PREOBLIKOVANJE PROIZVODNEGA PROCESA V ILES …diplome.fov.uni-mb.si/vis/12960Brelih.pdf · 3.2 ANALIZA PROBLEMA ... Mali Princ je najbolj popularen program znotraj proizvodnje Iles

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Organizacija in management delovnih procesov

PREOBLIKOVANJE PROIZVODNEGA PROCESA V ILES IDRIJA d.o.o.

Mentor: izr. prof. dr. Miroslav Jeraj Kandidat: Boštjan Brelih

Kranj, januar 2008

ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju izrednemu profesorju doktorju Miroslavu Jeraju. Hvala tudi vodstvu podjetja ILES IDRIJA, ki mi je omogočilo šolanje in ekipi strokovnih sodelavcev za nasvete in pomoč pri izdelavi naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici ga. Mariji Čelik za slovnično ureditev diplomske naloge. Hkrati bi se rad zahvalil tudi ženi Tini in otrokoma Jaku in Anji, ki so mi ves čas študija stali ob strani in me podpirali. Prav posebej pa se zahvaljujem moji mami Mileni za nepogrešljivo pomoč in skrb pri vzgoji otrok v času študija.

POVZETEK V okviru diplomske naloge predstavljamo prenovo oddelka strojne obdelave ploskovnih pohištvenih elementov, v ILES IDRIJA d.o.o.. Temeljni problem, s katerim se ukvarjamo je, kako precej diverzificiran proizvodni program proizvajati učinkovito, rokovno sprejemljivo glede na potrebe trga in v ustrezni kvaliteti. Prikazujemo kako bi z določenimi spremembami in korekcijami v organiziranosti proizvodnje, težave ki nastajajo reševali učinkoviteje in ceneje. Predlagane spremembe so predvsem na tehnološkem in organizacijsko planskem področju. V teoretičnem delu predstavljamo vrste proizvodnih sistemov in različne tipologije proizvodnje, glede na časovno razporeditev in ponovitve izdelave, hkrati pa omenjamo tudi vpliv, ki ga ima kupec na proizvodni proces. Praktični del smo usmerili v prikaz tehnologije obdelave in temeljne značilnosti procesa v strojnem oddelku in nadalje v kritično analizo obstoječe problematike. Predlogi prenove, ki jih podajamo, se rezultirajo v primerjalni analizi med obstoječim in predlaganim stanjem. Prednosti prenovljenega procesa izražamo vrednostno, kakor tudi kadrovsko in organizacijsko. Predvsem pa prikazujemo fleksibilnost prenovljenega procesa, kar je temeljni cilj, ki ga zasledujemo. KLJUČNE BESEDE - proizvodni proces - proizvodni tok - strojna obdelava - linija za formatiranje - oblepljanje robov - vrtalni center - proizvodni postopek - nakladalna naprava

ABSTRACT Framework of this diploma presents renovation of ILES IDRIJA Ltd. department for mechanical treatment of plane furniture elements. Key problem, we engage in, is how to efficiently, timely and in suitable quality produce a very diverse production program in consideration to market needs. We show, how certain changes and corrections in organization of production, would save occuring problems more efficiently and with lower costs. Suggested solutions are mainly engaged in technological and organizational planning field. In theoretical part of this diploma, we present series of production systems and diverse production typologies with regard to time distribution and production repetitions, at the same time we also mention buyer's influence on the production process. Practical part was focused on presentation of treatment technology and basic features of machine processing in mechanical department and moreover in crytical analysis of existent problems. Our renoval suggestion result in comparative analysis of present and suggested condition. Advantages of renovation process are expressed in values aswell in connection with personnel and organization. Above all we present flexibility of the renovated process, which is the main goal, we pursue. KEY WORDS - production process - production stream - machine treatment - formatting line - gluing of edges - drilling center - production procedure - loading device

KAZALO 1 UVOD.......................................................................................................................5

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA........................................................................5 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA..............................................................................5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE..................................................................12 1.4 METODE DELA.............................................................................................12

2 TEORETIČNE OSNOVE – PROIZVODNI PROCESI............................................13 2.1 PROCES PROIZVODNJE IN PROIZVODNI SISTEM...................................13

2.2 TIPOLOGIJA PROIZVODNJE GLEDE NA ČASOVNO RAZPOREDITEV IN PONOVITVE IZDELAVE.............................................16

2.3 VPLIV KUPCA NA PROIZVODNI PROCES..................................................18 2.4 JAPONSKA RAZMIŠLJANJA O PROIZVODNIH PROCESIH.......................21

3 OBSTOJEČE STANJE IN ANALIZA PROBLEMA...............................................23 3.1 POSNETEK STANJA PROIZVODNIH ODDELKOV......................................23

3.1.1 ODDELEK STROJNE OBDELAVE..........................................................24 3.1.2 LAKIRNI ODDELEK.................................................................................30 3.1.3 ODDELEK ZA SESTAVO IN PAKIRANJE...............................................32 3.2 ANALIZA PROBLEMA...................................................................................35 3.2.1 LINIJA ZA FORMATIRANJE IN OBLEPLJANJE ROBOV.......................36 3.2.2 VRTALNA CENTRA I. IN II......................................................................36 4 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA.......................................................................40 4.1 LINIJA ZA FORMATIRANJE IN OBLEPLJANJE ROBOV.............................40 4.2 VRTALNA CENTRA I. IN II............................................................................43

4.2.1 PREDLOG 1. – NAKUP KLASIČNE PRETOČNE VRTALKE..................43 4.2.2 PREDLOG 2. – NAKUP CNC PRETOČNEGA VRTALNEGA CENTRA..................................................................................................45 5 ZAKLJUČKI...........................................................................................................51 5.1 OCENA UČINKOV PRENOVE ODDELKA STROJNE OBDELAVE...............51 5.2 POGOJI ZA UVEDBO.....................................................................................54 5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA............................................…...........54

LITERATURA IN VIRI.....................................................................................56 KAZALO TABEL...................................................................................….......57 KAZALO SLIK.................................................................................................57

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Boštjan Brelih: Preoblikovanje proizvodnega procesa v ILES IDRIJA d.o.o. stran 5

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA V času globalizacije in odprtosti trgov so podjetja izpostavljena vse večji konkurenci, tako da je potrebno stalno prilagajanje okolju in to tako izven družbe, kakor tudi v družbi sami. V panogah z nižjo stopnjo dodane vrednosti, kot je lesna oziroma pohištvena, kjer so se v Sloveniji še do nedavnega podjetja otepala z raznovrstnimi problemi in težavami, je to še veliko bolj pomembno. V Iles-ovi proizvodnji je ključni problem, kako bi precej diverzificiran proizvodni program proizvajali učinkovito, rokovno sprejemljivo glede na potrebe trga in v ustrezni kvaliteti. Ob tem moramo upoštevati, da se v proizvodnji pojavlja istočasno več proizvodnih konceptov, ki morajo medsebojno delovati enotno oziroma usklajeno ne glede na to, da imajo vsak svoje značilnosti. Ob delno zastareli tehnološki opremi, ki je v fazi postopne prenove, se pojavlja tudi ostala organizacijska, kadrovska in transportna problematika, s tem da dodatno težavo predstavlja tudi nefunkcionalna razporeditev objektov, ki so bili koncipirani za drug način proizvodnje in drugačen proizvodni program. Ne glede na to, da je tema naloge celotna proizvodnja v podjetju, je glavni poudarek predvsem na oddelku strojne obdelave elementov, ki je organizacijsko in tehnološko najbolj zahteven v proizvodnji, hkrati pa tudi najbolj obremenjen. V tem oddelku se porabi glavnino ur na produktih. Nastajajo stalna in občasna ozka grla ter so potrebe po bolje usposobljenih kadrih. Draga in zahtevna je tudi strojna oprema.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Zgodovina in usmeritev Podjetje Iles Idrija d.o.o., deluje od leta 1993 in se ponaša z več kot 50-letno tradicijo izdelovanja pohištva na idrijskem. Je namreč naslednik bivšega podjetja »Lesna industrija Idrija«. Družba zaposluje okrog 100 ljudi in je za slovenske razmere že srednje veliko podjetje. Lokacija podjetja je v industrijski coni v Spodnji Idriji, glavnina zaposlenih pa prihaja na delo z ožjega idrijskocerkljanskega območja. Je sorazmerno sodobno organizirano podjetje, trenutno pa se nahaja v fazi modernizacije in tehnološke posodobitve strojne opreme in energetskih naprav. Trg za Ilesove produkte je tako doma (cca 40 do 50 odstotkov), kakor tudi v tujini. Predvsem so to bližnje evropske in vzhodno evropske države ter države bivše Jugoslavije. Medtem ko delež na ameriškem tržišču stalno pada in postaja zanemarljiv, je vse bolj zanimiv angleški trg, kjer se v zadnjih letih dosegajo dokaj dobri rezultati. Proizvodne kapacitete so med 50 in 55 odstotki zasedene z lastnimi blagovnimi znamkami, ostalo pa se dopolnjuje z raznimi enkratnimi projekti, kooperacijami in izdelavami licenčnega pohištva za znanega kupca. Temeljna usmeritev podjetja je predvsem povečevanje deleža lastnih blagovnih znamk v prodajni stukturi in posledično tudi v proizvodnem procesu.



Cilji podjetja,ki so usmerjeni k doseganju zastavljene vizije in poslanstva podjetja:

• Povečevanje prodaje in krepitev tržnega deleža na slovenskem trgu in na trgih bližnjih evropskih držav – predvsem Hrvaška, Avstrija, Bosna, Srbija....

• Prodor na nove trge v evropski skupnosti. • Razvoj in trženje novih izdelkov ter krepitev blagovnih znamk. • Utrjevanje celostne podobe podjetja, tako v lokalnem kakor tudi v širšem

slovenskem in evropskem merilu. • Ustvarjanje dobička.

Pogled na Ilesove proizvodne objekte

Ilesovi proizvodni objekti so locirani v industrijski coni Sp. Idrija, ob bregu reke Kanomljice.

Slika 1 : Proizvodni objekti

Upravna stavba:

Upravna stavba se nahaja v neposredni bližini proizvodnih prostorov. V njej je celoten razvojno tehničen oddelek, komerciala in finančno računovodski oddelek. V spodnjih prostorih pa je prodajni salon v katerem so razstavljeni Ilesovi izdelki.

Slika 2 : Upravna stavba



Proizvodni program Proizvodni program je širok in tudi znotraj posameznih blagovnih znamk precej diverzificiran. Po blagovnih znamkah pa je delitev sledeča:

• program komponibilnih spalnic - ILES ONE Program Iles One je predstavnik najsodobnejših spalnic z modernim dizajnom. Tu lahko kupec skoraj poljubno sestavlja omare ter izbira njihove notranjosti. Spalnica ponuja tudi več tipov postelj, nočnih omaric ter predalnikov. .

Slika 3 : Spalnica ILES ONE

• program dnevnih sob - ILES ONE Namenjen je predvsem kupcem, ki želijo opremiti dnevno sobo in hkrati spoštujejo moderen dizajn in kvaliteto materialov.

Slika 4 : Dnevna soba ILES ONE



• program komponibilnih spalnic - LUNA Namenjen je vsem, ki imajo radi kakovostno, moderno in lepo oblikovano pohištvo po ugodni ceni. Primerno je za opremo spalnic, hotelskih sob, apartmajev, itd.

Slika 5 : spalnica LUNA

• program spalnic - modernih oblik in kakovostnih materialov Različni tipi spalnic ( HELENA, DALMACIJA..) zadovoljujejo najrazličnejše okuse in izpolnjujejo najintimnejše želje. Prodajajo se predvsem na slovenskem in hrvaškem tržišču.

Slika 6 : spalnica HELENA

• program otroških in mladinskih sob - MALI PRINC Mali Princ je najbolj popularen program znotraj proizvodnje Iles Idrija. S svojo zasnovo omogoča optimalen izkoristek prostora. Različne kombinacije elementov ter številne barvne variante, odražajo igrivost otroških sob. Z malo domišljije lahko s tem programom rešimo skoraj vsak problem pri opremljanju otroškega prostora.



Slika 7 : otroška soba MALI PRINC

• program otroških in mladinskih sob – START

Mali princ raste! Od prvih barv in oblik do neskončnih možnosti kombinacij. V celoti komponibilen s programom Mali Princ. Program Start ponuja pestro izbiro omar. Poleg tega pa so v ponudbi še omarice, ki jim lahko kupec poljubno izbira barvo prednjikov, vrsta različnih postelj, pogradov, miz ter stenskih polic.

Slika 8 : otroška soba START



• programi mladinskih in otroških sob – Formula, Gol, Riva, Mars Ti programi so razviti predvsem v sodelovanju z večjimi trgovskimi hišami, preko katerih se tudi tržijo - predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem

Slika 9 : otroška soba FORMULA

Proizvaja se tudi drugo ploskovno pohištvo, narejeno po naročilu, kot so: oprema hotelov, turističnih apartmajev, študentskih domov, licenčno pohištvo, oprema ladij...itd. programa

Slika 10 : mladinska soba RIVA – John Lewis, UK

Slika 11 : pisarniško pohištvo NOVA – John Lewis, UK



dizajom. Tu poljubno sestavljate omare ter izbirate njihove notranjosti. Spalnici ponujata tudi več tipov postelj, nočni Organizacijska struktura podjetja

PODJETJEDIREKTOR

VODJATEHNIČNEGASEKTORJA

VODJAKOMERCIALNEGA

SEKTORJA

VODJAFRS

VODJA PROIZVODNJE

OPERATIVNI TEHNOLOG KOMERCIALIST

PRODAJE

REFERENT VKOMERCIALI I

KOMERCIALISTPRODAJE

FINANČNIKNJIGOVODJA

OBRAČUN PLAČ

TAJNICA KONSTRUKTOR

RAZVOJNI TEHNOLOG

POMOŽNI TEHNOLOG

VODJASKLADIŠČAMATERIALA

VODJASKLADIŠČAIZDELKOV

VILIČARIST VILIČARIST

POMOČNIK V SKLADIŠČU

VODJA STROJA III

VODJA STROJA I

VODJAODDELKA II

VODJA STROJA IV

VODJA STROJAII

VODJA STROJA I

VODJA STROJA III

VODJA STROJA II

VODJALAKIRNE LINIJE II

BRIZGAČ I

VODJASTROJA IV

POMOČNIK VPROIZVODNJI I

ŠABLONER

POMOČNIK VPROIZVODNJI I

POMOČNIK VPROIZVODNJI II

POMOČNIK VPROIZVODNJI II

POMOČNIK V PROIZVODNJI III

BRIZGAČ II

POMOČNIK NALAK. LINIJI I

POMOČNIK NALAK. LINIJI II

ELEKTRIČAR

KURJAČ

BRUSILECREZIL

MONTERPOHIŠTVA I

MONTERPOHIŠTVA II

REFERENT VKOMERCIALI II

MEHANIK I

VODJASTROJNEGA

ODELKA

VODJA PAKIRNICE

VODJALAKIRNE

LOGISTIK

POMOČNIK VPROIZVODNJI III

Slika 12 : Organigram podjetja



1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Iles Idrija se zadnji dve leti nahaja v fazi intenzivnega vlaganja v tehnologijo in energetiko. Ker to pomeni, da je podjetje nekako sredi tega prenovnega cikla, je cilj da bi s tem diplomskim delom prikazali in pripomogli k rešitvi nekaterih ključnih problemov v proizvodnji oziroma prikazali upravičenost ali neupravičenost naših razmišljanj. Glede na to, da podjetje zaradi slabe finančne situacije več let ni dovolj vlagalo v tehnologijo in infrastrukturo, so sedaj na vseh področjih velike potrebe. Omejitve so predvsem finančne narave, zato moramo iskati poceni in učinkovite rešitve.

1.4 METODE DELA Da bi ugotovili dejansko stanje, smo najprej naredili podrobno analizo trenutnih razmer. Pregledali smo vso obstoječo dokumentacijo in opravili razgovore z odgovornimi tehnologi in vodji proizvodnih oddelkov. Na osnovi razgovorov pregledane dokumentacije in teoretičnih izhodišč, smo predvideli preoblikovanje procesa. Iščemo predvsem pozitivne in negativne lastnosti predlaganih rešitev in na koncu utemeljujemo nujnost prenove. Orodja, ki smo jih uporabljali med samo izdelavo naloge:

• MS Word, • MS Exsel, • AutoCAD, • MS Visio, • Goinfo-MRP(informacijski sistem Ilesa).



2 TEORETIČNE OSNOVE – PROIZVODNI PROCESI

2.1 PROCES PROIZVODNJE IN PROIZVODNI SISTEM V vseh organizacijah se srečujemo s procesi, ki proizvajajo in dobavljajo produkte, lahko so storitve ali izdelki. Vsako organizacijo ali katerikoli njen del, lahko gledamo kot proces. Procesi nam preoblikujejo vhode v izhode v medsebojni povezavi kapitala in delovnih virov, kot so: ljudje, stroji, orodja, tehnologija, znanje.... Transformacija vključuje pretok dela skozi mrežo aktivnosti v odvisnosti od razpoložjivih virov, dobljeni izhodi pa so produkti. Osnovo za transformacijski proces predstavlja ustrezna struktura proizvodnega sistema, ki omogoča pretvorni proces (Meglič, 2001, str. 9). Proizvodni proces je torej proces izdelave produktov ali storitev za zadovoljevanje kupčevih potreb. Proizvodni sistem pa je sistem v katerem se ta proces dogaja. In po tej formulaciji lahko rečemo, da je tema te naloge proizvodni proces, ki je ozko proizvodno orientiran. Proizvodni sistemi spadajo v razred dinamičnih, ciljno usmerjenih in vodljivih sistemov:

• Dinamičen – pomeni, da svoje stanje stalno spreminja, v njem pa se dogaja stalni transformacijski proces.

• Ciljno usmerjen – je sistem, ki ima nek smoter oziroma namen in ni namenjen le samemu sebi.

• Vodljiv – vse spremembe stanja so ciljno usmerjene, zavestne ter hotene. V transformacijskem podsistemu je proizvodnja temeljni transformacijski proces, v katerem se dogaja fizična pretvorba vložka (materiala) v izdelke na izhodu. Običajno se ta proces dogaja postopno, saj so le redke proizvodnje kjer se to zgodi v enem koraku. (slika 4). To postopno pretvorbo oziroma zaporedje med seboj povezanih opravil imenujemo proizvodno pot oziroma proizvodni tok (Ljubič, 2006, str.1). Poleg transformacijskega podsistema pa sta nujna tudi regulacijski proces oziroma proces vodenja in upravljanja, ki krmili proces preoblikovanja in informacijski proces. Informacijski podsistem je sestavljen iz podprocesov planiranja ter kontrole in analize. Zajema predvsem podatke o vložku, dogajanju v procesu, izhodu iz procesa ter podatke o ciljih procesa in podatke iz okolja.Vsi ti procesi so odprti in potekajo hkrati, ker pa so med seboj povezani jih moramo vedno obravnavati skupaj. Ker je vsak sistem unikaten in specifičen so specifični tudi njegovi transformacijski, regulacijski in informacijski sistemi, zato ni mogoče sistema ali podsistema popolnoma in v celoti prenesti v nek drug proizvodni sistem in pričakovati, da bo model uspešen (Ljubič, 2006, str.2).



TOK OBDELOVANCAMATERIAL IZDELEK

DELOVNE OPERACIJE

PROIZVODNI TOK

Slika 13 : Proizvodni tok – transformacija vložka(materiala) v izdelek Cilj je ustvariti (oziroma se mu približati) tak sistem, ki bo učinkovit in ekonomičen ter bo človeško in družbeno pravičen. Vsak sistem je ciljno usmerjen, cilje razumemo kot rezultate, ki naj bi jih dosegli, zato je pomembno zavedanje, da si v tržnem gospodarstvu te cilje delovni sistemi postavljajo sami. Cilje pa je potrebno tudi formulirati oziroma jim določitii obseg h kateremu težimo (Jeraj, Ljubljana, 2006). Cilji ožjega proizvodnega sistema katere se zasleduje tudi pri prenovi Ilesovega proizvodnega procesa so:

• tehnični napredek • izraba kapacitet • kakovost proizvodov • zniževanje stroškov • učinkovitost • varnost pri delu

Kakor na splošno v delovnih procesih, tako tudi na izbor ožjih proizvodnih sistemov vplivajo štirje osnovni faktorji: čas, prostor, gibanje in učinek. Vsi ti faktorji so medsebojno povezani in delujejo v smeri ustvarjanja zastavljenega cilja. (Jeraj, Ljubljana, 2006)

• Pri času gre največ za ugotavljanje rezultatov procesa, na podlagi časa aktivnosti in neaktivnosti (nastavitve, odmori, zastoji). Značilnost časa, kot faktorja pa je tudi čas trajanja celotnega procesa operacije, ki predstavlja dinamičen del časa. Statičen del časa pa predstavljajo časovni termini, ki so označeni kot točke začetka in konca procesa. Časovni termini nam določajo čas trajanja aktivnosti.



• Za vsak proces moramo vedeti, koliko prostora bomo potrebovali za

njegovo izvedbo in kje ga bomo izvajali. Predvsem je pomembna izkoriščenost oziroma zasedenost prostora.

• V vsakem procesu poteka tok gibanja, saj lahko le gibanje omogoča

delovanje procesa. Le z gibanjem lahko omogočimo oskrbo delovnih mest z materialom, energijo in informacijami. Gibanju tokov mora biti določena hitrost in frekvenca ponavljanja.

• Učinek je končni rezultat procesa, ki ga v materialni proizvodnji določamo s

finančnim rezultatom. Mesto proizvodnega procesa v sistemu podjetja V praksi se pokaže, da temeljni transformacijski proces uspešno deluje le, če je obkrožen z vrsto drugih procesov, katerih naloga je predvsem zagotavljanje vseh pogojev za njegovo uspešno delovanje. Te procese oziroma podsisteme naprej delimo na podporne in pripravljalne, ki praviloma služijo le transformacijskemu procesu. Medtem ko so za komunikacijo navzven in sodelovanje z okoljem namenjeni skupni in splošni procesi (Ljubič,2006, str.16). Podporni in pripravljalni podsistemi so predvsem:

• razvoj proizvodnih procesov • razvoj izdelkov • operativno planiranje in priprava proizvodnje • kontrola kakovosti • vzdrževanje delovnih sredstev • interni transport • skladiščenje materialov in energije • skladiščenje izhodnih izdelkov

Med skupne in splošne procese pa lahko uvrstimo:

• kadrovsko dejavnost (kadrovanje) • nabava materialov in energije • prodaja izdelkov in storitev • investicijska dejavnost • strateško planiranje in analize • knjigovodstvo in računovodstvo • finance • skupne in splošne zadeve

Vsi delni procesi, ki tečejo v posameznih podsistemih, so povezani med seboj in tvorijo poslovni proces, medtem ko povezava vseh povezanih podsistemov tvori poslovni sistem (Ljubič, 2006, str.17).



Trendi za oblikovanje proizvodnih procesov Spremenjeni pogoji poslovanja in nujnost vključevanja v svetovne trende, kot so globalizacija trgov in informacijska družba, v večini podjetij spremenijo odnos do organizacije poslovnega procesa. Organizacijska urejenost poslovnih, kakor tudi proizvodnih procesov pa je bistvenega pomena za vsako podjetje, ki si želi doseči napredek in obstati med konkurenco. Trg danes zahteva in pričakuje izpolnjevanje visokih standardov, hkrati pa postaja ob ostrejših zahtevah, vse bolj močna tudi konkurenca. To se kaže predvsem v:

• kratkih inovacijskih časih in s tem navalom novih proizvodov • kratki življenski dobi in hitremu staranju proizvodov • zahtevah po raznolikosti proizvodov • vse ostrejših zahtevah po kvaliteti • kratkih dobavnih časih in točnosti dobave • ostrejših zahtevah po varovanju okolja

Tržne zahteve se prenašajo tudi v delovne procese, ki se morajo trendom na trgu podrediti in stalno prilagajati: tehnologija se mora prilagoditi novim proizvodom in manjšim serijam izdelkov, sistem planiranja je potrebno prilagoditi zahtevam po kratkih dobavnih rokih, nivo obdelave in kvaliteta morata biti usklajena z zahtevami, ob vsem pa moramo zagotoviti tudi konkurenčnost in gospodarnost proizvodov. Pomembno pa je, da pri tem upoštevamo tudi možnosti za doseganje ciljev. Tu štejemo predvsem razvoj elektronike in informacijske tehnologije ter razvoj materialov in novih tehnologij (Jeraj, Ljubljana, 2006). 2.2 TIPOLOGIJA PROIZVODNJE GLEDE NA ČASOVNO

RAZPOREDITEV IN PONOVITVE IZDELAVE

Po tej tipologiji delimo proizvodne procese na interminentne (prekinjajoče) in kontinuirane (neprekinjene). Interminentni procesi so lahko enkrantni v naročniški in v individualni proizvodnji ter ponavljajoči v serijski proizvodnji (Ljubič,2006,str.9). Enkratni proizvodni procesi V te procese lahko uvrstimo predvsem naročniško, individualno in projektno proizvodnjo. Praviloma se v takih procesih izdeluje en izdelek iste vrste v daljšem časovnem obdobju. V Ilesu bi pod ta proces lahko uvrstili predvsem opremljanje hotelskih in drugih turističnih objektov, študentskih domov, ladij ter drugih enkratnih projektov. Tovrsten način proizvodnje pa zaseda med 15 do 20 odstotkov proizvodnih kapacitet.



Značilnosti enkratne proizvodnje so predvsem:

• Zelo majhne količine izdelkov posameznih vrst, lahko tudi samo eden, ki je načeloma vedno za znanega kupca.

• Delo je večinoma ročno in mehanizirano, avtomatizacija pride v poštev le izjemoma.

• Oprema je univerzalna in razporejena po delavniškemu razporedu, lahko pa tudi na sami lokaciji izdelka.

• Izbor izdelkov je širok, vsi so si podobni po nekih skupnih značilnostih. • Ker se na istih delovnih mestih izdeluje več različnih izdelkov, so

obremenitve in kapacitete delovnih mest neusklajene, slaba pa je tudi zasedenost delovnih mest.

• Dokumentacija je precej splošna in nenatančna, tako da razvoj izdelkov pogostokrat poteka kar vzporedno s proizvodnjo – veliko je improvizacije.

• Ker je treba spremembe uvajati hitro, pomeni da mora biti proizvodnja zelo elastična, zato so cene takih izdelkov visoke.

Interminentni proizvodni procesi Lahko bi rekli, da bazira značilnost Ilesove proizvodnje predvsem na tovrstni tipologiji časovne razporeditve in ponovitev izdelave izdelkov. Preko 80 odstotkov proizvodnih kapacitet v proizvodnji zaseda ponavljajoča maloserijska in serijska proizvodnja. To so procesi, kjer v določenem proizvodnem ciklu izdelujemo večje, vendar določeno število istovrstnih izdelkov, ki se po nekem času lahko oziroma praviloma ponovijo. Glede na število izdelkov v seriji, ločimo maloserijsko in serijsko proizvodnjo. V maloserijski proizvodnji so količine izdelkov iste vrste , manj kot deset izdelkov v seriji, medtem ko v serijski proizvodnji lahko izdelujemo tudi po nekaj tisoč izdelkov v enem ciklu (Ljubič, 2006, str.10). Glavne značilnosti serijske proizvodnje

• Veliko različnih vrst izdelkov v proizvodnji. • Delo je pretežno avtomatizirano in mehanizirano. • Oprema je večinoma univerzalna in razporejena linijsko, oziroma lahko tudi

delavniško v maloserijski proizvodnji. • Izdelki se praviloma izdelujejo na zalogo za neznanega kupca. • V seriji izdelujemo hkrati posamezne vrste izdelkov. • Na istih delovnih mestih se obdeluje več različnih vrst izdelkov. • Obremenitev in zasedba delovnih mest je boljša kot pri posamični

proizvodnji, vendar kapacitete niso usklajene. • Razvoj je ločen od proizvodnje in ne poteka sočasno. • Proizvodna dokumentacija je bolj natančna kot pri enkratni proizvodnji. • Cena enakih izdelkov je nižja kot pri posamični proizvodnji in višja kot pri

kontinuirani proizvodnji. • Improvizacija je dovoljena le izjemoma.



• V proizvodnjo je možno hitro uvajati spemembe, je precej elastična glede

na kontinuirane procese. • Investicijski stroški so praviloma nižji kot v kontinuirani proizvodnji in višji kot

v posamični. Kontinuirani proizvodni procesi Takim procesom pravimo tudi tekoča oziroma množinska proizvodnja. Njihova značilnost je, da se v nekem dokaj kratkem ponavljajočem proizvodnem ciklu dalj časa izdeluje veliko (masovno) število izdelkov iste vrste. Asortiment izdelkov je majhen, proizvodnja istovrstnih izdelkov pa teče dolgo časa neprekinjeno v pretežno avtomatiziranem procesu (Ljubič, 2006, str.10). Ker proizvodnja v Ilesu s tovrstnimi procesi praktično nima skupnih točk, jih zato le na kratko omenjamo.

2.3 VPLIV KUPCA NA PROIZVODNI PROCES Pri proizvodnji na zalogo, kjer izdelke proizvajamo kontinuirano ali pa serijsko, končni kupec praviloma ni znan, zato ne vpliva neposredno na oblikovanje izdelkov. Vsi izdelki so več ali manj standardni. Prav nasprotno temu pa ima kupec v naročniški proizvodnji (izdelava za znanega kupca) neposredni vpliv tako na razvoj, kakor tudi na izdelavo produkta (Ljubič, 2006, str.11). Glede na vpliv kupca na proizvodnjo ločujemo praviloma štiri značilne vrste proizvodnih procesov: razvoj in izdelava po naročilu, izdelava po naročilu, sestavljanje po naročilu in izdelava na zalogo. V Iles-ovi proizvodnji lahko zasledimo prav vse štiri vrste proizvodnih procesov po taki tipologiji, ki pa morajo biti medsebojno usklajeni oziroma pravilno planirani in organizirani glede na obstoječo situacijo in tržne razmere. Razvoj in izdelava po naročilu Pri tem procesu ima kupec največji vpliv na oblikovanje in proizvodnjo izdelkov, saj se po njegovih zahtevah in preko vseh stopenj gradnje, izdela povsem specifičen izdelek. Naročnik oziroma kupec posreduje proizvajalcu zahtevane lastnosti in značilnosti izdelka, le ta pa izdelek razvije, preskrbi materiale in sestavne dele, ga naredi in sestavi, na koncu pa preizkusi in dobavi kupcu. Vedeti je treba, da so proizvodni cikli pri tovrstni proizvodnji praviloma izredno dolgi in da je kratkoročne potrebe kupca zelo težko, če že ne nemogoče zadovoljiti. Taki procesi se največ pojavljajo v gradbeništvu, ladjedelnišvu, industrijski strojegradnji in podobno (Ljubič, 2006, str.14).



V Ilesovem proizvodnem procesu se je takemu načinu dela potrebno prilagoditi pri razvoju in izdelavi hotelske pohištvene opreme, študentskih domov in podobnih naročilih. Ti projekti so praviloma enkratni in neponovljivi in zato predstavljajo tudi določeno motnjo v procesu proizvodnje, saj organizacijska struktura in tehnologija nista prilagojeni za tak način dela. Konkurira se praviloma le na projektih kjer se lahko ponudi že razvite izdelke iz lastnega prodajnega programa (opravi se le manjše korekcije na željo kupca) in na projektih za katere je prirejena tudi tehnologija in zagotovljeni kadrovski viri. V Ilesu je s takimi procesi zasedeno od pet do deset odstotkov proizvodnih kapacitet in se jih v zadnjih letih planirano znižuje, ker to ni temeljna usmeritev podjetja. Izdelava po naročilu Pri tem konceptu proizvodnje se iz gradnikov in sestavnih delov izdelujejo že razviti izdelki na odpoklic oziroma naročilo kupca. Razvoj izdelkov je lahko skupen oziroma ga lahko razvije tako kupec kakor proizvajalec, dejstvo pa je da se izdelava lahko prične šele, ko prispe kupčevo naročilo (Ljubič, 2006, str.14). Glavne značilnosti tovrstne proizvodnje so predvsem:

• Znan končni kupec. • Velik, vendar le enkraten vpliv kupca na razvoj. • Dolgoročne potrebe kupca so znane in na osnovi teh se lahko planira

proizvodnja. • Ciklus v proizvodnji je kratek. • Proizvajalca praviloma ne bremenijo končne zaloge izdelka.

Taka naročniška proizvodnja je v Ilesu pomembna, tako glede zasedenosti proizvodnih kapacitet, kakor tudi s stališča realizacije v skupnih prihodkih podjetja. Na ta način se izdeluje licenčno pohištvo za tuje partnerje (predvsem za Angleški in Ameriški trg), kakor tudi za večja domača trgovska in pohištvena podjetja (če v ta segment štejemo tudi kooperacije). V proizvodnji je zasedenost kapacitet s tako proizvodnjo med štirideset in petinštirideset odstotki na letni ravni. Lahko rečemo, da je v zadnjih dveh letih v porastu, predvsem na račun enkratne naročniške proizvodnje in na račun povečanja obsega proizvedenih izdelkov. Sestavljanje po naročilu O sestavi po naročilu govorimo, kadar iz določenih standardiziranih sestavnih delov, ki smo jih predhodno proizvedli na zalogo, izdelujemo končne izdelke po kupčevih zahtevah. Proizvodnjo sestavnih delov planiramo na osnovi napovedi oziroma ocene s pomočjo različnih orodij (npr.MRP 1). Dokončno izdelavo oziroma montažo izvedemo šele , ko je bilo sprejeto naročilo kupca.



Proizvodni časi za izdelavo sestavnih delov in končnih izdelkov so praviloma kratki, res pa je, da so sestavni deli dalj časa na neki medfazni zalogi – največkrat kar v proizvodnji ali pa v skladišču, ki je tesno povezan s proizvodnjo. Značilno za tako proizvodnjo je, da ima končni kupec pomemben vpliv pri oblikovanju končnega izdelka in da na ta način lahko precej razširimo izbor izdelkov, ne da bi občutno povečali zaloge končnih izdelkov. Šibka točka, v primerjavi z izdelki, ki so že na zalogi, se pokaže pri dobavnih rokih, saj ima proizvodnja ob naročilu za opravit še določeno delo, ki zahteva določen čas (Ljubič, 2006, str.14). V Ilesu se po tem konceptu delno izdeluje otroški in mladinski program Mali Princ. Kupec ima predvsem velik vpliv pri barvnem izboru front, plošč in raznih letvic, prav tako pa lahko vpliva na gradnjo elementov in število sestavnih delov. Zaradi širine programa se na zalogo lahko zapakira le okvirno polovico sestavnih delov, vse ostalo pa se lakira in pakira ob naročilu kupca. Medfazne zaloge se tako polni mesečno, medtem ko se naročila kupcev lansira v proizvodnjo tedensko. In prav tedenska naročila se črpa izključno iz medfaznih, kjer se skladiščijo polizdelki, ki so že delno obdelani. Izdelava na zalogo Kljub temu, da so po tovrstni tipologiji, v proizvodnem procesu Ilesa prisotni prav vsi dosedaj našteti koncepti pa še vedno prevladuje koncept izdelave izdelkov na zalogo. Tako se izdeluje predvsem lastne blagovne znamke, ki so plod Ilesovega razvoja, proizvodne kapacitete pa so na tak način zasedene okvirno 40 odstotkov. Kot glavna prednost takšnega načina dela je, da so izdelki stalno na zalogi in lahko zagotavljamo kratke dobavne roke (Ljubič, 2006, str.14). Tako proizvodnjo kategorizirajo naslednje značilnosti:

• da se izdelujejo tipizirani, nevtralno razviti izdelki na zalogo in za neznanega kupca,

• da so izdelki standardizirani in da kupec na oblikovanju nima neposrednega vpliva,

• proizvodni ciklus je kratek, izdelki pa se potem skladiščijo v skladiščih izdelkov in od tu distribuirajo naprej - glede na prodajo,

• plan proizvodnje se polni na osnovi napovedi povpraševanja po izdelkih, ki jo mora izvesti služba prodaje,

• nihanje prodaje mora proizvajalec regulirati z varnostnimi zalogami - proizvajalec je izpostavljen sorazmerno velikemu tveganju, ob napačni napovedi izdelki ostanejo nerazprodani. • glavna prednost je, da so izdelki stalno na zalogi in lahko zagotavljamo

kratke dobavne roke.



2.4 JAPONSKA RAZMIŠLJANJA O PROIZVODNIH PROCESIH

Kljub temu, da so osemdeseta leta prejšnjega stoletja že precej za nami pa so predvsem zaradi gospodarskih uspehov, ki so jih nekateri takrat imeli, njihovi pogledi na to problematiko še vedno zanimivi. Ker so bli ti pristopi usmerjeni bolj k renoviranju in modifikacijam proizvodnih procesov ki že tečejo, pridejo njihova vodila v poštev prav v tej nalogi, kjer procesa ne gradimo na novo, pač pa ga le preoblikujemo. Predvsem so še vedno zanimive njihove zamisli glede oblikovanja delovnih procesov na osnovi študija dela, oblikovanje linijske proizvodnje v ritmu, pod pogoji manjših količin in sposobnost hitrega prilagajanja spremembam na tržišču (Vršec,1989, str.329). Izhodišča njihovih razmišljanj so usmerjena prevdvsem k naslednjm motečim dejavnikom v proizvodnji in izgubam, ki jih povzročajo:

• Prevelika proizvodnja, glede na prodajo, vodi v ležanje končnih proizvodov na zalogi oziroma mrtev kapital, ki negativno obremenjuje poslovanje podjetja. Na vsaki stopnji proizvodnje naj bi proizvedli le toliko (in takrat) proizvodov, kolikor jih potrebuje kupec oziroma naslednji delavec.

• Izgube zaradi čakanja pomenijo predvsem spremljanje delovanja stroja s

strani delavca, ki pa med tem časom ni ustrezno zaposlen. Te izgube rešujemo predvsem z napravami za avtomatsko dodajanje in odvzemanje gradiva in napravami za avtomatsko ustavljanje stroja po končanem delu, oziroma med nepredvidenimi motnjami v procesu.

• Izgube v povezavi s transportom so povezane predvsem zaradi krajevne

in časovne neusklajenosti procesov. To pomeni, da gradivo razlagamo in nalagamo večkrat kot je nujno, obenem pa imamo še prevelike razdalje med posameznimi operacijami. Te izgube lahko zmanjšamo predvsem z ustreznim oblikovanjem časovno usklajenih procesov in z ustreznim projektiranjem proizvodnih sistemov.

• Izgube pri obdelavi polproizvodov oziroma proizvodov izhajajo iz različnih

virov. Predvsem pa je tu pomembna kakovost, izbor orodij ter ustrezno vzdrževanje orodij in naprav.

• Izgube zaradi zalog zahtevajo dodatno delo z manipulacijo, s

skladiščenjem in dodatne stroške z večjim številom zaposlenih. Te izgube rešujemo predvsem z ustreznim krmiljenjem proizvodnje in izdelavo točno naročenih količin.



• Izgube zaradi nepotrebnega gibanja so največkrat pogojene s slabo

organizacijo dela. Delavci preveč časa porabijo za iskanje orodij in priprav, za dvigovanje ter prelaganje gradiva, iskanje dokumentacije in podobno.

Zmanjševanje takih izgub lahko dosežemo z ustreznim razporejanjem delovnih sredstev in prilagajanjem dela delavcu. Velik del tega pa lahko rešimo že z ustreznim oblikovanjem proizvodnega procesa.

• Izgube zaradi pomanjkanja kakovosti so pogojene izključno s slabo

kakovostjo izdelanih polizdelkov ali končnih proizvodov in povzročajo dodatne motnje v procesu ter slabo vplivajo na zaupanje kupca v izdelke. V procesu proizvodnje pomeni to dodatna dela na proizvodih in polproizvodih, kot so: popravila in korekcije, razstavljanje in ponovno sestavljanje, prebiranje in pregledovanje ter ponovna izdelava nadomestnih količin. Oblikovanje ustreznega procesa je tudi tukaj najustreznejša rešitev te problematike. V primeru, da kljub vsemu pride v procesu do slabe kakovosti, mora obstajati možnost takojšnje rešitve nastalega problema. Na tem mestu bi dodali tudi ustrezno ozaveščanje in izoobraževanje ljudi, ki sodelujejo na vseh točkah tokom delovnega procesa.

In prav človeka in delo z ljudmi se v zadnjem času vse bolj postavlja v ospredje, saj nam še tako sodobni in izpopolnjeni tehnični sistemi in naprave brez ustrezne kadrovske podpore ne morejo dati rezultatov na visoki ravni. Ob tem pa je za uspešnost celotnega sistema ključnega pomena zaupanje med vodilnimi delavci in izvrševalci nalog (Vršec, 1989, str.340).



3 OBSTOJEČE STANJE IN ANALIZA PROBLEMA

3.3 POSNETEK STANJA PROIZVODNIH ODDELKOV Glavnina Ilesovih proizvodnih prostorov je še iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, in so bili takrat koncipirani za izdelavo ploskovnega pohištva glede na takratne zahteve. Značilnost proizvodnih prostorov je predvsem njihova sorazmerno velika dolžina in širinska utesnjenost. Oddelki si nekako sledijo po dolžini, glede na takrat predvidene postopke obdelave. Postavljeni so zaporedno eden za drugim, od začetnih operacij pa do skladišča končnih izdelkov. Proizvodnja se prične v strojnem oddelku kjer potekajo vse operacije, od grobega razreza predvsem ploskovnih materialov, do finalnih operacij obdelave robov ter vrtanja, brazdanja in utorjenja. Strojno obdelani elementi nato po valjčnih progah potujejo v lakirni oddelek, kjer poteka eventualna površinska obdelava robov in ploskev, zatem pa se s pomočjo dveh transportnih dvigal transportirajo v pakirnico. Lakirni oddelek in tretjina strojnega oddelka je namreč v etaži, s tem da je pakirnica v pritličju pod njima. V pakirnici poteka izdelava embalaže, komisioniranje elementov, lepljenje in vijačenje ter na koncu embaliranje in oddaja v skladišče izdelkov. Prednost take infrastrukture je, da je proizvodni tok logičen in enostaven, saj obdelovanci od operacije do operacije potujejo samo naprej, od začetne do končne obdelave. V primeru, da je tehnologija obdelave v skladu s tem tokom, je na ta način tudi lažje planiranje in vodenje proizvodnje. In ravno to, kar je bila včasih prednost, se v zadnjem desetletju kaže kot slabost in pomanjkljivost, ker se je spremenil tako koncept izdelave takega pohištva kakor, deloma, tudi tehnologija. Največje spremembe so bile na uporabi osnovnih ploskovnih materialov in konceptu izdelave pohištva. Pred desetletji se je na tej lokaciji glavnina pohištva proizvedla iz iverala, ki je se je oplemenitil s furnirskimi listi domačih in eksotičnih drevesnih vrst ter surovim iveralom, ki se je nato površinsko obdeloval v željene barvne variante. Danes taka proizvodnja, v tem cenovnem razredu, ni več rentabilna oziroma ni skladna s sedanjo usmeritvijo podjetja. Za osnovo se v večini uporablja že oplemeniten iveral, z imitacijami drevesnih vrst ali barvnimi variantami. To pomeni, da se je zasedenost nekaterih oddelkov in delovnih mest precej zmanjšala, hkrati pa so se drugje pojavila ozka grla in prezasedenost kapacitet. Še večja sprememba pa je v konceptu proizvodnega procesa. V preteklosti se je pohištvo skoraj v celoti proizvajalo na zalogo in so bile proizvodne količine istovrstnih izdelkov v seriji med dvesto in petsto, hkrati pa je bil asortiman sorazmerno ozek. Danes se velik del pohištva proizvaja za znanega kupca po naročilu in po konceptu lakiranja ter pakiranja po naročilu. Pri delu izdelkov, ki se še vedno proizvajajo na zalogo, so se količine bistveno znižale, med petdeset in sto izdelkov v seriji (lahko tudi manj), hkrati pa je asortiman bistveno širši v primerjavi s preteklostjo. V primerih, ko se izdelki lakirajo in pakirajo po naročilu, se v proizvodnji povečuje predvsem potreba po medfaznih zalogah polizdelkov.



3.1.1 ODDELEK STROJNE OBDELAVE Oddelek strojne obdelave pohištvenih elementov, je v proizvodnji najobsežnejši in hkrati tudi organizacijsko in kadrovsko najzahtevnejši. V tem oddelku se prične delovni proces in tu se opravi glavnina delovnih ur na vseh izdelkih. Po končanih operacijah sledi le še eventualno lakiranje (največkrat samo ličnic ali drugih vidnejših kosov pohištva) ter sestava, vijačenje in pakiranje izdelkov (Slika 14). Ker se podjetje ukvarja z izdelavo ploskovnega pohištva je tudi strojni park in material, ki se obdeluje, podrejen tem smernicam. Osnovni materiali v proizvodnji so predvsem iverne plošče, ki so lahko oplemenitene z raznimi melaminskimi folijami (imitacije lesnih vrst, barvne variante..itd.) ali pa s furnirskimi listi. Ostali ploskovni materiali, ki se vgrajujejo v izdelke pa so še : ultralesi v raznih izvedbah, vezane plošče, panelne plošče, MDF plošče za lažje oblikovanje neravnih robov…itd. Glede na to, je plansko, organizacijsko in tehnološko organiziran tudi ta oddelek, ki ga lahko delimo na štiri sklope in sicer:

• groba priprava elementov – to pomeni grobi razrez (če je tehnološki postopek tako koncipiran). Sestavljajo ga stroji za razrez in spajanje furnirja, razrezovalka plošč in stroj za ploskovno leplenje;

• formatno robovni del – tukaj se obžaga elemente dolžinsko in širinsko na

končne dimenzije, vgradi robne trakove in po potrebi utori ali brazda obdelovance. To je večfunkcijski stroj, ki ga poslužujejo nakladalno razkladalne in obračalne naprave;

• vrtalni sklop – kjer se vrta vse potrebne izvrtine glede na zahteve

delavniških risb. Razdeljen je na tri dele, ki so sestavljeni iz NC pretočnih vrtalnih strojev in NC rezkarja – mozničarke;

• sklop manjših strojev, kjer poteka finalizacija elementov oziroma se

opravi operacije, ki predhodno niso bile izvedljive. To so : mizni rezkar, lepilka za neravne robove, mizna krožna žaga, vrtalka predalov, enostranska robovna lepilka, stroj za brušenje robov…itd.

Ta oddelek je v celotni proizvodnji tehnološko najbolj zahteven, predvsem pa ga sestavlja draga in zahtevna strojna oprema in to tako glede investicij, kakor tudi vzdrževanja. Ko gledamo strukturo ur na izdelku, vidimo da jih v povprečju 60 odstotkov nastane prav v tem oddelku in tudi glavnina (preko 95 odstotkov) obdelovancev v proizvodnem procesu se obdeluje na teh strojih. Glede na diverzificiranost proizvodnega programa in posledično neenakomerne obremenitve strojnega parka, nastajajo prav tu stalna in občasna ozka grla.



Slika 14 : Tloris oddelka strojne obdelave

PR

OIZ

VO

DN

I TO

KP

RO

IZV

OD

NI

TOK

PROIZVODNITOK

PROIZVODNITOK

VRTALNI SKLOP

ENERGETSKO POSTROJENJEIN MEHANIČNADELAVNICA

FORMATNO ROBOVNI DEL

VHOD PLOSKOVNIH MATERIALOV IN GROBI RAZREZ ELEMENTOV

SKLOP MANJŠIH STROJEV

PRIPRAVA ELEMENTOV ZA LAKIRANJEIN PAKIRANJE



Proizvodni proces se prične z razrezom plošč na formatizerju za grobi razrez. Plošče v raznih izvedbah se namreč nabavlja v večjih dimenzijah (maksimalno 205 cm širine in 600 cm dolžine), potem pa se jih kroji glede na potrebe, s tem da se zasleduje logiko maksimalnega možnega izkoristka. Razrezane elemente se zlaga na transportne deske v predpisane zložaje in tako po valjčnih progah potujejo od operacije do operacije, skozi ves proizvodni proces. Glede na tehnološki postopek gredo obdelovanci lahko najprej na plemenitenje z raznimi furnirji in laminati ali pa kar direktno na stroj za formatiranje in oblepljanje robov (iverali oplemeniteni z melaminskimi folijami).

Slika 15 : Stroj za razrez plošč

Slika 16 : Formatno robovna linija – začetek linije,



Formatno robovni stroj je večfunkcijski in kot tak opravlja več operacij hkrati z enim prehodom obdelovanca. Namenjen je vzdolžnemu in prečnemu obžagovanju obdelovancev na končne dimenzije in oblepljanju robov z različnimi materiali, od 0,6 do treh milimetrov debeline. Večinoma se obleplja z melaminskimi robnimi folijami, furnirskimi trakovi ter ABS in PVC trakovi. Po potrebi se lahko tudi profilira, utori ali brazda element, saj ima stroj vgrajene štiri rezkalne agregate.

Slika 17 : Formatno robovna linija – konec linije

Od tu naprej potujejo elementi na dva pretočna obdelovalna centra. Na center za vrtanje oziroma na obdelovalni center za rezkanje in profiliranje neravnih robov ter zahtevnejša vrtanja.

Slika 18 : Vrtalni center I – Zenith



Slika 19 : Vrtalni center II – Lino Busellato Glavnina obdelovancev gre preko sodobnejše NC vrtalke, ki ima tako konfiguracijo, da lahko pokrije večino potreb po izvrtinah, z enim ali največ dvema prehodoma. Elementi, pri katerih je potrebno vrstno vrtanje izvrtin, gredo preko starejšega in tudi že precej obrabljenega NC vrtalnega sklopa, ki je ne glede na njegove karakteristike, ves čas tudi nastavljen za to vrtanje. Obdelovanci, pri katerih je poleg izvrtin potrebna tudi obdelava neravnih robov pa gredo na CNC center za profiliranje in nadalje na stroj za oblepljanje in rezkanje neravnih robov.

Slika 20 : CNC center za profiliranje in vrtanje



Ko je zaključena obdelava na teh strojih, so okvirno na 75 odstotkih elementov, zaključene tudi vse strojne operacije v oddelku. Ostalih, cca. 25 odstotkov elementov se obdeluje in dodeluje naprej na manjših mizarskih strojih. To so predvsem operacije, ki predhodno niso bile izvedljive. Ko so vse faze dela zaključene, potujejo obdelovanci naprej na komisioniranje oziroma pripravo za pakiranje ali pa v lakirni oddelek, če je s tehnološkim postopkom tako opredeljeno. Organiziranost in kadrovske potrebe V oddelku, kjer poteka delo dvoizmensko in troizmensko, je zaposlenih 34 delavcev. Za tehnološko pripravo dela skrbi razvojni tehnolog (razvoj novih produktov, postopki, izboljšave, priprave, orodja, programi za stroje...itd.), medtem, ko je za operativno pripravo oddelka odgovoren operativni tehnolog (dokumentacija, terminiranje, krojenje plošč..itd), ki hkrati skrbi za dokumentacijo v celotni proizvodnji. Vodenje oddelka ima na skrbi delovodja, kateremu sta v pomoč pri organiziranju dva izmenovodja. Izmenovodja je odgovoren za oddelek predvsem v popoldanski izmeni, medtem ko v dopoldanski upravlja in nastavlja zahtevnejše stroje. Organiziranost na strojih, glede na proizvodni tok

• Na razrezovalki plošč je delo organizirano dvoizmensko, v vsaki izmeni pa sta za nemoteno delo potrebna dva delavca. Vodja stroja, za katerega je zahtevana poklicna izobrazba, mora zaradi narave dela imeti vedno ob sebi tudi pomočnika. Delo na tem stroju spada med srednje zahtevna dela v podjetju. Odgovoren za nemoteno preskrbo delovnega mesta z materialom je viličarist, ki organizacijsko spada med skladiščne delavce.

• Pretočno stiskalnico za ploskovno lepljenje obdelovancev (furnirji, laminati),

morajo posluževati štirje delavci, od katerih mora imeti vodja najmanj poklicno izobrazbo. Zasedenost stroja je le med 40 in 50 norma ur mesečno, zato planiramo delo tako, da se opravlja to fazo za več delovnih nalogov skupaj (energetsko je ta stroj namreč zelo potraten). Ekipo delavcev formira delovodja, črpa pa jih iz delovnih mest, ki so tisti trenutek manj zasedena glede na terminski plan oddelka.

• Formatno robovni stroj je eden izmed najzahtevnejših strojev v proizvodnji

in hkrati tudi najbolj obremenjen. Poslužujeta ga dva delavca, od katerih je ključni vodja, ki mora imeti srednjo izobrazbo tehnične smeri. Kompleten sklop je dokaj avtomatiziran in opremljen z nakladalno obračalnimi napravami, tako da fizičnega dela ni veliko oziroma je omejeno bolj na

dodajanje in menjavo materiala in rezil. Zahtevnejše pa je nastavljanje



stroja in kontrola operacij med samim delom. Delo poteka skoraj stalno v treh izmenah, ob večjih potrebah pa je nujna tudi uvedba dela preko polnega delovnega časa (sobota).

• Vrtalni center I. je sodobnejši od dveh vrtalnih sklopov, upravlja pa ga

delavec s srednješolsko izobrazbo, ki mu nudi pomoč eden do trije pomočniki (odvisno od dimenzije obdelovancev). Posluževanje stroja je ročno, zato je stalno nihanje števila potrebnih pomočnikov na stroju. Delo praviloma poteka v dveh izmenah, vendar druga izmena ni vedno zasedena, zato so potrebni terminski razporedi na druga delovna mesta.

• Vrtalni center II. je nastavljen predvsem za vrstno mozničenje elementov in

za vrtanje enostavnih elementov. Delo poteka samo v eni izmeni, stroju strežeta dva do štirje delavci, ker poteka posluževanje stroja ročno. Za vodjo stroja je predpisana poklicna izobrazba.

• CNC rezkar (mozničarka) poslužuje en operater in le v izjemnih primerih

(dimenzije obdelovancev) potrebuje pomočnika. Njegova izobrazba mora biti najmanj poklicna, priporočljiva pa je srednješolska tehnične smeri. Delo poteka v dveh izmenah, posluževanje stroja je ročno.

• Sklop manjših mizarskih strojev so delovna mesta, ki niso enakomerno

obremenjena, zasedenost je precej odvisna od specifike delovnega naloga, ki se tisti moment nahaja v proizvodnji. Na teh strojih dela stalno in predvsem v dopoldanski izmeni enajst delavcev, od katerih imajo štirje poklicno izobrazbo in opravljajo samostojno svoja dela in naloge, ostali pa so pomočniki in opravljajo manj zahtevna dela. Delo razporeja delovodja v oddelku glede na terminski plan, ki ga dobi od operativne priprave dela.

3.1.2 LAKIRNI ODDELEK Lakirnica se nadaljuje takoj za strojnim oddelkom, ločuje jih le medfazno skladišče elementov, ki so pripravljeni za lakiranje (lakiranje po naročilu) in pregradna stena, ki je potrebna zaradi požarno varstvenih ukrepov. Površinski materiali, ki se uporabljajo v lakirni, so na bazi akrila (temeljni oziroma bazični lak) in polivretanski laki, ki se uporabljajo za končne nanose tako pigmentiranih površin, kakor natur pokrivnih. V primeru niansiranja furniranih površin, se kot prvi sloj pred bazičnimi nanosi nanaša tudi lužila, ki so lahko na vodni ali alkoholni bazi.

• Prvi del lakirnice je namenjen površinski obdelavi brizganja obdelovancev s pištolami na komprimiran zrak. Sestavljajo ga tri brizgalne kabine, od katerih je ena namenjena izključno obdelavi robov, drugi dve pa predvsem površinski obdelavi zahtevnejših ploskev in manjših elementov ter maloserijskih produktov oziroma izdelkom, ki se lakirajo po naročilu.



• Drugi del lakirne, ki po kvadraturi zaseda tudi največji prostor, sestavlja UV

lakirna linija za površinsko obdelavo ploskovnih elementov. To je sklop strojev povezan v celoto, na katerem se obdelovanci površinsko obdelajo v enem prehodu. V tem sklopu strojev sta: dve kontaktni ploskovni brusilki, lužilka, dve nanašalki temeljnih lakov, šest UV žarnici za hitro sušenje osnovnih lakov, polivalka končnega laka in sušilni kanal s transportnimi vozički.

V preteklosti, ko so bili izdelki skoraj v celoti površinsko obdelani z lužili, laki in barvami, je bil to najbolj zaseden oddelek v celotni proizvodnji, saj je delo potekalo večino troizmensko ob polni zasedenosti tehnologije. Danes, ob drugačnem proizvodnem programu, predvsem pa drugačnih ploskovnih materialih, ki so vgrajeni v izdelke, je slika popolnoma drugačna. Zadovoljivo so zasedene le kabine za ročno brizganje elementov, medtem ko je zasedenost lakirne linije v zadnjh letih le nekako petindvajset odstotna, če razpolagamo z dvoizmenskim delom. Kljub nizki zasedenosti kapacitet, je lakirnica za Iles pomemben oddelek, saj možnost kvalitetne površinske obdelave elementov nemalokrat pomeni določeno prednost pred tekmeci na trgu. Površinska obdelava je tehnološko dokaj zahtevna in tako bo verjetno tudi v bodoče saj se na tem področju dogaja vedno kaj novega. Novosti so tako na področju tehnologije in materialov (npr. vodni laki), kakor tudi v vse strožjih naravovarstvenih predpisih in predpisih, ki urejajo varovanje zdravja delavcev.

Organiziranost in kadrovske potrebe V lakirnici je delo večinoma organizirano enoizmensko, opravlja pa ga dvanajst delavcev, ki pa se ob nepolni obremenitvi kapacitet delno razporedijo po drugih oddelkih v proizvodnji. Za tehnološko pripravo proizvodnje skrbi razvojni tehnolog, ki pa mu to delo, glede na količino, ne pomeni polne obremenitve delovnega časa. Na skrbi ima predvsem razvoj novih površin, tehnološke postopke in izboljšave. Operativni tehnolog je, tako kot za ostale oddelke, tudi tu zadolžen za terminiranje in lansiranje dokumentov. Za vodenje oddelka je zadolžen oddelkovodja, kateremu je v pomoč vodja lakirne linije, oba pa sta večino časa zadolžena za zahtevnejše delovne operacije v lakirni. Delo na treh kabinah za brizganje elementov opravljajo štirje delavci v dopoldanski in štirje v popoldanski izmeni. Dvoizmensko je zasedena predvsem brezprašna kabina za obdelavo zahtevnejših elementov, kjer se tedensko lansirajo količine s široke barvne palete, ki jo nudimo kupcem (lakiranje po naročilu). Na kabini za brizganje robov in klasični vodni kabini se potrebe po dvoizmenskem delu pokažejo le izjemoma. UV – lakirno linijo poslužuje, skupaj z vodjem linije, sedem delavcev. Dejstvo pa je, da je zadnja leta povprečna mesečna obremenitev postrojenja le med osemdeset in devetdeset strojnih ur mesečno. To pomeni, da se delavce ob nizki obremenitvi razporedi na druga dela v lakirnici (brizganje elementov, kontrola in komisioniranje obdelanih elementov) ali pa v oddelke kjer se izkazujejo večje potrebe oziroma ozka grla.



3.1.3 ODDELEK ZA SESTAVO IN PAKIRANJE Pakirnica leži v pritličju pod lakirnico in delom strojnega oddelka s katerima ju povezujeta dva tovorna dvigala. Ker pa sta oba tovorna dvigala locirana v lakirnici, pomeni da poteka ves transport obdelovancev preko tega oddelka, ne glede na to, da se jih glavnino površinsko ne obdeluje. Ta oddelek lahko v grobem delimo na dva dela in sicer na del, kjer se pripravljajo in pakirajo individualna naročila za znanega kupca in del kjer se pakirajo izdelki v serijah, bodisi na zalogo ali za znanega kupca. Pakirnica je v plansko organizacijskem smislu dokaj zahteven oddelek. Tukaj se namreč združijo in komisionirajo vsi materiali in polizdelki, ki skupaj tvorijo celoto oziroma izdelek. Predvsem je lahko problematična časovna usklajenost izdelave vseh sestavnih delov iz ostalih proizvodnih oddelkov in dobava materialov ter polizdelkov od dobaviteljev. Pred samim pakiranjem se v tem oddelku opravi tudi vsa ostala pripravljalna dela kot so: izdelava kartonske embalaže, letvičenje, vijačenje in sestava izdelkov ali polizdelkov. Delovna mesta v pakirnici delimo v naslednje sklope:

• Priprava in pakiranje individualnih naročil za znanega kupca , kjer je tudi medfazno skladišče elementov za črpanje tovrstnih naročil. V tem delu se pripravlja in pakira tudi vse eventualne reklamacije, predelave elementov in izdelave elementov po naročilu. Elemente se pakira ročno v vnaprej pripravljene kartonske omote in zlaga na pohištvene palete. Prostorsko ta delovna mesta, skupaj z medfaznimi zalogami, zasedajo domala polovico razpoložljivih kapacitet lakirnice.

• Vijačenje, letvičenje in sestava elementov so delovna mesta, kjer

zasedenost precej niha glede na proizvodni program, ki je trenutno v delu. Delovna sredstva, ki se uporabljajo, so predvsem ročna orodja na komprimiran zrak in električna ročna orodja ter razne šablone in priprave.

• Komisioniranje elementov je delovno mesto, kjer se po postopku pripravlja

materiale in polizdelke za pakete, ki jih sestavlja več različnih gradnikov. Gradnike, katerih obdelava je bila predhodno končana na drugih delovnih mestih in v drugih oddelkih ter materiale in polizdelke od dobaviteljev, se zlaga skupaj v zložaje in po valjčnih progah transportira do pakirnih delovnih mest.

• Na liniji za pakiranje je šest delovnih mest, ki so postavljena zaporedno ob

tekočem traku, njihova zasedenost je precej odvisna od proizvodnega programa, ki je v delu. Delavec ročno zapakira element, po predvidenem postopku, v vnaprej pripravljene kartonske omote in ostalo embalažo ter ga porine na tekoči trak. Zapakirani elementi potujejo do konca traku , kjer se paketi ročno zlagajo na pohištvene palete, ki prihajajo iz vseh delovnih mest pakirne linije. Tako zloženi elementi se z viličarjem transportirajo v skladišče končnih izdelkov.



• Izdelava in priprava kartonske embalaže, je delovno mesto kjer se

pripravi glavnino embalaže, ki se jo uporablja za pakiranje in zaščito pri transportu izdelkov. Največ dela predstavlja izdelava kartonskih omotov, ki se jih kroji in pripravlja iz kartonskih plošč večjih dimenzij. Na stroju za krojenje in označevanje prepogiba se najprej formatira omot na točne dimenzije, na krožnih žagah pa nadalje naredi izreze in zavihke. Narejeno embalažo nato transportirajo na predvidena pakirna mesta.

• V pripravi in komisioniranju okovja je ročno delo, kjer se združuje in

pakira pohištveno okovje po posameznih zabojih in PVC vrečkah glede na kosovnico, ki je narejena za posamezen element. Na tem delovnem mestu se tedensko pripravlja tudi okovje za vsa individualna naročila.

Organiziranost in kadrovske potrebe Delo v tem oddelku, razen v posebnih primerih, stalno poteka enoizmensko v dopoldanskem času. Skupaj, z vodjem oddelka, je zaposlenih šestnajst delavcev, vendar pa se ob preobremenitvi delovnih mest v pakirnico razporedijo tudi delavci iz drugih oddelkov. Tehnološko pripravo dela ima na skrbi razvojni tehnolog, ki je hkrati zadolžen tudi za strojni oddelek, vendar pa mu ob posameznih enkratnih projektih nudi pomoč operativni tehnolog, ki praviloma skrbi za terminiranje in lansiranje proizvodne dokumentacije. Delovna mesta v oddelku niso enakomerno obremenjena, zato je potrebno stalno terminiranje in usklajevane, da bi dosegli optimalen učinek razpoložljivih kapacitet. Praviloma pa je število delavcev po delovnih mestih naslednje: Na pripravi in pakiranju individualnih naročil za znanega kupca, so zaposleni trije delavci, katerim se količina dela odreja dnevno glede na odpreme, ki jih planira komercialni oddelek. Delo poteka enoizmensko, vendar pa se pojavljajo težave z usklajevanjem, saj količina dela dnevno varira tudi za več kot 100 odstotkov, ni pa dovolj skladiščnega prostora, da bi lahko strankam pakirali za daljše časovno obdobje vnaprej. Težave s prostorom se pojavljajo tudi pri medfaznih zalogah elementov, ker je delež tovrstne proizvodnje v porastu. Število delavcev na liniji za pakiranje in na letvičenju, vijačenju ter sestavi elementov, niha med sedem in deset, glede na trenutne potrebe in tudi razmerje po delovnih mestih je precej odvisno od proizvodnega programa. Komisioniranje elementov opravlja praviloma en delavec, medtem ko je na pripravi in komisioniranju okovja stalna potreba po dveh delavkah. Izdelavo in pripravo kartonske embalaže, ki pomeni hkrati tudi lansiranje embalirnih materialov po delovnih mestih za pakiranje, opravljata dva delavca.



Slika 21 : Obstoječi proizvodni tok

RAZREZOVALKA PLOŠČ

PRIPRAVA FURNIRJEV IN LAMINATOV

PRETOČNA HIDRAVLIČNA STISKALNICA

KOMBINIRAN FORMATNO ROBOVNI STROJ

VRTALNI CENTER I.

VRTALNI CENTER II.

CNC – REZKAR, MOZNIČARKA

SKLOP MANJŠIH MIZARSKIH STROJEV IN PRIPRAV

PRIPRAVA ELEMENTOV ZA PAKIRANJE

PRIPRAVA ELEMENTOV ZA LAKIRANJE



Legenda: - Groba priprava elementov - Formatiranje in obleplanje robov - Vrtanje elementov - Dodelavne operacije - Priprava za lakiranje - Priprava za pakiranje - Proizvodni tok obdelovancev

3.2 ANALIZA PROBLEMA Kljub temu, da se zaradi diverzificiranosti proizvodnega programa pojavlja organizacijska, tehnološka in kadrovska problematika tudi v drugih oddelkih pa je glavnina analize osredotočena v strojni oddelek in sicer predvsem na linijo za formatiranje in oblepljanje robov in nadalje na vrtalna sklopa I. in II.. Ti stroji so trenutno, v tem oddelku in hkrat tudi v proizvodnji, ključni. Njihove kapacitete dajejo takt vsem predhodnim in sledečim fazam dela oziroma se vsa ostala dela terminsko prilagajajo kapacitetam, ki so tukaj na razpolago. Na vsakem, od teh dveh sklopov, se izkazuje drugačna in specifična problematika in tudi način ter pristop k reševanju problema je različen. Predvsem pa so pomembni, ker:

• se na teh strojih obdeluje preko 90 odstotkov vseh elementov v proizvodnji, • tukaj nastajajo stalna in občasna ozka grla, • na teh strojih nastane 30 do 40 odstotkov norma časa na produktih, • je strojna oprema draga in zahtevna in to tako glede investicij, kakor tudi

vzdrževanja, • je zaradi zahtevnosti dela potreba po dobro usposobljenih in boljše plačanih

kadrih. Medtem ko je v strojnem oddelku najbolj pereča tehnološka oprema, je v drugih dveh oddelkih izpostavljena predvsem transportna in skladiščna problematika.



3.2.1 LINIJA ZA FORMATIRANJE IN OBLEPLJANJE ROBOV Na liniji za formatiranje so stroji sorazmerno sodobni in tehnično dovršeni, največji problem pa so ozka grla, ki so praktično stalna in ustavljajo tok celotne proizvodnje (Slika 22). Postopek dela je predpisan tako, da obdelovanci potujejo skozi postrojenje najprej vzdolžno in s tem se opravijo vse zahtevane operacije na vzdolžnih robovih, zatem pa se zložaje vrne na izhodiščno lokacijo in se ves postopek ponovi še na prečnih robovih. Čas, ki ga obdelovanec potrebuje za obdelavo na stroju, je pri prečnem prehodu za okvirno 20 odstotkov daljši, ne glede da se pri tem prehodu izvaja manj operacij (glavnino obdelovancev se samo formatira, brez vmesnega oblepljanja robov). Razlika nastane zaradi potrebnega vmesnega obračanja elementov, iz vzdolžne v prečno postavitev. Stroj, ki opravlja operacijo dvostranskega formatiranja je v podjetju edini in na njem se obdelujejo domala vsi ploskovni elementi, ne glede na dimenzije. To pa povzroča nemalo težav pri planiranju in terminiranju oddelka, saj so SU (strojni časi) izredno dolgi oziroma precej daljši kot pri predhodnih in naslednjih operacijah. Hkrati so velika težava tudi občasni zastoji in okvare stroja, saj ustavijo proces v celotni proizvodnji, s tem pa se povzročijo kasnitve terminov za izdobavo izdelkov, kar posledično pomeni nižjo realizacijo. Problematiko se trenutno rešuje s troizmenskim delom in delom preko polnega delovnega časa (ob sobotah). Za tak način dela morajo biti stalno usposobljene tudi tri ekipe delavcev, kar pa se izkazuje kot slabost, saj kvalitetnih kadrov primankuje tudi na ostalih zahtevnejših delih. 3.2.2 VRTALNA CENTRA I. IN II. Vrtanje oziroma mozničenje elementov se opravlja na dveh vrtalnih sklopih, od katerih je prvi tehnološko sodoben in hitro nastavljiv, drugi pa je zastarel in precej iztrošen (Slika 23). Na prvem vrtalnem sklopu je zasedenost SU med 70 in 80 odstotki, drugi pa le med 25 in 40 odstotki, če vzamemo za kapacitete stroja dvoizmensko delo. To pomeni, da kapacitete teh dveh sklopov pri sedanjem proizvodnem programu niso vprašljive oziroma še zdaleč niso polno zasedene. Problematika se pojavlja pri posluževanju strojev. Delo poteka ročno in število potrebnih delavcev pri stroju niha med dva in štiri, kar pomeni stalno usklajevanje in terminiranje dela. S povečevanjem števila delavcev za posluževanje stroja pa se povečujejo tudi potrebne NU (norma ure) za izdelavo produktov, kar posledično pomeni nekonkurenčnost v primerjavi s tekmeci na trgu. Pri drugem vrtalnem sklopu, ki je manj obremenjen in se ga v glavnem uporablja za vrstno mozničenje in mozničenje enostavnih elementov, je velika težava tehnološka zastarelost (dolgi časi nastavljanja stroja) in iztrošenost vitalnih delov, tako da se težko zagotavlja standardno kvaliteto obdelave.



Slika 22 : Tloris obstoječe tehnologije formatiranja in oblepljanja robov

PR

OIZ

VO

DN

I TO

K

LINIJA ZA FORMATIRANJE IN OBLEPLJANJE ROBOV



Slika 23 : Tloris obstoječe tehnologije vrtanja

PR

OIZ

VO

DN

I TO

K

VRTALNI CENTER II.

VRTALNI CENTER I.



Prikaz časovnih normativov po obstoječi organiziranosti VRTALNI CENTER I.MORBIDELLI - ZENITH NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 109 48;30914 - ILES ONE 117 42901 - HCB 167 74916 - START 129;30 54VRTALNI CENTER II.LINO BUSELLATO NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 63 24;30914 - ILES ONE 54 17901 - HCB 31 16916 - START 49 19VZDOLŽNOFORMAT. - HOMAG NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 76;30 38;15914 - ILES ONE 62 31901 - HCB 89 44;30916 - START 74 37PREČNOFORMAT. - HOMAG NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 102 51914 - ILES ONE 76 38901 - HCB 110;30 55;15916 - START 95 48 Tabela 1 : Prikaz obstoječih normativov Tabela prikazuje realno stanje časovnih normativov za štiri delovne naloge na omenjenih strojih, v okviru katerega je zajeto več izdelkov. Količine, ki so analizirane, pomenijo povprečno mesečno proizvodnjo. V vsakem delovnem nalogu se obdeluje med 50 in 80 različnih elementov, v tabeli pa so prikazani časi združeni po posameznih strojih.



4 PREDLOG REŠITEVE PROBLEMA 4.1 LINIJA ZA FORMATIRANJE IN OBLEPLJANJE ROBOV Predlog, za rešitev problema, je nakup novega stroja za prečno formatiranje elementov (Slika 24). Stroj bi bil ločen od ostale linije, na njem pa bi predvidoma izvajali samo fazo prečnega formatiranja enostavnih in lažjih elementov, katerih izdelavo bi lahko posluževala dva delavca. Posluževanje stroja bi bilo predvidoma ročno, vendar pa bi pri poziciji in lokaciji stroja morali upoštevati možnost dodatka razkladalno nakladalnih naprav (Slika 25). S preobremenjenega formatno lepilnega stroja bi tako lahko izločili vse elemente, pri katerih se pri prečnem prehodu ne obleplja robov oziroma ni potrebno izvajati drugih operacij razen formatiranja (Tabela 2). S tem bi glavni stroj, po ocenah, razbremenili za okvirno 25 odstotkov strojnih ur (pri nekaterih delovnih nalogih tudi več – vendar niso zajeti v izračunu), in delo v nočnem času bi v veliki meri odpadlo. Najpomembnejše je, da bi s tem pridobili dodatne kapacitete. V primeru večjih naročil bi bila tveganja za kasnitve dobaviteljem manjša. Nenazadnje pa ni zanemarljivo tudi to, da bi bilo glavno linijo z razbremenitvijo tudi lažje vzdrževati oziroma bi bili dragi vitalni deli stroja manj izpostavljeni.

Slika 24 : Predlagani stroj za vzdolžno in prečno formatiranje elementov



Prikaz časovnih normativov na formatiranju in oblepljanju robov po predlagani organiziranosti VZDOLŽNO FORMAT. - HOMAG NORMA ZASEDENOST

delovni nalog ČAS - NU STROJA-SU

903 - MALI PRINC 76;30 38;15 914 - ILES ONE 62 31 901 - HCB 89 44;30 916 - START 74 37 PREČNO FORMATIZER - HOMAG NORMA ZASEDENOST


903 - MALI PRINC 54 27 914 - ILES ONE 49 24;30 901 - HCB 56 28 916 - START 49 24;30 PREČNO - NOVI FORMATIZER NORMA ZASEDENOST


903 - MALI PRINC 48 24 914 - ILES ONE 27 13;30 901 - HCB 54;30 27;15 916 - START 46 23

Tabela 2 : Normativi na formatiranju in oblepljanju robov po predlagani organiziranosti



Slika 25 : Tloris predlagane tehnologije formatiranja in oblepljanja robov

PR

OIZ

VO

DN

I TO

K

LINIJA ZA FORMATIRANJE IN OBLEPLJANJE ROBOV

PREDLOG UMESTITVE NOVEGA STROJA ZA FORMATIRANJE ELEMENTOV



4.2 VRTALNA CENTRA I. IN II. Pri vrtalnih centrih je problematika drugačna kot pri liniji za formatiranje in oblepljanje robov. Tu niso problematične razpoložljive strojne ure, večja težava je število porabljenih norma ur delavcev, organizacijski problemi in iztrošenost tehnološke opreme. 4.2.1 PREDLOG 1. – NAKUP KLASIČNE PRETOČNE VRTALKE Prvi predlog je, da bi pri vrtalnem centru I. dokupili še eno klasično mozničarko (komponibilno s strojem Morbidelli Zenith) za vrtanje izvrtin od spodaj oziroma prirejeno za vrstno mozničenje in razkladalno napravo (Slika 26). S tem bi vse elemente lahko obdelovali na vrtalnem centru I. vključno s tistimi, ki se vrstno mozničijo. Norma časi delavcev na stroju bi se tako razpolovili, saj bi zlaganje elementov opravljal stroj. V primeru, da bi se odločili tudi za nakladalno napravo, bi se ti časi praktično izenačili s strojnimi urami, ker bi sklop strojev lahko upravljal samo eden, dobro usposobljen operater. Iztrošeni obstoječi vrtalni center II. bi s tem umaknili iz proizvodnega strojnega parka. Ta rešitev bi v proizvodni proces prinesla veliko prednosti. Izboljšala bi se kvaliteta dela, zmanjšali bi število prehodov elementov skozi stroj, število potrebnih delavcev za to operacijo bi se zmanjšalo.... Vendar pa bi s tako postavitvijo v proizvodnem procesu nastalo novo ozko grlo. Imeli bi samo en vrtalni center v liniji, preko katerega bi morali vsi obdelovanci. Ne glede na to, da bi teoretično taka linija lahko kapacitativno pokrivala proizvodne potrebe po vrtanju, bi hkrati nastali tu izredno dolgi pretočni časi za dokompletacijo delovnih nalogov. S tem bi povzročili težave in zastoje na drugih delovnih mestih in oddelkih. Hkrati pomeni to oddaljitev od zastavljenega proizvodnega koncepta, ki gre v smeri prilagodljivosti in fleksibilnosti ter krajšanju proizvodnega cikla, ob hkratni izdelavi manjših serij in zmanševanju končnih zalog izdelkov. Glede na to, da taka rešitev ne bi prinesla ustreznih učinkov v proizvodni proces, to opcijo zavračamo, kot neustrezno.



Slika 26 : Zavrnjeni predog tehnologije vrtanja

PR

OIZ

VO

DN

I TO

K

NOVI STROJ Z RAZKLADALNO NAPRAVO V SKLOPU VRTALNEGA CENTRA I.

DEPONIJA ZA OBDELOVANCE NA MESTU KJERJE BIL VRTALNI CENTER II.

OBSTOJEČI STROJ V SKLOPU VRTALNEGA CENTRA I.



4.2.2 PREDLOG 2. – NAKUP CNC PRETOČNEGA VRTALNEGA CENTRA Drugi predlog je nakup novega in sodobnega CNC vrtalnega centra s tehnologijo točkovnega vrtanja ( point to point). Stroj bi bil v procesu samostojna vrtalna enota, saj s svojo konfiguracijo in tehnološko opremljenostjo omogoča obdelavo elementov v enem prehodu, ne glede na zahtevnost in število izvrtin (Slika 27). Ta tehnologija bi torej omogočala obdelavo vseh zahtevnejših elementov v proizvodnji, kar pomeni pokrivanje od 40 do 50 odstotkov vseh proizvodnih potreb po tovrstni obdelavi. Bistvena prednost take rešitve problema bi bila predvsem večfunkcionalnost, ob hkratnem znižanju izdelavnih časov. S tem bi pridobili na fleksibilnosti, v smislu možnosti hitre izdelave manjših proizvodnih serij ter skrajševanju proizvodnih ciklov, posledično pa bi se bistveno zmanjšale potrebe po delu na zalogo. Obstoječi klasični vrtalni center Zenith bi s tem ohranili v strojnem parku podjetja, medtem ko bi iztrošeni center II. (Lino Busellato), dali v odpis. Prav tako je smiselno razmišljati o nakupu dveh razkladalnih naprav, tako za k obstoječi klasični vrtalki (vrtalni center I.), kakor tudi pri novem CNC centru (vrtalni center II). S tem bi dosegli, da bi mozničenje v proizvodnji obladovala dva operaterja, ob občasnem sodelovanju pomočnikov v primeru večjih obdelovancev, ko sta za vlaganje v stroj potrebna dva delavca. Taka rešitev je za podjetje sprejemljiva, saj je v skladu tako s strategijo tehnološkega razvoja podjetja, kakor tudi s splošno zastavljenimi cilji iz katerih ta strategija izhaja. VRTALNI CENTER I.MORBIDELLI - ZENITH NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 40 34914 - ILES ONE 39 29;30901 - HCB 61 52916 - START 44 38VRTALNI CENTER II.MORBIDELLI-AUTHOR 912 NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 41;30 35;30914 - ILES ONE 45 27901 - HCB 42 36916 - START 37 32 Tabela 3 : Normativi na vrtalnih centrih po predlaganii organiziranosti Pri izračunu smo upoštevali tehnološke čase podjetja za iste delovne naloge kot predhodno in po karakteristikah nove strojne opreme, ki smo jih dobili pri proizvajalcih in ponudnikih. Pri obeh vrtalnih sklopih smo pri izračunu upoštevali samo razkladalno napravo, če pa upoštevamo tudi nakladalno napravo (Tabela 3). pa se kot že omenjeno, SU (strojni čas) in NU (norma čas) izenačita, ker fizično delo ni več potrebno.



Slika 27 : Sprejeti predlog tehnologije vrtanja

PR

OIZ

VO

DN

I TO

K

DEPONIJA ZA OBDELOVANCE NA MESTU KJERJE BIL STARI VRTALNI CENTER II.

NOVA LOKACIJA OBSTOJEČEGA VRTALNEGA CENTRA I. Z RAZKLADALNO NAPRAVO

PLANIRANA POSTAVITEV NOVEGA CNC VRTALNEGA CENTRA II Z RAZKLADALNO NAPRAVO



Slika 28 : Predlagani CNC vrtalni center ; Morbidelli – AUTHOR - 912

Slika 29 : Predlagani model naprave za razkladanje elementov ; RBO – TORNADO



Primerjalna analiza proizvodnih časov strojnih (SU) in norma (NU) ur vrtalni sklopVRTALNI CENTER I. sedanje stanje prenova oddelkaMORBIDELLI NORMA ZASEDENOST NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 109 48;30 40 34914 - ILES ONE 117 42 39 29;30901 - HCB 167 74 61 52916 - START 129;30 54 44 38VRTALNI CENTER II.LINO B. - AUTHOR 912 NORMA ZASEDENOST NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 63 24;30 41;30 35;30914 - ILES ONE 54 17 45 27901 - HCB 31 16 42 36916 - START 49 19 37 32seštevek vseh čassov po DN 719;30 295 349;30 284

formatno lepilni sklopVZDOLŽNO sedanje stanje prenova oddelkaFORMATIZER - HOMAG NORMA ZASEDENOST NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 76;30 38;15 76;30 38;15914 - ILES ONE 62 31 62 31901 - HCB 89 44;30 89 44;30916 - START 74 37 74 37PREČNOFORMATIZER - HOMAG NORMA ZASEDENOST NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 102 51 54 27914 - ILES ONE 76 38 49 24;30901 - HCB 110;30 55;15 56 28916 - START 95 47;30 49 24;30Nh - obstoječa linija 685 342;30 509;30 254;45

PREČNO - NOVIFORMATIZER NORMA ZASEDENOSTdelovni nalog ČAS - NU STROJA-SU903 - MALI PRINC 48 24914 - ILES ONE 27 13;30901 - HCB 54;30 27;15916 - START 46 23Nh - novi stroj 175;30 87;45sešt. vseh časov po DN 685 342;30

Tabela 3 : Primerjava normativov



Slika 30 : Proizvodni tok glede na predlagano organiziranost

RAZREZOVALKA PLOŠČ

PRIPRAVA FURNIRJEV IN LAMINATOV

PRETOČNA HIDRAVLIČNA STISKALNICA

KOMBINIRANI FORMATNO ROBOVNI STROJ

VRTALNI CENTER I.

VRTALNI CENTER II.

CNC – REZKAR, MOZNIČARKA

SKLOP MANJŠIH MIZARSKIH STROJEV IN PRIPRAV

PRIPRAVA ELEMENTOV ZA PAKIRANJE

PRIPRAVA ELEMENTOV ZA LAKIRANJE

STROJ ZA FORMATIRANJE ELEMENTOV



Legenda: - Groba priprava elementov - Formatiranje in obleplanje robov - Vrtanje elementov - Dodelavne operacije - Priprava za lakiranje - Priprava za pakiranje

- Obstoječi tok obdelovancev

- Tok obdelovancev po predlagani organiziranosti Razlaga tabele 3 – primerjava normativov • vrtalna centra I. in II.

Iz tabele je razvidno, da bi se strojni časi na mozničenju po predlagani spremembi znižali za 11 SU mesečno (prej 295 SU sedaj 284 SU), in to predvsem na račun hitrejših nastavitvenih časov novega CNC centra. Še bolj pa bi se znižale norma ure porabljene za produkt. Po upoštevanih delovnih nalogih bi namreč za celotno obdelavo porabili namesto 719,30 NU le 349,30 NU, kar pomeni mesečno 370 NU manj . V primeru, ki ga v tabeli nismo upoštevali, da se dokupi še nakladalno napravo , bi za to delo porabili le 284 norma ur, in s tem znižali čase za 55 do 60 odstotkov.

• formatno lepilni sklop Glede na tehnične karakteristike, ki smo jih dobili od ponudnikov novih in rabljenih tovrstnih strojev, bi norma ure za izdelek ostale praviloma iste kot do sedaj, bistveno pa bi se razbremenila obstoječa linija. V tabeli razberemo, da bi po upoštevanih podatkih lahko na novem stroju opravili 87,45 strojnih ur od 342,30 SU, kar je nekaj več kot 25 odstotkov vseh predvidenih strojnih ur za tako obdelavo. Prav za toliko bi razbremenili obstoječo linijo.



5 ZAKLJUČKI 5.1 OCENA UČINKOV PRENOVE ODDELKA STROJNE OBDELAVE Vrednostno - vrtalna centra I. in II. V izračunu smo zajeli povprečno mesečno proizvodnjo v podjetju. Če bi to pretvorili na letni nivo, pomeni da se na teh dveh sklopih skupaj sedaj opravi 3540 strojnih ur oziroma 8630 norma ur letno. V primeru, da bi dokupili nov vrtalni center in razkladalni napravi pri obeh sklopih, bi se norma ure zmanjšale za 4440 NU letno oziroma za 5226 NU letno, če bi se odločili tudi za nakladalni napravi. Pomočnik v proizvodnji trenutno stane 12.900 EUR letno z vsemi dodatki, v povprečju pa opravi 1690 NU letno vključno z nadurnim delom. To pomeni, da stane njegova ura 7,63 EUR. Primer 1 : Investicija: Prihranek: - 260.000 EUR , CNC vrtalni center 4440 NU - 66.000 EUR , razkladalni napravi x 7.63 EUR skupaj - 326.000 EUR = 33.877 EUR letno - 326.000 / 33.877 = 9.62 let, oziroma 115 mesecev. Ob predvidenih predpostavkah bi se investicija povrnila v 115 mesecih. Ob predpostavki, da pa cena dela v Sloveniji vsakoletno raste, bi se investicija vsekakor povrnila hitreje. Npr.: če bi upoštevali ceno ure delavca 10 EUR (kar bo kmalu realnost), bi se investicija povrnila že v 7,34 leta. Primer 2: Investicija: Prihranek: -260.000 EUR, CNC vrtalni center 5226 NU - 66.000 EUR, razkladalni napravi x 7.63 EUR - 38.000 EUR, nakladalna naprava . skupaj -364.000 EUR = 39.874 EUR letno - 364.000 / 39.874 = 9.13 let, oziroma 110 mesecev. V primeru, da se dokupi tudi nakladalno napravo bi se investicija povrnila v 110 mesecih.



Za izračun smo vzeli vrednost novih strojev pri pooblaščenih zastopnikih za strojno opremo. V primeru , da bi se odločili za nakup rabljene in obnovljene strojne opreme, je potrebno računati v povprečju za 40 odstotkov nižje cene. Razmišljanje o nabavi rabljene strojne opreme, pride v poštev samo pri napravah za razkladanje in nakladanje elementov, ki niso niti tehnološko niti mehansko zahtevni stroji. Pri sodobnih vrtalnih centrih pa bi bili z nakupom rabljene opreme izpostavljeni prevelikemu tveganju (izrabljenost, eventualne težave z elektroniko, garancija...). Na trgu rabljene strojne opreme pa je tudi zelo slab izbor tovrstnih CNC centrov. Glede na sorazmerno dolgo dobo povrnitve, ta investicija samo z ekonomskih razlogov ni upravičljiva, predvsem tudi zato, ker smo pri izračunu bazirali na osnovi preteklih podatkov. Dejstvo pa je, da bi nova tehnologija nudila povsem nove možnosti pri razvoju proizvodnega procesa, zaradi česar bodo posredno tudi finančni učinki večji. Menimo torej, da so kadrovski in organizacijski učinki ter nove možnosti pri razvoju in proizvajanju izdelkov pomembnejši od prikazanih ekonomskih pokazateljev. Vrednostno - formatno lepilni sklop Na tem postrojenju se opravi letno ( povprečje treh let) 4300 SU, kar pomeni da je poleg menjav orodij in vzdrževalnih del, v pogonu ves razpoložljiv čas. V primeru, da bi sprejeli predlog nakupa in umestitve novega formatizerja, bi ta stroj na letnem nivoju razbremenili za okvirno 1060 SU glede na podatke, ki se izkazujejo z izračunanimi delovnimi nalogi. Cena primernega stroja, z montažo, bi bila 40.000 EUR. Letni stroški dodatnega plačila delavcem za nočno in nadurno delo na obstoječem stroju pa so bili za leto 2006 – 8.800 EUR. To pomeni, da bi se investicija pokrila v 54 mesecih, tudi če zanemarimo podaljšanje življenske dobe in manjšo obrabo vitalnih delov glavnega stroja. Kadrovsko in organizacijsko – vrtalna centra I. in II.:

• Zmanjšali bi število delavcev na teh delih in jih preusmerili na druga dela. • Lažje bi bilo planiranje dela - na stroju ne bi bilo nihanja števila delavcev. • Organiziranje dela bi bilo učinkovitejše. • Obseg fizičnega dela na stroju bi se zmanjšal, v primeru nakupa nakladalne

naprave pa bi v celoti odpadlo. • Izboljšali bi kvaliteto in točnost vrtanja, zagotavljali bi standardni nivo

obdelave. • Nastavitveni časi bi se drastično zmanjšali (predvsem na CNC vratalnem

centru).



• Povečali bi produktivnost. • Omogočena, bi bila hitra izdelava manjših serij – novi CNC center je

primeren za obdelavo od 10 do 500 istovrstnih kosov v seriji, s tem da so nastavitveni časi med eno in drugo vrsto kosov le 30 do 50 sekund (na klasičnih vrtalkah je ta čas min 15 minut).

• S tem, ko bi imeli možnost hitreje narediti manjše število kosov, bi se zmanjšale potrebe po delu na zalogo.

• Skrajšali bi proizvodni ciklus. • Pri nekaterih obdelovancih bi odpadli večkratni prehodi skozi stroj, saj bi

konfiguracija omogočala pokrivanje vseh izvrtin v enem prehodu. Kadrovsko in organizacijsko - formatno lepilni sklop:

• Odpadlo bi nočno delo in imeli bi višek zelo dobro usposobljenega operaterja.

• Novi stroj bi bil manj zahteven za upravljanje in bi ga lahko upravljal priučen delavec.

• Hitrejša bi bila kompletacija izdelkov, vzporedno bi lahko delali na obeh strojih.

• Skrajšali bi proizvodni ciklus. • Imeli bi možnost povečati proizvodne kapacitete, do cca 25 odstotkov. • Vzdrževanje stroja, ki je sedaj stalno v teku bi bilo lažje in izvedljivo tudi v

rednem delovnem času. • Na novem stroju bi lahko obdelovali manjše serije vzdolžno in prečno ter s

tem ne bi zasedali glavnega stroja – prav tako velja za vzorce in predelave elementov (elemente bi robno lepili na enostranski robni lepilki).

Omejitev predlaganih rešitev Vrtalna centra I. in II.

• Sorazmerno visoka investicija. • Nova postavitev bi zavzela več proizvodnega prostora kot sedanja. • Usklajevane večjih naprav v sklopu bi zahtevalo zelo dobro usposobljenega

operaterja.



Formatno lepilni sklop

• Terminiranje bi bilo bolj zahtevno, pri nekaterih elementih bi imeli možnost obdelave na enem ali drugem stroju – sedaj je samo ena možnost in ni težav.

• Posluževanje novega stroja bi bilo predvidoma ročno. • Prostor za transport in medfazno deponijo v proizvodnji bi se zmanjšal.

5.2 POGOJI ZA UVEDBO Eden izmed temeljnih pogojev za uvedbo je, da so predlagane rešitve usklajene z vizijo, poslanstvom in strateškimi cilji podjetja. Le na ta način bomo zagotovili zadostno podporo vodstva podjetja za predlagane rešitve. Ker pa so cilji podjetja med drugim tudi posodobitev tehnologije, povečanje kapacitet ter fleksibilnosti proizvodnje in stalno izboljševanje kvalitete izdekov, smo temu pri predlogih sledili. Zavedamo se, da je ključni pogoj za realizacijo predlaganih rešitev, podpora vodstva podjetja, ki mora zagotoviti tako finančna sredstva, kot tudi organizacijsko in kadrovsko podporo. Prav vodstvo se mora zavzemati za čim učinkovitejšo in uspešno rešitev predstavljene problematike. Ker prenova procesa zajema velik del oddelka strojne obdelave, vpliv pa bi imela na celoten proizvodni proces, menimo da bi dela in aktivnosti morale potekati postopoma, v obdobju dvanajstih, do maksimalno osemnajstih mesecev. Na ta način bi tudi lažje zagotavljali finančno, kadrovsko in organizacijsko podporo. Med samo pripravo in uvajanjem nove tehnologije ter novih organizacijskih rešitev, je izredno pomembno usklajeno delovanje tehničnega in proizvodnega sektorja. Zagotoviti bi morali ustrezno izoobraževanje tehničnih in proizvodnih kadrov ter kadrovsko dopolniti nekatera ključna delovna mesta v proizvodnji. Postopno, glede na realizacijo predlogov, bi morali usklajevati tudi vodenje in planiranje proizvodnje s prenovljenim procesom in novo tehnologijo. 5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA Z uvedbo predstavljenih sprememb, bi bil zaključen eden izmed ključnih segmentov v celostni prenovi in preoblikovanju proizvodnega procesa v podjetju. Nova tehnologija in način dela bi odprla povsem nove možnosti v smeri uvajanja nove fleksibilnejše proizvodnje, s krajšimi proizvodnimi časi in zmanjšanjem potreb po delu na zalogo. Odprle bi se tudi nove možnosti pri razvoju produktov in možnost razširitve proizvodnega programa oziroma asortimana izdelkov, ki ga podjetje ponuja trgu.



V sklopu nadaljne prenove proizvodnega procesa bi se morali osredotočiti predvsem v povečanje produktivnosti in v nadaljne zviševanje kakovosti izdelkov. Poleg problematike, ki jo zajema ta naloga, vidimo največje rezerve predvsem v posodobitvi tehnologije optimiranja in krojenja ploskovnih materialov ter v racionalizaciji notranjega transporta. Dejstvo pa je, da so vse naslednje aktivnost v prenavljanju procesa v veliki meri odvisne od uspešnosti reševanja podanih problemov v tej nalogi. V kolikor bodo predlagane rešitve vsaj delno pripomogle k izboljšanju procesa, je naloga dosegla svoj namen.



6. LITERATURA IN VIRI Literatura:

Ljubič, T. (2006) Operativni managment proizvodnje, Moderna organizacija v okviru FOV Kranj Vršec, E. (1989) Oblikovanje proizvodov in procesov, Moderna organizacija v sestavi VŠOD, Kranj Skupina avtorjev, (1999) Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju, Moderna organizacija Kranj Viri: Jeraj, M. (januar 2006) Zapiski predavanj iz predmeta – Organizacija proizvodnih procesov, Ljubljana Meglič, J. (2001) Poslovni procesi in njihova informacijska podpora, Študijsko gradivo pri predmetu – Organizacija proizvodnih procesov, Ljubljana Iles Idrija d.o.o. (2003) Interno gradivo, Pravilnik o sistemizaciji in notranji organizaciji, Sp. Idrija Iles Idrija d.o.o. (2007) Interno gradivo, Tehnološka dokumentacija, Sp. Idrija Spletna stran podjetja ILES IDRIJA d.o.o. , http://www.iles.si/ , dosegljivo 15.11.2007



KAZALO SLIK Slika 1 : Proizvodni objekti Slika 2 : Upravna stavba Slika 3 : Spalnica ILES ONE Slika 4 : Dnevna soba ILES ONE Slika 5 : Spalnica LUNA Slika 6 : Spalnica HELENA Slika 7 : Otroška soba MALI PRINC Slika 8 : Otroška soba START Slika 9 : Otroška soba FORMULA Slika 10 : Mladinska soba RIVA – John Lewis, UK Slika 11 : Pisarniško pohištvo NOVA – John Lewis, UK Slika 12 : Organigram podjetja Slika 13 : Proizvodni tok – transformacija vložka(materiala) v izdelek Slika 14 : Tloris oddelka strojne obdelave Slika 15 : Stroj za razrez plošč Slika 16 : Formatno robovna linija – začetek linije Slika 17 : Formatno robovna linija – konec linije Slika 18 : Vrtalni center I - Zenith Slika 19 : Vrtalni center II – Lino Busellato Slika 20 : CNC center za profiliranje in vrtanje Slika 21 : Obstoječi proizvodni tok Slika 22 : Tloris obstoječe tehnologije formatiranja in oblepljanja robov Slika 23 : Tloris obstoječe tehnologije vrtanja Slika 24 : Predlagani stroj za vzdolžno in prečno formatiranje elementov Slika 25 : Tloris predlagane tehnologije formatiranja in oblepljanja robov Slika 26 : Zavrnjeni predog tehnologije vrtanja Slika 27 : Sprejeti predlog tehnologije vrtanja Slika 28 : Predlagani CNC vrtalni center ; Morbidelli – AUTHOR - 912 Slika 29 : Predlagani model naprave za razkladanje elementov ; RBO – TORNADO Slika 30 : Proizvodni tok glede na predlagano organiziranost KAZALO TABEL Tabela 1 : Prikaz obstoječih normativov Tabela 2 : Normativi na formatiranju in oblepljanju robov po predlagani organiziranosti Tabela 3 : Normativi na vrtalnih centrih po predlaganii organiziranosti Tabela 3 : Primerjava normativov

Documents

PREOBLIKOVANJE PROIZVODNEGA PROCESA V ILES …diplome.fov.uni-mb.si/vis/12960Brelih.pdf · 3.2 ANALIZA PROBLEMA ... Mali Princ je najbolj popularen program znotraj proizvodnje Iles