PRAVOTO NA SLOBODNO ZDRU@UVAWE - ecnl.orgecnl.org/dindocuments/126_2006 Freedom of Association Sourcebook...7 VOVED 11 i. OP[T DEL 13 PRAVO NA SLOBODNO ZDRU@UVAWE 13 A.Opfatot na pravoto

SLOBODNOPRAVOTO NA

ZA[TITA NAÔVEKOVITE

PRAVA I OSNOVNI

ZDRU@UVAWESPORED EVROPSKATA

KONVENCIJA ZA

SLOBODI

Zvonimir Mataga

�

�

m-r Zvonimir Matagasudski sovetnik pri Evropskiot sud za ~ovekovite prava

Strazbur, oktomvri 2006

�

Copyright © 2007 Evropski centar za neprofitno pravo (European Center for Not-for-Profit Law - ECNL), Budimpe{ta. Site prava se zadràni.

Izdava~:ECNL

Lektura:Daniel Medaroski

Preveduva~ na makedonski:Ognen êmerski

Grafi~ki dizajnKoma lab. Skopje

Skopje, 2007

Tira`:500

�

CiviL SoCiEty StrENgthENiNg ProjECtin partnership with the Center for institutional Development (Cira),

European Center for Not-for-Profit Law (ECNL) and Macedonian institute for Media (MiM)

Оваа публикација, беше овозможен/а со поддршка од Институт за трајни заедници (ИТЗ) преку фондови на Агенцијата на Соединетите Американски Држави за меѓународен развој (УСАИД). Мислењата што се овде изразени му припаѓаат на авторот и не ги одразуваат ставовите на Институт за трајни заедници (ИТЗ) или на Агенцијата на Соединетите Американски Држави за меѓународен развој (УСАИД) или на Европскиот центар за непрофитно право ECNL (ECNL). Исто така, спомнувањето трговски марки или комерцијални производи не претставува поддршка или препорака за користење.

�

�

7 VOVED

11 i. OP[T DEL

13 PRAVO NA SLOBODNO ZDRU@UVAWE

13 A. Opfatot na pravoto na slobodno zdruùvawe13 1. Poimot „zdruùvawe” vo smisla na ~lenot 11

od Konvencijata16 2. Javnopravni zdruènija

19 B. Sodrìnata na pravoto na slobodno zdruùvawe19 1. Celite na zdruènieto23 2. Osnovawe zdruènija i pristapuvawe kon zdruènie;

statusot pravno lice25 3. Zabrana za dejstvuvawe na zdruènieto25 4. Drugi prava25 5. Negativna sloboda na zdruùvawe

28 V. Nositeli na pravoto na sloboda na zdruùvawe (lica koi ja uìvaat za{titata na ~lenot 11 od Konvencijata)

29 G. Legitimni ograni~uvawa na pravoto na slobodno zdruùvawe

31 1. [to se smeta za me{awe, odnosno ograni~uvawe?32 2. Zakonitost35 3. Legitimna cel

SODR@INA

�

36 4. „Nu`nost vo demokratsko op{testvo”44 5. Ograni~uvawa vo odnos na pripadnicite na vooruènite

sili, na policijata i na dràvnata uprava

46 D. Pozitivnite obvrski na dràvata vo odnos na slobodata na zdruùvawe

49 ii. POSEBEN DEL

51 A. Dopu{tenost na àlbite vo koi se istaknuva povreda na pravoto na slobodno zdruùvawe

52 1. Nadle`nost

53 a) Nadle`nost ratione personae53 b) Nadle`nost ratione temporis55 v) Nadle`nost ratione materiae

55 2. Iscrpenost na doma{nite pravni sredstva57 3. Navremenost na àlbata57 4. O~igledna neosnovanost

58 B. Odnosot me|u pravoto na slobodno zdruùvawe i drugite prava {to se garantiraat so Konvencijata

63 LITERATURA

�

Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi (vo ponatamo{niot tekst: Konvencijata) ja potpi{aa vo Rim, na 4 noemvri 1950 godina, toga{nite 15 ~lenki na Sovetot na Evropa – me|unarodna organizacija ~ija glavna cel e promovirawe na ~ovekovite prava. Konvencijata stapi vo sila na 3 septemvri 1953 g. Menuvana e i dopolnuvana so takanare~enite dopolnitelni protokoli kon Konvencijata, od koi do denes se potpi{ani ~etirinaeset, i site, osven posledniot, stapile vo sila.� So niv ili se dodavale novi prava ili se menuval nadzorniot mehanizam {to se vospostavil so nea. Denes so Konvencijata se obvrzani site evropski dràvi, osven Belorusija.

Konvencijata pretstavuva oìvotvoruvawe na Op{tata deklaracija za ~ovekovite prava vo evropski ramki, pa se smeta za najgolem uspeh na Sovetot na Evropa.

Чlenot 1 propi{uva deka visokite dogovorni strani }e mu gi obezbedat na sekoe lice pod svoja nadle`nost pravata i slobodite zagarantirani so Konvencijata. Ovaa odredba ima dvojno zna~ewe. Taa prvenstveno zna~i deka Konvencijata direktno sozdava prava za poedincite i ne nalaga dopolnitelno sproveduvawe, na pr., donesuvawe zakoni za sproveduvawe i drugi propisi so koi tie prava dopolnitelno }e se razrabotat. Pokraj toa, ~lenot 1 ukaùva deka prvenstvenata odgovornost za obezbeduvawe na pravata zagarantirani so Konvencijata ja snosat dràvite koi se strani vo Konvencijata.

1 Se o~ekuva Protokolot 14 da stapi vo sila naskoro.

VOVED

�

Konvencijata me|unarodno-pravno ja obvrzuva Republika Hrvatska od 5 noemvri 1997 g., koga stapi vo sila Zakonot za nejzinoto potvrduvawe (Sl. vesnik na RH br. 18/97). Vrz osnova na ~lenot 140 od Ustavot, Konvencijata vo Hrvatska, kako i site drugi me|unarodni dogovori, pretstavuva del od vnatre{niot praven poredok i ima nadzakonska sila. I u{te pove}e, {to pravata od Konvencijata se del od hrvatskiot praven poredok u{te od 4 noemvri 1991 g., koga stapi vo sila Zakonot za ~ovekovite prava i slobodi i za pravata na etni~kite i nacionalnite zaednici ili malcinstva vo Republika Hrvatska (Sl. vesnik na RH br. 65/91, 27/92, 34/92, 51/00 i 105/00). Toj zakon vo ~lenot 1 propi{uva{e deka Republika Hrvatska vo soglasnost so, me|u drugoto, Konvencijata na Sovetot na Evropa za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, kako i so protokolite kon Konvencijata, {titi i priznava niza ~ovekovi prava i slobodi navedeni vo ~lenot 2 od toj zakon. Od tie odredbi, Ustavniot sud na Republika Hrvatska svoevremeno izvede zaklu~ok deka site prava {to gi garantira Konvencijata se isto taka i ustavni prava, odnosno deka imaat ustavna sila.� Sli~ni odredbi sodrì i vaè~kiot zakon {to na op{t na~in ja ureduva materijata na ~ovekovite prava – Ustavniot zakon za pravata na nacionalnite malcinstva (Sl. vesnik na RH br. 155/02) od 23 noemvri 2002 godina.

Me|u drugite prava, Konvencijata go garantira i pravoto na slobodno zdruùvawe. Чlenot 11 od Konvencijata glasi:

1. Sekoj ima pravo na slobodno, mirno sobirawe i sloboda na zdruùvawe so drugi, vklu~itelno i pravo da osnova sindikati ili da im pristapi zaradi za{tita na svoite interesi.

2. Ne moè da se postavuvaat nikakvi ograni~uvawa vrz ostvaruvaweto na tie prava, osven onie {to se propi{ani so zakon i {to se neophodni vo demokratskoto op{testvo zaradi interesite na dràvnata bezbednost ili na javniot redi i mir, zaradi spre~uvawe nemiri ili zlostorstva, zaradi za{tita na zdravjeto i na moralot ili zaradi za{tita na pravata i slobodite na drugite. Ovoj ~len ne zabranuva da se nametnuvaat zakonski ograni~uvawa vo

� Odluki na Ustavniot sud br. U-I-892/1994 od 14 noemvri 1994 g. (Sl. vesnik br. 83/94), br. U-I-130/ 1995 od 20 fevruari 1995 g. (Sl. vesnik br. 12/95) i br. U-I-745/1999 od 8 noemvri 2000 g.

10

ostvaruvaweto na tie prava na pripadnicite na vooruènite sili, na policijata ili na dràvnata uprava.

Slobodata na zdruùvawe mu ovozmoùva na poedinecot svoite prava i interesi da gi ostvaruva vo zaednica so drugi. Taa mo`nost e od isklu~itelna va`nost bidej}i, sociolo{ki gledano, zdruùvaweto pretstavuva sozdavawe ili pristapuvawe kon organizacija – tvorba koja poradi svoite odliki e sposobna da gi ostvari celite {to poedinecot sam voop{to ne moè da gi ostvari ili ne moè da gi ostvari delotvorno.

Zna~eweto i dvojnata pravna priroda na slobodnoto zdruùvawe, spored na{eto mislewe, najdobro ja opi{al Manfred Novak:

„Kako i slobodata na izrazuvawe i sobirawe, slobodata na zdruùvawe e vo podra~je kade se isprepletuvaat gra|anskite i politi~kite prava. Kako gra|ansko pravo, taa garantira za{tita od samovolno me{awe od dràvata ili od privatni lica vo slu~ai koga, poradi kakva bilo pri~ina i so kakva bilo cel, poedinecot saka da se zdruì so drugi ili ve}e go storil toa. Kako politi~ko pravo, taa e nu`na za postoeweto i za funkcioniraweto na demokratijata zatoa {to politi~kite interesi moàt delotvorno da se promoviraat samo vo zaednica so drugi (vo politi~ka partija, interesna grupa, organizacija ili drugo zdruènie za promovirawe javni interesi).”3

3 Nowak,Manfred, U.N.Covenant on Civil and Political Rights: CCPR Commentary,Kehl-StrasbourgArlington,Engel,�005, str. 385.

��

i. OP[T DEL

1�

��

A. Opfatot na pravoto na slobodno zdruùvawe

1. POImOT „ZDRU@UVAWE” VO SmISLA NA ^LENOT 11 OD KONVENcIjATA

Kako {to istaknavme pred malku, pod sloboda na zdruùvawe Sudot podra-zbira deka gra|aninot, zaradi postignuvawe odredena cel, ima pravo da osnova nekakva grupa ili organizacija (i da pripa|a na takva grupa ili organizacija).�

Poimot zdruènie vo smisla na Konvencijata ima avtonomno zna~ewe, nezavisno od postojnite klasifikacii vo pravnite sistemi na dràvite potpisni~ki.

Zdruènie vo smisla na ~lenot 11 od Konvencijata moè da se definira kako sekakov oblik na dobrovolno zdruùvawe na privatni lica zaradi postignuvawe odredena zaedni~ka cel.5 Ottuka, iako vo ~lenot 11 izri~no se spomenuva samo eden oblik na zdruùvawe, i toa sindikatite, toa ne zna~i i deka so toa se isklu~uvaat drugite oblici na zdruùvawe i deka sindikatite uìvaat nekakva posebna za{tita. Naprotiv, od definicijata

� „Konceptot na slobodno zdruùvawe se... osvrnuva na pravoto da se sozdade ili da se bide del od grupa ili organizacija koja ostvaruva odredeni celi” (Mek-fili protiv Obedinetoto Kralstvo, br. 8317/78, Odluka na Komisijata od 15 maj 1980, Odluki i izve{tai (DR) 20, str. 44).

5 Jang, Xejms i Vebster protiv Obeninetoto Kralstvo, br. 7601/76 i 7806/77, Izvestuvawe od Komisijata od 14 dekemvri 1979, Series B, br. 39, str. 36, § 167.

PRAVO NA SLOBODNO ZDRU@UVAWE

1�

se gleda deka Sudot mo{ne {iroko go poima poimot zdruùvawe, taka {to opfa}a cela niza oblici na zdruùvawe. Zatoa, so pravoto na slobodno zdruùvawe se garantira pravo na osnovawe i za~lenuvawe vo zdruènija, politi~ki partii, verski zaednici, sindikati, zdruènija na rabotodava~i, trgovski dru{tva i razni drugi oblici na zdruùvawe. Vo nekolku navrati Sudot posebno ja naglasil va`nosta na politi~kite partii koi vo ramkite na ~lenot 11 uìvaat posebna za{tita, so ogled na nivnata klu~na uloga vo demokratskoto op{testvo.

Me|utoa, zdruènieto treba da se razgrani~i od ednostavnoto sobirawe na lica koi sakaat da se druàt.� Za da postoi edno zdruènie, potrebno e toa da ima institucionalen karakter, t.e. odreden stepen na organiziranost (organizaciska izgradenost) i trajnost (stabilnost) so koja }e se razli-kuva od neformalnite op{testveni tvorbi, odnosno zaednici so minliv karakter ~ija za{tita isto taka se garantira vo ramkite na ~lenot 11, no spored pravoto na mirno sobirawe. So drugi zborovi, vo ramkite na grupata poedinci mora da ima namera i mora da postoi vidlivo nastojuvawe da se vospostavi organizaciska struktura.�

Od druga strana, toa ne zna~i deka zdruènieto mora da ima formalen status, na pr., da bide registrirano ili na drug na~in priznaeno kako pravno lice. Чlenot 11 od Konvencijata gi {titi i neformalnite zdruènija, pod uslov da go ispolnuvaat minimalniot stepen na trajnost i organiziranost. No, nepriznavaweto na statusot na pravno lice na nekoe zdruènie (na pr., da mu se odbie registracija) moè da pretstavuva povreda na ~lenot 11 od Konvencijata.�

� Zatoa, na pr., Sudot ja otfrlil ratione materiae ̀ albata na britanskite zatvorenici koi se àlele poradi zabranata da se druàt so drugite zatvorenici nametnata poradi bezbednosni pri~ini vo zatvorot vo koj ja otsluùvale kaznata (vidi Mekfili protiv Obedinetoto Kralstvo, cit. (bel. 4)).

� Tomuschat,Christian,“Freedomofassociation”,vo:Macdonald,R.St.J.;Matscher,F.; Petzold,H. (ur.), TheEuropeanSystem for theProtectionofHumanRights,Dordrecht-Boston-London-Nijhoff,�993, str. 494.

� Vidi na pr. Sidiropulos i drugi protiv Grcija, presuda od 10 juli 1998, Izvestuvawa za presudite i odlukite 1998-IV.

��

So ~lenot 11 od Konvencijata se garantira „sloboda na zdruùvawe so drugi”. Zatoa, za razlika od zdruènijata, politi~kite partii, verskite zaednici i drugite prethodno navedeni op{testveni tvorbi {to pret-stavuvaat t.n. ~lenski organizacii (zdruènija na lica), taa odredba na~elno ne se primenuva na ustanovi (zavodi) koi se t.n. korisni~ki organizacii, no nitu na fondaciite, bidej}i tie ne se zdruènija na lica, tuku zdruènija na imot namenet za ostvaruvawe odredena cel.

Чlenot 11 se primenuva i na trgovskite dru{tva (bez ogled dali se osnovani za vr{ewe stopanska dejnost ili ne).9 Vo predmetot Lib{ner i Hibl protiv Avstrija�0 trojca advokati se àlele, me|u drugoto, spored ~lenot 11 od Konvencijata deka so zdruùvaweto vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost im se onevozmoìlo da ja vr{at advokatskata praksa. Spored avstriskoto pravo, advokatskite dru{tva moè da se registriraat samo kako javni trgovski dru{tva ili kako komanditni dru{tva. Komisijata ne ja proglasila àlbata za nedopu{tena poradi otsustvo na stvarna nadle`nost (vidi podolu II. 2.), tuku kako o~igledno neosnovana. Smetala deka slobodata na zdruùvawe ne zna~i i pravo na izbor na posakuvaniot oblik na zdruùvawe predviden so doma{noto pravo, zabeleùvaj}i deka àlitelite moèle da se zdruàt vo eden od dvata dozvoleni oblici so zakon.

Primenata na pravoto na slobodno zdruùvawe vrz trgovskite dru{tva Sudot izri~no ja potvrdil vo predmetot Cesnieks protiv Letonija.�� Vo toj predmet àlitelot bil imatel na udel vo zadruga, no bez pravo na glas. Podocna, zadrugata se transformirala vo akcionersko dru{tvo, pri {to na àlitelot mu se izdale akcii bez pravo na glas. Novoto akcionersko dru{tvo go dobilo negovoto barawe za isplata na pari~na protivvrednost na akciite, pa gi tuèl do nadle`niot sud. Bidej}i letonskite sudovi ja odbile negovata tu`ba, re{il da se obrati do Evropskiot sud, tvrdej}i deka e ~len na akcionersko dru{tvo protiv svoja volja. Sudot smetal deka

9 Za mo`nosta da se osnovaat t.n. neprfitni trgovski dru{tva vo hrvatskoto pravo, vidi ~l. 2, st. 4 i 5 i ~l. 32, st. 1 i 2 od Zakonot za trgovskite dru{tva.

�0 Lib{ner i Hibl protiv Avstrija, br. 25170/94, odluka na Komisijata od 12 april 1996.

�� Cesnieks protiv Letonija (odluka), br. 56400/00, 12 dekemvri 2002.

1�

àlbata spa|a vo negovata stvarna nadle`nost, istaknuvaj}i deka e to~no oti vo pove}eto slu~ai {to se razgleduvale pod ~lenot 11 od Konvencijata se rabotelo za zdruènija ~ija cel ne bila ostvaruvawe dobivka, no deka nikoga{ ne bila isklu~ena primenata na garanciite od toj ~len vrz trgovskite dru{tva. Sudot sepak ja proglasil àlbata za nedopu{tena, no kako o~igledno neosnovana. Pritoa, naglasil deka slobodata na zdruùvawe podrazbira zdruùvawe na lica, a ne na imot i deka samo vrz osnova na faktot {to podnositelot kako akcioner imal udel vo osnovniot kapital, no bez pravo na glas, ne moè da se zaklu~i deka bil prinuden „da se zdruì so drugi”. Zatoa, posoodvetno bilo negovata àlba da se razgleda vo ramkite na pravoto na sopstvenost od ~lenot 1 od Protokolot 1 kon Konvencijata.

Trgovskite dru{tva naj~esto i }e istaknuvaat deka im e povredeno nekoe drugo pravo {to se garantira so Konvencijata, na pr., pravoto na mirno uìvawe na imotot od ~lenot 1 od Protokolot 1 kon Konvencijata, a ne pravoto na sloboda na zdruùvawe. So ogled na odlukata na Sudot, vo predmetot Cesnieks moè da se kaè deka toa e posigurno otkolku àlitelot da se potpira (isklu~ivo) na ~lenot 11.

2. jAVNOPRAVNI ZDRU@ENIjA

Posebno vnimanie zasluùvaat t.n. zdruènija od javnoto pravo, kako {to se, na pr., lekarskite, advokatskite, notarskite, zanaet~iskite i drugite komori vo koi zadolìtelno se zdruùvaat pripadnicite na tie zanimawa. Spored vospostavenata praksa na Sudot, ~lenot 11 od Konvencijata na~elno ne se primenuva na niv, pa tokmu od taa pri~ina zadolìtelnoto ~lenstvo vo takvite zdruènija ne vodi do povreda na t.n. negativno pravo na slobodno zdruùvawe (poop{irno za ova, vidi podolu I.B.5.). Navistina, i tie se ~lenski organizacii, t.n. zdruènija na lica, tokmu kako i zdruènijata od privatnoto pravo, no za razlika od poslednive, se formiraat so nekoj javnopraven akt, imaat javni ovlastuvawa, a osnovnata cel ne im e da gi promoviraat privatnite interesi na svoite ~lenovi koi vo zdruènijata ne se zdruìle dobrovolno. Komorite, pred sè, vr{at

��

javnopraven nadzor vrz nad pripadnicite na strukata,�� pa poradi toa prvenstveno go promoviraat javniot interes.

Vo kategorijata na javnite zdruènija spa|aat i univerzitetite,�3 kako i razni univerzitetski studentski organizacii so javnopravna priroda (kako, na pr., studentskite organizacii na oddelni univerziteti vo Hrvatska)��.

Ova gledi{te Sudot za prvpat go iskaà vo slu~ajot Le Kompt, Van Lojven i De Mejer protiv Belgija�5. Vo toj predmet podnositelite na àlbata tvrdele deka ~lenot 11, pokraj pozitivna, garantira i negativna sloboda na zdruùvawe. Vrz osnova na toa, se àlele poradi zadolìtelnosta na ~lenstvoto vo belgiskata lekarska komora, a osobeno na faktot deka komorata imala i vr{ela nad niv odredeni disciplinski ovlastuvawa. Zemaj}i gi predvid javnopravniot status na komorata i nejzinite javni ovlastuvawa, kako {to e vodewe registar na lekari, nadzor nad nivnoto rabotewe, kako i regulatornite i disciplinskite ovlastuvawa, Sudot smetal deka komorata ne e zdruènie vo smisla na ~lenot 11. Zatoa, ne trebalo da se vleguva vo razgleduvawe na pra{aweto dali na àlitelite im bila povredena negativnata sloboda na zdruùvawe. Isto taka, Sudot zabeleàl deka ne do{lo nitu do ograni~uvawe na nivnata pozitivna sloboda na zdruùvawe, bidej}i zadolìtelnosta na ~lenuvaweto vo komorata ne vlijaela vrz mo`nosta lekarite, pa taka i na podnositelite na àlbata, da osnovaat sopstveni stru~ni zdruènija ili da im

�� Na primer, ~lenot 132 od Zakonot za notarite propi{uva deka hrvatskata notarska komora, me|u drugoto, „se griì notarite da gi izvr{uvaat svoite dol`nosti sovesno i vo soglasnost so zakon”, a ~lenot 141 propi{uva deka „nadzorot nad rabotata i odnesuvaweto na notarite” go vr{at Upravniot odbor i pretsedatelot na Komorata.

�3 Vidi Slovenskiot univerzitet vo Bugarija protiv Bugarija (odluka), br. 60781/00, 18 noemvri 2004.

�� Vidi X. protiv [vedska, br. 6094/73, Odluka na Komisijata od 6 juli 1977, DR 9, str. 5; Helfon protiv Obedinetoto Kralstvo, br. 16501/90, Odluka na Komisijata od 12 april 1991; i M.A. protiv [vedska, br. 32721/96, Odluka na Komisijata od 14 januari 1998.

�5 Le Kompt, Van Lojven i De Mejer protiv Belgija, presuda od 23 juni 1981, Series A br. 43.

1�

pristapuvaat na postoe~kite. Sudot i Komisijata do{le do ist zaklu~ok vo vrska so notarskite,�� stopanskite,�� advokatskite�� i veterinarskite komori,�9 kako i so komorite na arhitektite,�0 no i so turisti~kite zaednici,�� pa duri i so rabotni~kite soveti.��

Me|utoa, ne e sekoga{ lesno da se utvrdi dali nekoj oblik na zdruùvawe pretstavuva javnopravno zdruènie ili ne. Taka e osobeno so onie oblici na zdruùvawe kaj koi se me{aat javnopravni i privatni elementi. Vo predmetot [azawu i drugi protiv Francija,�3 i Komisijata i Sudot smetaa deka love~koto dru{tvo koe bilo osnovano so akt na zakonodavecot (so zakon) i ~ij statut po sodrìna bil vo najgolem del propi{an so toj zakon, sepak pretstavuvalo zdruènie na koe se primenuva ~lenot 11. Spored misleweto na Sudot, vo zdruènieto preovladuvale privatnopravni elementi, i toa: a) faktot deka zakonot so koj se osnova zdruènieto, za onie pra{awa {to ne se ureduvale so nego, upatuval na primena na odredbi od drug op{t zakon (za privatni zdruènija), kako i b) faktot deka ~lenovi na zdruènieto bile privatni lica (lovxii i sopstvenici na lovi{ta) zdruèni zaradi lov, odnosno prvenstveno za unapreduvawe na svoite privatni interesi. Osven toa, iako javnata vlast vr{ela odreden nadzor nad zdruènieto i odobruvala odredeni vnatre{ni akti, toa sepak nemalo regulatorni, disciplinski ili kakvi bilo drugi javni ovlastuvawa sporedlivi so onie na strukovite zdruènija (komori). Do ist zaklu~ok Sudot do{ol i vo predmetot Sigurdur A. Sigurjonson protiv

�� O.V.R. protiv Rusija (odluka) br. 44319/98, ECHR 2001-V.

�� Vajs protiv Avstrija, br. 14596/89, Odluka na Komisijata od 10 juli 1991.

�� M.A. i drugi protiv [panija, br. 13750/88, Odluka na Komisijata od 2 juli 1990, DR 66, str. 188; i Bota protiv Romanija (odluka ), br. 24057/03, 2 juni 2003.

�9 Bartold protiv Germnaija, br. 8734/79, Odluka na Komisijata od 12 mart 1981, DR 26, str. 145.

�0 Rever i Legale protiv Francija, br. 14331/88 i 14332/88, Odluka na Komisijata od 8 septemvri 1989, DR 62, str. 309.

�� Kel protiv Avstrija (odluka), br. 43311/98, 4 juli 2002.

�� Karakurt protiv Avstrija (odluka), br. 32441/96, 14 septemvri 1999.

�3 [azawu i drugi protiv Francija [Golem sovet], br. 25088/94, 28331/95 i 28443/95, §§ 99-102, ECHR 1999-III.

��

Island,�� pri {to utvrdil deka islandskoto zdruènie na voza~ite na taksi e zdruènie vo smisla na ~lenot 11 od Konvencijata. Imeno, iako vr{elo odredeni javni ovlastuvawa (vr{ej}i ograni~en strukov nadzor), vo nego prete`nuvale privatnopravni elementi: se osnovalo kako privatnopravno zdruènie ~ija osnovna cel bilo da gi zastapuva privatnite interesi na svoite ~lenovi i sosema samostojno gi opredeluvalo svoite celi i go ureduvalo svoeto vnatre{no ustrojstvo. So drugi zborovi, faktot deka dràvata del od vr{eweto odredeni javni ovlastuvawa mu go prenela na nekoe privatnopravno zdruènie, ne go pretvora vtorovo vo javnopravno zdruènie.

B. Sodrìnata na pravoto na slobodno zdruùvawe

Чlenot 11 ja {titi „slobodata na zdruùvawe so drugi” i ima dva aspekta: pozitiven i negativen. Imeno, toj go opfa}a pravoto na osnovawe zdruènija ili pravoto da im se pristapi na ve}e postoe~kite (pozitiven aspekt), no i pravoto da ne se bide ~len na nekoe zdruènie (negativen aspekt). Vo prodolènieto na ova poglavje, najprvin }e ja izneseme sodrìnata na pozitivnata sloboda na zdruùvawe, i toa vo odnos na celite na zdruènieto, pravoto na osnovawe i pristapuvawe kon zdruènija, kako i za{titata od zabrana za rabotewe. Za negativnata sloboda na zdruùvawe }e se zboruva na krajot od ova poglavje.

1. cELITE NA ZDRU@ENIETO

Pravoto na slobodno zdruùvawe go podrazbira pravoto na zdruènieto da moè da vr{i kakva bilo dejnost zaradi ostvaruvawe kakva bilo dozvolena cel, a koja moè da ja ostvaruva i poedinec – fizi~ko lice. Dràvata ne moè ednostavno da ja odre~e slobodata na zdruùvawe taka {to }e gi proglasi celite na zdruènieto za nezakoniti, odnosno

�� Sigirdur A. Sugurjonson protiv Island, presuda od 30 juni 1993, Series A br. 264.

�0

nedopu{teni. Zatoa, site doma{ni propisi, vklu~uvaj}i go i Ustavot, mora da bidat vo soglasnost so Konvencijata i moè da se podloàt na preispituvawe od strana na Sudot. Pove}eto slu~ai {to prvenstveno se odnesuvale na celite na zdruènieto gi zasegale politi~kite stranki ili malcinskite zdruènija. Dopu{tenosta na ograni~uvawata na slobodata na zdruùvawe vo tie slu~ai se ocenuvala taka {to se zemale predvid va`nosta na politi~kite partii vo demokratskoto op{testvo, kako i za{titata na malcinstvata.

Zdruènieto, vospostaveno so cel da se ostvari promena vo politi~kiot sistem na nekoja dràva, }e bide za{titeno so Konvencijata sè dodeka nastojuva promenite da gi ostvari so mirni sredstva. Se razbira, toa pred sè se odnesuva na politi~kite partii, ~ii zalo`bi za politika {to e razli~na od vladeja~kata se klu~ni za delotvorno funkcionirawe na demokratijata.�5 Toa ponekoga{ moè da vklu~uva i zalagawe za promena na postojniot ustaven poredok.

Na primer, vo predmetot Obedinetata komunisti~ka partija i drugi protiv Turcija,�� Sudot zaklu~il deka nitu na nekoe zdruènie, nitu na nekoja politi~ka partija nema da im se uskrati za{titata od Konvencijata samo zatoa {to dràvnite vlasti smetaat deka so svoeto dejstvuvawe go potkopuvaat ustavniot poredok. Na~elno, dràvite moè da prezemat merki kakvi {to smetaat deka se potrebni za za{tita na pravnata sigurnost i ustavnite prava na gra|anite, no toa mora da go storat na na~in koj e vo soglasnost so Konvencijata, a prezemenite merki }e podleàt na nadzor od strana na Sudot.

Vo predmetot Sidiropulos protiv Grcija,�� àlitelite, koi se smetale za Makedonci, osnovale zdruènie i go narekle „Dom na makedonskata civilizacija”. Gr~kite vlasti odbile da go registriraat zdruènieto delumno zatoa {to osnova~ite tvrdele deka se Makedonci i zatoa {to

�5 Partija na blagosostojbata (Refah Partisi) i drugi potiv Tucija [Golem sovet], br. 41340/98, 41342/98, 41343/98 i 41344/98, § 87, ECHR 2003-II.

�� Obedinetata komunisti~ka partija na Turcija protiv Turcija, presuda od 30 januari 1998, Izvestuvawa 1998-I.

�� Sidiropulos i drugi protiv Grcija,cit. (bel. 8).

2�

na sostanokot na Konferencijata za evropska bezbednost i sorabotka go osporile gr~kiot identitet na Egejska Makedonija. Sudot zabeleàl deka celite na zdruènieto bile sosema jasni i legitimni: promovirawe i za{tita na regionalnite tradicii i kulturata. Zazel na~elen stav deka ìtelite na podra~jeto imaat pravo da osnovaat zdruènija zaradi promovirawe na regionalnite osobenosti i zaklu~il deka Grcija na podnositelite im go povredila pravoto na slobodno zdruùvawe.

Vo predmetot Stankov i Obedinetata makedonska organizacija Ilinden protiv Bugarija,�� podnositelite tvrdea deka pravoto na slobodno zdruùvawe im bilo povredeno so toa {to im bilo zabraneto da odràt javen sobir zaradi odbeleùvawe odredeni istoriski nastani, kako i so toa {to bugarskite vlasti odbile da go registriraat zdruènieto. Celite utvrdeni so statutot na zdruènieto bile: „da se obedinat site Makedonci vo Bugarija vrz regionalna i vrz kulturna osnova” i da se ostvari „priznavawe na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija”. Me|utoa, so statutot bilo propi{ano i deka zdruènieto ne go doveduva vo pra{awe teritorijalniot integritet na Bugarija i deka nema da nastojuva svoite celi da gi ostvari so nasilni ili so nezakonski sredstva. Vo postapkata pred Sudot, zdruènieto tvrde{e deka glavnata dejnost mu e organizirawe proslavi zaradi odbeleùvawe odredeni istoriski nastani koi se va`ni za Makedoncite vo Bugarija i izdavawe vesnici. Dràvata, pak, tvrde{e deka statutot i programata na zdruènieto se naso~eni kon razbivawe na edinstvoto na nacijata preku {irewe na idejata za makedon{tinata me|u Bugarite i deka poradi toa e zabraneta soglasno so bugarskiot ustav. Sudot odnovo naglasi deka site ìteli na regionot se ovlasteni da osnovaat zdruènija so cel da gi promoviraat regionalnite osobenosti i deka faktot {to zdruènieto nastojuvalo da ja razbudi malcinskata nacionalna svest ne e dovolen za da se opravda ograni~uvaweto na negovite prava {to mu se garantiraat so ~lenot 11 od Konvencijata.

Vo predmetot Gorzelik i drugi protiv Polska�9 (za faktite od slu~ajot, vidi podolu I.G.2.), Sudot istakna deka slobodata na zdruùvawe e od

�� Stankov i Obedinetata makedonska organizacija Ilinden protiv Bugarija, br. 29221/95 i 29225/95, § 89, ECHR 2001-IX.

�9 Gorzelik i drugi protiv Polska [Golem sovet], br. 44158/98, ECHR 2004-I.

��

osobeno zna~ewe za pripadnicite na malcinstvata. Edno pluralisti~ko i vistinski demokratsko op{testvo ne e samo dol`no da go po~ituva etni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na licata koi pripa|aat na nekoe nacionalno malcinstvo, tuku i da sozdava soodvetni uslovi {to }e im ovozmoàt da go izrazuvaat, so~uvaat i razvivaat toj identitet. Osnovaweto zdruènija zaradi izrazuvawe i promovirawe na toj identitet moè zna~itelno da mu pomogne na malcinstvoto da gi so~uva i za{titi svoite prava.

Me|utoa, zdruènijata (a pred sè politi~kite partii) {to imaat nede-mokratski celi ili se sluàt so nedemokratski sredstva, nema da bidat za{titeni so ~lenot 11 od Konvencijata.

Vo predmetot Partija na blagosostojbata (Refah partisi) protiv Turcija,30 partijata, podnositel na àlbata, bila zabraneta i raspu{tena so odluka na Ustavniot sud, so ocenka deka se raboti za partija {to im se sprotivstavuva na na~elata na sekularizmot, edno od temelnite ustavni na~ela neophodni za postoewe na demokratijata. Vo postapkata pred Sudot, dràvata smetala deka ni{to ne ja obvrzuva da tolerira postoewe politi~ki partii {to se stremat da gi uni{tat demokratijata i vladeeweto na pravoto, nastojuvaj}i da gi odredi granicite vo koi dejstvuvaweto na nekoja politi~ka partija ja uìva za{titata od Konvencijata. Sudot postavil nekolku kriteriumi. Na politi~kata partija & e dozvoleno da se zalaga za promena na ustavniot poredok edinstveno:

a) ako toa go pravi na zakonit na~in i so demokratski sredstva; i

b) ako posakuvanata promena samata po sebe e vo soglasnost so temelnite na~ela na demokratijata.

Ottuka, politi~kata partija ~ii lideri pottiknuvaat na nasilstvo ili se zalagaat za politika {to ja otfrla demokratijata, ili e naso~ena kon nejzino uni{tuvawe ili kon uni{tuvawe na pravata i slobodite priznaeni vo edno demokratsko op{testvo, ne moè da se potpira na Konvencijata vo svoeto nastojuvawe da se za{titi od sankciite {to & se nametnati poradi toa.

30 Partija na blagosostojbata (Refah partisi) i drugi protiv Tircija [Golem sovet], cit. (bel. 25).

2�

Pri utvrduvaweto na celite na zdruènieto, za potrebite na ~lenot 11 od Konvencijata, Sudot ne gi zema predvid samo negovata oficijalna programa, imeto i izjavite na negovite lideri. Vo niza slu~ai, Sudot navel deka programata na politi~kata partija i izjavite na nejzinite lideri moè da krijat celi i nameri koi se razli~ni od onie {to javno gi propovedaat. Zatoa, sodrìnata na programata i na izjavite treba da se sporedat so dejstvuvaweto na partijata i na nejzinite lideri, ta i so stojali{tata {to voop{to gi zastapuva. Pritoa, va`no e da se ustanovi dali postoele povici na upotreba na nasilstvo, bunt, ili kakva bilo druga aktivnost {to moè da se smeta za otfrlawe na demokratskite na~ela. Vo predmetot Obedinetata komunisti~ka partija i drugi protiv Turcija, Sudot go odbil argumentot na dràvata deka izborot na imeto na partijata i izjavite na nejzinite lideri pretstavuvale zakana za demokratijata.

2. OSNOVAWE ZDRU@ENIjA I PRISTAPUVAWE KON ZDRU@ENIE; STATUSOT PRAVNO LIcE

Pravoto na slobodno zdruùvawe {titi od me{awe na dràvata vo pravoto na osnovawe zdruènija, kako i vo pravoto da se bide ~len na ve}e postoe~ko zdruènie. No, toa pravo ne vklu~uva i pravo na vr{ewe odredena funkcija vo zdruènieto.3�

Iako zdruènieto ne mora da bide pravno lice za da ja uìva za{titata na ~lenot 11 od Konvencijata, odbivaweto registracija, t.e. odbivaweto da mu se priznae statusot na pravno lice pretstavuva ograni~uvawe na slobodnoto zdruùvawe i moè da dovede do povreda na Konvencijata. Steknuvaweto status na pravno lice za zdruènieto e isklu~itelno korisno zatoa {to mu ovozmoùva samostojno da se zdobiva so prava i obvrski, t.e. da ima svoj imot. Kako pravno lice moè da bide, na primer, nositel na pravo na sopstvenost ili da otvori svoja bankarska smetka.

Pravoto na zdruènieto da stekne status na pravno lice se razvivalo vo praksata na Sudot i na Komisijata postepeno. Imeno, vo predmetot

3� Fedotov protiv Rusija (odluka), br. 5140/02, 23 nomevri 2004.

��

Lavis protiv Francija,3� francuskite vlasti odbile da go vpi{at vo registarot na zdruènijata zdruènieto {to se zalagalo za pravata na surogat majkite. Me|utoa, zdruènieto ne bilo zabraneto, pa spored vaè~kite propisi imalo praven status na t.n. neformalno zdruènie. Zatoa, Komisijata zaklu~ila deka vo okolnostite na slu~ajot steknuvaweto status na pravno lice ne bilo klu~no za postoeweto na zdruènieto i za negovata mo`nost da ja vr{i svojata dejnost.

Me|utoa, vo predmetot Sidiropulos protiv Grcija (vidi pogore I.B.1.), odbivaweto da se registrira zdruènieto dovelo do povreda na Konvencijata. Pritoa, Sudot zazel na~elen stav deka pravoto na poedinecot da osnova pravno lice zaradi zdruèno dejstvuvawe pri ostvaruvaweto zaedni~ki celi e eden od najva`nite vidovi prava na slobodno zdruùvawe, bez koe toa pravo bi se li{ilo od kakvo i da e zna~ewe.33

[to se odnesuva na pravoto na pristapuvawe kon zdruènie, treba da se naglasi deka toa ne go opfa}a pravoto na ~lenstvo vo nekoe zdruènie, bez ogled na voljata, odnosno eventualnoto protivewe na toa zdruènie. Isto taka, ~lenot 11 ne go {titi poedinecot od isklu~uvawe od zdruènieto. Toa e taka zatoa {to pravoto na slobodno zdruùvawe {to mu pripa|a na samoto zdruènie go sodrì i pravoto samostojno da odlu~uva, vo soglasnost so svojot statut, za priem vo ~lenstvoto ili za isklu~uvawe od nego. Me|utoa, dràvata ima pozitivna obvrska da go za{titi poedinecot od proizvolni isklu~uvawa, t.e. od isklu~uvawa {to se sprotivni na statutot ili imaat te{ki posledici po nego (na pr., vo slu~ai koga ~lenstvoto vo sindikat e uslov za vrabotuvawe, ta isklu~uvaweto od nego avtomatski vodi i do gubewe na rabotnoto mesto).3�

3� Lavis protiv Francija, br. 14223/88, Odluka na Komisijata od 5 juni 1991, DR 70, str. 218.

33 Sidiropulos i drugi protiv Grcija, cit. (bel. 8), § 40. Vidi i Gorzelik i drugi protiv Polska, br. 44158/98, § 55, 20 dekemvri 2001; Gorzelik i drugi protiv Polska [Golem sovet], cit. (bel. 29), § 88,; Obedinetata makedonska organizacija Ilinden protiv Bugarija, cit. (bel. 28), § 57; i, implicitno, Pretsedatelskata partija na Mordovija protiv Rusija, br. 65659/01, 5 oktomvri 2004.

3� Чil protiv Obedinetoto Kralstvo, br. 10550/83, Odluka na Komisijata od 13 maj 1985, DR 42, str. 185-186.

2�

3. ZABRANA ZA DEjSTVUVAWE NA ZDRU@ENIETO

Pravoto na slobodno zdruùvawe, zagarantirano so ~lenot 11 od Konvencijata, {titi, se razbira, i od neopravdana zabrana, odnosno raspu{tawe na zdruènieto. Vo predmetot Obedinetata komunisti~ka partija i drugi protiv Turcija,35 Sudot zabeleàl deka pravoto zaga-rantirano so ~lenot 11 bi bilo teoretsko i iluzorno koga bi se ograni~ilo samo na osnovawe zdruènija, bidej}i dràvite bi moèle da go raspu{tat zdruènieto vedna{ po negovoto osnovawe, bez obvrska pritoa da ja po~ituvaat Konvencijata. Za{titata {to ja nudi ~lenot 11 trae dodeka trae i zdruènieto, pa zatoa raspu{taweto (ukinuvaweto, zabranata) na zdruènieto od strana na dràvata mora da gi zadovoluva uslovite od ~lenot 2 na toj ~len.3�

4. DRUGI PRAVA

Zdruènijata imaat i pravo samostojno, zna~i bez me{awe od dràvata, da go ureduvaat svoeto vnatre{no ustrojstvo.3�

5. NEGATIVNA SLOBODA NA ZDRU@UVAWE

Mnozinstvoto od slu~aite pred Sudot, koi se odnesuvale na negativnata sloboda na zdruùvawe, se odnesuvale na pravoto da ne se bide ~len na sindikat. Na toa negativno pravo na slobodno zdruùvawe mu odgovara t.n. pozitivna obvrska na dràvata da go za{titi nositelot na pravoto (za ovaa obvrska, vidi poop{irno podolu I.D.).

35 Obedinetata komunisti~ka partija na Turcija i drugi protiv Turcija, cit. (bel. 26), § 33.

3� Vidi gi i predmetite Socijalisti~kata partija i drugi protiv Turcija, presuda od 25 maj 1998, Izvestuvawa 1998-III; Partijata na slobodata i demokratijata (ÖZDEP) protiv Turcija [Golem sovet], br. 23885/94, ECHR 1999-VIII; i Jazar i drugi protiv Turcija, br. 22723/93, 22724/93 i 22725/93, ECHR 2002-II.

3� Чil protiv Obedinetoto Kralstvo, br.10550/83, cit. (bel. 34), str. 185.

��

Vo predmetot Jang, Xejms i Vebster protiv Obedinetoto Kralstvo,3� podnositelite na àlbata smetale deka so otpu{taweto od rabota vo Britanski èleznici, poradi toa {to odbile da mu pristapat na eden od trite sindikati, im se povredilo pravoto na slobodno zdruùvawe od ~lenot 11 od Konvencijata. Dràvata tvrde{e deka toj ~len ne garantira negativna sloboda na zdruùvawe, bidej}i toa pravo bilo svesno isklu~eno od negoviot tekst pri donesuvaweto na Konvencijata. Sudot ne donel izri~na odluka dali so toj ~len se garantira i negativnata sloboda na zdruùvawe, tuku se sosredoto~il na pra{aweto dali vo konkretnite okolnosti na slu~ajot do{lo do negova povreda ili ne. Duri i ako so ~lenot 11 ne se garantira pravoto na negativna sloboda na zdruùvawe vo istata merka vo koja se garantira pozitivnoto pravo, zadolìtelnosta na ~lenuvaweto vo sindikat ne mora sekoga{ da bide sprotivna na Konvencijata. Me|utoa, Sudot smetal deka zakanata so otkaz, pa ottuka i so posledi~noto gubewe sredstva za ìvot, pretstavuva mo{ne seriozen oblik na prinuda, koj vo konkretniov slu~aj u{te i bila naso~ena kon lica {to rabotele vo Britanski èleznici u{te pred da se vovede zadolìtelnoto ~lenuvawe vo sindikat. Sudot zaklu~il deka takviot oblik na prinuda zadira vo samata sr` na slobodnoto zdruùvawe i vrz osnova na toa sogledal povreda na ~lenot 11 od Konvencijata – imeno, dràvata ja povredila svojata (pozitivna) obvrska da im ja za{titi negativnata sloboda na zdruùvawe na àlitelite.

Vo predmetot Sigurdur A. Sigurjonson protiv Island (za faktite od slu~ajot vidi pogore I.A.2.), Sudot zabeleàl deka zadolìtelnoto ~lenuvawe vo sindikati ne postoi vo pove}eto zemji potpisni~ki na Konvencijata. Naprotiv, pove}eto dràvi ja {titat negativnata sloboda na zdruùvawe na pove}e na~ini, a zadolìtelnosta na ~lenuvaweto vo sindikat pretstavuva povreda na konvenciite na Me|unarodnata organizacija na trudot br. 87 i 98. Naglasuvaj}i deka Konvencijata e ìv instrument {to treba da se tolkuva vo soglasnost so dene{nite okolnosti, Sudot zaklu~il deka ~lenot 11 treba da se tolkuva taka {to }e go opfati i pravoto na negativna sloboda na zdruùvawe. Imaj}i predvid deka vo konkretniot slu~aj ~lenstvoto vo zdruènieto na voza~i na taksi bilo uslov za da

3� Jang, Xejms i Vebster protiv Obedinetoto Kralstvo, presuda od 13 avgust 1981, Series A br. 44.

2�

dobie podnositelot na àlbata (i da ja zadrì) dozvolata za vr{ewe taksi-slu`ba, Sudot utvrdil deka do{lo do zadirawe vo samata sr` na slobodata na zdruùvawe. Pritoa, àlbata spored ~lenot 11 ja povrzal so ~lenovite 9 i 10 od Konvencijata (sloboda na mislewe i izrazuvawe), zemaj}i go predvid faktot deka podnositelot na àlbata ne sakal da bide ~len na zdruènieto, delumno poradi toa {to ne se soglasuval so negovata politika za namaluvawe na brojot na taksi-vozilata, so {to se ograni~uval pristapot do zanimaweto. Ottuka, dràvata propu{tila da ja izvr{i svojata pozitivna obvrska i da ja za{titi negativnata sloboda na zdruùvawe na podnositelot na àlbata, so {to go povredila ~lenot 11 od Konvencijata.

Vo predmetot Gustafson protiv [vedska,39 podnositelot na àlbata bil sopstvenik na restoran koj se àlel deka pritisokot od sindikatot (blokada i bojkot na negoviot restoran), so cel da se prinudi da go potpi{e kolektivniot dogovor, pretstavuval povreda na negovoto pravo na slobodno zdruùvawe. Imeno, podnositelot na àlbata ne bil ~len na nitu edna od postoe~kite zdruènija na rabotodava~i, pa ne bil obvrzan so nitu eden kolektiven dogovor. Zatoa, poradi pritisokot od sindikatot bil prinuden ili da pristapi kon edno od zdruènijata na rabotodava~ite, so {to avtomatski }e se obvrzel so kolektiven dogovor, ili da potpi{e poseben kolektiven dogovor. Dràvata smetala deka ~lenot 11 voop{to ne e primenliv vo konkretniot slu~aj, bidej}i podnositelot na àlbata ne bil prinuden na ni{to. Naglasuvaj}i deka samo edna od alternativite so koi se soo~il àlitelot pretstavuvala prinuda na zdruùvawe, Sudot presudil deka stepenot na prisila ne bil tolkav za da vlijae zna~ajno vrz slobodata na zdruùvawe. Imeno, ne se rabotelo za merka {to bi dovela do zadirawe vo samata su{tina na taa sloboda.�0

Vo predmetot [azawu i drugi protiv Francija,�� podnositelite bile dol`ni da ~lenuvaat vo lovxisko dru{tvo i da mu gi prenesat site prava za lov vo lovi{tata {to bile vo nivna sopstvenost, iako po svoeto li~no

39 Gustafson protiv [vedska, presuda od 25 april 1996., Izvestuvawa 1996-II.

�0 Sudot do{ol do sli~en zaklu~ok vo predmetot Sipson protiv Obedinetoto Kralsto, presuda od 20 april 1993, Series A br. 258-A.

�� [azawu i drugi protiv Francija [Golemsovet], cit. (bel. 23).

��

ubeduvawe dlaboko se protivele na lovot kako takov. Sudot zaklu~il deka da se prinudi ~ovek so zakon da bide ~len na nekoe zdruènie i vrz osnova na toa da mu gi prenese svoite prava nad zemji{teto {to e vo negova sopstvenost za da moè zdruènieto da si gi ostvaruva svoite celi, koi se celosno sprotivni na ubeduvawata na toj ~ovek, ne moè da bide ~in srazmeren so legitimnata cel {to se sakalo da se postigne, pa zatoa pretstavuva povreda na ~lenot 11 od Konvencijata.

Vo predmetot Sorensen i Rasmusen protiv Danska,�� Sudot isto taka utvrdil povreda na ~lenot 11 od Konvencijata poradi zadolìtelnoto ~lenuvawe vo sindikat. Za razlika od predmetot Jang, Xejms i Vebster protiv Obedinetoto Kralstvo, Sudot istaknal deka ne ja isklu~uva mo`nosta deka i negativniot i pozitivniot vid sloboda na zdruùvawe treba da uìvaat ist stepen na za{tita. Ponatamu, smetal deka od gledi{te na negativnata sloboda na zdruùvawe ne postoi bitna razlika me|u situaciite vo koi zadolìtelnoto ~lenuvawe vo sindikat se nametnalo pred ili po zasnovuvaweto raboten odnos. I vo toj predmet Sudot zaklu~il deka do{lo do povreda na ~lenot 11 od Konvencijata, i toa zatoa {to àlitelite bile prinudeni da bidat ~lenovi na sindikat ~ii politi~ki stavovi ne gi poddrùvale, pa vo toj slu~aj do{lo do zadirawe vo samata su{tina na slobodata na zdruùvawe.

В. Nositeli na pravoto na sloboda na zdruùvawe (lica koi ja uìvaat za{titata na ~lenot 11 od Konvencijata)

Na~elno, pravoto na sloboda na zdruùvawe go uìvaat poedincite (fizi~ki lica) koi osnovaat zdruènie ili mu pristapuvaat na nego, no i samoto zdruènie. Toa vaì i za poedincite na koi im e onevozmoèno da bidat ~lenovi na zdruènie ili na onie {to se prinudeni na toa.

�� Sorensen i Rasmusen protiv Danska [Golem sovet], br. 52562/99 i 52620/99, 11 januari 2006.

2�

Me|utoa, vo predmetot Moskovskata scientolo{ka crkva protiv Rusija,�3 Sudot do{ol do zaklu~ok deka pripadnicite na crkvata ne moèle da bidat o{teteni strani, t.e. `rtvi na povreda na ~lenot 11 od Konvencijata do koja do{lo so odbivaweto na ruskite vlasti da ja preregistriraat crkvata vo soglasnost so novoto zakonodavstvo, bidej}i taa povreda se odnesuvala isklu~ivo na pravata na samata crkva.��

Г. Legitimni ograni~uvawa na pravoto na slobodno zdruùvawe

Slobodata na zdruùvawe ne e apsolutno pravo�5 {to ne bi bilo dopu{teno da se ograni~i pod odredeni okolnosti. Me|utoa, vo ~lenot 11, stav 2, od Konvencijata, se zacrtani odredeni uslovi za eventualnite ograni~uvawa. Ograni~uvaweto na pravoto na sloboda na zdruùvawe }e se dopu{ti samo dokolku e:

a) propi{ano so zakon;

b) ima legitimna cel; i

v) neophodno vo demokratsko op{testvo.

Site tri uslovi mora da se ispolnat kumulativno. Dokolku samo eden od niv ne se ispolnil, se raboti za povreda na Konvencijata.

Osven toa, vrz osnova na ~lenot 15 od Konvencijata, za vreme na vojna ili pri druga vonredna sostojba, vo opseg {to e strogo utvrden so potrebite na tie vonredni okolnosti, dràvata moè da prezeme merki so koi ja derogira svojata obvrska da go po~ituva pravoto na slobodno zdruùvawe,

�3 Moskovskata scientolo{ka crkva i drugi protiv Rusija (odluka), br. 18147/02, 28 oktomvri 2004.

�� Vidi i Svetite manastiri protiv Grcija, br. 13092/87 i 13984/88, Odluka na Komisijata od 5 juni 1990.

�5 Edno od apsolutnite prava {to se garantira so Konvencijata e pravoto da ne se bide podloèn na ma~ewe, ne~ove~no ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe, koe e sodràno vo ~lenot 3 od Konvencijata. Toa pravo ne podleì na nikakvi ograni~uvawa.

30

pod uslov tie merki da ne se nespojlivi so drugite nejzini me|unarodno-pravni obvrski.

Dopolnitelna mo`nost za ograni~uvawe na slobodata na zdruùvawe proizleguva od ~lenovite 16 i 17 od Konvencijata.Чlenot 16 propi{uva deka ~lenot 11 ne spre~uva da im se nametnat ograni~uvawa na politi~koto dejstvuvawe na strancite.

Чlenot 17 zabranuva zloupotreba na pravata zagarantirani so Konvencijata (pa taka i na pravoto na slobodno zdruùvawe), pri {to propi{uva deka ni{to vo Konvencijata ne moè da se tolkuva taka {to }e se podrazbira i pravo na vpu{tawe vo nekakva aktivnost ili izvr{uvawe ~in {to bi bil naso~en kon uni{tuvawe na pravata i slobodite priznati so Konvencijata ili nivno ograni~uvawe vo merka pogolema od onaa {to se predviduva so nea.

Uslovi sli~no na onie {to se propi{ani vo ~lenot 11, stav 2, od Konvencijata, se baraat i spored ustavot na RH za ograni~uvawe na ustavnite prava i slobodi (pa taka i na slobodata na zdruùvawe zagarantirana so ~lenot 43 od Ustavot). Imeno, soglasno so ~lenot 16 od Ustavot,�� ograni~uvawata na nekoe pravo ili na nekoja sloboda zagarantirani so Ustavot e dozvoleno samo dokolku toa e:

(a) propi{ano so zakon;

(b) ima legitimna cel (za{tita na slobodite i pravata na drugite lu|e i na pravniot poredok, javniot moral i zdravje); i

(v) srazmerno so prirodata na potrebata od ograni~uvawe vo sekoj oddelen slu~aj.

Za razlika od ~lenot 11 od Konvencijata, koj propi{uva pod kakvi uslovi }e se dopu{ti ograni~uvawe na pravoto na sloboda na zdruùvawe, ~lenot 16 od Ustavot na RH tie uslovi gi propi{uva vo vrska so site ustavni prava i slobodi.

�� (1) Slobodite i pravata moè da se ograni~at so zakon za da se za{titat slobodata i pravata na drugite lu|e i pravniot poredok, javniot moral i zdravjeto.

(2) Sekoe ograni~uvawe na slobodite i pravata mora da bide srazmerno so prirodata na potrebata od ograni~uvawe vo sekoj oddelen slu~aj.

��

Vo svojata praksa, Sudot razvil test za srazmernosta (proporcionalnosta)�� koj go primenuva vo sekoj oddelen slu~aj za da utvrdi dali do{lo do povreda na Konvencijata. Testot se primenuva pri razgleduvawe àlbi vo koi se istaknuvaat povredi na ~lenovite 8-11 od Konvencijata, no i na takvi {to istaknuvaat povredi na ~lenot 14 i ~lenot 1 od protokolot br. 1. Testot ne se primenuva koga Sudot razgleduva potencijalni povredi na ~lenovite 2-5 od Konvencijata, nitu na ~lenovite 6 i 13 koi garantiraat procesni prava.��

Testot se sostoi od dva prvi~ni ~ekora i tri natamo{ni ~ekori. Sudot najprvin razgleduva dali do{lo do me{awe na dràvata (angl. interference) vo pravoto na slobodno zdruùvawe na podnositelot na àlbata i, dokolku do{lo do toa, dali me{aweto, koe obi~no vodi do ograni~uvawa, e dopu{teno (opravdano, angl. justified).

1. [TO SE SmETA ZA mE[AWE, ODNOSNO OGRANIÛVAWE?

Dràvata moè da se zame{a na razli~ni na~ini, t.e. da ograni~i ne~ie pravo na slobodno zdruùvawe. Taa moè da go zabrani zdruènieto ili da go izbri{e od odnosniot registar. Moè da mu zabrani da izvr{uva nekoja dejnost {to ja izvr{uvalo ili ima namera da ja izvr{uva pri ostvaruvaweto na svoite celi. Poradi vr{eweto takvi dejnosti, dràvata moè krivi~no ili prekr{o~no da gi kazni negovite ~lenovi ili samoto zdruènie. Ponatamu, mo`no e dràvata da ne dopu{ta registracija na odreden oblik na zdruùvawe. Isto taka, moè da mu zabrani na poedinecot da ~lenuva vo nekoe zdruènie, da go prinudi da go napu{ti zdruènieto ili vrz osnova na ~lenstvoto da mu nametnuva odredeni

�� Taka, pod test za srazmernost (proporcionalnost) se misli na testot vo po{iroka smisla. Srazmernost vo potesna smisla se javuva pri razgleduvawe dali ograni~uvaweto bilo „nu`no vo demokratsko op{testvo”, t.e. dali e srazmerno so legitimnata cel {to se saka da se postigne so nego (vidi podolu II.G.4.).

�� Po isklu~ok, Sudot sepak go primenuva testot za srazmernost i vo kontekst na ~lenot 6 od Konvencijata, i toa vo slu~ai koga se istaknuva povreda na pravoto na pristap do sud – edno od brojnite procesni prava sodràni vo toj ~len.

3�

negativni posledici. Vo site takvi slu~ai, kako i vo niza drugi, }e se raboti za ograni~uvawe na pravoto na slobodno zdruùvawe zagarantirano so Konvencijata.

Po pravilo, na Sudot nema da mu bide te{ko da proceni dali se raboti za ograni~uvawe ili ne. Mo{ne ~esto i dràvite }e priznaat deka go ograni~ile pravoto na slobodno zdruùvawe vo nekoj konkreten slu~aj, a svoite argumenti }e gi naso~at kon dokaùvawe deka ograni~uvaweto bilo opravdano.

No, ponekoga{ se javuvaat pote{kotii ve}e pri toj prv ~ekor. Vo predmetot Ezelin protiv Francija�9, koj, navistina, ne se odnesuval na slobodnoto zdruùvawe, tuku na slobodata na sobirawe, podnositelot na ̀ albata pred Sudot bil advokat koj u~estvuval vo javen sobir {to prerasnal vo nasilni demonstracii, koi vklu~uvale nasilstvo i navredi kon policijata i pi{uvawe navredlivi grafiti po yidovite od vladinite zgradi. Podocna, advokatskata komora disciplinski go kaznila podnositelot poradi negovoto u~estvo vo demonstraciite. Vo postapkata pred Sudot, dràvata tvrdela deka ne do{lo do ograni~uvawe na negovoto pravo na slobodno sobirawe, bidej}i na nikakov na~in ne mu se onevozmoìlo da u~estvuva vo demonstraciite, nitu javno da gi izrazi svoite uveruvawa i toa, kako {to sakal, vo svoeto profesionalno svojstvo. Disciplinski e kaznet duri po demonstraciite, bidej}i negovoto odnesuvawe ne bilo vo soglasnost so standardite na profesionalnata etika. Sudot ne se soglasil so tvrdewata na dràvata, smetaj}i deka pod izrazot „ograni~uvawe” se podrazbiraat i merki od kaznena priroda prezemeni ne samo pred ili vo tekot na demonstraciite, tuku i po niv.

2. ZAKONITOST

Za da bide dopu{teno, ograni~uvaweto ne smee da bide proizvolno (arbitrarno), tuku mora da bide zasnovano vrz zakon. I poimot zakon ima svoe avtonomno, konvencisko, zna~ewe. Spored Konvencijata, pod „zakon” se podrazbira ne samo zakon vo formalna smisla. Imeno, moè

�9 Ezelin protiv Francija, presuda od 26 april 1991, Series A br. 202.

��

da se raboti i za drug propis (na pr., op{t podzakonski akt),50 ustav, me|unaroden dogovor kon koj pristapila odnosnata dràva, kako i pravoto na Evropskata Unija.

No, ne e dovolno propisot, vrz osnova na koj dràvata ja ograni~ila slobodata na zdruùvawe, spored doma{noto pravo da ima status na formalen izvor na pravo, tuku e potrebno da ima i odredeni kvalitativni odliki. Imeno, propisot mora da bide dostapen (objaven), a negovite odredbi mora da se formulirani dovolno jasno za da moè liceto na koe se odnesuvaat vo razumna merka da gi predvidi pravnite posledici od svoite postapki, pa vo soglasnost so niv i da go prisposobi svoeto odnesuvawe. Toa ne zna~i deka se bara celosna jasnost {to bi isklu~ila potreba od tolkuvawe pri primenata na propisot. Sepak, potreben e odreden stepen na jasnost, koj, pak, zavisi od sodrìnata na propisot, od materijata {to ja ureduva i od brojot i polo`bata na licata na koi se odnesuva.5�

Na primer, vo predmetot N.F. protiv Italija,5� podnositelot na àlbata bil sudija kogo disciplinski go kaznile (so ukor) poradi ~lenuvawe vo masonska loà, {to podocna go spre~ilo vo natamo{noto stru~no napreduvawe. Kaznet bil za{to go naru{il ugledot na sudstvoto, bidej}i storil „pote{ka povreda na sudiskata dol`nost”. Uredbata vrz osnova na koja dobil ukor propi{uvala deka „sudija koj ne gi izvr{uva svoite dol`nosti ili se odnesuva, vo sudot ili nadvor od nego, na na~in nedostoen na doverbata {to mora da ja uìva sudija”, }e se kazni disciplinski. Osven toa, italijanskiot Sudski sovet izdal nasoki vo koi navel deka „~lenuvaweto na sudiite vo zdruènija koi nametnuvaat osobeno cvrsta hierarhiska i me|usebna povrzanost {to proizleguva od vospostavuvawe vrski kako onie {to gi nalagaat masonskite loì, doveduva do ~uvstvitelni problemi so ogled na vrednostite sodràni vo italijanskiot ustav”.

50 Pritoa, ne treba da se zaboravi deka sekakvo ograni~uvawe na pravoto na slobodno zdruùvawe {to bi se temelelo isklu~ivo vrz nekoj propis so podzakonska sila bi bilo sprotivno na Ustavot na RH (vidi ~len 16 od Ustavot).

5� Vidi, na pr., N.F. protiv Italija, br. 37119/97, §§ 26-29, ECHR 2001-IX; i Gorzelik i drugi protiv Polska [Golem sovet], cit. (bel. 29), §§ 64-65.

5� N.F. protiv Italija, cit. (bel. 51), §§ 30-34.

3�

Sudot zaklu~il deka propisite (Uredbata i nasokite) vrz koi se temelela disciplinskata kazna ne bile dovolno jasni za da moè podnositelot na àlbata da go prisposobi svoeto odnesuvawe. Od formulacijata deka ~lenuvaweto vo masonska loà „doveduva do ~uvstvitelni problemi” ne moèlo da se zaklu~i deka toa e zabraneto. Pritoa, Sudot zabeleàl deka i samiot Sudski sovet setil potreba svojot stav da go napravi pojasen i izdal novi nasoki vo koi izri~no navel deka ~lenuvaweto vo masonska loà e nespojlivo so sudiskata dol`nost. No, toa se slu~ilo edna godina otkako podnositelot na àlbata istapil od aktivnoto ~lenstvo vo loàta na koja & pripa|al. Sudot zaklu~il deka na podnositelot na àlbata mu bilo povredeno pravoto na slobodno zdruùvawe.

Od druga strana, vo predmetot Gorzelik i drugi protiv Polska,53 Sudot utvrdil deka e ispolnet uslovot za jasnost. Na podnositelite im bilo onevozmoèno da go registriraat zdruènieto „Sojuz na licata od {leska narodnost”, bidej}i polskite sudovi zaklu~ile deka [lesite ne se nacionalno malcinstvo. Podnositelite smetale deka, so ogled na toa {to polskoto pravo ne predviduvalo definicija za nacionalno malcinstvo, propisot vrz osnova na koj im ja odbile registracijata ne bil dovolno jasen. Sudot smetal deka bi bilo isklu~itelno te{ko da se definira {to pretstavuva malcinstvo i deka sekakva definicija bi bila pretesna. Osven toa, definicija za malcinstvo ne sodrì nitu eden me|unaroden dogovor. Ottuka, Sudot zaklu~il deka Polska ne ja povredila obvrskata za jasnost na propisite so toa {to tolkuvaweto na poimot malcinstvo im go prepu{tila na sudovite.Ograni~uvaweto na slobodnoto zdruùvawe naj~esto nema da proizleze neposredno od propisite (ex lege), iako e i toa mo`no, tuku od poedine~en akt (sudska odluka ili odluka na upraven organ) donesen pri negovata primena. Merkite so koi se ograni~uva pravoto na slobodno zdruùvawe mo{ne retko nema da go ispolnuvaat ovoj uslov. Toa ne e samo zatoa {to golemo mnozinstvo od tie merki navistina }e se temelat vrz nekoj propis, tuku i zatoa {to Sudot ne e ovlasten da go tolkuva doma{noto pravo. So drugi zborovi, dokolku nekoj odreden akt so koj se ograni~uva pravoto na slobodno zdruùvawe se temeli vrz nekoj propis, no pri negovoto

53 Gorzelik i drugi protiv Polska [Golem sovet], cit. (bel. 29), §§ 66-71.

��

donesuvawe toj propis, od gledi{te na doma{noto pravo, se primenil pogre{no, Sudot sepak }e zaklu~i deka ograni~uvaweto bilo „propi{ano so zakon”.

3. LEGITImNA cEL

Dokolku utvrdi deka ograni~uvaweto e zakonito, Sudot }e utvrduva dali negovata cel e legitimna. Soglasno so stavot 2 od ~lenot 11 od Konvencijata, slobodata na zdruùvawe moè da se ograni~i samo:

a) vo interes na dràvnata bezbednost ili javniot red i mir;

b) za da se spre~at nemiri ili zlostorstva;

v) zaradi za{tita na zdravjeto ili moralot;

g) zaradi za{tita na pravata i slobodite na drugite lu|e.54

Dovolno e merkata so koja se ograni~uva slobodnoto zdruùvawe da e naso~ena kon ostvaruvawe na eden od nabrojanite legitimni celi. No, navedenite izrazi moè da se tolkuvaat mo{ne {iroko. Zatoa, za da spre~at zloupotrebi, Sudot se proiznese deka treba da se tolkuvaat strogo (tesno). Pred sè, toa zna~i deka ne e dozvoleno slobodnoto zdruùvawe da se ograni~i za da se ostvari nekoja druga cel, na primer, stopanska blagosostojba na zemjata (poradi koja, na primer, e dopu{teno da se ograni~i pravoto na po~ituvawe na privatniot i na semejniot ìvot, na domot i na prepiskite, {to e opfateno so ~lenot 8 od Konvencijata).55

5� Ustavot na RH kako op{ti legitimni celi gi naveduva: za{titata na slobodite i pravata na drugite lu|e, b) pravniot poredok, v) javniot moral i zdravjeto. Posebna cel (ili posebni celi) sodrì ~lenot 43 stav 2 od Ustavot: spre~uvawe na nasilno zagrozuvawe na demokratskiot ustaven poredok, kako i na nezavisnosta i teritorijalniot integritet na Republika Hrvatska. Vo odnos na politi~kite partii, ~lenot 6 stav 3 od Ustavot predviduva i mo`nost za zabrana na politi~ki stranki koi so svojata programa ili so svoeto nasilno dejstvuvawe se stremat da go potkopaat slobodniot demokratski poredok ili go zagrozuvaat postoeweto na Republika Hrvatska.

55 Toa, me|u drugoto, proizleguva i od ~lenot 18 od Konvencijata koj propi{uva deka dopu{tenite ograni~uvawa na slobodite i pravata zagarantirani so Konvencijata „nema da se primenuvaat za drugi celi, osven za onie za koi se propi{ani”.

3�

Osven toa, spored Sudot, sodrìnata na upotrebenite izrazi ne treba da se razvlekuva nadvor od nivnoto voobi~aeno zna~ewe.

Nasproti toa, merkite za ograni~uvawe relativno lesno ja zadovoluvaat i ovaa pretpostavka, i toa tokmu poradi {irokoto zna~ewe na upotrebenite izrazi.

4. „NU@NOST VO DEmOKRATSKO OP[TESTVO”

Merkata so koja se ograni~uva pravoto na slobodno zdruùvawe mora da bide nu`na vo demokratsko op{testvo zaradi ostvaruvawe na nekoja od gorespomenatite legitimni celi. Se raboti za testot na srazmernosta (proporcionalnosta) vo potesna smisla, so ~ija primena se utvrduva dali taa merka e srazmerna so legitimnata cel {to se saka da se postigne so nea.

Poimot nu`nost treba da se sfati vo kontekst na demokratskoto op{testvo – op{testvo {to podrazbira pluralizam, tolerancija, otvorenost, ednak-vost i sloboda, i {to pottiknuva sebeostvaruvawe. Ponatamu, izrazot „nu`no” ne zna~i i „itno potrebno”, no nitu „dopu{teno”, „voobi~aeno”, „korisno”, „razumno” ili „poèlno”. Vo hrvatskiot jazik zna~eweto na izrazot „nu`no”, spored na{e mislewe, e najblizu do zna~eweto na izrazot „potrebno”.

Merkata }e bide srazmerna (a so toa i nu`na) ako pretstavuva odgovor na nekoja itna op{testvena potreba (angl. pressing social need) i ako ne ja ograni~uva slobodata na zdruùvawe pove}e otkolku {to e toa neophodno, za da gi se zadovoli taa potreba. Vpro~em, se raboti za vagawe (balansirawe) i pronao|awe prifatliva ramnoteà me|u osnovnoto pravo na poedinecot i interesite na zaednicata kako celina. Merkata ne smee kako posledica da ima nametnuvawe pregolem tovar vrz poedinecot.

Me|utoa, Sudot im ostava na dràvite odredena diskrecija, smetaj}i deka dràvnite vlasti, poradi svojot neposreden dopir so op{testvenite procesi koi gi oblikuvaat nivnite zemji, moàt podobro od Sudot da go

��

procenat postoeweto potreba od ograni~uvawe, kako i negovata nu`nost. Diskrecijata {to im se dava na dràvite pri ocenkata na soodvetnosta na merkite so koi gi ograni~uvaat pravata zagarantirani so Konvencijata, vo praksata na Sudot se narekuva „margin of appreciation”. Tokmu poradi toa, na~elno, nema da dojde do povreda na Konvencijata, ako pokraj merkata za koja se re{ila dràvata za da ostvari odredena cel, postoi i druga so koja pomalku se ograni~uvaat konvenciskite prava, a pritoa obete merki se vo ramkite na podra~jeto na taa diskrecija. No, koga }e razgleduva dali ograni~uvaweto e srazmerno so celta {to se saka da se postigne, Sudot sekako }e go zeme predvid i postoeweto alternativni re{enija.

Zna~i, „margin of appreciation” proizleguva i od supsidijarnata uloga na Sudot vo ostvaruvaweto na konvenciskite prava. No, taa ne e neograni~ena, tuku odi „raka pod raka” so kontrolnata uloga na Sudot predvidena so Konvencijata. Zatoa, Sudot ne ja prifa}a nekriti~ki sekoja postapka na dràvite {to vtorive ja opravduvaat so diskrecijata {to im e prepu{tena. Nejziniot opseg zavisi od okolnostite na slu~ajot, prirodata na pravoto zagarantirano so Konvencijata, prirodata na legitimnata cel koj se saka da se ostvari so negovoto ograni~uvawe, kako i od intenzitetot na toa ograni~uvawe.

Vo slu~aite koga diskrecijata e potesna, kako, na primer, vo slu~aite {to se odnesuvaat na politi~kite partii, dràvata mora da gi navede osobeno va`nite pri~ini za da gi opravda nametnatite ograni~uvawa. Osven toa, ako kako legitimna cel na ograni~uvaweto na pravoto na slobodno zdruùvawe se javuva za{titata na pravata i slobodite na drugi lica, a pritoa se raboti za prava ili slobodi zagarantirani so Konvencijata, diskrecijata }e bide {iroka. Vo sprotivno, zna~i, ako slobodata na zdruùvawe se ograni~uva za da se za{titat prava i slobodi {to ne se zagarantirani so Konvencijata, diskrecijata }e bide tesna.5�

Osobeno va`no e da se naglasi deka vo slu~aite vo koi Sudot utvrdil povreda na pravoto na slobodno zdruùvawe, dràvite naj~esto ne uspeale da go zadovolat ovoj kriterium. Imeno, ograni~uvaweto {to go nametnale ne bilo „nu`no vo demokratsko op{testvo”.

5� [azawu i drugi protiv Francija [Golem sovet], cit. (bel. 23), § 113.

3�

Kako {to ve}e napomenavme, Sudot vo nekolku navrati posebno ja naglasil va`nosta na politi~kite partii, koi uìvaat posebna za{tita vo ramkite na ~lenot 11, so ogled na nivnata klu~na uloga vo demokratskoto op{testvo. Ako ~lenot 11 se razgleduva vo kontekst na ~lenot 10 od Konvencijata, vo koj se garantira sloboda na izrazuvawe, toga{ dejnosta na politi~kite partii – oblikuvaweto na politi~kata volja na gra|anite, treba da se sfati kako oblik na sloboda na izrazuvaweto, t.e. kako koristewe na taa sloboda vo zaednica so drugi. So svoeto dejstvuvawe, politi~kite partii davaat nenadomestliv pridones vo politi~kiot dijalog, koj e i sr`ta na demokratskoto op{testvo. Zatoa, diskrecijata (margin of appreciation) {to im se prepu{ta na dràvite vo ograni~uvaweto na slobodnoto zdruùvawe e mo{ne tesna koga se raboti za politi~ki partii.

Vo predmetot Obedinetata komunisti~ka partija i drugi protiv Turcija,5� politi~kata partija {to ja podnela àlbata smetala deka nejzinoto raspu{tawe od strana na turskiot Ustaven sud dovelo do povreda na Konvencijata. Toj sud ja raspu{til partijata kako neustavna neposredno po nejzinoto osnovawe poradi upotrebata na pridavkata „komunisti~ka” vo nejziniot naziv, no i zatoa {to vo svojot statut i programa razlikuvala turska i kurdska nacija, so {to, navodno, pottiknuvala separatizam. Evropskiot sud smeta{e deka izborot na imeto na partijata, samiot po sebe, ne moè da bide opravdanie za tolku seriozna merka kako {to e raspu{taweto, osobeno vo nedostig na drugi okolnosti {to bi upatuvale na toa deka partijata se zalaga za politika {to bi pretstavuvala vistinska opasnost. Osven toa, vo konkretniot slu~aj bilo te{ko da se dokaè takvata opasnost so ogled na toa {to partijata bila raspu{tena vedna{ po nejzinoto osnovawe. Imeno, ne ni po~nala da dejstvuva. Vo odnos na pottiknuvaweto separatizam, Sudot sogledal deka partijata ne se zalagala za nasilno re{avawe na kurdskoto pra{awe, tuku nastojuvala da go re{i niz politi~ki dijalog. Bidej}i edno od temelnite obele`ja na demokratijata e re{avaweto na problemite niz politi~ki dijalog, nemalo opravduvawe da se zabrani partijata samo zatoa {to se stremela da pottikne javna rasprava za polo`bata na eden del od naselenieto i zatoa {to sakala da u~estvuva vo politi~kiot ìvot na zemjata so cel da

5� Obedinetata komunisti~ka partija na Turcija i drugi protiv Turcija, cit. (bel. 26).

��

se iznajde re{enie koe }e bide prifatlivo za site. Zatoa, raspu{taweto na partijata ne pretstavuvalo merka {to bi bila srazmerna, odnosno „nu`na vo demokratsko op{testvo” za da se postigne legitimna cel (vo konkretniot slu~aj: interes na dràvnata bezbednost), pa Sudot zaklu~il deka do{lo do povreda na ~lenot 11 od Konvencijata.

Vo predmetot Socijalisti~kata partija i drugi protiv Turcija,5� partijata na podnositelite na àlbata isto taka ja raspu{til turskiot ustaven sud, i toa poradi odredeni izjavi na nejziniot pretsedatel. Evropskiot sud zabeleàl deka tie izjavi gi povikuvale Kurdite na politi~ki anga`man i postavuvawe odredeni politi~ki barawa, no ne pottiknuvale upotreba na nasilstvo, bunt i ne moèlo da se tolkuvaat kako otfrlawe na demokratskite na~ela. Naprotiv, pretsedatelot na partijata ja naglasil svojata privrzanost kon demokratijata i izri~no go otfrlil nasilstvoto kako oblik na politi~ka borba. I pokraj toa {to vo tie izjavi moèlo da se prepoznae namera da se vospostavi federacija vo Turcija, {to bilo sprotivno na vaè~kiot ustaven poredok, namerata ne bila nespojliva so demokratijata kako takva. Sudot smeta{e deka su{tinata na demokratijata e da se dozvoli predlagawe razli~ni politi~ki idei i da se rasprava za niv, pa duri i koga tie idei go doveduvaat vo pra{awe postojniot ustaven poredok, no ne ja zagrozuvaat samata demokratija. Osven toa, Sudot zabeleàl deka krivi~nata postapka {to poradi spomenatite izjavi se povela protiv pretsedatelot na partijata zavr{ila so osloboditelna presuda. Bidej}i i pokraj toa partijata bila zabraneta i raspu{tena, Sudot zaklu~i deka se povredil ~lenot 11 od Konvencijata, bidej}i raspu{taweto na partijata ne pretstavuvalo merka {to bi bila srazmerna, odnosno „nu`na vo demokratsko op{testvo” zaradi interesite na dràvnata bezbednost.

Do sli~ni zaklu~oci Sudot dojde vo predmetite Partijata na slobodata i demokratijata (ÖZTEP)59 protiv Turcija i Komunisti~kata partija protiv Romanija�0.

5� Socijalisti~kata partija i drugi protiv Turcija, cit. (bel. 36).

59 Partijata na slobodata i demokratijata (ÖZDEP) protiv Turcija [Golem sovet], cit. (bel. 36).

�0 Komunisti~kata partija (Partidul Comunistilor (Nepeceristi)) i Ungureanu protiv

�0

Me|utoa, vo predmetot Partijata na blagosostojbata (Refah Partisi) protiv Turcija,�� Sudot zaklu~i deka so raspu{taweto na partijata na podnositelite na àlbata od strana na Ustavniot sud ne se povredil ~lenot 11 od Konvencijata. Evropskiot sud smeta{e deka vo dejstvuvaweto i izjavite na voda~ite na partijata moèlo da se prepoznaat nejzinite dolgoro~ni nameri. Partijata se stremela da vospostavi poredok zasnovan vrz {erijatskoto pravo, i toa vo ramkite na pluralitet na pravni sistemi {to bi se temelele vrz verskata pripadnost. Sudot napomenal deka ne samo {to ne bila isklu~ena upotrebata na sila za ostvaruvawe na tie nameri, tuku i deka samite nameri bile nespojlivi so demokratijata. Imeno, {erijatskoto pravo ne go poznava na~eloto na politi~kiot pluralizam, dodeka pluralitetot na pravni sistemi bi dovel do verska diskriminacija. Ponatamu, imaj}i go, pred sè, predvid faktot deka partijata vo migot na raspu{taweto bila na vlast kako del od vladeja~kata koalicija, spored misleweto na Sudot, postoela realna opasnost deka partijata i bi moèla da gi ostvari tie svoi nameri. Poradi tie pri~ini, Sudot zaklu~il deka raspu{taweto na partijata bilo „nu`no vo demokratsko op{testvo”.

Kako i na politi~kite partii, Sudot im posvetil osobeno vnimanie i na zdruènijata na nacionalnite malcinstva koi zagovaraat promena na ustavniot poredok ili ednostavno sakaat da ja promoviraat i {titat svojata osobenost, koristej}i go svoeto pravo na slobodno zdruùvawe.

Vo predmetot Sidiropulos protiv Grcija,�� gr~kite sudovi odbile da go registriraat zdruènieto na àlitelite, smetaj}i deka zdruènieto nastojuvalo da go ospori gr~kiot identitet na Egejska Makedonija i so toa da go naru{i teritorijalniot integritet na Grcija. Me|utoa, otkako gi razgleda site okolnosti na slu~ajot, Sudot smeta{e deka celta na zdruènieto bila isklu~ivo da gi promovira i {titi regionalnite tradicii i kulturata. Spored misleweto na Sudot, stavot na gr~kite sudovi se temelel samo vrz somneòt za vistinskite celi na zdruènieto i za mo`nite aktivnosti {to bi gi prezelo ako po~nelo da raboti. Se razbira,

Romanija, br. 46626/99, 3 fevruari 2005.

�� Partijata na blagosostojbata (Refah Partisi) i drugite protiv Turcija [Golem sovet], cit. (bel. 25), § 87.

�� Sidiropulos i drugi protiv Grcija, cit. (bel. 8), § 44.

4�

postoela mo`nost deka, otkako }e se osnova, zdruènieto bi prezemalo odredeni aktivnosti, nastojuvaj}i da ostvari celi {to se razli~ni od navedenite vo statutot, no taa mo`nost, {to gr~kite sudovi ja smetale za izvesna, ne bila potkrepena, nitu moèla da se potkrepi so kakvi bilo dokazi, bidej}i zdruènieto ne ni po~nalo so rabota. No, duri i da se ostvarela taa mo`nost, gr~kite sudovi ne }e bile bespomo{ni, zatoa {to }e bile ovlasteni da go zabranat i da go raspu{tat zdruènieto tokmu poradi tie pri~ini. Zatoa, Sudot zaklu~il deka odbivaweto da se izvr{i registracija ne bilo merka „nu`na vo demokratsko op{testvo” zaradi za{tita na interesite na dràvnata bezbednost i na javniot red i mir, ta deka so toa se povredil ~lenot 11 od Konvencijata.

Me|utoa, vo predmetot Gorzelik i drugi protiv Polska,�3 odbivaweto na polskite sudovi da go registriraat zdruènieto na podnositelite na àlbata pod imeto „Sojuz na licata od {leska narodnost” ne dovelo do povreda na Konvencijata. Registracijata bila odbiena poradi imeto na zdruènieto i poradi odredeni odredbi vo negoviot statut od koi se gledalo deka zdruènieto smetalo oti [lesite se nacionalno malcinstvo. Zatoa, polskite sudovi zaklu~ile deka zdruènieto sakalo da gi zaobikoli izbornite propisi, bidej}i na „organizaciite na malcinstvata” ne se primenuval izborniot prag od 5 %. Evropskiot sud utvrdil deka odbivaweto ne bilo seopfatno i bezuslovno i deka ne bilo povrzano so celite {to zdruènieto sakalo da gi ostvaruva. Merkata se odnesuvala na odreden specifi~en problem {to moèl da se javi vo ramkite na izbornoto zakonodavstvo poradi upotrebata na izbranoto ime na zdruènieto i poradi zloupotrebata na statusot {to bi go steknalo vrz taa osnova. Zatoa, sudot zaklu~il deka merkata bila „nu`na vo demokratsko op{testvo” zaradi spre~uvawe nered i zaradi za{tita na pravata na drugi lica.

Vo prodolènie naveduvame dva predmeta {to ne se odnesuvaa direktno na politi~kite partii i na malcinskite zdruènija, a vo koi Komisijata, odnosno Sudot, smetale deka ograni~uvaweto bilo „nu`no vo demokratsko op{testvo”.

�3 Gorzelik i drugi protiv Polska [Golem sovet], cit. (bel. 29), § 93.

��

Vo predmetot Van der Hajden protiv Holandija,�� podnositelot na àlbata bil vraboten vo fondacija ~ija cel bilo za{tita i promovirawe na pravata na imigrantite. Go otpu{tile otkako negoviot rabotodava~ doznal deka e ~len na politi~ka partija {to imala neprijatelski stav kon imigrantite. Podnositelot go zagubil sporot pred holandskite sudovi kade so tu`ba baral poni{tuvawe na odlukata za otkaz i vra}awe na rabota. Komisijata smetala deka otkazot bil opravdan, bidej}i zadrùvaweto na podnositelot na rabota verojatno }e imalo negativni efekti, pa moèlo seriozno da go zagrozi ugledot na fondacijata, osobeno vo o~ite na imigrantite ~ii interesi nastojuvala da gi promovira. Zatoa, holandskite sudovi ne go povredile ~lenot 11 od Konvencijata koga odbile da go vratat podnositelot na rabota.

Vo predmetot Bota protiv Romanija,�5 podnositelot na àlbata bil pretsedatel na zdruènie {to romanskite sudovi go raspu{tile, bidej}i dejstvuvalo sprotivno na zakonot. Imeno, podnositelot na àlbata bil pravnik koj se protivel na zadolìtelnoto ~lenstvo vo advokatskata komora, pa re{il da osnova sopstvena komora. Toa go storil taka {to prvo osnoval zdruènie {to se registriralo za vr{ewe dobrotvorni dejnosti, a podocna zdruènieto re{ilo da osnova advokatska komora kako alternativa na komorata osnovana so zakon. Sudot go prifatil stavot na romanskite sudovi deka zadolìtelnosta na ~lenuvaweto vo komorata e potrebno za da se odrùva kvalitetot pri davaweto pravna pomo{, pa raspu{taweto na zdruènieto poradi dejnost {to e sprotivna na toa bilo vo soglasnost so ~lenot 11 od Konvencijata.

Ponekoga{ sudot donesuva op{t zaklu~ok deka ograni~uvaweto na pravoto na slobodno zdruùvawe ne bilo opravdano, ne naveduvaj}i izri~no koj od uslovite za dopu{tenost na ograni~uvaweto ne bil zadovolen. Toa obi~no go pravi vo slu~ai koga pri~inite {to dovele do povreda na ~lenot 11 se brojni i me|usebno isprepleteni.

�� Van der Hejden protiv Holandija, br. 11002/84, Odluka na Komisijata od 8 mart 1984, DR 41, str. 264.

�5 Bota protiv Romanija (odluka), cit. (bel. 18).

4�

Vo predmetot Moskovskiot razgranok na armijata na spasot protiv Rusija,�� podnositel na àlbata bila verska zaednica koja ruskite vlasti odbile da ja (pre)registriraat otkako stapil vo sila noviot zakon so koj se ureduvala pravnata polo`ba na verskite zaednici. Za toa navele nekolku pri~ini. Zemaj}i ja predvid upotrebata na zborot „razgranok”, kako i faktot deka osnova~i na verskata zaednica, sprotivno na noviot zakon, bile stranski dràvjani, kako i toa {to zaednicata bila podredena na centralnata kancelarija vo London, ruskite vlasti smetale deka vsu{nost stanuva zbor za pretstavni{tvo na stranska verska zaednica koja spored ruskoto pravo ne moèla da se registrira kako (samostojna) verska zaednica. Osven toa, so ogled na upotrebata na zborot „armija” vo nazivot na verskata zaednica i faktot deka nejzinite ~lenovi „sluèle” vo nea i pritoa nosele uniformi, vlastite zaklu~ile i deka stanuva zbor za paravoena organizacija koja nesomneno }e go kr{i zakonot.

Sudot smetal deka ne postoelo razumno i objektivno opravdanie za razlikuvawe na ruskite i stranskite dràvjani kako eden od na~inite za koristewe na pravoto na poedinecot na sloboda na veroispoved. Osven toa, zakonot izri~no dozvoluval mo`nost za registrirawe verski zaednici ~ii upravni organi se nao|aat vo stranstvo. Isto taka, Sudot zabeleàl i deka verskata zaednica postoela i dejstvuvala kako samostojno pravno lice sedum godini pred da stapi vo sila noviot zakon, a pritoa nitu edna{ ne prekr{ila nitu eden propis, nitu, pak, izvr{uvala dejnosti nespojlivi so nejzinite statutarni celi, odnosno: promovirawe na hristijanskata vera i humanitarna rabota. To~no e deka upotrebata na ~inovi sli~ni na ~inovite vo vojska i noseweto uniformi za ~lenovite pretstavuvalo na~in na vnatre{noto ustrojstvo na nivnata verska zaednica i na iskaùvawe na nivnite verski uveruvawa. Me|utoa, ne bilo vozmo`no seriozno da se tvrdi deka zaednicata zagovarala nasilna promena na ustavniot poredok i deka so toa ja zagrozuvala dràvnata bezbednost. Bidej}i poradi tie pri~ini odlukite na ruskite vlasti ne se temelele nitu vrz zakonot nitu vrz kakvi bilo dokazi, Sudot zaklu~il deka odbivaweto podnositelot na àlbata da se registrira kako verska zaednica bilo proizvolno (arbitrarno), pa ottuka i neopravdano, i utvrdil deka povreda na ~lenot 11 od Konvencijata ima, gledano vo kontekst na ~lenot 9 so koj se garantira pravoto na sloboda na veroispoved.

�� Moskovskiot razgranok protiv Rusija, br. 72881/01, 5 oktomvri 2006.

��

5. OGRANIÛVAWA VO ODNOS NA PRIPADNIcITE NA VOORU@ENITE SILI, NA POLIcIjATA I NA DR@AVNATA UPRAVA

Vtorata re~enica vo stavot 2 od ~lenot 11 od Konvencijata propi{uva deka toj ~len ne zabranuva da se nametnuvaat zakonski ograni~uvawa vo ostvaruvaweto na pravoto na slobodno zdruùvawe za pripadnicite na vooruènite sili, na policijata i na dràvnata uprava.

Vo predmetot Sovetot na sindikatite na dràvnata uprava i drugite protiv Obedinetoto Kralstvo,�� se postavilo pra{aweto za zna~eweto na izrazot „zakonski ograni~uvawa”, osobeno so ogled na razlikite vo angliskiot tekst („lawful restrictions”) i vo francuskiot tekst („réstrictions legitimes”) od Konvencijata. Imeno, angliskiot tekst upatuva na zaklu~okot deka za dopu{tenost na ograni~uvaweto na pravoto na slobodno zdruùvawe za dràvnite slu`benici (t.e. pripadnicite na vooruènite sili, na policijata i na dràvnata uprava), dovolno e toa da se temeli na zakon, dodeka francuskiot tekst, so ogled na izrazot „legitimni ograni~uvawa”, moè da se tolkuva i po{iroko, t.e. taka {to }e zna~i deka ograni~uvaweto mora da bide srazmerno so celta {to se saka da se postigne so nego. Vo navedeniov predmet, Komisijata toa pra{awe go ostavila otvoreno, zaklu~uvaj}i deka duri i da e potrebno ograni~uvaweto da bide srazmerno za da bide dopu{teno, vo konkretnite okolnosti na slu~ajot toj uslov }e bil ispolnet.

Vo predmetot Rekvewi protiv Ungarija,�� Sudot smetal deka zabranata pripadnicite na policijata da ~lenuvaat vo politi~ki partii pretstavuvala dopu{teno ograni~uvawe na nivnoto pravo na slobodno zdruùvawe, osobeno imaj}i ja predvid va`nosta na depolitizacijata na policijata vo postkomunisti~ka Ungarija. Pritoa, Sudot ne smetal deka e potrebno da odgovori na pra{aweto dali za dopu{tenost na ograni~uvaweto e potrebno ne{to pove}e od toa da bide zakonito. Imeno,

�� Sovet na sindikatite na dràvnata uprava (Council of Civil Service Unions) protiv Obedinetoto Kralstvo, br. 11603/85, Odluka na Komisijata od 20 januari 1987, DR 50, str. 228.

�� Rekvewi (Rekvényi) protiv Ungarija [Golem sovet], br. 25390/94, ECHR 1999-III.

4�

pred razgleduvaweto na àlbata spored ~lenot 11 od Konvencijata, Sudot ja razgledal istata i utvrdil deka ne bilo povredeno nitu pravoto na slobodata na izrazuvawe {to se garantira so ~lenot 10 od Konvencijata, bidej}i ograni~uvaweto bilo „nu`no vo demokratsko op{testvo”. Taka, bidej}i ograni~uvaweto na pravoto go ispolnuvalo i toj uslov, bilo sosema jasno deka uslovot go ispolnuvalo i ograni~uvaweto na slobodata na zdruùvawe, ako toj uslov voop{to se bara vo kontekst na vtorata re~enica od stavot 2 vo ~lenot 11 od Konvencijata.�9

Vo predmetot Vogt protiv Germanija�0 i Golemata loà na Italija od Justinijanovata palata protiv Italija,�� Sudot poinaku mu pristapil na problemot. Vo prviot predmet se rabotelo za u~itelka po jazik koja bila otpu{tena poradi ~lenuvawe vo Komunisti~kata partija, a vo vtoriot za ~lenovi na masonska loà na koi im bilo onevozmoèno da se vrabotat na rabotni mesta vo edinicite na lokalnata samouprava. Vo obata predmeta Sudot zaklu~il deka poimot dràven slu`benik („pripadnici na dràvnata uprava”) treba da se tolkuva tesno, pa taka smetal deka vtorata re~enica od stavot 2 vo ~lenot 11 voop{to ne bila primenliva. Ottuka, predmetot go razgledal vo soglasnost so op{toto pravilo sodràno vo prvata re~enica od stavot 2 vo ~lenot 11 i zaklu~il deka ograni~uvaweto ne bilo „nu`no vo demokratsko op{testvo”, so {to na podnositelot na àlbata mu bilo povredeno pravoto na slobodno zdruùvawe. No, vo predmetot Vogt, pokraj toa, Sudot indikativno zaklu~il deka duri i da moèlo da se smeta deka podnositelkata na àlbata bila dràvna slu`beni~ka, nejzinoto otpu{tawe od rabota ne bilo srazmerno so legitimnata cel {to se sakala da se postigne so taa merka. Pritoa, Sudot upatil na svojot prethoden zaklu~ok deka na podnositelkata istovremeno & bilo povredeno i pravoto na slobodno izrazuvawe od ~lenot 10 od Konvencijata, bidej}i vo konkretniot slu~aj otkazot ne pretstavuval merka {to e „nu`na vo demokratsko op{testvo”.

�9 Vidi go i prethodniot predmet Ahmed i drugi protiv Obedinetoto Kralstvo, presuda od 2 spetemvri 1998, Izvestuvawa 1998-VI.

�0 Vogt (Vogt) protiv Germanija, presuda od 26 septemvri 1995, Series A br. 323.

�� Grande Oriente d’Italia di Palazzo Giustiniani protiv Italija, br. 35972/97, ECHR 2001-VIII.

��

Д. Pozitivnite obvrski na dràvata vo odnos na slobodata na zdruùvawe

Чlenot 1 od Konvencijata propi{uva deka dràvite potpisni~ki se dol`ni na sekoe lice pod nivna nadle`nost da mu gi obezbedat pravata i slobodite utvrdeni so Konvencijata.

Taa obvrska e dvojna. Dràvite, pred sè, imaat negativna obvrska da se vozdrùvaat od samovolno (arbitrarno) me{awe vo pravoto na slobodno zdruùvawe. So drugi zborovi, taa sloboda moàt da ja ograni~at edinstveno pod uslovite navedeni vo stavot 2 od ~lenot 11. Ponatamu, dràvite imaat pozitivna obvrska da obezbedat po~ituvawe na pravoto na slobodno zdruùvawe. Toa zna~i deka se dol`ni (aktivno) da dejstvuvaat, prezemaj}i soodvetni merki za da im ovozmoàt na licata pod nivna nadle`nost efektivno da go ostvaruvaat svoeto pravo na slobodno zdruùvawe. Toa ~esto }e dovede do toa da mora pravno da gi reguliraat odnosite me|u poedincite i privatnite lica.��

Te{ko e precizno da se odredi granicata pome|u negativnite i pozitivnite obvrski na dràvata {to proizleguvaat od ~lenot 11, no kriteriumite {to se zemaat predvid pri razgleduvaweto dali do{lo do povreda na ~lenot 11 se mo{ne sli~ni. Imeno, vo obata slu~aja treba da se utvrdi dali se postignala pravi~na ramnoteà me|u interesite na poedinecot i interesite na zaednicata kako celina.�3

Prethodno ve}e istaknavme (vidi pogore I.B. 5) deka vo pogolemiot del slu~ai�� koga Sudot zaklu~il deka na podnositelite na àlbata im

�� Vidi, na pr., Sorensen (Sørensen) i Rasmusen (Rasmussen) protiv Danska[Golem sovet], cit. (bel. 42).

�3 Vidi, na pr., Sorensen (Sørensen) i Rasmusen (Rasmussen) protiv Danska [Golem sovet], cit. (bel. 42), § 56.

�� Toa se odnesuva na site opi{ani slu~ai, osven na predmetot [azawu i drugi protiv Francija koga samata dràva so zakon nametnala zadolìtelno ~lenuvawe vo zdruènie (vo konretniot slu~aj lovxisko dru{tvo).

4�

bilo povredeno pravoto na negativna sloboda na zdruùvawe, povredata proizlegla od propustot na dràvite da ja izvr{at svojata pozitivna obvrska od ~lenot 11 od Konvencijata. Ottuka, pred sè, upatuvame na tie slu~ai, a vo prodolènie }e go navedeme primerot so eden slu~aj {to ne se odnesuva na negativnata, tuku na pozitivnata sloboda na zdruùvawe, a vo koj do{lo do kr{ewe na Konvencijata, pred sè zatoa {to dràvata ja prekr{ila svojata pozitivna obvrska od ~lenot 11 od Konvencijata, no delumno i poradi toa {to istovremeno ja povredila i svojata negativna obvrska.

Vo predmetot Uranio Tokso i drugi protiv Grcija,�5 podnositel na àlbata bila partija so sedi{te vo Lerin, koja, me|u drugoto, se zalagala za za{tita na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Na zgradata vo koja bilo nejzinoto sedi{te partijata go istaknala svojot naziv na gr~ki i na makedonski jazik, {to predizvikalo burna reakcija kaj lokalnoto naselenie. Najprvin, lokalniot sve{tenik gi povikal gra|anite javno da protestiraat pred zgradata na partiskoto sedi{te, a den potoa toa go storile i gradskite vlasti. Protestot prerasnal vo nasilni demonstracii: otkako provalile vo prostoriite na partijata, demonstrantite gi napadnale nejzinite ~lenovi koi se zateknale tamu i gi prinudile da im go predadat dvojazi~niot natpis so imeto na partijata, a mebelot i opremata {to se nao|ale vo prostoriite gi isfrlile na ulica niz prozorcite i gi zapalile. Vo tekot na demonstraciite ~lenovite na partijata pobarale pomo{ od policijata ~ija stanica se nao|ala na okolu 500 metri od mestoto na nastanot, no pomo{ta im bila uskratena so obrazloènie deka nema dovolno policajci da izlezat na lice mesto. Po tie nastani, javniot obvinitel ne pobaral da se otvori istraga za da se otkrijat storitelite. Sudot presudil deka gr~kite vlasti so svoeto dejstvuvawe (povikot od gradskite vlasti do gra|anite da protestiraat), no i so svoeto nepostapuvawe, i toa so neotpovikuvaweto na policijata i so toa {to javniot obvinitel ne pobaral otvorawe istraga, na podnositelite na àlbata im go povredile pravoto na slobodno zdruùvawe. Pritoa, Sudot zaklu~il deka vo slu~aite koga pravoto na slobodno zdruùvawe go povredile poedinci (fizi~ki lica), dràvata ima dol`nost da gi ispita nastanite {to dovele do toa.

�5 Uranio Tokso i drugi protiv Grcija, br. 74989/01, 20 oktomvri 2005.

��

4�

ii. POSEBEN DEL

50

��

A. Dopu{tenost na àlbite vo koi se istaknuva povreda na pravoto na slobodno zdruùvawe

Vo delot II od Konvencijata, kade se predviduva mo`nost poedinci (fizi~ki lica) i pravni lica direktno so svoi àlbi da mu se obra}aat na Evropskiot sud za ~ovekovite prava��, vo ~lenovite 34 i 35 propi{ani se odredeni formalni pretpostavki {to mora da gi zadovoluva sekoja takva àlba za da moè Sudot meritorno so svoja presuda da odlu~uva po nea. Se raboti za t.n. kriteriumi za dopu{tenost (angl. admissibility criteria) vo nedostig na koi Sudot so svoja odluka àlbata }e ja proglasi za nedopu{tena (angl. inadmissible), t.e. }e ja otfrli. Sudot moè da go stori toa poradi:

1. nenadle`nost;

2. neiscrpenost na doma{nite pravni sredstva;

3. nenavremenost77; ili

4. o~igledna neosnovanost.

Osven toa, Sudot }e gi otfrli i onie àlbi {to se anonimni, {to pretstavuvaat zloupotreba na pravoto da se podnesat do Sudot ili se istovetni so àlba {to se razgleduva ili ve}e se razgledala pred Sudot ili pred nekoj drug me|unaroden sudski organ�� (zabrana za dvojna litispidencija i na~eloto ne bis in idem).

�� Чlenot 34 od Konvencijata kako aktivno procesno legitimirawe izri~no spo-menuva „fizi~ki lica, nevladini organizacii i grupi poedinci”.

�� @albata mora da se dostavi vo rok od {est meseci od poslednata doma{na od-luka so koja se iscrpile doma{nite pravni sredstva.

�� Na pr., pred Me|unarodniot odbor za ~ovekovite prava (Human Rights Commit-tee) vo @eneva koj dejstvuva vrz osnova na Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava i vrz osnova na pridru`nite protokoli.

5�

Nekoi od ovie kriteriumi (nenadle`nost i o~igledna neosnovanost), dodu{a vo ne{to poinakov oblik, moè da se javat i pred doma{en sud koga toj se povikuva da ja primeni Konvencijata. Za razlika od Evropskiot sud za ~ovekovite prava, doma{niot (hrvatskiot) sud vo toj slu~aj ne smee da ja otfrli tu`bata vo koja se istaknuva povreda na Konvencijata, tuku tu`benoto barawe mora da go odbie kako neosnovano. Se razbira, tu`bata {to ne gi zadovoluva procesnite pretpostavki na doma{noto pravo, a vo koja tuìtelot naveduva deka mu se povredeni pravata zagarantirani so Konvencijata, treba da se otfrli.

1. NADLE@NOST

Pred sè, treba da se utvrdi dali postoi nadle`nost na Sudot da ja razgleduva su{tinata na slu~ajot.

Sudot vodi smetka za svojata nadle`nost po slu`bena dol`nost, {to zna~i deka moè da se proglasi za nenadleèn, iako tuènata dràva nenavremeno upatila ili voop{to ne upatila na otsustvo na nadle`nost.�9 Sudot moè da go stori toa duri i protiv voljata na stranite koi se soglasile deka postoi nadle`nost.�0

Konvencijata predviduva tri vida nadle`nost koi mora da se ispolneti kumulativno za da moè Sudot da ja razgleda àlbata:

a) li~na nadle`nost ili nadle`nost ratione personae;

b) vremenska nadle`nost ili nadle`nost ratione temporis;

v) stvarna nadle`nost ili nadle`nost ratione materiae.

�9 Ble~i} protiv Hrvatska [Golem sovet], br. 59532/00, § 67, 8 mart 2006.

�0 Niland protiv Finska (odluka), br. 27110/95, ECHR 1999-VI.

��

A. Nadle`nost ratione personae

Nenadle`nosta na sudot spored ovoj kriterium moè da se zdobie so dva osnovni oblika.

Na poedinecot ili na pravnoto lice ne mu se dopu{ta vrz osnova na Konvencijata da tuì drug poedinec ili drugo pravno lice. Strani vo Konvencijata se isklu~ivo dràvi i samo tie moè da bidat pasivno procesno legitimirani vo postapka pred Sudot. Ponatamu, spored me|unarodnoto pravo, dràvite moè da odgovaraat samo za akti storeni na nivna teritorija ili na teritorija na koja vr{at „efektivna kontrola”.�� Vo toj slu~aj nadle`nosta ratione personae go poprima svojot specifi~en oblik kako nadle`nost rationae loci (ratione territorii).

Isto taka, mo`no e podnositelot na àlbata da ne bide `rtva na povreda na Konvencijata (da ne e o{tetena strana)�� ili vo tekot na postapkata pred Sudot prestanal da bide toa. Vo takvi situacii Sudot naj~esto }e ja proglasi àlbata za nedopu{tena (t.e. }e ja otfrli) vrz osnova na nepostoewe nadle`nost ratione personae, a ponekoga{ i kako o~igledno neosnovana (vidi podolu II.A.4.).

B. Nadle`nost ratione temporis

Spored op{tite pravila na me|unarodnoto pravo, odredbite na me|unarodniot dogovor nemaat povratno dejstvo (ne dejstvuvaat retroaktivno), t.e. ne ja obvrzuvaat dràvata potpisni~ka vo odnos na koj bilo akt ili fakt {to prethodele pred da stapi vo sila dogovorot vo odnos na taa potpisni~ka, nitu vo odnos na koja bilo situacija {to prestanala da postoi pred toj datum.�3 Pritoa, treba da se napomene deka

�� Vidi, pred sè, Bankovi} i drugi protiv Belgija i 16 drugi dogovorni strani (odluka) [Golem sovet], br. 52207/99, ECHR 2001-XII; i Isa i drugi protiv Turcija, br. 31821/96, 16 noemvri 2004.

�� [to vsu{nost zna~i deka Konvencijata ne dozvoluva t.n. actio popularis.

�3 Чlenot 28 od Vienskata konvencija za pravoto na me|unarodnite dogovori od 23 maj 1969.

5�

postojnoto poimawe na retroaktivnosta vo pravoto, voop{to, pa taka i vo me|unarodnoto pravo, e na stojali{teto deka propisite (pa taka i me|unarodnite dogovori) moè da se primenuvaat na fakti nastanati pred da stapi vo sila propisot, dokolku tie fakti ve}e ne proizvele odredeni pravni efekti spored prethodnite propisi. Zabranata na retroaktivnost vsu{nost zna~i deka so noviot propis ne smee da se menuvaat ve}e nastanati pravni efekti (t.e. onie {to nastanale so primena na prethodni propisi vrz fakti nastanati pred da stapi vo sila noviot propis).��

Vremenskata nadle`nost e isklu~itelno va`na i za doma{nite sudovi, bidej}i nitu tie ne moàt da (ne smeat) ja primenuvaat Konvencijata vrz doneseni akti, za fakti nastanati i situacii {to prestanale da postojat pred nejzinoto stapuvawe vo sila vo odnos na Republika Hrvatska, t.e. dokolku doma{nite organi ja primenuvaat Konvencijata kako me|unaroden dogovor i tie se ograni~eni so ~lenot 28 od Vienskata konvencija za pravoto na me|unarodnite dogovori. Dokolku ja primenuvaat kako zakon (a Konvencijata e vgradena vo hrvatskoto pravo vo forma na zakon), gi obvrzuva ustavnata zabrana na povratno dejstvo (retroaktivnost) na propisite (~len 89 stav 4 od Ustavot na Republika Hrvatska).

Primenata na pravoto vo vremeto, pa taka i na Konvencijata, moè da dovede i doveduva do isklu~itelno sloèni pravni problemi. Na primer, kako da se odgovori na pra{aweto dali postoi nadle`nost na Evropskiot sud da odlu~uva za navodna povreda na ~lenot 11 od Konvencijata do koja do{lo so odbivaweto na nekoj organ na dràvnata vlast da registrira zdruènie, a pritoa kone~noto re{enie vo upravna postapka se donelo pred da stapi vo sila Konvencijata, dodeka pravosilnata presuda na Upravniot sud so koja se odbiva tu`bata protiv toa re{enie, kako i odlukata na Ustavniot sud so koja se odbiva ustavnata tu`ba, se donele otkako Konvencijata stapila vo sila?�5

�� Za op{tata terija na retroaktivnosta, vidi Roubier, Paul, Droit transitoire (Les conflits de lois dans le temps), Paris, Dalloz et Sirey, 1960. Za primenata na taa teorija vo me|unarodnoto pravo, vidi Tavernier, Paul, Recherches sur l’application dans le temps des actes et des reègles en droit international public; probleèmes de droit intertemporel ou de droit transitoire, Paris, Librairie geèneèrale de droit et de jurisprudence, 1970.

�5 Svojata vremenska nadle`nost Sudot op{irno ja razgleduval vo predmetot Ble~i} protiv Hrvatska [Golem sovet], cit. (bel. 79).

5�

najprvin da gi iscrpi site raspolo`livi pravni sredstva vo dràvata {to ja storila navodnata povreda. Toa pravilo e odraz na na~eloto za suverena ednakvost na dràvite. Osven toa, od gledi{te na me|unarodnoto pravo, bi bilo te{ko odlukata ili postapkata na nekoj ponizok organ vo hierarhijata na dràvnata vlast da se smeta za vistinska volja na dràvata. Vo toj slu~aj, vistinskata volja na dràvata moè so sigurnost da se utvrdi duri otkako za postapkata ili za odlukata na hierarhiski poniskiot organ na dràvnata vlast }e se proiznese i poslednata instanca.

Vpro~em, i ~lenot 1 od Konvencijata propi{uva deka dràvite - strani vo Konvencijata se dol`ni na sekoe lice pod svojata nadle`nost da mu gi obezbedat pravata i slobodite {to se garantiraat so Konvencijata. Toa, vsu{nost, zna~i deka primenata i sproveduvaweto na Konvencijata, pred sè, e dol`nost na dràvite potpisni~ki, a Sudot dejstvuva samo kako nadzoren organ, kako podreden (supsidijaren) mehanizam koj vr{i nadzor na sproveduvaweto.

Sintagmata deka moraat da se iscrpat site raspolo`livi doma{ni pravni sredstva ne treba da se sfati bukvalno. Imeno, mora da se iscrpat samo onie pravni sredstva {to se delotvorni (angl. effective), {to zna~i onie {to moàt da ja otstranat navodnata povreda na Konvencijata. Za da bidat delotvorni, doma{nite sredstva mora da bidat „pravni”, {to zna~i deka organot {to odlu~uva za niv toa go pravi primenuvaj}i pravni pravila, a ne, na pr., vrz osnova na diskrecija ili na nekoi drugi nepravni kriteriumi. Tokmu zatoa obra}aweto pred Narodniot pravobranitel (Ombudsmanot) ne e delotvorno pravno sredstvo, pa podnositelot na àlbata ne treba da go iscrpi pred da mu se obrati na Sudot.

Delotvornosta ne zna~i i deka podnositelot ima pravo na povolen ishod od postapkata {to ja povel za da ja otstrani povredata na Konvencijata. Dovolno e organot na dràvnata vlast {to odlu~uva vo vrska so pravnoto sredstvo da e ovlasten da re{ava meritorno i, dokolku re{i vo korist na podnositelot, da moè da ja otstrani povredata na Konvencijata (na pr., so ukinuvawe na odlukata so koja se povreduva pravoto na slobodno zdruùvawe ili so dosuduvawe nadomest na {teta).

��

3. NAVREmENOST NA @ALBATA

@albata treba da se dostavi do Sudot vo rok od {est meseci od denot koga na podnositelot ili na negoviot zastapnik (naj~esto toa e advokatot) mu se dostavila odlukata donesena vo vrska so poslednoto iscrpeno delotvorno doma{no pravno sredstvo.

Dokolku ne postoi delotvorno doma{no pravno sredstvo, rokot od {est meseci po~nuva da te~e od denot koga e storena povredata.

Kaj t.n. kontinuirani povredi na Konvencijata (na pr., vo slu~aj na neopravdano dolgo traewe na sudskata postapka, so {to se naru{uva pravoto na sudewe vo razumen rok zagarantirano so ~lenot 6 od Konvencijata), toj rok ne te~e sè dodeka trae povredata. Rokot }e po~ne da te~e duri koga takvata povreda }e prestane (na pr., koga postapkata definitivno }e se zatvori).

4. OÎGLEDNA NEOSNOVANOST

Ovoj kriterium za nedopu{tenost e specifi~en poradi toa {to Sudot, utvrduvaj}i dali àlbata e o~igledno neosnovana ili ne, vsu{nost ja razgleduva meritorno. I pokraj toa, Sudot nema da ja odbie àlbata za koja }e utvrdi deka e o~igledno neosnovana, tuku }e ja otfrli (t.e. }e ja proglasi za nedopu{tena).

@albata }e bide o~igledno neosnovana ako e nerazbirliva ili ako voop{to ne e potkrepena ili e nedovolno potkrepena so fakti ili so dokazi, poradi {to e nevozmo`no da se ispita, ili koga faktite na koi se povikuva podnositelot se o~igledno neto~ni (a, toa se gleda, na primer, u{te od samite dokumenti {to se priloìle so àlbata).

No, àlbata }e bide o~igledno neosnovana i koga za odredeno pravno pra{awe izneseno vo nea postoi ve}e vospostavena praksa na Sudot spored koja navodnata povreda {to ja istaknuva podnositelot vsu{nost ne pretstavuva povreda na Konvencijata. Toa zna~i deka vo cela niza sli~ni

5�

slu~ai Sudot ve}e re{aval za su{tinata na predmetite i takvite àlbi gi odbil, utvrduvaj}i deka nemalo povreda na Konvencijata. Zatoa, nema potreba za sekoja naredna àlba odnovo meritorno da re{ava so presuda, tuku dovolno e takvite àlbi da gi otfrli so odluka kako o~igledno neosnovani, a ottuka i nedopu{teni.

B. Odnosot me|u pravoto na slobodno zdruùvawe i drugite prava {to se garantiraat so Konvencijata

Mo{ne ~esto faktite na slu~ajot {to dovele do povreda na pravoto na slobodno zdruùvawe moè da dovedat i do povredi na drugi prava zagarantirani so Konvencijata. Isto taka, mo`no e faktite na slu~ajot da ne ukaùvaat direktno na povreda na ~lenot 11, tuku na nekoj drug ~len od Konvencijata, pa vo toj slu~aj pravoto na slobodno zdruùvawe moè da se za{titi posredno. Kone~no, Sudot neretko gi razgleduva povredite na ~lenot 11 vo svetlo na ostanatite odredbi od Konvencijata.

Slobodata na zdruùvawe naj~esto se doveduva vo vrska so slobodata na izrazuvawe, garantirana so ~lenot 10 od Konvencijata. Vo predmetot Obedinetata komunisti~ka partija na Turcija protiv Turcija,�� Sudot naglasil deka, i pokraj negovata samostojna uloga i specifi~noto podra~je na primena, ~lenot 11 treba da se razgleduva vo kontekst na ~lenot 10 od Konvencijata, i toa zatoa {to za{titata na misleweto i na slobodnoto izrazuvawe na mislata se edni od celite na slobodata na zdruùvawe. Dokolku podnositelot na àlbata se povikal na obata ~lena, Sudot moè da ja razgleda spored ~lenot 10, pa ako najde povreda na toj ~len, }e zaklu~i deka predmetot ne treba posebno da se razgleduva spored ~lenot 11. Me|utoa, Sudot moè i da go ispita predmetot samo pod ~lenot 11, ta ako utvrdi povreda toj ~len, }e zaklu~i deka ne e potrebno slu~ajot da se razgleduva spored ~lenot 10, zatoa {to ~lenot 11 e lex specialis vo odnos na ~lenot 10 od Konvencijata. Tretata mo`nost e Sudot da utvrdi ili da

�� Obedinetata komunisti~ka partija na Turcija i drugi protiv Turcija, cit. (bel. 26), § 42.

��

ne utvrdi povreda na eden od ~lenovite, pa toj zaklu~ok avtomatski da go prenese i na drugiot.��

Sli~en e i odnosot me|u ~lenot 11 i ~lenot 9 od Konvencijata, so koj se garantira pravoto na sloboda na uveruvawe, sovest i veroispoved. Toa pravo ja vklu~uva i slobodata poedine~no ili vo zaednica so drugi, javno ili privatno, da se izrazi sopstvenata vera ili uveruvawe niz bogoslu`ba, pou~uvawe, prakti~no vr{ewe ili niza obredi. Kako {to ve}e spomenavme (vidi pogore I.B.5.) vo predmetite [azawu i drugi protiv Francija i Sigurdur A. Sigurjonson i drugi protiv Island, Sudot napomenal deka ~lenot 11 treba da se razgleduva vo kontekst na ~lenot 9 od Konvencijata, ta utvrdil povreda na negativnoto pravo na sloboda na zdruùvawe, me|u drugoto, i zatoa {to podnositelite bile prinudeni da se za~lenat vo zdruènija ~ii dejnosti bile sprotivni na nivnite uveruvawa. No, vaì i sprotivnoto, t.e. deka ~lenot 9 ponekoga{ treba da se razgleduva vo kontekst na ~lenot 11, osobeno vo slu~ai koga podnositelot na àlbata se àli na me{awe na dràvata vo vnatre{nite raboti na verskite zaednici.�� Vo predmetite vo koi podnositelot na àlbata ukaùva na povreda na ~lenot 9 i ~lenot 11, ako utvrdi povreda na Konvencijata, Sudot naj~esto }e zaklu~i deka e povreden i ~lenot 9, pa nema da ispituva dali e povreden i ~lenot 11.�9

�� Vidi, na pr., Vogt protiv Germanija, cit. (bel. 70) kade Sudot najprvin zaklu~il deka imalo povreda na ~lenot 10 od Konvencijata, a potoa do{ol do istiot zaklu~ok i vo odnos na ~lenot 11. Vidi go i predmetot Rekvewi protiv Ungarija, cit. (bel. 68) vo koj Sudot zaklu~il deka nemalo povreda na ~lenot 10, pa ottuka ni na ~lenot 11.

�� Hasan i Чau{ protiv Bugarija [Golem sovet], br. 30985/96, § 62, ECHR 2000-XI; i Visokiot duhoven sovet na muslimanskata zaednica protiv Bugarija, br. 39023/97, § 73, od 16 dekemvri 2004.

�9 Vidi go, na pr., predmetot Mitropoliskata crkva na Besarabija i drugi protiv Moldavija br. 45701/99, §§ 141-142, ECHR 2001-XII, vo koj Sudot utvrdil deka Moldavija go povredila ~lenot 9 od Konvencijata so toa {to odbila da ja priznae i registrira crkvata na podnositelot na àlbata kako verska zaednica, ta zaklu~il deka poradi toa nema potreba da se utvrduva dali do{lo i do povreda na ~lenot 11. Vidi i Hasan i Чau{ protiv Bugarija [Golem sovet], cit. (bel. 87), § 91.

�0

[to se odnesuva na ~lenot 3 od Protokolot 1 kon Konvencijata, so koj se garantira pravoto na slobodni izbori, vo praksata na Sudot se poima kako lex specialis vo odnos na ~lenot 11 od Konvencijata.90

Чlenot 8 od Konvencijata garantira, me|u drugoto, i pravo na po~ituvawe na domot. Vo predmetot Nimic protiv Germanija,9� sudot poimot „dom” go protolkuval taka {to go vklu~uval i delovniot prostor. Bidej}i toj stav se primenuva i vo slu~aite vo koi podnositelite na àlbata ne se samo fizi~ki lica, tuku i pravni lica,9� treba da se zaklu~i deka i prostoriite na zdruènieto se za{titeni so ~lenot 8 od Konvencijata.

Чlenot 14 od Konvencijata zabranuva diskriminacija pri uìvaweto na pravata i slobodite {to se priznaeni vo Konvencijata, pa taka i vo odnos na pravoto na slobodno zdruùvawe. Se zabranuva diskriminacija vrz kakva bilo osnova, bilo da se raboti za pol, rasa, boja na koàta, jazik, veroispoved, politi~ko ili drugo mislewe, nacionalno ili op{testveno poteklo, pripadnost na nacionalno malcinstvo, imot, ra|awe ili druga okolnost. Taa zabrana dopolnitelno se zajakna so stapuvaweto vo sila na Protokolot 12, koj sodrì op{ta zabrana za diskriminacijata, t.e. ne ja zabranuva samo vo odnos na pravata {to se garantiraat so Konvencijata, tuku i vo odnos na site prava utvrdeni so zakon. Koga osven na povreda na pravoto na slobodno zdruùvawe podnositelot se ̀ ali i na diskriminacija vo vrska so taa sloboda, Sudot, otkako }e ja ispita àlbata spored ~lenot 11 od Konvencijata, naj~esto }e zaklu~i deka nema potreba predmetot da se razgleduva i spored ~lenot 14. @albata vrz osnova na ~lenot 14 }e ja razgleda samo ako o~iglednata neednakvost pri postapuvaweto, vo pogled

90 Vidi @danoka protiv Letonija [Golem sovet], br. 58278/00, § 141, 16 mart 2006. No, vidi go i predmetot Obedinetata komunisti~ka partija na Turcija i drugi protiv Turcija (cit. (bel. 26), § 63) vo koj, otkako utvrdil povreda na ~lenot 11, Sudot smetal deka nema potreba da utvrduva dali do{lo i do povreda na ~lenot 3 od Protokolot 1 kon Konvencijata.

9� Nimic protiv Germanija, presuda od 16 dekemvri 1992., Series A br. 251-B, §§ 29-33.

9� Vidi go, na pr., predmetot Société Colas Est i drugi protiv Francija, br. 37971/97, ECHR 2002-III.

6�

na uìvaweto na pravoto na slobodno zdruùvawe, pretstavuva biten aspekt na slu~ajot.93

Чlenovite 6 i 13 od Konvencijata sodràt odredeni procesni garancii. So ~lenot 6 se garantira pravoto na ~esno sudewe vo sporovite {to se vodat zaradi utvrduvawe na pravata i obvrskite od gra|anska priroda. Toa podrazbira pravo slu~ajot da se ispita pravi~no, javno i vo razumen rok pred nezavisen i nepristrasen sud formiran so zakon. So ~lenot 13 se garantira pravoto na delotvorno pravno sredstvo pred doma{nite organi na dràvnata vlast za sekoj {to smeta deka mu e povredeno nekoe od pravata ili slobodite {to se priznavaat so Konvencijata. Mo`nosta da se primeni ~lenot 6 na doma{nite postapki {to se odnesuvaat na pravoto na slobodno zdruùvawe povrzano e so dvojnata priroda na toa pravo. Imeno, kako {to navedovme u{te vo vovedot kon ovoj trud, slobodnoto zdruùvawe e i gra|ansko i politi~ko pravo. Ottuka, ako se raboti za spor okolu koristeweto na slobodata na zdruùvawe kako politi~ko pravo – na pr., vo sporovi {to se odnesuvaat na politi~ki partii, ~lenot 6 nema da bide primenliv9�. Vo toj slu~aj procesnata za{tita na pravoto na slobodno zdruùvawe }e se obezbedi vo ramkite na ~lenot 13 od Konvencijata. Vo site drugi slu~ai, zna~i koga se raboti za spor ~ij predmet e koristeweto na slobodata na zdruùvawe kako gra|ansko pravo – na pr., vo sporovi okolu registracijata na nekoe zdruènie, ~lenot 6 }e bide primenliv.95

93 Vidi, pred sè, Moskovskiot razgranok na Armijata na spasot protiv Rusija, cit. (bel. 66), §§ 100-101. Vidi i Sidiropulos i drugi protiv Grcija, cit. (bel. 8), § 52; Socijalisti~kata partija i drugi protiv Turcija, cit. (bel. 36), § 55 i Partijata na blagosostojbata (Refah Partisi) i drugi protiv Turcija [Golem sovet], cit. (bel. 25), § 137.

9� Vidi Partijata na blagosostojbata (Refah Partisi) i drugi protiv Turcija (odluka), br. 41340/98, 41342/98, 41343/98 i 41344/98, 3 oktomvri 2000.

95 Vidi, na pr,. APEH Üldözötteinek Szövetsége i drugi protiv Ungarija, br. 32367/96, ECHE 2000-X.

��

6�

KNIGI

Clayton, Richard; Tomlinson, Hugh, The Law of Human Rights, Oxford-New York, Oxford University Press, 2000.

Gomien, Donna, Short Guide to the European Convention on Human Rights Strasbourg, Council of Europe, 2005.

Harris, David J.; O’Boyle, Michael, Law of the European Convention on Human Rights, London, Butterworths, 1995.

Janis, Mark W.; Kay, Richard S.; Bradley, Anthony W., European Human Rights law: texts and materials, Oxford : Oxford University Press, 2000.

Leach, Philip, Taking a Case to the European Court of Human Rights, Oxford-New York, Oxford University Press, 2005.

Ovey, Clare; White, Robin, Jacobs and White, the European Convention on Human Rights, Oxford, Oxford University Press, 2006.

Pettiti, Louis-Edmond (ur.), Convention européenne des droits de l’homme : Commentaire article par article, Paris, Economica, 1999.

Reed, Robert; Murdoch, Jim, A Guide to Human Rights Law in Scotland, London-Edinburgh, Butterworths-LexisNexis, 2001.

Reid, Karen, A Practitioner’s Guide to the European Convention on Human Rights, London, Sweet & Maxwell, 2004.

Simor, Jessica; Emmerson, Ben (ur.): Human Rights Practice, London, Sweet and Maxwell, 2000.

Van Dijk, Pieter, van Hoof, G.J.H., Theory and Practice of the European Convention on Human Rights, Haag-Cambridge-Deventer, Kluwer, 1998.

NAPISI

Tomuschat, Christian, “Freedom of association”, u: Macdonald, R.St.J.; Matscher, F.; Petzold, H. (ur.), The European System for the Protection of Human Rights, Dordrecht-Boston-London-Nijhoff, 1993, str. 493-513.

»

»

»

»

»

»

»

»

»

»

»

LITERATURA

Documents

PRAVOTO NA SLOBODNO ZDRU@UVAWE - ecnl.orgecnl.org/dindocuments/126_2006 Freedom of Association Sourcebook...7 VOVED 11 i. OP[T DEL 13 PRAVO NA SLOBODNO ZDRU@UVAWE 13 A.Opfatot na pravoto