Upload
vancong
View
221
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Tomaž RODOŠEK
POVEZAVA VIRTUALNEGA KRMILJA Z
ELEKTRO-PNEVMATSKIM TRANSPORTNIM SISTEMOM
Diplomsko delo
univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
Mehatronika
Maribor, september 2016
POVEZAVA VIRTUALNEGA KRMILJA Z ELEKTRO-PNEVMATSKIM TRANSPORTNIM SISTEMOM
Diplomsko delo
Študent: Tomaž RODOŠEK
Študijski program: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
Mehatronika
Mentor na FS: doc. dr. Uroš ŽUPERL
Mentor na FERI: izr. prof. dr. Aleš HACE
Maribor, september 2016
- I -
- II -
I Z J A V A
Podpisani Tomaž RODOŠEK, izjavljam, da:
je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe
po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
so rezultati korektno navedeni,
nisem kršil avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor, 9. 9. 2016 Podpis: ________________________
- III -
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Urošu Župerlu, in
mentorju, izr. prof. dr. Alešu Hacetu, za pomoč in
vodenje pri pripravljanju diplomskega dela.
Posebno zahvalo namenjam staršem in babici, ki so
mi omogočili študij, ter bratu za pomoč in moralno
podporo.
- IV -
POVEZAVA VIRTUALNEGA KRMILNEGA SISTEMA Z ELEKTRO-
PNEVMATSKIM TRANSPORTNIM SISTEMOM
Ključne besede: Fluid sim, elektro-pnevmatski sistem, Easy port, S7 200, S7 1200
UDK: 681.527.35(043.2).
POVZETEK
Procesna avtomatizacija, doba, v kateri se nahajamo, omogoča zelo visok standard
kakovostne izdelave, boljšo organizacijo in večjo produktivnost. Zato bi radi preverili
učinkovitost različnih načinov vodenja elektropnevmatskega transportnega sistema. Običajno
vodenje poteka s pomočjo programirljivih logičnih krmilnikov (v nadaljevanju PLK).
V diplomski nalogi so predstavljeni in analizirani načini virtualnega vodenja, kjer
programska oprema Fluid Sim opravlja delo vodenja in vizualizacije, Easy port pa način
povezave. Preverili smo zanesljivost in uporabniški vmesnik računalniškega programa
KEPServerEX OPC, ki skrbi za komunikacijo virtualnega krmilnika z ožičenim delom
elektropnevmatskega transportnega sistema.
- V -
THE CONNECTION OF VIRTUAL CONTROLLER WITH AN ELECTRO-PNEUMATIC CONVEYING SYSTEM Key words: FluidSIM, electro-pneumatic system, Easy port, S7 200, S7 1200.
UDK: 681.527.35(043.2).
ABSTRACT
Process automatisation, the era in which we live, enables an immensely high standard of
quality production, better organisation, and greater productivity. Therefore, we would like to
test the various conduct manners efficiency of electro-pneumatic transport system. In
majority, the control runs with assistance of programmable logic remote controllers – PLK.
The thesis introduces and analyses the manners of virtual control where software Fluid Sim
executes management and visualisation and Easyport is the connection method. The
reliability and user interface of computer programme KEPserver OPC that provides
communication of virtual interface with wired part of electro-pneumatic transport system.
- VI -
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ..................................................................................................................................... - 1 -
2 VODENJE PROCESA ......................................................................................................... - 3 -
2.1 Tehnološke zahteve vodenja procesa .................................................................................. - 3 -
2.2 Tehnološka shema procesa .................................................................................................. - 3 -
2.3 Krmilna veriga..................................................................................................................... - 4 -
2.4 Diagram stanj ...................................................................................................................... - 5 -
2.5 Relejni krmilni sistem v FluidSIM-u .................................................................................. - 6 -
2.6 Prireditvena tabela ............................................................................................................... - 7 -
3 VODENJE IN VIZUALIZACIJA PROCESA Z VIRTUALNIM KRMILNIM SISTEMOM
FLUIDSIM .......................................................................................................................................... - 8 -
3.1 FluidSIM – EasyPort ............................................................................................................... - 8 -
4 KEPSERVEREX OPC ....................................................................................................... - 13 -
4.1 FluidSIM – OPC – RS232 – Siemens S7-200 ................................................................... - 14 -
4.2 FluidSIM – TCP/IP Ethernet – Siemens S7 1200 ............................................................. - 25 -
5 UGOTOVITVE ..................................................................................................................... - 32 -
6 ZAKLJUČEK ....................................................................................................................... - 33 -
- VII -
KAZALO SLIK
Slika 1.1: Obravnavane možnosti povezave. ......................................................................... - 1 -
Slika 2.1: Shema procesa. ..................................................................................................... - 3 -
Slika 2.2: Krmilna veriga. ..................................................................................................... - 4 -
Slika 2.3: Časovni diagram stanj. .......................................................................................... - 5 -
Slika 2.4: Krmilni program in vizualizacija valjev transportnega sistema v FluidSIM-u. .... - 6 -
Slika 3.1: EasyPort D16. ....................................................................................................... - 9 -
Slika 3.2: Vhodno-izhodna povezovalna plošča.................................................................... - 9 -
Slika 3.1.2: Prenos signalov FluidSIM – EasyPort. ............................................................ - 10 -
Slika 3.1.3: Izbira povezave. ............................................................................................... - 11 -
Slika 3.1.4: Izbira EasyPort povezave. ................................................................................ - 11 -
Slika 3.1.5: Elektropnevmatski sistem. ............................................................................... - 12 -
Slika 3.1.6: Proženi signali na EasyPort-u. ......................................................................... - 12 -
Slika 4.1: Povezava FluidSIM – KEPServerEX – PLK. ..................................................... - 13 -
Slika 4.2: Novi kanal. .......................................................................................................... - 14 -
Slika 4.3: Izbira imena kanala. ............................................................................................ - 14 -
Slika 4.4: Izbira krmilnika. .................................................................................................. - 15 -
Slika 4.5: Serijska komunikacija. ........................................................................................ - 15 -
Slika 4.6: Nastavitve komunikacije. .................................................................................... - 16 -
Slika 4.7: Opozarjanje na napake. ....................................................................................... - 16 -
Slika 4.8: Optimizacija pisanja. ........................................................................................... - 17 -
Slika 4.9: Vrednosti s plavajočo vejico. .............................................................................. - 17 -
Slika 4.10: Identifikacijska številka krmilnika. ................................................................... - 18 -
Slika 4.11: Nastavitve komunikacijskega kanala. ............................................................... - 18 -
Slika 4.12: Dodajanje krmilnika. ......................................................................................... - 19 -
Slika 4.13: Definiranje imena povezanega krmilnika preko OPC....................................... - 19 -
- VIII -
Slika 4.14: Izbira modela krmilnika. ................................................................................... - 20 -
Slika 4.15 Identifikacija naprave. ........................................................................................ - 20 -
Slika 4.16: Pregledovalna hitrost. ........................................................................................ - 21 -
Slika 4.17: Nastavitev časovnih parametrov. ...................................................................... - 21 -
Slika 4.18: Samodejno obveščanje. ..................................................................................... - 22 -
Slika 4.19: Izpis parametrov. ............................................................................................... - 22 -
Slika 4.20: Dodajanje parametrov komuniciranja. .............................................................. - 23 -
Slika 4.2:1 Nastavitve parametrov komunikacije. ............................................................... - 23 -
Slika 4.22: Izbira načina povezave. ..................................................................................... - 25 -
Slika 4.23: Izbira mrežne kartice. ........................................................................................ - 26 -
Slika 4.24: Nastavitev IP naslova. ....................................................................................... - 26 -
Slika 4.25: Izbira krmilnika. ................................................................................................ - 27 -
Slika 4.26: Naslov krmilnika. .............................................................................................. - 27 -
Slika 4.27: Nastavitev port vrat. .......................................................................................... - 28 -
Slika 4.28: Nastavitev komunikacije PLK. ......................................................................... - 28 -
Slika 4.29: Izbira naslavljanja bitov. ................................................................................... - 29 -
Slika 4.30: Pregled nastavitev. ............................................................................................ - 29 -
Slika 4.31: Izbira povezave. ................................................................................................ - 30 -
Slika 4.32 Nastavitev izhodnih podatkov. ........................................................................... - 30 -
Slika 4.33: Povezava vhodnih podatkov. ............................................................................ - 31 -
Slika 4.34: Oznaki za vhodno in izhodno oznako. .............................................................. - 31 -
Slika 4.35: Vhodno-izhodna modula, ki omogočata prenos podatkov v in izven FluidSIM-a. .. -
31 -
KAZALO PREGLEDNIC
Tabela 1: Prireditvena tabela ................................................................................................. - 7 -
- IX -
UPORABLJENE KRATICE
PLK – Programabilni logični krmilnik
OPC – Object process control
HMI – Human-machine interface
SCADA – Supervisory Control And Data Acquisition
ERP – Enterprise resource planning
USB – Universal Serial Bus
TIA – Totally Integrated Automation
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
Računalniki in avtomatizacija, dvoje, brez česar si industrije več ne zmoremo predstavljati,
imata v sodobnem času prevelik vpliv na naše življenje in življenje okoli nas.
Preučili smo možnosti vizualizacije in vodenja z virtualnim krmilnim sistemom v aplikaciji
FluidSIM, ki je celovita programska oprema za zasnovo, simulacijo, poučevanje in študij
elektropnevmatskih, elektrohidravličnih, digitalnih in elektronskih vezij.
V aplikaciji smo izdelali virtualni krmilni sistem in povezali realni sistem z:
1. EasyPortom,
2. KEPServerEX OPC.
Od podjetja Festo smo dobili na testiranje vhodno-izhodni vmesnik EasyPort, ki smo ga
uporabili kot sledilnik signalov in fizično povezavo računalnika ter elektropnevmatskega
transportnega sistema. V industrijskem okolju se srečujemo z različnimi krmilnimi sistemi, zato
smo preverili uporabniški vmesnik računalniškega programa KEPServerEX OPC, ki skrbi za
komunikacijo z ožičenim delom elektropnevmatskega transportnega sistema.
Glavni namen diplomske naloge je zagotoviti učinkovito, zanesljivo in cenovno sprejemljivo
rešitev vodenja elektropnevmatskega transportnega sistema.
V industriji se soočamo z moduli različnih proizvajalcev, zato smo izbrali za testiranje
KEPServerEX OPC, s katerim smo se želeli povezati s krmilnikoma Siemens S7 200 in S7
1200 do virtualnega krmilnega sistema na osebnem računalniku (FluidSIM).
Slika 1.1: Obravnavane možnosti povezave.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
Na sliki 1.1 vidimo omenjeni vrsti povezave. Prva možnost je povezava aplikacije FluidSIM s
programom KEPServerEX OPC, ki bo skrbel za komuniciranje s krmilnikoma podjetja
Siemens S7-200 in S7-1200. Druga prikazana povezava je z vhodno-izhodnim vmesnikom
EasyPort podjetja Festo. [1]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
2 VODENJE PROCESA
Za transportni sistem smo načrtovali relejni krmilni sistem iz električnih kontaktnih elementov
v programu FluidSIM. Ustvarili in preverili smo delovanje različnih fizičnih povezav. Krmilni
program in vizualizacija sta tekla na računalniku, ki je bil ožičen z RS232 ali Ethernet
povezavo.
Siemensova krmilnika S7 200 in S7 1200 sta imela nalogo vhodno-izhodnega vmesnika.
2.1 Tehnološke zahteve vodenja procesa
Pnevmatski sistem je služil za transport obdelovanca po traku. Po proženju tipke START se je
najprej sprostila zapora (valj A-) in obdelovanca potisnila po traku. Sledilo je vračanje zapore
in prijemanje obdelovanca (valj B+). Nato se je izvršil 90 stopinjski obrat obdelovanca (valj
C+) in spust obdelovanca (B-). Pnevmatična valja B in C sta se nato hkrati vrnila v izhodiščno
lego. Začetno stanje procesa je, kadar se valja B in C nahajata v izhodišču.
2.2 Tehnološka shema procesa
Slika 2.1: Shema procesa.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
2.3 Krmilna veriga
Slika 2.2: Krmilna veriga.
Z oznakami A0, A1, B0, B1, C0 in C1 so označeni položaji valjev.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
2.4 Diagram stanj
Slika 2.3: Časovni diagram stanj.
Časovni diagram stanj prikazuje delovanje sekvenčnega vodenja transportnega sistema, po
pritisku tipke START. V primeru pritiska tipke STOP se sekvenca ustavi in se nadaljuje od
točke zaustavitve.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
2.5 Relejni krmilni sistem v FluidSIM-u
Slika 2.4: Krmilni program in vizualizacija valjev transportnega sistema v FluidSIM-u.
3
4
A2
3
4
B1
3
4
K2
A1
A2
K1
A1
A2
Y1
0V
+24V
C1
3
4
K2
3
4
A1
3
4
B1
3
4
K4
A1
A2
B2
3
4
C1
3
4
K5
A1
A2
K6
A1
A2
B2
3
4
C2
3
4
K4
3
4
K5
3
4
Y3 Y4Y5 Y6
K6
3
4
K6
3
4
A1 A2
4 2
51
3
Y3 Y4
B1 B2
4 2
51
3
Y5 Y6
C1 C2
2
1 3
Y1 Y2
1 2 3 4 5 6 7 8 9
6 7 8 9
10
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
Na sliki 2.4 vidimo krmilni program in vizualizacijo v programu FluidSIM, ki je sestavljen iz
stikal in relejev. Položaji valjev so v FluidSIM-u označeni z velikimi črkami A1, A2, B1, B2, C1
in C2.
Za delovanje je treba zagnati program v FluidSIM-u. Senzorji, ki so na koncu valjev, pošljejo
izhodni signal preko EasyPorta ali krmilnika S7-200 in S7-1200.
2.6 Prireditvena tabela
VHODI IZHODI
Element Parameter Element Parameter
A0 I0.0 Valj A+, Y1 Q0.0
A1 I0.1 Valj A-, Y2 Q0.1
B0 I0.2 Valj B+, Y3 Q0.2
B1 I0.3 Valj B-, Y4 Q0.3
C0 I0.4 Valj C+, Y5 Q0.4
C1 I0.5 Valj C-, Y6 Q0.5
Start I0.6
Stop I0.7
Tabela 1: Prireditvena tabela
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
3 VODENJE IN VIZUALIZACIJA PROCESA Z VIRTUALNIM KRMILNIM SISTEMOM FLUIDSIM
FluidSIM je programska oprema za oblikovanje, simulacijo, poučevanje in študij
elektropnevmatskih, elektrohidravličnih, digitalnih in elektronskih vezij. FluidSIM ponuja
številne možnosti za komunikacijo z drugimi napravami s pomočjo OPC, kar smo tudi sami
preverili, s pomočjo Festo EasyPort povezave do realnega sistema.
Uporabili in testirali smo demo verzijo programa FluidSIM 4, ki omogoča 30 minut
neprekinjenega dela, nato jo je treba ponovno zagnati. Novejša verzija FluidSIM 5 demo je
dosegljiva na spletni strani: https://fluidsim.en.uptodown.com/windows [30. 8. 2016].
3.1 FluidSIM – EasyPort
Vmesnik EasyPort podjetja Festo Didactic izvaja dvosmerni prenos procesnih signalov med
realnim sistemom z uporabo nizkonapetostne tehnologije (24 V DC) in računalnikom.
Zasnovan in optimiziran je za namene usposabljanja in učenja.
Na sliki 3.1 je vhodno–izhodni vmesnik EasyPort D16. Modul ima 16 vhodov in 16 izhodov,
ki so razdeljeni na dva porta. Na vsak port se priključi, kot je razvidno s slike 3.2,
vhodno-izhodna povezovalna plošča, na katero lahko fizično ožičimo vhodne in izhodne
module, kot so motorji, svetlobni elementi, končna stikala itd.
Po testiranju, ki ga napravi modul sam, je pripravljen za delovanje in čaka na vhodne ali izhodne
signale. Naslov je samodejno dodeljen v skladu z lokacijo, priključeno na modulu. V primeru
napake se delovanje prekine.
EasyPort je služil kot povezovalni člen računalnika (FluidSIM) in realnim elektropnevmatskim
sistemom.
Za uporabo modula moramo na računalnik namestiti programsko opremo EzOPC, ki omogoča,
da beremo vhodne in izhodne signale. Izmenjava podatkov poteka s pomočjo OPC
podatkovnega vmesnika, vgrajenega v operacijski sistem Windows. Omogoča tudi, da programi
za vodenje in vizualizacijo, kot sta InTouch in Excel speradsheet, vzpostavijo povezavo za
branje in pisanje. Programska oprema podjetja Festo Didactic je posebej zasnovana za
povezavo z moduloma Cosimir in FluidSIM. [3][4]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
Slika 3.1.1: EasyPort D16.
Slika 3.2: Vhodno-izhodna povezovalna plošča.
EasyPort smo povezali z vhodno-izhodno ploščo, na katero smo povezali sistem treh
pnevmatskih cilindrov in šestih senzorjev.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
Slika 3.1.1: FluidSIM – EasyPort povezava.
Slika 3.1.3: Prenos signalov FluidSIM – EasyPort.
Na sliki 3.1.2 vidimo prenos signalov v programskem paketu FluidSIM. Za povezavo ne
potrebujemo nobenih drugih programov ali OPC strežnika. Z oznakami K2, K4, K5, K6 so
označeni releji.
Y1
K2
3
4
K4
3
4
K5
3
4
Y3 Y4Y5 Y6
K6
3
4
K6
3
4
Auto
Module 1 - Port 1
FluidSIM Out
0 1 2 3 4 5 6 7
Auto
Module 1 - Port 1
FluidSIM In
0 1 2 3 4 5 6 7
+24V
0V
6 7 8 9 10
12
13
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
Senzorji na valjih generirajo izhodne signale, ki jih preko vmesnika EasyPort dobimo na
FluidSIM IN (vhod). Oznake Y1, Y3, Y4, Y5, Y6 na shemi označujejo tuljave
elektromagnetnih ventilov. Y2 nismo uporabili, ker za povratni gib skrbi vzmet. Izhodne bite
FludiSIM Out pošljemo na EasyPort, ki pošlje signal na magnetne ventile in ti prožijo premike
valjev.
Povezavo med FluidSIM-om in EasyPort-om vzpostavimo tako, da kliknemo v vrstici gumb
Options, kot vidimo na sliki 3.1.3 in izberemo povezavo EasyPort/OPC/DDE Connection. Nato
se odpre okno, ki ga vidimo na sliki 3.1.4, v katerem izberemo možnost Direct EasyPort
Connection. FluidSim in Easyport sta združljiva, zato je povezava zelo preprosta in z njo ni bilo
težav.
Slika 3.1.4: Izbira povezave.
Slika 3.1.5: Izbira EasyPort povezave.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
Na sliki 3.1.5 vidimo fizično povezavo z realnim sistemom. Realni sistem je sestavljen iz treh
pnevmatskih cilindrov, ki imajo na končnih legah nameščene senzorje. EasyPort je prenašal
izhodno-vhodne signale, ki jih je generiral naš krmilni program v FluidSIM.
Vizualizacija in vodenje sta potekala gladko, brez zapletov.
Slika 3.1.6: Elektropnevmatski sistem.
Na sliki 3.1.5 vidimo povezavo EasyPort-a in vhodno-izhodnega vmesnika, povezanega s
Syslinkom, in ožičen sistem z vmesnikom. Na sliki so vidni proženi signali s prižganimi
lučkami na EasyPort-u. Signali potujejo od vhodno-izhodne plošče do elektromagnetnih
pnevmatskih ventilov.
Slika 3.1.7: Proženi signali na EasyPort-u.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
4 KEPSERVEREX OPC
V industrijskih omrežjih avtomatizacije morajo naprave in krmilniki komunicirati med seboj,
čeprav niso istega proizvajalca in ne podpirajo enakega protokola. KEPServerEX je industrijska
platforma, ki zagotavlja enoten vir prenosa informacij v industrijski avtomatizaciji. Ta
programska oprema zagotavlja sposobnost vzpostavitve povezave med podatki različnih virov
in proizvajalcev.
Slika 4.1: Povezava FluidSIM – KEPServerEX – PLK.
Na sliki 4.1 vidimo povezavo krmilnega programa v aplikaciji FluidSIM in krmilnika Siemens.
Ker krmilnik in FluidSIM nista združljiva, smo uporabili KEPSErverEX OPC, ki skrbi za
komunikacijo med njima.
Open Platform Communications (OPC) je serija standardov in specifikacij v industrijski
telekomunikaciji. Skupina industrijske komunikacije je razvila izvirni standard v letu 1996 pod
imenom OLE za upravljanje procesov v industriji (Object Linking and Embedding for Process
Control).
OPC določa posredovanje podatkov v realnem času med napravami različnih proizvajalcev.
Branje in spreminjanje signalov naprav, ki so povezane, je mogoče v aplikaciji z OPC Client z
uporabo vgrajenih diagnostičnih oznak. Osveževanje podatkov teče v realnem času, zato nam
lahko služi kot nadzor nad posodobljenimi parametri.
Uporabili smo dva Siemensova krmilnika, in sicer S7 – 1200 (CPU 1212C DC/DC/DC) in
S7 – 200 (CPU 224 DC/DC/DC). Krmilnik S7-200 smo povezali s povezavo RS232. Boljša
različica krmilnika S7 – 1200 ima na voljo Ethernet TCP/IP protokol povezavo, ki smo jo v
nadaljevanju naloge tudi uporabili in testirali. [6]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
4.1 FluidSIM – OPC – RS232 – Siemens S7-200
Krmilnik S7 200 in osebni računalnik smo fizično povezali s serijskim kablom RS232. Ko smo
odprli programski paket KEPServerEX, smo v levem zgornjem kotu videli obarvano Click to
add a channel (slika 4.2). Za začetek nastavitev podatkovnega kanala smo izbrali to modro
obarvano polje.
Slika 4.2: Novi kanal.
Odprlo se je novo okno, ki ga vidimo na sliki 4.3. Vanj smo napisali poljubno ime podatkovnega
kanala. Lahko ga poimenujemo po želji, saj ime nima posebne funkcije. Komunicirali smo
preko RS232, zato smo izbrali ime kanala takšno, da je bil razviden način povezave.
Slika 4.3: Izbira imena kanala.
Z nastavitvami želimo nadaljevati, zato izberemo tipko Next. Odpre se okno, v katerem moramo
izbrati vrsto krmilnika, s katerim se bo naš OPC Client kasneje povezal. V našem primeru je to
Siemens S7-200. Želimo omogočiti diagnostiko, zato naredimo kljukico v kvadratek Enable
diagnostics in nadaljujemo z Next (Slika 4.4).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
Slika 4.4: Izbira krmilnika.
Prišli smo do nastavitev serijske komunikacije (slika 4.5), v katerih ni treba ničesar spreminjati
in lahko pustimo privzete nastavitve.
Slika 4.5: Serijska komunikacija.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
Nastavitve komunikacije ohranimo privzete (slika 4.6).
Slika 4.6: Nastavitve komunikacije.
Omogočimo opozarjanje na napake kanala (slika 4.7) in nastavimo, po kolikšnem času v
primeru napake naj se komunikacija prekine.
Slika 4.7: Opozarjanje na napake.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
Pri optimizaciji pisanja (slika 4.8) lahko izberemo različne možnosti pisanja označb in
nastavimo pisalno-bralni delovni proces, vendar pa lahko ohranimo privzete vrednosti.
Slika 4.8: Optimizacija pisanja.
V primeru uporabe plavajoče vejice, ki zelo izstopa iz povprečja, izberemo rutino, v kateri se
vrednost nadomesti z vrednostjo nič. Postopek je prikazan na sliki 4.9.
Slika 4.9: Vrednosti s plavajočo vejico.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
Vpišemo še identifikacijsko številko komunikacijske mreže krmilnika (slika 4.10). Parameter
lahko odčitamo v programu STEP 7 MicroWin, kadar je neznan.
Slika 4.10: Identifikacijska številka krmilnika.
Na sliki 4.11 je predstavljen pregled nastavitev komunikacijskega kanala. Izpišejo se vsi
parametri, ki smo jih skozi nastavitve izbrali.
Slika 4.11: Nastavitve komunikacijskega kanala.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
Ko smo uspešno konfigurirali komunikacijski kanal, moramo dodati še napravo, to je krmilnik
S7-200.
Za dodajanje krmilnika (slika 4.12) moramo izbrati Click to add device, kar se je izpisalo pod
RS232.
Slika 4.12: Dodajanje krmilnika.
Na sliki 4.13 vidimo, kako izberemo ime krmilnika, ki ga kreiramo tako, da bomo vedeli, s
katerim krmilnikom delamo, v primeru, če bi jih imeli več. Nato se z gumbom Next pomaknemo
naprej po nastavitvah.
Slika 4.13: Definiranje imena povezanega krmilnika preko OPC.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
Na sliki 4.14 vidimo, kako izberemo model krmilnika. Izbrati moramo pravi krmilnik, saj bo
glede na našo izbiro program generiral naslednje korake za vzpostavitev komunikacije.
Slika 4.14: Izbira modela krmilnika.
Sledi identifikacija naprave oz. Device ID (slika 5.15). Kadar je ne poznamo, jo lahko poiščemo
v programu STEP7 MicroWin, kot pri nastavitvah kanala. Na voljo imamo nastavitev, ki nam
omogoča, v katerem formatu bo zapisana ta številka. Privzeta je številka 1, kadar uporabljamo
samo en krmilnik.
Slika 4.15 Identifikacija naprave.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Na sliki 4.16 je prikazano, kako izberemo prvo možnost, ki je tudi privzeta, za nastavitev
hitrosti pregledovanja uporabnika.
Slika 4.16: Pregledovalna hitrost.
Na sliki 4.17 je prikazana nastavitev, ki skrbi za število opozoril, ki jih bo poslal program v
določenem časovnem obdobju. V primeru, ko bo krmilnik nehal komunicirati z osebnim
računalnikom.
Slika 4.17: Nastavitev časovnih parametrov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
Slika 4.18: Samodejno obveščanje.
Na sliki 4.19 je prikazan končni pregled nastavljenih parametrov. Parametre moramo preveriti,
saj v primeru napake komunikacija ne bo delovala.
Slika 4.19: Izpis parametrov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
Na sliki 4.20 vidimo dodajanje parametrov komuniciranja. Izberemo Click to add a static tag
in odpre se okno.
Slika 4.20: Dodajanje parametrov komuniciranja.
Na sliki 4.21 je predstavljeno, kako v prvo okence nastavitev parametrov komunikacije vpišemo
ime parametra. To ime ne bo vplivalo na delovanje, temveč bo pomagalo kasneje povezovati
pravilne merkerje med sabo. Nato vpišemo naslov (Address), ki se navezuje na naslov
krmilnega programa iz FluidSIM, ki bo skrbel za komunikacijo med njima. V opis
(Description) lahko dodamo opis, ki nam bo v pomoč pri povezovanju. Izberemo podatkovni
tip (Data type), ki nam ustreza za delovanje merkerja. Dostop odjemalca (Client access)
izberemo glede na to, čemu bomo parameter uporabljali: za branje, za pisanje ali oboje hkrati.
Na koncu še nastavimo čas skeniranja (Scan rate) v milisekundah.
Slika 4.21 Nastavitve parametrov komunikacije.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
Ko je krmilni program v FluidSIM ustvarjen, ga je treba le odpreti in preveriti, ali deluje
komunikacija s krmilnikom. Ob uspešni povezavi se nam v orodni vrstici pojavi obvestilo. OPC
server skrbi za povezavo med krmilnim programom v FluidSIM in krmilnikom. Zato posebnega
zagona ob vzpostavitvi povezave ni treba narediti. Krmilni program zaženemo v FluidSIM-u,
od koder samodejno izvede tudi vizualizacija v FluidSIM.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
4.2 FluidSIM – TCP/IP Ethernet – Siemens S7 1200
Siemens TCP/IP Ethernet driver zagotavlja zanesljiv način za povezavo Siemens TCP/IP
Ethernet naprav z OPC serverjem, vključno s HMI, SCADA, ERP in nešteto aplikacijami po
meri. Namenjen je za uporabo s Siemens S7-200, S7-300, S7-400 in S7-1200. Programska
oprema ne zahteva nobene posebne knjižnice ali strojne opreme. Standardna Ethernet kartica je
vse, kar potrebujemo.
Nastavitev podatkovnega kanala poteka precej podobno kot pri povezavi računalnika z RS232,
zato bodo opisana in podana navodila samo v tistih korakih, ki se razlikujejo.
Pri dodajanju kanala naletimo na spremembo pri izbiri načina povezave (slika 4.22), osebnega
računalnika in PLK-ja. Med veliko možnostmi izberemo prej omenjeno Siemens TCP/IP
Ethernet. [2]
Slika 4.22: Izbira načina povezave.
Na sliki 4.23 vidimo, kako sledi izbira mrežne kartice, ki jo bomo uporabili za povezavo
osebnega računalnika s S7 1200. Preden se lotimo kreiranja te povezave, kreiramo naslov IP
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
tako, da bosta osebni računalnik in PLK v enakem lokalnem omrežju (Local are Network, v
nadaljevanju LAN).
Slika 4.23: Izbira mrežne kartice.
Naslov našega PLK S7 je 192.168.0.2 in vpisali ga bomo v koraku, prikazanem na na sliki 4.27.
Zato tudi v nastavitvah naslova IP naše mrežne kartice (slika 4.24) nastavimo naslov tako, da
je različna samo zadnja številka, ki jo uporablja PLK.
Slika 4.24: Nastavitev IP naslova.
Po uspešni konfiguraciji Ethernet povezave, se je na koncu odprlo okno, v katerem smo lahko
preverili vse parametre povezave in jih v primeru kakšne napake popravili.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
Nato smo se lotili nastavitev krmilnika S7 1200. Najprej smo krmilnik poimenovali, kot nam
ustreza, nato smo še v naslednjem oknu izbrali ustrezen krmilnik (slika 4.26).
Slika 4.25: Izbira krmilnika.
Slika 4.26: Naslov krmilnika.
Sledi nastavitev port vrat (slika 4.28) preko katerih naša Ethernet povezava komunicira.
Privzeta nastavitev je 102. Če na osebnem računalniku izključimo požarni zid, nas ta port ne
skrbi, ker imamo v tem primeru odprta vsa vrata.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
Slika 4.27: Nastavitev port vrat.
Na sliki 4.29 so nastavitve komunikacijskih parametrov za krmilnik, kot je tip povezave in
nastavitve lokacije CPU, v kateri se nahaja.
Slika 4.28: Nastavitev komunikacije PLK.
Pri naslednjem koraku izbiramo možnosti naslavljanja bitov (slika 4.30), in sicer med big
Endian, ki je privzet za naš S7 PLK, in little Endian. Big Endian uporablja bite po velikosti od
najnižjega do najvišjega. Little endian pa po velikosti od najvišjega do najnižjega bita. [5]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
Slika 4.29: Izbira naslavljanja bitov.
Na koncu sledi pregled nastavitev (slika 4.31).
Slika 4.30: Pregled nastavitev.
Za vzpostavitev povezave med FluidSIM-om in realnim transportnim sistemom moramo
narediti tudi povezavo prej konfiguriranih vhodno-izhodnih parametrov. V programu FluidSIM
v zavihku Options poiščemo nastavitve povezave (slika 4.32) FluidSIM aplikacije z realnim
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
sistemom. Izberemo OPC Mode, saj bomo v našem primeru uporabili za povezavo
KEPServerEX OPC.
Slika 4.31: Izbira povezave.
Z dvojnim klikom na levi strani ustvarjene povezave virtualnega PLK, ki smo ga pravilno
povezali v FluidSIM-u, nastavimo OPC strežnik. Nastavitve izhodnega porta v FluidSIM-u
vidimo na sliki 4.33, nastavitve vhodnega porta pa so prikazane na sliki 4.34. Pred tem smo
dodali oznake Tags in jh pravilno konfigurirali v KEPServer aplikaciji (slika 4.35). FluidSIM,
s katerim bo komuniciral OPC strežnik in ta z realnim PLK Siemens S7-1200:
IB. xx – vhodna oznaka,
QB. xx – izhodna oznaka.
Slika 4.32 Nastavitev izhodnih podatkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
Slika 4.33: Povezava vhodnih podatkov.
Slika 4.34: Oznaki za vhodno in izhodno oznako.
Slika 4.35: Vhodno-izhodna modula, ki omogočata prenos podatkov v in izven FluidSIM-a.
Pri povezavi programskega paketa KEPServerEX OPC smo imeli nekaj težav s komunikacijo
strežnika s krmilnikom S7-1200, saj se ta ni odzival na pisanje in branje iz računalnika. Težavo
smo odpravili z namestitvijo novejših gonilnikov mrežne kartice, vzpostavitvijo LAN omrežja
in izklopom požarnega zidu. Vodenje poteka iz našega primarnega mesta vodenja iz programa
FluidSIM, kjer je tudi nameščen krmilni program.
Kepware.KEPServ erEX.V5
Channel1.Dev ice1.QB0
FluidSIM Out
0 1 2 3 4 5 6 7
Kepware.KEPServ erEX.V5
Channel1.Dev ice1.IB0
FluidSIM In
0 1 2 3 4 5 6 7
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
5 UGOTOVITVE
V diplomskem delu smo preučili možnosti povezave progama FluidSIM in KEPserverEX
OPC. Na testiranju smo imeli Festov EasyPort in Simensova krmilnika S7-200 in S7-1200.
V času testiranja in vzpostavitev smo naleteli na različne težave, s povezavo in z
odpravljanjem napak v povezavi.
Največ težav je povzročala povezava z metodo TCP/IP, ko smo imeli vključen požarni zid
operacijskega sistema Windows. Zato smo tega izklopili. Z največjimi težavami smo se
soočali pri iskanju literature, saj je ni bilo ali pa je bila zelo skromna. Zato smo diplomsko
delo oblikovali nazorno in natančno, da bi olajšali delo vsem, ki bi želeli katero od teh
povezav uporabiti.
V programu FluidSim smo izdelali virtualni krmilni sistem, ga testirali in ustvarili
vizualizacijo našega elektropnevmatskega transportnega sistema. FluidSIM ponuja številne
možnosti za komunikacijo z drugimi napravami preko OPC To smo tudi sami preverili s
pomočjo Festo EasyPort povezave do realnega sistema.
Z aplikacijo FluidSIM smo učinkovito in natančno vodili in hkrati spremljali vizualizacijo
realnega elektropnevmatskega sistema. Aplikacijo smo povezali z vhodno-izhodnim
modulom EasyPort in krmilnikoma S7-200 in S7-1200.
Konfiguracija vmesnika EasyPort je bila zelo preprosta. Slaba stran tega vmesnika je
vsekakor omejeno število vhodov in izhodov, ker jih je samo 16.
Na testiranju smo imeli vmesnik, ki je omogočal povezavo z osebnim računalnikom preko
RS232 podatkovnega kabla.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
6 ZAKLJUČEK
Vzpostavili in testirali smo povezavo FluidSIM virtualnega krmilnega sistema z modulom
EasyPort in programskega paketa KEPServerEX OPC.
Preverili in izdelali smo:
1. Virtualni krmilni sistem v aplikaciji FluidSIM.
2. FluidSIM povezali z EasyPort-om in Easyport s transportnim sistemom.
3. FluidSIM povezali s KEPServer EX OPC in OPC server z RS232 povezavo s
Siemensovim krmilnikom S7-200.
4. KEPServer OPC strežnik s TCP/IP povezavo s Siemensovim krmilnikom S7-1200.
EasyPort skrbi hkrati za fizično in podatkovno povezavo z elektropnevmatskim sistemom in je
za njega vsa programska oprema že pripravljena v FluidSIM. Slaba stran v industrijski uporabi
je malo vhodov in izhodov, zato je primernejši za učne procese in eksperimentalno tehniko, pri
kateri ni potrebe po večjem številu vhodno-izhodnih poti.
KEPServerEX OPC je primernejši v industrijskem okolju, ker se srečamo z različnimi možnostmi
povezave, različnimi serijami krmilnikov in različnimi proizvajalci. Obe povezavi smo
vzpostavili in tako preverili, da vodenje našega elektropnevmatskega sistema deluje.
Za povezavo, predvsem v industrijskem okolju, je primernejši omenjeni OPC strežnik, ker
lahko povežemo z njim najrazličnejše krmilnike, aplikacije itd. Z uporabniške strani je potrebno
več znanja in časa za vzpostavitev komunikacije
Pri vzpostavitvi povezave EasyPort-a je v aplikaciji FluidSIM vse pripravljeno. Zato je
povezavo enostavno vzpostaviti. Z vhodno-izhodnim vmesnikom podjetja Festo je omogočeno
vodenje in vizualizacija zunanjega sistema iz aplikacije FluidSIM
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
7 PRILOGE
K diplomskemu delu je priložena zgoščenka, na kateri so programi FluidSIM, KEPServer EX
OPC in EzOPC.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
[1] Fluid Power: Hydraulics and Pneumatics - James R. Daines - August 2012.
[2] Fluid Power Systems Paperback – September 24, 2013 by Patrick J. Klette.
[3] Manual EasyPort- 30. 6. 2015 , http://www.festo-
didactic.com/ov3/media/customers/1100/721876_deenesfr_mit_lesezeichen_4.pdf [1. 9. 2015].
[4] FESTO FluidSIM 4 manual- http://www.festo-
didactic.com/ov3/media/customers/1100/698528_fl_sim_p42_en_offset.pdf.
[5] Siemens Simatic S7 Manuals and Guides- http://www.siemenssupply.com/pdfs/s7.pdf
[1. 9. 2015].
[6] KEPServerEX V5 Help -
https://www.kepware.com/products/kepserverex/documents/kepserverex-manual/ [1. 9. 2015].