dr. N. SMOLAR-ŽVANUT, dr. G. URBANIČ dr. G. KOSI , dr. M. POVŽ

v * dr. Nataša SMOLAR-ZVANUT

dr. Gorazd URBANIČ* *

dr. Gorazd KOSI** *

dr. Meta POVŽ****

- 74-NATURA 2000 IN VODA

PREDLOG DOLOČITVE HIDROEKOREGIJ V SLOVENIJI

POVZETEK

Meje hidroekoregij so strokovna podlaga za določitev tipov voda, ki jih zahteva Vodna Direktiva ter za pripravo smernic za določitev referenčnih mest. Določitev mej med hidroekoregijami je v Sloveniji potekalo na osnovi razpoložljivih podatkov o vodnih organizmih. Zaradi velikega števila in pestrosti vodotokov v Sloveniji smo upoštevali le organizme tekočih voda. Osnova za izdelavo predloga mej med hidroekoregijami so bila ekspertna mnenja strokovnjakov, pri čemer so bile osnovne meje določene predvsem na podlagi prisotnosti in podobnosti združb mladoletnic, v manjši meri so bile upoštevane ostale skupine zoobentosa ter fitobentos, medtem ko podatki o makrofitih in ribah pri določitvi mej niso bili upoštevani. Prisotnost upoštevanih vodnih organizmov in njihova razširjenost kažejo na to, da so v Sloveniji prisotne 4 hidroekoregije:

Hidroekoregija 3: Italija, Korzika , Malta Hidroekoregija 4: Alpe Hidroekoregija 5: Dinarski zahodni Balkan Hidroekoregija 11 : Madžarsko nižavje

1. UVOD

V Vodni Direktivi (Directiv 2000/60/EC) so ekoregije eden izmed možnih parametrov za določitev tipologije voda; to je razdelitve vodotokov po ekoloških značilnostih . Kot osnova je podana razdelitev Evrope na ekoregije po Illiesu (1978) . Žal je Illies (1978) v »Limnofauna Europaea« podal zgolj okvirne meje za posamezne ekoregije , kar pa je na tako geografsko in ekološko pestrem območju , kot ga zavzema Slovenija, preveč pomanjkljivo. Leta 2001 so Brilly in sod. podali 2 predloga razdelitve Slovenije na ekoregije. V prvem predlogu so Slovenijo razdelili na 4 ekoregije, v drugem pa na dve. Predloga so izdelali na podlagi zoogeografske razdelitve Slovenije po Mršiču (1997) , kategorizacije celinskih voda z vidika sladkovodnega ribištva po Bertoku in sod. (2000) in pokrajinsko-ekološke členitve Slovenije, ki so jo naredili na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete (2001) . Upoštevali pa so tudi izhodišča omenjena v Vodni direktivi (Direktiva 2000/60/EC) . Nobeden od podanih dveh predlogov ni ustrezal razširjenosti vodnih organizmov v Sloveniji , zato smo nov predlog razdelitve Slovenije na ekoregije naredili na osnovi razširjenosti skupin vodnih organizmov. Prvotno smo nameravali pri razmejitvi hidroekoregij upoštevati tudi obvodno floro, ker pa je namen Širšega sklopa ' nalog skladno z Vodno Direktivo naravnan na vode, smo upoštevali le vodne organizme. Zaradi velikega števila in pestrosti vodotokov v Sloveniji smo upoštevali le vodne organizme v vodotokih : fitobentos , zoobentos, mladoletnice, makrofite in ribe . To je narekovalo tudi uporabo izraza hidroekoregije namesto izraza ekoregije, ki je uporabljen v Vodni Direktivi in v predhodnih študijah v Sloveniji .

Hidroekoregija je pokrajinsko območje celinskih voda, ki ga oznacuJeJo različni abiotski in biotski dejavniki in je odraz geoloških , geomorfoloških , hidrografskih , hidroloških in geografskih značilnosti območja , zaradi katerih se je izoblikovala določena vodna flora in favna .

, dr. Nataša SMOLAR-ŽVANUT univdipl.biol. , Inštitut za vode Republike Slovenije , Hajdrihova 28 , 1000 Ljubljana , "dr. Gorazd

URBANIČ univdipl.biol. . Biotehniška Fakulteta , Oddelek za biologijo . Večna pot 111 , 1000 Ljubljana " "'dr. Gorazd KOSI ,

univ.dipl.biol. . Nacionalni Inštitut za biologijo. Večna pot 111 . 1000 Ljubljana ,; .. ··dr. Meta POVŽ univ .dipl biol. . Zavod za

naravoslovJe, Ulica Bratov Učakar 108. 1000 Ljubljana,

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

dr. N. SMOLAR-ŽVANUT, dr. G. URBANIC dr. G. KOSI , dr. M. POVŽ

2. MATERIAL IN METODE DELA

2.1 . ZOOBENTOS

- 75 -NATURA 2000 IN VODA

Podatki uporabljeni v analizi so del podatkovne baze Ministrstva za okolje, prostor in energijo -Agencije Republike Slovenije za okolje (MOPE-ARSO) , ter so pridobljeni z biološkim monitoringom kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji . Približno 15000 podatkov je bilo pridobljenih med leti 2000 in 2002 s 117 vzorčnih mest v vodotokih po Sloveniji . Pred analizo nismo izločili nobenega vzorčnega mesta, kljub očitni prisotni onesnaženosti na nekaterih izmed njih . Moog in sod . (2004) so poročali , da so na nivoju ekoregij opazili razlike tudi pri močno onesnaženih oz. obremenjenih vzorčnih mestih . Kot metodo statistične analize smo uporabili multivariatno metodo korespondenčne analize z odstranjenim trendom (DCA), ki ji je sledila klasterska analiza na osnovi rezultatov prvih štiri osi DCA. v analizi so upoštevani samo podatki o prisotnosti vrst ne pa tudi podatki o njihovi relativni pogostosti , kljub dejstvu , da so bili tudi ti podatki posredovani . Razlog je v dejstvu , da je razdelitev v tri pogostne razrede, ki se uporablja pri vrednotenju kakovosti umetna in ni primerna za statistične analize. Razen tega je v primerih , kjer je bilo opravljenih več vzorčenj , prihajalo do razlik v pogostosti istega taksona med različnimi vzorčenji , kar je rezultat sezonskih sprememb v združbi . Zaradi tega katerakoli vrednost razen podatka o prisotnosti ni realna in tudi ni upoštevana.

2.2. MLADOLETNICE (TRICHOPTERA)

Ekspertno mnenje predloga določitve hidroekoregij v Sloveniji smo podali na podlagi poznavanja razširjenosti in ekologije mladoletnic (Insecta, Trichoptera ). Mladoletnice so bile nabrane na preko 800 vzorčnih mestih po Sloveniji med leti 1985 in 2003.

2.3. FITOBENTOS

Pri določanju hidroekoregij smo uporabili bazo podatkov MOPE-ARSO. Upoštevali smo podatke fitobentosa od 1991 do 2002 leta. Ker se v okviru republiškega monitoringa vodotokov vrednoti predvsem onesnaženje, smo uporabil i le podatke za vzorčna mesta ki se nahajajo v 1. ali 2. kakovostnem razredu . Za tako redukcijo podatkov smo se odločili na podlagi dejstva, da se v onesnaženih vodotokih diverziteta fitobentosa zmanjša, prisotne vrste pa so na različnih geografskih področjih Slovenije zelo podobne. Na ta način smo dobili 60 vzorčnih mest: 26 v hidroekoregiji Alpe , 26 v hidroekoregiji Dinarski zahodni Balkan , 3 v hidroekoregiji Madžarsko nižavje in 5 v hidroekoregiji Italija, Korzika , Malta. Skupno smo na omenjenih lokacijah opravili analizo 790 vzorcev fitobentosa

2.4. MAKROFITI

Republiški monitoring onesnaženosti voda ne vključuje makrofitov, zato smo kot izhodišče uporabili strokovno mnenje Babij s sod. (2003) .

2.5. RIBE

V Sloveniji ni na razpolago osnovne baze podatkov o sladkovodnih ribah , kot na primer razširjenost rib po vodotokih , vrstni sestav, številčnost populacij , starostna struktura in drugo, ki bi bila uporabna za potrebe in izvajanje Vodne Direktive. Za izdelavo strokovnega mnenja smo uporabili dostopne objavljene literaturne podatke in rokopise . Zbrali smo ihtiocenoze 23 rek vseh štirih hidroekoregij v Sloveniji (alpska - 8 rek; nižinska - 5 rek ; dinarska 4 reke ; mediteranska - 6 rek) Število izbranih vodotokov je naključno , temelji izklju čno na razpoložljivih podatkih za posamezne večje vodotoke v okviru meja hidroekoregij , ki so bile predlagane v projektni nalogi Brilly s sod , 2001 .

MiŠi ČEV VODARSKI DAN 2004

dr. N. SMOLAR-ŽVANUT, dr. G. URBANIČ dr. G. KOSI , dr. M. POVŽ

3. REZULTATI IN DISKUSIJA

3.1. ZOOBENTOS

- 76 -NATURA 2000 IN VODA

Na osnovi zoobentosa smo ugotovili veliko podobnost med vzorčnimi mesti iz Severnih Dinaridov in Južnih Alp . Še posebej opazna je na nivoju rodov vodnih nevretenčarjev , kar pa je bila v prejetih podatkih v mnogih primerih najnižja raven določitve organizmov. Tako izvir Hublja ter izvir v Podroteji in Idrijca v Podroteji , kažejo največjo podobnost z alpskimi vodotoki - torej hidroekoregija 4.

Veliko podobnost smo ugotovili med nižinskimi vodotoki ; od Drave, Ledave, KobiIjskega potoka, Pesnice in tudi Save po sotočju z Ljubljanico. To vsekakor nakazuje prisotnost hidroekoregije 11 , vendar je pri tem potrebno poudariti , da imajo vrste značilne za stoječe in zelo počasi tekoče vode ter vrste močno obremenjenih vodnih okolij drugačen vzorec razporeditve . Te združbe zoobentosa so ponavadi podobne nižinskim vodotokom severovzhodne Slovenije. Tako iz hidroekoregije 11 lahko vsekakor izključimo vzorčna mesta na delih vodotokov, ki kažejo 1. lentične značilnosti : Pivka v Postojni , Sava v Prebačevem (zajezitev) 2. močno onesnažena mesta: Logaščica v Jački , Cerkniščica v Dolenji vasi , Ljubljanica v Zalogu -

vsa mesta so neposredno pod iztoki iz čistilnih naprav. Ni pa nobenega razloga , da bi iz skupine izključili vzorčna mesta na Savi pod Dolskim. Vsekakor pa Sava v tem delu ne more biti uvrščena v Alpsko regijo kot so predlagali Brilly s sod. (2001) . Tudi Vipava v Mirnu je po združbi podobna vzorčnim mestom iz nižinskega - panonskega dela Slovenije. To verjetno nakazuje prisotnost hidroekoregije 3 v spodnjem toku Vipave, saj z ItalijO (hidroekoregija 3) lahko pričakujemo podobnost predvsem z nižinskimi vrstami .

Posebno skupino predstavlja Dragonja v Podkaštelu , ki ima zelo svojevrstno favno . Vprašanje je ali jo lahko uvrstimo v hidroekoregijo 3 (Italija) ali pa je morda samo zelo poseben vodotok znotraj Dinarske ekoregije, saj vsa mesta ob njej spadajo v Dinarsko hidroekoregijo. Vrste z dinarsko raZŠirjenostjo so prisotne tudi v vodotokih jugovzhodne Slovenije (Kolpa, Lahinja, del Krke) , medtem ko teh vrst v vodotokih severovzhodne Slovenije ni (Mura , Dravinja) .

3.2. TRICHOPTERA (MLADOLETNICE)

IlIies (1978) je v primeru ekoregije 3 podal samo mejo z Alpami, kjer naj bi razmejevala obe ekoregiji črta nadmorske višine 1000 metrov, ni pa podal nobene razmejitve z ekoregijo 5, ki je bila v njegovem primeru politična (državna meja) . Prisotnost nekaterih vrst mladoletnic kaže na to, da je del hidroekoregije 5 prisoten tudi v delu severne Italije, vendar se predvsem v nižinah hidroekoregija 3 razprostira tudi v Slovenijo in zavzema v Sloveniji najmanjše območje : Spodnji tok Osapske reke , Spodnji del Vipavske doline ter Goriška brda. Vodotoki zgornjega dela Vipavske doline ne sodijo v hidroekoregijo 3. Tam so prisotne nekatere tipične dinarske vrste kot Rhyacophi/a pa/meni, ki je dinarsko-karpatska vrsta in se pojavlja tudi v Italiji na območju ob meji s Slovenijo.

V hidroekoregijo 5 lahko na osnovi razširjenosti mladoletnic uvrstimo velik del ozemlja Slovenije. V južni Sloveniji je to pokolpje, v katerem se pojavlja največ vrst značilnih za dinarsko hidroekoregijo (Orusus croaticus, EcC/isopteryx da/ecar/ica, Setodes bu/garicus, Rhyacophila schmidinarica , Rhyacophi/a pa/meni ... ), celotno kraško zaledje reke Ljubljanice z njegovimi pritoki (Pivka in Nanoščica , Stržen , Rak, Unica) ter vsi izviri Ljubljanice na Ljubljanskem barju . Proti severozahodu se dinarska hidroekoregija razširja čez celotno Savsko ravan (vznožja Julijskih Alp , Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp) . Reka Sava je dinarska med sotočjem z Tržiško Bistrico in Šentjakob (Ljubljana) , kjer pa se začnejo pojavljati panonske vrste. Dinarske vrste mladoletnic so prisotne tudi v reki Krki s pritoki do Otočca , medtem ko v Krško-Brežiški kotlini najdemo panonske elemente.

Tudi v celotni slovenski Istri so prisotne dinarske vrste mladoletnic (npr. Worma/dia subnigra , Hydropti/a martini in Po/ycentropus schmidi) .. Izjema je Osapska reka , kjer najdemo tudi tipičen

italijanski element vrsto Tinodes antonio;

Alpe so geografsko dobro definirane, vendar glede na položaj Slovenije prihaja na tem območju do stičišč z drugimi hidroekoregijami Na osnovi razširjenosti mladoletnic lahko v hidroekoregijo Alpe uvrstimo vodotoke:

Julijskih Alp; v Julijske Alpe se raztezajo nekatere doline, ki kažejo dinarski vpliv. Tako npr. Sava Bohinjka med iztokom iz Bohinjskega jezera in Bohinjsko Bistrico zaradi relativno visokih

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

dr. N. SMOLAR-ŽVANUT, dr. G. URBANIČ - 77 -dr. G. KOSI , dr. M. POVŽ NATU RA 2000 IN VODA

poletnih temperatur vode in povezanosti doline z hidroekoregijo 5 nima prisotnih alpskih vrst ampak nekatere dinarske (npr. Micrasema setiferum. .. ). Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp .

Ta tri območja predstavljajo povezano enoto v katerih se pojavlja največ značilnih alpskih vrst mladoletnic-alpskih endemitov (Orusus chrysotus , Worma/dia vargai, Ecclisopteryx asterix , Rhyacophi/a bonaparti, Rhyacophi/a stigmatica .. ). Proti jugu in jugovzhodu se Julijske Alpe nadaljujejo v Cerkljansko, Rovtarsko, Škofjeloško, Polhograjsko in Idrijsko hribovje. Tudi na stičišču Alp z visokimi Dinaridi , na njihovem skrajnem južnem delu (Trnovski gozd) , najdemo tipične alpske vrste (npr. Ecclisopteryx asterix je endemit vzhodnih Alp, Orusus disc%r, Metanoea rhaetica ... ), dinarskih vrst pa ni prisotnih . Na vzhodu se Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke nadaljujejo v Pohorje in Kozjak . Vsa območja so med seboj razdeljena z globokimi dolinami rek Drave in Mislinje, v katerih ni prisotnih alpskih elementov, vsaj v spodnjih tokih ne. Razen teh povezanih enot še k hidroekoregiji Alpe spadajo tudi nekateri osamelci : Boč in Plešivec, Donačka gora in Resenik ter nekoliko južneje še Rudnica . Vsi ti osameici nimajo značilnih alpskih vrst, vendar je njihov značaj vsekakor alpski in ne panonski . Vrste , ki so značilne za ta območja so Rhyacophi/a tristis , Tinodes rostocki, Sericostoma personatum, ni pa nekaterih značilnih nižinskih vrst Potamophy/ax rotundipennis , Goera pi/osa , Hydropsyche pel/ucidu/a. Te panonske vrste mladoletnic pa so prisotne na Goričkem , Pomurju z reko Muro, ki vsaj v začetnem mejnem delu ob Ceršaku kaže predalpski značaj . Tipična vrsta , ki ni značilna za hidroekoregijo 11 je Si/o nigricornis, ki ima v Sloveniji alpsko in dinarsko razširjenost. Kljub temu je večina vrst mladoletnic nižinskih, med njimi sje vrsta Cerac/ea annu/icornis prisotna samo v velikih rekah te hidroekoregije (Mura , Drava , Sava) ni pa je v nižinskih predelih velikih dinarskih rek (Kolpa) . Reka Paka kaže alpski značaj nad pritokom iz jezera v Velenjski kotlini , pod tem mestom pa panonskega. Prav tako spada v hidroekoregijo 11 reka Savinja pod sotočjem z Rečico vse do izliva v reko Savo. Reka Sava kaže po nižinski značaj pod Šentjakobom, v Dolskem pa je že prisotna vrsta Cerac/ea annulicomis, ki je tipična vrsta nižinskih vodotokov hidroekoregije 11 in je v Sloveniji prisotna v Dravi in Muri ni pa je v dinarskih vodotokih .

3.3. FITOBENTOS

Izdelali smo seznam vrst, ki se pojavljajo samo v posameznih hidroekoregijah. Odsotek njihove zastopanosti v vzorcih je zelo nizek in nikoli niso vodilne vrste V alpski hidroekoregiji je teh vrst 65, v dinarski 64 , v hidroekoregiji 11 24 in v hidroekoregiji Italija, Korzika in Malta 15 vrst. Poznavanje ekologije teh vrst nam pove, da so nekatere vrste značilne za posamezne hidroekoregije , mnogo pa je med njimi takšnih , ki ne sodijo v te ekosisteme. To so np. mnoge fitoplanktonske vrste , ki se nahajajo predvsem v Savi Bohinjki (v Alpski hidroekoregiji) in so prinešene iz Bohinjskega in Blejskega jezera. V ostalih hidroekoregijah so vrste sicer bolj specifične , vendar nastopajo le redko v vzorcih . Redko prisotne vrste lahko označimo kot specifične za predlagane hidroekoregije Med specifične ne smemo uvrščati prinešene fitoplanktonske vrste in taksone , ki niso determinirani do vrste .

Med vrstami , ki so procentualno najpogosteje prisotne v posameznih hidroekoregijah , so nekatere splošno razširjene, nekatere pa so zelo pogosto prisotne v določeni hidroekoregiji , drugod pa le prisotne v nizkem procentu . Za Alpsko hidroekoregijo so to sledeče vrste ~iatoma mesodon , Fragi/aria arcus, Hydrurus foetidus , Cymbel/a affinis. Ostale hidroekoregije imajo manj značilnih vrst z višjim odstotkom nastopanja. Tudi uporaba te razvrstitve nas ne pripelje do ostrih meja med posameznimi hidroekoregijami .

Rezultati multivariantne klasterske analize so pokazali razlike v vzorčnih mestih . Najbolj so si podobni vodotoki dinarske hidroekoregije, vendar predstavljajo Kolpa s pritoki in vodotoki Cerkniškega polja dokaj drugačne združbe, še posebej izstopa Čabranka . Alpska hidroekoregija kaže veliko pestrost v združbah fitobentosa . Vzorci fitobentosa v hidroekoregiji Madžarsko nižavje so si med seboj zelo podobni . Vzorc i fitobentosa v Rižani , Vipavi in Dragonji kažejo značilnosti dinarske hidroekoregije. Lokacija Hublja pod izvirom je podobna izvirn im področjem Alpskih rek

Delitev na 4 hidroekoregije je z vidika fitobentosa sprejemljiva , kar kaže prisotnost specifičnih vrst v posameznih hidroekoregijah

Mi Š i ČEV VODARSKI DAN 2004

dr. N. SMOLAR-ŽVANUT, dr. G. URBANIČ dr. G. KOSI , dr. M. POVŽ

3.4. MAKROFITI

- 78 -NATURA 2000 IN VODA

Pri analizah biotske raznolikosti vodnih rastlin , ki so bile opravljene v štirih geografskih območjih v Sloveniji (alpski , dinarski , panonski in sredozemski svet) , se niso pokazale bistvene razlike med naštetimi območji (Babij s sod ., 2003). S primerjavo zastopanosti geoelementov po posameznih območjih , ni bilo opaznih razlik med njimi , razen v nihanju deležev nekaterih geoelementov. Večina vodnih rastlin (praprotnice in semenke) , ki rastejo v Sloveniji , je kozmopolitov, evrazijskih ter cirkumpolarnih vrst. Razlika je le med panonskim območjem in ostalo Slovenijo, kjer v skrajnem vzhodnem delu najdemo 5 vrst, ki drugod po Sloveniji ne rastejo. To so: plavček (Sa/vinia natans) , vodna škarjica (Stratiotes a/oides) , ščitolistna lokvanjka (Nymphoides pe/tata) - vse tri so evrazijske vrste, topolistni dristavec (Potamogeton obtusifolius) - cirkumpolarna vrsta ter navadna vodna lečica (Wo/ffia arrhiza) - kozmopolit. Na osnovi ugotovitev ni možno predlagati ustreznih meja »hidroekoregij«. Razmejitev je do neke mere smiselna med dvema fitogeografskima regijama, to je med Alpsko-visokonordijsko ter Mediteransko fitogeografsko regijo (Zupančič s sod. , 1987) ter morda še med subpanonskim in ostalimi fitogeografskimi območji v smislu M. Wraber (1969) (Babij s sod , 2003).

3.5. RIBE

Na ozemlju Slovenije sta dva evropska bazena: - črnomorsko z vodnimi telesi , ki pripadajo donavskemu povodju (porečja Save, Drave in Mure in vodotoki notranjskih kraških polj - Cerkniško, Loško, Planinsko) in - sredozemsko (porečje Soče , porečje Reke, Klivnika , Rižane, Dragonje in nekaj manjših potokov, ki se v Slovenskem Primorju zlivajo v Jadransko morje) .

Ihtiofavni črnomorskega in sredozemskega bazena se razlikujeta tako po sestavi kot po številu vrst, v obeh skupaj naj bi v Sloveniji živelo 82 izključno sladkovodnih rib (69 izvirnih) in 3 piškurji (Povž, 2002). Točno število pri nas živečih vrst ni znano, ker vsakih nekaj let najdemo novo vrsto . Med 82 vrstami jih je bilo 15 namerno ali nenamerno naseljenih iz drugih dežel , predvsem za namene ribogojstva ali ribolova (Povž in Šumer, 2003). Obema bazenoma je skupnih 22 vrst. Izvor 5 vrst v jadranskem porečju je dvomljiv, lahko so avtohtone ali preseljene (Povž in Ocvirk, 1988). Črnomorska ihtiofavna v Sloveniji skorajda nima jadranskih elementov, preseljena je bila le soška postrv Sa/mo marmoratus, oziroma njeni križanci spotočno postrvjo. Zato pa ima številne tujerodne vrste iz drugih povodij Evrazije in iz S Amerike . V črnomorskem bazenu živi 73 ribjih vrst (57 izvirnih) vključno spiškurjem, 12 vrst je naseljenih iz drugih celin in 4 iz jadranskega porečja . Endemnih vrst je 10, vendar nobena ne živi le v Sloveniji. V sredozemskem pa živi skupaj s piškurjema 41 (25 izvirnih) vrst, 9 je naseljenih in 7 preseljenih . V primerjavi z donavskim povodjem je delež preseljenih vrst precej večji. Endemnih vrst je 12, nobena pa ne živi samo v Sloveniji .

Najprej smo analizirali ihtiocenoze posameznih hidroekoregij, ki so bile predlagane na osnovi abiotskih parametrov (Brilly s sod ., 2001) da bi ugotovili podobnosti ali razlike , tipične za posamezne hidroekoregije. Število vrst v alpski (44 vrst) , nižinski (50 vrst) in dinarski hidroekoregiji (42 vrst) je več kot 50% višje od števila vrst v mediteranski (21 avtohtonih vrst). To je povsem razumljivo , saj so v mediteranski hidroekoregiji samo vodotoki sredozemskega bazena , katerega ihtiocenoza je po številu ribjih vrst v Sloveniji skoraj pol manjša (41 vrst) od črnomorskega (73 vrst) . Samo 8 vrst je skupnih vsem štirim hidroekoregijam. Od tega je izvor 5 vrst (Esox /ucius, Cyprinus carpio, Carassius carassius, Tinca tinca in Thymal/us thymal/us ) vprašljiv ali so res avtohtone ali pa v preteklosti preseljene iz črnomorskega bazena. Z analizo vrstne sestave rib v posameznih hidroekoregijah smo prišli do zaključka , da je evidentna razlika med lokacijami, ki pripadajo sredozemskemu bazenu in lokacijami , ki pripadajo črnomorskemu bazenu . Med slednjimi so si ihtiocenoze podobne tako po številu vrst kot po sestavi .

MiŠi ČEV VODARSKI DAN 2004

dr. N. SMOLAR-ŽVANUT. dr. G. URBANIČ dr. G. KOSI , dr. M. POVŽ

4. ZAKLJUČKI

- 79 -NATU RA 2000 IN VODA

1. Podatki o združbah vseh skupin vodnih organizmov so v Sloveniji zelo pomanjkljivi .

2. Razdelitev Slovenije na hidroekoregije le na osnovi podatkov zoobentosa in fitobetnosa iz baze podatkov MOPE-ARSO v Sloveniji ni možna.

3. V večino velikih slovenskih rek je močno posegel človek , zato so tam združbe organizmov spremenjene. Mnoge od vrst, ki so v teh rekah prisotne, so splošno razširjene in ne omogočajo razdelitve na hidroekoregije.

4. Osnovne meje med hidroekoregijami so bile določene predvsem na podlagi razširjenosti mladoletnic, v manjši meri je bila upoštevana razširjenost ostalih skupin zoobentosa ter fitobentosa Podatkov o makrofitih in ribah pri določitvi mej nismo mogli upoštevati .

5. Določili smo 4 hidroekoregije (slika 1) Hidrokoregija 3: Italija, Korzika , Malta Hidrokoregija 4: Alpe Hidrokoregija 5: Dinarski zahodni Balkan

Hidrokoregija 11 : Madžarsko nižavje

Slika 1. Predlog mej hidroekoregij v Sloveniji

5. LITERATURA

PREDLOG HI[IROEI·OREGI.J

) 1T.Ai.1.1A, ~ CIP.:II..A, ""',,-T/oI _4 ALr-F

M 1 250000

~ onlAfl:~11 :'~Q[lljlllAUAlj

1 I ~~StO II I:''''J[

Babij , V , Seliškar A , Vreš B , 2003. Mnenje o razmejitvi »hidroekoregij« v Sloveniji

Bertok, M, Budihna, N , Zabric, D., 2000. Kategorizacija slovenskih tekočih in stoječih voda z vidika sladkovodnega ribištva . Prva faza - Jadransko porečJe . Ministrstvo za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano, Ljubljana .

Brilly, M , Urbanc-Berčič , 0, Brancelj , A , Tome, D , Vidmar, A , Globevnik, L , Šraj , M , 2001 . Določitevekoregij v Sloveniji kot podlaga za gospodarjenje z vodami. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Vojkova 1 b, Ljubljana , 62 s.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

dr. N. SMOLAR-ŽVANUT, dr. G. URBANIC - 80 -dr. G. KOSI , dr. M. povi NATURA 2000 IN VODA

Illies, J. (ur.) 1978. Limnofauna Europaea, 2. Auflage , Gustav Fischer Verlag - Stuttgart - New York -Sweets & Zeitlinger - Amsterdam .

Moog, O., Schmid-Kloiber, A , Ofenbbck, T. , Gerritsen, J. 2004. Does the ecoregion approach support the typological demands of the EU »Water Framework Directive«? Hydrobiologia 516 (1) :21-33.

Mrši6, N. 1997. Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana.

Official Journal of the Europen Communities: Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000.

Pokrajinsko-ekološka členitev Slovenije. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta , Ljubljana . Pisna korespondenca.

Povž, M., Ocvirk , A , 1988. Freshwater Fish Introductions and Transplantations in Slovenia. Ichthyos (LjubiH 1988,[8], 9: 1-10.

Povž, M , 2002 . Status of the freshwater fishes and lampreys in Slovenia. V: COLLARES-PEREIRA, M. J. (ur.) , COELHO, M. M. (ur.), COWX, lan G. (ur.). Conservation of freshwater fishes : options for the future . Oxford: Fishing News Books, str. 45-54.

Povž, M., Šumer, S., 2003. Analiza bioloških obremenitev in vplivov na vode, pregled in posledice vnosov,in preseljevanj sladkovodnih ribjih vrst in po Sloveniji in vpliv na oceno ekološkega stanja vodnih teles v okviru direktive o vodah . V: 14. Mišičev vodarski dan 2003, Maribor 5. december 2003 : zbornik referatov. Maribor: Vodnogospodarski biro, str. 191 .

Urbanič , G. 2004. Ekologija in razširjenost mladoletnic (Insecta, Trichoptera) v nekaterih vodotokih v Sloveniji . Doktorska disertacija. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta , Univerza v Ljubljani ,188 str.

Zupančič , M., Marinček , M., Seliškar, A , Puncer, 1. 1987. Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia 13: 89-98.

Wraber, M. 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199.

Mi ŠiČEV VO DARSKI DAN 2004