Poročilo o deluAmnesty International Slovenije (AIS) je skozi delo prostovoljk in prostovoljcev, zaposlenih in ob podpori 9000 članov in članic ter podpornikov in podpornic tudi v jubilejnem, 50. letu delovanja globalne organizacije, sledila osnovnemu poslanstvu: izvajanju kampanj za pravičnost in svobodo, učenju o človekovih pravicah nas samih in soljudi ter zbiranju (vsebinske in finančne) podpore za izgradnjo boljšega sveta.

Hvala vsem, ki ste k temu kakorkoli prispevali: bodisi z darovanimi sredstvi bodisi s svojim časom, strokovnostjo, z zanosom. Vsak ne more narediti vsega, skupaj pa lahko naredimo veliko! Hvaležni smo, da smo v tem boju skupaj.

www.amnesty.si

PriloGA - leTNo Poročilo AiS 2011

M e S e č N i u T r i N K i

02 LETNO POROČILO 2011 I AMNeSTy iNTerNATioNAl SloveNijA

AKCije, rAZiSKAvA, loBirANje, iZoBrAŽevANje, oSveŠčANje iN ZBirANje SredSTev

V tej prilogi poročamo o aktivnostih, ki smo jih opravili prostovoljci, zaposleni in člani/podporniki. Skozi izpostavljeno vsebino smo predstavili tudi osnovne načine našega delovanja. Našli boste še informacije o zbiranju sredstev, s čimer zagota-vljamo naše neodvisno delovanje. Na podlagi opravljenih raziskav, ki vodijo v po-ročila ali (nujne) akcije, v Amnesty pripravimo kampanje osveščanja in pritiska za izboljšave. Kampanje imajo več dimenzij: aktivizem, lobiranje, učenje človekovih pravic in osveščanje javnosti. Za sprotno spremljanje dela vabljeni na www.amne-sty.si, z dodatnimi vprašanji pa se lahko obrnete na pisarno AIS.

januar:

usposabljanje za aktivizemProstovoljci pomembno prispevajo k doseganju naših ciljev, zlasti smo veseli angažiranja koordinatorjev prostovolj-skih mrež, ki samostojno pokrivajo svoja področja. S sprotnim usposablja-njem skrbimo za njihovo uspešno delo. Rokave s(m)o zavihali že januarja (in znova aprila) na usposabljanju o načr-tovanju in vodenju projektov, ki so ga izpeljali kolegi iz AI Švedske in Medna-rodnega sekretariata v Londonu. Nova znanja so pridobili koordinatorji mrež za Balkan, Rome v Evropi, Afriko in LGBT.

februar:

učP podaja nujno potrebno znanje za sodoben svetSkozi učenje človekovih pravic (UČP) že nekaj let s programom, financiranim s strani EU, izvajamo projekt Izobraže-vanje za človekovo dostojanstvo – Usta-vimo revščino. Februarja smo v okviru projekta obiskali kolege v AI Malezije in Zimbabveja. Izmenjava izkušenj nas je vse obogatila: zaradi različnih razmer namreč to učenje v vseh treh državah poteka nekoliko drugače, prilagojeno lokalnim metodam. V slo-venski Amnesty smo zelo ponosni na naše UČP, ki ga sistematično izvajamo že dobrih 12 let. V tem času je mreža Šole človekovih pravic, ki ji pošiljamo mesečna obvestila, zrasla že na 700 izobraževalcev; letno se lahko pohva-limo z okoli 100 delavnicami na OŠ in SŠ, skrb posvečamo tudi izobraže-vanju pedagoških delavcev. Izdajamo strokovno in poučno literaturo o UČP, zlasti priročnike, za katere prejemamo odlične povratne informacije.

marec: Prvo poročilo Amnesty, plod dela slovenske sekcije Na podlagi intenzivne enoletne raz-iskave bivalnih razmer v romskih naseljih na JV Slovenije, ki jo je v sodelovanju s kolegi z Mednarodnega sekretariata AI opravila zaposlena v naši sekciji Jerneja Turin, smo marca objavili poročilo Vzporedna življenja (več med prioritetami v Sloveniji). Za

Članici žirije Lučka Počkaj in Špela Repič častnemu konzulu Kraljevine Švedske Slobodanu Sibinčiču predajata nagrado za režiserja zmagovalnega filma na festivalu. Foto: Matej Kerec

Marca smo tretjič sodelovali na Festi-valu dokumentarnega filma (FDF) v organizaciji Cankarjevega doma. Film iranskega režiserja Nime Sarvestanija Prodali so me za 50 ovac je žirija, ki so jo sestavljale dr. Grit Lemke (Medna-rodni festival dokumentarnega in ani-miranega filma Leipzig), Lučka Počkaj (igralka in članica AIS) in Špela Repič (članica izvršnega odbora AIS), izbrala za najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic. Kot so utemeljile, film opozarja na kompleksnost problematike dogovorjenih zakonov, ne da bi jo poe-nostavljal s tem, da bi kogar koli obsojal ali krivil.

NA FdF NAGrAjeN FilM Prodali so me za 50 ovac

Na okrogli mizi na temo kršenja člove-kovih pravic v Demokratični republiki Kongo smo v okviru Festivala dokumen-tarnega filma opozorili na pozabljeni konflikt v tej državi in na razširjenost spolnega nasilja, še posebej (množič-nih) posilstev žensk. Na tematiko se navezujeta tudi vprašanji trgovine z orožjem in nekaznovanosti. O spolnem nasilju v DR Kongo se govori kot o vojni znotraj vojne. Od začetka oboroženega konflikta na vzhodu države je bilo že več deset tisoč žensk in deklet žrtev siste-matičnih in široko razširjenih posilstev in drugih spolnih zločinov bojevnikov. Posebej izpostavljena je z naravnimi viri bogata pokrajina Severni Kivu. Obmo-čje Walikale je del te pokrajine s šibko državno oblastjo, na katerem je bilo v štirih dneh julija in avgusta 2010 posi-ljenih več kot 300 žensk, deklet, moških in dečkov, manj kot 30 kilometrov od baze 80 mirovnikov Združenih narodov.

Naša gostja je bila Nounou Booto Mee-ti, že nekaj let zaposlena v organizaciji, ki se bori proti osebnemu in lahkemu orožju, IANSA v Londonu, pred tem pa je bila zagovornica človekovih pravic v DR Kongo. Sodelovala sta tudi poro-čevalec s konfliktnih območij Boštjan Videmšek in profesorica na Fakulteti za socialno delo (FSD) Darja Zaviršek. Pogovor je povezovala profesorica Vesna Leskošek, prav tako s FSD. Nounou Bo-oto Meeti je predavala tudi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, na Fakul-teti za humanistične študije v Kopru in na Pravni fakulteti v Ljubljani. Pripra-vili smo tudi peticijo predsedniku DR Kongo, naj zaščiti civilno prebivalstvo, zagotovi, da bodo vsi zločini raziskani, storilci pa kaznovani, in pospeši celovito reformo pravosodnega sistema, ki bo odpravila nekaznovanost ter zagotovila zaščito in podporo žrtvam. Zbrali smo 350 podpisov.

vrTiNeC oroŽjA, SPolNeGA NASiljA iN NAPAdov

03LETNO POROČILO 2011 I AMNeSTy iNTerNATioNAl SloveNijA

kampanjo ob poročilu nam je priznani slovenski fotograf Arne Hodalič prijazno dovolil brezplačno uporabo serije svojih fotografij, ki jih je med raziskavo posnel v naseljih. Novinarka Meta Krese pa je na podlagi naših skupnih obiskov in pogovorov z raziskovalko in Romi napisala prispevek za slovensko izdajo revije National Geographic, za katerega je prejela evropsko novinarsko nagrado »Pisanje za Srednjo in Vzhodno Evropo za leto 2011«.

april:

Prve dobre novice po objavi poročila vzporedno življenjeNaše poročilo Vzporedna življenja o bivalnih razmerah Romov na JV drža-ve smo predstavili na seji Sveta vlade RS za uresničevanje načela enakega obravnavanja (vladno posvetovalno telo za enake možnosti). Svet je sprejel pomembni priporočili: naj se sistem boja proti diskriminaciji prenovi in naj se voda zagotovi vsem. Po predstavitvi poročila je maja tudi vladna komisija za zaščito romske skupnosti priporočila, naj se voda kot nujen in začasen ukrep zagotovi vsem.

maj:

Ai ima 50 let!Bolje je prižgati svečko kot preklinja-ti temo, je pregovor, ki je navdihnil ustanovitelja AI, angleškega odvetnika Petra Benensona, da je leta 1961 za časnik Observer napisal znamenito pismo o 'pozabljenih' zapornikih vesti. Članek je sprožil plaz pisem zaskrblje-nih ljudi, ki so postali temelj naše or-ganizacije. V (mednarodni) solidarnosti je moč, so verjeli začetniki našega gibanja in resnično so milijoni apelov naših članov v preteklih petih desetle-tjih pomagali tisočem ljudem. Amnesty je v teh letih zrasla v spoštovano med-narodno nevladno organizacijo, ki s poglobljenimi raziskavami, na podlagi katerih izvajamo naše kampanje in izobražujemo o človekovih pravicah, vsakodnevno pomembno prispeva k izboljšanju sveta. Imamo že dobre tri milijone članov in podpornikov, ki prihajajo z vsega sveta, nacionalne pisarne pa v 63 državah.

ŽivA SvečKA iN 'vSe NAjBoljŠe' AMNeSTy Na 50. rojstni dan Amnesty Internati-onal, 28. maja 2011, smo v središču Ljubljane nazdravili svobodi, okoli 80 prostovoljcev, članov in podpornikov pa se je postavilo v živo svečko. Zakaj zdravica? S tem smo se spomnili našega začetka: naš ustanovitelj Peter Benen-son je namreč leta 1961 sprožil gibanje AI, ker je bil ogorčen zaradi novice, da sta dva portugalska študenta za zapahi preprosto zato, ker sta nazdravila svo-bodi. Svečka, obdana z bodečo žico,

pa je naš logotip, ki uteleša pregovor v srcu našega delovanja: Bolje je prižgati svečko kot preklinjati temo. Ob glasbe-ni spremljavi Bojana Cvetrežnika smo Amnesty skupaj zapeli tudi 'vse najbolj-še'. Praznovanje smo obarvali aktivi-stično: barvali in podpisovali smo apele v obliki metuljev v podporo ženskam v Nikaragvi, mimoidoči so se lahko vklju-čili v mrežo SOS SMS, za rojstni dan pa so nam lahko namenili del svoje doho-dnine.

MArAToN PiSANjA APelov v ZNAMeNju ZMAGMednarodni dan človekovih pravic smo decembra obeležili z maratonom pisa-nja apelov. K podpisovanju apelov smo poleg mimoidočih, obiskovalcev naše spletne strani in šol povabili tudi knji-žnice. Med 3. in 17. decembrom smo v več kot 30 izobraževalnih ustanovah, več kot 20 knjižnicah, na spletni strani in na javnih akcijah v Ljubljani in Vele-nju zbrali več kot 6200 podpisov za 10 ogroženih posameznikov ali skupin, ki so jim kršene pravice, predvsem pravi-ca do svobode izražanja. Tako smo pri-spevali pomemben delež k 1.138.444 podpisom, zbranih v več kot 80 dr-žavah. In spet smo dokazali, da apeli delujejo: azerbajdžanskega študenta Jabbarja Salavana, za katerega smo med drugim pisali apele, so izpustili iz zapora, v Nigeriji pa so ustavili rušitev naselja Port Harcourt. Več o maratonu najdete v reviji Akcija (marec 2012) in na www.amnesty.si/maraton.

Na stojnici v Ljubljani na dan človekovih pravic je bilo ves čas živahno in mimoidoči so prav po 'maratonsko' podpisovali peticije. Foto: AIS

Z baloni in dobro voljo smo se sredi Ljubljane postavljali v svečko. Foto: Miha Bogataj

M e S e č N i u T r i N K i

04 LETNO POROČILO 2011 I AMNeSTy iNTerNATioNAl SloveNijA

junij:

vaši prispevki, finančni in aktivistični, spreminjajo svetKadrovsko smo se okrepili, saj smo uspeli zagotoviti sredstva, da za določen čas zaposlimo pomočnika za zbiranje sredstev. To področje je za Amnesty zelo pomembno, saj zaradi zagotavljanja naše nepristranskosti in neodvisnosti ne sprejemamo denarja od držav. Iz-jemoma sprejmemo državni denar za projekte učenja človekovih pravic, s katerimi zagotavljamo 'izobraževalni servis'. Naše raziskave in kampanje pa omogočajo naši člani in drugi (fizični) podporniki. V slovenski sekciji večino sredstev pridobimo z direktnim dialo-gom, trudimo pa se pridobiti tudi druge vire. Vedno večjo pozornost namenjamo povezovanju zbiranja sredstev in aktiviz-ma. Finančnim podpornikom želimo v še večji meri ponuditi možnost, da tudi z nedenarnimi načini (npr. s poslanim apelom) prispevajo dodaten kamenček v mozaiku spreminjanja sveta.

julij: Z akcijo metuljev - apelov smo obiskali KoperMed majem in avgustom smo se pridru-žili mednarodni akciji v podporo dekle-tom in ženskam v Nikaragvi, ki zahte-vajo zaščito pred posilstvi in odpravo popolne prepovedi splava (splav je v tej državi prepovedan v vseh primerih, tudi če je ogroženo življenje ali zdravje žen-ske ali je nosečnost posledica posilstva). V Kopru, Ljubljani, Mariboru, Velenju in preko spleta so posamezniki lahko pobarvali metuljčka s solidarnostnim sporočilom. V Kopru sta se nam pridru-žili tudi dve Amnestyjevki iz sosednje Hrvaške. Zbrane metulje smo poslali

Utrinek iz akcije v Kopru, kjer so se na našem 'kozolcu' pridno nabirali metulji-apeli. Foto: Jerneja Turin

TeMATSKe MreŽe ProSTovoljCev iN SMS AKTiviZeMMreža za Rome v EvropiAprila, ob mednarodnem dnevu Romov, so aktivisti organizirali javno akcijo, s katero so opozorili na prisilne izseli-tve Romov v Srbiji in slabe bivanjske razmere Romov v Sloveniji. V središču Ljubljane so postavili izpraznjeno rom-sko vas. Skozi leto smo si s prostovoljci, predvsem skozi lobiranje, prizadevali proti kršitvam človekovih pravic Romov v Romuniji, Srbiji in na Slovaškem. Sokoordinatorka mreže je bila s pisarno na lobističnem sestanku pri slovaški veleposlanici.

Mreža za AfrikoIz mreže za Sudan se je razvila mreža za Afriko. Koordinatorki mreže sta soor-ganizirali okroglo mizo in predavanja na temo posilstev v DR Kongo na Festivalu dokumentarnega filma. Skozi vse leto sta koordinatorki pripravljali tudi nujne akcije in peticije za Sudan in Kongo. Podpise za peticijo za Kongo smo zbirali tudi na Festivalu prostovoljstva v Ljublja-ni in v drugih krajih po Sloveniji. V letu 2012 bo mreža za Afriko delovala tudi na področju prisilnih izselitev v Afriki.

Mreža za LGBTMreža je sodelovala pri aktivnostih kampanje Za vse družine. Prostovoljci so z drugimi organizacijami v okviru Parade ponosa soorganizirali Dan družin, na katerem so si otroci lahko ogledali lutkovno predstavo, poslušali pravljice in barvali. Skozi leto so prosto-voljci pripravili številne spletne akcije, predvsem proti diskriminaciji, nasilju ali celo kaznovanju homoseksualnosti v Ugandi, Mehiki in Evropi. Udeležili so se Parade ponosa v Ljubljani in s sple-tnimi akcijami podprli parade v drugih državah.

Prostovoljci mreže za Rome so tako z vizualno pomočjo podkrepili svoj poziv mimoidočim, naj podpišejo peticijo proti prisilnim izselitvam Romov v Beogradu. Foto: AIS

KAKo oBveŠčAMo o NAŠeM delu?O našem delu redno komuniciramo navznoter z našimi podporniki in navzven s širšo javnostjo. Za sprotno obveščanje se osredotočamo na spletno stran www.amnesty.si, ki smo jo oktobra oblikovno spremenili in nadgradili z več aktivističnimi možnostmi. V letu 2011 jo je obiskalo 25.318 različnih ljudi, vseh obiskov skupaj pa je bilo 38.318 (62 % je bilo novih obiskov, 38 % pa 'povratnikov'). Za kratke utrinke v naše delo in vabila na akcije uporabljamo facebook – Amnesty Slovenije (okoli 3000 ljudem smo všeč); prisotni smo tudi na twitterju (AmnestySlovenia). Vsak mesec prejme naš e-mesečnik 7500 naročnikov; tiskano revijo Akcija pa pošljemo članom in podpornikom štirikrat letno. Vzdržujemo redne stike z mediji – tako s sporočili za javnost kot tudi z intervjuji in izjavami glede aktualnih tem človekovih pravic, po katerih je precejšnje zanimanje.

SodelovANje NA rAZličNiH doGodKiH Naši prostovoljci se z veseljem udeležijo različnih dogodkov, na katerih vabijo k ukrepanju za človekove pravice. Na Fakulteti za socialno delo so se aprila udeležili dneva nevladnih organizacij, maja pa na Festivalu prostovoljstva zbirali podpise pod peticijama za za-ščito žensk pred posilstvi v DR Kongo in za zagotovitev sanitarij in varnosti za ženske v kenijskih slumih. Junija so na koncertu Stinga na njegovo pobudo zbirali podpise za izpustitev zapornikov vesti, med drugim tudi za kitajskega Nobelovega nagrajenca Liuja Xiaoboja. Mreža za Rome v Evropi je junija or-ganizirala obisk AI Italije v Padovi in

Benetkah. Slovenska 'stran' je predsta-vila poročilo o nastanitvenih razmerah Romov v Sloveniji in položaj izbrisanih, italijanska pa prisilne izselitve Romov v Rimu. Dva naša prostovoljca sta se julija udeležila festivala Exit, kjer je AI Nizo-zemske skupaj z Mednarodnim sekreta-riatom organizirala akcijo proti prisilnim izselitvam v Srbiji. Na septembrskem festivalu Lupa so prostovoljci vabili k včlanitvi v SOS SMS mrežo; ta mesec pa smo zbrali tudi preko 100 fotopeticij z napisom Human rights are my pride (Človekove pravice so moj ponos) in tako podprli prizadevanja proti diskri-minaciji LGBT-skupnost v Turčiji.

05LETNO POROČILO 2011 I AMNeSTy iNTerNATioNAl SloveNijA

ženskam v Nikaragvi, ki so jih kot znak solidarnosti imele s sabo na demon-stracijah 28. septembra, kjer so zahte-vale svoje pravice. V celi AI smo zbrali 50.000 metuljev, v Sloveniji pa 450.

avgust:

Malo nizozemsko mesto teden dni prestolnica AiVsaki dve leti se predstavniki Amnesty International sestanemo na Zasedanju mednarodnega sveta, ki je nekakšen svetovni zbor članov. Avgusta smo o opravljenem delu in načrtih za priho-dnje razpravljali in odločali v mestu Noordwijku blizu Amsterdama. Delegati smo delovali v različnih delovnih skupi-nah: vsebinsko o človekovih pravicah, organizacijska vprašanja, finance in upravljanje. Med pomembnimi obrav-navanimi tematikami so bile vsebinske prioritete našega dela, nov sistem za-gotavljanja učinkovite porabe sredstev, kako dosegati čim večji učinek našega dela in načrtovana večja navzočnost organizacije v več regionalnih središčih sveta, od koder bomo še učinkoviteje izvajali delo bližje krajem, kjer prihaja do kršitev človekovih pravic.

reŠevANje ŽivljeNj Tudi PreKo MoBilCAKonec leta smo imeli 279 SMS SOS aktivistov, ki so s svojim SMS-om podpisovali aktualne peticije. Enkrat mesečno so člani mreže dobili obve-stilo o ogroženem posamezniku ali skupini ljudi, in če so nanj odgovorili, so se podpisali pod peticijo. Z SMS-i so se med drugim zavzeli za stavkajo-če politične zapornike v Mjanmaru, ki so jim odrekali vodo; za Iranko Ma-ryam B., zaprto zaradi boja za pravice žensk, za študenta na Šrilanki, ki so mu grozili s smrtjo zaradi pritožbe na izpit, za štiri Savdijce, ki so pridržani, ker so hoteli ustanoviti stranko … Podpisovanje peticij preko mobilca je preprosto: z SMS sporočilom Amnesty na 2929 se sproži prijava; AIS potem pošlje prošnjo za še en (potrditveni) SMS, v katerem nam morate sporočiti svoje ime in priimek. Tako postane-te član/ica SOS SMS mreže in vsak mesec vam pošljemo obvestilo o novi peticiji, ki jo lahko podpišete s povratnim SMS. Mesečno obvestilo o peticiji stane 0,99 EUR.

Prijazni Plamenko je skupaj s prostovoljci na festivalu LUPA vabil v mrežo SOS SMS. Foto: AIS

eKiPA PiSArNe AiS v 2011: Metka Naglič, v. d. direktorice (nadomeščanje porodniške odsotnosti direktorice Nataše Posel); Blaž Kovač, vodja projektov na Sloveniji; Jerneja Turin, vodja kampanj, Simona Kemperle, vodja učenja človekovih pravic, Ana Čemažar, vodja komunikacij, Miha Bogataj, vodja področja zbiranja sredstev, Tadeja Knuplež, poslovna sekretarka (na porodniški do maja 2011, nadomeščali sta jo Lili Pipp in Nika Nikolič). Na 10-mesečnem projektu Razkriti obrazi rasizma je delala Amy Skinner, pri projektih učenja človekovih pravic je kot honorarna pomoč sodelovala tudi Kristina Božič. Zunanja sodelavka za področje zbiranje sredstev Mateja Kurir je od septembra 2011 na porodniški, Denis Švigelj, prej vodja telemarketinga, je od junija 2011 zaposlen kot pomočnik zbiranja sredstev; Tamara Gale pa je skrbela za lokalno koordinacijo direktnega dialoga v Ljubljani in Mariboru. V Mariboru je do septembra direktni dialog koordinirala še Ana Stamenković, v Kranju je bil odgovoren Rusmir Čulić, v Kopru pa Mateja Ivančič.

člANi orGANov AiS: izvršni odbor - predsednica Sabina Živec, blagajnik Janez Kozamernik, Mojca Drofenik, Špela Repič, Aleš Rovšnik, Nataša Šip, Dragana Tomanić Trivundža (člani izvršnega odbora); nadzorni odbor: Grega Miličinski, Primož Kunaver, David Šoštar; disciplinska komisija: Alenka Jerše, Anita Longo, Iztok Pipan.

KoNTAKTi ProSTovoljNiH MreŽ: romi@amnesty.si; lgbt@amnesty.si; afrika©amnesty.si

delo iZvrŠNeGA odBorAIzvršni odbor (IO) se je v koledarskem letu sestal petkrat, od tega dvakrat v prejšnji sestavi. Novi IO je bil izvoljen na zboru članov maja 2011. Člani IO so sproti spremljali delo pisarne preko mesečnih vsebinskih poročil in trimesečnih finančnih poročil. Po potrebi so potrjevali stališča ali sklepe, potrebne za nor-malno delovanje organizacije; med drugim tudi o spremembah statuta zaradi usklajevanja z medijsko zakonodajo, ki jih je potem sprejel izredni zbor članov novembra 2011.

Učenci med vodenim ogledom po razstavi plakatov v Narodni galeriji. Foto: Amy Skinner

september:

Posterji kot orodje za boj proti rasizmu 1500 mladih, ki so sodelovali na delav-nicah o rasni diskriminaciji, oblikovali plakate in se udeležili vodenih ogledov po razstavi posterjev na temo boja proti rasizmu, je ena od impresivnih številk našega sodelovanja na Poster festivalu Ljubljana Razkriti obrazi rasizma. Ob robu festivala smo na okrogli mizi o insti-tucionalnem rasizmu gostili okoli 90 ljudi in pripravili odličen slovensko-angleški priročnik za učitelje, kako uporabiti pla-kate kot izhodišče za pogovor o rasizmu.

06 LETNO POROČILO 2011 I AMNeSTy iNTerNATioNAl SloveNijA

oktober:

10 let uspešnega direktnega dialogaDirektni dialog je orodje zbiranja sred-stev, ki ga v tujini poznajo pod imenom 'iz oči v oči' (face-to-face). Z njim aktiv-no pridobivamo nove člane naše organi-zacije, tako da jih neposredno k finančni podpori in članstvu povabimo na ulicah večjih mest. Oktobra 2011 smo zabele-žili 10 let izvajanja projekta v Sloveniji: v teh letih se je kar 22.273 ljudi odločilo naše delo podpreti z mesečnimi pri-spevki. Zahvaljujoč tej dragoceni pod-pori je Amnesty v Sloveniji pomembno zrastla, zaradi česar lahko opravimo še več dela. Hvaležni smo tudi našim 'rekruterjem', ki v paleti vremenskih razmer dejansko prepričajo nove člane: v tej desetletki jih je za nas delalo do-brih tisoč, največ v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Hvala podpornikom, ki nam omogočajo neodvisno delo. Upamo, da boste z nami še naprej!

S prijaznostjo in prepričljivostjo naših uspehov smo skozi direktni dialog nagovorili že preko 22.000 ljudi. Foto: Tamara Gale

PrioriTeTNA PodročjA delA NA SloveNiji

vZPoredNA ŽivljeNjA BreZ vode iN eleKTriKeVzporedna življenja smo naslovili naše poročilo o razmerah v romskih naseljih na JV Slovenije, v katerem ugotavljamo, da številni Romi, predvsem na območju Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, živijo v neustreznih razmerah – brez pitne vode, elektrike, dostopa do druge infra-strukture in brez varnosti uživanja bivali-šča: skratka, v nekakšnem 'vzporednem svetu' glede na večino prebivalstva. Šte-vilni živijo v slabo grajenih in prenatrpa-nih barakah v ločenih naseljih, oddaljeni od infrastrukture, potrebne za dostojno življenje. To pomembno vpliva na njiho-va življenja: od zdravja, izobraževanja do možnosti zaposlitve. Povprečna dnevna poraba vode v Sloveniji je 150 litrov na osebo, v urbanih središčih tudi do 300 litrov na osebo. Nasprotno pa lahko Romi po naših podatkih na dan zberejo le od 10 do 20 litrov vode, ki jo porabijo za pitje, osebno higieno in kuhanje, zbi-rajo pa jo na oddaljenih mestih in včasih celo iz onesnaženih potokov. Življenje v ločenih naseljih je zanje pogosta edina možnost, saj so pri nakupu ali najemu nepremičnine diskriminirani: enostavno se jim stanovanje/hiša ne želi prodati oz. dati v najem. Nekatere občine Romom nočejo zagotoviti javne infrastrukture, ker so njihova naselja 'nelegalna' (kljub dejstvu, da romske družine tam živijo že desetletja), vlada pa je problem doslej ignorirala. Naša raziskava, ki je bila podlaga poročila, je med drugim razkri-la tudi odsotnost učinkovitega varstva pred diskriminacijo v naši državi. Ko je

čevski objavi poročila: sicer gre za drob-ne korake, ki pa vendar zbujajo upanje. Pozitiven premik se je zlasti zgodil z vidika uvrstitve tega problema na 'dnevni red' države in družbe. Po naši predsta-vitvi poročila na sejah Sveta vlade RS za uresničevanje načela enakega obravna-vanja in vladne komisije za zaščito rom-ske skupnosti sta obe telesi sprejeli po-dobna sklepa, da se mora voda zagotoviti vsem. Na ravni države je bil aktiven tudi Urad varuha človekovih pravic in oddelek za človekove pravice na zunanjem mi-nistrstvu. Nepogrešljiva je bila tudi vloga romskih organizacij, zlasti Foruma rom-skih svetnikov; v AI nam je uspelo naše skrbi izpostaviti tudi na evropski ravni. Med drugim se je na naše vabilo odzvala evropska poslanka Tanja Fajon in obiska-la romska naselja v Grosuplju; parlamen-tarna skupina ALDE (Zveza liberalcev in demokratov za Evropo) pa je komisiji o tem zastavila tudi vprašanje. Kar trikrat je romska naselja (Grosuplje, Krško, Pušča) v letu 2011 obiskal ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli.

Tako širok interes in delovanje na različ-nih ravneh je na podlagi sadov našega že nekajletnega dela na terenu pripeljal do prvih, skromnih, a spričo zelo slabih razmer razveseljivih rezultatov. Po nekaj mesecih intenzivnih pogajanj in nekaj zapletih je bila jeseni 2011 v romskem naselju Dobruška vas v Škocjanu posta-vljena dostopna točka, ki Romom omo-goča dostop do vode, bližje bivališčem. V Grosuplju so ustanovili občinsko komisijo za Rome, ki je aktivno prijela za delo. Občina je v vsa romska naselja namestila ločevalne zabojnike za smeti. Po zagotovilih omenjene komisije naj bi se naselje Smrekec (I in II) preobli-kovalo v formalno naselje. Sklenjeno je bilo, da se preseli naselje Ponova vas, s čimer so se Romi strinjali. V vmesnem času so zagotovili dostavljanje vode v naselje s cisterno. Naselje Pri Nikotu naj bi tudi dobilo dostopno točko za vodo, načrtuje se gradnja kanalizacije. Občina bo zagotovila sredstva za ogrevanja kon-tejnerja za izvajanje vrtca v naselju. Do-bra novica je tudi, da se je ob skupnih aktivnosti AI, Foruma romskih svetnikov ter občin Semič in Črnomlje preselilo naselje Beličnik – po zagotovilih Romov na primeren način. Žal smo bili s svo-jimi aktivnostmi manj uspešni v občini Ribnica, kjer se občina ne angažira in odgovornost prelaga na državo. V 2012 bomo nadaljevali delo, s katerim želi-mo v sodelovanju z romsko skupnostjo prispevati k zagotovitvi dostojnega življe-

kdorkoli zaradi določene osebne okoli-ščine diskriminiran, se hitro znajde pred 'zaprtimi' vrati, ko zase zahteva pravico.Vseeno lahko poročamo o določenem napredku, do katerega je prišlo po mar-

Nevenka iz Žabjaka (Novo mesto) živi v tem kiosku s tremi otroki. Foto: Arne Hodalič

nja Romom. Človeka vredne življenjske razmere so eden od osnovnih pogojev za odpravo marginalizacije romskega prebivalstva.

PArTNerSTvo je PoMeMBNA diMeNZijA NAŠeGA delANa delovnem področju Romov smo naj-tesneje sodelovali s Forumom romskih svetnikov, z RD Anglunipe Ljubljana, RD Anglunipe Maribor, Zvezo romskih sku-pnosti - Umbrella, s posameznimi rom-skimi svetniki, z RD Romi gredo naprej Grosuplje, Društvom zaveznikov mehkega pristanka, več akademiki, raziskovalci in drugimi posamezniki. Na področju izbrisa

07LETNO POROČILO 2011 I AMNeSTy iNTerNATioNAl SloveNijA

november:

Pred volitvami stranke spomnili na odsotnost protidiskriminacijskega okvirja Pred predčasnimi volitvami smo stranke, ki so se potegovale za poslanske sedeže, v nevladni sferi spomnili na obveznosti države glede zagotavljanja nediskriminacije ljudi na svojem ozemlju. Spomnili smo jih, da se žrtve diskriminacije v Sloveniji zaradi pomanjkanja hitrih in učinkovitih pravnih sred-stev znajdejo brez prave zaščite, v začaranem krogu med institucijami, ki zanje 'niso odgovorne'. Povabili smo jih tudi k aktivni opredelitvi do tega vprašanja.

december:

Prispevali smo k izpustitvi jabbarja in preprečili rušitev Port HarcourtaŽe tretjič smo se pridružili marato-nu pisanja apelov in v svetu zbra-nim 1.138.444 podpisom dodali svojih 6200. Tako smo tudi mi prispevali k temu, da so iz zapora izpustili azerbajdžanskega študen-ta Jabbarja Salavana in preprečili rušitev naselja Port Harcourt, za kar smo med drugim pisali apele.

v izobraževanju zaskrbljujoča. Uradno šole ne smejo zbirati podatkov o šolski uspešnosti po etnični pripadnosti, kot ka-žejo neuradni podatki in pogovori z učite-lji, pa je med romskimi učenci velik upad pri napredovanju v višje razrede. To skrbi, saj je izobraževanje ključ do uspešnega življenja. Poleg slabih bivalnih razmer, ki na povsem eksistenčni ravni onemogo-čajo normalno življenje in s tem možnosti za izobraževanje (svetloba v temnem delu dneva za pisanje nalog, voda za zagota-vljanje higiene …), k slabim rezultatom zagotovo prispeva tudi manjša vključe-nost romskih otrok v predšolsko izobra-ževanje. Tako se romski otroci pogosto znajdejo v prvem razredu, ne da bi dobro znali slovenski jezik in ne da bi imeli do takrat stike z večinskim prebivalstvom. Zato so pomembni premiki glede uvedbe vrtcev, za kar smo si prizadevali tudi mi in prepoznala država s posebnim projektom doseganja (outreach) predšolske vzgoje do sicer v vrtec nevpisanih otrok (projekt Khetanes, www.khetanes.si). V Krškem so v začetku leta odprli prehodni vrtec; v Grosuplju so se konec leta odločili slediti vzgledu (in ga odprli januarja 2012).

iZBriS: le MAlo odoBreNiH vloGV Tednu izbrisanih smo sodelovali na predstavitvi tematike tujim diplomatskim predstavništvom v Sloveniji. Sodelovali smo tudi na predstavitvi angleškega prevoda knjige Mirovnega inštituta (Brazgotine izbrisa, Scars of the erasu-re). Z Mirovnim inštitutom, organizacija-mi izbrisanih in drugimi zainteresiranimi smo bili v rednih stikih glede aktivnosti, pozornost smo posvečali tudi medijske-mu delu.

Leta 2010 je Evropsko sodišče za člo-vekove pravice izdalo obsodilno sodbo v zadevi Kurić proti Sloveniji v primeru skupine izbrisanih, kjer je ugotovilo krši-tve pravice do zasebnega in družinske-ga življenja ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva. V letu 2011 je sodi-šče sprejelo kot dopustno pritožbo vlade zoper sodbo, končna sodba se pričakuje sredi 2012.

Sledili so lahko tudi uveljavljanju leta 2010 sprejetih zakonskih sprememb, ki omogočajo večini izbrisanih ureditev statusa (čeprav korak naprej, imajo zakonske spremembe vrsto pomanjklji-vosti). Na njihovi podlagi je bilo do 2012 podanih 211 vlog za povrnitev statusa; 55 vlog je bilo pozitivno rešenih, 80 jih ni bilo ugodenih, 76 jih je bilo še v reševanju.

v SloveNiji MANjKA učiNKoviT ProTidiSKriMiNACijSKi oKvirOb predčasnih parlamentarnih voli-tvah smo stranke, ki so se potegovale za oblast, opozorili, da v Sloveniji ne obstaja učinkovit (sistemski, pravni) okvir za boj proti diskriminaciji. Diskri-minacija ostaja zlo sodobne družbe, saj drugačno, negativno obravnavanje posameznika/posameznice ali sku-pine zaradi neke osebne okoliščine vsakodnevno prizadeva na milijone ljudi po vsem svetu – in seveda tudi v Sloveniji. Žal pa v Sloveniji ljudje, ki jo doživijo, nimajo možnosti hitro in učinkovito doseči pravice. To ugota-vljamo v nevladni sferi pa tudi Varuh človekovih pravic RS in Zagovornik načela enakosti.

Država mora čim prej ukrepati in vsem državljanom brez razlikovanja zagotoviti enako obravnavo in mo-žnost učinkovitega pravnega sredstva v primeru diskriminacije. Ob volitvah smo zato stranke, ki so se potego-vale za oblast, skupaj s še desetimi drugimi nevladnimi organizacijami povabili, naj odgovorijo na naslednja vprašanja: kateri so ključni problemi na področju diskriminacije v Sloveniji; ali je trenutni protidiskriminacijski okvir ustrezen ali je potrebno usta-noviti nov neodvisen in nepristranski organ za preprečevanje in naslavljanje diskriminacije; kakšna pooblastila bi podelili Zagovorniku načela enakosti v Sloveniji. Obenem smo jim predstavili največje pomanjkljivosti pravne zašči-te pred diskriminacijo. Prejeti odgo-vori bodo podlaga za prihodnje delo na tem področju. Katere stranke so se odzvale in kaj so povedale, skupaj z več informacijami, najdete na: http://civilni-dialog.net/volitve11_nediskri-minacija/

V tej pobudi smo se zbrali: AI Slove-nije, Bošnjaška kulturna zveza Slove-nije, Društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije (OV-CA), HeteroHomo Naveza, Mirovni inštitut, Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij – PIC, Romsko društvo Romi gredo naprej, Slovenska filan-tropija, Sloga - Platforma za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, ŠENT – Slovensko združenje za du-ševno zdravje ter YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa.

smo najtesneje sodelovali z Mirovnim inštitutom, pa tudi s Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov, z Društvom izbrisanih prebivalcev Slovenije, aktivisti Socialnega centra Rog in drugimi angažiranimi posa-mezniki ter skupinami.

iZoBrAŽevANje roMSKiH oTroK: PoMeMBNA PredŠolSKA vZGojAKljub nekaterim napredkom v preteklih letih (npr. uvedba romskih pomočnikov, poseben projekt doseganja (outreach) izobraževalnega sistema do romske sku-pnosti predvsem na področju predšolske vzgoje) ostaja neuspešnost romskih otrok

08 LETNO POROČILO 2011 I AMNeSTy iNTerNATioNAl SloveNijA

ZNANje iN iNForMACije ZA SPoŠTovANje človeKoviH PrAviC

učenje človekovih pravic v oŠ in SŠ: doseženih preko 3000 mladih To je ena najpomembnejših aktivnosti, ki jo osredotočamo na osnovne in sre-dnje šole ter fakultete. V letu 2011 smo izpeljali več kot 100 delavnic za mlade na temo nasilja nad ženskami, diskrimi-nacije, dostojanstva človeka in revščine ter rasizma, v katerih je sodelovalo preko

izobraževanje za človekovo dostojanstvoGre za mednarodni projekt, ki ga izva-jamo od marca 2010 in katerega glavni namen je skozi participatorno udeležbo partnerjev z globalnega Juga in Evrope ozaveščati o kršitvah pravic v povezavi z revščino. V okviru projekta smo v letu 2011 med drugim izdali metodični priročnik na temo participatornih metod.

Mladina navdušeno razkrivala obraze rasizmaFundacija Brumen je v 2011 začela mednarodni projekt Poster festival Ljubljana, katerega namen je bil ustvar-janje posterjev na temo Razkriti obrazi rasizma; slovenska Amnesty je festival obogatila z izvedbo aktivnosti učenja človekovih pravic. Odmevnost tematike pri mladih in rezultati desetmesečnega dela so navdušili. Več kot 1500 mladih je sodelovalo na delavnicah o rasni dis-kriminaciji, na natečaju oblikovanja pla-katov in na vodenih ogledih po razstavi posterjev. Na OŠ in SŠ ter na ljubljanski Filozofski fakulteti smo pripravili 46 delavnic o rasni diskriminaciji. Šoli za človekove pravice AIS pa se je pridružilo 20 novih šol. Na jesenski razstavi pla-katov v Narodni galeriji v Ljubljani smo razstavljene plakate uporabili kot vizual-ni pripomoček za razpravo o rasizmu in diskriminaciji. Za več kot 320 učencev OŠ in SŠ po vsej Sloveniji smo pripravili 34 izobraževalnih vodenih ogledov.

Na okrogli mizi o institucionalnem ra-sizmu je med drugimi nastopila znana aktivistka proti rasizmu iz Združenega kraljestva, dama Doreen Lawrence. Priznani slovenski fotograf Arne Hodalič je udeležencem festivala predaval o prispevku fotografije v boju proti diskri-minaciji, obiskovalcem je pokazal foto-grafije iz slovenskih romskih naselij, ki so bile pomemben vizualni del poročila AI o nastanitvenih razmerah Romov v Sloveniji.

Amy Skinner in Kristina Božič sta pri-pravili tudi priročnik za učenje človeko-vih pravic Razkriti obrazi rasizma: pri-ročnik za učitelje, kako uporabiti plakate kot izhodišče za pogovor o rasizmu, ki je bil odlično sprejet. Slovenska in angle-ška verzija sta na voljo na spletni strani projekta http://poster.amnesty.si; sloven-sko smo tudi natisnili in razdelili šolam.

usposabljanje za nove prostovoljceJeseni smo k sodelovanju povabili nove prostovoljce in z njimi preko participa-tornih metod dela delili znanje o člove-kovih pravicah, aktivizmu in izvajanju delavnic. Vsebinsko smo se osredotočali predvsem na človekove pravice, poveza-ne z revščino in dogajanjem na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Med okoli 20 udeleženci se jih približno pol odločilo za aktivnejše delo pri aktivizmu, druge pa je bolj zanimalo učenje človekovih pravic.

Utrinek s tabora v Savudriji, kjer smo na delavnici Svet se vrti okoli nas obravnavali revščino in z njo povezane kršitve človekovih pravic. Na sliki ogled kratkega filma, ki prikazuje življenje v največjem kenijskem slumu.

3000 mladih. Izvedli smo tudi dve 'vi-kend izobraževanji' za prostovoljce in dve izobraževanji, prav tako za prostovoljce, na temo participatorne metodologije in izvedbe učenja človekovih pravic v for-malnem okolju. Vzdržujemo redne stike z mrežo približno 700 pedagoških delav-cev, ki prejemajo Mesečnik z novicami, predloge za izvedbo delavnic v razredu in ponudbo brezplačnih publikacij.

KAKo Se FiNANCirAMo?Amnesty International se po vsem svetu financira skoraj izključno od članarin in prostovoljnih prispevkov. Iz držav-nih virov lahko organizacija sprejme le sredstva za učenje človekovih pravic, a ta znesek ne sme presegati 25 od-stotkov celotnega proračuna. Tak način financiranja nam omogoča neodvisnost, a se moramo zelo potruditi, da zberemo denar za naše poslanstvo iz drugih virov.

V letu 2011 smo 67 odstotkov zbranih sredstev pridobili od mesečnih prispev-kov naših članov in podpornikov. Za potrebe učenja človekovih pravic smo uspeli pridobiti sofinanciranje programa Ustavimo revščino s strani slovenskega zunanjega ministrstva, projekt sicer financira Evropska komisija. Delo učenja človekovih pravic je sofinanciral tudi

Urad za mladino, Mestna občina Lju-bljana pa aktivnosti učenja človekovih pravic v svoji občini. Na razpisu Evrop-ske komisije smo kot partnerji Poster festivala 2011 pridobili sredstva za kritje 10-mesečnega izobraževalnega projek-ta, izvedenega v sodelovanju s Funda-cijo Brumen. Veliko energije smo vložili tudi v pridobivanje donatorjev preko namenitve dela dohodnine.

Pojasnila k prikazu porabe in prihod-kov: V času priprave poročila še ni bilo povsem končnega finančnega poročila, predvidoma maja bo skupaj s poročilom revizorske hiše objavljeno na spletni strani www.amnesty.si.

PriHodKi 490.823 eur

Od članov in podpornikov 67%

Razpisi 15%

Dohodnina 2%

Prispevki drugih sekcij 13%

Ostalo 3%

PorABA 492.049 eur

Delo za ogrožene posameznike in zagovornike človekovih pravic 27%

Delo za človekove pravice v Sloveniji 8%

Prispevek za mednarodno delo organizacije 11%

Učenje človekovih pravic in delo z mladimi 16%

Pridobivanje novih podpornih članov in komunikacija z njimi 26%

Delovanje slovenske pisarne 12%