1

Center za razvoj kakovosti

Predlogi aktivnosti za zdravo in varno delovno in bivalno

okolje za študente in zaposlene na UM

(TDOUM 2014-2020)

Pripravili: Prorektorica za razvoj kakovosti mag. Mirjana Babić doc. dr. Lučka Lorber Peter Sitar, prof. mag. Hermine Pike Radmilovič mag. Jasmina Skočir prof. dr. Marjan Skalicky Rok Hržič prof. dr. József Györkös Iztok Slatinek

Maribor, september 2014

2

VSEBINA

1 Uvod ......................................................................................................................... 3

2 Usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ..................................................... 3

3 Spodbujanje prostovoljstva ...................................................................................... 4

4 Prizadevanja za »zdravo« prehrano študentov in zaposlenih ................................. 5

5 Zdravi delovni in bivanjski pogoji za študente in zaposlene .................................... 6

6 Telesna aktivnost študentov in zaposlenih ............................................................ 11

7 Ustanovitev Centra za učenje in poučevanje ......................................................... 14

8 Promocija uresničevanja načel TDOUM ................................................................ 14

3

1 Uvod

Senat, Upravni odbor, Študentski svet in rektor Univerze v Mariboru so v zadnjih letih sprejeli več dokumentov: Strategijo razvoja Univerze v Mariboru (2013-2020), Strategijo trajnostne in družbeno odgovorne univerze TDOUM (2012), Predlog izboljšav delovanja Univerze v Mariboru do leta 2020, Politika trajnostno in družbeno odgovorne UM, v katerih je jasna zaveza, da bo univerza delovala po načelih trajnostne in družbeno odgovorne institucije. Pri tem bo upoštevala okoljsko, gospodarsko, socialno, družbeno in etično dimenzijo trajnostnega razvoja ter načela in vsebine družbene odgovornosti iz standarda ISO 26000 (upravljanje organizacij, človekove pravice, delovna razmerja, naravno okolje, vprašanja odjemalcev/uporabnikov, pošteno poslovanje, vključevanje v družbeno skupnost in njen razvoj) in vse povezujoča pojma, ki sta soodvisnost in celovit pristop.

Svet in Komisija TDOUM predlagata organom UM, da vključijo v letne načrte dela za obdobje 2015-2020 aktivnosti in ukrepe na naslednjih področjih:

- usklajevanja poklicnega in družinskega življenja,

- spodbujanja prostovoljstva,

- prizadevanja za »zdravo« prehrano zaposlenih in študentov,

- zdravih delovni in bivanjski pogoji za študente in zaposlene,

- telesne aktivnost študentov in zaposlenih,

- ustanovitev Centra za učenje in poučevanje ter

- promocija uresničevanja načel TDOUM.

2 Usklajevanja poklicnega in družinskega življenja

Delodajalci, ki podpirajo ukrepe za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pridobijo na različnih področjih: zmanjša se fluktuacija in bolniške odsotnosti, izboljša se pridobivanje kadrov, povečajo se produktivnost, motivacija, zadovoljstvo zaposlenih. Zato predlagamo, da UM oblikuje enotno politiko in ukrepe na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. V nadaljevanju so našteti nekateri možni ukrepi:

1) Na sestankih, preko spletne in intranetne strani, elektronskih sporočil vodstvo UM obvešča zaposlene in študente o izvajanju politike družini prijaznega delovanja.

2) Omogočiti vsem zaposlenim s šoloobveznimi otroci lažje usklajevanje dopusta. Pri planiranju letnega dopusta imajo prednost delavci, ki imajo šoloobvezne otroke.

3) Starši predšolskih otrok in otrok prve triade osnovne šole lahko v tednu otroka (mesec oktober) koristijo 2 uri plačane odsotnosti, ki ga preživijo z svojim otrokom.

4) Delavcem se prizna dodatni dopust zaradi izrednih družinskih razmer. Delavec, ki želi koristiti ta ukrep pošlje pisni predlog svojemu nadrejenemu.

5) Prosti delovni dan ob vstopu otroka v 1. triado osnovne šole oziroma 8 ur fleksibilno za delavce, katerih otrok se prvič uvajajo v vrtec. Delavec, ki želi koristiti ta ukrep izpolni obrazec, ki ga potrdi vodja kadrovske službe, odobri pa glavni tajnik oz. tajnik članice.

4

6) Zaposleni ob rojstvu otroka dobi darilni bon v vrednosti 20,00 eur. 7) Zaposleni, ki želijo, imajo brezplačno cepljenje proti sezonski gripi ali klopnemu

meningitisu. 8) Za delavce se v sklopu organiziranih telesnih aktivnosti pripravijo vsaj 2 dve brezplačni

aktivnosti, ki se jih lahko udeležijo zaposleni skupaj s svojimi predšolskimi otroci.

3 Spodbujanje prostovoljstva

Prostovoljstvo deluje na socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah in na mnogih drugih področjih. Vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev.

Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker

izboljšuje kakovost življenja v družbi; brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob,

izključeni; je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti

aktivnega delovanja državljanov v družbi; prostovoljsko delo je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost

delovanju služb in institucij.

Na osnovi zelo pozitivnih izkušenj pri delovanju prostovoljstva na članicah (ŠS UM, MF, FZV …) Svet za TDOUM predlaga, da UM:

• spodbuja ustanovitev prostovoljskih skupin na vseh članicah in sodelovanje med njimi,

• organizira različne oblike usposabljanja za prostovoljce,

• preuči možnost oblikovanja krovne organizacije za prostovoljstvo na UM,

• spodbuja vključevanje v nacionalno in mednarodne mreže prostovoljskih organizacij,

• pomaga prostovoljskim skupinam pri prijavah na razpise …

5

4 Prizadevanja za »zdravo« prehrano študentov in zaposlenih

Prehrana in način življenja pomembno vplivata na zdravje in počutje posameznika. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega razvoja in zdravih prehranjevalnih navad, ki jih pridobijo mladostniki, te vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Ustrezna prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih lahko vpliva tudi na izboljšanje kognitivnih zmožnosti učencev, dijakov in študentov kar je še zlasti pomembno za njihovo uspešno delo.

V Državnem zboru Republike Slovenije je bila leta 2005 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2011, ki želi s spodbujanjem zdrave prehrane zmanjšati porast kroničnih obolenj in izboljšanje kvalitete življenja preko zdravega in uravnoteženega načina prehranjevanja in redne telesne dejavnosti pri vseh starostnih skupinah prebivalcev Slovenije. V uresničevanje nacionalne resolucije in Smernic zdravega prehranjevanja za študente z jedilniki (Subvencionirana študentska prehrana) smo se vključili tudi na UM. Pripravili smo pobudo za sistemsko ureditev ponudbe ekološke in lokalno pridelane hrane, ki bi se ob Smernicah zdravega prehranjevanja uporabljala za pripravo prehrane za študente.

Trajnosten in družbeno odgovoren odnos do družbe in okolja, pomeni tudi odgovoren odnos do hrane, ki jo uživamo. To naj bo zdrava – lokalna in ekološko pridelane hrana. Če se odpovedujemo lokalno pridelani hrani, se odpovedujemo vitalnosti in energiji okolja v katerem živimo. Prehranska vrednost uvožene hrane ne dosega ekološko pridelane hrane lokalnega izvora in tudi industrijska paradigma v pridelavi hrane le-to osiromaši. Zato je zelo pomembno, da vsak študent pridobi znanje o pomenu uživanja ekološko pridelane lokalne hrane in da mu univerza omogoči uživanje takšne hrane.

Predlagani sklepi:

1. Univerza v Mariboru naj vsem študentom in zaposlenim zagotovi:

informacije o ekološki in lokalno pridelani hrani in jih seznanijo s pomenom prehrane za zdravje in jih na ta način ozaveščajo o pomenu zdravih prehranskih navad in zdravega življenjskega sloga,

možnost izbire obrokov iz ekološko in lokalno pridelane hrane v vseh prehranskih obratih v prostorih UM.

2. Rektorska konferenca in UM pripravita formalno pobudo za sistemsko ureditev ponudbe ekološko in lokalno pridelane prehrane za študente. Vladi in vsem pristojnim ministrstvom predlagata dopolnitev meril za podeljevanje koncesije za študentsko prehrano.

3. Na petih fakultetah UM so v študijske programe že vključili vsebine o pomenu zdrave prehrane v višini treh kreditnih točk. Predlagamo, da UM vključi te vsebine v vse študijske programe, ki izobražujejo učitelje.

6

5 Zdravi delovni in bivanjski pogoji za študente in zaposlene

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/2011, 36. člen ZVZD-1), Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. list RS, št. 87/2002, 29/2003-popr., 124/2006) in izjava o varnosti z oceno tveganja določajo, da mora delodajalec izvajati zdravstvene preglede delavcev. V primeru, da delodajalec ne zagotovi zdravstvenih pregledov delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu (prvi odstavek 76. člena ZVZD-1), se kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov.

Dispanzer za zdravstveno varstvo študentov Maribor izvaja obvezno preventivno zdravstveno varstvo študentov na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 77/98) in Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-NPB5) ter Navodil o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07). Cilji preventivnih pregledov so aktivni nadzor, izboljšanje in utrjevanje zdravja, odkrivanje dejavnikov tveganja in začetnih znakov kroničnih degenerativnih obolenj ter odkrivanje stresno ogroženih posameznikov s tveganim vedenjem.

V Centru za razvoj kakovosti UM smo zbrali podatke o preventivnih zdravstvenih pregledih zaposlenih (Tabela 1) in študentov (Tabela 2), ki omogočajo pregled uresničevanja sprejetih strateških ciljev UM in zakonskih obvez s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Tabela 1: Podatki o preventivnih zdravstvenih pregledih zaposlenih na UM za obdobje 2011-2013

7

Na podlagi statističnih podatkov o izvajanju preventivnih zdravstvenih pregledih zaposlenih na UM za obdobje 2011-2013, ki smo jih dobili od vodstev članic, ugotavljamo, da večina fakultet izvaja zdravstvene preglede v skladu z zakonskimi določili. FS in PeF nista v triletnem obdobju poslali na zdravstveni pregled nobenega od zaposlenih. EPF in Rektorat pa sta poslali le 20% zaposlenih. Vse zaposlene so poslale na zdravstveni pregled naslednje članice: FERI, FKBV, FL in FOV.

Predlogi sklepov:

- vodstvo univerze izvede evalvacijo izvajanja preventivnih zdravstvenih pregledov zaposlenih in študentov,

- vodstva vseh članic, ki ne pošiljajo zaposlenih na sistematične zdravstvene preglede v skladu z določili ZVZD-1, odpravijo to neskladje,

- vodstvo UM se dogovori s pooblaščeno zdravnico, da vsako leto predstavi organom univerze rezultate sistematičnih zdravstvenih pregledov zaposlenih in študentov in predlaga ukrepe za izboljšanje.

Ugotavljanje stanja ter spremljanje zdravega psihofizičnega razvoja študenta je ena ključnih nalog zdravstvene aktivnosti v Dispanzerju za zdravstveno varstvo študentov Maribor, ki opravlja sistematske preglede študentov. Vsebina in obseg pregleda sta določena v Uradnem listu RS št. 26/2000. Zaradi razširjenosti bolezni sodobnega časa, bi bilo smotrno ob sistematskem pregledu razširiti še laboratorijske preiskave. Preventivno zdravstveno varstvo študentov se organizira skupinsko po fakultetah in letnikih in ni vezano na izbranega osebnega zdravnika. Pregledi se opravijo pri študentih prvih in zadnjih letnikov fakultet, oz. v Bolonjskem študiju v prvih letnikih I. in II. stopnje študija. V skladu s republiškim programom imuno- profilakse se opravi tudi cepljenje študentov po shemi za posamezno cepivo.

8

S pomočjo izpolnjenega vprašalnika-anamneze, laboratorijskega izvida, kliničnega pregleda se postavi diagnoza in poda ocena zdravstvenega stanja za vsakega študenta posebej. Vsi podatki se statistično obdelajo in prikažejo v obliki tabel, grafov in poročil za vsako študijsko leto, posamezno fakulteto in celotno univerzo. Pri sistematskih pregledih se spremljajo naslednji parametri: prehranjenost, prehranjevalne navade, kajenje, šport, zloraba alkohola, ocena zdravstvenega stanja, okvare zdravja po MKB. Mag. Jasmina Skočir je že leta 2012 za Svet TDOUM pripravila Oceno zdravstvenega stanja študentov po opravljenem preventivnem pregledu.

Rezultati večletnih analiz potrjujejo, da je zdravje rezultat dobrega psihofizičnega stanja, zdrave prehrane, zdravega okolja, uspešnega obvladovanja stresa in genetskega nasledstva.

Tabela 2: Preglednica nekaterih pomembnih podatkov iz sistematskih

pregledov študentov UM 2011-2013

FAKULTETA

PROCENT

TELESNO

AKTIVNIH

BOLEZNI

Štev. anket.

ŽIVČ. - OČI

RAZVADE IN NAVADE

KAJENJE/DROGE/ZDRAVILA

%

ŠTEVILO

ANKETIRANIH

ŠTUDENTOV

PF 2010/11 38,9 54 53 16,8 4,7 6,8 190

PF 2011/12 39,3 93 93 20,9 4,2 32,5 234

PF 2012/13 45,3 24 24 17,3 8,0 16,0 75

PEF 2010/11 43,5 57 57 16,4 5,2 6,8 232

PEF 2011/12 28,2 99 95 15,6 6,6 38,0 316

PEF 2012/13 29,4 53 53 17,8 6,3 19,4 190

MF 2010/11 45,9 45 45 7,5 5,7 5,0 159

MF 2011/12 52,4 77 76 9,7 9,2 7,6 185

MF 2012/13 50,4 93 93 8,1 5,2 32,6 208

FZV 2010/11 23,7 23 23 24,4 2,3 8,4 131

FZV 2011/12 31,7 20 20 15,0 1,7 18,3 120

FZV 2012/13 25,4 13 13 29,4 3,9 43,1 51

FF 2010/11 28,9 67 66 17,4 10,4 12,4 201

FF 2011/12 36,1 62 62 19,5 10,1 45,0 169

FF 2012/13 41,1 28 27 22,2 12,2 13,3 90

FS 2010/11 68,4 32 31 17,9 7,9 4,7 190

FS 2011/12 65,9 41 41 13,6 7,5 14,0 214

FS 2012/13 50,2 37 34 10,6 5,5 8,3 179

9

FNM 2010/11 38,7 38 37 13,7 12,1 9,7 124

FNM 2011/12 38,4 37 37 20,3 8,7 18,8 138

FNM 2012/13 30,6 44 44 12,1 8,8 30,6 124

FG 2010/11 65,0 48 47 18,8 10,4 6,3 240

FG 2011/12 57,9 50 49 17,0 11,5 20,7 164

FG 2012/13 63,3 43 43 11,6 12,5 18,7 112

FERI 2010/11 58,0 57 54 13,0 11,5 10,7 262

FERI 2011/12 61,3 82 80 11,9 10,5 8,5 318

FERI 2012/13 59,5 63 63 14,7 13,8 6,1 210

FKKT 2010/11 46,2 26 26 15,1 4,3 16,1 93

FKKT 2011/12 53,8 40 39 11,5 11,5 33,08 130

FKKT 2012/13 47,2 37 37 10,9 8,1 9,0 110

FKBV 2010/11 29,1 21 21 25,5 6,4 6,4 110

FKBV 2011/12 42,5 21 21 16,5 8,7 18,1 127

FKBV 2012/13 31,4 37 36 24,1 3,2 17,7 124

EPF 2010/11 36,3 137 134 20,0 4,6 8,6 526

EPF 2011/12 46,6 115 114 16,0 4,5 31,5 356

EPF 2012/13 40,8 90 86 21,1 6,0 10,0 279

Statistične podatke o preventivnih pregledih študentov smo pridobili od Dispanzerja za zdravstveno varstvo študentov Maribor. V tabeli so prikazani podatki o procentu telesno aktivnih študentov, o številu anketiranih študentov, ki imajo probleme z očmi in bolezni živčevja, o procentu študentov, ki kadijo, uživajo droge in so redni uporabniki zdravil. Z modro barvo so označene minimalne vrednosti in z rdečo barvo maksimalne vrednosti pri posameznih kategorijah podatkov.

Tabela 3: Maksimalne in minimalne vrednosti podatkov o študentih UM 2011-2013

Max. Min.

TELESNA AKTIVNOST FG 62,1% PEF 33,7%

KAJENJE FZV 22,9% MF 8,4%

DROGE FERI 11,9% FZV 2,6%

ZDRAVILA FF 23,6% FERI 8,4%

10

Predlogi sklepov: Vodstvo univerzitetne uprave, fakultet, ŠS in Študentski dispanzer bodo na enoten način obveščali študente o preventivnih zdravstvenih pregledih na začetku vsakega študijskega leta. Na rektoratu se skupaj z Dispanzerjem za zdravstveno varstvo študentov (mag. Jasmina Skočir) pripravi predlog teksta – poziv študentom, da se udeležijo sistematičnih zdravstvenih pregledov.

11

6 Telesna aktivnost študentov in zaposlenih

Z jasno opredeljeno strategijo razvoja telesne aktivnosti na Univerzi v Mariboru, ki bo usmerjena v skladen razvoj vseh njenih pojavnih oblik, bomo lahko zagotovili tudi dolgoročno uspešno izvajanje temeljne dejavnosti in pozitivno vplivali na življenje slehernega študenta in zaposlenega, kot tudi na celotno akademsko in lokalno okolje.

Nacionalni program športa v RS 2014-2023 podpira cilje resolucije Evropskega parlamenta (Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi športa v izobraževanju z dne, 13. Novembra 2007 (2007/20086(INI)), da se zagotovi vsem vključenim v programe vzgoje in izobraževanja od vrtca do konca šolanja najmanj tri ure (180 minut) kakovostne športne vadbe tedensko. Po mnenju strokovnjakov je to najmanjši obseg, ki še lahko ob kakovostnem poučevanju in ustrezni velikosti vadbenih skupin omogoči, da nevtraliziramo negativne posledice sodobnega načina življenja. Temeljni namen telesne vadbe v obdobju odraščanja je omogočiti, da postane mladostnik gibalno kompetentna, oziroma gibalno izobražena osebnost.

Za dosego ciljev Nacionalnega programa športa bi morali (povzeto po poročilu Petra Sitarja):

Postati družba z visoko športno kulturo, ki jo sestavljajo posamezniki z zdravim življenjskim slogom in pozitivno življenjsko naravnanostjo.

Večji poudarek na zdravem življenjskem slogu, zamenjava nekaterih vsebin (npr. z dejavnostmi za razvoj posameznikove telesne zmogljivosti, s športi , ki so del najstniške kulture, s športi, ki se izvajajo v naravi), v večji meri podpreti koncept izbirnosti.

Spremeniti politike prehranjevalnih navad.

Sprememba normativov za redni pouk športne vzgoje zaradi zagotavljanja kakovosti vadbe in varnosti.

Določiti model gibalne kompetentnosti in njene spremljave.

Pomembne značilnosti uspešnega izvajanja telesne aktivnosti študentov, ki jih moramo

upoštevati tudi na UM so:

• v okviru telesne in zdravstvene kulture je potrebno ponuditi atraktivne programske

vsebine (skupinski aerobni programi: različne vrste aerobike, aerobni kondicijski

programi hitre hoje, teka in dr.) v katerih se bo ciljno vplivalo na razvoj in ohranjanje

funkcionalnih sposobnosti.

• Navedeno se lahko doseže v kolikor se študente seznani s cilji aktivnosti, ki so primerne

za spodbujanje številnih pozitivnih učinkov telesne aktivnosti na zdravje.

• K študentom je potrebno pristopati individualno, spoznati je potrebno njihove interese

in v skladu z njimi pripraviti ustrezne programske vsebine.

Primeri dobre organiziranosti univerzitetnega športa na evropskih

http://www.ucd.ie/getingear/

http://www.rug.nl/education/find-out-more/student-life/sports?lang=en

12

http://www.rwth-aachen.de/go/id/cfue/lidx/1

http://www3.imperial.ac.uk/sports

http://www.uab.es/servlet/Satellite/life/sport-1101231886088.html

http://www.uminho.pt/en/uminho_en/

http://portal.asvz.ethz.ch/Seiten/default.aspx

http://www.ua.ac.be/main.aspx?c=.ENGLISH&n=71449

Razvoj telesne aktivnosti zaposlenih in študentov na UM

Cilji, ki jih moramo zasledovati naj bodo usmerjeni v postavitev pogojev za dolgoročen razvoj telesne aktivnosti na univerzi. Z integracijo vseh dejavnikov, ki vplivajo na to področje moramo zagotoviti potrebne kadrovske in finančne vire za doseganje kakovostnih učinkov in povečanja deleža telesno aktivnih študentov in zaposlenih na Univerzi v Mariboru.

Prvi koraki pri uresničevanju teh ciljev so že prisotni v sklepih rektorske konference, ki zahteva

od države, da zagotovi javnim visokošolskim zavodom namenska proračunska sredstva za:

- izvajanje gibalno/športne dejavnosti in - univerzitetno športno infrastrukturo.

13

Svet TDOUM je že obravnaval predloge (na šesti seji, 3. 10. 2013), kako skozi različne oblike telesne aktivnosti vplivati na zdrav življenjski slog študentov in zaposlenih na UM. Po predstavitvi poročila mag. Hermine Pike Radmilovič so bili sprejete pobude, da naj organi UM vključijo redno telesno aktivnost kot:

- izbirni predmet za vse študente UM, - redne oblike športne rekreacije, vodene vadbe in tečajev, ki bodo pritegnili večje

število študentov in zaposlenih, - enotno organiziranost tekmovalnega športa za študente in oblikovanje univerzitetnih

športnih ekip, - oblikovanje programov za spodbujanje zdravega načina življenja (od svetovanja na

področju prehrane do sistematičnih zdravniških pregledov, nasvetov, vadbe za zmanjševanje telesne teže, stresa, bolečin…).

Na srečanju predstavnikov vodstva UM z županom MOM in ekipo njegovih sodelavcev je prof.

dr. Marjan Skalicky predlagal razvoj športnorekreacijskih aktivnosti ob Dravi in na njej, zlasti

jadranja, ki je bilo nekoč v mestu zelo aktualno. Predstavil je naslednje pobude:

- na Lentu ob reki Dravi se postavi osnovna infrastruktura, kjer bi lahko različni ponudniki izvajali športne aktivnosti za študente, meščane in turiste.

- V življenje mesta je potrebno vključiti naravne potenciale Drave, ki meji direktno na študentski kampus..

- V ta namen predlagamo ureditev objekta nekje na brežini Lenta (lahko tudi adaptacija) - saj bo s tem olajšana revitalizacija »mrtve reke«.

Prorektor Rok Hržič pa je predlagal, da zaradi pomanjkanja kapacitet za aktivno preživljanje

prostega časa (športni prostori), ki so prosto dostopni študentom:

- MOM skupaj z UM pristopi h urejanju obstoječe in razvoju nove športne infrastrukture

s poudarkom na prostorih na prostem.

- Povezava obstoječih športnih kapacitet in skupna ponudba na enotnem spletnem

portalu.

- Ureditev propadajočih javnih športnih igrišč in neizkoriščenih prostorov za fitnes na

prostem, tekaške in trim steze, itd.

14

7 Ustanovitev Centra za učenje in poučevanje

V skladu s strateškimi usmeritvami UM do leta 2020 in prizadevanji za trajnostni razvoj

človeških virov, bo UM ustanovila Centra za učenje in poučevanje. Cilji centra so:

1. Izvajanje aktivnosti za razvoj profesionalne in pedagoške odličnosti človeških virov UM.

2. Prenos dobrih praks znotraj UM in z zunanjimi deležniki.

3. Povezovanje in mreženje zaposlenih.

4. Ozaveščanje in dvig prepoznavnosti pomena trajnega usposabljanja človeških virov.

5. Prepoznavanje in nagrajevanje človeških virov, ki znatno prispevajo k izboljšanju

delovanja univerze.

6. Zbiranje in analiza povratnih informacij vseh deležnikov.

7. Vzpostaviti sistem certificiranih izobraževanj.

8. Ponuditi in tržiti storitve centra zunanjim deležnikom.

9. Pridobiti projektna sredstva za izvajanje aktivnosti centra.

10. Sooblikovanje kadrovskega dela razvojne strategije za stabilni in trajnostni razvoj

človeških virov.

11. Usposabljanje zaposlenih za učinkovito izpolnjevanje ciljev in aktivnosti Razvojne

Strategije Univerze v Mariboru (UM) in pripadajočega akcijskega načrta.

8 Promocija uresničevanja načel TDOUM

Komisija za TDOUM je na svoji 5. seji (11. 2. 2014) razpravljala o uvedbi e-novicah UM v katerih

se bodo objavljali tudi primeri dobrih praks na posameznih fakultetah in drugih članicah. Prof.

dr. József Györkös je pripravil izhodišča za oblikovanje sistema za promoviranje delovanja

TDOUM. Predlog vsebuje dve fazi, ki po vzpostavitvi tečeta vzporedno:

1. Zbirna informacijsko-motivacijska spletna stran (tdou.um.si)

formalni segment (organizacijske informacije, podlaga za delovanje, članstvo, akti

etc.)

vsebinski segment: področja delovanja, zapisniki, sklepi etc.

projekti področja TDOU

iniciative TDOU (npr. Pojdi na zdravniški pregled!, Telovadi! Pusti avto doma! Etc.)

15

Opomba: v ospredju in vizualno poudarjene morajo biti alineje od spodaj navzgor. Dizajn

zadnje alineje mora biti vizualiziran, motivacijski in z možnostjo preprostega razširjanja na

socialnih omrežjih.

2. TDOU na socialnih omrežjih

uvodoma je potrebno uporabiti obstoječe uporabniške račune na socialnih omrežjih

(npr. tw @UnivezaM); obstoječi račun uporabiti, ker ima že nekaj (definitivno premalo

-141) sledilcev

TDOU z uporabo atraktivnih informacij lahko dodatno promovira socialno omrežje

(vsebine razlikujemo z označbami, npr. #UMtrajnost, #UMštudij, #UMraziskave ...)

predavatelji in študenti imajo močno vlogo pri tem, da replicirajo ali "retvitajo"

informacijo z @UniverzaM (kot primer).

Zgornji točki seveda ne izključujeta konvencionalnih medijskih prijemov (npr. tiskovne

konference, akcije), temveč jim nudijo dokumentacijsko ozadje (točka 1) ter dodatno

diseminacijo (točka 2).