Poročilo o kršitvah pravic mladih

POROČILO O KRŠITVAH

PRAVIC MLADIH

Pravno‐informacijski center nevladnih organizacij –PIC,

December 2011

Kršitev pravic mladih

2

KAZALO

UVOD ...................................................................................................................................................................... 5

POVZETEK ............................................................................................................................................................... 6

SPLOŠNO PO PODROČJIH ..................................................................................................................................... 10

CIVILNO PRAVO .................................................................................................................................................... 11

OBLIGACIJE .......................................................................................................................................................... 11

Najemnine in najemna razmerja ................................................................................................................ 12

Reklamacije in stvarne napake ................................................................................................................... 12

Odškodnine ................................................................................................................................................. 13

PODROČJE GOSPODARSKEGA PRAVA ......................................................................................................................... 14

PODROČJE DRUŽINSKEGA PRAVA .............................................................................................................................. 14

PODROČJE DEDNEGA PRAVA ................................................................................................................................... 15

UPRAVNO PRAVO ................................................................................................................................................. 16

PODROČJE ŠOLSTVA IN IZOBRAŽEVANJA .................................................................................................................... 16

PODROČJE ŠTIPENDIJ ............................................................................................................................................. 19

BIVANJE .............................................................................................................................................................. 21

Področje subvencioniranega bivanja ......................................................................................................... 21

Stanovanjske razmere mladih .................................................................................................................... 21

DELOVNO PRAVO ................................................................................................................................................. 23

ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................................................................ 24

DOHODNINA ........................................................................................................................................................ 25

ZAPOSLITEV ......................................................................................................................................................... 26

Pripravniško delo ........................................................................................................................................ 27

AVTORSKA IN PODJEMNA POGODBA ......................................................................................................................... 28

SAMOSTOJNI PODJETNIK ........................................................................................................................................ 28

SOCIALNO PRAVO ................................................................................................................................................. 29

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ................................................................................................................................. 29

DENARNA SOCIALNA POMOČ ................................................................................................................................... 30

DRUŽINSKA POKOJNINA ......................................................................................................................................... 32

OTROŠKI DODATEK ................................................................................................................................................ 33

OSTALO ............................................................................................................................................................... 33

ŠTUDENTSKE DRUŽINE ............................................................................................................................................ 33

Brezposelnost .............................................................................................................................................. 34

PREKRŠKI IN KAZENSKO PRAVO ........................................................................................................................... 36

PREKRŠKI ............................................................................................................................................................. 36

KAZENSKO PRAVO ................................................................................................................................................. 37

KRIMINALITETA MLADOLETNIH OSEB ........................................................................................................................ 37

PRIMERJAVA PO SVETOVALNICAH ....................................................................................................................... 39

Civilno pravo ............................................................................................................................................... 39

Upravno pravo ............................................................................................................................................ 40

Delovno pravo ............................................................................................................................................. 41


3

Socialno pravo ............................................................................................................................................. 42

Kazensko pravo in prekrški ......................................................................................................................... 42

Na tem področju svetovalnice ne zaznavajo veliko vprašanj. Kot prikazuje spodnji grafikon o tovrstnih

vprašanjih poročata le Zavod PIP in PIC. Oba poročata, da je večina vprašanj v zvezi s prekrški, kar je

razumljivo saj je področje kazenskega prava precej kompleksno in dostikrat svetovalnice zaradi

omejenega obsega možne pomoči niso pravi naslov. . ................................................................................ 42

Povzetek ...................................................................................................................................................... 43

LITERATURA .......................................................................................................................................................... 44

PUBLIKACIJE: ........................................................................................................................................................ 44

LETNA POROČILA: .................................................................................................................................................. 44

SPLETNI VIRI: ........................................................................................................................................................ 44


4

GRAFIKON 1; DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV PO PODROČJIH .................................................................................. 10 GRAFIKON 2: DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV NA PODROČJU CIVILNEGA PRAVA ............................................................ 11 GRAFIKON 3: DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV S PODROČJA UPRAVNEGA PRAVA ........................................................... 16 GRAFIKON 4: DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV Z DELOVNO PRAVNEGA PODROČJA .......................................................... 23 GRAFIKON 5: DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV S SOCIALNO PRAVNEGA PODROČJA ......................................................... 29 GRAFIKON 6: ŠTEVILO PRIMEROV NA TEMO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA PO LETIH ....................................................... 30 GRAFIKON 7: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV CIVILNEGA PRAVA PO SVETOVALNICAH ......................................... 39 GRAFIKON 8: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV UPRAVNEGA PRAVA PO SVETOVALNICAH ....................................... 40 GRAFIKON 9: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV DELOVNEGA PRAVA PO SVETOVALNICAH ....................................... 41 GRAFIKON 10: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV SOCIALNEGA PRAVA PO SVETOVALNICAH ..................................... 42 GRAFIKON 11: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV S KAZENSKEGA PRAVA IN PREKRŠKOV PRAVA PO SVETOVALNICAH ...... 43

TABELA 1: ŠTEVILO PRIMEROV NA PODROČJU PREŽIVNIN PO LETIH ................................................................................ 14 TABELA 2: ŠTEVILO PRIMEROV NA PODROČJU DEDNEGA PRAVA PO LETIH ........................................................................ 15 TABELA 3: ŠTEVILO VPRAŠANJ GLEDE ŠTUDENTSKEGA DELA PO LETIH .............................................................................. 24 TABELA 4: ŠTEVILO VPRAŠANJ GLEDE DOHODNINE PO LETIH ......................................................................................... 25 TABELA 5: ŠTEVILO PRIMEROV NA TEMO ZAPOSLITEV GLEDE NA LETA ............................................................................. 26 TABELA 6: ŠTEVILO PRIMEROV GLEDE AVTORSKE IN PODJEMNE POGODBE PO LETIH ............................................................ 28 TABELA 7:ŠTEVILO VPRAŠANJ GLEDE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA PO LETIH .................................................................... 28 TABELA 8: ŠTEVILO IZPLAČANE DENARNE SOCIALNE POMOČI ZA MESEC, GLEDE NA STAROST VLAGATELJA ................................. 31 TABELA 9: ŠTEVILO PRIMEROV VPRAŠANJ GLEDE DENARNE SOCIALNE POMOČI PO LETIH ...................................................... 32 TABELA 10: ŠTEVILO VPRAŠANJ GLEDE DRUŽINSKE POKOJNINE PO LETIH ......................................................................... 32 TABELA 11: ŠTEVILO PRIMEROV S PODROČJA S PODROČJA ŠTUDENTSKIH DRUŽIN PO LETIH ................................................... 33 TABELA 12: REGISTRIRANO BREZPOSELNI MLADI, GLEDE NA LETA .................................................................................. 34 TABELA 13: REGISTRIRANA BREZPOSELNOST PO STROKOVNI IZOBRAZBI Z SEPTEMBER 2011 ................................................ 35 TABELA 14: ŠTEVILO VPRAŠANJ V ZVEZI S PREKRŠKI PO LETIH ....................................................................................... 36 TABELA 15: ŠTEVILO VPRAŠANJ V ZVEZI S KAZENSKIM PRAVOM PO LETIH ........................................................................ 37


5

UVOD

Poročilo o kršitvah pravic mladih je nastalo v okviru projekta Aktivendržavljan.si, ki ga

podpira Ministrstvo za šolstvo in šport in se delno financira iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007‐

2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne

usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.

Projekt je usmerjen v krepitev vloge mladih, v njihovo izobraževanje in usposabljanje za

učinkovitejše udejstvovanje v javnem, političnem in splošnem družbenem dogajanju. Preko

projektnih aktivnosti se bodo mladi lahko opremili z novimi znanji, veščinami in vrednotami,

in bodo tako sposobni razumeti svojo odgovornost državljana do družbe. Projekt poskuša

doseči večje zanimanje mladih, njihovo dejansko udejstvovanje in posledično njihovo

odzivnost na družbena dogajanja, ki jih zadevajo. Posebna pozornost znotraj projekta je

namenjena mladim z manj priložnostmi, katerim se omogoča enakovredno vključevanje v

družbo ter dostopnost do virov znanja in moči.

Aktivno državljanstvo je kompleksen pojem, ki zajema vsesplošno aktivnost državljank in

državljanov na različnih področjih, pri čemer je njihovo delovanje usmerjeno v splošno

družbeno korist in ne zgolj v uresničevanje osebnih interesov. Glede na dejstvo, da se

aktivnega državljanstva ne moremo preprosto naučiti, ga je potrebno razvijati že pri mladih.

Za razumevanje položaja mladih in smiselno odgovarjanje na njihove potrebe, je potrebno

poznati težave, ovire in skrbi, s katerimi se mladi dandanes ukvarjajo. S tem namenom je

pripravljeno tudi to poročilo. Skozi analizo dela treh pravnih svetovalnic smo poskusili orisati

najbolj pereča vprašanja, s katerimi se mladi soočajo in poskušali tudi najti razloge za to

stanje.

Poročilo je pripravljeno z namenom, da se na enem mestu zbere in pregleda količina in

vsebina vprašanj, ki jih imajo mladi in tako prikazati, na katerih področjih so mladim

največkrat kršene pravice, tudi na sistemski ravni.

Pri tem se želimo posebej zahvaliti Zavodu PIP iz Maribora in Zavodu Študentska svetovalnica

iz Ljubljane, ki sta pomembno prispevala k nastanku tega poročila Za pripravo poročila sta ti

dve organizaciji prispevali pomembne podatke, ki so bili zbrani tekom njihovega dela.


6

POVZETEK

V Sloveniji brezplačno pravno pomoč mladim v največjem delu zagotavljajo trije zavodi in

sicer Zavod PIP1, Zavod Študentska svetovalnica2 in Pravno‐informacijski center nevladnih

organizacij – PIC3. Vse tri organizacije so nevladne organizacije, kjer svetovalno delo

opravljajo mladi pravniki. V obdobju od leta 2008 do julija 2011, ki je obravnavano v poročilu

so svetovalnice nudile mladim približno 21.500 svetovanj na različnih področjih, ki jih

poročilo podrobneje razčlenjuje. V tem poročilu kot mlade obravnavamo skupino

prebivalstva v starosti od 18‐28 let, na posameznih mestih, kjer je posebej navedeno pa tudi

širše.

Kot je razvidno iz prvih tabel je največ svetovanj oz. pravne pomoči opravljene na področju

upravnega prava, kar je delno povezano s tem, da je Zavod Študentska svetovalnica

namenjena svetovanju študentom, ki pa jih večinoma zanimajo postopki povezani s študijem

in sicer štipendije, subvencije, bivanje v študentskih domovih, podaljševanje študija ipd., kar

spada na področje upravnega prava.

Poročilo polega analize podatkov naštetih svetovalnic navaja tudi podatke in primere, ki jih

opisuje Varuh človekovih pravic v svojih letnih poročilih, Statistični urad RS v svojih letopisih

ter podatke posameznih raziskav in poročil.

Na področju civilnega prava se mladi največ srečujejo s težavami pri najemnih razmerjih.

Težave mladih pri najemnih razmerjih so najpogostejše v Ljubljani, kjer je zaradi relativno

nizkega števila sob v študentskih domovih še vedno veliko povpraševanja po tržnem najemu.

Mladi ‐ študentje so praviloma šibkejša stranka v najemnih razmerjih in tako podvrženi

nezakonitim ali nekorektnim ravnanjem najemodajalcev. Pri tem gre najpogosteje za

zahteve, ki jih je po zakonu dolžan plačati najemodajalec oz. lastnik, vdiranje v najemne

prostore, neutemeljeno zadrževanje varščine po prekinitvi najemnega razmerja,

neupoštevanje odpovednih rokov s strani najemodajalca ipd.

Mlade tudi pogosto zanima dostop do neprofitnih stanovanj in kriteriji za dodelitev le‐teh.

Glede na to, da nimajo vse občine vzpostavljenega sistema dodeljevanja neprofitnih

stanovanj, mladi po Sloveniji tako niso v enakem položaju v zvezi z dostopom do stanovanj

oz. reševanja stanovanjske problematike. Poleg tega pa je deloma problematično tudi

uvrščanje mladih z visoko izobrazbo v prednostne kategorije upravičencev do neprofitnih

stanovanja, saj takšni kriteriji mlade, ki nimajo možnosti za študij, postavlja v bistveno slabši

položaj in sicer zaradi razlogov, na katere sami težko vplivajo.

1 http://www.zavodpip.si/

2 http://www.svetovalnica.com/ 3 http://www.pic.si/


7

Področje, kjer število primerov sicer ni izjemno visoko, pa vendar pomembno z vidika kršitve

pravic mladih je pravica do preživnine. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do

polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske

razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan

na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do

dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti4. Pravno pomoč največkrat iščejo mladi, ki so že

polnoletni in torej neposredno upravičeni prejemati preživnine. V Sloveniji je približno

67.000 preživninskih upravičencev, torej otrok in mladih do 26. leta in je preživnina zanje

seveda eden najpomembnejših dohodkov.

Sicer najbolj pereče področje varstva pravic mladih je področje šolstva in izobraževanja,

področje štipendij in področje bivanja v študentskih domovih (skupaj 14.046. od leta 2008 do

julija 2011) Na tem področju je zabeležen tudi največji porast števila prosilcev pravne

pomoči.

Osrednji del pravne pomoči oz. vprašanj, ki jih zastavljajo mladi so predvsem kako ohraniti

status študenta, saj so pravice, ki jih s tem statusom imajo za njih ključnega pomena.

Posredno jim omogoča dohodek in zavarovanje, kar po končanem študiju seveda ni več

mogoče. Po poteku statusa, ko diplomirajo, se kar naenkrat znajdejo v sistemu, ki jim ne

zagotavlja nikakršne socialne varnosti. Izgubijo pravico do štipendije, ne morejo delati preko

študentskih servisov in, če niso že prej, so se pa sedaj dolžni obvezno zdravstveno zavarovati.

V kolikor se ne morejo zaposliti (kar je v sedanjem času zelo verjetno) jim preostane le

prijava na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Samo evidentiranje kot brezposelna

oseba pa še ne zagotavlja zaposlitve. Poleg tega, v večini primerov niso upravičeni do

denarne socialne pomoči, ker se pri dodeljevanju le‐te gledajo dohodki zadnjih treh mesecev

pred mesecem oddaje vloge, vlagatelji pa so do zadnjega dne študentskega statusa delali

preko študentske napotnice. Zato vprašanja o možnostih podaljševanju statusa študenta do

trenutka, ko je na vidiku redna zaposlitev, logično niso redka.

V zvezi s štipendijami se veliko vprašanj nanaša na vračanje štipendij, možnosti odpisa,

odloga ipd., kar predvsem zanima tiste študente, ki svojih študijskih obveznosti niso izpolnili

v roku. Tudi število teh primerov iz leta v leto narašča.

Vse večji delež mladih dela ob študiju. Plačano delo ob študiju naj bi opravljalo že 65%

študentov. Študentsko delo je značilno predvsem za mlade od 15 do 24 let, vendar

upoštevajoč raziskave, je povprečje študija 6,9 let, iz česar se da sklepati, da se študentskega

dela poslužujejo tudi starejši, ki še študirajo oziroma podaljšujejo študentski status (od 25 do

29 leta), predvsem zaradi dohodka. Pri tem pa je potrebno podariti še drugi vidik, s strani

4 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 ‐ uradno prečiščeno besedilo)


8

mladih diplomantov. Torej populaciji, ki je že uspešno zaključila študij, so konkurenca ravno

študentje, ki delajo preko študentskih napotnic. Tukaj gre predvsem za visoko strokovne

poklice. Kljub ugodnostim študentskega dela, pa se pri tej obliki zaposlitve dogaja ne malo

kršitev, zaradi česar smo to obliko dela označili kot ne‐varno.

Vse več mladih diplomantov se pojavlja med registrirano brezposelnimi osebami. Premalo

prostih delovnih mest, je glede na letni priliv diplomiranih oseb, s tem pa prihaja do t.i.

vertikalnega substitucijskega efekta. Mladi s terciarno izobrazbo se zaposlujejo tudi na

delovna mesta, ki zahtevajo sekundarno izobrazbo ali pa so kot taka opredeljena. S tem pa

konkurirajo diplomatom s sekundarno izobrazbo. Vpliv na nastalo situacijo je morebiti imel

ravno Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki brezposelnim (po 6

mesecih) omogoča ponujanje del, ki so za do dve stopnji nižja od primerne izobrazbe

posameznika. Čeravno je ukrep primeren z vidika zaposlitve in pomembnosti prve zaposlitve,

pa se postavlja vprašanje ali ne pomeni izgubo oziroma neuporabo sveže pridobljenega

znanja in kompetenc (ob dolgotrajnem izobraževanju) ter posledično nadaljnje zmanjševanje

konkurenčnosti mladih.

Tako kot ostali del trga delovne sile so zaradi vplivov gospodarskih gibanj, mladi deležni

neizbežne negotovosti na trgu. Po drugi strani, pa zaradi večje fleksibilnosti pri zaposlovanju

(delo za določen čas, študentsko delo, honorarno delo), prikrajšani za možnosti za polno

ekonomsko in socialno osamosvojitev.

Veljavni sistem trga dela in različnih razmerij v zvezi z delom, zlasti pa tudi glede

pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je do mladih diskriminatoren. V Sloveniji se je

število brezposelnih diplomantov v obdobju 2000–2009 povečalo za 240 odstotkov. Slovenija

je med državami EU‐ja na prvem mestu po številu mladih z začasno zaposlitvijo, hkrati pa naj

bi imelo pri starosti 29 let redno zaposlitve le 48 odstotkov ljudi. Mladi delajo vse bolj preko

avtorskih pogodb in študentskih servisov, ki nudijo zelo slabo varnost dela in slabo socialno

varnost. Strukturno onemogočanje mladih na trgu dela ima številne negativne posledice

(kreditna nesposobnost, negotovost, slabši materialni pogoji vplivajo na družinsko življenje,

motivacijo, ustvarjalnost…).

Prav tako je že danes mogoče z gotovostjo napovedati, da bodo mlajši, ki vplačujejo obvezne

prispevke in dajatve in tisti, ki bodo šele začeli vplačevati v pokojninsko blagajno, nedvomno

bolj prizadeti, zlasti tudi pri uživanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Tako glede bistveno neugodnejših pogojev za upokojitev (podaljševanje delovne oz.

zavarovalne dobe, starosti za upokojitev…) kot glede obsega uživanja pravic (bistveno nižje

višine zagotovljenih pokojnin, manj drugih pravic iz zavarovanja).

Za starostno diskriminacijo mladih niso kriva zgolj demografska gibanja, temveč neodzivna

politika in neučinkovito prilagajanje spreminjajočim se razmeram v svetu.


9

O dejanski socialni ogroženosti mladih pričajo tudi statistični podatki o prejemnikih socialne

pomoči. V starostni skupini od 18 do 21 let se število izplačanih denarnih socialnih pomoči

giba med 3.000 in 4.000, starostna skupina od 22 do 26 pa med 6.000 in 10.000, kar je 150 %

več.

Zbrani podatki in njihova analiza torej kaže, da se mladim v Sloveniji bistveno slabše godi po

diplomi, kot v času študija, kar je sicer običajno v drugih evropskih državah in kar vpliva tudi

na splošne razmere na trgu dela. V času študija so mladi tako varnejši in ekonomsko bolj

neodvisni, kot po uspešno končanem študiju. Tako se povečuje delež socialnih pomoči

izplačanih višjim starostnim skupinam mladih, delež brezposelnosti med mladimi pa tudi

vztrajno narašča.

Težave mladih so tako povezane ravno z dejstvom starosti in neizkušenosti, kar jih seveda

umešča v ranljivo skupino prebivalstva. Zakonodaja v mnogih primerih te osebne okoliščine

ne obravnava ustrezno oz. ne uravnava z ukrepi pozitivne diskriminacije. Prav nasprotno,

obstoječa zakonodaja spregleduje dejstvo, da na mladih svet stoji in jim je zatorej nujno

potrebno dati prave priložnosti. Tu predvsem mislimo na izobraževanje, delo in stanovanje.

Šele takrat mladi lahko začnejo resnično prispevati v družbi.


10

SPLOŠNO PO PODROČJIH

Mladi prihajajo v pravne svetovalnice z različnimi vprašanji iz različnih področij. Kršitve pravic mladih so prikazane po področjih. Za lažji prikaz in analizo smo kršitve in ostala pogosta vprašanja razdelili na naslednja področja:

Upravno pravo Civilno pravo Delovno pravo Socialno pravo Prekrški in kazensko pravo

Grafikon 1; Deleži obravnavanih primerov po področjih

4512; 21%

14050; 66%

2048; 9%

73; 0%875; 4%

CIVILNO PRAVO

UPRAVNO PRAVO

DELOVNO PRAVO

SOCIALNO PRAVO

PREKRŠKI IN KAZENSKOPRAVO

Iz grafikona 1 je razvidno, da je skupaj v letih 2008, 2009, 2010 in 2011, največ primerov na področju upravnega prava (66%). Sledijo primeri na področjih civilnega (21%), delovnega (9%) in socialnega prava (4%). Najmanj je primerov na področjih kazenskega prava in prekrškov. Vsako od navedenih področij prava smo naprej razdelili po podpodročjih. Ta podpodročja pa po najbolj pogostih primerih, ki se na tem podpodročju pojavljajo.

Kršitve pravic mladih

11

CIVILNO PRAVO

Civilno pravo smo delili na podpodročje obligacij, gospodarskega prava, družinskega prava in dednega prava. Spodnji grafikon prikazuje primerjavo skupnega števila primerov civilnega prava (v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 po podatkih Zavoda PIP, Pravno‐informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in Zavoda Študentska svetovalnica). Grafikon 2: Deleži obravnavanih primerov na področju civilnega prava

4155; 92%

46; 1%27; 1%196; 4%

91; 2%

Obligacije

Dedno pravo

Družinsko pravo

Gospodarsko pravo

Ostalo

Obligacije

Grafikon 2 nam prikazuje, da je največ primerov iz obligacijskega prava (92 %). Na podlagi podatkov pravnih svetovalnic ugotavljamo, da je bilo največ vprašanj o reklamacijah in stvarnih napakah kupljenih stvari (67%). Vprašanja so se navezovala tudi na različne pogodbe (31%) ‐ najemna, darilna, prodajna in posojilna pogodba. Kar nekaj zapletov je nastalo zaradi poroštev. Izkazalo se je, da uporabniki ne vedo kaj pomeni biti porok nekomu. Pogosto gre za solidarno poroštvo5, kjer je porok solidarno odgovoren za plačilo obveznosti. Kaže, da so mladi prehitro pripravljeni jamčiti za nekoga, pa čeprav že sami niso dobro preskrbljeni, in ko ti dolžniki, za katere jamčijo, ne poravnajo obveznosti, nastajajo problemi. Svetovalnice so obravnavale tudi primere odškodninskih zadev (2%). Ocenjujemo, da so mladi izredno slabo informirani na tem področju.

5 Solidarno poroštvo: oseba, ki daje poroštvo, se zaveže kot pôrok in plačnik. Upnik lahko zahteva izpolnitev dolžnikove obveznosti bodisi od dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.


12

Najemnine in najemna razmerja

V letu 2009 svetovalnice beležijo 134 primerov6 obravnave najemnih razmerij. Naslednje leto je bil zabeležen porast števila primerov na 212.7 Leta 2011 je statističnih podatkih viden upad primerov s tega področja, 106 primerov8. To ne pomeni, da so težave izginile, saj podatki Pravno‐informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC (v nadaljevanju PIC) za leto 2011 kažejo, da je svetovalnica obravnavala, skoraj polovico obravnavanih primerov prav na temo najemnih razmerij. Pri primerih glede najemnih razmerij gre predvsem za kršitve v smislu vdiranja v najemne prostore, zahteve za plačilo stroškov, ki jih po zakonu dolžan plačati najemodajalec oz. lastnik stanovanja, ne vračanje varščine s strani najemodajalcev, neupoštevanja odpovednih rokov, itd. Tem kršitvam so izpostavljeni predvsem študenti, ki prihajajo v Ljubljano na študij in se vsaj na začetku še slabo znajdejo, zaradi česar so pogosto tarča nekorektnih najemodajalcev. Mladi se pogosto zanimajo tudi za možnosti neprofitnega najema. Pri čemer pa se pod vprašanje postavlja obstoječi sistem dodeljevanja v občinah, ki dajejo prednost mladim z visoko izobrazbo. Obstoječi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem omogoča določitev prednostnih kategorij upravičencev na lokalni ravni, kjer pa npr. v Ljubljani, dajejo prednost mladim z višjo/visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe, magisterijem ali doktoratom. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana v zadnjem 14. razpisu ta kriterij utemeljuje s tem, da se tako podpira mlade, ki vlagajo v lastno izobrazbo. Na prvi pogled seveda dober argument, vendar pa se je potrebno zavedati, da ti mladi kasneje lažje rešujejo stanovanjske probleme, saj z visoko izobrazbo praviloma zasedajo bolje plačana delovna mesta, nasprotno pa mladi brez izobrazbe zaslužijo manj in poleg tega plačujejo tržno najemnino. Anomalija ne bi bila tako velika, če bi bil sistem nadzora dohodkov upravičencev do neprofitnega najema redno izvajan, vendar pa temu še zdaleč ni tako; upravičencem se lahko dohodek v času trajanja neprofitnega najema bistveno izboljša, česar pa nihče ne preverja in tako kljub relativno visokim dohodkom uživajo neprofitni najem.

Reklamacije in stvarne napake

Podatki svetovalnic kažejo, da je kar največ primerov v zvezi z reklamacijami in stvarnimi napakami kupljenih stvari (67%). Pri tem je potrebno poudariti, da je tovrstnih vprašanj absolutno največ v svetovalnici Zavoda PIP, ki izvaja koncesijo na področju svetovanja potrošnikom9 medtem ko Zavod Študentska svetovalnica in PIC o tovrstnih vprašanjih skoraj ne poročata. O reklamacijah in stvarnih napakah pa se veliko govori tudi po spletnih forumih (npr. http://www.pravozatelebane.com), zato bi se vseeno lahko reklo, da je kar precej

6 Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2009 in statistika Zavoda PIP za leto 2009; 7 Slika 11 Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2010, str. 21 in statistika Zavoda PIP za leto 2010 8 Statistika Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2011 in statistika Zavoda PIP za leto 2011

9 http://www.uvp.gov.si/si/javne_sluzbe/svetovanje_potrosnikom/


13

kršitev oziroma nekih odprtih vprašanj na to temo. Mladi se očitno zavedajo pasti ali pa se želijo zavarovati pred zlorabami na tem področju.

Odškodnine

Primeri odškodnin, ki so se obravnavali so bili zelo različni. Zabeleženi so primeri udeležbe v prometnih nesrečah, odškodninski zahtevki žrtev, poškodbe zaradi slabega nadzora in opreme v institucijah, priprava pojasnil zavarovalnicam glede poškodb itd. Glede na ostale primere na področju obligacijskega prava je bilo odškodninskih primerov 1,6 %. V letu 2009 beležijo 13 primerov, 2010 19 primerov, 2011 pa 17. Razlog za malo število primerov v pravnih svetovalnicah bi lahko bil, da gredo mladi s takimi vprašanji praviloma k odvetnikom. Odškodninsko pravo je »cvetoč posel«, pravna praksa je dokaj močna in postopki utečeni. Uporabniki (oziroma stranke) tako lažje pridejo do želenega cilja, do odškodnine, če se obrnejo na (dobrega) odvetnika. Vendar pa mladi, denarja za drage odvetnike praviloma nimajo, zato se jih pogosto usmeri na Okrožna sodišča, kjer lahko vložijo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.


14

Področje gospodarskega prava S tega področja ni prav veliko vprašanj. Po statistiki svetovalnic, je bilo na tem področju, v letih od 2009 do 2011 postavljenih približno enako število vprašanj (okrog 15 primerov na leto). Uporabnike je zanimal predvsem postopek ustanovitve društva, registracija, statut in njegova sprememba. Pojavljajo se tudi vprašanja osebnega bankrota. Po poročilih Zavoda Študentska svetovalnica zadev na tem področju niso obravnavali. Po vsej verjetnosti na svetovalnicah vprašanj s tega področja ni veliko, ker se odgovori na taka vprašanja nahajajo že na internetnih forumih in spletnih straneh (npr. e‐uprava.gov.si).

Področje družinskega prava Več ali manj se vprašanja s področja družinskega prava navezujejo na preživnino. Gre za zanimanje za pravico do preživnine po polnoletnosti, predvsem pa veliko uporabnikov prihaja na svetovalnice po pomoč pri pripravi predloga za izvršbo zaradi neplačevanja preživnine. Drugi primeri so bili pravica do vpogleda staršev v ocene polnoletnega otroka, zanimanje za priznanje zunajzakonske skupnosti in posledice tega priznanja, zanimale so jih posledice prekinitve zunajzakonske zveze in delitve ter obravnava premoženja zunajzakonskih partnerjev, prekarijsko razmerje v stanovanju staršev in način prekinitve le‐tega, pogledi na položaj otroka in staršev ter intenzivnost pravic in obveznosti, ki jih imajo eni in drugi. Statistični rezultati svetovalnic kažejo, da se število preživninskih primerov povečuje. Spodnja tabela prikazuje število primerov po letih. Za leto 2011 ni popolnih podatkov zato tabela nakazuje na upad števila primerov. Tabela 1: Število primerov na področju preživnin po letih

LETA 2008 2009 2010 2011 (do julija)

ŠT. PRIMEROV

45 47 64 40


15

Področje dednega prava

Na področju dedovanja uporabnike zanima tako oporočno kot tudi zakonito dedovanje in razlike med njima, ki bodo vplivale nanje kot dediče, glede na obliko dedovanja. Nekatere je zanimalo v naprej, nekateri pa so prišli s konkretnim vprašanjem npr. pred zapuščinsko obravnavo in prosili za pomoč pri izračunih. Od leta 2008 glede na leto 2010 je opaziti 81% porast števila obravnavanih primerov. Glede na ostala podpodročja, ki spadajo pod civilno pravo, je primerov na področju dednega prava, kot kaže bolj malo, 2%. Zavod Študentska svetovalnica tovrstnih primerov niti ne obravnava. Tabela 2: Število primerov na področju dednega prava po letih

LETA 2008 2009 2010 2011 (do julija)

ŠT. PRIMEROV

16 26 29 20


16

UPRAVNO PRAVO

Področje upravnega prava je najbolj problematično področje za mlade, na kar nakazuje tudi podatek, da je kar 66% vseh vprašanj s tega področja. To je razumljivo saj študente najbolj zanimajo možnosti nadaljnjega izobraževanja, kje bodo bivali v času študija in seveda kar je za študente še kako pomembno, štipendija. To področje smo torej razdelili na šolstvo in izobraževanje, štipendije in subvencionirano bivanje. Glede na statistične podatke je na področju upravnega prava, več kot polovica vprašanj v zvezi s šolstvom in izobraževanjem, preostalo pa so vprašanja glede bivanja in štipendij. Grafikon 3: Deleži obravnavanih primerov s področja upravnega prava

7947; 56%4004; 29%

2095; 15%

Šolstvo in izobraževanje

Štipendije

Bivanje

Področje šolstva in izobraževanja

Na področju šolstva in izobraževanja so bili obravnavani naslednji primeri:

vpis prepis ponavljanje vzporedni študij absolventski staž študij diplomantov

matura podiplomski študij diploma višja šola izredni študij tuji študentje

izobraževanje odraslih pavziranje prehod praksa/pripravništvo poklicni tečaj


17

Podatki pravnih svetovalnic kažejo, da se na področju šolstva in izobraževanja, vsako leto povečuje število vprašanj uporabnikov. V letu 2009 je bilo obravnavanih 1376 primerov.10 Leta 2010 se je število primerov dvignilo za 150%, na 3435.11 V šestih mesecih v letu 2011 se je na tem področju, nabralo že 1248 vprašanj.12 Svetovalci mladim pomagajo pri pisanju prošenj za podaljšanje absolventskega staža, dokončanje študija oz. za nadaljevanje študija po prekinitvi, za oprostitev ali obročno odplačevanje šolnine, za izjemni vpis v višji letnik, za izjemno ponavljanje letnika in pritožb zoper odločbe o zavrnitvi vloge za podaljšanje absolventskega staža, zoper odločbe o zavrnitvi prošnje za izjemni vpis ali izredni vpis v višji letnik, zoper odločbe o zavrnitvi prošnje za izjemno ponavljanje in zahteve po razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici. 13 Nekaj primerov se je nanašalo na šikaniranje študentov, na pritožbe zoper oceno, pritožbe, da je izvajanje projektov obveznosti na fakulteti neskladno s predpisi, onemogočanje modulov ponujenih na začetku študija.14 Leta 2009 je bilo 74% od vseh vprašanj s tega področja glede vpisov, izjemnih vpisov, ponavljanja in absolventskega staža. V letu 2012 je odstotek vprašanj glede vpisa padel na okrog 43%, leta 2011 pa je bilo tovrstnih vprašanj še manj, 27.15 Glede samega vpisa so mladi kot kaže dobro informirani, problem pa nastaja pri ohranitvi statusa študenta. Vse bolj se mladi trudijo ohranjati ta status, saj so pravice, ki jih s tem pridobijo za njih ključnega pomena. Posredno jim namreč mogoča dohodek, saj lahko delajo preko študentskih servisov (napotnice). Po poteku statusa, ko diplomirajo, se kar naenkrat znajdejo v sistemu, ki jim ne zagotavlja nikakršne socialne varnosti. Izgubijo pravico do štipendije (saj so zaključili s šolanjem, čemur je štipendija tudi namenjena), ne morejo delati preko študentskih servisov in, če niso že prej, so se pa sedaj dolžni obvezno zdravstveno zavarovati (osnovno in dodatno). V kolikor se ne morejo zaposliti (kar je v sedanjem času zelo verjetno) jim preostane le prijava na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu ZRSZ). Samo evidentiranje kot brezposelna oseba na ZRSZ pa še ne zagotavlja zaposlitve. Poleg tega, v večini primerov niso upravičeni do denarne socialne pomoči, ker se pri dodeljevanju le‐te gledajo dohodki zadnjih treh mesecev pred mesecem oddaje vloge, vlagatelji pa so do zadnjega dne študentskega statusa delali preko študentske napotnice. Skozi leta se kaže povečevanje deleža vključenosti mladih v t.i. terciarno izobraževanje. Med dejavnike, ki vplivajo na trend nadaljnjega izobraževanja, je poleg povečanja vpisa v splošne strokovne gimnazijske programe, so pomemben dejavnik ravno ugodnosti študentskega statusa. Kar se kaže v visokem številu vpisov in v povprečju števila let za dokončanje študija. Primerjalno gledano ima Slovenija nasproti EU, eno najdaljših dob študija. V letu 2008 je bilo razmerje med številom vpisanih v terciarno izobraževanje in številom prebivalcev (starih 20−29 let) med najvišjimi (40,7 %) v primerjavi z ostalimi državami EU in je močno presegalo

10 Letno poročilo za 2009 Zavoda Študentska svetovalnica str. 18 in statistika Zavoda PIP za leto 2009 11 Letno poročilo za 2010 Zavoda Študentska svetovalnica str. 19 in statistika Zavoda PIP za leto 2010 12 Statistični podatki Zavoda Študentska svetovalnic a, Zavoda PIP in PIC za leto 2011 13 Letno poročilo za 2010 Zavoda Študentska svetovalnica str. 19 14 Poročila PIC za leto 2011

15Zavod Študentska svetovalnica beleži leta 2009 1019, leta 2010 1479, v prvi polovici leta 2011pa 344 vprašanj glede vpisov; Letna poročila Zavoda Študentska svetovalnica


18

povprečje EU (28,9 %), vendar pa je po številu diplomantov (starih 20−29 let) zaostajala za povprečjem EU (za 2,8 %)16. Varuh človekovih pravic na področju šolstva in izobraževanja beleži naslednje pobude in kršitve:

diskriminacija na srednješolskem državnem tekmovanju (naloge niso bile prevedene v jezik italijanske narodnostne manjšine);17

nepravilnosti pri ocenjevanju znanja športne vzgoje med šolskim letom, pri oblikovanju končne ocene in pomanjkljivosti pri delu komisije za reševanje ugovora,18

nepravočasno seznanjanje z rezultati mature; Pobudnica ni prejela maturitetnega spričevala, zaradi česar ji je bil onemogočen vpis v študijski progam19. Zadeva se je nadaljevala na sodišču, a je pobudnica odškodninsko tožbo izgubila. Kljub pravnomočni odločitvi Višjega sodišča, pa je Varuh po proučitvi pobude in predpisov, pritrdil navedbam pobudnice, glede nedopustnega ravnanja RIC‐a.

uporabniku je bila kršena pravica do nadaljnjega izobraževanja, zaradi onemogočanja pridobitve frekvence pri enem od profesorjev za obiskovanje njegovih predavanj in drugih študijskih obveznosti.20

kritika novega bolonjskega načina študija, 21 problem zagotavljanja tolmača gluhemu študentu v izobraževalnem procesu,22 Študentska organizacija Univerze v Mariboru prosi za podporo za ohranitev dosedanjih prostorov za izvajanje ob študijskih in interesnih dejavnosti23

neenaka obravnava kandidatov z diplomami višješolskih študijskih programov (problem nadaljevanja študija diplomantov višjih strokovnih šol zunaj ljubljanske in mariborske univerze na visokošolskem strokovnem programu Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko (FE) v Ljubljani. 24

neenako obravnavanje študentov s posebnimi potrebami (invalidi, gluhi, naglušni, slepi, slabovidni,…) 25

pritožbe, glede vrednotenja oziroma priznavanja izobraževanja, opravljenega doma ali v tujini, za namen zaposlitve v Republiki Sloveniji; Postopki, potekajo absolutno prepočasi, saj je zakonski rok za odločitev o priznanju izobraževanja dva meseca dejansko pa postopki potekajo po šest, osem ali še več mesecev. Posamezniki se zaradi tega ne morejo zaposliti, čeprav jih velikokrat delovno mesto že čaka. 26

težave in nejasnosti na področju mednarodnega izobraževanja, izobraževanje, ki ga visokošolska institucija izvaja zunaj države akreditacije; Ker se pogosto takšne oblike sodelovanja vzpostavijo na podlagi gospodarske pogodbe, za katere veljajo pravila

16 www.umar.gov.si, Poročilo o razvoju 2011, kazalniki razvoja Slovenije, str. 108 17 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 135 in 136 (po podatkih Varuha so bila vsa poznejša tekmovanja iz znanja za srednješolce ustrezno organizirana – dijaki so prejeli ustrezno, prevedeno gradivo) 18 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 136 19 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 136 20 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 150, 151 21 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 148 22 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 148 23 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 148 24 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 149 25 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 163,164 26 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 163,164


19

mednarodnega zasebnega prava, je treba torej spoštovati zakonodajo obeh držav. Tako zakonodajo države visokošolskega zavoda, ki napotuje na izobraževanje, kot tudi zakonodajo države izvajanja izobraževanja. Pri tem je potrebna ustrezna akreditacija po zakonodajah obeh držav s strani organizacije, ki izvaja program. Dogaja se, da pri nas programe izvajajo institucije, ki nimajo ustrezne akreditacije, zaradi česar nastanejo težave z vidika javne veljavnosti pridobljene izobrazbe v Sloveniji27.

neenotna in nepregledna praksa zahtevane dokumentacije za podaljšanje statusa študenta na visokošolskih zavodih in univerzah; Študentje niso v naprej seznanjeni o tem katere dokumente bo posamezna članica upoštevala kot ustrezne za dokazovanje zdravstvenih težav. Razlike se kažejo v strokovni ravni izdajateljev potrdil (osnovno zdravstvo ali specialist) in zahtev po podatkih, kot so trajanje bolezenskega stanja, vpliv bolezni na študentovo zmožnost opravljanja študijskih obveznosti, ter glede vsebine teh potrdil (kratko mnenje ali podroben opis bolezni). Razlikujejo se tudi v tem, da nekatere mnenja zdravnikov upoštevajo, ne da bi se spuščale v presojo strokovne ocene zdravnika o upravičenih razlogov, druge pa mnenje zdravnika nima pravnega učinka.28

Poleg navedenih primerov in kršitev na področju študija, naj opozorimo na problem nadaljevanja študija na 2. bolonjski stopnji za študente, ki so zaključili študij po starem programu (na kar opozarja tudi Varuh človekovih pravic). Ti študentje niso upravičeni do državne ali Zoisove štipendije, v kolikor so bili prejemniki le‐te na dodiplomskem študiju, kajti s podiplomskim študijem (bolonjski magisterij) ne pridobijo višje stopnje izobrazbe. Preostane jim le doktorski študij. Postavlja pa se vprašanje, ali je to za študenta sploh ugodno. Kajti s to stopnjo izobrazbe, ki jo po končanem doktorskem študiju dobi, prav velike možnosti zaposlitve ni, saj je doktorat bolj namenjen tistim z željo po akademski poti.

Področje štipendij To področje zajema vprašanja o vseh treh vrstah štipendij ‐ Zoisova, državna in kadrovska. Najbolj pogosta vprašanja so o pogojih za pridobitev štipendije in pomoč pri izpolnjevanju vlog, mirovanje in prenehanje štipendijskega razmerja ter vračanje štipendije in možnosti odloga, odpisa in obročnega odplačevanja, računanje materialnega cenzusa. Največji delež pomoči je v obliki posredovanja, dopolnjevanja in komentiranja vzorcev prošenj in pritožb. Na področju štipendij se kaže trend povečevanja števila primerov. V letu 2009 je bilo na tem področju obravnavanih 978 primerov, 29leta 2010 1440 primerov30,v letu 2011 pa je bilo do junija zabeleženih že 916 primerov. 31Iz letnih poročil preteklih let je bilo razvidno, da se v jesenskih mesecih poveča število vprašanj na to temo. Septembra zaradi aktualnih javnih pozivov za dodelitev štipendij, pa tudi novembra in decembra ko uporabniki potrebujejo

27 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 163,164 28 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 45 in 46; 29 Letno poročilo za 2009 Zavoda Študentska svetovalnica str. 21, statistični podatki Zavoda PIP za leto 2009 30 Letno poročilo za 2010 Zavoda Študentska svetovalnica str. 20, statistični podatki Zavoda PIP za leto 2010 31 Statistični podatki Zavoda Študentska svetovalnica , Zavoda PIP in PIC za leto 2011


20

pomoč pri prošnjah za odpis, pri obročnem odplačevanju ali odlogu vračila štipendije, nemalo primerov pa se navezuje na pritožbe zoper odločbe štipenditorjev32. PIC na področju štipendiranja, beleži največ vprašanj glede vračanja štipendij (možnosti odloga, odpisa plačila), kar 70 % od vseh primerov na področju štipendij. Varuh človekovih pravic na tem področju ugotavlja, da se je število pobud v letih 2010 in 2009, v primerjavi z letom 2008 nekoliko zmanjšalo. Pobude in kršitve, ki jih beleži Varuh človekovih pravic so naslednje:

nesprejemljivost in diskriminacija visokega povprečja ocen zahtevanega za pridobitev Zoisove štipendije na podlagi učnega uspeha; Pobudnici so vlogo zavrnili, ker naj njeno povprečje ocen (4,9) ne zadošča za uveljavitev pravice (prag za pridobitev štipendije je bil 4,92). Pobudnici ni bilo ugodeno, ker je Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij določal, da se povprečna ocena določi na dve decimalni števili natančno. Varuh je predlagal nekatere dopolnitve k Zakonu o štipendiranju, ki so bile sprejete. 33

višanje odstotnih deležev (višnje meril) za nove Zoisove štipendiste, ki jih morajo izpolnjevati kandidati 34

težave pri izplačevanju kadrovski štipendij v okviru regijske štipendijske sheme35 pobude, v katerih so pobudniki izražajo svoja nestrinjanja z Zakonom o štipendiranju (Ur.l. RS, št. 59/2007, 63/2007 popr.,40/2009, 62/2010‐ZUPJS),36ki določa cenzus za pridobitev državne štipendije.37

neuresničljiv pogoj pogodbe o štipendiranju (Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje) o obveznosti zaposlitve v Sloveniji po izteku roka štipendiranja38

kritika dosedanjega sistema štipendiranja; Problem nastaja pri mejah povprečne ocene pri uveljavitvi pravice do Zoisove štipendije. Šlo naj bi za neenakopravno obravnavanje glede izračuna povprečne ocene. »Pri kandidatih s področja narodnostno mešanega območja Slovenije se namreč upoštevajo ocene iz vseh obveznih predmetov v osnovni šoli, pri čemer je število obveznih predmetov zanje večje kot pri kandidatih z drugih območij.«39

predolg rok odločanja MDDSZ o pritožbah zoper zavrnilne odločitve prvostopenjskih organov glede štipendij

32 Letno poročilo za 2010 Zavoda Študentska svetovalnica str. 21 33 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 241, 242 34 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 232 35 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 232 36 Zakon v prvem odstavku 13. člena določa, da štipendijo pridobijo upravičenci, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek ne presega 65 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju za tistega upravičenca, ki se šola ali študira v kraju svojega stalnega prebivališča, oziroma 66 do 68 % minimalne plače na družinskega člana za tistega, ki se šola zunaj kraja svojega stalnega prebivališča. 37 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 223

38 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 175,in 176 39 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 221


21

Nemalo kršitev je zaznati na področju štipendiranja, zato si Varuh človekovih pravic in Zavod Študentska svetovalnica, s predlogi za spremembe zakonodaje na tem področju, prizadevajo za zmanjševanje kršitev in pravično urejen sistem štipendiranja.

Bivanje Področje subvencioniranega bivanja V to področje vključujemo subvencionirano bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih, vprašanja glede pogojev za pridobitev subvencij in pomoč pri prošnjah za podaljšanje pravice do subvencioniranega bivanja, pomoč pri pisanju prošenj za preselitev v drug študentski dom ali sobo ter pritožbe zoper sklepe študentskih domov o zavrnitvi prošenj za podaljšanje bivanja v študentskem domu.40 V letu 2009 je bilo zabeleženih 42141 prej opisanih primerov. V letu 2010 pa se je število primerov povečalo na kar 1008, kar pomeni 150% več kot predhodno leto.42 Leta 2011 (do julija) pa je bilo obravnavanih že 265 primerov.43 Študentje se Varuhu človekovih pravic pritožujejo, da so zaradi kršenja domskega reda prejeli izselitvene naloge. Po Varuhovem posredovanju se je vodstvo študentskega doma bolj potrudilo ugotoviti dejansko stanje dogajanja in študentom omogočilo zagovor.44S tem problemom so se študentje obračali tudi na pravne svetovalnice. PIC ugotavlja, da je bilo v letu 2011, na področju subvencioniranega bivanja, v primerjavi z vsemi vprašanji, največ vprašanj glede preselitev v drugi študentski dom, 63%.

Stanovanjske razmere mladih Analiza položaja stanovanjskih razmer mladih, se zaradi velikega starostnega razpona razlikuje. Gledajoč kakovost stanovanj (prostornost, opremljenost, sanitarna ustreznost) je

20 % mladih do 18 let in tretjina v skupini mladih od 19 do24 let

izpostavljenih neprimernim stanovanjskim razmeram, kar pa je vseeno bolje kot pri ostalih starostnih skupinah. Starostna skupina do 18 let v nobeni drugi državi v Evropi nima boljšega rezultata, medtem ko je starostna skupina mladih od 19 do 24 let v Sloveniji s tem rezultatom ena izmed 10 držav z najugodnejšimi stanovanjskimi razmerami. Razmere se s »staranjem« poslabšajo. Mladi se odcepijo oziroma zapustijo starševski dom, z relativno

40 Letno poročilo zavoda Študentska svetovalnica za leto 2009, str. 19, 20 41 Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2009, str. 19 in statistika Zavoda PIP za leto 2009 42 Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2010, str. 22 in statistika Zavoda PIP za leto 2010 43 Statistični podatki Zavoda Študentska svetovalnica , Zavoda PIP in PIC za leto 2011 44 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 148


22

ugodnimi stanovanjskimi razmerami, z namenom ustvariti samostojno gospodinjstvo. Pri tem, so po navadi podvrženi neprimernim stanovanjskim razmeram in s tem statistično narašča odstotek tistih, ki prebivajo v neprimernih razmerah.45 Glede na tri starostne skupine, od 15 do 18 let (1. skupina), od 19 do 24 (2. skupina) in od 25 do 29 let (3. skupina), delež mladih, ki prebivajo v neprimernih stanovanjskih razmerah, narašča. Mladih iz prve starostne skupine, ki so izpostavljeni neprimernim stanovanjskim razmeram, je 6,7%, iz druge skupine, 23,7% in s tretje skupine pa 25,8% (Stanovanjska anketa 2005). Kot neprimerne stanovanjske razmere, se štejejo: stanovanje brez stranišča na izpiranje, premalo prostora v stanovanju, premalo dnevne svetlobe, pomanjkljiv ali dotrajane napeljave. Vendar pa nimajo vsi mladi možnosti za zapustitev starševskega doma. V Sloveniji se povečuje odstotek mladih, ki do 35 leta ostane pri starših.46 Glede na nacionalne statistične podatke, s starši (vsaj enim od staršev) živi skoraj 55% mladih starih med 18 in 34 let. Podatki se razlikujejo glede na spol. Med vrstniki se ženske statistično prej osamosvojijo, kot moški, predvsem, zaradi življenja v zunajzakonski skupnosti z nekoliko starejšimi partnerji. 47 Ključni faktor, da mladi dalj časa ostajajo pri starših, je vse daljše izobraževanje. Statistični podatki kažejo, da je v šolanje vključenih 77 % mladine, stare od 18 do 24 let, ki živijo z vsaj enim od staršev, ker predstavlja najvišji delež v EU (povprečje je 55%). Po končanem izobraževanju, pa se mladi spopadajo z težavami pri zaposlovanju, kar proces osamosvajanja le še podaljša.48 V Sloveniji je obseg stanovanjskih dodatkov dokaj nizek. Možnosti stanovanjskih posojil pa se mladi težko poslužujejo, predvsem zaradi pogoste zaposlitve za določen čas in drugih nestabilnih oblik zaposlovanja.49 Za osamosvojitev so torej mladi odvisni od pomoči staršev in sorodnikov, kar kaže na paradoks osamosvojitve. Predvsem pa kaže na težave in problem tistih, ki takega zaledja nimajo. 50

Mladi so na stanovanjskem področju ranljiva skupina, podaljševanje procesa osamosvajanja, pa precej vpliva na njihove osebne in psihološke značilnosti (samostojnost). Vsekakor pa je tveganje revščine pri mladih, ki živijo sami, precej večje kot pri tistih, ki živijo s starši.

45 Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 83 46 Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 87 47 www.stat.si 48 www.stat.si

49 Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 90 50 Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 91


23

DELOVNO PRAVO

Trg delovne sile mladih je soodvisen od trenutnih ekonomsko‐socialnih razmer v Sloveniji. Tako kot ostali del trga delovne sile, so zaradi vplivov gospodarskih gibanj, deležni neizbežne negotovosti na trgu. Po drugi strani, pa zaradi večje fleksibilnosti pri zaposlovanju (delo za določen čas, študentsko delo, honorarno delo), prikrajšani za možnost polne ekonomske in socialne osamosvojitve. Pod naslovno področje poleg študentskega dela, zaposlitve, avtorskih in podjemnih pogodb ter samostojnega podjetnika, omenjamo še primere v zvezi z dohodnino. Področje delovnega prava torej delimo na:

študentsko delo preko ŠS dohodnina zaposlitev avtorska in podjemna pogodba samostojni podjetnik

Na tem področju je bilo največ primerov na prve tri teme ‐ študentsko delo (31%), dohodnina (32%) in zaposlitev (21%). O avtorski in podjemni pogodbi (8 %) ter o s.p. (8 %) so se mladi zanimali v manjšem številu. Grafikon 4: Deleži obravnavanih primerov z delovno pravnega področja

664; 32%

166; 8%

168; 8%426; 21%

653; 31%

Dohodnina

Avtorska in podjemna

Samostojni podjetnik

Zaposlitev

Študentsko delo


24

Študentsko delo

Vse večji delež mladih dela ob študiju. Mednarodna raziskava Evroštudent 2007 ugotavlja, da plačano delo ob študiju opravlja 65% študentov. Študentsko delo je značilno predvsem za mlade od 15 do 24 let, vendar upoštevajoč raziskave, je povprečje študija 6,9 let, iz česar se da sklepati, da se študentskega dela poslužujejo tudi starejši, ki še študirajo oziroma podaljšujejo študentski status (od 25 do 29 leta), predvsem zaradi ugodnosti (dohodek). Pri tem pa je potrebno podariti še drugi vidik, s strani mladih diplomantov. Torej populaciji, ki je že uspešno zaključila študij, so konkurenca ravno študentje, ki delajo preko študentskih napotnic. Tukaj gre predvsem za visoko strokovne poklice. Kljub ugodnosti študentskega dela (financiranje študija, finančna samostojnost in izboljšanje življenjskega stanja), pa se pri tej obliki zaposlitve dogaja ne malo kršitev. Zaznavajo se primeri, ko delodajalci ne vračajo napotnic študentskim servisom in študentu ne plačajo za delo, prihaja do problemov, kjer med delodajalcem in študentom ni sklenjenega dodatnega sporazuma o podrobnostih dela. Tabela 3: Število vprašanj glede študentskega dela po letih

LETA 2008 2009 2010 2011(do julija)

ŠT. PRIMEROV

188 198 179 88

S področja študentskega dela je bilo v obdobju od 2008 do 2010 približno enako število primerov. Študentsko delo šteje za zelo ne‐varno obliko dela, kar zadeva izplačilo zasluženega denarja. Kljub temu pa se študentje trudijo na vsak način obdržati status študenta, prav zaradi pravice do dela preko študentskega servisa. To je pravzaprav logična poteza, saj kaj pa preostane študentom, ki ostanejo brez statusa, prijava na Zavod RS za zaposlovanje in v najboljšem primeru denarna socialna pomoč. Kot bomo videli kasneje gre na socialnem področju za trend povečevanja vprašanj glede denarne socialne pomoči. Zaposlitev je dandanes težko dobiti, zaradi česar se zmanjšuje socialna varnost mladih. V poglavju Upravnega prava (šolstvo in izobraževanje), navajamo koliko primerov vprašanj je na temo vpisa na katerikoli študijski program ali izobraževanje, ki prinašajo status. Statistični urad RS v svoji publikaciji Statističnih letopisih za leta 2009, 2010 in 2011, objavlja podatke o številu študentov, vpisanih na visokošolski študij. Vseh skupaj (moški in ženske) je bilo v šolskem letu (2008/09) vpisanih 98.128 mladih, v šolskem letu 2009/10 98.279 mladih in v šolskem letu 2010/11 91.539 mladih. Ti podatki so zgolj kot prikaz, v kakšnem številu se mladi vpisujejo v izobraževalne programe. Visokošolskih diplomantov pa je bilo v letu 2008, 17.221, v letu 2009 14.933, 2010 16.017. Torej na fakultete se jih vpiše veliko, diplomira pa


25

jih približno 18%. Zgolj za ilustracijo, v šolskem letu 2004/05 je bilo vpisanih 91.229 študentov, leta 2008 pa je diplomiralo 17.221 študentov. Opozorimo lahko še na primer pobude, ki jo je obravnaval Varuh človekovih pravic. Šlo je za diskriminacijo pri kandidiranju na delovna mesta, ker mladi nimajo formalno priznanih delovnih izkušenj. Ne gre za to, da nimajo nikakršnih izkušenj, ravno nasprotno, nekateri so si izkušnje pridobivali na zahtevnejših delovnih mestih, problem je, da so pridobljene z delom preko študentskega servisa. Ne glede na doseženo izobrazbo oziroma kvalifikacije so v slabšem položaju od drugih, saj pri kandidiranju za delovno mesto avtomatično izpadejo, če ne izpolnjujejo pogoja zahtevanih delovnih izkušenj. Pojasnilo MJU: »skladno s 13. točko 6. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, spremembe 65/08, 69/2008‐ZTFI‐A,69/2008‐ZZavar‐E), se kot delovne izkušnje upošteva tudi delo (zunaj delovnega razmerja) na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Kot ustrezne delovne izkušnje je tako mogoče upoštevati tudi delovne izkušnje, pridobljene zunaj delovnega razmerja, in sicer kot delo na podlagi npr. pogodbe o delu, avtorske pogodbe ali študentske napotnice, ob pogoju, da gre za opravljanje dela na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Tovrstne delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih morata biti razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe, potrebna za opravljanje tega dela, s tem, da mora oseba tudi izpolniti takšno stopnjo izobrazbe. Izjemoma lahko oseba uveljavlja delovne izkušnje, pridobljene zunaj delovnega razmerja, in sicer na podlagi opravljanja dela na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, čeprav take stopnje izobrazbe ni imela. V takem primeru se ustreznost delovnih izkušenj presoja upoštevaje vsebino in zahtevnost dela, ki ga je oseba opravljala, kar je v pristojnosti predstojnika oziroma natečajne komisije ali javnega uslužbenca, ki po pooblastilu predstojnika vodi javni natečaj.«51

Dohodnina Zanimiv je podatek, da je na področju delovnega prava največ vprašanj ravno na temo dohodnine, kar 32%. Večina uporabnikov se zanima za višino posebne osebne t.i. »študentske« olajšave in za uveljavljanje olajšave vzdrževanih družinskih članov, nekaterim uporabnikom pa se je ponudil tudi informativni izračun dohodnine za zaslužke preko študentskih servisov. Število primerov po letih je bilo sledeče: Tabela 4: Število vprašanj glede dohodnine po letih

LETO 2008 2009 2010 2011 (do julija)

ŠT. PRIMEROV 115 173 240 136

51 Letno poročilo Varuha za leto 2009, 318 str.


26

Tabela prikazuje, da se število primerov na področju dohodnine povečuje, to pomeni, da veliko študentov oziroma mladih, vprašanja o dohodnini rešuje preko svetovalnic. V obravnavanih primerih na temo dohodnine, v večini primerov ne gre za kršitve pravic, temveč le razjasnitev in izračun. Podatki kažejo, da je uporabnikom to področje precej nejasno.

Zaposlitev

Mladi so dostikrat podvrženi kršitvam in zlorabi delavskih pravic. Visoka stopnja brezposelnosti, pogodbe o zaposlitvi za določen čas in ostale ne‐varne oblike dela, postavljajo mlade v slabši položaj. Mladi se premalo ali pa sploh ne zavedajo svojih pravic. Poleg tega imajo malo ali nič možnosti soodločanja.

Tabela 5: Število primerov na temo zaposlitev glede na leta

LETO 2008 2009 2010 2011 (do julija)

ŠT. PRIMEROV 127 99 83 64

Podatki iz zgornje tabele kažejo na zmanjševanje števila primerov na področju zaposlovanja. Razlog za upad je lahko strah, da bi zaradi pritoževanja izgubili zaposlitev, saj je v teh kriznih časih težko najti zaposlitev, in se iz tega razloga ne upirajo zlorabam. Morda pa se raje, kot na svetovalnice, obračajo na druge institucije, ki so pristojne za ukrepanje na tem področju. Poleg tega, se mladi že kar dobro zavedajo svojih pravic na tem področju oziroma vedo na koga se obrniti, v primeru kršitev. Največ vprašanj naslovljenih na svetovalnice se nanaša na samo pogodbo o zaposlitvi (odločbe o odgovornosti, obveznosti delodajalca do regresa in izdaje odločbe o letnem dopustu, odpoved, idr.), poleg tega je bilo nekaj vprašanj glede prijave zaposlenih v obvezna zavarovanja, o honorarnem delu, možnosti zaposlitve v tujini, itd. V sedanjih negotovih razmerah na trgu dela so delavci še bolj izpostavljeni neugodnim delovnim pogojem, šikaniranju in trpinčenju.52Pobude trpinčenja na delovnem mestu so različna. Nekateri želijo le informacije ali pojasnila, drugi se na Varuha človekovih pravic obračajo s prošnjami za posredovanje pri delodajalcu ali pri inšpekcijski službi, tretji pa želijo pomoč pri reševanju njihovega življenjskega položaja, povezanega z nevzdržnimi razmerami na delovnem mestu. 53

52 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 213 53 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 223‐226. Četrti odstavek 6.a člena Zakona o delovnih razmerjih

določa prepoved trpinčenja na delovnem mestu in, da je trpinčenje na delovnem mestu kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na


27

Varuh glede šikaniranja, opozarja na neučinkovitost pravne pomoči žrtvam. Ker gre pri šikaniranju za relativno novost v našem pravnem redu, se težko najde izkušenega odvetnika, oz. odvetnika, ki bi bil pripravljen zastopati žrtev šikaniranja (odvetniki se sklicujejo na izredno težko dokazljivost in majhne možnosti za zmago). Torej žrtvam preostane le, da vložijo kazensko ovadbo, ki jim neposredno ne koristi ali, da zahtevajo odškodnino, ki jim v primeru pozitivne rešitve tožbe, le kompenzira nastalo škodo, ali pa se obrne na Inšpektorat RS za delo, katerega pristojnost je le ugotavljati obstoj ukrepov za zaščito delavcev na strani delodajalcev. Vloga Inšpektorata pa je lahko pomembna, kot pravi Varuh, ker omogoča delavcu zavarovati določene dokaze hitro in neodvisno od sodnega postopka, ter učinkovita, ko se delodajalec šikaniranja niti ne zaveda.54

Pripravniško delo

Pripravniki veljajo za poceni ali celo brezplačno delovno silo. Mladi za pripravniško delo večkrat oz. vedno pogosteje niso plačani, pa tudi stroškov prevoza in malice, nimajo pokritih. Zato lahko včasih pripravniško delo dejansko predstavlja strošek za mlade. Pri nekaterih izobraževalnih programih je pripravništvo celo obvezno. Kljub ne plačilu, pa je pripravništvo izredno pomemben korak v začetku kariere mlade osebe. Mladi s tem pridobijo želene izkušnje na področju, za katerega so se izobraževali. Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da ko po končanem študiju mladi nastopijo z delom pripravnika, to za mladega diplomanta večkrat pomeni izpad dohodka, saj je do diplome delal preko študentskega servisa. Med fleksibilnimi oblikami zaposlovanja, je zaposlitev mladih za določen čas najbolj pogosta. Slovenija naj bi, glede na delež slovenske mladine, ki dela za določen čas, v primerjavi z ostalimi državami članicami EU, sodila med sam vrh. S starostjo se zmanjšuje odstotek delavcev za določen čas, kar kaže na selektivni sistem zaposlovanja v Sloveniji. Sistem zaposlovanja je torej naravnan po načelu senioritete, v katerem se mladim šele po 30 letu starosti, omogoči redno, razmeroma varno zaposlitev. 55 Smisel zaposlitve za določen čas, je preizkusiti mladega delavca, glede njegove usposobljenosti in primernosti v skladu s kriteriji določenega delovnega mesta. Obdobje dela za določen čas, je kljub določenim zakonskim omejitvam, negotovo obdobje. Ob izgubi zaposlitve, zaradi ne izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarnega nadomestila (npr. prekratko obdobje zavarovanja), lahko postane ogrožena socialna varnost mladega delavca. 56

delovnem mestu ali v zvezi z delom. Kot kaznivo dejanje je opredeljeno dejanje šikaniranja, za katero gre, kadar nekdo s spolnim ali drugim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. 54 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 225

55 Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 43 56 18. člen Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti(UL št. 107/2006‐uradno prečiščeno besedilo)


28

Avtorska in podjemna pogodba

V času vse več fleksibilnih zaposlitev in iskanja možnosti pridobitve potrebnega dohodka, uporabnike zanima možnost avtorske ali podjemne pogodbe. Predvsem jih zanima razlika med eno in drugo pogodbo, beleži pa se tudi nekaj primerov na temo avtorskih pravic.

Tabela 6: Število primerov glede avtorske in podjemne pogodbe po letih

LETA 2008 2009 2010 2011(do julija)

ŠT. PRIMEROV

37 31 40 18

Samostojni podjetnik Samozaposlitev štejemo med fleksibilne oblike zaposlovanja. Samozaposlitev je lahko dobra rešitev v trenutnih razmerah na trgu. Zaradi finančno nestabilnih razmer v zasebnem, kot tudi v javnem sektorju, se nekateri mladi odločajo za s.p., vendar je delež samozaposlenih med mladimi nižji glede na ostale države sveta. Na spodbujanje samozaposlovanja mladih, opozarja tudi Evropska komisija. S tem mladi lažje izkoristijo svoja znanja in spretnosti, poleg tega pa si sami zagotovijo zaposlitev. Počasi se povečuje število mladih, ki se zanimajo za to obliko zaposlitve. Vprašanja, ki so se pojavljala na tem področju so bila glede ustanovitve s.p., zavarovanje samostojnih podjetnikov in glede ustanovitve popoldanskega s.p. ter subvencije.

Tabela 7:Število vprašanj glede samostojnega podjetnika po letih

LETA 2008 2009 2010 2011(do julija)

ŠT. PRIMEROV

36 20 61 51


29

SOCIALNO PRAVO

Na področju socialnega prava je bilo po statističnem pregledu poročil od leta 2008 do 2011 največ primerov na področju zdravstvenega zavarovanja (55%) in denarne socialne pomoči (31%), ostala pa so se navezovala na družinsko pokojnino (10%), otroški dodatek in drugo. Grafikon 5: Deleži obravnavanih primerov s socialno pravnega področja

253; 31%

444; 55%

78; 10%31; 4% 4; 0%

Denarna socialna pomoč

Zdravstveno zavarovanje

Družinska pokojnina

Otroški dodatek

Ostalo

Zdravstveno zavarovanje Glede na rezultate analize, je zdravstveno zavarovanje kar pogosto obravnavano v svetovalnicah (55%). Uporabnike zanima sklepanje obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po 26. letu oziroma po izgubi statusa, obvezno zdravstveno zavarovanje kot občan in dostop do zdravstvenih storitev.


30

Grafikon 6: Število primerov na temo zdravstvenega zavarovanja po letih

število primerov

99

8187

168

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

2008 2009 2010 2011 (do julija)

število primerov

Po letu 2010 je prišlo do povečanja vprašanj na tem področju (za 107%). V letu 2011 je bilo obravnavanih 87 primerov, vendar so podatki samo za prvo polovico leta.

Denarna socialna pomoč

Trenutna svetovna kriza v gospodarstvu, posledično vpliva tudi na položaj mladih na trgu delovne sile, ki je nestabilen, pojavljajo se fleksibilne zaposlitve, z nizko dohodkovno varnostjo in varnostjo trajanja zaposlitve, tudi napredovalne možnosti so nižje, kar vpliva na socialno ekonomsko varnost mladih. Materialni položaj mladih, ki so še v procesu pridobivanja izobrazbenega kapitala, ki načeloma še niso vstopili na trg delovne sile, se povezuje socialno ekonomskim položajem izvorne družine. In ravno zato, ker se starostni razpon mladih razteza od 15 do 34 let in, ker imamo na eni strani mlade v izobraževalnem procesu, na drugi strani pa (prve) iskalce zaposlitve, je težko na splošno prikazati podatke socialno ekonomske varnosti mladih. Prav tako je treba upoštevati še, da nekateri mladi ostajajo dalj časa v izvornih družinah, drugi pa so že zapustili izvorno družino, in prehajajo v svoje lastno gospodinjstvo.


31

Tabela 8: Iizplačane denarne socialne pomoči za mesec, glede na starost vlagatelja

STAROST

MESEC

do 18 let 18‐21 let 22‐26 let 27‐45 let

junij 2011 42 3.370 8.799 23.987

december 2010 35 4.027 10.051 24.629

junij 2010 34 3.928 9.935 23.996

december 2009 41 4.512 9.882 22.844

junij 2009 28 3.635 8.230 19.480

december 2008 38 3.084 6.557 16.549

junij 2008 40 2.931 6.683 16.034

december 2007 42 4.037 8.293 18.032

julij 2007 38 3.995 9.210 18.386

VIR: Spletna stran MDDSZ57

Po podatkih iz tabele 7, se s starostjo povečuje tudi število izplačanih denarnih socialnih pomoči . V starostni skupini od 18 do 21 let se število izplačanih denarnih socialnih pomoči giba med 3.000 in 4.000, starostna skupina od 22 do 26 pa med 6.000 in 10.000, kar je 150 % več. Po 27 letu pa se število nesorazmerno poveča, na okrog 20.000. Pri tem je potrebno opozoriti, da gre za starostni obseg 18 let (od 27 do 45 leta), med tem ko sta starostna skupina od 18 do 21 let in starostna skupina od 22 do 26 let, v obsegu 4‐5 let. Vseeno pa je presenetljivo, da se število izplačanih denarnih socialnih pomoči (na primer za junij 2011) poveča med starostnimi skupinami 18‐21 in 22‐26 let za 160 %, med starostnimi skupinami 22‐26 in 27‐45 let, poveča za 172 %. V povprečju gre za 2 % rast izplačil v obdobju med julijem 2007 in junija 2011, v starostni skupini 22‐26 let. Svetovalnice beležijo vprašanja, kot so: pravica do denarne socialne pomoči , obveznost obveščanja Centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) o prejemkih prejemnikov denarne socialne pomoči, vračanje in pritožba v postopku pred CSD ter višina in čas koriščenja te pravice.

57 http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/statistika/denarna_socialna_pomoc/


32

Svetovalnice prav tako zaznavajo povečevanje števila vprašanj glede DSP, kar prikazuje tabela 8. Tabela 9: Število primerov vprašanj glede denarne socialne pomoči po letih

LETA 2008 2009 2010 2011(do julija)

ŠT. PRIMEROV

30 36 113 74

Varuh človekovih pravic v letnih poročilih (2008, 2009 in 2010) poudarja in opozarja na obstoječ problem dolgotrajnega reševanja pritožb o denarnih socialnih pomočeh. Rok za odgovor, se je po navedbah Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sicer skrajšal na 10 mesecev, vendar se kršitev s tem nikakor ne zmanjša, poleg tega pa se s tem povečuje stiska posameznikov, ki so v nevednosti kdaj in kako bo o njihovi pritožbi odločeno. Na kršitev pravic se nanaša tudi primer, ki ga je obravnaval varuh človekovih pravic, o napaki CSD pri izplačilu denarne socialne pomoči. Gre za pobudnika, ki zaradi napake strokovne sodelavke CSD ni prejel nakazila, posledično pa je moral zapustiti najemniško stanovanje.58

Družinska pokojnina

»Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.«59

Ko se uporabniki znajdejo v tej žalostni okoliščini, smrti družinskega člana, se obrnejo na pravne svetovalnice, forume, portal e‐uprava… Vprašanja, ki jih zastavljajo so po večini enaka, na primer ali so upravičeni do tovrstne pokojnine. Svetovalnice imajo zelo različne podatke, glede števila primerov, ki se nanašajo na družinsko pokojnino, vsi podatki skupaj pa so prikazani v tabeli 9.

Tabela 10: Število vprašanj glede družinske pokojnine po letih

LETA 2008 2009 2010 2011(do julija)

ŠT. PRIMEROV

36 10 2 30

58 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 266 in 267 (primer št. 128) 59 E‐uprava.gov.si


33

Otroški dodatek Svetovalnice so uporabnikom glede otroškega dodatka pomagale pri vlogah, pritožbah in izračunu. Po podatkih svetovalnic je bilo leta 2008 podanih 23 tovrstnih pomoči, za leto 2009 svetovalnice nimajo točnega podatka, leta 2010 so bili vsaj 3 taki primeri in za letos pa jih beležijo 7.

Ostalo

Pod ostalo smo uvrstili primere, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih podpodročij, spadajo pa v socialno pravo. Na svetovalnice so uporabniki obračali z vprašanji kot so pravica brezposelnega do dokončanja študija, nadomestilo za preživnino, uveljavljanje pravice do invalidnine, pravica do porodniškega nadomestila nezaposlenih, pravice študentov do subvencioniranega prevoza in prehrane.

Študentske družine Zavod Študentska svetovalnica posebej opravlja tudi svetovanje za študentske družine. K svetovalki za študentske zadeve se obračajo študentje‐starši oziroma študentje, ki načrtujejo ali že pričakujejo otroka. Njihova vprašanja se nanašajo na status (podaljšanje statusa študenta oz. mirovanje), na njihov finančni položaj (družinski prejemki, štipendije), na področje socialnega varstva (pomoč ob rojstvu otroka, starševski in otroški dodatek,denarna socialna pomoč) in bivanja v študentski domovih (domovi za študentske družine, možnost podaljšanja bivanja,..). 60Po podatkih iz letnega poročila 2010 so najpogostejša svetovanja tudi glede napredovanja v višji letnik, glede vstopa študentskih otrok v vrtec, glede prehrane, težav v partnerskih odnosih in sklepanje dogovora o preživnini. V letu 2010 naj bi bilo še več eno starševskih družin, kar pa se lahko pripisuje dejstvu, da so mamice študentke upravičene do več dohodkov s strani države, kot če bi upoštevali še dohodke partnerja. Kljub poostrenem nadzoru CSD nad zlorabo položaja eno starševskih družin, se tega poslužuje še vedno veliko mamic študentk. Tabela 11: Število primerov s področja s področja študentskih družin po letih

LETA 2008 2009 2010 2011(do julija)

ŠT. PRIMEROV

290 333 306 85

60 Letno poročilo za 2009 Zavoda Študentska svetovalnica str. 45


34

Brezposelnost Vse več mladih diplomantov se pojavlja med registrirano brezposelnimi osebami. Premalo prostih delovnih mest, je glede na letni priliv diplomiranih oseb, s tem pa prihaja do t.i. vertikalnega substitucijskega efekta. Mladi s terciarno izobrazbo se zaposlujejo tudi na delovna mesta, ki zahtevajo sekundarno izobrazbo ali pa so kot taka opredeljena. S tem pa konkurirajo diplomatom s sekundarno izobrazbo. Vpliv na nastalo situacijo je morebiti imel ravno Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki brezposelnim (po 6 mesecih) omogoča ponujanje del, ki so za do dve stopnji nižja od primerne izobrazbe posameznika. Čeravno je ukrep primeren z vidika zaposlitve in pomembnosti prve zaposlitve, pa se postavlja vprašanje ali ne pomeni izgubo oziroma neuporabo sveže pridobljenega znanja in kompetenc (ob dolgotrajnem izobraževanju) ter posledično nadaljnje zmanjševanje konkurenčnosti mladih.61 Tabela 12: Registrirano brezposelni mladi, glede na leta

STAROST

LETA

do 18 let 18 ‐ 25 let 25 ‐ 30 let

2008 1.218 87.269 111.493

2009 1.569 128.106 162.529

2010 1.457 131.689 188.561

2011 (do

september)

1.201 90.565 145.154

Vir: ZRSZ62

Tabela 11 prikazuje trend povečevanja registrirane brezposelnosti mladih v starostni skupini od 18 do 30 let. Po letih starosti je razumljiv dvig števila brezposelnih oseb, saj se jih večina, starih do 18 let, izobražuje na sekundarni ravni. V obdobju od 18 do 25 let starosti se nekateri odločijo, da bodo zaključili s šolanjem, drugi (večina) pa za nadaljevanje izobraževanja, na terciarni ravni. Zaskrbljujoč pa je podatek, da se število brezposelnih skozi leta povečuje v povprečju za 20 % od leta 2008 do 2010.

61 Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 48 62 http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/registrirana_brezposelnost

Strokovna izobrazba skupaj


35

Tabela 13: Registrirana brezposelnost po strokovni izobrazbi z september 2011 Vir: ZRSZ

Tabela 12 pa nam prikazuje, da so manj izobraženi ljudje podvrženi večjemu tveganju brezposelnosti. Poleg tega pa je presenetljiv tudi podatek, da je brezposelnih kar 18.988 visoko izobraženih ljudi, kar znaša 9 %. Največ brezposelnih ima prvo stopnjo izobrazbe (31 %), sledjo tisti s peto (26 %) in četrto stopnjo izobrazbe (24 %).

I. stopnja

II. stopnja

III. stopnja

IV. stopnja

V. stopnja

VI. stopnja

VII.+VIII. stopnja

Bolonjski programi

66.086 10.446 1.848 51.938 55.622 8.213 18.988 836 214.098


36

PREKRŠKI in KAZENSKO PRAVO

Prekrški Že grafikon 1, prikazuje, da se uporabniki glede teh vprašanj ne obračajo pogosto na svetovalnice. Poročila o obravnavanih zadevah svetovalnic navajajo, da uporabniki pogosto prosijo za pomoč pri ugovoru zoper plačilni nalog ter, da se velikokrat, zaradi nezmožnosti plačila globe, zanimajo za opravljanje dela v splošno korist namesto plačila globe. Take pobude zaznava tudi Varuh za človekove pravice. Varuha človekovih pravic ugotavlja, da na področju prekrškov niha število prijav. Tako v letu 2009 ugotavlja (25 %) porast števila obravnavanih zadev v primerjavi z letom 2008 (z 82 na 103). V letu 2010 pa se število zmanjša na 79. Pobude so bile sledeče:

Nestrinjanje z očitanimi prekrški. Nestrinjanje je povečini povezano s pomanjkljivosti pri ugotavljanju dejstev in zbiranju dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku, in nepravilno vročenimi ali nevročenimi plačilni nalogi. 63

Izrek sankcije za prekršek (predvsem stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja) in nezmožnost plačila izrečene globe (pogosta vprašanja glede možnosti nadomestitve plačila globe z opravljanjem določene naloge v splošno korist ali korist lokalne skupnosti).64

Neenaka obravnava storilcev prekrškov, ki zaprosijo za nadomestitev globe, izrečene s plačilnim nalogom, z opravljanjem določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.65

Nepravilnosti pri izdaji obvestila o prekršku Mestnega inšpektorata in redarstva občine66 Svetovalnici zavoda PIP in PIC glede prekrškov beležita okrog 10 tovrstnih primerov na leto, kot to prikazuje spodnja tabela. Tabela 14: Število vprašanj v zvezi s prekrški po letih

LETA 2008 2009 2010 2011(do julija)

ŠT. PRIMEROV

11 9 15 18

63 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 97, 98 64 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009 , str. 97, 98

65 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str 98, 99 66 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str 144, 145


37

Kazensko pravo Na področju kazenskega prava svetovalnice ne beležijo veliko primerov. Zavod študentska svetovalnica tovrstnih primerov niti ne obravnava, zavod PIP in PIC pa od leta 2008 do 2011 beležita manj kot 10 primerov na leto, kot prikazuje spodnja tabela. Tabela 15: Število vprašanj v zvezi s kazenskim pravom po letih

LETA 2008 2009 2010 2011(do julija)

ŠT. PRIMEROV

7 2 4 7

V obravnavanih primerih gre za vprašanja o postopku v primerih nasilja in uveljavljanje olajševalnih okoliščin v kazenskih postopkih.

Kriminaliteta mladoletnih oseb

Analize, izvedene na Centrih za socialno delo, kažejo na porast števila otrok in mladostnikov, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. Odraz tega so težave v šoli, beg od doma, zlorabe drog in alkohola, motnje hranjena, prekinitve komunikacije s starši, psihosomatske motnje, nasilje do vrstnikov ali do samih sebe in delikventnem vedenju.67 Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, so bili v letu 2009 končani postopki zoper 737 mladoletnih oseb, 418 je bila izrečena kazen ali vzgojni ukrep, leta 2010, pa je bilo končanih postopkov zoper 534 mladoletnih oseb, sankcioniranih pa je bilo 330 mladoletnikov. Iz česar sledi, da je bilo sankcioniranih 57 % mladoletnih oseb v letu 2009 in 60 % v letu 2010, kar pomeni, da je bilo ne glede na to, da je bilo v letu 2010, sankcioniranih manj mladoletnih oseb, je bilo procentualno sankcioniranih več, glede na število končnih postopkov. Najpogosteje se mladoletnikom kot glavna kazenska sankcija, izreče nadzorstvo organa socialnega skrbstva. Leta 2010, je bilo manj kot polovici obsojenim mladoletnikom (160) določeno nadzorstvo organa socialnega skrbstva, ponavadi za kazniva dejanja tatvine, velike tatvine, ropa in lahke telesne poškodbe. Nadalje se kot sankcija določa tudi navodila in prepovedi ter ukor. Druge, manj pogoste pa so zavodski ukrep, denarna kazen in mladoletniški zapor.

67http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci_na_podrocju_socialnega_varstva/krizni_centri_za_mlade

_in_otroke/


38

Za pomoč mladostnikom in preventivo, se v okviru posameznih centrov za socialno delo odvijajo posamezni preventivni programi. Ti preventivni programi, ki jih izvajajo tudi nevladne organizacije, pa ne zadostujejo za celostno obravnavo problematike na področju mladih. Poudarja se primanjkljaj raznovrstnosti preventivnih programov, ki bi družino, otroka ali mladostnika v stiski lahko podprli brez radikalnega posega v družinske odnose. V Sloveniji že od leta 1995, delujejo Krizni centri za mlade. Prvi Krizni center za mlade, je bil ustanovljen v Ljubljani. Celotno financiranje izvajanja dejavnosti, se izvaja s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kriminalitete mladih polnoletnih oseb ni mogoče prikazati, ker obstoječi statistični podatki prikazujejo le kriminaliteto glede na celotno polnoletno populacijo.


39

PRIMERJAVA PO SVETOVALNICAH Poročilo je pripravljeno s pomočjo analize podatkov treh pravnih svetovalnic, Pravno‐informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Zavod PIP in Zavoda Študentska svetovalnica. Zaradi lažjega prikaza, na katerem od obravnavanih področij je največ težav, smo združili podatke vse treh svetovalnic. V tem poglavju pa primerjamo podatke vsake svetovalnice posebej.

Civilno pravo Na področju civilnega prava je bilo po skupnih podatkih največ primerov iz obligacijskega prava (92%), ostalo pa so primeri z družinskega prva (4%), dednega (2%) in gospodarskega (1%). Od tega je Zavod PIP na področju civilnega prava obravnaval največ, 94% primerov iz obligacij, 3% s področja družinskega prava, 2% z dednega prava in 1% z gospodarskega. Pravno‐informacijski center nevladnih organizacij – PIC je obravnaval malce manj primerov iz obligacijskega prva (45%), zato pa se bolj ukvarja z družinskim (31%) in dednim pravom (17 %), malo pa je gospodarsko pravnih zadev (7%). Zavod Študentska svetovalnica ima večino primerov iz obligacij (82%) ostalo pa iz družinskega prava, ne ukvarja pa se z gospodarskimi in dednopravnimi vprašanji. Podatki kažejo, da je svetovalnica Zavoda PIP v štirih letih (od 2008 do 2011) daleč največ pomagala oziroma svetovala mladim, v primerjavi z Zavodom Študentska svetovalnica in PIC. Grafikon 7: Prikaz števila obravnavanih primerov civilnega prava po svetovalnicah

44

102

86

3748

2

9

5

13

85

394

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000

Gospodarsko

Družinsko

Dedno

Obligacije

Zavod Študentskasvetovalnica

PIC

Zavod PIP


40

Upravno pravo Največ vprašanj in primerov kršitev je na področju upravnega prava (66%). Od tega je več kot polovica primerov iz šolstva in izobraževanja (56%), 29% je vprašanj je na temo štipendij, malo manj pa glede bivanja, 15%. Najmanj tovrstnih primerov obravnava svetovalnica PIC‐a, nekaj več upravno pravnih primerov se rešuje v na Zavodu PIP, vse ostalo pokriva Zavod Študentska svetovalnica. Kar je razumljivo, glede na to, da so uporabniki na tem področju, študentje. Zavod Študentska svetovalnica ima največ primerov v zvezi s šolstvom in izobraževanjem

(58%) ostalo pa so štipendije (28%) in bivanje (14%). Kot je razvidno iz spodnjega grafikona,

pa ne glede na nižji procent glede štipendij in bivanja, v primerjavi z drugima dvema

svetovalnicama obravnava največ primerov. Zavod PIP in PIC svetovanje s tega področja sicer

izvajata, vendar se študentje po pomoč na tem področju raje odpravijo v Zavod Študentska

svetovalnica.

Grafikon 8: Prikaz števila obravnavanih primerov upravnega prava po svetovalnicah

92

76

134

50

161

34

7805

3767

1927

0 2000 4000 6000 8000 10000

Šolstvo in

izobraževanje

Štipendije

Bivanje


PIC

Zavod PIP


41

Delovno pravo Drugo bolj pomembno in obravnavano področje, je delovno pravno področje. Največ primerov je bilo v zvezi z dohodnino (33%) in s študentskim delom (30%), malce manj, a še vedno veliko primerov (20%) glede zaposlitev, ostalih 17% primerov pa so se navezovali na avtorske in podjemne pogodbe ter glede samozaposlitve. Zavod Študentska svetovalnica obravnava največ primerov na tem področju. Največ vprašanj imajo na temo dohodnine in študentskega dela, manj pa glede zaposlitev, samozaposlitve in avtorskih in podjemnih pogodb. Najverjetneje zato, ker gre ravno za študentsko svetovalnico in primeri, ki jih obravnavajo temeljijo na primerih, ki zanimajo študente. PIC je prav tako v večini obravnaval z dohodnino povezane primere (42%). Glede študentskega dela (in s tovrstnim delom povezanih zlorab), je bilo 23% vseh primerov, sledijo primeri in kršitve pri zaposlitvi (17%) in samozaposlitvi (15%). Nekaj uporabnikov pa je spraševalo tudi o avtorski in podjemni pogodbi. Zavod PIP se najbolj pogosto ukvarja z primeri povezanimi z zaposlitvijo (38%) in samostojnim podjetništvom (22%). Obravnavajo še primere na temo študentskega dela (15%), dohodnine (15%) in avtorskimi in podejmnimi pogodbami (11%). Grafikon 9: Prikaz števila obravnavanih primerov delovnega prava po svetovalnicah

58

42

86

149

58

20

2

7

8

11

586

122

75

216

584

35

0 100 200 300 400 500 600 700

Dohodnina

Avtorska in

podjemna

Samostojni

podjetnik

Zaposlitev

Študentsko delo

Pripravništvo


PIC

Zavod PIP


42

Socialno pravo Največ obravnavanih primerov na področju socialnega prava je bilo glede zdravstvenega zavarovanja (51%) in denarne socialne pomoči (29%). Daleč največ od teh primerov obravnava Zavod Študentska svetovalnica. Tudi na vprašanja glede otroškega dodatka in družinskih pokojnin, Zavod Študentska svetovalnica, odgovarja v večji meri kot drugi dve svetovalnici. PIC približno v enakem razmerju obravnava primere na področju socialnega prava. Na Zavod PIP pa se jih največ obrne glede zdravstvenega zavarovanja (68%) in denarne socialne pomoči (22%). Grafikon 10: Prikaz števila obravnavanih primerov socialnega prava po svetovalnicah

31

96

9

6

12

9

7

6

210

339

62

19

0 50 100 150 200 250 300 350 400

Denarna socialna

pomoč

Zdravstveno

zavarovanje

Družinska

pokojnina

Otroški dodatek


PIC

Zavod PIP

Kazensko pravo in prekrški Na tem področju svetovalnice ne zaznavajo veliko vprašanj. Kot prikazuje spodnji grafikon o tovrstnih vprašanjih poročata le Zavod PIP in PIC. Oba poročata, da je večina vprašanj v zvezi s prekrški, kar je razumljivo saj je področje kazenskega prava precej kompleksno in dostikrat svetovalnice zaradi omejenega obsega možne pomoči niso pravi naslov. .


43

Grafikon 11: Prikaz števila obravnavanih primerov s kazenskega prava in prekrškov prava po svetovalnicah

48

19

5

1

0 10 20 30 40 50 60

Prekrški

Kazensko pravo

PIC

Zavod PIP

Povzetek Analizirali smo kršitve in ugotavljali na katerih področjih se mladi soočajo s kršitvami njihovih pravic in področja v zvezi s katerih imajo mladi največ vprašanj. Glede na skupne statistike svetovalnic ugotavljamo, da je 87% od vseh vprašanj mladih vezanih na področje upravnega in obligacijskega prava, tako glede na posamično svetovalnico kot tudi na splošno. Seveda, pa se mladi na vsako od njih obračajo glede na področje za katerega sami menijo, da bi bile njihove potrebe najbolj zadovoljene. Zavod PIP se predvsem ukvarja s civilnim, natančneje obligacijskim pravom (81%), nekaj z delovnega (9%) in socialnega (6%). Med svojimi odgovori beleži tudi odgovore na vprašanja iz kazenskega prava in prekrškov. Zavod Študentska svetovalnica seveda najbolj pokriva vprašanja z upravnega prava (83%). Odgovarja pa tudi na vprašanja z delovnega (10%), socialnega (4%) in civilnega prava (3%). PIC obravnava vsa področja v približno enakem številu. Tako s področja upravnega prava beleži 67% od vseh vprašanj, z delovnega prava 13%, socialnega prava 10% in civilnega prava 8%. Pomoč nudi tudi na področju prekrškov in kazenskega prava.


44

LITERATURA

Publikacije:

‐ Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, Ministrstvo za šolstvo in šport‐Urad za mladino in Inštitut RS za socialno varstvo ‐ UMAR (2011): Poročilo o razvoju 2011, Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ‐ Bela knjiga Evropske komisije, Nova spodbuda za evropsko mladino, COM (2001) ‐ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko‐socialnemu odboru in Odboru regij; Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi COM (2007) 498 konč., Bruselj, 5.9. 2007 ‐ Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko‐socialnemu odboru in Odboru regij; Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala pri mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji COM (2010) 477 konč., Bruselj, 15.9.2010 ‐ Zaključki nacionalne mladinske konference MLADI O ZAPOSLOVANJU »Naj bo zaposlitev tvoja odločitev«, Domžale 1 do 3. september 2010 ‐ Evroštudent, Ekonomski in socialni položaj ter mednarodna mobilnost študentov v Sloveniji, Ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo

Letna poročila:

‐ Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008 ‐ Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009 ‐ Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010 ‐ Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za 2008 ‐ Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za 2009 ‐ Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za 2010 ‐ Letni pregled Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2011 ‐ Statistika Zavoda PIP od leta 2008 do 2011 ‐ Poročila s svetovanj Centra nevladnih organizacij – PIC za leto 2011

Spletni viri:

‐ Statistični urad RS www.stat.si ‐ Urad RS za makroekonomske analize in razvoj www.umar.gov.si ‐ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje http://www.ess.gov.si/


45

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega

programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne usmeritve:

»Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«.

Documents

Poročilo o kršitvah pravic mladih