Priročnik za uporabo metode obrnjenega učenja pri

iFlip - Metoda obrnjenega učenja pri poučevanju odraslihErasmus+ 2015: 15-204-012651

iFlip projekt financira EU program Erasmus Plus. Ta projektfinancira Evropska komisija. Ta priročnik odraža zgolj pogledavtorja, pri čemer se komisija ne more šteti kot odgovorna za

kakršno koli rabo na podlagi informacij,ki jih ta priročnik vsebuje.

Priročnik za uporabo metode obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih

Priročnik za uPorabo metode obrnjenega učenja Pri Poučevanju odraslih 01

Koordinator projekta:

Številka projekta: KA2-AE-13/15

Sporazum št.: 15-204-012651

Avtorji:

Spletna stran projekta

Partnerji:

Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Slovenija

Priročnik za uporabo metode obrnjene učilnice pri poučevanju odraslih je končni izdelek Erasmus+ projekta Flipping the classroom in adult education. Vsebina se je pripravila v sodelovanju z vsemi sodelujočimi partnerji. Vsebina prvega dela je skupek virov v tiskani ali spletni različici, reference pa so zabeležene na koncu tega priročnika.

Vsebina tega priročnika je zaščitena z Creative Commons Attribution 4.0 International licenco, razen če ni drugače določeno

http://projectiflip.eu/sl/

Natsionalen Ucheben Tsentar, Bolgarija

Unipa e-learning, Italija

Stichting Kenniscentrum Pro Work, Nizozemska

Arteveldehogeschool, Belgija

Akademia humanističnih ved in ekonomije v Lodzu, Poljska


iFlip projekt financira EU program Erasmus Plus. Ta projekt financira Evropska komisija. Ta priročnik odraža zgolj pogled

avtorja, pri čemer se komisija ne more šteti kot odgovorna za kakršno koli rabo na podlagi informacij,

ki jih ta priročnik vsebuje.


KazaloUvod

1. del Metoda obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih

- konceptualni okvir

1.1 Obrnjeno učenje - Kaj je to?

1.2 Teoretični okvir

1.3 Štirje stebri obrnjenega učenja

1.4 Stopnje obrnjenega učenja

1.5 Različni modeli metode obrnjenega učenja

1.6 Omejitve in kritike - katere so slabosti?

2. del Analiza potreb odraslih slušateljev in predavateljev

2.1 Odrasli slušatelji: Povzetek raziskave in sklepi

2.2 Odrasli slušatelji in predavatelji:

Povzetek raziskave in sklepi

2.3 Študije primerov in modeli dobre prakse

3. del Metodologija pri razvoju programa, ki vključuje metodo

obrnjenega učenja - od ideje do izvedbe

3.1 Testiranje modulov pilotne obrnjene učilnice

3.2 Usposabljanje v Belgiji

0507

071113142022242429

3444

4549


4. del Izvedba pilotnih učnih ur v državah partnerjev -

povzetek ugotovitev in predlogi

4.1 Vrednotenje držav v nacionalnem pilotnem

poročilu

4.2 Končne ugotovitve

4.3 Rezultati in analize vrednotenja s strani

slušateljev

4.4 Pregled ocenjevanja predavateljev

5 Zaključek

6 Viri in reference

55

58

67749198101

Priročnik za uPorabo metode obrnjenega učenja Pri Poučevanju odraslih

UVODOdrasli slušatelji se razlikujejo od mlajših na več načinov, in sicer:njihov čas je omejen, saj imajo še druge odgovornosti, nivo predznanja je različen, nekateri imajo pomanjkljive IKT kompetence, delo nekaterih je izmensko, zaradi česar je manj verjetno, da se bodo lahko udeležili vseh srečanj, nekateri pa imajo negativno izkušnjo v predhodnih oblikah izobraževanja (npr. opustitev šolanja) in jim je zato potrebno nameniti posebno pozornost. Pa vendar se jih večina dejansko želi naučiti nečesa novega, si pridobiti novih veščin in to na inovativen način. Iz teh razlogov tradicionalne metode poučevanja ne izpolnjujejo njihovih zahtev in potreb. Ena izmed možnosti je lahko e-učenje oziroma učenje na daljavo, pa vendar gre pri tem pričakovati nekaj zapletov zaradi pomanjkljivih IKT spretnosti nekaterih slušateljev ali omejenega dostopa do sodobne tehnologije, zaradi česar jim je potrebno zagotoviti dodatno podporo. Poleg tega se jih veliko srečuje s težavami pri izobraževanju po dolgem premoru, zaradi česar toliko bolj potrebujejo vodenje in podporo. Osebni stik predstavlja prednost in ga je težko nadomestiti zgolj z uporabo sodobne tehnologije.

Zatorej metoda obrnjenega učenja predstavlja ustrezno rešitev, saj pri tem slušatelji gledajo in poslušajo predavanja vnaprej, nato pa dragocen čas v razredu porabijo za tisto, kar je prej bilo namenjeno domači nalogi. Srečujejo se torej s trdimi orehi, delajo v skupinah, raziskujejo, sodelujejo, ustvarjajo in izdelujejo. Ta predlagani pristop se zdi primeren za odrasle slušatelje, saj se lahko sami odločijo kdaj se bodo učili in kako si bodo razporedili čas. Hkrati ta pristop omogoča predavateljem, da prilagodijo čas v razredu dejanskim individualnim potrebam slušateljev, pri čemer se pri nekaterih udeležencih osredotočajo na osnove, ostale pa lahko izzovejo s trdimi orehi. Zaradi tega je uporaba IKT v kombinaciji s podporo in usmeritvijo mentorja oziroma predavatelja toliko bolj zaželena. Osebni stik je zagotovljen z zadostno avtonomijo in svobodo, ki jo slušatelji imajo pri oblikovanju svojih lastnih

05


učnih poti. Metoda obrnjenega učenja predstavlja intenziven, učinkovit in ustvarjalen način učenja.

V sklopu projekta iFLIP so sprva bile določene potrebe odraslih slušateljev v sodelujočih državah. Nato se je metoda obrnjenega učenja predstavila predavateljem v obliki usposabljanja. Predavatelji so metodo prenesli v svet poučevanja odraslih, oblikovali svoje programe in pripravili gradivo na podlagi potreb slušateljev. Pilotne študije so bile opravljene v državah partnericah in so bile po izvedbi ocenjene, nato pa je bila podana tudi povratna informacija. Dodatne spremembe so se izvršile na podlagi povratnih informacij, ki so jih odrasli slušatelji podali.

Ta priročnik služi kot uporabno orodje za vse predavatelje in deležnike, ki jih uporaba metode obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih zanima. Pristop se je namreč izkazal kot zelo prilagodljiv, zato se lahko uporabi pri najrazličnejših tipih izobraževalnih programov, ne glede na nivo in tematiko oziroma predmet.

Konzorcij za ta projekt sestoji iz partnerjev, ki so aktivni na različnih področjih, pa vendarle vključeni v poučevanje odraslih. Partnerji projekta so:

Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Slovenia

Natsionalen Ucheben Tsentar, Bolgarija

Unipa e-learning, Italija

Stichting Kenniscentrum Pro Work, Nizozemska

Arteveldehogeschool, Belgija

Akademia humanističnih ved in ekonomije v Lodzu, Poljska

06


1. DEl METODA ObrnjEnEgA UčEnjA PrI POUčEVAnjU ODrASlIh - KOncEPTUAlnI OKVIr

Od tradicionalnega do obrnjenega učenjaPri tradicionalnem tipu predavanj predavatelj običajno zavzame osrednji položaj pri učni uri ter nastopa kot primarni diseminator informacij. Tako predavatelj odgovarja na vprašanja, medtem ko se slušatelji podredijo predavatelju v smislu vodenja in podajanja povratnih informacij. V razredu z radikalno tradicionalnim stilom predavanja so posamična predavanja gotovo didaktična in se osredotočajo na vsebino. Vključenost slušateljev pri tem modelu je lahko omejena na aktivnosti, ki jih je zasnoval predavatelj, pri katerih udeleženci delajo samostojno ali v manjših skupinah. Diskusije so običajno osredotočene na predavatelja, ki običajno poskuša spremljati potek pogovora. V veliko primerih ta vzorec poučevanja vključuje tudi naloge iz bralnega razumevanja ali delo na problematiki, ki se jo raziskuje izven razreda.

Pri obrnjenem učenju se predavanja namerno osredotočajo na slušatelja, zaradi česar je vsebino mogoče globlje raziskati in ustvariti bolj smiselne priložnosti za učenje med aktivnostmi v razredu, medtem ko se na primer spletni video posnetki uporabijo za podajanje vsebine izven razreda. Pri metodi obrnjenega učenja lahko vsebino predstavimo v najrazličnejših oblikah. Pogosto se vsebina poda s pomočjo video učnih ur, zadolžitev, preverjanj znanja, ki jih pripravi predavatelj ali nekdo drug, čeprav se lahko uporabijo tudi skupinske razprave, digitalne raziskovalne storitve in bralno razumevanje.

1.1 ObrnjEnO UčEnjE - KAj jE TO?

07


Bistvo uporabe metode obrnjenega učenja je dejansko osredotočanje na slušatelja. Bloomova taksonomija ponuja okvir za primerjavo učnih ur, pri kateri se osredotoča na predavanje samo, in tistih, pri katerih se uporabi metoda obrnjenega učenja. Predavatelji se osredotočajo na višji nivo učnih rezultatov med srečanji v razredu in nižji nivo učnih rezultatov izven razreda. To pomeni, da je metoda obrnjenega učenja lahko tako preprosta kot gledanje video posnetka pred vstopom v razred, ki mu sledi sodelovanje v globlji razpravi v razredu - takšni, ki zagotavlja kritičen pogled na zadevo, analiziranje in ustvarjanje. Če udeleženci delajo z gradivom preden pridejo v razred, so bolje pripravljeni na uporabo informacij, bolje pa se tudi vključujejo v razprave na višjem nivoju med vrstniki in predavateljem.

Slika 1 Načini uporabe Bloomove taksonomije pri tradicionalnem tipu poučevanja ter aktivnostmi obrnjenega učenja


Definicija obrnjenega učenjaNajbolj pogosto uporabljen opis obrnjenega učenja je učno okolje, v katerem se aktivnosti, ki so poprej bile opravljene izven razreda v obliki domače naloge, sedaj dokončajo v razredu med poukom. Poleg tega aktivnosti, ki se pri tradicionalnem načinu dokončajo v razredu, jih pri tej metodi slušatelji dokončajo preden pridejo v razred. To pomeni, da si pred vstopom v razred ogledajo video posnetek vnaprej posnetega predavanja. Ob vstopu v razred nato prejmejo zadolžitve oziroma aktivnosti, ki jih dokončajo z drugimi soudeleženci in mentorjem. Veliko modelov se tudi prične sprva s stikom v razredu, ki mu sledijo aktivnosti oziroma zadolžitve izven razreda. Medtem ko je to najverjetneje najbolj poznan koncept obrnjenega učenja, pa slednje lahko pomeni precej več kot le gledanje posnetkov predavanj. Vključuje namreč tudi spletne aktivnosti, teste, kvize, itd., ki jih predavatelj lahko preveri pred vstopom v razred. Eden izmed ključnih ciljev obrnjenega učenja je prenehati razmišljati o predavanjih kot primarnem načinu podajanja informacij in znanja ter strukturiranega časa v razredu. Dobro zasnovano predavanje je lahko učinkovito, pa vendar se predavatelji preveč zanašajo nanj in hkrati pozabljajo na ostale, bolj pomembne, izobraževalne cilje. Obrnjeno učenje tako omogoča predavateljem, da stvari poskušajo delati drugače. Pa vendar dodajanje novosti običajno zahteva opuščanje nečesa že znanega. Pri metodi obrnjenega učenja se morajo predavatelji prenehati zanašati na predavanje in se osredotočiti na ostale načine, s katerimi bi obogatili učni proces in se posluževali aktivnega načina poučevanja, ki v središče dogajanja postavlja prav udeleženca. Razširitev definicije okolja obrnjenega učenja (Honeycutt, 2014)

Honeycutt (2014) obrnjeno učenje opisuje kot »prehod iz učnega okolja, ki v središče dogajanja postavlja mentorja, k učnemu okolju, ki se osredotoča na udeleženca. Definira se ga lahko tudi kot prehod od individualnih do skupinskih strategij. Pa vendar je mogoče metodo uporabiti s pomočjo aktivnosti, ki jih opravljajo samostojno, kot na primer kvizi, delovni listi, pisni izdelki in reševanje trdih orehov. Glavni namen je z aktivnostmi dokončati med časom v razredu. Pri obrnjenem učenju lahko tehnologijo vključimo ali pa tudi ne.« Bergmann in Sams (2012) razlagata, da »obrnjeno učenje vključuje premik energije stran od predavatelja in proti udeležencem, pri čemer izkoristimo vpliv orodij, s katerimi obogatimo učno okolje.« Orodja,

09


ki jih uporabljamo pri izobraževanju, niso omejena na uporabo tehnologije. Medtem ko so video posnetki in tehnologija lahko učinkoviti pri obrnjenem učenju, se slednje ne zahteva. Razširitev definicije okolja obrnjenega učenja (Honeycutt, 2014)

10

Vir: http://www.slu.edu/cttl/resources/teaching-tips-and-resources/flipped-class-room-resources


Obrnjeno učenje temelji na konstruktivističnem modelu. Učenje je aktiven in družaben proces. Slušatelji lahko uporabijo predhodne izkušnje in obstoječe znanje pri razumevanju novih vsebin.

Prepoznana sta dva glavna dejavnika, ki spodbujata uvedbo obrnjenega učenja. Ta dva dejavnika sta vplivala na učitelja Aarona Samsa in Jonathana

1.2 TEOrETIčnI OKVIr

PREVLADA SPLETNIH VIDEO POSNETKOV, GRADIV IN

INFORMACIJ.

SLABI UČNI REZULTATI PRI TRADICIONALNEM NAČINU

POUČEVANJA.

11

Bergmanana srednji šoli Woodland Park v Koloradu, ki sta za svoje učence posnela PowerPoint predstavitev. Predstavitev je bila objavljena za učence, ki so izostali od pouka, sčasoma pa je število učencev, ki so predstavitve uporabljali za učenje samo, znatno naraslo. Učenci so predstavitve pričeli uporabljati, da so se učili pred vstopom v razred, čas v razredu pa je bil posvečen uporabi znanja, ki so ga pridobili preko učnih ur v digitalni obliki. Učenci so nato v razredu namreč želeli pojasnitev določenih problemov ali poglabljanje znanja. Sams in Bergman sta pričela predavati o rezultatih uporabe obrnjenega učenja, pri čemer sta želela ostale predavatelje spodbuditi k uporabi tega modela, da bi čas v razredu namenili za skupinsko delo in razvijanje veščin oziroma pridobivanje novih znanj.

Pedagogika obrnjenega učenja temelji na aktivnem poslušanju, ki se nanaša na vse, kar vključuje udeležence pri delu in razmišljanju o stvareh, ki jih počnejo. Bonwell in Eison (1991) Bloomovo taksonomijo (1956) pristopa k učenju (kognitivne funkcije višjega


reda) gre opaziti kot cilj aktivnega učenja. V podporo aktivnemu učenju, Bransford, Brown in Cocking (2000) razlagajo, da je za poglobljeno učenje potrebno:

sprva razviti trden temelj znanja, ki temelji na dejstvih,

razumeti kako se znanje vključuje v določen koncept/okvir,

pridobiti in uporabiti to znanje v različnih kontekstih.

Koncept obrnjenega učenja podpira to vrsto učenja, saj udeležence izpostavlja temeljnim konceptom preko bralnega razumevanja na spletu, video posnetkov in aktivnosti pred vstopom v razred, in zagotavlja, da je čas v razredu namenjen udeležencem in ponuja možnosti za aktivno rabo kognitivnih funkcij višjega reda. Formativna povratna informacija, ki je pridobljena med obrnjenim učenjem, mentorjem pomaga razjasniti vsebino in morebitne napačne predstave, pri čemer zagotovi, da udeleženci novo znanje organizirajo na način, ki je bolj primeren za nadaljnjo uporabo.« (Brame, 2013)

Dr. Jeremy F. Strayer (2012) iz Univerze Ohio State je zasnoval okvir za uporabo metode obrnjenega učenja pri poučevanju. Dejal je, da je obširna uporaba izobraževalnih tehnologij z namenom podajanja vsebine programa izven razreda ključna pri ideji obrnjenega učenja. Aktivno učenje med poukom v razredu je naslednja ključna značilnost metode obrnjenega učenja. Ti dve značilnosti namreč znatno vplivata na učno okolje udeleženca.


V Pregledu obrnjenega učenja (Hamdan, McKnight & Arfstrom, 2013) gre zaslediti štiri stebre obrnjenega učenja. Tako kot tudi niti dve tradicionalni predavanji nista isti, je enako pri obrnjenem učenju. Ker se obrnjeno učenje namreč osredotoča na izpolnjevanje učnih potreb posameznega udeleženca in ne na zastavljeno metodologijo z jasnimi pravili, je ekipa izkušenih predavateljev iz mreže obrnjenega učenja v sodelovanju s Pearson’s School Achievement Services (2013), opredelila ključne značilnosti ali tako imenovane stebre obrnjenega učenja, na podlagi katerih se metoda obrnjenega učenja sploh lahko uporabi. Štirje stebri so fleksibilno okolje, učna kultura, načrtovana vsebina in strokoven predavatelj.

1. FlEKSIbIlnA OKOljA:

Predavatelji lahko pričakujejo, da je dogajanje v razredu lahko hrupno in kaotično, časovni potek dogodkov in pričakovanja za ocenjevanje pa bodo morala prav tako biti fleksibilna. Obrnjeno učenje dovoljuje veliko različnih učnih modelov. Predavatelji večkrat fizično prerazporedijo njihov učni prostor, da bi izpeljali učno uro ali enoto, kar vključuje skupinsko delo, samostojno delo, raziskovalne storitve, izvedbo in ocenjevanje. Skratka, ustvarjajo fleksibilna okolja, v katerih se udeleženci sami odločijo kaj in kje se bodo učili.

2. UčnA KUlTUrA:

V učilnici je pozornost na udeležencu. »Udeleženci se premikajo od tega, da so zgolj rezultat učenja, proti središču učnega procesa, kjer so v snovanje znanja aktivno vključeni, saj so jim na voljo priložnosti za sodelovanje in ocenjevanje njihovega učnega procesa na način, ki dodaja določeno osebno noto.« (Priročnik) Udeleženci teoretično lahko določajo tempo svojemu učenju s tem, da pregledajo vsebino izven učnega prostora skupine, predavatelji pa lahko maksimirajo uporabo interakcije v razredu in jo namenijo preverjanju razumevanja vsebine in sinteze gradiva.

1.3 ŠTIrjE STEbrI ObrnjEnEgA UčEnjA

13


3. nAčrTOVAnA VSEbInA:

Od predavateljev se zahteva, da ocenijo kaj potrebujejo za poučevanje, tako da se lahko čas v razredu uporabi za druge metode poučevanja, kot na primer aktivno učenje, delo s soudeleženci, učenje na osnovi reševanja konkretnih problemov, učenje obvladovanja ali Sokratove metode, a vse to zavisi od nivoja znanja in tematike.

4. STrOKOVnI PrEDAVATEljI:

Video posnetki, ki jih uporabimo v okviru obrnjenega učenja, seveda ne morejo nadomestiti dobro usposobljenega in strokovnega kadra. Pri metodi obrnjenega učenja imajo usposobljeni strokovni predavatelji veliko vrednost, pogosto pa so tudi bolj zahtevni. Določiti namreč morajo kdaj in kako obrniti predavanje, ki je namenjeno celotni skupini, proti samostojnemu učnemu prostoru in kako maksimirati čas, preživet v razredu, med predavatelji in slušatelji. Med poukom v razredu predavatelji nenehno opazujejo udeležence, jim podajajo povratne informacije in ocenjujejo njihovo delo. (Hamdam, McKnight & Arfstrom, 2013, 5-6)

14

V naslednjem poglavju so predstavljene štiri stopnje obrnjenega učenja, kot je opisano v spletnem članku User Generated Education, ki ga je pripravil Jackie Gerstein.

Prednost obrnjenega učenja je, da vsebina, ki je pogosto bolj teoretične narave, postane lažje dostopna in je pod nadzorom. Ena od ključnih dokazanih prednosti uporabe video posnetka je, da imajo slušatelji nadzor nad medijem z možnostjo pregleda delov, ki so jih morebiti napačno razumeli ali jih le morajo utrditi, oziroma tistih delov, ki jih še posebej zanimajo. Ko se predavatelje naprosi, da zamenjajo svoja predavanja s predavanji v obliki video posnetka, bodisi lastnih ali povzetih od drugih, ki si jih slušatelji lahko ogledajo doma, predavatelji morda ne bi natančno vedeli kaj potem početi v razredu. Zagovorniki obrnjenega učenja navajajo, da se čas v razredu lahko uporabi za pogovor ali za avtentične učne izkušnje.

1.4 STOPnjE ObrnjEnEgA UčEnjA


Predavateljem, ki se poslužujejo didaktičnega modela, jim bo okviren načrt dela po metodi obrnjenega učenja v veliko pomoč.

V nadaljevanju je razlaga modela obrnjenega učenja, tj. modela, kjer učne ure v obliki video posnetkov in poddaj (ang. podcast) sodijo v širši okvir učnih aktivnosti. To je ciklus učnega modela, ki zagotavlja zaporedje učnih aktivnosti, ki temeljijo na teorijah in učnih modelih ciklusa izkustvenega učenja:

Vrednost obrnjenega učenja je, da čas v razredu porabimo za izvedbo delavnice, v kateri udeleženci pridobivajo več informacij o sami vsebini, preizkušajo svoje veščine pri pridobivanju znanja in izmenjujejo informacije pri praktičnih aktivnostih. Med srečanji v razredu se predavatelji preizkušajo kot mentorji in svetovalci, pri čemer udeležence spodbujajo pri samostojnem delu oziroma skupinskih aktivnostih.

Pri obrnjenem učenju morajo mentorji zamenjati vloge in se odpovedati vlogi, ki jo zavzemajo kot predavatelji, ter si prizadevati za skupinski prispevek k učnemu procesu. Hkrati je sprememba potrebna tudi pri vlogi


udeležencev, med katerimi jih je večina navajena zavzemati pasivni položaj v učnem procesu, kjer jim učno vsebino podajajo drugi. Model obrnjenega učenja odgovornost za učenje prestavlja na udeležence in jih pri tem dodatno spodbuja k eksperimentiranju. Aktivnosti lahko vodijo udeleženci, komunikacija med njimi pa lahko vpliva na srečanje, ki je namenjeno praktičnemu učenju. Poleg tega obrnjeno učenje spreminja prioritete - od tega, da vsebino le predelamo, do tega, da jo obvladamo.

Doslej se je obrnjeno učenje uporabljalo predvsem v visokošolskem izobraževanju. Cilj iFLIP projekta pa je predstaviti ta model pri poučevanju odraslih. Potrebno ga je prilagoditi, predavatelje pa dobro usposobiti. Model je bil testiran v petih državah v različnih razredih. Rezultati so predstavljeni v tem priročniku za uporabo metode obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih.

IZKUSTVEnO UčEnjE: IZKUŠnjE

Pogosto se prične s praktično vajo. Ta avtentična izkušnja izkustvenega učenja udeležencem omogoča, da so del učnega procesa. Je konkretna izkušnja, ki potrebuje pozornost večine, če ne celo vseh, čutov. Slušatelji so navdušeni nad osebno povezavo z izkušnjo in si želijo ustvariti pomen za in o izkušnji (konstruktivistično učenje).


Okoliščine: Te aktivnosti so narejene za čas v razredu in se pogosto izvedejo v skupini. Pri kombiniranem učenju so to sinhrone aktivnosti vodene med srečanjem v razredu. Pri spletnem učenju se udeležence lahko prosi, da obiščejo kakšen dogodek ali gredo v muzej. Ustvarjalen predavatelj pa lahko pripravi tudi kakšno praktično aktivnost ali simulacijo, ki jo udeleženci nato dokončajo med sinhronimi srečanji v obliki webinarja s pomočjo Adobe Connect, Elluminate ali drugimi orodji.

rAZISKOVAnjE KOncEPTA:KAj

Slušatelji so podvrženi konceptom, ki smo se jih dotaknili med izkustvenim učenjem. Preiskujejo kaj imajo o tematiki povedati strokovnjaki. Pridobljene informacije so predstavljene v obliki video učne ure, vsebinsko bogate spletne strani in simulacij kot je PHET in/ali spletnih besedil. V primeru obrnjenega učenja je to čas v učnem ciklusu, kjer si slušatelji ogledajo vsebinsko bogate video posnetke.

Koncepti bi morali biti predstavljeni v dostopni obliki. S tem, da slušateljem priskrbimo spletne vire in medije, jim tudi omogočimo nadzor nad tem, da se odločijo kdaj in kako se mediji uporabijo. To je glavna vrednost, ki jo ta metoda obrnjenega učenja lahko ima. Predstavitve, ki temeljijo na vsebini, nadzirajo slušatelji sami in ne predavatelji, kar bi počeli sicer v sinhronem okolju, ki temelji na didaktiki.

17


Okoliščine: Te materiale slušatelji uporabijo v svojem okolju in ob času, ki ga izberejo sami. Slušatelji imajo namreč možnost dostopa do materialov in uporabe le-teh na svojstven način. Lahko si jih ogledajo v okolju, ki jim najbolj ustreza (ob primerni glasbi, osvetlitvi, pohištvu, delu dneva), informacije, ki so jim najbolj zanimive oziroma jih morda ne razumejo, pa si lahko ponovno ogledajo. To je asinhrono učenje, ki kot takšno dovoljuje slušateljem, da ga prilagodijo samim sebi.

USTVArjAnjE POMEnA:In KAj ZATO

Slušatelji odražajo svoje razumevanje tega, kar je bilo odkrito med predhodnimi fazami. To je faza globlje refleksije tega, kar so doživeli med prvo frazo in kaj so se naučili s pomočjo strokovnjakov med drugo fazo.

Slušatelji lahko artikulirajo in konstruirajo svoje razumevanje vsebine ali tematike, ki je podana preko video in avdio posnetkov ali blogov. V okviru standardnega šolskega sistema je to lahko faza, ko se preveri razumevanje vsebine. V tem primeru se priporoča, da testi ciljajo višje stopnje Bloomove taksonomije - vrednotenje, uporaba in sinteza.

18


Okoliščine: Če je mogoče, bi slušateljem morala biti dana priložnost, ki bi dala pomen konceptom, povezanih z vsebino, in vse to ob svojem času, tj. takrat, ko se čutijo pripravljene, vzamejo pa si lahko čas, ki ga potrebujejo, za uspešno delo

DEMOnSTrAcIjA In APlIKAcIjA:In KAj SEDAj

Med to fazo lahko slušatelji demonstrirajo tisto, kar so se naučili in gradivo uporabijo na način, ki se njim zdi najbolj smiseln. To presega refleksijo in razumevanje, da morajo slušatelji ustvariti nekaj, kar je individualno zas-novano in uporabno v vsakdanjem življenju slušatelja. Gre z roko v roki z najvišjo stopnjo učenja po Bloomovi taksonomiji učenja-ustvarjanja, kjer slušatelj ustvarja nov izdelek ali razmišljanje. V bistvu postanejo pripove-dovalci njihovega učenja

Okoliščine: Ta faza je najboljša, ko se izvaja v razredu kot skupinsko delo. Razlogi za izbiro tega tipa sinhronega učenja so:

da predavatelji lahko vodijo slušatelje do tipov projektov in orodij, ki najbolj ustrezajo slušateljem, in

da sovrstniki in mentorji povečajo motivacijo in podajajo povratne informacije.

19


iFLIP model ni model, ki bi ustrezal vsem. Vsak razred je drugačen z različnimi stopnjami dostopa do tehnologije, različnim nivojem motivacije s strani slušateljev in različnim tehnološkim znanjem s strani predavatelja. Predavatelji prav tako zavzemajo drugačno vlogo. Poleg tega se morajo predavatelji ponovno priučiti kako reagirati kot »stranski vodiči« in ne kot »modreci na odru«. In to zahteva precej časa. Metoda obrnjenega učenja zahteva veliko priprav in fleksibilnosti. Izvedbeni del projekta je temeljil prav na tem - testirani so bili različni modeli, nato pa se je izbral najbolj primeren, ki je ustrezal skupini slušateljev in njihovim potrebam.

V nadaljevanju je nekaj primerov modelov obrnjenega učenja:

STAnDArDnA METODA ObrnjEnEgA UčEnjA:

Udeležencem je dana domača naloga, v sklopu katere si morajo ogledati video učne ure in prebrati nekaj gradiva, ki se zahteva za pouk. Med časom, preživetim v razredu, udeleženci vadijo, kar so se naučili, predavateljem pa je dano več časa, ki ga lahko s slušatelji preživijo ena na ena.

ObrnjEnO UčEnjE, KI TEMEljI nA rAZPrAVI:

Predavatelji določijo video učne ure kot tudi druge video posnetke ali besedila, ki se nanašajo na tematiko, na primer TED Talks, YouTube videi in ostali viri. Čas v razredu se nato nameni razpravi in poglabljanju znanja o tematiki. To je še posebej uporaben pristop pri tematikah, kjer je kontekst najbolj pomemben, kot na primer zgodovina, umetnost ali angleščina.

METODA ObrnjEnEgA UčEnjA, PrI KATErISE OSrEDOTOčA nA DEMOnSTrAcIjO:

Še posebej za tiste predmete, ki od udeležencev zahtevajo, da si aktivnosti natančno zapomnijo in jih ponavljajo, kot na primer kemija, fizika in

1.5 rAZlIčnI MODElI METODE ObrnjEnEgA UčEnjA

20


celo matematika, velja, da je video demonstracija v veliko pomoč, saj si udeleženci razlago lahko ponovno ogledajo. V tem modelu predavatelj uporablja programsko opremo za snemanje zaslona, da lahko demonstrira aktivnost, tako da lahko slušatelji razlagi sledijo v svojem tempu.

UMETnA ObrnjEnA UčIlnIcA:

Ideja je odlična za mlajše udeležence, pri katerih bi dejanska domača naloga bila neprimerna izbira. Ta metoda obrnjenega učenja omogoča, da si udeleženci video učne ure ogledajo v razredu, kar jim daje možnost ponovno pregledati gradivo v svojem tempu, hkrati pa so deležni pomoči predavatelja, ki se premika od enega do drugega udeleženca, da mu nudi individualno pomoč, ki jo predvsem mlajši slušatelji še potrebujejo.

ObrnjEnO UčEnjE, KI TEMEljI nA SKUPInSKEM DElU:

Ta model pomaga udeležencem, da se učijo drug od drugega.. Pouk se prične kot običajno, video učne ure in ostali viri pa se delijo pred samim poukom. Obrat se dogodi, ko udeleženci pridejo k pouku, kjer lahko kot ekipa sodelujejo in delajo na zadolžitvi, ki jo je predavatelj določil za tisti dan. Slednje udeležence spodbuja, da se učijo drug od drugega, in jih privede k spoznanju, da se ne le naučijo pravilnega odgovora, temveč kako vrstniku razložiti zakaj so ti odgovori pravilni.

VIrTUAlnA ObrnjEnA UčIlnIcA:

Za starejše udeležence lahko pri nekaterih predmetih potreba po času, preživetemu v razredu, postane manj pomembna. Nekateri profesorji na univerzah ali visokih šolah študentom omogočijo ogled video učnih ur, jim dajejo zadolžitve ali preverijo znanje preko spletnega sistema za upravljanje učenja. Od udeležencev se tako zahteva le, da se udeležijo kratkega pogovora ena na ena v sklopu uradnih ur, ki temelji da izpolnjevanju individualnih potreb.

21


ObrAT PrI PrEDAVATEljU:

Vsakega video posnetka, ki se ga ustvari za izvedbo obrnjenega učenja, ni potrebno pričeti in končati z učiteljem. Udeleženci prav tako lahko uporabijo video posnetke, da bolje demonstrirajo razumevanje. Udeležence prosite, da posnamejo aktivnosti igre vlog ali vsakega prosite, da se posname med predstavljanjem nove tematike ali veščin, kot bi to naredili, če bi bilo potrebno »naučiti učitelja«. (7 edinstvenih modelov obrnjenega učenja - Kateri ustreza vam?, 2016)

Kritiki modelu obrnjenega učenja oporekajo, saj ima kar nekajpomanjkljivosti tako z vidika predavatelja kot tudi slušatelja.

Pri udeležencih je to digitalna ločnica. Vse družine namreč nimajo enakega socio-ekonomskega položaja, zatorej je dostop do računalnikov oziroma tehnologije, ki omogoča ogled video posnetkov izven šolskega okolja, onemogočen za vse udeležence. S tem modelom lahko tako izvajamo pritisk na nekatere družine, saj želijo dostopati do video posnetkov, ko se vrata šole že zapro.

Poleg tega imajo nekateri udeleženci lahko težave zaradi razvijanja osebne odgovornosti. V vase usmerjenem domačem učnem okolju lahko udeleženci, ki niso na razvojni stopnji, ki se jo zahteva za sledenje zadolžitvam pri samostojnem učenju, tako zaostajajo za vrstniki.

Nekateri so mnenja, da obrnjeno učenje vodi do tega, da se na računalniku preživi več časa v obdobju, ko mladi že tako preveč časa preživljajo pred računalniškimi zasloni. Metode, ki se zanašajo na video posnetke, k temu zares prispevajo, še posebej, če so video posnetki predolgi. Poleg tega se obrnjeno učenje, ki v ospredje postavlja uporabo video posnetkov za podajanje znanja, sooča z enakimi izzivi kot jih gre zaznati pri

1.6 OMEjITVE In KrITIKE - KATErE SOSlAbOSTI?

22


tradicionalnem tipu poučevanja. Udeleženci se morda ne naučijo bolje s tem, da doma poslušajo učno uro ali si ogledajo video posnetek, saj je to še vedno neke vrste tradicionalna metoda poučevanja. Kritiki so mnenja, da bi bil konstruktivistični pristop boljša izbira.

Predavatelji lahko tudi pri tem modelu najdejo izzive. Potrebuje se več časa za pripravo, saj ustvarjanje video posnetkov visoke kakovosti za učitelje pomeni več časa in truda, ki ga morajo posvetiti pripravam poleg njihovih rednih zadolžitev. Prav tako je potrebno več denarnih sredstev, s katerimi se predavateljem lahko omogoči usposabljanje, da si pridobijo znanja z naslova računalniških tehnologij, ki bi jim omogočile uspešno izvedbo tovrstnega učenja.

Z obrnjenim učenjem lahko tako zgrešimo na zelo preprost način. Čeprav je celotna ideja zelo enostavna, pa je za uspešno izvedbo potrebnega veliko časa za temeljito pripravo. Snemanje učnih ur zahteva veliko truda in časa s strani fakultete, prav tako pa morajo biti elementi izven in v razredu natančno integrirani, da lahko udeleženci model razumejo in se z veseljem pripravijo za pouk. Pa vendar, snemanje video posnetkov ne predstavlja pravega izziva. Pravi izziv je kaj nato početi v razredu. Skratka, uvajanje metode obrnjenega učenja lahko pomeni dodatno delo in zahteva nove veščine, ki jih mora predavatelj usvojiti, čeprav se lahko to usvaja s počasnim uvajanjem modela.

Vrednost obrnjenega učenja je torej, da čas v razredu porabimo za izvedbo delavnice, v kateri udeleženci pridobivajo več informacij o sami vsebini, preizkušajo svoje veščine pri pridobivanju znanja in izmenjujejo informacije pri praktičnih aktivnostih. Med srečanji v razredu se predavatelji preizkušajo kot mentorji in svetovalci, pri čemer udeležence spodbujajo pri samostojnem delu oziroma skupinskih aktivnostih.

Pri obrnjenem učenju morajo mentorji zamenjati vloge in se odpovedati vlogi, ki jo zavzemajo kot predavatelji, ter se posluževati skupinskega prispevka k učnemu procesu. Hkrati, je sprememba potrebna tudi pri vlogi udeležencev, med katerimi jih je večina navajena zavzemati pasivni položaj v učnem procesu, kjer jim učno vsebino podajajo drugi. Model obrnjenega učenja odgovornost za učenje prestavlja na udeležence in jih pri tem

23


2 DEl AnAlIZA POTrEb ODrASlIh SlUŠATEljEV In PrEDAVATEljEVTo poglavje povzema glavne ugotovitve Poročila o analizi potreb odraslih slušateljev (ang. Adult Learners Needs Analysis Report - ALNAR) rezultatov raziskave, ki so jo partnerji projekta iFLIP opravili kot del izvedbe projekta.

ALNAR namerava obvestiti partnerje o trenutnem razvoju, povezanem z osveščenostjo o metodi obrnjenega učenja ter s prednostmi za slušatelje in predavatelje o učnih poteh in pristopih.

ALNAR je razdeljen za 4 glavne dele: slušatelji in njihove potrebe, predavatelji in njihove metode poučevanja, študije primerov in primeri dobre prakse, ter uporaba metode obrnjenega učenja v praksi. Analiza prvih dveh delov je potekala na podlagi spletnih vprašalnikov. Pri drugih dveh pa se je podatke pridobivalo na podlagi teoretičnih raziskav.

24

Skupno število anketirancev v sklopu te raziskave je 220, pri čemer so vsi partnerji dosegli ali presegli zahtevano velikost vzorca. Delež slovenskih anketirancev je v tej raziskavi večji, vendar so analize pokazale, da ni

2.1 ODrASlI SlUŠATEljI: POVZETEKrAZISKAVE In SKlEPI

dodatno spodbuja k eksperimentiranju. Aktivnosti lahko vodijo udeleženci, komunikacija med njimi pa lahko vpliva na srečanje, ki je namenjeno praktičnemu učenju. Kar je pri obrnjenem učenju najbolj poglavitno je dejstvo, da spreminja prioritete - od tega, da vsebino le predelamo, do tega, da jo obvladamo. (Things you should know about...Flipped Classrooms, 2012)


Število anketirancev po državah

25

bistvene korelacije med izvorno državo anketirancev in njihovimi odgovori, kar pomeni, da so rezultati zbranega vzorca veljavni. Šest dejavnikov kaže pozitivno korelacijo med izvorno državo in učnimi dejavniki - trije od njih kažejo slabo korelacijo v nižjem delu (0,20 do 0,22) in ostali trije kažejo korelacijo do zgornjega konca šibkega razreda (0,27 do 0,36).


Starostna struktura anketirancev zajema vse glavne starostne skupine. Pa vendar, izračunana korelacija ni pogojena s starostjo in učnimi dejavniki, na katere se raziskava osredotoča. Le trije od preučenih dejavnikov predstavljajo negativno korelacijo s starostjo med -0,20 in 0,30 (šibko) z vsemi drugimi dejavniki, katerih korelacija je med 0 in +/- 0,20 (zelo šibko).

49 % anketirancev ima visokošolsko izobrazbo, bodisi diplomo, magisterij ali doktorat. 31 % imajo poklicno šolo in opravljeno usposabljanje v okviru srednješolskega izobraževanja s pridobljeno poklicno izobrazbo ali dokončano visokošolsko poklicno usposabljanje.

Delež moških je 27-odstoten, medtem ko je zastopanost žensk 73-odstotna.

26


Pet od devetnajstih učnih dejavnikov kažejo šibko korelacijo s pogostostjo učnih aktivnosti. Le trije učni dejavniki so povezani (šibko) z izboljšanjem doseganja izobrazbene stopnje anketirancev. Kar zadeva pogostosti dodatnih učnih aktivnosti, rezultati kažejo, da je preko 30 % anketirancev sodelovalo v več (vsaj eni na vsake nekaj let) učnih aktivnosti v zadnjih 10 letih. Podoben, vendar malenkost manjši delež, anketirancev (28 %) jih je to storilo enkrat ali dvakrat. Drugih 10 % jih je odgovorilo z »enkrat letno« in 21 % z »več kot enkrat letno«. Če zadnji dve skupini gledamo kot celoto, pridemo do enotne razporeditve približno 30 % vsakega med tremi glavnimi odgovori - (1) enkrat na vsake nekaj let, (2) enkrat ali dvakrat in (3) enkrat ali večkrat na leto. Skromnih 7 % jih je odgovorilo, da se dodatnih izobraževanj v zadnjih 10 letih sploh niso udeležili.

Podatki o raziskavah dejavnikov učenja so bili statistično obdelani, da bi pridobili (1) nominalno vrednost (lestvica med -2 in +2) in (2) vsota kvadratov odstopanj od povprečja. Kombinacija dveh vrednosti omogoča

27


vpogled v dejavnike učenja, ki imajo (1) pozitivne odzive in (2) večji konsenz med anketiranci.

To je 11 dejavnikov, ki imajo nominalno vrednost 1,00+ in razločno soglasje v odgovorih, kar ustreza številski vrednosti vzdolž X osi, ki predstavlja manj kot 200.

A. Rad se učim novih stvari.S. Rad imam, če lahko sam spremljam svoj napredek in dosežke.F. Raje imam, če sam določam tempo učenja.H. Raje imam, če imam dovolj časa za raziskovanje in razmislek.L. Rad delim svoje mnenje o stvareh, ki sem jih prebral, poslušal ali videlC. Rad imam nadzor nad učnim procesom.E. Rad imam nazorne razgovore v razredu.D. Rad prevzamem pobudo in razvijam svoj lasten potek učenja, pri čemer sprejemam usmeritve.I. Rad imam dostop do dodatnih gradiv in virov poleg glavne vsebine.F. Raje imam, če sam določam učne cilje.B. Običajno se učim hitro in z lahkoto.

28


Poleg tega obstajajo trije dejavniki, ki imajo v svojem besedilu namerno izraženo negativno konotacijo, s čimer naj bi zagotovili, da anketiranci zares previdno preberejo vsa vprašanja in pozorno premislijo o vseh dejavnikih, ki so bili predloženi v presojo. Predlagamo, da upoštevamo naslednje tri dejavnike, saj imajo ločene vrednosti, ki kažejo na nestrinjanje (na negativni izjavi), morali pa bi imeti pozitiven odgovor. Ti trije dejavniki imajo vrednost pod 1,00 (0,22-0,39). Pa vendar je stopnja konsenza zelo nizka (skupek kvadratov preko 300), zato je naš predlog potrebno upoštevati, ne pa se nanj osredotočiti.

G. Ko sem v razredu, rad poslušam in sem tiho.J. Preveč gradiva me vznemirja.Q. Če ne sledim zadolžitvam in rokom, izgubim motivacijo za učenje.

Skupno število anketirancev je 96. Sicer je bil določen vzorec petih na vsako državo, pri čemer pa Italija ni dosegla cilja (št.=3), Slovenija (št.=40), Belgija (št.=24) in Bolgarija (št.=18). Nizozemska in Poljska sta dosegli cilj.

2.2 ODrASlI VODjE USPOSAbljAnj InPrEDAVATEljI: POVZETEK rAZISKAVE InSKlEPI

29


Starostna struktura anketirancev zajema vse glavne starostne skupine. Vsaj polovica (47 %) vseh anketirancev spada v dve starostni skupini med 35 in 44 let.

Delež moških je 27-odstoten, medtem ko je zastopanost žensk 73-odstotna.

30


Pri odgovoru na vprašanje o tem, ali imajo anketiranci v svoji trenutni pedagoški profesiji pravico do izbire metodologije poučevanja, jih 76 % meni, da imajo popolno svobodo, 20 % jih meni, da potrebujejo odobritev uprave, le 4 % pa ima metodologijo določeno in pri tem nima svobode. Ta razdelitev opisuje izvrstno skupino izvrstno skupino izobraževalcev in učiteljev in učiteljev za iFlip, s katerimi sodelujete, ta del pa je pomagal partnerjem pri iskanju vodij usposabljanj, da jih vključijo v usposabljanje in jih pozneje

Odgovori na vprašanje glede ravni poučevanja učiteljev kažejo, da poučujejo na različnih ravneh. Nekateri učijo tako v šolah in ustanovah za poučevanje odraslih, nekateri pa so svobodnjaki, ki poučujejo najrazličnejše stranke.

Kar zadeva njihovo poklicno kvalifikacijo jih ima večina strokovno izobrazbo z dotičnega področja in formalno pedagoško izobrazbo, vendar jih je večina usposobljena le za predmet, ki ga poučujejo. Slednje ima velik pomen za projekt in rezultate projekta, saj so moduli dostopni vsem.

31


Če pogledamo na vprašanje, katerega namen je bilo ugotoviti, če in koliko so anketiranci uporabili metodo obrnjenega učenja, smo ugotovili, da ga 18 % že uporablja, 23 % pa jih je takoj pripravljeno uporabljati (“Vem, kaj je in kako jo uporabljati “). To prinaša skupni delež 41 % vodij izobraževalcev/predavateljev, ki bi bili pripravljeni in zmožni uporabljati metodo obrnjenega učenja z nekaj pomoči pri vsebinskem delu iz iFlip. Pa vendar še dodatnih 11,5 % potrebuje dodatno usposabljanje glede praktične uporabe, saj trdijo, da “vedo, kaj je metoda obrnjenega učenja, ne pa kako jo uporabiti”. Izjemno visok delež anketirancev (nekaj več kot 28 %) je na usposabljanju prvič slišalo za ta izraz. Lahko bi postali zainteresirani za metodo obrnjenega učenja, če bi jim zagotovili ustrezno in zadostno usposabljanje o teoriji in praksi. Skoraj 20 % anketirancev pa sploh ne ve, kaj metoda obrnjenega učenja pomeni.

32

povabijo na dogodke, ki spodbujajo rezultate projekta. Tri četrtine jih navaja, da imajo polno fleksibilnost pri izbiri metodologije, pri tem pa predlagajo lažji dostop do podatkov o prihodnjih izvedenih eksperimentih.


Najbolj zanimivo vprašanje je vprašanje z matrico, ki od anketirancev zahteva, da ocenijo različne izjave v zvezi s svojim načinom in pristopom učenja. Zanimivo je, da rezultati ne kažejo ali imajo zelo šibke ravni korelacije s starostjo ali s stopnjo poznavanja koncepta obrnjenega učenja. Vendar pa je skrbno preučevanje številk pokazalo, da bi lahko prišlo do močnejše korelacije, če upoštevamo državo anketirancev. To smo merili zmerno močno (0,4-0,6) v 3 dejavnikih in močno (0,6-0,8) v 1 dejavniku. Zaradi majhnih velikosti vzorcev na državo statističnih rezultatov za vse države ni bilo mogoče pridobiti, vendar smo to lahko storili za Slovenijo (št. = 40), za vse države, razen za Slovenijo (št. = 56), in jih primerjali z rezultati vzorca (št. = 96). Rezultate smo povzeli v spodnji tabeli, rezultat pa je grafično prikazan tudi na koncu te strani. Ker je to vprašanje tesno povezano s pristopi usposabljanja, o katerih smo razpravljali in vključili v pilotne izvedbe, ki so vključevale metodo obrnjenega učenja, prav tako prilagamo preglednico, ki jo je mogoče prenesti kot pravo različico te ankete (http://projectiflip.eu/en/alnar-surveys).

Vsebuje dodatne statistične podatke za vse dejavnike, in sicer deleži po vrsti odgovora (prav tako je urejena v tri podatkovne nize, in sicer vsi podatki, vsi podatki razen Slovenije, in le Slovenija). Partnerjem se je priporočilo, da bi šli skozi te preproste nabore podatkov in upoštevali odgovore v kontekstu vzorca anketirancev, na katere je ciljala anketa. Primeren najnižji prag za pristop usposabljanja / faktor, ki ga je treba vključiti v oblikovanje tečaja z metodo obrnjenega učenja, morda nekje v razponu 1,25-1,50 (glej zadnji graf na tej strani) je bil priporočen. Poudariti je treba, da so bili tečaji iFlip zasnovani z uporabo metode obrnjenega učenja, vendar pa raziskava samo prikazuje, kakšna je bila sedanja praksa pedagogov, ki lahko ali ne sme nujno pokrivati vseh zahtev programa. Vendar bi tesnejše usklajevanje med trenutno prakso in prihodnjimi zahtevami glede programa zagotovilo olajšan sprejem metode in manjšo odpornost na spremembe.

33


To poglavje predstavlja nekatere ugotovitve Poročila o analizi potreb odraslih slušateljev (ang. Adult Learners Needs Analysis Report - ALNAR) rezultatov raziskave, ki so jo partnerji projekta iFLIP opravili kot del izvedbe projekta.

Partnerji so opravili teoretično raziskavo v svoji državi, da bi videli kje in v kakšnem kontekstu je bila metoda obrnjenega učenja že predstavljena. Pripravljenih je bilo 12 študij primerov in 6 primerov dobre prakse iz vsega sveta. V nekaterih državah, Belgija, Poljska in Bolgarija, je bilo najti več primerov uporabe metode obrnjenega učenja v praksi. Pri drugih so bile le pilotne različice ali testiranja, opravljena v okviru evropskih projektov. Na tem mestu je predstavljenih 6, ki jih je bilo izbranih, da bi predstavili prenosnost in uporabnost metode obrnjenega učenja v različnih izobrazbenih sektorjih in nivojih in ne s ciljem, da bi predstavili vsako državo posebej.

2.3 ŠTUDIjE PrIMErOV In MODElI DObrE PrAKSE

Povzetek pristopov/faktorjev usposabljanja . Označene vrstice kažejo zmerno močno (0,4-0,6) do močno (0,6-0,8) korelacijo med odgovori in državo anketi-

rancev.

34


Celoten izbor je na voljo na spletu: http://projectiflip.eu/wp-content/uploads/2016/11/iFLIP-ALNAR-SecC-Summary.pdf

Modeli dobre prakse, uporabljeni v različnih državah, so bili analizirani in združeni v enem dokumentu, ki je na voljo na spletu: http://projectiflip.eu/wp-content/uploads/2016/11/iFLIP-ALNAR-SecD-Summary.pdf

1. METODA ObrnjEnEgA UčEnjA V rAZrEDU PO UDElEžbI nAKOnFErEncI EDID O ObrnjEnEM UčEnjU

Partner/država poročevalka: Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, SlovenijaOpis metode: OŠ Solkan, Slovenija

1. Splošno:Metoda obrnjenega učenja je bila razvita in uporabljena na Osnovni šoli Solkan v tretjem razredu, kjer je starost učencev od 8 do 9 let, pri predmetu matematike in naravoslovja. Vsak od učiteljev je izbral tematiko, pripravil gradivo in zastavil učno uro, skladno s cilji kurikuluma.

Pri naravoslovju je bila tematika Kmetija med letnimi časi, pri matematiki pa Deli celote. Učne ure so bile posnete z uporabo orodja Screencast-O-Matic, ki je dovolj preprost za uporabo. Vsebina je bila razdeljena in podana v kratkih video posnetkih, dodatni učinki pa so se dodajali z uporabo orodja SmartBoard. Video posnetki so bili objavljeni na kanalu YouTube, do njih pa se je lahko dostopalo preko spletne učilnice.

2. Opis: Čeprav je bil eksperiment namenjen mlajšim učencem, so ga vzeli precej resno. Ogledali so si posnetke, pri čemer jih je večina to storila skupaj s starši in ostalimi družinskimi člani. Temu je sledil tako imenovan čas za domačo nalogo, ki so jo opravili v razredu. Učenci so tako uporabili usvojeno znanje pri reševanju vaj. Učenci so bili pri delu zelo aktivni, tisti z učnimi težavami pa so imeli manj težav pri reševanju nalog, prav tako niso zahtevali toliko pomoči. Hkrati je pomembno dejstvo, da učiteljem ni


bilo potrebno namenjati časa za razlago, zaradi česar so imeli več časa za osredotočanje na posameznike, ki so potrebovali pomoč in podporo.

Viri in nadaljnje branje:

Viri: http://mlearningvili.blogspot.si/2014/01/obrnjeno-ucen je-na-os-solkan.html

Matematika : Učno gradivo (video posnetek): http://youtu.be/EPqIX0xT_hY

V razredu: http://youtu.be/easFbWn2cMQ

Naravoslovje: Učno gradivo (video posnetek): http://youtu.be/PYK0xvxEFTCE

V razredu: http://youtu.be/RwpwYG94liE

2 . METODA ObrnjEnEgA UčEnjA PrI PrEDMETU UVOD V DIDAKTIKO PrEKO SPlETA / DIDAKTIKA nA DAljAVO

Partner/država poročevalka: Artevelde University College, BelgijaOpis metode: Center za usposabljanje učiteljev – CVO Vlaamse Ardennen

1. Splošno: Didaktika je predmet v prvem letu, ki slušateljem omogoči, da pobliže spoznajo didaktiko programa. Slušatelji se pogosto soočajo z različnimi didaktičnimi modeli, ki jih morajo poznati in povezati z njihovimi opažanji med pripravništvom. Naloga: 1. Spletna učna dejavnost kot priprava: razvile so se številne učne poti o didaktiki: uvod v didaktiko, didaktični modeli,


povezovanje didaktike z video posnetki. Cilj je, da slušatelji učne poti preučijo, da lahko svojo nalogo rešijo. 2. Vodenje, vadba in sodelovanje: učne poti so povezane z nalogo. Pred rokom za oddajo naloge je organizirano srečajo preko InterVision, ki se osredotoča na to, kako so slušatelji kritično obravnavali didaktične trenutke.

2. Opis:E-učenje slušateljem omogoča, da sledijo programu usposabljanja neodvisno tako od časa kot od prostora. Čas v razredu pred koncem naloge omogoča predavatelju, da preverijo razumevanje vsebine med slušatelji. Ta kombinacija - spletna priprava in intervision - velja za primerno osnovo, ki omogoča, da slušatelji pričnejo s pripravništvom. Število kontaktnih trenutkov: 30 % do 70 % učenja na daljavo (=kombinirano učenje z rednimi kontaktnimi trenutki).

Uporabljeno orodje: Učne poti so bile razvite s pomočjo Xerte.

Potrebna oprema: Računalnik in Xerte račun (na voljo na Tollnet.be)

Povprečen čas za pripravo: Samo razvijanje učne poti ne zahteva veliko časa. Kar zahteva več časa je oblikovanje učne poti: KAJ bo vsebovala in V KATEREM VRSTNEM REDU? Potrebovali boste nekje 10 do 15 ur za pripravo. Pomembno je, da izberete in strukturirate gradivo, preden pričnete z Xerte.

3. METODA ObrnjEnEgA UčEnjA V MODUlU AnglEŠKI jEZIK nA ADAM SMITh ŠOlI MEnEDžMEnTA OD lETA 2013

Partner/država poročevalka: NTC/Adam Smith College of Management, BolgarijaOpis metode: Adam Smith College of Management, BG

1. Splošno:Ta eksperiment je potekal v okviru modula Angleški jezik v sklopu dvoletnega programa managementa na univerzi Adam Smith (EQF 5). Program je primeren za zaposlene ljudi, ki se ga lahko udeležujejo med vikendi, osredotoča pa se na povečano učinkovito

37


rabo časa v razredu. Modul je eden od 18 in čeprav je del obveznega kurikuluma je pri slušatelji vedno bil drugotnega pomena. Neredna udeležba zaradi prenatrpanega delovnega urnika in osebnih zadev je privedla do tega, da je bilo potrebno najti rešitev, ki bi predavatelju omogočala, da:

dela z različnim številom udeležencem v razredu;

maksimira ustno interakcijo z namenom izboljšati učinkovitost naučenih komunikacijskih veščin;

podaja povratno informacijo posameznikom, jim nudi podporo in snuje učne poti, ki temeljijo na različnih nivojih kompetenc in zmožnosti posameznikov.

2. Opis:Kar se je pričelo kot eksperiment in nato postalo del ostalih modulov na tej univerzi sestoji iz:

Enega uvodnega sestanka, kjer predavatelj vzpostavi začetni nivo, udeležencem pa predstavi učne cilje oz. rezultate, ki so, vsaj v večini primerov, individualne narave

Skupek video posnetkov (YouTube), ki jih je izbral predavatelj in niso v lasti univerze, temeljijo na situacijah. Podrobna navodila, ki spremljajo video posnetke in zajemajo tako pristop k video posnetkom kot tudi dele, na katere je potrebno biti pozoren, npr. besede, strukture, neverbalno vedenje itd.

Zadolžitve, npr. priprava slovarja sopomenk, prevajanje, pripovedovanje zgodb itd., in kvizi za preverjanje samega sebe.

Dve srečanji v razredu ob času, dogovorjenemu s skupino.

Končni pisni izdelek in ustna predstavitev pred razredom.

38


Komunikacija (asinhrono) med razredom in predavateljem poteka na spletni učni platformi, Moodle. Individualna ali skupinska konferenca je mogoča po prehodnem dogovoru ali oceni predavatelja.

4. PrEUčEVAnjE VSEbInE OSnOV FIZIKE

Partner/država poročevalka: Artevelde University College, BelgijaOpis metode: Usposabljanje učiteljev v srednješolskem izobraževanju - University College Artevelde, BE

1. Splošno: To je dober primer kombinacije spletnih navodil in spletne učne aktivnosti pri pouku fizike s poudarkom na mehaniki. Vsebina je podana z uporabo programa Giancoli, ki vsebuje spletni paket, imenovan Obvladanje fizike.

naloga: Spletna učna aktivnost: Navodila in napotki: kontaktni trenutki vključujejo obravnavo vsebine delovnega zvezka (navodilo). Po vsakem kontaktnem trenutku se slušatelje zadolži, da opravijo vaje, ki so povezane z usvojeno vsebino. Potek dela se lahko spremlja s preverjanjem sledi, kadarkoli pa se udeležencem lahko poda povratna informacija.

Fizična učna aktivnost: Vaja: Obvladanje fizike omogoča predavatelju, da ustvarja vaje, ki temeljijo na vsebini delovnega zvezka. Vsaka serija vaj je vidna preko spleta le za kratek čas po vsakem kontaktnem trenutku. Obstajajo učne poti z vajami, ki preverjajo kognitivni nivo slušateljev v povezavi s teorijo in uporabo le-te.

2. Opis: Spletni paket, ki omogoča sledenje aktivnostim udeleženca ima veliko prednosti. Udeležencem omogoča sidro, ki regulira potek njihovega učenja. S pomočjo paketa lahko ocenijo svoje poznavanje tematike, prav tako pa dobijo vpogled v pričakovanja. Za učitelja sledenje udeležencem služi kot pomembna informacija, s katero definirajo začetno stanje izobraževanja.

39


Uporabljeno orodje: Obvladanje fizike je učno okolje, v katerem lahko predavatelj pripravlja vaje in daje zadolžitve.

Na voljo je posnetek z več informacijami o programu: https://www.youtube.com/watch?v=1u2P47LUHD0

Rezultat: http://www.pearsonmylabandmastering.com/northamerica/mas teringphysics/

Potrebna oprema: Osebno uporabniško ime in geslo potrebujejo tako udeleženci kot predavatelji. Podatki za prijavo so povezani s priročnikom Giancoli, ki ga morajo udeleženci kupiti.

Viri in nadaljnje branje: https://www.youtube.com/watch?v=1u2P47LUHD0

5. METODA ObrnjEnEgA UčEnjA, UPOrAbljEnA V MODUlU, KI jE TEMEljIl nA PrOjEKTU nA AhE UnIVErZI ZA hUMAnISTIčnE VEDE In EKOnOMIjO V lODZU OD lETA 2009

Partner/država poročevalka: AHE/Univerza zahumanistične vede in ekonomijo v Lodzu, PoljskaOpis metode: AHE/Univerza za humanistične vede in ekonomijo v Lodzu, Poljska

1. Splošno:Projektno zasnovana metoda (ang. Project Based Method PBM), pri čemer je bistvo modula udeleženčevo samostojno reševanje problemov. Predavatelj zavzema vlogo svetovalca, ki pripravlja slušatelja na naloge in mu svetuje pri reševanju, kar slušatelj sam sicer ne bi zmogel. Delavnica je metoda dela, ki znanje le posreduje, vendar na temelju razvoja osebnosti in osebnostnih kompetenc. Ta pristop, ki v ospredje postavlja aktivno poslušanje, zajema več elementov obrnjenega učenja.

40


2. Opis:Slušatelji v skupinah določijo in razvijejo skupen projekt, ki je povezan z njihovimi interesi na področju študija. Vse poteka pod vodstvom predavatelja. S tem ukrepom slušatelji pridobijo potrebne praktične veščine za uspešno delo tudi v prihodnje. Slušatelji pridobijo posebne izkušnje in veščine, kot na primer:

zmožnost reševanja problemov,

zmožnost sprejemanja odločitev,

zmožnost analiziranja situacij in prihajanja do zaključkov,

zmožnost komuniciranja in sodelovanja v skupini.

Te učne ure so zasnovane kot delavnica, katere bistvo je aktivno sodelovanje v vseh aktivnosti s strani vseh slušateljev. Predavatelj zavzema vlogo mentorja in moderatorja sprejetih ukrepov. Vsi udeleženci delajo, se učijo, rešujejo probleme in se marsikaj naučijo. Vloga predavatelja ni le nadzor nad dogodki, ampak je pomembno tudi, da so odprti za predloge ostalih udeležencev. S to metodo se slušatelji učijo tudi reševati nove problematične situacije, saj se naloge med seboj povsem razlikujejo.

Koraki do doseganja ciljev projekta so naslednji:

neodvisna odločnost za dosego ciljev in zadolžitev,

formulacija načinov implementacije, reševanje problemov na ustvarjalen način,

analiza učinkov sprejetih rešitev,

vrednotenje učinkov implementacije,

uvajanje sprejetih odločitev.

41


Komunikacija na dnevni ravni (asinhrona), če je slednje potrebno, med skupinami in predavateljem poteka preko e-pošte, programa Skype in spletne učne platforme.

6. METODA ObrnjEnEgA UčEnjA PrI PrEDMETU AnAMnEZA V OKVIrU PrOgrAMA ZObOZDrAVSTVEnI ASISTEnT, SrEDnjE POKlIcnO IZObrAžEVAnjE, nIVO 4, 1 lETO, ŠOlSKO IZObrAžEVAnjE

Partner/država poročevalka: Foundation Knowledge Center Pro Work, NizozemskaOpis metode: Deltion College, Nizozemska

1. Splošno:Ta primer je bil uporabljen pri predmetu Anamneza v okviru programa Zobozdravstveni asistent na srednjem poklicnem izobraževanju v prvem letniku. Dve skupini sta zajemali skupno 50 slušateljev. Ta oblika učenja na daljavo je potekala pod vodstvom usposobljenega predavatelja, ki je strokovnjak na danem področju. Predavatelj je bil prav tako usposobljen za uporabo metode virtualnega in obrnjenega učenja. Deltion podpora uporabnikom je na voljo za pomoč preko spleta. Prisotnost/odsotnost slušatelja lahko predavatelj spremlja. Učne ure, ki potekajo na daljavo, se štejejo v učni načrt slušatelja. Vsi učni cilji se dosegajo med preverjanjem znanja.

Slušatelji do virtualne učilnice dostopajo preko spletne kamere. Učne ure se ocenijo na koncu semestra. V primeru, da učenja na daljavo ni mogoče izvesti zaradi tehničnih ali drugih razlogov, se predavanje prestavi na drugo uro ali dan. Če se pojavi še kakšen problem, se aktivnost lahko izvede na šoli.

2. Opis:Slušatelju se naroči, da se prijavi v virtualno učilnico ob danem času in prisluhne učni uri. Vzpostavljen je sistem, ki omogoča komunikacijo preko videa, sporočil ali klepeta. Medtem in hkrati po tem, ko si slušatelji video posnetek ogledajo, skupaj rešujejo nekatere naloge. Predavatelj skupino vodi,

42


potek pa lahko nadzira v živo, pri čemer lahko dogajanje prav tako zmoti. Naslednji dan se izvedeta še dve šolski uri, kjer se rezultati zadolžitev obdelajo, znanje pa se poglobi.

Ta scenarij je odgovor na vprašanje, če slušatelji lahko skupaj sodelujejo v okviru učenja na daljavo. Za razliko od Deltion IKT pilotno različico »Afstandsleren« (učenje na daljavo) predavatelj pri tej metodi ne usmerja posameznih slušateljev, temveč večje skupine. Zdi se, da je vodenje lažje, deloma zato, ker imajo slušatelji vsak svojo vlogo oziroma nalogo, ki jo morajo opraviti. Vsak teden v tretjem semestru slušatelji prejmejo navodila med učno uro, v kateri obravnavajo anamnezo/zgodovino pacienta. Slušatelji nato doma v skupinah obdelajo teorijo v povezavi z zadolžitvijo, ki jo morajo oddati skupaj. Za to imajo na voljo dve uri. Po koncu učenja na daljavo se teorija poglobi v šoli.

Viri in nadaljnje branje: Rezultati raziskave (Nizozemski)h t t p s : // d e l t i o n . m e d i a m i s s i o n . n l / M e d i a s i t e / P l a y /df6565ba6f644e64b39f6529135c36a71d

Povezava do pilotne verzije (Nizozemska)h t t p s : / / d e l t i o n . m e d i a m i s s i o n . n l / M e d i a s i t e /Play/0b67708bb5ef4df1a6e1315a009871491d

Rezultati teoretične raziskave kažejo, da je metoda obrnjenega učenja že v uporabi pri večini držav partneric, vendar se to dogaja redko na področju izobraževanja odraslih. Nekaj primerov gre najti pri tečajih tujih jezikov, saj ti predmeti običajno vključujejo uporabo IKT, zato se zdi, da je to metodo pri teh predmetih lažje uporabiti. Pa vendar pri metodi obrnjenega učenja ne gre le za vključevanje video posnetkov v predmete, temveč zahteva jasen načrt in dodatne zahteve. Vseh 12 študij primerov se je upoštevalo med razvijanjem modulov, izbiro predmetov in med končno implementacijo, ko so se testirale na novo razvite učne ure, pri katerih se metoda obrnjenega učenja uporablja.

43


3. DEl METODOlOgIjA PrI rAZVOjU PrOgrAMA, KI VKljUčUjE METODO ObrnjEnEgA UčEnjA - OD IDEjE DO IZVEDbECilj konceptualnega okvira, predstavljenega v prvem delu, in analiza potreb odraslih slušateljev in predavateljev iz drugega dela je bil zastaviti temelje za razvoj programa o metodi obrnjenega učenja. Cilj programa je bil pripraviti gradivo in obliko, ki omogoča predavateljem, da sledijo in se učijo kako implementirati metodo obrnjenega učenja pri svojih predmetih.

Razvoj je bil razdeljen na dva dela:

Razvoj oblike/metodologije, ki predavateljem omogoča razviti učno gradivo in tečaje samostojno. Priskrbljena so konkretna orodja in priročniki, ki omogočajo razvoj gradiva in programov na preprost in hiter način, pri tem pa seveda vse temelji na konceptu obrnjenega učenja.

Na podlagi prvega dela je bilo razvito obrnjeno učno gradivo, ki je temeljilo na danem okvirju. Gradivo se osredotoča na uporabo orodij za samostojno učenje.

Ko sta bili oblika in program razvita, so predavatelji pričeli z izvedbo. Med programom so predavatelji razvili paket metod obrnjenega učenja, ki so ga kasneje uporabili pri usposabljanju.

Prvotni načrt je bil priti iz razvoja oblike naravnost do uporabe v programu v Belgiji, vendar so se partnerji odločili, da bodo najprej module in njihovo uporabnost testirali. Iz tega razloga se je izvedlo pilotno testiranje na

44


Artevelde University College, ki je služilo kot orodje za vrednotenje in uporabna povratna informaciji za prilagoditev modulov pred pričetkom uradnega usposabljanja v Belgiji, ki se ga je udeležilo 15 predavatelj iz petih različnih držav.

Od oktobra do decembra v letu 2017 je Artevelde University College organiziralo pilotno testiranje prvotne različice programa Obrnjeno učenje - kaj, zakaj in kako ga oblikovati. Cilj je bil testirati in oceniti končne različice modulov pred mednarodnim usposabljanjem.

A) UDElEžEncI

Udeležencev je bilo 15, vsi pa so bili stari med 23 in 30 let. Vsi so končali izobraževanje pedagogov ob koncu študijskega leta 2016-2017 in postali učitelji nižje sekundarne izobrazbe na enem od naslednjih področij: znanost, glasba, umetnost, zdravstvo in oskrba, zgodovina, računalništvo, ekonomika, angleški jezik, francoski j e z i k , n i z o z e m s k i jezik, šport, e k o n o m i j a itd. V pilotni skupini je ta m e š a n i c a p r e d m e t o v prinesla veliko raznolikost.

3.1 TESTIrAnjE MODUlOV PIlOTnE ObrnjEnE UčIlnIcE

45


b) OrgAnIZAcIjA

Udeleženci so module preučili samostojno, pomoč pa jim je po potrebi nudil predavatelj na Artevelde University College.

Ob koncu vsakega modula so se udeleženci sestali v razredu s predavateljem. S tem je predavatelj pridobil povratno informacijo o učnem procesu in o vsebini modula oziroma posameznih diapozitivov. Med učno uro v razredu so udeleženci postavljali vprašanja, na katera so soudeleženci lahko spontano odgovarjali. Zanimivo je bilo opazovati, kako so se udeleženci učili drug od drugega in kakšen učinek je slednje imelo.

c) POVrATnA InFOrMAcIjA In VrEDnOTEnjE

Udeleženci so izpolnili poseben vprašalnik za vrednotenje za vsak modul in vsak diapozitiv. Podali so oceno na lestvici Likert (1 do 4) in dodatne komentarje, če je bilo potrebno.

V povprečju so bili diapozitivi in moduli dobro ocenjeni, le nekaj jih je bilo takšnih, ki so prejeli slabše ocene. Razlogi za nižje ocene so bili predvsem preveč besedila, prenizek ali previsok nivo, nejasna vsebina.

46

1. modul: KAJ in ZAKAJ


2. modul: Kako oblikovati

3. modul: Kako realizirati


Lut De Jaegher in njena pripravnica Helena Pauwels sta predstavili rezultate vrednotenja in povratnih informacij med srečanjem v Amsterdamu, ki je potekalo v okviru projekta iFlip (16. 12. 2016).

48

Kako bi ocenili vaše poznavanje oblikovanja učne ure po metodi obrnjenega učenja?

SPrEMljAnjE

Na Artevelde University College so vsebino modulov prilagodili glede na povratne informacije, ki so jih prejeli. Module sta nato znova testirala dva pripravnika iz Artevelde University College in kasneje so bili prevedeni v angleščino, da so s programom lahko pričeli.

Več kot 90 % udeležencev si je lahko korake, ki so bili potrebni za ustvarjanje učne ure po metodi obrnjenega učenja, zapisalo. Prav vsi so na vprašanje, če poznajo metodo obrnjenega učenja in znajo zasnovati takšno učno uro, odgovorili pritrdilno.

D) nADAljnjE


3.2 USPOSAbljAnjE V bElgIjIPo prilagoditvi modulov se je program pričel. Udeležence so izbrali na podlagi vprašalnika. Glavni kriteriji so bili:

zanimanje za uporabo inovativnih učnih pristopov in metodologij,

zanimanje in samostojno uvajanje informacijske tehnologije pri pouku,

zadostno znanje angleškega jezika.

Partnerji so vključili udeležence, za katere so menili, da imajo največji pozitivni vpliv v izobraževanju in zapolnjujejo največjo vrzel v povezavi s potrebami slušateljev.

A) SPlETnI MODUlI

Usposabljanje v Ghentu je bilo zasnovano po metodi obrnjenega učenja. IFLIP moduli so bili udeležencem posredovani pred prihodom na usposabljanje v Belgiji. Ideja je bila, da si udeleženci pred dejanskim srečanjem že pridobijo osnovno znanje o obrnjenem učenju.

Osredotočalo se je na:

raziskave in teorijo in

kako sta kombinirano učenje oziroma obrnjeno učenje lahko dobri orodji za učenje.

49


VSEbInA jE bIlA rAZDEljEnA nA 3 MODUlE:

50

OBRNJENO UČENJE; KAJ IN ZAKAJ?

OBRNJENO UČENJE; KAKO OBLIKOVATI

OBRNJENO UČENJE; KAKO SE GA LOTITI?


Moduli so dostopni na:http://xerte.zorgopleiden.nl/play.php?template_id=40

b) USPOSAbljAnjE V žIVO

Usposabljanje je potekalo na Arteveldehogeschool v Ghentu in je trajalo pet dni. Zasnovano je bilo kot kombinacija samostojnega in skupinskega dela. Med samim usposabljanjem so bili za pilotne programe pripravljeni osnutki gradiv, ki so jih kasneje uredili v državah partnerjev.

PrVI DAn: Struktura in didaktika

Kako zasnovati okvir programa obrnjenega učenja o Didaktična načela o Struktura: obrnjeno/v razredu o Vključevanje spodbud in ocen

Priprava osnutka za uporabo metode obrnjenega učenja pri svojem predmetu

Predstavitev osnutka drugim udeležencem

DrUgI DAn: Orodja in mediji

Kako ustvariti in razviti spletno učno gradivo

Nasveti in namigi za pripravo privlačnih spletnih učnih gradiv, akti vacija in motivacija

Orodja o Učna platforma o Ocene o Zajem zaslona o Snemanje in urejanje videa o Komunikacijska orodja o Učenje skozi igro o Drugo

51


Eksperimentiranje, izbira in uporaba orodij za razvijanje lastnega programa po metodi obrnjenega učenja

TrETjI DAn: Učne aktivnosti

Uporaba orodij za razvijanje lastne izvedbe učnih ur po metodi obrnjenega učenja

Predstavitev

Povratna informacij, podana s strani soudeležencev

čETrTI DAn: Končna različica izvedbenega programa učnih ur po metodi obrnjenega učenja:

Realizacija

Objava

Povratna informacija

PETI DAn: Predstavitev in ocenitev

Predstavitev pripravljenega gradiva

Ocenjevanje pripravljenega gradiva med soudeleženci

52


c) POVrATnA InFOrMAcIjA In VrEDnOTEnjE

Ob koncu usposabljanja so udeleženci podali povratno informacijo - delno v obliki razprave z mentorjem in deloma v obliki vprašalnikov, ki so jim bili poslani.

Rezultati so pokazali, da jih je večina imela malo izkušenj pri uporabi metode obrnjenega učenja in na splošno pri uporabi metod, ki so vključevale IKT, preden so prišli na usposabljanje. Bili so mnenja, da so se naučili dovolj ter da bodo sedaj lahko to metodo uporabili pri svojem delu. Zadnji dan je bil namenjen podajanju predstavitev in ocenjevanje gradiv, ki so bila pripravljena med usposabljanjem, med udeleženci. To pa je služilo kot odlična povratna informacija o tem, koliko so se naučili in kaj so še njihove šibke točke. Večinoma je šlo za dejstvo, da so se naučili uporabe novih orodij, ki jih sedaj morajo uporabiti še v praksi. Dejstvo, da so moduli dostopni na spletu in so potemtakem na voljo tudi po koncu usposabljanja, je bilo ocenjeno kot zelo pozitivno.

V nadaljevanju si lahko preberete nekaj odgovorov, ki so jih udeleženci podali na vprašanje o tem, kako jim je bilo usposabljanje na splošno všeč:

KAj VAM jE bIlO nA USPOSAbljAnjU VŠEč?

Predavatelj je bil zelo strokoven.

Predstavljenih je bilo veliko orodij, praktičnih vaj in ne le teorija.

Bilo je dobro, ker je udeležence tematika zanimala. Ugotovil pa sem, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje kakovosti učnega gradiva.

jE bIlO KAj TAKŠnEgA, KAr VAM nI bIlO VŠEč?

Nič.

Nič ni bilo slabo. Veliko informacij in orodij je bilo podanih naenkrat. Lahko bi bolj natančno prikazali, kako spletna učilnica dejansko deluje.

53


Veliko je dela za pripravo in veliko možnosti za izboljšavo, kar je lahko tako dobra kot tudi slaba stvar.

54


Predavatelji so po končanem usposabljanju metodo obrnjenega učenja uporabili v okviru pilotnih izvedb in pripravili gradivo v državah partnerjev. Pilotne izvedbe so služile kot orodja za ocenjevanje in so bile ustrezno ocenjene. Odrasli slušatelji so podali povratno informacijo o izvedbi po metodi obrnjenega učenja. Rezultati so služili kot smernice pri prilagajanju metodologije in gradiv.

Predavatelji iz petih držav so izvedli šestnajst pilotnih izvedb. Učne ure so pripravili predavatelji, ki so se udeležili usposabljanja v Ghentu na nivoju C1, ali njihovi kolegi, ki jim je bilo znanje posredovano v okviru internega usposabljanja. Prvotno je bilo v načrtu 15 izvedb, tj. 3 za vsako od petih držav. Slovenija je poskrbela za 4 pilotne izvedbe.

Materiali so na voljo brezplačno in ne zahtevajo veliko dela s prijavo oziroma registracijo. Pilotnih izvedb se je skupno udeležilo 303 udeležencev, od katerih jih je 266 dosegalo različne nivoje in različne stopnje udeležbe. To so bile demonstracijske pilotne izvedbe, za katere se udeležba ni zahtevala, prav tako jih ni bilo potrebno dokončati. Ocenjevanje znanja ni bilo predvideno. Registracija za spletni del ostaja odprta.

Vprašalniki za vrednotenje, ki so bili standardizirani v okviru projekta iFlip, so omogočili pridobivanje podatkov o pozitivnem sprejemanju nove oblike in zanimanju za različne elemente vsebine in aktivnosti. Učitelji so bili aktivni, v sodelovanju s IT strokovnjaki pa so uspeli ustvariti zanimivo in privlačno okolje v okviru vsake od pilotnih izvedb.

4. DEl IZVEDbA PIlOTnIh IZVEDb V DržAVAh PArTnErjEV - POVZETEK UgOTOVITEV In PrEDlOgI

55


Podatki o izvedbi so se zbirali, analize in vrednotenje o dostopnih podatkih pa so bile opravljene. Delo se je osredotočalo na naslednje ključne elemente, in sicer:

spremljanje oblike pilotnih učnih ur in analiza njihove vsebine in strukture,

spremljanje implementacije pilotnih izvedb,

analiziranje pilotnih poročil na državni ravni, ki jih je pripravila vsaka država partnerica,

povzemanje pilotnih izvedb in virov, ki se nanašajo na metodo obrnjenega učenja,

analiziranje anket slušateljev in njihovih ocen,

analiziranje anket predavateljev, vizualizacija osnovnih podatkov,

pregled podobnih raziskav in kvalitativnih primerjav,

podajanje sklepov in formuliranje predlogov.

Ekipa Pro Work je tesno sodelovala s partnerskimi organizacijami in je lahko pridobila dodatne informacije, ko je to bilo potrebno. Po prejemu pilotnih poročil na državni ravneh se je pripravilo skupno pilotno poročilo, ki so si ga lahko ogledali vsi partnerji.

56


METODA ObrnjEnEgA UčEnjA jE bIlA PrEDSTAVljEnA VnASlEDnjIh PrOgrAMIh:

KODA nAZIVŠTEVIlO

SODElUjOčIh SlUŠATEljEV

DATUMPrIčETKA

Pilot SI-01 Glagoli v italijanskem jeziku 9 Nov 2017

Pilot SI-02 Barbarina učilnica slovenskega jezika 21 Nov 2017

Pilot SI-03 iFlip Tečaj angleščine (Present Perfect in Past Simple) 14 Nov 2017

Pilot SI-04 Izbor podatkov v Excelu in Spajanje dokumentov 9 Nov 2017

Pilot BE-01 Vlog za izobraževalne namene 26 Dec 2017

Pilot BE-02 Socialna in digitalna pismenost 24 Dec 2017

Pilot BE-03 Specializacija Obrnjeno učenje 31 Dec 2017

Pilot BG-01 Zabavna mikroekonomija 24 Dec 2017

Pilot BG-02 Verbalna in neverbalna komunikacija 31 Dec 2017

Pilot BG-03 Strategija modrega oceana 22 Dec 2017

Pilot IT-01 Teorije in modeli za raziskovanje religioznih kontekstov 5 Oct 2017

Pilot IT-02 Računalniška grafika 22 OKt 2017

Pilot IT-03 Tehnologija pri poučevanju 35 OKt 2017

Pilot PL-01 Kultura v podjetju - vprašanje razvoja 10 Jan 2018

Pilot PL-02 Izboljšajmo skupinsko dinamiko. Kako delati v skupini? 10 Jan 2018

Pilot PL-03 Kako se soočati s stresom na delovnem mestu 10 Jan 2018

57


Predavatelji so imeli pri izbiri tematike in oblike programa proste roke, spodbujalo pa se jih je, da poskusijo z uporabo različnih oblik, nastavitev, funkcionalnosti, virov in aktivnosti. Čeprav je bila uporaba sistema Moodle zaželena, so nekateri uporabili drug LMS, tj. sistem za upravljanje učenja. Od samega začetka je bila glavna usmeritev pilotiranja dejansko omogočiti učiteljem, da najdejo svojo prednostno obliko in način dela z metodo obrnjenega učenja, katere namen je vzpostaviti občutek nadzora in udobja ter omogočiti dovolj razlogov za uporabo, ki bi ustrezala različnim učnim stilom.

4.1 VrEDnOTEnjE DržAV V nAcIOnAlnEMPIlOTnEM POrOčIlUOsnovne informacijePo metodi obrnjenega učenja se je zasnovalo 16 programov. Predavatelji, ki so za to zaslužni, prihajajo iz LUV (SI), Artevelde (BE), NTC (BG), Unipa e-learning (IT), AHE (PL). 15 predavateljev je bilo vključenih v razvojno fazo programov. Vsi predavatelji imajo večletne izkušnje pri poučevanju odraslih, pri čemer so se posluževali tradicionalnih pristopov, pri katerih se osredotoča na učitelja. Iz tega razloga jim uporaba metode obrnjenega učenja predstavlja velik izziv. In ne le za predavatelje, temveč tudi za slušatelje. Razvojna faza je bila v vseh partnerskih organizacijah sestavljena iz različnih stopenj, ki so ustrezale metodologiji, pridobljeni v sklopu projekta iFLIP.

58

Število slušateljev na izvedbo

Izvedba

Štev

ilo


A) SlOVEnIjA

Ljudska univerza Velenje (LUV) je neprofitna organizacija, ki izvaja izobraževanja odraslih. LUV ponuja tako formalne kot tudi neformalne programe. Narava in potrebe udeležencev narekujejo potrebo po novih in inovativnih pristopih. Udeleženci so odrasli, starši, ki so običajno zaposleni oziroma delajo v izmenah, zato imajo veliko obveznosti, zaradi česar se učnih ur težko redno udeležujejo. Metoda obrnjenega učenja jim omogoča, da se na učno uro pripravijo in skrajšajo čas, ki bi ga sicer preživeli v razredu. Tako lahko tisti, ki imajo pri učenju težave, čas v razredu namenijo za vprašanja.

LUV je pripravila štiri programe z naslednjimi nazivi: Glagoli v italijanskem jeziku (Pilot SI-01)

Barbarina učilnica slovenskega jezika (Pilot SI-02)

iFlip Tečaj angleščine (Present Perfect in Past Simple) (Pilot SI-03) Izbor podatkov v Excelu in Spajanje dokumentov (Pilot SI-04)

V pilotnih izvedbah je sodelovalo 53 udeležencev. Udeleženci so morali podati le svoje ime in veljaven elektronski naslov. Po koncu pilotnih izvedb so udeleženci izpolnili vprašalnik. Vrnjenih je bilo 37 izpolnjenih vprašalnikov. Ostali niso bili izpolnjeni v celoti.

Pri ustvarjanju pilotnih izvedb je bila uporabljena mešanica virov in aktivnosti (video vaje, video lekcije, PowerPoint predstavitev, kviz, zadolžitev, delavnica, interaktivni viri, forum), da bi dosegli cilje modulov za usposabljanje in ustrezali potrebam in značilnostim odraslih učencev.

Odgovori udeležencev v pilotnih izvedbah so bili zelo pozitivni, prav tako pa so bili udeleženci zadovoljni, da so preizkusili nov pristop. Čeprav so bili sprva malenkost zadržani, so kasneje z veseljem preizkusili in se spoznali z uporabo tehnologije namesto klasičnega učnega gradiva. Še posebej

59


so nad novim pristopom bili navdušeni imigranti (udeleženci Pilotnega programa SI-02), ki so predavateljico spodbujali, da na splet doda še več gradiva. Ustrezalo jim je, da so se lahko učili v lastnem tempu, uporaba računalnikov pa jim je omogočala, da so preverili besede, ki jih niso razumeli med razlago. Video posnetke so si lahko ogledali večkrat, vaje pa so lahko reševali v svojem tempu. Nivo znanja pri odraslih slušateljih se zelo razlikuje, zato so se tisti, ki so vedeli več, lahko naučili več, tisti, ki pa so imeli znanja manj, so lahko postavljali več vprašanj.

Metoda je bila dobro sprejeta pri odraslih slušateljih in učiteljih. Večina udeležencev je mnenja, da je metoda obrnjenega učenja koristna pri poučevanju. Nekateri udeleženci verjamejo, da je metoda obrnjenega učenja primerna za udeležence z dobro mero digitalne pismenosti. »Dobra je za tiste, ki imajo IKT spretnosti,« je bil eden od komentarjev udeleženca pilotne izvedbe. Večina udeležencev, ki so sodelovali v pilotnih izvedbah so bili stari med 31 in 40 let, zato lahko sklepamo, da z digitalno tehnologijo niso imeli večjih težav, saj se z njo najverjetneje srečujejo na dnevni ravni.Vsi udeleženci so odgovorili, da samo učenje preko spleta ni nekaj, kar bi jih zanimalo. So mnenja, da sta interakcija in osebni kontakt bistvenega pomena. To še posebej velja za tiste, ki uporabljajo računalnik na delovnem mestu, zato je spletno učno okolje za njih manj privlačno. Pri pripravi gradiv se pojavi še ena težava. Izbrani in usposobljeni predavatelji so z lahkoto uporabljali različne naprave in so jih spletne učne platforme zanimale. Za predavatelje z manj znanja s tega področja je metoda predstavljala velik izziv, zato bi jih bilo potrebno nuditi podporo. Kakovost materialov se razlikuje od IKT spretnosti predavateljev, kar sicer ne bi smelo biti težava.

Na podlagi izkušenj gre sklepati, da se metoda lahko uporabi v različnih programih. LUV je izbrala programe, ki so imeli največ udeležencev, da bi s tem imela dolgoročni vpliv in zadostila potrebam na trgu.

60


b) bElgIjA

Artevelde Univesity College (AHS) je ena največjih univerz v Flandriji, ponuja pa študijske programe iz usposabljanja učiteljev, poslovnih ved, grafike in medijske komunikacije, novinarstva, zdravstva in socialnega dela. AHS ima veliko izkušenj pri usposabljanju učiteljev za izboljšanje njihovih IKT spretnosti pri oblikovanju programov z uporabo digitalnih orodij. Predavatelji, ki so se v aprilu 2017 udeležili usposabljanja v Ghentu, so izvedli 3 pilotne izvedbe. Vsak izmed njih je razvil program na podlagi svojega znanja in zanimanja. Izbrali so vsebine, ki se lahko implementirajo v poučevanju odraslih na več inštitutih za usposabljanje

Pilotne različice je moč najti na sistemu za upravljanje učenja na Artevelde University College (Chamilo) in na spletni strani projekta iFLIP. Do njih se lahko prosto dostopa. Sprva se je potrebno registrirati le z imenom in elektronskim naslovom

AHS je pripravil naslednje programe::

Vlog za izobraževalne namene (Pilot BE-01)

Socialna in digitalna pismenost (Pilot BE-02)

Specializacija Obrnjeno učenje (Pilot BE-03)

V programe so se udeleženci lahko prijavili po predstavitvah https://www.arteveldehogeschool.be/oso/posterpresentatie/ na Artevelde University College, ki so se odvijale 21. 6. 2017, dogodka pa se je udeležilo 200 udeležencev iz področij srednješolskega izobraževanja in poučevanja odraslih. Ti programi so bili pilotni, saj je vsak slušatelj lahko postal del celote ali dela programa, pri čemer je bilo vse odvisno od njihovih interesov in tempa. Nekateri slušatelji so samostojno reševali spletne naloge, medtem ko so drugi delali v paru, da so se vsebino naučili. Nekateri so se tako prvič spoprijeli z metodo obrnjenega učenja, pa vendar so vseeno pričeli eksperimentirati kako ustvariti svojo učno uro v razredu.

61


81 ljudi se je prijavilo na sodelovanje v pilotnih projektih, tako da so podali svoje ime in elektronski naslov. 60 se jih je nato programa udeležilo, ostalih 21 pa se jih bo programa udeležilo od marca do junija 2018, saj tako bolje ustreza njihovemu urniku. Po koncu pilotnih izvedb so udeleženci podali svoja mnenja, tako da so izpolnili iFLIP vprašalnike za slušatelje. 26 udeležencev je vrnilo izpolnjene vprašalnike.

Naslednji viri, ki so bili vključeni v sistem za upravljanje učenja, so bili uporabljeni v razvoju programov: knjiga, dokument, mapa, oznaka, stran in URL naslov. Uporabljeni so bili video posnetki, slike, poddaje in PowerPoint predstavitve z govorjenim tekstom. Da bi zagotovili interaktivnost so predavatelji uporabili različna orodja, na primer Padlet, forum in anketa. Interaktivnost je uporabna za predavatelje, ki poznajo razmišljanja slušateljev, medtem ko je za slušatelje zanimivo začutiti del učne skupnosti. Uporabljena so bila različna orodja za podajanje povratnih informacij in ocen preko sistema za upravljanje učenja, kot na primer zadolžitve, možnost izbire, podajanje povratne informacije, forum, kviz in anketa.

Čeprav je bilo podanih nekaj komentarjev, da je potrebno več pozornosti nameniti času za vajo in spoznavanju opreme, so bili vsi trije programi pozitivno ocenjeni. Metoda obrnjenega učenja se ceni tako med predavatelji kot slušatelji. Viri dajejo slušateljem priložnost, da se učijo v lastnem tempu. Med pripravo na pilotne izvedbe so predavatelji odkrili več možnosti za uporabo interaktivnih elementov, podajanja povratnih informacij in organizacijo vsebine. Postali so bolj kreativni pri razvijanju in predstavljanju vsebine ter snovanju delovnih srečanj, razprav in podajanju povratnih informacij. Pri odraslih slušateljih je metoda obrnjenega učenja skupek medijev in ostalih virov, ki se uporabljajo, zato da vsebino naredijo bolj privlačno in zanimivo za učenje, hkrati pa dajejo priložnost za ponovno poslušanje vsebine, dobivanje in podajanje povratnih informacij, razprave s soudeleženci programa in predavatelji ter pridobivanje odgovorov na vprašanja. Učne ure v razredu so potekale intenzivno in na zanimiv način, tako za predavatelje kot slušatelje, saj so slušatelji v razred pristopili z veliko vprašanji in idejami, pripravljeni pa so bili podati tudi povratno informacijo.

62


Pilotni programi so bili izvedeni, znanje o uporabi metode obrnjenega učenja pri snovanju programov pa pridobljeno. Tehnike se bodo vključile v kurikulum usposabljanja učiteljev na Arteveldehogeschool. Arteveldehogeschool vpisuje 1500 udeležencev, ki se izobražujejo za učitelje v srednješolskih programih. Poleg tega se veliko število učiteljev, tudi takšnih, ki poučujejo odrasle, udeležuje usposabljanja. Sklepamo lahko, da bodo predavatelji in tisti, ki bodo to še postali dobro usposobljeni za uporabo metode obrnjenega učenja. Učitelji, ki usposabljajo druge na Arteveldehogeschool bodo prav tako dobili veliko priložnosti, da se usposobijo za uporabo metode obrnjenega učenja.

c) bOlgArIjA

Državni center za usposabljanje (NTC) nudi usposabljanja in kvalifikacije v poslovnih vedah in sorodnih tehnologijah za odrasle. Treba je opozoriti, da je bolgarska partnerska organizacija v zadnjih 5-6 letih svoje ponudbe za usposabljanje preusmerila na metodologijo obrnjenega učenja (ang. FTC) in da je fakulteta že imela priložnost razpravljati in eksperimentirati s tem novim načinom učenja. Predavatelji so izbrali tematike za projekt iFLIP, ki so bile povezane z njihovim strokovnim področjem.

Tri programe se lahko najde na spletni platformi NTC & The Adam Smith College Poslovnih ved (Moodle LMS) kot tudi na spletni strani projekta iFLIP. Programi so:

Zabavna mikroekonomija (Pilot BG-01)

Verbalna in neverbalna komunikacija (Pilot BG-02)

Strategija modrega oceana (Pilot BG-03)

Udeleženci so morali podati le svoje ime in veljaven elektronski naslov. V pilotnih izvedbah je sodelovalo 77 udeležencev. 16 se jih je zgolj registriralo, vendar programa niso dokončali. Preostalih 61 je v programu sodelovalo na različnih stopnjah, prav tako pa so se med seboj razlikovali po udeležbi.

63


To so bile demonstracijske pilotne izvedbe, za katere se udeležba ni zahtevala, prav tako jih ni bilo potrebno dokončati. Ob koncu vsake pilotne izvedbe so udeleženci izpolnili vprašalnik za odrasle slušatelje. Vprašalnik je izpolnilo 24 udeležencev.

Predavatelji iz NTC & Adam Smith College Poslovnih ved so razvili tri programe na podlagi metode obrnjenega učenja. Vsi so med seboj sodelovali v razvojni fazi programov. Ti predavatelji so se prav tako udeležili 5-dnevnega usposabljanja v Ghentu v Belgiji v okviru iFLIP projekta. V razvojni fazi so predavatelje podprli sodelavci iz NTC-ja, ki jim je bilo delo s spletno učno platformo znano. Prav tako so pomagali pri uporabi in integraciji drugih didaktičnih orodij in instrumentov, vključno z zasnovo učiteljevih navodil in modelov.

Bolgarski programi se pričnejo z uvodnim video posnetkom, ki ga posname predavatelj. Cilj video posnetka je predstaviti predavatelja in program. Uporabljenih je veliko različnih virov na podlagi katerih se predstavi in razloži vsebina programa, in sicer: knjiga, spletna stran, oznaka, interaktivni viri, video posnetki z animacijami itd. Povratna informacija se pridobiva s pomočjo kvizov, zadolžitev in forumov.

NTC poroča o presenetljivo pozitivni oceni metode obrnjenega učenja tako s strani predavateljev kot tudi odraslih slušateljev. Raznolika vsebina in aktivnosti ter uporaba različnih interaktivnih elementov je med odraslimi slušatelji zelo dobro sprejeto. Odraslim slušateljem je všeč dejstvo, da si morajo ogledati različne video posnetke, opraviti preverjanja znanja in zadolžitve, če se želijo na srečanje pripraviti. Med predavanji vsi delajo v skupinah, pri čemer iščejo rešitve za težavne naloge oziroma sodelujejo pri nalogah raziskovalnega tipa. Odrasli slušatelji kot pozitivno ocenjujejo sledeče: - video posnetke si lahko ogledajo znova in znova; - kviz je odlična povratna informacija o lastnem napredku; - udeleženci določijo svoj tempo in čas za učenje; - metoda obrnjenega učenja je primerna za večje skupine oziroma tiste, ki so raznolike (ozadje, interesi, starost).

Hkrati predavatelji navajajo, da je pilotno delo bolj uspešno, ko se zasnova programov opravi v sodelovanju z IT pomočnikom. Tako se lahko

64


predavatelji osredotočijo na didaktiko programa in ne na tehnično izvedbo, čeprav kljub temu priznavajo, da je bilo delo, povezano z informacijsko tehnologijo, odlična izkušnja. Opaziti gre omembe vreden trend, v katerem odrasli slušatelji pričenjajo iskati enake tipe interaktivnih virov tudi v drugih programih, ki jih NTC ponuja. Skratka, metoda obrnjenega učenja je dobro sprejeta in cenjena med bolgarskimi udeleženci projekta.

D) ITAlIjA

Konzorcij Unipa e-Learning svoje aktivnosti pričenja na podlagi strateške odločitve Univerze v Palermu in ANFE (Nacionalno združenje družin emigrantov) z namenom investirati v raziskave, usposabljanja, vodenje, testiranje in razvoj kakor tudi uporabo novih metod učenja, ki presega e-učenje. Tehnološki partner konzorcija je Clio Spa - zasebno podjetje, ki se ukvarja z elektronskim založništvom in je aktivno na področju e-učenja.

Na UNIPA e-learning so zasnovali tri programe, in sicer:

Teorije in modeli za raziskovanje religioznih kontekstov (Pilot IT-01)

Računalniška grafika (Pilot IT-02)

Tehnologija pri poučevanju (Pilot IT-03)

Programe so razvili predavatelji iz Univerze v Palermu. Eden od predavateljev se je udeležil 5-dnevnega usposabljanja v Ghentu v Belgiji v okviru projekta iFLIP in je pomagal italijanskemu učitelju v okviru njunega sodelovanja na univerzi. Predavatelji so izbrali tematike za projekt iFLIP, ki so bile povezane z njihovim strokovnim področjem. Trije programi so na voljo na spletni učni platformi Moodle in Fidenia kot tudi na spletni strani projekta iFLIP.

Programi so na voljo brezplačno, pri prijavi pa je potrebno podati le svoje ime in elektronski naslov. Udeleženci so bili študentje na rednih univerzitetnih programih, ki so bili za uporabo kombiniranega pristopa k poučevanju tudi usposobljeni. 62 odraslih slušateljev se je udeležilo pilotnih izvedb in prav vsi

65


od njih so podali uporabne povratne informacije, ko so izpolnjevali vprašalnik za slušatelje.

Učitelji so posneli dva predstavitvena video posnetka, ki so jih nato naložili na platformo, na kateri se je program odvijal. V vsakem programu so bili uporabljeni različni viri in aktivnosti, ki so bili v skladu s strukturo in značilnostmi programa. Viri kot so knjige, dokumenti in video posnetki so se uporabili za predstavitev vsebine programa. Aktivnosti kot so kvizi, forumi in ankete pa so bile uporabljene pri podajanju povratnih informacij o napredku slušateljev.

Metodo obrnjenega učenja so pozitivno ocenili tako odrasli slušatelji kot tudi učitelji. Odraslim slušateljem je nova metoda poučevanja ljubša v primerjavi s predavanji v razredu. Prav tako radi delajo v skupinah kot tudi sodelujejo pri raziskovanju tematik. Predavatelji so mnenja, da je metoda primerna za večje skupine ne glede na tematiko. Zavedajo se pomembnosti IKT veščin kot tudi poznavanja uporabe novih orodij. Ta pristop omogoča, da se predavatelj osredotoči na didaktiko predmeta. In najboljši način, da jo poučuje je ta, da jo jasno predstavi slušateljem.

Unipa e-learning bo metodo obrnjenega učenja uporabljal pri delu, prav tako pa ostale učitelje spodbuja pri uporabi iFlip tehnik.

E) POljSKA

Akademija humanistične vede in ekonomijo v Lodzu (AHE) je akreditirana visokošolska ustanova, ki se osredotoča na izobraževalne raziskave, inovativno poučevanje in e-učenje.

AHE je pripravila tri programe z naslednjimi nazivi:

Kultura v podjetju - vprašanje razvoja (Pilot PL-01)

Izboljšajmo skupinsko dinamiko. Kako delati v skupini? (Pilot PL-02)

Kako se soočati s stresom na delovnem mestu (Pilot PL-03)

66


Programi so na voljo na AHE Moodle platformi in na spletni strani projekta iFLIP. Programi so bili izvedeni brezplačno, za registracijo v AHE učno platformo pa je bilo potrebno podati zgolj ime, priimek udeleženca in veljaven elektronski naslov. Na platformi so bili zbrani podatki.

V pilotnih izvedbah je sodelovalo 30 odraslih slušateljev. Vključeni so bili trije predavatelji. Vsi udeleženci so izpolnili vprašalnike.

Za zasnovo vsebine programa je bilo uporabljenih veliko virov in aktivnosti, ki so temeljile na tem, da je vsebina bila čim bolj razumljiva za slušatelje. To vključuje strani, dokumente, mape, zadolžitve, forum, video posnetke in slovar.

Tako odrasli slušatelji kot tudi predavatelji so pozitivno ocenili pilotne izvedbe in metodo obrnjenega učenja. Pa vendarle še vedno obstaja nekaj elementov, ki niso prejeli najboljših ocen, in sicer pomanjkanje časa za vajo ter občasna nejasnost zadolžitev in navodil. Kakorkoli, splošna ocena še vedno ostaja pozitivna.

4.2 KOnčnE UgOTOVITVE

A) SISTEMI ZA UPrAVljAnjE UčEnjA AlI UčnA OKOljA

Predavatelji v okviru tega projekta so uporabili 3 različne platforme za njihove pilotne izvedbe in pri izbiri niso bili omejeni.

Moodle LMS (14 programov, vse organizacije). Brezplačni in odprtokodni sistem za upravljanje učenja, ki je na voljo kot gostujoča rešitev, lahko pa se ga namesti na lasten strežnik - Linux, Windows in macOS. Mobilna aplikacija Moodle je na voljo za telefone Android in iOS, medtem ko je Moodle na namizju na voljo za Windows, macOS in Linux. https://www.moodle.org/

67


Čeprav je bilo kar 14 od 16 tečajev zasnovanih v sistemu Moodle in je ob tem število programov zasnovanih z Edmodom in Fidenio premajhno za kvantitativno oceno, povratne informacije slušateljev in predavateljev niso pokazale nobenih pomembnih odstopanj od povprečnih vrednosti, ki bi jih bilo mogoče pripisati izbiri učne platforme.

Na podlagi ugotovitev in razprav tako s predavatelji kot tistimi, ki v organizaciji sprejemajo odločitve, se zdi, da bi se uspešen model nadaljnjih programom z uporabo metode obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih bilo smiselno držati ene platforme za vse programe v eni organizaciji. To predstavlja veliko prednost pri zagotavljanju mirne učne izkušnje za slušatelje, ki so udeleženi v več programih. Prav tako pa organizaciji omogoča, da primerno vzdržuje programsko opremo platforme in njenih nastavitev. Na osnovi tega gre trditi, da v določenih okoliščinah zasnova določenega programa zahteva značilnosti in funkcionalnosti, ki niso na voljo na platformi, ki jo je izbrala organizacija, zato se je potrebno dogovoriti o obliki in izvedbi takšnih programov, pri čemer se upošteva, da je potrebno ostati čim bolj tesno povezan s celotno učno infrastrukturo.

Edmodo sistem za upravljanje učenja (1 program, Slovenija). Sistem za upravljanje učenja, ki je na voljo preko spleta in za Android, iOS in Windows. Mobilna aplikacija Edmodo je na voljo za telefone z Android, iOS in Windows sistemom.https://www.edmodo.com/

Fidenia sistem za upravljanje učenja (1 program, Italija). Brezplačna platforma za spletno učenje, ki je na voljo le v italijanskem jeziku, ponuja pa plačljive storitve premium razreda. Mobilna aplikacija je na voljo za telefone iOS in Android. https://www.fidenia.com/

68


b) VIrI In VrSTE AKTIVnOSTI

Med pilotnimi izvedbami smo uporabili in testirali naslednje vrste vsebine, aktivnosti in orodij. Poleg tega smo nenehno nadgrajevali kakovost virov, tako da smo nekakovostno vsebino, kot na primer slab avdio ali video posnetek, zamenjali z bolj kakovostno različico.

Sprva bomo opisali in prikazali različne vrste vsebin, aktivnosti in orodij, ki so bile uporabljene pri zasnovi programov, zato da bralcu olajšamo nadaljnje branje.

Predstavitveni video posnetki predavateljev.

PrEDSTAVITVEnI VIDEO posnetek je posnel vsak učitelj pri tem pa uporabil napravo in programsko opremo (oboje odprtnokodno in lastniško) po lastni izbiri. V nekaterih primerih so video posnetke nato obdelali sodelavci v tehnični podpori in jih obrezali, zmanjšali hrup in ostale efekte. Končna različica posnetkov je bila naložena bodisi neposredno na kanal Youtube ali na izbran sistem za upravljanje učenja (Moodle LMS).

Moodle vsebina in moduli:

KnjIgA - to je glavni vsebinski modul, ki ustreza klasičnemu učbeniku v papirnati obliki. Knjige omogočajo, da so strukturirane v poglavjih in vsebujejo bogato obliko kot tudi vstavljene medije in kode zunanjih aplikacij.

69


SPlETnA STrAn - je samostojni vir, ki lahko vsebuje kakršen koli html ali vgrajeno kodo.

KVIZ - kvize se uporablja za samo oceno ali oceno predavatelja. Podpirajo širok spekter tipov vprašanj in se lahko konstruirajo na način, ki omogoča avtomatsko ocenjevanje.

70


ZADOlžITEV - dodeljevanje zadolžitev se uporablja pri posredovanju navodil oziroma razlage udeležencem o tem, kar se od njih pričakuje. Običajno pokrivajo vsebine ali veščine, katerih obvladovanje se lahko dokaže s predložitvijo raziskovalnega projekta ali opisom opravljenih nalog bodisi samostojno ali v skupini.

FOrUM - forumi se uporabljajo za zagotavljanje prostora, v katerem lahko udeleženci razpravljajo z soudeleženci in predavatelji o zadevah, ki so povezane s programom. V praksi se ta modul redko uporablja, čeprav se zdi, da deluje v nasprotju z logiko. Udeleženci se dandanes bolj zanimajo za nadzor nad lastnih potekom učenja in ne toliko za skupne aktivnosti v okviru programa. Pravzaprav naše izkušnje v zadnjih letih kažejo, da je veliko bolj verjetno, da bodo udeleženci oblikovali posebno skupino, na primer preko Vibra, WhatsApp itd, kot da bi uporabljajo formalni prostor, ki ga ponuja izobraževalna ustanova.

MEDAljE - so tisto, kar učno izkušnjo približuje popolnemu učenju preko igre. Imajo mogočno motivacijsko vrednost. V okviru pilotnih učnih ur so bile udeležencem, ki so bili posebej aktivni, dane posebne medalje.

71


Interaktivni viri, zasnovani s playbuzz.com:

PlAybUZZ je zelo zmogljiv graditelj interaktivnih vsebin, ki ga medijske organizacije množično uporabljajo. Omogoča vam, da oblikujete vrsto interaktivnih medijsko bogatih vsebin, ki se jih nato integrira preko vdelane kode na katero koli spletno stran, CMS ali LMS platformo.

72


Učni video posnetki z animacijami po meri

Visokokakovostni izobraževalni video posnetki, izdelani znotraj podjetja, pomagajo udeležencem, da se pozitivno odzivajo na učno vsebino.

Zunanji učni video posnetki z animacijami - SKY News -

Različni video posnetki in animacije, ki podpirajo učenje, vendar so ustvarjeni zunaj organizacije, uporabijo pa se lahko le z dovoljenjem ali v skladu s pravili poštene uporabe in/ali licence.

Interaktivni viri, zasnovani z Edpuzzle

Platforma za ustvarjanje video posnetkov v izobraževalne namene.

73


4.3 rEZUlTATI In AnAlIZE VrEDnOTEnjA S STrAnI SlUŠATEljEVVrednotenje je potekalo na podlagi anket odraslih slušateljev. Anketo oziroma vprašalnik so pripravili na Akademiji za humanistične vede in ekonomijo v Lodzu in ga poimenovali Vprašalnik za slušatelje v okviru pilotnih izvedb. Zbrani podatki so bili kasneje analizirani s programom Pro Work.

Zbrani vprašalniki so bili:

Vsi slušatelji št=179

Slovenija št=37

Belgija št=26

Bolgarija št=24

Italija št št=62

Poljska št št=30 Predhodni cilji so bili določeni na 20 anket na državo, pri tem pa so vse države cilje dosegle oziroma jih celo presegle.

Izčrpne podatkovne liste, na katerih so bile opravljene analize, so na voljo v pilotnem poročilu.

74


Demografija: STArOST. Porazdelitev anketirancev po starosti je prikazana na naslednjih grafih. V starostni skupini od 25 do 30 let vidimo jasno prevlado, saj predstavlja skoraj 50 % večine. Vendar pa je Italija v tej starostni skupini zagotovila nesorazmerno število anket, ki temeljijo na ciljni skupini odraslih slušateljev. Če bi morali prilagoditi, lahko pričakujemo več ali manj enak delež vsake tretjine za tri starostne skupine, za katere imamo zbrane podatke.

SPOl. Razdelitev po spolu nakazuje jasno žensko večino med anketiranci. Nadaljnje razprave s partnerji navajajo, da se to odraža v razmerju splošne populacije odraslih slušateljev v vsaki pilotni izobraževalni ustanovi.

75


2. vprašanje So učne vsebine sovpadale z vašimi osebnimi interesi?

Naslednje anketno vprašanje kaže preference in osebne interese udeležencev kar zadeva vsebino pilotnih izvedb. Pozitivnih odgovorov (pozitivni in zelo pozitivni) je bilo 45,8 %, nevtralnih 37,5 %, negativnih (negativni in zelo negativni) pa 16,7 %. Ponovno gre to pripisati dejstvu, da je registracija v učno platformo brezplačna in da pilotni programi niso obvezni. Iz tega razloga gre sklepati, da so registrirani uporabniki sprva bili nad imenom programa navdušeni, vendar pa niso poznali dejanske vsebine programa. Poudariti je potrebno, da je vprašljivo, če vsebina sovpada z osebnimi interesi anketirancev in ne kakovostjo vsebin, ki so ocenjene v nadaljevanju ankete.

1. vprašanje. Ali lahko učno vsebino uporabite v vsakdanjem življenju?

Prejeli smo presenetljivo pozitivne odzive na vprašanja o neposredni uporabnosti učne vsebine. Negativne odgovore je podalo le 5,6 % anketirancev. Nevtralni odgovori v podobnih anketah kažejo nezmožnost slušateljev, da vsebino povežejo z njihovo vsakodnevno rutino. V našem primeru gre to pripisati naravi pilotnih primerov. Slušatelje so povabili, da programe preverijo ne glede na njihove splošne interese in ob dejstvu, da obisk programov ni obvezen na katerikoli način in/ali predstavlja del akreditiranega kurikuluma. Pozitivnih odgovorov je bilo 77,1 % (pozitivni in zelo pozitivni).

76


3. vprašanje Je bil čas izvedbe primeren?

Na splošno lahko trdimo, da je bil čas izvedbe primerno izbran. Ne smemo pa spregledati dejstva, da je skoraj petina anketirancev podala nevtralno mnenje, 10 % pa jih je podalo negativne oziroma zelo negativne odgovore. Predavatelji bi pri oblikovanju programov v prihodnje morali upoštevati razloge za nestrinjanje in negativna mnenja.

Nadaljnja vprašanja niso analizirana po alfa numeričnem načinu. Skupke vprašanj, kjer se predmeti dopolnjujejo, smo preučili na podlagi skupnih analiz. Z analitičnega vidika gre zaznati dodano vrednost pri pregledu podatkov iz tovrstnih sklopov vprašanj.

4. vprašanje Vam je bil iFLIP pristop všeč?6. vprašanje Ste mnenja, da metoda obrnjenega učenja pripomore k boljšemu učenju in razumevanju?8. vprašanje Menite, da je metoda obrnjenega učenja preprosta za uporabo?9. vprašanje Menite, da je metoda obrnjenega učenja uporabna pri učenju?

77


Prizadevamo si ugotoviti, kakšno mnenje imajo anketiranci o metodi iFLIP, in sicer s splošnega vidika (4. vprašanje) glede na to, da niso usposobljeni za uporabo metode obrnjenega učenja in nimajo predhodnih izkušenj ali znanja o metodi, (6. vprašanje) ali izboljša učenje in razumevanje določenega predmeta, (8. vprašanje) ali je enostavna za uporabo za slušatelja in (9. vprašanje) ali je metoda na splošno koristna pri učenju.

Pozitivni odgovori za vsa 4 vprašanja se gibljejo med 80,4 % do 89,5 %. Jasno je, da anketiranci pripisujejo visoko uporabno vrednost metode obrnjenega učenje v okviru iFLIP. Nevtralni odgovori kažejo, da se slušatelji za odgovore še ne morejo odločiti. Negativni odgovori se gibljejo od 0 % do 5,6 %.

Naslednji štirje grafi prikazujejo vrednosti po državah. Analitiki so opozorili na odgovore na 8. vprašanje, ki, z izjemo Italije, kažejo na vzorec, da so slušatelji bolj ali manj neodločni (če to primerjamo z ostalimi odgovori v sklopu vprašanj) pri podajanju njihovih mnenj o preprostosti uporabe metode. To je edino vprašanje v sklopu, kjer gre zaslediti da pozitivni odgovori presegajo zelo pozitivne (za Bolgarijo, Poljsko in Slovenijo). Po našem mnenju bi to lahko pripisali naslednjim dejavnikom, in sicer:

78


oblika, stopnja težavnosti, navodila. Pri 10. vprašanju najdemo ustrezen trend (jasnost navodil), kjer so povprečne vrednosti za Bolgarijo in Poljsko relativno nizke v primerjavi z vrednostmi preostalih držav.

5. vprašanje Ali je predavatelj odgovoril na vaša vprašanja?7. vprašanje Si je predavatelj vzel dovolj časa, da je odgovore na vprašanja razložil?

5. vprašanje preverja kompetence predavateljev v njihovi stroki in njihovo obravnavo in reševanje problematik oziroma vprašanj.

Pri 7. vprašanju se zdi, kakor da zbuja dvome o tem, da si je predavatelj vzel čas za razlago odprtih vprašanj. Pri drugi obravnavi pa analiza kaže, da večina tistih, ki so na vprašanja podajali nevtralne odgovore, nikoli ni zastavila vprašanj preko spleta oziroma se ni udeležila delavnic, kjer bi imeli možnost pridobiti odgovore na vprašanja. V zvezi s tem verjamemo, da so anketiranci nevtralno možnost izbrali, ker odgovora niso imeli oziroma na vprašanje niti niso želeli odgovoriti. Ta hipoteza je bila potrjena v Bolgariji v razpravi z bolgarskim partnerjem.

79


10. vprašanje So bila navodila za izvedbo vaj jasna?11. vprašanje Je bilo število udeležencev primerno?13. vprašanje Je bila oprema primerna?

Ta sklop vprašanj se vrti okoli primernosti virov in vložkov na dokaj tehnični ravni - jasnost navodil, število slušateljev v skupini, uporabljena oprema. Opažamo, da ima 13. vprašanje nekoliko širše in ne povsem jasno področje, kar bi bilo potrebno upoštevati pri pregledu vprašanj preden se ponovno uporabijo. Morda bi jih bilo potrebno preoblikovati oziroma razdeliti v podskupine. V svoji obstoječi obliki se lahko sklicuje na opremo IKT, uporabljena v učilnicah, kjer so potekala srečanja, opremo, ki se potrebuje za dostop do vsebin in aktivnosti, drugo opremo, uporabljeno med srečanji. Priporočamo, da partnerske organizacije 13. vprašanje analizirajo za vsako posebno izvedbo.

80


Ugotavljamo, da je 10. vprašanje ključnega pomena in povratna informacija bi morala biti podana predavateljem kot tudi tehničnemu osebju, ki je sodelovalo pri snovanju programa in pisnih navodil. Pomanjkanje ustreznih navodil lahko zlahka povzroči zmedo, pomanjkanje motivacije in slabo učno uspešnost. To je izjemnega pomena pri izvedbi nepilotnih programov. Kot analitiki in predavatelji vam priporočamo, da preverite, če so navodila dovolj jasna in razumljiva preden jih uporabite kot del rednega programa.

81


12. vprašanje Je bil nivo udeležencev primeren?

Ker so bili pilotni programi prosto dostopni in ker ni bilo nobenega formalnega izbora udeležencev, je to povzročilo zelo heterogene skupine z različno stopnjo znanja in veščin, zato je to vprašanje manjšega pomena. Odgovori pa so sicer vseeno lahko v pomoč predavateljem in administratorjem organizacije.

Sicer bi se v formalnem izobraževanju nivo znanja udeležencev preveril in bi predstavljal del zahtev za pristop k izobraževalnemu programu. Raven vsebin in zadolžitev je običajno usklajena z vstopnim nivojem in učnimi cilji. Pilotne izvedbe so bile zasnovane kot demonstracijski programi in so prav tako služile kot peskovniki za predavatelje, ki so na ta način lahko eksperimentirali. Ko sodelujoče organizacija prehajajo od pilotnih različic do bolj izdelanih različic, povezanih z njihovim akreditiranimi učnimi načrti, se te razlike omejijo.

14. vprašanje Bi iFLIP program priporočili ostalim? Na koncu ankete je bilo postavljeno vprašanje o nagnjenosti k temu, da bi iFLIP program priporočili ostalim. Glede na to, da je to anketa za slušatelje in da le-ti niso bili podučeni o pedagoških vidikih metode, slušatelji dojemajo programe iFLIP kot predstavnike metode obrnjenega učenja. To predstavlja neposredno povezavo med tem vprašanjem in tistimi, ki so bili predhodno analizirani, in sicer 4., 6., 8., in 9. vprašanje.

Iz rezultatov je razvidno, da bi 63,5 % anketirancev zagotovo priporočilo

82


program, v katerem so sodelovali, medtem ko bi ga ostalih 28,7 % morda priporočilo. Le 7,9 % je bilo neodločnih, negativnih odgovorov pa ni bilo podanih.

Podatki države potrjujejo, da je ta prispevek veljaven za vse države, pri čemer le Poljska kaže enakost med tistimi, ki so močno odločeni, da bi program priporočili, in tistimi, ki pravijo, da to najverjetneje storili. Bolgarski anketiranci bi program zagotovo priporočili in pri tem ne kažejo nobenega oklevanja.

PrIMErjAlnA AnAlIZA DEjAVnIKOV, KI SPODbUjAjO ZADOVOljSTVO PrI UčEnjU.

Vprašanja iz ankete za slušatelje dajejo vpogled v slušateljevo dojemanje pilotnih programov. Za namene ocenjevanja jih štejemo za dejavnike, ki spodbujajo zadovoljstvo pri učenju. Prepričati smo se želeli, da ne dajemo preveliko ali premajhno težo kateremu koli rezultatu, saj so imeli različne velikosti vzorcev. Obenem pa ocenjevalci niso imeli na voljo velikih podatkovnih vzorcev, na podlagi katerih bi lahko izvedli stratifikacijo. Zato smo se odločili, da bi bilo metodološko pravilno uporabiti vse podatke v naših združenih tabelah in zraven njih predstaviti podatke, ki se nanašajo na posamezno državo. To smo torej naredili v tem delu.

83


Dejavniki za vred-notenje učenja in

zadovoljstvo (maksi-malno +10, minimalno

-10)

SI BE BG IT PLVse

državeRazlika

StDev

Učna vsebina je bila uporabna in primerna 6.76 3.27 3.33 6.77 6.67 5.78 3.53 1.88

Vsebina je sovpadala z osebnimi interesi 7.71 6.54 1.67 6.37 5.67 5.90 5.36 2.31

Čas usposabljanja je bil primeren 7.08 5.58 1.04 6.37 1.17 4.80 8.52 2.92

iFLIP pristop je bil v splošnem dober 6.94 6.73 8.75 7.02 5.33 6.91 1.48 1.22

Predavatelj je lahko odgovoril na vprašanja 9.32 9.42 9.00 7.98 6.17 8.29 1.85 1.36

Metoda iFLIP je up-orabna pri učenju in

razumevanju tematike programa

9.29 7.12 8.96 7.21 6.17 7.53 1.75 1.32

Predavatelj je namenil dovolj časa razlagi

odgovorov8.92 8.85 0.00 7.50 5.83 6.70 13.66 3.70

Metoda iFLIP je bila preprosta za uporabo 6.49 7.88 4.79 6.61 3.17 5.73 2.22 1.49

Metoda iFLIP je bila uporabna pri učenju 5.54 6.35 7.92 7.13 5.00 6.66 1.83 1.35

Navodila v okviru pro-grama so bila jasna 7.84 7.50 2.38 7.34 4.17 6.34 5.94 2.44

Število udeležencev je bilo ustrezno 6.86 6.35 9.79 7.50 5.00 7.09 3.11 1.76

Kompetence udeležencev so bile

zadostne5.29 5.58 1.04 7.66 4.17 5.40 5.88 2.43

Oprema je bila us-trezna 7.22 6.15 6.88 7.26 3.17 6.35 2.95 1.72

Program iFLIP bi pri-poročili ostalim 7.78 8.46 8.96 7.90 6.00 7.78 1.26 1.12

Povprečne vrednosti za vse postavke 7.36 6.84 8.96 7.19 4.83 6.52 1.33 1.15

84


Izračunali in preučili smo razlike in standardno odstopanje povprečnih vrednosti za vsako državo za vsako dejavnik, ki spodbuja zadovoljstvo v primerjavi s povprečno skupno vrednostjo tega dejavnika za vse države. Rezultati kažejo, v kolikšni meri so si rezultati držav blizu ali odstopajo od združenega nabora podatkov ali njihove nestanovitnosti. Takšna analiza bi prikazala, če bi bilo zaznati kakšne pomembne razlike, kar bi nas nato privedlo do tega, da bi priporočali, da vsaka sodelujoča organizacija zadevo dodatno razišče in ugotovi vzrok odstopanj. Lahko bi na primer pomenilo, da so nekateri predavatelji uporabili nekaj zelo zanimivih virov ali da so ostali bili pri pripravah na srečanja prizanesljivi. Vsi tovrstni razlogi bi vodili do večje razlike in standardnega odstopanja od skupnega povprečja.

Pripravili smo tudi primerjalne grafikone med povprečno vrednostjo za vsako državo za vsak dejavnik, ki spodbuja zadovoljstvo, in skupno povprečno vrednostjo.

85


Standardni odklon, merilo nestanovitnosti, kaže, kateri dejavniki, ki spodbujajo zadovoljstvo pri učenju imajo največje odklone (tako pozitivne kot negativne) od skupnega povprečja za vse države. Eden dejavnik odstopa, in sicer »predavatelj je namenil dovolj časa razlagi odgovorov«, kar se je že obravnavalo v bolgarski analizi dejavnikov. Temu sledi še en, in sicer »čas usposabljanja je bil primeren«, ki je obravnavan v poljski in bolgarski analizi. Pri ostalih vrednostih znatnih odstopanj ni zaznati

86


Pri Sloveniji večjih odklonov ni v primerjavi s skupnimi povprečnimi vrednostmi za vse države. Pri grafu je potrebno upoštevati lestvico, ki je zaradi grafične predstavitve na grafu prikazana v krajši obliki (od -10 do +10) in da so vsi rezultati za Slovenijo nad +5, torej na 25 % lestvice. Povprečje za Slovenija med vsemi dejavniki je 7,36 v primerjavi s povprečjem za vse države, ki je 6,52.

87


Pri Belgiji večjih odklonov ni v primerjavi s skupnimi povprečnimi vrednostmi za vse države. Pri grafu je potrebno upoštevati lestvico, ki je zaradi grafične predstavitve na grafu prikazana v krajši obliki (od -10 do +10) in da so vsi rezultati za Belgijo nad +5, torej na 25 % lestvice z izjemo prve postavke, fenomenom, o katerem smo že razpravljali v predhodnih poglavjih. Povprečje za Belgijo med vsemi dejavniki je 6,84 v primerjavi s povprečjem za vse države, ki je 6,52.


Zaznati je 3 znatne odklone pri Bolgariji v primerjavi s skupnimi povprečnimi vrednostmi za vse države. O vsem tem smo prav tako že pisali v predhodnih poglavjih. Pri grafu je potrebno upoštevati lestvico, ki je zaradi grafične predstavitve na grafu prikazana v krajši obliki (od -10 do +10) in da so vsi rezultati za Bolgarijo nad 0, torej na 50% lestvice. Povprečje za Bolgarijo med vsemi dejavniki je 5,32 v primerjavi s povprečjem za vse države, ki je 6,52.

89


Pri Italiji ni znatnih odstopanj v primerjavi s skupnimi vrednostmi za vse države, razen pri postavkah 3 in 12, kjer so italijanske vrednosti višje od povprečja (obravnavano v prejšnjih poglavjih). Pri grafu je potrebno upoštevati lestvico, ki je zaradi grafične predstavitve na grafu prikazana v krajši obliki (od -10 do +10) in da so vsi rezultati za Italijo nad +6, torej na 20% lestvice. Povprečje za Italijo med vsemi dejavniki je 7,19 v primerjavi s povprečjem za vse države, ki je 6,52.


Pri Poljski ni znatnih odstopanj v primerjavi s skupnimi vrednostmi za vse države, razen pri postavkah 3, kjer so poljske vrednosti višje od povprečja (obravnavano v prejšnjih poglavjih). Pri grafu je potrebno upoštevati lestvico, ki je zaradi grafične predstavitve na grafu prikazana v krajši obliki (od -10 do +10) in da so vsi rezultati za Italijo nad +1, torej na 40% lestvice. Povprečje za Poljsko med vsemi gonili je 4,83 v primerjavi s povprečjem za vse države, ki je 6,52.

90


4.4 PrEglED OcEnjEVAnjA PrEDAVATEljEV

V Ghentu v Belgiji je potekalo petdnevno usposabljanje, ki je služilo kot korak za pripravo na pilotne izvedbe. Metodologija obrnjenega učenja je bila predstavljena predavateljem v okviru poučevanja odraslih, ki so se usposabljanja udeležili. Prav tako se je na usposabljanju razpravljalo o priložnostih za kombinirano učenje v okviru poučevanja odraslih preko sistema za upravljanje učenja. Predavatelji, ki so se usposabljanja udeležili, so kasneje pripravili pilotne izvedbe učnih ur ter metodo predstavili svojim kolegom na internem srečanju. V več primerih so pilotne izvedbe pripravile skupine predavateljev v sodelovanju s sodelavci tehnične podpore.

Pilotne izvedbo je izvedlo petnajst predavateljev. S strani njihove organizacije jim je bila nudena tehnična pomoč.

Vprašalniki za predavatelje so bili pripravljeni, da bi ocenili pilotne izvedbe z vidika predavatelja. Ker gre za vzorec le petnajstih predavateljev, statistična analiza odgovorov ni na voljo. Raje smo se odločili za predstavitev glavnih točk in povratnih informacij predavateljev.

91


Prva dva vprašanja kažeta na precej pozitiven odnos do metode obrnjenega učenja v okviru projekta iFLIP. Predavatelji so pripravljeni metodo uporabiti v praksi. So tudi mnenja, da vsebina ustreza potrebam in zadovoljstvu slušateljev, ki so sodelovali v pilotnih izvedbah.

Učinkovitost trajanja programa (3. vprašanje) povzroča zaskrbljenost, saj si je prislužila 40 % negativnih odgovorov. Podobno stanje smo opazili pri anketirancih iz nekaterih držav, ko smo jim postavili enako vprašanje. Podrobna ocena kaže, da je to lahko posledica novosti metode in negotovosti pri slušateljih in predavateljih kot tudi primerno trajanje programa. Učinkovitost usposabljanja v celoti (4. vprašanje) si je prislužila 86,7 % pozitivnih ocen.

Pozitivne odzive gre zaslediti tudi pri predavateljevemu dojemanju metod in instrumentov, ki so jih uporabljali (5. vprašanje) in interes, izkazan s strani slušateljev glede materialov, zasnovanih za izvedbo (6. vprašanje).

92


Predavatelji so zanimanje slušateljev ocenili pozitivno, pa vendar je četrtina anketirancev podala nevtralen odgovor. Smo mnenja, da gre to pripisati dejstvu, da je metoda dokaj nova, primanjkljaj meril uspešnosti (vrednotenje paralelnih skupin, ki vključuje ocenjevanje z ocenami) pa predavateljem preprečuje, da bi se odločili bodisi za pozitivno ali negativno mnenje, zaradi česar podajo nevtralen odziv. Ocena učnega učinka metode obrnjenega učenja je podobno pozitivna in ima 20 % nevtralnih odzivov.

Predavatelji so podali svoje mnenje o uporabi gradiv in materialov, razvitih za iFLIP pilotne izvedbe. Vrednotenje je zajelo štiri različne vidike, med katerimi so vsi bili pozitivni. Samo postavka o popolnosti izobraževanja ima eno petino nevtralnih odzivov. Te rezultate je potrebno obravnavati previdno, saj predstavljajo mnenja predavateljev o gradivih, ki so jih zasnovali sami, zato je pristranskost zelo verjetna

93


Na vprašanje o velikosti skupine (10. vprašanje) se zdi, da so si predavatelji bili enotni. Ker pa pilotne izvedbe niso bile pod nadzorom, udeležba pa ni bila obvezna, je pozitivne rezultate bilo pričakovati. Organizacije za usposabljanje bi se morale namesto raziskav osredotočiti na to, kako slušatelji ocenjujejo učne ure po metodi obrnjenega učenja z različnim številom slušateljev. Odgovori na 11. vprašanje prav tako ne dajejo vpogled v raven IKT kompetenc, ki se zahteva za uspešno učenje. Rečemo lahko, da sta dve tretjini udeležencev v pilotnih izvedbah imeli ustrezen nivo IKT kompetenc (ocenili so ga predavatelji), kompetence ene četrtine pa so bile nevtralne. Negativnih odzivov je bilo 6,5 %.

94


Predavatelji, ki so bili vključeni v snovanje in izvedbo pilotnih učnih ur, so komentirali o prednostih in slabostih metode obrnjenega učenja, kar so ocenjevalci povzeli v nadaljevanju. Verjamemo, da so ti predavatelji ključni pri deljenju izkušenj in predajanju znanja predavateljem iz drugih institucij, ki bodo metodo uporabljali v prihodnosti.

Prednosti metode obrnjenega učenja:

Inovativen pristop - učitelji so poudarili, da iFlip zares predstavlja inovativen pristop k učenju. Različne možnosti pri izbiri interaktivnih orodij. V postopku oblikovanja učnih ur so predavatelji ugotovili, da obstaja veliko število potencialno uporabnih virov, ki bi jim lahko bili v pomoč pri grajenju privlačnih vsebinskih elementov v okviru njihovih tečajev.

Programi oziroma učne ure so na voljo preko spleta, zato lahko predavatelji vire in aktivnosti dodajajo kadarkoli. Kakovost virov in aktivnosti se lahko vedno izboljša.

Gradiva se lahko ustvarijo s pomočjo brezplačne programske

Anketiranci so v 92 % pozitivno ocenili opremo v sobi za usposabljanje. Zanimivo pa je, da so vsi predavatelji, ki so izpolnili vprašalnike, priporočili iFLIP pristop usposabljanja tudi drugim, pri čemer jih je 60 % bilo pri tem zelo pozitivno odločenih in 40 % jih je bilo mnenja, da bodo to najverjetneje storili.

95


opreme in osnovne strojne opreme, pa vendar se pri spoznavanju elementov pojavi potreba po npr. boljši kakovosti videa oziroma zvočne ali programske opreme.

iFLIP metoda zmanjšuje čas, ki bi ga sicer porabili za poučevanje v razredu, prav tako pa omogoča diferenciacijo med slušatelji.

Individualni pristop omogoča aktivnejšo sodelovanje šibkejših udeležencev.

Čas, preživet v razredu, se porabi bolj učinkovito in je bolj ciljno usmerjen.

Vsebina pomembnejše narave se lahko predela zunaj učilnice.for creating videos, quizzes, assignments, etc.)

Slabosti metode obrnjenega učenja:

tako predavatelji kot odrasli slušatelji morajo biti vešči uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije. To so predavatelji opisali kot pomanjkljivost, saj se zavedajo, da mora obstajati določena stopnja konsistentnosti med veščinami predavatelja in slušateljev.

Program je prost za uporabo. To je še ena pomanjkljivost, saj za udeležence formalnih pogojev za udeležbo ni (v pilotnih izvedbah).

Priprava učnih ur po metodi obrnjenega učenja zahteva precej časa in nekaj tehničnih veščin, kot na primer poznavanje uporabe programov za ustvarjanje video posnetkov, kvizov in zadolžitev, itd.

Nekateri slušatelji ne namenjajo dovolj časa, da bi vsebine vnaprej pregledali in na učno uro pridejo nepripravljeni.

Vsi slušatelji z IKT napravami ne rokujejo najbolje oziroma jih niti nimajo v lasti.

96


Skratka, opozoriti moramo na presenetljivo pozitivno oceno metode obrnjenega učenja tako s strani predavateljev kot tudi odraslih slušateljev. Raznolika vsebina in aktivnosti ter uporaba različnih interaktivnih elementov so med odraslimi slušatelji zelo dobro sprejete. Odraslim slušateljem je všeč dejstvo, da si morajo ogledati različne video posnetke, opraviti preverjanja znanja in zadolžitve, če se želijo na srečanje pripraviti. Med predavanji vsi delajo v skupinah, pri čemer iščejo rešitve za težavne naloge oziroma sodelujejo pri nalogah raziskovalnega tipa. Odrasli slušatelji kot pozitivno ocenjujejo sledeče:

video posnetke si lahko ogledajo vedno znova;

kviz - dobra povratna informacija o lastnem napredku;

udeleženci določijo svoj tempo in čas, ki jim za učenje ustreza;

metoda obrnjenega učenja je primerna za večje skupine, ki se razlikujejo po preteklih izkušnjah, interesih in starosti.

Hkrati predavatelji navajajo, da je pilotno delo bolj uspešno, ko se zasnova programov opravi v sodelovanju z IT pomočnikom. Tako se lahko predavatelji osredotočijo na didaktiko programa in ne na tehnično izvedbo, čeprav kljub temu priznavajo, da je bilo delo, povezano z informacijsko tehnologijo, odlična izkušnja. Opaziti gre omembe vreden trend, v katerem odrasli slušatelji pričenjajo iskati enake tipe interaktivnih virov tudi v drugih programih. Metoda obrnjenega učenja je dobro sprejeta in odlično ocenjena.

Pričakujemo, da bodo vse partnerske organizacije, vključene v projekt, z vključevanjem metode obrnjenega učenja v svoje delo še nadaljevale. Pričakuje se, da bodo partnerji še naprej delali na metodi obrnjenega učenja, tako da se bodo osredotočili na module, ki so obvezni in pri katerih se zahtevajo ocene. To bi omogočilo, da bi v prihodnje ocenili učinkovitost uporabe metode obrnjenega učenja izven okvira pilotnih izvedb, tako da bi rezultate (ocene) preteklih let primerjali z novejšimi.

97


Ocene preferenc za različne izvedbe programov ni. Ocenjevanje in nadaljnje študije bi bile potrebne, da se ugotovi, če se metoda obrnjenega učenja lahko uporabi za vsak predmet ali ne. Priporočamo, da vsaka organizacija uporablja enotno zbirko virov in interaktivnih orodij, tako da se slušatelji počutijo dobro in se učijo na znan način.

Predavatelje/učitelje je treba usposobiti in jim nuditi pomoč pri uporabi različnih orodij pri snovanju programa. Sodobne IKT veščine se potrebujejo tako s strani slušateljev kot tudi predavateljev.

Ta priročnik predstavlja trenutno stanje v državah partnerjev, nekatere dobre prakse uporabe metode obrnjenega učenja skupaj z izkušnjami partnerjev, ki so bili vključeni v iFLIP projekt, ki je bil namenjen oceni učinkovitosti metodologije obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih.

Glavni cilj tega dokumenta je ponazoriti, kako metodo obrnjenega učenja predstaviti predavateljem in hkrati oceniti specifičnost oblikovanja tečajev po metodi obrnjenega učenja za odrasle slušatelje.Prva sklepna misel je, da razlike med predavatelji, ki prihajajo iz različnih držav s heterogenim izobraževalnim sistemom, ne igrajo pomembne vloge pri pridobivanju kompetenc, povezanih z izvedbo tečajev po metodi obrnjenega učenja, saj je najboljši način, da se metoda obrnjenega učenja usvoji prav uporaba metode same. Predhodne izkušnje pri uporabi IKT so lahko predavatelju v veliko pomoč pri oblikovanju učnih ur po metodi obrnjenega učenja, pa vendar je priročno virtualno učno okolje skupaj z orodji tisto, kar je potrebno za začetek. Naše izkušnje kažejo, da so tovrstna orodja zelo preprosta in se uporabe le-teh lahko naučimo.

Udeleženci našega usposabljajo so ustvarili klasično obrnjeno učilnico, preučili teorijo metode obrnjenega učenja in osnov, nato pa so bili pozvani, da to preizkusijo še v praksi in razmislijo o pasteh in prednostih. Takšen pristop zagotavlja hitro učenje in je ponovljiv, zato omogoča hitro razširjanje na druge predavatelje.

5 ZAKljUčEK

98


Druga sklepna misel je povezana s slušatelji. Projektne pilotne izvedbe so izpostavile dve vrsti odraslih slušateljev, in sicer tiste na programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja in tiste na univerzitetnih programih. Ljudje, ki so se udeleževali programov v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja so odrasli slušatelji, ki potrebujejo prav določen tempo in čas za učenje. Po drugi strani pa so univerzitetni študentje bolj osredotočeni na cilje programa in imajo stroge časovne omejitve. Obe vrsti slušateljev sta metodo obrnjenega učenja dobro izkoristili v smislu uporabe multimedijskih vsebin za hiter vpogled v bistvo študija, medtem ko so univerzitetni študentje cenili zlasti delo v skupinah na različnih projektih, kar jim je omogočalo, da znanje o tematiki poglobijo.

Posledično so za različne razrede uporabljeni različni modeli obrnjenega učenja. Modeli obrnjenega učenja, ki se zatekajo k podrobni pokritosti teorije, so bolje sprejeti med univerzitetnimi študenti, medtem ko so odprti modeli obrnjenega učenja bolj primerni za ostale odrasle slušatelje.

Partnerji v projektu iFLIP se niso omejili le na pilotne izvedbe in nabore podatkov, ki so jih zbrali na podlagi vprašalnikov za slušatelje in predavatelje. Zanimali smo se za podobne študije, njihove rezultate in sklepe, s katerimi se lahko poistovetimo. Seznam dokumentov, ki so jih pregledali, je naveden spodaj.

Kar smo ugotovili je, da čeprav vsak članek temelji na posamezni študiji primera z zelo različnimi značilnostmi, raziskovalci prihajajo do zelo podobnih zaključkov o uporabi metode obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih. Praktično vsi od njih v veliki meri potrjujejo naše ugotovitve in priporočajo izvedbo nadaljnjih, bolj strukturiranih in sistematičnih, raziskav z namenom popolnega razumevanja vseh vidikov učinkovitosti poučevanja po metodi obrnjenega učenja. Študije prav tako potrjujejo, da enoten model obrnjenega učenja ne obstaja, kar predstavlja nov izziv za raziskovalce.

Hernández-Nanclares, N. & Pérez-Rodríguez, M., (2016). Students’ Satisfaction with a Blended Instructional Design: The Potential of “Flipped Classroom” in Higher Education.Journal of Interactive Media in Education. 2016(1), p.4. DOI: http://doi.org/10.5334/jime.397Hibbard, Lisa; Sung, Shannon; and Wells, Breché, (2016). Examining the

99


Effectiveness of a Semi-Self-Paced Flipped Learning Format in a College General Chemistry Sequence. Spelman College Faculty Publications.http://digitalcommons.auctr.edu/scpubs/16

Lee, Byeong Ryong; Huh, Man Kyu, (2017). Flipped Classroom Pedagogy Enhances Student, Satisfaction and Validated Motivated Strategies in Genetic Classrooms.European Journal of Research and Reflection in Educational Sciences Vol. 5 No. 4, 2017

Peterson, Daniel J. (2015). The Flipped Classroom Improves Student Achievement and Course Satisfaction in a Statistics Course: A Quasi-Experimental Study. Teaching of Psychology, Vol 43, Issue 1, pp. 10 - 15.https://doi.org/10.1177/0098628315620063

Van Vliet, E. A., Winnips, J. C., & Brouwer, N. (2015). Flipped-Class Pedagogy Enhances Student Metacognition and Collaborative-Learning Strategies in Higher Education But Effect Does Not Persist. CBE Life Sciences Education, 14(3), ar26. http://doi.org/10.1187/cbe.14-09-0141

Ta dokument bi moral služiti kot vodilo, izhodiščna točka ali orodje za izvedbo učnih ur po metodi obrnjenega učenja v različnih organizacijah za poučevanje odraslih. Ponazarja prenosljivost metode, uporabnost v različnih učnih okoljih, in prilagodljivost pri prilagajanju različnim potrebam posameznikov. Poudarja tako koristi kot tudi izzive, služi kot podpora začetnikom in predlaga prve korake. Najbolje deluje skupaj z drugimi projekti, ki jih najdete na spletu, kar predstavlja celovito orodje za metodo obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih.

Ta dokument bi moral služiti kot vodilo, izhodiščna točka ali orodje za izvedbo učnih ur po metodi obrnjenega učenja v različnih organizacijah za poučevanje odraslih. Ponazarja prenosljivost metode, uporabnost v različnih učnih okoljih, in prilagodljivost pri prilagajanju različnim potrebam posameznikov. Poudarja tako koristi kot tudi izzive, služi kot podpora začetnikom in predlaga prve korake. Najbolje deluje skupaj z drugimi

100


projekti, ki jih najdete na spletu, kar predstavlja celovito orodje za metodo obrnjenega učenja pri poučevanju odraslih.

(7 edinstvenih modelov obrnjenega učenja - Kateri ustreza vam?) Pridobljeno 25. 1. 2016 izhttp://panopto.com/blog/7-unique-flipped-classroom-models-right/

Abeysekera, Lakmal, and Phillip Dawson (2015). »Motivacija in kognitivni zalogaj pri obrnjenem učenju: definicija, utemeljitev in poziv k raziskovanju.« Raziskave in razvoj pri visokošolskem izobraževanju 34 (1), 1-14

Bergmann, J., & Sams, A. (2012). Obrnite svojo učilnico: dosezite vsakega slušatelja v vsakem razredu in vsak dan. Washington, DC: Mednarodna združba za tehnologijo in izobraževanje.

Bloom, B. (1956). Taksonomija izobraževalnih ciljev: Klasifikacije izobraževalnih ciljev. New York: McKay.

Bonwell, C. C., & Eison, J. A. (1991). Aktivno učenje: Navdušenje v razredu (ASHE-ERIC visokošolsko izobraževanje Št. 1) Washington, DC: Univerza George Washington, Šola za izobraževanje in človekov razvoj

Brame, C. J. (2013). Obrnjeno učenje. Center za poučevanje, Univerza Vanderbilt Pridobljeno iz http://cft.vanderbilt.edu/teaching-guides/teaching-activities/flipping-the-classroom/

Obrnjeno učenje (brez letnice) Teoretični okvir. Pridobljeno izhttps://flippedclassroom101.weebly.com/theoretical-framework.html

6 VIrI In rEFErEncE


Gerstein, J. ( 2011) User Generated Education. Modeli metode obrnjenega učenja: Celotna slika pridobljena iz https://usergeneratededucation.wordpress.com/2011/06/13/the-flipped-classroom-model-a-full-picture/

Greg Topp (6. 10. 2011) “Flipped classrooms take advantage of technology”, USA Today

(7 edinstvenih modelov obrnjenega učenja - Kateri ustreza vam?) Pridobljeno 25. 1. 2016 iz http://panopto.com/blog/7-unique-flipped-classroom-models-right/

Abeysekera, Lakmal, and Phillip Dawson (2015). »Motivacija in kognitivni zalogaj pri obrnjenem učenju: definicija, utemeljitev in poziv k raziskovanju.« Raziskave in razvoj pri visokošolskem izobraževanju 34 (1), 1-14Bergmann, J., & Sams, A. (2012). Obrnite svojo učilnico: dosezite vsakega slušatelja v vsakem razredu in vsak dan. Washington, DC: Mednarodna združba za tehnologijo in izobraževanje.

Bloom, B. (1956). Taksonomija izobraževalnih ciljev: Klasifikacije izobraževalnih ciljev. New York: McKay.

Bonwell, C. C., & Eison, J. A. (1991). Aktivno učenje: Navdušenje v razredu (ASHE-ERIC visokošolsko izobraževanje Št. 1) Washington, DC: Univerza George Washington, Šola za izobraževanje in človekov razvoj

Brame, C. J. (2013). Obrnjeno učenje. Center za poučevanje, Univerza Vanderbilt Pridobljeno iz http://cft.vanderbilt.edu/teaching-guides/teaching-activities/flipping-the-classroom/

Obrnjeno učenje (brez letnice) Teoretični okvir. Pridobljeno iz https://flippedclassroom101.weebly.com/theoretical-framework.html

Gerstein, J. ( 2011) User Generated Education. Modeli metode obrnjenega učenja: Celotna slika pridobljena iz https://usergeneratededucation.wordpress.com/2011/06/13/the-flipped-classroom-model-a-full-picture/


Greg Topp (6. 10. 2011) “Flipped classrooms take advantage of technology”, USA TodayHamdan, N., Patrick McKnight, P., McKnight, K. in Kari M. Arfstrom (2013). Pregled obrnjenega učenja. Flipped Learning Network. Pridobljeno iz http://www.flippedlearning.org/cms/lib07/VA01923112/Centricity/Domain/41/LitReview_FlippedLearning.pdf

Honeycutt, Barbi & Garrett, Jennifer (2014), “Expanding the Definition of a Flipped Learning Environment”. Kombinirano in obrnjeno: Raziskovanje novih modelov za učinkovito poučevanje in učenje: Faculty focus.

Lents, N., & Cifuentes, O. (2009). Spletne izboljšave učenja: Učne ure preko zvočnih posnetkov v sklopu PowerPoint predstavitev pri predmetu biologije na maturitetni ravni. Journal of College Science Teaching, 39(2), 38-46.

Marco Ronchetti (June 2010), “Using video lectures to make teaching more interactive”, International Journal of Emerging Technologies in Learning (iJET)

Nielsen, L. (2012). Five reasons I’m not flipping over the flipped classroom. Pridobljeno iz http://theinnovativeeducator.blogspot.ca/2011/10/five-reasons-im-not-flipping-over.html

Ryback, D., & Sanders, J. (1980). Humanističen v primerjavi s tradicionalnim stilom poučevanja in zadovoljstvo slušatelja. Journal of Humanistic Psychology, 20(87), 87-90

Strayer, J. F. (2012). Kako učenje v obrnjeni učilnici vpliva na sodelovanje, inovativnosti in osredotočanje na naloge. Learning Environments Research, 15(2), 171-193. doi:10.1007/s10984-012-9108-4

Obrat: Turning a classroom upside down, Washington Post, 4. June, 2012.(Things you should know about...Flipped Classrooms, 2012) EDUCAUSE (2012). Creative commons. Pridobljeno iz https://net.educause.edu/ir/library/pdf/ELI7081.pdf

104

Documents

Priročnik za uporabo metode obrnjenega učenja pri