PREDSTAVITVENA MAPAPREDSTAVITVENA MAPAPREDSTAVITVENA MAPA PORTFOLIOPORTFOLIOPORTFOLIO

Andrej IvanušaAndrej IvanušaAndrej Ivanuša

slovenski pisatelj,slovenski pisatelj,slovenski pisatelj, založnik, esejist, urednikzaložnik, esejist, urednikzaložnik, esejist, urednik

2 OSNOVNI PODATKI

Moja misel šla je na konec mórja,Moja misel šla je na konec mórja,Moja misel šla je na konec mórja, prav na zadnji ogel širnega vesólja.prav na zadnji ogel širnega vesólja.prav na zadnji ogel širnega vesólja.

Andrej Ivanuša Borštnikova 33 2000 Maribor

andrej.ivanusa@gmail.com * andrej@andros.si * +386 (0)41 732 342

Rojen v Mariboru * 8. julij 1958

O MENI NA WIKIPEDIA SLO: OSEBNA INTERNETNA STRAN:

ČUDOVITA POTOVANJA ZAJCA RONA: RHEIA:

VILINDAR: SVETODREV:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Andrej_Ivanuša http://www.andros.si http://home.amis.net/ivanusaa/rono/ http://www.andros.si/rheia.html http://www.andros.si/vilindar/index.htm http://www.andros.si/tokara/index.html

Branje je najbolje porabljen Branje je najbolje porabljen Branje je najbolje porabljen dolgčasdolgčasdolgčas v našem v našem v našem življenju. življenju. življenju. Andrej Ivanuša, april 2014Andrej Ivanuša, april 2014Andrej Ivanuša, april 2014

3 ŽIVLJENJEPIS Ivanuša Andrej je najprej od prvega do sredine tretjega razreda obiskoval Osnovno šolo Antona

Aškerca v Mariboru. Potem se je prešolal na osnovno šolo Angel Besednjak v Mariboru. Šolanje je leta 1973 nadaljeval na Srednji gradbeni šoli v Mariboru, ki jo je leta 1977 končal z odliko in mu ni bilo treba delati mature. Pridobil si je izobrazbo gradbenega tehnika. Potem je študij nadaljeval na Univerzi v Mariboru, Visoka tehniška šola, VTO gradbeništvo. Diplomiral je leta 1981 z najvišjo oceno in si pridobil strokovni naziv inženir gradbeništva. Po zaključenem študiju je odslužil vojaški rok in se po njem zaposlil. Od leta 1994 je samostojni podjetnik na področju oblikovanja internetnih strani. Je tudi založnik.

Do sedaj je napisal štiri otroške pustolovske zgodbe s skupnim naslovom Čudovita potovanja zaj-ca Rona in dva mladinska fantazijska (znanstveno fantastična) romana z naslovoma Rheia in Svetod-rev ter fantazijsko/pravljično epsko pesnitev Vilindar. Napisal je še priročnika Čar filatelije in Kaj moram vedeti o osebnem računalniku.

Poleg pisanja je Ivanuša dejaven še kot urednik. Bil je član uredniškega odbora šolskega pionir-skega glasila Plamenčki na Osnovni šoli Angel Besednjak, 1972 -1973. Nato je bil najprej član uredni-škega odbora in kasneje urednik literarnega glasila Srednje gradbene šole v Mariboru, Naša snovanja 1974-1977, nato še glavni in odgovorni urednik literarnega glasila študentov gradbeništva v Maribo-ru Gradbinec, 1978-1979, član uredniškega odbora tovarniškega glasila Konstruktor, 1987-1988, gla-

vni in odgovorni urednik biltena Znamkar, ki ga je 4×letno izdajalo Filatelistično in numizmatično društvo Tabor Maribor 1988-2003, 1998-1999 član uredniškega odbora in odgovorni urednik revije Nova filatelija, ki jo izdaja Filatelistična zveza Slovenije, in urednik filatelističnega internetnega spleti-šča znamkar.si od leta 2000 naprej. Je sourednik fanzina za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434) od leta 2009 naprej. Je urednik letnega zbira slovenske fikcije Zvezdni prah, ki ga izdaja društvo Zvezdni prah (prva številka 2012).

Je aktiven tudi kot gostujoči novinar v različnih revijah in časopisih. Svoje članke je objavljal ali še objavlja v revijah PC Hobby, SRC Info, Biro, Mariborčan, Nepremičnine, Kapital, Zlati kapital, Gospo-darski vestnik, WIN.INI, Made, Moj hobi, AS, Tajnica, Pacientove pravice, Denar in Radar. V časopisu Večer je imel v obdobju od aprila 1998 do oktobra 2005 stalno rubriko Filatelistični kotiček, kar pred-

stavlja skoraj 300 prispevkov. Je dejaven in znan slovenski filatelist, raziskovalec in pisec na področju filatelije, ki je najbolj raz-

širjen svetovni konjiček. Član Filatelističnega društva Tabor Maribor od 1982 do 2008 in Filatelistič-nega društva Maribor od 2009 do 2013. Ob tem se ljubiteljsko ukvarja še s fotografijo. Odlično govo-ri hrvaško, dobro pa angleško in nemško, tuja mu nista še češčina in italijanščina.

Od ustanovitve leta 2009 je član Rotary kluba Maribor-Park. Od ustanovnega zbora 2011 Druš-tva ustvarjalcev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah iz Maribora je njegov predsednik.

4 BIBLIOGRAFIJA

KNJIGE (BELETRISTIKA, ESEJI, PRIROČNIKI) Čar filatelije, prvi slovenski filatelistični priročnik, tiskana 1994, (COBISS-ID 35542529);

elektronski vir 2008, (ISBN 978-961-6742-04-7)

O osebnem računalniku, računalniški priročnik, tiskana 1995, (ISBN 86-7061-115-5)

Čudovita potovanja Zajca Rona, na jug, otroški fantazijski roman, 2002, (ISBN 961-6400-21-5)

Čudovita potovanja Zajca Rona, na sever, otr. fantazijski roman, 2002, (ISBN 961-6400-22-3)

Čudovita potovanja Zajca Rona, na zahod, otroški fantazijski roman, 2002, (961-6400-23-1)

Čudovita potovanja Zajca Rona, na vzhod, otroški fantazijski roman, 2002, (961-6400-24-X )

Čudovita potovanja Zajca Rona, vse štiri knjige v eni, elektronski vir, 2008, (ISBN 978-961-6742-01-6)

Rheia, znanstveno fantastični roman, tiskana 2007, (ISBN 978-961-6400-72-5); elektronski vir 2008, (ISBN 978-961-6742-02-3)

Vilindar, pripovedka v verzih, pesnitev iz davnih dni, tiskana 2007, (ISBN 978-961-6400-76-3); elektronski vir 2008, (978-961-6559-98-0)

Pravila za igro s kartami Remi (Rummy), tiskana 2009, (ISBN 978-961-92766-0-0)

Svetodrev, prva knjiga iz Legende iz gozda Tokara, fantazijski roman, tiskana 2011, (ISBN 978-961-6866-03-3)

OBJAVE SKUPNE Pošta na slovenskih tleh (monografija), poglavje Poštne znamke na ozemlju Slovenije, tiskana 1997 (COBISS-ID 5675565) Vandrovec - zgodba v letnem zbiru slovenske fikcije ZVEZDNI PRAH 2012, Društvo avtorjev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah,

tiskana 2012 (ISBN 978-961-269-817-1),

RAZNE OBJAVE BELETRISTIKA

Revija Mladina 22.9.77, štev. 37, priloga Mlada pota, črtica Pet senc

Peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gradišče v Slov. goricah (zbornik), oktober 77, črtica Pet senc

Časopis Nedeljski dnevnik (rubrika Skok v tretje tisočletje), 8.2.81, ZF črtica Prvi jutranji vlak in 15.2.81, ZF črtica Operacija Delta

Osmo srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Gradišče v Slov. goricah (zbornik), oktober 1980, odlomek iz igre Popolnoma navadni ljudje

Pesem Ameba v Zborniku 9. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, junij 1987, Titovo Velenje

Internetni ZF&F portal www.futurum.si Danes ni torek, ZF zgodba, junij 2011; Stražarnica, ZF zgodba, avgust 2011; Petnajst-zilijonkrat, ZF zgodba, januar 2012; Poslednja Hubblova fotografija - darilo za moj rojstni dan, ZF zgodba, januar 2012; Krčma pri Saturnu (Škorpijon na jeziku), ZF zgodba, avgust 2011; Naslednjih tisoč let, ZF zgodba, avgust 2011; Na konici grajskega stolpa, F zgodba, april 2012; Razpoka, november 2013

Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Jašubeg en Jered—novice iz Drugotnosti (ISSN 1855-6434): Pesmi: Vabilo na ribjo gostijo (letnik 2/številka 8), Na mes'cu je pristala (2/12), Nomadi (2/13), Dvojčka (3/14); Obula sem teniske (3/15), Mlinarjeva hči (3/16), Eolova hrapava dlan (3/17), Knjiga prednikov (4/18), Ko me prinese veter (4/19), Samo veter, Šavs, Mesto, Antičlovek v antisvetu (vse 4/21), Šimen inu Agata, balada (6/29); Kratke zgodbe: Krčma pri Saturnu (Prolog 2/8, Modri planet 2/8, Čakalec 2/9, Srečni kapitan 2/10, Planet Eros 2/12, Škorpijon na jeziku 3/14, prvi ledenik Kobolda 3/16); Naslednjih tisoč let (ZF 4/19); Poslednja Hubblova fotografija, darilo za moj rojstni dan (ZF 4/20), Na konici grajskega stolpa (F 4/20), Petnajst-zilijonkrat (ZF 4/21), Uvideni svet (F 5/22); Danes ni torek (ZF 5/23); Šemačkino jutro (ZF, 5/posebna št. Eurocon SLO); Vile, Nanah je bil zvit, Knjiga prednikov (vse ZF 5/24); Stražarnica (ZF 5/25); Zajčja taca (ZF 6/27); Razpoka (F 6/28); Aequilibrium (F 6/29); Popravljalnica (ZF 7/30);

OBJAVE V TUJIH JEZIKIH (ANGLEŠKO, HRVAŠKO)

Nocat Morning /Šemačkino jutro/ (ZF zgodba, Fanzin JeJ, 5/spec. edition Eurocon)

At The Tip of The Castle Tower /Na konici grajskega stolpa/ (F zgodba, Fanzin JeJ, 6/english edition)

Today is Not Tuesday /Danes ni torek/ (ZF zgodba, Fanzin JeJ, 7/english edition)

Danas nije utorak /Danes ni torek/ (ZF zgodba na Festivalu fantastične književnosti FFK, Pazin, Hrvaška, 2012)

Pukotina /Razpoka/ (F zgodba na Festivalu fantastične književnosti FFK, Pazin, Hrvaška, 2013)

Zečja šapica /Zajčja taca/ (ZF zgodba za: SF Portal, SCI&FI Udruženje fanovi naučne fantastike Beograd, št. 11, 2014) ESEJI

Revija Radar Pismo za 3,8 milijona dolarjev, filatelistični esej, december 2000 * Usodne havajske misijonarke, filatelistični esej, februar 2001 * Trnova pot črnega penija, filatelistični esej, september 2001

REVIJE, ČASOPISI

revija PC HOBBY (1 prispevek)

bilten SRC INFO (2 prispevka)

revija BIRO (11 prispevkov)

revija MARIBORČAN (1 prispevek)

revija NEPREMIČNINE (3 prispevki)

revija KAPITAL (več kot 45 prispevkov) Reden sodelavec revije od začetka leta 1994 do konca leta 1999. Revija je izhajala vsakih 14 dni. V tem pregledu niso všteti drobni članki v okviru rubrike “računalniške novice”.

5 UREDNIŠTVO, PRIZNANJA, itd. revija ZLATI KAPITAL (2 prispevka)

revija GOSPODARSKI VESTNIK (1 prispevek)

revija MEDIJSKA VZGOJA IN PRODUKCIJA (2 prispevka)

računalniška revija WIN.INI (21 prispevkov)

magazin dela MADE (2 prispevka)

revija MOJ HOBI (2 prispevka)

revija AS (1 prispevek)

časopis VEČER (okrog 300 prispevkov) Redna tedenska (štirinajstdnevna) rubrika Filatelistični kotiček od aprila 1998 do oktobra 2000.

revija TAJNICA (36 prispevkov)

revija PACIENTOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI (5 prispevkov)

revija DENAR (>30 prispevkov in število še raste)

UREDNIŠTVO

Član uredniškega odbora šolskega pionirskega glasila PLAMENČKI na Osnovni šoli Angel Besednjak, 1972 in 1973, prispeval pisne prispevke in pesmice;

Član (kasneje urednik) uredniškega odbora literarnega glasila Srednje gradbene šole v Mariboru, NAŠA SNOVANJA 1974-1977 – prispeval črtice in pesmi;

Glavni in odgovorni urednik literarnega glasila študentov gradbeništva v Mariboru GRADBINEC, 1978/79 – prispeval črtice in pesmi;

Član uredniškega odbora tovarniškega glasila Konstruktor, 1987-1988 – prispeval novinarske prispevke;

Glavni in odgovorni urednik biltena ZNAMKAR, ki ga je izdajalo Filatelistično in numizmatično društvo Tabor Maribor trimesečno od leta 1988 do leta 2003;

Član uredniškega odbora in odgovorni urednik revije NOVA FILATELIJA, ki jo izdaja Filatelistična zveza Slovenije, v letih 1998 in 1999;

Urednik filatelističnega internetnega spletišča ZNAMKAR.COM od leta 2000 naprej;

Oblikovalec in sourednik e-fanzina Jašubeg en Jered - novice iz Drugotnosti (ISSN 1855-6434).

PRIREDITVE Predstavnik slovenske ZF&F, Danas nije utorak, Festival fantastične književnosti (FFK) Pazin, Hrvaška, avgust 2012;

Predstavitev avtorja na 1ST SI.CON 2012, Celje, Slovenija, 3. in 4. november 2012;

Predstavnik slovenske ZF&F, Pukotina, Festival fantastične književnosti (FFK) Pazin, Hrvaška, avgust 2013.

PRIZNANJA

LITERARNA Bronasta medalja za knjigo Čar filatelije v kategoriji filatelistične literature na Svetovni filatelistični

razstavi v Istambulu, 1996;

Srebrna medalja za knjigo Čar filatelije na Meddruštveni filatelistični razstavi Fimera v Trbovljah, 2001;

Nagrada Drejček in trije Marsovčki (podeljuje društvo Zvezdni prah) za najboljšega avtorja fantazije, 2011-2012;

Nagrada Drejček in trije Marsovčki za najboljšo fantazijsko zgodbo Na konici grajskega stolpa, 2011-2012.

DELOVNA Priznanje OK ZSMS Maribor za prizadevno delo v mladinskih organizacijah, 1980;

Bronasta plaketa Univerze v Mariboru za razvoj in krepitev študentske organizacije, 1981;

Krajevna skupnost Slavko Šlander Maribor, za predano delo v skupnosti, 1988.

DRUGA Srebrna medalja za filatelistično zbirko Svetilniki na 3. državni filatelistični razstavi. KOPERFILA 2001, Koper, maj 2001.

6

ČAR FILATELIJE (1994)

KAJ MORAM VEDETI O OSEBNEM RAČUNALNIKU (1995)

http://www.andros.si/filatelija.html#car

Zbiranje znamk je najbolj razširjen konjiček na svetu. Znamke zbi-

rajo milijoni ljudi po vsem svetu. Kaj je tako magičnega na tem maj-hnem barvastem papirčku, da mu posveča pozornost toliko ljudi? Enega izmed odgovorov boste našli v knjigi, ki uči o ravnanju z znam-kami, o njihovi vrednosti in prinaša še cel kup drugih zanimivosti s področja filatelije.

Začnemo s prvimi koraki v svet filatelije, kjer se med drugim nau-čimo pravilno odlepiti znamke s pisem. V poglavju Skoraj vse o znam-

kah je prikazan predmet zbiranja. Dodana so poglavja o potrebni opremi za zbiranje ter o zanimivostih povezanih z znamkami.

http://www.andros.si/kmv-orac.html Priročnike iz zbirke Kaj moram vedeti je izdajal Gospodarski vest-

nik v letih 1994, 1995 in 1996. To so: O delovnih razmerjih, O govorništvu, O podjetništvu,

O organiziranju dela v pisarni, O osebnem računalniku.

Priročnik O osebnem računalniku na dvesto straneh opisuje osnovna navodila za pričetek uporabe osebnega računalnika, še pose-bej dragoceno je uvodno poglavje, ki govori o pripravi delovnega pro-stora za udobno delo z računalnikom. Nato sledi nekaj začetnih kora-kov za uporabo računalnika v pisarni, posebej še za delo tajnice ali poslovne sekretarke.

ILUSTRIRAL MATJAŽ FUCHS

OPISI VSEBIN MOJIH KNJIG in mnenja bralcev

7 ČUDOVITA POTOVANJA ZAJCA RONA (2002)

http://home.amis.net/ivanusaa/rono/ Pet junakov, zajec Rono, medvedka Majolika, volk Rudi, vila

Niška in zmaj Azbaj, se znajde neprostovoljno v hudi zagati, ko jih iz vsakodnevnega življenja iztrga kruta in zlobna sila. Njihove naj-bližje ugrabi zlobna čarovnica Pehtrunija in jih zapre v svoje glo-boke rudnike zlata in diamantov ter jih izkorišča kot rudarje. Pri-

jatelji se tako odločijo, da se uprejo njenemu pohlepu. Pot jih vodi na vse štiri strani neba.

Med svojo odisejado srečujejo ljudstva in plemena Čudežne dežele, spoznajo neverjetno naravno raznovrstnost in obiščejo čudne pokrajine. Na poti najdejo ali dobijo v dar posebne čarob-ne predmete, ki jim omogočijo uspešno borbo proti magiji zlob-ne čarovnice. Ves čas jim ob strani stoji magična sila Belega moža. Skupaj premagajo zlo, ki želi zavladati Čarobni deželi. Osnovna nit zgodbe je, da lahko uspemo le, če združimo moči in skupaj poiščemo rešitve za probleme.

ILUSTRIRAL DAMIJAN SOVEC

8 RHEIA (2008)

http://www.andros.si/rheia.html Zemlja je prenaseljena in ekološko uničena zaradi nebrzdane

tehnične civilizacije, ki vse drugače misleče posameznike ali skupi-

ne izloči. Kot obsojence jih izkrca na zaporniški Jupitrovi luni Evro-pa. V kaznjenski koloniji neomejeno vlada dirsednik Klopedcky, majhen diktator, ki začne prevratniško dejavnost skupaj s temnimi silami Pozeidonije. Te vodi spletkarski notranji minister Hirogato Tamagochi. Pozeidonija je zemeljska podmorska »kmetijska« država (otrok visoko-tehnološke Japonske), ki še uspeva gojiti organsko hrano v posebnih hidroponikih v morskih globinah.

Med drugimi je na izgon obsojena tudi skupina Novo biološko gibanje pod vodstvom genialnega izumitelja Luisa Bunuela. Ta s

svojimi povezavami uredi, da so vsi največji znanstveniki bio-tehnologije izgnani na isto mesto na Europi. Izkoristi častihlepnost dirsednika, ki financira njegove raziskave.

Dirsednik pričakuje od Bunuela razvoj visoko tehnoloških oro-žij, ki bi mu omogočila uresničitev sanj o prevladi nad Osončjem. Pri vodenju gibanja se znanstvenik opira na svojega zvestega prija-telja Aleksa Karmika, računalniškega hekerja, ki tudi razmišlja o nadvladi nad svetom.

Zgodba se zaplete, ko se Luis Bunuel na Evropi sreča z Vero Andropovo, učenko umrlega biologa Markowitza. Skupaj razvijeta

novo bioentiteto, vesoljsko ladjo in živo bitje. Vsi udeleženi se želi-jo polastiti nove vesoljske ladje, saj ta po nenavadnem spletu oko-liščin postane zavedajoče se inteligentno bitje. A najboljše iz vsega potegne Aleks Karmik. A tudi on se prepozno zave njenih moči. Rheia izvede dejanje, ki povzroči smrt njenih krušnih staršev Luisa in Vere. V besu ubije še svojega mučitelja in zbeži. Kasneje se izka-že, da je bila to le kopija, njegov android, eden izmed mnogih.

Rheia sama tava po Osončju. To so njena leta spoznavanja, izobraževanja in raziskovanja. Tako naleti na Andreja Brodnika, propadlega rudarja na asteroidih. Sklene, da ga poišče. Rheia ga

najde in prestavi na svoj krov, kjer kmalu spozna čudovite možno-sti, ki mu jih Rheia ponuja. Postane eno z njo v simbiotični poveza-vi. Rheia ga ozdravi in popravi genetske napake. Andrej ji povrne s svojimi življenjskimi izkušnjami in ji v osebnost prenese zdravo človeško drznost in radovednost. Skupaj postaneta praktično nep-remagljiva.

A če želita biti svobodna, se morata znova spopasti z Aleksom Karmikom in z Zemeljskimi vojaškimi enotami. To je njuna zadnja bitka, preden odrineta na dolgo pot.

9 RHEIA Ocene in opombe bralcev

Verjetno sem čisto prvi, ki sem jo prebral. No izdal bom samo to, da sem razočaran, ker v vlogi negativca ni kakega Jurija Grma (Georga Busha). Pa v kaki drugi knjigi!

Sicer pa super knjiga. Pa očitno si frik na une dokumentarce od Discoverya. V Knjigi je una pira-mida pred Tokiom prestala hipotetično preizkušnjo iz dokumentarca. Pa še enkrat omeniš o predoru

pod Gibraltarjem in pod Evropo. Verjetno si mislil transatlantski tunel in most čez Gibraltar, ki se pojavljata tudi v tej seriji dokumentarcev.

(Bojan Ambrožič, 24.7.06) Andros, odlična knjiga, sedi 10. Ja, vesoljski škrati se pač pojavijo in povzročijo tiskarske napake.

Kaj hočemo, Aleks je še vedno prisoten v eni izmed četvork in skozi črvine nagaja tistim, ki mu pride-jo mimo. Andros ima bujno in polno domišljijo in je oblikoval izjemno zgodbo. Lahko ga začnemo klicati tudi Andros Clarke. Če lahko dodam še majhno kritiko, zgodba je bila po mojem mnenju malce premalo povezana in je delala prevelike skoke brez konkretnih veznih členov. Drugače pa še enkrat sedi 10.

(Ulrich, 14.9.07) Prebral. Prikupna ZF romanca s primesmi kriminalke. Kar se tiče tehničnega vidika, so me malce

motile tipkarske napake/tiskarski škrati. Zanime me tudi, kdo je Aleks Brodnjak na strani 119: "Naslednji preboj pri raziskavi mahinonija je opravil Aleks Brodnjak na Europi." Je to morda prvotno ime Aleksa Karmika (ista stran, pred tem: "A glavnino je ustvaril Aleks Karmik na Europi"), ki ga je avtor kasneje spremenil, ker je bilo preveč podobno pripovedovalčevemu (Andrej Brodnik)? Glede Europe (Evrope): stran 26: "A če pomislimo, da je ta luna po površini večja od Zemlje, ki pa je pla-net,...". Kako? Evropa je seveda manjša od Zemlje. Je bila morda primerjana površina Evrope s kop-nim Zemlje (tudi v tem primeru nisem prepričan, da bi držalo, ali pač?)? Da ne bo izgledalo, da samo

kritiziram - sem pač pikolovski. Če knjiga ne bi bila dobra, je ne bi prebral do konca. Torej, dobra knjiga, Andros Brodnik.

(Simon, 30.7.06) Pravkar sem »po službeni dolžnosti« prebrala tvojo knjigo Rheia. SF ni najbolj moj žanr, ampak

sin je rekel, da bi ga to zanimalo (sic!). Prinesla sem mu nekaj teh knjig iz knjižnice (malo tanjših, da ne bo prehudo) in, ko sem brskala po policah, sem naletela tudi na tvojo. In si jo seveda izposo-dila. Moram ti reči, da me je navdušila – z nači-nom, kako si zgodbo povedal, pa z zapleti, z nači-

nom razmišljanja. Ko sem še bila knjižni molj, sem kar nekaj teh stvari brala, ampak takšne, kot je tvoja, pa še ne. Res mi je bila všeč!...

Glede na to, da poznam tudi nekaj tvojih dru-gih del, se mi zdi fantastično, da tako dobro pišeš tako različne stvari. Mislim, da si zgrešil osnovno kariero in bi se moral bolj posvečati pisanju. Ti leži. Upam, da že nastaja kaj novega.

(Mirjana, po e-pošti, 11.12.2009)

10 VILINDAR (2008)

http://www.andros.si/vilindar/index.htm Knjiga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del obsega kratek uvod v

slovensko mitologijo. V njem spoznamo kdo so jage babe, krivopjete, velikani, more, polegaji in kakšno vlogo imajo božanstva Kresnik, Noreja

ter Potoglav. Razloženo je bivališče bogov z drevesom, belo lipo z dva-najstimi vejami. Spoznamo mitološke rastline, predmete in bitja ter nji-hovo vlogo pri vplivu na usode ljudi. Drugi del je pesnitev, sestavljena iz devetdesetih rimanih sedem-vrstičnic z rimo a-b-a-b-c-c-b.

Vilindar je bajeslovno mesto, ki so ga nekoč naseljevale vile. Potem so ga zapustile ljudem. Kot govorijo stare zgodbe, je v starih časih živel kovač Maladon, ki je znal kovati lepe stvari. Nekega dne se je odločil, da bo poiskal to nenavadno mesto. Zato si je skoval čarobni meč, imenovan Čarnimeč.

Ko je končal s kovanjem, se je podal na pot. Poslovil se je od svoje ljubice Doreje in smelo zako-rakal v temni gozd, ki ga naseljujejo duhovi spodnjega sveta Vidovini. Med njimi je zlobna sivovilka

Mrakijena, ki želi škoditi Kresniku, bogu neba, saj so ljudje pod njegovo zaščito. Svoje maščevanje usmeri na drznega mladeniča. A nihče ne opazi, da se je za njim v temni gozd podalo njegovo dekle Doreja.

Mrakijena nanj pošlje tri nadloge. Maladon bi bil premagan, če se ne bi v vse na skrivaj vmešala Doreja. Zato se zlobna vila odloči, da bo sama uredila zadevo. Spremeni se v zapeljivo dekle in s stru-pom prepoji bodalo. Počaka na popotnika in Maladon zapade njenim čarom. A ga kljub temu še ved-no obseda misel na Vilindar, zato Mrakijena sklene, da ga bo peljala tja in se tam maščevala. Na bre-gu reke Derave, ko jo Maladon želi prebresti, ga skuša Mrakijena ubiti z zastrupljenim bodalom. Namero ji prepreči Doreja, ki prav takrat prihiti. Bodalo se ji zarije v prsi in zastrupljena umre. Mraki-jena je prepričana, da ji je maščevanje dobro uspelo, saj bo ubila oba. V žaru maščevanja se razkrije

in takrat jo opazita nebeški bog Kresnik in boginja zemlje, plodnosti in življenja Noreja. Kresnik v jezi Mrakijeno spremeni v solni steber.

Bogova občudujeta žrtvovanje in ljubezen, zato Doreji boginja Nora povrne življenje. Doreja in Maladon odideta domov bogato obložena z božjimi darili in postaneta odlična vladarja. Po sto letih pride Bela žena in bogovi ju pozovejo k sebi k mizi pod belo lipo na kristalni gori, kjer skupaj odloča-jo o človeških usodah.

ILUSTRIRAL DENIS POLANC

11

Pred dnevi sem dobila v roke kompleten Vilindar, pred tem sem prebrala samo odlomke. Krasne ilustracije, krasna, dušo božajoča vsebina. Knjiga, ob kateri se raznežiš že, ko jo primeš v roke. In knjiga, ki bi lahko postala uspešnica na tujih trgih, če bi imeli pri nas založbo, ki bi jo znala plasirati v tujino. Prava škoda, da nisem urednik, kajti če bi bila, bi si fino naredila izvleček vsebine, zagrabila one krasne ilustracije in jo mahnila na kak sejem založnikov.

So knjige, ob katerih lahko razpredaš na dolgo in široko in so knjige, ob katerih obmolkneš. Vilin-dar je te vrste, pesmi, ki ti sežejo v dušo, podobe, na katerih si odpočiješ oči in se napolniš z energi-jo, z ljubeznijo, ki drsi pred očmi in prehaja vate. Kajti to je knjiga, pri kateri čutiš ljubezen, strast, s katero je avtor ustvarjal.

Knjiga je cukrček, ki ga je potrebno prebrati. Obvezno! Avtor: MiiR dne 10.apr.2008, 07:26 in 18.apr.2008 11:15 (forum na prizma.si) Od Vilindarja sem se komaj odtegnil, saj grem v službo, a bom zvečer gotovo znova stegnil šape

po njem. Sam bi knjigo dal med fantazijo, poleg Gospodarja prstanov in ostalo. Vsakdo, ki ceni otro-

ka v sebi in zlasti ceni svoj dober okus okoli fantazije bi moral nabaviti Vilindar. Skratka, delo je resni-čno posebnost, ki presega žanrske omejitve.

Avtor: Boki dne 18.apr.2008 v e-pismu Recenzija v reviji NESKONČNOST št.10, junij 2008, str. 24-25 * ISSN 1854-5262 * recenzent Bojan Ekselenski Oni dan sem dobil v roke prikupno oblikovano knjigo z zagonetnim naslovom Vilindar. Delo je

izšlo pri Založniškem ateljeju Blodnjak. Gre za knjigico z debelimi platnicami, okrašeno z luštno prav-ljično ilustracijo. Najprej sem bil prijetno presenečen spričo ilustracij. Resnično ljubko delo Denisa Polanca. Stvarčice je narisal s krednim svinčnikom na A3 liste (ja, še se najde kdo, ki ne riše s pomoč-

jo računalnika). Takoj se vidi razlika. Na avtorjevi spletni strani lahko naročite tudi plakat. ki je vre-den vsakega centa. Vsaka stran knjige je res lepo oblikovana in je paša za oči. No, vrnimo se h knjigi. Avtor nam najprej postreže z nujnim uvodom v slovensko mitologijo. Lepo nam razloži, kaj je babje pšeno, jaga baba, Kresnik, kaj pomeni lipa, ipd. Vse to je nujno za glavno jed, ki je obenem tudi sladi-ca - pesnitev. Ja, prav ste prebrali. gre za fantazijsko pripoved v verzih. Ves čas se drži rime A-B-A-B-C-C-B. Število sedem ni naključno, saj gre vendar za delo, tesno povezano z mitologijo. O vsebini niti ne bi razpredal. Gre za junaka, ki želi priti iz točke A v točko B, legendarno vilinsko mesto Vilindar. Vmes se mu na tej poti pridruži dobrodušen ajd (veliko telo in počasna pamet). Fantazija seveda ne more brez dežurnega zlobneža. Ta ima v ognju celoten repertoar fantazijske zlobe. Hudobec s svoji-mi pomagači uporablja prevare in zavajanja in tako skuša junaka. Nadalje imamo še prikaz nesebične

ljubezni in žrtvovanja, pa tudi zdravilno jabolko in za konec še povratek domov. Če bi to bilo napisa-no v klasični obliki, bi porekel - spodobno, a klasično. Res je, samo okostje zgodbe ni neka blazna inovacija. Ampak sladkost tega literarnega zalogaja leži nekje drugje. Najprej moram izpostaviti že omenjeno izvedbo.

Resnično, avtor mojstrsko uporablja nekatere že skoraj pozabljene besede. Nujno moram ome-niti še izjemno uporabo poetičnih besednih zvez, ki iz te literarne mojstrovine naredijo slasten fanta-zijski zalogaj. Besedni zaklad Vilindarja je fantastičen prikaz pripovedne moči slovenščine. Celotno povest sem prebral dobesedno na dah. Avtor je s tem delom dokazal, kako pomembna je izvedba drugače klasične pripovedi o iskanju in ljubezni. Med branjem sem užival, kot že dolgo ne. Vse sku-

VILINDAR Ocene in opombe bralcev

12

Tednik 7 dni – štev. 33, 2008

paj pa podkrepijo ilustracije in pravzaprav prav-ljično oblikovanje vsake strani posebej. Same

vsebine vam ne bi razkrival, saj vam nočem vzeti užitka, ki mi ga je pričaralo res uživaško branje. Vsak resen ljubitelj fantazije bi si moral omisliti svoj izvod knjige. Zametki poezije v mnogih bolj zvenečih fantazijskih povestih se lahko skrijejo pred izrazno močjo Vilindarja. pravzaprav poeti-čni vložki mnogih bolj (pri)znanih, zlasti tujih, avtorjev proti čarnosti Vilindarja nimajo za burek.

Komu bi priporočil branje? Same platnice knjige bodo mogoče koga zmotno prepričale, da gre za otroško pravljico. Toda ne! Knjiga je odra-sla fantazija s odraslim jezikom, a pravljično izvedbo, ki v nas obudi uspavanega otroka. Če v vas ta knjiga nevzbudi nobenih občutkov, tiste otroške radovednosti in neposrednega vživetja v pravljično avanturo, potem ste že predolgto odrasli ali pa ste radovednega in nedolžnega otroka v sebi že davno tega zatrli. Naj na vas

posije pecikožec, sprehodite se skozi prelestno tokavo in se ubranite ventave samovoljnega napuha.

Skratka, izvlecite čarnimeč in se podajte na fantastično potovanje v Vilindar. ne bom vam žal!Vas zanima, zakaj nisem o tej knjigi napisal kaj več? O tej knjigi ni moč pisati, treba jo je pre-brati in zlasti osebno doživeti. Koliko knjig ste v zadnjem času doživeli, ne zgolj prebrali? Aha, se mi je zdelo...

13

14

15

16

http://www.andros.si/tokara/index.html Prva knjiga iz LEGENDE IZ GOZDA TOKARA

Na griču Sredine drevo raste v oblakov višave.

Drevesant mogočen, dvanajstero ima vej silnih,

korenine mu vidiš, premeriti mu ne moreš daljave. Zrakobok sinji zaklanja njegova katedrala zelena.

Tempelj Sladostrastja svečenike Zemajskega plemena, v čast-slavo Prastaršev visoko v krošnji Svetodreva

ob pričetku dvoletja že vse od Čuječega Časa, rojeva. (Oda Svetodrevu)

Khazan (otroško ime Grig) iz Jolkmene na Jolkosu, sin Ghidosa in

Murnije, čigar starševski tretjak je B'gakhon, prispe na začetku dvole-tja z zračnim drsalcem na otok Tokareno. Na sredi otoka kraljuje Sve-todrev, sveto drevo Zemajsko. Khazan pride na svete igre Svetodreva in na zaključni turnir Sladostrastja, kjer se pomerijo najboljši in naj-boljše izmed drakarjev, da izberejo tistega in tisto, ki smeta v templju Čuječega Časa visoko v krošnji Svetodreva izkazati čast strasti Pras-taršev. Oče Urzemaj in mati Adazema sta se na Začetku Časa strastno ljubila in iz njiju je nastal ves rod drakarjev, ki naseljujejo planet Dra-kar. S tem obredom znova počastijo jajce Postoja, ki so ga legendarni bogovi zaplodili, da je iz njega nastalo vse, kar planet Drakar ponuja.

Tukaj sreča Neona, graditelja legendarne govoreče lebdenice Brada-gozd, in prijatelje, ki mu bodo omogočili, da opravi nalogo.

Njegov stric Ajarene je uzurpiral oblast in se je poročil s Khazano-vo materjo Murnijo, da je upravičil svoj kraljevski položaj. Mladi princ Khazan se ob posmehu strica in dvorjanov zaveže, da bo iz legendar-ne dežele Marčis, ki leži onkraj pasatnih vetrov in jih ni še nihče pre-magal, v dokaz prinesel belo kožo severnega zavrskega velemedve-dona. Stric mu ošabno zagotovi, da mu bo prestol spet prepustil, če bo res prinesel obljubljeno darilo. Khazan se prostovoljno vrne v pre-gnanstvo v vas Majaran pod vulkanom Velozas (kar v prevodu pome-

ni Špičasti) in v učilni spoštovanega mojstra Zermaja trdo trenira in na koncu odide na Tokareno na svete igre.

Stric Ajarene meni, da Khazanu naloga ne bo uspela, saj na oni strani pasatnih vetrov ni ničesar. A ne ve, da je mojster Zermaj prišel od tam. Za vsak primer se zavaruje in pošlje tretjaka M'gigakana, poveljnika svoje gardare, da nadzira mladega princa, sina njegovega brata Ghidosa, priljubljenega vladarja, ki je življenje izgubil v letu Velike lakote v žrelu demonozavra gulagonga, ko je skušal zagotoviti hrano za lačne podanike.

SVETODREV (2011)

17 SVETODREV Ocene in opombe bralcev

Jani, oktober 2011 Ustvaril si dober svet. Dovolj drugačen, a ne toliko, da bi ne bil razumljiv! Vera, oktober 2011

Veš, knjiga se dobro bere. Zanimiva je, ker je v njej vse drugače kot tukaj, na Zemlji. Bojan E., november 2011 Zgodba ne bi bila nič posebnega, če se ne bi dogajala na nenavadnem svetu, ki kroži okoli dvojne

zvezde in ga naseljujejo - kuščarji. Avtor je ustvaril izjemno verodostojen svet ... in pokazal veščino pri ustvarjanju novih besed. Dobili smo izvrstno delo, ki se izmika žanrski umeščenosti. Če umakne-mo vse znanstveno fantastične elemente, nam še vedno ostane odlična podlaga. Zgodba je dobro in logično speljana.

Mara R. Sirako, november 2011

Svetodrev je presenečenje, kakršnega bralec sploh ne pričakuje. Glavni junaki niso ljudje ampak kuščarji. Živijo na svetu, ki kroži okoli dvojne zvezde. In so trispolni. Ja, zelo dobro ste prebrali, tri-spolni. Zgodba je res branje, ki ga toplo priporočam. Kajti take knjige z inovativnim besednjakom definitivno še niste brali. Za nameček je avtor dodal še opis planeta Drakar, drakarske legende o nas-tanku sveta, opis pojmov in oseb, pregled tekem Sladostrastja in uradne pozdravne predstavitve. ... Vsebina je pa resnično izjemna! Svetodrev kot ena od prvih zgodb o inteligentnih kuščarjih, ki še niso povedali celotne zgodbe. Komaj čakam nadaljevanje! Skratka, v knjižnice in ignorirajte naslovnico.

Predstavitev knjige in avtorja na -Cinkarniških večerih- v Celju, 8. novembra 2011, ob 18:00 v knjigarni in antikvariatu ANTIKA, Kocbekova ulica 6, Celje. Avtor Andrej Ivanuša (na desni) na

predstavitvi svoje knjige, ki jo je vodil Bojan Ekselenski (na levi).

18

Vilindar je vaše zadnje literarno delo, ki je izšlo pri založbi Blodnjak. Ko ga človek prime v roke in na hitro prelista, takoj spozna, da gre za nekaj posebnega. Mene in bralce zanima, kako ste pri-šli do ideje, da napišete fantazijsko zgodbo v verzih?

Ko se je zgodba porodila, sem prišel na misel, da bi jo popestril tudi s pesmimi. Nekako za poku-šino sem naredil prvih pet kitic, ki predstavljajo bajno vilinsko mesto Vilindar. Menil sem, da so dober uvod v samo zgodbo. A bolj, ko se je to vrtelo v moji glavi, bolj me je mikala ideja, da bi zgod-

bo v celoti povedal v verzih. Ker se tega že zelo dolgo ni nihče lotil, ker je pravljica tudi malo epska zadeva. No, za ep je bila prekratka, pesnitev pa je prava oznaka. Ko sem začel pisati, sem vseh v nap-rej predvidenih 90 kitic napisal v dveh, treh tednih. Devetdeset je namreč prav tako magično število. No, seveda, potem je bilo potrebno verze in ritem še piliti. Med pisanjem sem spoznal, da je v verzih in z nenavadnim nizanjem besed nekatere stvari mogoče opisati večplastno v eni kitici, celo v eni vrstici. Če bi pisal »klasično«, bi za to potreboval stran ali dve. Na primer: Maladon kovač v zori časa rdeče žare razpihuje.

Že samo ime glavnega junaka, kovača je starinsko in pomeni m(a)lad-on-je, ali mladec, mlade-nič. Kovač je v starih časih veljal tudi za čudodelca, saj je zmogel iz »zemlje« ustvariti »novo stvar«.

Je skrivnosten ustvarjalec in mag. Zato so bili ti ljudje zelo cenjeni in ostali so do njih čutili strah in spoštovanje. Zora je pomemben del dneva in že sama po sebi boginja. V besedni zvezi »v zori časa« pa pomeni dobesedno »zgodaj zjutraj, še preden vzide sonce« ali »ob svitu«. A istočasno pomeni še »pred davnimi časi«, kot je to v vseh pravljicah. Besedna zveza »rdeče žare razpihuje« ima še več pomenov. Žar je kovaška žerjavica s katero razžariš železo, da iz njega izdelaš kovaške izdelke. Med drugim lahko narediš meč, ki ima v vseh mitologijah, pesnitvah, epih in zgodbah ter romanih tega sveta vedno določene magične, nadnaravne in posebne lastnosti. A žar gori tudi v kovačevi notran-josti. Njegov žar je, da gre iskat bajno mesto Vilindar. Ko piha v žerjavico z mehom, da jo žari, žari tudi svojo željo in strast. In ta ga nosi, da resnično izdela čudežni meč. Namen posvečuje sredstva in sredstva uresničijo namen.

Včasih so zgodbe pisali v verzih zato, da se jih je pripovedovalec lažje zapomnil. Krog je bil tako sklenjen, stara pravljica mora biti v verzih in zato je Vilindar v verzih. Mislim tudi, da jo mora bralec brati na glas, sebi in drugim, saj bo tako dobila še žlahtnejši zven in razumevanje besedila bo lažje.

Ideja, da za okostje zgodbe uporabite žal premalo znano mitološko dediščino Slovencev (in

Slovenk), je odlična. Kako ste prišli na to idejo? Ne dolgo tega nazaj sem bral zanimivo knjigo dr.Zmaga Šmitka, Mitološko izročilo Slovencev. Je

kar debela, saj ima več kot 420 strani. To je resna doktorska disertacija obdelana na bolj poljuden način. Vsebina je zelo zanimiva in me je kar vleklo, da bi njegova resna in znanstvena spoznanja o neznani slovenski mitologiji uporabil kot snov za zgodbo. Vedno so nam govorili, da slovenske mito-

logije ni. A dr.Šmitek je skozi rešeto spustil na stotine slovenskih pravljic in mitološka bitja temeljito obdelal. Primerjal jih je z mitologijami drugih narodov v Evropi in še širše. Kar je bilo posebno in samo slovensko, je ostalo na rešetu.

Ti kamenčki so se nenadoma zlili v mozaik. Saj je ostalo nekaj praznin, a se jih da z določeno mero domišljije izpolniti in dobimo slovenski kozmološki pogled in mitologijo. Zelo staro in arhaično in presenetljivo je, da ta še vedno živi med nami. Na primer, vraža »pikapolonico se ne sme ubiti«, »pikapolonica prinaša dobre vesti«, »pikapolonica mi bo našla ženina« in še kaj. Od kod ta vraža? Zato, ker je po slovenski mitologiji pikapolonica glasnica bogov, ki preko nje pošiljajo ljudem na zem-lji dobra sporočila.

INTERVJU Z ANDREJEM IVANUŠO Za fanzin Jašubeg en Jered, julij/avgust 2008 - http://www.vitezicarovniki.com

19 Ker je slovenska mitologija neznana, sem glavne opombe podal na začetku knjige. Tako mora bralec prebrati tudi to, da potem celovito razume dogajanje v sami pesnitvi Vilindar. Ker je snov sta-

ra, sem iskal starinske in narečne izraze ter jih uporabil. Njihov pomen sem dodal na koncu pesnitve. Imate v načrtu napisati še kaj na osnovi slovenske mitologije? Lahko kaj poveste o tem delu,

če že nastaja? Odgovor je vsekakor, da. V slovenski mitologiji je prvi bog Svetovid. Njegovo ime je: Tisti prvi, ki

je vse (sve), kar je (to), uvidel (ovid), torej sve-to-(o)vid. Božanstvo, ki je na začetku obstoja s pogle-dom ustvarilo (s pogledom ustvariti = uvideti) vse kar je, torej ves svet. Prav očarala me je ideja, da bog odpre oči in s pogledom ustvarja svet. A pri tem ne ve vedno, kaj je ustvaril. Dejansko ustvarja »začetne pogoje«. Kar se potem razvije, včasih preseneti tudi njega samega. Kasneje lahko sicer na

vse vpliva, je zelo mogočen, a ne vse-mogočen. To je odlična osnova za celo vrsto neverjetnih fantazijskih svetov. Eden od teh že nastaja in v

njem bodo našli mesto božji otroci Kresnik, Noreja in Potoglav. In božjih otrok otroci in polbogovi, pa še demoni, vidovine, zminji in polegaji, krivopete, žalik žene, rojenice, sojenice in še sivovilinke, vodani in stramorji, jerei in navke, salamandri in trutamore ter na desetine drugih iz slovenske mito-logije. Vem, da bralci prvič slišijo za nekatere, drugih pa se bodo morda spomnili iz pravljic, ki so jih prebrali ali pa so jim jih pripovedovale babice. Ob tem naj prišepnem na uho: tudi Josip Vandot je v Kekcu uporabil slovenska mitološka bitja!

Zdaj se bova vrnila v preteklost. Kdaj ste začeli pisati? Katero je vaše prvo objavljeno delo in

kje je bilo objavljeno? Brati sem se naučil bolj ali manj sam že v petem letu starosti. Poleti, preden sem šel v prvi razred

osnovne šole, sem prebral vse tri knjige o Vinetuju. Tako sem že v šoli pri slovenščini pisal zgodbe in odlične proste spise. Prve objave so bile seveda v šolskem glasilu Plamenčki. A dejansko prvo »zaresno« objavo sem doživel v reviji Mladina, številka 37, 22.9.1977 v prilogi Mlada pota. To je bila zgodba o ribiču z naslovom Pet senc. Ta priloga je pokrivala mladinsko literarno kolonijo v Gradišču, danes Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.

Prva objavljena knjiga je filatelistični priročnik za zbiralce začetnike Čar filatelije, ki je izšel pri založbi Rotis v Mariboru leta 1994. Z njo sem v

okviru Filatelistične zveze Slovenije tekmoval na svetovni filatelistični razstavi v Istambulu (Carigrad), Turčija v razredu filatelistične literatu-re in sem zanjo prejel bronasto medaljo.

Prvo literarno delo je mladinska zgodba v šti-rih knjigah Čudovita potovanja zajca Rona, ki je izšla pri Založniškem ateljeju Blodnjak iz Ljubljane leta 2002.

Kolikor vidim, ste v knjižni obliki izdali Zajca Rona, Rheio in Vilindar. Vse pri založbi Blodnjak.

Vilindar dobro poznam in se mi je dobro zasidral v srce. Rheio ravno berem, Zajec Rono pa je neke vrste otroška fantazija. Zakaj vaših knjig ni mož-no kupiti v široki prodaji? Glede na kvaliteto bi si to zaslužile.

Čudovita potovanja zajca Rona, ki sem jih napisal v obdobju 1994-1996, sem poslal na več kot 20 založb v Sloveniji, od največje naprej. Odgovori so bili zelo podobni. Delo je primerno za

20 objavo, ampak… Večinoma so bili izgovori v stilu, da imajo program izpolnjen za nekaj let v naprej in naj malo počakam. Bolj jih mučilo to, da imajo pred seboj neznanega avtorja. Po dopisovanju po

internetu sem spoznal končnega založnika. Ta je bil pripravljen knjigo založiti, ker primanjkuje fanta-zijske literature za otroke. Da je to res, še danes dokazuje knjižnična izposoja, saj mladi bralci v knjiž-nicah zelo posegajo po knjigi.

Po drugi strani je to majhen založnik, ki se trdo preživlja z izdajo fantazijske in znanstveno fanta-stične literature. Založbo je dejansko ustanovil zato, da je lahko izdajal svoje knjige in knjige svojih kolegov, ki jih privlači znanstvena fantastika. V njegovem času nobena »resna« založba ni izdajala to vrsto literature, še prevodov največjih svetovnih uspešnic se (skoraj) niso lotili.

Odločil se je, da bo večino svojih knjig prodal neposredno knjižnicam. Tako ve, kolikšno naklado lahko proda in jo temu primerno oblikuje. Le nekaj izvodov gre v redno prodajo preko ljubljanskega Konzorcija ali če neposredno naročite pri njemu.

Ste član društva Prizma? Sodelujete namreč tudi na forumu Prizme, kjer ste vsaj v mojih očeh

nekakšen glas razuma. Zakaj ni bilo recimo v Neskončnosti objavljeno, da je izšel ali bo izšel Vilin-dar? Ste mogoče član kakšnega drugega društva, ki se ukvarja s fantazijo, znanstveno fantastiko in podobnimi žanri?

Nisem član društva Prizma. Na njenem forumu pa sodelujem. Prvi stik s člani društva je bil pred več kot enim letom preko mojega sina. Takrat sem izročil en izvod znanstveno-fantastičnega romana Rheia. Obljubljena mi je bila recenzija ali predstavitev v društvu. A do uresničitve dogovora iz meni neznanih razlogov do danes še ni prišlo. Postavil sem internetne strani za vse moje knjige in vem, da

so jih člani društva obiskali, saj sem tudi na forumu najavil in objavil izid Vilindarja. Do zdaj še nihče od članov upravnega odbora društva ni poiskal stika z menoj ali me kako drugače zaprosil, da jim prepustim izvod pesnitve Vilindar v recenzijo, predstavitev ali kaj drugega.

V drugih društvih, ki se ukvarjajo s temi posebnimi žanri, ne sodelujem. Tudi v preteklosti je bilo tako, čeprav sem v času Jugoslavije v obdobju nekaj mesecev sodeloval pri delu Sfera iz Zagreba kot zunanji sodelavec. Sam načeloma literature ne delim na žanre, temveč na odlično, dobro in slabo literaturo. Ta ocena je izključno moja in zato običajno ne želim z nikomer razpravljati na tem področ-ju. Že star pregovor pravi, da se o okusih in klofutah ne razpravlja.

Ste kdaj sodelovali ali imate namen sodelovati na konvenciji F & ZF & hororja (horor pač vsi

zraven dajejo, dasiravno so vaša dela vse kaj drugega, kot horor)? Konvencije bi se udeležil le s prispevkom ali največ z vabilom organizatorja, če bi me povabil kot

gostujočega pisca. Doslej nisem sodeloval na nobeni od njih. Sem pa se dvakrat udeležil srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga je nekoč organizirala Zveza socialistične mladine Slovenije. A to seveda ni bila SF&F&H konvencija!

Te tri vrste žanrov dajejo in promovirajo skupaj, ker veljajo za manj vredne. A za take veljajo tudi kriminalke, ljubezenski romančki (ljubiči) in doktor-romani. Menda so dobri samo za na plažo. A vem, da nekateri zaničujejo še vohunske romane, indijanarice in še kaj. Sprašujem se, kaj potem sploh je »prava, umetniška« literatura?

Ste član Društva slovenskih pisateljev? Nisem član Društva slovenskih pisateljev. Sam sebe nekako šele od izida Vilindarja vidim kot

pisatelja. A me tudi ne privlači samopromoviranje in politiziranje. Saj pisatelji imamo določen vpliv na družbo, ki je podoben vplivu glasbenikov ali slikarjev. Dregnemo pač v neko socialno ali čustveno inteligenco človeka. A družbo dejansko upravljajo naše realna, organizacijska ali kombinatorna inte-ligenca.

Ne bom spraševal, če veliko berete, ker to itak počne vsak malce resnejši pisatelj. Zanima me,

po katerih žanrih najraje sežete?

21 Vsak pisatelj veliko bere, vsak pisatelj mora veliko brati. Saj morda ima talent, a obrtniško znanje pisanja si lahko pridobiš le tako, da prebereš avtorje, ki jim svet priznava kvaliteto. Z branjem spoz-

naš, kako oblikuješ svojega junaka ali junakinjo. Razumeš, da ima zgodba uvod, jedro in zaključek. Ne naučeno, kot smo to delali v osnovni ali srednji šoli, temveč dejansko. Spoznaš, kako narediš prese-netljiv obrat v knjigi, ki pritegne bralca. In še druge »obrtniške« prijeme.

Berem vse po vrsti. Knjige berem v slovenščini, srbo-hrvaščini in angleščini. Včasih sem nekritič-no bral od prve do zadnje knjige na polici v knjižnici. Sicer imam doma družinsko knjižnico, ki obsega več kot 6000 knjig. Del je shranjen pri mami, del pri moji sestri, en del pa pri meni. Pri tem smo vsi veliko knjig že odnesli v knjižnico ali v bukvarno. V zadnjih letih najprej preberem dosegljive recenzi-je in priporočila v različnih medijih in se nato odločim za nakup ali izposojo določene knjige. Postal sem bolj izbirčen in prednostno izbiram meni ljube ali bolj znane avtorje. Ko se ozrem nazaj, lahko

rečem, da sem doslej večinoma bral predvsem pustolovščine. Te so bile iz različnih žanrov, od doku-mentarnih potopisov do fantazijskih in znanstveno-fantastičnih odisejad.

Kateri so vaši najljubši avtorji in kdo je najbolj vplival na vaše pisateljsko udejstvovanje? Hm, samo naštevanje bi bilo res dolgo. A nekaj jih bom izpostavil in zapisal tako, kot mi pridejo

na misel. Ti so najljubši in istočasno so tudi vplivali na moje pisanje. Janez Jalen z Bobri, prebral sem jih vsaj petkrat, a verjetno še večkrat. F.S.Finžgar Pod svobodnim soncem, pa Astrid Lindgren s Piko Nogavičko in s knjigo Kljukec s strehe. V nekem obdobju sem bral samo pravljice, slovenske so bile zelo lepe, a še bolj globokoumne so bile ruske pravljice. Slikanica Milivoja Matošca Neubogljivi robot, še danes se spomnim, da ga na koncu Zemljani in Marsovci razžagajo na pol in si vsak svojo

polovico odpelje domov. Auel s svojo serijo Otroci zemlje, preprosto, pretresljivo in življenjsko mod-ro. Njegova temna tvar in Pulman s človeškimi dušami v obliki živali, Tolkien s Hobiti, Michael Coney s Hello, Summer, Goodbye (v hrvaščini Zdravo leto zbogom), v tej knjigi je preobrat res neverjeten. Sledijo Frank Herbert s peščenim planetom Dune in začimbo ter modrookim Atreidom, Ursula K. Le Guin in ledena zima v romanu Leva roka teme, Nikolaj Nosov in radovedni Neznalček (Prigode, v Sončnem mestu in na Luni). Jannis Sfakianakis s socialnim romanom Gospodar na Vatherni, šaljivi in eskimsko ubrisani Riel Jorn v romanu Hiša mojih očetov. Z njim se more primerjati le Douglas Adams s svojim Štoparskim vodičem po galaksiji. Prusov zgodovinski Faraon, Sienkiewicz z lepim številom romanov, a vse poseka V puščavi in goščavi. Nekje na polici priljubljenih sta še dva romana Julesa Verna, Skrivnostni otok in Carski sel (ta sploh ni ZF, temveč zgodovinski roman iz carske Rusije).

Največji slovenski pesnik Prešeren in meni najljubši Srečko Kosovel z Integrali tudi najdeta pros-tor na moji izbrani knjižni polici. Sledijo še Orson Scott Card (Izdaja), Miha Remec, Arthur Clarke, Bar-tol (Alamut), Jaroslav Hašek (Prigode dobrega vojaka Švejka), Benka Pulko (Pocestnica), Fritz Steu-ben (o Indijancu Tekumzeju v knjigi Hitra noga in Bela puščica), de la Mare (Tri kraljeve opice), Josip Vandot, Feri Lajnšček in še…

Kateri so vaši najljubši filmi? Radi gledate nam ljube žanre – fantazijo, znanstveno fantastiko ali

horor? Tudi pri filmih se ne opredeljujem po žanrih. Film mora biti napet od začetka od konca, pa naj bo

to divja jaga po ulicah San Francisca ali mirna ljubezenska romanca v slovenskih Alpah. Kot knjiga

mora imeti dobro zgodbo, ki ves čas vleče, zanimive junake, ki delujejo »realno« in »smiselno«, pos-

22 net pa je lahko tudi kot risani film. Seveda, F in ZF sta mi blizu in tako gledam več tovrstnih filmov. Tudi TV serije, izmed njih bi predvsem izpostavil Babylon5, saj je Vorlonska ladja iz nje navdih za

mojo vesoljsko ladjo v Rheia. In ne samo to, osnovna zgodba, ki kot rdeča nit povezuje TV serijo, je najbolj dodelana in presenetljiva od vseh drugih. Kot ZF filmsko umetnino bi izpostavil Kubrickovo Odisejo 2001, saj je delovala najbolj »realistično« in je bila breztežnost res »breztežnost«.

Vas privlači vesolje? Od nekdaj! O vesolju imam na internetu mogoče največje slovensko spletno mesto Vsemirje –

kratki vodič po osončju in okolici. Tako prebiram veliko strokovne in esejistične literature s tega pod-ročja, ki je tudi osnova za pisanje. Če pišem ZF literaturo, mora imeti tehno-latovščina v romanu koli-kor mogoče »resnično« osnovo. Dovolj je, da je neka zadeva v obliki določene teze, saj iz tega potem

razvijem roman v stilu, kaj bi bilo, če… Vrniva se k vašemu pisateljevanju. Sodelujete v kakšnem pisateljskem ali pesniškem društvu

(razen DSP)? Imate stike z drugimi avtorji žanrov, v katerih pišete in katerimi? Kako ocenjujete slo-vensko sceno F & ZF & hororja?

Kot sem že dejal, ne sodelujem v nobenem pisateljskem društvu. Stikov imam zelo malo in zato na internetu iščem somišljenike preko različnih forumov. Slovenska žanrska scena je nerazvita in podhranjena. Malo je avtorjev, ki se spustijo vanjo. Ker je tako majhna, je dobrodošel vsak roman, vsaka zgodba. Vendar je zato pisatelju težje prodreti, dobi malo ali skoraj nič honorarja. Edino merilo so potem izposoje v knjižnici, kjer avtorju dobra izposoja povrne vsaj nekaj zadovoljstva. Pri maj-

hnem številu naslovov je tudi možnost, da bi se med njimi našlo res zanimivo in odmevno delo, manjša. Tako pač capljamo za razvitimi. A to ni usoda samo slovenskega trga, temveč vseh neangleš-ko pišočih. Vem za odličen fantazijski češki roman Kradljivec štorij, ki je na Češkem izšel v osupljivih osmih izdajah v nakladi 90.000 knjig, a ga izven države praktično nihče ne pozna.

Kako ocenjujete slovenski knjižni trg in njegove zakonitosti ter posebnosti? Slovenski trg ima dobro in slabo stran. Dobra stran je, da imamo velikega in močnega založnika.

Slaba stran je, da je ta isti založnik tudi največji slovenski knjigotržec. Tako se ustvari določen mono-polni položaj, ki ga drugi s težavo prebijejo. Vendar je tudi mnogo založb, ki životarijo in ne premore-jo dovolj sredstev, da bi svoje izbrane domače avtorje glasno in ustrezno ponujale in prodajale. Oce-

ne o tem, koliko ljudje berejo ali kupijo knjig so zelo različne in nisem zasledil raziskave, ki bi to poš-teno raziskala in bi končno prenehala natolcevanja o tem, a smo Slovenci dobri ali slabi bralci.

Kako bi v en stavek strnili sporočilo Vilindarja? Naj odgovorim kar z verzi iz Vilindarja:

Maladon iskal je bajno mesto Vilindar na dolgi poti, na koncu pa spoznal je, da ima ga na dosegu rok. Le kako je lahko človek tak, da slep je in se moti?

Kaj bi še rekli za konec?

Pesimist pravi, da so vse zgodbe že napisane. Optimist pa, da je toliko besed še neizrečenih. Pred 70.000 leti sta z etiopskega višavja skupna prednika vseh danes živečih ljudi odšla na dolgo pot in poselila Zemljo. S seboj sta ponesla umetnost – risbo, pesem in zgodbo. V tem sta se razlikovala od vseh drugih vrst človečnjakov, ki so tedaj živeli na Zemlji. Sedaj smo pred novim izzivom, da poselimo druge svetove. Kakor prej, bomo tudi sedaj s seboj ponesli - risbo, pesem in zgodbo.

Na koncu naj vam zaželim obilo pisateljskih uspehov in da bi vaša dela našla pot v čim več rok

bralk in bralcev. Hvala lepa za dobre želje.

23

Branje je najbolje porabljen dolgčas v našem življenju. /Andrej Ivanuša/ Marec smo v knjižnici zaokrožili z obiskom pisatelja in založnika Andreja Ivanuše, ki nam je pove-

dal nekaj o sebi, svojem pisateljskem in založniškem delu, za zaključek pa je pripravil kratko predava-nje o slovenski mitologiji, ki jo raziskuje in jo vsi premalo poznamo.

V Knjižnici Duplek smo v marcu gostili mariborskega pisatelja in založnika Andreja Ivanušo, člo-veka z mnogimi talenti. V prvi vrsti nas je zanimalo njegovo literarno in založniško delo. Andrej Iva-nuša je z Mariborsko knjižnico tesneje povezan tudi z drugimi projekti, zato si je zaslužil uvrstitev med 65 mariborskih obrazov, ki jih predstavljamo ob 65-letnici Mariborske knjižnice. Zdaj ga pred-

stavljamo tudi bralcem Novic. Od naše direktorice, Dragice Turjak, sem dobila informacijo, da ste sodelovali pri odmevni

akciji OPEN BOOK, v kateri smo zbirali slovenske knjige za naše rojake v ZDA in zamejstva. Lahko poveste nekaj o tej akciji, kakšen je bil odziv naših rojakov v ZDA?

Odziv je bil nad pričakovanji. V ZDA smo odpeljali 12.000 knjig, ki smo jih zbrali v skupni akciji Mari-borske knjižnice in Rotary kluba Maribor-park. Tam smo jih razdelili na dva dela. 4.000 jih je šlo v Lemont pri Chicagu, kjer živi okrog 80.000 slovenskih rojakov. 8.000 pa smo jih predali mestni knjižnici v Clevelandu. Tukaj pa živi še 150.000 izseljencev in njihovih potomcev. V Lemontu so nam pripravili nepozaben večer, kjer so nastopili otroci pete generacije izseljencev in peli slovenske pesmi. V Clevelan-

du pa so se nam na svečani predaji pridružili še Ceorge V. Voinovich, starejši senator ZDA iz Ohia, Jure Žmauc, generalni konzul Republike Slovenije v Clevelandu, častiti dr. A. Edward Pevec, slo-

venski škof v Clevelandu, Michael Polensek, svetnik mestnega sveta Cleveland in Felton Thomas, direktor javne knjižnice Clevelanda.

S knjižnico ste povezani tudi preko svoje babice, Martine Ivanuša, ki je bila upravnica Mestne

knjižnice od leta 1954 do 1964, torej še pred združitvijo z Delavsko knjižnico. Koliko je vaša babica vplivala na vaš odnos do branja in literature, da ste vzljubili vonj po knjižnici?

Odkrito povedano, je imel večji vpliv na to njen mož, torej moj dedek Anton Ivanuša, kije bil takrat pomemben ljubiteljski kulturni delavec in je že od mladosti kupoval in zbiral knjige. Kolikor se spomnim,

smo imeli takrat v dnevni sobi nekaj metrov dolgo knjižno polico, kjer je bilo več kakor 4.000 knjig. Nau-čil sem se brati že pred šolo in sem poletje pred začetkom šole prebral vse tri dele Vinetuja, ki mi ga je dedek podaril za rojstni dan, češ, ko se boš v šoli naučil brati, ga boš lahko prebral.

Vaše interesno področje se razteza od gradbeništva, saj ste po poklicu gradbeni inženir, do

filatelije, izdelovanja internetnih strani, urednikovanja, literarnega ustvarjanja, založništva in morda še kaj. Kateri del v vas prevladuje?

To je pa težko vprašanje. V vsakem obdobju mojega življenja je bilo določeno področje malo prevladujoče. V zadnjem času je nekoliko več založništva in oblikovanja knjig. Pišem pa že od osnov-

65-OBRAZOV MB KNJIŽNICE – 65 MODRIH: Andrej Ivanuša

Zakaj trkamo na vrata? Za Novice občine DUPLEK, letnik 19, številka 1, april 2014, strani 27, 28,

intervju vodila in pripravila Tatjana Jamnik Pocajt, vodja knjižnice Duplek

24 ne šole naprej. Shranjene imam vse svoje literarne poizkuse, ki večinoma niso ugledali luči sveta. Verjetno ga tudi ne bodo, saj so to zapisi, ki ne dosegajo tistega, kar sem uspel objaviti. Sem kar kriti-

čen do sebe in tako tudi to, kar dam iz rok, večkrat preberem, nekatere stvari tudi več kakor deset-krat, da sem vsaj približno zadovoljen z izdelkom. Filatelija pa je pripeljala tudi do izdaje moje prve knjige, prvega slovenskega filatelističnega priročnika. Ta je kasneje prejel bronasto medaljo na sve-tovni filatelistični razstavi v Istanbulu leta 1996 v kategoriji filatelistične literature.

Čestitke! Nas seveda najbolj zanima vaše literarno in založniško delo. Večinoma je vaš opus

mladinski. Na kakšen odziv so naletele zgodbe pri mladih bralcih? Nam lahko malo predstavite svoje literarno delo?

Najprej sem izdal roman Čudovita potovanja zajca Rona, ki je nastal na podlagi večernega branja mojemu sinu. Ko sva končala zgodbe o Medvedu Puju, sem se spomnil, da imam nekje v predalu

zgodbo o medvedjih cirkusantih, ki pridejo v zajčjo vas. Tako sem jo prebral in sin je zahteval nadal-jevanje. Zato sem vsak večer po branju sedel za računalnik in natipkal naslednje tri strani zgodbe, da sem jo lahko bral naprej večer. Ko je zgodbe slišal še sinov prijatelj, sem dodal še drugo in tretjo knji-go. Poleti sem jih vzel na počitnice na morje. V sosednji prikolici je bila prvošolka, ki seje skoraj razjo-kala, ker soji na morje vzeli le slikanice, ona pa je že znala brati in je želela prebrati pravo knjigo. Tako sem ji predal tipkopis in navdušeno ga je prebrala v nekaj dneh. To me je opogumilo, da sem poiskal založnika in ilustratorja ter napisal še četrti, zadnji del. Mislim, da imam dober odziv pri mla-dih bralcih. Kar dokazuje dobra izposoja v knjižnicah. Na zadnjem knjižnem sejmu v Ljubljani pa sem doživel še neposreden odziv. Mimo stojnice sta prišla oče in hči. Deklica je rekla, da se spomni knjig

o zajcu Ronu. Oče je rekel, da ji gaje bral, ko je bila majhna. Odgovorila je, daje to najboljša zgodba, ki ji jo je kadarkoli bral. Vsekakor se ne ustavljam le pri otroški in mladinski literaturi. V delu imam zgodovinski roman, ki se dogaja v začetku 19. stoletja, ko so mnogi Slovenci odšli v Ameriko. Glavni junak pa je zlatokop Jakob. Seveda pa to ni edino, kar me v tem trenutku navdihuje. Dodal bi tudi, da fantazijska ali znanstvenofantastična literatura ni le za otroke in mladino. Nekatere knjige so preveč krvave in zaresne, da bi jih ponudili mladini. Doživel sem že, da sem na policah za otroke našel fanta-zijske zgodbe, ki tja nikakor ne sodijo, ker je v njih preveč nasilja in spolnosti, česar otroci v določeni starosti ne morejo dojeti.

Tudi kot založnik imate precej raznolik izbor. Kako se odločate, kaj bo izdala vaša založba?

Kot založnik sem začel z zgodovinskimi knjigami iz polpretekle zgodovine. Ob tem sem se lotil še izdaje literature, ki je povezana z glasbo, predvsem o dirigentih in opernih zvezdah. Založil sem knji-ge o rojakih, ki bi tako ostali pozabljeni, pa čeprav nekateri med njimi sodijo po mnogih kriterijih v sam svetovni vrh. Kasneje sem se odločil za založbo fantazijske in znanstvenofantastične literature domačih avtorjev. Velike založbe so tukaj dokaj mačehovske, naši avtorji zagotovo s svojo pripoved-no močjo dosegajo svetovne avtorje, a jim pri nas naklonimo premalo pozornosti in hvale.

25 Posebej vas zanima mitologija, predvsem slovanska in slovenska, o kateri ne vemo prav veli-ko. Literature na to temo ni v obilju. Nam lahko poveste kaj več o tej tematiki in še kakšno zanimi-

vost? Mitologija me je vedno zanimala. Vmes sem naletel na doktorsko disertacijo dr. Zmaga Šmitka. A

ta je bila preveč znanstvena. Pomislil sem, da bi mogoče to lahko uporabil v svojem literarnem ustvarjanju. Tako sem pričel raziskovati ta svet, da bi ga mogel upodobiti v svojih zgodbah. Morda je najbolj zanimivo vprašanje, zakaj trkamo na vrata? Namreč, v drevesu živi dobri duh ali leš. Ta nam daje zdravje. Beseda zdravje pomeni z-drevja, torej, da nam rastline dajejo zdravila. Ko drevo pose-kamo, leš ne umre, temveč ostane v novem izdelku. V lesenih vratih leš živi naprej. S tem, ko potrka-mo na vrata, se ne najavljamo ali kličemo gospodarja iz hiše, temveč kličemo leša, ki naj hiši nakloni srečo, zdravje in veselje.

Bi želeli našim bralcem še kaj sporočiti? Zaželel bi jim, da bi imeli vedno dovolj časa za branje knjig. Knjige nas bogatijo in nas naredijo ple-

menitejše. Ob tem pa so zabavne in zanimive. Branje je najbolje porabljen dolgčas v našem življenju.

26

Kar vidiš - to je. Kar je - spoznaš.

Kar spoznaš - daš temu ime. Kar ima ime, je uvidel prvi,

ki je vekomaj bil. To bil je Sve-to-vid.

SLOVENSKA MITOLOGIJA na internetni strani: www.andros.si/vilindar/index.htm

Ocena obiskovalca strani Avtor: Meteor dne 08.mar.2008, 15:47 (forum na vesolje.net) Obiskal sem tvojo stran ... vse čestitke ... kapo dol! ... Sicer pa so mi pravljice od nekdaj všeč, saj

povejo in odkrijejo marsikaj, kar je sicer očem materialnega Sveta skrito. Če pa gre, kot v tem prime-ru za mitologijo, ki ima svoje korenine Tukaj in je Naša - slovenska, pa je toliko bolj vredna pozornos-ti ... Samo tako naprej !

Dnevi znanstvene fantastike 4.-8. avgust 2008, Vilindar Kulturni inkubator, Koroška cesta 18, Maribor, društvo ljubiteljev ZF&F Prizma Drugi dan dnevov sem predstavil slovensko mitologijo in knjigo Vilindar.

27 Mitološki večer v MKC Kompleks Ravne na Koroškem Sobotni večer v znamenju mitologije, Prispeval: Mitja Gruber - torek, 11. november 2008

Na precej umirjen sobotni večer, se je v dvorani kluba Kompleks odvijal Mitološki večer, ki so ga za obiskovalce pripravili člani Društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma. Na pro-gramu so bile štiri predstavitve, a je predstavitev Špele Šalamon o Jedijih – vitezih luči in teme, zara-di bolezni žal odpadla. Če že Petru Dobaju in predsednici društva Prizma, Tanji Cvitko, ni uspelo popolnoma navdušiti dobro obiskanega dogodka, pa je zagotovo na vseh pustil izjemen pečat tretji govornik, Andrej Ivanuša, tako z vsebino kot tudi z retorično spretnostjo.

Kot tretji, zadnji in tudi kot vrhunec večera je besedo dobil pisatelj Andrej Ivanuša, ki se je v predstavitvi posvetil predvsem slovenski mitologiji. Andrej Ivanuša je človek mnogih talentov, predvsem pa odličen retorik, ki pripravi poslušalca, da njegove besede posluša pozorno in z zanima-

njem. Med drugimi je pred kratkim izdal tudi svojo pripovedko v verzih, z naslovom Vilindar, ki svojo vsebino v veliki meri črpa ravno iz slovenske mitologije. V predstavitvi je najprej navedel nekaj običajev in vraž, ki jim dandanes mnogi ne poznajo več pomena (npr. zakaj trkamo na vrata), ter jih razložil. Spregovoril je tudi o težkem ločevanju in razpoznavaju tega, kaj je avtohton slovenski mit in kaj ne. Nadalje smo slišali o tem, kako bi naj bil ustvarjen svet po slovenski mitologi-ji, ki govori o tem, da se je bog Svetovid potopil v morje in za nohtom prinesel nekaj peska na površje in iz tega

peska je nastala zemlja. Skratka, lahko rečemo, da je Andrej Ivanuša s svojo predstavitvijo kar malce zasenčil svoja mlajša kolega, s čimer nočemo reči, da sta bila njegova predhodnika sla-ba, temveč to, da je Ivanuša zares izjemno opravil svoje delo. Temu je pričalo tudi kar nekaj vprašanj s strani občinstva, na katera je Andrej, kot velik poznavalec in zanesenjak nad slovensko mitologijo, z veseljem in teht-no odgovoril.

Radio Slovenija, torek, 18.11.2008 od 00:00 do 02:00 Radio Slovenija je v nočni oddaji v živo od polnoči do dveh zjutraj gostil avtorja in Tanjo Cvitko iz

kluba Prizma. Pogovarjali smo se o mitologijah, fantastiki in znanstveni fantastiki. Predstavljen je bil tudi Vilindar.

by Borg.Queen on 20 Nov 2008, 15:05 Ja, takšen sistem imajo - kar se je govorilo do 01.00, se lahko posluša po netu; kar se je govorilo

dlje, se ne more. Finta je v tem, da nočni gosti itak ponavadi končajo približno ob 01.00, z Androsom pa sva si vzela čas do 02.00. Novinarka je rekla, da bi naju imela kar do 05.00, dokler ji traja služba.

Andrej Ivanuša je predaval o slovenski mitologiji, Klub Pri rdeči Ostrigi, Škofja Loka, 25.3.2009

Mara R. Sirako blog http://www.dangober.info/index.php/sirako-blog Slovo Črtomirja od Bogomile, ko sem še hodila v šolo, smo slovanske bogove in staroslovansko

mitologijo omenjali bolj tako spotoma. Bili so pač nekoč neki naši bogovi, naši predniki so verjeli van-je, nakar so izginili, navadno zavoljo nasilnega pokrščevanja. Kar je lepo opisal France Prešeren v svo-ji zgodovinsko - epski pesnitvi Krst pri Savici.

Ampak vse to je bilo bolj površno, kajti le kdo bi se pa poglabljal v Svaroga, Svetovida, Triglava, Peruna, Cisloboga, Domovoja, Striboga, Dajboga, Volosa, Beliboga, Jesis, Živo, Simargla, Morano, Vesno, da jage babe, Kresnika, rusalk, Zlatoroga, pasjeglava in ostalih ne omenjamo. Redko pa se pogovarjamo o slovenski mitologiji. Andrej Ivanuša, avtor znanstvenofantastičnega romana Rheia in

28 mitološke pesnitve Vilindar, je 25. marca predaval v mladinskem klubu Rdeča ostriga. Napoved za predavanje je vključevala tekst o stvarjenju - Ničesar ni bilo, ko bog Svetovid, Sonce in Morje. Sonce

je pripekalo. Bog se je ugrel in se potopil, da se v Morju skoplje. Ko se je spet vzdignil, mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini, kajti na začetku je vse tam ostalo, kamor je padlo. To zrno je naša Zemlja, morsko dno je njena domovina.

Nakar se zgodba ne konča, kot smo izvedeli na predavanju! Po stvarjenju je Bog opazil, da Zemlja potrebuje oporo, ko je obležala na površini Morja. Poslal je

ribo Faroniko, ki si je Zemljo oprtala na hrbet. Ko se riba v Morju premakne, se Zemlja strese in to je potres. Ko se bo riba potopila, bo povzročila konec sveta. Tako spočetka ni bilo na Zemlji ničesar, razen bog Svetovid. In Svetovid je sanjal in spal. Od vekomaj mu je ta sen trajal. Pa je bilo usojeno, da se je zbudil. Zbudil se je iz sna in se ogledoval in vsak pogled se mu je spremenil v zvezdo. Bog se je začudil in začel potovati, da si ogleda, kaj je z očmi ustvaril. Potuje in potuje, pa nikjer ne konca ne

kraja. Pa se je že bil utrudil, pot (znoj) mu je na čelo stopil. Na zemljo mu pade kaplja potu, kaplja oživi in to je bil prvi človek.

Začuda me ni motilo, ker sem več kot dve uri preždela na trdem lesu, ker mi je pihalo pod noge in ker je bila že pozna ura. Andrej Ivanuša je razgrel občinstvo. Bilo je to eno redkih predavanj, ko se ljudje med njim sproščeno krohotajo, ko si želijo izvedeti od predavatelja nekaj res novega, ko ga sprašujejo za pravilnost svojih razlag o mitologiji. In to, posebej poudarjam, mladi ljudje! Ivanuša je pač sijajen predavatelj, ki ve, kako je treba zanimirati občinstvo. In če ga še niste poslušali, lahko zgolj rečem, žal ste veliko zamudili!

O čem vse je tekla beseda? O slovenskih mitoloških bitjih. o slovenskem "Olimpu", to je kristalni

gori, kjer izvira čudežni studenec življenja in kjer raste mistično drevo, ki podpira nebo (očitno še vedno služi svojemu namenu). Pogovarjali smo se o vražah. o pikapolonicah, trkanju na les, zakaj Črtomiru ne smemo reči Črt (nikakor ne, posebej opozarjam!). Kako je potrebno ravnati, če te pono-či obišče mora. Kam se pljuva in kam se nikakor ne pljuva. Resnično izjemno predavanje, ki bi ga lah-ko poslušali do jutra, se pogovarjali, režali in razpredali o terijah takšnih in drugačnih... Kaj naj rečem drugega, kakor kapo dol pred Ivanušo!

Edina pomanjkljivost predavanja je ta, da Denis Polanec, ilustrator knjige Vilindar, ni utegnil priti in nam pokazati izvorne ilustracije iz mitološke pesnitve Vilindar. Kajti Andrej Ivanuša je na podlagi zbranega in preučenega materiala o slovenski mitologiji pisal mitološko pesnitev Vilindar. Sedaj pa, kakor smo izvedeli, piše tudi fantazijski roman Svetovida rod.

Posebej pa je potrebno pohvaliti tudi mladinski kulturni center Rdeča ostriga v Škofji Loki. Izjem-no profesionalen odnos do predavatelja, pripravljen moderator, ki je še dodatno razživel diskusijo. Rdeča ostriga je center, ki je sposoben privabiti raznoliko občinstvo in vsak teden znova napolniti dvorano. Rdeči ostrigi čestitamo, res gre za neverjeten družabni prostor!

Slovenska mitologija, mestna knjižnica Šoštanj Ne zamudite - 4.4.2011 Slovenska

mitologija - ob 19.00, Mestna knjižnica Šoštanj

Veliko ljudi sploh ne ve, da obstaja avtohtona slovenska mitologija. Spozna-li bomo mitološka bitja, ki naseljujejo slovenski Panteon - stekleno goro z miti-čnim drevesom in studencem življenja. V van (onostranstvo) nas ne bo odpelja-la smrt - okostnjak s koso, temveč bela žena Vsevida. Spoznavali bomo vraže in njihov pomen ter izvor: zakaj trkamo s

29 prstom ob les, zakaj se ne sme ubiti pikapolonice, zakaj se ne bi smelo pljuvati v ogenj, kdo je Črtomir in kdo je Črt, kaj so leš, navka, mora in zminj… V svet slovenske mitologije nas bo popeljal Andrej Ivanuša.

V majhni mestni knjižnici Šoštanj (knjižnica je PE knjižnice Velenje) je bilo zasedenih 15 stolov z zelo angažiranimi poslušalci. Znova smo se spustili v čudoviti svet slovenske mitologije.

Srečanje z Andrejem Ivanušo (prireditev ob 65-letnici Mariborske knjižnice), Knjižnica Duplek, 26. marec 2014, ob 18:00 Gostili bomo mariborskega pisatelja in založnika Andreja Ivanušo ter predstavili njegovo ustvarjal-

nost, delo in raziskovanje manj znane slovenske mitologije. (Iz vodnika po prireditvah, marec 2014).

Srečanje z ustvarjalcem Andrejem Ivanušo Objavljeno v: Novice občine DUPLEK, letnik 19, šte-

vilka 1, april 2014, stran 80 in v: Koraki, glasilo učencev OŠ Duplek, junij 2014, stran 15.

Zapisala: Doroteja Čeh, 7. a OŠ Duplek V sredo, 26. marca 2014, smo učenci 6., 7., 8. in 9.

razredov OŠ Duplek imeli literarni večer s pisateljem Andrejem Ivanušo. Ob 18. uri smo se zbrali v knjižnici Duplek, kjer sta nas pričakala knjižničarka Tatjana Jam-nik in pisatelj Andrej Ivanuša, ki je tudi novinar, ured-

nik, filatelist, oblikovalec spletnih strani in založnik. Rodil se je v Mariboru, kjer tudi živi in ustvarja.

Gospod Ivanuša je najprej odgovarjal na vprašanja gospe Jamnik. Nato nam je povedal, da so pred krat-kim v okviru projekta Odprta knjiga, zbirali knjige za slovenske izseljence v ZDA, kamor so po končani akciji poslali preko 12.000 knjig (pol oddelka knjižnice Duplek). Knjige pa so poslali tudi v Nemčijo in Italijo. Akcija je bila zelo uspešna, kar je zelo pohvalno.

Gospod Ivanuša nam je nato povedal, kako je dobil

ideje za pisanje knjig in nam predstavil nekaj svojih knjig, kot so: Čudovita potovanja zajca Rona (ki jih je napisal predvsem za svojega sina, štiri knjige), Rheia (znanstveno fantastični roman),Vilindar (pripovedka v verzih, pesnitev iz davnih dni), Svetod-rev, ki je zadnja napisana knjiga in fantazijski roman.

Nato nam je predaval o slovenski mitologiji, ki je slabše raziskana in o naših navadah oziroma vraževerju. Končali smo ob 19. uri. Bilo je zelo zabavno, saj je bil tudi g. Ivanuša zelo sproščen in pri-jazen . Ob koncu pa je odgovoril še na nekaj naših vprašanj, kajti bili smo zelo vedoželjni.

GobliCon 2014 – letna konvencija igralcev namiznih iger Kulturni inkubator Maribor, Koroška cesta, 18. in 19.4.2014

Predavanje o mečih - pravljičnih, legendarnih, epskih, resničnih in kultnih. Fantazijski večer društva Zlati goblin iz Maribora - zmaji Kulturni inkubator Maribor, Koroška cesta, 28.6.2014 Predavanje o slovenskih mitoloških bitjih in njihovem pomenu. Vprašali smo se: ali jih lahko upo-

rabimo tudi kot like v romanih in namiznih igrah?

30 Sourednik in oblikovalec JAŠUBEG EN JERED – novice iz drugotnosti ISSN 1855-6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti

Predsednik društva ZVEZDNI PRAH Društvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti Stritarjeva 24, 2000 Maribor, www.zvezdni-prah.si

fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko, horor in svet Drugotnosti

ISSN 1855-6434 | 2013 | leto 6 | š tevilka 26

Nagrajen z nagrado Drejček in trije Marsovčki

(Drejčkova nagrada) Za najboljši fanzin 2011-2012

Ustanovni člani: Bojan Ekselenski, Amedeja M. Ličen, Ružica Marija Barid Bizjak, Andrej IvanušaUstanovni člani: Bojan Ekselenski, Amedeja M. Ličen, Ružica Marija Barid Bizjak, Andrej Ivanuša

31 MOJE INTERNETNE STRANI

www.andros.si Prva osebna stran je vstop v moj inter-

netni svet. Od tukaj je mogoče doseči vse preostale strani. Najprej so tukaj posebne strani za knjige, nato sledijo povezave na eseje in na vse preostale predstavitve moje dejavnosti. Od tukaj je mogoče v PDF obliki dobiti zadnje številke fanzina za znanstveno fantastiko, fantazijo, horor in svet Drugotno-sti Jašubeg en Jered.

www.andros.si/vesolje Morda najbolj popolna stran v sloven-

skem jeziku o življenju, vesolju in sploh vsem. To je kratki vodič, ki nas popelje skozi najosnovnejše astronomske pojme in prep-

rosto podaja osnove o vesolju. Snov je prip-ravljena tako, da jo je mogoče uporabiti v osnovni šoli kot dopolnilo k pouku astrono-mije. Dodana so poglavja o možnosti življen-ja v vesolju in kako bi bilo mogoče doseči daljne zvezde.

www.znamkar.si

Preprost vodič skozi svet filatelije z

osnovnimi prikazi postopkov in metod zbira-nja znamk ter drugega filatelističnega gradi-va. Vsebuje eseje o znamkah in pregled izdaj Filatelističnega društva Maribor Tabor.

Naslovnica: Branimir Ritonja * Vse fotografije v mapi © Andrej Ivanuša * izdaja 4 — 25. julij 2014

MOJA MISEL ŠLA JE NA KONEC MORJA, PRAV NA ZADNJI OGEL ŠIRNEGA VESOLJA.