UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSEBNOSTI RAČUNOVODSTVA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

Ljubljana, maj 2007 TINA LOGAR

IZJAVA Študentka Tina Logar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom prof. dr. Marka Hočevarja, in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne_______________ Podpis:___________________

Kazalo

1 UVOD _____________________________________________________ 1

2 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ____________________________ 2 2.1 Splošno o gospodarskih javnih službah ______________________________________ 2 2.2 Pravni vidik gospodarskih javnih služb______________________________________ 3 2.3 Cilj gospodarskih javnih služb _____________________________________________ 3 2.4 Financiranje gospodarskih javnih služb _____________________________________ 4 2.5 Javno podjetje kot ena izmed organizacijskih oblik gospodarskih javnih služb _____ 4 2.6 Infrastruktura za opravljanje gospodarskih javnih služb _______________________ 8 2.7 Organiziranost gospodarskih javnih služb in javne infrastrukture v prihodnje _____ 9

3 RAČUNOVODSTVO GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB _______ 12 3.1 SRS 35 – Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb ________________ 12

3.1.1 Ločeno izkazovanje računovodskih kategorij _______________________________________ 13 3.1.2 Dolgoročno odloženi prihodki___________________________________________________ 15 3.1.3 Obravnavanje prihodkov _______________________________________________________ 15 3.1.4 Letno poročanje______________________________________________________________ 16 3.1.5 Obveznost za najeta posojila ____________________________________________________ 18

3.2 Nova razmerja po prenosu sredstev v upravljanju____________________________ 19 3.2.1 Poslovni in finančni najem _____________________________________________________ 19 3.2.2 Prenos lastništva infrastrukture na izvajalca GJS ____________________________________ 21

3.3 Najenostavnejša računovodska rešitev _____________________________________ 22 3.4 Prednosti in slabosti sistema sredstev v upravljanju __________________________ 23

4 DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d. _____ 24 4.1 Prometno-cestna infrastruktura v Sloveniji _________________________________ 24 4.2 Ustanovitev in dejavnosti Družbe za avtoceste v RS d.d. _______________________ 25 4.3 Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji __________________ 27 4.4 Vloga DARS d.d. pri upravljanju in vzdrževanju avtocest _____________________ 29 4.5 Računovodstvo podjetja DARS d.d.________________________________________ 33

4.5.1 Vrednotenje sredstev lastnine Republike Slovenije, prejete v upravljanje DARS d.d. ________ 33 4.5.2 Računovodski izkazi družbe DARS d.d. ___________________________________________ 36

5 SKLEP ___________________________________________________ 40

Literatura ____________________________________________________ 43

Viri __________________________________________________________ 45 Priloge

1

1 UVOD

Razvoj države in celotne družbe je pokazal, da mora država, če se želi ohraniti in razvijati, prevzeti skrb za zagotavljanje najrazličnejših dobrin, ki so v splošnem družbenem interesu in jih ni dobro prepustiti sodobnim tržnim mehanizmom. Pri javnih dobrinah1 tržni mehanizmi ne obstajajo ali pa so močno omejeni. Država regulira izvajanje gospodarskih javnih služb oziroma zagotavljanje javnih dobrin, kjer »nevidna roka konkurence« preprosto odpove oziroma ne deluje optimalno. Izvajalci gospodarskih javnih služb pa so pogosto deležni kritike tako v primeru izgube, ko se jim pripisuje ekonomska neučinkovitost, kakor tudi v primeru dobička, ki se ga ponavadi ne pripisuje njihovi večji učinkovitosti, temveč izkoriščanju monopolne moči. Konec decembra 2005 so novi Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/05) (v nadaljevanju SRS) pridobili soglasji ministra za finance in ministra za gospodarstvo Republike Slovenije in veljajo od 1. januarja 2006. Z novimi slovenskimi računovodskimi standardi je bil spremenjen tudi SRS 35, ki obravnava posebnosti računovodstva javnih podjetij. Z javnimi podjetji so v tem standardu mišljene vse pravne osebe, ki v skladu s predpisi opravljajo gospodarske javne službe, ne glede na organizacijsko obliko in ne glede na to, ali so te službe njihova celotna dejavnost ali le njen del. Poglavitna novost v SRS 35 – Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb je ukinitev dosedanje računovodske kategorije »sredstva v upravljanju«, po kateri so se osnovna (in tudi druga) sredstva v lasti države ali lokalne skupnosti izkazovala v knjigah lastnika kot terjatev, v knjigah izvajalca gospodarskih javnih služb pa kot osnovna (in druga) sredstva. Značilnost javnih dobrin imajo tudi gospodarski objekti prometne infrastrukture. Učinkovit cestno – prometni sistem je nujni predpogoj splošnega ekonomske razvoja države oziroma področja. Cestno omrežje zaradi svoje funkcije predstavlja pomemben del nacionalnega bogastva, zato stanje cestnega omrežja pomembno prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju države in posameznih regij. Geografski položaj Slovenije zahteva okrepljene notranje prometne povezave, predvsem med regijami, in izoblikovanje prometnega in drugih omrežij, ki bodo omogočila normalen potek gospodarskih in drugih procesov, predvsem tako, da se bo povečevala dostopnost v prostoru. Izrednega pomena je avtocestno omrežje, saj omogoča učinkovitejši pretok blaga in ljudi, zagotavlja povezavo s širšim evropskim prostorom, izboljšuje prometno varnost ter s pospešenim vlaganjem v prometno infrastrukturo spodbuja gospodarsko rast.

1 Javne dobrine so stvari ali upravičenja, ki jih skupaj troši več potrošnikov tako, da potrošnja enega v ničemer ne omejuje količine ali kakovosti potrošnje drugega. Vlada oblikuje javne ekonomske politike zaradi relativne redkosti dobrin in storitev s ciljem usmerjanja alokacije resursov, povečanja stabilnosti v alokativnem in distribucijskem procesu ter s splošnim namenom boljšega zadovoljevanja človekovih potreb (Ferfila et al., 2002, str.149).

2

Namen diplomskega dela je proučitev in praktičen prikaz trenutnega sistema prikazovanja sredstev v upravljanju izvajalcev gospodarskih javnih služb na primeru podjetja DARS d.d. ter analiza in prikaz alternativnih pravnoorganizacijskih rešitev v prihodnje. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh poglavij. V prvem delu sem iz različnih vidikov opredelila pojem gospodarske javne službe in možne alternative organiziranosti javnih služb in javne infrastrukture v prihodnje. V drugem poglavju sledi analiza računovodstva gospodarskih javnih služb oziroma predstavitev spremembe računovodskega standarda 35 – Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb. Prikazana so nova razmerja, ki bodo možna po prehodu na novi računovodski standard ter prednosti in slabosti trenutnega sistema sredstev v upravljanju. Zadnje poglavje na praktičnem primeru povzema prvi dve poglavji. Na podlagi računovodskih izkazov podjetja DARS d.d. lahko vidimo, kako so sredstva v upravljanju DARS d.d., katerih lastnica je država, računovodsko evidentirana.

2 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 2.1 Splošno o gospodarskih javnih službah2 Pojem gospodarske javne službe označuje dejavnosti, ki jih država oziroma lokalne skupnosti zagotavljajo zaradi interesa in delovanja družbenega sistema, zato jih ni mogoče pridobivati prek sistema tržne menjave (Kuhelj, 1997, str. 382). Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) (v nadaljevanju ZGJS) se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotoviti na trgu. Gospodarske javne službe delimo na državne in lokalne. Za zagotavljanje izvajanja državnih gospodarskih javnih služb je odgovorna država, za lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju GJS) pa so odgovorne občine. Poleg tega deli ZGJS gospodarske javne službe še na obvezne in izbirne. Obvezne so tiste, ki jih lokalna skupnost mora zagotavljati kot javne službe in so določene z zakonom, izbirne gospodarske javne službe pa lahko določijo občine z odlokom. GJS se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture.

2 V diplomskem delu obravnavam samo gospodarske javne službe. Negospodarske javne službe se po Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) ukvarjajo z dejavnostmi, ki niso materialne narave in njihov cilj ne sme biti pridobivanje dobička. Značilne so za področja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva in socialnega zavarovanja.

3

2.2 Pravni vidik gospodarskih javnih služb Temeljna podlaga za urejanje področja gospodarskih javnih služb in gospodarske infrastrukture v Sloveniji je Zakon o gospodarskih javnih službah. To pa ni edina podlaga, ki ureja področje javnih podjetij. Poleg tega so pravne podlage še Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o financiranju občin, Zakon o javnih naročilih, Zakon o javnih financah in Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 42/06) (v nadaljevanju ZGD). Razen zakonskih in podzakonskih osnov na ravni države urejajo področje gospodarskih javnih služb še občinski odloki, ustanovni akti javnih podjetij, statuti posameznih javnih podjetij in pogodbe o upravljanju z infrastrukturo, namenjeni za izvajanje javnih služb (Reščič, 2001, str. 5). Izmed oblik izvajanja gospodarskih javnih služb je najpomembnejše javno podjetje. ZGJS ga ureja v členih od 25 do 28. Zakon o gospodarskih javnih službah pravno ureja tudi odnose med občino, izvajalcem javne službe v vsaki od možnih organizacijskih oblik in deloma odnose obeh do uporabnikov storitev in proizvodov javnih služb. Ureditev javnega podjetja v ZGJS je zelo skopa. Določa ustanovitelje javnega podjetja (državo, lokalne skupnosti in osebe zasebnega prava); ustanoviteljske pravice (določanje posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin; odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin; sprejem poslovnega poročila, obračunov in zaključnega računa podjetja) ter način imenovanja in razrešitve direktorja. Za druga vprašanja, povezana s položajem javnega podjetja, napotuje na uporabo ZGD. Javna podjetja so se tako na podlagi omenjenega zakona ustanovila kot gospodarske družbe (kot družbe z omejeno odgovornostjo ali kot delniške družbe) (Pličanič, 2004, str. 5). 2.3 Cilj gospodarskih javnih služb Ob vsej tej pravni ureditvi se včasih zamegli osnovni cilj oziroma namen gospodarskih javnih služb. Na kratko povzemimo cilj poslovanja javnega podjetja, tako kot ga določa ZGJS (Reščič, 2001, str. 5):

Gospodarske javne službe se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo področja gospodarske infrastrukture.

Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine, kot so proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Javne dobrine, so pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti določenimi pogoji, dostopne vsakomur.

Izvajanje javne gospodarske službe v obliki javnega podjetja je ena izmed možnih oblik zagotavljanja javnih dobrin in se praviloma izbere, kadar gre za opravljanje ene ali več

4

gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.

Prikaz prepletanja temeljnih usmeritev in ciljev zasebnega (podjetniškega) in javnega (nepridobitnega) sektorja je predstavljen v prilogi 1. 2.4 Financiranje gospodarskih javnih služb ZGJS je pomemben zaradi določb, ki razmejujejo financiranje javnih služb glede na njihov pomen. Če gre za republiške javne službe, jih po zakonu v celoti financira država. Če pa gre za lokalne javne službe, je njihovo financiranje odvisno od tega, ali gre za obvezne ali pa za izbirne lokalne javne službe. Medtem ko je za izbirne določeno, da jih financira občina sama, je za obvezne lokalne javne službe določeno, da se njihovo proračunsko financiranje razmeji med državo in občino na način, ki ga določa zakon. Seveda pa to ni edini vir financiranja GJS. Gospodarske javne službe se financirajo tudi s ceno javnih dobrin in iz drugih virov, ki jih na področju komunalnih dejavnosti občina določi z odlokom, lahko pa so določeni tudi z zakonom, kadar gre za obvezne lokalne javne službe. Takšni viri so zlasti prihodki občine od premoženja, lokalni davki in posojila. Kot poseben vir, predviden v zakonu, pa je potrebno upoštevati tudi investicije zasebnega kapitala v infrastrukturo javnih služb, povezane s pridobitvijo koncesije, ki se lahko pojavljajo tudi v obliki tujih vlaganj (Hrovatin, 2002, str. 67). 2.5 Javno podjetje kot ena izmed organizacijskih oblik gospodarskih javnih

služb ZGJS je za izvajanje gospodarskih javnih služb opredelil naslednje organizacijske oblike:

v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo;

v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj;

v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno;

s podeljevanjem koncesij osebam zasebnega prava; z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

5

V praksi, kot organizacijska oblika za izvajanje gospodarskih javnih služb, prevladuje javno podjetje, tako na državni ravni (za izvajanje državnih gospodarskih javnih služb) kot na lokalni ravni (za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb) (Pličanič, 2004, str. 5). Iz definicije izhajata dve temeljni značilnosti javnih podjetij. Prva je podjetniška, ki je enaka kot v zasebnih gospodarskih podjetjih. V tem smislu javna podjetja poslujejo kot poslovne enote, ki morajo skrbeti za uspešno in učinkovito poslovanje. Enako kot druga podjetja ga prikazujejo z zaključnim računom in drugimi računovodskimi poročili. Druga značilnost izhaja iz posebne vloge javne lastnine, zaradi katere mora podjetje delovati tako, da so zagotovljeni temeljni družbeni cilji in interesi. Ti dostikrat niso skladni s cilji podjetja kot ekonomske enote. To je tudi vzrok, da država vpliva oziroma usmerja delovanje javnih podjetij. Zato se morajo javna podjetja na eni strani prilagajati zahtevam trga, na drugi pa zahtevam države. V javnih podjetjih načeloma prevladujejo družbene prioritete, podjetniški cilji pa so potisnjeni v ozadje (Kavčič, 1993, str. 109). Analize vzrokov ustanavljanja javnih podjetij so pokazale, da so za to predvsem štirje vzroki (Rees, 1989, str. 9): 1. Popravljanje tržnih pomanjkljivosti. Javno podjetje se ustanovi za reševanje strukturnih

problemov razvoja in posledic monopolnih tržnih struktur. Kot posebno pomembno področje urejevanja je omenjen »naravni monopol«. Ta nastaja zaradi t.i. javnih koristi. To so dobrine, ki povzročajo visoke stroške pri oblikovanju ponudbe. Za državo bi bilo predrago imeti dve ali več konkurenčnih podjetij, ki bi imela isti proizvodni program in tako omogočala potrošniku izbiro dobavitelja. Poleg tega pa so pri pridobivanju nekaterih dobrin prisotne tudi naravne danosti, ki so omejene. Različne naravne danosti omogočajo enim proizvajati proizvode in storitve enake kakovosti ali celo boljše z nižjimi stroški kot drugim in s tem oblikovati nižje prodajne cene ali pa pridobiti večji dobiček. Oblikovanje cen po povprečnih pogojih in pobiranje naravne rente je v tem primeru vzrok za oblikovanje javnih podjetij. Da bodo podjetja v tem primeru delovala za splošno blaginjo, mora »slab trg zamenjati dobra država«.

2. Sprememba strukture javnih prihodkov oziroma njihovo povečanje. Tu gre predvsem za vpliv na tista podjetja, ki zaradi monopolnega položaja, bodisi zaradi dejavnosti, ki jo opravljajo, ali kakšnih drugih vzrokov, pridobijo posebno rento. V primeru javnega podjetja se renta namesto v žep zasebnih lastnikov steka v državno blagajno. S tem ustanavljanje javnih podjetij omogoča povečati splošno blaginjo družbe kot celote.

3. Možnost centraliziranega planiranja. S centralnim planiranjem je lažje določiti cilje, ki bodo sprejemljivi za družbo kot celoto, kot pa če bi te cilje določal posamezen lastnik kapitala. Ta bi imel v vidu le lasten dobiček, ne pa blaginjo družbe kot celote. Centralno planiranje predstavlja poskus izrivanja tržnih sil z utemeljevanjem prioritet v razvoju določenih sektorjev gospodarstva.

4. Podružbljanje proizvodnje. V javnih podjetjih je mnogo lažje upoštevati interes družbe kot celote, kot je to možno v zasebnih podjetjih. Zato je nacionalizacija bila vedno ena

6

izmed pomembnih prvin programa socialističnih strank v posameznih deželah. Znani so primeri predvsem Anglije in Francije.

Javno podjetje ustanovi Vlada oziroma lokalna skupnost kot podjetje v lasti republike ali lokalne skupnosti ali pa se ustanovi kot podjetje z vložki zasebnega kapitala, če to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno (Zakon o gospodarskih javnih službah, 1993). Cilji ustanavljanja javnih podjetij so drugačni v nerazvitih kot razvitih državah. V nerazvitih državah gre predvsem za večjo možnost razvoja življenjskega standarda, povečanja zaposlenosti, razvoja domače industrije, izrabo naravnih prednosti, razvoja tehnološke in ekonomske neodvisnosti. V razvitih kapitalističnih državah pa so cilji poleg preprečevanja monopolov in spremembe javnih prihodkov še kontinuirana oskrba z javnimi dobrinami in dobrinami za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, varovanje naravnega bogastva in produktivnega kapitala, zagotavljanje enakomernega razvoja in odpravljanje posledic v izbiri lokacij in tehnologij, pospeševanje ekonomskega razvoja z izgradnjo infrastrukturnih objektov itd. (Kavčič, 1993, str. 109). Posebnost javnih podjetij, v primerjavi z običajnimi kapitalskimi družbami, je vloga ustanovitelja, ki posega tako v pravice lastnikov kot tudi na področje delovanja podjetja (direktorja). Ustanovitelj (Reščič, 2001, str. 6):

določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, odloča o ocenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun podjetja, imenuje in razrešuje direktorja javnega podjetja.

V primerih, ko so ustanovitelji hkrati tudi lastniki družb, izvajanje teh pravic praviloma ne sproža sporov tako kot v primerih, ko med lastniki javnih podjetij niso samo ustanovitelji, ko lahko pride do konflikta interesa, kar se običajno konča s spori. Ukvarjanje s spori lahko ovira zagotavljanje javnih dobrin, vsekakor pa povečuje stroške (Reščič, 2001, str. 5). Osnovne oblike udejanjanja razmerij v javnih podjetjih so običajno opredeljena v (Reščič, 2001, str. 7):

Ustanovnem aktu, Statutu, Pogodbi o upravljanju, uporabi in vzdrževanju infrastrukture.

Prehod na nove računovodske standarde je prinesel novosti tudi na področju SRS 35 – Računovodske rešitve v javnih podjetjih. Novi Slovenski računovodski standardi, usklajeni z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, namreč ne poznajo več »sredstev v upravljanju«. Izvajalci GJS so dolžni do 31. decembra 2009 uskladiti pravne podlage,

7

povezane s temi sredstvi, z zakonodajo ter za ta sredstva vzpostaviti ustrezne računovodske rešitve. Prvi problem v zvezi s prenehanjem sredstev v upravljanju je odpoved pogodbe o upravljanju, ki je bila obvezna po starem SRS 35.53 (2002). Namesto dosedanje pogodbe o upravljanju, uporabi in vzdrževanju infrastrukture se bodo razmerja med izvajalci GJS (javnimi ali zasebnimi podjetji) urejala s pogodbami, ki se bodo drugače imenovale (pogodbe o najemu infrastrukture, koncesijske pogodbe ipd.). V njih pa bo moral biti drugače urejen računovodski status infrastrukture. V dosedanjih pogodbah o upravljanju so se praviloma urejala vsaj naslednja vprašanja (Lozej, 2006, str. 57): a) opredelitev GJS, zaradi katerih se infrastruktura daje v upravljanje, b) opredelitev infrastrukture, ki se daje v upravljanje, c) knjigovodsko izkazovanje infrastrukture v upravljanju, d) obračunavanje amortizacije infrastrukture in investiranje iz amortizacije, e) tekoče vzdrževanje infrastrukture, f) investicijsko vzdrževanje (obnavljanje, ki podaljšuje dobo koristnosti), g) izvajanje novih investicij in prevzemanje dodatne infrastrukture v upravljanje, h) vodenje katastra za infrastrukturo v upravljanju itd. Tudi v novi pogodbi, v kateri bosta morala lokalna skupnost in javno podjetje drugače urediti računovodski status infrastrukture, bo treba urediti skoraj vsa zgoraj omenjena vprašanja. Poleg njih pa bo potrebno v njej urediti tudi način obračunavanja najemnine oziroma vprašanje cene za najem in uporabo infrastrukture. To bo gotovo eden glavnih problemov novega statusa infrastrukture, katerega rešitev pa je pogojena tudi s sistemom oblikovanja cen, ki bo gotovo vsaj okvirno predpisan na ravni države (Lozej, 2006, str. 58). Sedanja lastniška struktura in upravljanje javnih podjetij je še najbolj podobna pogodbi o upravljanju. Razlika je v tem, da pri nas tudi investicije praviloma izvajajo javna podjetja, kar pa v pogodbi o upravljanju v svetu ni predvideno. V tem primeru bi namreč morala občina sama načrtovati in financirati investicije v infrastrukturna sredstva. Današnje občine praviloma ne morejo izvajati te naloge. Po eni strani so z vidika financiranja omejene, saj se ne morejo zadolžiti za več kot desetino3 občinskega proračuna letno. Po drugi strani pa so zlasti manjše občine tudi kadrovsko prešibke, da bi lahko izvajale omenjeno nalogo. Problem pri izvedbi investicij še nadalje zapleta delitev lastnine infrastrukture med več občin. Ena od rešitev v tem primeru bi bila ustanoviti ločeno podjetje, ki bi imelo v lasti infrastrukturo (Hrovatin, 2002, str. 87).

3 Z novim Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06) se občina v tekočem proračunskem letu lahko zadolži v obsegu, ki skupaj z obstoječim stanjem dolgov ne presega 20% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije in če odplačilo glavnic in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 5% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije.

8

2.6 Infrastruktura za opravljanje gospodarskih javnih služb Infrastruktura je splošno ime za materializirane pogoje razvoja. Predstavlja elemente tehničnih sistemov, ki služijo napredku gospodarjenja in dinamiki razvoja gospodarstva. Predstavlja tudi vse tiste objekte, katerih izgradnja vpliva na civilizacijo prostora in napredek materialne vsebine urbaniziranega življenja. Vsebina opredelitve infrastrukture je zelo različna. V glavnem se s pojmom temeljne ali gospodarske infrastrukture razumejo elementi tehničnih sistemov, kot so: cestne in železniške prometnice s spremljajočimi objekti; sredstva za prenos in transformacijo električne energije, tehničnih plinov in tekočih goriv; pristanišča in letališče s potrebnimi objekti; sistem zvez za prenos informacij; ipd. (Šinkovec, 1989, str. 57). Infrastrukturni objekti, naprave in omrežja ter premična in druga sredstva, ki so nujna za opravljanje gospodarskih javnih služb, so bila sicer prenesena v lastništvo občine ali republike, vendar jih javna podjetja uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti. Čeprav so z vidika zakonskih določil4 možni le štirje načini prenosa sredstev, se v praksi pojavlja pet rešitev, in sicer (Kavčič et al., str. 15-16): 1. Javno podjetje ima infrastrukturne objekte, naprave in omrežja ter mobilna in druga

sredstva v najemu. V tem primeru javno podjetje objektov nima vključenih v svoja sredstva, lahko pa ima stroške, povezane z njimi (redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje itd.). Kakšne so v tem primeru obveznosti in pravice javnega podjetja, je oziroma bi moralo biti določeno v pogodbi med javnim podjetjem in lastnico sredstev. Zaenkrat stvari še niso povsod urejene.

2. Javno podjetje sredstva le vzdržuje. Lastnica se z javnim podjetjem dogovori o obsegu

vzdrževanja teh sredstev in za ceno, po kateri bo javno podjetje za lastnico opravilo te storitve. Javno podjetje lastnici infrastrukturnih objektov, naprav in omrežja ter mobilnih in drugih sredstev, zaračuna storitev. Znesek po računu pomeni za javno podjetje prihodek tako kot drugi prihodki opravljanja gospodarskih javnih služb.

3. Javno podjetje dobi sredstva v upravljanje. V tem primeru lastnica izkazuje sredstva kot

terjatev do javnega podjetja, in sicer z zneskom, ki je enak njihovi čisti vrednosti, javno podjetje pa sredstva evidentira med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, dobljenimi v upravljanje. Če je poleg države ali občine denar prispevalo tudi javno podjetje, se delež podjetja izkazuje v njegovi podbilanci sredstev in obveznosti do virov sredstev kot dolgoročna finančna naložba, v podbilanci sredstev in obveznosti do virov sredstev v upravljanju pa kot obveznost do virov sredstev.

4 Sredstva v upravljanju nimajo ustrezne pravne podlage, tako da jih po letu 2009 izvajalci GJS ne bodo več izkazovali v svojih računovodskih izkazih.

9

4. Občina sredstva vzdržuje sama. V tem primeru stroški vzdrževanja in amortizacije niso sestavni del cene, saj občina za objekte skrbi sama.

5. Občina kot svoj vložek v javno podjetje vloži tudi infrastrukturne objekte, naprave in omrežja ter mobilna in druga sredstva in s tem poveča svoj delež kapitala v javnem podjetju (dokapitalizacija) . V tem primeru se v bilanci stanja javnega podjetja na pasivi ne izkazuje obveznost do države, temveč so ta sredstva izenačena z drugimi sredstvi podjetja.

Javno podjetje obračunava amortizacijo za infrastrukturne objekte le v tretjem in petem primeru in jo kot strošek vključi v lastno ceno storitve. To pa ne pomeni, da v javnih podjetjih, pri katerih uporabljajo druge načine prenosa sredstev, nimajo stroškov, povezanih z infrastrukturnimi objekti, napravami in omrežji ter mobilnimi in drugimi sredstvi. Stroški so, le da so izkazani drugače, nanašajo se na drugo prvino in ne na amortizacijo (Kavčič et al., 2002, str. 16).

Precej podjetij se poslužuje možnosti, da namesto s ceno pokrije amortizacijo za infrastrukturne objekte in naprave v breme obveznosti do lastnice sredstev. S tem si izboljšajo gospodarski položaj, ne pa tudi finančnega, saj v tem primeru ni denarnega, temveč le poslovno-izidni tok. Zato se tudi v primeru dobička lahko v podjetjih pojavi plačilna nesposobnost (Kavčič et al., 2002, str. 60). Neurejene razmere na področju upravljanja z infrastrukturo in zagotavljanja javnih dobrin lahko uspavajo tako ustanovitelje, lastnike kot zaposlene v javnih podjetjih. Uspavajo pomeni predvsem zanemarjanje razvoja storitev in infrastrukture, zagotavljanje kakovosti storitev (javnih dobrin), predvsem pa vzdrževanje pogojev za trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu. Opustitev vzdrževanja sposobnosti za realizacijo tega cilja lahko vodi v opustitev ustreznega zagotavljanja javnih dobrin, kar terja od države in občin, da zagotovijo drugačen način (izvajalca) ali pa opustitev zagotavljanja javnih dobrin (Reščič, 2001, str. 9). 2.7 Organiziranost gospodarskih javnih služb in javne infrastrukture v

prihodnje Položaj javnega podjetja je v našem pravnem redu dokaj nenavaden. Javno podjetje je po eni strani gospodarska družba, njeni družbeniki so lahko tudi osebe zasebnega prava, po drugi strani pa to podjetje izvaja dejavnost v javnem interesu. To dejavnost regulira lokalna skupnost. Lokalna skupnost lahko regulira tudi cene. Zgoraj zapisani položaj je nevzdržen z vidika pravne varnosti »zasebnega kapitala«. Zato je že več let v pripravi nova zakonodaja, ki bi urejala položaj javnega podjetja, vendar do njene uveljavitve še ni prišlo (Mužina, 2006, str. 12).

10

Vprašanje položaja javnega podjetja so se zato odločili urediti v prehodnih in končnih določbah Zakona o javnem-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), katerega namen je omogočiti in vzpodbujati zasebna vlaganja v javno infrastrukturo in druge projekte v javnem interesu ter zagotoviti preglednost in poštenost postopkov sklepanja različnih oblik sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Bistvo omenjene zakonodaje, ki je tudi nujna za to, da bo mogoče udejanjiti osrednji del zakona, pa je delitev med pravimi javnimi podjetji, ki bodo ostala izključno v javni lasti (in izvajala zlasti dejavnosti javnih služb), in drugimi javnimi podjetji, ki se bodo morala preoblikovati (v primeru obstoja zasebnega kapitala) ali pa (v primeru zgolj javnega kapitala) lahko preoblikovala v »klasične« gospodarske družbe. V klasične gospodarske družbe pa se bodo morala preoblikovati tudi vsa tista javna podjetja, ki so bila v izključni javni lasti, pa so ali nameravajo postati (kot pravni subjekt) »izvajalci javno-zasebnega partnerstva«. In ravno v praksi GJS lahko pričakujemo največji razmah javno-zasebnega partnerstva (Mužina, 2006, str. 12). Vzroki za sodelovanje javnega in privatnega sektorja so v prednostih, ki jih taka oblika financiranja prinaša za obe strani (Groff-Ferjančič, 2006, str. 22):

Za privatni sektor je naložba z minimalnim tveganjem in zagotovljenimi, dogovorjenimi donosi;

Za javni sektor ima tako sodelovanje pozitiven vpliv na proračun. Pri javno-zasebnem partnerstvu javni in zasebni sektor spletata partnerstvo s skupnim ciljem, vendar s popolnoma različnimi motivi. Javni sektor išče izboljšanje kakovosti storitev, ki jih mora zagotavljati družbena skupnost, zasebni sektor pa išče ustrezen dobiček v skladu z investiranim kapitalom, s svojimi pristojnostmi in s sprejetim tveganjem. Prvenstveni cilj obeh pa je zadovoljitev potreb strank. Cilji vključevanja privatnega sektorja v gospodarsko in tudi komunalno infrastrukturo so naslednji (Mrak, 1998):

povečati učinkovitost pri zagotavljanju infrastrukturnih storitev (upravljavski in tehnološki know-how, prestrukturiranje),

mobilizirati dodatna finančna sredstva in razdeliti funkcijo regulacije in upravljanja.

Obstaja veliko možnosti sodelovanja med javnim in privatnim sektorjem, z zelo različnimi strukturami delitve tveganja, možne so različne kombinacije oblik sodelovanja, ena oblika sodelovanja pa lahko pozneje preide v drugo. Možne oblike sodelovanja (primerjava med njimi je prikazana v prilogi 2) so naslednje (Hrovatin, 2002, str. 26):

pogodbe za opravljanje storitev, pogodbe za vodenje in upravljanje, pogodbe za najem,

11

koncesije in prodaja.

Kritičnih dejavnikov za uspeh kateregakoli sodelovanja je več: resnična privrženost javnega sektorja izvedbi projekta, čim večja stopnja soglasja vseh sodelujočih, pravilno ocenjena tveganja in njihova porazdelitev, dovolj časa in strokovnih zmožnosti za kvalitetno pripravo projekta, primerne cene pred začetkom realizacije projekta, prekvalifikacija potencialnih ponudnikov, kvalitetno pripravljena razpisna dokumentacija, transparenten proces izbora najboljšega ponudnika, dovolj zgodnje sprejetje regulative ter vzpostavitev kvalitetnega nadzora. Razlika med javno-zasebnim partnerstvom in popolno privatizacijo je v vlogi privatnega sektorja. Privatizacija sama po sebi ni cilj, ampak le sredstvo za doseganje boljšega upravljanja in boljše družbe. Privatizacija pomeni, da določene storitve opravlja privatni sektor. Upravljanje dejavnosti je pri privatizaciji v celoti podvrženo tržnim zakonitostim. Prestrukturiranje in privatizacija gospodarskega sektorja imata pogosto za posledico dvig učinkovitosti in produktivnosti, saj se s privatizacijo poveča konkurenčnost (Groff-Ferjančič, 2006, str. 25). Drugače kot pri privatizaciji se pri javno-zasebnem partnerstvu ne odtujuje javne lastnine na infrastrukturi. Javno-zasebno partnerstvo je le način vključevanja zasebnega upravljanja v opravljanje storitev v pristojnosti javnega sektorja na osnovi dolgoročnih pogodb in lahko zajema tudi zasebna vlaganja v infrastrukturo, potrebno za opravljanje dejavnosti. Javna oblast ohranja svojo funkcijo pri določanju nalog javnih storitev in zagotavlja njihovo pravno podlago. Pri izgradnji infrastrukture po metodi javno-zasebnega partnerstva lahko tudi država plača storitve ali pa vpliva na storitve in cene s tem, da jih regulira (Second International Workshop on PPPs, 2004). V razvitih državah je stanje na področju razvoja javne infrastrukture izrazito polarizirano. Na eni strani imamo Francijo in Anglijo, kjer najpomembnejša področja komunalne infrastrukture, zlasti vodooskrbo ter odvajanje in čiščenje voda, povsem obvladujejo velika zasebna podjetja, med katerimi najdemo tudi multinacionalke, ki svoje storitve prodajajo po celem svetu. Na drugi strani sta Nemčija in Švedska, kjer je tovrstna oskrba povsem v rokah državnih oziroma komunalnih podjetij. Težko je trditi, da ima en ali drug model kakšne vidne prednosti. V Nemčiji so cene vode najvišje v Evropi, poraba vode se znižuje, poškodovana je petina kanalizacijskega omrežja, potrebna bodo ogromna sredstva za sanacijo in širjenje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Takšnih problemov na Švedskem, kjer prevladujejo komunalna podjetja v lasti občin, ni. V Angliji so se po privatizaciji komunalne infrastrukture v osemdesetih letih cene vode povečale za dve tretjini v vsega nekaj letih, zanesljivost oskrbe se ni povečala, zasebna podjetja pa v glavnem v breme potrošnikov kujejo velike dobičke. Tudi razvite države tako nimajo zanesljivih receptov, kako zagotoviti razvoj javne infrastrukture – vsak recept ima namreč svoje prednosti in slabosti (Kelvišar, 1998).

12

3 RAČUNOVODSTVO GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB 3.1 SRS 35 – Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb Slovenski računovodski standard 35, ki je obravnaval računovodske rešitve v javnih podjetjih, je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo 30. decembra 1996, uporabljati pa se je začel 1. januarja 1997. Standard je vseboval rešitve, ki so po eni strani posledica zakonskih zahtev po natančnem spremljanju prihodkov in odhodkov posameznih gospodarskih javnih služb, po drugi strani pa posledica slovenskega načina privatizacije podjetij v družbeni lasti. Medtem ko zahteve po preglednosti prihodkov in odhodkov sicer povzročajo dodatno delo, ne pa posebnih vsebinskih preglavic, je računovodsko evidentiranje sredstev v upravljanju kot slovenske po-privatizacijske posebnosti mnogo bolj nedorečeno in zapleteno (Duhovnik, 2005, str. 51). ZGJS in Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 65/06) kot sistemska zakona o sredstvih v upravljanju sploh ne govorita, medtem ko ZGJS podrobno obravnava organizacijske oblike, v katerih se opravljajo GJS, in vsebino koncesijskega akta, s katerim se določijo predmet in pogoji opravljanja gospodarske javne službe za posamezno koncesijo. Sredstva v upravljanju ostajajo tako pravno nepojasnjena. S stališča splošnih SRS in tudi mednarodnih računovodskih standardov poročanja pa je zelo težko opravičiti v SRS 35 (2002) predstavljen način izkazovanja sredstev v upravljanju, če za to ni ustrezne zakonske podlage. Osnovno sodilo za izkazovanje sredstev v računovodskih izkazih podjetja, ki velja tako za sredstva, dana v najem, kot tudi za finančne instrumente, je namreč, da se na podjetje prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezana z lastništvom teh sredstev. Če ne pride do pomembnega prenosa tveganj in koristi na podjetje, se sredstva ne izkažejo v njegovih poslovnih knjigah (Duhovnik, 2006, str. 69-70). Prenovljeni SRS 35 (Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb, 2006) ureja le tiste posebnosti pri vrednotenju in izkazovanju sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenju in izkazovanju odhodkov, prihodkov in poslovnega izida, ki so značilne za podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe. Povezan je z vsemi slovenskimi računovodskimi standardi, razen s tistimi, ki obravnavajo posebnosti na izbranih področjih. Določila SRS 35 so obvezna za velika in srednja podjetja po sodilih iz zakona o gospodarskih družbah, priporočljiva pa za vsa podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe. Z javnimi podjetji so v tem standardu mišljene vse pravne osebe, ki v skladu s predpisi opravljajo gospodarske javne službe, ne glede na organizacijsko obliko (javna podjetja in javni gospodarskih zavodi) in ne glede na to, ali so te službe njihova celotna dejavnost ali le njen del. Ta standard se uporablja tudi za osebe zasebnega prava iz četrte in pete alinee prvega odstavka 6. člena zakona o gospodarskih javnih službah, če tako določa pogodba o prevzemu

13

opravljanja gospodarske javne službe (o koncesiji, dani osebi zasebnega prava, in o vlaganju javnega kapitala v dejavnost osebe zasebnega prava). Javna podjetja morajo v celoti upoštevati slovenske računovodske standarde (SRS 2006), razen tistih, ki veljajo za posebna področja, in posebnosti oziroma dopolnitve, obdelane v SRS 35, ki jih bom prikazala v nadaljevanju. 3.1.1 Ločeno izkazovanje računovodskih kategorij5 V SRS 35 – Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb - je obvezno ločeno izkazovanje naslednjih računovodskih kategorij:

sredstev in še posebej opredmetenih osnovnih sredstev, obveznosti do virov sredstev oziroma osnovnega kapitala, zalog gotovih proizvodov, obračunane amortizacije stroškov in odhodkov, prihodkov, prevrednotenja ter poslovnega izida.

Izkazovanje sredstev Javno podjetje ločeno izkazuje

sredstva, ki se uporabljajo neposredno za opravljanje posameznih gospodarskih javnih služb, po posameznih gospodarskih javnih službah in posebej sredstva, ki se uporabljajo neposredno za opravljanje drugih dejavnosti;

vsa brezplačno pridobljena opredmetena osnovna sredstva po vrstah; opredmetena osnovna sredstva za opravljanje posameznih gospodarskih javnih služb in

posebej opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti; če uporablja ista osnovna sredstva za opravljanje več dejavnosti, mora v posebnih razkritjih prikazati sodila, po katerih osnovna sredstva razporeja na posamezne dejavnosti, in deleže sredstev, namenjene opravljanju posameznih dejavnosti; te deleže upošteva pri razporejanju amortizacije, učinkov prevrednotenja in drugih gospodarskih kategorij, ki so povezane s posameznimi vrstami teh sredstev;

finančne naložbe in terjatve do države ali lokalne skupnosti po njihovih vrstah; aktivne časovne razmejitve po posameznih gospodarskih javnih službah in drugih

dejavnostih. Izkazovanje obveznosti do virov sredstev oziroma osnovnega kapitala Osnovni kapital razčlenjuje javno podjetje tako, da je mogoče ugotoviti lastniške deleže države, lokalnih skupnosti in drugih.

5 Povzeto po SRS 35 – Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb.

14

Izkazovanje zalog gotovih proizvodov Če javno podjetje opravlja dejavnosti, pri katerih v proizvajalnem procesu ustvarja proizvode, ki jih je mogoče imeti v zalogi, izkazuje zaloge, ki jih ustvari pri opravljanju gospodarskih javnih služb, posebej. Izkazovanje obračunane amortizacije Javno podjetje obračunava amortizacijo za vsa sredstva, za katera jo je po SRS 13 treba obračunavati, ne glede na to, ali so kupljena z njegovim denarjem ali brezplačno pridobljena iz proračuna ali od drugih. Dobo koristnosti in preostalo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev javnega podjetja, ki se uporabljajo pri opravljanju gospodarskih javnih služb in za katera je treba obračunavati amortizacijo, določi javno podjetje samo, če v aktu o njegovi ustanovitvi ali predpisu ni določeno drugače. Javno podjetje ločeno izkazuje obračunano amortizacijo in njeno uporabo za opredmetena osnovna sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb ter opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti. Izkazovanje stroškov in odhodkov Javno podjetje razčleni stroške po funkcionalnih skupinah iz SRS 25 na stroške opravljanja gospodarskih javnih služb in stroške opravljanja drugih dejavnosti. Podatki o posameznih vrstah stroškov so razvidni iz poslovnih knjig ali izračunani na podlagi ustreznih sodil. Javno podjetje oblikuje za vsako gospodarsko javno službo poslovnoizidno mesto. Za vsako poslovnoizidno mesto ugotavlja prihodke ter na njem nastale in njemu prisojene stroške. Javno podjetje določi za gospodarske javne službe ustrezne stroškovne nosilce. Nanje se na podlagi izračunov razporejajo stroški. Izkazovanje prihodkov Vsa javna podjetja, ne glede na velikost, razčlenjujejo čiste prihodke od prodaje na tiste, ki so jih pridobila z opravljanjem gospodarskih javnih služb, in tiste, ki so jih pridobila z opravljanjem drugih dejavnosti. Prav tako razčlenjujejo prihodke od obresti na del, ki je povezan z opravljanjem gospodarskih javnih služb, in del, ki je povezan z opravljanjem drugih dejavnosti. Državne podpore izkazujejo posebej. Izkazovanje prevrednotenja Javno podjetje posebej izkazuje učinke prevrednotenja sredstev in obveznosti do njihovih virov ter stroškov, ki se nanašajo na opravljanje gospodarskih javnih služb in opravljanje drugih dejavnosti. Izkazovanje poslovnega izida Javno podjetje ugotavlja dobiček ali izgubo za posamezne gospodarske javne službe, za druge dejavnosti, ki jih opravlja, in za podjetje kot celoto. Izgubo zaradi razlike med najvišjimi prodajnimi cenami proizvodov oziroma storitev gospodarskih javnih služb, ki jih je določila

15

država ali lokalna skupnost, in njihovimi stroškovnimi cenami predstavi v pojasnilih k računovodskim izkazom. 3.1.2 Dolgoročno odloženi prihodki Dolgoročno odloženi prihodki se izkazujejo za:

vrednost vseh brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev po vrstah ter namenska sredstva države, lokalne skupnosti ali odjemalca gospodarske javne službe, ki

niso vračunana v ceno proizvoda oziroma storitve in so namenjena povečanju vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev javnega podjetja, in sicer posebej za nabavo, razširitev in obnovo opredmetenih osnovnih sredstev, namenjenih za opravljanje gospodarskih javnih služb, ter posebej za nabavo, razširitev in obnovo drugih opredmetenih osnovnih sredstev.

Dolgoročno odloženi prihodki, ki so namenjeni pokrivanju stroškov opravljanja gospodarskih javnih služb, se zmanjšujejo v dobro prihodkov od poslovanja. 3.1.3 Obravnavanje prihodkov Prihodki od poslovanja v javnem podjetju so vsi zneski od prodaje proizvodov oziroma storitev, ne glede na to, kdo je plačnik. Prispevki, takse in/ali druga plačila, ki jih javno podjetje na podlagi zakona pobira za državo ali lokalno skupnost, niso njegovi prihodki. Prihodki od poslovanja javnega podjetja so tudi državne podpore, razen tistih, ki se začasno izkazujejo kot dolgoročno odloženi prihodki. Državne podpore so zneski, ki jih dobiva javno podjetje iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti za financiranje naložb ali za financiranje gospodarskih javnih služb, kadar je polna lastna cena proizvoda ali storitve gospodarske javne službe večja od prodajne cene. Proračunska sredstva, ki jih prejema javno podjetje kot plačilo za opravljanje gospodarske javne službe, ki bremeni državo oziroma lokalne skupnosti, se vštevajo med redne prihodke. Namenske podpore uvršča javno podjetje med prihodke, ko nastanejo stroški oziroma odhodki, za pokritje katerih so bile dane. Med prihodke od poslovanja uvršča javno podjetje tudi prispevke posameznikov, krajevnih skupnosti in drugih oseb za vzdrževanje objektov in naprav ter za opravljanje gospodarskih javnih služb, razen če je z zakonom ali odlokom posebej določeno, da so prispevki namenski. Namenske prispevke, ki niso vračunani v ceno proizvoda ali storitve, uvršča med prihodke, ko nastanejo stroški oziroma odhodki, za pokritje katerih so bili izbrani.

16

3.1.4 Letno poročanje Letno poročilo javnega podjetja vsebuje poleg razpredelnic, predpisanih z zakonom o gospodarskih družbah ali določenih s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi in SRS od 35.1 do 35.33, še tele razpredelnice in pojasnila k računovodskim izkazom:

pregled porabe prejetih državnih podpor po namenih; prikaz poslovnega izida javnega podjetja, razdeljenega na del, ki izhaja iz opravljanja

gospodarskih javnih služb, in del, ki izhaja iz opravljanja drugih dejavnosti, v skladu s SRS 35.24, ter prikaz pokrivanja izgube ali razporejanja dobička iz opravljanja gospodarskih javnih služb;

prikaz sodil, v skladu s katerimi so na posamezne gospodarske javne službe in druge dejavnosti razporejena sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodki in odhodki;

podbilance stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov za posamezne gospodarske javne službe ter za druge dejavnosti, če javno podjetje ocenjuje, da so te podbilance pomembne za sprejemanje poslovnih odločitev;

pregled opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo neposredno za posamezne gospodarske javne službe in za druge dejavnosti, na datum bilance stanja ter

izkaz poslovnega izida javnega podjetja, razdeljen na izkaze poslovnega izida za posamezne gospodarske javne službe in za druge dejavnosti.

Datum prehoda na novo ureditev bodo država in lokalne skupnosti ter javna podjetja določili z medsebojnim dogovorom. Vsekakor pa bo treba o prehodu razmišljati na dan bilance, torej ob koncu leta in ne kasneje kot konec leta 2009. Potrebna bo ocena vseh sredstev, ki jih ima izvajalec GJS v upravljanju, saj jih bo moral prenesti iz svojih poslovnih knjig v poslovne knjige lastnika – države ali lokalne skupnosti. Pri odgovoru na vprašanje, kako pri prehodu priti do podatkov o velikosti sredstev v upravljanju, moramo izhajati iz starega SRS 35.44 (2002), ki je predpisoval podbilanco sredstev v upravljanju. Podbilanca6 sredstev v upravljanju je bila takale: Sredstva A. Stalna sredstva Opredmetena osnovna sredstva 1. Zemljišča in zgradbe

a) Zemljišča b) Zgradbe

2. Proizvajalne naprave in stroji 3. Druge naprave in oprema 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo

6 V prilogi 3 je predstavljen primer bilance stanja lastnine RS, prejete v upravljanje DARS d.d. na dan 31.12.2005.

17

a) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi

B. Gibljiva sredstva 1. Denarna sredstva 2. Naložbe prostih denarnih sredstev C. Terjatve iz naslova uporabe sredstev v upravljanju za financiranje sredstev v lasti

javnega podjetja Obveznosti do virov sredstev A. Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti 1. Dolgoročna bančna posojila za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju. 2. Druga dolgoročna posojila za obnavljanje opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju. 3. Dolgoročne obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od države. 4. Dolgoročne obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od občine. 5. Druge dolgoročne obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od drugih. B. Kratkoročne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti 1. Kratkoročna bančna posojila za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju. 2. Druga kratkoročna posojila za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju. 3. Kratkoročne obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od države. 4. Kratkoročne obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od občine. 5. Druge kratkoročne obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od drugih. C. Obveznosti iz naslova uporabe sredstev v lasti javnega podjetja za financiranje sredstev

v upravljanju V tej podbilanci se bodo pokazale terjatve in obveznosti med državo in lokalno skupnostjo ter javnim podjetjem na dan prehoda na novo ureditev, ki bo povzročil nastanek medsebojnih terjatev in obveznosti kot posledico razlik med izkazanimi obveznostmi upravljavca do lastnika in izkazano vrednostjo sredstev v upravljanju. Tako se bosta pri izvajalcu GJS zmanjšali vrednost osnovnih sredstev in vrednost obveznosti do lastnika, pri občinah pa se bosta zmanjšala terjatev za sredstva, dana v upravljanje, in splošni sklad za sredstva v upravljanju, na drugi strani pa se bosta povečala vrednost osnovnih sredstev in splošni sklad za lastna opredmetena osnovna sredstva (Čižman, 2006, str. 71). Terjatve iz uporabe sredstev v upravljanju za financiranje sredstev v lasti javnega podjetja so posledica dejstva, da ima podjetje v svoji lasti neporabljena denarna sredstva za investicije v opredmetena osnovna sredstva, ali drugače povedano: razlika med (večjimi) izkazanimi obveznostmi do virov sredstev v upravljanju in vrednostjo opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju pomeni, da bo moralo javno podjetje ta sredstva vrniti lastniku. Ker bo ta razlika praviloma posledica obračunavanja amortizacije, ki je sestavni del cene proizvodov in storitev

18

javnega podjetja, pa bo treba upoštevati tudi tisti del še »nezaračunane« amortizacije, ki se zadržuje v zalogi proizvodov. Javno podjetje bo iz tega naslova izkazalo preostanek obveznosti do države ali občine, ki se bo zaprl po poplačilu (Čižman, 2006, str. 71). Obveznosti iz naslova uporabe sredstev v lasti javnega podjetja za financiranje sredstev v upravljanju se pojavijo, če je javno podjetje že investiralo v opredmetena osnovna sredstva v lasti države ali občine, ki so pri njem v upravljanju, država ali občina pa še ni zagotovila ustreznih finančnih sredstev za pokritje investicije. V takem primeru nastane terjatev javnega podjetja do države ali občine za nakazilo sredstev, na drugi strani pa obveznost države ali občine za prejeta opredmetena osnovna sredstva, ki pa jih še ni plačala (Čižman, 2006, str. 71). 3.1.5 Obveznost za najeta posojila Če javno podjetje v svojih knjigah izkazuje najeto posojilo za investicije v opredmetena osnovna sredstva v upravljanju, bo moralo urediti to razmerje z državo ali lokalno skupnostjo. Seveda je tu še kreditodajalec, ki bo moral privoliti v prenos terjatve za dano posojilo z enega odplačevalca na drugega, torej z javnega podjetja na državo ali občino. V pogodbi o prenosu sredstev v upravljanju se je treba dogovoriti tudi o terjatvah in obveznostih iz naslova posojil (glavnice in obresti) (Čižman, 2006, str. 71). V primeru dogovora z državo ali lokalno skupnostjo o prenosu sredstev v upravljanju bo javno podjetje zaprlo obveznost do posojilodajalca in bo država ali občina vzpostavila obveznost do njega. Lahko bi se sicer zgodilo, da bi bil prenos posojila opravljen pred prenosom sredstev v upravljanju, kar pa bi pomenilo le, da bi se morala zmanjšati obveznost v poslovnih knjigah javnega podjetja in povečati obveznost za sredstva v upravljanju (do dneva prenosa), država ali lokalna skupnost pa bi obenem povečala terjatev za sredstva, dana v upravljanje (do dneva prenosa) in obveznost do posojilodajalca (Čižman, 2006, str. 72). Če z državo ali lokalno skupnostjo ne bo dogovora o prenosu posojila, bo moralo javno podjetje v trenutku prenosa vzpostaviti terjatev do države ali lokalne skupnosti v velikosti obveznosti za posojilo, izkazane pri njem, in o tem obvestiti državo ali lokalno skupnost, ki bo lahko na tej podlagi vzpostavila obveznost do javnega podjetja iz naslova sredstev, prejetih nazaj v svojo last, ki pa še niso odplačana javnemu podjetju. Po dogovoru o prenosu posojila z javnega podjetja na državo ali lokalno skupnost (ob privolitvi posojilodajalca) pa bo javno podjetje zaprlo terjatev do občine in obveznost do posojilodajalca oziroma bo država ali občina obveznost do javnega podjetja spremenila v obveznost do posojilodajalca (Čižman, 2006, str. 72).

19

3.2 Nova razmerja po prenosu sredstev v upravljanju 3.2.1 Poslovni in finančni najem Po odpravi družbene lastnine oziroma po izvedbi lastninjenja v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se v vse večji meri začele opravljati tudi zelo različne transakcije z lastnino. Poleg nakupov oziroma prodaj stvari in pravic so se začele izvajati tudi različne oblike oziroma načini dajanja stvari v zakup (v nadaljevanju najem). Poleg klasičnega poslovnega najema se je v našem poslovnem svetu zelo hitro uveljavil tudi v kapitalističnem svetu poznani finančni najem z vsemi možnimi različicami in posebnostmi. Razprava o tem, kaj pomenijo in kako izkazovati posamezne vrste najema, se je v okviru računovodske stroke razplamtela zlasti po letu 2001, ko je bilo s tedanjimi spremembami računovodskih standardov določeno, da je treba finančni najem vsebinsko razlikovati od poslovnega najema in ga tudi računovodsko drugače obravnavati (Lozej, 2006, str. 53). Vrsta najema se določi na začetku najema. Če kadarkoli med trajanjem najema najemodajalec in najemnik soglasno spremenita pogoje najema na način, ki ne pomeni novega najema, povzročil pa bi drugačno razvrstitev najema, če bi bil znan ob njegovi sklenitvi, se spremenjen dogovor uporablja za ves čas trajanja najema. Ne glede na to pa spremembe ocen (kot so na primer ocene dobe gospodarne uporabe ali preostale vrednosti najetega sredstva) ali spremembe okoliščin (na primer plačilna nesposobnost najemnika) ne morejo biti razlog za prerazvrstitev najema za računovodske namene (Duhovnik, 2006, str. 71). O finančnem najemu praviloma govorimo, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev (Turk et al., 2004, str. 116): a) na koncu najema se lastništvo nad opredmetenim osnovnim sredstvom prenese na

najemnika; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če to nedvoumno izhaja iz najemne pogodbe; b) najemnik ima možnost kupiti sredstvo po ceni, ki naj bi bila po pričakovanju precej nižja

od poštene vrednosti na dan, ko to možnost lahko izrabi, na začetku najema pa je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;

c) trajanje najema se ujema z večjim delom dobe koristnosti sredstva, na koncu pa se lastništvo prenese ali ne;

d) na začetku najema je sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin večja ali enaka skoraj celotni pošteni vrednosti sredstva, ki je predmet najema, zmanjšani za državne podpore in dobropise na račun plačila davkov, ki jih ima tedaj najemodajalec; na koncu se lahko izkaže prenos lastništva ali ne;

e) sklenjena je najemna pogodba, po kateri da najemodajalec v najem sredstvo, ki je zgrajeno ali izdelano izključno za potrebe najemnika in ima po koncu najema gospodarski pomen le zanj.

20

Znaki okoliščin, ki lahko prav tako vodijo do razvrstitve najema kot finančnega najema, so (Mednarodni računovodski standard 17):

če najemnik lahko odpove najem, najemodajalčeve izgube zaradi odpovedi bremenijo najemnika;

dobički ali izgube zaradi spreminjanja poštene preostale vrednosti pripadajo najemniku (na primer v obliki povračila najemnine, ki je enako večini prihodkov od prodaje ob koncu najema;

najemnik lahko podaljša najem v naslednje obdobje za plačilo najemnine, ki je bistveno manjša od tržne.

Najemi zemljišč in zgradb se lahko razvrstijo med finančne ali poslovne na enak način kot pri ostalih sredstvih. Pri tem je treba upoštevati, da imajo zemljišča običajno neomejeno dobo gospodarne uporabe in če se lastništvo do konca najema ne prenese na najemnika, najemnik običajno ne nosi vseh tveganj in ne uživa vseh koristi, povezanih z lastništvom, zaradi česar je najem zemljišča v takem primeru poslovni najem. Začetno plačilo pri tovrstnem najemu so vnaprej plačane najemnine, ki se v času najema amortizirajo glede na pridobljene koristi (Duhovnik, 2006, str. 71). Strošek amortizacije je mogoče tudi ob odpravi sistema sredstev v upravljanju vsaj vsebinsko vključiti v ceno izvajanja GJS. Pri tem je uporaba poslovnega najema najbolj preprosta. Država ali občina bi v nasprotju s finančnim najemom izkazovala vrednost infrastrukture v svojih poslovnih knjigah ter obračunavala amortizacijo. Infrastrukturo bi na podlagi pogodbe o poslovnem najemu dala v najem izvajalcu GJS ter mu v vrednosti obračunane amortizacije obračunala najemnino, ki bi jo moral izvajalec GJS plačati najemodajalcu. Omenjeni sistem pa ne odpravlja težav nepopolnih evidenc infrastrukture in njenih neustreznih vrednosti v poslovnih knjigah občine oziroma izvajalca GJS. Posledično bo zaradi neustrezne osnove (nabavnih vrednosti infrastrukture) neustrezna tudi višina amortizacije (najemnine), nadzor pristojnih ministrstev nad cenami GJS pa s tem deloma onemogočen (Jereb, 2005, str. 28). Zemljišče in zgradba, ki sta predmet najema, se za namene razvrščanja najema obravnavata posebej. Če se bo lastništvo zemljišča in zgradbe do konca najema po pričakovanju preneslo na najemnika, sta oba razvrščena med finančne najeme. Takšna razvrstitev ni možna, če ostale značilnosti najema jasno kažejo na to, da se z najemom ne prenašajo tveganja in koristi, povezana z lastništvom bodisi zemljišča bodisi zgradbe. Če ima zemljišče neomejeno dobo gospodarne uporabe, je praviloma razvrščeno med poslovne najeme, razen če se bo po pričakovanjih do konca trajanja najema tudi lastništvo zemljišča preneslo na najemnika. Najem je v skladu z izpolnjevanjem sodil finančni ali poslovni (Duhovnik, 2006, str. 72). Kadar je zaradi razvrstitve in računovodskega obravnavanja najema zemljišča in zgradbe to potrebno, se najmanjša vsota najemnin (vključno z vnaprejšnjimi enkratnimi plačili) na začetku najema razporedi na zemljišče in zgradbo v sorazmerju z njunima poštenima

21

vrednostma. Če najemnin ni mogoče zanesljivo razporediti med oba elementa, se celoten najem razvrsti kot finančni najem, razen če ni popolnoma jasno, da gre v obeh primerih za poslovni najem, zaradi česar se celoten najem razvrsti kot poslovni najem (Duhovnik, 2006, str. 72). Najema opreme ni mogoče obravnavati skupaj z zemljiščem in zgradbo. Zato je treba za postavke opreme samostojno ugotavljati, ali njihovo dajanje v najem v skladu s postavljenimi sodili lahko razvrščamo med finančne najeme. Finančni najem infrastrukturne opreme bi lahko smiselno nadomestil »opremo v upravljanju« tudi v Sloveniji pod pogojem, da bi zadoščal postavljenim sodilom. Če bi bilo po preteku ustrezno ocenjene dobe gospodarne uporabe opreme lastništvo preneseno na najemnika, država oziroma lokalna skupnost praviloma ne bi utrpeli škode, saj bi jima najemnine in morebitno odplačilo ob koncu najema v celoti nadomestilo pošteno vrednost v najem danega sredstva (Duhovnik, 2006, str. 75). Kljub temu da je postal finančni najem nenadoma pri nas zelo pogosta oblika najema, pa se je za nepremičnine (zemljišča in objekte) večinoma še naprej uporabljal poslovni najem. To velja še posebej za javni sektor. Ker se finančni najem praviloma konča tako, da najemojemalec postane tudi pravni lastnik stvari, je bila uporaba finančnega najema v javnem sektorju omejena z določbo 80. j člena Zakona o javnih financah, ki prepoveduje odtujitev stvari, ki so v lasti države ali lokalne skupnosti, izven javnega sektorja (Lozej, 2006, str. 55). Takšna ureditev (vsaj delna privatizacija je sploh predpostavka za to, da lahko govorimo o statusnem javno-zasebnem partnerstvu) pa seveda predstavlja oviro za razvoj javno-zasebnega partnerstva. Zato z uveljavitvijo Zakona o javno-zasebnem partnerstvu preneha veljati celotni člen. 3.2.2 Prenos lastništva infrastrukture na izvajalca GJS Ena od alternativnih možnosti, ki se ponujajo pri ureditvi razmerij med državo oziroma občino in izvajalci javnih služb, povezanih z infrastrukturnimi objekti, napravami in omrežji, je tudi prenos lastništva infrastrukture na izvajalce GJS. Poglavitni argument zagovornikov prenosa infrastrukture v last izvajalcev GJS je predvsem v tem, da je razmejitev pristojnosti in odgovornosti za izvajanje GJS med občino kot lastnico infrastrukture in izvajalcem GJS kot upravljavcem zapletena in ne omogoča načrtnega in gospodarnega odločanja o investicijah v infrastrukturo. To še posebej velja v primerih enotnega oziroma medsebojno povezanega infrastrukturnega omrežja, ki je v lasti več občin. Prenos lastništva nad infrastrukturo na enega lastnika (izvajalca GJS) bi deloma obšel politične vplive na izbiro in časovno usklajevanje izvedbe financiranja investicij, poleg tega pa bi izostril odgovornost uprave izvajalca GJS tako pri načrtovanju investicij kot pri vzdrževanju obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav (Jereb, 2006, str. 83).

22

Prenos infrastrukture v last izvajalcev javnih podjetij ima tako lahko ob vzpostavitvi ustreznega načina financiranja nekatere prednosti, saj (Jereb, 2006, str. 83):

bo odločanje o izvajanju investicij ločeno od proračunskega načrtovanja finančnih virov, kar bo omogočilo načrtno in smotrnejše izvajanje investicij;

bo omogočeno odločanje o tehničnih rešitvah, ki bodo odvisne od strokovnih in manj od političnih odločitev občin ali omejene zgolj na območje posamezne občine;

bi morda omogočilo lažje regijsko povezovanje med izvajalci GJS.7 Odtujitev pristojnosti za upravljanje z infrastrukturo ima lahko pozitivne posledice, saj bo pristop k načrtovanju in izvajanju investicij verjetno bolj načrten in gospodarnejši. Ker pa je treba pri presoji ustreznosti posamezne ureditve oceniti tudi tveganja, ki jih posamezna ureditev prinaša, lahko kaj hitro ugotovimo, da v primeru slabega poslovanja izvajalca GJS, ki mu je država ali občina prenesla infrastrukturo v last, obstaja močnejša pogajalska pozicija glede pogojev izvajanja dejavnosti na strani izvajalca GJS. Občina namreč nima alternativne možnosti pri zagotovitvi izvajanja GJS kot s pomočjo infrastrukture, katere lastnik je sporni izvajalec GJS (Jereb, 2006, str. 84). Občina bi si lahko to infrastrukturo povrnila zgolj z izstopom iz družbe z omejeno odgovornostjo in z zahtevkom za povrnitve stvarnega vložka, ki ga je vložila v skladu s 437. členom ZGD. Če pa je občina vložila stvarni vložek v delniško družbo, se je temu stvarnemu vložku dokončno odrekla, saj ZGD ne ureja pravice delničarja, da zahteva stvarne vložke nazaj. Preden bo torej občina vložila infrastrukturo kot stvarni vložek v delniško družbo, četudi je to javno podjetje, je potrebno resno razmisliti, ali je mogoče izvajati GJS tudi brez te infrastrukture. V nasprotnem primeru bi namreč prevzela preveliko tveganje, da ne bo mogla zagotoviti ustreznega izvajanja GJS. Tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo velja opozoriti, da bi lahko družbenik zahteval nazaj le tisto, kar je dejansko vložil in ne tisto, kar je družba ustvarila s svojim poslovanjem. Torej si sme povrniti le infrastrukturo, ki je bila na seznamu infrastrukture v času vložitve stvarnega vložka, ne pa vseh investicij, ki so bile izvedene kasneje. Zato tudi morebitno vračilo prvotno vložene infrastrukture občini ne bo omogočilo nemotenega izvajanja GJS tudi v primeru izstopa iz družbe z omejeno odgovornostjo (Jereb, 2006, str. 84). 3.3 Najenostavnejša računovodska rešitev Če bi se pri odločanju o izbiri nove rešitve osredotočili na najenostavnejšo računovodsko rešitev, bi prav gotovo izbrali prenos lastništva infrastrukture na izvajalce GJS. Izkazovanje samega prenosa infrastrukture je namreč povsem enostavno, saj v bilanci stanja države ali občine pride zgolj do presredstvenja – vrednost osnovnih sredstev (terjatev za sredstva, dana v

7 Čeprav je lastništvo infrastrukture boljša osnova za združevanje kot v primeru sredstev v upravljanju, pa velja opozoriti, da bi se izvajalci GJS še lažje povezovali oziroma združevali, če bi šlo za pravne osebe zasebnega prava, ki bi z infrastrukturo le upravljale na podlagi koncesijske pogodbe.

23

upravljanje) se prenese v vrednost dolgoročne finančne naložbe v kapital izvajalca GJS. Pri izvajalcu GJS se za vrednost stvarnega vložka poveča vrednost osnovnih sredstev, na pasivni strani bilance stanja pa postavke kapitala. Pri tem se za vrednost osnovnega vložka poveča osnovni kapital, razlika do vrednosti stvarnega vložka pa poveča vplačani presežek kapitala med kapitalskimi rezervami. Ker v nadaljevanju država ali občina nimata več neposredne lastniške povezave z infrastrukturo, do nadaljnjega knjigovodskega evidentiranja, ki bi bilo povezano s preneseno infrastrukturo, ne prihaja (Jereb, 2006, str. 94-95). Potrebno je opozoriti, da v primeru neustrezne določitve virov financiranja prihaja do dodatnega financiranja investicij v infrastrukturo iz proračunskih sredstev, kar se lahko izkazuje na dva načina (Jereb, 2006, str. 95): a) kot dotacije za financiranje infrastrukture, ki jih izvajalec GJS izkaže kot povečanje

vrednosti denarnih sredstev ter rezervacij. Vrednost rezervacij se prenaša med prihodke skladno z obračunom amortizacije infrastrukture, ki bo financirana s temi sredstvi;

b) kot povečanje osnovnega kapitala izvajalca GJS, kar se pri izvajalcu GJS izkaže kot povečanje kapitalskih postavk in denarnih sredstev.

3.4 Prednosti in slabosti sistema sredstev v upravljanju Tako kot pri večini odločitev lahko tudi pri odločitvi o ohranitvi ali spremembi sistema sredstev v upravljanju ugotovimo, da ima vsak sistem nekaj prednosti in nekaj slabosti (Jereb, 2005, str. 26): 1. Prednosti sistema sredstev v upravljanju

Evidence osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za izvajanje GJS, so zbrane na enem mestu, čeprav je potrebno opozoriti, da zaenkrat tudi to še ne omogoča izkazovanja realne vrednosti infrastrukture v poslovnih knjigah izvajalcev GJS.8

Obračunavanje stroškov amortizacije omogoča enakomernejšo obremenitev uporabnikov storitev GJS v posameznih obračunskih obdobjih9 in posledično omogoča tudi lažje obvladovanje finančnih tokov pri financiranju nadomestitvenih investicij.

Razporejanje stroškov amortizacije med uporabnike glede na deleže uporabe infrastrukture v posameznem obračunskem obdobju je precej lažje v primeru izkazovanja infrastrukture med sredstvi v upravljanju, saj bo v primeru ukinitve tega sistema potrebno izvajati poračune med občinami.

Možnost namenske porabe zbranih sredstev za investicije v dejavnostih izven GJS je manjša, saj občine teh sredstev ne morejo porabljati za namene šolstva, kulture itd.

Usklajevanje odločitev občin glede investicij je lažje in hitrejše v primeru potrditve letnega načrta, ki predvideva porabo sredstev amortizacije, ki je zbrana pri izvajalcu

8 Katastri infrastrukture še vedno niso vzpostavljeni v celoti, cenitve infrastrukture pa so v Sloveniji precej redke. 9 V kolikor bo izvajalec GJS na podlagi razvojnih programov odločil, da se večji del investicije financira zgolj v nekaterih letih, v drugih pa ne, bo cena GJS zaradi tega lahko precej različna glede na obdobje, ko se bo gradilo večje objekte infrastrukture.

24

GJS, kot v primeru, ko morajo občine nadomestitvene investicije financirati iz svojih proračunov.

2. Prednosti nakazovanja uporabnine v občinske proračune

Sistem sredstev v upravljanju ni usklajen z določbami mednarodnih standardov računovodskega poročanja, sprememba sistema bi morala uvesti uporabo poslovnega najema.10

Zakonodaja z drugih področij poslovanja izvajalcev GJS (Zakon o javnih naročilih, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o graditvi objektov itd.) ne opredeljuje posebnosti sredstev v upravljanju, zaradi česar se pojavlja vrsta nedorečenosti in težav pri izvajanju dejavnosti ravno zaradi pravne nedorečenosti sistema sredstev v upravljanju.

Oblikovanje cene GJS na podlagi vrednosti točno določenih investicijskih projektov omogoča večji nadzor nad poslovanjem izvajalcev GJS, s tem lahko onemogoča ustvarjanje prevelikih likvidnostnih rezerv ter njihovo nenamensko uporabo, vendar pa lahko povzroči tudi precejšnje likvidnostne težave11 pri plačevanju računov izvajalcem in potrebo po večjem zadolževanju javnega sektorja.

Za uveljavitev takšnega sistema bi se morala izboljšati disciplina in medsebojno sodelovanje marsikaterih občin, kar je sicer dobro, vendar je doseganje tega cilja zaradi vpliva političnih odločitev vprašljivo. Razmisliti bi bilo treba o prenosu pristojnosti za izvajanje GJS na nivo pokrajin, ko bo to mogoče, saj gre pri izvajanju GJS večinoma za obseg storitev, ki zaradi uporabe naravnih virov ali ekonomije obsega, presega območje posamezne občine. Tudi poraba finančnih sredstev, ki jih za financiranje infrastrukture namenja država, je večinoma prioritetno namenjena regijskim projektom.

4 DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d. 4.1 Prometno-cestna infrastruktura v Sloveniji Prometno – cestna infrastruktura ima v gospodarstvu posamezne države pomembno vlogo, ki je odvisna predvsem od stopnje razvitosti in sestave gospodarstva, geografskih pogojev ter razvitosti in sestave samega prometno – cestnega sistema. Po eni strani je rezultat določenega gospodarskega razvoja, po drugi strani pa tudi vpliva nanj.

10 Čeprav je pri tem potrebno opozoriti, da evidence osnovnih sredstev infrastrukture v občinah običajno zagotavljajo slabše informacije o vrednosti uporabljene infrastrukture, še posebej pa bo to problematično v primeru infrastrukture, pri katerih občine zaradi delnega lastništva izkazujejo zgolj vrednosti solastniških deležev. Izkušnje kažejo, da se zaradi različnega obravnavanja istih poslovnih dogodkov v računovodstvih posameznih občin usklajenost evidenc razmeroma hitro izniči. 11 Zaradi težav pri izterjavi terjatev ali pa zadržanju namenskega denarja v občinskih proračunih za druge namene.

25

Vplivi na gospodarstvo se kažejo pretežno na naslednje načine (Zupančič, 2002, str. 75-76): omogoča izvajanje procesa reprodukcije za večino gospodarskih dejavnosti; pospešuje teritorialno delitev dela; pospešuje družbeno delitev dela; je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja in tudi splošni pogoj družbenega razvoja

vsake države; je pomemben začetni dejavnik razvoja manj razvitih območij.

Na področju razvoja državnih cest je Slovenija v zadnjem desetletju dajala prednost predvsem dograjevanju avtocest na vseevropskem cestnem omrežju in hitrih cest. Skladno z dosedanjo usmeritvijo in nacionalnim programom gradnje avtocest bo leta 2008 dograjena avtocesta na X (avtocestna smer sever – jug), leta 2010 pa tudi na celotnem V. (avtocestna smer vzhod – zahod) koridorju. Preostalo obstoječe omrežje državnih cest se je predvsem le vzdrževalo in ohranjalo; večinoma so se odpravljala ozka grla s ciljem povečati propustnost in varnost prometa. Izgradnja slovenskega dela V. in X. koridorja transevropskega prometnega omrežja predstavlja uresničitev osrednjega strateškega cilja Republike Slovenije (v nadaljevanju RS), in sicer v smislu zagotavljanja integriranega prometnega sistema, v katerem bodo med seboj povezana regionalna središča opravljala vlogo prometnih vozlišč, kar bo omogočilo tudi nadaljnji razvoj učinkovite gospodarske infrastrukture, obenem pa bodo ta središča tudi umeščena v transevropsko prometno omrežje. Opisani razvoj državne cestne infrastrukture je omogočil pospešen razvoj območij ob avtocestnem križu, medtem ko se navezanost in dostopnost drugih območij na avtocestni sistem v tem obdobju ni izboljšala. Opisano stanje je omejitveni dejavnik skladnega regionalnega razvoja območij Slovenije, ki ne ležijo ob avtocestnem križu. Območja zaradi slabe dostopnosti in s tem višjih transportnih stroškov postajajo lokacijsko nekonkurenčna, čeprav imajo druge, za razvoj potrebne dejavnike (cenejša zemljišča, usposobljeno delovno silo). 4.2 Ustanovitev in dejavnosti Družbe za avtoceste v RS d.d. Preoblikovanje Družbe za avtoceste v RS (v nadaljevanju DARS) s 1.1.2004 iz statusa javnega podjetja v obliki delniške družbe v delniško družbo kot obliko gospodarske družbe na eni strani omogoča skupno vlaganje javnega in zasebnega kapitala, po drugi strani pa komercializacijo poslovanja družbe DARS, torej način izvajanja njenih nalog kot gospodarske dejavnosti. Družba za avtoceste v RS d.d. je bila ustanovljena na podlagi Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04) (v nadaljevanju ZDARS). Družbi se je po

26

uveljavitvi tega zakona pripojilo javno podjetje Podjetje za vzdrževanje avtocest d.o.o. DARS ima položaj delniške družbe kot gospodarske družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V sodni register je vpisan osnovni kapital družbe v višini 51 mio tolarjev oziroma sedanjih 212.819 EUR. Delnice so izdane na ime ustanovitelja (Republika Slovenija) in so v skladu z določili statuta družbe neprenosljive (Statut Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., 2005). Na podlagi predhodnega soglasja Državnega zbora Republike Slovenije lahko postanejo delničarji družbe tudi druge osebe z vplačilom vložkov za izdane delnice pri povečanju osnovnega kapitala družbe, pri čemer delež glasov, ki jih ima Republika Slovenija v skupščini družbe, ne sme pasti pod 51% (ZDARS, 2004). Z državo, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije, sta bili v letu 2004 podpisani pogodbi:

Pogodba o izvajanju naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest ter finančnim inženiringom in drugih povezanih nalog po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in

Koncesijska pogodba za upravljanje in vzdrževanje avtocest v Republiki Sloveniji. Pogodbi sta temeljni podlagi za opravljanja dejavnosti družbe DARS, saj predstavljata razdelitev poslovanja družbe na delovanje v vlogi agenta Republike Slovenije za gradnjo po Pogodbi o izvajanju naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest ter finančnim inženiringom in drugih povezanih nalog po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS in delovanje družbe v vlogi koncesionarja po Koncesijski pogodbi za upravljanje in vzdrževanje avtocest, katere družba opravlja v svojem imenu in za svoj račun. Družba DARS na področju izgradnje in obnavljanja avtocest ter finančnega inženiringa opravlja naslednje naloge (ZDARS, 2004): 1. naloge, kjer DARS nastopa v imenu in za račun države:

naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor, naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje

avtocest. 2. naloge, kjer DARS nastopa v svojem imenu in za račun države:

naloge v zvezi z gradnjo in obnavljanjem avtocest, naloge v zvezi s finančnim inženiringom, druge naloge, ki so potrebne v zvezi z izvajanjem naročila.

3. naloge, kjer DARS nastopa v svojem imenu in za račun države: naloge v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem z nepremičninami, ki so bile

pridobljene v zvezi z gradnjo avtocest, vendar niso bile v celoti uporabljene za njihovo izgradnjo ali niso v celoti potrebne za upravljanje in vzdrževanje avtocest.

27

DARS d.d. na področju upravljanja in vzdrževanja opravlja naslednje naloge (Letno poročilo DARS d.d., 2005):

opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja, ki predstavlja gospodarsko javno službo, upravljanje avtocest, ki obsega strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge,

opredeljene z zakonom, izvajanje javnih pooblastil v zvezi z varstvom cest in prometa na njih ter ustanavljanje služnosti in druge naloge, ki jih določa ZDARS in

zagotavljanje prihodkov (dejavnost in naloge pobiranja cestnine za uporabo cestninskih avtocest), ki jih ZDARS določa kot vir financiranja koncesionarja za dejavnosti, ki jih po tem zakonu in tej pogodbi opravlja v svojem imenu in za svoj račun.

4.3 Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji12 Nacionalni program, ki predstavlja osrednji dokument, po katerem poteka gradnja avtocest v Sloveniji, je Državni zbor sprejel leta 1995 (v nadaljevanju NPIA), leta 1998 Spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji ter februarja 2004 Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ReNPIA). Programi so bili pripravljeni z namenom zagotoviti ustrezne notranje povezave države, izboljšati prometno varnost, zagotoviti povezave s širšim evropskim prostorom in spodbuditi gospodarski razvoj (strateški cilj) ter zagotoviti in povečati neposredne ekonomske učinke, zmanjšati negativne prometne vplive na okolje, omogočiti širše gospodarske, socialne in turistične koristi in ohranjati že zgrajeno avtocestno omrežje (strukturni cilji). Program predvideva izgradnjo manjkajočih avtocest in cest ustreznega standarda v dveh smereh:

v smeri jugozahod-severovzhod od Kopra do Šentilja na slovensko-avstrijski meji z odcepi do slovensko-italijanske meje pri Fernetičih in Vrtojbi ter slovensko-madžarske meje pri Pincah ter od Maribora proti Gruškovju na slovensko-hrvaški meji;

v smeri severozahod-jugovzhod od predora Karavanke na slovensko-avstrijski meji do Obrežja na slovensko-hrvaški meji.

Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je Državni zbor RS sprejel dne 27.02.2004. Z izgradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji naj bi se realizirali naslednji zastavljeni cilji:

navznoter medsebojno povezati vse slovenske regije ter najpomembnejše gospodarske centre v državi, navzven pa Republiko Slovenijo navezati na evropsko avtocestno omrežje in jo tako povezati s širšim evropskim prostorom,

približati in povezati slovenski gospodarski prostor z evropskim gospodarskim prostorom in s tem povečati konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva v primerjavi z evropskim,

12 Povzeto po Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).

28

približati in povezati slovenski kulturni prostor ter omogočiti njegovo prepoznavnost in povezanost s širšim evropskim prostorom,

spodbujati nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva preko investicij v izgradnjo gospodarske infrastrukture (avtocestnega omrežja), ki imajo dokazano pozitivne multiplikativne in akceleratorske učinke na večino makroekonomskih agregatov in ostale sektorje slovenskega gospodarstva,

izboljšati in povečati nivo prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu, zmanjšati prekomerne negativne vplive cestnega prometa na okolje v območju obstoječih

glavnih in regionalnih cest zaradi njihove razbremenitve z zgrajenim avtocestnim omrežjem, predvsem z ukrepi preusmerjanja težkega tovornega prometa na že zgrajeno avtocestno omrežje.

ReNPIA v Republiki Sloveniji do leta 2013 tako vključuje izgradnjo:

538,6 km avtocest in hitrih cest, 34 km navezovalnih cest na avtocestno omrežje, izgradnjo avtocest v območju mednarodnih mejnih prehodov, priključkov na obstoječe in

bodoče avtocestno omrežje ter dograjevanje obstoječega cestninskega sistema in uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku.

Za realizacijo gradnje cest iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v obdobju 2003-2013, v višini 3.475,7 milijonov evrov, bodo zagotovljena finančna sredstva iz naslednjih virov:

namenska sredstva (proračun RS): 42,6%, vrednostni papirji (obveznice): 45,9%, domači in tuji krediti: 10,7%, drugi viri: 0,8%.

V prilogi 4 je prikazana analiza fizične in finančne realizacije NPIA (presek stanja na dan 31.12.2002). Glavni vzroki navedenih odstopanj od predvidene fizične in finančne realizacije NPIA v posameznih fazah so:

dolgotrajni postopki umeščanja tras v prostor, daljši čas izdelave projektno-tehnične dokumentacije, zamude pri pridobivanju zemljišč in nepremičnin, izvajanje postopkov oddaje del po Zakonu o javnih naročilih, izvajanje arheoloških raziskav in zmanjševanje virov finančnih sredstev za realizacijo NPIA.

Kljub navedenim odstopanjem od predvidene fizične in finančne realizacije NPIA pa lahko ugotovimo, da investicije v izgradnjo slovenskega avtocestnega omrežja vplivajo pozitivno na gospodarstvo. Izdelana analiza makroekonomskih učinkov realizacije programa v obdobju

29

1994-2002 je namreč pokazala, da so bili le-ti večinoma ugodni. Ključni pozitivni makroekonomski učinki so bili naslednji:

Investicije: v povprečju so porasle za 7,8% letno; BDP: brez NPIA bi bila rast BDP med letoma 1994 in 2002 v povprečju za 0,91% nižja,

kot pa je dejansko bila; Industrijska proizvodnja: povečala se je za 0,24% letno; Zaposlenost: v povprečju se je povečala za 0,68% na leto, to je približno 4000 novih

delovnih mest letno; Inflacija: investicije v izgradnjo avtocest so v povprečju vplivale na cene za 0,07% letno; Končna potrošnja: v povprečju je bila za 1,3% na leto večja.

Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest (LPROAC) za leto 2006 je bil doslej najobsežnejši, saj njegova vrednost znaša približno 712 milijonov evrov; to je 37,5 odstotka več kot v letu 2005. Iz investicijskih transferjev so bila v proračunu RS za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 24,8 milijonov evrov, predvidena nepovratna sredstva kohezijskega sklada Evropske unije pa so znašala 8,4 milijonov evrov. Preostali del sredstev, potrebnih za uresničevanje plana razvoja in obnavljanja avtocest v letu 2006, so predstavljala sredstva koncesijske dajatve v višini 83,6 milijonov evrov, predvideno črpanje že odobrenih posojil v vrednosti 168,4 milijonov evrov, izdaja vrednostnih papirjev (obveznic) v skupni višini 361,2 milijonov evrov, povračilo davka na dodano vrednost v višini 63,6 milijonov evrov, iz drugih virov (najemnine počivališč ipd.) pa je bilo predvidenih 2,1 milijona evrov. V skladu z LPROAC 2006 se je izvajalo aktivnosti na 173 kilometrov avtocest (Avtoceste, 2007). 4.4 Vloga DARS d.d. pri upravljanju in vzdrževanju avtocest Avtoceste imajo po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 33/06) status državnih javnih cest, vse javne ceste pa so javno dobro. Zakon določa, da so v državni lasti in izven pravnega prometa. To pomeni, da jih država brez spremembe zakona ali posebnega zakona, ki bi spremenil ta status za avtoceste, ne sme odtujiti. Takšen pravni posel bi bil v neskladju s pravnim redom in zato ničen (Zakon o javnih cestah, 2002). Položaj družbe DARS pri opravljanju dejavnosti upravljanja in vzdrževanja avtocest ureja ZDARS. Skladno z ZDARS družba upravlja in vzdržuje avtoceste, ki jih zgradi v svojem imenu in za račun države. Razmerja med Republiko Slovenijo in družbo glede upravljanja in vzdrževanja avtocest so se podrobneje uredila s koncesijsko pogodbo o upravljanju in vzdrževanju avtocest, skladno z zakonom, ki ureja koncesijo gospodarske javne službe.

30

Koncesijska pogodba o upravljanju in vzdrževanju avtocest ureja predvsem naslednje (ZDARS, 2004):

višino koncesijske dajatve, ki se določi v odvisnosti od števila kilometrov avtocest v upravljanju družbe, deleža cestninskih cest, števila vozil (prometa) na avtocestah in višine cestnine po kilometru avtoceste;

način upravljanja in vzdrževanja avtocest; obliko in način nadzora koncedenta glede izvajanja nalog iz prejšnjega člena, kvalitete

njihovega izvajanja ter možne posledice v primeru ugotovljenih kršitev; trajanje koncesijskega razmerja in njegovo prenehanje; druge medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem avtocest.

Koncesija za redno vzdrževanje in upravljanje se podeljuje za avtoceste, s katerimi DARS d.d. upravlja in jih vzdržuje ob podpisu pogodbe ter tudi za vse avtoceste oziroma njihove odseke, ki bodo zgrajeni v okviru NPIA. Koncesionar (DARS d.d.) izvršuje koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in plačuje koncedentu (državi) koncesijsko dajatev, ki je opredeljena kot razlika med cestnino in vsemi drugimi prihodki (razen prihodkov od agentskega nadomestila, prihodkov od odškodnin zavarovalnic, finančnih in izrednih prihodkov) na eni strani in priznanimi odhodki za izvajanje dejavnosti koncesije ob upoštevanju normalnega donosa na kapital na drugi strani. Priznani odhodki so določeni glede na (Letno poročilo DARS d.d., 2005):

število vstopov in izstopov vozil na avtocesto oz. prehodov cestninskih postaj, v odstotku od letnega zneska prihodkov od cestnine, število kilometrov avtocest v upravljanju družbe in obrestne mere v odnosu do kapitala družbe.

V pogodbi je določeno, da se priznani stroški pobiranja cestnine in vzdrževanja avtocest vseskozi realno zmanjšujejo, kar pomeni, da bo moral DARS d.d. nenehno racionalizirati poslovanje, koncesijska dajatev pa se bo relativno povečevala glede na pobrano cestnino. Koncesijsko dajatev DARS d.d. mesečno nakazuje na poseben račun, ki je namenjen financiranju gradnje novih avtocest, odplačevanju kreditov in plačilu obresti ter obveznostim iz dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za gradnjo avtocest. Dokončen poračun letnega zneska koncesijske dajatve se opravi na podlagi prihodkov in priznanih odhodkov najkasneje 8 dni po prejemu mnenja revizorja o letnem poročilu DARS d.d. (Letno poročilo DARS d.d., 2005). DARS d.d. ima pri izvajanju koncesije pravico uporabljati vse objekte, potrebne za vzdrževanje avtocest in pobiranja cestnine, ki so v lasti države kot koncedenta. V poglavju 3.2. koncesijske pogodbe je določeno, da se oprema in naprave koncesije zgradijo oz. kupijo v okviru izgradnje avtocest za račun Republike Slovenije za odseke avtocest, katerih gradnja je

31

v teku ob podpisu koncesijske pogodbe oziroma se je ali se bo začela v letu 2004. Opremo in naprave iz prejšnjega stavka prenese koncedent koncesionarju v last. V navedeno stvarno premoženje sodijo premična oprema in naprave, potrebne za opravljanje dejavnosti vzdrževanja avtocest in pobiranja cestnine, sistema ABC, informacijskega sistema in sistema za obveščanje ter obvestilna signalizacija. Opremo in naprave za izvajanje koncesije pa bo koncesionar DARS d.d. kot gospodarska družba poslej zagotavljal sam iz prihodkov od poslovanja. Po izteku koncesijskega razmerja bo država to opremo in naprave odkupila po tržni ceni, ki jo bo določil ustrezni cenilec (Letno poročilo DARS d.d., 2005). Koncesijska pogodba se lahko razveže v primeru, če (ZDARS, 2004):

koncesionar ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti; ne poravnava ali ne poravna pravočasno koncesijskih dajatev; ne zagotavlja nemotenega in varnega odvijanja prometa, v skladu s predpisi o javnih

cestah in o varnosti prometa na njih; se pogodbeni stranki o razvezi pogodbe sporazumeta.

Upravljanje in vzdrževanje avtocest po koncesijski pogodbi obsega:

Upravljanje avtocest DARS naloge upravljanja opravlja skladno s predpisi, ki urejajo njihovo izvajanje. Upravljanje avtocest obsega zlasti (ZDARS, 2004): ⇒ pripravo tehničnih specifikacij za javne ceste; ⇒ izvajanje javnih pooblastil v zvezi z upravljanjem avtocest; ⇒ oddajanje površin zunaj vozišča avtocest in na površinah ob njej za opravljanje

spremljajočih dejavnosti; ⇒ dovoljevanje ustanavljanja služnosti za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih,

telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena.

Redno vzdrževanje avtocest in objektov na njih

DARS opravlja dejavnost rednega vzdrževanja avtocest in objektov na njih skladno s predpisi, ki urejajo redno vzdrževanje avtocest. Redno vzdrževanje avtocest obsega (Zakon o javnih cestah, 1997): ⇒ vzdrževalna dela za ohranjanje avtocest v dobrem stanju in s tem zagotavljanje prometne

varnosti in prevoznosti avtocest (vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, zagotavljanje preglednosti, ureditev vegetacije, intervencijski ukrepi, zimska služba ipd.);

⇒ nadzor nad stanjem avtocest in njihovega varovalnega pasu z vsakodnevnimi pregledi avtocest (pregledniška služba mora opravljati preglede na avtocestah in hitrih cestah trikrat dnevno) in

⇒ vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.

32

Pobiranje cestnine za uporabo cestninskih avtocest Dejavnost pobiranja cestnine opravlja DARS na vseh cestninskih postajah v Republiki Sloveniji. Ne glede na določbe Zakona o javnih cestah podjetje DARS določi višino, način plačevanja, vključno s tehnologijo cestninjenja, način evidentiranja plačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem in posledice neplačevanja cestnine s soglasjem vlade (ZDARS, 2004). Za upravljanje in vzdrževanje avtocest so namenjena naslednja sredstva (ZDARS, 2004):

cestnina za uporabo avtocest; povračila za izredne prevoze; zakupnina za oddane prometne površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti; prihodki od plačila služnosti za napeljevanje objektov in naprav javnega pomena na

avtocesti; dobiček oziroma del dobička od opravljanja druge gospodarske dejavnosti v zvezi z

avtocestami; nadomestila države ali lokalne skupnosti za stroške upravljanja in vzdrževanja

necestninskih avtocest in drugih državnih cest ter lokalnih cest v upravljanju in vzdrževanju;

drugi viri v okviru poslovanja družbe. Za upravljanje in vzdrževanje avtocest je v obdobju 2003-2013 načrtovanih 1885,1 milijonov evrov finančnih sredstev. Največji delež (97%) zbranih finančnih sredstev predstavlja cestnina, ki je tudi praktično edini vir za vzdrževanje avtocest. Zbrana sredstva se razporedijo za plačilo koncesijske dajatve, za naložbe v osnovna sredstva in za dejavnost podjetja DARS (stroški poslovanja, razvojne naloge, redno vzdrževanje, stroški pobiranja cestnine in drugo). Struktura finančni virov je prikazana v prilogi 5 (Re NPIA, 2004). DARS d.d. upravlja in vzdržuje skupno 464,7 km avtocest in hitrih cest ter več kot 130 km priključkov nanje (podatki 1. november 2006). Potek in dolžina posameznih avtocest in hitrih cest v upravljanju družbe sta predstavljena v prilogi 6 (Cestnina, 2006). Od 464,7 km avtocest in hitrih cest, s katerimi upravlja DARS d.d., jih je 381,35 km ali 82% cestninskih cest, to je takih, za katerih uporabo se plačuje cestnina. Cestnina se na slovenskih cestah pobira neposredno – klasično (s plačilnimi karticami, gotovinsko, z mesečno cestninsko karto) ter abonentskimi boni in elektronsko, s sistemom ABC za vozila prvega cestninskega razreda ali DARS kartico Transporter (Cestnina, 2006).

33

4.5 Računovodstvo podjetja DARS d.d.13 DARS mora voditi poslovne knjige in izdelati računovodske izkaze z letnim poročilom v skladu z ZGD in z računovodskimi ter poročevalskimi zahtevami slovenskih računovodskih standardov (v kolikor niso v nasprotju z ostalimi zakoni) tako, kot velja za velike gospodarske družbe. Sredstva in vire sredstev v upravljanju mora voditi DARS ločeno od sredstev in virov sredstev podjetja. V diplomskem delu sem se pri obravnavanju računovodskih usmeritev osredotočila na metode, uporabljene za vrednotenje sredstev lastnine Republike Slovenije, prejete v upravljanje DARS d.d. 4.5.1 Vrednotenje sredstev lastnine Republike Slovenije, prejete v upravljanje DARS

d.d.14 V primeru družbe DARS d.d. so sredstva v upravljanju:

opredmetena osnovna sredstva v upravljanju (zgrajene avtoceste in avtoceste v gradnji), poslovne terjatve, finančne naložbe ter denarna sredstva, potrebna za gradnjo in obnavljanje avtocest,

katerih lastnica je država in jih je dala v upravljanje družbi DARS d.d., ni pa ob prenosu nanjo prenesla tudi lastninske pravice na njih. 1. Opredmetena osnovna sredstva, prejeta v upravljanje DARS d.d. Opredmetena osnovna sredstva so izkazana v bilanci stanja zbirno, po posameznih vrstah teh sredstev, z neodpisano vrednostjo, kot razliko med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Osnovna sredstva, ki jih podjetje ne more uporabljati, ker so poškodovana ali zastarana, se izločijo trajno iz uporabe. Postavka opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju vključuje: 1. Zemljišča

delno izločena zemljišča avtocestnih baz. 2. Zgradbe predstavljajo aktivirane avtoceste oz. avtoceste, prenesene v uporabo a) Spodnji ustroj, ki je sestavljen iz:

odkupljenih zemljišč, gradbenih del na spodnjem ustroju, stroškov arheoloških izkopavanj,

13 Pri obravnavanju računovodskih usmeritev DARS d.d. sem uporabila naslednje vire: Slovenske računovodske standarde 2002 in 2006 (predvsem SRS 35), Letno poročilo DARS, d.d. za leto 2005, Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) in Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04). 14 Izkaz bilance stanja – lastnina RS, prejeta v upravljanje DARS d.d. na dan 31.12.2005, je prikazana v prilogi 6.

34

stroškov projektov, stroškov financiranja gradnje avtocest, stroškov nadzora gradnje avtocest, ipd.;

b) Zgornji ustroj, ki je sestavljen iz: zgornjega ustroja avtoceste kot cestišče (gradbenih del na zgornjem ustroju), varnostne in protihrupne zaščitne ograje, vertikalna in horizontalna signalizacija, oprema in naprave za vodenje prometa, sistem klic v sili ter telekomunikacijski vodi

(začasno, dokler ne bodo s sklepom vlade preneseni v dokapitalizacijo družbi DARS d.d.

c) Objekti: viadukti, mostovi, podvozi, nadvozi, predori z vso opremo;

d) Zgradbe na avtocestah: vzdrževalne avtocestne baze, cestninske postaje s kabinami in nadstreški, drugi zidani objekti ob avtocestah (transformatorske postaje);

e) Drugi upravljavci: vključujejo posebej aktivirana opredmetena osnovna sredstva za infrastrukturne

objekte in naprave, ki se bodo prenašala pooblaščenim in pristojnim upravljavcem, in katerih DARS d.d. po zakonodaji ne more biti upravljavec, kot na primer: regulacija vodotokov, prestavitev vodovodov, plinovodov, elektrovodov, raznih komunalnih vodov ipd., deviacije in ureditve cest in objektov na cestah.

3. Druge naprave in oprema na avtocestah: premična oprema RS v upravljanju DARS d.d., ki je bila nabavljena z izgradnjo novih

avtocestnih odsekov in ni še v skladu z zakonom o DARS prenesena kot dodatno stvarno premoženje v last družbe, nedokončane naložbe v opremo AC baz in oprema trajno iz uporabe RS, ki je uničena ali zastarela in predlagana v postopek

trajne izločitve. 4. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji predstavljajo avtoceste, objekte in avtocestne

baze v gradnji.

Pregled stanja in gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju podjetja DARS d.d., na dan 31.12. 2005, je prikazan v prilogi 8. Nabavna vrednost zgrajenih avtocest in avtocest v gradnji je sestavljena iz:

prevrednotenih nabavnih vrednosti in popravkov vrednosti, prenesenih avtocest s strani RS v upravljanje ob ustanovitvi družbe leta 1994 in

35

fakturne oziroma pogodbene vrednosti ter vseh stroškov, potrebnih za usposobitev za uporabo novih avtocest, objektov in avtocestnih baz ter avtocest v gradnji. V nabavno vrednost so vključeni stroški izdelave projektov, odkupi zemljišč, stroški cenitev odškodnin, stroški spremembe namembnosti zemljišč, stroški inženirja do konca leta 2003, stroški po agentski pogodbi (za opravljanje agentskega posla) in stroški financiranja (obresti od črpanih posojil do zaključka gradnje, stroški banke agenta) do kolavdacijskega15 zapisnika.

V nabavno vrednost je vključena tudi revalorizacija nabavne vrednosti za rast cen življenjskih potrebščin do konca leta 2001. Odpise opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju se obračunava posamično. Amortizacija se začne obračunavati prvi dan naslednjega meseca potem, ko se osnovno sredstvo začne uporabljati do konca poslovnega leta. Opredmetena osnovna sredstva v upravljanju se začnejo uporabljati z dnem odprtja avtoceste za promet, pri čemer pa ni nujno, da so odpravljene vse pomanjkljivosti. Osnovo za obračun odpisov predstavlja polna nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju. V osnovo za obračun odpisov se po aktiviranju vključujejo tudi vsa naknadna investicijska vlaganja, ki povečujejo bodoče koristi opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z zgrajenimi avtocestami in omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti avtocest (investicijsko vzdrževanje – obnova vozišč, objektov in opreme), zmanjšajo do takrat obračunani popravek vrednosti teh osnovnih sredstev. Pravna podlaga za obračunavanje odpisa je Zakon o računovodstvu in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05), ki se uporablja za obračun amortizacije za leto 2005 dalje. V prilogi 7 so prikazane stopnje odpisa opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju podjetja DARS d.d. za leti 2004 in 2005, v skladu z navedenim predpisom. Za osnovna sredstva drugih upravljavcev se ne obračunava odpis. Ta sredstva bodo pri prenosu na zakonite upravljavce prenesena po nabavni vrednosti. Novi upravljavci pa bodo sami odločili, kako in na kakšen način opraviti prevrednotenje premoženja in ustrezen odpis. Stroški odpisa opredmetenih sredstev v upravljanju se nadomestijo v breme dolgoročnih obveznosti do države, ker višina tega stroška ni vračunana v ceno uporabe avtoceste, država pa za ta namen ne zagotavlja posebnih sredstev.

15 Kolavdacija je strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, z odpravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem (Slovar slovenskega knjižnega jezika).

36

2. Poslovne terjatve Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami ob predpostavki, da bodo plačane, se izkazujejo kratkoročne terjatve do kupcev, kratkoročne terjatve za vstopni DDV in kratkoročne terjatve za obračunane obresti na vpogledna sredstva in obresti od danih depozitov. Kratkoročne poslovne terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Obresti se obračunajo v skladu s pogodbo na dan zapadlosti kratkoročne terjatve in na dan bilanciranja. Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami lastnine RS v upravljanju DARS d.d. ni izkazanih nobenih terjatev v tuji valuti. 3. Finančne naložbe Med kratkoročnimi finančnimi naložbami do drugih, za sredstva v upravljanju, se izkazujejo kratkoročni viški likvidnih investicijskih sredstev, namenjenih za graditev avtocest, dani bankam oziroma morebitne druge finančne naložbe, v katere lahko DARS d.d. investira skladno z določili ZDARS. 4. Denarna sredstva Denarna sredstva predstavljajo denarna sredstva (v domači in tuji valuti) na posebnih računih. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah je spremenjeno v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan poslovnega leta. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, poveča ali zmanjša dolgoročno obveznost do države. 5. Medsebojna razmerja med državo in družbo V bilanci premoženja RS, prejetega v upravljanje DARS d.d., se med sredstvi pojavljajo terjatve države (sredstev v upravljanju) do družbe iz naslova uporabe sredstev lastnine Republike Slovenije, prejetih v upravljanje DARS d.d. za financiranje sredstev družbe DARS d.d. V isti višini je v bilanci premoženja družbe DARS d.d. izkazana obveznost družbe do države. V skupni bilanci stanja se medsebojna razmerja ne prikazujejo, ker se medsebojno pobotajo. 4.5.2 Računovodski izkazi družbe DARS d.d. Zaradi zaščite gospodarskih interesov poslovnih partnerjev, lastnikov kapitala in same države zahtevajo pravni predpisi posameznih držav, da imajo poslovne osebe minimalen obseg in vrsto poslovnih evidenc. S tem omogočijo vsem udeležencem in drugim vpogled v gospodarski položaj in uspeh poslovne osebe. Vsem je veliko do tega, da je poslovna oseba lojalna do drugih, zato se pogosto govori o notranjem in zunanjem računovodstvu. Notranje računovodstvo se v strokovnih krogih imenuje stroškovno in je v domeni poslovodnikov poslovne osebe in ni predmet zunanjih interesov ter zakonske ali druge prisile. Poslovodniki sami odločajo, kdaj in kako si bodo za svoje informacijske potrebe organizirali ta del

37

računovodstva. Povsem drugače je z zunanjim ali finančnim računovodstvom, ki ga morajo uvesti skladno z gospodarskimi in davčnimi predpisi države ter z mednarodnimi in domačimi pravili računovodske stroke (Koletnik, 2005, str. 13). DARS d.d. poroča zunanjim in notranjim uporabnikom računovodskih informacij predvsem z letnimi poročili. Letno poročilo mora biti sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida (ZGD, 57. člen). Zunanji uporabniki in lastniki potrebujejo letna in morda tudi medletna poročila z računovodskimi izkazi, ki jih izdela računovodstvo poslovne osebe skladno z veljavnimi računovodskimi predpostavkami in načeli. Na letno poročilo vplivajo poleg predpisov, to sta Zakon o gospodarskih družbah in Slovenski računovodski standardi, še številni drugi subjekti, organi podjetja, ustanove, regulatorji ter številni zunanji uporabniki. Poročilo tako odseva skupek zahtev vseh omenjenih subjektov. Letno poročilo podjetja DARS d.d. obsega: 1. računovodsko poročilo, ki vsebuje:

skupno bilanco stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev, izkaz poslovnega izida DARS d.d., skupen izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala, dodatek k izkazu gibanja kapitala – izkaz bilančnega dobička ter dodatne podatke k podatkom iz bilance stanja – podatki o terjatvah in obveznostih do

tujine in 2. poslovno poročilo. Računovodski del letnega poročila predpisuje Zakon o gospodarskih družbah. Računovodsko poročilo je obdobno in informativno in je namenjeno tistim uporabnikom, ki morajo biti informirani, a ne sodelujejo pri odločanju v podjetju. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, primerljivost in zanesljivost. Za računovodsko poročanje za poslovne in analitske potrebe za notranje uporabnike informacij pa družba razdeli bilanco stanja v skladu z ZDARS in zakonom o računovodstvu na:

bilanco stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev družbe DARS d.d. in bilanco stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev lastnine Republike Slovenije,

prejetih v upravljanje DARS d.d.

38

Prikazano delitev sredstev in obveznosti do virov sredstev vodi DARS zaenkrat še v skladu s SRS 35 (2002) - Računovodske rešitve v javnih podjetjih. Po letu 2009 pa bo morala družba poslovanje prilagoditi SRS 35 (2006) - Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb. Kot sem že omenila, se v poslovnih knjigah podjetja DARS d.d., sredstva v lasti države ali lokalne skupnosti ne bodo mogla več izkazovati kot sredstva v upravljanju. RAČUNOVODSKO POROČILO Za potrebe poročanja podjetje DARS d.d., sestavlja: Bilanca stanja Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na določen dan ob koncu poslovnega leta ali posameznih obdobjih med letom. Stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev mora biti v bilanci prikazano po pošteni vrednosti. Bilanca vrednostno izrazi vsa sredstva družbe z vsoto vseh obveznosti in kapitala (Pratt, 1990, str. 51). Bilanca stanja DARS d.d. je prikazana v prilogi 9. Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida, ki je prav tako kot bilanca stanja temeljni računovodski izkaz, v katerem družba resnično in pošteno prikaže poslovni izid za poslovno leto ali medletno obdobje, za katero se sestavlja, je opredeljen v 62. členu ZGD in SRS 25. Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida (Slovenski računovodski standardi, 2006). ZGD v Sloveniji predpisuje najmanjši obseg podatkov v izkazu poslovnega izida, razčlenjenih na podatke o prihodkih in podatke o odhodkih. Določa tudi, da mora ustrezni računovodski standard podrobneje opredeliti podatke v izkazu poslovnega izida predvsem za organizacije, ki morajo zagotoviti, da bodo njihovi računovodski izkazi revidirani. Za vse druge organizacije je najmanjši obseg podatkov, ki ga mora vsebovati izkaz, določen že z ZGD. Izkaz poslovnega izida DARS d.d. je prikazan v prilogi 10. Izkaz finančnega izida Izkaz finančnega izida vsebuje pomembne informacije za odločanje pri financiranju in naložbenju. Na njihovi podlagi je mogoče ugotoviti razloge za povečanje ali zmanjšanje denarnih sredstev v obračunskem obdobju. Denarna sredstva se lahko povečajo na podlagi novega financiranja (povečanja obveznosti do virov sredstev) ali raznaložbenja (zmanjšanja nedenarnih sredstev), zmanjšajo pa zaradi naložbenja (povečanja nedenarnih sredstev) ali zaradi definanciranja (zmanjšanja obveznosti do virov sredstev) (Koletnik, 2005, str. 101). V prilogi 11 je predstavljen izkaz finančnega izida DARS d.d.

39

Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala družbe je prikazan v prilogi 12. V izkazu so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto ali medletna obdobja, za katere se sestavlja (Slovenski računovodski standardi, 2006). Izkaz bilančnega dobička Izkaz bilančnega dobička je poseben dodatek izkazu gibanja kapitala. Bilančni dobiček je pravno opredeljena računovodska kategorija iz ZGD. Izkaz sestavljajo:

čisti poslovni izid poslovnega leta + preneseni čisti dobiček/prenesena čista izguba + zmanjšanje rezerv iz dobička - povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave (zakonskih rezerv, rezerv za lastne deleže

in statutarnih rezerv) - povečanje rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega sveta (drugih rezerv iz

dobička) = »bilančni dobiček«, ki ga skupščina razporeja za:

⇒ delničarje, ⇒ druge rezerve, ⇒ prenos v naslednje leto ali/in ⇒ druge namene.

Podatke o terjatvah in obveznostih do tujine Podatke o terjatvah in obveznostih do tujine obravnavamo kot dodatne podatke k bilanci stanja. POSLOVNO POROČILO Podjetje se samo odloči, kako bo predstavilo poslovno poročilo, saj oblika ni predpisana. Z njim predstavi svoje delo, uspehe in neuspehe, uspešnost poslovanja in vizijo prihodnosti. Analize preteklih dogajanj in stanj lahko temeljijo na računovodskih podatkih iz računovodskih izkazov, lahko pa posegajo tudi na področje trženja, proizvajanja, kadrovske problematike, financiranja in podobno. Poslovno poročilo DARS d.d. zajema predvsem naslednje informacije:

poslanstvo, vizijo in strateške cilje; pomembne poslovne dogodke družbe; vpliv poslovanja družbe na gospodarsko okolje; opis poslovnih aktivnosti; oceno finančnega poslovanja in upravljanje s tveganji, ki jim je družba podvržena; kadrovsko in ekološko problematiko.

40

REVIZIJSKO POROČILO Za podjetja in državo ima pri nadzoru poslovanja poleg računovodstva zelo velik pomen revizija. Revizorji naj bi imeli ugled objektivnega strokovnjaka, ki deluje neodvisno od nadziranega podjetja, medtem ko je računovodstvo bolj povezano s svojim podjetjem, kar jim daje subjektiven pomen. Glede na ZGD je za podjetje DARS d.d. revizija letnih poročil obvezna. Revizijsko poročilo vsebuje (Odar, 2004, str. 17):

pojasnilo o obsegu revidiranja, v katerem se navedejo računovodski izkazi, ki so bili predmet preizkušanja, in prikažejo uporabljeni revizijski standardi oziroma navedejo razlogi, zaradi katerih ti standardi niso bili uporabljeni;

pojasnilo o podlagi za sestavitev računovodskih izkazov (računovodskih načelih in računovodskih standardih);

mnenje pooblaščenega revizorja, ali računovodski izkazi resnično prikazujejo finančno stanje in poslovni izid ter spremembe v finančnem položaju družbe.

Revizijsko poročilo mora vsebovati jasno izraženo mnenje o računovodskih informacijah. Mnenje brez pridržka (pozitivno) pomeni, da je revizor v vseh bistvenih pogledih zadovoljen oziroma ocenjuje, da so računovodski izkazi realni in objektivni. Kadar revizor poda mnenje s pridržkom ali odklonilno (negativno) mnenje ali pa mnenje zavrne, mora v revizijskem poročilu jasno in utemeljeno pojasniti razloge za to (Hočevar, 2002, str. 375).

5 SKLEP Ravnanje s premoženjem države in lokalnih skupnosti je treba računovodsko spremljati na način, ki ima na eni strani ustrezno pravno podlago, na drugi strani pa je skladen z rešitvami iz računovodskih standardov. Prav tako je v skladu z zakonodajo in evropskimi direktivami potrebno ločeno računovodsko evidentiranje stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov ter poslovnega izida za posamezne gospodarske javne službe in druge dejavnosti, ki jih opravlja javno podjetje. Sredstva v lasti države ali lokalne skupnosti se torej po letu 2009 pri izvajalcu gospodarske javne službe, na primer javnem podjetju ali javnem gospodarskem zavodu, ne morejo več izkazovati kot sredstva v upravljanju. Do prehoda na novo ureditev, ki bo usklajena z zakonskimi podlagami za področje gospodarskih javnih služb, pa morajo vsa javna podjetja v skladu s SRS 35.38 uporabljati SRS 35 – Računovodske rešitve v javnih podjetjih – iz leta 2002, in sicer tiste določbe, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju. Dokončna rešitev v zvezi s prehodom na novo ureditev je povezana z dogovorom med ustreznimi državnimi in lokalnimi organi na eni strani in javnimi podjetji na drugi. Pogodbeni stranki morata opraviti

41

prehod premišljeno, z medsebojnim dogovarjanjem in tudi s spremljanjem sprememb predpisov, ki se bodo na tem področju verjetno še dogajale. Ukinitev računovodske kategorije »sredstva v upravljanju«, po kateri se je infrastruktura, ki je v lasti lokalne skupnosti, izkazovala v knjigah lokalnih skupnosti kot terjatev, v knjigah javnih podjetij, ki opravljajo GJS, pa kot osnovna sredstva, povzroča kar precej težav pri iskanju ustrezne alternative. V svetu se pojavlja trend financiranja javnih infrastrukturnih storitev s strani zasebnega sektorja, država pa ima pristojnosti regulative in nadzora. Zasebniki z vlaganjem kapitala v javno infrastrukturo vnašajo podjetniške načine upravljanja in s tem večjo učinkovitost. Tudi v Sloveniji se je pričel razvijati sistem, ki povezuje javni in privatni sektor in je namenjen financiranju investicij v javni sektor. Vprašanje položaja javnega podjetja oziroma izvajalcev gospodarskih javnih služb so se zato odločili urediti v prehodnih in končnih določbah Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, katerega namen je omogočiti in vzpodbujati zasebna vlaganja v javno infrastrukturo in druge projekte v javnem interesu ter zagotoviti preglednost in poštenost postopkov sklepanja različnih oblik sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Možne so različne kombinacije sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, z zelo različnimi strukturami tveganja, financiranja, lastništva, upravljanja in trajanja. V grobem bi lahko te oblike financiranja razdelili v dve skupini, in sicer na obliko sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, kjer lastništvo nad objektom (infrastrukturo) ostaja v rokah javnega sektorja (države ali lokalne skupnosti) in na sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, kjer se lastništvo nad objektom začasno ali pa trajno prenese na zasebni sektor, ki je odgovoren za financiranje projekta. V prvo skupino uvrščamo pogodbe za opravljanje storitev, pogodbe o najemu in klasične koncesijske pogodbe. Pomembna je delitev najema na poslovni in finančni najem, saj se finančni najem praviloma konča tako, da najemojemalec ob koncu najemnega obdobja postane tudi pravni lastnik stvari. Tako ga lahko uvrstimo že v drugo skupino sodelovanja javnega in zasebnega sektorja. V drugo skupino lahko prištejemo tudi možnost prenosa lastništva infrastrukture na izvajalce GJS. Poglavitni argument zagovornikov prenosa infrastrukture v last izvajalcev GJS je predvsem v tem, da je razmejitev pristojnosti in odgovornosti za izvajanje GJS med občino kot lastnico infrastrukture in izvajalcem GJS kot upravljavcem zapletena in ne omogoča načrtnega in gospodarnega odločanja o investicijah v infrastrukturo. Prenos lastništva infrastrukture na izvajalce GJS bi bila tudi najenostavnejša računovodska rešitev. Izkazovanje samega prenosa infrastrukture je namreč povsem enostavno, saj v bilanci stanja države ali občine pride zgolj do presredstvenja – vrednost osnovnih sredstev se prenese v vrednost dolgoročne finančne naložbe v kapital izvajalca GJS.

42

Čeprav je lahko prenos infrastrukture v last javnih podjetij dobra rešitev, pa se je potrebno zavedati nevarnosti pobega teh izvajalcev GJS pred javnim nadzorom in pridobitve močnejše pogajalske pozicije teh družb. Zato je treba biti pri urejanju tega področja zelo pazljiv, saj je popravljanje napak težko izvedljivo. Pomembno je, da se jasno razmejijo pristojnosti med podjetjem in državo oziroma lokalno skupnostjo glede odgovornosti za tekoče poslovanje in za investicije, kot so izgradnja in investicije. Tudi preoblikovanje podjetja DARS iz statusa javnega podjetja v obliki delniške družbe v delniško družbo kot obliko gospodarske družbe omogoča skupno vlaganje javnega in zasebnega kapitala ter izvajanje nalog podjetja kot gospodarske dejavnosti. Spoznanja so pokazala, da je za učinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb potrebna vzpostavitev konkurence. Težko je ugibati, kakšna bo prihodnja družbenoekonomska ureditev posameznih izvajanj gospodarskih javnih služb. Dokončna presoja, kako računovodsko spremljati omenjene alternative »sredstev v upravljanju«, bo mogoča šele, ko bodo te nove pravnoorganizacijske rešitve sprejete.

43

Literatura

1. Borak Neven: K večji preglednosti javnih financ. Zbornik referatov - VI. seminar o javnih financah in državnem revidiranju. Ljubljana : Zveza ekonomistov Slovenije, 2004, str.178.

2. Čižman Milenka: Prehod na SRS 35. IKS, Ljubljana, 2006, 8, str. 66-72. 3. Duhovnik Meta: Državni računovodski izkazi na mikro in makro ravni. Zbornik

referatov 36. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah. Portorož : Zveza ekonomistov Slovenije, 2004, str. 25-48.

4. Duhovnik Meta: Predvidene spremembe SRS 35. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2005, str. 51-69.

5. Duhovnik Meta: Ekonomski in računovodski vidik izvajanja gospodarske javne službe na podlagi pogodbe o finančnem najemu. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2006, str. 69-78.

6. Ferfila Bogomil et al.: Ekonomski vidiki javne uprave. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 2002. 592 str.

7. Groff-Ferjančič Miranda: Ekonomski vidik javno-zasebnega partnerstva. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2006, str. 19-36.

8. Hočevar Marko, Igličar Aleksander: Osnove računovodstva. 2 dopolnjena izdaja. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2002. 446 str.

9. Hrovatin Nevenka: Strategija razvoja lokalnih gospodarskih javnih služb v Sloveniji. Ljubljana : Svetovalni center d.o.o., 2002. 175 str.

10. Janko Lojze: Javna podjetja. Podjetje in delo, Ljubljana, XVI (1990), str. 345-351. 11. Jereb Samo: Zagotavljanje pogojev za uspešno poslovanje javnih podjetij.

Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2001, str. 19-42.

12. Jereb Samo: Uporaba SRS 35 v javnih podjetjih in pri koncesionarjih – danes in v prihodnje. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2004, str. 65-80.

13. Jereb Samo: Amortizacija infrastrukture pri izvajalcih gospodarskih javnih služb. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2005, str. 5-32.

14. Jereb Samo: Izvajanje gospodarske javne službe, če se infrastruktura vloži kot stvarni vložek. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2006, str. 79-96.

15. Kavčič Slavka et al.: Amortizacija v obveznih lokalnih gospodarskih javnih službah varstva okolja. Ljubljana : Svetovalni center d.o.o., 2002, str. 85.

44

16. Kavčič Slavka: Računovodstvo javnih podjetij. Zbornik referatov 25. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah. Portorož : Zveza ekonomistov Slovenije, 1993, str. 107-117.

17. Koletnik Franc, Koželj Stanko: Redni in posebni računovodski izkazi. Ljubljana : Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2005. 373 str.

18. Kranjec Marko: Amortizacija in financiranje infrastrukture gospodarskih javnih služb. IKS, Ljubljana, 2004, 6, str. 7-11.

19. Kuhelj Alenka: Primer ZDA kot model uspešnega in racionalnega opravljanja gospodarskih javnih služb. Pravnik, Ljubljana, 1997, 6-8, str. 382-395.

20. Lozej Marko: Ekonomski in računovodski vidik izvajanja gospodarske javne službe na podlagi pogodbe o poslovnem najemu. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2006, str. 53-68.

21. Mužina Aleksij: Preoblikovanje javnih podjetij in izvajanje gospodarskih javnih služb po predlagani ureditvi javno-zasebnega partnerstva. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2006, str. 5-18.

22. Odar Marjan: Poročanje zunanjim uporabnikom računovodskih informacij. IKS, Ljubljana, 2004, 1-2, str. 7-21.

23. Pirnat Rajko: Javno podjetje in infrastruktura – nekatera pravna vprašanja. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2001, str. 163-173.

24. Pratt Jamie: Financial Accounting. Glenview : Scott, Foresman and Company, 1990. 905 str., 144 pril.

25. Pličanič Senko: Vloga javnih podjetij pri izvajanju gospodarskih javnih služb v prihodnje. Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2004, str. 5-17.

26. Rees Ray: Public Enterprise Economics. Oxford : Phillip Allan, 1989. 238 str. 27. Reščič Valter: Urejanje medsebojnih razmerij med občinami in javnimi podjetji.

Računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov. Ljubljana : LM Veritas, družba za revizijo in računovodsko svetovanje d.o.o., 2001, str. 15-12.

28. Šinkovec Janez: Javno podjetje. Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1989, 35-37, str. 57- 58.

29. Turk Ivan et al.: Finančno računovodstvo. Ljubljana : Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2004. 814 str.

30. Van Greuning Hennie: International Reporting Standards. Washington : The World Bank, 2004. 297 str.

31. Zupančič Samo: Ekonomika transporta. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2002. 311 str.

45

Viri

1. Avtoceste. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. [URL: http://www.dars.si], 25.2.2007.

2. Cestnina. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. [URL: http://www.dars.si], 15.12.2006.

3. DARS d.d. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. [URL: http://www.dars.si], 15.12.2006.

4. Finančno središče. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. [URL: http://www.dars.si], 15.12.2006.

5. Javne ceste. Direkcija Republike Slovenije za ceste. [URL: http://www.drsc.si], 15.12.2006.

6. Letno poročilo DARS d.d. za leto 2005. Ljubljana : DARS d.d., 2006. 109 str. 7. Mednarodni računovodski standardi, 2005. 8. Navodilo o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in

opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 54/02). 9. Novinarsko središče. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, [URL:

http://www.dars.si], 15.12.2006. 10. Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in

opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05). 11. Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni

list RS, št. 50/04). 12. Second International Workshop on PPPs. Brussels : European Commission, 2004. 13. Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 107/01). 14. Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/05). 15. Statut Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., 2005. 16. Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04). 17. Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 56/98 in 123/06). 18. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 42/06). 19. Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98). 20. Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 33/06). 21. Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 65/06). 22. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06). 23. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06). 24. Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99). 25. Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91).

Priloge

Priloga 1: Temeljne usmeritve in cilji zasebnega in javnega sektorja __________________ 1

Priloga 2: Primerjava med posameznimi oblikami vključevanja privatnega sektorja v _____

infrastrukturo _____________________________________________________ 1

Priloga 3: Izkaz bilance stanja – lastnina RS, prejeta v upravljanje DARS d.d.___________

na dan 31.12.2005 _________________________________________________ 2

Priloga 4: Analiza fizične in finančne realizacije NPIA (presek stanja na dan 31.12.2002) 3

Priloga 5: Struktura finančnih virov za upravljanje in vzdrževanje v obdobju 2003-2013__ 3

Priloga 6: Avtoceste in hitre ceste v upravljanju DARS d.d. _________________________ 4

Priloga 7: Stopnje odpisa opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju podjetja ________

DARS d.d. za leti 2004 in 2005 _______________________________________ 4

Priloga 8: Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v upravljanju DARS d.d. ____

na dan 31.12.2005 _________________________________________________ 5

Priloga 9: Izkaz bilance stanja podjetja DARS d.d. na dan 31.12.2005_________________ 6

Priloga 10: Izkaz poslovnega izida za podjetje DARS d.d. za obdobje ___________________

od 1. januarja do 31. decembra 2005__________________________________ 8

Priloga 11: Izkaz finančnega izida podjetja DARS d.d. za obdobje ____________________ 9

od. 1 januarja do 31. decembra 2005__________________________________ 9

Priloga 12: Izkaz gibanja kapitala podjetja DARS d.d. za obdobje od 1.1. do 31. 12. 2005_10

Priloga 1: Temeljne usmeritve in cilji zasebnega in javnega sektorja Strateški element Zasebni/podjetniški sektor Javni/nepridobitni sektorTemeljni strateški cilj Konkurenčnost Učinkovito uresničevanje poslanstvaKljučni finančni cilj Dobiček, rast, tržni delež Zmanjševanje stroškov, učinkovitostVrednote Inovativnost, ustvarjalnost, Odgovornost družbi, integriteta,

prepoznavnost… poštenostZaželjeni izid Zadovoljstvo odjemalcev Zadovoljstvo odjemalcevUdeleženci Investitorji/lastniki,trg Ustanovitelji, davkoplačevalci,

financerji/donatorji, regulatorji…Opravičilo za čuvanje Zaščita intelektualnega kapitala Nacionalna varnosttajnosti in intelektualne lastnineKljučni dejavniki Stopnja rasti, tržni delež, Najboljše prakse vodenja in uspeha razlikovanje ponudbe, edinstvenost, upravljanja, enotnost, ekonomija

napredne tehnologije obsega, standardizirane tehnologije Vir: Borak, 2004, str. 150. Priloga 2: Primerjava med posameznimi oblikami vključevanja privatnega sektorja v infrastrukturo Pogodbe za Pogodbe za Koncesije BOT oblika Prodaja opravljanje najem projektnega storitev/vodenje financiranja Lastništvo nad Javni sektor Javni sektor Javni sektor Privatni sektor, Privatni sektor premoženjem nato javni sektor Zagotovitev Javni sektor Javni sektor Privatni sektor Privatni sektor Privatni sektor investicijskih sredstev Komercialno Javni sektor Deljen Privatni sektor Deljen Privatni sektor tveganje Operativno Deljen Privatni sektor Privatni sektor Privatni sektor Privatni sektor tveganje Prihodki Prihodek S pogodbo S pogodbo Prih. iz prodaje Prodajna cena javnega iz prodaje dogovorjen dogovorjen storitve koristniku in davki sektorja storitev znesek plus znesek plus minus plačilo za davki davki storitev privat. sekt. Prihodki S pogodbo Prihodek od Prihodek od Prihodek na Prihodek iz privatnega opredeljen prodaje storitve prodaje storitve osnovi prodaje prodaje sektorja znesek minus s pogodbo minus s pogodbo storitve državi storitve dogovorjen znesek dogovor. znesek Obdobje 1 do 5 let 5-12 let 15-30 let 15-30 let Stalno Vir: Mrak, 1998.

1

2

Priloga 3: Izkaz bilance stanja – lastnina RS, prejeta v upravljanje DARS d.d. na dan 31.12.2005

v tisočih sit 31.12.2005 31.12.2004Primerjava 05/04

SREDSTVA 1.007.317.342 938.880.725 107,3 A. STALNA SREDSTVA 996.624.489 932.309.184 106,9 II. Opredmetena osnovna sredstva 996.624.489 932.309.184 106,9 1. Zemljišča in zgradbe 878.500.874 823.678.082 106,7 a) Zemljišča 177.973 177.973 100,0 b) Zgradbe 878.322.901 823.500.109 106,7 3. Druge naprave in oprema 879.247 1.363.200 64,5 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 117.244.368 107.267.902 109,3 b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 117.244.368 107.267.902 109,3 B. GIBLJIVA SREDSTVA 5.320.498 4.449.359 119,6 II. Poslovne terjatve 4.427.519 4.402.171 100,6 b) Kratkoročne poslovne terjatve 4.427.519 4.402.171 100,6 1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 105.519 630.596 16,7 4. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 4.322.000 3.771.575 114,6 III. Kratkoročne finančne naložbe 871.208 15.642 4. Kratkoročne finančne naložbe do drugih 871.208 15.642 IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 21.771 31.546 69,0

C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.320 0 Č. TERJATVE IZ NASLOVA UPORABE SREDSTEV RS V 5.371.035 2.122.182 253,1 UPRAVLJANJU ZA FINANCIRANJE SREDSTEV DARS d.d. IZVENBILANČNA EVIDENCA 73.236.098 80.284.354 91,2 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.007.317.342 938.880.725 107,3

B. REZERVACIJE 202.541 294.214 68,8

3. Druge rezervacije 202.541 294.214 68,8 C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 1.007.103.970 938.586.418 107,3 a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 980.550.108 916.251.952 107,0

1. Dolg. bančna posojila za nabavo opredm. osn. sred. v upravljanju 312.569.621 282.865.782 110,5

2. Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic 38.430.000 13.430.000 286,2 3. Dolg. obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od države 624.254.029 615.146.449 101,5 4. Dolg. obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od občine 4.887.687 4.519.688 108,1 5. Dolg. obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od drugih 408.771 290.033 140,9 b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 26.553.862 22.334.466 118,9 2. Kratk. bančna posojila za nabavo opredm. osn. sred. v upravljanju 11.988.627 10.367.319 115,6 4. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 12.213.774 10.172.434 120,1 8. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 2.351.461 1.794.713 131,0 Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 40 93 43,0 D. OBVEZNOSTI IZ NASLOVA UPORABE SREDSTEV V 10.791 0 DARS d.d. ZA FINANCIRANJE SREDSTEV RS V UPRAVLJANJU 73.236.098 80.284.354 91,2 IZVENBILANČNA EVIDENCA

Priloga 4: Analiza fizične in finančne realizacije NPIA (presek stanja na dan 31.12.2002) Predvideno Predvideno po Predano v promet Odstotek Odstotek po NPIA NPIA v obdobju v obdobju realizacije realizacije 1994-2002 1994-2002 glede na glede na obd. NPIA 1994-2002 Fizična realizacija graditve avtocest in cest v km 553,7 385,0 252,20 46% 66%Finančna realizacija graditve avtocest in cest v mio USD 4.100,3 3.251,0 2.232,00 54% 69%Finančna realizacija graditve zagotavljanja virov finančnih sredstev (bencinski tolar, posojila, cestnina za fin. gradnje, drugi viri) v mio USD 5.504,3 3.576,4 2.315,40 42% 65%Vir: Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, 2004. Priloga 5: Struktura finančnih virov za upravljanje in vzdrževanje v obdobju 2003-2013

cestnine 97% drugi viri 2% najemnine 1%

Vir: Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, 2004.

3

4

Priloga 6: Avtoceste in hitre ceste v upravljanju DARS d.d. Avtoceste in hitre ceste Dolžina v km

A1 Mejni prehod Šentilj - Pesnica 10,7A1 Maribor vzhod (Ptujska cesta) - Koper 230,7Skupaj A1 241,4A2 Mejni prehod (Predor Karavanke) - Hrušica 5,3A2 Hrušica - Vrba 13,5A2 Podtabor - Kranj vzhod 13A2 Kranj – Ljubljana (Šentvid) 20,3A2 Zahodna obvozna avtocesta Ljubljane Koseze - Kozarje 7,2A2 Ljubljana (Malence) - Pluska 37,5A2 Hrastje - Lešnica 7,8A2 Kronovo - Obrežje 39,1Skupaj A2 143,3A3 Gabrk (pri Divači) - Fernetiči 11,3Skupaj A3 11,3A5 Vučja vas – Beltinci 14,6Skupaj A5 14,6Skupaj avtoceste (A1, A2, A3 in A5) v upravljanju DARS 411H2 Hitra cesta skozi Maribor 9,9H3 Severna obvoznica Ljubljana 9,2H4 Podnanos – Vrtojba 32,2H5 Škofije - Srmin (od razcepa A1 Srmin proti Škofijam) 2,4Skupaj hitre ceste (H2, H3, H4 in H5) v upravljanju DARS 53,7Skupaj vse avtoceste in hitre ceste v upravljanju DARS 464,7Vir: Cestnina, 2006. Priloga 7: Stopnje odpisa opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju podjetja DARS d.d. za leti 2004 in 2005 Opredmeteno osnovno sredstvo Stopnja odpisa 2005 Stopnja odpisa 2004 Deli avtoceste: zgornji ustroj avtoceste 5% 7% spodnji ustroj avtoceste - - objekti (predori, viadukti, mostovi) 2% 2% Drugi upravljavci - - Zgradbe 3%/4%/5% 10%//3% Osebna vozila 12,5% 15% Oprema RS (povprečna stopnja) 20,9% 21,1%

opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05).

Vir: Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in

5

Priloga 8: Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v upravljanju DARS d.d. na dan 31. 12. 2005 (v SIT) Zemljišča Avtoceste (zg., Zgradbe Drugi Avtoceste Druga oprema Opredmetena osnovna Skupaj

sp. ustroj, objekti) uporabniki v gradnji na AC sredstva, trajno zunaj uporabe Nabavna vrednost

Stanje 31.12.2004 177.973 897.324.743 11.945.267 97.284.726 107.267.902 1.472.892 350.295 1.115.823.798

Prenos sredstev za opravljanje dejavnosti po - - - 47.763 - - - 3.048.595 - - 3.096.358

Koncesijski pogodbi iz registra lastnine RS,

prejete v upravljanje DARS d.d. v register DARS d.d.

Nabava - - - - 86.392.888 1.305.576 - 87.698.464

Prenosi med postavkami sredstev - 65.869.544 1.549.522 7.190.995 - 76.093.748 1.487.714 - 4.027 -

Prenos med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti - 324.977 - - - 322.674 - - 2.303

Prenosi na druge upravljavce - - 731.002 - - 2.422.313 - - 344.193 - - 3.497.508

Izločitve v letu 2005 /odtujitve, odpisi/ - - - - - - - 11.784 - 11.784

Stanje 31.12.2005 177.973 962.788.262 13.447.026 102.053.408 117.244.368 873.394 334.484 1.196.918.915 Popravek vrednosti

Stanje 31.12.2004 180.278.679 2.775.948 122.027 337.960 183.514.614

Prenos sredstev za opravljanje dejavnosti po - - 413 - 119.567 - - 119.980

Koncesijski pogodbi iz registra lastnine RS,

prejete v upravljanje DARS d.d. v register DARS d.d.

Amortizacija v 2005 19.592.918 449.895 - - 20.042.813

Investicijsko vzdrževanje - 3.129.247 - 5.245 - - - 3.134.492

Prenos med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti 2.303 - - - 2.303

Prenosi na druge upravljavce - - - 2.677 - - 2.677

Prenosi med postavkami sredstev - 957 217 - 1.174 -

Izločitve v letu 2005 /odtujitve, odpisi/ - - - - 8.155 - 8.155

Stanje 31.12.2005 196.744.653 3.221.142 - 328.631 200.294.426

Sedanja vrednost

Stanje 31.12.2004 177.973 717.046.064 9.169.319 97.284.726 107.267.902 1.350.865 12.335 932.309.184 Stanje 31.12.2005 177.973 766.043.609 10.225.884 102.053.408 117.244.368 873.394 5.853 996.624.489

Stanje 31.12.2005 v EUR 743 3.197.503 42.683 425.976 489.384 3.646 24 4.159.958

Priloga 9: Izkaz bilance stanja podjetja DARS d.d. na dan 31.12.2005 V tisočih sit

31.12.2005

31.12.2004 Primerjava 05/04

SREDSTVA 1.020.484.384 951.184.373 107,3 A. STALNA SREDSTVA 1.004.553.511 935.908.323 107,3 I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 72.635 130.542 55,6 3.Dolgoročne premoženjske pravice 72.635 130.542 55,6 II. Opredmetena osnovna sredstva 1.001.330.131 935.777.002 107,0 1. Zemljišča in zgradbe 878.844.534 823.995.603 106,7 a) Zemljišča 177.973 177.973 100,0 b) Zgradbe 878.666.561 823.817.630 106,7 3. Druge naprave in oprema 5.161.405 4.513.497 114,4 4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 117.324.192 107.267.902 109,4 b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 117.324.192 107.267.902 109,4 III. Dolgoročne finančne naložbe 3.150.745 779 5. Drugi dolgoročni deleži 745 745 100,0 6. Druge dolgoročne finančne terjatve 3.150.000 34 B. GIBLJIVA SREDSTVA 15.906.114 15.272.392 104,1 I. Zaloge 365.854 297.011 123,2 1. Material 365.854 297.011 123,2 II. Poslovne terjatve 5.570.716 5.390.723 103,3 b) Kratkoročne poslovne terjatve 5.570.716 5.390.723 103,3 1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1.035.661 1.449.600 71,4 4. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 4.535.055 3.941.123 115,1 III. Kratkoročne finančne naložbe 9.734.086 9.336.407 104,3 4. Kratkoročne finančne naložbe do drugih 9.734.086 9.336.407 104,3 IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 235.458 248.252 94,8 C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 24.760 3.657 677,0 IZVENBILANČNA EVIDENCA 73.899.155 80.832.242 91,4

6

V tisočih sit

31.12.2005

31.12.2004 Primerjava 05/04

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.020.484.384 951.184.373 107,3A. KAPITAL 9.423.541 8.725.626 108,0I. Vpoklicani kapital 51.000 51.000 100,0 1. Osnovni kapital 51.000 51.000 100,0II. Kapitalske rezerve 6.279.105 6.279.105 100,0III. Rezerve iz dobička 2.421.014 1.802.707 134,3 1. Zakonske rezerve 5.100 5.100 100,0 4. Druge rezerve iz dobička 2.415.914 1.797.607 134,4V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 618.307 538.699 114,8VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 54.115 54.115 100,0 1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 54.115 54.115 100,0B. REZERVACIJE 741.405 388.496 190,8 3. Druge rezervacije 741.405 388.496 190,8C. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 1.009.515.942 940.863.694 107,3 a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 980.550.108 916.251.952 107,0 1. Dolg. bančna posojila za nabavo opredm. osn. sred. v upravljanju 312.569.621 282.865.782 110,5 2. Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic 38.430.000 13.430.000 286,2 3. Dolg. obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od države 624.254.029 615.146.449 101,5 4. Dolg. obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od občine 4.887.687 4.519.688 108,1 5. Dolg. obveznosti za sredstva, dobljena v upravljanje od drugih 408.771 290.033 140,9 b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 28.965.834 24.611.742 117,7 2. Kratk. bančna posojila za nabavo opredm. osn. sred. v upravljanju 11.988.627 10.367.319 115,6 3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 739 0 4. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 13.284.384 11.064.070 120,1 8. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 3.692.084 3.180.353 116,1Č. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 803.497 1.206.557 66,6IZVENBILANČNA EVIDENCA 73.899.155 80.832.242 91,4

7

Priloga 10: Izkaz poslovnega izida za podjetje DARS d.d. za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005

v tisočih SIT IPI 2005 IPI 2004 Primerjava 2005/2004

1. Čisti prihodki od prodaje 39.664.437 34.585.025 114,69 Prihodki od cestnin 33.403.453 27.843.154 119,97 Prihodki od zakupnin 591.610 469.804 125,93 Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev 237.192 230.871 102,74 Prihodki od služnosti 12.559 1.905 659,42 Prihodki po agentski pogodbi 5.232.153 5.555.580 94,18 Drugi prihodki od prodaje 187.470 483.711 38,76

4. Drugi poslovni prihodki 191.393 187.505 102,07 5. Stroški blaga, materiala in storitev -29.516.788 -24.847.000 118,79

a) Stroški materiala -1.845.338 -1.493.172 123,59 b) Stroški storitev -6.165.479 -6.099.569 101,08 c) Dajatev po koncesijski pogodbi -21.505.971 -17.254.258 124,64

6. Stroški dela -6.037.001 -5.227.846 115,48 a) Stroški plač -4.283.822 -3.773.176 113,53 b) Stroški socialnega in pokojninskega zavarovanja -702.774 -616.169 114,06 c) Drugi stroški dela -1.050.405 -838.500 125,27

7. Odpisi vrednosti -2.442.194 -3.283.847 74,37 a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolg. sr. in opredmetenih OS -2.431.873 -3.266.937 74,44 b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih -10.321 -16.910 61,04

8. Drugi poslovni odhodki -389.841 -317.678 122,72 11. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 390.867 345.113 113,26

c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratk. terjatev 390.867 345.113 113,26 13. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti -23.761 -13.517 175,78

c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti -23.761 -13.517 175,78 15. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 1.837.112 1.427.755 128,67 16. Izredni prihodki 6.707 3.487 192,32 17. Izredni odhodki -13.386 -354

a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popr. kapitala -13.386 -354 18. Poslovni izid zunaj rednega delovanja -6.679 3.133 - 213,19 19. Davek iz dobička -593.819 -353.489 167,99 21. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 1.236.614 1.077.399 114,78

8

9

Priloga 11: Izkaz finančnega izida podjetja DARS d.d. za obdobje od. 1 januarja do 31. decembra 2005

v tisočih SIT IFI 2005 IFI 2004 Primerjava 05/04

A. Finančni tokovi pri poslovanju a) Pritoki pri poslovanju 39.661.441 32.286.333 122,84

Poslovni prihodki 39.855.830 34.772.530 114,62

Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje 6.707 3.487 192,32

Začetne manj končne poslovne terjatve -179.993 -2.489.977 7,23 Začetne manj končne aktivne kratk. časovne razmejitve -21.103 292 b) Odtoki pri poslovanju -24.705.958 -24.427.720 101,14

Poslovni odhodki, brez amortizacije in dolg. rezervacij -35.953.950 -30.455.543 118,05

Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje -13.386 -354

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v posl. odhod. -593.819 -344.702 172,27 Končne manj začetne zaloge -68.843 34.436 -199,92

Začetni manj končni poslovni dolgovi 12.327.101 6.694.684 184,13

Začetne manj končne pasivne kratk. časovne razmejitve -403.060 -356.241 113,14

c) Prebitek pritokov pri poslov. ali prebitek odtokov pri poslov. 14.955.483 7.858.613 190,31

B. Finančni tokovi pri naložbenju a) Pritoki pri naložbenju 390.867 1.237.530 31,58 Fin. prih., ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevred.) 390.867 345.113 113,26

Pobotano zmanjšanje dolg. fin. naložb (razen za prevred.) 0 892.417

b) Odtoki pri naložbenju -71.498.501 -85.588.609 83,54 Fin. odhod., ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevred.) -23.761 -13.517 175,78 Pobotano povečanje neopred. dolg. sred. (razen za prevred.) -45.952 -116.928 39,30 Pobotano povečanje opred. osn. sred. (razen za prevred.) -67.881.142 -76.137.069 89,16 Pobotano povečanje dolg. fin. naložb (razen za prevred.) -3.149.966 0 Pobotano povečanje kratk. fin. naložb (razen za prevred.) -397.680 -9.321.095 4,27

c) Prebitek pritokov pri naložb. ali prebitek odtokov pri naložb. -71.107.634 -84.351.079 84,30

C. Finančni tokovi pri financiranju a) Pritoki pri financiranju 56.678.056 71.744.721 79,00

Pobotano povečanje dolg. fin. dolgov (razen za prevred.) 54.703.838 67.127.220 81,49 Pobotano povečanje kratk. fin. dolgov (razen za prevred.) 1.621.309 4.617.500 35,11

Pobotano povečanje dolg. rezervacij (razen za prevred.) 352.909 0 b) Odtoki pri financiranju -538.699 -22.466

Pobotano zmanjšanje dolg. rezervacij (razen za prevred.) 0 -22.466 Zmanj. obv. do lastnikov iz delitve dobička (izplačila divid.) -538.699 0 c) Prebitek pritokov pri finan. ali prebitek odtokov pri finan. 56.139.357 71.722.255 78,27

Č. Končno stanje denarnih sred. in njihovih ustreznikov 235.458 248.252 94,85 x) Finančni izid v obdobju -12.794 -4.770.211 y) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 248.252 5.018.463 4,95

Priloga 12: Izkaz gibanja kapitala podjetja DARS d.d. za obdobje od 1.1. do 31. 12. 2005

I. II. III. V. VI. Vpoklicani

kapital Kapitalske

rezerve Rezerve iz dobička Čisti poslovni izid poslovnega leta

Prevrednotovalni popravki kapitala

1. 1. 4. 1. 1.

Osnovni kapital

Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička

Čisti dobiček poslovnega leta

Splošni prevred. popravek kapitala

Skupaj kapital

A. Stanje na dan 31.12.2004 51.000 6.279.105 5.100 1.797.607 538.699 54.115 8.725.626

B. Premiki v kapital

d) Vnos čistega poslovnega izida 1.236.614 1.236.614

poslovnega leta 2005

C. Premiki v kapitalu

b) Prerazporeditev čistega dobička 618.307 -618.307 0

poslovnega leta 2005 po sklepu uprave

in s soglasjem nadzornega sveta

Č. Premiki iz kapitala

a) Izplačilo dividend za leto 2004 -538.699 -538.699

(razporeditev bilančnega dobička 2004)

D. Stanje na dan 31.12.2005 51.000 6.279.105 5.100 2.415.914 618.307 54.115 9.423.541

BILANČNI DOBIČEK na dan 31.12.2005 -618.307 1.236.614 618.307

10