Prihaja na odre Kosovelovega doma Sežana

Program in več informacij: www.kosovelovdom.si

Sobota, 11. november 2017, ob 10.00SREČKINE SOBOTEZavod EN-KNAP – HUD PESJANPlesna predstava za otroke.Za Srečkin abonma in izven.

Sobota, 18. november 2017, ob 20.00SKEČOHOLIKIStand-up komedija.Izven.

Petek, 8. december 2017, ob 19.00Špas teater Mengeš:Neil Simon – MATILDA, POČAK'!Komedija.Izven.

Petek, 22. december 2017, ob 20.00NOVOLETNI KONCERTMitteleuropa Orchestra: POKLON FRAN-KU SINATRIKoncert.Za Glasbeno-plesni in Briljantni abon-ma ter izven.

Četrtek, 28. december 2017, ob 20.00Špas teater Mengeš: BRADEStand-up komedija.Izven.Slika: Jernej Kokol.

Ponedeljek, 8. januar 2018, ob 20.00SNG Drama Ljubljana: Rok Vilčnik rokgre – TARZANKomedija.Za Gledališki in Briljantni abonma ter izven.Slika: Peter Uhan.

Sreda, 14. februar 2018, ob 20.00VALENTINOV KONCERTMARKO HATLAK & KAPOBANDA,posebni gost VLATKO STEFANOVSKIZa Glasbeno-plesni in Briljantni abon-ma ter izven.

Sreda, 13. december 2017, ob 20.00, insobota, 16. december 2017, ob 18.00VOJNA ZVEZD: POSLEDNJI JEDI v 3DAmeriški ZF celovečerni igrani film.

Nedelja, 19. november 2017, ob 19.00MASCARA QUARTETKoncert.Izven.

Sreda, 29. november 2017, ob 20.00TRST, JUGOSLAVIJA (Trieste, Yugoslavia)Koprodukcijski dokumentarni film.

Četrtek, 30. november 2017, ob 20.00Špas teater Mengeš: NORA DEKLIŠČINAKomedija.Izven.

Nedelja, 12. november 2017, ob 17.00Gledališka skupina KD Brce Gabrovica pri Komnu:ŽENINI, TAKŠNI IN DRUGAČNIKomedija.Izven.

Četrtek, 23. november 2017, ob 20.00IVANSlovensko-hrvaški celovečerni igrani film.Vesna 2017 za najboljši celovečerni igrani film.Režija: Janez Burger.Po filmu bo pogovor s člani filmske eki-pe.

www.sezana.si

Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na glasilo@sezana.si. Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je20. 11. 2017. Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Arial, velikost pisave 11 pt), z navedbo

avtorja besedila in slike pod člankom.

Izdaja:Občina Sežana

Odgovorna urednica:mag. Magdalena Svetina Terčon

Namestnica odgovorne urednice:Ivica Podgoršek

Uredniški odbor:doc. dr. Mojca Kompara, Jelka Grmek,

Barbara Husu, Anet Jagodič in Pavel Skrinjar

Lektorica:mag. Magdalena Svetina Terčon

(razen oglasnih sporočil)

Tisk:Schwarz Print

Število izvodov:5350, Sežana, november 2017

Glasilo je vpisano v Razvid medijev,ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS,

pod zaporedno številko 388.

ISSN 2536-3832

Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasiladobite na tel. št.: 05/ 73 10 148,

e-mail: glasilo@sezana.si,Petra Arko Kovačič.

Slika na naslovnici:Dajana Čok

Glasilo si lahko ogledate v el. obliki na:www.sezana.si - Kraški obzornik

Občina SežanaPartizanska cesta 46210 Sežana

Tel: +386 (0)5 731 01 00Fax: +386 (0)5 731 0123

Nebo nam je podarilo čudovito jesen. Skorajda že poletno. Jutranja sve-žina in v daljavi vzhajajoče sonce je za hip upočasnilo moj jutranji obred. Vstajanje v počasnost. Lenobno pretegovanje. Pozdrav pticam, čeprav bi morala biti jezna nanje, ker so mi zavrtale v kakije. Prvo letino sem torej delila z njimi. Moram priznati, da je to (za nekoga moteč) zame čudovit občutek: deliti tisto, kar nam ponuja narava … in preživeti. Nato skeni-ranje zelenega pod seboj s tisoč in več odtenki žarečega okrog dreves. In potem načrti, premešani z vročo jutranjo kavo, za katere vem, da se ne bodo uresničili. Komaj delček morda. Peščica. Lenoben sprehod pred odhodom v službo (Vesela, da jo imam!) in kmalu zatem vključitev (Z izsiljevanjem, kajpada!) v reko brzečih konjičkov in proti cilju. Še imam čas, še malo, da se lahko predam razmišljanju, zakaj ne bi usposobila ko-lesa. Nekaj kilometrov adrenalina in bi prispela rdečih lic. Tako pa sem na cilju z besedami, ki jih kotalim v ustih in jih nočem izgovoriti. Zaslon pred mestom me opomni, da sem skoraj tam. Zavijem v stavbo mojega dneva in štejem nasmehe. Merim širino prečne črte, ki se bo, (To je kot pribito!) iz ure v uro krajšala ali pa bo postala diagonala, zagotovo pa krivulja, obr-njena navzdol.

Ne, danes ne bo tak dan! Pri meni ne, si rečem in vem, da bo med vsemi izgubljenimi načrti vseeno o(b)stal tisti prvi: danes bom iskalka nasme-hov. In ta danes bom, čeprav me bodo iztirili dogodki in ljudje, raztegnila vse do zime in še naprej. Skrivala bom notranje boje in bitke in kaos in mogoče prepričala še koga. In iskala odgovor na vprašanje: Kako deluje svet? Potem bom prelistala (Kolikokrat že?) Kraški obzornik in dan se res-nično lahko začne!

mag. Magdalena Svetina Terčon

Uvodnik

2

OBČ

INSK

A U

PRAV

A

Učna ura osmošolcev Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana na Občini Sežana

Konec septembra in v začetku oktobra so Občino Sežana obiskali trije oddelki osmošolcev sežanske osnovne šole. Na-mesto v razredih so tokrat učenci v Mali sejni dvorani, kjer običajno zaseda se-žanski občinski svet, prisluhnili predsta-vitvi občine, pristojnosti občinskih orga-nov ter dela občinske uprave.

S snovjo, ki se nanaša na delovanje in vodenje lokalne skupnosti, se osmošol-ci srečujejo pri predmetu Državljanska in domovinska kultura ter etika. Učence sta pozdravila člana občinskega sveta, svetnika, predsednica odbora za kultu-ro, šolstvo in šport Ivica Podgoršek ter član odbora za kulturo, šolstvo in šport Andrej Sila. Ob zaključku obiska pa so se učenci srečali tudi z županom občine Sežana Davorinom Terčonom.

Učenci so se v 'občinsko okolje' dobro vživeli, saj so postavili marsikatero resno

Občinska uprava

21. seja Občinskega sveta Občine Sežana

1. Sklep o določitvi cene programov javnega vzgojno-izobraževalnega za-voda Vrtec Sežana;

2. Poročilo o polletni realizaciji proraču-na Občine Sežana za leto 2017;

3. Odlok o spremembah Odloka o orga-nizaciji in delovnem področju občin-ske uprave Občine Sežana;

4. Pravilnik o plačah, plačilih za opravlja-nje funkcije – sejninah in drugih pre-jemkih občinskih funkcionarjev, čla-nov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter sejninah za člane svetov krajevnih skupnosti v občini Sežana;

19. 10. 2017

Sprejeti sklepi in drugi akti:

5. Sklep o neizdaji soglasja družbi Ad-miral Kazino Mediteran, d. o. o., Bazo-viška cesta 23, 6240 Kozina za opra-vljanje igralniške dejavnosti v hotelu Tabor, Kolodvorska ulica 4 v Sežani;

6. Sklep o razporeditvi presežka pri-hodkov nad odhodki javnega zavoda Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana;

7. Sklep o razporeditvi presežka prihod-kov nad odhodki javnega zavoda Vi-sokošolsko središče Sežana;

8. Sklep o ugotovitvi javne koristi za raz-lastitev dela nepremičnin katastrska občina 2434 Voglje: parcela 783/1 (ID 3613912) in parcela 786/1 (ID 2564442);

9. Sklep o ukinitvi statusa grajenega jav-

nega dobra na nepremičnini katastr-ska občina 2440 Veliko Polje, parcela 3276/2;

10. Volitve in imenovanja:– Sklep o določitvi kandidata za člana

Državnega sveta Republike Slovenije (Davorin Terčon) in o izvolitvi pred-stavnikov v volilno telo za volitve v Državni svet Republike Slovenije (Ivi-ca Podgoršek, Andrej Sila, mag. Peter Štoka).

Gradivo k točkam dnevnega reda, ki jih je Občinski svet Občine Sežana obravnaval na 21. seji, dne 19. 10. 2017, je dostopno na spletni strani www.se-zana.si.

3

OBČ

INSK

A U

PRAV

A

Obisk delegacij veleposlaništva Ruske federacije

Ureditev prostora za raztros pepela pokojnika

V okviru počastitev prve svetovne vojne vsako leto septembra predstav-niki veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji obiščejo številna obeležja na območju naše države in v sodelovanju s predstavniki lokalnih skupnosti polagajo vence v spomin na padle v prvi svetovni vojni.

Občino Sežana je tako v torek, 5. sep-tembra 2017, obiskala ruska delegacija pod vodstvom prvega sekretarja An-dreja Zelenenka, 19. septembra 2017 pa delegacija pod vodstvom kulturne atašejke na veleposlaništvu Ruske fede-racije Anne Kalabukhove. Po sprejemu na Občini Sežana sta sledili krajši kome-morativni slovesnosti polaganja cvetja in sveč na pokopališčih prve svetovne vojne v Sežani in v Dutovljah, kjer so

Po Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Ur. l. RS št. 62/2016) je pros-tor za raztros pepela na pokopališčih ena izmed zvrsti grobov in prostorov za pokope, raztros pepela pa ena od možnosti pokopa.

S tem namenom je Občina Sežana na pokopališču Sežana v oktobru uredila prostor za raztros pepela pokojnika. Iz-vajalec del je podjetje KSP, d. d., Sežana. Do konca letošnjega leta bosta urejena še dva prostora v ta namen, in sicer na pokopališčih v Dutovljah in Štorjah.

Besedilo in sliki: Občinska uprava

Besedilo in slika: Občinska uprava

Besedilo in slika: Občinska uprava

vprašanje v zvezi z razvojem in delova-njem občine, predstavnikom občine pa so podali tudi nekatere potrebe in želje, kot so: zgraditev bazena, preureditev skejt parka, ureditev dodatnih prosto-rov za druženje in zabavo mladih ...

V pogovorih je bil poseben poudarek namenjen mladim, saj je občina v pre-teklosti pridobila certifikat mladim pri-jazno mesto. Razveseljiva je ugotovitev, da so mladostniki z življenjem v svoji občini še kar zadovoljni. Večinoma so zadovoljni tudi s svojo šolo, pa čeprav je – kot so sami povedali – raje ne bi obiskovali, kar pa je za to starost najbrž čisto razumljivo. Živahnost, vedoželj-nost in odločnost učencev morda celo nakazujejo, da bi se kdo izmed njih čez nekaj let v Malo sejno dvorano lahko vrnil tudi kot občinski svetnik.

skupaj z gosti z ruskega veleposlaništva poklon padlim ruskim vojakom izrazili tudi člani Odbora za regionalno in čez-

mejno sodelovanje in Krajevne skup-nosti Tomaj.

Ureditev prostora za raztros pepela pokojnika na pokopališču Sežana.

4

OBČ

INSK

A U

PRAV

AUreditev ekološkega otoka v Majcnih

Živi muzej Krasa – najboljša tematska pot

V Majcnih se te dni zaključuje ureditev ekološkega otoka, ki je bil, upoštevajoč pobudo krajevne skupnosti, prestavljen na novo lokacijo.

Do konca letošnjega leta namerava-mo pristopiti k ureditvi še dveh ekolo-ških otokov v občini.

V okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gosto-ljubna 2017 je strokovna komisija v torek, 17. oktobra 2017, na Dnevih slo-venskega turizma, ki so letos potekali v Kranjski Gori, podelila priznanje Ob-čini Sežana za najboljšo tematsko pot v Sloveniji za leto 2017. Priznanje za pot Živi muzej Krasa je prevzel Davo-rin Terčon, župan Občine Sežana.

Projekt Moja dežela lepa in gosto-ljubna, ki letos že 26. leto poteka v več kategorijah, in sicer: večja mesta nad 20.000 prebivalcev, srednja mesta od 5.000 do 20.000 prebivalcev, manjša mesta od 2.000 do 5.000 prebivalcev, zdraviliški kraji, turistični kraji, izletni-ški kraji do 2.000 prebivalcev, kampi, mladinska prenočišča, tematske poti, Bencinski servisi Petrol. Tekmovanje za

Besedilo in slika: Občinska uprava

Ekološki otok v Majcnih – v izgradnji.

naslov Naj pot se je pričelo v letu 2011 pod okriljem Turistične zveze Sloveni-

je, Zavoda za gozdove Slovenije in GIZ pohodništvo in kolesarjenje, in sicer v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna. V letošnjem letu je na razpis Turistične zveze Slovenije, za kategorijo najlepša tematska pot pris-pelo 27 predlogov. Strokovna komisija je na podlagi ocenjevalnih modulov: vtis-privlačnost, vzdrževanje-upravlja-nje, vodenje, dostopnost-varnost in sporočilnost-interpretacija izbrala tri najboljše tematske poti. Za prva tri mesta so bili nominirani Živi muzej Krasa, Škratova učna pot na Rogli in Pot kulturne dediščine Žirovnica. Po izboru strokovne komisije je zmaga pripadala Živemu muzeju Krasa, na drugo mesto se je uvrstila Škratova učna pot na Rogli, tretje mesto pa je zasedla Pot kulture dediščine Žirovni-ca. Predlog za nominacijo Živega mu-zeja Krasa je podala Turistična zveza

5

OBČ

INSK

A U

PRAV

A

Omogočimo gasilcem in reševalcem proste dostopne poti!

Celostna prometna strategija občine Sežana

V Sloveniji v mesecu oktobru name-njamo posebno pozornost požarni var-nosti. Osrednja tema letošnjega meseca požarne varnosti je bila intervencijske poti in površine za gasilce, med katere prištevamo dovozne poti za gasilska vo-zila, dostopne poti za gasilce ter delov-ne in postavitvene površine za gasilska vozila. Osrednji slogan projekta, ki pote-ka pod okriljem Uprave Republike Slo-venije za zaščito in reševanje, Gasilske zveze Slovenije in Slovenskega združe-nja za požarno varstvo, je: Ko se zgodi, naj bodo proste poti!

Intervencijske poti so namenjene laž-ji in hitrejši dostopnosti intervencijskih vozil (policija, gasilci, reševalci) v pri-meru intervencijskih posegov. Gasilci ugotavljajo, da se velikokrat zgodi, da ob požaru, nesreči ali ko nekdo potre-

Občina Sežana pripravlja Celostno prometno strategijo (v nadaljevanju: CPS), strateški dokument, ki predsta-vlja temelj za vzpostavitev in krepitev trajnostnega prometnega sistema. Namen CPS Občine Sežana je zastaviti realne ukrepe za ureditev prometa in tako sedanjim in prihodnjim generaci-jam izboljšati bivalne in delovne pogo-je. Cilj je zagotoviti čim bolj enakopra-ven in kakovosten dostop prebivalcev do svojih domov, delovnih mest in storitev, kakor tudi enakopravne mož-nosti gibanja. Pri doseganju teh ciljev

Besedilo in slike: Občinska uprava

Besedilo: Občinska upravaSlika: spletna stran URSZR

buje medicinsko pomoč, intervencijska vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Največjo te-žavo predstavljajo osebna vozila, ki so parkirana na intervencijskih poteh in površinah, dostop gasilcem pa večkrat ovirajo tudi zapornice, količki, zabojniki za smeti ali cvetlična korita. Navedene ovire podaljšujejo čas posredovanja gasilcev in reševalcev, kar vpliva na po-večano stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter varnosti premičnega in

nepremičnega premoženja, zato želimo ozavestiti občane za odgovorno ravna-nje.

Na intervencijskih poteh in površinah za gasilce ne smejo biti postavljeni za-bojniki za smeti in ovire, ki jih ni mogo-če odstraniti (betonska cvetlična korita in podobno). Če so nameščeni zaporni-ce ali količki, naj bodo takšni, da jih lah-ko ob intervenciji odprejo tudi vozniki intervencijskih vozil.

Preventivno delovanje na področju požarnega varstva teži k zmanjševanju možnosti za nastanek požara, zato ne bo odveč podatek, da so pozabljena hrana na štedilniku in tehnične napake na gospodinjskih aparatih, centralnih pečeh in električni napeljavi najpogo-stejši vzrok požara v gospodinjstvih.

Skrb za varnost sebe in svojih bližnjih je v prvi vrsti naloga vsakega posame-znika. Ob nastanku požara je najbolj enostavno in učinkovito gašenje z gasil-nim aparatom, zato velja priporočilo, da bi v vsakem gospodinjstvu imeli vsaj en gasilni aparat.

Ker je lahko usodna vsaka izgub-ljena minuta, je potrebno poskr-beti, da so intervencijske poti in površine za gasilce vedno proste in prehodne. Bodimo pozorni tudi na parkiranje ob talnih in nadtalnih hidrantih ter hidrantnih omaricah.

bomo delovali na način, s katerim bomo hkrati razbremenili okolje in po-zitivno vplivali na zdravje ljudi.

Projekt CPS prispeva k izboljšanju pri-vlačnosti in kakovosti mestnega okolja in poveča možnosti naše občine za dostop do sredstev Evropske unije za področje prometa. Pripravljen je bil v skladu z metodologijo, ki upošteva smernice EU na tem področju, in dob-re prakse tako evropskih kot domačih mest. Upošteva vse prebivalce in nji-hove potrebe, vse prevozne načine in obvladovanje prometa.

Komuniciranje s prebivalci je ključni del izdelave CPS Občine Sežana. Prebi-valcem bomo z organiziranimi javnimi razpravami, delavnicami, izdelanimi anketnimi vprašalniki in intervjuji ter ostalimi aktivnostmi omogočili, da podajo svoj pogled na sedanje stanje v prometu, svoje ideje in pričakovanja za boljšo prihodnost.

CPS se osredotoča na omejevanje motornega prometa s pomočjo 'meh-kih ukrepov'. Ne pomeni zgolj novih cest, mostov, železniških prog. S tovr-stno rastjo prometne infrastrukture se

Kras, Brkini, Notranjska. Občina Sežana je bila v okviru projekta Moja dežela lepa in gostoljubna v preteklosti že nagrajena v različnih kategorijah. V kategoriji za najboljše mladinsko pre-nočišče je Mladinski hotel Pliskovica zasedel bronasto, srebrno in dve zlati priznanji. V letu 2013 pa je komisija v

močni konkurenci za najbolj urejeno mestno jedro izbrala prav mestno je-dro Sežane. Tudi sicer je Občina Seža-na v preteklosti prejela priznanja na različnih področjih, kot denimo certi-fikat mladim prijazna občina, prosto-voljstvu prijazno mesto ter certifikat zlati kamen, ki po metodologiji ISSO

dosega standard občine dobrega živ-ljenja. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z javnimi institucijami in posa-mezniki stremeli k urejanju prostora, okolja in gostoljubnosti.

6

OBČ

INSK

A U

PRAV

A /

IZ N

AŠI

H K

RAJE

V

Javna razprava na temo Celostna prometna strategija Občine Sežana bo v sredo,22. novembra 2017, ob 18. uri v Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana.

Vljudno vabljeni!

Davorin Terčon, župan

Čebelarsko društvo Sežana na izletu na DolenjskemČebelarsko društvo Sežana, v katerega

je vključenih 120 članov iz štirih občin, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Seža-na, je drugo soboto v septembru izko-ristilo za svoj izlet. Za destinacijo so si izbrali okolico Ljubljane in del Dolenj-ske. Najprej so se ustavili v kraju Šmarje-Sap, kjer so si pri čebelarju Antonu Ko-želju ogledali čebelje izdelke in pridelke ter muzej čebelarske kulturne dediš-čine. Muzej je izredno zanimiv, saj ima Anton Koželj zbirko vseh tipov panjev, točil, čebelarskega orodja in pripomoč-kov, ki so jih naši predniki uporabljali v več stoletjih. Poleg čebelarstva obsega muzej tudi bogato zbirko pripomočkov lovstva. Koželjevi imajo čebelnjake na več lokacijah Dolenjske in Suhe krajine.

Sledila je sladka pogostitev in ogled njihovih čebelnjakov, kjer so se čebelarji seznanili z različnimi tehnikami čebelar-jenja in primeri iz prakse. Kasneje so si ogledali tudi protiturški tabor Cerovo, ki se nahaja samo nekaj kilometrov od Grosupljega, v neposredni bližini Župa-nove jame. Gradili so ga kmetje za za-varovanje svojih življenj in skromnega premoženja. Po krajši okrepitvi so se za-peljali do cistercijanskega samostana ali opatije Stična, ki je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju. Tam so si ogle-dali Muzej krščanstva na Slovenskem. Odpeljali so se še v kraj Lanšprež, ki je

znan kot zadnje počivališče Petra Gla-varja. Peter Glavar je bil znan po svojih razsvetljenskih spisih o čebelah in po-speševanju gospodarstva, ki jih je pisal, da bi poučeval kmete. Bil je lastnik gra-du Lanšprež, ki so ga po vojni porušili. Peter Glavar je dal po letu 1766 zgraditi novo kapelo. Po njegovi smrti pa je po-sest prehajala v roke različnih lastnikov, ki kapele niso vzdrževali, zato je začela propadati. Leta 1981 so čebelarji usta-novili gradbeni odbor za obnovo Lan-

špreža in tako so obnovljeno kapelo slo-vesno odprli leta 2004, leta 2016 pa so jo člani ČD Trebnje opremili z zvonom. Čebelarji so se v večernih urah, polni novih spoznanj in prijetnih vtisov, vrnili domov ter se odločili, da bodo tako pri-jetno druženje v naslednjem letu zopet ponovili.

Besedilo: Petra GombačSlika: Ivan Atelšek

kolone in potreba po parkiriščih le še povečujejo. Celostna prometna stra-tegija na prvo mesto postavlja pešce in kolesarje ter spodbuja uporabo javnega potniškega prometa ali vsaj skupno vožnjo z osebnim avtomobi-lom. V okviru 'mehkih ukrepov' bomo pripravljali predvsem promocijske vse-bine za ozaveščanje vseh skupin pre-bivalcev o vplivu prometa na okolje in zdravje, o uporabi okolju prijaznih vozil in o varnosti v prometu. S tem želimo spreminjati potovalne navade občank in občanov ter spodbujati k trajnostni mobilnosti.

CPS je celovit, inovativen in partici-pativen pristop za reševanje izzivov v prometu. Širšo javnost vključuje v vseh svojih fazah načrtovanja. Pri izvedbi

tako sodelujejo predstavniki občine in krajevnih skupnosti, strokovna pro-jektna skupina, zdravstvene ustanove, policija, gasilci, vzgojno-izobraževalne ustanove, različne organizacije, podje-tja in društva. Ob koncu se z upošte-vanjem interesov širokega kroga ljudi zastavijo merljivi ukrepi, ki jih je po izvedbi projekta mogoče spremljati in ocenjevati. Posebna pozornost pri načrtovanju prometa je posvečena prilagoditvi prostora za senzorično in gibalno ovirane osebe.

Projekt CPS ozavešča o pozitivnem vplivu ukrepov na področju trajnostne mobilnosti tudi na gospodarstvo. Gre za razmislek o potencialih občine, ki bi jih razvili z novimi trajnostno mobilni-mi odločitvami. Pogostejša uporaba

koles ali stopnja pešačenja pomeni seveda ugoden vpliv na zdravje, boljše učne rezultate šolarjev, dijakov in štu-dentov. Mesta, ki imajo urejene cone za pešce, veliko zelenih površin, razve-jano kolesarsko infrastrukturo in umir-jeno mestno jedro, imajo tudi večjo vrednost nepremičnin. Povezovanje mesta z njegovim zelenim zaledjem, na primer s širjenjem kolesarskih poti za rekreacijo, sočasno pomeni tudi privlačnejše okolje za turiste. Z omeje-vanjem motornega prometa pridobi-mo umirjeno območje za preživljanje prostega časa, varno gibanje otrok in dihanje čistejšega zraka.

Naložbo sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe.

7

IZ N

AŠI

H K

RAJE

V

Deset let Razvojnega združenja Repentabor

Lapidarij na pokopališču na Taboru nad Vrabčami

V soboto, 14. oktobra 2017, je v Zadru-žnem domu v Dolu pri Vogljah potekala svečana prireditev ob praznovanju 10. obletnice delovanja Razvojnega zdru-ženja Repentabor.

Društvo je s svojim ustvarjalnim de-lom krepko razgibalo življenje vašča-nov Dola, Vogelj in Vrhovelj ter stkalo številne vezi na območju Repentabra in širše. V svojih sekcijah vključuje različne starostne in interesne skupine. Najdaljši stalež delovanja imajo vinarji. Združeni MePZ Repentabor vstopa že v trinajsto leto delovanja in je bil pravzaprav po-

Ko sem pred nekaj leti pripravljal knji-go o kamnosekih Guštinih z naslovom Podpisano s srcem – njen poglavitni del sem namreč posvetil kamnoseške-mu mojstru Matevžu Guštinu - Celánu iz Griž na Vrheh (1820–1902), ki je na svojih portalih in portonih klesal srce prav posebne, samo zanj značilne ob-like, tako da ga lahko mirne duše šteje-mo za njegov podpis – sem ponovno obiskal tudi pokopališče pod Taborom, kjer počivajo pokojniki iz župnije in krajevne skupnosti Vrabče. Na njem so trije Celanovi nagrobniki: eden, ki je ohranjen cel, s podstavkom vred, je bil postavljen ob zahodnem zidu, druga dva sta bila s številnimi drugimi odslu-ženimi nagrobniki prislonjena k zidu v prednjem desnem kotu pokopališča. Eden izmed njiju je bil takrat pogre-

budnik ustanovitve društva. Igralska sekcija se je oblikovala najkasneje, ven-dar že nekaj let žanje velike uspehe tako na Primorskem kot na območju cele Slovenije. K naštetemu moram dodati tudi delovanje mladinske sekcije, de-lavnice za najmlajše, pohode in številne prireditve.

Za realizacijo bogatega programa so zaslužne številne članice in člani s pro-stovoljnim delom in vztrajnostjo. Vsako uspešno društvo pa mora imeti tudi us-pešno vodstvo. Bojana Vidmar je s svo-jim desetletnim vestnim in požrtvoval-

nim vodenjem združenja poskrbela, da je vse teklo kot po maslu, ter s številnimi idejami bogatila vsakoletne programe.

Sobotno svečano prireditev so s svo-jo prisotnostjo počastili tudi nekateri gostje: podžupanja občine Sežana dr. Ljubica Jelušič, župan občine Repenta-bor Marko Pisani, vodja območne enote JSKD Vladislava Navotnik, repentabrski župnik in škofov vikar Anton Bedenčič ter v. d. ravnatelja OŠ Dutovlje Miran-da Novak. Omenjeni gostje so zbrano občinstvo tudi pozdravili. Vladislava Navotnik je združenju podelila srebrno plaketo – značko za 10 let delovanja na področju kulture. Pester kulturni pro-gram so oblikovali pevci Združenega MePZ Repentabor ter gledališka skupi-na TKŠD Urbanščica s komedijo Sanj-ska služba. Marjan Miklavec je društvu doniral sliko Repentabra, da bi jo stalno razstavili v prostorih Zadružnega doma. Razvojnemu združenju Repentabor so na prireditvi čestitali tudi predstavni-ki naslednjih društev in zasedb: pevci Kraške klape, balinarke BK Rovna Štorje, igralska skupina Ga pihnemo iz Podna-nosa, Kulturno društvo Kraški šopek ter Kulturno društvo Kraški dom iz Repna.

Po končani prireditvi sta sledila dru-žabno srečanje in zakuska, za zabavo pa so poskrbeli člani ansambla Ambrozija pod vodstvom Vida Metljaka.

Besedilo in slika: Danilo Ravbar

Odsluženi stari nagrobniki v kotu pokopališča prej ...

8

IZ N

AŠI

H K

RAJE

V /

KULT

URA

znjen globoko v mehka tla in ga je bilo treba odkopati, da je bilo mogoče prebrati in objaviti celoten napis, vkle-san na njem.

Ob predstavitvi omenjene knjige po-leti leta 2014 na Taboru nad Vrabčami sem dal tudi pobudo, da bi Celanove in druge kakovostne odslužene nag-robnike na tem pokopališču postavili na primerno mesto ob zidu. Letos, ko je preurejeno pokopališče dobilo novo kamnito obzidje, izvajalec je sežansko komunalno podjetje s kooperanti, je zamisel o takšnem lapidariju dozorela. Ob zidu desno od vhoda in deloma

tudi ob vzhodnem zidu pokopališča je bil narejen betonski temelj, na kate-rem je bilo ravno dovolj prostora za vse dobro ohranjene primerke.

12. oktobra smo te raznovrstne nag-robnike postavili v smiselnem zapo-redju, pri čemer smo upoštevali pred-vsem njihovo kulturnozgodovinsko pomembnost, sorodnost oblik in do neke mere tudi velikost. V kot smo postavili visok litoželezen križ, kate-rega podstavek se je izgubil; ta križ je edini nagrobni križ te vrste na tem pokopališču, po oceni star okroglih sto let. Desno od njega je kompozici-

ja treh značilno oblikovanih Celano-vih spomenikov z imeni in letnicami pokojnikov: Marjete Suša - Jergácove z Velikega Polja (1832–1888), Andreja Vovka - Vovkovega iz Griž (1807–1889) in Antona Kodreta - Blažonovega zeta z Velikega Polja (1795–1876); na njih so vklesani tradicionalni grobni napisi. Dalje se vrstijo nagrobniki s podobno oblikovanimi čeli, kot jih imajo neka-teri Celanovi, nato nagrobniki z ločno zaključenim čelom, za njimi še nagrob-niki s trikotnim čelom in še nekaterih drugih oblik. Na koncu – ali na začetku, kakor se vzame – stoji lep nagrobni de-teljičasti križ, žal tudi ta brez podstavka.

V krajši vrsti ob vzhodnem zidu je raz-vrščenih nekaj večjih nagrobnikov. Prvi med njimi je nagrobnik Frančiške Vitez - Botegarjeve z Vrabč (1856–1927), ki ga je sklesal kazeljski kamnosek Jakob Pupis (1871–1960) in je bil že objavljen v moji knjižici Kamnoseki Pupis v Kaz-ljah in njihova dela. Na koncu sta visok nagrobnik v obliki ploščatega obeliska in nizek nagrobnik, ki nimata lastnih podstavkov in sta bila postavljena na podstavka, ki sta ostala brez gornjih delov.

Vseh spomenikov je nekaj več kot dvajset in so svojevrstna vrhovska dru-žinska knjiga, kamniti status animarum, knjiga pokojnih vrhovskih duš in vez vrhovske preteklosti z današnjimi ro-dovi.

... in med urejanjem lapidarija. Besedilo in sliki: Božidar Premrl

Slovo Stanislave Knez MilojkovićSredi septembra je v 84. letu umr-

la slikarka, ilustratorka in oblikovalka Stanislava Knez Milojković. Rodila se je leta 1930 v srbskem mestu Paraćin, kjer je končala gimnazijo, na univerzi v Beogradu je študirala psihologijo, sli-karstvo pa je doštudirala na pedagoški akademiji in se kasneje izpopolnjevala v več evropskih državah.

Življenjska pot jo je vodila po svetu, leta 1985 pa se je priselila v Sežano, kjer je našla svoj dom v 250 let stari hiši s čudovitim vrtom. Leta 2008 je izšla monografija o njenem življenju in delu, Občina Sežana pa ji je leta 2014 za vrhunske dosežke na področju li-kovne umetnosti in za promocijo Kra-sa podelila plaketo Srečka Kosovela.

Ob slovesu je spregovorila likovna kritičarka Polona Škodič. O veličini umetnice priča njen poslovilni govor.

Draga Caca,ob uri slovesa naj se nas dotakne ve-ličina duha umetnosti, kateri si se za-pisala, umetnosti, s katero sta skupaj hodili po poti življenja in trosili njen čudoviti zlati prah s srcem in ljubezni-jo. Ljubeznijo, ki te je navdihovala na vsakem koraku kot največja ustvarjal-na sila in moč doživetja. V zahvalo si ji posvetila drobno, a v sporočilu veliča-stno knjižnico … Tebi ljubezen.

Bilo je več kot pred dvajsetimi leti … in nikoli te ne bi tako dobro spo-znala, tvojega svetovljanstva in tvoje čudovite akvarelne umetnosti, če ne bi bilo nam dragega Jadrana Strleta, ki nas je, žal, prerano zapustil … a za seboj kot novinar, režiser, prevajalec, scenograf, predvsem pa Kraševec in v koreninah Sežanec, zapustil globoke

sledi in na film vtisnil dragoceni doku-mentarno-filmski opus, kjer ima ravno Kras skozi zgodovino življenja ljudi in krajev posebno mesto. Tudi v tebi je odkril nekaj dragocenega, kar se mu je mudilo čimprej pokazati mestu in svetu, domačim ljudem in največjim poznavalcem žlahtne umetnosti.

In tako smo skupaj posneli prispev-ke, predstavljali tvoje knjige – nasploh pospremili prelepo monografijo, ki je izšla pred skoraj desetletjem. In tu so bile še razstave, ne ena, mnogo njih, in prav na prvi sem takrat osupnila ob pogledu na blagoglasje tvojih vrhun-skih akvarelov, ki jih je prepoznaval tudi svet in najuglednejše in slavne umetniške institucije. In rada si rekla: »Mojih akvarelov ne slikajo roke, tem-več srce …«

9

KULT

URA

Takole je zapisal Jadran …»Ko je leta 1985 v Sežano prišla živet

in delat slikarka Stanislava Knez – Mi-lojković, je s seboj prinesla izjemo bo-gato dediščino svojega dotedanjega likovnega ustvarjanja, ki ga je začela sredi 60. let prejšnjega stoletja. Od tedaj so njena dela – predvsem prefi-njeni, lirični akvareli – skoraj vsako leto razstavljena na samostojnih ali skupnih razstavah, njene književne ilustracije pa plemenitijo marsikatero knjigo – od pesnice Vesne Krmpotič 'Vilin sv-lak' (1989) – knjiga je predstavljena na stalni postavitvi umetnosti XX. stoletja v prestižni Tate Galery v Londonu – do izjemno subtilno oblikovanih akvarelov – ilustracij v knjigi Cankarjevih izbranih pesmi (2001) v Slovanski in vzhodno-evropski zbirki ugledne The British Li-brary, prav tako v Londonu. Njena dela, naj samo na hitro spomnim, so krasila številne likovne galerije po Evropi in svetu, od kanadskega Vancouvra do Tokia, od Osla do Teherana; spregledati je niso mogli niti kustosi newyorškega Metropolitana.

Takoj ko je obnovila staro kraško do-mačijo na Vidmašču, zgodovinskem delu Sežane, je začela svoja dela predstavljati tudi domačemu kraške-mu človeku in se potapljati v čarobne kolorite Krasa v vseh letnih časih, vse do morja.

Kras je kot akvarelna upodobitev znotraj ustvarjalnega opusa akadem-

Vir: Internet.

Regijska likovna razstava Velika črtaDvajset slikarjev in kiparjev primor-

skega prostora se je do 27. oktobra 2017 predstavljalo v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovemu domu v Se-žani na 17. regijski razstavi primorskih likovnih ustvarjalcev, ki jo je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti Slo-venije. Rdeča nit letošnje razstave je velika črta.

Izmed več kot 40 oddanih del je se-lektor regijske razstave slikar Jože Ko-tar izbral 20 likovnih del in keramike. Z motivi od geometrijske abstrakcije, preko podob realističnega sveta, do abstrakcij fraktalnega tipa, se predsta-vljajo: Aleksandra Kovačič (Hruševje), Božiča Mihalič (Kozina), Dajana Čok (Divača), Danjela Bucaj Paradiž in Jo-žica Golja (Koper), Elizabeth Dodolo-vić, Vanči Lipovž, Vanda Nedič in Maja Žnidaršič (Postojna), Gaja Hanzel, Jana Štok, Slavko Guštin (Sežana), Iva Rebec

ske slikarke Cace postal del slovenske likovne zgodovine, kjer je obstal kot iz-virna, avtorska refleksija pokrajine; skozi geološko preteklost in človekovo zgo-dovino ohranja svojo prvobitno iden-titeto. Kot vrhunska mojstrica akvarela – medse so jo kot eno redkih oseb iz slovanskega sveta sprejeli tudi člani angleškega Kraljevega društva akvare-listov Velike Britanije – upodablja Kras več kot samo simbolično pokrajino čis-te poezije – pokrajina dobi prispodobo kozmične prabiti, od koder izvira in se vrača stvarnikov pogled. Ta njen crea-turi mudi naseljujejo prav tako subtilni akti in portreti, njene književne ilustra-cije in kolaži in vsem je močno, a nežno voljo – kot hotenjem – vzdihnila samo-svojo avtorsko prepoznavno likovno govorico.

»Izbor akvarela kot izpovedne slikar-ske tehnike najbrž ni naključen: v izje-mno nežnih rahlih in prosojnih nanosih zmore povzeti občutek atmosfere, tiste

fizične, ki ob različnih svetlobah prece-ja konture in barve po lastnih optičnih zakonitostih, in one razpoloženjske, ki narekuje izbor, intenziteto in predvsem pa že pogojuje prevodnost med oseb-nostjo, izbranim izrezom ali temo in nastajajočo podobo.« (Janez Mesesnel, 1977) Ta visoka ocena z začetka njene slikarske poti vse bolj velja tudi v nas-lednjih letih, desetletjih, da bi se leta 2008 izlila kot celovit portret njenega umetniškega 'creda' v knjigo izbranih del, v monografijo .

Zato sem prepričan, da si zasluži vso podporo svoje druge domovine, v ka-tero je vnesla vrhunske stvaritve izje-mno zahtevne likovne govorice, haiku-ja slikarstva – akvarela.«

In če stara modrost pravi, da je življe-nje kratko in umetnost večna, potem verjamem, da si se že zdavnaj zapisala tej večnosti, v kateri ostajaš in ostajaš … potuješ s svetlobo in barvami, kjer se rojevajo najlepše slike … nekaj bo-žanskega je v njih, nekaj, kar jih ustvar-ja in opisuje samo tvoja večna duša. Z nami bo ostala tvoja veličina vrhunskih akvarelov in prelepa monografija, v ka-teri je strnjeno tvoje delo in življenjska pot.

Caca, hvala ti za tvoj umetniški opus, za tvoje svetovljanstvo in prijateljstvo za tvoj humor in toplino, za vse, kar nas je spletlo v tvoj srčni krog.

(Pivka), Lidija Leskovšek (Rakek), Mojca Tršar (Planina), Sonja Peroci (Kopriva), Stanislava Vodopivec (Dutovlje), Vesna Jogan (Križ) in Ana Hanzel (Sežana).

Na odprtju razstave, 5. oktobra 2017, v Sežani je ustvarjalce tokratne regij-

ske razstave pozdravila vodja sežanske enote JSKD Vladislava Navotnik, medtem ko je selektor in slikar Kotar predstavil vsakega umetnika in nje-govo delo. Poudaril je, da je velika črta temelj likovnega razumevanja in doje-

10

KULT

URA

manja. Črta je temeljna likovna prvina v slikarstvu, potem je t. i. 'velika črta' še toliko bolj razumljena kot orisna likov-na prvina, ki poteka v eni od prostor-skih dimenzij, njena glavna lastnost pa je, da ponazarja gibanje v tridimenzio-nalnem prostoru in je ena od največjih posrednikov estetskih vrednot.

Ustvarjalci pa so svoja likovna dela predstavili že pred glavnim izborom na sedežu sežanskega izpostave jav-nega sklada za kulturne dejavnosti.

Vsi ustvarjalci in avtorji razstave so ob nageljčku dobili tudi priznanje za uvr-stitev na regijsko razstavo, ki se bo 9. novembra preselila v Sončno dvorano

v Izolo. Žal letos razstava ne bo poto-vala v Ilirsko Bistrico in v Postojno kot prejšnja leta. Selektor Janez Zalaznik pa bo izbral najboljša dela za državno razstavo.

Besedilo: Olga KnezSlika: Peter Vodopivec

Novi šulni za opasilo v Kosovelovem domuIgralska skupina iz Rodika je pripravi-

la veseloigro z naslovom Novi šulni za opasilo kot spomin na minule čase, ko je v vasi Rodik deloval hotel. V poletnem času je služil je tudi kot klimatsko okre-vališče za pljučne bolnike, večinoma iz Trsta.

Veseloigro v osmih dejanjih je napisa-la in režirala Karmen Kastelic Pipan. Po-polnoma izmišljen tekst je nastal v želji ustvariti nekaj, kar bo zaznamovalo čas, kraj, običaje, jezik in življenje Rodičanov v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Z igro so poželi velik aplavz številnega občin-stva, ki je v nedeljo, 24. septembra 2017, napolnilo veliko dvorano Kosovelovega doma v Sežani.

V igri nastopa 13 igralcev, pretežno domačino iz Rodika in okoliških vasi. Glavne vloge so zaigrali Miha Pipan (šuštar Rudi), Aljana Resinovič (Lojzka), Tadeja Cizl (Tončka) in Judita Klun (vdo-

va Marija). Ob glavnih igralcih nastopajo še: Ana Geržina Mlakar (v vlogi matere Karline), Božo Benedejčič (Ludvik), Evita

Cizl (Ema), Manja Miklavčič (Ana), Moni-ka Cizl (Francesca), Aleš Bernetič (učitelj Lojzi), Benjamin Sluga (Luka) in Andrej Bernetič (Jakob). Igralci igrajo v rodi-škem narečju, za lepo slovenščino pa poskrbi učitelj Lojzi, ki ima značilno rav-nilo in redovalnico iz leta 1960. Čeprav so čevlji glavni akterji, okrog katerih se spleta zgodba za ples na vaškem opa-silu, pa ob zaključku zmaga misel, da je glavno, da smo mladi in da se imamo radi ter da se lahko zapleše tudi brez čevljev.

Igro so prvič predstavili domačemu občinstvu za vaško opasilo julija lani in jo ponovili še v Lokvi, Kačičah in na Kozini. Povsod, kjer so igrali, so dvorane pokale po šivih in od smeha. Tako je bilo tudi tokrat.

Besedilo in sliki: Olga Knez

Od literarne čajanke do tisoč in ene zgodbeGost prve literarne čajanke v sezoni

2017/2018 v Kosovelovi knjižnici Se-žana je bil Bogomir Slavec. Na torkovo jutro, 3. oktobra 2017, je stekel pogovor o njegovih dveh knjigah, pesniški zbir-ki Moje misli, moji verzi (1971–2011) ter o avtobiografskem delu Pol stole-

tja na Krasu. V pogovoru z Magdaleno Svetina Terčon je obiskovalcem spre-govoril o svoji poklicni poti, konjičkih, s katerimi si je osmislil življenje, zlasti pa o odraščanju in bolezni, ki ga je za-znamovala. Pogovor je popestril z bra-njem odlomkov iz svojih del, v roke pa

je prijel tudi svojo največjo prijateljico – harmoniko in nam celo zapel. Najbolj se nam je vtisnila v spomin zapeta po-pevka Poletna noč. Vsi poslušalci smo se strinjali, da je njegova avtobiograf-ska pripoved obenem bogata pripo-ved Slavčeve generacije.

11

KULT

URA

Besedilo: Magdalena Svetina TerčonSlike: arhiv Kosovelove knjižnice

Dober teden dni kasneje, v sredo, 11. oktobra 2017, smo lahko prisluhnili pr-vemu od devetih predavanj ki smo jih poimenovali Govor-ilnice z dr. Martino Ozbič. Gostja nam je namreč pripravila sklop srečanj s predavanji o komuni-kacijskem, jezikovnem in govornem razvoju otrok, ki so zanimiva tako za starše kot za tiste, ki se tako ali dru-

gače ukvarjajo z otroki, in za vse, ki jih tovrstna tematika zanima. Prvo preda-vanje z naslovom Komunikacija pred rojstvom, takoj po rojstvu in v prvem letu življenja pred pojavom prve bese-de je na predavanje privabila strokov-ne delavce, starše in bodoče starše ter vse, ki jih zanima jezikovni razvoj otrok. Gostja nam je osvetlila razvoj otroka

na govornem in slušnem področju ter nam svetovala, kako naj komunicira-mo z otrokom v prvem letu življenja, ko otrok na vseh področjih doživlja og-romno sprememb. Veselimo se že nas-lednjih srečanj, ki bodo, predvidoma, vsako drugo sredo v mesecu.

Četrtek, 12. oktobra 2017, pa smo večer v Kosovelovi knjižnici posvetili literaturi. V pogovoru s pesnikom Mar-kom Kravosom je pesnik, pisatelj in prevajalec Josip Osti predstavil svoja prozna dela. Obiskovalce je navdušil z odkritim pripovedovanjem o svojem življenju in delu kot tudi z branjem odlomkov iz knjige Pred zrcalom, ki so ga literarni kritiki označili kot mozaični roman. V njem je spregovoril o vseh svojih ljubeznih, med katerimi je zlasti poudaril vlogo mame, babice in tete. Na koncu je obiskovalcem podaril eno izmed svojih knjig, ki jo je tudi podpi-sal.

Okrogla miza Voda na Krasu nekoč in danes v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine

Če želimo razumeti današnje preskr-bovanje z vodo, moramo nujno poznati preteklo. Vodna zajetja, ki so nastajala v preteklem zgodovinskem obdobju, so oblikovala kraško kulturno krajino, v kateri Kraševci živijo, zato jih moramo nujno varovati in jih obnavljati za naše potomce. To so sklepne misli, ki jih je v referatu o kalih in štirnah v Lokvi in Pre-

ložah poudarila magistrica zgodovine Aneja Rože iz Vojaškega muzeja Tabor Lokev na okrogli mizi v Kosovelovi knji-žnici.

Okrogla miza je potekala na temo Voda na Krasu nekoč in danes v okviru 27. Dnevov evropske kulturne dedišči-ne in 5. Tedna kulturne dediščine, s ka-terimi so organizatorji želeli poudariti

pomen in vrednost dediščine za vodo in trajnostni razvoj ter pomen upravlja-nja vode in skrb za vodo za zaščito de-diščine. V pogovoru so poleg Rožetove sodelovali še dr. Ljubo Lah s pogledi prof. arhitekture, dobra poznavalca kra-ške zgodovine, pisca številnih knjig o kraški kulturni dediščini Pavel Skrinjar in dr. Stanislav Renčelj ter predstavnika

12

KULT

URA

Kraškega vodovoda Oskar Čebulec in Stanislav Kristan.

Dr. Ljubo Lah se je spominjal dogod-ka iz svojega otroštva ko je odšel na tekmovanje v Pariz, kjer je v hotelu s petimi zvezdicami pisalo, da voda iz pipe ni pitna. Že takrat se je zavedal pomena ohranjanja in varovanja pitne vode na svetu, še posebej na Krasu, kjer je doma. Med drugim je tudi poudaril ustavno pravico vsakega državljana do pitne vode in vpliv vode pri oblikovanju kraške arhitekture. Če so bile včasih pot-rebe po vodi na Krasu zelo skromne, je danes povprečna poraba Kraševca 90 litrov na dan. Na Krasu so tudi naselja, ki so ime dobila po vodi, kot npr., Povir, Lo-kev idr. Poudaril je, da so glavni proble-mi z oskrbo z vodo nastali v 19. stoletju, ko smo prešli na hlevsko rejo živine in številni vodnjaki so kot posebnost Kra-sa nastajali prav v 19. stoletju. Dotaknil se je tudi arhitekta Maksa Fabianija, ki je v svoji vili v Štanjelu zasnoval vodni sis-tem, kjer je bila vodo namenjena ne le za ljudi in živino, ampak je končala v rib-niku na vrtu z 10 pipami in nato je bila uporabna še za zalivanje. V razpravi ob koncu okrogle mize pa je bilo zaslediti, da Sežana, ki je pred 35 leti slavnostno in s samoprispevkom občanov dobila vodovod, žal nima nobene javne pipe s pitno vodo, a bodo, po besedah odgo-vornih, to uredili v najkrajšem času.

Dr. Renčelj je poudaril povezavo vode na Krasu s številnimi objekti kulturne in arhitekturne dediščine, ki so zelo zanimivi in last kmetij (kot so štirne na domačih borjačih), ali pa vaške štirne, kjer so zbirali vodo za pitje in napajanje živine. Voda iz štirn je bila racionalno odmerjena, saj jo je glede na velikost družine in števila živali delil gvardijan, ki je tudi zaklepal pokrov štirne. »Na Krasu imamo bogato kamnito dediščino kra-ških kamnosekov (zlasti v Gorjanskem, Kobjeglavi ...) in starih izrazov, ki so po-

vezani z vodo (štirna, šap, škaf, škafenca, kali, kapenca, štenjak, kalavnik, kadin, krčula ...). Vodo so zbirali tudi v bajer-jih. Še posebej v Senožečah so imeli dobro pitno vodo, ki je bila osnova za pivo domače pivovarne Adria. Voda je spremljala tudi južno železnico in je bila potrebna za parne lokomotive do leta 1963, poganjala je tudi številne žage in mline v Vremski dolini in Raši. Ženske so perilo prale ob vaških štirnah, kamor so nosile prati tudi prašičja čreva,« je poudaril Renčelj. Spomnil se je tudi, da je bilo nekoč v starem delu vasi Sežana kar 360 glav živine. Da voda daje utrip Krasu in da Brestoviški vodovod, ki so ga ob samoprispevku občanov gradili vo-jaki, pomeni aorto Krasa, je bil prepričan Renčelj. Da voda pomeni tudi gospo-darski razvoj, čutijo vse veje gospodar-stva od posameznih gospodinjstev do gostinstva in drugih obrtnih dejavnosti. Z napeljavo Brestoviškega vodovoda se je dvignil tudi življenjski standard Kra-ševcev. Pred tremi leti pa so dobili vodo-vodno omrežje na Grižah. Tako je danes iz Brestoviškega vodovoda oskrbovanih 159 naselij oz. 96 odstotkov vasi, kar

je odličen rezultat glede na slovensko povprečje, ki znaša 94 odstotkov.

Da je voda pomenila pravo blagosta-nje na Krasu, ko so številne domačije imele štirno s kapnico, je poudaril tudi Skrinjar. Zgodovine Brestoviškega vo-dovoda, ki že 35 let napaja Kras in obalo s pitno vodo brez redukcije in obsega približno 600 km vodovodnega omrež-ja, ki ga je potrebno sanirati in obnavlja-ti, sta se spomnila sogovornika Kristan in Čebulec iz Kraškega vodovoda, ki bo prihodnje leto slavil 70-letnico delova-nja.

S številnimi obiskovalci so si bili dobro izbrani sogovorniki enotni, da bi takih srečanj o vodi na Krasu, ki je tako po-membna za ljudi, živino in rastline ter oblikuje kraško krajino in arhitekturo, lahko pripravili še več.

Pogovore je spletala direktorica se-žanske knjižnice mag. Magdalena Sve-tina Terčon, ki je tudi kot pevka vokalne skupine Na horuk, ki deluje pod men-torstvom Katarine Šetinc, sodelovala v kulturnem programu.

Besedilo in slika: Olga Knez

Odsevi sežanskega fotografa Rafaela VončineIgra svetlobe daje fotografiji življenje.

Odbita svetloba, posneta na fotografiji, je bolj prefinjena kot sam vir svetlobe. Ne samo, da riše zanimive svetlobne točke in učinke, povezane z njimi, am-pak tudi odseve. Prav odsevi so kot za-nimiv fotografski motiv pritegnili tudi upokojenega dr. veterine Rafaela Vonči-no iz Sežane, ki je letos dopolnil 70 let in ga je fotografija pritegnila že v mladosti.

Vončina je član sežanskega Foto kluba Žarek, ki deluje že več kot 20 let, kot tudi

Študijskega krožka Digitalna fotografija, ki deluje v okviru Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras. Fotograf Vončina ima za sabo številne skupinske in samostojne razstave. Njegove foto-grafije si je mogoče trenutno ogledati na skupinskih razstavah v Zdravstve-nemu domu in trgovini Spar v Sežani, v Knjižnici v Komnu pa so 4. oktobra 2017 odprli njegovo samostojno fotografsko razstavo na temo Odsevi.

Po uvodnih besedah vodje komenske

knjižnice Marije Umek, ki avtorja sreču-je kot rednega bralca in nekaj časa tudi sodelavca, in kratki predstavitvi predse-dnika sežanskih fotografov Igorja Peta-rosa, je o avtorjevem delu s pogledom slikarke spregovorila domača slikarka Mojca Senegačnik: »Rafaelove fotogra-fije so podobne dnevniškim zapisom neutrudnega iskalca, sprehajalca po vsakdanjih poteh, ki so vsak dan dru-gačne. Iz preprostih prizorov uličnega življenja, izložb, vhodov v stavbe, luž na

13

KULT

URA

Besedilo in slika: Olga Knez

Utrinki s festivala Film na oko v SežaniLetošnja jesen je tudi Sežano obarva-

la v barve festivala Film na oko. Gre za vseslovenski festival za otroke in mlade, ki vsako leto slovenskemu občinstvu predstavlja najboljše mladinske filme z aktualnih svetovnih festivalov (Ber-lin, London, Toronto, New York, Zlin, Olympia, TIFF, FSF). Letos je v Slovenijo prinesel 15 najbolj odmevnih filmov izmed 45 majskih filmskih izbrancev evropskega in svetovnega filma iz 29 držav sveta. Gre za filme, ki redkeje do-bijo distributerje v posameznih državah in posledično, če festivala Film na oko ne bi bilo, si jih v Sloveniji morda niti nikoli ne bi imeli možnosti ogledati. Fil-mi prvenstveno pripovedujejo zgodbe o odraščanju, zorenju in dozorevanju mladih po vsem svetu, katerih vsakdan zaznamujejo kultura, v kateri živijo, dru-

cestah ali jezera v naravi nam pomaga pričarati prave zgodbe. Na razstavi vi-dimo dva sklopa fotografij: fotografije,

posnete v naravi, in druge v urbanem okolju. Za fotografijo radi rečemo, da je 'zamrznjen odsev trenutkov realnosti,«

je poudarila Senegačnikova. V odsevih, ki so rdeča nit njegovih raz-

stavljenih fotografij in tudi naslov priču-joče razstave, se zrcali še marsikaj dru-gega. Pozorni opazovalec bo v odsevih v šipah izložb opazil avtoportret foto-grafa, morda mimoidoče, ki se radove-dno ozirajo priti njemu, pa tudi tiste, ki v drugem planu hitijo po svojih opravkih.

Da je avtor fotografij našel odseve povsod okrog nas in iz tega ustvaril za-nimivo študijo in zbirko fotografij, je po-udaril tudi Petaros. Čestitkam fotografu so se poleg Umekove pridružili še bivša predsednika FK Žarek Jadran Čeh in Stojan Gorup ter predsednik FK Trst 80 Marko Civardi. V kulturnem programu je na kitari nastopil kantavtor Igor Fabjan, prav tako dolgoletni član FK Žarek..

žinsko in politično okolje, osebna doži-vetja, užitki in preizkušnje. Film na oko pa je tudi filmsko-vzgojni festival, ki po-

leg kakovostnega filmskega programa (ki ga pripravlja kurator Rok Govednik) nudi tudi ciljno ter preudarno priprav-ljene pedagoške vsebine, ki ga sprem-ljajo.

Večerni program festivala Film na oko je v Sežani potekal od 4. do 8. oktobra, med 9. in 12. oktobrom pa so si filme fe-stivala Film na oko ogledali tudi osnov-nošolci v okviru dopoldanskih šolskih projekcij. V večernem programu smo si v Kosovelovem domu Sežana letos ogledali filme Nakom (Nakom), Rara (Rara), Sveti motorist (Reza a lenda). Ker smo v oktobru Filmšulo združili s festi-valom Film na oko in smo si filma Rara in Sveti motorist ogledali v sklopu Film-šule, smo z mentorico Pio Nikolič po fil-mu Rara imeli še pogovor, pred filmom Sveti motorist pa kratek uvod v film. V sklopu šolskih projekcij pa so si učenci

14

KULT

URA

/ N

AŠI

MLA

DI

osnovnih šol iz Sežane, Divače in Duto-velj ogledali filme Deček s planin (Schel-len-Ursli), kratke filme (brez govora), Dom, ljubi dom in Vedenje (Conducta). Vsem filmom v šolski projekciji so sledili tudi pogovori z mentorji Rokom Goved-nikom, Pio Nikolič, Lučko Berlot in Mašo Ogrizek, ki so učencem predstavili še za-nimivosti v zvezi z ogledanimi filmi ter

odgovarjali na številna vprašanja, tako vsebinska kot tehnična, ki so jim jih v zvezi s filmi postavljali učenci. Pogovor po filmu namreč omogoča, da gledalci vidijo film tudi iz drugih zornih kotov, v drugačni luči, ter začnejo razmišljati o različnih tematikah, katerim drugače morda ne posvečajo pozornosti, a so še kako aktualne. Naš cilj pri tem pa je,

da otrok razume tako vsebino filma kot tudi filmski jezik, predvsem pa film kot kolektivno delo in obenem kot indivi-dualni ustvarjalni izraz ter seveda kot del osebne izkušnje gledalca, kajti … vse je enkrat film!

Besedilo: Vanesa KočevarSliki: arhiv KDS

Besedilo: Lucija Prihavec MahorčičSlika: arhiv KPG

Jubilejni koncert Kraške pihalne godbe

Ekošola kot način življenja v Vrtcu Sežana

Tudi letos bo društvo Kraška pihalna godba organiziralo božično-novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 17. decembra 2017, ob 17. uri v Veliki dvorani Koso-velovega doma v Sežani. Po 25 letih se vsi godbeniki in godbenice z diri-gentom prof. Ivom Bašičem predobro zavedamo, kako radi igramo v Kosove-lovem domu. Hram kulture, ki nosi ime slovitega Kraševca Srečka Kosovela, je naš drugi koncertni dom, zato bomo toliko bolj veseli, če se nam boste v decembru pridružili. Za nami je čudo-vito leto, predvsem pa zelo naporno. Spomladi smo bili v Rivi del Garda na tekmovanju, poleti smo izvedli dva koncerta, enega z združenima pev-skima zboroma iz Komna in Bazovice, na drugem koncertu pa smo gostili Ansambel Saša Avsenika. Oba koncer-ta sta se odvijala v čudovitem ambi-entu amfiteatra Kosovelovega doma; čeprav je deževno vreme ogrozilo iz-peljavo koncertov, smo ju izpeljali.

Tokrat se vam bomo predstavili z razmeroma novim programom zim-

Vrtec Sežana je že pred 10 leti za svo-je delovanje na področju varovanja okolja pridobil zeleno zastavo, certi-fikat ekovrtca. Za ohranitev in ozave-ščanje pomena področja ekologije se bomo v šolskem letu 2017–2018 v Vrtcu Sežana preko sprehodov in pohodov osredotočili na raziskovanje gozda. Naši gozdovi so naravna dob-rina, ki jo moramo ceniti in varovati za prihodnje generacije, idejo, ki jo že desetletja zanemarjamo, med tem ko naša drevesa spodbujajo gospodar-sko rast in izboljšujejo naš življenjski slog. Otrokom lahko predstavimo neš-teto načinov, s katerimi gozdovi ka-žejo pozitiven vpliv na naše življenje.

zelenih pop skladb. Ob tej priložnosti bomo podelili jubilejne nagrade, Gal-lusova priznanja, ki jih podeljuje JSKD, in medalje Bojana Adamiča, ki jih po-deljuje Zveza pihalnih godb Slovenije za 10-, 20- in 30-letno aktivno članstvo v orkestru.

Ob 25-letnici delovanja društva Kra-ška pihalna godba želim vsem članom

in članicam uigranega muziciranja še v prihodnje.

Vsem poslušalkam in poslušalcem ter našim podpornikom in sponzorjem se iz srca zahvaljujem.

Prvi korak, ki ga moramo storiti, pa je, da otroke čim pogosteje odpeljemo v gozd, kjer se iz lastnih izkušenj lah-ko učijo in cenijo vse čudovite stvari, ki nam jih gozd daje. Gozd je odličen prostor za igro, raziskovanje in bivanje.

Iskali bomo kotičke v gozdu, ki še posebej omogočajo posebno gibalno doživetje ter hkrati sprostitev, umiri-tev. Prav tako bomo ugotavljali, koliko smo skrbni pri ravnanju z odpadki v naravi, hkrati pa raziskovali, s katerimi plodovi nas bližnji gozdovi obdarjajo.

Otroci naj bi si preko izkušenj, od-kritij in doživetij v gozdu izoblikovali oseben odnos do njega. V ospredju je učenje preko igre ter neposredno pri-

dobivanje izkušenj iz dogajanja v na-ravi. Otrokom mora biti omogočeno dojemanje gozda s čutili. Otroci naj bi vohali, tipali, okušali in poslušali. To jim omogoča opazovanje, raziskovanje in spoznavanje.

Šele takrat, ko otrok vzpostavi odnos z gozdom, ga tudi začne zanimati nje-gova spoznavna plat.

Pri projektu Krožno gospodarstvo – odpadki pa bomo odgovorno rav-nali z odpadki. Odgovorno ravnanje z odpadki je eden ključnih dejavnikov varovanja in ohranjanja okolja – lo-čevanje odpadkov v igralnicah, odla-ganje odpadkov na ekološke otoke, koristna izraba odpadkov, upoštevali

15

NA

ŠI M

LAD

I

Besedilo: Melita ŠvageljSlika: arhiv Vrtca Sežana

Besedilo: Marjetka TušarSlike: Petra Gomezel

Povabimo sonce v vrtecNaš Vrtec Sežana je ustanova, ki jo

otroci doživljajo sproščeno. Predsta-vlja okolje, v katerem so za vse enake možnosti za vključevanje v dejavnosti in vsakdanje življenje. V okviru Tedna otroka smo cel teden praznovali v zelo prijetnem vzdušju.

V vrtcu se strokovni delavci trudimo, da je vsak dan posebej sončen. V tem tednu pa je bilo v njem prostora za še več sonca. Z otroki smo se najprej po-govarjali o tej temi, otroci so o njej raz-mišljali na različne načine. Enostavno so rekli: »Odprimo mu okno in ga po-vabimo noter!« Kako lepo in res sonč-no je njihovo razmišljanje! Tudi nam, odraslim, ni bilo težko slediti. Za otro-ke smo v teh dneh organizirali dneve odprtih vrat. Različne skupine otrok so se izmenjevale v različnih igralnicah in se v njih igrale. Pri tem so otroci uživa-

bomo predloge otrok, zakaj vse lahko uporabimo odpadni material. Otroci ločujejo odpadke sami ali ob pomo-či odraslih, naučijo se razlikovati med papirjem, plastiko in ostalimi odpadki. V sodelovanju s starši bomo tudi letos zbirali star papir in plastične zamaške.

Z ugašanjem luči, pravilnim prezra-čevanjem, zamenjavo navadnih sve-tilk z varčnimi sijalkami in podobno prispevamo svoj delež pri varčevanju z energijo in manjšemu onesnaževanju okolja. Na enak način lahko otroci v sodelovanju s starši prispevajo k zniža-nju izdatkov za energijo pri sebi doma.

V današnjem času raznovrstnih in-

formacijsko-komunikacijskih tehnolo-gij je ohranjanje odnosa do knjige še posebej nujno in pomembno. Projekt Ekobranje za ekoživljenje, ki ga izva-jamo v sodelovanju z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana, popestrimo z obiskom Zmajčka Jurč-ka, ki pohajkuje po Krasu in Brkinih in v zelenem nahrbtniku nosi zah-tevne, a zabavne naloge iz okoljske vzgoje, s katerimi otroke ozavešča o pomembnosti poznavanja narave. Otrokom Zmajček Jurček pripoveduje pravljico.

li, saj so jih drugačne igrače in igralno okolje, kot ga imajo v svojih igralnicah, še bolj navdušili ter prijetno privabili k igri in ustvarjanju. Veliko smo se družili med seboj, navezovali prijateljske stike med otroki različnih starosti, se pogo-varjali, prepevali pesmice, plesali, se smejali …

Po igralnicah skupin Sončki, Ken-guruji in Levčki ter na hodniku smo strokovni delavci pripravili Gibalni skupni hodnik in tako otroke spodbu-jali h gibalnim aktivnostim. Za izvedbo aktivnosti so se lahko sami odločali: v eni igralnici so imeli pripravljen predor, skozi katerega so se urili v plazenju, pot nadaljevali in prehodili pajkovo mrežo, ne da bi jo podrli, skakali iz obroča v obroč do višje ovire, preko katere so se zakotalili na blazino. Svoje gibalne spretnosti so nato lahko urili še v drugi igralnici, ki smo jo spremenili v

plezalnico. Tu so še posebej uživali, saj so lahko plezali čez ovire ali se kotalili pod njimi. V tretji igralnici so se 'igrale' žogice, ki so se kotalile, skakale, otroci pa so jih hiteli pobirati, loviti, s čimer so krepili svoje hitre in spretne prstke. Na hodniku so otroci s črvi (dolge palice iz PVC) lovili balone in jih poskušali po-dajati prijateljem v gibanju. Soncu tako

niti ni bilo potrebno odpreti okna, saj je bilo že tako ali tako prisotno povsod po vrtcu.

Pripravili smo tudi razstavo otroških fotografij. Otroci so lahko fotografirali različne motive, ki so si jih sami izbrali v prostoru ali na prostem v naravi. Nas-tala je lepa razstava, ki smo jo poime-novali Pri nas je sonce vsak dan.

16

NA

ŠI M

LAD

IKamnita dediščina Krasa

Pismo s Finske Osnovni šoli Dutovlje

Učenci 9. razreda OŠ Dutovlje so kamnoseško dediščino spoznavali pre-ko pripovedi in arhitekture Volčjega Gra-da. Kamnosek in domačin Matej Štolfa nam je slikovito prikazal glavne kamno-seške mojstre in njihove stvaritve: ka-lone, ki veljajo za ene najlepših na Krasu, pil, cerkev sv. Janeza Krstnika z vzidanim rimskim nagrobnikom in posamezne hiše. Raziskovanje kamnite dediščine smo začeli na prazgodovinskem gradi-šču Debela griža, utrjenem naselju, po-seljenim že v bronasti in železni dobi, ki pa arheološko še ni celovito raziskano. Med sprehodom po učni poti nas je pot vodila mimo več kot stoletje stare pas-tirske hiške, prečkali smo avstro-ogrski vodovod iz 1. svetovne vojne, ob poti pa naleteli na številne manjše jave, kjer so lomili kamen, ter apnenice – japnce. Vas je nekoč živela od kamnoseštva, ki

Marca smo poslali deset likovnih del na sever Evrope, in sicer na Mednarodni likovni natečaj z naslovom Together,

Besedilo: Nina IntiharSlika: Neža Pahor

Besedilo: Neža PahorSlika: Valentina Novič

je bil ugleden in dobro plačan poklic.Kamen je do danes obdržal svojo

vrednost, vas Volčji Grad pa s pečatom, ki so ga v njej pustili številni kamnoseki,

postaja vse bolj pomemben in cenjen spomenik kulturne dediščine.

ki ga vsako tretje leto organizira Finski center umetnosti za otroke in mlade.

Prejeli so 6.800 del iz 66 držav. Profesi-

onalni umetniki in likovni pedagogi so izpeljali izbor in podelili 670 diplom v različnih starostnih kategorijah.

V začetku oktobra smo se na Osnovni šoli Dutovlje razveselili pisma iz dalj-ne Finske. Direktorica Finskega centra umetnosti za otroke in mlade Raisa Lau-rila-Hakulinen se je v dopisu zahvalila za sodelovanje in čestitala učencem.

Diplomo so prejeli Jerneja Jekše pod mentorstvom Tanje Planinšček ter Mar-cel Vrabec in Jaka Marinac pod mentor-stvom Tine Ostrouška.

Vsi izdelki bodo razstavljeni v Kultur-nem likovnem centru Villa Arttu v Hy-vinkää od 4. oktobra 2017 do 19. janu-arja 2018.

www.sezana.si

17

NA

ŠI M

LAD

I

MC Podlaga na obisku v okoliških šolah

Srečanje mladine Kraške gasilske zveze v Štjaku

V oktobru se je ekipa Mladinskega centra Podlaga – Zavod ŠTIP podala na teren. Najprej jih je pot vodila v OŠ Sreč-ka Kosovela Sežana – Podružnično šolo Lokev, kjer so skupaj z učenci razmišljali o trajnostni mobilnosti in izdelali plaka-

V začetku meseca požarne varnosti smo v PGD Štjak organizirali srečanje mladine Kraške gasilske zveze. Le-to bi sicer morali izpeljati že lani, vendar zara-di deževnega vremena ni bilo izvedeno in smo ga v dogovoru s KGZ izvedli na sončno sobotno dopoldne 7. oktobra.

Poleg domačih mladincev in pionir-jev ter njihovih mentorjev so se sreča-nja udeležili še mladi gasilci in njihovi mentorji iz vseh ostalih prostovoljnih gasilskih društev Kraške gasilske zveze (PGD Divača, Komen, Lokev, Materija,

Besedilo in sliki: Mladinski center Podlaga

te, ki bodo osveščali tudi njihove starše.Nato pa je sledil obisk OŠ Dutovlje ter

njene podružnice v Tomaju. Tam so se s prvošolci in drugošolci pogovarjali o varnih točkah, medvrstniškem nasilju in

o tem, kako lahko vsak posameznik pri-speva k temu, da se v razredu vsi dobro počutimo. Učenci so iz svojih vtisov iz-delali unikatne značke.

Povir, Senožeče in Sežana). Vseh mladih gasilcev je bilo preko 170, mentorjev pa več kot 50.

Mentorji in ostali člani in članice PGD Štjak smo mladini pripravili orientacijski pohod. Imeli smo dve progi, eno za mla-dince in drugo za pionirje. Vsi udeležen-ci, vključno z mentorji, so najprej žrebali številke in se razdelili v mešane skupine. Tako so se mladi in mentorji vseh dru-štev med seboj še bolje spoznali.

Pionirji so se najprej sprehodili skozi Štjak, pot nadaljevali med vinogradi,

kjer so imeli prvi postanek. Tam jih je čakalo pet vreč, v vsaki vreči je bil del gasilske opreme, ki so ga morali otroci prepoznati le s tipanjem. Pot jih je nato vodila na Dolenje, kjer so morali na dru-gi točki poiskati čim več priročnih ga-silnih sredstev. Nato so se odpravili po gozdni poti proti Štjaku, kjer so morali vmes sestaviti še dve sestavljanki in na postaji pred končnim vzponom razte-gniti še nekaj metrov cevi. Pohod so pionirji zaključili v Štjaku, kjer so pred koncem opravili še zadnjo nalogo. Tu so morali na žlici prenašati žogico čez oviro.

Mladincem smo Štjačani pripravili pohod, ki je potekal v drugi smeri. Prav tako kot pionirji so tudi mladinci svojo pot začeli pred domačim gasilskim do-mom. Pot so nadaljevali proti Selu, kjer jih je čakala prva naloga – vezanje vo-zlov. Nato so krenili okrog Sela in proti cesti na drugo točko, kjer so tako kot pionirji morali ugibati, kaj je skrito v pe-tih vrečah. Na tretji točki pa so morali mentorjema na postaji prinesti čim več priročnih gasilnih sredstev, ki so jih naš-li. Pot jih je nato vodila po požarni poti nad Ravnjami do četrte točke. Tu so morali izvesti krajši napad, kot to izvaja-jo gasilci ob vsakem požaru. Sledil je še zadnji vzpon in v Štjaku še zadnja posta-

18

NA

ŠI M

LAD

Ija, kjer so se preizkusili v vaji z vedrovko.

Ko so ekipe zaključile s pohodom, jih je v gasilskem domu čakalo odlično ko-silo. Ker pa so ekipe prihajale postopo-ma, so se preostali prosti čas udeleženci lahko kratkočasili s skupinskimi igrami in druženjem.

Odločili pa smo se, da najuspešnejše ekipe tudi nagradimo. Tako sta bila na

vsaki posamezni postaji po dva mentor-ja, ki sta pravično ocenila in točkovala delo vseh ekip. Na koncu smo upošte-vali celoten čas poti in vse točke, ki so jih ekipe zbrale na postajah in tako eki-pe razvrstili po uspešnosti. Prve tri ekipe pri mladincih in prve tri ekipe pionirjev so bile deležne praktičnih nagrad, vsi ostali pa so dobili tolažilne nagrade.

Dan je tako minil v duhu druženja, rahle tekmovalnosti, spoznavanja štja-škega terena, predvsem pa v sklepanju novih poznanstev in prijateljstev, kar je tudi ključni namen tovrstnih druženj.

Besedilo: Špela LipanjeSlika: Stojan Benčina

Besedilo: Neja LipanjeSlika: Kristina Sanabor

Besedilo: Miroljubna bolhaSlika: arhiv sežanskih skavtov

Mladina PGD Štjak na kostanjčkovem pikniku

Začeli smo skavtsko leto

Sodelovanje nas, mladih gasilcev PGD Štjak, se ne kaže le na tekmovanjih in srečanjih mladine, temveč tudi pri nabi-ranju kostanja in druženju, ki sledi.

V soboto, 14. oktobra 2017, smo se v Štjaku pred gasilskim domom zbrali mladinci, pionirji ter mentorji. Po 15. uri smo se v četici podali v gozd, kjer smo nabrali kar precej kostanja.

Med nabiranjem smo se zabavali na vse mogoče načine. Delali smo 'selfije', se pogovarjali, poskakovali po strmem terenu in se nabadali na ježice kosta-njev. S seboj smo imeli štiri velika vedra, ki smo jih napolnili do vrha. Po uri smo se vrnili v gasilski dom in naši kuharji so začeli s pripravo dobrot. Pomagali smo jim mladinci, pionirji pa so se podili za žogo in božali konje na bližnjem travni-ku.

Čakanje na pripravljeno hrano se je obrestovalo, saj je bila ta odlična. Tudi konji niso bili lačni, ker so najmlajši pio-nirji poskrbeli tudi zanje.

V nedeljo, 8. oktobra 2017, smo začeli s skavtskim letom. Zbrali smo se pred

S skupnimi močmi smo po koncu pi-knika pospravili gasilski dom in odšli domov.

Preživeli smo izjemno prijetno ter sončno popoldne. Ponovno druženje, nasmehi do ušes, igre in prijatelji so nas

spremljali skozi celoten kostanjev pi-knik. Hrane in prijetne družbe ni manj-kalo, kostanjev pa smo se tudi najedli do naslednjega leta.

cerkvijo v Sežani v kar velikem številu, saj se nam je pridružilo veliko novih čla-

nov. Skupaj smo odšli pod kostanje in tam spoznali nove člane ter v različnih igrah pokazali svoje spretnosti in tudi nespretnosti. Nekateri so zmagali, drugi izgubili. Ugotovili smo, da cilj ni zma-gati, ampak se razmigati. Potem smo šli k maši in pri njej vsak na svoj način sodelovali. Po njej smo s še nekaj novi-mi člani pojedli kruh s hrenovkami. Ko smo bili siti, so sledili prehodi (menjave starostnih skupin). Najprej smo se pos-lovili od starih voditeljev in članov, nato pa sprejeli nove. To smo seveda naredili, kot se spodobi: z raznimi skavtskimi pre-izkušnjami in aktivnostmi. Lepo je bilo, da smo se po dolgem času spet srečali in polni upanja zakorakali v novo skavt-sko leto.

19

NA

ŠI M

LAD

I

Besedilo: Magdalena Svetina TerčonSlike: arhiv Kosovelove knjižnice

Topli potok v Kosovelovi knjižniciPrva pravljična urica v šolskem letu

2017/2018 je bila posvečena vodi, saj jo je knjižničarka Maja Razboršek ob pomoči sodelavke Lare Tavčar pripravila v četrtek, 28. septembra 2017, v sklopu dogodkov ob Dnevih evropske kultur-ne dediščine. Mladi bralci so najprej prisluhnili dramatizaciji pravljice Topli potok. V doživeti dramatizaciji, ki jo je

izvedla Maja Razboršek, zmaga ljube-zen dečka Janka. Ta s svojo dobroto in ljubeznijo do mame, seveda ob pomoči dobre vile, doseže, da se voda v potoku spremeni iz mrzle v toplo vodo. Čisto na začetku so pogumni in radovedni lah-ko preizkusili razliko med toplo in mrzlo vodo v skledicah, ki jih je na prizorišče

postavila knjižničarka. Preden so se pos-lovili od knjižnice, so se preselili v delov-ni kotiček, kjer so ustvarjali – okraševali so plastenke za vodo in se tako tudi pre-ko ustvarjanja ob pomoči knjižničarke

in staršev zavedali pomena te za živllje-nje pomembne tekočine.

20

IZO

BRA

ŽEVA

NJE Male sive celice na Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana

Pestra jesen za najmlajše učence v OŠ Dutovlje

Na Osnovni šoli Srečka Kosovela Seža-na smo v letošnjem šolskem letu pričeli z interesno dejavnostjo Male sive celice.

21. septembra 2017 smo se z učenci udeležili regijskega predtekmovanja, ki je potekalo na OŠ Božidarja Jakca v Ljubljani. Na predtekmovanju je bilo 35

Letošnje prvošolce so učenci 2. razreda pozdravili z lutkovno igrico Bavbav. Kljub deževnemu septembru smo bili aktivni na naravoslovnem dnevu. V Štanjelu smo spoznavali pomen čebel in čebelarstva za naše kraje. Čebelar Tomaž nas je vodil po razstavi Ohranimo čebele in nam zaupal veliko izkušenj iz prve roke. V Ferrarijevem vrtu smo iskali skriti zaklad; našli smo tri kozarčke medu. Ogledali smo si nov čebelnjak. Dan smo zaokrožili z obiskom znamenitosti Štanjela.

V okviru Tedna otroka v začetku oktobra so na šoli potekale številne dejavnosti. Učenci 1. razreda so obiskali otroke v vrt-cu in z njimi preživeli lep dopoldan. Učenci prvega triletja so odšli na planinski pohod v Krajno vas, kjer nas je presenetil domačin Bogdan in nam predstavil star način mletja žita.

Obiskala sta nas tudi Marija Godnič in medo Srečko z Rdeče-ga križa in nam predstavila pomen prostovoljstva s pravljico o medvedku Rjavku. Ob zaključku Tedna otroka so učenci 2. razreda razveselili otroke z vrtca s ponovitvijo lutkovne pred-stave Bavbav.

ekip in samo štiri najboljše so se prebile v studijski del. Na predtekmovanje smo odšli z dvema ekipama, v prvi ekipi so bile učenke Milica Milačak, Nika Grmek in Hana Funa, v drugi ekipi pa Aljaž Ma-urič, Ruj Kocjan in Tinkara Krašovic. Prav učencem iz druge ekipe se je uspelo

prebiti v studijski del tekmovanja, bolj znanega gledalcem TV sprejemnikov.

25. oktobra 2017 se je ekipa udeleži-la snemanja oddaje na RTV Slovenija, pospremila pa jih je tudi skupina učen-cev, ki je ekipo podpirala z navijanjem.

Maja Mržek

Besedilo Nataša Bric in Miranda RudežSlike: arhiv OŠ Dutovlje

21

IZO

BRA

ŽEVA

NJE

Maja Mržek

Uvajalnica za učence priseljence na Osnovni šoli Srečka Kosovela Sežana

Gimnazijci Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana ponovno v Londonu

V šolskem letu 2017/2018 se je na Osnovno šolo Srečka Kosovela vpisalo veliko učencev priseljencev brez znanja slovenskega jezika. Šola jim je ponudila možnost prvega srečanja s slovenskim

London je eno najpomembnejših kulturnih, političnih in izobraževalnih središč na svetu in tudi prestolnica, ki jo vsako leto obiščejo sežanski dijaki dru-gega letnika gimnazije. To se je zgodilo tudi letos, ko smo 21. septembra 2017 odpotovali na težko pričakovano eks-kurzijo, ki se nam bo za vedno vtisnila v spomin.

Bili smo navdušeni, veliko smo doživeli in spoznali, imeli smo odličnega vodiča iz agencije Twin in lepo vreme. Skupino skoraj šestdesetih dijakov iz dveh od-delkov so spremljale profesorice tujih jezikov Jana Bele Lutman, Doris Furlan, Magda Pogačar in Leonida Vrabec, s ka-terimi smo se odlično razumeli. Za mar-sikoga od nas je bil to prvi neposredni stik z angleško kulturo in jezikom, neka-teri so doživeli prvo letalsko izkušnjo ali vožnjo s podzemno železnico. Program je bil zelo pester in že prvi dan smo si ogledali British Museum, kjer smo spoz-nali zaklade britanskega imperija, obšli

jezikom in spoznavanja šolskih pro-storov, ki jih bodo obiskovali. Še pred začetkom šolskega leta, med 23. in 30. avgustom, je na šoli potekala uvajalni-ca, na kateri so se učenci učili besedišča,

povezanega s šolo ter poukom, in se na-učili prvih osnovnih fraz v slovenskem jeziku. Na ta način smo želeli učencem omogočiti lahkotnejši prestop v novo šolsko okolje.

smo Shakespearovo gledališče in se s podzemno železnico pripeljali do živah-nega trga Covent Garden.

V dneh, ki so sledili, smo si ogledali enega najboljših naravoslovnih muze-jev na svetu – Natural History Museum, in seveda muzej voščenih lutk Madame Tussaud's, kjer smo si od blizu ogledali

slavne osebe in se z njimi fotografira-li. Marsikomu bo v spominu ostal tudi ogled muzikala Mamma Mia v čudovi-tem ambientu.

Poleg Londona smo se odpeljali še v ugledno univerzitetno mesto Oxford, kjer smo lahko občudovali arhitekturo, urejenost vrtov in krasno okolico, ve-lik vtis pa je na nas naredila notranjost kolidža, po katerem nas je vodil tamkaj-šnji angleški vodnik. Istega dne smo v lepem sončnem vremenu raziskali še Shakespearovo mesto Stratford upon Avon, kjer nas je očarala njegova rojstna hiša in ulice, ohranjene v stilu iz njego-vega časa.

V Londonu smo se med drugim spre-hodili po slavnem trgu Trafalgar Squ-are, mimo konjeniške straže do ulice Downing Street, kjer domuje predse-dnik vlade, zvonika z uro Big Ben s par-lamentom pa vse do Buckinghamske palače.

Bilo je poučno, zanimivo in zabavno. Po petih dneh smo se polni vtisov vrnili domov. Verjamemo, da se bo marsikdo od nas z veseljem vrnil v London.

Besedilo: Nik BrcarSliki: arhiv ŠC SK Sežana

22

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

MŽe tradicionalna promocija deficitarnih in obetavnih poklicev

Območna obrtno-podjetniška zbor-nica Sežana je v sodelovanju s kraško--brkinskimi občinami v sredo, 27. sep-tembra 2017, pripravila že 8. promocijo deficitarnih in obetavnih poklicev v Bo-taničnem parku Sežana. Namen projek-ta je devetošolcem iz kraško-brkinskih občin in njihovim staršem na sproščen in učinkovit način predstaviti te poklice, jih spodbuditi k vključevanju v obetav-ne poklice ter jim predstaviti možnosti izbire poklicne kariere v smeri podje-tništva. Letos se je promocije udeležilo 170 osnovnošolcev iz osnovnih šol iz Sežane, Divače, Komna, Hrpelj-Kozine in Dutovelj.

Ob uvodu je osnovnošolce in njihove spremljevalce, srednješolce, profesorje in zbrane goste nagovoril predsednik OOZ Sežana Jernej Bortolato, v imenu kraško–brkinskih občin pa sta prisotne pozdravila tudi župan Občine Seža-

na Davorin Terčon in županja Občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek.

Na 18 stojnicah so se s svojimi pro-grami predstavili Tehniški šolski center Nova Gorica, Gimnazija in zdravstvena šola Nova Gorica, Šola za hortikulturo in

vizualne umetnosti Celje, Srednja šola Izola, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana, Gimna-zija, elektro in pomorska šola Piran, Šol-ski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola Sežana, Šolski center Po-stojna in Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna.

Devetošolcem sta se s svojim delom predstavila tudi člana OOZ Sežana Ok-repčevalnica Apetit, Matjaž Lindič, s. p., ter Kamnoseški izdelki umetnostne obrti Jernej Bortolato, s. p. Razdeljeni po skupi-nah so osnovnošolci izmenično obiskali sedeže podjetij Imas, d. o. o., Skok Blu, proizvodnja, storitve in trgovina, d. o. o., ter KA 70, Prašno barvanje, d. o. o.

Besedilo: Klementina KrižmanSliki: arhiv OOZ Sežana

Brezbarvni darovi naraveV obdobju po trgatvi, ko se narava

pripravlja na počitek, se prične čas žga-njekuhe. Pridelovalci brinjevca in slivov-ca imajo že nabrane plodove brinja in sadja – češp. To tudi oznanja, da prihaja jesen. Ta nas je letos presenetila z lepim in toplim oktobrom. Včasih pa je turob-na, hladna, vlažna in siva. S sivino pa prihajajo tudi prva prehladna obolenja in čas trebušnih viroz. Takrat si marsikdo rad pomaga z enim 'kratkim'. Mogoče za boljšo prebavo ali pa proti prehladu. Seveda vse z zmernim uživanjem.

Kraški brinjevec in brkinski slivovec sta proizvoda, zaščitena z geografsko ozna-ko. Oba sta enotno označena. Imata tudi enotno embalažo. Z njo tako pri-spevata k boljši in večji prepoznavnosti

23

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

M

Miha Tavčar je svetovni prvak v maratonu in najboljši na svetu z lipicanci

Z zmago Mihe Tavčarja na maratonu je svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg 2017 prineslo Sloveniji najboljši rezultat v konjeniškem športu doslej. Po tem, ko je Miha Tavčar postal svetovni prvak v najbolj zahtevnem in adrenalinskem maratonu, se je 24. septembra veselil še desetega mesta v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva. Visoko v zrak je dvignil tudi pokal za najboljšega vozni-ka z lipicanci, ki mu ga je podelila Med-narodna lipicanska zveza.

Tako je dosegel najboljši rezultat slo-venskih voznikov na svetovnih prven-stvih doslej, enak izjemen rezultat je do-segla tudi slovenska ekipa, ki je osvojila deveto mesto. Z lipicanci sta za Sloveni-jo tekmovala tudi Klemen Turk in Mitja Mahorčič s podporo francoskega tre-nerja Benjamina Aillauda in vodje ekipe

Besedilo: Jasmina KacinSliki: arhiv TIC Sežana

Besedilo: Jasmina KacinSlika: arhiv FB Sladka Istra

Promocija na prireditvi Sladka IstraMmmm … omamne vonjave sladic,

piškotov, tortic … res nekaj za potešitev naših čutov, kjer se omamni okusi na naših brbončicah kar topijo v ustih in hrepenijo po še …

na trgu. Poleg tega pa se oba pripravlja-ta po značilnih tehnoloških postopkih. Pridelovalci sledijo tradiciji, izkušnjam, znanju in tehnologiji. Celotna žganjeku-ha poteka skrbno in nadzorovano. Pri-delovalci natančno izberejo in potrgajo najboljše plodove in sadje, da iz njih pridelajo kakovosten in dober brinjevec oziroma slivovec.

Iz brinovih jagod pa se poleg brinjev-ca lahko pridelujejo tudi drugi priprav-

ki, kot so: brinov čaj, sirup iz brinovih jagod, eterična olja; brinove jagode se dodajajo v čajne mešanice, pripravljajo se lahko mazila, kompoti, likerji … Ti pa so nam lahko v pomoč pri številnih zdravstvenih težavah. Kraški brinjevec in brkinski slivovec, ki ga pridelujeta Franc Jelušič in Igor Šiškovič, dobite tudi v naših Tic-ovih trgovinah. Mogoče vam bosta oba prišla prav pri lajšanju in preprečevanju zdravstvenih tegob.

23. in 24. septembra 2017 se je v Ko-pru odvijala že tradicionalna prireditev Sladka Istra. Prireditev, ki je znana po res številih obiskovalcih, se je letos odvijala že devetič. Tudi tokrat smo bili navzoči

ponudniki Krasa in Brkinov skupaj s TIC, ki je predstavljal in promoviral zname-nitosti Krasa in Brkinov ter prireditve, ki se odvijajo v jesenskem času – Mesec kraške kuhinje, Festival kraška gmajna in Martinovanje na Krasu. Na prireditvi so se nam pridružili in predstavljali svo-je izvrstne sladice tudi hotel in casino Admiral s Kozine, čebelarstvo Petelin z okusnimi medenjaki in medeno pito ter restavracija Okusi Krasa iz Lipice. Priredi-tev je znana po tem, da se na njej izbe-rejo na enem mestu ponudniki sladic, ki jih lahko obiskovalci tudi poskusijo. Na prireditvi so se predstavili tudi vinarji ter ostali turistični ponudniki iz celotne Slovenije in tujine. Prireditev je bila tudi promocijsko dobro podprta, zato se je bomo še udeležili.

Z Miho Tavčarjem so se veselili tudi trener Benjamina Aillaud, sovoznik Damjan Ščuka in vodje slovenske ekipe Igor Ujčič Vrhovnik.

24

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

M

Igorja Ujčiča Vrhovnika.Svetovni prvak v maratonu Miha Tav-

čar je po zaključku tekmovanja povedal: »Postati svetovni prvak v maratonu – to je nekaj najlepšega. Tu so bili navijači, navijali so zame in me spodbujali. Ko sem pred leti začel, si nisem nikoli mislil, da bom dosegel to raven, sedaj, z ekipo, pa se to da.«

Zlato v maratonu pomeni tudi pro-mocijo lipicanca v svetovnem merilu, je poudaril Tavčar, ki trenira v domačem

Povirju: »Dokazali smo, da so lipicanci dobri za vprežni šport, vsaj za maraton so najboljši. Z njimi bomo delali še nap-rej in prepričan sem, da bodo dosegli še veliko uspehov na svetovni ravni.«

Svetovni prvak (skupni razvrstitvi v) v vožnji dvovpreg je postal mlad, le dvaj-setletni madžarski voznik Martin Hölle. V zahtevnih, deževnih pogojih je srebro pred številnimi gledalci v Lipici osvojil nemški voznik Sebastian Warneck, bron pa Beat Schenk iz Švice, ki je za maraton

in spretnostno vožnjo vpregel tudi ene-ga lipicanca. V ekipni razvrstitvi je slavila Madžarska pred Nemčijo in Francijo.

Z rezultati in množičnim obiskom sve-tovnega prvenstva je bila zadovoljna tudi direktorica Kobilarne Lipica Lorela Dobrinja: »To je bil največji konjeniški dogodek v zgodovini Slovenije – edin-stven dogodek z izredno logistiko, Lipi-ca pa se je z njim postavila na zemljevid konjeniških centrov v svetovnem me-rilu. Organizacija je bila izpeljana zelo dobro, brezhibno, prvo mesto Mihe Tavčarja v maratonu pa je samo potrdi-lo izjemnost tega dogodka. S tem odlič-nim rezultatom smo postavili nadaljnje temelje za razvoj tega športa – in kar je še pomembnejše – s tem se je začel lipi-canec ponovno uvrščati v vrh športnih tekmovanj in konj.«

Po prenovi hipodroma s podporo Mi-nistrstva za gospodarski razvoj in teh-nologijo in uspešni izvedbi svetovnega prvenstva ima Kobilarna Lipica sedaj nove trdne temelje za razvoj programa konjeniških dogodkov in tekmovanj.

Besedilo: Tina ČičSliki: Sibil Slejko

Na svetovnem prvenstvu v Lipici je slavil mlad madžarski tekmovalec Martin Hölle.

Močnejša trenerska ekipa posodablja programtreniranja konj

Slovenska ekipa v sestavi Mihe Tav-čarja, Mitje Mahorčiča in Klemna Turka se je na letošnje svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg pripravljala z znanim francoskim trenerjem Benjaminom Ail-laudom. Njegov profesionalni pristop in zakladnica izkušenj sta že po nekaj mesecih dela obrodila sadove – Miha Tavčar je postal svetovni prvak v mara-tonski vožnji, v skupnem seštevku pa je slovenska ekipa dosegla 9. mesto. Na podlagi odličnih rezultatov so v Ko-bilarni Lipica sklenili dolgoročno sode-lovanje s trenerjem, ki bo odslej uradni trener tudi na področju dresure.

V zadnjih letih smo priče obsežni prenovi infrastrukture Kobilarne Lipica, kar je kobilarno ponovno postavilo na zemljevid najprivlačnejših turističnih znamenitosti v Sloveniji. Zadnja pri-dobitev, prenova hipodroma, pa ob odlični vzreji lipicancev vzpostavlja tudi boljše pogoje za razvoj konjeni-škega športa. Da bi presegli povpreč-nost, so pred svetovnim prvenstvom

sklenili sodelovanje z Benjaminom Aillaudom, ki je dokazal, da lahko Slo-venci dosegamo tudi najboljša mesta v tem športu. Zaradi vsestranskosti tre-nerja so se v Kobilarni Lipica odločili, da bodo sodelovanje z njim razširili še na področje dresurnega jahanja.

Izkušenj in znanja na tem področju mu ne gre zanikati, saj ima v svojem

naboru obsežno zbirko medalj iz dre-surnih mednarodnih tekmovanj, kot režiser in konjeniški koreograf pa je na povabilo sodeloval v prestižni kanad-ski predstavi Cavalia. Lorela Dobrinja, direktorica Kobilarne Lipica, je pouda-rila, da si želijo v prihodnje delati ne samo na razvoju kobilarne kot spome-niškega in turističnega bisera, ampak

25

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

M

Besedilo in slika: arhiv Kobilarne Lipica

Besedilo in sliki: TIC Sežana

želijo v Sloveniji konjeniškemu športu povrniti prepoznavnost in ugled.

Aillaud že od malega goji posebno ljubezen in spoštovanje do lipicancev, prav tako pa je z njimi dosegel tudi svoje najboljše tekmovalne rezultate. »Lipicanci so izjemni konji. Njihova največja odlika je izredna moč, obe-nem pa so tudi elegantni, inteligentni, učljivi ter dovolj hitri in gibljivi. Na za-

četku treninga potrebuješ nekaj časa, da si pridobiš njihovo zaupanje. Ko ti zaupajo, postanejo tvoji najboljši pri-jatelji za vse življenje,« pojasni Aillaud. Trener je poznan tudi po tem, da se ve-liko ukvarja s psihologijo tako jahačev kot konjev. Treninge konjem prilagaja tako, da se nikoli ne ponavljajo, prav tako pa jim pušča ogromno svobode, kar se kot rezultat odraža v vzajemnem

spoštovanju in predanosti konjev. Be-njamin Aillaud je sicer zmagovalec Svetovnega pokala v vožnji štirivpreg FEI CAI3* Nebanice, med njegovimi dosežki pa je tudi ogromno vrhunskih rezultatov predvsem v dresurni vožnji z vprego.

Kras in Brkini na rekordni BarkovljankiLetošnja 49. Barkovljanka je postregla

z lepim vremenom in rekordnim števi-lom sodelujočih jadrnic, bilo jih je kar 2101. Neformalna koordinacija za turi-zem Kras in Brkini je v Tržaškem zalivu v sklopu petdnevnega dogajanja – med 4. oktobrom in 8. oktobrom – predsta-vljala turistično in kulturno ponudbo Krasa in Brkini.

Kot vsako leto je tudi letos predstavi-tev Krasa in Brkini privabila številne obi-skovalce prireditve. Poleg kraške kulina-rike in vina so se obiskovalci zanimali za pohodne poti – predvsem Živi muzej Krasa – ter ostale aktivnosti v naravi, Li-pico, Škocjanske jame z ostalimi jamami v okolici ter Štanjel. Veliko zanimanja so obiskovalci izkazali tudi za številne je-senske prireditve na našem območju – Martinovanje na Krasu, Mesec kraške kuhinje, Festival kraška gmajna, Festival brkinske sadne ceste idr. Predstavitev so popestrili ponudniki iz kraško-brkinskih občin. V petih dneh so se s predstavi-tvijo svoje ponudbe zvrstili: Vinska klet

Tavčar, Biodinamična kmetija Pri Kam-narjevih, Kmetija Kosmina, Gostilna Štir-na, Restavracija Okusi Krasa, Radovan

Kovačič, Čebelarstvo Atelšek ter Čebe-larstvo Kavre.

V petek, 6. oktobra, so predstavitveni paviljon Krasa in Brkini obiskali tudi žu-pani vseh štirih kraško-brkinskih občin. Ta dan je bilo pred paviljonom še po-sebej veselo, saj so za glasbeno-plesni nastop poskrbeli člani kulturnih društev Kraška harmonika in Kraški šopek.

Kraška harmonika in folklorna skupina KD Kraški šopek, ki je že večkrat bila na omenjeni prireditvi, sta tako z glasbo predstavljala Kras in klene Kraševce. Bili so del stojnice vinske kleti Pri Starčih iz Križa, ki sta jo zastopala Milena in Bog-dan Tavčar, dobitnika številnih vinskih priznanj in nagrad, med njimi tudi šam-pion kraške vinske ceste za izbrani teran PTP letnik 2015.

V sodelovanju z lokalnimi ponudniki in društvi že načrtujemo sodelovanje na jubilejni – abrahamovi Barkovljanki.

Kulturno društvo Kraški šopek.

Kulturno društvo Kraška harmonika.

Pohod med lokavskimi pastirskimi hiškami

Pliskovica v objemu bogate jeseni

Svežina kraškega jutra, prijetna sapica na obrazu in sončni žarki v očeh iskri-vih pohodnikov so bili idealna iztočni-ca za pohod po poti med lokavskimi pastirskimi hiškami. Pohod, ki se je od-vijal v okviru Festivala kraška gmajna, je bil v soboto, 7. oktobra 2017.

Več kot 30 pohodnikov se je zbralo z različnih koncev Slovenije. Na poti, ki deloma poteka po markirani poti in deloma po gmajni, so spoznavali pokrajino Krasa ter občudovali, poleg naravnih znamenitosti, kot so kamniti osamelci, udornice, škovne, stari ka-mnolomi, še v gmajni skrite kraške, pastirske, kamnite, arhitekturne bisere – pastirske hiške oziroma, po lokavsko, šiške. Ob poti so občudovali 12 hišk, ki so se kopale v čudovitih barvah jese-ni. Vsaka hiška je drugače zgrajena in vsaka ima svojo zgodbo. S pomočjo vodnika – Borisa Čoka so izvedeli mar-sikaj o zgodovini vasi Lokev, nastajanju

Tudi jesen zna biti v Pliskovici zelo živahna. Kljub septembrskemu mu-hastemu vremenu, ki nam je 'odpla-knilo' tradicionalno Trgatev Latnika evropskega prijateljstva, se je pri nas zvrstilo lepo število gostov in obisko-valcev, med katerimi so v tem obdob-ju najštevilčnejše šolske skupine, ki k nam prihajajo z željo po novih spozna-njih, izkušnjah in znanju.

Kot vsako leto pa smo poskrbeli tudi za vse znanja željne ljubitelje gob. Ti so na svoj račun prišli v nedeljo, 15. okto-bra, ko smo v sodelovanju z Gobarskim

kulturne krajine, kamnoseški dediščini, naravnih znamenitostih in pastirskih običajih ter načinu življenja takrat. V obdobju, ko je prevladovala revščina, so pastirčki pasli živino in čeprav niso imeli ne obutka ne hrane, jim je njiho-

va iznajdljivost prišla prav ... Kamenje, ki ga je na Krasu v izobilju, je bilo kot nalašč za izgradnjo majhnih zatočišč, ki so jih varovala pred slabimi vremenski-mi razmerami (dežjem in pripeko).

Pot po kraški gmajni in med hiškami je bila nadvse zanimiva in vredna ogle-da. Pohodniki smo uživali in se sproš-čali ob pogledu na barve ter svaritve matere narave.

Besedilo in sliki: TIC Sežana

društvom Sežana pripravili že tradicio-nalno razstavo svežih gob. Gobarsko društvo Sežana, ki deluje že več kot 40 let, se je tudi letos odrezalo z bogato razstavo in v Pliskovico privabilo števil-ne obiskovalce, ki so sončno nedeljo večinoma izkoristili še za jesenski izlet po kraški gmajni. Slednji so na razstavi lahko spoznali 164 vrst gob ter okusili štiri različne gobje jedi, ki so jih pripra-vile skrbne članice društva.

Na razstavi so obiskovalci od priso-tnih članov lahko slišali marsikaj pou-čnega v zvezi z gobami, med drugim

tudi to, da nekatere gobe živijo v so-žitju z drevesi in drugimi rastlinami ter na katere vrste gob je še posebej potrebno biti previden. Sveže gobe, ki so tudi najboljši pripomoček pri spoznavanju gob, so bile označene s slovenskim in latinskim imenom ter užitnostjo. Razstavo so spremljali tudi poučni plakati o užitnih, pogoj-no užitnih in strupenih gobah Krasa in Brkinov ter Istre, ki so obiskovalce opominjali na previdnost pri nabiranju in uživanju gob. Kot pravi dolgoletna predsednica društva in determinator-

26

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

M

27

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

M

Besedilo: Laura FornazaričSliki: arhiv MHP

ka Ljubica Tavčar Bandelj, bistvo razsta-ve ni samo v predstaviti različnih vrst gob, ampak predvsem v osveščanju ljudi o pomembnosti ohranjanja in spoštovanja narave. »Vse prevečkrat smo namreč priča pravemu razdejanju v gozdu. Gobe razgrajujejo in prede-lujejo odpadne organske snovi, ki jih uporabljajo za lastno rast, obenem pa so hrana tudi za druge organizme.«

Kljub temu, da v Pliskovico prihaja veliko obiskovalcev, pa našo ponudbo vedno znova predstavljamo na različ-nih sejmih in dogodkih. Tako smo v teh jesenskih mesecih Pliskovico zastopali

na sejmu za Tretje življenjsko obdobje, svetovnem prvenstvu v Lipici, prazni-ku konjev in mošta v Medji vasi in na Barkovljanki, aktivno pa smo sodelova-li tudi pri pohodu Na Krasu je krasno.

Veselemu jesenskemu dogajanju pa v Pliskovici še ni videti konca. V sklopu Martinovanja na Krasu, 11. novembra, pripravljamo Martinov utrip Pliskovice, ob prehodu na praznični december pa bomo za vse ljubitelje vina in liker-jev pripravili dve delavnici, ki ju bomo posvetili poznavanju in postrežbi vina in likerjev.

Obiščite Karierni sejem MojeDelo.com in poiščite novo zaposlitev!

Približuje se 15. Karierni sejem Moje-Delo.com, dogodek, na katerem boste v enem dnevu lahko opravili več intervju-jev, kot bi jih sicer v celem letu. Letos bo nove sodelavce iskalo več kot 65 podjetij. Karierni dan vam bo ponudil tudi pestro ponudbo kariernih vsebin, več kot 20 predavanj in sodobne pristope k iskanju zaposlitve ali razvoju samostojne podje-tniške poti. Rezervirajte sredo, 29. novem-bra 2017, in naredite korak naprej v svoji karieri.

Kaj je karierni sejem?Karierni sejem je ena izmed aktivnih ob-

lik iskanja zaposlitve. Gre za edinstveno priložnost, kjer lahko brez predhodnih se-lekcijskih postopkov opravite zaposlitve-ni razgovor z delodajalci, ki v tem trenut-ku zaposlujejo ali pa že sedaj načrtujejo, da bodo zaposlovali v naslednjih mese-cih. Prav ste razumeli, razstavljavci so de-lodajalci, predstavljajo pa se obiskovalci,

med katerimi pričakujemo tudi vas. Tako lahko v enem dnevu obiskovalci opravite več zaposlitvenih razgovorov, se nepos-redno pogovorite s tistimi, ki v podjetjih odločajo o zaposlovanju, se izognete pisanju prošenj ter dolgim selekcijskim postopkom.

Brezplačen spremljevalni program, ki vam ga ponuja letošnji Karierni se-jem:1. Karierno svetovanje s svetovalci, ki

vam bodo zaupali trike, da bo vaš CV deloval;

2. Karierna predavanja, kjer boste s pre-davatelji spoznavali podjetja in principe iskanja zaposlitve;

3. Brezplačno psihometrično testira-nje, kjer lahko spoznate svoje močne in šibke kompetence;

4. Fotokotiček, kjer boste dobili profesio-nalno fotografijo za vaš CV;

5. Kul kariere znanih Slovencev, kjer

boste spoznavali znane Slovence in nji-hove ideje;

6. Podjetniški oder, kjer boste dobili ide-je in motivacijo za samostojno podjetni-ško pot.

Naredite nov korak v svoji karieri! Obišči-te Karierni sejem Mojedelo.com in spoz-najte delodajalce, sebe in svoje potenci-ale. Karierni sejem MojeDelo.com bo v sredo, 29. novembra 2017, med 10. in 19. uro v Cankarjevem domu v Lju-bljani. Vstop in vse aktivnosti na sejmu so brezplačne!

Več na Kariernisejem.com.

Oglasno sporočilo

29

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

Besedilo in slika: Dora Sedmak

Drobtinica 2017

Olimpijski dan gluhih

Otroci so ena najbolj ranljivih družbe-nih skupin. Rdeči križ Slovenije se zato še posebej trudi, da bi pomagal otro-kom, ki živijo v pomanjkanju in trpijo zaradi raznovrstnih posledic revščine. Kljub izboljšanim gospodarskim kazal-cem je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije lani v Sloveniji revnih skoraj 280.000 oseb ali 14 % vseh prebi-valcev. Med njimi je kar 46.000 mlado-letnih otrok, kar predstavlja 12 % vseh mladoletnih otrok v Sloveniji.

In prav njim je namenjena akcija Drob-tinica, ki poteka ob Svetovnem dnevu hrane in boja proti revščini. V obmo-čnih združenjih RKS po celi Sloveniji smo letos zopet z enodnevno kampa-njo Drobtinica zbirali sredstva za šolske sklade v svojih okoljih.

Na našem območju smo se v akcijo vključili v Sežani in na Kozini. Občina Sežana nam je za ta namen pri tržnici v Sežani postavila dve stojnici. Prosto-voljke iz Krajevne organizacije Rdečega križa Sežana so jih tudi letos napolnile z različnimi domačimi dobrotami, ki so jih same pripravile ali so jih darovali podje-tja in posamezniki. Pri pripravi in izvedbi Drobtinice je že vrsto let nepogrešljiva naša prostovoljka Divna Banjac. Za le-tošnjo Drobtinico sta drobno pecivo prispevali pekarna Kukaj Sežana in Sla-ščičarstvo Matjaž Sežana, kruh pa pod-

Pod častnim pokroviteljstvom pred-sednika države Boruta Pahorja je v so-boto, 23. septembra 2017, na Fakulteti za šport v Ljubljani potekal mednarodni

jetje Mercator, d. d. Domači jabolčni kis je daroval Silvo Pečar iz Prešnice, med pa Čebelarstvo Altešek iz Povirja.

Tudi letos je v akciji sodelovala Osnov-na šola Srečka Kosovela Sežana. Učen-ci z mentorico so v šoli za Drobtinico skuhali domačo marmelado. Skupina učencev se je v soboto pridružila pro-stovoljkam in skupaj so vabili ljudi k darovanju. Obiskovalci so se na stojnici lahko posladkali s sveže pečenimi pala-činkami.

Mimoidoči so si z zanimanjem ogle-dovali ponudbo in z veseljem prispevali

v dober namen. V štirih urah sobotnega dopoldneva se je v skrinjici nabralo za 850 evrov prispevkov. Zbran denar bo v celoti nakazan v šolski sklad Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin za plačljive šolske aktivnosti, kot so šola v naravi, ekskurzije ...

Hvala prostovoljkam, učencem, dona-torjem in vsem dobrosrčnim ljudem, ki so v Drobtinici prispevali svoj čas, dob-rote ali denarni prispevek.

dan gluhih, ki je bil letos zaznamovan kot Olimpijski dan gluhih. Slavnostne akademije ob 25-letnici Športne zveze gluhih Slovenije, ki jo vodi predsednik

Robert Žlajpah, so se udeležili tudi slavnostna govornica ministrica za iz-obraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpij-skega komiteja Damijan Lazar, predse-dnik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič, predsednik ICSD dr. Valery Rukhledev kot tudi čla-ni, sekretarji in člani vseh 13. društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Ob 25-letnici Športne zveze gluhih in naglušnih Slovenije so predstavili zgodbo o uspehu, kjer so gluhi v sa-mostojni Republiki Sloveniji osvojili 50 medalj na največjih športnih tekmova-njih na svetovni in evropski ravni v 96 športnih panogah. Ministrica Makovec Brenčič je poudarila, da so z novim Zakonom o športu izenačili pravice in dolžnosti športnikov invalidov, med nji-mi tudi gluhih in naglušnih športnikov,

30

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

z drugimi športniki na vseh področjih. Nedavno sprejeti Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa omogoča, da so dobitniki medalj na olimpijskih igrah gluhih upravičeni do dodatka k pokoj-nini enako kot ostali vrhunski športniki.

Žal pa je večkrat prezrto dejstvo, da so slovenski športniki prvič dvignili zastavo samostojne Slovenije prav na mednarodnem športnem tekmovanju za gluhe in prvo medaljo za samostoj-no Slovenijo je osvojila leta 1992 na evropskem prvenstvu v alpskem smu-čanju v Franciji gluha smučarka Sabina Hmelina. Prvo medaljo za samostojno Slovenijo pa so v kolektivnem športu osvojili gluhi košarkarji. Na te medalje, ki pa, žal, niso še ustrezno priznane na državni ravni, so ponosni v Zvezi dru-štev gluhih in naglušnih, je poudaril predsednik Robert Žlajpah in ob tem z grenkim priokusom dejal, da ome-

Besedilo: Olga KnezSlika: arhiv Društva gluhih in naglušnih

Koper

njenih prvih medalj gluhih v zgodovi-ni slovenskega športa na splošno prav tako ni zabeleženih. Ob tem pa se je zavzel, da si bodo vsi skupaj v prihod-nje prizadevali, da bo šport gluhih do-stopen otrokom in mladostnikom z iz-gubo sluha, tako v šolah kot v prostem času, saj bodo na ta način lahko zdravo živeli in se vključevali v družbo, ne gle-de na hendikepiranost, kot je izguba sluha ali druga oblika invalidnosti.

Da je šport najučinkovitejše sredstvo za ohranjanje vitalnosti in zdravja dr-žavljanov, kar lahko omili stroške za zdravstvo, športnikom invalidom pa omogoča dolgo in zdravo življenje, je poudaril tudi Damijan Lazar. Čestitke k opravljenemu delu na področju glo-balnega razvoja športa gluhih, promo-cijo pravične rasti in izboljšanja življe-nja gluhih v Sloveniji je podal tudi dr. Valery Rukhledev.

Na slovesnosti so podelili priznanja

zaslužnim gluhim športnikom. Slove-snosti so se udeležili tudi člani Društva gluhih in naglušnih Koper, ki deluje na območju 10 južnoprimorskih občin in so leta 2015 praznovali 60-letnico svojega delovanja. Društvo že 12 let uspešno vodi predsednica Antonija Selišnik. Koprski člani, med katerimi so tudi člani kraške podružnice iz vseh šti-rih kraško-brkinskih občin s predsedni-kom Milanom Šucem na čelu, so se po končani slovesnosti povzpeli z vzpe-njačo na Ljubljanski grad in si ogledali lepote več kot 500 let starega gradu s prelepim pogledom na naše glavno mesto. Družabno srečanje pa so vsi skupaj nadaljevali v gostilni Livada v Ljubljani.

Sožitje v jeseni

Aktivnosti v Društvu upokojencev Sežana

V Društvu Sožitje smo jesen otvorili z izletom v Rodik, kjer smo si ogledali vas, ki loči Brkine od Divače z značil-nim belim kamnom. Po ogledu smo odšli na pohod do Slop in nazaj, obda-ni z rdeče obarvanimi drevesi in prijet-nim jesenskim vetrom. Kot vsako leto nas je tudi tokrat v začetku oktobra avtobus odpeljal na seminar ob koncu tedna, kjer smo prisluhnili predavanje-ma za družinske člane in se podali na krajši izlet po okolici Dolenjskih toplic. Prav tako je naš pevski zbor Kraški slav-ček znova začel z vajami, ki jih bomo zaključili z nastopom v decembru.

V Komisiji za socialo in zdravstvo pri Društvu upokojencev Sežana smo si zadali nalogo, da poskusimo nekaj na-rediti v povezavi s problematiko osa-mljenosti in preživljanja prostega časa naših članov in članic. Zanimiva je bila ugotovitev, da si želimo včasih nekje v miru poklepetati, se malo potožiti, si povedati kaj lepega, izmenjati kakšno

Besedilo: Zala MlačSlika: Darja Verbič

Neva Filipčič

izkušnjo in podobno. Na osnovi te ugotovitve se je porodila zamisel, da bi se enkrat mesečno srečali ob kavi oziroma na 'pijači'.

Prvo srečanje je za nami, in sicer se je zgodilo 12. oktobra 2017 v restavraci-ji Apetit. Udeležba sicer ni bila velika, vendar smo se imeli lepo in kar nismo mogli zapustiti lokala.

Restavraciji Apetit se lepo zahvaljuje-mo za gostoljubnost.

Udeleženci smo se po daljšem po-govoru odločili, da bodo ta srečanja potekala vsak prvi torek v mesecu, tako se znova dobimo 7. novembra 2017 ob 9.30 v Okrepčevalnici Center v Sežani.

31

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

Izlet Svobodnih duš na KočevskoSkupina Svobodne duše, ki jo ses-

tavljajo stanovalci SVZ Dutovlje, tako iz zavoda kot iz DE Sežana: Ema, Nina, Ivica, Veronika, Cveto, Iztok, Dean in Vesna, pod vodstvom mentoric Ivan-ke Večko, Ludvike Foški in Magdalene Svetina Terčon, je bila letošnje leto zelo ustvarjalna. Pisali so na temo Voda in se tako pridružili številnim in-stitucijam po Sloveniji in Evropi, ki so si letos za Dneve evropske kulturne de-diščine izbrali tematiko Voda od mita do arhitekture. Za to prizadevnost so bili nagrajeni z izletom na Kočevsko.

Takoj po zajtrku smo se zbrali v le-pem, sončnem jutru in krenili na pot. Najprej smo se ustavili pred Kosovelovo knjižnico v Sežani in naredili skupin-sko fotografijo. Pot smo nadaljevali

Človek človeku SopotnikZavod Sopotniki, nevladna in prosto-

voljska organizacija, na območju treh kraško-brkinskih občin, Divača, Hrpe-lje-Kozina in Sežana, že tri leta in pol nudi brezplačne prevoze za starejše. Od aprila 2017 pa deluje tudi v Posavju, v občini Sevnica.

Na območju Krasa in Brkinov našo sto-ritev trenutno uporablja že 200 uporab-nikov. Šest dni v tednu jim omogočamo prevoze k zdravniku, po opravkih, na obiske in izlete ter na kulturne prire-ditve. Na dan opravimo od tri do pet prevozov, od zgodnjih jutranjih ur pa dokler ni zadnji starostnik varno doma. V naših vrstah je preko 20 prostovoljnih voznikov, ki so pripravljeni svoj čas in pomoč nesebično pokloniti starostni-kom.

V Zavodu Sopotniki se zavedamo od-govornosti našega dela, zato ničesar ne

prepuščamo naključju. Naši prostovoljni vozniki gredo skozi program uvodnega usposabljanja, še preden prvič sedejo za krmilo vozila Sopotnikov. Poleg tega so večkrat letno deležni sprotnih izobraže-vanj – z namenom, da storitev opravlja-jo kakovostno in varno. Skrbimo tudi za celovito podobo, ki omogoča, da nas naši uporabniki hitro prepoznajo: pro-stovoljci so vedno oblečeni v opremo Zavoda Sopotniki: imajo bele majčke in sive jakne z napisom Sopotniki. Okrog vratu nosijo trak z identifikacijsko karti-co, ki je opremljena z imenom in s sliko prostovoljnega voznika.

Vse prevoze v Kraško-brkinski enoti opravljamo z namenskim službenim vo-zilom, ki si ga naši uporabniki najhitreje zapomnijo po rjavi barvi in velikih mod-rih napisih Sopotniki.

Rezervacije voženj starostniki na ob-

močju občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana opravite s klicem na našo tele-fonsko številko, na kateri je med delov-nim časom dosegljiva zaposlena oseba, koordinatorka programa, ki bo prijazno sprejela vašo rezervacijo.

V skoraj štirih letih delovanja smo pri uporabnikih dosegli visoko raven zado-voljstva z izvajanjem naše storitve. 80 % starostnikov, ki se enkrat peljejo z nami, postane naših rednih uporabnikov. Pri-dobili smo naziv Nevladna organizacija s potencialom, prejeli znak za kakovost prostovoljstva, naziv Mladim prijazna organizacija in bili uvrščeni v Zbornik dobrih praks trajnostne mobilnosti v nacionalnem in mednarodnem smislu pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor in nenazadnje prejeli plaketo Občine Divača za izjemne dosežke k boljšemu, kakovostnejšemu in polnej-šemu življenju občanov na humanitarni ravni.

V lokalnih okoljih, kjer delujemo, si prizadevamo k povezovanju organiza-cij, ki prispevajo k izboljšanju življenja starostnikov iz oddaljenih vasi. Nepre-nehoma se trudimo, da na poteh, ki jih prevozimo skupaj s starostniki, živijo vrednote medsebojnega spoštovanja, medgeneracijske solidarnosti in poš-tenosti, ki se najbolje kažejo v tem, da smo vsak dan drug drugemu

Besedilo: Anu KahunaSlika: arhiv društva Sopotniki

32

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

Besedilo: Ludvika FoškiSlika: arhiv SVZ Dutovlje

Besedilo: Ivanka Večko in Ludvika FoškiSliki: arhiv SVZ Dutovlje

po stari cesti do Planine in bili po-zorni na vode, mimo katerih smo se peljali (Nanoščico, reko Pivko, Unico). Poplavljeno Planinsko polje so nam zakrivale meglice, ki so se vzdigovale iznad vode. Prvi daljši postanek smo imeli v Cerknici za jutranjo kavo. Tako 'okrepčani' smo pot nadaljevali mimo Cerkniškega jezera, ki se je svetlikalo v daljavi, do Bloškega jezera. Vsi smo občudovali lepo urejeno okolico, zlasti lesene medvede, pa tudi račke, ki so plavale v jezeru, in se veselo fotogra-firali. Po malici smo se odpeljali do Ribnice. Ustavili smo se pri cerkvi, ki se ponaša s Plečnikovim zvonikom. Spre-hodili smo se čez Francoski most čez

reko Bistrico v Park kulturnikov. Ogle-dali smo si ga in pojedli kosilo, ki smo ga vzeli s seboj. Časa je bilo dovolj tudi za posedanje ob kavici na jesenskem soncu.

Od tam smo krenili proti Kočevju in med potjo opazovali poplavljena polja in travnike. Pred Kočevjem smo se ustavili pri gostišču, kjer imajo živa medveda, koze in različne ptiče. Ne-kateri so prvič v življenju videli žive medvede. V samem Kočevju smo se sprehodili do mostu čez reko Rinžo, nato pa se odpeljali še do Kočevskega jezera. Polni novih vtisov smo krenili proti domu. A presenečenj še ni bilo konec. Ko smo se po cesti spuščali

proti poplavljenemu Planinskemu po-lju, je skoraj vsem zastal dih ob pog-ledu na modro vodo, ki se je lesketala med grmovjem in drevesi, obsijanimi s soncem. Še zadnjič smo se ustavili, se sprehodili do mosta čez reko Unico, nekateri so potipali vodo, ki je bila zelo mrzla, se fotografirali, pobožali konje in osle, ki so se pasli v ogradah v bližini gradu Hošperk in uživali v pogledu na modro vodo in drevesa, ki so segala iz nje.

Ko smo se vrnili domov, smo bili vsi enotnega mnenja, da tako lepega iz-leta že dolgo nismo doživeli.

Obeležitev dneva duševnega zdravja v Kosovelovi knjižnici Sežana

Skupina Svobodne duše, ki jo sestav-ljajo stanovalci SVZ Dutovlje in DE Seža-na: Dean Dobrilović, Vesna Senčar, Cve-to Peroša, Iztok Šefran, Veronika Mržek, Ivica Korenčan, Nina Forstnerič in Ema Ferenc, je letos ustvarjala na temo Voda – od mita do arhitekture v sklopu Dne-vov evropske kulturne dediščine. Svo-je prispevke so predstavili 10. oktobra 2017 v Kosovelovi knjižnici, na dan du-ševnega zdravja.

Ustvarjalci so na sami prireditvi preb-rali vsak po tri prispevke, čeprav so jih med letom napisali pet. V njih so opisali vodo, ki se pojavlja v različnih stanjih in kot so jo doživeli v naravi, in sicer kot dež, žejo, izlet v dolino Raše in kot vodo samo. Vsi prispevki so zbrani in objavlje-ni v lični brošuri, ki je ob tej priliki izšla in bila na voljo obiskovalcem. Oblikoval

jo je Vasja Drajne. Večer je z glasbeno spremljavo popestril Samo Vremec.

V preddverju Kosovelove knjižnice se je do konca oktobra vrtela projekcija fo-tografij, ki prikazuje delovanje in druže-nje skupine pri ustvarjanju na različnih področjih.

Na koncu prireditve se je direktorica Kosovelove knjižnice Sežana in hkrati ena od mentoric skupine mag. Mag-dalena Svetina Terčon, poleg Ivanke Večko in Ludvike Foški, udeležencem in ustvarjalcem zahvalila za prijeten ve-čer in izrazila željo in upanje, da bodo s svojo aktivnostjo še naprej nadalje-vali z enako zagnanostjo in vnemo, saj se približuje peta obletnica njihovega ustvarjanja in delovanja.

33

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

Besedilo: mag. Katarina Tomažič Slika: arhiv društva Vezi

Kraški kotiček – trgovinica s prav posebnim namenom Duševno zdravje – področje, ki je do

nedavnega diskriminiralo človeka in ga postavljalo na socialni in družbeni rob, kamor ljudje ne sodimo.

Zdravje je predpogoj vsakega člo-veka, je osnovna človekova pravica in potreba – da ljudje lahko živimo, de-lamo, delimo z drugimi, skrbimo zase in za svojo družino, da lahko ustvarja-mo in kreiramo svojo sedanjost … da sploh lahko živimo. Ko socialno delo in socialno podjetništvo dobivata nove obraze, so mogoče nove zgodbe, ki se ne le pišejo, ampak se živijo, tako da se soustvarjajo nove priložnosti za vse tiste, ki so morda v trenutku ostali brez njih.

Kraški kotiček je prav posebna trgo-vinica, ki je zaživela v stari vratarnici Bolnišnice Sežana, ki je dolgo sameva-la. Vratarnica je bila prenovljena prav z namenom, da bo v njej mogoče opra-viti več kot le vsakdanje nakupe.

Najpomembnejše sporočilo ni, da boste za razliko v ceni dobili sloven-sko ekološko zelenjavo, sveže zmleto ekološko moko, ampak da boste z vsa-kim nakupom prispevali k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest za tiste ljudi, ki bi sicer živeli za štirimi stenami svojega doma ali morda še hujše, za štirimi stenami psihiatričnih in drugih bolnišnic, skriti za svojimi sencami.

Zagotovo poznate tisti občutek, ko je nekaj, kar ste doživeli oziroma do-segli, preseglo vsa vaša pričakovanja, ko je bilo doživeto veliko boljše, kot ste si zamislili, da bo. Tako je bilo tudi na otvoritvi Kraškega kotička 10. okto-bra 2017 na Svetovni dan duševnega zdravja, kjer se nam je pridružilo veliko ljudi, uporabnikov, njihovih svojcev, naših sodelavcev in prijateljev, strank in poslovnih partnerjev. Med obi-skovalci je bilo tudi veliko takih, ki z nami tako ali drugače sodelujete, nas usmerjate, da ne delamo večjih na-pak, nekaj pa tudi takih, ki delujete na sorodnih področjih dela: Bivalna eno-ta SVZ Dutovlje Sežana, VDC – Enota Sežana, VDC – Enota Postojna, krei-rate in ustvarjate in ste nas s svojimi unikatnimi izdelki pospremili na novi poti. Hvala vsem. Lepo se zahvalju-jemo tudi nastopajočim iz Glasbene šole Sežana in njihovim učiteljem ter ravnatelju Ivu Bašiču, ki so prispevali

svoje vsebine v otvoritvenem progra-mu. Vsaka dobra ideja lahko ostane zgolj iluzija brez podpore ljudi, ki idejo lahko podprejo, ji dajo priložnost. Zato iskrena hvala direktorici Bolnišnice Sežana mag. Silvani Šonc in njenemu strokovnemu osebju, kakor tudi žu-panjam in županom kraško-brkinskih občin: Saši Likavec Svetelšek, županji Občine Hrpelje-Kozina, Alenki Štrucl Dovgan, županji Občine Divača, Davo-rinu Terčonu, županu Občine Sežana, ter Marku Bandelliju, županu Občine Komen (op: opravičeno odsoten), ki so Kraški kotiček tudi finančno pod-prli. Podporo nam je prišel izkazat tudi župan Občine Postojna Igor Marentič.

Ena najpogostejših težav, s kateri-mi se srečujemo strokovni delavci, je kako zmoremo delati na področju, ki je tako psihično zahtevno, kako uskla-jujemo zasebno in službeno. Nekateri na omenjenem področju delamo že skoraj petnajst let, vendar se zdi, kot bi začeli včeraj.

Odgovor na vsa ta vprašanja je dokaj preprost, skupnostnega socialnega dela in socialnega podjetništva se ni mogoče naučiti, ampak ga je potreb-no imeti rad – potrebno ga je živeti, tako kot živijo zgodbe naših uporab-nikov in naših podjetij, ki sledijo dob-remu namenu.

Hvala tudi celotni ekipi, ki je v projekt vložila veselje, znanje, ljubezen in čas. Gre za ljudi, ki ne verjamemo v nazive,

ampak v preprostost, ki nam omogo-ča odkrivati očem skrito ali včasih ne-vidno, ko delujemo takrat, ko so drugi že obupali. Verjamemo, da je v vsake-mu človeku iskra življenja, ki čaka na svojo priložnost, da začne ponovno svetiti. Veseli smo, da naše iskre sve-tijo in da smo soustvarjalci uspešnih zgodb, ki se ne le pišejo, ampak se živijo v prostoru in času – tukaj in se-daj. Kraški kotiček je, kot vidite, skupna zgodba nas, ljudi.

Želimo si, da bo ne le prispevek stro-ki socialnega dela in podjetništva, am-pak skupnosti in regiji, po katerem se bodo zgledovali tudi drugi.

Kraški kotiček združuje najboljši del vseh nas, ki smo vanj prispevali. Želi-mo si, da postane tudi del vseh vas – da postane prijeten korak na vaši vsak-danji poti. Dragi bralci, lepo vabljeni po nakupe in na obisk v Kraški kotiček. Poleg dnevno sveže ekološke zelenja-ve, moke, žit, unikatnih izdelkov, je v ponudbi tudi My – zabojček, osebni zabojček, na katerega vam napišemo vaše osebno sporočilo, ki odraža vas ali vaše želje, namen ali cilje, ki vam ne samo polepšajo dan, ampak vas napolnijo z motivacijo in popeljejo k zdravemu načinu življenja in razmišlja-nja.

34

KMET

IJST

VO

/ ŠP

ORT

IN R

EKRE

ACI

JAOcenjevanje žganj 2017 v Ilirski Bistrici

Balinarski turnir članic Društva upokojencev Sežana

Planinsko društvo Sežana praznuje 65-letnico delovanja

Da v okviru prireditve Kmetijska tržni-ca v Ilirski Bistrici pri Kmetijsko gozdar-skem zavodu Nova Gorica, Kmetijski svetovalni službi Ilirska Bistrica v sode-lovanju z Društvom brkinskih sadjarjev organiziramo ocenjevanje žganj, je že tradicija.

Pridelovalci oz. ljubitelji žganj, ki so tokrat dali vzorce v oceno, so bili iz ob-čin Ilirska Bistrica, Komen, Sežana, Diva-ča, Hrpelje-Kozina, Pivka, Ajdovščina in Koper.

40 vzorcev žganj v štirih kategorijah – jabolčna žganja, slivova, posebna in

V balinarski dvorani v Sežani smo članice Društva upokojencev Sežana dne v septembru organizirale ženski balinarski turnir, na katerem je sodelo-valo enajst ekip. Ekipe že tradicionalno prihajajo iz naše regije in vedno smo vesele, saj se na takih turnirjih družimo, poveselimo, predvsem pa si vse želimo srečo in mirno roko pri tekmovanju.

Samo tekmovanje je potekalo spro-

Čeprav planinarjenje Sežancem ni bilo neznano, saj so nekateri Sežanci plani-narili že v 19. stoletju, je do ustanovitve lastnega društva prišlo poznega 20. no-vembra 1952 ob 15.30 v prostorih hote-la Triglav v Sežani.

Takrat je bilo od 68 planincev prisotnih

brinjevci je ocenjevala tričlanska stro-kovna komisija iz Kmetijsko gozdarske-ga zavoda Nova Gorica, Predsednica komisije je bila Milena Štolfa, člana pa Danijela Volk in Aleks Dariž. Pri izvedbi ocenjevanja je pomagala Mirjam Fur-lan.

Komisija je ocenjevala po pravilniku, ki določa ocenjevanje po 20-točkovnem sistemu, ocenjevala je čistost, aromo, okus in harmoničnost.

Za zlato priznanje je bilo potrebno doseči od 18 do 20 točk, srebrno od 16,5 do 17,99 točk in za bronasto od 15

do 16,49 točk. Kot že nekaj let so bila tudi letos oce-

njena žganja visoke kakovosti, kar kaže, da tudi taka ocenjevanja prispevajo k dvigu kakovosti, saj ni pomembno le priznanje, ampak tudi informacija pri-delovalcu o morebitnih napakah pri posameznem vzorcu.

Na prireditvi v Ilirski Bistrici je bilo v soboto, 23. septembra 2017, podelje-nih 39 priznanj, od tega 26 zlatih, 11 srebrnih in dve bronasti.

Med posameznimi kategorijami je komisija izbrala žganja z najvišjo oceno in pridelovalcem le-teh podelila poleg zlatih priznanj še posebne plakete, ki so jih brezplačno, kot sponzorji, izdelali v Urarni Jelka iz Ilirske Bistrice.

Med jabolčnimi žganji je najvišjo oce-no doseglo jabolčno žganje iz sorte gloster Družinske kmetije Biščak iz Buj, med slivovimi žganji je bilo najboljše slivovo žganje Jožeta Franka iz Podgra-da, najboljši brinjevec je pridelal Evgen Bubnič iz Markovščine, med posebnimi žganji pa je bila najvišje ocenjena ma-stika Bernarde Vrabec iz Pliskovice.

Po podelitvi priznanj so lahko obisko-valci na stojnici Društva brkinskih sad-jarjev najboljša žganja tudi poskusili.

Besedilo: Milena ŠtolfaSlika: arhiv KGZS

Anica Čokelj

ščeno ob vodstvu sodnika Ervina Reb-ca. Naša ekipa je zasedla tretje mesto, na kar smo zelo ponosne, saj je bila kon-kurenca kar velika. Po zaključku našega igranja pa smo nadaljevale druženje s petjem; Anica nam je tudi zaigrala na kitaro.

Ob tej priložnosti bi se zahvalile Društvu upokojencev Sežana, ki nam je omogo-čilo organizirati turnir, ter Baru Avtopral-

nica iz Sežane in Magala, d. o. o., Sežana, ki sta nam finančno pomagala pri orga-nizaciji. Zahvala gre tudi našemu pred-sedniku Ivanu Vodopivcu za pozdravni govor in vzpodbudne besede o obnovi našega balinišča, ki se nahaja v parku v bližini Doma upokojencev.

Kdor bi se nam želel pridružiti, je lepo vabljen v našo sredino.

43 članov, kar je bilo vsekakor dovolj, da so ustanovili Planinsko društvo Sežana. Ustanovni občni zbor je potekal po za-črtani poti dnevnega reda: od odprtja in pozdrava predsednika iniciativnega odbora Avguština Drnovška in izvolitve delovnega predsedstva in volilne ko-

misije, do volitev upravnega in nadzor-nega odbora, z razpravo in sprejetjem pravil, z oblikovanjem bodočih nalog in predlogom proračuna za leto 1953. Vmes je prof. Janez Potočnik prebral kratek referat o pomenu in vlogi planin-stva v Sloveniji. V imenu Planinske zveze

35

ŠPO

RT IN

REK

REA

CIJA

Jesenske aktivnosti Kraških tekačev

V pravljični deželi Kralja Matjaža

Po uspešno organiziranem 16. teku na Tabor se člani društva udeležujejo od-mevnih tekov, kot so Bovški maraton, tek po jami v Dimnice, nekaterih gorskih tekov, pripravljajo pa se na Ljubljanski maraton, tek Tekaški pozdrav jeseni v Se-žani in Štanjelski tek, ki je že več let prvo decembrsko soboto.

Člani društva se udeležujemo trenin-gov, ki jim imamo vsak četrtek pri Za-vodu za gasilno in reševalno službo v Sežani.

Letos je društvo članom nabavilo vetrovke, v katerih bodo še bolj pre-poznavni, čeprav so bili tudi do sedaj prepoznavni v svojih teranovo rdečih dresih in trenirkah.

Sredi oktobra je bila sončna in topla sobota, pravšnja za planinski pohod pla-nincev PD Sežana na 2.125 metrov viso-ko Kordeževo glavo, na najvišji vrh Pece, katere greben meji z sosednjo Avstrijo. Vožnja na Koroško je bila dolga, zato so želeli čim prej iz avtomobilov in se po-dati na planinsko pot. Krajši postanek za jutranjo kavo in čaj so imeli v Črni na Ko-

Besedilo: Silvo NemaničSlika: Darja Verbič

Besedilo: Mirjam Frankovič FranetičSlika: arhiv PD Sežana

Pavel Skrinjar

Slovenije je novoustanovljeno društvo pozdravil njen organizacijski sekretar in poudaril, da je sežansko planinsko društvo štiriinsedemdeseto ustanovlje-no društvo, ki mu bodo ostala društva pomagala, da bo našlo svoje mesto v planinski druščini.

Upravni odbor je štel devet članov: predsednik društva je postal zobozdrav-nik Maks Šramel, člani pa: Avgust Dr-novšek, Viktor Debeljak, Ciril Kobal,

Janez Potočnik, Dorica Gorup, Valentin Bobera, Angelca Škulj in Milivoj Širca, ki je postal tudi predsednik disciplinske komisije.

V nadzornem odboru so bili: Ivan Švab, predsednik, ter člana Ciril Jeras in Stanka Ukmar.

Na občnem zboru je bilo tudi razvi-dno, da je kar 22 članov včlanjenih v druga planinska društva po Sloveniji in tem so predlagali, naj pristopijo v sežan-

sko planinsko društvo.Omenili smo tistih prvih 68 članov,

ki so ob ustanovitvi društva sestavljali društvo, ki je poslej le raslo in se krepilo. Članstvo se je večalo, večale so se tudi naloge društva. Ljubezen do narave se je kazala najprej v izletništvu in pohodih in kasneje tudi po osvajanju vrhov.

Planincem čestitamo in jim želimo še veliko uspehov.

roškem, v kraju naših dobrih smučarjev, Tine Maze, bratov Pudgar, Nataše Bokal ter drugih uspešnih smučarjev, pa tudi nekaterih znanih pevcev in skladatelja Mojmirja Sepeta. Vožnjo so nadaljevali v alpsko dolino Topla, leta 1966 razglaše-no za Krajinski park, ki se s svojo bogato geološko dediščino nahaja v Geoparku Karavanke. Za izhodišče poti so izbrali

pot, ki se začne pri nekdanjem rudniku svinca in cinka Topla, od koder so imeli dve uri hoda do prvega cilja, do Doma na Peci (1.665 m), kjer so si ogledali votli-no spečega Kralja Matjaža, ki čaka, da se mu brada devetkrat ovije okoli kamnite mize. Takrat naj bi se zbudil in s svojo vojsko odrešil ljudi vseh muk in krivic tega sveta. Do vrha so imeli planinci še uro in pol hoda in bili veseli prečudovite-ga razgleda na bližnje in bolj oddaljene vrhove. Po krajšem predahu so nadalje-vali pot s sestopanjem mimo Knipsove-ga sedla v dolino Tople, kjer so si ogledali še določene naravne in kulturne zname-nitosti ter zanimivosti nekdaj fužinarske in premogovniške Črne na Koroškem. V kraju je zaznati skrbno županjino roko, ki že drugi mandat skrbi za obnovo kraja. Kar težko so planinci zapuščali Koroško, saj so v okrilju tamkajšnje pravljične de-žele preživeli lep dan, ki se ga bodo še dolgo spominjali.

36

ŠPO

RT IN

REK

REA

CIJA

/ O

KOLJ

E IN

PRO

STO

RV pričakovanju novih majic

Projekt Za Kras bo reševal najbolj ogrožene vrste

Kako hitro čas leti! Zdi se, kot da so redne urice Poskokčeve gibalne abece-de šele začele, pa smo že vsi v polnem zagonu. Začeli smo tudi s tečajem pla-vanja z vodnimi animacijami, ki poteka ob sobotah v bazenu v Žusterni in na katerega se lahko prijavite.

Seveda pa nismo pozabili na naše najmlajše poskokce, za katere se 14. no-vembra 2017 ob 17. uri prične program Otroci + starši = super zabava. Program je namenjen otrokom med 2. in 3. le-tom starosti, torej tistim malčkom, ki že samostojno hodijo in skačejo, vendar

18. avgusta 2017 je Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko izdala odločitev o finančni podpori prvega okoljskega projekta v Sloveniji, finan-ciranega iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov z imenom Zago-tavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habi-tatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 – Kras ali na kratko Za Kras.

S septembrom smo pričeli izvaja-ti štiriletni naravovarstveni projekt v skupni vrednosti skoraj tri milijone evrov. Regijski Park Škocjanske jame bo vodilni partner, projektni partner-ji pa Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Elektro Primorska, d. d., Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko gozdar-ska zbornica Slovenije in Občina Di-vača. Vsi bodo v naslednjih štirih letih

so še premajhni, da bi ure obiskovali sa-mostojno. Vadba je namenjena skupne-mu obiskovanju otroka in starša.

Gibalni razvoj otroka je ena od naj-pomembnejših razsežnosti celostnega razvoja otroka in je, žal, v sodobnem na-činu življenja tudi najbolj zanemarjena. Današnji način življenja že najmlajše sili v gibalno/športno neaktivnost, sedenje in preživljanje prostega časa v zaprtih prostorih. Zato je pomembno, da otro-ku dovolj zgodaj predstavite zdrav na-čin življenja, mu približate gibanje in s tem olajšate življenje.

Za vaše otroke bomo pri nas ravnali strokovno in profesionalno, na njim pri-jeten in najboljši način. Poleg gibanja pri nas ustvarjamo prijateljstva in se ob tem zabavamo.

V prihajajočem mesecu decembru bodo naši otroci nagrajeni za udejstvo-vanje in trud. Za boljši občutek pripa-dnosti Poskokcu bomo, kot vsako leto, otroke presenetili s Poskokčevimi majč-kami. Vas zanima, kakšne barve bodo majice letos?

Pridružite se nam, ne bo vam žal!

Besedilo: Ana PremrlSliki: Matej Čebulec

izboljšali stanje treh najbolj ogroženih habitatnih tipov in s tem prispevali k

ohranjanju 27 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju Natura 2000

Prikaz območja izvajanja projekta in posameznih ukrepov (Slika: arhiv projekta Za Kras).

37

OKO

LJE

IN P

ROST

OR

Besedilo: Borut Kokalj

Kras. Območje izvajanja projekta se razteza po celotnem Krasu, od Hrasto-velj na južnem kraškem robu do Šta-njela na severnem.

Med večjimi investicijami projekta so izgradnja kanalizacijskega omrežja v vaseh Betanja, Škocjan in Matavun s priključitvijo na obstoječo oz. novo čistilno napravo. S tem ukrepom se bo bistveno zmanjšala možnost pronica-nja fekalnih odpadnih vod v podze-mlje in s tem izboljšal življenjski pros-tor jamskega hrošča drobnovratnika, človeške ribice in drugih jamskih živa-li. K varstvu drobnovratnika bo imelo znaten učinek tudi čiščenje Divaške jame. V okviru projekta bomo očistili drugi, trenutno neočiščen del Divaške jame, uredili pohodne poti, da leš ne bo več kontaminiral jamske okolice. Izvedli bomo tudi serijo izobraževal-nih delavnic za jamarje o ukrepanju ob odkritju nelegalnih pasti za lov jamskih živali v jamah in fizično zaprli vhod v jamo Polina peč, ki velja za z jamskimi živalmi zelo bogato jamo in je bila v zadnjem času večkrat tarča lovcev na jamske hrošče.

V parku Škocjanske jame bomo za ureditev treh mirnih con odkupili zemljišča na območju udornice Lisič-na, ostenja ob ponoru reke Reke pod Škocjanom in ruševine gradu Školj. V mirnih conah bodo s poostrenim naravovarstvenim nadzorom in pre-povedjo vsakršnih posegov na teh ob-močjih omogočena mirna gnezdišča za veliko uharico, sokola selca in dru-ge ujede, svoja zatočišča v teh conah

pa bodo lahko našli tudi netopirji. Za-radi odsotnosti vsakršnih posegov se bo na teh območjih povečeval delež starih dreves in odmrle lesne mase, kar bo omogočalo razmnoževanje hro-ščev hrastovega kozlička, bukovega kozlička in rogača.

Obnovili bomo dva trenutno izsu-šena kala na območju Parka Škocjan-ske jame in v bližini Rodika. Z vsako-letno namestitvijo mobilne ograje za usmerjanje dvoživk in čiščenjem prepustov ob cesti Vreme–Ribnica pa bomo bistveno povečali možnost pre-živetja dvoživk, predvsem hribskega urha, navadne krastače, rosnice, seku-lje, zelene žabe, debeloglavke, pisane žabe in velikega pupka pri selitvi pre-zimovališč na mrestišča.

Največja grožnja biotski pestrosti Krasa pa je zaraščanje kraške kultur-ne krajine – kraške gmajne. Mnoge, predvsem ptičje vrste za preživetje potrebujejo suhe kraške travnike, ki se mešajo z območji grmiščnih mejic in posameznimi večjimi drevesi. Mo-zaična krajina jim edina nudi hrano, gnezdišča in skrivališča. Brez tega so obsojene na iztrebljenje. S kmeti na različnih koncih Krasa bomo na skupaj 180 ha zemljišč očistili zaraščajočo se krajino in vzpostavili pilotne pašnike, na katerih bodo kmetje kmetovali na za Kras prilagojen način, ki bo zados-toval tako naravovarstvenim zahte-vam kot ekonomiki kmetovanja. S tem ukrepom bomo izboljšali možnosti preživetja pticam: rjavi cipi, hribskemu škrjancu, kotorni, vrtnemu strnadu,

metuljem travniškemu postavnežu, barjanskemu okarčku, hromemu vol-noritcu in kraškemu zmrzlikarju kot tudi izjemno ogroženi cvetlici raznoli-stni mačini.

Precej pozornosti bo namenjeno tudi monitoringu in varstvu šestih vrst netopirjev, dolgokrilemu, dolgonoge-mu, ostrouhemu, navadnemu ter ma-lemu in velikemu podkovnjaku.

Med večje projektne aktivnosti spa-da izolacija srednjenapetostnih dalj-novodov v širši okolici gnezdišč velike uharice. Stik z električno napetostjo na teh daljnovodih je glavni vzrok smrtnosti velike uharice. Z izolacijo vpetišč na stebrih teh daljnovodov bo omogočeno bistveno večje preživetje naše največje sove, ki ima razpon kril blizu dveh metrov.

O vseh v projektu doseženih naravo-varstvenih ciljih in novih spoznanjih, pridobljenih v času trajanja projekta, bo izdana tudi monografija in posnet izobraževalni dokumentarni film. Oza-veščanju in izobraževanju o pome-nu ohranjanja narave pa bodo služili nova sodobna naravoslovna muzejska zbirka v Parku Škocjanske jame in tudi informacijski center Nature 2000 Kras z veliko, osrednjo prirodoslovno mu-zejsko zbirko na več kot 400 m2 v pre-novljenem zahodnem palaciju gradu Štanjel ter učni poligoni v naravi.

S projektnimi aktivnostmi bomo iz-boljšali stanje habitatov in vrst na Kra-su in vzpostavili pogoje in smernice za trajnostno in nepotrošno rabo le-teh v turistične namene. Zaradi številnih učinkov turizma na biotsko raznovr-stnost je pomembno, da so turistič-ne dejavnosti nadzorovane in razvite tako, da si prizadevajo zmanjšati ne-gativne učinke na našo naravno dedi-ščino in povečati pozitivne učinke na biotsko raznovrstnost in lokalno skup-nost. Danes je najbolj podprt pristop k zagotavljanju uspešnega obstoja tako turizma kot biotske raznovrstnosti, t. i. 'ekosistemski pristop'. Ta pristop vklju-čuje celostno upravljanje z zemljo, vodo in živimi viri, spodbuja njihovo ohranitev in pravično trajnostno rabo ter sprejema, da je turizem odvisen od vitalnih, delujočih ekosistemov. K ure-sničevanju tega cilja s projektom Za Kras močno prispevamo.

Kraške ovce – istrske pramenke na suhem kraškem travniku (Slika: Borut Kokalj).

38

OKO

LJE

IN P

ROST

OR

V znamenju 110-letnice Lovske zveze Slovenije 16. oktobra letos mineva 110 let, od-

kar je bil v Ljubljani ustanovljen Slo-venski lovski klub, ki se je leta 1909 preimenoval v Slovensko lovsko dru-štvo. Takrat je društvo štelo 170 čla-nov, pred 2. svetovno vojno šest tisoč, danes pa Lovska zveza Slovenije šteje več kot 21.000 članov, ki so združeni v 424 lovskih družin v 20 območnih lo-vskih zvezah. Osrednje praznovanje je zelena bratovščina, ki je prva naravo-varstvena organizacija na Slovenskem, pripravila 7. oktobra v Senožečah, kjer so pripravili številne aktivnosti pod naslovom 110 let ohranjamo bogastvo narave. Častni pokrovitelj prireditve, ki so se je udeležili tudi pripadniki zelene bratovščine iz Italije in pevci Lovskega pevskega zbora Doberdob, ki so tudi zapeli na slavnostni seji, je bil pred-sednik države Borut Pahor. Dogodek je bil medijsko odmeven in pozitivno sprejet med obiskovalci.

Prireditev v počastitev 110-letnice organiziranega lovstva na Slovenskem so organizirali Lovska zveza Slovenije, Brkinsko kraška zveza lovskih družin Sežana, Lovska družina Senožeče in Občina Divača. Predsednik organi-zacijskega odbora je bil predsednik Brkinsko kraške zveze lovskih družin Andrej Sila, ki je poudaril odločitev za organizacijo proslave na Primorskem predvsem iz razloga, ki izhaja iz pos-lanstva Brkinsko kraške zveze lovskih družin, da lovstvo prikazuje v celotni podobi. V podobi, s katero želijo po-kazati, da njihovo delovanje ni samo odstrel divjadi, temveč veliko več. Lo-vstvo je dejavnost širšega pomena in vključuje tudi izobraževanje, skrb za okolje in divjad, lovsko kulturo, kinolo-gijo, ozaveščanje mladine o naravi idr. S prireditvijo so širši javnosti prikaza-li, da gradijo na trdnih temeljih in da prihodnost lovstva temelji na zmanj-šanju lova in povečanem prizadeva-nju za ohranjanje narave, kot je dejal predsednik LZS Lado Bradač. Tako je prireditev postregla s poklonom dose-danjim dosežkom, ponudila dialog o današnjih dilemah in predstavila vizijo nadaljevanja ohranjanja naših nepre-cenljivih naravnih vrednot, kar gozd s pestro biotsko raznovrstnostjo prav gotovo je.

Osrednja državna prireditev z zani-mivimi aktivnostmi in pestrim pro-

gramom, ki so si ga ogledali številni obiskovalci že od zgodnjih popoldan-skih ur, je ponujala tematske razstave, strokovna predavanja, kulturni pro-gram in degustacijo lokalnih dobrot. Dogajanje je svoj vrh doseglo s slav-nostno sejo, ki so se je poleg številnih članov lovskih organizacij iz Slovenije in zamejstva udeležili številni ljubitelji narave. Zbrane v prisotnosti številnih praporščakov je najprej pozdravila di-vaška županja Alenka Štrucl Dovgan, slavnostni govornik pa je bil predse-dnik LZS mag. Lado Bradač. Bradač je poudaril uspešno prehojeno pot lo-vske organizacije, ki je v dobrem sto-letju odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju živalskih vrst in naravnega ravnovesja v našem okolju.

Lovci so svoje poslanstvo izpolnje-vali tudi v najtežjih časih branitve do-movine in ko je bilo narodu najtežje. Ob koncu 1. sv. vojne so se pridružili Maistrovim borcem, v času NOB par-tizanom, ob osamosvojitveni vojni za Slovenijo pa so slovenski lovci sledili domoljubnim načelom in se z organi-ziranim vključevanjem v terensko zbi-ranje podatkov in sprotno obveščanje območnih štabov teritorialne obram-be odločno postavili v bran mlade samostojne države Slovenije. Lani je ob 25-letnici vojne za Slovenijo izšel zbornik razprav, člankov, spominov in pričevanj z naslovom Slovenski lovci v vojni za Slovenijo. Predsednik drža-ve Borut Pahor pa jim je v Senožečah ob visokem jubileju za njihovo pos-lanstvo, povezano z obrambo države, izročil protokolarno darilo. Prav tako so

tudi iz priložnostno darilo prejeli iz rok predsednika Ribiške zveze Slovenije Miroslava Žagarja.

Ob ciljih, kot so razvijati narodno za-vest, dvigniti raven naravovarstva in strokovnosti v lovstvu, ki so bili prisotni že v začetku 20. stoletja, slovenski lovci izpostavljajo tudi lovsko kulturo, izo-braževanje, kinologijo, strelstvo, založ-ništvo, delo z mladimi ter raziskovalno dejavnost. Od leta 1910 izhaja glasilo Lovec kot eno najstarejših slovenskih revij. Pomemben vidik lovstva sta vse-življenjsko izobraževanje in naravo-varstveno ozaveščanje lovcev. Svoje delo usmerjajo tudi v delo z mladimi v šolah in vrtcih, kjer mlade seznanjajo z lovstvom in njegovo naravovarstveno vlogo.

Kulturni program, ki ga je povezovala dramska igralka Lara Jankovič, so obli-kovali pretežno lovci sami. Pozdrav so namenili Notranjski rogisti, med lovci so tudi priznani umetniki, kot, denimo, operni pevec Marko Kobal, ki je za-pel ob spremljavi citrarja Tomaža Pla-hutnika, zaplesale so članice divaškega društva ljubiteljev baletne umetnosti, Blaž Šulej in Damijan Zdovc iz Društva za ohranjanje lovske kulture s Koroške sta pripovedovala koroško lovsko pra-vljico o svatbeni pesmi dveh ruševcev, prof. Anton Baloh pa je dirigiral zdru-ženemu lovskemu zboru, ki so ga ses-tavljali lovci iz Dekanov, Doberdoba, Medvod in Zlatoroga Vipava. V ozadju so se vrtele izredne fotografije Mirana Krapeža z Otlice. Velik aplavz pa so pre-jeli člani Slovenskega okteta.

Besedilo in slika: Olga Knez

39

OBV

EŠČA

MO

VA

SVsi otroci si zaslužijo lepe počitnice

Misel na počitnice je vedno lepa, pa naj gre za spomin na preživete pus-tolovščine ali načrtovanje prihodnjih doživetij v družbi vrstnikov in skrbnih vzgojiteljev.

V poletnih mesecih smo člani Medob-činskega društva prijateljev mladine Se-žana izvedli številne aktivnosti in letova-nja v hribih in na morju za otroke Krasa in Brkinov. Kdor je poletje preživljal v domačem okolju, se je lahko vključil v brezplačno, celodnevno varstvo ali ak-tivne počitnice v Sežani, Komnu, Divači in Hrpeljah.

Še dober mesec in naše misli bodo ponovno pri organizaciji letovanja za

Dr. Martina Ozbič

Na Krasu zasebna logopedska ambulanta terspecialno-rehabilitacijsko pedagoška posvetovalnica

V Sežani sta v jeseni v prostorih Zdra-vstvenega doma Sežana ter na Bazo-viški 2 v bivših prostorih DURS-a odprli svoja vrata zasebna logopedska ambu-lanta ter zasebna specialno-rehabilita-cijska pedagoška svetovalnica Logos, kjer izvaja logopedsko, surdopedago-ško ter specialno-rehabilitacijsko peda-goško dejavnost na področju preven-tive, terapije, svetovanja logopedinja in surdopedagoginja ter specialna in rehabilitacijska pedagoginja dr. Martina Ozbič.

Po večletnem poučevanju na Peda-goški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je izobraževala logopede – surdopeda-goge ter specialne in rehabilitacijske pedagoge, ter večletnih izkušnjah na kliničnem področju v ustanovah za ot-roke in mladostnike ter ustanovah za rehabilitacijo odraslih, se je odločila za povratek na domačo Primorsko in za delo na terenu z ljudmi. V naših krajih – kljub prisotnosti strokovnjakov iz pri-stojnih ustanov – primanjkuje logope-dov in surdopedagogov ter specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, zato so (še posebej) starši, žal, velikokrat ne-močni ob dolgih čakalnih dobah.

»Poleg hitrega odziva z ustrezno po-močjo, obravnavo ali svetovanjem ob zaznavanju težave so po mnenju so-dobne stroke še posebej potrebni stro-kovni ukrepi v zgodnjem razvojnem obdobju od prvega do petega leta (npr. za posvetovanja ali preventivno ukrepanje ob zaskrbljenosti staršev, da

otrok izkazuje zaostanek na govornem, jezikovnem in komunikacijskem podro-čju) ter po specialno-pedagoških stori-tvah preventivnega dela učnih težav v predšolskem obdobju ter pomoči v prvi triadi osnovne šole oz. obravnavi speci-fičnih učnih težav (npr. motenj branja, pisanja, računanja …) v višjih razredih.

Raziskave dokazujejo, da bi bilo pot-rebno okrepiti preventivno delo v ra-zvojnem obdobju, saj se lahko že v ob-dobju od 3. do 5. leta starosti spodbudi v jezikovnem razvoju tiste otroke, ki iz-kazujejo jezikovni zaostanek, v obdob-ju od 5. do 6. leta pa se lahko prestreže tiste otroke, ki izkazujejo tveganje za bralno napisovalne motnje.«

Velik del raziskovalnega in strokov-nega dela je Martina Ozbič usmerila v razvijanje instrumentov za preventivno delo v razvojnem obdobju ter v razvoj novih diagnostičnih instrumentov za področje govora, jezika, komunikacije v domačem in mednarodnem prostoru.

»Zato se kot strokovnjak posvečam področju jezikovnih motenj ter motenj branja, pisanja in računanja ter načr-tovanja giba (disleksija, disortografija, diskalkulija, dispraksija, disgrafija …), govornemu (artikulacijskemu) razvoju ter jezikovnim, glasovnim in govornim motnjam, tako v slovenščini kot itali-janščini, ter drugim razvojnim težavam in motnjam, npr. atipičnemu požiranju, apraksiji govora, spodbujanju predopi-smenjevalnih spretnosti, npr. fonolo-škega zavedanja, težavam poslušanja,

disfluentnosti govora … Zaradi spre-memb v starostni strukturi prebivalstva je pomembno tudi delo z odraslimi in starostniki, še posebej na področju poslušanja-komunikacije ter drugih pri-dobljenih komunikacijskih motenj, npr. jezikovnih motenj zaradi možganske kapi. Zato sem svoje preteklo delo us-merjala tudi na instrumente za odrasle osebe.

Želim torej združiti svoje znanje ter izkušnje (tako kot strokovnjakinja kot tudi kot mati treh otrok) ter ponuditi okolju, kjer živim, možnost posvetova-nja, svetovanja, preventive, obravnave za glasovne, govorne, jezikovne in ko-munikacijske težave/motnje/ovire tako družinam in otrokom kot tudi mlado-stnikom in odraslim, v slovenščini in italijanščini.

S svojim delom ljudem pomagam, da motnja ne postane tudi življenjska ovira za interakcijo, igro, druženje z vrstniki, izobraževanje, zaposlovanje, komuni-kacijo in kakovostno življenje ter parti-cipacijo v skupnosti. Komunikacija nam namreč nudi možnost, da smo člani skupnosti, družbe, da razumemo in da smo razumljeni, zato je dobra sposob-nost komuniciranja bistvena za dobro počutje človeka.

Ne stremim k popolni, temveč k za človeka funkcionalni komunikaciji, ki omogoča, da živi čimbolj izpolnjujoče življenje.«

otroke Vrtca Sežana z enotami, ki bodo s svojimi vzgojiteljicami letovali junija v Kranjski Gori.

Ko zacvetijo zvončki in trobentice, pa se bodo pričele že priprave na letova-nja osnovnošolcev in srednješolcev, ki bodo v letu 2018 počitnikovali v Seči, Piranu in Izoli. Da bi programi lahko po-tekali nemoteno, vse starše pozivamo, da otroke v naše programe prijavite v roku, ki je vedno označen na prija-vnicah, saj je vsaka zapoznela prijava lahko vprašljiva. Počitnice na morju so namenjene tudi tistim otrokom in mla-dostnikom do 18. leta, ki lahko uveljav-ljajo zdravstveni regres ZZZS, če imajo

v zdravstveni dokumentaciji zavedeno, da so bili v tekočem letu dvakrat zaradi bolezni pri zdravniku ali hospitalizira-ni. V juniju je obisk pri zdravniku lahko zelo otežen, zaradi koriščenja dopustov zdravniške preglede opravlja zmanjša-no število pediatrov in je obisk najbolj primeren do konca maja, saj se tako izognemo gnečam v ambulantah.

In še nasvet! Pravočasna prijava v predpisanem roku omogoča boljšo or-ganizacijo in je dobrodošla tudi zato, da lahko otroke namestimo v skupine s pri-jatelji. Nekateri malčki se veselijo pred-vsem druženja z vrstniki in naj so vse-bine programa še tako privlačne, radi

40

OBV

EŠČA

MO

VA

S

postavijo pogoj, da gredo na počitnice le v primeru, če bodo skupaj z najbolj-šimi prijatelji. Zanje je to pomembnej-še od vseh zanimivosti in pustolovščin. Tisti starši, ki na vpis čakate do zadnje minute, tvegate, da ne bo več razpolo-žljivih prostih postelj ali pa so otrokovi prijatelji že razporejeni po skupinah glede na njihove želje. Upoštevanje individualnih želja pri organizaciji je za naknadno prijavljene otroke skoraj ne-mogoče. In vendar je pomembno in za-želeno, da vsi otroci doživijo nepozabne počitnice in v družbi svojih prijateljev.

Medobčinsko društvo prijateljev mla-dine Sežana v poletnih počitnicah or-ganizira tudi celodnevno počitniško

varstvo ali dopoldanske aktivne delav-nice za osnovnošolce do 10. leta v Se-žani, Komnu, Divači in Hrpeljah. Termini za naslednje leto bodo znani v maju 2018. Vse starše, ki potrebujete varstvo za svoje otroke, prosimo, da nam na elektronski naslov: drustvo.prijateljev@siol.net sporočite vaše potrebe in želje glede terminov in urnikov najkasneje do konca aprila.

V času poletnih počitnic 2018 bodo otroci letovali:- mali šolarji in osnovnošolci do 10. leta

starosti v Seči pri Portorožu, v juliju 2018

- otroci in mladostniki od 11. leta do polnoletnosti v Izoli, v juliju 2018

- mali šolarji in osnovnošolci do 10. leta starosti v Piranu, v avgustu 2018Nekateri otroci zaradi pomanjkanja

finančnih sredstev v družini svoje po-čitnice preživljajo brez ustreznega nad-zora odraslih, na ulici, prepuščeni sami sebi.

Člani društva si prizadevamo, da bi bilo čim manj otrok in mladostnikov iz socialno šibkejših družin, ki si ne morejo privoščiti letovanja na morju, zato v te namene zbiramo donatorska sredstva. Vabimo vas, da po svojih močeh poma-gate tudi vi.

Sredstva za letovanje na morju zbira-mo celo leto na TRR našega društva št. 03179-10002015 z navedbo sklicne šte-vilke: 76052

V petek, 10. novembra 2017, vas vlju-dno vabimo na Martinovanje s koncer-tom Modrijanov, ki ga organizira pod-jetje Vinakras, z. o. o., Sežana v šotoru, v Športnem parku v Sežani. Z vašo pri-sotnostjo na prireditvi boste pomagali tudi otrokom iz socialno šibkih družin naše regije, saj bo podjetje del izkupička od prodaje vstopnic namenilo kot do-nacijo za letovanje otrok v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mla-dine Sežana.

V imenu otrok se vsem zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje!

Besedilo: Ana PangosSlika: arhiv MDPM Sežana

Filmarija – program filmske vzgoje za otroke in mladeVsako leto nas obišče več kot 2.000

otrok, kot sestavni del šolskih skupin in otrok iz vrtcev, ki si na vsaj desetih pro-jekcijah ogledajo filme ter po ogledu sodelujejo v pogovorih o filmu. Zani-manja za tovrstno dejavnost je vedno več.

Kosovelov dom Sežana je preko Art kino mreže Slovenije sodeloval tudi v Nacionalnem projektu filmske vzgoje v letu 2015.

Že več let zapored v Sežani izvajamo program Kino kino ob podpori Ministr-stva za kulturo in zdaj že nekaj sezon za-pored tudi program Filmšula (sofinanci-ran s strani SFC) za mlade. Ta program smo se odločili razširiti tudi na otroke.

Tako bomo v okviru Filmarije izvajali v Sežani tri podprograme: Filmšula, Film-šulca in Filmarija Sežana (šolske projek-cije za šole in vrtce v Sežani).

V Postojni in Cerknici, kjer kina ni in je filmski program v povojih, bi začeli z manjšim obsegom programa, in sicer v

tesnem sodelovanju s kulturnima zavo-doma v tamkajšnjih krajih:

Filmarija Postojna (program filmske vzgoje v Postojni, Kulturni dom Po-stojna) ter Filmarija Cerknica (program filmske vzgoje v Cerknici, Kulturni dom Cerknica). Projekt Filmarija je bil prijav-ljen na razpis Slovenskega filmskega centra (SFC), in sicer na Redni letni javni razpis za sofinanciranje kulturno-vzgoj-nih filmskih projektov v Republiki Slove-niji za leto 2017 ter za čas trajanja šol-skega leta 2017/2018.

S strani SFC bo sofinanciran v višini 7.000 EUR, sicer gre za projekt v skupni vrednosti čez 22.000 EUR.

V projektu je tudi kar nekaj partnerjev, in sicer ŠCSK Sežana, MC Podlaga ter Klub študentov Sežana, večja partnerja pa sta tudi Zavod Znanje iz Postojne, ki upravlja Kulturni dom Postojna, in Notranjski regijski park, ki upravlja Kul-turni dom Cerknica. Skupen projekt filmske vzgoje obsega tudi za Postojno

in Cerknico po pet šolskih projekcij. Pri njih za zdaj še nimajo digitizirane kinod-vorane.

Glavni cilji Filmarije so:- za vsaj 1.700 otrok izvesti kakovosten

filmsko-vzgojni program z ogledom filmov (šolske projekcije (tudi predšol-ski otroci) v krajih Sežana, Cerknica in Postojna);

- razvijati otroke in mlade v kritične, angažirane in razmišljujoče posame-znike;

- redni dostop do širokega nabora kako-vostnih filmov za otroke in mlade ter obenem refleksija različnih možnosti doživljanja, raziskovanja in učenja o filmu;

- v Sežani izvajati redne filmske projek-cije za otroke in mlade s pogovori po filmih (za izven);

- v Cerknici in Postojni izvajati začetne faze razvoja filmske vzgoje in poma-gati razvijati zavest o pomembnosti kinodvorane (Postojna in Cerknica ni-

41

OBV

EŠČA

MO

VA

S

Besedilo: Nina UkmarSlika: arhiv ZVVIKS

Za zdrava srca KrasaDruštvo za zdravje srca in ožilja – Po-

družnica Kras prireja v sodelovanju s Kraškim drenom, Društvom diabetikov in Medobčinskim društvom invalidov ter Območnim združenjem RK Sežana počastitev svetovnega dneva srca, ki je letos potekal pod geslom Skupaj za moč srca.

Že 23. tradicionalna prireditev Z ra-

mata digitizirane kinodvorane).Vsako leto bolj se zavedamo, da mora-

mo graditi predvsem na razvijanju od-nosa do filmske kulture pri najmlajših. Naši cilji so dolgoročni, zavedajoč se, da bo potrebno postopno in sistematično delo s temi ciljnimi skupinami.

Zgled nam je tudi filmska pedagogi-nja Barbara Kelbl iz Kinodvora, ki pravi: »Zelo pomemben vidik filmske vzgoje je osebni vidik, da torej otroci (in mladi) spregovorijo o lastni izkušnji doživetja filma, hkrati pa je pomemben estetski vidik, da film spoznavajo kot umetnost.«

Izdali bomo KULdnevnik, ki bo ne-kakšen kulturni dnevnik. Dnevnik bo vseboval kulturni bonton, navodila za skrb za knjižico, delno prazne strani za beleženje vtisov po filmih in delavnicah.

Podprogram Filmšulca (filmska vzgoja za otroke do starosti 12 let, za izven)

Delavnica izdelovanja optičnih igrač in njihovega zvočnega opre-mljanja (Zavod Vizo) v trajanju cca 2 šol. uri

Na delavnici bomo spoznavali, kako deluje človekovo oko in kako je razi-skovanje tega pripeljalo do izuma filma. Raziskali bomo različne predhodnike filma – optične igrače (taumatrop, zo-otrop, praksinoskop), nato pa tudi sami izdelali eno izmed njih ter jo pognali v gibanje ter (enostavno) zvočno opre-mili.

Delavnico bomo predvidoma izvedli v času zimskih počitnic (februar 2018) in bo brezplačna.

Ogledi kakovostnih filmov s pogo-vori po filmu

Od oktobra 2017 do junija 2018 si bomo predvidoma pogledali 7–8 fil-mov, predvidoma ob sobotah dopol-dan ali ob petkih popoldan enkrat me-sečno. Po koncu projekcije bo pogovor. Progam je javen oz. odprtega tipa in za-

želeno je, da se ga udeležijo tudi starši.Nabor filmov bomo pripravili iz nabo-

ra filmov tekoče produkcije, predvido-ma evropske in slovenske produkcije. Pogovore po projekciji filmov bo veči-noma vodila naša sodelavka Nina Drob-njak, v njeni odsotnosti pa sodelavci zavoda Vizo ali Ana Peršič (vsi usposo-bljeni in izkušeni mentorji s področja filmske vzgoje).

Cena vstopnice bo 2,5 EUR za otroke in 3,5 EUR za odrasle. Pogovor po filmu bo brezplačen.

Prvi film v okviru Filmšulce bo že v pe-tek, 17. novembra, ko si bomo ogledali serijo kratkih animiranih filmov KOYAA + dokumentarni film Živijo Koyaa!

Po filmu nas bo obiskal tudi avtor fil-mov, Kolja Saksida, ki bo s seboj prinesel tudi lutko Koyaa. Z njim se bomo pogo-vorili o nastajanju njegovih filmčkov.

KOYAA + dokumentarni film Živijo Koyaa!Kolja Saksida, 2017, ZVVIKS, Slovenija Dolžina: 28 min (6 x 2' 45'' + 12').

Koyaa stanuje visoko nad oblaki, na gorski polici. Sicer mirne dni mu po-pestrijo nagajivi vsakdanji predmeti, ki oživijo. Da obdrži vajeti v svojih rokah, mora vsakokrat znova ustvarjalno rešiti novo težavo.

Na gorski polici nad oblaki prebivata Koyaa in njegov prijatelj Krokar. Četudi odmaknjena od vrveža, živita razbur-ljivo življenje, v katerem ni prostora za dolgčas. To je Koyeeva zasluga, saj se zapleta v zabavne prigode s predmeti iz vsakdanjega življenja. Nogavici, šal, zvezek ali ležalnik – Koyii nagajajo prav vsak dan. Včasih se mu spretno skrivajo, visoko letijo ali nepredvidljivo skačejo, spet drugič razposajeno tekajo naoko-li. Koyeeve nenavadne dogodivščine so resda polne zmešnjav in ropota, a z ustvarjalnim reševanjem nastalih ugank mu vsakič znova uspe vzpostaviti mir. S Koyoo je zabavno, česar se zaveda tudi Krokar, njegov zvesti prijatelj.

NASLOVI FILMOV KOYAA - Razigrani avtomobilček- Divji ležalnik- Leteči zvezek- Vztrajne nalepke- Plešoče nogavice- Zmrzljivi šal

Prav te filme pa si bodo 23. novembra pri nas ogledali tudi učenci prvega trile-tja Osnovne šole Srečka Kosovela Seža-na ter predšolski otroci v okviru Rume-nega abonmaja Vrtca Sežana.

zumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa in Brkinov bo v ponedeljek, 20. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah. Častna pokroviteljica je županja Občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek. Pripravljajo bogat in pester kulturni program z domačimi iz-vajalci vseh starostnih skupin. Od 16. ure dalje bodo potekale meritve maščob v

krvi, krvnega sladkorja in gleženjskega indeksa. Prednost pri meritvah imajo člani in prostovoljci Društva za srce s člansko izkaznico. Prostovoljni prispevki so namenjeni nakupu manšet za aparat za meritve gleženjskega indeksa. Pote-kalo bo tudi vpisovanje v društvo.

Olga Knez

Četrtek, 16. novemberKosovelova knjižnica, SežanaZAKLJUČEK PROJEKTA PRIMORCI BEREMO 2017: PREDSTAVITEV KNJIGE GOSTJE MOJCE KUMERDEJ KRONOSOVA ŽETEV IN PODELITEV PRIZNANJOrganizator: Kosovelova knjižnica Sežana,T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

Petek, 17. novemberSežana, MC PodlagaFILMŠULA: OMARDrama/triler, 2013, Palestina, 97 minut.Organizator: MC Podlaga in partnerji, 05 734 50 04

Torek, 21. novemberKosovelova knjižnica, SežanaDAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC: E-VIRIPredstavitev knjige Suzane Štravs Ljubezen v nevihti in predavanje Suzane Štravs in Simona Mičića o premago-vanju zasvojenosti v sklopu predavanj Od človeka k Člo-veku. V okviru projekta LAS.Organizator: Kosovelova knjižnica Sežana,T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

od 22. november do 15. decemberKosovelova knjižnica, SežanaPOSTAVITEV RAZSTAVE ŠTUDIJSKI KROŽKI SE PRED-STAVLJAJONa ogled do 15. decembra. Pripravile: Bibliotekarke in akademska slikarka Mojca Senegačnik.Organizator: Kosovelova knjižnica Sežana,T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

Petek, 24. novemberSežana, Botanični vrt SežanaDELAVNICA »IZDELOVANJE ADVENTNE DEKORACIJE S FLORISTOM IVOM URŠIČEM«Praktična delavnica s poudarkom na izdelovanju adventnih aranžmajev (venčkov in drugih dekoracij) v sodelovanju s Floristiko Ivo, Idrija.Organizator: KSP d.d. Sežana, 05 731 12 43,storitve@ksp-sezana.si, www.ksp-sezana.si

Sreda, 15. novemberKosovelova knjižnica, SežanaDRUGO PREDAVANJE V SKLOPU PREDAVANJ GOVOR-ILNICE Z DR. MARTINO OZBIČPredavanje: Komunikacijski, jezikovni in govorni razvoj od 1. do 3. leta ter od 3. do 5. leta: od prve besede do stavka in od stavka do pripravljenosti za šolo.Organizator: Kosovelova knjižnica Sežana, T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

Nedelja, 12. novemberVrhovljeMARTINOV POHODPohodniki si na poti ogledajo vrsto različnih kamnolo-mov in drugih kraških znamenitosti, z vrha Medvejka (473 m) pa je lep razgled po Tržaškem zalivu in Sežani. Organizator: Razvojno združenje Repentabor;tel. 041 768 757 (Bojana Vidmar)

Ponedeljek, 13. novemberKosovelova knjižnica, SežanaSREČANJE MLADIH BRALCEV V OKVIRU PROJEKTA BRALNI KLUB ZA MLADEVodi Mojca Kos.Organizator: Kosovelova knjižnica Sežana,T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

Torek, 14. novemberSežana, Kosovelova knjižnica, SežanaDRUŠTVO DROGART IZ LJUBLJANE: PREDAVANJE O TRENDIH UPORABE DROG MED MLADIMIV sodelovanju z v MC Podlaga v okviru projekta LAS.Organizator: Kosovelova knjižnica Sežana,T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

Četrtek, 9. novemberSežana, MC Podlaga, SežanaPOT IZ ZAČARANIH KROGOVPredavanje Anite Gomezel, socialna pedagoginja in tera-pevtka transpersonalne kognitivne terapijeOrganizator: MC Podlaga, 05 734 50 04

Sežana, Kosovelova knjižnica, SežanaPREDSTAVITEV KNJIGE VOJKA SLAVCA RÉPǝLCE– BOLJUNEC, ŽIVLJENJE IN JEZIK NEKDAJ IN DANESOrganizator: Kosovelova knjižnica Sežana,T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

KOLEDAR PRIREDITEVIN DOGODKOV

V OBČINI SEŽANA

Sežana, Kosovelova knjižnica, SežanaPEVSKA DELAVNICA ZAPOJTE Z NAMIVodi: Katarina Šetinc.Organizator: Kosovelova knjižnica Sežana, T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

Petek, 10. novemberSežana, MC PodlagaBREZPOTJE SAMURAJEV – MIT O KODEKSU JAPON-SKIH BOJEVNIKOVOrganizator: MC Podlaga, T:+386 (0)5 734 50 04,E: info@mcpodlaga.com

kosovel konsaktuator:: protikapitulaciji

10

0 X

Informans Dragana Živadinova v Kosovelovi sobi - Ljudska univerza Sežana, v petek, 17. novembra 2017 ob 18.00.

kosovel konsaktuator:: protikapitulaciji

10

0 X e R

Ue R

Lipica, Kobilarna LipicaPRAZNIČNI DECEMBER V LIPICIPrivlačno praznično dogajanje v Lipici.Organizator: Kobilarna Lipica, 05 739 15 80,info@lipica.org, www.lipica.org

Sreda, 29. novemberKosovelova knjižnica, SežanaDOMOZNANSKI VEČER Z JADRANOM ČEHOM: FO-TOREPORTAŽA PODOBE TRSTA TER ANKO ČEH: KRA-TEK SPREHOD S FOTOAPARATOM PO KRASUO Trstu bo spregovoril tudi arhitekt Stojan Lipolt. Organizator: Kosovelova knjižnica Sežana,T: 05/731 00 34, E: kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si

Nedelja, 3. decemberLipica, Kobilarna LipicaTA VESELI DAN KULTURE – BREZPLAČEN OGLED KO-BILARNE LIPICAKobilarna Lipica se bo tudi letos pridružila praznovanju rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna in pobudi slo-venskih kulturnih ustanov. Organizator: Kobilarna Lipica, 05 739 15 80,info@lipica.org, www.lipica.org

Celoten seznam prireditevnajdete na:www.visitkras.info

TEKAŠKI POZDRAV JESENI NA KRASU, Sežana, Športni park

9.00: Ogrevanje in priprava na Tekaški pozdrav jeseni9.00: Tekma v hitri hoji10.00: Brezplačen voden pohod po Živem muzeju Krasa (cca. 8 km)10.00–16.00: Martinova tržnica v Sežani11.00: KRASova 10ka (tek na 10 km, start v Sežani) VINAKRASova 5ka (tek na 5 km, start v Orleku) 12.30: Ogrevanje in priprava na otroške tekeod 12.40 naprej: Starti otroških tekov po kategorijah13.00: Otroški program (Plesno društvo Mavrica, ob 14.00: nastop Ribiča Pepeta)

ŠTANJEL IN VINO (10.00–20.00)

Vinsko-kulinarična ponudba na dvorišču gradu, degustacija vin, kraške kuhinje in kraških suhome-snatih izdelkovGlasba v živo in spremljevalni program Umetniška tržnica rokodelskih izdelkov in izdelkov umetniške obrti, Martinova tržnica domačih dobrot in kreativne delavniceOdprte galerije in muzejske zbirkeOtroški program Vsako polno uro voden ogled Štanjela (doplačilo: 5 evrov na osebo)15.00: Blagoslov mošta18.00: Koncert: SLOVENSKI OKTET, Kulturni dom Štanjel

Z MUZEJSKIM VLAKOM NA MARTINOVANJE V ŠTANJEL

Nova Gorica–Štanjel–Nova Gorica (odhod ob 10. uri iz Nove Gorice, odhod iz Štanjela ob 18. uri)Doživite nepozabno vožnjo s parno lokomotivo s spremljevalnim programom na vlaku.

DAN ODPRTIH KLETI NA KRAŠKI VINSKI CESTI

11.00–19.00: Degustacija vin na kupone po vinskih kleteh (Komplet 7 vinskih kuponov stane 10 evrov (1 kupon = 1 pokušina). Nakup je mogoč na naslednjih lokacijah:Sežana – športni park in Turistično informacijski center Sežana, Štanjel – grajsko dvorišče, Duto-vlje – Turistično informacijski center, Pliskovica – Mladinski hotel Pliskovica) 13.00–19.00: Organizirani avtobusni prevozi »Skoči gor – skoči dol« po vinskih kleteh13.00–19.00: Martinov utrip Pliskovice, Pliskovica (Kulinarična ponudba, glasba v živo, predstavi-tev kraškega medu in čebelarstva ter voden ogled, predstavitev kamnoseštva ter razstava izdelkov)13.00–19.00: Blagoslov vina v Dutovljah (ob 17.00), kulinarična ponudba in glasba v živo s skupino Podokničarji (Dutovlje, Bunčetova domačija – Na placu)13.00–19.00: Vodeni ogledi kleti Vinakras in degustacije, Sežana 13.30–14.00: Kraljica terana Tinkara Gulič predstavlja družinsko vinsko klet in domača vina, Klet Gulič Kopriva14.00: Voden ogled Botaničnega vrta Sežana, Sežana 19.00: Martinov glasbeni koncert: MAMBO KINGS in predskupina, Sežana

Sobota, 11. 11. 2017

Martinovanje na Krasu 2017

www.visitkras.info

MARTINOVANJE NA KRASU11. november 2017 Sežana - Štanjel

TEKAŠKI POZDRAVjeseni na Krasu 10 km in 5 km

MUZEJSKI VLAKNova Gorica - Štanjel

KLET VINAKRASogledi in degustacije

MAMBO KINGSvečerni koncert SLOVENSKI OKTET

vrhunski pevci v Štanjelu

OGLEDI IN POHODIŽivi muzej Krasa, Štanjel

ŠTANJEL IN VINOkulinarika in umetnost

ODPRTE KLETIhop on–hop off avtobusi

MODRIJANIvečerni koncert, 10.11.2017