranju dohodkov za dražave. CAFAO program, ki vključuje pomoč, približno 40 evropskih, carinskih in davčnih ekspertov, ki prispevajo k razvoju carinskega in davčnega sistema v Bosni in Hercegovini osnovanega na modernih evropskih standardih. Program vključuje upravljanje, zakonsko, strukturalno, proceduralno, računalniško usposobljanje in komponente priskrbe pomoči.Bosna in Hercegovina ima prvič enoten carinski teritorij. Carinska administracija in carinske procedure so v pristojnosti entitet zatorej si program CAFAO prizadeva, da bi Federacija in Republika srbska izvajali identično zakonodajo in pravila, kar bi odražalo državni carinski zakon in sicer s posebnim usposabljanjem carinskih uslužbencev o vsakem carinskem pravilu. Program pomaga oblastem predstaviti notranji nadzor in s tem zagotovili, da se carinsko osebje medsebojno podpira in uveljavlja zakone ter preprečuje možnost notranje korupcije UNMIK je leta 1999 vzpostavil carinski urad iz približno 120 domačih zaposlenih ki so delali pod nadzorom UNMIK-ovega carinskega generalnega direktorja. Ta urad je prisoten na mednarodnih mejah in je, v kooperaciji s KFOR; vzpostavil nekoliko obdavčitvenih točk na administrativno določenih razmejitvenih linijah Kosova. CAM-K je team sestavljen iz mednarodnih davčnih ekspertov, ki podpira modernizacijo UNMIK-ovega carinskega urada in vzpostavitev carinskih procedur, skladnih z prakso v EU. Carine v Albaniji predstavljajo pomemben del javnih dohodkov. Po civilni nepokorščini leta 1997, je carinski urad izgubil kontrolo nad pristanišči in mejnimi prehodi ter posledično nad potencialnim zbiranjem dohodkov. Na željo Albanske oblasti je Evropska komisija, junija 1997, v Albanijo poslala misijo za carinsko pomoč (program CAM-A), ki naj bi pomagala obnoviti kontrolo in istočasno razviti zanesljiv in moderen carinski urad.123

Desetletna vojna, nizki dohodki in razpad javnih institucij so ustvarili pogoje za razvoj kriminala in korupcije. Organizirane kriminalne mreže v regiji so postale nasilne in mednarodno usmerjene. Kljub precejšnjemu prizadevanju držav, so sedaj vpletene v tihotapljenje ljudi v EU, kot izhodiščna točka za precej, v državah EU, zaplenjenega heroina, pranje denarja in tihotapljenje cigaret in orožja. V regiji je prav tako široko razširjena korupcija. Različne raziskave o stopnji korupcije kažejo, da je najbolj pogosta v Albaniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Nizke plače in nezadostna finančna kontrola spodbujajo dovzetnost javne administracije za korupcijo v vseh petih državah stabilizacijsko asociacijskega procesa.124 Korupcija zavira legitimnost javnih institucij in pravne države ter slabo vpliva na investicije ter poslovno klimo. EU pomaga oblastem pri uveljavljanju zakonov in se usmerja na izgradnjo institucij, kar vključuje podporo davčnih reform, snovanje nacionalne vladne priskrbovalne zakonodaje, revizijo davčnih in računovodskih sistemov, sprejem modernih in transparentnih računovodskih standardov... _____________________________ 123 The EU & southeast Europe - Building a brighter future (2004, 25-27). 124 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 8).

56

Npr. Strokovnjaki iz EU izobražujejo sodnike v Albaniji in oskrbujejo opremo za jačanje njihove neodvisnosti.125 Pozitiven napredek je bila priključitev Srbije in Črne gore, leta 2003, kooperacijskim strukturam GRECO. Sedaj vse države jugovzhodne Evrope sodelujejo v tej med-vladni antikorupcijski kooperaciji.126

Velik problem stabilizacijsko asociacijske regije predstavljajo ilegalne migracije. Medtem ko regija sama predstalja vir ilegalnih imigrantov v EU, predvsem iz Albanije in Kosova, je glavni problem dejstvo, da lokalne kriminalne združbe koristijo regijo, kot tranzitno pot za tihotapljenje imigrantov, ki prihajajo iz Azije in bližnjega vzhoda, v EU. Poslužujejo se predvsem dveh glavnih poti, južna pot vodi preko Makedonije in Albanije v Grčijo in južno Italijo, severna pot pa preko Srbije proti Hrvaški in Madžarski in potem v Avstrijo ali severno Italijo. Ocenjene številke močno nihajo, vendar vsakoletno preko Balkana imigrira okoli 100 000 oseb, od tega jih okoli 15% izvira iz Balkana.127

Na podlagi poročila, ki ga je potrdil ministrski svet je do konca leta 2005 treba pripraviti dolgoročno strategijo EU za boj proti terorizmu. S popravljenim akcijskim načrtom in dodatnimi poročili, ki jih je predstavil visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je treba zagotoviti boljše sodelovanje med članicami, izmenjavo informacij med članicami, Europolom in Eurojustom, je sklenil evropski svet. Potrdil je, da si morajo članice EU podatke o izgubljenih in ukradenih potnih listih izmenjavati prek Interpola. Izmenjavo podatkov o kriminalnih dejanjih državljanov med državami članicami je treba udejanjiti do konca 2005 na podlagi predloga, ki ga je pripravila evropska komisija. V letu 2005 je treba doseči napredek tudi na področju zbiranja telekomunikacijskih podatkov (podatki o telefonskih klicih, elektronski pošti) za potrebe preprečevanja kriminalnih dejanj. (Kocbek 2004, 3) 4.1.2 Pomen manjšin, civilne družbe in demokratične stabilizacije Za regijo, ki je bila večino zadnjega desetletja ujeta v civilno vojno in etnično osnovan nacionalizm, je bil napredek v promociji stabilnih demokracij, precejšen. Demokratičnim spremembam v Hrvaški in Srbiji in Črni gori, ob bok postavimo tudi upad direktnega državnega manipuliranja z mediji v celotni regiji. Vse države so napredovale pri vračanju beguncev in notranje razseljenih oseb. Za varovanje vseh pozitivnih sprememb so sprejeli tudi ustrezne zakone, predvsem kar se tiče medijske svobode, manjšinskih pravic in volilnih zakonov. Vendar proces demokratične stabilizacije še zdaleč ni zaključen, pri tem pa ravnanje z manjšinami ostaja ključno vprašanje. Vse države stabilizacijsko asociacijskega procesa imajo manjšinske populacije in dolgo zgodovino med-etničnih konfliktov. Ta problem vpliva na vse etnične skupine: Hrvati, Srbi, Albanci, Madžari, Makedonci, Grki in drugi so manjšina v eni državi, medtem ko predstavljajo večino v sosednji družbi. Romi so zaradi razširjenosti po vseh državah stabilizacijsko asociasijskega procesa, poseben in pomemben primer. _____________________________ 125 The EU & southeast Europe - Building a brighter future (2004, 25). 126 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004, 15). 127 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 8).

57

Me konflikti v Bosni in Hercegovini, Hrvaški in na Kosovu, je bila Evropa priča najhujšemu pregonu manjšin (vključno z mučenjem, ubijanjem in nasilnim izseljevanjem) na svojem ozemlju od leta 1945. Medtem ko druge manjšine v regiji mogoče niso utrpele takšne diskriminacije, niso polno vključene v izobraževanje, nimajo dostopa do javnih storitev in ne morejo maksimirati individualnih ekonomskih priložnosti. Z analizo tega vprašanja se pojavijo določene skupne karakteristike, in sicer;

V regiji sta še vedno močno prisotna rasizem in ksenofobija ter botrujeta k izkjučevanju manjšin iz političnih procesov.

Te manjšinske skupine pogosto verjamejo da sta oborožen spopad in odcepitev

učinkovitejša načina zadovoljevanja njihovih političnih zahtev kot demokratični pogovor in volitve.

Politična stabilnost v regiji ni zagotovljena dokler ostaja število beguncev in razseljenih

oseb tako visoko.

Dolgoročna rešitev ni mogoča, če se centralne vlade ne bodo obrnile na rasizem v celotni populaciji in ne bodo zgrajeni mostovi med manjšinskimi in večinskimi skupinami.

Situacija vojnih razseljencev je najznačajnejši problem s katerim se soočajo manjšine v regiji. Število beguncev in vojno razseljenih oseb se je od sredine devetdesetih precej zmanjšalo, vendar jih je bilo ob koncu leta 2000 še vedno 1,3 milijona, od 25 milijonov celotne populacije celotne regije. Te osebe še vedno nimajo dostopa do svoje lastnine ali vsakdanjega kruha.128

Od konca vojne se je v Bosno in Hercegovino vrnilo več kot milijon beguncev, vendar se sedaj proces vračanja umirja. Ob koncu leta 2003 je bilo razrešenih več kot 90% zahtevkov po vračilu lastnine, ki izvirajo iz vojne v devetdesetih. Danes je glavni izziv vzpostavitev ustreznih ekonomskih in socialnih razmer za tiste, ki so se vrnili. Ob koncu leta 2003 je bilo v Srbiji in Črni gori približno 225 000 razseljenih oseb ki izvirajo iz Kosova. Zagotoviti je potrebno ustrezno strategijo, ki bo omogočila vračanje teh razseljenih oseb in preprečila njihovo nadaljnjo razseljevanje.129 Precejšnje število beguncev in razseljenih oseb, ki se vračajo v Bosno in Hercegovino in napredek, kot je pripravljenost izboljšati pogoje za tiste ki se vračajo kar se tiče lastninskih pravic, dosežen na Hrvaškem vzbujata upanje. Vendar je vračanje beguncev v druga področja, npr. Republiko srbsko, še vedno problematično. Kar se tiče srbskih beguncev iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Kosova, ki sedaj živijo v Srbiji in Črni gori, pa kaže, da večina namerava ostati v Srbiji in Črni gori, kar poraja nove izzive in sicer kako jim zagotoviti ustrezno nastanitev v Srbiji in Črni gori ne da bi pri tem sprožili socialne in politične pritiske, ki jih takšna stalna nastanitev lahko povzroči. Zaradi varnostne situacije je, kratkoročno gledano, vračanje razseljene ne-albanske, populacije na Kosovo malo verjetna. _____________________________ 128 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 9-10). 129 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004, 15).

58

Mednarodna kooperacija vlad držav članic stabilizacijsko asociacijskiega procesa se je pričela leta 2001, ko so Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Srbija in Črna gora podpisale sporazum o vračanju beguncev. Takšno mednarodno kooperacijo bi morala spodbujati mednarodna skupnost, predvsem kar se tiče toka informacij in sporazumnih skupnih pristopov do vprašanj kot so državljanstvo, pokojnine, socialno varstvo, zdravstvo in izobrazba. Država oz. entiteta v primeru Bosne in Hercegovine mora, da bi pritegnila osebe, ki so pobegnile iz regije v času krize, poskrbeti za: vzpostavitev ustreznih zakonskih pogojev (npr. lastninske pravice), varnostne (npr. policija in vprašanje osebne varnosti), ekonomske (npr. zaposlitvene priložnosti in pokojninske pravice) in socialne pogoje (npr. nastanitev, rasizem in ksenofobija). Nacionalna usmerjenost pri vračanju beguncev ni samo praktična nujnost, ampak je tudi prav, da država, ki je v preteklsti ustvarila pogoje za etnično čiščenje, prevzame odgovornosti in popravi ter odpravi takšne pogoje. Vendar delovanje vlade na nacionalnem nivoju ali v procesih regionalne kooperacije za dosego sprave in resničnega spoštovanja pluralistične demokracije ni dovolj. Spremeniti je potrebno odnos celotne populacije, naj si bo del večine ali manjšine v državi, kajti begunci pogosto poudarjajo, da so rasistični odnosi in grožnje lokalnega prebivalstva in soobčanov, glavni razlog da se ne želijo vrniti, in ne politika in centralna vlada države v katero se vračajo. Za delovanje civilne družbe so kritičnega pomena predvsem nevladne organizacije in resnično neodvisni mediji.130 EU aktivno podpira organizacije, ki delajo na demokratizaciji in spoštovanju človekovih pravic v jugovzhodni Evropi. Pod Evropsko iniciativo za demokracijo in človekove pravice, številne nevladne organizacije delajo na tipičnih problemih demokratične tranzicije in razvoju civilne družbe in resničnih civilnih vrednotah. Projekti vključujejo: promocijo dialoga med različnimi etničnimi skupinami, razreševanje konfliktov, izobraževalne programe za lokalne nevladne organizacije, izboljšano zavedanje o človekovih pravicah v procesu izgradnje civilne družbe, promocijo civilnega sodelovanja v lokalnih demokratičnih projektih, izobraževanje volilcev... Svobodni mediji, prosti pretok informacij in idej, in odprta diskusija brez vmešavanja oblasti igrajo pomembno vlogo pri razvoju proste, stabilne in demokratične družbe. Zato je EU razvila specifičen program pomoči za neodvisne medije v državah bivše Jugoslavije. Mediji, ki promovirajo toleranco, obojestransko razumevanje in objektivno poročanje so bili deležni direktne pomoči Evropske komisije. Med financiranimi projekti so tudi: Open broadcast network (neodvisna televizijska postaja, ki oddaja v obeh entitetah v Bosni in Hercegovini), neodvisni časopisi kot so Feral Tribune iz Splita, Reporter iz Banje Luke ali Dnevnik iz Skopja, ter televizijska postaja ANEM v Srbiji in Črni gori ter številne druge. Tako tiskani kot tudi elektronski mediji, so skoraj popolnoma odvisni od tujih donacij in nimajo jasnega poslovnega plana, ki bi jim omogočil postati samostojni. Mediji ne morejo biti svobodni, če se morajo zanašati na donacije, samostojnost je namreč bistvenega pomena. 131 _____________________________ 130 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 10). 131 The EU & southeast Europe - Building a brighter future (2004, 21-23).

59

4.1.3 Šibke državne institucije in ohlapna regionalna kooperacija

Pomanjkanje učinkovitih in zanesljivih državnih institucij slabi zmožnost vsake izmed držav pri kooperaciji s sosednjimin državami in zavira njihovo integracijo v EU. Ker zakoni pogosto niso pravični in pošteno izvajani in so namesto tega zmanipulirani za zagotavljanje interesov elite, je pojem pravna država, v očeh splošne populacije v regiji, pogosto na slabem glasu. Zaradi tega bo značajnega pomena za zagotavljanje prihodnosti regije, usmerjanje kontrole v roke profesionalne civilne uprave, ki bo koristila tako človekovim pravicam in socialnemu vključevanju kot tudi ekonomskemu razvoju in demokratizaciji. Brez trdnega institucionalnega okvirja za izvajanje javne oblasti, proste in pravične volitve ne bodo vodile do parlamentarne in zanesljive vlade. Brez trdnih institucij za izvajanje principov pravne države, je malo upanja da bodo države zagotovile varovanje človekovih in manjšinskih pravic ali se učinkovito spopadle s kriminalom in korupcijo. Brez stabilnih regulativnih struktur za zagotavljanje klime, ki bo ugodna za poslovno iniciativo, ni mogoča niti privatizacija niti liberalizacija trgovine ne bo zagotovila zadostne ekonomske rasti. 132 Prav tako kot na drugih področjih so tudi na tem opazne precejšnje variacije v regiji. Pravna država v Albaniji ostaja neučinkovita. Organi za uveljavljanje zakonov (sodstvo in javna administracija) še ne zagotavljajo uveljavljanje zakonov v skladu z mednarodnimi standardi. Široko razpredena korupcija in organiziran kriminal sta še vedno resna grožnja za stabilnost in napredek države.133 Makedonija, v glavnem zaradi strukturnih slabosti pri uveljavljanju zakonov in slabosti v sodstvenih institucijah, spolitizirane in revne javne administracije, korupcije in organiziranega kriminala, počasi napreduje pri jačanju pravne države. Zakonodajne, izvrševalne in sodne odločitve bi morale biti koordinirane, da bi lahko dosegli pravno državo v skladu z Evropskimi standardi.134 Polno spoštovanje pravne države še vedno ni bilo doseženo v nobeni izmed republik Srbije in Črne gore. Ustavne/zakonske negotovosti in politične težave v obeh republikah so negativno vplivale na demokratično funkcioniranje institucij.135 Nezmožnost republik, da bi svojo ustavo prilagodita ustavni listini, je vodila do vzporednega soobstoja različnih ustavnih in zakonskih sistemov.Problem soobstoja nove zakonodaje in zastarelih zakonov se še vedno nadaljuje. Izboljšana institucionalna kooperacija med ustreznimi republiškimi instancami je nujna za dosego nacionalnega uveljavljanja zakonov kot tudi za učinkovito mednarodno policijsko kooperacijo.136 Iz Beograda financirane, vzporedne administrativne strukture, še vedno delujejo v večini občin na Kosovu z večinskim srbskim prebivalstvom, in sicer na področju sodstva, izobraževanja in zdravstva. Beograd je mnenja, da so te vzporedne strukture potrebne zaradi nedostopnosti uradnih struktur, ki ponujajo ustrezne storitve. Priporočilo stabilizacijsko-asociacijskega poročila iz leta 2003, v zvezi z ukinitvijo vzporednih struktur, ni bilo izpolnjeno.137 V BIH centralne institucije le šibko povezujejo entiteti, ki imata vsaka svoj parlament, vlado, vojsko in policijo. 30.8.2005 pa je parlament Republike srbske sprejel odločitev, s katero je pristojnosti s področja obrambe prenesel na državne _____________________________ 132 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 11). 133 Commission Staff Working Paper: Albania, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 2). 134 Commission staff working paper: Former Yugoslav Republic of Macedonia, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 9). 135 Commission Staff Working Paper: Serbia and Montenegro, Stabilisation and Association Report 2004 (2004, 2). 136 ibidem (2004, 10-11). 137 ibidem (2004, 56).

60

institucije BIH, s čimer se odpira pot ustanovitve združene vojske. BIH. Predsednik Republike srbske Dragan Čavič, je poudaril, da reforma obrambe pomeni prekinitev s preteklostjo in konec političnega nadzora oboroženih sil.138 Hrvaška ima stabilne demokratične institucije, ki v mejah svojih kompetenc pravilno funkcionirajo in med sabo tudi sodelujejo. Pri zagotavljanju pravne države ni zaznati večjih problemov. Prav tako so spoštovane fundamentalne pravice, vendar pa mora Hrvaška še zagotoviti, polno spoštovanje manjšinskih pravic, predvsem spoštovanje pravic Srbske manjšine.139

4.2 Analiza gospodarstva regije Posledice regionalnih političnih problemov se močno odražajo v celotni ekonomski situaciji, ki je od zgodnjih devetdesetih, stagnirala ali kazala znake nazadovanja. Ekonomski output regije ostaja približno 20% pod nivojem, ki ga je regija dosegala leta 1989. BDP na osebo, z izjemo Hrvaške, ostaja nizek. Nezaposlenost ostaja precej visoka, v Makedoniji in Bosni in Hercegovini dosega tudi 35%, produktivnost pa je pol manjša kot v državah centralne Evrope. Reforma finančnega sektorja in privatizacija pa se izvaja postopoma. Obstajajo pa tudi pozitivni znaki ki so osnova za napredek, če v regiji ne bo prišlo do nadaljnjih političnih kriz. BDP kaže tendence rasti, inflacija je kontrolirana ter računski in davčni deficiti, v nekaterih primerih so sicer še vedno neargumentirani, se usmerjajo s pomočjo proračunske discipline in reformo pobiranja proračunskih dohodkov. Ti napredki so prvi znak da so uvodne strukturalne reforme izboljšale ekonomsko učinkovitost, kar kaže, da je regija, po zaključku strukturalne reforme, zmožna značajne rasti. Ključni izzivi regionalne kooperacije, ki izvirajo iz ekonomske analize, ležijo v izboljšanju trgovine in investicij in v iskanju regionalnih rešitev za težave prekomejnega transporta ter energetske in okoljevarstvene težave.140

Po upočasnitvi v obdobju 2002-2003, predvsem zaradi zmanjšanju donatorske pomoči in zaključene povojne rekonstrukcije, je bila rast BDP leta 2004 ocenjena na približno 4,5%. V večini držav je pričakovana rast vsaj 5%, razen v Makedoniji in na Kosovu kjer rast ostaja majhna. Glavne pozitivne spremembe v primerjavi z 2003 izhajajo iz Bosne in Hercegovine in Srbije in Črne gore. Inflacija v regiji se je v letu 2004 zmanjšala, v povprečju na 5,6% v primerjavi z letom 2003 ko je znašala 7%. V regiji je potrebna konsolidacija javnih financ, predvsem v Albaniji in Bosni in Hercegovini, ki sta se v preteklosti zanašali na zunanja posojila s katerimi sta pokrili precejšnji del javne porabe. Konsolidacijski procesi, ki jih v vsaki državi141 podpirajo IMF programi napredujejo _____________________________ 138 Dnevna Mladina [ Online ] Available: http://mladina.si/dnevnik/68912/. 139 European Commision opinion on the application of Croatia for membership of the EU (2004,37). 140 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 11-12). 141 Kosovo ni suverena država, niti ni članica IMF in zatorej s sedanjim statusom ne more koristiti IMF posojil. Trenutno lahko koristi samo IMF tehnično pomoč, ki je zagotavljena s podporo donatorskih sredstev.

61

TABELA 1: Glavni ekonomski trendi v jugovzhodni Evropi 1999 2000 2001 2002 2003 2004 p Rast realnega BDP1 % -3,8 5,2 5,1 3,7 3,6 4,7 Inflacija (povprečna) 1 % 19,6 29,7 44,1 12,0 6,6 5,6 Vsi proračunski dohodki1,2 % BDP - 36,8 35,8 38,1 37,2 37,8 Vsi proračunski izdatki1,2 % BDP - 39,5 39,0 41,8 39,9 40,1 Splošna vladna bilanca1,7 % BDP - -2,7 -2,8 -3,4 -2,6 -2,7 Izvoz2,3,4 milijarda EUR 3,4 4,3 4,6 4,7 5,0 - Uvoz2,3,4 milijarda EUR 8,5 10,9 12,8 14,5 14,6 - Trgovinska bilanca s svetom2,4

milijarda EUR -5,0 -6,6 -8,2 -9,7 -9,7 -

Trgovinska bilanca z EU-152,4

milijarda EUR -2,2 -2,7 -3,2 -4,1 -3,7 -

Bilanca tekočega računa1,5 % BDP -8,8 -4,4 -7,1 -10,7 -10,3 -11,6 Direktne tuje investicije6 milijarda EUR 273 534 1058 1042 1729 1367

p projekcija 1 izmerjeno povprečje 2 brez Kosova (Srbija in Črna gora)

3 vključena med regionalna trgovina

4 UN COMTRADE 5 po posojilih 6 dotoki, vključno s tokovi v regiji 7 tekoče ocenitve Vir: European economy. Occasional papers. No.23.2004. The western Balkans in transition. (2004, 12) povz. po državne oblsti, IMF, Združeni narodi in Evropska Komisija. neenakomerno. Po značajnem napredku v 2003, se v 2004 kažejo drugačni fiskalni trendi, s pričakovanim javnim deficitom v povprečju 2,7% BDP (po posojilih). V celotni regiji ostajajo trgovinski deficiti veliki, in so v letu 2003 v povprečju dosegli približno 26,5% BDP. Trgovinski deficit jugovzhodne Evrope z EU je v 2003 znašal približno 4 milijarde EUR, oziroma 12% regionalnega BDP. Jugovzhodna Evropa je imela težave pri polnem koriščenju prednosti asimetričnih trgovinskih ukrepov, ki jih je zagotovila EU, in sicer v glavnem zaradi pomanjkanja produkcijskih kapacitet in tudi zaradi nezmožnosti doseganja standardov kvalitete v EU. Delež izvoza iz regije v EU-15 je porastel iz 47% v 2000 na približno 51% v 2003, kar kaže na preusmeritev trgovine v EU in da so imeli asimetrični trgovinski ukrepi pozitiven učinek na ekonomsko rast v regiji. Kot posledica zadnje širitve EU, v letu 2004, bo delež trgovine z EU zagotovo porastel, ker bodo države jugovzhodne Evrope pričele koristiti asimetrične trgovinske ukrepe za svoj izvoz v 10 novih članic. Tekoči transferi in pozitivna storitvena bilanca so prispevali k omejevanju deficitov tekočih računov (po posojilih), ki so leta 2003 znašali od 5% v Albaniji do 18% v Bosni in Hercegovini. Po napovedih naj bi za leto 2004 povprečni deficit za celotno regijo znašal približno 12% BDP in se s tem povečal iz 10,3% BDP iz 2003. Za vse države regije so še posebno pomembni privatni

62

TABELA 2: Glavni ekonomski trendi v jugovzhodni Evropi – po državah Populacija

milijon 2003

Rast realnega BDP

% 2003 2004 p

Inflacija

(indeks potrošniških cen) %

2003 2004 p

Splošna vladna bilanca1

% BDP 2003 2004 p

Albanija 3,2 6,0 6,0 2,4 3,4 -4,5 -6,5 Bosna in Hercegovina

4,2 3,5 5,0 0,6 0,9 -3,0 -3,2

Makedonija 2,1 3,2 2,0 1,2 0,5 -1,6 -1,9 Srbija in Črna gora

8,6 3,0 5,0 11,6 9,4 -4,2 -3,1

Kosovo 1,9 3,1 3,2 1,0 1,8 2,5 -3,8 Hrvaška 4,4 4,3 3,8 1,8 2,2 -6,3 -4,7 BDP per

capita2

EUR

2003

Trgovinska bilanca 3, 4

%BDP

2003 2004 p

Bilanca tekočega računa5

% BDP

2003 2004 p

Direktne tuje investicije6

% BDP

2003 2004 p Albanija 1685 -22,9 -21,5 -5,1 -5,5 2,7 5,0 Bosna in Hercegovina

1897 -35,0 -35,0 -18,0 -18,5 4,5 5,2

Makedonija 2121 -18,4 -17,4 -3,3 -6,0 2,0 2,3 Srbija in Črna gora

2232 -24,3 -24,8 -10,2 -11,6 5,8 2,0

Kosovo 930 -47,6 -45,4 -15,8 -18,0 0,0 0,0 Hrvaška 5745 -27,7 -26,9 -7,2 -5,7 6,5 p projekcija 1 pred posojili 2 BDP pri tekočih cenah in menjalnih tečajih

3 vključena med regionalna trgovina

4 vir za trgovinsko bilanco je IMF 5 po posojilih 6 dotoki direktnih tujih investicij

Vir: European economy. Occasional papers.No. 5.2004. The western Balkans in transition. (2004, 13) povz. po državne oblsti, IMF in Evropska Komisija. Podatki za Kosovo so ocene, zato so možne manjše napake. Zelo razična kvaliteta podatkov v regiji zahteva previdno interpretacijo. Med različnimi viri in ocenami so pogoste manjše razlike.

63

transferi, katere v glavnem predstavljajo vplačila emigrantov. Storitvene bilance v regiji so v glavnem pozitivne, vendar njihova velikost nima posebnega pomena: dohodki iz turizma v glavnem igrajo manjšo vlogo pri zmanjševanju zunanjega neravnovesja, izjemo predstavlja le Hrvaška. Leta 2003 so posojila dosegla 2,2% BDP v Makedoniji, 2,6% v Albaniji, 2,4% v Srbiji in Črni gori, medtem ko Kosovo ostaja poseben primer, z zunanjo pomočjo 40,7% BDP v 2003. Eden glavnih izzivov za lokalno gospodarstvo ostaja soočanje z upadanjem te asistence. Dotoki direktnih tujih investicij v 2003 so bili v glavnem posledica privatizacijskih procesov v Srbiji in Črni gori. Povprečni regionalni delež direktnih tujih investicij v BDP je po ocenah porastel na 4,4% BDP kar je enako 71,4 EUR na osebo. Vendar z izjemo Albanije, kjer je privatizacija Savings Bank zagotovila značajne dotoke trdne valute v začetku 2004, se je povečanje investicij iz 2003 izkazalo kot kratkotrajno izboljšanje, in je pričakovati da bodo direktne tuje investicije v 2004 padle na približno 3% BDP. Takšen nivo ni zadosten za financiranje velikih deficitov tekočih računov. Večina dotokov direktnih tujih investicij je bilo izvedenih v povezavi s privatizacijskimi operacijami. Zunanji dolg regije je ocenjen v povprečju na približno 49% BDP ob koncu leta 2003 in se je do konca leta 2004 zmanjšal na 42% BDP in sicer v glavnem zaradi ostrega zmanjšanja zunanjega dolga Srbije in Črne gore, ki je sledilo zaključku koncesijskega sporazuma z London Club-om. Albanija ima najnižjo stopnjo zunanjega dolga v regiji, 21% BDP, medtem ko ima Srbija in Črna gora kljub občutnemu zmanjšanju še vedno najvišji zunaji dolg v regiji, 55% BDP. 142 4.2.1 Trgovina in investicije Posledice desetletne nestabilnosti v regiji se jasno odražajo na izvajanju trgovine in v investicijah. V jugovzhodni Evropi je glede na precej nizek nivo BDP per capita, za vsako strategijo rasti, ključnega pomena sposobnost pritegniti direktne tuje investicije. Direktne tuje investicije bodo še naprej pomemben vir financiranja velikih trgovinskih in tekočih računskih deficitov, z obzirom na to, da se bo v prihodnjih letih tuja pomoč zmanjševala sočasno pa uvozne potrebe naraščajo. S prisotnostjo tujih investitorjev so povezani številni pozitivni učinki, ki se kažejo v transferu tehnologij in know-how, v ugodnih učinkih na produktivnost, izboljšani lokalni konkurenčnosti kot tudi ustvarjanju zaposlitvenih priložnostih. Direktne tuje investicije lahko izboljšajo dostop lokalnih proizvajalcev na mednarodni trg in izboljšajo izvozno kapaciteto države.143

Od leta 1990 so se tuji investitorji umikali iz regije stabilizacijsko-asociacijskega procesa in raje investirali v državah osrednje Evrope. V začetku devetdesetih so države stabilizacijsko-asociacijskega procesa in države osrednje Evrope beležile približno enak nivo investicij, ki so se do leta 2000 v državah osrednje Evrope povečale na približno 21 milijard dolarjev, v državah stabilizacijsko-asociacijskega procesa pa so so v istem času povečale na samo nekaj več kot milijardo dolarjev.144

______________________________ 142 European economy. Occasional papers. No.23.2004. The western Balkans in transition. (2004, 12-18). 143 European economy. Occasional papers. No.5.2004. The western Balkans in transition. (2004, 11). 144 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 11-12).

64

Dotok direktnih tujih investicij v jugovzhodno Evropo se je pričel izboljševati leta 1999 in leta 2001 dobesedno poletel. Celotni trend dotoka direktnih tujih investicij v regijo je bil pozitiven, vendar pa so velika nihanja transakcij povezana s privatizacijo storitvenega sektorja, bančništva in telekumunikacij, lahko popačila realno sliko. Zaradi tega je potrebna previdnost pri napovedovanju bodočih trendov. 145 V letu 2004 je, deloma zaradi prodaje 100% deleža Savings Bank avstrijski Raiffeisen Group za 103 mio. EUR, v Albaniji prišlo do značajnega povečanja direktnih tujih investicij na 309 mio EUR (približno 6% BDP) v primerjavi z letom 2003 ko so direktne tuje investicije znašale 158 mio EUR (približno 3% BDP).Oktobra 2004, je vlada sprejela koncesijski sporazum za glavno komercialno letališče Rinas blizu Tirane, in omogočila mednarodnemu konzorciju 20 letno upravljanje z letališčem kar je prineslo investicijo vredno 83 mio. EUR. V letu 2005 je pričakovati dodatni porast direktnih tujih investicij, ker je zadnji rok za privatizacijo telekomunikacijskega sektorja konec leta 2005. Da bi Albtelecom naredila privlačnejši za potencialne kupce, mu je država predhodno izdala mobilne licence.146

Direktne tuje investicije v Bosni in Hercegovini so se v letu 2003 povečale za 20% in po pričakovanjih naj bi se povečevale tudi v 2004, in bodo nekoliko ublažile negativne učinke usihajoče tuje pomoči. Glavna razloga za povečan dotok sta izboljšana investicijska klima in zaključek nekoliko privatizacijskih dogovorov s tujimi kupci. Privatizacija v Bosni in Hercegovini napreduje zelo počasi, glavni vzroki ki jo onemogočajo pa so pomanjkanje politične volje, neporavnani dolgovi vladi, socialni problemi in potencialna obotavljanja investitorjev glede širšega poslovnega okolja. Vendar je nedavno prišlo do napredka pri privatizaciji velikih in strateško pomembnih podjetij. V Federaciji je bilo privatiziranih približno 20 strateških podjetij, v Republiki Srbski pa je prodaja nekoliko podjetij ali v procesu prodaje ali je bila le ta že zaključena in vključuje velika podjetja na področju rudarstva in kovinske industrije. Glede na velikost podjetij je pričakovati pozitiven učinek prodaj na celotno gospodarstvo Bosne in Hercegovine.147 Po ocenah EBRD je delež privatnega sektorja v BDP porastel iz 35% v l.1998 na 50% v l.2002, vendar je to med državami v tranziciji še vedno eden izmed najnižjih deležev BDP. Po ocenah je še vedno 2/3 uradno zaposlenih v javnem sektorju.(The World Bank 2004, 24) Leta 2001 je Madžarsko podjetje Matav kupilo večinski delež telekomunikacijskega operaterja v Makedoniji za skoraj 350 mio EUR (ta investicija sama predstavlja več kot tretjino dotokov direktnih tujih investicij v Makedonijo v obdobju 1997-2003). 148 Leta 2003 je dotok direktnih tujih investicij predstavljal 2% BDP, kar je enako nivoju doseženem v letu 2002, Nacionalna Banka in IMF pa sta napovedali enak nivo tudi za leto 2004. Glavni faktorji za relativno šibko privlačnost za tuje investitorje so odsotnost velikih privatizacij, neugodna poslovna klima in šibkosti povezane s sodstvom in uveljavljanjem lastninskih pravic.Julija 2003 je vlada odobrila program, ki naj bi pritegnil direktne tuje investicije. Sredi l. 2004 je bil sprejet zakon o Agenciji za promocijo investicij in ob koncu istega leta je iz proračuna in pomoči mednarodnih donatorjev financirana, navidezno avtonomna vladna agencija, pričela delovati.149 _____________________________ 145 European economy. Occasional papers. No.5.2004. The western Balkans in transition. (2004, 12-13). 146 European economy. Occasional papers. No.23.2004. The western Balkans in transition. (2004, 45-47). 147 ibidem (2004, 54-5). 148 European economy. Occasional papers. No.5.2004. The western Balkans in transition. (2004, 13). 149 European economy. Occasional papers. No.23.2004. The western Balkans in transition. (2004, 62-64).

65

Privatizacija telekomunikacijskega sektorja je bila v Srbiji in Črni gori glavna gonilna sila za velik dotok direktnih tujih investicij, v letu 1997 ko sta Italijansko podjetje STET in Grški podjetje OTE kupila 49% Srbskega telekomunikacijskega operaterja.150 Na celotno plačilno bilanco v 2003 je ugodno vplival izjemno velik neto dotok direktnih tujih investicij, 1,2 milijarde EUR (7% BDP), ki je bil dvakrat višji od planiranega zaradi pomembnih privatizacijskih poslov in do določene meje zaradi »green-field« investicij.151 Neto kapitalski dotok je več kot kompenziral deficit tekočega računa, posledično pa so se ob koncu leta 2003 povečale tudi bruto mednarodne rezerve na 3,5 milijarde EUR in sicer iz 2,8 milijarde EUR v 2002. Leta 2004 so se direktne tuje investicije prepolovile in dosegle približno 825 mio. EUR. Do konca leta 2005 bi se morala zaključiti privatizacija državnega telekoma in energetskega sektorja.152

Celotne investicije na Kosovu, v letu 2004, še vedno kažejo trend upadanja, kljub temu pa še dosegajo relativno visokih 28% BDP. Za spodbudo dotokov direktnih tujih investicij morajo oblasti opredeliti in uveljavljati lastninske pravice, zagotoviti transparentni regulativni okvir in zmanjšati obseg korupcije.153

TABELA 3: Neto dotok direktnih tujih investicij v milijon EUR1

1998 1999 2000 2001 2002 2003 20043 2005

napoved3 Dotok investicij v EUR na osebo leta 20043

Albanija 40 39 155 232 143 158 275 400 86 Bosna in Hercegovina

59,6 165,9 158,6 132,8 281,8 337,6 400 400 104

Hrvaška 831 1377 1181 1740 1193 1748 921 1000 208 Makedonija 113,9 30,7 189,4 493,2 82,6 83,8 122 100 60 Srbija in Črna gora

1014 1054 274 1844 502 1197 825 800 183

1 Preračunano iz ameriškega dolarja. 2 Vir:The WIIW Balkan Observatory [ Online ] Available: http://www.wiiw.ac.at/balkan/data.html. 3 Vir :Wiener Institut für Internationale Wirtschaftsvergleiche [ Online ] Available: http://216.239.59.104/search?q=cache:qLKGepbbNOkJ:www.wiiw.ac.at/pdf/fdi_may05_presse_eng.pdf+western+balkans+FDI+inflows&hl=sl. 4 Vir: European economy. Occasional papers. 5.2004. The western Balkans in transition. (2004, 13).

Obsežne privatizacije v storitvenem sektorju so bile vzrok za dva porasta direktnih tujih investicij v letu 1999 in 2001. Leta 1999, v času Kosovske krize, je bilo 80% investicijskih dotokov usmerjenih v Hrvaško, kar je v glavnem posledica samo dveh operacij: ene v bančnem sektorju

(prodaja 66% Privredne Banke Zagreb, italijanskemu BCI za približno 300 mio EUR) in ene v _____________________________ 150 European economy. Occasional papers. No.5.2004. The western Balkans in transition. (2004, 12-13). 151 o “green-field” investicijah govorimo ko je v državi gostiteljici izgrajen novi obrat in o “brown-field” investicijah ko gre za delno ali popolno pridobitev obstoječih lokalnih podjetij. 152 European economy. Occasional papers. No.23.2004. The western Balkans in transition. (2004, 72-73). 153 ibidem (2004, 80).

66

telekomunikacijskem sektorju (prodaja 35% deleža Hrvaške telekomunikacijske družbe, nemškemu Telekomu za približno 800 mio EUR). Leta 2001 je ista nemška telekomunikacijska družba kupila še 16% delež Hrvaškega telekoma za približno 500 mio EUR.154 Neposredne tuje naložbe na Hrvaško so se leta 2003 povečale ter znašale 2 milijardi dolarjev, predvsem zaradi prodaje naftnega podjetja INA za dobrih 500 milijonov dolarjev. V letu 2005 je predvidena privatizacija tudi nekaterih večjih in dobrih podjetij, ki so v večinski lasti države in za katera se pričakuje veliko zanimanje kupcev. Najatraktivnejša podjetja, ki se bodo prodajala v letu 2005, so ACI marine (v njihovem portfelju je nekaj zelo atraktivnih hotelov in apartmajskih naselij), Jadroplov, Đuro Đaković, Dalmacijavino, Kaštelanski steklenici, Jadran Crikvenica, Liburnija Riviera Hoteli, TLM Šibenik, Vupik, Adriachem, Vodičanka, Zdenka, HTP Korčula, Apartmani Medena in Adriatic Split. 155

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je na letnem poslovnem forumu 23. maja 2005 v Beogradu izrazila mnenje, da Balkan postaja vse bolj privlačen za tuje vlagatelje. Novo poročilo EBRD kaže, da so se tuja vlaganja v zadnejm letu najbolj povečala v Romuniji, Bolgariji ter Srbiji in Črni gori, razmere pa se izboljšujejo tudi v Albaniji ter Bosni in Hercegovini. EBRD je lani v balkanske države vložila milijardo EUR, kar je 6% več kot leta 2003. Toda poročilo EBRD ob tem poudarja, da je poslovanje na Balkanu še vedno težko zaradi korupcije, revščine in politične nestabilnosti. (Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje 2005, 46)

Na področju liberalizacije trgovine je bil dosežen precejšen napredek. V okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, so junija 2001 Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Romunija in Srbija in Črna gora podpisale Memorandum razumevanja o liberalizaciji in podpori trgovine. Podpisnice tega dokumenta so zaključile mrežo prostotrgovinskih sporazumov v regiji, kljub temu pa je še skoraj polovico teh sporazumov ni polno izvajanih. Trgovina v regiji pa še vedno ostaja precej omejena, s samo tremi državmi (Bosna in Hercegovina, Makedonija in Srbija in Črna gora), ki iz svojih sosed v jugovzhodni Evropi uvažajo več kot četrtino svojega celotnega uvoza. Glavni trgovinski partner v regiji še vedno ostaja EU. Države v regiji so zelo podobno specializirane (večinoma proizvajajo delovno intenzivne in osnovne proizvode) kar omejuje možnosti trgovanja v regiji. Vzpostavitev regionalnega območja proste trgovine in obnova ključne infrastrukture, kot je regionalna transportna in energetska mreža, sta ključnega pomena za ustanovitev enotnega ekonomskega prostora, ki bo v jugovzhodno Evropo pritegnil direktne tuje investicije.156

_____________________________ 154 European economy. Occasional papers. No.5.2004. The western Balkans in transition. (2004, 12-13). 155 Izvozno okno Tipo [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina. 156 European economy. Occasional papers. No.23.2004. The western Balkans in transition. (2004, 18).

67

4.2.2 Regionalno sodelovanje

Mnogi izzivi s katerimi se soočajo države jugovzhodne Evrope niso skupni samo vsem državam regije ampak imajo tudi prekomejne razsežnosti.Vračilo beguncev, infrastrukturni in ekonomski napredek ter boj proti organiziranemu kriminalu so primeri področij na katerih morajo države, za dosego rezultatov, medsebojno tesno sodelovati. Regionalna kooperacija je namreč tesno povezana z individualnim razvojem vsake posamezne države in predstavlja osnovni element stabilizacijsko-asociacijskega procesa in je zahteva stabilizacijsko-asociacijskih sporazumov. O napredku na področju regionalne kooperacije pričajo številni bilateralni kooperacijski sporazumi med državmi jugovzhodne Evrope. Evropska Komisija tudi spodbuja države regije da izboljšajo kooperacijo tako z državami članicami EU, kot tudi z državami kandidatkami.

Politična in ustavna kooperacija Politični dialog med državmi se izboljšuje. Države so podpisale tudi sporazume o vračilu beguncev, mejnih prehodih, visa režimih in boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in prekupčevanju. Javno opravičilo predsednika Srbije in Črne gore za zločine v Bosni in Hercegovini in izmenjava opravičil predsednikov Hrvaške in Srbije in Črne gore za pretekle napake, sta ohrabrujoča znaka, ki kažeta na izboljšane odnose med državami in pripravljenost promovirati spravo. Med nekaterimi državami še je potrebno opredeliti in označiti meje.

Regionalna trgovina Pogajanja za mrežo bilateralnih prostotrgovinskih sporazumov med državami regije in Bolgarijo ter Romunijo, so se v začetku 2003 zaključila, temeljila pa so na pogojih Memoranduma razumevanja, ki so ga države pod nadzorom Pakta stabilnosti podpisale leta 2001. Prošnja Srbije in Črne gore za revizijo njenih štirih prostotrgovinski sporazumov in enostranska preložitev izvajanja določenih delov prostotrgovniskih sporazumov s Hrvaško in Srbijo in Črno goro ki jo je izvedla Bosna in Hercegovina, meče slabo luč na zmožnost držav izvajati mednarodne sporazume. Maja 2003 se je misija Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) enostransko zavezala pogojem Memoranduma razumevanja in podpisala prostotrgovinske sporazume v imenu Kosova. Do sedaj je UNMIK zaključil prostotrgovinski sporazum z Albanijo. 29.6.2005 pa so se zaključili tudi pogovori o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma z Makedonijo. Pomembno je, da se Kosovo ne izključi iz regionalnega procesa liberalizacije trgovine.

68

Kooperacija na področju sodstva in notranjih zadev Solunska agenda poudarja rastoči pomen vprašanja sodstva in notranjih zadev v odnosu jugovzhodne Evrope in EU. Na ministrskem sestanku 28. 11. 2003 o sodstvu in notranjih zadevah, je vsaka država predstavila strategije izvajanja za specifične, akcijsko usmerjene, ukrepe za boj proti organiziranemu kriminalu. V strategije vsake države sta bila dodana dva prioritetna regionalna ukrepa in sicer se eden nanaša na kooperacijo med finančno obveščevalnimi uradi za boj proti pranju denarja, drugi pa na kooperacijo med tožilci v regiji. Ukrepi so naravnani, tako da identificirajo prioritetna področja delovanja in izpostavijo strategijo za njihovo izvajanje z razporedom dela, zaščitnimi ukrepi in opredelijo zahtevana sredstva. Komisija v okviru stabilizacijsko-asociacijskih sporazumov spremlja napredeke pri izvajanju teh ukrepov, odgovornost za katere nosijo države. Europol je pooblaščen za pogajanja o kooperacijskih sporazumih med državami v regiji. Uvodni pogovori so bili izvedeni in nekatere države so že zagotovile informacije, ki bodo omogočile začetek pogajanj. Ti sporazumi bodo pripomogli k boju proti organiziranemu kriminalu. Kar se tiče boja proti prekupčevanju z drogami, je bil junija 2003 sprejet in se sedaj že izvaja, Akcijski plan o drogah, ki pokriva področje EU in držav jugovzhodne Evrope ter Romunije, Bolgarije in Turčije. Na Solunskem vrhu (19.-21. 6. 2003) so pozdravili rezultate Ohridske regionalne konference (22. 5. 2003) o obmejni varnosti in obmejnim managementu. V Ohridu so države regije predstavile seznam kratkoročnih ciljev, ki jih je potrebno izvesti za učinkovito soočanje z ilegalnimi migracijami, obmejno varnostjo in obmejnim managementom. Vsaka država je predstavila pisno poročilo o ukrepih, ki jih mora izvršitih za izpolnitev teh obveznosti. Mehanizem preverjanja vzpostavljen na Ohridu, omogoča mednarodni skupnosti monitoring izvajanja in pomoč državam pri izvajanju ukrepov. Kar se tiče begunskih in migracijskih tokov, ki izvirajo iz nedosledne vstopne politike, morajo države sodelovati in zagotoviti ustrezne programe za azil in migracije.

Kooperacija na drugih področjih Infrastruktura: Na področju razvoja regionalnih infrastrukturnih strategij, pod nadzorom ISG (Upravljalne skupina za infrastrukturo v jugovzhodni Evropi), je opazen precejšen napredek, ki se odraža v izvajanju projekcijskega sezanam regionalne infrastrukture.157 Po podatkih zbranih do maja 2005 se v regiji izvaja 31 infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti približno 2,5 milijarde EUR (Albanija 9 – 505,74 mio EUR, Bosna in Hercegovina 5 – 532,29 mio EUR, Hrvaška 4 – 403,35 mio EUR, Makedonija 4 – 132,00 mio EUR, Srbija in Črna gora 8 – 933,03 mio EUR in Kosovo 1 – 1,16 mio EUR). 158 _____________________________ 157 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004, 19-22). 158 Regional Infrastructure Projects: Infrastructure Steering Group [Online] Available: http://www.seerecon.org/infrastructure/projects/summary/country-euro.cfm.

69

Transport: Regionalno transportno strategijo je razvila Komisija v sodelovanju z IFIs (Mednarodne finančne institucije), Paktom stabilnosti in državami jugovzhodne Evrope.Učinkovito planiranje javnih investicij v transportni sektor je odvisno od razvoja štirih temeljnih omejitev: vzpostaviteve osrednje regionalne transportne mreže z obzirom na skupne dogovore o planiranju investicij pomembnih za regijo; procesa določanja prioritet investicij, ki so regionalnega pomena in so finančno izvedljive in primerne za mednarodno financiranje; predanosti politiki reformiranja, predvsem za izboljšanje managementa v sektorju in izpostavljanje prekomejnih vprašanj; in vzpostavitve ustavnega okvirja za učinkovito koordinacijo med državami v regiji. V začetku leta 2004, so države jugovzhodne Evrope s Komisijo podpisale Memorandum razumevanja o razvoju osrednje regionalne transportne mreže v jugovzhodni Evropi. 159 EU podpira razvoj fizičnih vezi in mrež, ogrodje katerih predstavljaja deset PanEvropskih koridorjev (železniških, cestnih in vodnih) definiranih na PanEvropski transportni konferenci v Helsinkih leta 1997. Teh deset koridorjev povezuje TransEvropsko transportno mrežo (Trans-European Transport Network - TEN) na območju EU z državami srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope pa tudi širše. Za jugovzhodno Evropo imajo strateški pomen predvsem koridorji IV, V, VII in X. EU pomaga (infrastrukturne projekte direktno financira Evropska Komisija, ali s posojili Evropske Investicijske Banke, oziroma institucije EU dajejo dolgoročna posojila) dotičnim državam pri razvoju njihove transportne infrastrukture, s čimer se izboljšajo tudi koridorji in mreže povezane z njimi160

Energija: 9. novembra 2004 so v Ernestinovem na Hrvaškem praznovali ponovno priključitev balkanskega električnega omrežja, ki je bilo prekinjeno od začetka vojne v nekdanji Jugoslaviji od leta 1991 dalje. EU je sklenila sporazume o energetskem sodelovanju s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Makedonijo ter Srbijo in Črno goro.(Kozinc Huskič 2004, 18) Ekonomski in socialni razvoj, je brez stalne in zadostne zaloge energije, nemogoč.V določenih predelih regije je to še vedno precejšen problem, ki ga je mogoče razrešiti samo s pomočjo regionalne kooperacije. Proces vzpostavitve Regionalnega energetskega trga (REM), ki se je pričel s podpisom Memoranduma razumevanja o regionalnem trgu električne energije v jugovzhodni Evropi in njegovo integracijo v Evropski notranji trg električne energije, je iz tega vidika pomemben korak naprej. Kooperacija med državmi v regiji se je razvijala ob polni podpori finančnih institucij in bilateralnih darovalcev. Postopoma se je proces kooperacije razširil še na sektor goriv in na razvoj osnovnih tržnih regulativ. Memorandum razumevanja je predstavil pravila za ustvaritev enotnega regionalnega energetskega trga v jugovzhodni Evropi, do leta 2005, ki so bo kasneje integriral v notranji energetski trg EU. Regionalni energetski trg v jugovzhodni Evropi bo dosežen z usklajevanjem državnih politik in s promocijo enotnih pravil v regiji. Enotni regionalni pristop v energetskem sektorju bo privabil mednarodne, javne in privatne investitorje. _____________________________ 159 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004, 19-22). 160 The EU & southeast Europe - Building a brighter future (2004, 15).

70

Okolje: Okolje, je že po sami svoji naravi regionalno vprašanje in izpostavlja številne izzive. Regionalni program za obnovo okolja v jugovzhodni Evropi (REReP) pomaga izboljševati okoljski politični okvir v regiji. Program vključuje izgradno institucij, ukrepe za izboljšanje okoljskega zavedanja v družbi in prekomejno kooperacijo. Komisija pomaga državam regije, da so njihove okoljske politike v skladu z acquis in da le te lažje izpolnjujejo okoljske zahteve, ki izvirajo iz stabilizacijsko-asociacijskega procesa.161 Pod okriljem CARDS, regionalnega programa za pomoč, je Evropska komisija leta 2001 pričela z iniciativo za razvoj Prioritetnega okoljskega investicijskega programa (PEIP), ki naj bi zagotovil okvir za investiranje in se spoprijel z glavnimi okoljskimi grožnjami s katerimi se sooča regija. Na osnovi rešetanja, je bil iz predlogov, ki so jih predložili ministri za okolje v regiji, sestavljen seznam 79 prioritetnih projektov. Kriteriji rešetanj, razviti v okviru zgoraj omenjenega okvirja so bili: strateški (skladnost z nacionalnimi prioritetami, regionalna kooperacija), geografski (regionalni učinki, gostota prebivalstva), vpliv na zdravje, zakonski (vprašanje lastnine), tehnični (prednost imajo sodobne rešitve), okoljski, socialni (podpora javnosti...), ekonomski in finančni (stroškovna učinkovitost), stopnja razvoja projekta (od prioritetnih do najbolj naprednih)162

TABELA 4: Regionalni infrastrukturni projektu v procesu izvajanja (po sektorjih v EUR)

Sektor: Regionalni infrastrukturni projekti v izvajanju Stanje maj 2005

Število projektov Stroški v mio EUR (%)

Transport 32 3,008.19 57.95 Ceste 21 1,813.54 34.94 Železnice 5 653.00 12.58 Pristanišča in vodne poti 3 205.35 3.96 Letališča 3 336.30 6.48 Energija 12 1,721.00 33.15 Elektrika 11 1,701.62 32.78 Plin, olje in centralno ogrevanje za celotna mesta

1 19.37 0.37

Voda in okolje 4 322.40 6.21 Vodne zaloge 0 0.00 0.00 Odpadne vode 3 222.00 4.28 Management porečij 0 0.00 0.00 Okolje 1 100.40 1.93 Lajšanje prekomejne trgovine

6 139.38 2.69

Skupaj 541 5,190.97 100.00

1 v regiji stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma se izvaja 31 projektov, ostali projekti se izvajajo še v Bolgariji, Romuniji, Moldaviji in Turčiji. Vir:Regional Infrastructure Projects [ Online ] Available: http://www.seerecon.org/infrastructure/projects/summary/sector-euro.cfm. _________________________ 161 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004, 19-22). 162 Office for South East Europe: Regional Infrastructure Strategies and Projects in South East Europe (2005, 6).

71

Znanost in tehnologija: Na tem področju je glavni izziv ponovna vključitev držav regije v Evropsko raziskovalno skupnost. V Solunu je bil o kooperaciji na področju znanosti in tehnologije, junija 2003, sklican Ministrski sestanek EU in jugovzhodne Evrope.Sprejeta sta bila skupna vizija o regionalni znanstveno tehnološki kooperacijski politiki in ustrezen tri letni akcijski plan, ki bosta pomagala regiji pri integraciji v Evropsko raziskovalno področje.Glavni cilji so: izboljšanje sposobnosti raziskovalnih infrastruktur, izgradnja institucij in promocija skupnih aktivnosti na področju raziskovanja, tehnologije in razvoja, ki bodo imele obojestranske koristi in bodo vplivale na regijo. Statistika: Na področju sprejemanja in izvajanja evropskih standardov in metod za statistiko, je opazen napredek. Opažena je bila pospešena kooperacija pri izvajanju dveh pomembnih projektov zbiranja podatkov, in sicer statističnih podatkov o zunanji trgovini in o pariteti kupne moči (PPP). Zbiranje podatkov se je začelo za prvo poročilo o jugovzhodni Evropi in je bilo izdano posebno za vrh EU – jugovzhodna Evropa. Dodatno je bil zbran in sestavljen seznam kazalcev za statistični anex letnega stabilizacijsko-asociacijskega poročila.163

4.3 Srednjeročni izzivi regionalne kooperacije164

Na osnovi regionalne analize je potrebno izpostaviti štiri glavne izzive s katerimi se soočajo države v regiji, in katerih razreševanje je potrebno izvajati na nivoju regije in s poudarjeno regionalno kooperacijo:

Učinkovitejše upravljanje mednarodnih meja, ki zahteva kooperacijo držav za boljše razreševanje treh med sebojno povezanih izzivov: Omejevanje prekomejnega kriminala. Države morajo razviti učinkovitejšo kontrolo meja, vendar ne samo zaradi teritorialne varnosti, ampak za boj proti prekomejnemu kriminalu (nelegalne migracije, tihotapljenje orožja, drog in cigaret). Zaradi narave problema samega, se države ne morejo osredotočiti samo na svoj nacionalni nivo ampak morajo, za učinkovit boj proti mednarodnim kriminalnim mrežam, sodelovati s svojimi sosedami, EU in državami kandidatkami. Izboljšanje regionalne in mednarodne trgovine. Za obnovo in izboljšanje transportnih mrež ter boljšo prehodnost meja, za zagotovitev skadnosti nacionalnih procedur, ki lajšajo trgovino s sosednjimi trgi in izvajanje bilateralnih in regionalnih prosto trgovinskih sporazumov, vključno z revizijo nacionalnih trgovinskih režimov iz vidika izvajanja sporazumov z WTO in/ali priprav za pridružitev WTO je potrebno nacionalne ukrepe za pospeševanje trgovine dopolniti z ukrepi na mednarodnem nivoju.

_____________________________ 163 The stabilisation and association process for south east Europe: third annual report (2004, 22-24). 164 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001, 15-17).

72

Stabilizacija obmejnih regij. Nestabilnost v obmejnih regijah določenih držav, je glavni razlog za negotovost in slabe življenjske pogoje lokalnega prebivalstva ter zavira nacionalne poskuse vzpostavitve stabilnosti in kontrole kriminala. V takšnih primerih je za dosego dolgoročne obmejne stabilnosti nujno, da država izpostavi razvojne, socialne in politične probleme, ki se nanašajo na te obmejne regije, izboljša njihov razvoj ali spodbudi kooperacijo preko mednarodnih meja.

Varovanje človekovih pravic in spodbujanje civilne družbe. Pospeševanje vračanja beguncev, varovanje demokratičnih pravic in spoštovanje kulturne, verske in jezikovne raznolikosti, boljša kooperacija med vladami regije (predvsem glede vračanja beguncev) so področja, ki presegajo zmožnosti nacionalnih vlad. Zmožnost vlad prav tako presega potreba po aktivni civilni družbi, ki ne zahteva samo večje odprtosti in odgovornost s strani vlade ampak tudi dostop do sredstev, ki omogočajo javnosti, medijem in nevladnim organizacijam ustvarjanje teh aktivnosti.

Izgradnja ustavnih kapacitet in kooperacija med državnimi institucijami. Za dosego nacionalnih in regionalnih ciljev, ki izhajajo iz stabilizacijsko-asociacijskega procesa morajo države ojačati ustavne kapacitete svojih administracij. Srednjeročno se morajo države osredotočiti na najbolj problematična področja; reformiranje javnih storitev, davčni in finančni management, pogajanja in izvajanja trgovinskih sporazumov ter druge aktivnosti, ki spodbujajo trgovino, natančno pregledati delovanje na področju sodstva in notranjih zadev (policija, tožilstvo in sodstvo). Seznanjanje s ključnimi elementi acquis communautaire, kot so izpostavljeni v stabilizacijsko-asociacijskih sporazumih, se mora usmerjati v skladu s predpisano harmonizirano zakonodajo, sprejeti je potrebno ustrezne standarde in zagotoviti njihovo uveljavljanje. Ti izzivi so v glavnem nacionalni, vendar jih ni mogoče usmerjati samo na nivoju države, ampak je za njihovo uspešno razreševanje potrebna tudi kooperacija državnih institucij.

Razvoj regionalnih rešitev za transportne, energetske in okoljske probleme. Nacionalni transportni sistem se mora integrirati v regionalno in Pan evropsko transportno mrežo. Razviti je potrebno regionalni trg električne energije. Za omejevanje škode in zaščito naravnih bogastev, ki so ključnega pomena za kvaliteto življenja in razvoj turizma, je potreben učinkovit okoljski pristop. Na teh področjih so države že začele z delom, pogosto ob pomoči evropske komisije in IFI pomoči, vendar bo potrebno vložiti še veliko truda. Države stabilizacijsko-asociacijskega procesa so že začele z delom za dosego zgoraj navedenih izzivov, in potrebno je omeniti, da je bil napredek, glede na izhodišče in ovire, precejšenj. Vendar pa bodo države, zaradi nestabilnosti v regiji in omejenega dostopa do sredstev, za dosego zgoraj navedenih izzivov še vedno potrebovale podporo mednarodne skupnosti.

73

4.4 Pomoč Evropske unije regiji stabilizacijsko-asociacijskega procesa

Do leta 2000 je Evropska skupnost prispevala več kot 5 milijard EUR pomoči regiji stabilizacijsko-asociacijskega procesa. V prvi polovici devetdesetih se je Evropska skupnost usmerila na nujno pomoč preko programov ECHO in Obnova, ki sta podpirala izvajanje Daytonskega mirovnega sporazuma in vzpostavitev osnovne stabilnosti v regiji. Leta 1997, je bila kot del regionalnega pristopa EU, priskrbljena PHARE finančna pomoč.165

Med krizo v jugovzhodni Evropi je bil glavni cilj ECHO pomoči, zadovoljiti osnovne potrebe žrtev; beguncev in notranje razseljenih oseb ter nezaščitenega lokalnega prebivalstva. Pomoč je bila pogosto osnovna in praktična – zavetje, hrana, gorivo, medicinska pomoč, voda, zdravstvena pomoč. Z psiho-socialno pomočjo je pomagla tisočim, globoko travmatiziranim, osebam, da so lahko pričele rekonstrukcijski proces in iniciatirala aktivnosti, ki so ustvarjale dohodek in s tem omogočila ljudem, da si ponovno zaslužijo za življenje. Za dosego tega je ECHO sodeloval s partnerji, humanitarnimi agencijami Združenih narodov, mednarodnimi organizacijami kot je Rdeči križ in več kot 200 nevladnimi organizacijami. Intervencija ECHO programa na Balkanu je bila ena najdaljših, v smislu trajanja (od 1991 do 2003) in ena največjih v smislu izdatkov (2,3 milijarde EUR).166

Od leta 1996 je EU oskrbovala Balkan s pomočjo, na osnovi tako imenovane regulative OBNOVA. Preko programov OBNOVA je bil velik del pomoči, od približno 4,5 milijarde EUR, spreveden v projekte. 167 OBNOVA je bila osnovana za izpolnjevanj iz konflikta izvirajočih zahtev regije, za pospeševanje rekonstrukcije in rehabilitacije, za dosego sprave med različnimi stranmi in za preprečevanje ponovnega pojava sovražnosti. 168 Po zaključku oboroženega konflikta na Kosovu, je management skladov za rekonstrukcijo programa OBNOVA, prevzela Delovna skupina Evropske komisije na Kosovu (TAFKO – European Commison Task Force for Kosovo), ustanovljena posebno za ta namen, in je tako lahko usmerjeno in fleksibilno uporabila sredstva. Od leta 2000 to delo opravlja Evropska agencija za rekonstrukcijo (EAfR – European Agency for Reconstruction).169 Phare program, ki ga financira EU, je eden izmed treh pred pridružitvenih instrumentov in je namenjen državam srednje in vzhodne Evrope, kot pomoč pri njihovih pripravah na pridružitev EU.Program Phare je bil osredotočen na: jačanje javne administracije in institucij za njihovo učinkovito delovanje v okviru EU, spodbujal je približevanje in usklajevanje zakonodaj v regiji v skladu s standardi EU in odpravljal potrebo po tranzicijskih obdobjih ter promoviral ekonomsko _____________________________ 165 ibidem (2001, 17). 166 ECHO in the Balkans; 12 years of humanitarian action 1991-2003 (2003, 3). 167 EU programs; EU assistance programes [ Online ] Available: http://www.auswaertiges- amt.de/www/en/aussenpolitik/aussenwirtschaft/transform/eu_programme_html. 168 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001,17). 169 EU programs; EU assistance programes [ Online ] Available: http://www.auswaertiges- amt.de/www/en/aussenpolitik/aussenwirtschaft/transform/eu_programme_html.

74

in socialno povezovanje. Do leta 2000 so bile države jugovzhodne Evrope upravičene do pomoči Phare, z letom 2001 pa je finančno pomoč regiji pričel zagotavljati en sam program, in sicer CARDS program.170

Evropska komisija je 22. oktobra 2004 predlagala dve novi uredbi, ki bosta spodbujali regionalni razvoj in omogočali čezmejno sodelovanje med EU in državami kandidatkami, potencialnimi kandidatkami in drugimi državami ob zunanjih mejah EU po letu 2006. Novi predpristopni instrument IPA (Instrument for Pre-Accession-Predpristponi instrument) bo namenjen sodelovanju z državmi kandidatkami (Hrvaška) in potencialnimi kandidatkami (Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, Makedonija). Komisija za program IPA za obdobje 2007-2013 predlaga proračun v višini 14,653 milijarde EUR. IPA bo nadomestila sedanje programe PHARE, ISPA, SAPARD in CARDS. Namenjena bo čezmejnemu regionalnemu sodelovanju in pripravi držav kandidatk na uporabo strukturnih skladov EU. (Kozinc Huskič 2004, 17)

Vzporedno s CARDS in drugo finančno pomočjo Skupnosti, dotekajo v regijo tudi sredstva mednarodnih finančnih institucij (in sicer iz Mednarodnega denarnega sklada, Evropske investicijske banke, Svetovne banke in Evropske banke za rekonstrukcijo in razvoj), različnih agencij Združenih narodov in bilateralnih programov pomoči držav članic EU, Amerike in drugih vlad. Mednarodne finančne institucije, s podporo Evropske skupnosti, so prevzele vodilno vlogo pri razvoju infrastrukture, ekonomski rekonstrukciji in na splošno pri razvoju privatnega sektorja. Evropska skupnost, druge mednarodne organizacije (Svet Evrope in OSCE) ter bilateralni donatorji, vključno s precejšnimi vsotami iz programov držav članic, izvajajo blažje ukrepe povezane s spravo, vračanjem beguncev, dobrim vladanjem, demokratizacijo in izgradnjo institucij.171

_____________________________ 170 EUROPA- Enlargement: The Phare Programme [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/index.htm. 171 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001,18-19).

75

5 POMOČ SKUPNOSTI ZA REKONSTRUKCIJO, RAZVOJ IN STABILIZACIJO – CARDS172

5.1 Regionalne prioritete programa Pomoč skupnosti za rekonstrukcijo, razvoj in stabilizacijo Evropska komisija je 15. decembra 2004 sprejela strateški programski okvir za evropsko pomoč Balkanu za leti 2005 in 2006. EU bo na osnovi tega dokumenta naslednji dve leti izvajala program regionalne pomoči CARDS, ki je namenjen doseganju ciljev stabilizacijskega in pridružitvenega procesa v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji in Črni gori ter na Hrvaškem. Glavni namen programa CARDS je spodbujanje regionalne integracije. Hrvaška bo od letos dalje upravičena samo še do projektov čezmejnega sodelovanja v okviru programa CARDS, sicer pa bo začela prejemati predpristopno pomoč PHARE za priprave na članstvo v EU ter pomoč ISPA za okoljske in infrastrukturne projekte. Leta 2006 bo Hrvaška začela prejemati tudi predpristopno pomoč SAPARD za kmetijstvo. Program CARDS za leti 2005 in 2006 namenja skupno 85 milijonov EUR. Glavne prioritete programa CARDS za naslednji dve leti so vzpostavljanje ustanov, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, spodbujanje čezmejnega gospodarskega in civilnodružbenega sodelovanja, razvoj zasebnega sektorja in izgradnja infrastrukture za promet, energijo, telekomunikacije in zaščito okolja.173

TABELA 5: RAZPOREDITEV SREDSTEV GLEDE NA PRIORITETE PROGRAMA CARDS1

Prioritete programa CARDS Milijon EUR IZGRADNJA INSTITUCIJ 16-18 ZAKONODAJA IN NOTRANJE ZADEVE 5-6 ČEZMEJNA KOOPERACIJA 33-39 RAZVOJ ZASEBNEGA SEKTORJA 2.5-3.5 RAZVOJ INFRASTRUKTURE 21-26 REZERVE2 0.7-0.9 SKUPAJ 85 1 Glede na razpoložljiva sredstva so možna odstopanja +/- 10%. 2 Namen rezerv je kritje izdatkov v okviru komponent Večletnega indikativnega programa, ki se lahko pojavijo v procesu njegovega izvajanja in so bili v času priprav nepredvideni (kratkoročno prezaposlovanje strokovnjakov za specifično pomoč, sestanki v okiru regije, regionalne aktivnosti ustvarjanja mrež...). Vir: Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/docs/cards/mip05_06.pdf . _____________________________ 172 Več o programu CARDS v poglavju 2.3. 173 Portal GZS, Komisija sprejela program CARDS za leti 2005 in 2006. [ Online ] Available: http://www.gzs.si/ArhivNovic.asp?ID=18815.

76

5.1.1 Pospeševanje čezmejnega sodelovanja

Za države jugovzhodne Evrope je vprašanje čezmejnega sodelovanja posledica na novo zarisanih mednarodnih razmejitev med državami, ki so v preteklosti spadale pod eno državo; v mnogih primerih so nove meje razdelile obstoječe občine, in glede na to se lahko z realizacijo projektov na področju čezmejnega sodelovanja, obnovijo vezi in zaupanje med skupnostimi. Čezmejna kooperacija na nivoju mest, kjer je napredek najopaznejši, je trenutno zelo omejena. In sicer predvsem zaradi nezaupanja in v mnogih državah tudi zaradi omejenega lokalnega samovladja (majhna avtonomnost glede na center, pomanjkanje sredstev, nejasne odgovornosti). Napredek v procesu decentralizacije bo seveda podprl kooperacijo med občinami in sosednjimi državami. Splošna ovira za čezmejno sodelovanje je pomanjkanje zakonskega okvirja, ki dejansko v okviru Madridske Konvencije Sveta Evrope obstaja, vendar pa ga še mnoge izmed držav regije niso ratificirale (Makedonija, Srbija in Črna gora, Bosna in Hercegovina).174

Čezmejno sodelovanje v okviru stabilizacijsko-asociacijskega procesa predstavlja pomembno prioriteto, ki poudarja pomen regionalne kooperacije in s tem promovira spravo in stabilizacijo v jugovzhodni Evropi. V Solunski Agendi je poudarjeno da EU podpira razvoj čezmejne kooperacije med državami stabilizacijsko-asociacijskega procesa, kot tudi med temi državami in državmi članicami EU, pridruženimi članicami (Bolgarija, Romunija) in državmi kandidatkami (Turčija, Hrvaška). Prav tako je poudarjena pomembnost poskusov regije, da koordinira različne iniciative o čezmejnem sodelovanju, ki prihajajo iz EU. Kooperacija med državami in njihovimi obmejnimi regijami je ob tem, da je eden ključnih elementov stabilizacijsko-asociacijskega procesa, tudi bistveno pomembna za usmerjanje skupnih problemov. Kooperacija obmejnih regij je bila v preteklosti del Integriranega mejnega managementa-Integrated Border Management (IBM), ki je vključeval tri druga velika področja: razvoj strategij in regionalna kooperacija, kontrolo meja in pospeševanje trgovine. Fondi določeni za IBM so se na osnovi dekoncentracije v večini primerov tesno povezovali z nacionalnimi aktivnostmi na področju zakonodaje in notranjih zadev (obmejna policija in mejna kontrola) ali pospeševanje trgovine (fitosanitarna kontrola in kontrola hrane na mejnih točkah). Ta pristop, ki je dopolnjeval programe mejne kontrole in pospeševanje trgovine je vodil do pozitivnih rezultatov, tako na področjih pospeševanja trgovine, kot tudi obmejnega managementa. Izvajanje programov o kooperaciji obmejnih regij pa je manj napredovalo in sicer, zaradi omejitev administrativnih kapacitet na lokalnem in regionalnem nivoju in dejstva, da je bila dana prednost obmejni kontroli in pospeševanju trgovine. Zaradi tega je v okviru pospeševanja čezmejnega sodelovanja pozornost usmerjena predvsem v kooperacijo obmejnih regij. _____________________________ 174 Regional Ministrial Conference on Effecitive Democratic Governance al Local and Regional Level, Zagreb, 25-26 October 2004 (2004, 14).

77

kooperacija obmejnih regij Dolgoročni cilj kooperacijskih aktivnosti obmejnih regij je podpora kooperaciji na regionalnem in lokalnem nivoju in na ta način se ponovno uveljavlja eden izmed ključnih CARDS ciljev, ki spodbuja regionalno, trans-nacionalno in čezmejno kooperacijo175 med državami jugovzhodne Evrope, kooperacijo med njimi in državami članicami EU in državami kandidatkami (sosedski programi-Neighbourhood programmes, ki so z vidika zadnje širitve usmerjeni na zunanje meje EU). Neposredni cilji ukrepa so:

jačanje ekonomske in socialne kohezije v perifernih regijah;

spodbujanje ekonomske in socialne kooperacije v obmejnih regijah;

usmerjanje skupnih izzivov, ki imajo vpliv na obeh straneh meje;

prispevati h konsolidaciji demokracije in demokratičnega obnašanja na nivoju naroda za promocijo lokalnemu prebivalstvu;

razvoj kapacitet na lokalnem in regionalnem nivoju in

predvsem za sosedske programe, zagotoviti učinkovite in varne meje, ter pospeševanje

trgovine in prehajanja meja. Pričakovani rezultati so: boljša kooperacija med obmejnimi regijami sosednjih držav, boljša kooperacija med regijami/občinami pri usmerjanju skupnih izzivov, izboljšana vloga organizacij civilne družbe in podpora demokratizacijskih procesov v jugovzhodni Evropi, boljše razumevanje in kooperacija med lokalnimi skupnostnimi, izgradnja kapacitet za bodoče sodelovanje v prekomejnih trans-nacionalanih in medregionalnih kooperacijskih programih Evropske skupnosti, izboljšana učinkovitost in management mejne kontrole (posebej za sosedske programe). S pomočjo tega programa so lahko financirane sledeče aktivnosti:

Podpora ekonomskim aktivnostim in razvoju potrebnih administrativnih razmer. Razvoj skupnih aktivnosti in priprava skupnih storitev ekonomskega, socialnega in zdravstvenega značaja. Skupne kooperacijske aktivnosti...

Projekti za usmerjanje skupnih izzivov na področju prekomejnih okoljevarstvenih in

zdravstvenih vprašanj in skupnih aktivnosti za varovanje državljanov, med drugim preprečevanje in boj proti naravnim katastrofam.

Aktivnosti, ki promovirajo aktivnosti civilne družbe kot tudi prekomejno kooperacijo na

družbenem področju in področju razreševanjev konflitov. _____________________________ 175 Regionalna kooperacija = v CARDS regiji; trans-nacionalna kooperacija = med dvema državama; čezmejna kooperacija = med sosednjimi področji čez mejo.

78

V primeru sosedskih programov, aktivnosti ki zagotavljajo, kot dopolnitev ustreznih nacionalnih strategij, učinkovite in varne meje, delovanja ki so usmerjena v pospeševanje prekomejnega prometa in istočasno v boj proti organiziranemu kriminalu, terorizmu in drugim nelegalnim aktivnostim in prometu.

Projekti bodo določeni na osnovi selekcijskega postopka, ki bo sledili zaključku razpisnega postopka. Večina pomoči bo zagotovljena za tehnično pomoč in pripravljalne študije. Mogoče bodo potrebne določene investicije pripravljalnega značaja kot tudi manjša posojila npr. na osnovi razpisnega postopka, ki bodo omogočila osnovanje sredstev za pričetek aktivnosti. Posebna pozornost bo posvečena razvoju kapacitet človeških virov, vključno z izobraževanjem lokalnih in regionalnih oblasti kot dopolnitev aktivnosti razvoja kapacitet na nacionalnem nivoju. Predlagane aktivnosti dopolnjujejo zagotovljeno pomoč v okviru nacionalnih programov na področju zakonodaje in notranjih zadev, ekonomskega razvoja in predvsem upravljanja trgovine in meja. Nacionalni programi o reformi javne administracije so pomembni zaradi njihovega vpliva na razvoj kapacitet lokalne administracije. Program čezmejnega sodelovanja, ki se usmerja na notranje meje v jugovzhodni Evropi, in sosedski programi, za zunanje meje, delujeta v sinergiji in se dopolnjujeta. Omejena lokalno/regionalna administrativna kapaciteta je eden izmed rizikov povezanih s tem programom, zaradi česar je potrebno posvetiti posebno pozornost zadostnim pripravam in usposabljanju tako v okviru obeh komponent kot tudi v okviru nacionalnih programov. Da bi se izboljšala stopnja zavedanja lastništva je potrebna določena stopnja decentralizacije, predvsem na nivoju programiranja. Delno/polno decentralizacijo naprednejših stopenj, ki pokrivajo tudi področje finančnega managementa, bo potrebno analizirati na osnovi vsakega posameznega primera za katerega bo potrebno zagotoviti tudi ustrezne garancije. V primeru sosedskih programov, so na področju skupnih aktivnosti, partnerji dolga leta razvijali strokovna znanja, in sicer s sodelovanjem v INTERREG programih, kar ponuja določeno garancijo, da bo riziko slabega izvajanja zmanjšan na minimum. Riziko, ki je prav tako povezan s tem tipom aktivnosti so zamude ali možnost slabega izvajanja programov.176

Od zadnjega povečanja EU, maja 2004, Hrvaška na kopnu direktno meji na EU, kar je vodilo do opaznega povečanja prekomejnega pretoka oseb in blaga. Rezultat je precejšnji pritisk na delo Hrvaške carinske administracije. S tako dolgo mejo, tako na kopnem kot tudi na morju, je bila modernizacija Hrvaškega mejnega managementa, da se bo lahko soočil z dodatnim delom carinskih služb, nujna. Projekt EU, ki ga je financiral CARDS program je bil eden izmed prvih na carinskem področju, ki se je pričel izvajati marca 2003 in se je zaključil aprila 2005. _____________________________ 176 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 31-35).

79

1,2 milijona EUR vreden projekt, pri katerem je sodelovalno Avstrijsko finančno ministrstvo, je bil kot prvo osredotočen na razvoj izobraževalnih priložnosti za carinske uradnike, kamor spada razvoj urnika in izobraževanje učiteljev. Izdelali so tudi strategijo v zvezi z ustanovitvijo carinske akademiji, ki bo po načrtih, odgovorna za izobraževanje carinskih uradnikov. Kot drugo, je projekt, glede na odnose s Svetovno carinsko organizacijo in EU standarde, analiziral vrzeli v obstoječi Hrvaški carinski praksi, za sprejetje novih regulativnih ukrepov in pomagal pri njihovem izvajanju. Med drugim je bilo potrebno sprejeti tudi zakonodajo, ki omogoča carinskim uradnikom učinkovito izvajanje njihovega dela, in jim daje pravico kontroliranja blaga in oseb tako na meji kot tudi na drugih točkah v državi. Tretja komponenta je zagotovila temelje za uveljavitev Splošnega skupnega tranzitnega sistema, ki se uporablja za pretok blaga, ki ne izvira iz Skupnosti, v EU.177

Februarja 2005 se je pričelo delo na mejnem prehodu Bregana-Obrežje, med Sloveniji in Hrvaško, in junija 2005 na mejnem prehodu Bajakovo-Batrovci, med Hrvaško in Srbiji in Črno goro. Projekt vključuje jačanje med-institucionalne kooperacije med agencijami, ki so zadolžene za čezmejni management. Podpora bo dodeljena za dopolnilna infrastrukturna dela za zgoraj omenjena prehoda. Evropska agencija za rekonstrukcijo (EAR) izvaja projekt na mejnem prehodu med Hrvaško in Srbijo, na Srbski strani v Batrovcih. Zaradi problemov povezanih s transferom odgovornosti iz državnega na republiški nivo in počasnih odločitev institucij je prišlo do zamud. Načrt so naredili lokalni svetovalci, nakar so ga pregledali mednarodni svetovalci EAR. Za izvajanje konstrukcijskih del pri Bajakovem in Bregani je zadolžena delegacija Evropske skupnosti na Hrvaškem.178

Projekt, ki se nanaša na mejni prehod med Bosno in Hercegovino in Hrvaško-Kamensko in mejni prehod med Bosno in Hercegovino in Srbijo in Črno goro-Karakaj, bo pomagal izboljšati delovne pogoje ter posledično zmanjšal čakanja in povečal kapaciteto mejnih prehodov (izboljšal bo delovanje in učinkovitost carinskih procedur) ter izboljšal delovne pogoje carinskih uradnikov in uporabnikov (pomagla pri reduciranju nelegalnih aktivnosti-tihotapljenje in nelegalne migracije). Dela so se pričela z zamudo, ki je bila posledica neučinkovitega in počasnega delovanja oblasti v zvezi z razlaščanjem zemlje in nejasnih odgovornosti lokalnih oblasti in oblasti entitete v zvezi z izdajo ustreznih dovoljenj, in se zaključila julija 2005.179

_____________________________ 177 A duty to upgrade Croatia 's customs. [Online] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/025.pdf. 178 Infrastructure Steering Group; Regional Infrastructure Projects. [Online] Available: http://www.seerecon.org/infrastructure/projects/datasheet.cfm?project_no=R11002&T=050809081854. 179 Infrastructure Steering Group; Regional Infrastructure Projects. [Online] Available: http://www.seerecon.org/infrastructure/projects/datasheet.cfm?project_no=R11003&T=050809081854.

80

5.1.2 Zakonodaja in notranje zadeve Zakonodaja in notranje zadeve predstavljata prioritetno področje, ki je tudi osnovni vidik politike EU do jugovzhodne Evrope. Solunska Agenda izpostavlja, da sta boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji ključni prioriteti za vlade v regiji. Posebno se je potrebno osredotočiti na boj proti vsem vrstam prekupčevanja, predvsem z ljudmi, mamili in orožjem, kot tudi tihotapljenju blaga. Kljub temu da so države stabilizacijsko-asociacijskega procesa nekoliko napredovale, bo trud na vseh nivojih ključen za napredovanje v boju z organiziranim kriminalom. Na prvem sestanku ministrov odgovornih za zakonodajo in notranje zadeve, novembra 2003, je vsaka država predstavila svoje načrte za izvajanje specifičnih akcijsko usmerjenih ukrepov za boj proti organiziranemu kriminalu. Dva prioritetna regionalna ukrepa sta bila vključena v državne strategije, eden se nanaša na kooperacijo med finačnimi obveščevalnimi službami za boj proti pranju denarja, drug pa na razvoj kooperacije med tožilci v regiji. Regionalna strategija programa CARDS 2002 – 2006 posebej poudarja pomen IBM, istočasno pa poudarja tudi potrebo po podpori nacionalnih policijskih sil, sodstva in nacionalnih migracijskih avtoritet v regiji ki morajo biti bolj učinkovite v boju proti nacionalnemu in mednarodnemu kriminalu in tudi nelegalnim migracijam, razviti je potrebno tudi skupni visa sistem, ter skupni pristop do migracij in azila. S podporo CARDS, je bil 2001, z namenom lajšati skupne preiskave in pregone, ki se nanašajo na prekomejni kriminal, v regiji razvita Interpol mreža v sodelovanju z sodstveno mrežo (tako civilno kot tudi kriminalno).180

Poudarjena regionalna kooperacija policije

V MIP 2002-2004 so bili postavljeni temelji za policijske kooperacijske mehanizme, in sicer na nivoju države (če še niso obstajali, so bili ustanovljeni nacionalni Interpol uradi, ki so sposobni sodelovati pri mednarodnih kriminalnih preiskavah) in na regionalnem nivoju (vzpostavljena je bila učinkovita mreža izmenjave informacij, ki pomaga policijskim silam v regiji stabilizacijsko-asociacijskega procesa in širše, pri preprečevanju prekomejenga kriminala).181

To so dosežki, ki so temelj za regionalno kooperacijo, ki pa jih je, v podporo vodilne vloge Europol-a in Eurojust-a in za dvig standardov nacionalnih instrumentov, posebej tistih, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov, potrebno še stopnjevati. Usmerjenost na organizirani kriminal pa ne sme preprečiti koriščenje obstoječe pomoči za druge sektorje, ki se nanašajo na področje zakonodaje in notranjih zadev.182

_____________________________ 180 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 23-24). 181 CARDS Assistance Programme to the western Balkans: Regional strategy paper 2002-2006 (2001,41). 182 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 25).

81

Albanske policijske sile so razen tega, da so še vedno v procesu reorganizacije, opremljene z zastarelo opremo, ki jo je za učinkovito opravljanje dela potrebno nadomestiti z novo, ter posodobiti njihove metode dela. Boj proti organiziranemu kriminalu in nadzor meje sta glavna izziva s katerim se sooča policija v državi. Ob podpori programa CARDS, je team 15 policijskih ekspertov iz različnih držav članic EU, v času od 2003-2004, z namenom modernizirati delovno prakso in organizacijo, sodeloval z lokalnimi policijskimi silami. Projekt je bil usmerjen na odnose med policijskimi silami in sodnim sistemom (delo policije in preiskovalcev mora biti, za učinkovito in pravično izvedbo sojenja, pravično in nepristransko); vzdrževanje javnega miru in izboljšanje varnosti običajnih državljanov (varovanje državnih meja preprečuje infiltracijo kriminalnih združb, ki lahko tihotapijo orožje, blago in ljudi v, in iz države); izboljšanje prakse starejšega nivoja kadra v albanski policiji (po činu nižji policisti bodo težje sprejeli nove metode, če jih ne bodo polno razumeli in podprli starejše policisti in management ); izboljšanje standardov (se nanaša na izboljšanje managementa človeških, materialnih in informacijskih virov na vseh nivojih policijskih storitev v celotni državi); in na podporo pri popolni obnovi izobraževalnega centra Albanske državne policije.183

V Albaniji so na osnovi mednarodnih opazovanj in organizacij za človekove pravice začeli zavedati, da je državni zaporni sistem potreben nadaljnih reform. Medtem ko so v preteklih letih izboljšali zloglasno slabe fizične razmere v državnih zaporih in centrih za pridržanje, je stanje celic v preiskovalnih zaporih pod sprejemljivimi standardi (prenatrpanost, ni ustreznega ogrevanja in prezračevanja..), prav tako pa se pridržanci ne zavedajo svojih zakonskih pravic in na koga se naj obrnejo če so le te kršene. Julija 2003 je bil med Evropsko Komisijo in Avstrijsko vlado podpisan sporazum o izboljšanju Albanskega zapornega sistema, ki ga financira CARDS program.Na osnovi twinning projekta je bil izdelan okvirni načrt, ki vsebuje priporočila za reformo zakonodaje, ki se nanaša na zapornike v preiskovalnem zaporu v skladu s človekovimi pravicami, in priporočila za modernizacijo sedanjih življenjskih pogojev v preiskovalnih zaporih, ki je bil predstavljen jeseni 2004. Če bo načrt izveden, bo pomenil precejšnje izboljšanje razmer za pridržance.184 Na Hrvaškem je bil v obdobju 2003-2004 izveden, od CARDS financiran, twinnig in institucije izgrajevalni projekt, ki bo Hrvaški pomagal pri prilagajanju institucij in zakonov o azilu v skladu z zahtevami EU. Projekt, s Slovenskim in Nemškim partnerstvom, vključuje izobraževanje obmejne policije, izgrajevanje in obnovo prehodnih centrov in reorganizacijo regulative.185 V Bosni in Hercegovini je med 2002-2004 potekal CARDS program, ki je podprl reorganizacijo policijskih sil, da bodo le te profesionalne, učinkovite, pravične in nepristranske. Ustanovljena je bila policijska podporna enota, ki je pomagala pri priskrbi tehnične pomoči in opreme za boj proti organiziranemu kriminalu (oprema potrebna za vzpostavitev računalniške baze podatkov, oprema

_____________________________ 183 Modernising the police service.[Online] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/007.pdf. 184 Completed a Masterplan for penitentiary system reform.[Online] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/041.pdf. 185 Twinning experience helps Croatian asylum institutions.[Online] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/018.pdf.

82

za avtomatizirano primerjanje prstnih odtisov, specialna oprema za nadzorovanje kriminalnih aktivnosti) in pri usposabljanju za rokovanje s to opremo. V bodoče je načrtovano tudi sprejetje DNK sistema.186

Za dosego priorite na področju zakonodaje in notranjih zadev, ki mora dopolnjevati dosežke iz preteklosti je potrebno izpolniti dva cilja:

Obstoječe regionalne mehanizme je potrebno uskladiti s standardi EU, predvsem kar se tiče varovanja osebnih podatkov in skladnosti z Europol-om.

Nadgraditi je potrebno nacionalne kapacitete in sicer, ne samo z vidika stopnjevanja

učinkovitosti regionalne kooperacije v boju proti kriminalu, ampak tudi z vidika specifičnih rizikov kot je terorizem in njegovo financiranje, orožje za masovno uničevanje (kemično-biološko-radiološko-nuklearno), prekupčevanja z ljudmi in drogami.

Pričakovani rezultati so:

Na regionalnem nivoju nadgradnja Kooperacijske iniciative prekomejnega kriminalnega centra za jugovzhodno Evropo (SECI-TCC) in sicer, ne samo z institucionalnega vidika, ampak tudi z vidika izpolnjevanje EU acquis na področju policijske kooperacije predvsem kar se tiče varovanja osebnih podatkov; in zmožnost tesnega sodelovanja z Europol-om in v skladu z regulativo EU, z Eurojust-om.

Na nacionalnem nivoju sta pričakovana dva rezultata, ki bosta omogočila vzpostavitev in

polno učinkovitost Europol/Eurojust –SECI kooperacijskih mehanizmov, in sicer razvoj in izvajanje nacionalne strategije za varovanje osebnih podatkov in ustanovitev Nacionalnega koordinacijskega centra, ki bo podpiral izmenjavo informacij o mednarodnih preiskavah.187

Sodniška regionalna kooperacija

MIP 2002-2004 je imel cilj povečati učinkovitost sodnega sistema in izboljšati sodniško kooperacijo v regiji, vključno z možnostjo izgradnje povezav z Evropsko sodniško mrežo. Pomoč, ki se je pričela izvajati v letu 2004 in bo trajala 36 mesecev je usmerjena na vzpostavitev neodvisnega, zanesljivega in dobro delujočega sodnega sistema ter na stopnjevanje sodne kooperacije. Regionalna CARDS pomoč podpira pospeševanje kooperacije med tožilci in preiskovalci organiziranega kriminala in korupcije. Projekt pomoči je med drugim usmerjen na izobraževanje sodnikov, tožilcev, uradnikov na ministrstvih in drugih delih nacionalne administracije, osebja ki ima opravka s sodno administracijo...in zagotavlja tehnično pomoč za sprejemanje zakonodaje.

_____________________________ 186 Building an operational police force.[Online] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/006.pdf. 187 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 25-26).

83

Z učinkovitejšo regionalno kooperacijo med tožilci, se izboljšuje nacionalna zmožnost izvajanja kriminalnih preiskav in podajanja obtožb zoper osumljence. Takšna kooperacija je nujno dopolnilo policijske kooperacije, s čimer se izboljšuje tudi učinkovitost preiskovanja kriminalnih primerov povezanih s korupcijo. Preiskave povezane s prekomejnim kriminalom bodo, zaradi kooperacije med Europol-om/ Eurojust-om ter SECI centrom ali drugimi kooperacijskimi mehanizmi, ustanovljenimi za kooperacijo med tožilci, učinkovitejše. Prav tako je pričakovat, da bodo zaradi regionalne kooperacije in uporabe splošno sprejetih standardov in praks, učinkovitejše preiskave korupcijskih primerov in njihov pregon. Natančneje, tožilci specializirani za preiskovanje in tožbo s korupcijo povezanih primerov, bodo z regionalno izmenjavo izkušenj in skupno izvedenimi preiskavami, dosegli boljše rezultate. Policijska kooperacija v boju z organiziranim kriminalom in sodstvena kooperacija za preprečevanje kriminalnih dejanj sta tesno povezani, prav tako pa sta povezani tudi z obmejnim managementom, ker se vsi ubadajo s fenomenom kriminala. Sodstvena kooperacija je v veliki meri odvisna od nacionalnih institucij in instrumentov, ki bi za stopnjevanje učinkovitosti, morali biti enotnejši. Sodniška kooperacija pa ne nazadnje mora biti koordinirana tudi z regionalnimi, akcijsko usmerjenimi, ukrepi proti pranju denarja (izmenjava informacij med finančno preiskovalnimi enotami o sumljivih transakcijah).188

Razvoj instrumentov za monitoring

Predhodna nacionalno in regionalno usmerjena pomoč je bila usmerjena v razvoj kapacitet nacionalnih institucij na področju zakonodaje in notranjih razmer in regionalnih kooperacijskih institucij. Medtem ko je bila vsa pozornost usmerjena v proces izgradnje institucij, je bil zapostavljen razvoj instrumentov, ki omogočajo državam regije monitoring in ocenjevanje rezultatov njihovih aktivnosti. Ključni cilj je izgradnja zbirke regionalno haromoniziranih in jasnih indikatorjev, ki bodo pomagali pri nadaljnjem razvoju managementa institucij in omogočili institucijam na področju zakonodaje in notranjih razmer v vsaki državi, da si same izmerijo stopnjo javne varnosti in kriminalno situacijo (kar se tiče drog, se morajo kapacitete zgraditi v skladu s pričakovanji, da se bodo kasneje integrirale v Evropski monitoring center za droge in zlorabe drog-EMCDDA) kot tudi aktivnosti, ki jih izvajajo različne službe policije, tožilstva in sodstva.To bo omogočilo državam boljše usmerjanje njihovih delovanj in ocenjevanje njihove učinkovitosti.189

_____________________________ 188 ibidem (2004, 27-29). 189 ibidem (2004, 29-30).

84

5.1.3 Izgradnja institucij in sodelovanje med njimi Ena izmed glavnih prioritet stabilizacijsko-asociacijskega procesa je jačanje administrativnih kapacitet v administracijah jugovzhodne Evrope in sicer z uporabo standardov EU in reformo javne administracije. Regionalni MIP 2005-2006 je osredotočen na izgradnjo institucij zaradi regionalne dimenzije izzivov na tem področju in regionalne narave instrumentov za usmerjanje teh izzivov. Nosilec usmerjanja podpore za izgradnjo institucij (vključno z twinning projekti) je nacionalni CARDS program, ki ga bo na področjih, ki jih je možno najbolj učinkovito izvesti na regionalnem nivoju, dopolnjeval regionalni CARDS program. Nacionalna in regionalna CARDS podpora bo primarno usmerjena na reformo javnih storitev in na jačanje kapacitet javne administracije v davčnem in finančnem managementu, na zakonodajo in notranje razmere, trgovinske sporazume in aktivnosti povezane s pospeševanjem trgovine ter po možnosti tudi socialni sektor. Kot je bilo izpostavljeno v stabilizacijsko-asociacijskih sporazumih je nujno tudi seznanjanje z acquis Skupnosti, in sicer tako z vidika delovanja harmonizirane zakonodaje, sprejemanja ustreznih standardov in zagotavljanja njihovega izvajanja.

Izgradnja administrativnih kapacitet vključno s približevanjem acquis Evropske skupnosti

V regionalnem MIP 2005-2006 je izgradnja administrativnih kapacitet vključno s približevanjem acquis Evropske skupnosti, identificirana kot prioriteta predvsem na osnovi strategij državne politike in operativnih razlogov. Na tem področju velja TAIEX, ki je bil zamišljen kot del predpristopne strategije in naj bi države kandidatke oskrbel z usmerjeno tehnično pomočjo za dosego acquis, za ustrezen političen instrument za potrebe države jugovzhodne Evrope.190 V Solunski Agendi je bilo namreč poudarjeno, da: »....države stabilizacijsko-asociacijskeg procesa postajajo primerne za tehnično pomoč programa TAIEX, in tudi monitoring skladnosti nacionalne zakonodaje, držav stabilizacijsko-asociacijske procesa, z community acquis. Tehnična pomoč bo zagotovljena preko aktivnosti, ki bodo prilagojene njihovim specifičnim potrebam in stopnji približevanja EU.«191 TAIEX program deluje na področju jugovzhodne Evrope od decembra 2003, zatorej bo ta instrument, oblikovan za pospeševanje izgradnje administrativnih kapacitet in približevanje acquis Evropske skupnosti, še naprej prisoten v regiji, da zagotovi nadaljevanje in dopolni ukrepe izvedene v preteklosti. _____________________________ 190 ibidem (2004, 15-16). 191 Τhe Thessaloniki agenda for the Western Balkans: Moving towards European integration. [ Online ] Available: qwhttp://europa.eu.int/comm/external_relations/see/gacthess.htm.

85

Glavni cilji tega ukrepa so:

Prispevati k izgradnji institucij v državah jugovzhodne Evrope.

Pomagati pri premeščanju, izvajanju in uveljavljanju zakonodaje EU, v države jugovzhodne Evrope.

Stopnjevati transparentnost in pospeševati tok informacij med državami regije in

Evropsko komisijo, ki zagotavlja pomoč.

Promovirati udeležbo različnih ključnih akterjev (Svet Evrope, Svetovna banka) in tudi predstavnikov civilne družbe.

Stopnjevati splošno administrativno kapaciteto držav.

Izboljšati kvaliteto in frekvenco premeščanja acquis v države regije.

Stopnjevati nivo izvajanja in uveljavljanja prej omenjene zakonodaje

Izboljšati transparentnost med administracijami držav in delegacijami Evropske skupnosti

glede premeščanja zakonodaje. V oviru TAIEX programa bodo financirani ukrepi kot so: dokumentacija, informacije in svetovanje o zakonodaji Evropske skupnosti, delavnice in seminarji, študijski obiski v Evropski komisiji in državah kandidatkah, strokovna svetovanja državam koristnicam ter ustvaritev in vzdrževanje ustreznih baz podatkov. Financirano je lahko tudi omejeno število študij.

Reforma javne administracije V stabilizacijsko-asociacijskem poročilu iz 2004 je bilo poudarjeno, da je bil napredek na področju administrativni kapacitet omejen, zaradi česar sta Komisija in OECD (Organisation for economic co-operation and development) razširila iniciativo SIGMA (Support for improvement in governance and management) tudi na države regije. 192

V državah kandidatkah in državah jugovzhodne Evrope, Sigma podpira vlade pri kreiranju strategij in programov za reformo javne administracije. Ker je reforma javne administracije proces, ki posega na vsa vladna področja in je tesno povezana z asociacijo EU, Sigma pomaga partnerskim državam, kamor štejemo tudi države regije, pri vzpostavljanju institucij, ki so potrebne za izvajanje in monitoring napredka reform, in jačanju njihovih kapacitet. Značilna Sigma podpora vključuje analizo trenutnega stanja javnih institucij, oceno potreb po napredku, svetovanja o razvoju in jačanju kapcitet za oblikovanje politik, in pomoč pri uporabi načel in doseganju standardov uveljavljenih v Evropskem administrativnem prostoru. _____________________________ 192 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 16-18).

86

Sigma svetuje partnerskim državam pri oblikovanju in izvajanju programov javno administrativne reforme in za Evropsko skupnost ocenjuje napredek reforme javne administracije. Leta 2004, je Sigma v številnih državah prispevala k jačanju mehanizmov za izvajanje in monitoring strategije za reformo javne administracije, medtem ko je bila zagotovljena koordinacija s Phare in drugimi projekti refome javne administracije.193

Na osnovi regionalnih poročil o napredku vsake posamezne države in analiz o specifičnih prioritetnih področjih, bo pomoč, regiji stabilizacijsko-asociacijskega procesa, zagotovljena tudi v prihodnje V okviru MIP 2005-2006, je kot prioritetni ukrep za izboljšano podporo reformi javne administracije jugovzhodne Evrope, predvidena tudi Višja šola za reformo javne administracije, ki bo zagotovila znanja in sposobnosti, ki bodo lajšala soočanje s stabilizacijsko-asociacijskimi reformami in izzivi integracije v EU. Ob tem je nujno čim prej, na osnovi dolgoročnega načrta razvoja in posvetovanj s ključnimi akterji v regiji, zagotoviti zadostna sredstva za ustanovitev šole in njen nadalnji razvoj. Uspeh tega ukrep je v prvi vrsti odvisen od podpore državnih vlad v regiji in ustrezne zakonske podlage. Ključni cilj reforme javne administracije je zagotovitev podpore državam regije pri modernizaciji vladnih sistemov. Ta podpora vključuje: oceno napredka izvajanja reforme in identificiranje prioritet; pomoč pri koordinaciji izgradnje institucij in vzpostavitev zakonskih okvirjev; in zagotavljanje pomoči iz EU in od drugih donatorjev za pomoč pri oblikovanju projektov in izvajanju akcijskih načrtov. Da bi države v procesu modernizacije sistemov javnih administracij polno koristile podporo, ki jo nudi Komisija, je nujno, da nacionalne in regionalne avtoritete v državah zagotavljajo dovolj informacij, dokumentov (vključno s prevodi) in poročil.194

Od leta 1999 je Kosovo pod nadzorom administracije Združenih narodov. Strukture, misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), v katerih igra pomembno vlogo tudi EU so bile ustanovljene z namenom stabilizirati in obnoviti Kosovo, in medtem ko ima vodilno vlogo UNMIK, prebivalci Kosova ne morejo upravljati s svojo provinco. Da bi pripravili prebivalce na umik UNMIK sil s Kosova, je bilo ustanovljenih več začasnih institucij za samovladje, vključno s parlamentom, vladnimi ministrstvi, sodnimi in revizijskimi telesi. Za oceno procesa tranzicije, je EU ustanovila sistem, ki nadzira in spremlja katere reforme so bile izvedene in katere je še potrebno izvesti. Iz držav članic EU so privedli team strokovnjakov, ki so pomagali razviti Urad za zakonsko svetovanje in prav tako pomagali razviti sposobnosti urada za sprejetje zakonodaje. Ena izmed nalog je bila tudi razvoj kapacitet lokalnih strokovnjakov, zaradi česar je bilo razvitih več izobraževalnih programov, ki bodo pomagali usposobiti osebje na različnih nivojih. Ker naj bi bila zakonodaja sprejeta na Kosovu v skladu z acquis, so bili izobraževalni programi usmerjeni s tega vidika.195

_____________________________ 193 SIGMA-Support for Improvemnt in Governance and Managemenet. [ Online ] Available: http://www.sigmaweb.org/document/7/0,2340,en_33638100_33693506_34910023_1_1_1_1,00.html. 194 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 18-21). 195 Building the capacity to govern. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/050.pdf.

87

Kooperacija z agencijami Skupnosti EU je v Solunski agendi privolila, da bo spodbujala države regije pri njihovem delu z agencijami Skupnosti. Komisija je poudarila potrebo po selektivnem in postopnem pristopu in predlagala:

Da se je najprej potrebno osredotočiti na agencije katerih delovanje direktno vpliva na izvajanje stabilizacijsko-asociacijskega procesa, kot so Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za letalsko varnost, Evropski monitoring center za rasizem in ksenofobijo, Evropski monitoring center za droge in zlorabo drog.

Da je v 2005 in 2006, kot del regionalnega programa CARDS, treba sprožiti

kooperacijske programe za seznanjanje držav regije z delom agencij. Namen česar je izvesti ustrezne priprave v okviru prevzemanja acquis in nadgrajevanja administrativnih kapacitet, kjer je to predpogoj za sodelovanje z agencijami Skupnosti. Šele potem ko bodo države lahko koristile izkušnje zbrane v kooperacijskih programih, bo smiselno razmisliti o sklenitvi sporazumov o polni udeležbi pri delu posamezne agencije.

Podporo kooperaciji z agencijami Skupnosti nadalje opravičuje regionalna dimenzija na področju okolja in transporta (Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za letalsko varnost). Kooperacija z Evropsko agencijo za okolje se je pričela s sredstvi iz programa OBNOVA in projektom EIONET (European Environment Information and Observation Network – Evropska okoljsko informacijska in opazovalna mreža) in je zatorej upravičena iz operacijskih razlogov, ker zagotavlja nadaljevanje in dopolnjevanje ukrepov pričetih na tem področju. Glavni cilji tega ukrepa so: pričetek dela držav regije z agencijami Skupnosti kot prvi pripravljalni korak k polnemu sodelovanju; izboljšati razumevanje acquis, metod in procedur na področju delovanja izbranih agencij Skupnosti; ter dobro izkoristiti izkušnje, ki so jih države pridobile, s sodelovanjem v primerljivih programih, v državah kandidatkah.196

5.1.4 Razvoj regionalne infrastrukture V Solunski agendi je bila poudarjena pomembnost razvoja regionalne kooperacije na področju energije, okolja ter informacijske in prometne tehnologije. Od 2002 je CARDS regionalni program, ki je podprt z ustreznimi študijami, usmerjen v pomoč pri razvoju regionalnih strategij za: izgradnjo institucij povezanih s sektorjem in snovanje regulativnih ukrepov; pripravo investicijskih projektov ter tudi za identificiranje potreb in na osnovi tega določitve prioritete projektov. Koordinacija Evropske skupnosti in mednarodnih finančnih institucij, ki se vključujejo v te projekte, je na regionalnem nivoju dobro razvita, pri tem pa jo usmerja Upravljalna skupina za infrastrukturo v jugovzhodni Evropi (Infrastructure Steering group for southeast Europe-ISG). _____________________________ 196 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 21-22).

88

Čeprav ima vsak sektor svoje specifične zančilnosti je prišlo v vsakem izmed njih do podobnega napredka, in sicer: regionalne strategije, ki temeljijo na primerljivih izkušnjah širitvenega procesa v državah osrednje in vzhodne Evrope, za posamezni sektor so določene oziroma so v procesu zaključevanja; proces regionalne kooperacije, ki temelji na regionalnih telesih in mehanizmih, podpirajo politični sporazumi; mednarodne finančne institucije, ki usmerjajo investicijske projekte pa so zagotovile podporo za pripravo in izvajanje teh projektov. Na osnovi tega bo regionalni program CARDS v prihodnosti okrepil podporo za določitev prioritet investicijskih projektov, pripravo projektov in olajševanje izvajanja projektov.197

Transport

Potreba po nadalnjem planiranju in določanju prioritetnih transportnih vezi in zagotavljanju kompatibilnosti tehničnih standardov in procedur za prehod meja v jugovzhodni Evropi, je bila zaznana že zelo zgodaj. Nakar je Evropska komisija leta 2001, izdelala strateško listino imenovano »Transportna in energetska infrastruktura v jugovzhodni Evropi«, kateri je 11. 6. 2004 sledil podpis Memoranduma razumevanja o razvoju osrednje regionalne transportne mreže v jugovzhodni Evropi (v nadaljevanju Osrednje mreže). Podpisniki Memoranduma, predstavniki držav in entitet regije in Evropska komisija, so se zavezali kooperaciji za razvoj regionalne transportne mreže v jugovzhodni Evropi. Memorandum zagotavlja svetovanje o transportni politiki in institucionalnih reformah potrebnih za podporo investicijam, in postavlja temelje za izvajanje obsežnega infrastrukturnega programa za razvoj Osrednje mreže, ki zajema 4300 km železniških prog po regiji petih držav jugovzhodne Evrope, 6000 km cest, velika pristanišča in letališča ter vodne poti na Donavi in Savi. Memorandum med drugim zagotavlja tudi vzpostavitev regionalnega koordinacijskega mehanizma – Regionalni upravljalni komite, katerega namen bo nadzor in pospeševanje izvajanja Osrednje mreže. Člani Komiteja so višji predstavniki držav podpisnic in Evropske komisije, katerim pomaga Transportni obzervatorij za jugovzhodno Evropo (SEETO) s sedežem v Beogradu.Glavna naloga Obzervatorija bo pomagati pri izvajanju Memoranduma razumevanja o regionalni transportni mreži oziroma bo za podpisnice Memoranduma zagotovil temelje za kooperacijo pri razvoju glavne in pomožne infrastrukture na Osrednji mreži in spodbujal politike na tem področju, ki bodo spodbujale takšen razvoj (povezovanje transportnih avtoritet, strateški nadzor realizacije osrednje mreže, izgradnja institucij in podpora različnim politikam v sektorju ter vzdrževanje informacijske baze podatkov). Glede na REBIS študijo (The Regional Balkans Infrastructure Study), je za odpravo ozkih grl v cestnem in železniškem prometu in za približevanje mreže sprejemljivim Evropskim standardom ter da bo ustrezala prometnim napovedim do 2015, potrebno obsežno investiranje. Na splošno imajo ceste zadostne kapacitete za trenutni obseg prometa, vendar so zaradi pomankljivega vzdrževanja v slabem stanju. Več kot 70% cestne mreže je potrebno tako ali drugače obnoviti, pri tem je ključna ugotovitev, da je zadostno vzdrževanje in obnova obstoječih cestnih in železniških vezi v mreži pomembnejša kot konstruiranje nove infrastrukture.198

_____________________________ 197 Ibidem (2004, 39-40). 198 Office for South East Europe:Regional Infrastructure Strategies and Projects in South East Europe (2005, 3-4).

89

CARDS program se usmerja na: obsežne analize vseh oblik transporta in ključnih reform v sektorju; dokumentirano oceno dolgoročnih investicijskih potreb osnovano na primerljivi metodologiji uporabljeni v državah osrednje Evrope; utemeljitev kratkoročnega/sredjeročnega investicijskega načrta vključno s seznamom 137 prednostnih projektov, od katerih je 20 podrobneje preverjenih; analiziranje ozkih grl na 25 mejnih prehodih; ter ključne inpute, ki jih je zagotovil Pripravljalni projekt za lajšanje transporta-Transport Project Preparation Facility (TTPF) za operavitni razvoj 8 projektov. V prihodnosti je predvidena začetna stopnja kooperacije z agencijami EU za pomorsko in letalsko varnost, ki bo zagotovila usmerjene in dopolnilne ukrepe pri izgradnje institucij v transportnem sektorju. Glavni cilj CARDS ukrepov v transportnem sektorju je usmerjanje infrastrukturnih investicij za razvoj Osrednje transportne mreže v jugovzhodni Evropi pri tem pa podpreti transportne oblasti in mednarodne finančne institucije pri planiranju, razvoju in izvajanju projektov. Dejanski napredek se bo izražal v zaključku in predaji predinvesticijske dokumentacije (ekonomske študije izvedljivosti in dokumentacije o ponudbah za izvajanje konstrukcijskih del) in v ojačanih javnih nacionalnih institucijah, odgovornih za planiranje transporta in izvajanje projektov. 199

Avtocesta E-75, ki poteka od Nemčije do Grčije, je ena izmed ključnih poti ki vodijo skozi jugovzhodno Evropo zaradi česar mora biti zmožna prenesti pritisk vedno večjega obsega tovornega in potniškega prometa. Mejni prehod Horgos, med Srbijo in Madžarsko, pa enostavno ni prenesel obstoječega toka oseb in vozil, k čemur je pripomoglo tudi pomanjkanje sodobnih carinskih objektov, ki so nujni za pregled tovornjakov in blaga, ki ga prevažajo. Zato je CARDS program, leta 2003, prispeval 10 mio. EUR za izgradnjo 19 novih carinskih objektov opremljenih z moderno tehnologijo za nadzor potniškega prometa in prometa blaga, pri tem pa je posebni neodvisen terminal namenjen nadzoru tovornjakov in njihovega tovora (posebna pozornost pa je namenjena živim živalim in rastlinam za preprečevanje širjenja bolezni).200

Energija

Ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu energije je v državah regije odvisno od politične stabilnosti in ekonomske rasti. Na regijo je močno vplivala vojna, zato je za novo ustanovljene države velik izziv obnova gospodarstev in vzpostavitev novih odnosov. Povpraševanje vsake posamezne države po energiji je povezano z rastjo BDP kot tudi z državnimi politikami in strategijami na področju električne energije in sektorja ogrevanja,.Če se vsaka država individualno trudi zadovoljiti povpraševanje po energiji in ogrevanju, so posledično stroški višji kot če se bodoča energetska ponudba in povpraševanje planirata na regionalnem _____________________________ 199 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 41-42). 200 En route for a faster crossing.[ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/011.pdf.

90

nivoju. Ker razvoj kapacitet nove generacije, zahteva visoke začetne investicije, ki se bodo obrestovale dolgoročno, je nujno razviti dober sistem managementa za optimiranje razvoja na regionalnem in ne individualnem nivoju.201

Proces vzpostavitve regionalnega trga električne energije se je začel novembra 2002 v Atenah, s podpisom »Memoranduma razumevanja o regionalnem trgu električne energije za jugovzhodno Evropo in njegovo integracijo v Evropski notranji trg električne energije «. Začela so se tudi pogajanja za »Energetsko pogodbo« ki zajema pravila trgovanja in pravila tržne regulative, njen končni cilj pa je vzpostavitev »Energetske skupnosti v jugovzhodni Evropi – Energy Community in South East Europe (ECSSE)«. V naslednji fazi programiranja bo za dosego polnega razvoja regionalnega pristopa in izvajanje Memorandumov razumevanja, ter kot del priprav, za vstop zamišljene Energetska politika v veljavo, izvajati selektivne ukrepe izgradnje institucij, zagotoviti pa bo potrebno tudi usmerjene študije in tehnično pomoči. Na osnovi posvetovanj z mednarodnimi finančnimi institucijami v okviru Infrastrukturne upravljalne ekipe (ISG), pa je nujno tudi planirati nadaljnjo podporo pripravam investicijskih projektov. Kar se tiče podpore regionalnega procesa vzpostavitve ECSSE, je potrebno vedeti, da so polnopravne članice tudi Bolgarija, Romunija in Turčija, zatorej bo CARDS pomoč odvisna od članstva držav jugovzhodne Evrope v ECSSE. Glavna cilja ukrepov na področju energetike v okviru razvoja infrastrukture sta: podpreti učinkovito izvajanje Memoranduma razumevanja in Energetske politike s pomočjo konsolidacije in razvoja kooperacijskih mehanizmov ECSEE, vključno z regionalnimi sestanki in mrežami s katerimi se bo zagotovil dostop do informacij vsem akterjem v sektorju (tudi oblastem in potencialnim investitorjem); in usmerjati infrastrukturne investicije v razvoj energetskega sektorja s posebnim poudarkom na projektih energetskih mrež. Kazalci, da so bili ukrepi v energetskem sektorju uspešni so: napredek pri vzpostavljanju delujočega regionalneg energetskega trga, ki bo deloval na osnovi že dogovorjenih principov, transparentnosti in obojestranskega zaupanja, ki se bo kazalo v upoštevanju skrajnih rokov za ukrepe vsebovane v Memorandumih razumevanja in pravočasnem vstopu Energetske politike v veljavo; zadosten vpliv operacij mednarodnih finančnih institucij v energetskem sektorju; redni sestanki teles ECSEE, vključno z vzpostavitvijo učinkovite in zanesljive mreže za izmenjavo informacij ter razširjanje informacij (internetni portal).202 _____________________________ 201 Regional Energy Approach in West Balkans – Environmental Acquis – Finnal Report (2004, 12). 202 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 43-44).

91

Okolje Kot sem že pisala v poglaju 4.2.2 je Evropska skupnost v sodelovanju z različnimi donatorji prispevala k vzpostaviti Regionalnega programa za obnovo okolja v jugovzhodni Evropi (REReP) s pomočjo katerega je regionalna mreža visokih uradnikov in strokovnjakov podprla države regije pri udeležbi v »Balkanski mreži za zagotavljanje spoštovanja okoljskih predpisov -Balkan Environmental Regulation Compliance Enforcement Network (BERCEN)«203 in pri razvijanju vezi z Evropsko agencijo za okolje. Pod nadzorom REReP je bil pripravljen tudi PEIP, ki je določil prioritete v regiji, identificiral regionalne investicijske programe, sestavil seznam prioritetnih investicijskih infrastrukturnih projektov ter ocenil institucionalne in politične okvirje. Glavni cilj okoljskih ukrepov je obdržati REReP kooperacijske mehanizeme vključno z regionalnimi sestanki in mrežami, razviti prispevke REReP v izzive stabilizacijsko-asociacijskega procesa, ter usmeriti razvoj infrastrukturnih investicij v okoljski sektor s posebim poudarkom na managementu voda in odpadnih voda. Pri tem pa je pričakovati, da bo REReP mehanizem uspešno deloval s polno udeležbo držav stabilizacijsko-asociacijskega procesa; da se bodo regionalne mreže agencij za uveljavljanje okoljskih zakonov povezovale s podobnimi mrežami v EU in državah kandidatkah; da bodo države dosegale optimalno proizvodnjo kot posledico regionalnega izobraževanja in izmenjave izkušenj ter da bo prišlo do razširitve operacij mednarodnih finančnih institucij v okoljskem sektorju. Kazalci, da so bili ukrepi v sektorju uspešni bodo redni sestanki teles REReP; vzpostavitev zanesljive mreže BERCEN, ki jo bodo sestavljali usposobljeni uradniki, pri tem pa jih bo podpirala elektronska informacijska mreža; zaključek in predaja predinvesticijske dokumentacije (v obliki ekonomskih študij izvedljivosti in dokumentacije o ponudbah za izvajanje konstrukcijskih del); ter ojačane nacionalne in lokalne institucije, ki sodelujejo pri razvoju investicij.204

Po desetletju stagnacije, se gospodarstvo Bosne in Hercegovin obnavlja, vendar se podjetja pri razvoju ne ozirajo na okolje, zato je leta 2003 program CARDS financiral projekt, katerega cilj je izboljšati zavedanje o okoljskih problemih pri tem pa izboljšati pristojnosti okoljskih nevladnih organizacij, identificirati največje onesnaževalce, organizirati izobraževanja (predvsem na ministrskem nivoju in nivoju okoljskih agencij) za boljši okoljski management ter na tem področju sprejeti zakonodajo v skladu z acquis.205 Pri tem se je program CARDS opiral na okoljevarstveno načelo EU, da naj onesnaževalci plačajo in da naj se vsi segmenti obravnavajo integralno, ne pa posamično, ter da ukrepi veljajo za celoto. Tako naj bi se izognili tudi _____________________________ 203 BERCEN je neformalna mreža, ki si prizadeva izboljšati izvajanje okoljskih zakonov s stopnjevanjem učinkovitosti agencij za uveljavljanje zakonov in spodbuja prenos okoljskih zakonov Evropske skupnosti v nacionalne zakone držav stabilizacijsko-asociacijskega procesa. Več o tem [ Online ] Available: http://www.rec.org/REC/Programs/REREP/BERCEN/PDF/BERCEN.pdf. 204 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 44-46). 205 Learning how to mix business with the environment. [ Online ] Availablehttp://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/026.pdf.

92

razlikujočim se okoljevarstvenim standardom, ki bi lahko postali nove necarinske omejitve. Komisija se je pri iskanju ravnovesja med skrbjo za ohranjanje okolja za prihodnje generacije ter povečanimi stroški in s tem zmanjšanjem konkurenčne sposobnosti usmerila na sedem najpomembnejših področij: onesnaževanje zraka, učinkovita poraba energije po gospodinjstvih, izboljšan performans avtomobilov, okoljevarstveno etiketiranje izdelkov, področje embalažnega gradiva in toksičnih odpadkov, nadzor porabe nekaterih proizvodov ter glede kakovosti so direktive EU postavile na črni seznam, 129 strupenih snovi. (Hrastelj 2001, 273-274)

Informacijska družba

Za dosego svojih ekonomskih in socialnih prizadevanj, države regije potrebujejo kvaliteten in moderen telekomunikacijski sektor, v katerem je potrebno izboljšati infrastrukturo pa tudi kvaliteto njegovega komercialnega delovanja. V ta nemen morajo države, nekatere so to že storile, formulirati politiko za sektor, ki je prilagojena sedanjim razmeram in upošteva cilj pridružitve EU.206 Politika bo določila jasen operativni okvir za telekomunikacijska podjetja in se bo, s ciljem zagotoviti boljše storitve državljanom, spreminjala glede na razmer na trgu. Kar bo privabilo nove tuje investicije v države jugovzhodne Evrope.207

Izzivi v sektorju bodo v večini usmerjani na nacionalnem nivoju, in sicer jih bodo iz regulativnega vidika usmerjale nacionalne oblasti,208 infrastrukturne investicije pa bodo usmerjali ekonomski akterji sami.Na regionalnem nivoju pa je, na osnovi rezultatov doseženih pri razvoju regionalnih strategij v drugih sektorjih, predlagan podoben regionalni strateški pristop, ki bo dopolnil ukrepe sprejete na nacionalnem nivoju. Osnovni cilj regionalne strategije na področju informacijske družbe, je pomagati državam regije pri premostitvi regulativne in tehnološke vrzeli, z EU. Ta pristop temelji predvsem na vzpostaviti pravilnega regulativnega okolja za ekonomski razvoj sektorja in je sestavljen iz sledečih elementov: izpopolnjevanja dogovorjene strategije (pod nadzorom Evropske Skupnosti in v tesnem sodelovanju z mednarodnimi finančnimi inštitucijami, predvsem Evropsko banko za rekonstrukcijo in razvoj, Svetovno banko ter drugih zainteresiranih donatorjev); zagotoviti politično uresničevanje sprejetih reform; ter vzpostavitev regionalnih kooperacijskih mehanizmov za zagotovitev zadostnega nadzora, pravilno izvedenega »benchmarking« postopka in zaporednosti reform ter vzpostavljanja mrež. Do sedaj je EU regiji, za področje informacijske družbe, zagotovila le malo pomoči, vendar pa so države v okviru Pakta stabilnosti same začele uvajati informacijske in komunikacijske tehnologije in si od mednarodne skupnosti same zagotovile nekaj pomoči. Sedaj je na osnovi dosežkov pod okriljem Pakta stabilnosti, potrebno zagotoviti usmerjen pristop, ki bo upošteval _____________________________ 206 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 47). 207 National Information Society Policies (2003, 28). 208 Kot velik uporabnik in tudi priskrbovalec informacijskih storitev bo država (javna administracija, javne službe, lokalne oblasti) še naprej igrala pomembno vlogo pri razvoju infrastrukture. Z izbiranjem modernih načinov komuniciranja in transakcij z državljani in podjetji, bo demonstrirala pomembnost sprejemanja in širjenja novih komunikacijskih metod, kot so elektronska pošta, elektronsko plačevanje, elektronske transakcije in elektronska podjetja. Vir: National Information Society Policies (2003, 28).

93

vse najpomembnejše potrebe držav regije, tako na nacionalnem kot tudi regionalnem nivoju, in se bo v prvi vrsti usmeril na telekomunikacijsko politiko, ki bo v skladu z acquis, in kompleksne strukture izvajanja te politike. Glavna cilja ukrepov na področju informacijske družbe sta: harmonizacija regulative z regulativno prakso EU v telekomunikacijskem sektorju, transfer izkušenj pridobljenih v preteklih večanjih EU, izboljšane vezi med jugovzhodno Evropo in TransEvropsko mrežo za telekomunikacije; ter transfer know-how o regulativnih vidikih elektronskega komuniciranja.209

Z uvajanjem e-bančništva so začeli tudi v Srbiji in Črni gori, čeprav še niso povsem končali s prenosom plačilnega prometa na banke. Prva banka, ki je v svoje poslovanje že uvedla e-bančništvo, s tem pa je prevzela tudi vodilno vlogo, je Montenegro banka, ki je v večinski lasti Nove Ljubljanske banke. V Srbiji so leta 2004 opravili 14% negotovinskih transakcij s pomočjo e-bančništva, kar v Srbiji in Črni gori ocenjujejo kot zelo soliden rezultat. Zadovoljni so tudi z dejstvom, da je že 42 od 44 bank uvedlo e-bančni servis, pa tudi preostali dve banki sta že v sklepni fazi uvajnja e-bančnštva. Glavne težave, ki onemogočajo širšo uporabo e-bančništva so predvsem nizka usposobljenost, slaba računalniška oprema in premajhno število priključkov na internet s strani individualnih uporabnikov in manjših podjetij. Problem je tudi v premajhni obveščenosti o prednostih in izpolnjevanju potrebnih predpogojev za uporabo elektronskega bančništva pri potencialnih uporabnikih. Prav zato poskuša vse več bank navdušiti uporabnike za e-bančništvo z različnimi kampanjami, promocijami, predstavitvami, pa tudi razdeljevanjem brezplačnih paketov za priključitev. Narodna banka Srbije je sicer poskrbela za vse potrebne normativne, tehnične in organizacijske pogoje za široko uporabo elektronskega bančništva. Vsi udeleženci na področju elektronskega bančništva ocenjujejo, da bo uveljavitev nedavno sprejetega zakona o elektronskem podpisu pomembno vplivala na širitev elektronskega plačevanja in povečanja varnosti pri transakcijah, še posebej pri elektronskem plačevanju v deviznem plačilnem prometu s tujino.(Petković 2005, 54) 5.1.5 Razvoj zasebnega sektorja Majhna in srednje velika podjetja so ključni vir zaposlitvenih priložnosti, inovacij in bogastva ter so nujna za transformacijo centralno planiranih gospodarstev, v konkurenčna tržna gospodarstva. Posledično je potrebno izboljšati okolje v katerem delujejo majhna in srednje velika podjetja.210

Majhna in srednje velika podjetja potrebujejo okolje, ki spodbuja in omogoča začetek poslovanja podjetij ter omogoča dostop do finančnih sredstev in jih ne onemogoča s pretiranimi in dragimi predpisi. Iz tega vidika je v jugovzhodni Evropi nujno oblikovati in izvesti učinkovito podjetniško politiko, kajti nivo javnih investicij je v primerjavi z razvitimi državami, še vedno v zaostanku.211 V letnem poročilu o stabilizacijsko-asociacijskem procesu iz leta 2004, je bilo _____________________________ 209 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 47-48). 210 Communication from the Commision to the Council and the European Parilament (2003, 5). 211 South East Europe Enerprise Forum (2005, 6).

94

izraženo, da so trgovinski ukrepi zagotovili ugodno okolje za povečanje izvoza, vendar pa morajo države regije pritegniti zadostni nivo direktnih tujih investicij za razširitev izvoza in povečanje produkcijskih kapacitet in produktivnosti za koriščenje njihovega izvoznega potenciala. Regionalna prioriteta, razvoj privatnega sektorja, bo torej dosežena s povečanjem direktnih tujih investicij. V strateški listini CARDS program zazanava, da so se investicije umaknile iz regije v devetdesetih, trenutno pa se izvajajo številni ukrepi, ki naj bi izboljšali investicijsko ozračje v regiji. Donatorji, v sodelovanju z oblastmi in zasebnim sektorjem, delajo na izvajanju reform, ki bodo zmanjšale administrativne in regulativne ovire za ekonomske aktivnosti, spodbudile domače in tuje direktne investicije ter spodbudile rast zasebnega sektorja. Obseg direktnih tujih investicij je odvisen od privatizacije in v nekaterih primerih od enega samega projekta, ker pa se proces privatizacije počasi zaključuje bodo v bodočih letih kljulčnega pomena »greenfield« investicije. S spodbujanjem direktnih tujih investicij, ta regionalna prioriteta ustvarja ugodne pogoje za države regije, vpliva na razvoj trgovine in pospešuje izvoz. V tem kontekstu, ta regionalna prioriteta dopolnjuje bodočo, s trgovino povezano pomoč, planirano v nacionalnih programih. Nacionalni večletni indikativni programi – MIP predvidevajo v obdobju 2005-2006 nadaljevanje pomoči na področju trgovine in pospeševanju izvoza. Ta pomoč se nanaša na sledeče aktivnosti: pomoč pri izgradnji kapacitet za razvoj in izvajanje trgovinskih politik in ustrezne zakonodaje; pomoč institucijam in agencijam, ki so odgovorne za tehnične standarde in norme ter overjanje industrijskih in kmetijskih proizvodov; ter uveljavljanje industrijskih in intelektualnih lastninskih pravic ter izboljšanje zavedanja ekonomskih subjektov glede teh pravic.

Spodbujanje investicij V obdobju 2002-2004, je bila v glavnem iz skladov nacionalnih CARDS programov, deloma pa tudi iz regionalnih skladov za spodbujanje trgovine, s trgovino povezanim področjem, zagotovljena precejšnja pomoč. Na splošno je bil cilj pomoči, v skladu z Memorandumom razumevanja, izboljšati zmožnost trgovanja z EU in regionalnimi partnerji, postopna integracija držav v mednarodni trgovinski sistem, ter podpora razvoju in jačanju vloge ustreznih institucij, ki so povezane s spodbujanjem in liberalizacijo trgovine. Medtem ko sta bila trgovina in pospeševanje izvoza deležna pomoči, je pritegovanje investicij v regijo ni bilo. Raziskave kažejo, da je velikost trga ena izmed najpomembnejših determinant za direktne tuje investicije. S sklenitvijo mreže bilateralnih prostotrgovinskih sporazumov v regiji in bližine trga EU, je jugovzhodne Evropa postala nezanemarljiv trg za investitorje. Nacionalne agencije za spodbujanje investicij nimajo dovolj specifičnih informacij o sektorjih in so tudi premale, da bi v prihodnosti zagotovile zadosten nivo investitorjev. Če hočejo države regije v prihodnosti pritegniti »greenfield« direktne tuje investicije, morajo ojačati komunikacije s potencialnimi tujimi investitorji in zagotoviti, da je dosežen napredek zadosti poudarjen. Potencialnim investitorjem morejo biti na voljo informacije o priložnostih v regiji jugovzhodne Evrope. Program informiranja potencialnih investitorjev bi tako z uporabo regionalnega pristopa nadgradil preteklo pomoč ekonomskemu razvoju in razvoju zasebnega sektorja in dopolnil prizadevanja nacionalnih agencij za promocijo investicij, pri privabljanju tujih investitorjev.

95

CARDS program v preteklosti ni direktno podpiral aktivnosti povezane z investicijami, sedaj pa je glavni cilj ukrepa za razvoj zasebnega sektorja, povečati pritok direktnih tujih investicij. Pri tem pa je pričakovati, da se bo v državah regije izboljšalo razumevanje o tem kateri sektorji so konkurenčni in kateri ne, ter kateri so razlogi za to, predvsem pa je potrebno ustvariti interes potencialnih investitorjev za poslovne priložnosti v regiji. Za kar je potrebno izvesti »benchmarking« stroškov ključnih produkcijskih faktorjev, ki so pomembni za državna gospodarstva in strukturalnih omejitev ali komparativnih prednosti v okviru sektorjev in pogojev za investiranje vanje, ter na osnovi zbranih podatkov, z vidika investitorjev, sestaviti podroben investicijski profil po sektorjih. 212 TABELA 6: SWOT ANALIZA ZA JUGOVZHODNO EVROPO

PREDNOSTI SLABOSTI • Visoko izobražena delovan sila • Priznana znanja na določenih področjih • Imidž večje stabilnosti in blaginje, ki jo

promovira pot k pridružitvi EU • Skupna zgodovina, jezik in kultura z osrednjo

in vzhodno Evropo in državami zahodnega Balkana

• Več kot polovica, prvič izvedenih investicij v Evropi je usmerjenih v vzhodno Evropo

• Majhna tržišča, predvsem na nivoju držav • Politična nestabilnost • Regijo še vedno povezujejo s slabo

infrastrukturo, korupcijo in omejenostjo pravne države

PRILOŽNOSTI GROŽNJE • Bližina tržišč: usmerjati se je potrebno na

bližnje države s podobnimi zgodovinskimi in kulturnimi koreninami

• Vplivne globalne/regionalne inštitucije in orodja za monitoring, ki lahko izboljšajo podobo regije in ustvarijo investicijske priložnosti

• Intenzivna konkurenca za investicijske tokove: - vzpenjajoča se trga Indije in Kitajske - nove članice EU • Prednost nizkih stroškov je hitro minljiva

Vir:Enhancing the image of SEE to attract FDI [ Online] Avilable: http://www.investmentcompact.org/pdf/BulgariaATKPowerpoint.pdf. Iz SWOT analize izhajajo predlogi za izboljšanje imidža in kako pritegniti investicije v regijo jugovzhodne Evrope

Povečati velikost trga: - s trgovinsko liberalizacijo v regiji (bilateralne pogodbe) - s promocijo regionalnih investicij - z izboljšanim stanjem na področju transporta in infrastrukture

Spoprijeti se z regulativnimi ovirami za investicije kot so pravna država in korupcija ter

komunicirati s potencialnimi investitorji, neglede na napredek (potrebno je vzpostavititi monitoring instrumente)

_____________________________ 212 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 36-38).

96

Od drugih se razlikovati ne samo po stroških: - usmeriti se je potrebno na industrije, ki zahtevajo znanje delovne sile - kreativnost in inovacije so ključnega pomena

Nujna je globalna usmerjenost

- tehnološka povezanost - politično udejstvovanje - izboljšati je potrebno mednarodne povezave (programi izmenjave študentov v

šolah)

Usmeriti se je potrebno na vodilne investitorje in jih pritegniti v regijo

Usmeriti se je potrebno na države z najmočnejšimi kulturnimi in zgodovinskimi vezmi z regijo

Razviti vpliv in pomen besede – pristop EU 213

5.2 Soobstoj nacionalnega in regionalnega programa pomoči regiji Za obdobje 2000-2006 je program CARDS predvidil sredstva v višini 4,65 milijard EUR, ki bodo v države porazdeljena preko nacionalnih CARDS programov. Izkušnje pridobljene v programih PHARE in drugih programih Skupnosti, so pokazale da takšna oblika pomoči zagotavlja večjo nacionalno predanost projektom, boljše usmerjanje projektov in posledično boljše učinke ter večjo učinkovitost v procesu izvajanja. Vendar pa je Evropska Komisija sklenila, da bo dopolnjevala ta osnovi nacionalni pristop z regionalnim CARDS programom, ki bo zagotovil, da so njegovi cilji izpolnjeni ker je dimenzija obravnavenga problema v resnici čezmejna in je za njegovo razrešitev potrebna aktivna regionalna kooperacija med državnimi vladami v regiji; ali ker je z izvajanjem enega regionalnega programa in ne petih nacionalnih, mogoče doseči boljše rezultate z vidika učinkovitosti.214

Z obzirom, da je v regiji potrebno močnejše strateško usmerjanje, CARDS Regional Strategy Paper (CARDS strateška listina) 2002-2006 določa specifične cilje, ki jih je mogoče doseči s pomočjo spodbujene regionalne kooperacije, in to so: izgradnje delujočih institucij, boj z organiziranim kriminalom in korupcijo ter promocija ekonomskega razvoja. Za dosego teh ciljev je regionalni MIP (Večletni indikativni program) 2005-2006 opredelil številna prioritetna področja v sektorjih, ki so med seboj tesno povezana, odražajo močno regionalno dimenzijo in so instrument za prizadevanja celotne strategije, ter zagotovil nadaljnje podrobnosti za ukrepe, v katere bodo usmerjena regionalna CARDS sredstva. MIP 2005-2006 je oblikovan, da strateško usmerja izvajanje regionalne CARDS pomoči in zagotovi cilje politike, predvsem tiste povezane ____________________________ 213 Enhancing the image of SEE to attract FDI [ Online] Avilable: http://www.investmentcompact.org/pdf/BulgariaATKPowerpoint.pdf. 214 CARDS regional response strategy [ Online] Avilable: http://www.ear.eu.int/agency/main/agency-a1a2c3m4.htm.

97

z regionalno kooperacijo, s stabilizacijsko-asociacijskim procesom in tiste, ki izvirajo iz Solunske Agende za zahodni Balkan. Ocene so pokazale, da je regionalna dimenzija CARDS pomoči, šibka in to predvsem zaradi pomanjkanja strateškega usmerjanja in odsotnosti specifičnih kapacitet, ki promovirajo med regionalno kooperacijo in koopreacijo v okviru regije. Te ocene, ki so v veliki meri upravičene, se nanašajo bolj na izvajanje programov pomoči, kot na vsebino teh programov. Na nivoju sektorjev, je bilo strateško usmerjanje v sektorju regionalne infrastrukture (transport, energetika in okolje) že zagotovljeno, in se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Na področju zakonodaje in notranjih zadev, je strategija osnovana na razvoju nacionalnih kapacitet za boj proti kriminalu, pri tem pa jih podpirajo regionalni instrumenti s področja sodne in policijske kooperacije. Evropska skupnost že sodeluje v regionalni iniciativi za razvoj skupnih regionalnih pristopov. Regionalni MIP 2005-2006 opredeljuje prioritetna področja, v katera bodo usmejena sredstva regionalnega CARDS programa, v zgoraj opredeljenem času:

Izgradnje institucij. To prioritetno področje opravičuje regionalna dimenzija izvajanih instrumentov (regionalna dimenzija predlaganih ukrepov ali dejstvo, da je na tem področju pomoč najučinkovitejša na nivoju regije) in operativni razlogi (nadaljevanje in/ali dopolnitev že izvedenih ukrepov na tem področju).

Zakonodaja in notranje zadeve. Ukrepi na tem področju so posebej usmerjeni v boj proti

organiziranemu kriminalu in korupciji ter glede na naravo izziva predstavljajo osnovno politično obvezo držav regije in EU (transnacionalna narava organiziranega kriminala ter povezava med organiziranim kriminalom in korupcijo, ki zahteva regionalno in mednarodno posredovanje); opravičujejo jih pa tudi operativni razalogi (zagotavljajo nadaljevanje ali dopolnjujejo ukrepe začete pod okriljem predhodnjega MIP).

Čezmejna kooperacija.Ta prioriteta je regionalna na osnovi njene narave in je tudi v

skladu s političnimi obvezami, ki so jih prevzele države jugovzhodne Evrope in EU. Glede na zadnje povečanje Unije, je Evropska skupnost začela z iniciativo za novi sosedski instrument (kooperacijski programi so usmerjeni na zunanje meje EU), ki ga dopolnjuje čezmejna kooperacijska komponenta, ki je usmerjena na notranje meje regije, pri tem pa jo v okviru stabilizacijsko-asociacijskega procesa podpira CARDS.

Razvoj zasebnega sektorja. Ta prioriteta temelji na političnih ciljih (cilj je ekonomski

razvoj, za kar pa koristi tudi druge politike v regiji) in tudi na regionalni dimenziji izziva (ta ukrep si prizadeva pritegniti direktne tuje investicije s pomočjo, glede na sektor, specifičnih informacij o ključnih stroških produkcije, strukturnih ovirah in primerjalnih prednostih, ki se ponujajo potencialnim investitorjem).

98

Razvoj infrastrukture. Države jugovzhodne Evrope so se sporazumele o skupnem pristopu na področju regionalne infrastrukture. Ta prioriteta ima močne regionalne dimenzije po naravi sami, in je glede na potrebo, da zunanji akterji zaznavajo regijo kot enoten ekonomski prostor, povezana z ekonomskim razvojem.215

_____________________________ 215 Commission decides on strategic directions of regional financial assistance for the Western Balkans (2004, 5 –12).

99

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC S PREVODI Kratica Angleški izraz Slovenski izraz Acquis communautaire

Legislation as covered by the Treaty Establishing the European Communities

Zakonodaja Evropskih skupnosti

BERCEN Balkan Environmental Regulation Compliance Enforcement Network

Balkanska mreža za zagotavljanje spoštovanja okoljskih predpisov

BIH Bosnia and Herzegovina Bosna in Hercegovina CAFAO Customs and Fiscal Assistance Office in BIH Urad za carinsko in davčno pomoč v

BIH CAM-A Customs Assistance Mission in Albanija Misija za carinsko pomoč v Albaniji CAMES Customs Assistance Mission Eastern Slavonia Misija za carinsko pomoč v vzhodni

Slavoniji CAM-K Customs Assistance Mission in Kosovo Misija za carinsko pomoč na Kosovu CARDS Community Assistance for Reconstruction, Development

and Stabilisation Pomoč EU za obnovo, razvoji in stabilizacijo

EAR European Agency for Reconstruction Evropska agencija za obnovo EBRD European Bank for Reconstruction and Development Evropska banka za obnovo in razvoj EC European Community Evropska Skupnost ECHO European Community Humanitarian Office Urad za humanitarno pomoč

Evropske Skupnosti ECSSE Energy Community in South East Europe Energetska skupnost za jugovzhodno

Evropo EIU Economist Intelligence Unit Ekonomistov obveščevalni urad EIONET European Environment Information and Observation

Network Evropska okoljsko informacijska in opazovalna mreža

EU European Union Evropska Unija EUROPOL European Police Evropska policija EUROJUST The Europen Union's Judical Cooperation Unit Enota za sodno kooperacijo EU EMCDDA The European Monitoring Center for Drugs and Drug

Abuse Evropski monitoring center za droge in zlorabo drog

FIPA Foreign Investment Promotion Agency Agencija za spodbujanje tujih naložb GFAP General Framework Agreement for Peace Splošni okvirni sporazum za mir HDZ Hrvatska demokratska zajednica Hrvaška demokratična skupnost IBM Integrated Border Management Integrirani mejni management IFI International Financial Institution Mednarodna finančna institucija IMF International Monetary Fund Mednarodni denarni sklad INTERREG Trans European co-operation intended to encourage

harmonious and balanced development of the European territory(strand A- cross-border cooperation, strand B-transnational cooperation, strand C-iterregional cooperation)

Pobuda Evropske Unije, cilj katere je povečati ekonomsko in socialno kohezijo s spodbujanjem čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja

IPA Instrument for Pre-Accession Predpristopni instrument ISG The Infrastructure Steering Group Infrastrukturna upravljalna skupina ISPA Instrument for Structural Policies for Pre-Accession Instrument za predpridružitvene

strukturne politike KFOR International Forces in Kosovo Mednarodne sile na Kosovu MTEF Medium Term Expenditure Framework Srednjeročni potrošni okvir MIP Multi-annual Indicative Programme Večletni inikativni (kazalni) program NATO North Atlantic Treaty Organization Organizacija severnoatlantske

pogodbe (Nato) OBNOVA EC emergenca support programme for the western

Balkans Progrma nujne pomoči Evropske Skupnosti zahodnemu Balkanu

100

OECD Organization for Economic Cooperation and Development

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj

OHR Office of the High Representative Urad visokega predstavnika OSCE Organization for Security and CO-operation in Europe

Organizacija za varnost in kooperacijo v Evropi

OED Operations Evaluation Department Urad za vrednotenje/oceno učinkov

PEIP Priority Environmental Investment Programme Prioritetni okoljski investicijski program

PIC Peace Implementation Council Svet za izvajanje miru PHARE Poland Hungary Aid for Reconstruction of Economies Pomoč Poljski in Madžarski*za

obnovo gospodarstva REBIS Regional Balkans Infrastructure Study Regionalna Balkanska

infrastrukturna študija REM Regional Electricy Market Regionalni energetski trg REReP Regional Environmental Reconstruction Programme for

South Eastern Europe Regionalni program za obnovo okolja v jugovzhodni Evropi

SAA Stabilisation and Association Agreement Stabilizacijsko –asociacijski sporazum

SAPARD Special Accession Programe for Agriculture & Rural Development

Posebni pridružitveni program za kmetijstvo in ruralni razvoj

SECCI-TCC South Eastern Europe cooperative initiative trans-border crime center

Kooperacijska iniciativa prekomejnega kriminalnega centra za jugovzhodno Evropo

SEETO South East Europe Transport Observatory Transportni obzervatorij za jugovzhodno Evropo

SIGMA Support for Improvement in Governance and Management

Podpora za izbolšano vladavino in management

SFOR International Forces in Bosnia Mednarodne sile v Bosni TAFKO European Commision Task Force for Kosovo Delovna skupina Evropske Komisije

za Kosovo TEN Trans-European Transport Network TransEvropska transportna mreža TEMPUS Trans-European Mobility Scheme for University Studies Transevropski program izmenjave

univerzitetnih študentov TAIEX Technical Assistance and Information Exchange Office Tehnična pomoč in izmenjava

informacij UN COMTRADE

UN Commodity Trade Statistic Database Statistična baza podatkov Združenih Narodov o blagovni trgovini

UNMIK UN Interim Administration Mission in Kosovo Interim administrativna misija Združenih Narodov na Kosovu

WTO World Trade Organization Svetovna trgovinska organizacija *Phare program se je začel kot pomoč Poljski in Madžarski, naknadno se je razširil na druge države.

101

POVZETEK Glede na nemirno bližnjo preteklost v jugovzhodni Evropi, je glavni cilj EU, zagotovitev miru in stabilnosti v regiji ter vključitev držav regije v evropsko politično in gospodarsko okolje. Stabilizacijsko-asociacijski proces je osrednji politični instrument, ki je idividualno zasnovan za vsako posamezno državo in katerega glavni cilj je pomagati državam regije, da postanejo samostojne, funkcionalne države ter da istočasno uvrščajo svoje ekonomske in zakonske sisteme ob bok tistim v EU. Ekonomsko in politično sodelovanje med Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro, kot glavnimi akterji v oboroženem spopadu v devetdesetih, se sicer izboljšuje, v zadnjem času so te države pokazale tudi določeno stopnjo pripravljenosti sodelovati s Haaškim sodiščem, kajti je prav regionalno sodelovanje med državami, ter predvsem sprava med zgoraj omenjenimi, eno izmed kritičnih vprašanj pri procesu integracije regije v Unijo. EU je od leta 1991 v regijo usmerjala pomoč preko številnih programov (Echo, Obnova), ki so podpirali izvajanje Daytonskega mirovnega sporazuma. Do leta 2000 je bila regije upravičena do pomoči PHARE, od leta 2001 pa Unija zagotavlja finančno pomoč regiji preko programa CARDS, ki je namenjen doseganju ciljev stabilizacijsko-asociacijskega procesa in katerega glavni cilj je spodbujanje regionalne integracije. Ključne besede

Jugovzhodna Evropa Zahodni Balkan TAIEX CARDS

SUMMARY According to the crisis and tensions in not so far past of southeast Europe, the main aim of EU is to ensure peace and stability in the region and to make countries of the region part of the European political and economical environment. Stabilisation and association process is the main political instrument, individually designed for each country with the main goal to help countries of the region in their path to become independent, functional countries and at the same time ensure their economical and legal systems are compatible with those in EU. Economical and political cooperation between Croatia, Bosnia and Herzegovina and Serbia and Montenegro, the main players in the armed conflict in the 90´s, is improving, recently they are even showing willingness too cooperate with International Criminal Tribunal for Yugoslavia, because regional cooperation between countries and most of all, reconciliation between three countries mentioned before, is one of the key issues in the process of regional integration into EU. Since 1991, EU has been distributing financial assistance trough different programmes (Echo, Obnova), which were supporting Dayton peace agreement. Until year 2000, countries of the region were beneficiaries of Phare financial assistance and since year 2001 EU has been

102

providing financial assistance to countries of southeast Europe through CARDS programme. CARDS main focus is regional integration into EU structures. Key words

Southeast Europe Western Balkans TAIEX CARDS

103

6 SEZNAM LITERATURE Literatura 1. Armstrong, H. W.. 1998. EU regional policy. V The European Union –history, institutions,

economics and policies, urednik – A. M. El-Agraa. Edinburgh Gate Harlow: Prentice Hall. 2. Bobek, Vito in Tjaša Živko. 2002. Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki

Evropske unije. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. 3. Grgič, Borut. 2004. Spremenjen pristop k zahodnemu Balkanu. Delo 79, 5. 4. Grum, Andraž. 2005. Igro vodijo tuji skladi. Delničar 94: 43. 5. Hrastelj, Tone. 2001. Mednarodno poslovanje v vrtincu novih priložnosti. Ljubljana: GV

Založba. 6. Ilić, Gordana. 2003. Legal and institutional frameworks of Serbian European integration. V

Srbija i Crna Gora na putu ka Evropskoj Uniji: zbornik radova, urednik – D. Lopandić, V. Bajić. Beograd: European Movement in Serbia.

7. Kenda, Vladimir in Vito Bobek. 2003. Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta. 8. Kocbek, Darja. 2004. Črna gora in Srbija naj ne bosta talki. Delo 285, 19. 9. Kocbek, Darja. 2004. Poziv ukrajinski oblasti. Delo 294, 3. 10. Kocbek, Darja. 2005. Makedonija letos kandidatka? Delo 16, 4. 11. Kozic Huskič, Katarina. 2004. Novice iz EU; Balkansko električno omrežje znova

priključeno. Glas gospodarstva november:18. 12. Kozic Huskič, Katarina. 2004. Novice iz EU; Novi predpisi za regionalni razvoj in čezmejno

sodelovanje. Glas gospodarstva november:18. 13. Lopandić, Duško. 2003. Razvoj saradnje SRJ/ Srbije i Crne Gore sa Evropskom Unijom. V

Srbija i Crna Gora na putu ka Evropskoj Uniji: zbornik radova, urednik – D. Lopandić, V. Bajić. Beograd: European Movement in Serbia.

14. Meršol, Mitja. 2004. Turčija ne sme izriniti Balkana z dnevnega reda. Delo 296, 4. 15. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje.

Dravska tiskarna. 2003. Posledice širitve Evropske Unije. 16. Pasha, Auron. 2005. Albanska prostocarinska območja. Glas gospodarstva februar: 42.

104

17. Petković, Dejan. 2005. E-Srbija. Glas gospodarstva julij: 54. 18. Petković, Dejan in Dmitar Polovina. 2005. Poslovna klima na Kosovu. Glas gospodarstva

maj: 42. 19. Petković, Dejan in Dmitar Polovina. 2004. Nov gospodarski zakon v Srbiji. Glas

gospodarstva december: 44. 20. Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj. 2005. Novice iz EU;Hrvaška še ni

izpolnila pogoja za začetek pristopnih pogajanj z EU. Glas gospodarstva junij: 41. 21. Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj. 2005. Novice iz EU; EBRD

napoveduje svetlo prihodnost za Balkan. Glas gospodarstva julij: 46. 22. Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj. 2005. EU pripravljena začeti

pogajanja o pridružitvenem sporazumu z Bosno in Hercegovino. Bilten 4: 18. 23. Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj. 2005. Sprejetje proračunskega

okvira 2007-2013 v juniju predpogoj za pripravo novih regionalnih programov. Bilten 4: 11. 24. The World Bank.World Bank Operations Evaluation Department. 2004. Bosnia and

Herzegovina: Post-Conflict Reconstruction and the Transition to a Market Economy – An OED Evaluation of World Bank Support.

25. Vekaric, Vatroslav. 2003. Serbia's foreign policy goals - Serbia's policy in regard to

neighbours and the southeast European region-. V Srbija i Crna Gora na putu ka Evropskoj Uniji: zbornik radova, urednik – D. Lopandić, V. Bajić. Beograd: European Movement in Serbia.

26. Vishaj, Gjyle. 2004. V Evropo prek haaškega sodišča. Demokracija 53: 31 – 33. 27. Zalaznik, Alenka. 2004. Regionalna politika EU. Glas gospodarstva marec: priloga II, III.

105

Viri

1. Albanija information (2005). Detailed facts and statistics about Albania. [ Online ] Available: http://www.phrasebase.com/countries/Albania.html [ 30.3.2005 ].

2. A duty to upgrade Croatia's customs (2005). [ Online ] Available:

http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/025.pdf [ 1.8.2005].

3. Balkan Environmental Regulatory Compliance and Enforcement Network (2005). [Online] Available: http://www.rec.org/REC/Programs/REREP/BERCEN/PDF/BERCEN.pdf [23.8.2005].

4. Building an operational police force (2005). [ Online ] Available:

http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/006.pdf [10.8.2005].

5. Building the capacity to govern (2005). [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/050.pdf [23.8.2005].

6. CARDS regional response strategy – Support priorities (2005). [ Online ] Available:

http://www.ear.eu.int/agency/main/agency-a1a2c3m4.htm [2.9.2005].

7. Central finance and contracting unit (2004). CARDS. [ Online ] Available: http://cfcu.mfin.hr/hrvatski/index.htm [27.10.2004].

8. Completed a Masterplan for penitentiary system reform (2005). [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/041.pdf [10.8.2005].

9. Dnevna Mladina (2005).Repzblika srbska pristojnosti obrambe prenesla na BIH: [ Online ]

Available: http://mladina.si/dnevnik/68912/ [11.10.2005].

10. ECHO in the Balkans (2005). 12 years of humanitarian action 1991-2003. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/echo/pdf_files/leaflets/balkans_en.pdf [ 13.7.2005 ].

11. Enhancing the image of SEE to attract FDI (2005). [ Online ] Available:

http://www.investmentcompact.org/pdf/BulgariaATKPowerpoint.pdf [27.8.2005].

12. Enlargement – TAIEX (2005).About TAIEX. [ Online ] Available: http://taiex.cec.eu.int/ [15.3.2005 ].

13. En route for faster crossing (2005). [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/011.pdf [23.8.2005].

14. EU Programs (2005). EU assistance programes[ Online ] Available:

http://www.auswaertiges- amt.de/www/en/aussenpolitik/aussenwirtschaft/transform/eu_programme_html [ 13.7.2005 ].

106

15. EUROPA – Enlargement (2005). The Phare Programme. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/phare/index.htm [ 12.7.2005 ].

16. European agency for reconstruction-the European Union at work (2005). Values define

Europe, not borders, Speech by Mr. Olli Rehn. [ Online ] Available: http://www.ear.eu.int/publications/publications.htm [ 27.1.2005 ].

17. Europa-enlargement (2005). Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Strateški

dokument Evropske Komisije o napredovanju procesa širitve. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/report_2004/pdf/strategy_paper_sl.pdf

[ 28.1.2005 ].

18. Europa-enlargement (2005a). Enlarging the European Union – achievements and challenges. [ Online ] Available:

http://europa.eu.int/comm/enlargement/communication/pdf/report_kok_sl.pdf [ 28.1.2005 ].

19. Europa-enlargement (2005b). Preparing Candidate Countries for Accession to the EU; Phare Institution Building - A Reference Manual on "Twinning" Projects. [ Online ] Available:

http://europa.eu.int/comm/enlargement/pas/twinning/pdf/manual_2004_en.pdf [ 28.1.2005 ].

20. European economy. Occasional papers.No. 5.2004 (2005). The western Balkans in transition. [ Online ] Available:

http://www.emins.org/dokumenti/050111-e-comm-occasional-no5.pdf [ 28.1.2005 ].

21. European economy. Occasional papers.No. 23.2004 (2005a). The western Balkans in transition. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/economy_finance/publications/enlargement_papers/2004/elp23en.pdf [ 1.7.2005 ].

22. External relations (2004). The Stabilisation & Association process (SAP): Third Annual

Report. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/rep3/strat_pap.pdf [ 27.10.2004 ].

23. External relations (2004a). EURO 197 million to promote regional cooperation in the Western

Balkans. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/docs/cards/sp02_06.pdf

[ 27.10.2004 ].

24. External relations (2004b). Communication from the Commission to the Council and the European Parliament. [ Online ] Available:

http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/2003.pdf [ 27.10.2004].

25. External relations (2004c). The EU & southeast Europe - Building a brighter future. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/infos/brochure.pdf [ 27.10.2004 ].

107

26. External relations (2004e). Τhe Thessaloniki agenda for the Western Balkans: Moving

towards European integration. [ Online ] Available: qwhttp://europa.eu.int/comm/external_relations/see/gacthess.htm [17.11.2004].

27. External relations (2004f). Bosnia and Herzegovina: Country report, Stabilisation and association report 2004. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/rep3/cr_bih.htm [ 17.11.2004 ].

28. External relations (2005). Commission decides on strategic directions of regional financial

assistance for the Western Balkans. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/docs/cards/mip05_06.pdf

[ 10.1.2005 ].

29. External relations (2005a). Albania: Country Strategy Paper 2002-2006. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/albania/csp/02_06_en.pdf [10.1.2005 ].

30. External relations (2005b). Croatia: Country Strategy Paper 2002-2006. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/croatia/csp/02_06.pdf [ 10.1.2005 ].

31. External relations (2005c). F. R. of Yugoslavia: Country Strategy Paper 2002-2006. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/fry/csp/02_06_en.pdf [ 10.1.2005 ].

32. External relations (2005d). Serbia and Montenegro Country Report; Stabilisation and association Report 2004. [ Online ] Available:

http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/rep3/cr_s-m.pdf [ 10.1.2005 ].

33. External relations (2005e). Former Yugoslav Republic of Macedonia: Country Strategy Paper 2002-2006. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/fyrom/csp/02_06_en.pdf

[ 10.1.2005 ].

34. External relations (2005f). Former Yugoslav Republic of Macedonia : Country Report; Stabilisation and association Report 2004. [ Online ] Available http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/rep3/cr_fyrom.htm [ 10.1.2005 ].

35. External relations (2005g). The EU's relations with Bosnia & Herzegovina. [ Online ]

Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/bosnie_herze/csp/02_06_en.pdf [ 10.1.2005 ].

36. External relations (2005h). Croatia: Opinion on the application of Croatia for membership of the European Union. [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/rep3/cr_croat.pdf [ 10.1.2005 ].

108

37. Gospodarska zbornica Slovenije (2004). Stabilizacijsko-asociacijski sporazum.

[ Online ] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=8527&IDpm=6472 [ 10.1.2005 ].

38. Gospodarska zbornica Slovenije (2005). EU odložila začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško. [ Online ] Available: http://www.gzs.si/default.asp?ID=20124 [ 17.3.2005 ].

39. Gospodarska zbornica Slovenije (2005a). Hrvaška želi prepričati. [ Online ] Available: http://www.gzs.si/default.asp?ID=21137 [ 26.4.2005 ].

40. Gospodarska zbornica Slovenije (2005b). Hrvaška na mrtvi točki [ Online ] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=19701 [ 1.3.2005 ].

41. Gospodarska zbornica Slovenije (2005c). Komisija sprejela program CARDS za leti 2005 in 2006. [ Online ] Available: http://www.gzs.si/ArhivNovic.asp?ID=18815. [20.7.2005 ].

42. Infrastructure Steering Group (2005). Regional Infrastructure Projects. [Online] Available:

http://www.seerecon.org/infrastructure/projects/datasheet.cfm?project_no=R11002&T=050809081854 [ 1.8.2500].

43. Infrastructure Steering Group (2005a). Regional Infrastructure Projects. [Online] Available:

http://www.seerecon.org/infrastructure/projects/datasheet.cfm?project_no=R11003&T=050809081854 [ 1.8.2500].

44. Izvozno okno – Zunanja trgovina (2005). Bosna in Hercegovina [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina [12.10.2005].

45. Izvozno okno – Ukrepi vlade (2005a). Bosna in Hercegovina [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade [12.10.2005].

46. Izvozno okno – Pregled gospodarskih gibanj (2005b). Bosna in Hercegovina [ Online ]

Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj [12.10.2005].

47. Izvozno okno – Zunanja trgovina (2005). Hrvaška [ Online ] Available:


48. Izvozno okno – Ukrepi vlade (2005a). Hrvaška [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade [12.10.2005].

109

49. Izvozno okno – Pregled gospodarskih gibanj (2005b). Hrvaška [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj [12.10.2005].

50. Izvozno okno – Zunanja trgovina (2005). Makedonija [ Online ] Available:


51. Izvozno okno – Ukrepi vlade (2005a). Makedonija [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=ukrepi%20vlade[12.10.2005].

52. Izvozno okno – Pregled gospodarskih gibanj (2005b). Makedonija [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj [12.10.2005].

53. Izvozno okno – Zunanja trgovina (2005). Srbija in Črna gora [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002070415474401&menu=&podnaslov=zunanja%20trgovina [ 1.6.2005 ].

54. Izvozno okno – Ukrepi vlade (2005a). Srbija in Črna gora [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=ukrepi_vlade&drzava_ID=2002070415474401&menu=&podnaslov=ukrepi%20vlade [3.6.2005].

55. Izvozno okno – Pregled gospodarskih gibanj (2005b). Srbija in Črna gora [ Online ]

Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002070415474401&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj [1.6.2005].

56. Learning how to mix business with the environment (2005). [ Online ] Available:

http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/026.pdf [23.8.2005].

57. Modernising the police service (2005).[Online] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/007.pdf [ 10.8.2005].

58. National Information Society Policies (2005). [Online] Available:

http://www.stabilitypact.org/e-see/commonguidelines.pdf [23.8.2005].

59. Office for South East Europe Europe (2005). Regional Infrastructure Strategies and Projects in South East [ Online ] Available: http://www.seerecon.org/infrastructure/documents/infrastructure_may2005.pdf

[ 8.7.2005 ].

110

60. Regional Energy Approach in West Balkans – Environmental Acquis – Final Report (2005). [ Online ] Available: http://www.seerecon.org/infrastructure/sectors/energy/documents/regional_energy_approach_in_western_balkans-environmental_acquis.pdf [22.8.2005].

61. Regional Infrastructure Projects (2005). Infrastructure Steering Group [ Online ]

Available: http://www.seerecon.org/infrastructure/projects/summary/country-euro.cfm [ 8.7.2005 ].

62. SIGMA- Support for Improvement in Governance and Management (2005). [ Online ] Available: http://www.sigmaweb.org/document/7/0,2340,en_33638100_33693506_34910023_1_1_1_1,00.html [ 18.8.2005 ].

63. South East Europe Enerprise Forum (2005). [ Online ] Available:

http://www.investmentcompact.org/pdf/BIZCARD05EnterpriseForum.pdf [25.8.2500].

64. Stability pact for south eastern Europe (2005). Regional Ministerial Conference on Effective Democratic Governance at Local and Regional Level, Zagreb, 25-26 October 2004. [ Online ] Available: http://www.stabilitypact.org/wt1/documents/ReportMarcou-final221004.doc

[ 28.1.2005 ].

65. The WIIW Balkan Observatory (2005). [ Online ] Available: http://www.wiiw.ac.at/balkan/data.html [ 29.6.2005 ].

66. Trgovinski sporazumu EU (2004). EU in države zahodnega Balkana. [ Online ] Available:

http://www.izvoznookno.si/EU_trgovanje/util/bin.php?id=2004031512484805 [ 27.10.2004 ].

67. Twinning experience helps Croatian asylum institutions (2005). [ Online ] Available: http://europa.eu.int/comm/enlargement/cards/pdf/cases/018.pdf [10.8.2005].

68. Wiener Institut für Internationale Wirtschaftsvergleiche (2005).[ Online ] Available:

http://216.239.59.104/search?q=cache:qLKGepbbNOkJ:www.wiiw.ac.at/pdf/fdi_may05_presse_eng.pdf+western+balkans+FDI+inflows&hl=sl [ 29.6.2005 ].

Documents

PROCES STABILIZACIJE IN KOOPERACIJE ČLANIC …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/klokocovnik-helena.pdf · 2008-04-22 · 24. januarja 2005 je imel v Beogradu govor gospod Olli Rehn,