Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
PROCES IZDELAVE TEKMOVALNEGA DRESA
ZA SMUČARJA SKAKALCA
Diplomsko delo
Študent(ka): Tjaša Lukač
Študijski program: visokošolski strokovni; Tekstilstvo
Smer: Konstrukcija in modeliranje oblačil
Mentor: doc. dr. Simona Jevšnik
Somentor: doc. dr. Andreja Rudolf, izr. prof. dr. Zoran Stjepanovič
Maribor, april 2009
-II-
-III-
I Z J A V A Podpisana Tjaša Lukač izjavljam, da:
• je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr.
Simone JEVŠNIK ter somentorstvom doc. dr. Andreje RUDOLF in izr. prof. dr.
Zorana STJEPANOVIČA;
• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev
kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet
Univerze v Mariboru.
Maribor, __________________ Podpis: ___________________________
-IV-
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Simoni JEVŠNIK
ter somentorjema doc. dr. Andreji RUDOLF in izr.
prof. dr. Zoranu STJEPANOVIČU za pomoč in
vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi Sanji VELIČKOVIĆ.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij ter fantu Vitku za podporo in pomoč v
študijskem času.
-V-
PROCES IZDELAVE TEKMOVALNEGA DRESA ZA
SMUČARJA SKAKALCA
Ključne besede: skakalec, smučarski skoki, dres za smučarja skakalca, konstrukcija in
modeliranje dresa, proces izdelave
UDK: 687.14.016(043.2)
POVZETEK
Odlični rezultati športnikov niso odvisni le od fizične pripravljenosti vsakega posameznika,
vendar tudi od njihove uniformiranosti, ki jo zahteva športna disciplina. Ker je dres smučarja
skakalca iz konstrukcijskega vidika zahteven proces, smo se v diplomski nalogi z naslovom
Proces izdelave tekmovalnega dresa za smučarja skakalca osredotočili na izdelavo prototipa
tekmovalnega dresa smučarja skakalca. V nalogi sta prikazana dva načina konstruiranja, in
sicer po konstrukcijskem sistemu Műller & Sohn ter na podlagi dekonstrukcije vzorčnega
modela dresa. Pri tem so bila upoštevana vsa predpisana pravila Mednarodne smučarske
zveze FIS. Na podlagi konstrukcijske skice modela, tehnološkega opisa in konstruiranih ter
modeliranih krojnih delov smo sešili prototip dresa smučarja skakalca in ga primerjali z
dejanskim dresom, ki ga je uporabljal eden od slovenskih smučarjev skakalcev.
-VI-
THE PROCESS OF CREATING A COMPETITIVE JUMPSUIT
FOR SKI JUMPERS
Key words: ski jumper, ski jumping, jumpsuit of ski jumpers, construction of the
jumpsuit, creation process.
UDK: 687.14.016(043.2)
ABSTRACT
Excellent results of sportsmen do not only depend on physical condition of each competitor,
but also on their sport suits required by specific sport disciplines. Since the jumpsuit of ski
jumpers calls for a demanding process from the point of view of the construction, I pay close
attention to creation of the competitive jumpsuit prototype in my graduation thesis Proces
izdelave tekmovalnega dresa za smučarja skakalca (The process of creating a competitive
jumpsuit for ski jumpers). I point out two different constructions evolving from two manual
procedures: the Müller & Sohn system and the deconstruction of an already existent model.
Regulations of the Fédération Internationale de Ski – FIS were all followed respectively. On
the basis of the technological description, the construction sketch of the model and handmade
cut parts, a jumpsuit prototype for ski jumpers was sewn and compared to an actual jumpsuit
used by one of Slovenian ski jumpers.
-VII-
KAZALO
1 UVOD............................................................................................... 1
2 TEORETIČNE OSNOVE .................................................................. 2
2.1 Zgodovinsko ozadje smučarskih skokov ................................................................. 2
2.1.1 Tehnika skakanja ............................................................................................ 3
2.1.2 Slogi skakanja................................................................................................. 3
2.1.3 Smučarska oprema za posamezne sloge skakanja............................................ 6
2.1.4 Smučarska oprema danes ................................................................................ 8
2.2 Zahteve FIS za konstruiranje dresa ....................................................................... 12
2.2.1 Tehnike zajemanja telesnih mer .................................................................... 15
2.2.2 Konstrukcijska priprava oblačil..................................................................... 16
2.3 Tehnološki proces izdelave oblačil ....................................................................... 18
2.3.1 Krojna slika .................................................................................................. 18
2.3.2 Krojenje........................................................................................................ 19
2.3.3 Šivanje.......................................................................................................... 19
2.4 Materiali za smučarske drese ................................................................................ 21
3 PRAKTIČNI DEL............................................................................ 25
3.1 Uporabljeni materiali ter naprave.......................................................................... 25
3.2 Tabela telesnih mer............................................................................................... 26
3.3 Tehnološki proces izdelave dresa.......................................................................... 27
3.3.1 Konstrukcijski opis dresa .............................................................................. 27
3.3.2 Kosovnica materiala ..................................................................................... 29
3.3.3 Tehnološki opis modela ................................................................................ 31
3.3.4 Tehnološki parametri krojenja in šivanja....................................................... 33
-VIII-
3.3.5 Plan tehnoloških operacij .............................................................................. 33
3.3.6 Plan montaže ................................................................................................ 41
4 REZULTATI Z DISKUSIJO ............................................................ 43
4.1 Temeljna konstrukcija in modeliranje dresa .......................................................... 43
4.2 Izdelava krojne slike in krojenje dresa .................................................................. 62
4.3 Izdelava prototipa ................................................................................................. 63
4.4 Primerjava obstoječega modela dresa s prototipom............................................... 67
5 SKLEP ........................................................................................... 70
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ..................................................... 71
PRILOGA 1:......................................................................................... 73
Tabela telesnih mer ............................................................................ 73
-IX-
KAZALO SLIK
Slika 1: Norveški skok opptrekk ............................................................................................ 4
Slika 2: Skok telemark na smučeh.......................................................................................... 4
Slika 3: Skok s kriljenjem rok ................................................................................................ 5
Slika 4: Skok s predklonjenim gornjim delom telesa - »lomljeno telo«.................................. 5
Slika 5: Obleka in smuči skakalca sloga opptrekk .................................................................. 6
Slika 6: Obleka skakalca sloga telemark................................................................................. 6
Slika 7: Smučarska vez huitfeld iz 1897................................................................................. 7
Slika 8: Smučarska vez bildstein iz 1932................................................................................ 8
Slika 9: Skakalna smučka s kandahar vezmi iz 1936 .............................................................. 8
Slika 10: Skakalni čevlji......................................................................................................... 9
Slika 11: Smučarsko skakalni kombinezon........................................................................... 10
Slika 12: Smučarsko skakalna čelada ................................................................................... 11
Slika 13: Smučarsko skakalna očala ..................................................................................... 11
Slika 14: smuči .................................................................................................................... 11
Slika 15: rokavice smučarja skakalca ................................................................................... 11
Slika 16: Standardizirane merilne kontrolne točke in število krojnih delov, ki morajo obstajati
za dres smučarja skakalca ................................................................................................... 14
Slika 17: Krojna slika........................................................................................................... 18
Slika 18: Shematičen prikaz laminata .................................................................................. 21
Slika 19: Združevanje Sympatex membrane v laminat ........................................................ 22
Slika 20: Lična in hrbtna stran laminata tipa ploske tekstilije – ploske tekstilije ter laminat tipa
ploske tekstilije – pena – ploske tekstilije ............................................................................ 23
Slika 21: Pena ..................................................................................................................... 24
-X-
Slika 22: Lična in hrbtna stran tkanine ................................................................................. 25
Slika 23: Konstrukcijska skica dresa smučarja skakalca ....................................................... 28
Slika 24: Tehnološki opis sprednjega in stranskega dela....................................................... 31
Slika 25: Tehnološki opis zadnjega in stranskega dela.......................................................... 31
Slika 26: Temeljni kroj sprednjega in zadnjega dela moške srajce (M 1:4) ........................... 45
Slika 27: Temeljni kroj rokava (M 1:4) ................................................................................ 46
Slika 28: Temeljni kroj sprednjega dela hlač (M 1:4) ........................................................... 49
Slika 29: Temeljni kroj zadnjega dela hlač (M 1:4) .............................................................. 51
Slika 30: Temeljni kroj zadnjega dela kombinezona (M 1:6) ............................................... 54
Slika 31: Temeljni kroj sprednjega dela kombinezona (M 1:6 ) ............................................ 56
Slika 32: Modeliranje zadnjega dela kombinezona (M 1:6) .................................................. 58
Slika 33: Modeliranje sprednjega dela kombinezona (M 1:6) ............................................... 59
Slika 34: Sprednji krojni deli dresa....................................................................................... 60
slika 35: Zadnji krojni deli dresa .......................................................................................... 61
Slika 36: Prenos krojnih delov na laminat ............................................................................ 62
Slika 37: Krojni deli sprednjega in zadnjega dela kombinezona ........................................... 62
Slika 38: Obšivanje zadnjega rokava.................................................................................... 63
Slika 39: Šivanje zadnjega stranskega dela z zadnjim sredinskim delom kombinezona......... 63
Slika 40: Paspuliranje vratnega izreza z elastiko................................................................... 64
Slika 41: Paspuliranje vratnega izreza z elastiko................................................................... 64
Slika 42: Sprednji del smučarskega dresa............................................................................. 65
Slika 43: Zadnji del smučarskega dresa................................................................................ 66
Slika 44: Sprednji in zadnji del obstoječega modela dresa .................................................... 67
Slika 45: Sprednji in zadnji del prototipa dresa..................................................................... 68
-XI-
KAZALO TABEL
Tabela 1: Tabela telesnih mer............................................................................................... 26
Tabela 2:Kosovnica materialov za izdelavo dresa smučarja skakalca ................................... 30
Tabela 3: Kakovostne zahteve šivanja .................................................................................. 32
Tabela 4: Tehnološki parametri krojenja .............................................................................. 33
Tabela 5: Tehnološki parametri šivanja ................................................................................ 33
Tabela 6: Plan tehnoloških operacij...................................................................................... 34
Tabela 7: Plan montaže ........................................................................................................ 42
Tabela 8: Glavne telesne mere smučarja skakalca ................................................................ 43
Tabela 9: Proporcionalne telesne mere smučarja skakalca .................................................... 43
Tabela 10: Preračunane mere za konstrukcijo rokava ........................................................... 46
Tabela 11: Glavne telesne mere za konstrukcijo hlač............................................................ 47
Tabela 12: Proporcionalne telesne mere za konstrukcijo hlač ............................................... 47
-XII-
UPORABLJENE KRATICE
FIS – Fédération Internationale de Ski
PT – ploska tekstilija
PES – poliester
TV – telesna višina
PrO – prsni obseg
PaO – pasni obseg
KoO – kolčni obseg
GRI – globina rokavnega izreza
HD – hrbtna dolžina
VI – vratni izrez
PV – prednja višina
DM - dolžina modela
HŠ – hrbtna širina
ŠRI – širina rokavnega izreza
PrŠ – prednja prsna širina
Šrd – širina rokava na dolžini
ORO – obseg rokavne okrogline
DR - dolžina rokava
VrO – višina rokavne okrogline
ORI – obseg rokavnega izreza
DH – dolžina hlač
DK – dolžina koraka
Gse – globina sedala
Pšh – prednja širina hlač
Zšh – zadnja širina hlač
Zšs – zadnja širina sedala
Pšs – prednja širina sedala
Ohd – obseg hlač na dolžini
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-1-
1 UVOD
Zalet, odskok, let …doskok so zapovrstne prvine enega, danes zelo popularnega, svetovnega
nordijskega športa, imenovanega smučarski skoki. Ko orli zimskega športa poletijo s
skakalnice, smo navdušeni nad njihovo estetiko ter pogumom. Šteje tako dolžina preletene
pristajalne steze, kot tudi drža samega poleta. Pri vsakem športu gre za fizično aktivnost,
izvedeno v okviru javno določenih pravil z rekreativnim namenom: za tekmovanje, uživanje,
pridobitev spretnosti, ohranjanje zdravja,… a pri tovrstnem športu gre za kombinacijo vseh
naštetih elementov. Različni motivi za ukvarjanje z športom in želja doseganja dobrih
rezultatov sta glavni značilnosti vsake športne discipline.
Obstaja veliko vrst športov, skupno vsem pa je, da zahtevajo za udejstvovanje relativno veliko
časa in denarja, če že ne kot udeležencu pa kot gledalcu.
Skakanje je šport, pri katerem je tekmovalni dres smučarja skakalca z aerodinamičnega in
senzibilnega vidika poleg smuči najpomembnejši del opreme.
Zato je bil namen diplomske naloge izdelati dres smučarja skakalca, kjer so bile izvedene vse
faze od konstrukcije do šivanja. Osredotočili smo se na izdelavo temeljne konstrukcije in
modeliranja dresa smučarja skakalca, pri čemer je delo potekalo po postopku ročne
konstrukcije. Pri tem smo uporabili mere aktualnega smučarja. Izdelava konstrukcije in
prototipa smučarskega dresa je proces, ki na eni strani zahteva veliko znanja, na drugi pa
izbiro odličnih materialov. Izdelava nordijskega dresa je potekala po strogih pravilih, ki jih
vsako leto predpisuje (Fédération Internationale de Ski – FIS).
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela v katerem je predstavljena zgodovina
smučarskih skokov, zahteve FIS za konstruiranje dresa, kratek opis tehnološkega procesa
izdelave oblačil ter prikaz materialov za izdelavo smučarskih dresov. Praktični del zajema
tabelo telesnih mer ter celoten tehnološki proces izdelave kombinezona. V zadnjem poglavju
pa so prikazani rezultati predhodnega poglavja in sicer temeljna konstrukcija z modeliranjem
dresa, izdelava krojne slike in slikovni prikaz krojenja ter nenazadnje izdelava omenjenega
prototipa dresa smučarja skakalca.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-2-
2 TEORETIČNE OSNOVE
2.1 Zgodovinsko ozadje smučarskih skokov
Prvi dokaz za smučarske skoke je zapis, da je leta 1808 Norvežan Olaf Rye v Eidsbergu
skočil 9,5 m daleč, drugi rekorder pa je bil Norvežan Sondre Norheim z 19,5 m dolgim
skokom. Ta se je posebej izkazal po izumu nove oblike smuči in vezi, ki so omogočale boljše
smučanje in varnejše skoke. Slog telemark v pokončni drži telesa in z doskokom v položaj
telemark z izpadnim korakom pri doskoku je nadomestil norveški slog skakanja opptrekk v
čepeči preži. Kasneje sta se razvila še slog s kriljenjem rok (norveški slog) in lomljeni slog
bratov Ruud.
Prva tekma s številnimi smučarskimi disciplinami, med drugimi s skoki, je bila okoli leta
1860 v pokrajini Telemark. Znana je predvsem tista iz leta 1861, ki so jo priredili ob
ustanovitvi prvega norveškega smučarskega kluba »Trysil Skytte-og Skilőberforening«
(Trysil Zveza za strelstvo in teke na smučeh), najpomembnejša do tedaj pa je zagotovo tekma
iz leta 1869 v Husebyju na Norveškem, na kateri so sklenili, da se enakovredno ocenjujejo
skoki, teki in neke vrste smučanje v slogu, ki so mu rekli slalom. Še danes najuglednejšo
skakalno tekmo vse od leta 1892 prirejajo na skakalnici na Holmenkollnu nad Oslom, katere
redni gostje so najboljši skakalci vsega sveta, od samega začetka pa jo spremljajo člani
norveške kraljeve družine.
Prva tekma v srednji Evropi v skokih in spustu je bila 2. februarja 1893 v Műrzzuschlagu v
Avstriji, na njej pa je zmagal Norvežan Bismark Samson. Zaradi majhne skakalnice ni
mogel skočiti dlje kot 9 m , kar je bilo zelo malo glede na dosežke na Norveškem.
Po tem dogodku so male skakalnice po srednji Evropi rasle kot gobe po dežju. Pri tem so se
graditelji zgledovali po norveških napravah. Tudi v ZDA so norveški izseljenci pred
1. svetovno vojno gradili skakalnice, se ob njih srečevali in organizirali predstave na njih.
Skoki so se po letu 1934 v naši Planici razvili v novo zvrst – polete na smučeh. Joso Gorec iz
Ljubljane, veliki pobudnik in zagovornik poletov, je leta 1938 te uspel uveljaviti kot novo
panogo FIS [1].
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-3-
2.1.1 Tehnika skakanja
Vsi slogi skokov so imeli in še imajo iste zapovrstne prvine: zalet, odskok, let in doskok.
Zalet je drsenje skakalca po zaletišču v naprej pripravljeni smučini. Smuči so vzporedne in
nekoliko razmaknjene, smučar pa je odvisno od sloga v manjšem ali srednjem počepu.
Odskok je odriv smučarja na mostičku skakalnice. Na odskočišču skakalec preide iz počepa v
položaj za let. Gibi morajo biti pravilno usmerjeni, odločni in v pravem času, ne prezgodaj in
ne prepozno, da ne ogrozijo leta smučarja v zraku in povzročijo celo padca. Prezgodnemu ali
prepoznemu odskoku sledi kratek in nemiren let.
Let spada med tehnične in estetske prvine skoka. Je gibanje telesa skakalca in smuči v zraku,
ko smuči nimajo stika s podlago - snegom. V letu je močno izražen slog skakalca in če k
pravilnosti odskoka dodamo še sposobnosti letenja, je lahko dosežek skakalca popoln.
Doskok je zaključna faza skoka in je trenutek vnovičnega dotika smuči s snegom, ko mora
skakalec z upogibom kolen in izpadnim korakom telemark ublažiti nastale sile in s tem
vzpostaviti ravnotežje za smučanje po doskočišču, radiusu in izteku vse do ustavitve v ravnini
[2].
2.1.2 Slogi skakanja
OPPTREKK (prosti prevod: premakniti gor, ang.:to move up)
To je bil star norveški način skokov na smučeh v drugi polovici 19. stoletja. Smučar je po
zaletišču drsel v bolj vzravnani drži telesa. Na koncu mostička manjše skakalnice je pritegnil
kolena in letel v zraku v čepečem položaju telesa. Doskočil je s pomočjo opore na kolec ali
palico, kar je bilo mogoče izvesti zaradi majhne hitrosti in kratkih skokov. Kolec ali palico je
na zaletišču, med letom in doskokom držal ves čas v rokah. Norvežan Sondre Norheim je
vpeljal skok brez palice, kar je pomenilo velik preobrat v skokih, slika 1.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-4-
Slika 1: Norveški skok opptrekk
SKOK TELEMARK
Skok je poimenovan po norveški pokrajini Telemark in verjetno se ga je to ime prijelo zato,
ker so prebivalci tega območja prvi skakali v tem slogu. Smučar je drsel po zaletišču v srednji
preži s skakalnima smučmi ( takrat so že strogo ločili skakalne smuči od smuči za teke ) in se
na mostičku odrinili navzgor ter močno odročil roke. Med letom je bilo telo popolnoma
vzravnano, med doskokom je upognil kolena in doskočil v položaj smuči telemark, torej z
izpadnim korakom, slika 2.
Slika 2: Skok telemark na smučeh
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-5-
NORVEŠKI SKOK
Tako so skok poimenovali v srednji Evropi. Skakalec je drsel po zaletišču in se kot pri skoku
telemark odrinil navzgor, pri čemer je vzravnal telo. Med letom v pokončni drži je krožno
krilil z rokami, kot bi se hotel v zraku poganjati naprej. Tik pred doskokom je roke vzročil in
se pripravil na doskok; tega je izvedel z upogibom kolen in izpadnim korakom kot pri
doskoku sloga telemark, slika 3.
Slika 3: Skok s kriljenjem rok
LOMLJENI SLOG
Smučar je drsel po zaletišču v srednji preži in se na mostičku odrinil naprej in navzgor. Ko so
se smuči in telo med letom umirili, je tako predklonil gornji del telesa, kot bi se v pasu
prelomil. Roke je imel rahlo pokrčene in pred seboj v višini obraza ali malo povešene, a še
vedno odročene med telesom in stegni. Doskok je bil enak kot pri skoku telemark, z
upogibom kolen in izpadnim korakom, slika 4 [1].
Slika 4: Skok s predklonjenim gornjim delom telesa - »lomljeno telo«
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-6-
2.1.3 Smučarska oprema za posamezne sloge skakanja
Za skoke opptrekk so uporabljali smuči in vezi telemark pa kolec ali palico. Smučar je nosil
preprosto norveško ali drugo srednjeevropsko zimsko obleko tega časa: suknjič z dvorednimi
gumbi iz grobega blaga do srede bokov, enake hlače, ki so bile zataknjene v škornje , visoke
nekako do sredine meč, velike palčnike iz usnja, ki so bili podloženi s krznom in so segali
čez rokave suknjiča, in čepico s ščitnikom z zavihki za ušesa, slika 5.
Slika 5: Obleka in smuči skakalca sloga opptrekk
Za slog telemark in za norveški skok so bile skakalne smuči z vezjo huitfeld. Smučar je
nosil suknjič iz bolj gladkega, a debelega blaga, hlače so bile že bolj oprijete iz enakega
materiala, lahko tudi vojaške. Čevlji so bili posebni smučarski, usnjeni z vezalkami, segali so
malo nad gležnje, rokavice so bile volneni palčniki, ki so segali čez rokave približno do
sredine podlahti, čepica je bila volnena z obročastim zavihkom, ki je bil druge barve, navadno
temnejše, kot gornji del kape, sliki 6 in 7.
Slika 6: Obleka skakalca sloga telemark
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-7-
Slika 7: Smučarska vez huitfeld iz 1897
Za lomljeni slog je bila obleka nekaj posebnega in je zbujala občudovanje gledalcev, zato jo
bom podrobneje opisala. Za ta slog so obstajale posebne skakalne smuči z dvema ali tremi
žlebovi in najboljše vezi bildstein (slika 8) ali celo predvojne vezi kandahar (slika 9).
Smučarske hlače so že bile iz gabardena ali drugega podobnega materiala, nekoliko širše, s
širokim trakom iz blaga, ki ga je smučar nataknil na sredino stopala. Skakalec je nosil volnen
pulover z »V« izrezom. Pulover je bil navadno temno moder z rdečimi in belimi obrobami
okoli vratnega izreza, na koncu rokavov in spodaj. Kapica je bila okrogla, plitva in se je
končala z okroglim cofom, največkrat belim. Kapica je bila enake barve kot pulover in tudi
obrobljena z drugo barvo. Skakalci kluba Kongsberg iz Norveške so imeli desno spredaj na
puloverju in sredi kapice tik nad čelom oziroma nad barvno obrobo z volno izvzen znak v
obliki črke »K«. Kasneje so to povzeli tudi drugi srednjeevropski klubi. Tako so skakalci iz
avstrijskega Bischofshofna ponašali s črko »B«, skakalci iz slovenskega kluba iz Ljubljane pa
s črko »L« . Državni reprezentantje so navadno sredi prsi nosili grb države, iz katere so
prihajali. Čevlji so bili že tako imenovani pancerji na vezalke, tudi z usnjenim poklopcem
prek vezalk in zanko na vrhu zadnjega dela čevlja , da jih je smučar lažje obul. Spredaj so bili
ob strani okovani z medeninastimi ploščicami, da se niso obrabili, ko so se drgnili ob
kovinske čeljusti vezi [1].
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-8-
Slika 8: Smučarska vez bildstein iz 1932
Slika 9: Skakalna smučka s kandahar vezmi iz 1936
2.1.4 Smučarska oprema danes
Vsak šport zahteva svojo osebno opremo športnika. Med nujno opremo smučarskih skakalcev
pa spada naslednja osnovna oprema današnjega časa: skakalne smuči, vključno s stremeni
oziroma vezmi, skakalni čevlji, oblačilo (ki je lahko neke vrste skakalni dres – sedaj
kombinezon), zaščitna očala, čelada in rokavice.
Skakalčeva oprema je močno povezana z razvojem tehnike skakanja, posredno pa je vplivala
tudi na potrebo po razvoju in spremembah vzdolžnih profilov skakalnic.
Skakalne čevlje iz preteklosti lahko prištevamo med srednje lahko zimsko obutev brez
izrazitih posebnosti. Razvoj vezi in tehnike skakanja pa je tudi čevlje privedel do svoje
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-9-
specifičnosti. Podplat današnjih čevljev je prilagojen vpenjanju v varnostne vezi, zgornji del
čevlja pa je visok in sega skakalcu približno 10 cm prek gležnja, kot prikazuje slika 10.
Slika 10: Skakalni čevlji
Kombinezon (slika 11) je danes oblačilo vseh skakalcev ne glede na starost in izurjenost.
Pojav kombinezonov leta 1972 (prvi so jih začeli uporabljati avstrijski skakalci) je pri opremi
skakalcev povzročil pravo »revolucijo«. Uporabniki kombinezonov so bili naenkrat v psihični
prednosti pred tekmeci, saj so dosegali večje dolžine. Posebnost kombinezona je v vrsti
uporabljene tkanine in podloge, ki s svojo prepustnostjo zraka v notranjosti med letom
ustvarja skakalcu občutek balona in s tem boljše obvladanje telesa v zračnem prostoru. Pravila
danes za tkanino kombinezonov predpisujejo prepustnost zraka na enoto površine. Pred
uporabo kombinezonov so si skakalci oblekli običajne koničaste smučarske hlače in pleten
pulover. V nekem obdobju so bile hlače celo frfotajoče, postopno pa so dobivale bolj
oprijeto obliko. V predvidenem obdobju celo pumparice niso bile redkost.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-10-
Slika 11: Smučarsko skakalni kombinezon
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-11-
Končno moramo dodati še varovalno opremo, v katero spadajo rokavice, čelada, očala in
smuči, ki pa so vsekakor osnovna oprema, ki jo potrebuje smučarski skakalec za svojo
športno dejavnost (slike 12, 13, 14, 15) [2].
Slika 12: Smučarsko skakalna čelada
Slika 13: Smučarsko skakalna očala
Slika 14: smuči
Slika 15: rokavice smučarja skakalca
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-12-
2.2 Zahteve FIS za konstruiranje dresa
Značilnosti tekmovalnega dresa za smučarje skakalce za sezono 2008/2009 [3]:
Vsi krojni deli dresa za smučarja skakalca morajo biti iz enakega materiala, ki mora imeti
enako zračno prepustnost navzven in navznoter. Dres se mora zapirati z zadrgo v sredini
spredaj in sega do vratnega izreza. Širina zadrge ne sme presegati 10 mm. Zadrga mora biti
med skokom popolnoma zaprta. Šivi dresa morajo biti oblikovani tako kot prikazuje slika 16.
Največje odstopanje v velikosti dresa glede na telesne obsege kot so: prsni, pasni, kolčni
obseg, obseg kolena in gležnja je 6 cm glede na mero telesa na kateremkoli delu dresa. Izjema
je pri odprtini za čevlje, kjer je največje dovoljeno odstopanje v obsegu do 10 cm.
Dodatne omejitve so:
• Označevanje dresa je dovoljeno (za merjenje in nadzor).
• V vratnem izrezu lahko ima skakalni dres toleranco, ki ne sme presegati 8 cm. Le-ta
ne sme biti več kot 8 cm v primerjavi z izmerjenim obsegom vratu. Vratni izrez
kombinezona mora biti obdelan z neelastičnim šivom. Razlika med višino sprednjega
in zadnjega vratnega izreza, ne sme presegati 5 cm (kot prikazujeta oznaki X1 in X2
na sliki 16).
• Zunanji zavihki, všitki, gube in polnila niso dovoljeni.
• Na dolžini hlačnic je dovoljen pritrdilni trak za skakalne čevlje. Trak je iz enega kosa
in brez sponk ali drugih sredstev za pritrjevanje. Trak se lahko pritrdi na rob dresa
(oznaka S), slika 16.
• Dolžina rokava je lahko maksimalno do zapestja. Spodnji rob rokava je krojen ravno
in brez luknje za prste.
• Vsi krojni deli morajo imeti enake fizikalne lastnosti materiala.
• Standardne merilne kontrolne točke:
o Dolžina rokava (oznaka AL) se meri od sečišča šiva podpazduhe, po šivu do
dolžine rokava, slika 16. Merjena dolžina ne sme biti večja od dolžine roke in ne
krajša od največje dovoljene tolerance 8 cm.
o Sprednja dolžina koraka (oznaka SL) se meri od sečišča šiva v koraku dresa
(oznaka SX) do dolžine hlač, slika 16. Izmerjena dolžina ne sme biti krajša od
izmerjene dolžine koraka.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-13-
• Število krojnih delov iz katerih je dres sestavljen:
o Dva krojna dela za rokav, vključno z ramo – Sprednji del rokava (oznaka 3) in
zadnji del rokava (oznaka 5), slika 16. Rokav se začne v vratnem izrezu in se
nadaljuje čez ramo do zapestja. Dolžini sprednjega in zadnjega krojnega dela
rokava od podpazduhe navzdol morata biti enaka. Lega zadnjega šiva mora biti
vzporedna z rokavom in stranskim šivom.
o Pet krojnih delov za zgornji del telesa – Levi in desni sprednji krojni del (oznaka
1), levi in desni zadnji stranski krojni del (oznaka 4), ter zadnji sredinski del
(oznaka 7), slika 16. Vsak zadnji stranski krojni del mora biti na dolžini
minimalno širok 10 cm in ne širši kot 15 cm.
o Dva krojna dela za hlače – Sprednji krojni del hlačnice (oznaka 2) in zadnji krojni
del hlačnice (oznaka 6), slika 16. Krojna dela sprednje in zadnje hlačnice morata
biti enaka v dolžini koraka. Sprednja in zadnja šiva v koraku morata biti povezana
s šivom v najnižji točki koraka (oznaka SX), slika 16. Zadrga, elastika in vrvice se
ne štejejo kot samostojni del dresa. Šiv v pasu je približno 10 cm nad kolčnimi
kostmi. Šiv mora potekati vodoravno okoli pasnega obsega. Šiv povezuje zgornje
sprednje krojne dele, ki so vertikalno šivani s krojnimi deli hlačnic od podpazduhe
do gležnjev (ko je skakalec v pokončnem položaju). Sprednji krojni deli hlačnic se
lahko spremenijo glede na skakalne čevlje. Šivi morajo biti na notranji strani
dresa.
Dodatkov za šiv ni dovoljeno obšivati ali spajati. Vsi šivi morajo biti ravni ali pa oblikovani
po obliki telesa. Vsak morebiten dodaten šiv ali sprememba šiva, dodatne vrvice, trakovi,
gubice itd, znotraj ali zunaj dresa, z namenom doseganja večjega obsega ali razvitejših
aerodinamičnih značilnosti, niso dovoljeni (enako velja za spodnje perilo) [3].
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-14-
Slika 16: Standardizirane merilne kontrolne točke in število krojnih delov, ki morajo
obstajati za dres smučarja skakalca [3]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-15-
2.2.1 Tehnike zajemanja telesnih mer
Praviloma merimo gole ljudi. Pred pričetkom merjenja določimo in označimo
antropometrijske točke na telesu. Ko jih natipamo, zadržimo konico prsta tako, da pri tem ne
deformiramo kože. Mesto označimo s kemičnim svinčnikom ali lepljivim trakom. Pogosto se
delajo napake kadar narišemo točko na zategnjeno kožo in ko se le–ta vrne v prvotni položaj
znamenje ne leži nad kostno točko. Antropometrijske točke so osnova za merjenje višin, širin
in dolžin, zato ni problem priti do točnih podatkov. Veliko bolj mora biti merilec pazljiv pri
merjenju obsegov in kožnih gub. Pri merjenju obsegov merilni trak naravnamo okrog
segmenta tako, da je elepsoidna ravnina pravokotna na vzdolžno os merjenja segmenta. Trak
stisnemo le toliko, da se ga koža v vsej dolžini dotika. Pri merjenju kožnih gub moramo
paziti, da so kraki kaliperja pravokotni na kožno gubo, ki jo z levim palcem in kazalcem
dvignemo s podkožjem od podlage. Ko sila vzmeti deluje na kožno gubo le-te ne smemo
povsem izpustiti, rezultat pa odčitamo po približno dveh sekundah [4].
ANTROPOMETRIJA
Antropometrija je veda katere predmet je merjenje dimenzij ljudskega telesa. Poleg uporab
antropometrije pri posamezniku je pomembna obdelava antropometrijskih podatkov na večjih
skupinah, kadar želimo dobiti povprečne vrednosti nekih velikosti. Pri vsakem
antropometrijskem merjenju je potrebno odrediti položaj posameznih antropometrijskih točk
na telesu. To so t.i. fiksne točke, katere so lokalizirane vedno na istem delu telesa in virtualne
točke, katere menjajo mesto glede na položaj telesa. Pri določevanju antropometrijskih točk
morajo biti testiranci v standardnem položaju: noge paralelno enako obremenjene, iztegnjene,
roke so ob telesu, glava v položaju frankfurtske horizontale. Pri antropometrijskih meritvah se
je potrebno držati osnovnih pravil in sicer je potrebno meriti:
• vedno ob isti uri dneva,
• vedno z istimi merilnimi instrumenti,
• z isto tehniko merjenja,
• kontrolno merjenje izvede oseba, ki je izvedla prvo merjenje.
Antropometrijski instrumenti so: tehtnica, antropometer, šestilo, kljunasto merilo, kaliper in
merilni trak.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-16-
2.2.2 Konstrukcijska priprava oblačil
Konstrukcijska priprava proizvodnje oblačil zajema izdelavo konstrukcijske skice modela z
opisom modela, pripravo kosovnice materiala in tabelo telesnih mer za posamezno velikostno
številko oblačila, da se lahko izvede ustrezno konstruiranje krojnih delov modela.
Za konstruiranje temeljnega kroja potrebujemo glavne in proporcionalne mere. Ne glede na to
ali so mere izmerjene, izračunane ali dobljene iz tabel mer, so to čiste telesne mere brez
kakršnih koli dodatkov. Zaradi udobja pri nošenju oblačil moramo pri nekaterih merah dodati
dodatke, ki jim rečemo konstrukcijski dodatki. Telesna mera + konstrukcijski dodatek je torej
tista mera, ki jo kasneje uporabimo pri konstrukciji kroja.
Za konstrukcijo moške srajce potrebujemo naslednje glavne telesne mere [5]:
• TV – telesna višina
• PrO – prsni obseg
• PaO – pasni obseg
• KoO –obseg bokov
• DR – dolžina rokava
Za konstrukcijo so potrebne tudi proporcionalne mere, ki jih izračunamo iz glavnih telesnih
mer. Potrebne proporcionalne mere za konstrukcijo sprednjega in zadnjega dela srajce so [5]:
• GRI – globina rokavnega izreza: 1/10 PrO + 12 cm + konstrukcijski dodatek 3 cm
• HD – hrbtna dolžina: ¼ TV + 2 cm
• VI – vratni izrez: 1/6 Ovi
• PV – prednja višina: GRI – 1 cm
• DM- dolžina modela
• HŠ – hrbtna širina: 2/10 PrO – 1 cm + konstrukcijski dodatek 2 cm
• ŠRI – širina rokavnega izreza: 1/10 PrO + 2 cm + konstrukcijski dodatek 4.5 cm
• PrŠ – prednja prsna širina: 2/10 PrO – 1 cm + konstrukcijski dodatek 1 cm
• Točka A- točka spajanja sprednjega dela in rokava v rokavnem izrezu: ¼ ŠRI
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-17-
Za konstrukcijo rokava moške srajce potrebujemo naslednje proporcionalne telesne mere [5]:
• ORO – obseg rokavne okrogline: izmerjeno na kroju
• DR- dolžina rokava: 3/8 TV – 2 cm
• VrO – višina rokavne okrogline: 1/3 ORO – 4 cm
• ORI– obseg rokavnega izreza: 1/2 ORO
• Širina rokava na dolžini: 23 cm
Za konstrukcijo moških hlač potrebujemo naslednje glavne telesne mere [5]:
• TV – telesna višina
• PaO – pasni obseg
• KoO –obseg bokov
Za konstrukcijo so potrebne tudi proporcionalne mere, ki jih izračunamo iz glavnih mer.
Potrebne proporcionalne mere za konstrukcijo moških hlač so [5]:
• DH – dolžina hlač: 5/8 TV – 4,5 cm
• DK – dolžina koraka: ½ TV – 7 cm
• Gse – globina sedala: DH - DK
• Pšh – prednja širina hlač: 1/4 KoO + 1cm
• Zšh – zadnja širina hlač: 1/4 KoO + 3 cm
• Zšs – zadnja širina sedala: 1/10 KoO + 3cm
• Pšs – prednja širina sedala: 1/20 KoO + 1 cm
• Obseg hlač na dolžini: 42 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-18-
2.3 Tehnološki proces izdelave oblačil
2.3.1 Krojna slika
Krojna slika je kombinacija po krojno tehničnih zahtevah racionalno razporejenih krojnih
delov ene ali več oblačilnih velikosti določenega modela na predhodno določeni širini papirja,
tekstilne površine ali na ekranu, ki se konča pod pravim kotom in služi za razrez materiala. Pri
tem je potrebno posamezne krojne dele glede na oznake (te določajo položaj posameznega
krojnega dela v krojni sliki) razvrstiti glede na potek osnovnih niti oziroma zančnih stolpcev
tekstilne površine tako, da se doseže maksimalna izkoriščenost površine. Glede na število
oblačilnih velikosti in strukturo krojnih delov v krojni sliki so te lahko:
• večvelikostne krojne slike, ki so lahko istovelikostne ali raznovelikostne
• enovelikostne krojne slike, slika 17.
Slika 17: Krojna slika
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-19-
2.3.2 Krojenje
Krojenje je prva faza tehnološkega procesa izdelave oblačil. Oskrbuje šivalnico z delom in
vpliva na proizvodnjo in kvaliteto dela v šivalnici.
Delo je razdeljeno na več operacij, in sicer:
• Polaganje materiala v naložek,
• Polaganje krojnega narisa oziroma šablon na naložek,
• Grobo in natančno (fino) krojenje,
• Označevanje sestavnih oznak,
• Številčenje,
• Sortiranje in kompletiranje svežnjev.
Na čas krojenja vpliva: kakovost tkanine, vrsta tkanine (debela, tanka, karirasta), širina
tkanine, količina in model.
2.3.3 Šivanje
Faza spajanja – šivanja krojnih delov je postopek dela, kjer iz osnovnih in pomožnih
montažnih elementov sestavimo celoto. V procesu spajanja uporabljamo različne stroje in
naprave, odvisno od stopnje razvitosti tehnologije, zahtevnosti proizvoda in zahtevane
kvalitete. Šivalne stroje delimo na:
• navadne šivalne stroje
• specialne šivalne stroje
• avtomatske šivalne stroje
Ločilo med navedenimi stroji je, da z navadnim šivalnim strojem lahko izdelamo več
različnih operacij pri izdelavi oblačila, s specialnimi stroji in avtomati pa opravimo le neko
določeno operacijo dela. Razlika med specialnim in avtomatskim šivalnim strojem je v tem,
da imajo avtomati strojni tehnološki čas izveden avtomatsko, pri specialnem stroju pa se delo
delavca v vsakem momentu vklaplja v delo stroja [6].
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-20-
Navadni šivalni stroj
Pojem navadnega šivalnega stroja ne smemo zamenjati s pojmom univerzalnega šivalnega
stroja. Z navadnim strojem lahko izdelamo mnogo več operacij šivanja, kot s specialnim, a
vse operacije so tako podobne ena drugi, da ne moremo govoriti o univerzalnosti. Pojav
raznih specialnih šivalnih strojev je odvzel univerzalnost navadnemu stroj, zato je naziv
navaden šivalni stroj danes edino pravilen. Torej, navadni šivalni stroj je stroj, ki šiva z eno
iglo, ravnim prešivnim ali dvonitnim verižnim šivom, ima ravno osnovno ploščo, in nima
nobenih dodatnih pripomočkov, ki bi na stroju opravljali neko točno odrejeno funkcijo.
Specialni šivalni stroj
Z razliko od navadnega šivalnega stroja je specialni šivalni stroj, stroj, ki je namenjen
izvajanju neke določene operacije dela. Specialni šivalni stroj je v bistvu izpopolnjen navaden
šivalni stroj, prilagojen delu določene operacije v proizvodnem ciklusu.
Specialni šivalni stroj z eno ali več iglami, ki šiva s prešivnim, verižnim, pokrivnim,
ometičnim ali slepim šivom in ima priključene dodatne pripomočke za učinkovitejše
opravljanje določenih operacij dela z ravno ali drugo izvedbeno obliko osnovne plošče.
Avtomatski šivalni stroji
Zahteva po boljši kvaliteti, manjših stroških izdelave, skrajšanje časa za priučevanje in višja
produktivnost narekujejo uvajanje šivalnih avtomatov. Šivalni avtomati so stroji, ko po
vključevanju v pogon izdelajo določeno operacijo. Zaustavljajo se z iglo v zgornjem položaju,
avtomatično odrežejo sukanec in sprostijo tkanino ali pletenino. Nekateri avtomati delajo z
verižnim, nekateri pa z zrnčastim vbodom. Na splošno delimo šivalne avtomate v dve skupini:
• kratkošivni avtomati
• dolgošivni avtomati [6].
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-21-
2.4 Materiali za smučarske drese
Sestavljene tekstilije so ploske tekstilije, sestavljene iz najmanj dveh slojev, od katerih je vsaj
ena tekstilna. Tekstilni sloj je lahko iz vlaken, prej, lahko je to tkanina, pletivo, netkana
tekstilija ali DOS tekstilija. V proizvodnem postopku se v eni sami fazi združijo posamezne
tekstilne plasti ali pa tekstilne plasti z netekstilnimi (filmi, pene) in tako tvorijo specifično
konstrukcijo tekstilij. Med sestavljene tekstilije prištevamo [7]:
• Zančne in lasaste tekstilije, izdelane s šivalno pletilno tehniko (malipol, voltex),
• Prešite vatirane tekstilije,
• Taftane tekstilije,
• Kosmičene tekstilije,
• Tekstilije s premazi,
• Laminate (slika 18),
• Tekstilije tipa pena + vlakna,
• Multiaksialne DOS tekstilije.
Slika 18: Shematičen prikaz laminata [7]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-22-
LAMINATI
Laminati so sestavljeni iz dveh ali več slojev (vsaj en sloj je ploska tekstilija ), ki so med
seboj povezane z adhezivnim sredstvom ali na podlagi adhezivnih lastnosti sloja vključene v
laminat. Proces proizvodnje laminatov je zelo enostaven in poceni. Znana sta dva postopka
laminiranja tekstilij:
• Pri adhezivni laminaciji adhezivno sredstvo nanesemo na hrbtno stran ploske
tekstilije (PT), ki predstavlja lično stran laminata, nato se doda še drug material
(tekstilni ali netekstilni). Tekstilijo nato vodimo skozi segrete valje, ki posamezne
plasti povežejo in utrdijo. Na takšen način nastajajo laminati tipa PT-PT ali PT- film.
Znana laminata sta Sympatex (hidrofilna PES membrana) in Goretex (mikroporozna
PES membrana, ki ju glede na končno uporabo združujemo na različne načine.
Spodnja slika 19 prikazuje štiri različne načine povezovanja Sympatex membrane v
laminat, namenjen za oblačila.
• Postopek flamiranja poteka s pomočjo segrevanja tankih penastih sintetičnih folij do
zmehčišča, da jih lahko prilepimo na drugo plast ali da z njimi zlepimo dve plasti. Na
takšen način nastajajo laminati tipa PT- pena, PT- pena- PT ali sendvič tekstilije.
Slika 19: Združevanje Sympatex membrane v laminat [7]
Vrhnji sloj
Sypatex membrana
Podloga
Vrhnji sloj
Sypatex membrana
Netkana tekstilija
Podloga
Vrhnji sloj
Sypatex membrana
Podloga
Vrhnji sloj
Sypatex membrana
Podloga
Direktno na stran vrhnjega sloja
Na zgornjo stran vmesnega sloja
Na zgornjo stran podloge
Med zgornjim in spodnjim slojem
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-23-
Za laminate je ne glede na način izdelave značilno, da niso obojestranski, lice in hrbet
laminata sta jasno določena. Pri adhezivno laminiranih tekstilijah med obema slojema
tekstilije ne opazimo adhezivnega sredstva. Adhezivno sredstvo, ki se uporablja, je običajno
tako, da ne povečuje debeline sestavljene tekstilije.
Laminati so prijetni v stiku z kožo, kadar se kot podloga uporabljajo mehke ploske tekstilije,
kot so npr. acetatne ali najlonske pletenine. Njihova življenjska doba je kratka. Laminati,
izdelani po postopku flamiranja, imajo dobro izolacijsko sposobnost. Uporabljajo se za
oblačila za šport in prosti čas, vojaška oblačila, delovna zaščitna oblačila, rokavice, obutev ter
na tehničnem področju za medicinske tekstilije (zaščitne maske), slika 20.
Slika 20: Lična in hrbtna stran laminata tipa ploske tekstilije – ploske tekstilije ter
laminat tipa ploske tekstilije – pena – ploske tekstilije [7]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-24-
PENE
Pene so ploski materiali s številnimi zračnimi celicami oziroma značilno celično strukturo, ki
jim daje prožnost in elastičnost.
Za izdelavo pene se najpogosteje uporabljata guma in poliuretan. V polimerno maso
vključimo potisni plin (vodna para, CO2), da dobimo prožno penasto maso.
Peno prepoznamo kot nepretrgano porozno ploskev s celičnim videzom in s spremenljivo
debelino ter stisljivostjo. Obstajajo pene s površinsko odprto celično strukturo (celice,
napolnjene z zrakom, so vidne na površini pene), slika 21 in pene s površinsko zaprto celično
strukturo (zračne celice niso vidne na površini pene, ampak samo v notranjosti). Pene s
površinsko odprto celično strukturo so bolj stisljive kot pene s površinsko zaprto celično
strukturo. Te pri stiskanju ne morejo iztisniti zraka iz zračnih celic.
Pena je odporna na udarce in stiskanje. Po prenehanju delovanja sile nanjo, ima sposobnost
popolne povrnitve v prvotno stanje. Izolacijske lastnosti so odvisne od debeline in stisljivosti
pene. Sposobnost zaščite pred udarci je odvisna od vrste in debeline pene. Zaradi nizke
ploskovne mase je primerna kot polnilo.
Uporablja se za potapljaška oblačila, atletsko opremo, kot polnilo pri izdelavi jaken, plaščev
ter v interierju kot polnilo pri izdelavi prešitih odej, jogijev [7].
Slika 21: Pena [7]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-25-
3 PRAKTIČNI DEL
Diplomska naloga zajema izdelavo dresa smučarja skakalca vse od konstrukcijske priprave
krojnih delov pa do izdelave prototipa dresa. Pri tem smo za konstruiranje dresa uporabili
telesne mere slovenskega smučarja skakalca. Konstruiranje dresa smo izvedli na dva načina in
sicer po konstrukcijskem sistemu Müller & Sohn ter na podlagi dekonstrukcije vzorčnega
modela dresa. Izdelava nordijskega dresa je potekala po strogih pravilih, ki jih vsako leto
predpisuje Mednarodna smučarska zveza FIS.
3.1 Uporabljeni materiali ter naprave
Dres smučarja skakalca je izdelan iz posebnega materiala, imenovanega laminat, ki je
sestavljen iz petih slojev (vrhnje pletivo, pena, membrana, pena, spodnje pletivo), ki so med
seboj povezane z adhezivnim sredstvom. Pri zgornji ploski tekstiliji gre za snutkovno pletivo,
slika 22. Površinska masa laminata znaša 542,22 g/m2. Postopek sestavljanja krojnih delov se
je izvajal na navadnih šivalnih strojih z oznakama Brother MA4-B551-082-4 in Dűrkopp
Adler AG 271-140442. Za obšivanje notranjih šivov smo uporabili specialni šivalni stroj z
oznako Brother MA4– B551–082-4.
Slika 22: Lična in hrbtna stran tkanine
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-26-
3.2 Tabela telesnih mer
Za konstruiranje dresa smučarja skakalca smo uporabili telesne mere, ki smo jih
pridobili s pomočjo skeniranja aktualnega smučarja skakalca Fakulteti za tekstilno
tehnologijo Univerze v Zagrebu na Hrvaškem. V tabeli 1 so prikazane glavne telesne
mere, ki so nam bile v pomoč pri konstruiranju dresa, medtem ko smo potrebne
proporcionalne telesne mere za konstruiranje dresa preračunali.
Tabela 1: Tabela telesnih mer
TELESNA MERA MERA SMUČARJA
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Telesna višina
172,9 cm
Obseg prsi
89,1 cm
Obseg pasu
64,7 cm
Maksimalni obseg
bokov
93,1 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-27-
3.3 Tehnološki proces izdelave dresa
3.3.1 Konstrukcijski opis dresa
Že v okviru konstrukcijske priprave je potrebno izdelati konstrukcijsko skico modela z
opisom glavnih značilnosti modela, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi. Lahko je
predstavljen povsem slikovno ali kot kombinacija slikovnih informacij z besedilom.
Konstrukcijska skica in opis modela morata biti čim natančnejša, da se lahko izvede ustrezno
konstruiranje. To je še posebej pomembno za konstruiranje dresa smučarja skakalca, ki mora
biti v skladu z zahtevami FIS [3]. Konstrukcijsko skico dresa smučarja skakalca prikazuje
slika 23.
Dres smučarja skakalca je v pasu deljen. Zapenja se v sredini spredaj z zadrgo, ki sega od
vratnega izreza do 10 cm pod šiv v pasu. Zadrga je okrasno pošita 0,5 cm. Vratni izrez je
obrobljen z elastičnim trakom končne širine 1 cm. Razlika v višini vratnega izreza med
zadnjim in sprednjim delom znaša 5 cm. Dres ima raglan rokav. Linija ramenskega šiva sega
5 cm na sprednji del. Dolžina rokavov je prav tako zaključena z elastičnim trakom končne
širine 1 cm. Na dolžini rokavov je na notranjem šivu vstavljena zadrga dolžine 14 cm. Zadnji
zgornji del sega do pasne linije tako kot sprednji, vendar je ta sestavljen iz treh delov (dva
stranska dela, ki sta na dolžini široka 10 cm in sredinski del). Dolžina dresa je na sprednjem in
zadnjem delu oblikovana z odprtino na dolžini hlačnic, ki je namenjena za skakalne čevlje.
Odprtina je obrobljena z elastičnim trakom končne širine 1 cm. Na dolžini hlačnic je v
stranski šiv prišita elastika širine 3,5 cm.
Pri konstruiranju dresa smučarja skakalca je potrebno upoštevati konstrukcijski dodatek na
vseh obsegih, ki lahko maksimalno znaša 6 cm, medtem ko mora biti dolžina rokava in
dolžina hlačnic enaka telesni meri skakalca brez konstrukcijskega dodatka.
V kolikor dres ustreza standardom s konstrukcijskega vidika zahtev izdelave, dobi na zadnji
levi strani hlačnice pritrjeno plombo, katera potrjuje, da je dres brezhibno izdelan po strogih
pravilih FIS ter s tem dovoljuje skakalcu udeležbo na skakalnici.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-28-
Slika 23: Konstrukcijska skica dresa smučarja skakalca
LEGENDA:
1- levi in desni sprednji krojni del Sx- pritrdilni trak
2- sprednji krojni del hlačnice X- višina sprednjega vratnega izreza
3- levi in desni sprednji del rokava A- spodnji rob rokava (krojen ravno)
4- levi in desni zadnji stranski krojni del S- najnižja točka koraka
5- levi in desni zadnji del rokava
6- zadnji krojni del hlačnice
7- zadnji sredinski del
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-29-
3.3.2 Kosovnica materiala
Za vsak nov oblačilni izdelek se izdela kosovnica materiala. V kosovnico materiala vpišemo
vse materiale, ki so potrebni za realizacijo določenega modela, vključno z materiali, ki so
potrebni za dodelavo modela. Kosovnico materialov za izdelavo dresa smučarja skakalca
prikazuje tabela 2.
Univerza v M
ariboru - Fakulteta za strojništvo
Dip
lom
sko d
elo
-30-
Tabela 2:K
osovnica materialov za izdelavo dresa sm
učarja skakalca
Pogoji vzdrževanja
Proizvajalec
Čeh Stanko
(Vremenski
britof)
Meplast
Kozina
Meplast
Kozina
Vrvica Celje
Vrvica Celje
Meplast
Kozina
Meplast
Kozina
Potrebna količina materiala
1,90 m
41,524 m
270,066 m
2,00 m
0,25 m
1x
2 x
Vzorec materiala
Dimenzija
150 cm
13,3 tex x2
10 tex x2
2,5 cm
3.5 cm
45 cm
14 cm
Surovinska sestava
100 % Poliester
100 % Poliester
100 % Poliester
60 % Poliester 40 %Elastan
40 % Poliester 60 %Elastna
100 % Poliamid
100 % Poliamid
Naziv materiala
Laminat
Sukanec za šivanje
Sukanec za obšivanje
Obrobni trak
Elastika
Zadrga spredaj
Zadrga (rokav)
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-31-
3.3.3 Tehnološki opis modela
Da bi lahko izdelali plan tehnoloških operacij šivanja oblačilnega izdelka, je potrebno poleg
skice modela narediti tehnološki opis modela s prikazanimi skicami in zahtevami šivov, sliki
24 in 25.
Slika 24: Tehnološki opis sprednjega in stranskega dela
Slika 25: Tehnološki opis zadnjega in stranskega dela
(3.01.01/301)
(1.01.05/504 301)
(3.01.01/301)
(2.05.02/301)
(1.01.05/504 301)
(3.01.01/301)
(1.01.05/504 301)
(1.01.05/504 301)
(1.01.05/504 301)
(3.01.01/301)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-32-
Za šivanja dresa smo uporabili sukanec finosti 13,3tex x 2 in šivalno iglo z oznako
SCHMETZ, NM:110, SIZE:14 134(R) 135x5 SY1995 DPx5. Pravila FIS podajajo, da mora
biti širina vseh šivov 1 cm, zato smo v spodaj prikazani tabeli 3, podali nekaj primerov
položajev šiva pri katerih mora biti upoštevan predpisani dodatek za šiv 1 cm, kolikšna je
njihova širina ter toleranca odstopanja šiva. V stranskih šivih smo obšili oba sloja šivanca
skupaj, medtem ko so ostali sloji šivanca obšiti ločeno in šivi razprti.
KAKOVOSTNE ZAHTEVE ŠIVANJA
Tabela 3: Kakovostne zahteve šivanja
POLOŽAJ ŠIVA DODATEK ZA ŠIV
(mm)
ŠIRINA ŠIVA
(mm)
TOLERANCA
(mm)
Stranski šiv 10 10 +/-1
Šiv na rokavu 10 10 +/-1
Sedalni šiv 10 10 +/-1
Šiv v vratnem
izrezu
10 10 +/-1
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-33-
3.3.4 Tehnološki parametri krojenja in šivanja
Pri krojenju in šivanju smo predpisali naslednje tehnološke parametre, ki jih prikazujeta tabeli
4 in 5.
TEHNOLOŠKI PARAMETRI KROJENJA
Tabela 4: Tehnološki parametri krojenja
VRSTA
MATERIALA
OZNAKA
VZORCA
SMER KROJNIH
DELOV V KS
ZAHTEVE
POLAGANJA
Osnovni material uni d – d
TEHNOLOŠKI PARAMETRI ŠIVANJA
Tabela 5: Tehnološki parametri šivanja
NAMEN
UPORABE
TIP VBODA DOLŽINA VBODA
(mm)
ŠIRINA VBODA
(mm)
Šivanje 301 2,5 /
Obšivanje 504 3 3
Okrasno pošivanje 301 2,5 /
PRIPOMOČKI: ozka šivalna tačka
3.3.5 Plan tehnoloških operacij
Plan tehnoloških operacij izdelamo pred procesom šivanja. Zaradi zaporedno opisanih
tehnoloških operacij, skic tehnoloških operacij, prikaz položaja slojev šivanca, vrsta šiva in
tipa vboda, standardne porabe sukanca na 1 cm [1/mm], dolžine šiva [lš/m], porabo sukanca
za šiv [Lš/m], delovnega sredstva ter ostalih pripomočkov lahko izdelava oblačil poteka
nemoteno, tabela 6.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-34-
Tabela 6: Plan tehnoloških operacij
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-35-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-36-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-37-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-38-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-39-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-40-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-41-
3.3.6 Plan montaže
Plan montaže ima namen, da se izdela približna prostorska porazdelitev tehnoloških operacij
šivanja po montažnih in predmontažnih linijah, pri tem pa je omogočeno racionalno gibanje
izdelka v proizvodnem procesu brez povratnega toka izdelka. Na takšen način ima plan
tehnološkega procesa prikazano eno glavno in več pomožnih montažnih in predmontažnih
linij.
Plan montaže tehnoloških operacij za šivanje prototipa dresa smučarja skakalca prikazuje
tabela 7.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-42-
Tabela 7: Plan montaže
Zd. st. del 2x
Zd. zg. sr. del
Zd. hlačnica
Sp. zg. del
Sp. del hlač
Zadrga 44 cm
Sp. rokav
Zd. rokav
Zadrga 14 cm
Elastika za paspuliranje
rokava
Elastika za
ovratnik
Elastika za paspuliranje
hlač
Elastika 3,5 cm za dolžino
LEGENDA:
- ročno delo
- šivanje
1
1 2
3
4
5
7 8
9
10 6
11
12
13 14
15
21
22
16
19
18
17
20
23
24
25
27
26
28
29
30
33
32
31
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-43-
4 REZULTATI Z DISKUSIJO
4.1 Temeljna konstrukcija in modeliranje dresa
Razvoj kroja dresa smučarja skakalca smo izvedli na podlagi konstruiranja temeljnega kroja
moške srajce in moških hlač po sistemu MŰLLER & SOHN.
KONSTRUKCIJA OSNOVNEGA KROJA MOŠKE SRAJCE (Merilo 1:4)
Konstruiranje temeljnega kroja moške srajce smo izvedli na podlagi glavnih in
proporcionalnih telesnih mer, ki jih podajata tabeli 8 in 9. Pri tem smo proporcionalne telesne
mere, potrebne za konstruiranje moške srajce, preračunali na podlagi glavnih telesnih mer.
Tabela 8: Glavne telesne mere smučarja skakalca
Mera Oznaka Vrednost mere (cm)
½ ¼ 1/8
Telesna višina TV 172,9 43,23
Prsni obseg PrO 89,1 44,55 22,28 11,14
Pasni obseg PaO 64,7 32,35 16,12 8,09
Obseg bokov KoO 93,1 46,55 23,28 11,64
Tabela 9: Proporcionalne telesne mere smučarja skakalca
Mera Oznaka Vrednost mere (cm)
Konstrukcijski dodatek (cm)
Konstrukcijska mera (cm)
Globina rokavnega izreza
GRI 20,91 3,00 23,91
Hrbtna dolžina HD 45,23 45,23
Vratni izrez VI 6,63 6,63
Prednja višina PV 22,91 22,91
Hrbtna širina HŠ 16,82 2,00 18,82
Širina rokavnega izreza
ŠRI 10,91 4,50 15,41
Prednja prsna širina
PrŠ 16,82 1,00 17,82
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-44-
Konstruiranje moške srajce smo začeli v sredini zadaj (vertikalna linija), kjer točka (a)
predstavlja 7. vratno vretence in istočasno začetno točko konstruiranja, slika 26. Iz točke (a)
smo navzdol odmerili globino rokavnega izreza (GRI) in nato še hrbtno dolžino (HD), ki
predstavlja dolžino dresa do pasu. Iz dobljenih točk smo zarisali pravokotnice v levo (linija
ramena, prsna linija, pasna linija). Nato smo pričeli z nanašanjem proporcionalni telesnih mer
na prsno linijo in sicer smo odmerili hrbtno širino (HŠ), nato širino rokavnega izreza (ŠRI) in
nazadnje prednji prsno širino (PrŠ) ter tako prišli do sprednje sredine srajce. Širino
konstrukcijske mreže smo razdelili na polovico in dobili linijo stranskega šiva. Prav tako smo
na začetku in koncu širine rokavnega izreza zarisali pomožni vertikalni linji, ki predstavljata
področje rokavnega izreza.
Dalje smo na liniji ramena v levo odmerili vratni izrez (VI) in iz te točke navzgor zarisali
kratko pravokotnico dolžine 2 cm. Iz te točke smo oblikovali vratni izrez proti sredini zadaj.
Na vertikalni liniji v področju zadnjega rokavnega izreza smo iz linije ramena odmerili
navzdol 2 cm. Skozi to točko smo iz točke vratnega izreza na ramenu zarisali ramo in jo
podaljšali za 1,5 cm. Dobljeno višino rokavnega izreza smo razdelili na četrtine, ter na zadnji
četrtini odmerili v levo 1,5 cm. Preko te točke smo od ramena do stranskega šiva oblikovali
zadnji rokavni izrez. Zarisali smo linijo naplečnika na zadnjem delu, ki sega 5 cm pod vratnim
izrezom, slika 26.
Sledilo je konstruiranje sprednjega dela srajce, slika 26. Po sredini spredaj smo od pasne
navzgor odmerili prednjo višino (PV). Po isti liniji smo navzdol odmerili vratni izrez (VI) + 2
cm in v desno VI ter preko teh točk oblikovali sprednji vratni izrez. Po liniji višine rokavnega
izreza na sprednjem delu smo odmerili navzdol 4 cm. Dobili smo točko, preko katere smo iz
vratnega izreza nanesli dolžino rame, izmerjeno na zadnjem delu. Eno četrtino višine
rokavnega izreza zadaj smo prenesli na sprednji del in preko te točke iz ramena do stranske
linije oblikovali rokavni izrez na sprednjem delu. Stransko linijo srajce smo zožili za 1 cm ,
slika 26.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-45-
Slika 26: Temeljni kroj sprednjega in zadnjega dela moške srajce (M 1:4)
Za konstruiranje rokava smo iz temeljne konstrukcije sprednjega in zadnjega dela moške
srajce izmerili obseg rokavne okrogline na sprednjem in zadnjem delu srajce (brez všitka) ter
višino rokavne okrogline sprednjega in zadnjega dela. Nato smo iz dobljenih mer preračunali
potrebne mere za konstruiranje rokava, ki jih prikazuje tabela 10.
GR
I
1cm
PV
PrŠ ŠRI
VI
VI
HD
VI+
2
4cm
HŠ
Linija ramena Prsna linija Pasna linija
2 cm
2 cm
višina rokavnega izreza (VRO)
1/4 VRO 1,5 cm
sred
ina
zada
j
sred
ina
spre
daj
stra
nska
lin
ija
(a)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-46-
Tabela 10: Preračunane mere za konstrukcijo rokava
Mera Oznaka Konstrukcijska mera (cm) Obseg rokavne okrogline ORO 48,30 Dolžina rokava DR 62,84 Višina rokavne okrogline VRO 12,10 Obseg rokavnega izreza ORI 24,15 Širina rokava na dolžini Šrd 23,00
Temeljno konstrukcijo rokava izvedemo tako, da iz začetne točke (1) po navpičnici navzdol
odmerimo višino rokavne okrogline (VRO) ter dolžino rokava (DR). Iz teh dveh točk smo
zarisali pomožne pravokotnice. Iz začetne točke odmerimo do pomožne linije VRO obseg
rokavnega izreza (ORI) na obe strani. S tem dobimo širino rokava. Dobljene krajne točke smo
povezali z dolžino na rokavu, kateri smo predhodno določili širino rokava. Nazadnje
oblikujemo rokavno okroglino, stranske linije in dolžino rokava kot prikazuje slika 27.
(1)
Slika 27: Temeljni kroj rokava (M 1:4)
Šrd
0,5 0,5 cm
ORI
VR
O
DR
1/2
1/2 0,5cm
1 cm
1/3
1/3
1/3
1,5cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-47-
KONSTRUKCIJA OSNOVNEGA KROJA MOŠKIH HLAČ (MERILO 1:4)
Konstruiranje temeljnega kroja moških hlač smo izvedli na podlagi mer, ki jih podajata tabeli
11 in 12.
Tabela 11: Glavne telesne mere za konstrukcijo hlač
Mera Oznaka Vrednosti
mere (cm) ½ ¼ 1/8
Telesna višina
TV 172,9 86,45 43,23
Pasni obseg PaO 64,7 32,35 16,12 8,09
Kolčni obseg KoO 93,1 46,55 23,28 11,64
Tabela 12: Proporcionalne telesne mere za konstrukcijo hlač
Mera Oznaka Vrednosti mer (cm) Konstrukcijska
mera (cm)
Dolžina hlač DH 103,56 103,56
Dolžina koraka DK 79,45 72,45
Globina sedala Gse 24,11 24,11
Prednja širina hlač Pšh 24,28 24,28
Zadnja širina hlač Zšh 26,28 26,28
Zadnja širina sedala Zšs 12,31 12,31
Prednja širina sedala Pšs 5,66 5,66
Obseg hlač na dolžini Ohd 42,00 42,00
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-48-
Konstruiranje hlač pričnemo s sprednjim delom.
Najprej zarišemo navpičnico, ki predstavlja stranski šiv hlač. Iz točke (1), ki predstavlja linijo
pasu, po navpičnici navzdol odmerimo dolžino hlač (DH). Od dolžine modela odmerimo
navzgor dolžino koraka (DK). Dobljeno dolžino koraka razpolovimo, prištejemo 6 cm in
dobimo višino kolena, ki ga odmerimo od linije dolžine modela. Manjka nam le še bočna
linija, ki je od sedala navzgor odmerjena 7,5 cm. Iz vseh opisanih točk povlečemo
pravokotnice v desno. Na bočni liniji najprej odmerimo prednjo širino hlač (Pšh) nato pa še
prednjo širino sedala (Pšs). Celotno razdaljo razpolovimo in dobimo sredino hlačnice. Na
liniji kolena določimo širino hlač v kolenu. Širino hlač na dolžini (linija dolžine modela)
nanesemo simetrično na obe strani preko smerne linije. Preko omenjenih širin izrišemo
stransko linijo in linijo koraka hlač. Na sprednjem delu je potrebno izrisati še sedalni šiv,
linijo pasu ter linijo bokov, slika 28.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-49-
Slika 28: Temeljni kroj sprednjega dela hlač (M 1:4)
DH
DK
Pšh Pšs
Ohd – 0,5 cm
¼ PaO Linija pasu
Linija bokov
Linija sedala
Linija kolena
Linija dolžine modela
7,5 cm 1/2 1/2
(1)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-50-
Tako je sprednji del moških hlač končan. Zadnji del je od sprednjega nekoliko lažji, saj se
konstrukcija izvaja na kopiran ali ponovno izrisan sprednji del.
Širino hlačnice na dolžini (linija dolžine modela) in v kolenu (linija kolena) razširimo na
vsaki strani za 1 cm, ter jih povežemo med seboj. Stranski del linije bokov je po sistemu
Műller & Sohn 1 cm zamaknjen v levo. Od dobljene točke po liniji bokov nanesemo vrednost
zadnje širine hlač (Zšh) ter zadnje širine sedala (Zšs). Od te točke preko določene širine hlač v
kolenu izrišemo oblikovano koračno linijo do dolžine modela. Oblikujemo sedalni šiv, ki je
pravokoten na diagonalo (d), med linijo bokov in linijo sedala. Višina sedala sega 3,5 cm
preko linije pasu. Izrišemo pasno ter stransko linijo. Konstrukcija zadnjega dela hlač je
končana, slika 29.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-51-
Slika 29: Temeljni kroj zadnjega dela hlač (M 1:4)
Zšh Zšs
1 cm
1 cm 1 cm
1 cm 1 cm
¼ PaO
Linija kolena
Linija sedala
Linija bokov
Linija pasu
Linija dolžine modela
3,5 cm
(d)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-52-
Za izdelavo dresa smo krojne dele srajce in hlač v pasnem delu spojili in preverili ali telesne
mere smučarja skakalca ustrezajo zahtevam FIS in jih tudi primerjali z obstoječim dresom.
Ugotovili smo, da konstruiranje dresa na podlagi temeljnega kroja moške srajce in hlač po
sistemu Műller & Sohn, ne ustreza konstrukciji obstoječega modela dresa potrjenega s strani
smučarske zveze. Dres mora namreč biti oblikovan po telesu, največje odstopanje v obsegih
dresa (prsni, pasni, obseg bokov ter obseg zapestja, kolena in gležnja) je lahko le 6 cm od
omenjenih telesnih obsegov. Ugotovili smo, da je prišlo do odstopanje v predhodno
omenjenih obsegih. Pri konstruiranju smo namreč upoštevali priporočene konstrukcijske
dodatke za moško srajco in izraze za preračun proporcionalnih mer, kot so npr.: sprednja in
zadnja širina hlačnice itd. Izdelava smučarskega dresa se je v fazi razvoja kroja izkazala kot
zahteven proces, zato na tej temeljni osnovi nismo nadaljevali z modeliranjem dresa..
Konstruiranja temeljnega kroja smo se lotili na drugačen način in sicer na podlagi analize
vzorčnega modela, pri čemer smo upoštevali vsa pravila FIS.
RAZVOJ KROJA DRESA PO OBSTOJEČEM MODELU (MERILO 1:6)
Po neuspeli prvotni konstrukciji smo se lotili analize vzorčnega modela dresa. Po pravilih FIS
lahko dres od telesnih mer (prsni, pasni obseg, obseg bokov, obseg kolena, gležnja in
zapestja) odstopa maksimalno za 6 cm.
Osnovno mrežo za konstrukcijo temeljnega kroja dresa za smučarja skakalca smo izdelali s
pomočjo skeniranih meritev telesnih mer. Telesne mere dobljene s skeniranjem smo vnašali v
izdelano konstrukcijsko mrežo. Na podlagi analize vzorčnega modela smo konstrukcijsko
mrežo izdelali v enem delu (spojen zgornji in spodnji del). Določili smo linijo ramena, prsi
pasu, bokov, kolena in linijo dolžine modela.
Na podlagi analize vzorčnega modela smo ugotovili, da sta sprednji in zadnji del
kombinezona enako široka, zato smo sprednji in zadnji del konstruirali z upoštevanjem
maksimalnega presežka, ki ga predpisuje pravilo FIS, in sicer 6 cm na vseh telesnih obsegih.
Širina konstrukcijske mreže je predstavljala ¼ prsnega obsega z upoštevanim konstrukcijskim
dodatkom. Mere za pasno širino, širino bokov, višino sedala, širino v kolenu in na dolžini
smo prav tako določili na vzorčnem modelu dresa. Konstrukcijo zadnjega dela dresa smo
začeli z nanašanjem telesnih mer po vertikali v sredini zadaj. Iz ramenske linije navzdol smo
odmerili globino rokavnega izreza (GRI), hrbtno dolžino (HD), globino bokov (KG), višino
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-53-
kolena in dolžino modela (DM) (sliki 30 in 31). Na ramensko linijo smo nanesli mero
vratnega izreza (VI) in jo dvignili za 2 cm. Iz dobljene točke smo oblikovali vratni izrez proti
sredini zadnjega dela. Od točke vratnega izreza na ramenu smo izrisali dolžino rame, ki smo
jo spustili za 1 cm pod ramensko linijo. Dalje smo oblikovali rokavni izrez do prsne linije.
Obseg pasu z upoštevanim konstrukcijskim dodatkom, smo nanašali na linijo pasu in
oblikovali stranski zgornji del dresa. Linijo sedala smo zarisali 6 cm pod linijo bokov in na
njej odmerili zadnjo širino hlač (Zšh), katere mera je segala desno izven konstrukcijske
mreže. Iz te točke smo izrisali sedalno linijo, ki je segala 6 cm nad pasno linijo. Z diagonalno
povezavo na že določeno širino pasu smo dobili pasno linijo zadnjega dela. S pomočjo mere
širine hlač v kolenu ter na dolžini, ki smo jo razbrali iz obstoječega modela, smo lahko izrisali
linijo koraka. Ker je zadnja širina hlač (Zšh) nekoliko večja od prednje širine hlač (Pšh),
sedalnega šiva pa ne smemo preveč deformirati, saj mora ustrezati priloženemu modelu, smo
linijo stranskega šiva zamaknili nekoliko izven konstrukcijske mreže ter izrisali stransko linijo
hlačnice od pasu do dolžine modela, katero smo skrajšali za 2 cm, slika 30.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-54-
Slika 30: Temeljni kroj zadnjega dela kombinezona (M 1:6)
GR
I
HD
KG
DM
1/4 PrO + 1,5cm
VI
Zšh
Ohd
2 cm
Viš
ina
kole
na
Širina kolena
1cm
6 cm
Linija ramena Prsna linija Pasna linija Linija bokov Linija sedala Linija kolena
Linija dolžine modela
1 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-55-
Konstrukcijo sprednjega dela smo izvedli po istem vrstnem redu kot za zadnji del, vendar se
le- ta razlikuje po obliki vratnega izreza, višini sedala, širini hlač na sedalni liniji ter odprtini
za čevlje. Razlika v višini vratnega izreza med zadnjim ter sprednjim delom je po pravilih FIS
določena in znaša 5 cm. Sedalna linija spredaj ima strogo vertikalno linijo. Na liniji sedala
smo iz leve strani proti desni nanesli mero prednje širine hlač (Pšh), ki sega izven
konstrukcijske mreže. Dobili smo točko, iz katere smo izrisali linijo koraka, ki teče preko
kolena do dolžine dresa, kot tudi obliko sedala do pasu. Dalje smo nanesli širino hlačnice v
kolenu ter na dolžini, ki ustreza meram vzorčnega modela. Nato smo iz pasne točke preko
linije bokov in kolena do dolžine dresa oblikovali stransko linijo hlačnice. Dolžino dresa smo
skrajšali za 2 cm, slika 31.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-56-
Slika 31: Temeljni kroj sprednjega dela kombinezona (M 1:6 )
5cm
VI
Pšh
Širina kolena
Ohd
2 cm
Linija ramena
Prsna linija
Pasna linija
Linija bokov
Linija sedala
Linija kolena
Linija dolžine modela
1/4 PrO + 1,5cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-57-
Sprva smo konstruirali raglan rokav na temeljno osnovo sprednjega in zadnjega dela dresa,
tako, da smo ga priključili k rokavnemu izrezu. Mere za dolžino in širino raglan rokava, kot
tudi naklon rokava smo zarisali na podlagi analize vzorčnega modela, sliki 32 in 33.
MODELIRANJE
Po zaključenem konstruiranju temeljnega kroja dresa smo izvedli modeliranje kroja, da bi se
približali zahtevam FIS za oblikovanje krojnih delov dresa. V temeljni kroj smo vrisali vse
rezne linije oziroma linije šivov (na zadnjem delu hrbta, ki poteka od pasu do linije rokavnega
izreza raglan rokava, raglan linijo na zadnjem in sprednjem delu). Glede na pravila FIS smo
pri modeliranju upoštevali tudi razširitev obeh krojnih delov v šivu na hrbtnem delu ter šivu
rokava spredaj in zadaj za 1,5 cm na vsako stran. Linijo ramena smo zamaknili za 5 cm na
sprednji del, kot je na vzorčnem modelu, saj predvidevamo, da ima ta linija svoj pomen pri
samem skoku oziroma poletu. Na dolžini hlač je bilo potrebno oblikovati še odprtino za
čevlje, ki je na sprednjem delu večja kot na zadnjem, sliki 32 in 33. Na koncu smo krojnim
delom dodali še dodatke za šive, katerih širina je 1 cm glede na zahteve FIS, sliki 34 in 35.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-58-
Slika 32: Modeliranje zadnjega dela kombinezona (M 1:6)
DR
Šrd
1.5 cm
1.5 cm
1.5 cm
1.5 cm
Šrd
2 cm
5 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-59-
Slika 33: Modeliranje sprednjega dela kombinezona (M 1:6)
1.5 cm
1.5 cm
Šrd
DR
3 cm
5 cm
12,5
cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-60-
Slika 34: Sprednji krojni deli dresa
Spr
ednj
a hl
ačni
ca
Spr
ednj
a hl
ačni
ca
Spr
ednj
i rok
av
Spr
ednj
i rok
av
Sp. z
g. d
el
Sp. z
g. d
el
Univerza v M
ariboru - Fakulteta za strojništvo
Dip
lom
sko d
elo
-61-
slika 35: Z
adnji krojni deli dresa
Zd. zg. sredinski del
Zd. stranski del
Zd. stranski del
Zadnji rokav
Zadnji rokav
Zadnja hlačnica
Zadnja hlačnica
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-62-
4.2 Izdelava krojne slike in krojenje dresa
Pogoj za izvedbo aktivnosti v krojilnici in kasneje v šivalnici je izdelati krojno sliko. Vrsta
krojne slike je odvisna od načina polaganja materiala in skupine izdelkov. Krojno sliko dresa
smučarja skakalca smo pritrdili na laminat s pomočjo segretega likalnika. V našem primeru
smo pritrjevali posamezne krojne dele, saj smo v materialu zasledili nekaj napak, katerim smo
se poskušali čimbolj izogniti, slika 36.
Slika 36: Prenos krojnih delov na laminat
S pomočjo krojaških škarij smo izrezali posamezne krojne dele, slika 37.
Slika 37: Krojni deli sprednjega in zadnjega dela kombinezona
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-63-
4.3 Izdelava prototipa
S pomočjo izdelanega plana tehnoloških operacij šivanja smo izdelali prototip dresa.
Obšivanje smo izvedli na specialnem šivalnem stroju z oznako Brother MA4– B551–082-4,
slika 38, šivanje pa na navadnem šivalnem stroju z oznako Dűrkopp Adler AG 271-140442,
slike 39, 40 in 41.
Slika 38: Obšivanje zadnjega rokava
Slika 39: Šivanje zadnjega stranskega dela z zadnjim sredinskim delom kombinezona
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-64-
Slika 40: Paspuliranje vratnega izreza z elastiko
Slika 41: Paspuliranje vratnega izreza z elastiko
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-65-
S pomočjo ustrezne konstrukcije in modeliranja ter izdelanega plana tehnoloških operacij
šivanja smo izdelali prototip dresa smučarja skakalca, sliki 42 in 43, kar je bil tudi namen
diplomske naloge.
Slika 42: Sprednji del smučarskega dresa
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-66-
Slika 43: Zadnji del smučarskega dresa
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-67-
4.4 Primerjava obstoječega modela dresa s prototipom
Na podlagi primerjave obstoječega modela dresa z izdelanim prototipom smo ugotovili, da je
bilo konstruiranje in modeliranje krojnih delov dresa pravilno izvedeno. Mere dresa in
položaji linij šivov, ki smo jih upoštevali glede na obstoječ model, sliki 44 in 45, ustrezajo
predpisanim pravilom FIS. Vizualni izgled izdelanega dresa se zaradi razpoložljivega
laminata, ki smo ga uporabili za izdelavo prototipa, razlikuje od obstoječega modela, saj je
laminat za profesionalni dres sestavljen iz večih slojev v primerjavi z uporabljenim. Stranski
šivi izdelanega prototipa dresa se rahlo vihajo navznoter, kar je vidno na sliki 45.
Slika 44: Sprednji in zadnji del obstoječega modela dresa
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-68-
Slika 45: Sprednji in zadnji del prototipa dresa
Ker se pri nas v večini uporablja konstrukcijski sistem Műller & Sohn, ki opredeljuje tudi
izraze za preračun proporcionalnih telesnih mer, smo se tudi mi najprej odločili izvesti
konstrukcijo po tem sistemu. V primerjavi omenjene konstrukcije z obstoječim modelom pa je
prišlo do velikega odstopanja, predvsem v ključnih obsegih dresa, ki se pred samo tekmo tudi
izmerijo. Le ti niso ustrezali pravilom FIS. Iz tega sklepamo, da bi se pri konstruiranju
temeljnega kroja specifičnega oblačila kot je dres, ki ga je bilo treba izdelati po telesnih
merah aktualnega smučarja skakalca z dopustnimi tolerancami v obsegih, morali prilagoditi
konstruiranju. Predvsem bi morali upoštevati ustrezne konstrukcijske dodatke in namesto
določenih preračunanih proporcionalnih mer uporabiti skenirane telesne mere. Zato smo le to
storili v naslednjem uspešnem koraku konstruiranj, a na podlagi analize vzorčnega modela
dresa. V našem primeru gre za zahteven konstrukcijski proces, kjer moramo upoštevati
telesne mere posameznika in hkrati s končnim izdelkom zagotoviti že omenjenim zahtevam
FIS. Pravilna konstrukcija temeljnega kroja je predpogoj za zahtevan končni izdelek.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-69-
Glede na zahteve, ki jih predpisujejo pravila FIS in na podlagi analize vzorčnega modela,
nismo narediti veliko sprememb na dresu. Spremembe, ki pa smo jih naredili so:
• premestitev zadrge v notranji šiv rokava in
• podaljšanje zadrga v sredini spredaj preko pasne linije.
Dovoljena sprememba bi bila še premaknjena linija šiva na stranskem hrbtnem delu. Glede na
vzorčni model, ki ga slovenski smučarski skakalec uporablja za tekmovanja, smo
predvidevali, da ta sprememba ne doprinese bistvenega izboljšanja funkcionalnosti
tekmovalnega dresa.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-70-
5 SKLEP
Vsako sezono vedno znova slišimo takšne in drugačne komentarje o naših smučarskih orlih.
Vedno več je govora tudi o tem, da so krivi dresi smučarjev skakalcev. Ti burijo duhove na
vsakem vogalu. Zgleda, da jim je že ena izmed tolažb ravno ta, da zaradi slabih dresov ne
dosegajo dobrih rezultatov.
Zaradi omenjenih polemik smo se tudi mi odločili, da se osredotočimo na omenjen problem in
našim junakom zacelimo nastale rane. Težava se bi naj pojavila v sami konstrukciji dresa. Že
na samem začetku smo ugotovili, da stvari le niso tako enostavne, saj je pri vsem tem
potrebno upoštevati predpisana pravila FIS.
Z konstrukcijo po prvem konstrukcijskem sistemu Műller & Sohn nismo bili zadovoljni, zato
smo le-to poskušali izdelati s pomočjo že obstoječega modela ter zašili prototip dresa.
Dobljeni rezultati so pokazali, da bi bilo potrebno najprej izdelati osnovo, ki bi jo lahko v
nadaljevanju modelirali in tehnološko dopolnjevali.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-71-
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
[1] Aleš Guček. Sledi smučanja po starem: Smučarske tehnike, Ljubljana, 2004.
[2] Svetozar Guček, Marko Rožman, Evgen Bergant, Oto Giacomelli, Vladimir Bras.
Planica 1934 – 1999, Ljubljana, 1999.
[3] FIS pravila [svetovni splet]. Dostopno na WWW:
http://www.fis-ski.com/data/document/ausre-edition-2008.pdf [9.3.2009].
[4] Bogomil Hrašovec, Francka Čuk. Antropometrija, konstrukcija oblačil: učbenik,
Maribor: Tehniška fakulteta, 1991.
[5] Darko Ujević, Dubravko Rogale, Marijan Hrastinski. Konstrukcija i modeliranje
odjeće: univerzitetski udžbenik, 1999.
[6] Peter Leš. Konfekcijski stroji: Maribor, 1980.
[7] Polona Dobnik Dubrovski. Konstrukcija tekstilij: univerzitetni učbenik, Maribor:
Tehniška fakulteta 2007
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-72-
ŽIVLJENJEPIS OSEBNI PODATKI Ime in priimek: Tjaša Lukač Naslov: Ljubija 15, 3330 Mozirje Datum rojstva: 29.07.1985 Telefon: 03/839-49-50, 051/427-484 E- naslov: [email protected] IZOBRAZBA 2005: Končana srednja konfekcijsko modelarska šola Celje, poklicna matura DELOVNE IZKUŠNJE 1996-2009: Aktivno opravljanje dela v tekstilno družinskem podjetju Zaščita Lukač s.p. Mozirje (delo v
krojilnici, šivalnici ter v industrijski prodajalni),
Lastne kreacije proizvodov v družinskem podjetju pod blagovno znamko West blue, prodaja
in popravilo oblačil
2003-2005: Promocija tekstilne panoge na osnovnih šolah 2009: Sodelovanje z podjetjem Mediamix, Maribor (vodenje otroške tekstilne delavnice) ZNANJA Računalništvo: Word, Optitex PDS HOBIJI Plezanje, kolesarjenje, planinarjenje, smučanje
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-73-
PRILOGA 1: Tabela telesnih mer
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-74-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Telesna višina
body height
172,9 cm
Višina glave
head height
24,9 cm
Višina vratu (razdalja od 7.
vratnega vretenca do
stopala)
neck height
148,0 cm
Razdalja od vratu do bokov
distance neck to hip
61,9 cm
Razdalja od vratu do kolena
distance neck – knee
102,1 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-75-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Razdalja od pasu do kolena
distance waist –
knee
62,7 cm
Razdalja od spuščenega
pasu do kolena
distance waistband -
knee
52,4 cm
Dolžina hlač
sideseam height
97,9 cm
Višina pasu
waist height
108,6 cm
Višina bokov
hip height
86,0 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-76-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Razdalja od maksimalnega obsega bokov
do stopala
maximum hip girth height
82,5 cm
Višina koraka
crotch height
75,7 cm
Razdalja od trebuha do
stopala
belly height
101,0 cm
Razdalja od maksimalnega obsega trebuha
do stopala
maximum belly circumferen ce
height
100,0 cm
Razdalja od lopatice do
stopala
scapule height
129,6 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-77-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Razdalja od prsi do stopala
breast height
126,5 cm
Razdalja od prednje točke
vratu do stopala
neck front height
140,4 cm
Razdalja od vratu do vertikale
distance neck – vertical
31,0 cm
Razdalja od prednje točke
vratu do vertikale
distance neck front to verical
38,7 cm
Razdalja od lopatice do vertikale
distance scapule – verical
20,8 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-78-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Razdalja od pasu do vertikale
distance waist – vertical
26,0 cm
Razdalja od zadnje točke
bokov do vertikale
distance hip back to vertical
24,2 cm
Razdalja od sprednje točke
bokov do vertikale
distance hip front to verikal
45,6 cm
Razdalja od sprednje točke
prsi do vertikale
distance breast front to vertical
42,8 cm
Razdalja od sprednje točke
trebuha do vertikale
distance belly front to vertical
44,5 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-79-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Razdalja od zadnje točke trebuha do vertikale
distance belly back to vertical
27,3 cm
Globina sedala
distance croatch
to waistband
21,9 cm
Obseg vratu od sprednje in
zadnje točka na sredini
mid neck girth
32,6 cm
Obseg vratu
neck girth
39,8 cm
Dolžina od pasu do
podpazduha – desno
side upper torso
lenght right
19,6 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-80-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Širina ramena
preko 7. vratnega vretenca
cross sholder over neck
49,4 cm
Širina ramena
– levo
sholder width left
19,0 cm
Širina ramena
– desno
sholder width right
19,8 cm
Kot ramena –
levo
sholder angle left
34,0 °
Širina prsi
breast width
39,5 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-81-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Razmak med prsmi
bust points width
19,8 cm
Višina prsi – levo
bust points to neck left
23,4 cm
Višina prsi – desno
bust points to neck right
23,5 cm
Obseg prsi
breast girth
89,1 cm
Obseg prsnega
koša
chest band
89,5 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-82-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Podprsni obseg
midriff girth
85,1 cm
Hrbtna širina
back width
33,2 cm
Hrbtna dolžina
back lenght
42,3 cm
Razdalja od
pasu do trtice
waist to high hip back
8,3 cm
Globina bokov
waist to hip back
22,2 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-83-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Razdalja od spuščenega
pasu do bokov na hrbtu
distance waistband to hip
back
12,2 cm
Skupna dolžina
sedala
crotch lenght
78,8 cm
Sedalni šiv od
spuščenega pasu
crotch lenght at
waistband
57,6 cm
Obseg pasu
waist girth
64,7 cm
Obseg
spuščenega pasu
waist band
77,8 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-84-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Razdalja od pasu do bokov
- levo
waist to hip left
23,1 cm
Razdalja od
pasu do bokov – desno
waist to hip right
24,6 cm
Razdalja od spuščenega
pasu do bokov – levo
waistband to hip
left
12,2 cm
Razdalja od spuščenega
pasu do bokov – desno
waistband to hip
right
12,4 cm
Obseg vrha
trtice
high hip girth
74,5 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-85-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Obseg bokov
hip girth
91,3 cm
Maksimalni obseg bokov
maximum hip girth
93,1 cm
Obseg trebuha
belly circumferen ce
71,7 cm
Maksimalni obseg trebuha
maximum belly circumferen ce
73,4 cm
Dolžina levega rokava od 7.
vratnega vretenca
arm lenght to neck back left
82,1 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-86-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Dolžina desnega rokava od 7. vratnega
vretenca
arm lenght to neck back right
82,8 cm
Dolžina levega
rokava
arm lenght left
60,7 cm
Dolžina
desnega rokava
arm lenght right
61,0 cm
Dolžina leve nadlahtnice
upper arm lenght left
34,6 cm
Dolžina desne nadlahtnice
upper arm lenght right
35,6 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-87-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Obseg leve nadlahtnice
upper arm girth
left
24,0 cm
Obseg desne nadlahtnice
upper arm girth
right
23,6 cm
Obseg levega
zapestja
wrist girth left
15,3 cm
Obseg desnega
zapestja
wrist girth right
15,3 cm
Dolžina koraka
levo
inseam left
77,1 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-88-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Dolžina koraka
desno
inseam right
76,6 cm
Dolžina hlač od
pasu – levo
sideseam left
110,2 cm
Dolžina hlač od
pasu – desno
sideseam right
110,4 cm
Dolžina hlač od
spuščenega pasu - levo
sideseam at waist left
99,3 cm
Dolžina hlač od
spuščenega pasu - desno
sideseam at waist right
99,2 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-89-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Zgornji obseg stegna – levo
thigh girth left
52,1 cm
Zgornji obseg stegna – desno
thigh girth right
51,8 cm
Obseg kolena –
levo
knee girth left
36,4 cm
Obseg kolena –
desno
knee girth right
35,3 cm
Obseg levega
gležnja
ankle girth left
27,3 cm
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
-90-
MERE
[SLOVENSKO]
MERE
[ANGLEŠKO]
MERE
SKAKALCA
PRIKAZ
MERJENJA
Obseg desnega
gležnja
ankle girth right
28,4 cm