Pomlad 2013 1 Številka 42 Interno glasilo

Pomlad 2013

2 Pomlad 2013

Kaj se skriva v vsebini

Informativna stran ………………........................................................................ 3Veselimo se sprememb .….................................................................................. 4Direktorica odhaja na porodniški dopust ...................…………......................... 5Veseli december ..........................................................……………………......... 6Starost ...................……….................................………….................................. 6Sem prostovoljka ............................................…..............................................…. 7Koncert pevskega zbora Bonifantes ..........................……………..........….…... 7Ko demenca človeka načne ..……………...……….…….................................... 9Dedkovo jutro ...............................................................................................…... 9Guzaj po naše ....................................................................................…......……. 10Guzaj ali Guzi po naše ..................……………………….....................…........... 10Če bi .................…………………………...……....…................………............ 12Kaj prava je demokracija ............................................................................…... 13Kaj je resnično pomembno v življenju ......................................................…... 13Koncert ljudskih pevcev Doma starejših Šentjur ...............................……… 13Adam in njegove cimbale ...................……............................................................ 15Moje misli in spoznanja ........................………...……...…………….....…........ 16Pomladna križanka ........………….....………..................................................... 17V domu na praksi ...........................................................................................…. 18Valentinovo .....................................................................................................…. 18Primerjajmo ....................................................................................................…. 19Stran za smehobase..............................................................…............................. 20Okužba s kalicivirusi (norovirusi) in rotavirusi ................…............................. 21Tekmovanje v pikadu na ježke ...........................................…............................. 23Ko življenje ugaša ...............................................................…............................. 24Ko Vilma slike na ogled postavi ........................................…............................. 25Kaj se je dogajalo v kuhinji 8. februarja ............................…............................. 26Certifikat Družini prijazno podjetje ....................................…............................. 27Nekaj lastnih misli o staranju ...............................................…............................. 27

Brazde in brvi

Izdajatelj:Dom starejših ŠentjurSvetinova ulica 13230 Šentjur

Uredniški odbor:

Fotografije:

Lektoriranje:

Oblikovanje intisk:Sinet, d. o. o.

Naklada:350

Darja ArzenšekPomlad 2013Številka 42

Interno glasilo Vesna Vodišek Razboršek

Barbara Jazbec

Damjana Arzenšek

Savica SeručarDamjana Arzenšek

3Pomlad 2013

ZDRAVNIK:

PREVOZI:

MAŠA IN MOLITEV:

BIFE:

KNJIŽNICA:

PERILO:

FRIZER:

PEDIKER:

PSIHIATER:

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

Od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 v zimskem času oziroma do 20.00 v poletnem času. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so obiski od 9.00 do 19.00 v zimskem oziroma 20.00 v poletnem času. V varovanih stanovan-jih čas obiskov ni omejen.

Po naročilu.

Po dogovoru dvakrat mesečno ob torkih od 15.00 ure dalje.

Individualno.

Bife je odprt od 7.00 - 19.30 ure. Med 12.00 in 13.00 je bife zaprt.

Kapelica je odprta vsak dan, sveta maša v veliki domski dvorani poteka enkrat mesečno za vse, ki želijo iti k maši ter vsak torek v kapelici za pokretne varovance. Kapelica sprejme 16 ljudi.

Ponedeljek od 11.30 do 13.00 ure, torek od 12.00 ure vizita po oddelkih, sreda od 11.00 do 13.00 ure in petek od 7.30 do 10.00 ure.Sicer pa je za nujne primere naših stanovalcev kadarkoli dosegljiv dežurni zdravnik v ZD Šentjur.

Za naše stanovalce je dvakrat tedenskoorganiziran prevoz s kombijem do Domastarejših do centra Šentjurja (pri občini).

Odhod je vsak ponedeljek in četrtek od deveti uri, povratek pa ob desetih.

Prevoz je brezplačen, namenjen vsem. Prostora je za osem oseb oziroma pet sopot-nikov in 1 voziček.

Priporočamo, da svojo udeležbo prijavite dan pred odhodom pri receptorju ali zjutraj ob sedmih.

Vsako sredo dopoldan.

V prostoru knjižnice se lahko mudite vsak ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 16.00 ure. Pri izbiri vam z nasvetom prijazno pomaga gospa Zofka Kincl.

Pobiranje umazanega perila je vsak torek.

:

Informativna stran

Naslovnik telefon1. Dom star. Šentjur 03/746-1-7002. Fax (tajništvo) 03/746-18-193. Recepcija 03/746-17-004. Direktorica 03/746-18-005. Poslovna sekretarka 03/746-18-016. Vodja računovodstva 03/746-18-027. Socialna delavka 03/746-18-038. Glavna sestra 03/746-18-049. Dežurna sestra 03/746-18-0510. Vodja zdr. odd. I. 03/746-18-0711. Vodja zdr. odd. II. 03./746-18-1512. Zdravnik 03/746-18-0713. Fizioterapija 03/746-18-0814. Kuhinja 03/746-18-1115. Knjižnica 03/746-18-1216. Bolničarska soba 03/746-18-1317. Delovna terapija 03/746-18-1418. Hišnik 03/746-18-1619. Pralnica 03/746-18-1720. Računovodstvo 03/746-18-22

TELEFONSKI IMENIK

ELEKTrONSKa pOšTa

Socialna služba socialna.služba@dom-sentjur.siKuhinja kuhinja@dom-sentjur.siDelovna terapija delovna@dom-sentjur.siTajništvo info@dom-sentjur.siDirektorica vesna.razboršek@dom-sentjur.siVodja financ vodja.financ@dom-sentjur.siOskrbnine oskrbnine@dom-sentjur.siRačunovodstvo računovodstvo@dom-sentjur.siGlavna sestra glavna.sestra@dom-sentjur.siVodja tima I vodja.tima1@dom-sentjur.siVodja tima II vodja.tima2@dom-sentjur.siBrazde in brvi damjana.arzensek@gmail.com

4 Pomlad 2013

Veselimo se spremembPogosto slišimo rek, da se je na spremembe težko navaditi oziroma jih sprejeti, vendarle pa ostaja dejstvo ravno to, da so spremem-be edina stalnica v našem življenju. Torej je najbolje, da se na spremembe pripravimo, v kolikor je to le mogoče, predvsem pa, da jih sprejmemo.

V Domu starejših Šentjur smo se na naše spremembe pripravljali kar nekaj časa in smo jih že nestrpno pričakovali. Kako tudi ne, saj so nas čakale same lepe in prijetne spremem-be. Ob pisanju tega prispevka, gredo gradbe-na dela v domu h koncu in ponosni opazu-jemo nove, svetle prostore, ki bodo olajšali življenje in tudi delo v našem domu. Dol-go časa smo si prizadevali, da bi preuredili osrednji del enote za stanovalce z demenco in negovalne enote ter za druženje pridobi-li novo kavarno. Pri sami pripravi projektov smo iskali most povezave med tradicijo in sodobnostjo. S tem bomo pridobili prostore, ki bodo omogočali lažje izvajanje po kon-

ceptu gospodinjskih skupin, seveda pa bodo povsem idealne razmere šele takrat, ko bomo uspeli prenoviti tudi sobe in zagotoviti stan-dardom ter normativom ustrezno skupino. Predvidevamo, da bo slednje predmet preno-ve šele v naslednjih letih. Kot rečeno, bomo vzpostavili koncept gospodinjskih skupin.

Namen gospodinjskih skupin je predvsem v tem, da se doživljanje skupnosti oz. družabni-štva odvija v skupinski kuhinji, srčiki gospo-dinjske skupine, kjer se odvijajo pogovori in interakcije med stanovalci ter osebjem sku-pine. Vsak se lahko aktivno vključi v kuhinj-sko dogajanje ali ga le opazuje. Za skupno življenje stanovalcev je pomemben še dnev-ni prostor in morebitni drugi kotički znotraj skupine. Le te bomo sedaj zagotovili z no-vimi počivalnimi kotički s kamini. Tu se bo odvijalo vsakovrstno življenje skupine tako, da ga bodo lahko vsi aktivno sooblikovali ali vsaj sodoživljali (kuhanje, prehranjevanje, neformalni stiki), z vsemi svojimi dražljaji, ki nagovarjajo celoten spekter čutil (vonjave, kuhinjski šumi, živžav glasov). V vsaki sku-pini se bodo izvajale različne aktivnosti, ki se bodo zgledovale po gospodinjstvu, kot tudi vsebinam, skladnim z biografijo stanovalcev. Struktura dneva bo takšna, kot jo stanovalci, med katerimi so tudi osebe z demenco, po-znajo, kar pomeni, da se bo prilagajala posa-meznikovim izkušnjam, potrebam, navadam in željam. Seveda pa še vedno ostaja ta odlič-na stalnica, da znotraj skupin zagotavljamo vedno isti referenčni tim zaposlenih, tako da je med stanovalci in zaposlenimi možen še pristnejši stik.

To so prijetne spremembe na profesional-nem področju, sicer pa me tudi v osebnem življenju čakajo zelo lepe spremembe, saj se nam bo v kratkem pridružil nov družinski član. Zadovoljna sem, da vse te spremem-be sovpadajo ena z drugo, ravno v času, ko zaključujemo eno izmed uspešnih skupnih

5Pomlad 2013

Direktorica odhaja na porodniški dopust

zgodb – zgodbo o prenovi. Veliko skupnih zgodb pa nas še pričakuje, prva izmed teh bo zagotovo ureditev Kneippovega parka, ki bo delno financiran s strani evropskih sred-stev, ki smo jih pridobili v projektu LAS od Pohorja do Bohorja. Vendar bodo to zgodbo in še marsikatero drugo, do konca izpeljale kolegice, ki me bodo v času odsotnosti nado-meščale. Zato se na tem mestu zahvaljujem ge. Metki Supovec, ge. Beti Prtenjak in ge. Martini Klobčar, da bodo prevzele odgovor-

nosti in naloge svojih področij, za katere sem prepričana, da jih bodo več kot odlično izpe-ljale.

Predvsem vam želim, da se boste v novih prostorih prijetno počutili, da vas bodo nav-dajali s prijetnimi občutji in da bomo težje gibalnim stanovalcem prenesli vsaj del nara-ve s pomočjo svetlih , odprtih prostorov.

Vesna V. Razboršek, direktorica

Res je, prebrali ste prav. Ga. Vesna Vodišek Razboršek odhaja na porodniški dopust ozi-roma na dopust za nego in varstvo otroka. Njena odsotnost bo torej trajala eno leto, ko-likor pač po zakonu pripada vsaki mamici. V času njene dejanske odsotnosti se za izvajanje del in nalog, ki so pristojnosti direktorice in v skladu s sistematizacijo delovnih mest, poo-blasti v zavodu že zaposlene osebe, in sicer:

Metko Supovec, pravnica: vodja splošne ka-drovske in tehnične službe, za poslovni del.

Elizabeto Prtenjak, univ.dipl.soc.del.: soci-alna delavka-višja svetovalka, za strokovni del.

Martino Klobčar, dipl.med.ses.: nam. direkt. za področje nege in oskrbe, za področje nege in oskrbe.

Včasih in tudi še sedaj se ponavadi bodoči mamici zaželi srečno pot v Rim. Takšnim že-ljam se pridružujemo vsi, ki go. direktorico poznamo, in hkrati verjamemo v skorajšnje snidenje čez leto dni. Pa srečno in veliko dru-žinskega zadovoljstva z novim družinskim članom, ki bo zdajšnjo tričlansko družino povečal v štiričlansko.

Damjana

6 Pomlad 2013

Zaplesali in zapeli so, to je bila zopet lepa popestritev dopoldneva. Seveda so bili de-ležni močnega aplavza za svojo korajžo in trud. Vmes smo bili postreženi s pecivom in sokom. V gosteh smo imeli tudi »Vrtnice«, to je skupina žensk iz Šentjurja in večerne telo-vadke, ki imajo pri nas redno telovadbo. Obe skupini sta že naši dobri in stari znanki, saj se nam pri nas večkrat pridružita ob različnih prilikah. Vsi skupaj smo naredili veliko venč-kov ter aranžmajev, takšnih in drugačnih. Eni so bili lepši od drugih. Kar prehitro je minilo to druženje v tistem petkovem dopoldnevu pred prvo adventno nedeljo. Na koncu se je z vsemi izdelanimi venčki in aranžmaji okra-sil naš Dom in tako je že nastalo tisto prvo praznično vzdušje, ki se je čez cel mesec sto-pnjevalo in bilo nam je vsem zelo lepo.

Stanovalka Zofka Kincl

Veseli december

Starost

Čas hitro mine in tako je že tukaj mesec do-brih mož in advent. Za advent se pripravljajo okraski, predvsem venčki. Tudi pri nas se je pletlo na določen dan. V dvorani je bilo že vse pripravljeno. Mize so bile polne raznega zelenja in vsega, kar se rabi. Kmalu je bilo vse zasedeno in pričelo se je delati in na skri-vaj tekmovati, kdo bo imel lepšega. Prišle so tudi med. sestre in negovalke v lepih no-vih majicah v ciklamni barvi. Bile so skupaj pri eni mizi in povzdignile so vzdušje, če si jih pogledal v teh lepih barvah. Naredile so čudovite venčke, ene lepše kot druge. Tudi za kamin v našem preddverju so naredile ne venček, temveč temu primerno več kot me-ter dolgi aranžma iz bele omele z belimi na-ravnimi bučkami in kombinirale z velikimi steklenimi rdečimi bučkami. Res lepo. Tudi otroci iz vrtca so prišli in veselo sodelovali.

So zadnjič rekli, da sem stara.A jaz ne mislim še tako,saj hočejo me le jeziti,

povedati, da leta res hite in teko.

A, če bolj pametno razmislim,mogoče pa imajo prav,saj se pojavilo pri meni

je res že velik kup težav.

Noge me bolijo, se v glavi mi vrti,

da hodim pa brez palčkele v sanjah se zgodi.

Bi rada vedela še tokaj z mojim sluhom je narobe?

Ker sliši le kar dobro je,če ne, se uho mi zapre.

Da, dragi moji, to ni smešno,ker to pogosto se zgodi!

Ali je to tudi že znak starosti?Mladosti zagotovo ne!

Majda Kunst

7Pomlad 2013

POMOČ RAZUMEVANJE ODKRITOST SPOŠTOVANJE EMPATIJA OBJEM VESELJE OPTIMIZEM LJUBEZEN

MARLJIVOST, POSLUŠANJE SREČA POTRPEŽLJIVOST, TOPLINA VLJUDNOST RADOST

Sem prostovoljka

Koncert pevskega zbora Bonifantes

Za prostovoljstvo sem se odločila, ker:- rada POMAGAM,- RAZUMEM bolne in ostarele,- menim, da je ODKRITOST najpomembnejša,- SPOŠTUJEM ljudi, ki me obkrožajo,- sem EMPATIČNA (znam se vživljati v sočloveka),- rada podarjam in sprejemam OBJEME,- rada delim VESELJE z ljudmi, ki jih imam rada,- naj izgleda še tako hudo, z OPTIMIZMOM se skrbi zmanjšajo,- LJUBEZEN je najboljše zdravilo, ki prežene žalost in obup,- MARLJIVOST se vedno bogato obrestuje,- mi veliko pomeni, da s POSLUŠANJEM sogovorniku nudim občutek podpore,- največja SREČA je ta, ki jo deliš z drugimi,- biti POTRPEŽLJIV je lastnost, katero starejši ljudje od mlajših najbolj cenijo,- vsak izmed nas si želi ob sebi in v svoji družbi imeti s TOPLINO obdane ljudi,- menim, da če si do ljudi VLJUDEN, so tudi oni do tebe,- moja največja RADOST, ki jo doživljam kot prostovoljka je ta, da se ob kratkočasenju z gospo TILIKO nasmejem od vsega srca!

PROSTOVOLJKA, Suzana Mulej

Deški zbor Bonifantes, ki deluje od leta 1999, je kmalu po ustanovitvi postal eden vodilnih pevskih zborov na Češkem. K nam v Sloveni-jo so po dolgi nočni vožnji prispeli iz čeških Pardubic izpod Tater, 150 km stran od Prage in v zgodnjih dopoldanskih urah prepevali v naši večnamenski domski dvorani. Več kot sto nadarjenih mladih pevcev, starih od šti-ri do osemnajst let, obiskuje sedem različnih

oddelkov pevske šole Schola cantorum Boni-fantes. Pri nas je zbor izvedlo 33 članov tega velikega sestava. O velikem uspehu zbora kažejo številne koncertne turneje po Evropi in v Združenih državah Amerike, vsako leto sodeluje tudi na koncertih z mnogimi češki-mi orkestri in pri izvedbah oper. Na leto tako naštejejo več kot sto koncertnih nastopov. V zadnjih treh letih se je zbor udeležil več med-

8 Pomlad 2013

narodnih tekmovanj (Iuventus Mundi Cantat – Festa Musicale Olomouc, Praga Cantat, Musica Sacra - Praga, Mednarodno tekmo-vanje Buhoslav Martinů, Evropski festival za mlade - Neerpelt), na katerih je osvojil osem zlatih in dve srebrni medalji, dvakrat pa je bil imenovan za zmagovalca tekmovanja in prejel tudi nagrado za najboljšega dirigenta. Na Evropskem zborovskem festivalu v Neer-peltu je osvojil prvo nagrado Cum laude, na-ziv absolutnega zmagovalca pa na Festivalu pesmi v Olomoucu osvojil leta 2004, na kate-rem je bilo prijavljenih 159 zborov. Tako nam je ob začetku čudovitega nastopa predstavila naše goste članica Humanitarja d.o.o… Na njegovo povabilo je Šentjur obiskal Deški zbor Bonifantes iz Češke. Mi lahko v našem prevodu zboru rečemo »Sladki dečki«. Zbor, ki ga vodi Jan Mišek, ki je dan pred priho-dom k nam praznoval svoj osebni praznik, se je zaradi strokovnega vodenja hitro pov-

zpel med najboljše zbore v Evropi. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se pojavili v opernih predstavah Carmen, Tosca, Sevilski brivec in drugih. Kvaliteta in težavnost pesmi sta se od samega začetka le stopnjevala. Fantje so zapeli večinoma latinske skladbe priznanih skladateljev Bacha, Webbra, Ebena … oziro-ma sakralne praznične pesmi, ki nam zaradi poznavanja njihovih melodij še kako dobro gredo v uho. Navdušili so predvsem mladi fantje, ki so lahko peli pesmi, ki jih v meša-nem sestavu pojejo sopranistke. Koncerta, ki smo ga imeli priložnost spremljati v času, ko so naša srca še posebej sprejemljiva za vse lepo, zlepa ne bomo pozabili. Naši šentjurski rojaki pa so imeli priložnost poslušati to an-gelsko petje zvečer, v šentjurski farni cerkvi, kjer je bil med gosti prisoten tudi veleposla-nik Češke republike v Sloveniji, ekselenca Peter Voznica z svojo soprogo.

Damjana

9Pomlad 2013

Ko demenca človeka načne do te mere, da izgubi orientacijo v prostoru in času, je brez nadzora močno izpostavljen raznoraznim ne-varnostim. Čeprav se dementni ljudje običaj-no najbolje znajdejo v domačem okolju, jim tega vedno ni mogoče nuditi. Zato je zelo dobrodošlo dnevno varstvo v instituciji, ki je za to usposobljena. Če sem nekoč ob klicu kakšnega od sosedov najprej pomislila, da je z očetom kaj narobe, te skrbi od vključitve v dnevno varstvo Doma starejših občanov Šen-tjur ni več. Tovrstno rešitev smo pričeli iskati po tem, ko je padel in se na srečo le lažje poškodoval. Očitno je bil to znak, da je po-trebno zagotoviti stalen nadzor. Ker sem že pred časom preko spleta iskala informacije o dnevnem varstvu, seveda kar se da čim bliže, sem možnost dnevnega varstva zasledila tudi v Domu starejših občanov Šentjur. Za prvo informacijo sem se obrnila na sorodnico, ki je zaposlena prav na oddelku za demenco, potem pa je vse steklo zelo hitro: prvi obisk socialne delavke, potem obisk z varovancem,

Jutranja zarja zažari,naš dedek še vedno spi.Sanja, da zdrav in veselpo polju in gozdu hodi.

Za zdravje rožice in sadje nabira.

Sanje sonček mu prekine,skozi okno žarek mu posije.

»Dedek vstani, dan je že!Pridi ven, jaz tvoje zdravje sem,

kosti tvoje bom pogrel.«

Dedek ga uboga,saj to njegova je naloga.

Spotoma dedek še kavico popijein hitro na sonce ven zavije.

Pod brajdo za mizo sede,grozdje opazuje, ki sonček ga zori.

Dobro vince bo dalo.Prvi kozarček za zdravje,

drugi kozarček za njegovo veselje.

Ivanka Pušnik

in nekje po tednu od oddane vloge je nastopil prvi dan varstva. Glede na izjave osebja se je dobro vključil, rahla težava je le ob jutrih, ko je potrebno vstati in se urediti za odhod v Dom. Kljub tem težavam si ne predstavljam, kako bi vsi skupaj funkcionirali brez dnev-nega varstva. Prav zato sem iskreno hvale-žna vsem, ki so mu omogočili varstvo tudi v času, ko v Domu poteka adaptacija in so prostorske možnosti omejene.

Marija Fajdiga

Ko demenca človeka načne

Dedkovo jutro

10 Pomlad 2013

Guzaj po naše

Guzaj ali Guzi po naše

Slovenski kulturni praznik so v Domu starejših Šentjur obeležili z igro »Guzaj po naše«. Igro je odigrala gledališka skupina s Prevorja, ki so jo stanovalci toplo sprejeli. Mnogim je lik tega kozjanskega »Robina Hooda« še kako znan. Nekateri so o njem prebirali knjige, nekateri se spomnijo, da so jim o njemu pripovedovali doma. Mnogi so se strinjali, da bi tak ljudski ju-nak, ki bi jemal bogatim in dajal revežem imel danes gotovo dosti dela.

Barbara Jazbec

Tako je bil naslov gledališke predstave, ki smo si jo lahko 7. februarja popoldan ogle-dali v naši večnamenski dvorani. Izvedli so jo člani Kulturnega društva Prevorje. Igra Guzaj, s podnaslovom »Guzi po naše!«, je nastala ob prebiranju del o »Guzaju«, piscev Tirana, Straška, Golca, Petančiča in Tanška ter želje prikazati občinstvu razmere in do-gajanje na kmetih, bolje rečeno pri kočarjih, v tedanjih časih na kozjanskem. »Dogajanje je postavljeno v Amonov mlin, v drugo po-lovico devetnajstega stoletja, ko je svet in življenje na njem hudo spreminjala industrij-ska revolucija, teh krajev pa se še skoraj do-taknila ni. Mlin je predstavljal udobno življe-nje, če ga je vodila prava roka. Amon, pravi mlinar, je skrbel za vodo, »merico« in kako bi najbolje omožil hčer. Razgovor z »bren-tarji« pa prikaže kako je »njihov« razbojnik vsemogoč in kako postaja legenda, čeprav ga v resnici sploh ne poznajo. Ljubezen med mlinarjevo hčerko in »grajskim« pa pokaže kako slepo predana in neomajna je ljubezen preprostega dekleta. Tudi »grajski« to spo-

zna in želi uživati ljubezen za katero sta oba pripravljena oditi v Ameriko.« S temi bese-dami smo lahko na kratko spoznali vsebino igre že ob samem prihodu na sedežna mesta v dvorani. In kaj kmalu smo se spomnili za katerega Guzaja gre.

In, kdo sploh je bil Franc Guzej oziroma raz-bojnik Guzaj?

Znameniti ljudski junak, Franc Guzej (1839–1880), ki je pred 150 leti močno zaznamo-val ter s svojstvenimi roparskimi podvigi in ukanami ustrahoval ljudi na širšem območju Kozjanskega (takratna cesarska južna Štajer-ska), se je rodil 12. novembra 1839 v revni kmečki družini v Sv. Primožu pri Šentjurju. Preprosti ljudje, pretežno kmečkega stanu, so v tistih časih živeli v težkih in skromnih razmerah. Industrija je bila takrat šele v po-vojih in vse pravice so bile v rokah avstro-ogrskega cesarstva ter njegovih zastopnikov – grofov, posestnikov in državnih uradnikov. Preprosti ljudje so tako morali garati zgolj

11Pomlad 2013

za preživetje. Usoda Francu Guzeju ni priza-nesla, kajti kljub nadarjenosti, ki jo je poka-zal v osnovni šoli, se je kaj kmalu znašel na razpotju in moral iti s trebuhom za kruhom. Svoje borbene sposobnosti je najprej pokazal pri služenju vojaškega roka v Bosni in Her-cegovini. Kasneje se je v Dalmaciji izšolal za orožnika, a mu službovanje daleč od rodnega Šentjurja ni odgovarjalo. Ko se je vrnil do-mov, je začel iskati primerno službo v bližini doma. Ker je ni našel, se je začasno zaposlil kot pomožni kmečki delavec na bogati kme-tiji, delal pa je tudi v dobro znani gostilni v Dobrni, kjer je bil takrat zdraviliški turizem že v polnem razcvetu.

Pri kmečkih in gostilniških opravilih je bil zelo spreten in iznajdljiv, bil pa je tudi pri-jazen, lep in postaven mladenič, ki je s svo-jim šarmom očaral tudi svojo gospodarico in gostilničarko Ano Klančar. Gospodarica je bila prepričana, da lahko s svojo veljavo in s svojimi ženskimi čari osvoji tega kozjan-skega mladeniča, vendar jo je Franc zavrnil in sklenil oditi. Bila je užaljena in ob spozna-nju, da ji bo »zlati fant« ušel iz objema, je storila usodno napako, ki jo je kasneje stala življenja. Pošteni Franc, ki so mu rekli tudi Francelj, je bil ravno namenjen, da odide iz Dobrne, ko je v svoji sobi zapiral kovčke in nič hudega sluteč zagledal razbesnelo gospo-darico v družbi celjskih okrajnih orožnikov. Na hitro so pregledali vsebino pripravljenih kovčkov in na dnu našli skrit srebrn jedilni pribor ter 3.000 goldinarjev. Tatvina je bila seveda podtaknjena s strani objestne gospo-darice, a past je bila uspešna. Franc Guzej iz okolice Šentjurja je bil obtožen kraje in sodi-šče v Celju mu je odredilo sedem let zapora. Pristal je v celjskem zaporu »Stari pisker«. Obtožba po krivem ga je prizadela v dno duše. V njem je začela goreti sla po mašče-vanju, ki ga je vodila v prezgodnjo smrt.

V zaporu so mu kot bivšemu orožniku zau-pali delo sodnega pisarja, bil pa je tudi eden

redkih, ki so znali pisati in brati. To delo mu je dopuščalo dosti svobode in tako je nekega dne, jezen zaradi velike krivice, ki se mu je zgodila, izkoristil priložnost in pobegnil iz zapora k prijatelju in gostilničarju Drobnetu v Košnico, tj. kraj blizu Gorice pri Slivnici in Prevorja na Kozjanskem. S tem pobegom pa se je začela graditi čisto posebna zgodba – zgodba o razvpitem kozjanskem razbojniku Guzaju, ki je samega sebe poimenoval tudi »Skrivalec«.

Guzaj si je pridobil somišljenike oz. pajdaše in skupaj z njimi plenil vse, kar mu je bilo dosegljivo. Uprizarjal je neverjetno domisel-ne rope po sejmih, graščinah in župniščih. Na javnih mestih se je namerno nastavljal orožnikom in jih s posmehom spravljal v sra-moto in obup. Iznajdljivo, duhovito in pred-vsem predrzno je ropal graščake, župnike in trgovce, svoj plen pa vedno delil z revnimi. Tatvine in ropi so se vrstili po vsej južni Šta-jerski in tudi na Hrvaškem. Orožniki so na-britega razbojnika lovili od Krškega pa vse do Dunaja, vendar se jim je spretno izmikal. Iznajdljivi in pogumni Guzaj se je več kot pet let klatil po širšem Kozjanskem in se uspe-šno skrival pred žandarji, bogatini in lovci na glave. V tem času se je maščeval tudi grešni-ci, bivši gospodarici Ani Klančar iz Dobrne, ki ga je zaradi zavrnjene ljubezni po krivem obdolžila kraje. Čeprav je mladi Franc zavr-nil ljubezen Klančarice, to še zdaleč ni po-menilo, da fant ni imel potrebe in želje po ljubezni in ženski toplini. Predano ljubezen je našel v dolini sredi kozjanskih gričev ob potoku Bistrica, v lepi mlinarjevi hčeri Barb-ki Amon. Ta ga je srčno ljubila, čeprav je ve-dela, kdo v resnici je. Skupaj sta načrtovala pobeg v Ameriko, a žal prepozno, saj ga je prej zadela usodna krogla.

Guzaja so orožniki našli in ustrelili 10. sep-tembra 1880 v Košnici, na istem kraju, ka-mor se je zatekel tistega dne, ko je pobegnil iz celjskega zapora.

12 Pomlad 2013

Tudi tega usodnega dne je bil pri prijatelju Drobnetu, z mislimi pa že v Ameriki, kamor je nameraval zbežati s svojo izvoljenko Barb-ko. Po nekaterih udarnih ropih so ga namreč orožniki organizirano iskali in na njegovo glavo razpisali tristo goldinarjev nagrade.

Orožniki so bili postavljeni na območje od Slivnice do Glažute, Prevorja, Žegra, Šent-vida pri Planini in Dobja. Obroč je bil skle-njen in vsi so čakali, da ga ujamejo. Orožnika Grizold in Stres sta nekje izvedela, da naj bi se skrival pri gostilničarju Drobnetu v Košni-ci. In res… Pritihotapila sta se do Drobneta in opazovala Guzaja, ki je z zbrano družbo kartal pod hruško. Skrita orožnika je nekdo sicer opazil in nanju opozoril zbrano družbo, a bilo je prepozno. Dva sta zbežala v gozd, eden pa v klet. Slednji se je dolgo branil, celo streljal skozi špranjo, poskušal izdolbsti nekaj kamnov iz stene kleti in se izmuzniti skozi luknjo, a sta ga orožnika imela v pasti. Ni ju mogel zmesti niti z zavojčkom, ki ga je vrgel pred njiju, niti s strelom skozi špranjo. Odločil se je, da gre na vse ali nič. Odprl je vrata in začel streljati, vendar so ga streli z druge strani prehiteli. Zaklical je le še: »Zdaj sem jo skupil! Prekleti psi!«.

Šentjurski zdravnik Ipavec je kot mrliški oglednik nato potrdil, da je ustreljeni res is-kani kozjanski razbojnik Guzaj. Pri tem je dejal: »Žalostno je bilo tvoje življenje, še bolj žalostna pa je tvoja smrt. Ti si zdaj pla-čal svoj dolg in boš imel mir pred nami, mi pa pred teboj.«.

Tako se je končala ta nenavadna usoda raz-bojnika Guzaja. Pokopali so ga brez svetega obreda v neposvečeno zemljo izven pokopa-lišča pri cerkvi sv. Ane na Prevorju. Pogreba se ni udeležil nihče razen grobarja in nekaj delavcev. Njegovi znanci in domačini si niso upali priti, saj bi bili takoj obsojeni sodelova-nja z njim. Njegov grob dolgo časa ni bil kaj dosti obiskan, vendar je tam vedno bil kak svež cvet. Ljudje so ugotavljali, da ga najbrž prinaša njegova srčna izbranka Barbka.

Razburljivo življenje in zgodbe razbojnika Guzaja so resnične dogodivščine, ki so sča-soma postale del ljudskega izročila. Ljudje so se ga radi spominjali in o njem pripove-dovali. To je ohranilo spomin nanj vse do danes. Legend o njem je ogromno, vse pa so si enotne v tem, da je bil prebrisan in neu-smiljen do svojih sovražnikov ter bogatinov, vendar velikodušen do revežev. Legende o njem močno spominjajo na legende o Robinu Hoodu, saj sta oba jemala bogatim in dajala revnim.

Avtor Guzajeve predstavitve je SAMA Na-vitas d.o.o.

Podjetje SAMA Navitas s Prevorja je aktiv-no na področju spodbujanja in razvoja turiz-ma na Kozjanskem že več let. S turističnimi produkti za otroke in odrasle pritegne na to območje obiskovalce iz Slovenije in tujine. Produkte promovira doma in v tujini, s čimer se izboljšuje prepoznavnost območja.

Zbrala in uredila Damjana

Če bi bila jaz en Bogsvet postal bi brez nadlog,s pametjo bi vse počistilin nadloge vse izničil.

A pamet skregana je hudo,premagali sta jo požrešnost in zlo.Zato je eden reven in drug bogat,

nobeden pa ne misli kaj bo takrat,ko denarce štel bo zadnjikrat.

Takrat bogataš postal boš vsem enak!

Ivanka Pušnik

Če bi

13Pomlad 2013

Živeti ni težko, če rezina pogače je obilna,a hudo je, če tanka je ali je sploh nimaš.

Takrat vprašanje je kako naprej.In, ko greš po nasvet in vse zakone preštet

si strt in besen, da bi tiste, ki na tuj račun živijonajrajši poučil, da vedeli bi kaj prava je demokracija.

Ivanka Pušnik

Združili so se v nekakšen grozd in leteli vse višje in višje, dokler niso bili tako visoko, da so izginili. »Si videl to?«, je vprašal prodaja-lec balonov. »Sem.« , mu je odgovoril deček. »So črni baloni leteli tako visoko, kot osta-li?«, je vprašal možakar. »Da, gospod, leteli so tako visoko kot drugi.«. »Vidiš, moj dragi fant, baloni so kot ljudje. Ni pomembna nji-hova barva ali kakšni so navzven. Ne. Po-membno je to, kar je notri. In to kar je v tebi, je tisto resnično pomembno v življenju.«. Kadar je nemogoče dognati značaj nekoga, opazuj njegove prijatelje.

Japonski pregovor Vir: Christian Godefroy

Kaj je resnično pomembno v življenju

Koncert ljudskih pevcev Doma starejših Šentjur

Mladi črnček je na vogalu ulice zagledal pro-dajalca balonov. Oči so se mu kar zasvetile, ko je zagledal različne barve - rdeči, modri, beli, črni, rumeni baloni,… Mož, ki je pro-dajal balone, je videl, kako deček okleva, nato zbere pogum in pristopi. »Povejte mi, gospod, ali črni baloni letijo tako visoko kot ostali?«, možakarju so se orosile oči, dečka si je posadil na kolena in mu rekel: »Poglej.« Spustil je vse balone.

Kaj prava je demokracija

Leto 2012 se je vztrajno približevalo kon-cu in ker smo ga želeli pospremiti in se od njega posloviti na prav poseben način, smo imeli 27. decembra BOŽIČNO – NOVO-LETNI KONCERT. Koncert smo pričeli s svečkami – simbolom miru. Vsem prisotnim smo namreč vsaj ta dan želeli prinesti mir v srca. Vsem obiskovalcem smo želeli pričara-ti skrivnost božičnega večera. S tem name-nom so otroci krasili smrekico in postavljali jaslice, pevci smo ob tem prepevali prelepe božične pesmi in v soju sveč je bilo čutiti re-

14 Pomlad 2013

snično pričakovanje svetega večera. Gospo-dična Tanja Šeligo nam je prebrala božično zgodbo o dobroti in ljubezni, gospodična Jasmina Levičar nam je polepšala koncert z igranjem na citre, na harmoniko pa je zaigra-la Mojca Sekirnik, prav tako je na harmoniko zaigral tudi Niko Armič, na klavirju pa nas je spremljala gospodična Kaja Bicskey. Po-seben gost je bil virtuoz na cimbalah, gospod Adam Bicskey, ki je ob klavirski spremljavi gospoda Edija Došlerja dvorano spremenil v veliko koncertno dvorano, saj so zvoki cim-bal vsakomur segli do srca in mu pričarali nepozabne trenutke.

Hvala vsem pri pripravi koncerta. Bilo je ne-pozabno.

Melita Bevc

15Pomlad 2013

Adam in njegove cimbaleAdam Bicskey se je rodil v kraju Šarvar na Madžarskem. Izhaja iz glasbene družine, v kateri je bilo 11 otrok. Vsi so bili glasbeni-ki, kar 8 se jih je z glasbo tudi preživljalo. Adam je na cimbale začel igrati s šestimi leti, na Madžarskem je bil priznan kot »čudežni otrok«. Njegova prva učiteljica je bila njego-va mama, vrhunska cimbalistka, glasbeno pa se je šolal od 14. leta naprej na cimbalah kot osrednjem instrumentu in tolkalih (multiin-strumentalist).

Od leta 1953 je bil član vojaške umetniške garde. Kot člana so ga poslali na študij v Bu-dimpešto na konzervatorij Erkel Ferenc, naj-prej k profesorju Gerencsér Ferencu, kasneje pa ga je poučeval svetovno priznani cimba-list Aládar Rácz. Z umetniško gardo je igral v vseh takratnih socialističnih državah in tudi v državah zahodnega bloka, kot so Belgija, Nemčija, Nizozemska, Švedska ...

Na mednarodnem svetovnem festivalu je leta 1957 v Bukarešti osvojil naziv svetovno priznanega cimbalista. V letu 1968 se je pre-selil v Slovenijo in v Mariboru začel igrati s priznanim glasbenikom Gezo Baranjo. Po njegovi smrti je prevzel njegov orkester, s katerim je pomagal posneti plošče številnim znanim glasbenikom, kot so Dušan Dančuo, Pero Dimitrijevič, Ansambel Tajna, ob koncu pa je posnel tudi svojo ploščo ... Na festivalu zabavne glasbe je Adam, ki igra na približno 300 let stare cimbale, 1987. leta sodeloval kot solist pod taktirko dirigenta Jožeta Priv-ška.

Sodeloval je pri ustvarjanju glasbe pri treh slovenskih filmih: Strici so mi povedali, Po-vest o dobrih ljudeh in Halgato. Leta 1989 je kot cimbalist sodeloval v velikem orke-stru (orkestru je dirigiral svetovno priznani dirigent Carl Devis) pri ustvarjanju glasbe

za nemi film na festivalu v mestu Pordenone blizu Benetk. Adam je med drugim pol leta igral tudi v Windsorski palači na kraljevem britanskem dvoru. Sam in z ansamblom je v Sloveniji spremljal skupine in soliste, med drugim tudi Vlada Kreslina, Alfija Nipiča in Ota Pestnerja. Leta 2002 je sodeloval pri tur-neji skupine Šukar na Japonskem, pri večjih projektih igra tudi kot gost te skupine.

Ob svoji ustanovitvi sta Godba na pihala in Big Band Šmarje pri Jelšah delovala pod njegovim vodstvom. S svojim ansamblom je Adam stalen gost na raznih protokolarnih srečanjih in državnih prireditvah, številnih sprejemih ter občinskih in kulturnih priredi-tvah.

Kaja Bicskey

16 Pomlad 2013

Moje misli in spoznanja

Že več kot tri leta sem stanovalka v Domu starejših Šentjur. Da grem v Dom sem se od-ločila sama, to je bila moja večletna želja in moji otroci so se težko sprijaznili s tem. Ker čas hiti, moram napisati nekaj mojih spo-znanj, kako jaz sedaj doživljam moje bivanje v Domu.

V tem našem domu vlada red, čistoča, oseb-no spoštovanje in skrb za nebogljene ljudi. Poskrbljeno je za zdravniške usluge, zdravi-la so dostavljena osebno. Imamo dobro de-lovno terapijo, vsakodnevno telovadbo, fi-zioterapijo, razna razgibavanja, tudi masažo in sproščanje enkrat na teden. Tudi frizerka pride enkrat na teden, pedikura pa se opra-vlja po potrebi in dogovoru. V kuhinji nam pripravljajo dobro in primerno hrano, katero nam prijazno in kulturno postrežejo. Upošte-vajo se tudi želje stanovalcev glede hrane, ki

jih imamo možnost izraziti na rednih sestan-kih. Poudarek je predvsem na prijaznosti in dobrih odnosih med ljudmi. Naši vodilni in zaposleni se zelo trudijo, da bi nam bilo lepo, da bi bili vsi srečni, zadovoljni in da bi se do-bro počutili. Vendar, da bi bili vsi enako za-dovoljni je nemogoče in bi bilo prelepo, zato se kdaj najde tudi kakšna kaprica, katero naši zaposleni z nasmehom in prijazno besedo razumno uredijo. Tudi to se zgodi.

V našem domu ni nobene razlike med boga-tim in revnim. Tu smo samo ljudje, ki rabimo pomoč in naše največje bogastvo je to, da smo dobro preskrbljeni glede na naše potre-be. Včasih opazujem stanovalce, ki so precej bolni, kako nebogljeno in brezciljno tavajo po hodnikih, ne vidijo svojih najbližjih, ki so jih mogoče imeli ali pa jih še imajo in jih na žalost ne prepoznajo več. Takrat me spreleti srh, žalostna sem, ker mogoče stopam po nji-hovi poti. Pomislim, zakaj je življenje tako kruto, ko pa vidim kako prijazno, spoštljivo je poskrbljeno za te ljudi, se ne bojim več. Vem, da bo poskrbljeno tudi zame, če bo to potrebno. Vem, da je bila moja odločitev gle-de odhoda v Dom prava, saj živim med do-brimi ljudmi, ki skrbijo za naše dobro.

Prišla sem do novih spoznanj, doživela že veliko lepega za kar se zahvaljujem vsem, ki se trudijo z nami. Sem zadovoljna in srečna.

Tončka Golob

17Pomlad 2013

Pomladna križankaVODORAVNO:1. prsi6. kdor roma7. kraj blizu Celja8. različica ženskega imena Katarina9. ime kemijskega elementa s simbolom Cl11. rojstni kraj skladateljev Ipavcev16. vladar Inkov17. v mlinu dela20. oven – dvojina21. sorta jabolk24. Horvat Ivan25. kulturna rastlina27. razred28. več orkanov30. Otilija Tamše32. Timotej Novak33. podjetje tovornih prikolic iz Kočevja34. del teniške igre35. samec race37. pevka Marta38. ograja iz kolov40. prebivalec Istre42. kraj blizu Maribora43. večerna obleka46. pevka Horvat48. Vanja Mežek49. ostri del rastline50. šala51. samoglasnik54. hladno orožje55. 3. oseba ednine56. ..., dva, tri57. gristi - angleško

NAVPIČNO:1. na Cipru je turško in ..... prebivalstvo2. klub3. nasilna smrt4. žensko ime, ki goduje 25. oktobra5. Irena - pomanjševalno9. kokoš10. Lidija Ribič11. hrib nad Laškim12. Elvira; a=i13. ninja brez ja14. tnalo - množina15. Jaka Adam18. kar odkosiš19. Hiša lutk ali22. žensko ime23. pesnik Alighieri26. sestavljen iz niti29. prebivalka Koroške34. pesniška oblika; ....... venec36. ati, očka37. lep38. rimsko .....39. mrk41. spoj roke s trupom44. čebelji samec45. hokejist Kopitar47. rimski pozdrav52. 3. oseba ednine53. Ljubo Bavcon

Sestavila: Savica Seručar

Pomladna križanka

1 2 3 4 5

6

7

8

9 10

11 12 13 14 15 16 19

17 18

20 21 22 23

24 25 27

28 29 30 31

32 33 34

35 36 37

38 39 40 41

42 43 44 45

46 47 48 49

50 51 52 53 54

55 56 57

18 Pomlad 2013

Prišel je september,ko v Dom na prakso sem prišla.

Takoj z delavci sem se ujela,super se vsak dan imela.

Bile so tudi neprespane noči,a zdržala sem vse dni.

Dnevi hitro so minevali,mi v Domu smo si prepevali.

In napočil je zadnji dan,ko list obrnil se je na novo stran. (šola)

Urška Drame

14. februarja je dan ljubezni. To se prej pri nas ni praznovalo, prišlo je iz Amerike. Ampak zaljubljeni smo pa vseeno bili. Če imaš nekoga rad, ga imaš rad celo leto, ne samo en dan, da mu takrat izkazuješ spoštovanje. Ljubezen. To je nekaj najlepšega v življenju. To je intimnost dveh, ki uživata in se ne kažeta drugim v javnosti. Včasih so jih zasmehovali in imeli za nevzgojene, še za roke se niso smeli držati, kaj šele, da bi se poljubili. To je bil greh. 13. februarja je prišla v Dom novinarka radia Celje na intervju o tem dnevu, kako je bilo. Bile smo povabljene ga. Tončka Golob, ga. Majda Kunst in Zofka Kincl. Vsaka

je povedala svoje doživetje. Smo pa tista nesrečna generacija, da nam je vojna vzela najlepša mladostna leta. Ena se je spoznala s svojim fantom slučajno, ko se je vračala domov. Bilo je na križišču. Sama je šla po eni cesti, on pa po drugi. Boječe jo je vprašal, če jo lahko spremlja. Ona je sramežljivo pritrdila. To se je večkrat ponovilo in iskrica je preskočila, postal je njen mož. Včasih je bil pogost avtobusni promet, vlaki niso vozili povsod, sploh pa ne v kakšne bolj stranske kraje. Sogovornica se je vozila domov in na avtobusu zagledala prijetnega fanta. Sčasoma sta se začela sramežljivo spogledovati. Enkrat je tudi on izstopil tam kot ona, čeprav se je vedno peljal dlje. Povprašal jo je, če jo sme spremiti. Privolila je in kasneje sta postala mož in žena. Star pregovor pravi, da ne išči sreče drugod, kot je doma. Tako sem si sama izbrala sosedovega fanta, bil je v službi v Ljubljani. Imel je sestro, s katero sva bili dobri prijateljici in sva tako bili veliko skupaj. Mladina se vedno znajde in tako smo se tudi mi. Med našimi druženji smo se igrali razne igre, seveda so bile prisotne tudi kazni. Poljub na levo in desno stran lica je bila kar pravšnja, tam kjer smo slutili simpatijo. To pa ni bil greh, ker je bila le igra.

V domu na praksi

Valentinovo

19Pomlad 2013

Potem sva odrasli. Njen brat je prišel večkrat domov, ker je bilo takrat možno dobiti vse na karte. Tako se je založil s hrano, ki jo je imel doma. Pričela sem dobivati pisma od njega. Spočetka sem jih pred mamo skrivala, zgodilo pa se je, da je mama prišla na poti pismonoši. Tako se je razkrila moja ljubezen. Kasneje je sledil srečen zakon. »Ljubezen je slepa«, pravi pregovor. Res je. Dokler si zaljubljen vidiš vse najlepše. V zakonu pa se potem pokaže še kaj več. Eni so srečni, drugi zopet ne. Tako pač je. Ko pridejo otroci se ljubezen malo razdeli. Otroci so takrat prvi, potem šele je mož. Ko otroci odrastejo in odidejo ostaneta spet sama in tako se vez med njima zopet poglobi. Življenje je kratko, zato se imejmo radi, podajmo si roke in uživajmo

Približno pred dobrimi tremi desetletji je takratna oblast pošiljala kvalificirane delavce v razne afriške, tako imenovane neuvrščene države, kot pomoč in pa zato, da je lažje vzdrževala mit o polni zaposlenosti.

Tako se je vrnil iz Libije znanec, kovinostrugar, ki je po vrnitvi opisoval življenje in pokrajino v Libiji. Njegovo izvajanje je bilo približno takole: »Mi v tej naši Sloveniji (in tudi v Evropi) se sploh ne zavedamo v kakšnem raju živimo. Vse zeleno! Po hribih gozdovi (dragocena surovina: les), po osojnih bregovih pašniki, na pašnikih meso in mleko, polja za obdelavo, na njivah raste kruh, na prisojnih gričih vinske gorice. Čebele nabirajo med, v gozdovih nabiramo gozdne

sadeže: gobe, kostanj, zdravilne rastline in še kaj. Sprehodi, izleti in pohodi v planine, pa tudi v nižje hribčke, nas osrečujejo in razveseljujejo.«

Ali kdaj pomislimo, kako živijo ljudje na tistem puščavskem pesku z zelo bornim rastlinjem, puščavskim kameljim prometom in tudi z drobnico (ovce, koze).

Ali se sploh tega zavedamo?Z zanimanjem smo ga poslušali in tudi kaj vprašali, seveda tisti, ki se zanimajo za življenje po svetu, ne samo za domačim plotom.

Šentjur, 30.01.2013 Franc Alojzij Šet

v slogi. Zapojmo si pesem »Mi se imamo radi, pa čeprav smo že stari« ravno zato.

Zofka Kincl

Primerjajmo

20 Pomlad 2013

Medicina res dela čudeže: Zapisnik evropskega kongresa transplantologovPoročilo britanskega predstavnika: »Našli smo človeka brez hrbtenice, mu jo presadili in po tednu dni v bolnici je zahvaljujoč od-kritjem britanskih zdravnikov shodil in si za-čel iskati službo.«.Francoski predstavnik zdravnikov je poročal : »Pri nas smo imeli pomembnejšo zadevo. Vzeli smo človeka z enim samim pljučnim krilom, mu presadili manjkajoče pljučno kri-lo in po treh dneh je odšel iz bolnice in si začel iskati službo.« .Predstavnik italijanskih zdravnikov je poro-čal: »Mi smo imeli dva pacienta brez srca. Ker smo imeli le enega darovalca, smo se od-ločili in vsakemu od obeh pacientov presadili pol srca. Po samo dveh dneh sta oba pacienta ozdravljena že začela iskati službo.«.Predstavnik slovenskih zdravnikov je pono-sno povedal: »Vse to ni nič. Pri nas imamo tri ljudi brez možganov. Postavili smo jih na čelo države in v rekordnem času že več kot pol države išče službo.«.

Babica in njena družba

Kje je WC?Angleška učiteljica je v Švici iskala stano-vanje. Oglasila se je pri krajevnem šolskem upravitelju, da bi ji pri tem pomagal. Ta-kšno stanovanje se je našlo in vrnila se je v London po svoje stvari. Spomnila se je, da ni opazila kopalnice, ali kakor je rekla ona, WC. Pisala je šolskemu upravitelju in vpra-šala, če je WC v stanovanju ali blizu njega. Šolski upravitelj, ki tega angleškega izraza ni poznal, je bil zmeden in niti sanjalo se mu ni, da je mislila na stranišče. Končno je poiskal nasvet pri župniku. Zaključila sta, da je mo-rala s tem misliti na Wayside Chapel. Gospa je nekaj dni kasneje prejela naslednje pismo:

Draga gospa!

WC se nahaja 14 kilometrov od hiše, sredi le-pega gaja. Sprejme lahko 150 ljudi naenkrat in je odprt v torek, četrtek in nedeljo. Neka-teri ljudje prinesejo s seboj svoja kosila in si naredijo prijeten dan. Ob četrtkih je orgelska spremljava. Akustika je zelo dobra. Vsakdo lahko sliši najtišji glas. Mogoče se vam bo zdelo zanimivo, da je moja hči prav tam spo-znala svojega moža. Sedaj zbiramo donacije, da bi kupili blazine za sedeže. Mislimo, da je to potreba, ki se že dolgo čuti, kajti v zdaj-šnjih stolih so luknje. Moja žena, ki je precej občutljiva, ni mogla redno prihajati. Šest me-secev je minilo, kar je bila zadnjič. Seveda čuti bolečino, ker ne more hoditi pogosteje. Sedaj bom zaključil z željo, da bi vam ustre-gel v vsem, kar je mogoče, in v veselje bi mi bilo, da vam rezerviram sedež spredaj ali bliže vrat, kakor vam bolj ugaja.

Stran za smehobase

21Pomlad 2013

Okužba s kalicivirusi (norovirusi) in rotavirusi

Okužba s kalicivirusi oziroma norovirusi je virusna okužba prebavil ali virusni gastro-enterokolitis. Laični izraz za okužbo je tudi „trebušna gripa“, čeprav bolezen ni posledi-ca okužbe z virusi gripe. Tudi okužba z ro-tavirusi povzroča gastroenteritis in je najpo-gostejši vzrok hude driske pri otrocih. Pogo-sto je potrebno otroka z rotavirusno okužbo zdraviti v bolnišnici.

ZNAKI IN SIMPTOMI OKUŽBE Z NO-ROVIRUSI OZIROMA KALICIVIRUSI TER ROTAVIRUSI

Okužene osebe odvajajo tekoče blato, bruha-jo, imajo krče v trebuhu, se slabo počutijo. Lahko se pojavijo tudi nekoliko povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine v mišicah. Težave trajajo dan ali dva. Okužba nima trajnih posledic za zdravje ljudi. Nevar-no je le, če bolniki ne nadomeščajo izgublje-ne tekočine, kar lahko privede do izsušitve ali dehidracije. Dehidracija je zlasti pogo-sta pri majhnih otrocih in starejših osebah. Osebe z dehidracijo se zdravijo v bolnišnici.Okužba je nevarnejša tudi za osebe z osla-bljenim imunskim sistemom.

KDAJ SE POJAVIJO ZNAKI OKUŽBE?

Simptomi in znaki okužbe se pojavijo v enem do treh dneh po okužbi.

NAČIN OKUŽBE Z NORO OZIROMA KALICIVIRUSI TER ROTAVIRUSI

Okužba se zlahka širi med ljudmi, ker je koli-čina virusov, ki so potrebni za okužbo človeka, zelo majhna. Virusi se širijo „fekalno oralno“; to pomeni iz iztrebkov (lahko tudi izbruhani-ne), v katerih je mnogo virusov, na roke, iz rok pa v usta zdrave osebe. Možen je posredni prenos preko površin, predmetov; hrane itd.

Osebe se torej lahko okužijo:- najpogosteje s stiki z okuženo osebo,- z uživanjem okužene hrane, pijače,- z dotikanjem površin, predmetov na katerih se nahajajo virusi,- redkeje z vdihavanjem aerosola, ki nastane iz okuženih izločkov (izbruhanine).

Obolele osebe so kužne vsaj še tri dni (redko do dva tedna) po prenehanju driske oziroma bruhanja.

22 Pomlad 2013

KDO SE LAHKO OKUŽI S KALICI OZIROMA NOROVIRUSI TER ROTA-VIRUSI?

Vsi. Prebolela bolezen ne zapušča trajne od-pornosti, možne so ponovne okužbe, saj ob-stajajo številni sevi virusov.

ZDRAVLJENJE NOROVIRUSNIH IN ROTAVIRUSNIH OKUŽB

Specifičnega zdravila za zdravljenje okužb z norovirusi oziroma kalicivirusi ter rotavirusi zaenkrat ni na voljo. Antibiotično zdravljenje ni primerno. Potrebno je sproti nadomeščati izgubljeno tekočino in minerale, ki jih bolnik izgubi zaradi driske in/ali bruhanja. Tekoči-no nadomeščamo s pitjem t.i. oralne rehidra-cijske raztopine (praški za pripravo so na vo-ljo v lekarnah), ki vsebuje vodo in minerale, sadnih sokov, vode.

NAČINI PREPREČEVANJA OKUŽB Z NOROVIRUSI in ROTAVIRUSI

- Pogosto in pravilno umivanje rok, zlasti po uporabi WC, menjavi plenic, čiščenju prostorov, še zlasti, če smo prišli v stik z okuženimi izločki; pred pripravo hrane ali pred jedjo oz. vedno ko prehajamo iz »manj čistih k bolj čistim opravilom«.

- Temeljito pranje živil, ki jih zaužijemo su-rove (sadja, zelenjave, ipd.) s higiensko neoporečno vodo.

- Bolniki s svežo okužbo naj ostanejo doma.- Otroci, ki obiskujejo vrtec ali šolo, naj se

vrnejo v kolektiv minimalno 24 ur po pre-nehanju driske in ali bruhanja; bolje po treh dneh.

- Bolniki, ki imajo drisko in ali druge znake sveže okužbe, naj ne obiskujejo javnih ko-pališč, savn, solarijev ipd..

- Bolniki, ki imajo drisko naj ne obiskujejo zlasti družin z majhnimi otroci, kroničnih bolnikov ali starejših oseb.

- Okužene osebe ne smejo pripravljati hra-ne v času akutne okužbe in še tri dni po

prenehanju driske in ali bruhanja. Osebe z akutno okužbo, ki so zaposlene v živilski stroki , naj ne opravljajo dela, dokler imajo znake sveže okužbe oz. naj ravnajo v skla-du z navodili zdravnika; o bolezni naj takoj obvestijo delodajalca. Če je hrano pripra-vila oseba s svežo okužbo, naj se zavrže.

- Površine, ki so prišle v stik z okuženimi izločki (izbruhanino, ipd.) naj se razkužijo z ustreznim razkužilom.

- Oblačila in posteljnino, ki so morda one-snažena z okuženimi izločki, naj se takoj odstranijo oziroma operejo, če je možno na temperaturi +60°C.

- Če je v družini (kolektivu) na voljo več sa-nitarij, naj obolele osebe uporabljajo svoje sanitarije, zdrave osebe pa druge sanitarije.

- Za preprečevanje rotavirusnih okužb pri otrocih je na voljo tudi cepivo.

Inštitut za varovanje zdravja RS

23Pomlad 2013

ki je tekmovanje spremljala in razultate beležila. Vsak tekmovalec je vrgel tri žogice v okroglo tarčo. Zmagala je ekipa, ki je dobila največ točk.Vsi tekmovalci so se trudili po svojih najboljših močeh, vendar so na koncu prepričljivo zmagali stanovalci. Zmage so bili zelo veseli, še bolj pa nagrad. Priigrali so si poletne kape. Da je bilo vzdušje še lepše, nas je z igranjem na harmoniko razveselil Andrej Jug. Na koncu smo še zapeli in se z lepimi spomini na skupno druženje odpravili na kosilo.

FT Irena Pongračić

V petek, 21.12.2012, smo ob 10. uri organizirali drugo tekmovanje ˝V pikadu na ježke˝, med ekipo stanovalcev in ekipo zaposlenih. Pobudnik je bil gospod Jernej Borovnik, ki je izbral skupino petih stanovalcev in jih pripravil za tekmovanje. To so bili: Jernej Borovnik, Milan Grejan, Frančiška Grdina, Olga Kranjc in Jožefa Zorin. Za zaposlene je poskrbela fizioterapevtka, ki jih je poučila glede metanja v tarčo. V ekipi zaposlenih so bili: direktorica Vesna Vodišek Razboršek, Martina Klobčar, Barbara Jazbec, Beti Prtenjak in Robi Gorenak. Da je vse potekalo po pravilih, smo imeli komisijo,

Tekmovanje v pikadu na ježke

24 Pomlad 2013

Ko življenje ugašaTiho teče našega življenja reka…Nemo se utrne solza iz očesa…Slovo je tiho – postaneš delček večnega spomina.

V domu, kjer sedaj živita moja starša sem re-dni gost – postal mi je tako rekoč drugi dom, kamor prihajam ne samo na obisk k staršem, ampak tudi na prijazen pogovor z osebjem, ki si vedno vzame čas za prijazen klepet in izmenjavo mnenj. Tu se počutim sproščeno in umirjeno in vedno znova sem presene-čena nad srčnostjo osebja, ki je v tem času političnega in gospodarskega kaosa še vedno zmožno toliko topline in razumevanja tudi ob najbolj nenavadnih situacijah, saj so pre-bivalci doma starejši, ki so prišli v dom, da v miru in brezskrbno preživijo leta, ki so jim še namenjena.

Vedno znova sem presenečena nad boga-stvom srčne kulture in človekoljubja. Tako tudi tokrat ne morem mimo za mene zelo pretresljivega doživetja in čutim, da moram povedati, moram dati na papir, moram reši-ti pozabe, moram pohvaliti … Zavedam se, da z besedami ne morem povedati, kaj sem takrat občutila in nobena beseda pohvale ni dovolj velika za srčnost in toplino, ki jo je

bila deležna umirajoča stanovalka. Ko sem iskala pomoč, da spravim mamo v posteljo, se je noga ustavila in pozornost mi je pritegnila nežna skrb za stanovalko… tiho izrečene besede … nežni zvoki glasbe … me-dla svetloba … Verjetno sem kar stala in gle-dala, kaj se dogaja, ko sem dobila skromno pojasnilo: »Ugaša«. Spreletelo me je - to je torej zadnje slovo – zadnja postaja na poti od rojstva in nepreklicno poslednje dejanje vsa-kega človeka. V mislih so mi odzvanjale be-sede tibetanskega učitelja Rinpocha: »Vselej se zavedaj, da je življenje kakor sanje in ra-hljaj navezanost in odpor, ki te vežeta nanj. Uri se v dobrosrčnosti do vsega živega. Bodi ljubeč in sočuten, ne glede na to, kakšni so drugi do tebe. Tisto, kar ti slabega storijo, ne bo tako važno, če boš na vse gledal kakor na sanje….«.

Odšla sem tiho, skoraj po prstih, nisem ho-tela motiti tišine slovesa in vendar se spra-šujem: »Kdo ve, kaj je smrt? Je to večna ti-šina ali nova svetloba?«. In vendar nihče ne ve odgovora, je pa prisotna in vsi občutimo njeno neskončnost in vendar je lepo, kar se lepo konča …

Vilma Mavrič

25Pomlad 2013

Ko Vilma slike na ogled postavi»Danes, ko odpiramo razstavo likovnih del Vilme Mavrič Krisper, vaše rojakinje, se v vseh nas, ki smo si ogledali njene na steklo naslikane podobe, budijo določena čustva v odnosu med njimi in našim lastnim doživlja-njem in prav ta medsebojni preplet je tisto pravo, tisto, kar je stokrat pomembnejše od ubesedenja, razlaganja, pojasnjevanja. Če-prav od mene pričakujete določena napoti-la, radi bi slišali »prevod« likovne poetike, vam polagam na srce: zaupajte svoji presoji in se sproščeno predajte čudenju, začudenju in očaranosti. Svet likovnega dogajanja je poseben, nadrealen, bolj učeno, surrealisti-čen svet, v katerem veljajo njemu lastne in neodtujljive prvine in zakonitosti, tako da je v svoji licenci poetiki podrejen prvenstveno principom človeškega psiho vizualnega od-zivanja, primarnim načelom percepcije, ki jih avtor bodisi intuitivno dojema bodisi se jih priuči. Vilma Mavrič sicer nima formal-ne likovne izobrazbe, ni akademska slikar-ka, vendar se ponaša z darovi, s talentom, pri čemer pa seveda ne gre pozabiti na njene

dolgotrajne, poglobljene, več desetletne iz-kušnje. To je v bistvu dosti težja, trnova pot, ko moraš vse odkrivati sam, preverjati, se dokazovati, ko nihaš med uspehi, ustvarjalno radostjo, in dvomi ali je tisto, kar kaniš iz-raziti, pokazati, res takšno, kot si si zamislil in želel predstaviti širšemu občinstvu. Vilma Mavrič ima danes obilo izkušenj, v izgradnjo svoje specifične likovne govorice je vložila ogromno intelektualnega in čustvenega na-boja in neprespanih noči, pa seveda strasti in energije, ki slej ko prej vodita njene ustvar-jalne korake. Včasih sem vztrajala, da mora svoje podobe na steklo podpisati, danes to pravzaprav ni več potrebno: sestavljena je avtorska sintagma, značilen znakovni slovar z njej lastnim bogastvom asociacij in krasil-nosti. Že samo ta razstava kaže izredno plo-dno ustvarjalko, a to je le drobec, resnično le drobec v orjaškem opusu bujne domišljije in vešče roke, barvitosti in motivne polnosti. V njenem življenju so obdobja, ko zamisli in njih različice kar bruhajo iz nje, ko slika sledi sliki z nesluteno naglico, ko se skoraj-

26 Pomlad 2013

da duši v likovni vnemi in želji po novih in novih slikarskih izzivih. So pa tudi obdobja, ko barve tonejo v pol zastrtost in se radoživi motivi potapljajo v bolj abstraktne medita-tivne teme in malodušne variacije. Motivni interesi Vilme Mavrič so zelo široki, raznoli-ki in razvejani; njena strast so vozila, motor-ji, avtomobili, zrakoplovi, zapleteni urni me-hanizmi, dosežki človeške spretnosti, uma in inventivnosti, na drugi strani pa povsem drugačen svet poetičnosti in intime, cvetlič-na in vegetativna tihožitja, zodiakalna zna-menja, skrivnosti človeške nature, zdravilne rastline, fantastični dekorativni prepleti šte-vilnih simbolov in podrobnosti, včasih, sicer bolj poredko, tudi s figurativnimi elementi, in seveda, v določenem času, nepogrešljivi celo postavni Masajci. Avtorico določena te-matika dobesedno zasvoji, motive ponavlja in jih raziskuje, nato vidi lučko nekje drugje in proces se ponovi. Niza cikel za ciklom, jih zaokrožuje, ne da bi se ustavila. Vilma Ma-vrič slika spontano, zdi se, da brez vnaprej-šnje predstavljivosti. A videz vara. Prekalile so jo izkušnje dolgoletnega garaštva, s kate-rim nadgrajuje talent tako, da s pridobljenimi znanji in z zaupanjem vase z lahkoto dosega želeni vtis neposredne sugestivnosti polnih likovnih struktur in kolorističnega ravnoves-

Na praznični dan je, tako kot vedno ob pra-znikih in nedeljah, v kuhinji zmanjšana eki-pa. To pomeni, da delata v kuhinji kuhar in pomočnik ter v šanku natakar. Tako je bilo tudi 8. februarja. Poleg rednega dela smo na ta dan naredili tudi torto po naročilu. Anica se je malo poigrala oziroma potrudila in na-stala je takšna torta − metulj.

Anica Glaser

ja, ki mu včasih resda manjka kanček tople barvne palete, vselej pa v njih ohranja skla-dnost med osrednjo temo in pripovednimi podrobnostmi, s katerimi radodarno dopolni in okrasi svoje likovne kompozicije.« S temi likovno vzpodbudnimi in za likovni jezik strokovnimi besedami je na otvoritvi razstave slik na steklu predstavila našo Vil-mo ga. Marlen Premšak. Ga. Marlen Prem-šak je stroga likovna kritičarka z bogatim in strokovnim likovnim znanjem ter ostrim očesom za likovno kulturo. Vilmo pa pozna-mo kot sonce, ki je velikokrat prisotno v naši hiši na obisku pri svojih starših, ki sta že kar nekaj časa stanovalca v našem Domu.

Damjana

Kaj se je dogajalo v kuhinji 8. februarja

27Pomlad 2013

V mesecu decembru 2012 smo prejeli certifi-kat DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE. Tako bomo lažje usklajevali poklicno in zasebno življenje. Projektna skupina se takole veseli prejetega certifikata in obljublja, da bo poskr-bela za dosledno izvajanje izbranih ukrepov.

Melita Bevc

Certifikat Družini prijazno podjetje

Sodelavka Damjana, urednica naših Brazd in brvi, me je že nekaj časa nazaj povabila, da napišem nekaj vrstic na temo staranja. Zame zimzelena tema, sem si rekla. To pa bo že šlo. Vendar je včasih lažje kaj reči kot na-rediti. Ker se ne želim ponavljati ali navajati misli, ki jih beremo v vsakdanjih sredstvih javnega obveščanja in ker ne želim biti ena izmed tistih, ki starost enačijo s tabuji, bom raje napisala, kaj je zame starost, kako jo doživljam jaz, ki sem ravno tako na tej poti, poti staranja. Kot vsako drugo obdobje v človekom življenju, je tudi starost obdobje pridobivanja in izgubljanja. Temeljna razlika med starostjo in drugimi obdobji človekove-ga življenja pa je v tem, da je za starost bolj značilno obdobje raznih izgub: zdravja, vi-talnosti, sposobnosti vida, sluha, mobilnosti ter drugih sposobnosti, kot pa obdobje novih pridobitev. Vendar pa ima obdobje starosti eno izjemno prednost pred ostalimi obdo-bji človekovega življenja: obdobje notranje

umirjenosti, harmonije duha in telesa, obdo-bje modrosti. Z drugimi besedami povedano: gre za obdobje, ko je v nas zbrano vse tisto 'žlahtno', kar smo s pridom kopičili in nabi-rali v smislu izkušenj, zrelosti, sprejemanja odločitev in dozorevanja skozi vsa druga ob-dobja življenja. Na staranje torej ne smemo gledati kot na pojav, ki nas spremeni na zu-naj. Na staranje moramo gledati kot na obdo-bje, ki v sebi nosi smisel. In če lastni smisel poznamo, potem se ne bomo staranja bali in ga bomo z lahkoto sprejemali. Staranje ima ogromno vrednost, svoj čar, svojo modrost in tudi svojo žalost. Zato ni nenavadno, da so v preteklosti določene kulture obdobje starosti poveličevale in ji izkazovale posebno spo-štovanje, nekako podobno, kot sedaj čislamo obdobje mladosti. Osebno si želim dočakati starost. Upam, da si bom do obdobja svoje starosti nabrala vrsto izkušenj, znanja, dodatnih vrlin in sposobno-sti, katere bom lahko prenesla na svoji hčeri, če bosta to želeli in potrebovali. Najbolj pa si želim, da bi bila v starosti zadovoljna, dokaj zdrava ter da bi do lastne starosti imela do-ber odnos. Če bom k temu dodala še ščepec humorja, mi ne bo hudega. In vse te zadnje naštete stvari želim tudi vsem vam, dragi sta-novalci in stanovalke Doma starejših Šentjur.

Beti Prtenjak, socialna delavka

Nekaj lastnih misli o staranju

Pomlad 2013

PREDLOG PROGRAMA SPOMINČICE ŠENTJUR V LETU 2013:

PREDAVANJA ZA ŠIRŠO JAVNOST (pričetek predavanj ob 17. uri!):Četrtek, 14. 3. 2013 Stiske svojcev oseb z demencoDoc. dr. Aleš Kogoj, dr. med., specialist psi-hiatrije

Četrtek, 11. 4. 2013 Kakovost življenja stanovalcev z demenco v domu starejšihBarbara Vertačnik, dipl. m. s.

Četrtek, 16. 5. 2013 Kako komunicirati z osebami z demenco Beti Prtenjak, univ. dipl. socialna delavka, učiteljica inovativne validacije

Četrtek, 13. 6. 2013 Katera zdravila bomo pri demenci upora-bljali jutriProf. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specia-list nevrofiziolog

Četrtek, 19. 9. 2013 Skrbništvo za odrasle osebe, ki jim je od-vzeta poslovna sposobnost Mag. Nada Caharijaz Ferme, univ. dipl. pravnica. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA SVOJCE OSEB Z DEMENCO Četrtek, 17. 10. 2013 od 17.00 do 18.30 ure Pozni stadij demencePredavatelj: doc. dr. Aleš Kogoj, dr. med., specialist psihiatrije

Četrtek, 24. 10. 2013 od 16.00 do 17.30 ure Pristop, komunikacija in razumevanje osebe z demencoVodja delavnice: Milena Bukovšek, bolničar/negovalec s specialnimi znanji s področja demence.

Četrtek, 7. 11. 2013 od 16.00 do 17.30 ureKako spodbujati primeren odnos vnukov do starih staršev z demenco.Vodja delavnice: doc. dr. Zlata Felc, dr. med., specialistka pediatrije

Četrtek, 14. 11. 2012 od 16.00 do 17.30 ure Ohranjanje zaposlenosti pri osebah z de-menco. Vodja delavnice: Barbara Jazbec, viš. del. ter.

Četrtek, 21. 11. 2013 od 16.00 do 17.30 ure Kako ohranjati telesne aktivnosti in obču-tje telesa pri osebah z demenco. Vodja delavnice: Kristina Čater, viš. fiziot.

Četrtek, 12. 12. 2013 od 16.00 do 17.30 ure. Vloga socialne službe doma starejših pri domski namestitvi oseb z demencoPredavateljica: Ljubica Gombač, socialna delavka

C. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ prvi delovni četrtek v mesecu od 17.00 do 18.30 ure. Vodja: Helena Jazbec, viš.med. ses.; pomoč-nica: Sabina Sajtl, dipl. m. s.

D. URADNE URE IN SVETOVANJE: prvi delovni četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure.