Prevodni sistemi talnih premazov Zaščita pred ... · pri vsakokratnem gradbenem projektu preveriti izvajalec / stranka. Sosednje konstrukcije so prikazane samo shematično. Vse

| Tla | Prevodni talni premazi |

Prevodni sistemi talnih premazovZaščita pred razelektritvijo statične elektrike

Graditi zavestno.StoCretec

2 |

Pri podatkih, slikah, splošnih tehničnih navedbah in risbah, vsebovanih v nadaljevanju v brošuri, je treba opozoriti, da gre tu le za splošne vzorčne predloge in detajle, ki to prikazujejo zgolj shematično in glede načelnega delovanja. Dimenzijska točnost ni podana. Uporabljivost in popolnost mora z lastno odgovornostjo pri vsakokratnem gradbenem projektu preveriti izvajalec / stranka. Sosednje konstrukcije so prikazane samo shematično. Vse zahteve in navedbe je treba prila-goditi krajevnim danostim oziroma uskladiti z njimi in ne predstavljajo izvedbenih, detajlnih ali montažnih načrtov. Vsakokratne tehnične zahteve in navedbe glede proizvodov v tehničnih listih in sistemskih opisih / atestih je nujno treba spoštovati.

| 3

Vsebina

Nevarnost elektrostatične razelektritveRazelektritev statične elektrike – draga in nevarna

ESD zaščitena conaKompleksna in vendar zanesljiva

Norme in smerniceNačela ESD zaščite

Sistemska izvedba odvodljivega talnega premazaKomponente in njihovo delovanje

StoCretec ESD sistemi talnih premazovElektrično prevodni (ECF) ali odvodljivi (DIF) podi

StoCretec ESD talni premaziProizvodi in meritvene vrednosti

4

7

8

10

12

14

Statična elektrika je električen naboj v mirovanju. Večinoma nastane z drg- njenjem in sledečo ločitvijo. Trenje povzroči toploto, ki spravi molekule materiala v gibanje. Če se potem dva materiala ločita, lahko pride do pre-hoda elektronov od enega materiala na drugega.

Nevarnost elektrostatične razelektritveRazelektritev statične elektrike – draga in nevarna

Če potujejo elektroni, primanjkljaj ali presežek elektronov ustvari električno polje – statično elektriko. Že eno-stavna ločitev dveh materialov, na primer če odlepimo lepilni trak s ko-luta, lahko povzroči to izmenjavo elektronov in s tem nastanek elektro-statičnih polj.

Količina statične elektrike je odvisna od materialov, ki so podvrženi trenju in ločitvi, intenzivnosti trenja in ločitve in relativne zračne vlažnosti. Navadna plastika nasplošno povzroča največji statični naboj. Nizka zračna vlažnost, ki je pogosta pozimi, ravno tako spodbuja nastanek izjemno velikih elektrostatičnih nabojev.

4 | Osnove

V čisto finančnem oziru ima proizvodnja elektronike največjo ESD škodo – največji problem je „pregorenje“ občutljivih elementov.

Stroškovne poslediceČe človek začuti statičen šok, nape-tost znaša najmanj 3.000 voltov. Razelektritev je pogosto odgovorna za zelo velik delež odpadka pri proi-zvodnji elektronskih komponent (npr. mikroprocesorjev). Manjših elektrosta-tičnih potencialov človek ne more zaznati.

Mikroprocesorje oziroma integrirana vezja, ki se uporabljajo ali proizvajajo na področju elektronike, lahko poško-dujejo že napetosti, ki so precej manjše kot 1.000 voltov. Nekatere občutljivejše dele poškodujejo že napetosti, nižje od 10 voltov.

Ker se mikroelektronika bliskovito razvija, postajajo elektronski elementi vedno manjši. Če se velikost aparatov zmanjša, se to zgodi tudi z mikro-skopsko drobnimi razdaljami med izolatorji in vezji, kar povečuje obču-tljivost za elektrostatično razelektritev.

Materialom, ki zlahka izmenjujejo elektrone (ali naboje) med atomi, pravimo prevodniki, imajo prosto gibljive elektrone. Primeri za prevod- nike so kovine, ogljik in sloj znoja na človeškem telesu. Materialom, ki elek-tronov ne izmenjujejo tako zlahka, pravimo izolatorji. Nekateri znani izolatorji so plastika, steklo in zrak. Tako prevodniki kot tudi izolatorji se lahko „nabijejo“ s statično elektriko. Če je prevodnik nabit, mu prosti elek-troni dajo možnost, da se hitro raze- lektri, kakor hitro pride v stik z dru-gim prevodnikom ali se ozemlji.

Tipični elektrostatični potencialiZ mnogimi dejavnostmi, ki jih opra-vljamo vsak dan, se lahko na člove-škem telesu naberejo naboji, ki so pogosto škodljivi za občutljive kom-ponente in elemente:• hoja po preprogi = 1.500 do 35.000 V• hoja po neobdelanih vinilnih tleh = 250 do 12.000 V• delo pri delavniški mizi = 700 do 6.000 V• dvig navadne plastične vrečke z delovne površine = 1.200 do 20.000 V

Možne posledice elektrostatičnih razelektritevElektrostatični potenciali privlačijo majhne delce (prah) – to lahko pov-zroči težave v prostorih, ki morajo biti popolnoma čisti. Največji problem pa je v razelektritvi elektrostatičnih po-tencialov z nastajanjem isker. Takrat namreč obstaja nevarnost eksplozije v atmosferi, ki vsebuje topila ali prah, kot na primer lahko nastopa v skladi-ščih topil in gnojil ali žitnih mlinih.

ESD: ElectroStatic Discharge = elektrostatična razelektritev

Osnove | 5

Proizvodnja elektronskih komponent, kot so mikroprocesorji ali mikromehanični elementi, je izjemno občutljiva za elek-trostatično razelektritev.

Elektrostatika = »okužba«ESD škode, nastale zaradi nevidnih in neodkritih dogodkov, lahko primer-jamo z okužbo človeškega telesa z virusi ali bakterijami. Čeprav so nevidni, lahko povzročijo veliko škodo, še preden opazimo njihovo prisotnost. »Cepljenje« proti tej nevidni nevarno-sti v obliki ESD zaščite je nujno po-trebno.

Če se neka komponenta okuži, kot je bilo opisano, lahko nastopita dva različna modela napak.Katastrofalna napaka:Naprava je fizično poškodovana in ne deluje več. Te napake nastopijo takoj po ESD dogodku. Praviloma jih je lahko odkriti in odpraviti.Latentna napaka:O latentnih napakah govorimo, če je bil element sicer izpostavljen elektro-statični razelektritvi, a ni prišlo do katastrofalne poškodbe. Element oz. izdelek potem sicer še izpolni vse preskuse kakovosti, vendar pa sča-soma pride do zmanjšanja zmogljivo-sti ali celo do popolnega izpada. Latentne napake je izjemno težko dia-gnosticirati in večinoma stanejo veliko denarja. V industriji elektronike letne stroške zaradi teh napak ocenjujejo na več kot 60 mrd. EUR.

Tla na ESD območjihESD območja – npr. v proizvodnji mikroprocesorjev – lahko izpolnjujejo svojo nalogo samo, če so vsi tam upo-

6 | Osnove

rabljeni materiali in oprema prilago-jeni zahtevam. Med tipično opremo na ESD območjih spadajo odvodljive mize, stoli, čevlji, oblačila, zapestni ozemljitveni trakovi, ionizatorji – in seveda tudi prevodni talni premazi. Ti imajo poseben pomen, saj morajo vse naboje, ki se generirajo na ESD ob-močjih, odvajati v zemljo.

Vir: Stephen Halperin,»Guidelines for Static Control Management«

Stopnje odpadkaMinimalna izguba Maksimalna

izgubaOcenjena pov-prečna izguba

Proizvajalec komponent 4 % 97 % 16-22 %

Dobavitelj 3 % 70 % 9-15 %

Trgovec 2 % 35 % 8-14 %

Potrošnik 5 % 70 % 27-33 %

ESD zaščitena conaKompleksna in vendar zanesljiva

Da bi lahko zagotovili zanesljivost in kakovost današnjih izdelkov na področju elektronike, je treba elek-trostatično občutljive komponente izdelovati in obdelovati samo na elektrostatično zaščitenih delovnih mestih (EPA). Iz risbe je jasno razvidno, da je ESD zaščitena cona kompleksen objekt.

Ekstrakt iz EN 61340-5-1 (VDE 0300 del 5-1): 2001-08, za najavljeno omejeno naklado reproducirano z dovoljenjem 012.002 insti-tuta DIN Deutsches Institut für Normung e. V. in združe-nja VDE Verband der Elektro-technik Elektronik Informati-onstechnik e. V.

ESD zaščitna cona | 7

EPA: Electronic Protected Area =elektrostatično zaščitena cona

Za nadaljnje reprodukcije ali naklade je potrebno ločeno dovoljenje. Za uporabo norm so merodajne njihove verzije z najnovejšim datumom izdaje.

Besedila norm se dobijo pri založbah VDE VERLAG GMBH, Bismarckstraße 33, 10625 Berlin in Beuth Verlag GmbH, Burggrafenstraße 6, 10787 Berlin

1 kolesca z možnostjo ozemljitve2 površina z možnostjo ozemljitve3 preskuševalnik za zapestni ozemljitveni

trak mora biti na voljo zunaj EPA4 preskuševalnik za obutev mora biti na

voljo zunaj EPA5 elektroda za čevelj za testiranje obutve,

trak za zapestje in kabel6 ozemljitveni kabel za zapestje7 EPA ozemljitveni kabel8 EPA zemlja9 ozemljitveni priključek (EBP)

10 ozemljitveni priključek vozička11 ESD obutev12 ionizator13 delovne površine14 sedež z nogami, ki se lahko

ozemljijo15 tla16 obleka17 polica z ozemljeno površino18 polica z možnostjo ozemljitve19 tabla za EPA20 stroj

Napetost: volt (V)Upornost: ohm (Ω)

8 | Pravilniki

Področje uporabe zaščite pred eksplozijo:

TRBS (tehnična navodila za varnost obratovanja) 2153Preprečevanje nevarnosti vžiga zaradi elektrostatičnih naelektritev (objavljeno v skupnem uradnem listu GMBI št. 15/16 z dne 9. April 2009, S. 278). Do sedaj veljaven dokument, kjer so urejena navodila za zaščito pred eksplozijami, BGR 132 (03.2003) je bila umaknjena, namesto nje so bila uvedena tehnična navodila za varnost obratovanja TRBS 2153.

Tehnično navodilo za varnost obrato-vanja velja za oceno in preprečevanje nevarnosti vžiga zaradi elektrostatič-nih naelektritev na področju nevarno-sti eksplozije ter za izbor in izvedbo zaščitnih ukrepov za preprečevanje teh nevarnosti. Navodilo se uporablja v naslednjih primerih:• Pri skladiščenju topil• V tovarnah za proizvodnjo in skladi-

ščenje streliva• Pri proizvodnji prašnih snovi in rav-

nanju z njimi (vnetljivost praha) • Pri skladiščenju gorljivih snovi

Zahteve za upornost tal za odvajanje proti zemlji < 108 Norme meritvenih vrednosti niso bile podane Običajno se v teh primerih uporablja DIN EN 1081 (04.1998) ali DIN EN 61340-4-1 (12.2004)

EN 1081 (04.1998)Elastične talne obloge, določanje električne upornosti Pri tej normi gre za običajno meri-tveno normo TRBS 2153. Kot merilna elektroda se uporablja tako imeno-vana tritočkovna elektroda. Merilna napetost znaša 100 Volt.

Norme in smerniceNačela ESD zaščite

Področje uporabe ESD zaščite:

EN 61340-5-1 (07.2008)Zaščita elektronskih elementov pred elektrostatičnimi fenomeni – Splošne zahtevePri tej normi gre za nekakšno krovno normo za ESD območja. V njej so opredeljene zahteve za vse kompo-nente, relevantne za ESD zaščitene cone.

Za pode ta norma predpisuje upor-nost proti zemlji < 109 Ω. Če je osebje ozemljeno prek sistema tla/čevelj, mora biti izpolnjen eden od obeh naslednjih pogojev:• skupna upornost sistema – od

osebe prek obutve in tal do ozemlji-tve aparatur – mora biti nižja od 3,5 x 107 Ω

• maksimalna nastajajoča telesna napetost mora biti nižja od 100 voltov, skupna upornost sistema pa mora biti nižja od 1 x 109 Ω

Metode za merjenje upornosti oz. nabojev so opisane v normah EN 61340-4-1 in DIN EN 61340-4-5.

EN 61340-4-1 (12.2004)Električna upornost talnih oblog in položenih podovPri tej normi gre za meritveno normo za EN 61340-5-1. Pri meritvi se upo-števajo samo tla, ne pa celotni sistem (človek/čevelj/tla).

Prevodni talni premazi se uporabljajo na dveh različnih področjih:• zaščita pred eksplozijo• ESD zaščitaV obeh primerih prevodni talni pre-maz preprečuje, da bi osebe, ki se tam zadržujejo, povzročile visoke naelektritve. V prostorih z zaščito pred eksplozijo se tako prepreči eks-plozija tam skladiščenih vnetljivih medijev. Za zaščito elektronsko občut- ljivih elementov pred elektrostatičnimi razelektritvami pa gre pri prostorih, v katerih je uveljavljena ESD zaščita. Obe področji uporabe urejajo različne norme in ju je zato treba obravnavati ločeno.

Merilna naprava za ugota-vljanje upornosti proti zemlji

Pravilniki | 9

EN 61340-4-5 (03.2005)Elektrostatika – del 4-5: standardni preizkusni postopki za posebne upo-rabe – Postopki za karakterizacijo elektrostatičnega zaščitnega učinka obutve in tal v kombinaciji z oseboPri tej normi gre za drugo normo o talnih meritvah za EN 61340-5-1. Pri meritvi se ne upoštevajo tla sama zase, temveč celotni sistem (človek/čevelj/tla). Meri se• upornost proti zemlji v ohmih (pre-

verjanje sistema)• naelektritev oseb v voltih (walking

test)

VDE 0100-410 (06.2007) Vzpostavitev nizkonapetostnih objek-tov – del 4-41: zaščitni ukrepi – Za-ščita pred električnim udaromTa norma služi za zaščito oseb glede nevarnosti stika z deli, ki nosijo nape-tost. Medtem ko se doslej citirane norme v prvi vrsti ukvarjajo z zgor-njimi mejnimi vrednostmi upornosti, ta norma definira spodnje mejne vrednosti:• izolacijska upornost ≥ 5 x 104 Ω,

če nazivna napetost objekta ne presega 500 V

• izolacijska upornost ≥ 10 x 104 Ω, če nazivna napetost objekta pre-sega 500 V

Merilna metoda se razlikuje od prej navedenih norm. Zato meritvenih vrednosti ni mogoče primerjati.

1

2

34

6

RE = 108 Ω RE = 105 Ω RE = 1012 Ω

RE = 105 Ω RE = 105 Ω RE = 105 Ω

5

Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti.10 | Izvedba sistema

PodlagaPraviloma se preplastijo cementno vezane podlage kot cementni estrihi ali beton, redkeje tudi magnezitni oz. anhidritni estrihi. Če obstaja nevar-nost prevlažitve od zadaj, je treba izbrati difuzijsko odprt sistem. Termo-plastične podlage – kot na primer liti asfalt – terjajo trdoelastičen premaz.

Temeljni premazKot pri vseh, z reakcijskimi smolami vezanih sistemih, prevzame temeljni premaz vezavo med podlago in pre-mazom. Temeljni premaz običajno sestoji iz nizkoviskozne prozorne epoksidne smole brez topil. Če grun-dirno smolo napolnimo z nad ognjem sušenim kremenčevim peskom, se lahko s tem izdela izravnalni sloj. Difuzijsko odprti sistemi se premažejo s temeljnim premazom z vodno emul-giranimi epoksidnimi smolami.

Sistemska izvedba odvodljivega talnega premazaKomponente in njihovo delovanje

1 Zaščitni lak/morebitno negovalno sredstvo

2 Krovni premaz3 Prevodna ravnina s

prevodnim trakom4 Izravnalna masa5 Temeljni premaz6 Podlaga

Odvodljiv premaz na neravni podlagi brez izravnalnega premaza

Izravnalni premaz zagotavlja enotno debelino krovnega sloja, s tem enotno odvodno upornost

Izravnalna masaOdvodna upornost prevodnega pre-maznega sistema je v prvi vrsti pogo-jena z debelino krovnega sloja. Da bi za celotno površino dosegli enotno upornost, je treba paziti na enako-merno debelino krovnega sloja. Zato je pri hrapavih in neravnih podlagah priporočljivo za temeljnim premazom nanesti izravnalni nanos iz grundirnih smol in kremenčevega peska.

Prevodni sloj/ozemljitevKer se pri betonu sposobnost odvaja-nja elektrike zaradi izsuševanja sča-soma zmanjšuje in temeljni premaz poleg tega deluje kot izolacijski sloj, je potrebna aplikacija takoimenovane prevodne ravnine. S tem vmesnim slojem je mogoče »kanalizirati« elek-trične naboje prek prevodne ravnine s konstantno upornostjo proti zemlji. Prevodni sloj praviloma sestoji iz s sajami napolnjene vodne disperzije epoksidne smole. Povezava med prevodno ravnino in ozemljitvijo se vzpostavi bodisi s samolepilnimi (po-kositrenimi) bakrenimi trakovi ali s takoimenovanimi prevodnimi kom-pleti. Ker so prevodni trakovi relativno labilna rešitev, je bolj priporočljiva uporaba zelo stabilnih prevodnih kompletov. Velja priročno pravilo, da je treba na 100 m2 talne površine izvesti en priključek na ozemljitev.

Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti. Izvedba sistema | 11

Prevodni kompleti sestojijo iz zatičev, ki se trdno zasidrajo v podlago. Prek kabelskih čevljev se lahko na zelo preprost način vzpostavi povezava z ozemljitvijo. Črni prevodni lak, ki se nanese čez trakove, ima v horizon-talni smeri precej večjo prevodnost kot premazna snov.

Krovni slojPrevodne lastnosti krovnega sloja se pri konvencionalnih sistemih dosežejo z dodatkom ogljikovih vlaken. Mo-derni, takoimenovani prostorninsko prevodni premazi ne vsebujejo oglji-kovih vlaken, temveč posebna prevo-dna polnila, kar daje sistemom precej bolj homogeno prevodnost.

Glede na področje uporabe obstaja množica različnih sistemov premazov:• tanki in debeli premazi s sposobno-

stjo difuzije vodne pare na osnovi vodno emulgiranih epoksidnih smol

• mehansko in kemično zelo obre-menljivi sistemi na osnovi epoksi-dnih smol brez topil

• trdi do trdoelastični sistemi na osnovi poliuretanskih smol brez topil

Elektrostatično odvodljivi premazi se lahko za povečanje varnosti pred drsenjem še dodatno posujejo s posi-pom. Pri tem se uporabljajo posebni silicijevi karbidi s prevodnimi la-stnostmi. Z ognjem sušen kremenčev pesek za to ni primeren!

Priključek prevodnih trakov na krožni vod sme izvesti samo elektroinšta-later!

Prevodna ravnina sestoji iz s sajami polnjene, vo-dne disperzije epoksidne smole

Nanos krovnega premaza Prevodni komplet v prak-tični škatli

Ozemljitveni priključek prevodnega kompleta

Zaščitni lakSistemi, opremljeni s krovnimi pre-mazi, pri katerih je bila prevodnost dosežena s pomočjo ogljikovih vla-ken, so dovolj prevodni, da izpolnju-jejo zahteve glede zaščite pred ek-splozijo. Ne izpolnjujejo pa aktualnih zahtev glede ESD zaščite. Da bi rešili ta problem, se krovni premazi doda-tno opremijo s pigmentiranimi, prevo-dnimi zaščitnimi laki. Takšni laki so zelo odporni proti obrabi in imajo določeno horizontalno prevodnost. Zato so sposobni homogenizirati prevodnost celotnega sistema in odvajati nastajajoče naboje ne le vertikalno, temveč tudi horizontalno. Po zaslugi te lastnosti so izpolnjene vse ustrezne ESD norme. Prevodni zaščitni laki praviloma sestojijo iz vodnih, dvokomponentnih poliuretan-skih ali epoksidnih disperzij.

StoCretec ESD sistemi talnih premazovZmeraj pravi sistem

StoCretec ESD-sistemi talnih premazovVodni EPtankoslojni sistem

Vodni EPdebeloslojni sistem


EP debeloslojni sistem brez topil




PUR - debeloslojni sistem brez topil

Lastnosti • Za difuzijo vodne pare odprt tanki premaz

• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1 -

samo v povezavi z StoPox WL 113• Stroškovno ugoden sistem• Zelo dobra obstojnost na svetlobi

• Za difuzijo vodne pare odprt debeli premaz


samo v povezavi z StoPox WL 113• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410

samo v povezavi s StoPox WL 118• Zelo dobra obstojnost na svetlobi

• Za difuzijo vodne pare odprt prostorninsko prevoden debeli premaz brez ogljikovih vlaken

• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1• Prevodnost neodvisna od

relativne vlažnosti• Prevodnost neodvisna od

ESD – obutve• Zelo dobra obstojnost na svetlobi

• Strukturiran tanki premaz• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1 samo v povezavi s

StoPur KV/StoPUr WV 210• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410- samo v povezavi

s StoPox WL 118• Stroškovno ugoden sistem

• Debeli premaz • Izjemno visoka kemična in mehanska

obstojnost• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1 - samo v

povezavi s StoPur KV/StoPur WV 210• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410 -samo v

povezavi s StoPox WL 118

• Prostorninsko prevoden debeli premaz• Brez ogljikovih vlaken • Homogen videz površin• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410 -samo v

povezavi s StoPox WL 118• Neznatna odvisnost prevodnosti od

relativne vlažnosti

• Prostorninsko prevoden debeli premaz• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410 -samo v


• Trdoelastičen debeli premaz s sposobnostjo premoščanja razpok

• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1 – samo v povezavi

s StoPur KV/StoPur WV 210• Izpolnjuje DIN VDE 0100- 410- samo v


Področje uporabe • Prostori za akumulatorje• Prostori z gorljivimi snovmi• Prostori z zelo občutljivimi

elektronskimi napravami• Prostori s serverji• Proizvodne hale za fino elektroniko

(ESD objekti)

• Laboratoriji• Prostori z gorljivimi snovmi• Prostori z zelo občutljivimi


(ESD objekti)

• Laboratoriji• Prostori z zelo občutljivimi


(ESD objekti)

• Prostori za akumulatorje• Eksplozijsko ogrožene industrijske hale

in skladišča • Proizvodne hale v avtomobilski industriji

• Eksplozijsko ogrožene industrijske hale in skladišča

• HBV naprave (naprave za proizvodnjo, ravnanje in uporabo vodoškodljivih snovi skladno s členom 62 Zakona o varstvu voda

• Laboratoriji• Čiste sobe• Prostori z zelo občutljivimi


(ESD objekti)

• Prostori z zelo občutljivimi elektronskimi napravami

• Prostori s serverji• Proizvodne hale za fino elektroniko

(ESD objekti)• Prostori za embalažiranje mikroelektronike• Prostori z računalniki






(ESD objekti)• Prostori za embaliranje mikroelektronike• Prostori z računalniki

Temeljni premaz StoPox WG 100 in izravnalni premaz StoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom

StoPox WG 100 in izravnalni premaz StoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom

StoPox WG 100 in izravnalni premazStoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom

StoPox GH 205 in izravnalni premaz StoPox GH 205, polnjen s kremenčevim peskom



StoPox GH 205 in izravnalni premazStoPox GH 205, polnjen s kremenčevim peskom

StoPox GH 205 ali StoPur IB 501 in izravnalni premaz StoPox GH 205 ali StoPur IB 501, polnjen s kremenčevim peskom

Prevodni sloj StoPox WL 110 ali StoPox WL 118

StoPox WL 110 ali StoPox WL 118





Krovni sloj StoPox WL 111 StoPox WB 110 StoPox WB 113 StoPox KU 411 StoPox KU 611 StoPox KU 613 StoPox KU 615 StoPur IB 511

Zaščitni lak Opcija: StoPox WL 113 Opcija: StoPox WL 113 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210

Nega Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110

Debelina sloja Pribl. 0,5 mm Pribl. 2-3 mm Pribl. 2 mm Pribl. 1 mm Pribl. 2 mm Pribl. 1,5 mm Pribl. 2 mm Pribl. 2 mm

Podlage • Prevlaženost od zadaj• Magnezitni estrih• Anhidritni estrih

• Prevlaženost od zadaj• Magnezitni estrih• Anhidritni estrih


• Cementne podlage • Cementne podlage • Cementne podlage • Cementne podlage • Cementne podlage• Podlaga iz litega asfalta

12 | Pregled sistema Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti.

StoCretec ESD-sistemi talnih premazovVodni EPtankoslojni sistem







PUR - debeloslojni sistem brez topil

Lastnosti • Za difuzijo vodne pare odprt tanki premaz


samo v povezavi z StoPox WL 113• Stroškovno ugoden sistem• Zelo dobra obstojnost na svetlobi

• Za difuzijo vodne pare odprt debeli premaz


samo v povezavi z StoPox WL 113• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410

samo v povezavi s StoPox WL 118• Zelo dobra obstojnost na svetlobi

• Za difuzijo vodne pare odprt prostorninsko prevoden debeli premaz brez ogljikovih vlaken

• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1• Prevodnost neodvisna od

relativne vlažnosti• Prevodnost neodvisna od

ESD – obutve• Zelo dobra obstojnost na svetlobi

• Strukturiran tanki premaz• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1 samo v povezavi s

StoPur KV/StoPUr WV 210• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410- samo v povezavi

s StoPox WL 118• Stroškovno ugoden sistem

• Debeli premaz • Izjemno visoka kemična in mehanska

obstojnost• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1 - samo v

povezavi s StoPur KV/StoPur WV 210• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410 -samo v


• Prostorninsko prevoden debeli premaz• Brez ogljikovih vlaken • Homogen videz površin• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410 -samo v

povezavi s StoPox WL 118• Neznatna odvisnost prevodnosti od

relativne vlažnosti

• Prostorninsko prevoden debeli premaz• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1• Izpolnjuje DIN VDE 0100-410 -samo v


• Trdoelastičen debeli premaz s sposobnostjo premoščanja razpok

• Izpolnjuje TRBS 2153• Izpolnjuje EN 61340-5-1 – samo v povezavi

s StoPur KV/StoPur WV 210• Izpolnjuje DIN VDE 0100- 410- samo v


Področje uporabe • Prostori za akumulatorje• Prostori z gorljivimi snovmi• Prostori z zelo občutljivimi


(ESD objekti)

• Laboratoriji• Prostori z gorljivimi snovmi• Prostori z zelo občutljivimi


(ESD objekti)

• Laboratoriji• Prostori z zelo občutljivimi


(ESD objekti)

• Prostori za akumulatorje• Eksplozijsko ogrožene industrijske hale

in skladišča • Proizvodne hale v avtomobilski industriji

• Eksplozijsko ogrožene industrijske hale in skladišča

• HBV naprave (naprave za proizvodnjo, ravnanje in uporabo vodoškodljivih snovi skladno s členom 62 Zakona o varstvu voda

• Laboratoriji• Čiste sobe• Prostori z zelo občutljivimi


(ESD objekti)









(ESD objekti)• Prostori za embaliranje mikroelektronike• Prostori z računalniki

Temeljni premaz StoPox WG 100 in izravnalni premaz StoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom

StoPox WG 100 in izravnalni premaz StoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom

StoPox WG 100 in izravnalni premazStoPox WG 100, polnjen s kremenčevim peskom




StoPox GH 205 in izravnalni premazStoPox GH 205, polnjen s kremenčevim peskom

StoPox GH 205 ali StoPur IB 501 in izravnalni premaz StoPox GH 205 ali StoPur IB 501, polnjen s kremenčevim peskom

Prevodni sloj StoPox WL 110 ali StoPox WL 118






Krovni sloj StoPox WL 111 StoPox WB 110 StoPox WB 113 StoPox KU 411 StoPox KU 611 StoPox KU 613 StoPox KU 615 StoPur IB 511

Zaščitni lak Opcija: StoPox WL 113 Opcija: StoPox WL 113 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210 Opcija: StoPur KV/StoPur WV 210

Nega Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110 Opcija: StoDivers P 110

Debelina sloja Pribl. 0,5 mm Pribl. 2-3 mm Pribl. 2 mm Pribl. 1 mm Pribl. 2 mm Pribl. 1,5 mm Pribl. 2 mm Pribl. 2 mm

Podlage • Prevlaženost od zadaj• Magnezitni estrih• Anhidritni estrih



• Cementne podlage • Cementne podlage • Cementne podlage • Cementne podlage • Cementne podlage• Podlaga iz litega asfalta

Pregled sistema | 13Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti.

POZOR!ELEKTROSTATIČNO OGROŽENI ELEMENTI UPOŠTEVAJTE PREDPISE O ROKOVANJU

14 | Proizvodi in meritvene vrednosti Nujno je treba upoštevati konkretne tehnične zahteve in navedbe o proizvodih v tehničnih listih in potrdilih o ustreznosti.

Ponudba odvodljivih talnih premazovje medtem postala zelo kompleksna.Tabela nudi pregled veljavnih normter premaze StoCretec, ki ustrezajovsakokrat zahtevanim meritvenimvrednostim.

StoCretec ESD sistemi talnih premazovProizvodi in meritvene vrednosti

Sistemi in normeS prevodnim slojem StoPox WL 110 S prevodnim slojem StoPox WL 118

Norma TRBS 2153RE < 108 Ω

DIN EN 61340-5-1Sistemski test / Walking test

DIN VDE 0100-410 (2007)RE > 105 Ω

TRBS 2153RE < 108 Ω

DIN EN 61340-5-1Sistemski test / Walking test

DIN VDE 0100-410(2007)RE > 105 Ω

Sistem StoPox WL 111

s StoPox WL 113

StoPox WB 110

s StoPox WL 113

StoPox WB 113

StoPox KU 411

s StoPur KV

s StoPur WV 210

StoPox KU 611

s StoPur KV

s StoPur WV 210

StoPox KU 613

StoPox KU 615

StoPur IB 511

s StoPur KV

s StoPur WV 210

Zahteve za odvodljive talne premazeTRBS 3153 Zahteve glede upornosti premaza proti zemlji:

< 108 Ω (< 106 Ω pri eksplozivnih snoveh), meritve po EN 1081 ali EN 61340-4-1

EN 61340-5-1 Zaščita elektronskih naprav pred elektrostatičnimi fenomeni:odvodna upornost (zemlja): RE < 1 x 109 Ω. Za ozemljitev osebja: RG < 3,5 x 107 Ω ali naelektritev < 100 V in RG < 109 Ω (primarna ozemljitev oseb preko tal), meritve po EN 61340-4-1 in EN 61340-4-5

Vsakokratne tehnične zahteve in navedbe glede proizvodov v tehničnih listih in sistemskih opisih / atestih je nujno treba spoštovati.

CentralaSto Ges.m.b.H.Richtstraße 47A 9500 VillachT +43 4242 33133F +43 4242 [email protected]

Sto Ges.m.b.H.Podružnica LjubljanaLitijska cesta 1481000 LjubljanaT 01 544 3710F 01 544 [email protected]/si

Art

. Nr.

9661

-993

Lei

tfäh

ige

Bo

den

bes

chic

htu

ng

ssys

tem

e SL

Rev

.-N

r. 02

/28.

09.2

012

Graditi zavestno.StoCretec

Documents

Prevodni sistemi talnih premazov Zaščita pred ... · pri vsakokratnem gradbenem projektu preveriti izvajalec / stranka. Sosednje konstrukcije so prikazane samo shematično. Vse