Dodaj naslov

POSKUSI INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA NA UNIVERZI V MARIBORU

Ljubljana, 16. 6. 2011

Zdenka Petermanec1MODELI POSKUSISmernice (okvirne pobude in priporoila)Modeli (ponazoritev raziskovalnega predmeta, ki lahko postane vzorec za ravnanje)Programi (pomenijo izvedbo vzorca v praksi)Standardi (zadostnosti in za preverjanje doseene stopnje IP)

22IZHODIA

Praka (2003), Aleksandrijska (2006) in Mariborska deklaracija (2006)Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem olstvu Ljubljana, 2010Standardi IP (ACRL/ALA - Information Literacy Standards, 2005, SAILS - Standardized Assessment of Information Literacy Skills; ISS - Information Skills Survey 2005, ETS - Education Testing Service iSkills Assessment, 2008)

33IZHODIA(domaa)Savinc: Dejavniki, ki vplivajo na IP pri tudentih, mag., 2002Punder, rinovi-Rozman, Zori-Venuti, Strmek: Potrebe diplomantov po znanjih za uspeno izvajanje profesionalne dejavnosti, tudija, 2005Izhodia za uveljavljanje IP na univerzah v Sloveniji, 2006Petermanec: Model IO v slovenskem visokoolskem sistemu, dis., 200844ZAETKI IO na UMBBibliografske intrukcije (Kos v 70-ih, Filo v 90-ih, Petermanec od leta 2000 naprej)Aktivnosti delovne skupine za informacijsko pismenost pri KISUM-u od 2005 do 2008Vpraalnik o IP za uitelje v tud. letu 2005/0655Posnetek stanja IO v tudijskem letu 2005/06 na 15 lanicah UMBNamen: posnetek stanja IPCilj: predlagati aktivnosti za dvig IPVpraanja (prodekanom za izobraevalno dejavnost)1. v kakni obliki izvajate IO2. na kateri stopnji poteka IO3. kdo izvaja IO4. sodelovanje knjinice in v kakni obliki5. kako vrednotite znanje iz IP6. koliko ur je posveenih IO v prvem letniku7. koliko ECTS je namenjenih IP66UGOTOVITVE 2005/06Oblike IO 3 lanice izvajajo bibliografske intrukcije5 jih ima predmet, ki vsebuje elemente IPostali kljub razlagi niso razumeli opredelitve IPVsebina, obseg in vrednotenje IO niso opredeljeniV IO niso vkljueni bibliotekarji (viri in njihovo znanje so premalo izkorieni)Pridobljena znanja in njih uinke bi morali meritiIO na lanicah ne poteka nartovano in formalizirano77UGOTOVITVE IZ PPRAKSEProfesorji UM opaajo, da ima veliko tudentov ob prihodu na univerzo teave s samostojnim izborom tudijske literature.

Dodiplomski tudenti so slabo usposobljeni za pripravo referatov, seminarskih in diplomskih nalog; prehitro se zadovoljijo z informacijami s spleta.

Podiplomski tudenti niso ustrezno pripravljeni za sodelovanje pri znanstvenoraziskovalnem delu.

Pri kandidatih za znanstveni magistrski in doktorski naziv zasledimo slabo poznavanje metodologije izdelave strokovnih in znanstvenih del.

NAVEDENO PREDSTAVLJA MONOST OZ. IZZIV UITELJEM IN BIBLIOTEKARJEM ZA SODELOVANJE V TUDIJSKIH PROGRAMIH88Informacijska pismenost

99IO v rednem tudijskem programu na EPFIzvedba IO tudijsko leto 2005/0626 pedagokih ur197 udeleencev1/3 izpitne ocene pri predmetu;Izvedba eksperimenta KS : ES, anketa, test znanja in intervju s 59 uitelji

1010REZULTATI EKSPERIMENTA

1111Implementacija v tudijski proces (prizadevanja od 2006-2008)Delovno skupino KISUM-a za informacijsko opismenjevanje na UM so sestavljali: prof. dr. Elko Borko - MF, prof. dr. Franc Janekovi FNM, mag. Zdenka Petermanec - EPF, Nataa Knap - FVV, Breda Brezovek UKM in Danilo Majheni SUM.

lani delovne skupine so na prvi seji izhajali iz sklepa komisije za dodiplomski tudij (29. 1. 2008), ki se glasi: KZ priporoa svojim lanicam, da v tudijski proces integrirajo informacijsko opismenjevanje in da aktivnosti v zvezi s tem koordinirajo z delovno skupino.

Na tej podlagi je skupina pripravila dokument: Informacijska pismenost in njene izvedbene oblikekaj je informacijska pismenost, kakni so njeni cilji, v kakni obliki jo lahko izvajamo, katere une vsebine naj zajema in katere kompetence pridobijo z njo tudenti.1212

Implementacija IO v tudijski procesNa zaetku tudija uvedemo obvezni predmet (informacijsko opismenjevanje ali uvod v informacijsko opismenjevanje ali uvod v znanstveno delo, metode uinkovitega tudija), ki vsebuje sploni program, ne glede na tudijsko usmeritev in velja za celotno univerzo in vse tudijske smeri.

V tretjem ali etrtem tudijskem letu uvedemo integrirano obliko informacijske pismenosti tako:da vsebine IO integriramo v posamezna tudijska podroja, ki jih ponuja fakulteta;ali vsebine ponudimo v obliki samostojnega izbirnega predmeta

IO se nadgrajuje na podiplomskem tudiju.1313PRAVILNIK O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V TUDIJSKI PROGRAMSenat Univerze v Mariboru je na svoji 9. redni seji 25. 2. 2008 sprejel Pravilnik...na podlagiZakona o visokem olstvu (Uradni list RS, t. 119/06), Meril za akreditacijo visokoolskih zavodov in tudijskih programov (Uradni list RS, t. 101/2004), Meril za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS (Uradni list RS, t. 124/2004) in doloili Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, t. 65/2007)http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=127623. len(Definiranje znanj in spretnosti)

1414 Program IO na I. stopnji(20 P / 25 V / 45 SD, 3 ECTS)Uvod v predmet - 1 PKnjinica kot informacijsko sredie 1 PPojem in sestavine IP - 1 P Katalogi in podatkovne zbirke - 2 P / 4 VInformacijski viri - 2 P / 4 VDostop do informacij glede na vrsto in obliko informacijskega vira -1 P/2VStopnje informacijskega procesa - 1 P / 1 VIskanje informacij: priprava, iskalne strategije, operatorji - 2 P / 4 VVrednotenje informacij in informacijskih virov - 2 P / 2 VUporaba informacij: navajanje, intelektualna lastnina, dostopnost, etinost, monosti objavljanja 2 P/2 VPisanje besedila, oprema strokovnega/znanstvenega dela - 2 P / 2 VPriprava predstavitve (prosojnice....) - 1 P / 2VJavna predstavitev dela (osnove retorike) 2 P / 2 V

1515Uni nart predmeta IOP 30, V 45, SD 60 ECTS 4Informatika kot veda o informacijah, njihovemu zagotavljanju in uporabi.Ravni informacijske pismenosti: tehnoloka (informacijska tehnologija) uporabna (iskanje in uporaba informacijskih virov) in kognitivna (razumevanje uinkov uporabe).Opredelitev podatka, informacije in znanja.Informacijski procesi, informacijski sistemi in informacijske aplikacije.Informacijska druba.Informacijski in bibliografski sistemi, knjinica kot informacijsko sredie.Informacijska varnost, zaita podatkov in avtorske pravice.Operacijski sistem, urejevalnik besedil, orodja za izdelavo preglednic, orodja za izdelavo predstavitev.Nosilci podatkov in tehnologija baz podatkov.Katalogi in podatkovne zbirke, javno dostopni viri informacij na spletu.Oblike in vrste informacijskih virov glede na razline kriterije, zgradba, formalna in vsebinska obdelava, indeksiranje, kljune besede, fraze, UDK, bibliografije in kazala.Iskanje informacij, iskalne strategije, operatorji.Vrednotenje informacij in informacijskih virov, kriteriji za prepoznavanje ustreznosti virov.Oprema strokovnega/znanstvenega dela z referencami, kazali, opombami, oblikovanje izvlekov/povzetkov in naini citiranja.Monosti objavljanja pisnih izdelkov.Javna predstavitev dela, komunikacijske sposobnosti pri predstavitvi.Internet struktura in osnovna pravila delovanja.Elektronska komunikacija.Principi e-izobraevanja.Multimedija v izobraevanju.Koncept navidezne resninosti.1616Sprejemanje IO v razlinih sferahDan informacijske pismenosti na EPF, 3. 3. 2010

http://www.epf.uni-mb.si/e_skills.aspx

Informacijsko pismenost na EPF razumemo kot znanja, ki jih mora imeti posameznik za uporabo raunalnikih reitev na delovnem mestu, kot znanja o uporabnosti reitve na nekem podroju poslovanja in kot znanja o tem, kako lahko z neko reitvijo inoviramo in izboljamo podroje poslovanja. (prof. dr. Samo Bobek, dekan EPF)1717VLOGA KNJINIC NEKO IN DANESSPREMENJENA VLOGA KNJINICTUDIJ OB INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKI TEHNOLOGIJI

1818

UNIVERZITETNA KNJINICA DINAMIEN SISTEM

19

SISTEM je entiteta, ki ohranja svojo eksistenco z vzajemnim uinkovanjem svojih delov (Ludvig von Bertalanffy)Univerzitetno knjinico pojmujemo kot dinamini sistem (vitalna kombinacija osebja, zbirk, storitev, prostorov, opreme), ki se mora skladno s cilji odzvati potrebam univerze. Njen osnovni namen je sluiti uporabnikom v procesu spreminjanja informacij v znanje, ki so osrednjega pomena za doseganje kateregakoli cilja univerze. Nivojski model IO temelji na interakciji med sistemom in uporabnikom (Petermanec, 2008).19

UKM KOT UNI CENTERTemeljne znailnosti unega centra UKM:a

za IO usposobljeni delavci (pedagoka in strokovna znanja) ustvarjalne okoliine (IKT, sodobna uilnica )

Pomemben vidik za ustvarjalnost in napredek na podroju informacijskega opismenjevanja tudentov prestavlja:spodbujanje sodelovanja med visokoolskimi uitelji in bibliotekarji, tako pri pripravi unih nartov, izvajanju izobraevanja, motiviranju tudentov kot tudi pri preverjanju njihove uspenosti (pismenosti).

2020Izobraevanje uporabnikov UKM v letu 2009/2010VRSTA IZOBRAEVANJAteviloskupintevilouporabnikovNart.Realiz.Nart.Realiz.Individualno izobraevanje uporabnikov za samostojno uporabo knjininih storitev in iskanje v katalogu COBISS/OPAC(izvaja informator )//1.0001.406Individualno izobraevanje uporabnikov za samostojno uporabo elektronskih informacijskih virov(izvaja bibliotekar pedagog)//4010Izobraevanje organiziranih skupin dijakov, tudentov in drugih skupin uporabnikov(izvaja bibliotekar pedagog, bib. strokovni referent)701431.8003.045Skupaj711432.8704.4612121MODUL 1 - INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE DIJAKOV

2222MODUL 2 - INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE DIJAKOV

2323Ogled filma o UKM v Glazerjevi dvorani

2424Razstavini prostor UKM

Obisk dijakov iz Varadina2525

MODUL 2 A OPISMENJEVANJE TUDENTOV NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE Predstavitev informacijskih virov v UKM s podroja:

medicine in zdravstvene nege (1. letnik za tudente FZN)o vretenarjih (VERTEBRATA) v UKM (3. letnik, dvopredmetna biologija na FNM)ekolologije z naravovarstvom za FNMkemije in kemijske tehnologijelesarstva2626

ANATOMSKI KABINET

2727MODUL 2 BOPISMENJEVANJE TUDENTOV DRUBOSLOVJA IN HUMANISTIKE Predstavitev informacijskih virov, dostopnih na UM tudentom: prevajanja in tolmaenja (angleina, nemina, madarina); slovenskega jezika s knjievnostjo; germanistike;tudentom Pedagoke fakulteta smer razredni pouk; predstavitev centra EDCpodiplomskim tudentom npr. edukacijske vede (enovit doktorski tudij), prevajalstvo 2828MODUL 3 DELAVNICE ISKANJA GRADIVA/LITERATURE ZA DIJAKE, TUDENTE IN OSTALE UPORABNIKE KNJINICEModul 3 predstavlja povean obseg in novo obliko organiziranega izobraevanja uporabnikov ter vejo vkljuenost knjinice v izvajanje prenovljenih visokoolskih tudijskih programov.

Modul 3 A - delavnico iskanja literature iz lokalnih in drugih fondov knjinic UM;

Modul 3 B - delavnico iskanja literature za tudente naravoslovja;

Modul 3 C - delavnico iskanja literature za tudente druboslovja in humanistike;

Modul 3 D - delavnico iskanja literature za individualne uporabnike specifinih zahtev in nivojev (rot, 2009/2010).

2929MESENE TEMATSKE IZOBRAEVALNE VSEBINENAELA ZNANSTVENEGA PUBLICIRANJA IN TIPOLOGIJA DOKUMENTOV Bibliografija, znanstvena dokumentacija oprema teksta ter uporaba orodja za upravljanje osebnih bibliografskih zbirk npr. EndNote UPORABA PROGRAMSKE OPREME MICROSOFT OFFICE PRI RAZISKOVALNEM DELU NA UM (Word, Excel, PowerPoint ).UPORABA SPLETNIH ISKALNIKOV PRI ZNANSTVENORAZISKOVALNEM DELU NA UMPREDSTAVITEV PATLIB CENTRA PREDSTAVITVE NOVOSTIVODENI OGLEDI PO UKMPREDSTAVITVE ZA TUJCE (potekajo v hrvakem, nemkem in anglekem jeziku). ZAPOSLOVANJE V KNJINICAH IN LIK BIBLIOTEKARJAPREDSTAVITEV INFORMACIJSKIH VIROV VABLJENA PREDAVANJA (metaiskalnik, varovanje intelektualne lastnine, Web 2.0 ).3030Predstavitev portala Videolectures.net

Organizirano za tudente in zaposlene na UM ter ostale uporabnike v okviru mesene dejavnostis klikom do informacij3131

3232TUDENTSKI OKTOBER V UKMKNJINIARJI TUTORJIUniverzitetno knjinico obiejo organizirane skupine brucev. Knjiniarji tutorji jim v enournem druenju prestavimo storitve in dejavnost knjinice, omogoimo ogled filma, z vodenim ogledom prostorov knjinice pa jim nudimo monost doivetja tudijskega utripa.

PREDSTAVITEV VIRA PO IZBORU TUDENTOVSodelovanje s tudenti vijih letnikov, ki predstavijo vir ter izkunje pri tudiju v sodelovanju s tudenti in profesorji tutorji.

S KLIKOM DO INFORMACIJMesena predstavitev elektronskih informacijskih virov, dostopnih na UM in vabljena predavanja priznanih strokovnjakov.

UKM v tem asu obie okrog 1000 brucev! Lahko se udeleijo vseh treh delov ali sami izberejo prireditev.

3333KNJINIARJI TUTORJI

3434PROGRAM oktobra 2010Prvi teden - Knjiniarji tutorji

Drugi teden Trnica pod arkadami

Vsak dan tono opoldnePonedeljekTorekSreda etrtekPetek

3535Trnica pod arkadami UKM

3636

VSAK DAN TONO OPOLDNE

Ponedeljek: Pogled v zakulisje (skladia, oddelek za obdelavo gradiva, knjigoveznica).Torek: Obisk strokovnega referenta (http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=58).Sreda: Knjinina srebrnina (predstavitev domoznanskega oddelka; izbranega, zanimivega, redkega in dragocenega gradiva knjinice ).etrtek: Vir po izboru tudenta.Petek: S klikom do informacij.3737

POGLED V ZAKULISJE

STENAS knjigoveznice UKM

3838

KNJININA SREBRNINA

Predstavitev izbranega, zanimivega, redkega in dragocenega gradiva knjinice izjemni rokopisi, redek asnik, dragocene operne reijske knjige in zanimiv fotografski album.

3939Predstavitev Vir po izboru tudentov

Rok Petje in Kristijan Puki predstavljata Projektni management Antona Hauca4040 S KLIKOM DO INFORMACIJ

Predstavitev elektronskih informacijskih virov, dostopnih na UM in vabljena predavanja:

Miran Petek, IZUM: Predstavitev metaiskalnika, Janez Kukec Mezek , Urad RS za intelektualno lastnino: Varovanje intelektualne lastnine (modeli, patenti, znamke), Jerneja Grai, UKM: Moja knjinica, Kristina rot, UKM: E-viri, dostopni na UM.

4141tudentski oktober v UKM vpisujejo znani Akademikinja dr. Zinka ZorkoAnton Bogov in mag. Karmen Kovai Salmi

4242Izhodia za nartovanje izobraevanj v UKMtevilo aktivnih uporabnikov (16.050 po kategorijah)Statistini podatki o izbranih storitvah v 3 preteklih letihStatistika uporabe e-virov na UMBSpletno ali klasino anketiranje o zadovoljstvu z oblikami IO

4343IZ NARTA UKM ZA 2011Virtualna uilnica po vzoru Nacionalne i sveuiline knjinice v Zagrebue-Learning center UKM (e-uenje), ki bi zajemal:prilagojen sistem kreiranja predavanj, lekcij, testov in primerov za dijake in tudente;urejanje slikovnega materiala, testov, prosojnic, urejanje avdio in video datotek;sinhrona uporaba tekstovnega, video in avdio materiala;enostavna uporaba urejevalnika lekcij s pomojo vnaprej nastavljenih strani in struktur;osebne strani tudentov/dijakov/uporabnikov;interaktivna uilnica4444Ob koncuZnamo in zmoremo kot tevilni visokoolski uiteljiDodatno izobraevanje in pridobivanje znanstvenih in habilitacijskih nazivovIO mora postati kot v sekundarnem izobraevanju (Steinbuch, 2009) del zakonskih obveznosti terciarnega izobraevanjaIO mora postati del tudijskih programov (sistemska ureditev)IO mora ostati povezano z VKNenehno moramo vrednotiti njegovo izvajanje, koristi za udeleence IO in pridobljene kompetence

4545