1

: a s o p i s d r u [ t v a K e r i n i & S t r i t a r j i∑ }Trte[tevilka 25 · marec 2002

Kmalu bomo spet skupaj –pomlad je pred vrati!

∫ Podoknici jubilantkamaAlenka Kerin

∫ Kerinova Jo/a – 90 letJanez Bani;

∫ Kako sem nosil krofeAndrej Kerin

∫ Program dela dru[tvaKerini & Stritarji

za leto 2002Andrej Kerin

∫ In memoriam Mil;i inMihi – Milanu Malnari;u

Mirko Jan;igaj

∫ Moji stari mami v spominGregor Cuzak

∫ Poziv na piknik

∫ Ob piknikuMirko Jan;igaj

∫ Ustvarjalni koti;ek>lon;ki za za;imbe

Da[a Kerin Cerkovnik

∫ Otro[ki koti;ek> “Mravljica”Ma[a Dornik

∫ AnekdotaZofka Longo\Janez Bani;

v s e b i n a

Tale uvodnik naj bi bil poleg zadnjih novic, ki jih tako ali tako dodajamo /e medtiskom posamezne [tevilke, da bi bili ;im aktualnej[i, napisan kot zadnji prispevek.In to tako, da bi povzel nekaj splo[nega duha iz vsebin, ki jih iz/arevajo ;lanki v[tevilki, ki je pred vami. Na /alost pa ni vedno ravno tako. Prispevki za tokratno[tevilko [e sploh niso vsi napisani oziroma [e sploh niso prispeli, ko /e z zamudopi[em tele vrstice, da bi vam v prvih nekaj stavkih te [tevilke Trt kot na pladnju zapoku[ino ponudil nekaj misli ali pa prevladujo;ih tonov na[ih tokratnih umotvorov.

Kaj je vzrok za tako slab odziv, ne ve najbr/ niti “[logarca”> splo[na situacija,bete/no vreme, pomanjkanje volje do sodelovanja v ;asopisu, nepomembnost in“brezte/nost” pisanja v takle ;etrtletnik ali kaj …| Zdi se mi pravzaprav velika [koda,ker je krog dopisnikov precej ozek, ;eprav smo sr;no veseli vsakega prispevka inobjavimo z navdu[enjem skoraj vse, kar dobimo na na[o uredni[ko mizo, da lezadosti minimumu izra/anja v slovenskem jeziku. Druga;e pa brez razburjanjapopravimo, dopi[emo, lektorsko pregledamo in “spoliramo” kar koli, samo da bi bilo;im ve; razli;nih sodelavcev od vsepovsod in iz vseh starostnih skupin. In smo seve-da vedno odprti za vse pobude, izmi[ljotine, ideje, neumnosti in norosti. Pa tudi kri-tik, graj in peklenskih strojev se ne branimo> vse potrpe/ljivo prenesemo, samo da bibila vsaka [tevilka ;im bolj zanimiva in informativna.

Zelo koristen in zvest ter zanesljiv sodelavec je na[ Janez Bani;, ki ima polegraziskovalne sistemati;nosti in potrpe/ljive natan;nosti pri brskanju v arhivih zapodatki o na[ih prednikih tudi pisateljsko /ilico. Ko prebiram njegove prispevke, semi vedno razvedri “nebo” – pa ;eprav gre za zapis o pravkar preminulem ;lanu. Takozvene;e melodije ter preprosta in neposredna ;love[ka toplina, kot jih iz/arevajonjegove zapisane besede, misli in stavki, niso prav pogoste. Pa [e ta dobrodu[na,rahlo samoironi;na humorna distanca do vsega, kar nari[ejo njegove besede, dajenjegovim sporo;ilom /ivljenjsko vedrino, preprostost in neposrednost. Seveda nje-govih ;lankov tudi v tej [tevilki ne manjka.

Hkrati boste v pri;ujo;i [tevilki na[li tudi vrsto drugih, zelo zanimivih inprisr;nih prispevkov izpod “peres”, zdaj raje natan;neje ra;unalni[kih tipkovnic,vrste na[ih sorodnikov, ki niso ni; manj dragoceni, ker z razli;nimi pristopi in tema-mi vedno z veseljem sporo;ajo ali komentirajo to ali ono iz pripovedi starej[ih, izdokumentov, lastnih spominov iz bli/nje ali bolj oddaljene preteklosti, pa sedanjostiin na;rtov za prihodnost na[e “velike dru/ine”.

Zato ne pozabite natan;no prebrati tudi prvih obvestil o na[em leto[njem tradi-cionalnem sre;anju – pikniku, ki se ga vsi zelo veselimo in ga komaj ;akamo. Spet boveliko prilo/nosti za veselo dru/enje in spoznavanje drug drugega. Na svidenje 1.junija pri Lesu!

P. S. Najbr/ sem bil pri pisanju pod vplivom vremena tako kot vsi ostali> danes, 7. marca, jeprispevkov /e preve; in bodo nekateri morali po;akati do prihodnje [tevilke. ■

Peter Povh, urednik

2

Rojstvo, rojstni dnevi, cvetje,zdravice, ;estitke, dobre /elje,rojstnodnevna kosila – kdo nekine pozna veselih obletnic –kon;no ima vsak svoj rojstni dan.A vendar so nekatere obletniceposebne – [e zlasti tiste rojstno-dnevne, okrogle obletnice.

Januarja 2002 smo med ;lanidru[tva Kerini in Stritarji imeli kardve, ;astitljivi in zelo okrogli oblet-nici – Milena Trost – 9. januarja –in Jo/a Kerin – 13. januarja – stapraznovali 90. rojstni dan. Obtak[nem jubileju si ne moremokaj, da ne bi pripravili kak[negaprijaznega presene;enja.

Podoknice v Ljubljani nisoprav pogost in zna;ilen dogodek– sredi avtomobilskega hrupa, vi-sokih hi[ itn. Ampak Drejc inna[i pevski kolegi iz zbora Lipazelenela je so vedno za kak[nopresene;enje in tako smo v zim-sko mrzlem ve;eru – sreda jebila, 9. januarja – v o/jem izborupevcev, pevk in pesmi podokni-;arji na Erjav;evi cesti prese-netili in razveselili Mileno Trostin njene o/je sorodnike.

“Mam dro fletno navajeno zau-ber dekle” smo zapeli dvakrat – zabolj[i spomin, za bolj[i vtis, avtomo-bilskemu hrupu in mrazu navkljub.

Milena in njeni o/ji sorodnikiso nas ob mrzlem ve;eru pogreli zdobrim vinom in prigrizkom inpesem je stekla kar naprej. Drejc,

po naravi bas, je v bolj tenorski legi,a zelo do/iveto odpel “En star;ek je/ivel”. Podokni;arji smo se raz/i-

Podoknici jubilantkamaJe ta clovek na svetrojen

veli in spoznavali nove stare pri-jateljice in znance – saj veste,Ljubljana je majhna – in pevskopodprti z Marinko Strenar smo [elep[e kak[no zapeli ... v veseljeMilene in njenih dragih ... pa v na[ezadovoljstvo, da lahko zapojemoob takem ;astitljivem jubileju.

Marsikateri pevski kolega jena glas pomislil z rahlim pridihom“prisr;ne nevo[;ljivosti” – kak[norazko[je /ivljenja – /iveti polno,kvalitetno /ivljenje svojih 90 let –to je nekaj neprecenljivega innedoumljivega.

Ko smo se /ivahno poslavljali zErjav;eve, Milena ne pozabi re;i>“Pozdravi Sonjo in oglasi naj sekaj!” “Hvala za klavirske skladbe iztvojega arhiva – se /e pridno u;im,”sem se pohvalila ob slovesu.

Mileni smo v januarju zapeli [eenkrat – /al tokrat v slovo ... 17. ja-nuarja na ljubljanskih ?alah, pre-sunjeni ob nenadnem odhodu ....

Milena! Sonja te je obiskala –na ?alah je pri/gala sve;ko, neda-le; od velike smreke< in LisztovoLjubezensko sanjarjenje se bomzagotovo nau;ila do poletja ...

3

Spokojno nedeljsko popoldnev Ljubljani. Pri Starem Ti[lerju, vstari, znameniti ljubljanski gostil-ni, je 13. januarja Jo/a Kerin vkrogu o/jih sorodnic z rojstno-dnevnim kosilom zaokro/ila svoj90. rojstni dan.

V Ljubljani se je spominjamo[tevilni [tudenti – ekonomisti inekonomistke –, skozi njene roke je[lo ni;koliko strokovne literatureza na[ [tudij v knji/nici naekonomskem faksu, nekdaj naGregor;i;evi cesti. In zakaj je nebi nekateri “njeni” takratni[tudentje presenetili za rojstnidan s pesmijo. Tako, za posladek –po nedeljskem rojstnodnevnemkosilu.

Popoldanski podokni;arji smotokrat napolnili s pesmijo sobo priStarem Ti[lerju. Po nekaj kozar;-kih vina in prigrizku smo seopogumili toliko, da smo prijaznovzpodbudili tudi slavljenko innjene drage gostje – Anico Jan;i-gaj, Martino Podboj in druge –, daso zapele nam novo, neznano pe-

sem iz Podbo;ja ... Kaj hit-ro smo potegnili zraven,hitro nam je [la v uho, lebesedilo nam kot ponava-di ponovno dela te/ave –zato bo potrebno [e nekajtakih obletnic, da se bomopevci in pevke iz Lipepriu;ili starih pesmi ...

Posebno izvedbo Pe-smi o rojstvu je slavljenkizapel Sa[ – “Je ta ;lovekna svet rojen”. Je njegovapriljubljena pesem, ki josicer prepeva tudi kotpodoknico v ljubljanskiporodni[nici – novim ma-micam. Ampak za Jo/o jetudi 90 let – lahko kotnovo rojstvo in /ivljenje ...{e na mnogo sre;nih dni ...

Moram priznati, da sem [e po-sebej “navijala” za to pesem tudi izlastnega egoisti;nega vzgiba – zasvoj spomin na njegovo podokni-co, ki jo je zapel ob rojstvu Da[e vseptembru leta 1972 in ;ez 29 let –julija 2001 – tudi ob rojstvu Da[i-

nega Ga[perja ... In tako se kolesa /ivljenja vrti-

jo – toliko zadovoljneje, ;e jih po-ganjata tudi medsebojna ljubezenin sre;a ... ■

Alenka Kerin

4

{e danes je ponosna, da se jesama nau;ila voziti kolo. Kerinovodvori[;e v Sv. Kri/u je bilo malonagnjeno in tista “strmina” jezado[;ala, da se je po njej spustilain nau;ila obvladovati ravnote/je.Tudi plavati se je nau;ila sama. NaDero;em, kjer Krka v resnici derein te kar nosi.

V ljudsko [olo je Jo/a hodilaseveda doma v Sv. Kri/u. Nato jeobiskovala me[;ansko [olo, insicer dve leti v {mihelu pri Novemmestu in dve leti v {kofji Loki.Srednjo [olo je nadaljevala na lice-ju v Ljubljani, vendar je morala zapeti razred delati sprejemni izpit.V Ljubljani je ostala dve leti, sedmiin osmi razred gimnazije je obisko-vala v Novem mestu, kjer je tudimaturirala.

Njeno veselje je bilo slikanje.Peljala se je v Zagreb, kjer se je /e-lela vpisati na likovno akademijo,ki je v Ljubljani takrat [e ni bilo.Rekli so ji> “V;eraj smo zaklju;ilivpis.” Odpeljala se je v Ljubljano,kjer se je vpisala na romanistiko, kijo je kon;ala leta 1936. Po izo-brazbi Jo/a ni samo romanistka,temve; prava poliglotka. ?e v gim-naziji se je – zunaj rednega progra-ma – u;ila nem[;ino in italijan-[;ino. Pou;evala je poleg franco-

Kerinova Joza – 90 letOb tako ;astitljivem jubileju, kotje 90-letnica, ;loveku nehote za-staneta dih in roka. Kljub temu davemo, da se je ;love[ko /ivljenje vzadnjem stoletju ob;utno po-dalj[alo, tako visoke obletnicevendarle [e niso tako pogoste, dabi jih smeli odpraviti s kratko ;es-titko in pozdravom> “No, pa nasvi-denje, saj se ;ez leto dni tako spetvidimo.” Spravljajo nas v rahlozadrego< ;eprav samo kak[nih pet-najst, dvajset let mlaj[i, nimamonjihovih izku[enj in ne vemo, kajpravzaprav jubilant do/ivlja in kajod nas pri;akuje. Pri Jo/i, tej emi-nentni Kerinki, ni tako, vsaj zamene. Toliko se poznava, toliko smoskupaj, toliko se pogovarjamo, dami v tem trenutku ni te/ko izre;i,pravzaprav napisati besede, dveh vpozdrav in ji iskreno za/eleti [emnogo lepih do/ivetij. Morda kjena Velikem Osojniku, v Mo;il-niku, na Kri/ni gori, v I[ki Dragiali pa kje pod Gorjanci.

:e ho;emo nekoga spoznati, jeneizogibno, da se seznanimo z nje-govim /ivljenjepisom. To sem po-skusil narediti tudi pri Jo/i, amoram priznati, da nisem zadovo-ljen s tistim, kar mi je od nje uspeloizvedeti. Jo/a namre; izredno ne-rada govori o sebi. Skromna je<preskromna. Pri njeni intelektualnirazgledanosti in duhovni mo;i bipri;akoval, da se bo bolj z veseljemrazdajala, posebno dru[tvu Keriniin Stritarji, ki ga tako ceni in jesicer pripravljena zanj narediti vse.Po drugi strani je to na[e dru[tvoizredno ponosno nanjo in bi sevedarado ohranilo na[im zanamcem;im popolnej[o Jo/ino podobo.

Otro[kih let se Jo/a rada spo-minja, ;eprav je pri [tirih letihpadla z voza in ji je [lo ;ez obrazte/ko kolo. Na sre;o se je to zgodi-lo na njivi, kjer se ji je glavica malovtisnila v mehko zemljo, druga;e bimi najbr/ nikoli ne vedeli za Jo/o.

[;ine, italijan[;ine in latin[;inetudi nem[;ino, ru[;ino in srbohr-va[;ino.

Njena prva pedago[ka izku[njaje pou;evanje nem[;ine na me-[;anski [oli v Ribnici, prvo pravoslu/bo (dr/avno) pa je dobila vmestu Krk na otoku Krku. Tam jeeno leto na gimnaziji pou;evalafranco[;ino.

Iz Krka so jo poslali na gimna-zijo v Ba;ki Petrovac – med Slo-vake. Spomladi 1941, tik pred oku-pacijo, je pri[la v Bre/ice. Nemci sojo aretirali in odpeljali na Hrva[ko.V Samoboru se ji je nekako po-sre;ilo izmuzniti se.

Pri[la je domov v Sv. Kri/, kjerse je kmalu vklju;ila v osvobodilnogibanje. Konec novembra 1942 sojo skupaj z bratom Frenkom kon-finirali v Kostanjevici, od koder jepri[la v Novo mesto, tam pa so joItalijani zaprli, obsodili na 12-letnizapor in odpeljali v Perugio. Tu jeostala do italijanske kapitulacijeseptembra 1943. Po naporni in zelotvegani vo/nji z vlakom se je pre-tolkla do Ljubljane, od tu pa preko{entvida, Kr[kega in Kostanjevicedomov.

Junija 1944 se je zgodil njenoriginalni odhod v partizane. VTrtah [t. 5 marca 1997 smo obnjeni 85-letnici zapisali njenebesede> “Partizani so odpeljali/upnika Zupanca 14. junija 1944neznano kam. Kaplan Gor[ezbobna va[;ane pod lipo in zgroze;im glasom zapove> Odvsake hi[e po eden mora po /up-nika ;ez Gorjance! – Tukaj je taveseli dogodek! Meni je zaigralosrce, kaplan me po[ilja v parti-zane! To skrivnost je zvedela lesestra Stana, za va[;ane in na[eodposlance so me partizani ugra-bili.”

Postala je partizanska u;itelji-ca. Pou;evala je v Semi;u, Lo[kemPotoku, ponovno v Semi;u, malo

Kako semnosil krofe

5

ne. V;asih so se prismodili, veliko-krat ni bilo pravega “kranceljna”okoli njih, v;asih so se krofi med

cvrtjem odprli, spet drugi; paniso bili prave ve-

likosti. Prva pekapraviloma ni

bila uspe[na,[ele naslednjiso bili tistipravi.

Ampaknajve;ja sra-

mota bi bilopriznati, da se krofi

niso posre;ili! Baka jeuvedla nekak[no tradicijo, da sonajlep[e krofe dobili Povhovi, tj.dru/ina moje tete, Bakine h;ereMajde Povh, ki je /ivela v {i[ki.Jaz, ki sem bil doma;, sem takodobil tiste “sfi/ene”, prismojene,brez kranceljna. Uspele krofe pa jeBaka zlo/ila v li;no ko[arico insem jih jaz moral z mestnim avto-busom dostaviti v {i[ko. Pri tempa tam nisem smel omeniti, kakose niso vsi posre;ili.

Seveda sem med cvrtjem pro-testiral, se boril za kak[negakrofovskega lepotca, toda Baka seni dala. Jezen sem bil tudi, ker semmoral jaz nositi po Ljubljani tistekrofe, ki jih nisem smel pojesti. Pani ni; pomagalo, zgodba se je po-navljala vsako leto, dokler ni pre-rasla v zabaven spomin, ki sva sega z Bako rada spominjala [e mno-ga leta. ■

Andrej Stritar

Cvrtje krofov je prava umetnost,ki se je danes ne loti velikogospodinj. Veliko preprosteje je vtrgovini kupiti industrijskonarejene dobrote. Obleto[njem pustu seje ena od ljub-ljanskih pe-karn hvalila,kako so jihspekli cel mi-lijon, pri tempa so porabilikar 20 ton mar-melade.

Moja stara mama,Alojzija Stritar, ki sem jo jaz kototrok prekrstil v Bako in smo jopotem do njene smrti vsi tako kli-cali, pa se je rada lotila umetnosticvrtja pustnih dobrot. Sredi se-demdesetih let sva /ivela skupaj vbloku poleg hotela Lev> jaz nade-budni dijak in kasneje [tudent inona pred kratkim ovdovela staramama. Kar dobro sva vozila skupajtistih sedem ali osem let, dokler senisem poro;il in se odselil. Zaradipeke krofov pa sva imela vsakoleto manj[i prepir.

Pravzaprav je bilo cvrtje kro-fov zanjo nenavaden izziv, saj jebila ob tem po;etju vedno precej/iv;na. ?e dan prej jo je skrbelo,kako ji bo uspelo. Potem se je loti-la priprave testa, skrbno gnetla,pazila na pravilno vzhajanje in sekon;no lotila cvrtja. Meni so seseveda ob tem cedile sline in semkomaj ;akal, kdaj bodo priprav-ljeni in bom kakega dele/en. Ven-dar se je ve;krat zalomilo kot pa

pred koncem vojne pa so jo pokli-cali na prevajalski in[titut priSlovenskem poro;evalcu. Po ne-navadnih partizanskih poteh jepreko Ravne gore in Trsta pri[la 9.maja 1945 v Ljubljano.

Po osvoboditvi je nekaj letpou;evala ru[;ino na gimnaziji vSevnici. Tam je bila tudi ravnatelji-ca dija[kega internata. Sam sem vtistih letih [tudiral v Zagrebu in sespominjam, da je Jo/a pri[la nekaj-krat sama ali pa s kolegi z gimna-zije v opero. Po Sevnici je pri[laLjubljana, najprej be/igrajska,nato vi[ka gimnazija. Ampaknekje vmes je [e Elbasan v Albaniji,kjer je eno leto v italijan[;inipou;evala Albance srbohrva[;ino.(To je treba prebrati dvakrat, sajvem, ampak tako je bilo.)

V zgodnjih petdesetih letih jeobiskovala bibliotekarski te;aj,naredila izpit za bibliotekarko inse zaposlila kot knji/ni;arka naEkonomski fakulteti v Ljubljani.Po upokojitvi leta 1972 je [e dolgaleta delala po [tiri ure na dan naIn[titutu za javno upravo.

Jo/a sama priznava, da u;ila niposebno rada, a iz svoje izku[njevem, da je bila dober pedagog. Priteti Zalki me je spomladi 1944vpeljala v latin[;ino, za katero mije potem stari Cene dal odli;no.Bolj kot pou;evanje jo je privla;iloknji/ni;arsko delo. Seveda, bila jeizrazit knji/ni ;rv. Zanimala pa seje za vso umetnost, ne samo za li-teraturo, posebno [e za gledali[;ein glasbo. Za vse umetni[ke stva-ritve je imela visoka merila, pov-pre;je je ni zadovoljevalo, tudi ob-la;ila se je vedno z izbranim oku-som, noblesa, tista fina kultura, kini dana vsakemu, jo je spremljalain jo spremlja povsod, kamor gre.Gre pa najraj[i v naravo, zadnjaleta pa; posebno rada na znaneizletni[ke to;ke v okolici Ljub-ljane, posebno [e, ;e je tam kak[nadobra gostilna. Z Olgo sva v njenidru/bi kajkrat u/ivala na izletih,ki bogve, ;e bi se jih sama domi-slila. Upam, da jih bomo naredili[e kaj. ■

Janez Bani;

66

Upravni odbor dru[tva Kerini in Stritarji je na svojiredni seji 20. 2. 2002 v Ljubljani sprejel naslednji pro-gram dela za leto 2002>

≤ Izdali bomo [tiri [tevilke Trt. Ob tem bomozadr/ali vsebinsko in tehni;no kakovost na ravni, kijo dosegajo zadnje [tevilke. {e naprej bomo uveljav-ljali tematske [tevilke predvsem po temah, ki [e nisobile uvr[;ene> ekologija (spremembe v okolici Podbo-;ja, onesna/enje, problem monokultur, pra[i;ja farmaipd.), navadni in nenavadni hobiji (kdo med nami jeastronom, kdo je zbiratelj metuljev, kaj nas dela dru-ga;ne), poklici (predstavite svoj poklic, svojoslu/bo), prijatelji o nas (kaj o K & S ter Trtah pravijoljudje, ki so za nas /e sli[ali). Poseben cilj je objavavsaj ene pesmi letno z notnim zapisom.

≤ Posodobili bomo doma;e strani dru[tva nainternetu po /e zasnovanem konceptu AndrejaSajeta.

≤ {e naprej bomo zbirali dokumentarno gradivo,ki bi kasneje lahko slu/ilo za pripravo muzeja.

≤ Raziskovanje starej[e zgodovine prednikov insorodstvenih vezi, izhajajo;ih iz prednikov na[ihpradedov in babic, bomo nadaljevali predvsem vsmislu nadaljnjih povezav, kjer bo mogo;e. Tu stami[ljena predvsem arhiv Slovenije in [kofijski arhivglede prednikov, ki niso zabele/eni v Leskovcu inPodbo;ju. Na tem podro;ju deluje sistematsko ve; letJanez Bani;, zato pri;akujemo ob tem njegovo vodil-no vlogo.

≤ Organizirali bomo piknik s pomo;jo gostilne inpenziona Les v :ate/u ob Savi, ki bo v soboto, 25.maja 2002. Program bo pester kot ponavadi, pred-videvamo pa kak[no presene;enje za udele/ence.Oglejte si poziv na piknik!

≤ Ostala dru/enja>– pogovor z na[o najstarej[o jubilantko Jo/o

Kerin, ki je 14. 1. 2002 napolnila 90 let,– pogovor z Jo/o Malnari;, ki je napolnila 9. 2.

2002 85 let,– pogovor v zvezi s termalnimi vodami (Mirko

Jan;igaj),– ve;er z diapozitivi (svetovni popotnik Andrej

Stritar).≤ Bele/enje pripovedi na[ih najstarej[ih ;lanov in

intervjujev z njimi na video- in avdiokasete kotdatoteke, ki bi jih lahko uporabili npr. za predvajanjeodlomkov na spletnih straneh ali za resnej[e ;lanke oKerinih in Stritarjih.

≤ Nadaljnje poglabljanje stikov z Dru[tvomrodoslovcev Slovenije in uporaba ustreznega ra;u-nalni[kega programa za nadaljnje rodoslovneraziskave.

≤ Zbiranje finan;nih sredstev kot pomembenpogoj za izpeljavo programa dela.

≤ Novost v na[em delu> priprava skupnegasre;anja vseh slovenskih dru/inskih dru[tev. ■

Andrej Kerin

Program deladrustva Kerini inStritarji za leto 2002

Novome[;ana Marko Ivaneti; in Jo/e Stritar sta bilavelika prijatelja, znala pa sta drug drugemu tudikak[no u[pi;iti. Ker so pri Ivaneti;evih imeli psa, staMarko in Jo/e [la z njim na sprehod v Ragov log.Fanta sta se igrala in ustavila na Ragovskem hrib;ku.Igra je utrudila Marka, ki je legel v travo in zaspal.Jo/e ni vedel, kaj bi delal, pa se je spomnil in Markaporisal z novim nalivnim peresom.

Potem sta se fanta podala proti domu. Na poti juje sre;ala /ena sodnika :erno/e, ki je Marku dejala>

Marko je imel obraz porisan kot Indijanec“Kaj pa se je zgodilo s teboj, kak[en pa si|” Marko joje debelo gledal, Jo/e pa se je smejal v pest.

Marko je [ele doma, ko se je pogledal v ogledalo,videl, da ga je prijatelj vsega popisal in da je tak kotIndijanec, ko se odpravlja na bojni pohod.

Kot ka/e, sta imela prijatelja neke neporavnanera;une, ki sta jih na ta na;in re[evala. {tirinajst dninista spregovorila niti besede. ■

Slavko Dokl“Dober ve;er, smeh”, Novo mesto 1996

7

In memoriamMilci in Mihi –Milanu Malnaricu

in Sinja leta 1939 pri[li v Ljublja-no. Z napadom na takratno Ju-goslavijo in okupacijo Slovenije seje za;elo burno in viharno /ivlje-nje za Mil;i in njenega sina Miho– Milana, ki sta se skupaj z mo-

/em in o;etom Slavkom umaknilav Gorenjo vas. Tu so Nemci zaprliSlavka. Mil;i ga je s pomo;jo o;etaJelov;ana uspela re[iti iz nem[kihzaporov, ker je bil rojen v Italiji(Sv. Kri/) in je bil izgnan v Italijo,v Ljubljano.

Ker se je tudi o;e Jelov;anumaknil nem[ki oblasti in se pre-selil v Ljubljano, sta [la tja tudiMil;i in Miha – Milan. Slavka soaretirali Italijani in ga internirali vGonarsu in sta Mil;i in Miha –Milan ostala zopet sama. Kljubstalni pomo;i o;eta Jelov;ana inrazmeroma ugodnim pogojem, ki

Minilo je /e nekaj ;asa, ko sta vistem letu umrla mama Mil;i insin Miha – Milan. Na;ela, ki smojih uveljavili v na[ih Trtah, nare-kujejo, da v njun spomin napi-[emo nekaj misli.

Vsi smo bili prijetno presene-;eni, ko je Miha – Milan pri[el nana[e prvo sre;anje pri ?olnirjuleta 1995. Pri[el je iz Nem;ije sku-paj s svojim sinom Petrom. Bil jeizredno razpolo/en in tudi njegovsin, ki ne zna slovensko, se je po-;util prijetno.

Na sre;anju ni bilo njegovemame, ker se ni po;utila najbolje,in se je opravi;ila z ob/alovanjem,da se ne more udele/iti sre;anja.Odlo;itev je bila povzro;ena z bo-jaznijo, da ne bi zmogla sodelovatina sre;anju na prostem v izrednoneprimernem vremenu.

Usoda je hotela, da ju je takokot skozi vse /ivljenje vezala vdobrem in slabem, da sta se skorajisto;asno poslovila od /ivljenja.

Mama Mil;i Jelov;an je bilarojena 11. 10. 1913 v Gorenji vasi vPoljanski dolini. Ker je bila tetaMalnari; kuharica v taboru Rde-;ega kri/a, ki ga je vodil stric Mal-nari; v Gorenji vasi, in ker so pri-hajali v tabor tudi Malnari;evifantje, se je Mil;i sre;ala z njimi.Dru/enje se je nadaljevalo, ko jeMil;i od[la na [olanje v Ljubljano,in posledica tega dru/enja je bilaporoka 22. 5. 1932 s Slavkom, ofi-cirjem stare jugoslovanske vojske.

17. 4. 1933 je v Sinju rodilaprvega sina Miha – Milana. Kotoficirska dru/ina so se selili izkraja v kraj in so preko Mostarja

sta jih imela za prebivanje v hi[i v{i[ki, ki jo je kupil o;e Jelov;an, soleta okupacije psiholo[ko obreme-nila mamo in sina.

Z osvoboditvijo se psiholo[kamora ni olaj[ala, pa ;eprav se je 11.

5. 1945 vrnil iz partizanov, kamorse je vklju;il po kapitulaciji Italije,mo/ in o;e Slavko. ?iveli so sku-paj in Mil;i je 19. 7. 1946. rodiladrugega sina Vladimirja, ki ga vsipoznamo pod imenom Pik. Tudirojstvo drugega sina in brata niizbolj[alo dru/inskih razmer. Teso verjetno pospe[ile Mihovo od-lo;itev, da se je sorazmerno mladin brez pravega poklica 8. 9. 1956poro;il z Magdo Rogelj. Po porokije /ivel pri soprogi.

Nesporazumi v dru/ini sokljub odhodu prvega sina pripe-ljali do lo;itve. Jelov;anova hi[a je

Miha - Milan in Mil;i Malnari; Foto iz arhiva Anice Jan;igaj.

8

bila nacionalizirana in dana vuporabo partizanu Slavku. Ker paso lastniki hi[o nato prodali in jelo;eni soprog Slavko dobil stano-vanje za novo dru/ino, sta se Mil;iin sin Pik morala izseliti. Za;asnosta se preselila k prvemu sinu, kRogljevim.

Od tega trenutka se je pri;elotrdo /ivljenje za Mil;i. Vsi, ki so jopoznali, so bili presene;eni, ker jeiz razvajene mladenke in kasnejedame postala zagrizena mati, ki jev izredno te/kih pogojih uspelaskrbeti za drugega sina Pika in gavzgajati ob zelo skromni pre/ivni-ni, ki jo je pla;eval lo;eni mo/Slavko.

Miha – Milan ni bil sposobenvzdr/evati stalne zakonske zvezes soprogo Magdo. Od[el je na delov Nem;ijo, se lo;il od Magde in se29. 1. 1970 poro;il s Karin Rohde.V tem zakonu se je rodil sin Peter29. 6. 1970.

V istem letu je v decembruumrl lo;eni soprog in o;e Slavko.

Po teh dogodkih in po prese-litvi Mil;i k teti Milki v Gorenjovas, kjer je /ivela v hi[i, ki jo jesvakinji zapustil o;e Jelov;an, staMil;i in Pik ustalila svoje /ivlje-nje. Mil;i je negovala teto Milkoin v njeni hi[i je sin Pik razvil svojepodjetje.

V tem obdobju se je za;elonovo obdobje odnosov tudi medprvim sinom Mihom in mamoMil;i. Vedno pogosteje je prihajalna obiske iz Nem;ije in oblikovaliso se novi pogledi na vsa preteklaobdobja, ki so bila dobra, /alostnain zahtevna za mamo Mil;i inMiho – Milana. Toliko sta do/ive-la skupaj in vsak za sebe, da imamob;utek, da ni slu;aj, da sta umrlaskoraj isto;asno. ■

Po pripovedovanjih in zapiskih iz zbornika zapisal

Mirko Jan;igaj in dal v pregled

Vladimiru – Piku Malnari;u.

Nekaj ur, preden je umrlaZofija Kerin, rojena Ignoti,sem ji za[epetal, da jo imamrad. Razlo;no sem sli[al njenkratki odgovor in bil semnagrajen bolj kot tepen nekajur kasneje, ko je ugasnila.

Moja stara mama je bilanekaj posebnega. Ko sem knjej prihajal na po;itnice, mije na rezino kruha, spe;ene-ga z njenimi rokami, nasulasne/no belega sladkorja in miv;asih dodala [e ko[;kov mle;nesmetane, ki bi sicer kon;ala kotskuta, da sem se zagrizel vanjo inveselo odvihral novim pustolov-[;inam naproti. Zve;er sem dobilveliko belo skodelo toplega mlekater nato ob atu vanj pomakal kruhin se [e nisem zavedal, da so bili todragulji, ki mi danes bijejo vmojem srcu.

Biser, modri biser si bila,mama.

Pred smrtjo sem jo spomnil naata, ki jo pri;akuje. Sama pa jerekla, da gre ona dol. Potem gremovsi dol, sem ji odgovoril. Potemgre dol cel svet. Potem je tisto dolgor in gor je dol in svet stoji naglavi. Mama je [la dol, ;e je ljube-zen greh, sovra[tvo pa vrlina, ;e jeresnica izkrivljena la/, ;e od leno-be je edino slab[e delo in ;e napuhje bla/ja skromnost.

Po smrti svojega mo/a, na[egaata, je zgro/eno pristopila in mi

rekla, da je ostala sama, ;isto sa-ma. Ves ;as od takrat naprej se nive; vedla enako kot neko;. Bila jeizgubljena tako kot deklica v goz-du. Neko; doma;e je postalo tuje,njene o;i so za;ele begati, iskatimo/a, kot bi ;oln iskal svoj pri-stan. Z atovo smrtjo je njen ;olnodrinil od obale in nikoli ve; ga nebo nazaj.

Najve;ja v /ivljenju je ljube-zen. En sam sr;ni utrip za nekogadrugega je pla;ilo za vse utripe odrojstva do smrti. Mama je umrlazaradi [ibkega srca. Krepki delnjenega srca je umrl /e takrat.

A tudi njeno [ibko srce je bilodovolj, neskon;nokrat dovolj. Kosem ji tik pred smrtjo rekel, da joimam rad, je takoj rekla - “enako”.■

Gregor Cuzak

Moji stari mamiv spomin

ŽLEGAR

9

Poziv na piknik

Lokacija piknika je bila dogovorjena na pikniku priKrainerjevih fantih leta 1999. Dogovorjeno je bilo inkasneje verificirano na upravnem odboru dru[tva,da bo naslednji piknik v letu 2002 pri “Lesovemkozolcu”.

Dogovori so obveza, ki jo s tem prvim obvestilomza;enjamo izpolnjevati.

Piknik 2002 bo v soboto, 1. junija 2002.

Pri ?legarju (depandansa gostilne Les, nad katerostoji na novo zgrajeni kozolec)> Prostor za piknik jepredviden na terasi pred depandanso, na tlakovanemdvori[;u do kozolca in pod kozolcem. Prostor za igrebo na travniku, ki je desno od dovozne poti do depan-danse.

Dostop do ?legarja> Na prilo/eni kartici jevrisana lega depandanse. Najprimernej[i je dostop pocesti skozi vas Cerina v smeri proti vasema ?ejno inSobenja vas do odcepa za Dobeno. Takoj po odcepuza Dobeno se zavije desno na dovozno pot do depan-danse. Ob vsej dovozni poti je predviden prostor zaparkiranje.

Preskrba z jeda;o in pija;o> Po ustaljeni navadismo na piknikih odvisni od lastne iniciativnosti inmarljivosti (Poenostavljeno> hrano in pija;o moramoprinesti s seboj.). Pod kozolcem je vzidan velik /ar(“ro[tilj”), v rezervi bo [e prenosni in eventualno [e sseboj prineseni.

Ker posamezniki in skupinice ne prinesejo vsega s

seboj, bo mo/no pija;o in del prehrambenih potrebzadovoljiti s postre/bo iz depandanse gostilne Les.

Zabava in igre> Zabava bo odvisna od na[e dobrevolje. Prostor za piknik je na zelo lepem kraju podhribom Stra/a, v katerem se po mi[ljenju nekaterihnahaja veliko pozitivne energije. Ugotovljene so tudilokacije, kjer je ta pozitivna energija najob;utljivej[a.Kje je to mesto, naj bo raziskano ob dogodkih napikniku.

Posebnost tega piknika> V razgovorih pripripravljanju piknika smo naleteli na iniciativo inisto;asno pripravljenost mladenke, da se poro;i(uradno verificira) na na[em pikniku 2002 zmladeni;em iz na[ega klana in ;lana dru[tva. Idejo jeobravnaval odbor dru[tva in ocenil, da je na[ piknikodprt za vse prijatelje, ki se /elijo z nami in podna[imi pogoji poveseliti, in da tudi poroka na na[empikniku ne bo motnja, temve; zanimiva raz[iritevvsebine dogajanj. Iz teh zaklju;kov izhaja tudi

poziv vsem mladenkam in mladcem iz na[ega klana,da si izberejo na[ piknik za usodni – uradni korak v

novo obdobje.

Zavarovanje> V primeru slabega vremena piknikni ogro/en, ker je pod kozolcem in v prostorih depan-danse dovolj zasilne strehe.

Vse ostale podrobnosti bodo v naslednji [tevilkiTrt. ■

10

Ob piknikuV obvestilu za piknik 2002 je na-vedeno, da smo se lokacijo zanjizbrali na pikniku 1999 na Bizelj-skem, kasneje pa jo je potrdil od-bor. Iniciator predloga je bil Fran-ci Les, ki je vklju;il tudi predlog,da se za piknik 2004 dolo;i loka-cija pod kozolcem pri gostilni Ga-dova pe; v Podbo;ju. Tudi ta deldogovora je bil sprejet in nato naodboru potrjen.

Pri za;etnih dogovorih je bilkot lokacija dolo;en Francijevkozolec. To poimenovanje zahte-va nekaj pojasnil.

Kozolec je na prvi pogled po-polnoma normalni “toplar”. Pod-robnej[i ogled pa odkrije njegovedodatne dimenzije. Ima namre;svojo nadgradnjo, ki je skrita v po-polnoma normalne zunanje di-menzije kozolca. V prvem nad-stropju so zgrajeni prostori, kiutemeljujejo pravilnost imena, daje to “Francijev kozolec”.

Prvi prostor je atelje, to jedelovni prostor umetnika Franci-ja. V iskanju najprimernej[ega iz-ra/anja svojega jaza in v iskanjunotranjega miru je Franci vse tona[el v slikanju. Atelje ni velik, jepa prijeten in intimen prostor zaspro[;anje navdiha in omogo;atrdo in vztrajno delo.

Iz ateljeja se pride v nov pro-stor (v smeri vzdol/ kozolca),dnevni prostor, ki takoj predstaviFrancijevo osebnost, ki si /eli ob-;asnega sre;anja s prijatelji. So-razmerno velika soba ima velikolon;eno pe;, ki v hladnih dnehzagotavlja prav prijetno toploto inima kuri[;e v ateljeju.

Iz te sobe se pride v naslednjiprostor, ki je razdeljen na spalni-co, v kateri sta dvojna postelja inzibelka, v kateri je na[la svoje me-sto Francijeva vnukinja, in na ko-

palnico. V drugem nadstropju ko-zolca so [e spalni prostori za iz-jemne goste, ki tudi prespijo priFranciju.

Vse opisano je v popolnomanovem kozolcu, ki je bil zgrajen naistem mestu kot stari, ki je zgorel.Po/ar, ki ga je povzro;il zama[enidimnik in se je pri;el na stre[nemdelu kozolca sredi no;i, je sicerpriklical zadovoljivo mo[tvo gasil-cev z opremo. Ker je bilo vse sku-paj sredi zime pri izredno nizkitemperaturi (bilo je 17 stopinjmraza), gasilske naprave niso de-lovale. Pri iskanje re[itve je 25gasilcev in Franci opazovalo, kakoogenj sistematsko po/ira kozolecod streh navzdol. V takratnemateljeju, ki je bil samo en prostor vcelem prvem nadstropju, je imeltudi slike, ki so jih pustili umetni-ki, ki so bili pri njem na koloniji.Vse slike so mu zgorele, ker so seprepozno domislili, da ;e ne more-jo gasiti zaradi mraza, bi vsajnekaj umetnin lahko re[ili.

Optimizem in volja sta omogo-;ila, da je danes postavljen opisaninovi kozolec. Francijevo slikar-stvo pa daje pe;at tudi opremi vdepadansi. Glavni prostor, kjer jeudobnega prostora za 40 gostov(bilo jih je /e tudi 50) in v kateremje poleg centralnega ogrevanjazagotovljena tudi prijetna toplotavelike lon;ene pe;i, je opremljen sFrancijevimi slikarskimi deli.

Klet, v kateri se je v preteklostipre[alo grozdje, je zaradi pred-pisov, ki ne dovoljujejo pre[anja inkletarjenja za prodajo vina izkupljenega grozdja, predelana vvinoteko. Pre[a na kamen je [evedno intaktna in je prevzela vlo-go prijetnega “[anka”. Za njo so vsteni maketno predstavljeni trijeleseni sodi, iz katerih se lahko

nato;i odprto vino. Pred pre[o jeprostor, v katerem je dolga mizaza goste, ob stenah pa so lepo op-remljeni, s kovanimi vrati zaprtiprostori (tabernaklji) z razli;nimibuteljkami vina. Na zidu na na-sprotni strani pre[e je velika po-doba Francijevega zavetnega svet-nika Fran;i[ka Asi[kega. Ob slikije name[;en tudi zvon;ek s po-tezno vrvjo, da si gostje, ko so /erazne/eni zaradi zau/itja dobregaalkohola, lahko za/elijo ob svet-niku izpolnitev svojih /elja.

Iz opisanega je razvidno, daima piknik 2002 tudi svojo dodat-no vsebino. Spoznati na[egaumetnika, njegove stvaritve inprostor, kjer ustvarja, je marsiko-mu dodatni izziv in podpora od-lo;itvi, da bo pri[el k ?legarju.

Franci bo omogo;il, da si bomoob manj[ih skupinah in pod nje-govim vodstvom lahko ogledalitudi njegov atelje.

Ogled in uporaba kleti pa vsemobiskovalcem na voljo po njihovihpotrebah in mo/nostih. ■

Mirko Jan;igaj

Foto Da[a Kerin Cerkovnik.

Material>¤ stekleni kozar;ki s pokrov-

;ki,¤ barve za steklo,¤ konturna barva za steklo,¤ barva za trde podlage.

Ob pomladanskem posprav-ljanju lahko spremenimo videzkuhinje z novimi lon;ki zaza;imbe.

Na steklene kozar;ke s kon-turno barvo napi[emo, kaj bomo vnjih shranili, lahko pa z njonari[emo tudi okrasni vzorec.Nana[amo jo brez ;opi;aneposredno iz tube. Steklenekozar;ke bomo pobarvali z barva-mi za steklo v /ivahnih tonih.Najbolje je izbrati barve na vodniosnovi, ker nimajo neprijetnegavonja, napake pri poslikavi pabrez te/av odstranimo pod teko;ovodo. Dobro je vzeti bolj obstojnebarve, da bomo lon;ke brez skrbilahko pomili. Barve Deca select sobarve na vodni osnovi, ki jih posu[enju na zraku 30 minutpe;emo v pe;ici na 170 °C. Takratse [ele popolnoma posu[ijo inutrdijo ter so kasneje odporne napomivanje v stroju.

navdih, [tudijska uspe[nost, ved-no sve/a ljubezen ..., napolnimopa jih z majhnimi pisanimi bon-boni.

Skratka, veliko ustvarjalneganavdiha in veselja ob ustvarjanjuvam /elim. ■

Da[a Kerin Cerkovnik

Loncki za zacimbeUstvarjalni koti;ek

11

Tudi pokrov;ke lon;kov po-barvamo, da se bodo ujemali skozar;ki. Za barvanje pokrov;kovuporabimo barvo za trde podlage.

Namesto nove podobe v ku-hinji lahko lon;ke napolnimo tudiz nekoliko druga;nimi za;im-bami. Tako lon;ke lahko krasijonapisi> [;epec sre;e, ustvarjalni

oblik

a M

A+S

P

ISSN 1318-895x

Izdalo Dru[tvo Kerini & Stritarji, Ljubljana, Ro/na dolina, cesta IX\26

TRTE, petindvajseta [tevilka, Ljubljana, marec 2002

Uredni[ki odbor glavni urednik Peter Povh, Janez Bani;,

Gregor Cuzak, Irena Didek-Pregl, Mirko Jan;igaj, Alen;ica Kerin,

Andrej Kerin, Andrej Stritar

Jezikovno korigirala Mojca Stritar Tisk Grif & Pika

Tema za prihodnjo [tevilko> Predstavite svoj poklicUredni[tvo Trt je na svojem sestanku sklenilo, da bomo z naslednjo [tevilko, ki izide v maju 2002, za;eli

uresni;evati program dela in kot osrednjo temo predlagamo predstavitev poklicev.Veselo na delo!

Otro[ki koti;ek

“Mravljica”Ma[a Dornik, 9 let.

Pred sto leti, v ;asih Andreja in Ur[ule Stritar, je bilimeniten dogodek /e to, ;e je [el kdo iz Sv. Kri/a vKostanjevico. Dekla v Stritarjevi gostilni, starej[a te-ta, imena ne vem, je bila nekega dne zelo pridna, takopridna, da ji je gospodar Andrej rekel> “Jutri bo[ [la pav Kostanjevico!” – Drugo jutro je vstala navsezgodaj,pospravila, se odpravila v Kostanjevico in se hitrovrnila. Ko jo Andrej zagleda, jo vpra[a> “Kaj ne bo[ [lav Kostanjevico|”

Lani sem se za pusta na[emila v mravljico. Tudi letosbomo imeli v [oli pustno rajanje. Bila bom PikaNogavi;ka. Komaj /e ;akam. ■

Ma[a Dornik iz Podbo;ja

Pa [e ena o Jo/etovem dedu (1848–1915)

“Saj sem /e bila.”“Kako| Kdaj|” se za;udi Andrej.“Ravnokar sem se vrnila.”“No, pa pojdi [e enkrat.”?enska se je obrnila in [la v Kostanjevico [e

enkrat. ■

Povedala Zofka LongoZapisal Janez Bani;