1

PREDSTAVITEV UGOTOVITEV REVIZIJE

O

RAVNANJU

S KOMUNALNIMI ODPADKI

Ljubljana, 3. september 2015

O reviziji

2

Revidiranca:• Ministrstvo za okolje in prostor (v času izvajanja tudi

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje; v nadaljevanju:ministrstvo) in

• Finan čna uprava Republike Slovenije (v času izvajanjarevizije: Carinska uprava Republike Slovenije; vnadaljevanju: carinska uprava).

Cilj revizije: u činkovitost poslovanja ministrstva incarinske uprave pri vzpostavitvi pogojev in nadzoraravnanja s komunalnimi odpadki.

Obdobje izvedbe revizije: od leta 2009 do leta 2012; ocenjenitudi že izvedeni ukrepi do izdaje revizijskega poročila, sajvplivajo na zahtevo za popravljalne ukrepe.

www.rs-rs.si

2

Zakaj „follow up“ revizija?

3

Zahtevan popravljalni ukrep v reviziji 2009

Ovrednotenje v porevizijskempostopku l. 2010

Izvedba popravljalnega ukrepa ob izdaji poro čila o ravnanju s komunalnimi odpadki

1 Določitev okoljskih dajatev za spodbujanje ločenega zbiranja, ocena pričakovanih učinkov in določitev rokov za uvedbo

Nezadovoljiv NE

2 Načrt aktivnosti priprave predloga financiranja sistema ravnanja z odpadno embalažo, z namenom odprave sistema „več ločuješ-več plačuješ“

Nezadovoljiv NE

3 Ureditev ločenega zbiranja bioloških odpadkov Delno zadovoljiv DA

4 Ureditev odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališča po 16. 7. 2009 in uskladitev pristojnosti za GJS obdelave in odlaganja odpadkov z Operativnim programom

Delno zadovoljiv NE

5 Izdelava načrta predvidene gradnje regijskih centrov Delno zadovoljiv NE

6 Izdelava predloga sprememb predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo(prevzem s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo - DROE)

Delno zadovoljiv NE

7 Izdelava načrta dela komisije za embalažo in odpadno embalažo Delno zadovoljiv NE

www.rs-rs.si

Revizija izvedena kot ponovna revizija revizije o ločenem zbiranju komunalnihodpadkov (revizijsko poročilo - avgust 2009; porevizijsko poročilo januar 2010)

Segmenti revizije in mnenje

4

V reviziji smo preučevali 4 segmente, in sicer:• določitev pogojev ravnanja s komunalnimi odpadki;• spremljanje izvajanja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov;• nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo;• nadzor obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov.

V vseh 4-ih segmentih revizije smo ugotovili pomembne neu činkovitosti sistema,za katerega je odgovorno ministrstvo, saj:• ni vzpostavilo celovite normativne ureditve ravnanja s kom unalnimi odpadki in

ni odpravilo neustrezne opredelitve pristojnosti za izvaj anje GJS ter sistema„ve č ločuješ – ve č plačuješ“ pri financiranju GJS;

• ni vzpostavilo nadzora nad masnimi tokovi odpadkov, saj ni u gotavljajorazlogov za 30% znižanje koli čine nastalih odpadkov, posledi čno pa so evidencein rezultati glede doseganja ciljev nezanesljivi in ni ustr eznih podatkov zanačrtovanje potrebnih kapacitet obdelave odpadkov;

• ni ustrezno uredilo razmerij med družbami za ravnanje z odpa dki (DROE) inizvajalci GJS in ne pozna stroškov delovanja sistema, pri čemer ocenjujemo, dase zaradi izjem in neizvajanja nadzora ne zbere 16 milijonov evrov embalažnineletno, presežek DROE v višini 12 milijonov evrov pa se ne name nja za kritje 14milijonov evrov stroškov zbiranja embalaže;

• ni vzpostavilo u činkovitih finan čnih instrumentov, ki bi stimulirali ustreznoravnanje z odpadki, saj okoljsko dajatev za odlaganje odpad kov prejema lenekaj ob čin, zato so te zainteresirane za ve čje odlaganje, 900 tiso č evrovokoljske dajatve na embalažo je premalo pobrane, zbrana sre dstva pa gredo vintegralni prora čun.

CURS je bil v reviziji vključen le pri presoji ustreznosti pobiranja okoljskih dajatev, pričemer smo ugotovili, da je izvajal določene aktivnosti, vendar zaradi omejitevvzpostavljenega sistema ni bilo zagotovljeno celovito pobiranje okoljskih dajatev.

www.rs-rs.si

3

Normativna ureditev GJS

5

GJS zbiranja in obdelave komunalnih odpadkov nista bilinatančno opredeljeni, pravila in pogoji njihovega izvajanja paniso bili dolo čeni:

• Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) ne določa vsebine GJS (GJSzbiranja in obdelave določenih vrst (?) komunalnih odpadkov),ampak prepušča odločitev o vsebini GJS Vladi;

• Ministrstvo, razen za ravnanje z biološkimi odpadki, ni zagotovilopriprave ustreznega podzakonskega predpisa iz 149. člena ZVO-1, v katerem bi opredelilo pravila in pogoje izvajanja obeh GJS,zato ni ustrezno razmejilo med aktivnostmi, ki sodijo v javni inzasebni del izvajanja dejavnosti ter posledično ni obvladovalotveganja, da lokalne skupnosti GJS izvajajo neenotno in tako neprispevajo k učinkovitemu doseganju predpisanih okoljskih ciljev;

• le za primer – osnutek Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki(URKO) je bil pripravljen že v letu 2012, pa danes URKO še nisprejeta.www.rs-rs.si

Podatki o koli činah komunalnih odpadkov

6www.rs-rs.si

Razlogi niso pojasnjeni, nadzora ni (MOP nima niti ažuriranega seznamaizvajalcev GJS)!Padec BDP in kupne moči ter izvajanje ukrepov lahko pojasnita največ 5odstotnih točk zmanjšanja količine NASTALIH odpadkov za 33,2 odstotka (iz542 kg na 362 kg/prebivalca)! Posledično so vse analize in rezultatinezanesljivi (načelo GIGO!).Zmanjšanje koli čine predvsem v ob činah, kjer nimajo odlagališ č –neustrezno evidentiranje / neustrezno ravnanje (pos redniki)!

4

Podatki o koli činah komunalnih odpadkov

7www.rs-rs.si

SURS prikazuje drugačne podatke kot EUROSTAT, pri čemer:- se je zmanjšala koli čina vseh komunalnih odpadkov za 22,8 %;- se je zmanjšala koli čina mešanih komunalnih odpadkov za 42,2 %;

(delež teh v vseh odpadkih se je zmanjšal iz 73,8% na 53,5%)- povečala koli čina lo čeno zbranih odpadkov za 178,2 %.

Podatki o koli činah komunalnih odpadkov

8www.rs-rs.si

Zmanjšanje nastalih količin komunalnih odpadkov (186 kg/prebivalca) je vkorelaciji z zmanjšanjem količin odloženih odpadkov (180 kg / prebivalca) –problem nastaja pri ob činah, ki nimajo lastnih odlagališ č.Zelo problematičen je tudi podatek o koli čini odpadkov, za katere nizagotovljena obdelava (16,7%) in bistveno presega podatek EU-27 –začasno skladiščeni odpadki?

5

Podatki o koli činah komunalnih odpadkov

9www.rs-rs.si

Podatki o koli činah komunalnih odpadkov

10

Verjetni razlogi za opisane razlike v koli činah nastalih odpadkov inkoli činah in postopkih obdelave:

- posredniki – njihovi postopki predobdelave iz dovoljenj (R 12, R13, D14 inD15) ne izpolnjujejo pogojev za obdelavo odpadkov (D8 in D9 – ediniizvajalec teh postopkov je SIMBIO d.o.o. Celje), vendar MOP nadzora niizvajalo in je to dopuš čalo, rezultati te obdelave pa ne dosegajopredpisanih pogojev za odlaganje preostanka odpadkov in je porabasredstev izvajalcev GJS (ob čin) zanje neu činkovita, saj iz odgovorov navprašalnike ob činam izhaja, da je odloženih kar 94,5 odstotka odpadkovprepuš čenih posrednikom;

- del odpadkov prepuš čen posrednikom se lahko izvozi pod napa čnoklasifikacijsko številko (surovina za sežig in ne kot odpad ek);

- del neobdelanih odpadkov (za časno skladiš čenih odpadkov) ni zajet vevidence niti kot nastali odpadki niti pri na činih obdelave.

Posledice: prikazane analize, podatki o koli činah odpadkov in rezultati pridoseganji ciljev so nezanesljivi in napa čni . Napačni statistični podatki nanacionalni ravni lahko vodijo v neustrezne primerjave in neustrezno izbiroukrepov (npr. pri kapacitetah CERO, izbiri in ureditvi fina nčnih instrumentovipd .).

www.rs-rs.si

6

Prikaz sistema ravnanja z odpadno embalažo

11www.rs-rs.si

Ocena posledic financiranja zbiranja odpadne embalaže prek cene za izvajanje GJS zbiranje komunalnih odpadko v

12www.rs-rs.si

+ 16 milijonov potencialne embalažine(izjeme, nadzor ...)

Še vedno sistem „več ločuješ – več plačuješ“.Zakaj ne polna podaljšana odgovornost povzročiteljev (Nemčija, Avstrija, Belgija)?

Nenamenska raba 12 milijonov evrov?

7

Vzpostavitev pogojev za ravnanje z odpadno embalažo

13

Razmerja med udeleženci v sistemu ravnanja z odpadno embalažoomogočajo:- opuš čanje prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih GJS zbiranja

komunalnih odpadkov (sankcij za DROE ni, deleži prevzemanja embalaženiso določeni ustrezno in se v praksi ne spoštujejo);

- neučinkovito zasnovan sistem , ker mora vsak DROE pobrati svoj deležzbrane embalaže pri vsakem izvajalcu GJS;

- nepla čnike embalažnine zaradi previsoko določene izjeme za plačiloembalažnine (15 ton letno – le med 5-15 tonami embalaže letno je cca8.000 zavezancev);

- neustrezno opredelitev okoljske dajatve , ki se vplačuje v integralniproračun in ne vpliva na zmanjševanje obremenitev okolja;

- neučinkovit nadzor nad zavezanci in nepregledno poslovanje inporočanje DROE;

- tveganje prelivanja dobi čkov iz javnega v zasebni sektor .

Ocena posledic:- 16 milijonov evrov letno v sistem premalo vplačane embalažnine in

nenamenska poraba presežkov DROE;- 900 tisoč evrov letno premalo plačane okoljske dajatve za embalažo,

zbrana sredstva okoljske dajatve pa gredo v integralni proračun;zato višja cena storitve GJS zbiranja komunalnih odpadkov.

www.rs-rs.si

Podatki o koli činah in postopkih ravnanja z odpadno embalažo

14

Nezanesljivost in neverodostojnost vhodnih podatkov za oc enodoseganja ciljev ravnanja z odpadno embalažo:• podatek o evidentirani količini embalaže, dane v promet, podcenjen

za 50 odstotkov v primerjavi z ocenjeno količino embalaže v nastalihkomunalnih odpadkih (sortirne analize na odlagališčih - OP);

• iz mednarodnih primerjav izhaja, da je količina nastale odpadneembalaže v Republiki Sloveniji manjša od povprečja v državahčlanicah za 36 odstotkov .

www.rs-rs.si

8

Podatki o koli činah in postopkih ravnanja z odpadno embalažo

15www.rs-rs.si

Smo res (naj)boljši v deležu recikliranja komunalnih odpadkov?

Vzpostavitev pogojev za izvajanje obdelave in odlaganja odpadkov

16

PRISTOJNOST - Določitev izvajanja obdelave in odlaganja komunalnihodpadkov na lokalni ravni (v neskladju z operativnim programom) jepovzročilo vrsto neučinkovitosti:

• zamude pri gradnji centrov za ravnanje z odpadki , saj v več občinah nibil mogoč dogovor za sodelovanje v regijskih projektih. To je pomeniloprevoz odpadkov na oddaljena odlagališ ča in neu činkovitoobvladovanje tveganja za pravo časno pridobitev sredstev izevropskih skladov za gradnjo okoljske infrastrukture;

• ministrstvo nima celovitega pregleda in nadzora nad izvajanjem teh GJS(niti ažuriranega seznama izvajalcev GJS) in nad količinami (masnimitokovi) odpadkov, kar je omogo čalo izvajanje pogodbene obdelave inpogodbenega odlaganja mešanih komunalnih odpadkov, s kate rimani mogo če doseči predpisanih okoljskih parametrov obdelave inodlaganja ter pomenita nepotreben strošek za gospodinjstv a;

• ministrstvo ni obvladovalo tveganja, da zmogljivosti zgrajenih centrovza ravnanje z odpadki ne bodo ustrezno izkoriš čene, centri pa soneenakomerno razporejeni po Sloveniji, kar pove čuje strošketransporta odpadkov!www.rs-rs.si

9

Vzpostavitev pogojev za izvajanje obdelave in odlaganja odpadkov – neu činkovit prevoz komunalnih odpadkov po Republiki Sloveniji – le najve čji primeri

17www.rs-rs.si

Vzpostavitev pogojev za izvajanje obdelave in odlaganja odpadkov – novi CERO

18www.rs-rs.si

- Operativni program – 12 centrov (8 – kohezijski projekti, 4 občine same)- Dejansko – gradnja 7-ih centrov (CERO Goriške regije ni izveden)- Težave - neenakomerna porazdeljenost, presežne kapacitete, uporabno dovoljenje zaradi bližine naselij, posledično tveganje vračanja EU sredstev - Konec leta 2012 – 79 občin ni vedelo, v kateri CERO bodo vključene

10

Neučinkovitost ekonomskih in finan čnih instrumentov

19

Okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov - Ministrstvo:

• je neustrezno dolo čilo pripadnost okoljskih dajatev (odločbaUS), zaradi katere občine lastnice odlagališ č le še dodatnostimulira k odlaganju odpadkov , ministrstvo pa nima možnostivplivati na porabo teh sredstev;

• ni določilo okoljskih dajatev tako, da bi oblikovalo vir zasanacijo posledic neustreznega odlaganja komunalnihodpadkov v preteklosti;

• višina okoljske dajatve (kljub opozorilom RSRS in OECD) ni biladoločena na podlagi kriterijev, s katerimi bi lahko dosegli, da bita instrument vplival na zmanjšanje onesnaževanja , temvečarbitrarno.

Odškodnine ob čanom v letu 2012:- 29 občin jih je izplačevalo – 863 tisoč evrov letno;- ostale – enakopravnost? Na to smo opozorili Vlado RS že v juniju

2011;- MOP meni, da odškodnine niso upravičene – vendar ni ukrepalo –

ali gre za upravičene stroške pri oblikovanju cen GJS?www.rs-rs.si

Neučinkovitost ekonomskih in finan čnih instrumentov

20

Ministrstvo ni a) uredilo ravnanja z zbranimi sredstvi za zapiranje:

• donos od naložbenja teh sredstev ne zmanjšuje potrebe po sredstvih za zapiranje;• zbrana sredstva se lahko „začasno“ porabljajo za druge namene, kar predstavlja

tveganje nenamenske porabe teh sredstev; • ker depozit ni obvezen in tudi ne namenska poraba sredstev iz tega naslova, občina

nima podlage za zavarovanje v tem viru.b) uredilo ravnanja s predloženimi finan čnimi jamstvi , saj:

• zahteva za predložitev garancije / zavarovanja povzroča dodatne stroške izvajanja GJS;

• za pridobitev garancije / zavarovanja izvajalci GJS nimajo razpoložljivih sredstev, kar vpliva tudi na nezmožnost izvedbe upravnega postopka za izdajo odločbe o zapiranju odlagališč.

www.rs-rs.si

Izvajalec storitev GJS

RS - MOPUporabnik storitev GJS

Občina

Plačilo sredstev za zapiranje odlagališča

Predložitev zavarovanja državi (bančna garancija/zavarovalna polica/ namenski depozit) za izvedbo zapiranja odlagališča –finančno jamstvo

11

Zahteva za izvedbo popravljalnih ukrepov

21

Zahtevanih je 23 popravljalnih ukrepov (ve činoma priprava na črtovaktivnosti) in 33 priporo čil.

Med pomembnejšimi vsebinskimi sklopi popravljalnih ukrepov so:• dopolnitev Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki z ukrepi in

aktivnostmi za doseganje ciljev;• priprava predloga dopolnitev ZVO-1 z jasno opredelitvijo GJS zbiranja in

obdelave komunalnih odpadkov;• priprava predlogov predpisov za natančnejšo opredelitev GJS zbiranja,

obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov;• priprava analize nastajanja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov z

namenom vzpostavitve nadzora nad masnimi tokovi odpadkov;• priprava predloga dopolnitev in sprememb predpisa, ki ureja ravnanje z

embalažo in odpadno embalažo z določitvijo deležev prevzemanja, ureditveodnosov med DROE in izvajalci GJS in preglednostjo poslovanja DROE;

• priprava analiz ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ter poročil družb zaravnanje z odpadno embalažo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;

• priprava analize prihodkov in stroškov delovanja sistema za ravnanje z odpadnoembalažo;

• priprava parametrov za določitev okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadneembalaže;

• priprava analize učinkovitosti uvedenih okoljskih dajatev in finančnih jamstev.

www.rs-rs.si

Priporo čila

22

Pomembnejša priporo čila (33) ministrstvu so povezana z/s:

- preučitvijo organiziranosti ravnanja z embalažo v drugih državah z namenomuvedbe celovite podaljšane povzročiteljeve odgovornosti;

- jasno določitvijo obveznosti DROE v predpisih (ne več s pogodbami) vključno ssankcijami, ki naj bodo vsaj v višini primerljivih kazni iz okoljskih predpisov teronemogočanjem prelivanja embalažnine v nenamensko porabo;

- uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti DROE za kritje stroškov posledicneizvajanja obveznosti;

- ukinitev oprostitev poročanja o embalaži in plačevanja embalažnine;

- uvedbo poročanja o predelavi odpadkov, s katero bo omogočena sledljivostmasnemu toku odpadkov;

- ustreznostjo opredelitve okoljskih dajatev in finančnega jamstva na način, ki bozagotavljal stimuliranje ustreznih oblik ravnanja z odpadki ter učinkovitostizvajanja GJS;

- spremembo pripadnosti okoljske dajatve za odlaganje odpadkov ter dopustitvijoporabe okoljskih dajatev za sanacijo „starih bremen“;

- javno dostopnim in preglednim poročanjem o nastalih odpadkih in ravnanjem znjimi.

www.rs-rs.si