primorske novicešt. 58sobota, 10. marca 2012 11ssoobboottaaDr. Semir Osmanagić, raziskovalec bosanskih piramid

Pozabite vse, kar so vasv šoli učili o piramidahNajprej te ignorirajo, nato se ti posmehujejo,potem te skušajo uničiti, in nazadnje zmagaš,je dejal Mahatma Gandhi. Nekako tako gresvojo pot tudi dr. Semir Osmanagić, ki trdi, daje v Bosni odkril največjo in najstarejšopiramido na svetu. Pravijo mu amater inpsevdoznanstvenik, doktor antropologije pajim odgovarja z dokazi, zbranimi v obsežnimednarodni raziskavi. Ta vključujen a j ra z l i č n e j še veje znanosti, tudi tiste, kipreočujejo energetske pojave. Čas je zazdr užitev fizičnega in duhovnega, čas je, da nanovo napišemo zgodovino, trdi dr. Osmanagić,ki se je prejšnjo soboto mudil na Primorskem.

* Pravite, da nam zgo-dovino vsiljujejo kot dog-mo, da nam izobraže va l n isistemi in mediji prikazu-jejo izkrivljeno podobopreteklosti. Lahko to ra-zložite na primeru egiptov-skih piramid, za katere tr-dite, da so veliko starejše,kot mislimo?

“Tudi egiptologi prizna-vajo, da so najstarejšeegipčanske piramide supe-riorne in daleč nad tistimi,ki so jih gradili v času sre-dnjega in novega kraljestva.Kako bi pojasnili, da je zevolucijo gradnja nazadova-la, namesto da bi napre-dovala? To ni logično. Ci-vilizacija, kot je bila faraon-ska, ni mogla čez noč iz-gubiti znanja.”

* Sklepate, da piramidniso gradili faraoni?

“Veliko bolj logično je, danekaj deset najstarejših pi-ramid niso gradili Keops,Kefren, Mikerin, Sneferu,Djoser ali drugi faraoni tret-je, četrte in pete dinastije.Ko se je začela oblikovatiegipčanska civilizacija, sopiramide že stale. Trdijo, daso piramide faraonske grob-nice, pa niti v eni niso našlimumij ali kosti, prav tako neorodja, organskega materia-la, hieroglifov ali simbolov.Ampak egiptologi namernozamegljujejo dejstva, in kose temu pridruži še Hol-lywood, kar naenkrat vsi tr-dijo, da so bili v piramidahpokopani faraoni, ljudje patemu verjamejo brez enegasamega dokaza.”

* Gre torej za manipu-lacijo na globalni ravni?

“Faraone so res pokopa-vali z velikimi dragoceno-stmi, ampak 300 kilometrovjužneje, v Dolini kraljev, kjerso tudi našli mumije ne-katerih faraonov. Če graditeobjekt, za katerega potre-bujete nekaj milijonov ton

kamnitih blokov, in v ka-terega je vgrajeno toliko as-tronomskega, matema-tičnega in geometrijskegaznanja, tega vendar nepočnete zaradi enega mrt-vega človeka. Če pa gre zaenergetski stroj, s katerimpridobi celotna skupnostskozi generacije, potem jesmiselno, da v gradnjovložite toliko napora in zna-n j a .”

* Koliko so egiptovske pi-ramide stare?

“V javnost so pricurljaleinformacije, da so v Keop-sovi piramidi našli šk o l j k e,stare 12.500 let. Na žalost jeEgipt že desetletja pod pa-tronatom zelo konservativ-nih in dogmatskih ljudi, kotje dr. Zahi Havaz. Ti ne do-puščajo nikakršnih infor-macij, ki bi bile v nasprotju zustaljenim pogledom nasvet. Ostanki školjk pričajo opoplavah z morja, ne iz Nila.Zadnjič je Sredozemskomorje to področje poplavilopred približno 12.000 leti,ob koncu zadnje ledene do-b e.”

* V vaši najnovejši knjigiVse piramide sveta t rd i t e ,da je na vseh petih celinahveliko vzpetin, ki so prav-zaprav piramide in jih jegradila človeška roka ...

“Tako je. Vendar z ener-getskega vidika niti ni takopomembno poreklo. Edinopomemben je energetskiučinek, ki ga imajo te po-tencialne piramide. Naravalahko izoblikuje hribe s ko-ničastimi vrhovi, ki imajodoločene energetske učin-ke. Ljudje oziroma civiliza-cije lahko modelirajo do-ločene vzpetine, da bi po-večali ta učinek, ali pa gra-dijo piramide.”

* Zakaj je energija takopomembna?

“Za vse, kar počnemo, po-trebujemo energijo. Zato

danes gradimo elektrarne,ubijamo živali, da se hra-nimo z njimi itd. Tudi nekočso druge inteligentne vrstepridobivale energijo na ra-

zlične načine. Ko pa imatedovolj energije, ko imate ne-ke vrste energetski stroj, jesamo stvar tehnike, za kaj joboste uporabili. Če malce

špekuliram, bi lahko v pri-meru piramid ali drugih ze-lo močnih energetskih iz-vorov tudi manipulirali zvremenom. Če bi povezali

piramide na različnih mes-tih po svetu, bi lahko us-tvarili zaščitnipas okrog celot-nega planeta.”

ssoobboottaa primorske novice št. 58sobota, 10. marca 2012I N T E RV J U

sobota@primorske.si12 ssoobboottaaprimorske novice št. 58

sobota, 10. marca 2012 I N T E RV J Usobota@primorske.si

13

BUČI, BUČI, MORJE ADRIJANSKO!

Morje - javno dobro?Med razveseljivejšimi morskimi novicami, kismo jih v zadnjem času zasledili v medijih, jenedvomno ta, da je vse manj možnosti zagradnjo zloglasnih plinskih terminalov vTr žaškem zalivu. Slabo kaže obema - tistemu vŽavljah in onemu sredi zaliva, tik ob slovenskihteritorialnih vodah.

Negativni vpliv obeh plin-skih terminalov na morskookolje je več kot očiten, po-drobna analiza projektov terpristopa k obravnavi vplivovna morsko okolje pa kažetudi na površnost in zava-janje, ne nazadnje pa tudina omalovažujoč in neod-govoren odnos španskih in-vestitorjev in projektantov(vključno z italijanskimi vla-dnimi pribočniki) do javno-sti na obeh straneh meje. Privsem skupaj je tudi jasno -čeprav zelo dobro prikrito zenergetskimi politikami so-

sednje države in Evropskeunije - da bi z gradnjo ter-minalov, hočeš nočeš, de-jansko privatizirali velik delTr žaškega zaliva. Torej mor-ja in morskega dna.

Pravzaprav nič novega,vsaj kar zadeva ožji obalnipas, pa čeprav sta morje inpriobalno zemljišče od nek-daj opredeljeno kot javnodobro. Začetki prehajanjamorskega javnega dobra vzasebno last segajo daleč vp re j šnje stoletje. Najprej smogradili koprsko pristanišč e,nekoliko kasneje smo zgra-

dili marino na lucijskih so-linah, zatem smo morje medIzolo in rtičem Korbat na-menili izolski marini inkončno smo, na račun zma-njšanja koprskega javnegakopališča, zgradili še minimarino v Kopru. Seveda jebilo vse to v tistih časih šedr užbena lastnina in na nekinačin še vedno javno dobro.

Z osamosvojitvijo in novodr užbeno ureditvijo tervsesplošnim prepričanjem,da vodi družbena lastnina vpropad, privatna pa na enood rajskih ladij za križar-jenje Costa Crociere, so sestvari seveda obrnile na gla-vo. In če je v prvih letih poosamosvojitvi kazalo, dapremoremo toliko razuma,da bomo sebi in zanamcemzagotovili gospodarsko in(posledično) politično sa-mostojnost, je privatizacij-ski stampedo zadnjega pol-drugega desetletja to iluzijodokončno razblinil. V za-sebne roke so tako polegpodjetij in tovarn z zemljiščiv red prišli tudi morje, mor-sko obrežje hotelskih plaž,pa plaž različnih počitniškihdomov, in seveda vse prejnaštete marine. Da ni natem seznamu tudi Semedel-skega zaliva, se lahko zah-valimo zgolj temu, da je us-pelo Bavčarju&Co zaradipogoltnosti in kratkovidno-

sti v nekaj letih zakockaticelo tako dobro in perspek-tivno podjetje, kot je bil Is-t ra b e n z .

Seveda pa načrtovalci bo-dočnosti v zvezi s Seme-delskim zalivom še niso re-kli zadnje besede, in kdo ve,če ga bodo tudi naši za-namci lahko gledali in do-jemali kot svoj del svetovnihmorij ali pa bo degradiranov običajno parkirišče ploviloziroma v najboljšem pri-meru v nekoliko večji bazenna prostem, ujet med mestoin valobrane z belimi,peščenimi plažami in ne-p o g re šljivimi palmami. Vtem trenutku je sicer več

pozornosti namenjene za-livu Viližan v sosednji Izoli.Morska gladina se ni še do-bro umirila po izplutju lad-jedelniškega doka in za-sežene ladje, ko se ženačrtuje nova zasedba za-liva. In tudi tukaj imajo prstevmes Španci. A le posredno.Tisti, ki bi radi na morskemjavnem dobru kovali privat-ni dobiček, so tudi tokratnaše gore listi. S še enimJanezom na čelu in s pod-jetjem prijaznega imena in sše prijaznejšo kratico - UPI.Njihovi upi so kristalno jasni- lastna marina in zasebnaplaža. Ostali pa lahko leupamo, da ne bomo na

sončni strani Alp ostali brezmorja in zalivov, bosi in go-loriti, odvisni od volje vsa-kokratnih lastnikov tega alionega dela Slovenije, nakopnem ali v morju.

No, verjetno bodo bosi ingoloriti tudi tisti, ki to raz-prodajo morja in zemlje žedve desetletji posredno alineposredno omogočajo inizvajajo. Razlika je le v tem,da bodo oni bosi in goloritina svojih peščenih plažahkakšnih Sejšelov, Karibov indrugih podobnih rajskih ko-t i č k ov.

Mag. Turk je naravovar-stvenik in strokovnjak zamorska zavarovana območja

Mag. Robert Turk

S privatizacijo marin in hotelskih plaž smo dovolili tiho lastninjenje morja in obrežnegapasu

“Čim večja je piramida,več energije seva, in prak-tično ni omejitev, kako bi toenergijo uporabili.”

* Ka k šne dokaze ste do-slej zbrali v Bosni?

“Leta 2005 sem dokaze, kismo jih zbrali do takrat, ob-javil v knjigi: pravilna ge-ometrija vzpetin Visočica,Pl j e ševica itd., trikotne stra-nice, ravni robovi ... Geo-metrija je bila prava. S kom-pasom zlahka ugotovite, daso stranice orientirane postraneh neba. Geološke son-dažne raziskave so potrdile,da tu ne gre za kompaktnehribe, ki so nastali s sedi-mentacijo, pač pa za grad-bena dela. Nato smo us-tanovili neprofitno organi-zacijo Arh e o l o ški park: bo-sanska piramida sonca, ki jezačela največji interdiscipli-narni arheološki znanstveniprojekt vseh časov. To jekombinacija klasičnih dis-ciplin: arheologije, geologi-je, paleontologije, biologije,pedologije in geodezije, vkombinaciji z visoko sofis-ticiranimi satelitskimi, ter-malnimi in georadarskimiposnetki. Dodali smo še ra-ziskave fizikov, elek-t ro i n ženirjev in ljudi, ki seukvarjajo z energetskimi po-javi. Organizirali smo dvemednarodni znanstvenikonferenci. To je projekt znajmočnejšo in najtemelji-tejšo znanstveno argumen-tacijo, ki nedvoumno govorio tem, da je v Visokem ogro-men kompleks piramid, kiso grajene nad zemeljskop ov r šino, s kompleksompredorov in prostorov podzemljo. Odprto je le še

v p ra šanje, kakšen je namentega kompleksa.”

* Zakaj vam potem pra-vijo, da ste amater?

“Pravijo mi tudi psevdoznanstvenik. Gre za orga-nizirano gonjo, da bi se pro-jekt ustavil. Torej je trebaustaviti tistega, ki projektvodi. Nalepiti mu je trebaetikete, da je nestrokoven,neznanstven itd. Ko človekatako diskreditirate, se jav-nost počasi ohladi. In takome napadajo od prvega dne.Imam doktorski naziv, torejuporabljam znanstvene me-tode in nisem nikakršenpsevdoznanstvenik. Sem tu-di član ruske akademije na-

ravoslovnih znanosti, v ka-teri je nekaj deset nobelov-cev. Verjetno me v to družbone bi povabili, če bi bil ama-ter. Sem tudi univerzitetniprofesor, torej me ni trebaža l i t i .”

* Kje ste doktorirali?“Na sarajevski univerzi na

temo majevske civilizacije.Nekateri so se spraševali, za-kaj bi v mali Bosni razpra-vljali o majevski civilizaciji.Ampak civilizacije imajoplanetarni pomen. Maji sopomembni za vsak kraj natem planetu.”

* Čemu tak odpor dova šega dela?

“Ko pridete na dan z no-vimi, naprednimi idejami,se mnogi počutijo ogrože n e.Strah jih je sprememb. Mi pas tem projektom prinašamo

velike spremembe. Vračamose daleč v preteklost, velikodlje, kot je to uradna zna-nost sposobna sprejeti. Toavtomatično potegne za sa-bo izničenje doktorskih di-sertacij in profesorskih na-zivov. Od tod organiziraninapadi iz vrst kulturnih elit,pa tudi anonimnežev na in-ternetnih forumih. Zaves-tno si zatiskajo oči predznanstvenimi dokazi.Njihov edini argument sožaljivke. Zaradi tega jenjihovo mnenje, ali v Bosnipiramide so ali niso, popol-noma nepomembno. Edino,kar šteje, so znanstveni do-k a z i .”

* Kolegi znanstveniki vasv glavnem žalijo, kako pavas sprejemajo običajniljudje?

“Pred šestimi, sedmimileti so se mojim idejam opiramidah v Bosni in o tem,da je vse, kar nas učijo, na-pačno, v glavnem posmeho-vali. Kasneje, ko smo začeliresno raziskovati, so nas ho-teli zaustaviti. Potem kosmo zbrali goro dokazov, sonas začeli ignorirati. Zdaj panas vse bolj sprejemajo. Jav-nost je na strani tistih, kizagovarjajo znanstveno res-nico. Ljudje morajo dojeti,da piramide nimajo nika-kršne zveze s faraonskimigrobnicami. Zdaj se v šolahučijo prav to: piramida jeenako faraonska grobnica.Ko izbrišemo to prvo za-

blodo, to prvo dogmo, po-tem si lahko zastavimov p ra šanje, kdo in s kakšnimnamenom je gradil pirami-de. Vsekakor pa piramid ni-so gradili faraoni niti v Bosniniti v Egiptu. Odkrivamo paostanke zelo napredne teh-nologije, in to velja za pi-ramide povsod po svetu.”

* Kaj ste odkrili v za-dnjem letu?

“Največji napredek smogotovo naredili priproučevanju energetskihpojavov. Arheologi nam priodkrivanju namena gradnjepiramid ne morejo poma-gati. Njih na fakultetahučijo, da morajo najti ke-ramiko, orožje in podobno,da bi lahko kaj povedali ograditeljih. To je v našemprimeru popolnomaz g re šeno. O zgradbah, ka-kršne so piramide, morajokaj več reči gradbeniinženirji in arhitekti. O na-menu piramid pa lahko naj-več povejo strokovnjaki zaenergijo, torej fiziki in elek-t ro i n ženirji, ki s pomočjoznanstvenih instrumentovzaznajo in izmerijo energet-

Srbi že imajo piramido,jo bomo kmalu odkrilitudi Slovenci?O planini Rtanj v južni Srbiji, ki naj bi bila prva srbskapiramida, dr. Semir Osmanagić pravi: “Rtanj je na-ravna vzpetina z vrhom v obliki tristrane konice.Orientacija dveh stranic je dokaj pravilna. In kjer jepiramidalni vrh, tam so tudi energetski fenomeni.Snemanje s posebno kamero, ki zazna elektroma-gnetna polja nad vzpetinami, je pokazalo, da so tapolja vertikalna, tako kot nad bosanskimi pirami-dami. Nad naravnimi hribi so polja horizontalna. Sepravi, da je pod Rtnjem izvor energije, ki vpliva namagnetno polje. Čeprav Rtnja ni gradila kaka ci-vilizacija, je z energetskega vidika zelo zanimiv, kerima veliko endemskih in zdravilnih vrst, zdravilnihvod in energij, ki jih ljudje občutijo.”Bomo piramido prej odkrili v Sloveniji? “Va ša dežela je,tako kot ves planet, premalo raziskana. V tisočletjih soveliko potencialnih piramid prekrili nanosi prsti invegetacija. Če bi začeli sistematsko raziskovati, me ne biprav nič presenetilo, če bi veliko takih struktur našlitudi na ozemlju Slovenije.”Kozlov rob blizu Tolmina, ki ga je Osmanagić obiskalp re j šnjo soboto, ima zelo zanimivo geometrijo, čepravnjegove stranice niso povsem pravilne. “Ampak čeimate samostojno vzpetino relativno pravilnih oblik, zrelativno pravilno orientacijo po straneh neba, potemboste skoraj zagotovo odkrili tudi določene energetskeučinke. Tako da je vredno raziskati, kakšen vpliv imaKozlov rob na okolico,” meni Osmanagić, ki je obiskaltudi Čedad. Tam raziskovalec Valter Maestro trdi, da jeodkril tri vzpetine, ki so postavljene enako kot pi-ramide v Gizi in imajo močne energetske učinke.Osmanagić tudi za te vzpetine meni, da niso deloč l ove ških rok. “So pa že na prvi pogled zanimive. Navrhu smo lahko vsi začutili, kot da je kraj energetskozašč i t e n ,” opaža Osmanagić, ki se mu zdi pomembnopredvsem, da ljudje oživljajo davno pozabljena znanjao energijah Zemlje. Maestro je Osmanagiću pokazal šekatakombe pod mestom, za katere trdi, da gre prav-zaprav za prastaro podzemno zdravilno svetišče sposebej poudarjenimi energijami zemlje, vode, ognjain zraka.

ske pojave. Mi smo jih iz-merili pet: elektromagnetnovalovanje, ultrazvok, infraz-vok, magnetna in elektrop o l j a .”

* Kaj od tega bi izpo-stavili?

“Vsekakor je bilo najboljvznemirljivo, ko smo na vr-hu piramide sonca prvičzaznali energetski žarek, ki

prihaja iz notranjosti pira-mide, s premerom štiri inpol metre ter s frekvenco 28kilohercev. Te frekvence vnaravi ni, torej gre za ener-getski stroj. Samo ta poda-tek je dovolj za sklep, dapiramida sonca ni naravnavzpetina. Ta energetskižarek je vse močnejši, dljeod piramide ga merimo.Ta k šne tehnologije danes nepoznamo. Druga vrsta za-nimive energije je ultrazvok.Namerili smo frekvence od28 do 32 kilohercev. Vemo,da ultrazvok ubija viruse,bakterije, enocelične orga-nizme in glivice. Te štiri vr-ste mikrobov so pov-zročitelji vseh bolezni nanašem planetu. Torej frek-vence na piramidi sonca

blagodejno vplivajo na člo-vekovo telo. Prav tako sozanimiva energetska seva-nja v podzemnih labirintihpod piramido. Večina ljudise v rovih zelo dobro počuti.Negativnih sevanj tam ni,tako da gre za popolnomazaščiten prostor, ki je mordaslužil kot zdravilišč e.”

* V sedmih letih kljubvsem odporom niste obu-pali. Ste vztrajen človek?

“Najprej bi rad poudaril,da je povsem nepomembno,kdo je odkril bosanske pi-ramide. Veliko bolj pomem-bno je, da obstajajo in lahkoslužijo človeštvu. To odkritjebo samo po sebi sprožilo valsprememb na planetu. Polegtega, da nas opozarja, dasmo napačno razlagali pre-teklost, bo spremenilo tudiprihodnost, saj rešuje mno-ge težave današnje civiliza-cije. Zaradi odkritja bosan-skih piramid sem se imelmožnost srečati s kultnimisvetovnimi umi, neodvisni-mi raziskovalci, prostovoljciin drugimi ljudmi, od ka-terih sem se ogromnonaučil. Blagoslovljen sem.Vsak od nas se rodi z do-ločenim namenom.”

* Se je vaše življenje zelos p re m e n i l o ?

“Popolnoma, vendar sembil pripravljen na ta izziv. Jazsem se zadnjih petindvajsetlet dobesedno pripravljal zata projekt. Še vedno imampodjetje v ZDA, kjer sempridobil zelo pomembnamenedžerska znanja. Mojadruga kariera raziskovalcami je pomagala dojeti, da sopiramide svetovni in ne lo-

kalni fenomen. Ko to do-jamete, potem imate odgo-vore tudi za bosanski kom-pleks, predvsem pa vašegaznanja ne more nihče večomajati. Zelo sem srečen inuživam v vsem, kar delam.Morda se vam dozdeva, daje preveč odpora, da nasljudje napadajo, da nam nedajo denarja in dovoljenj zaraziskave, da nas bojkotirajov medijih. Vse to je res, am-pak tudi to se počasi spre-minja. Najpomembneje paje, da si ljudje po vsem svetuželijo sprememb. Čutijo po-trebo po združevanju ma-terialne in duhovne znano-sti. Čas je torej za spremem-b e.”

ALJA TASIBosanska piramida sonca v Visokem s fotomontažo ener-getskega žarka s frekvenco 28 kilohercev

Dr. Osmanagić na Tolminskem, v ozadju Kozlov rob

Ko se osvobodimo dogme, da so piramide gradilifaraoni, potem laže sprejmemo dejstvo, da gre zaglobalni fenomen, trdi dr. Osmanagić. V svoji knjigiVse piramide sveta opisuje piramide na Mauritiusu,Kanarskih otokih, Siciliji, v Sudanu, Peruju, Grčiji, naKitajskem in v mnogih drugih državah. “Piramide soogromni energetski stroji. Če piramido obrnete tako, daso stranice poravnane s smermi neba, začne usmerjatienergijo. Zato sta oblika in orientacija piramide takop o m e m b n i ,” poudarja dr. Osmanagić.

“Pravijo mi tudi psevdoznanstvenik. Greza gonjo, da bi se projekt ustavil.”

“Nedvoumno jedokazano, da je vVisokem ogromenkompleks piramid.Odprto je le šev p ra šanje, kakšenje namen tegak o m p l e k s a .”

“Ko pridete na dan z novimi, naprednimiidejami, se mnogi počutijo ogrožene.Strah jih je sprememb. Mi pa s temprojektom prinašamo velike spremembe.”

Foto

: Alja

Tas

i