Poljska v srcu Evro pe - Portal Gov.pl

Petek, 13. 11. 2020 29

Dnevnik 12. 11. 2020 ob 12.43 h CYMK st ra n 29

Kratek življenjepis

Veleposlanik Krzysztof Olendzki seje rodil 2. julija 1963 v mestu Bystrzyca Kłodzka na Poljskem. Leta 1987je diplomiral na Fakulteti za zgodo-vino Univerze v Varšavi. Bil je dok-torski študent na Zgodovinskem in-štitutu Poljske akademije znanosti,nato v Višji šoli za zgodovinske štu-dije na Univerzi Republike San Mari-no, kjer je leta 1995 zagovarjal dok-torsko disertacijo. Je poljski zgodovi-nar in diplomat. V svoji dolgi karierije bil med drugim državni podsekre-tar na ministrstvu za kulturo in na-

rodno dediščino od leta 2006 do2007, veleposlanik Republike Poljskev Tuniziji v letih 2008–2012 ter gene-ralni konzul v Vancouvru( 20 14–2016), direktor Inštituta AdamaMickiewicza, osrednje poljske insti-tucije, namenjene promociji kulture,od leta 2016 do 2019. Od aprila 2020opravlja funkcijo izrednega in poo-bl aščenega veleposlanika RepublikePoljske v Sloveniji. Govori tekoče an-gl eško, italijansko, francosko in rus-ko. Poročen je z Joanno in je očetreh sinov.

Oglasna priloga

i n t e rv j u / Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske

Evropa v obdobju družbenih sprememb

Danes je poljsko gospodarstvoeno najhitreje rastočih in dina-mičnih gospodarstev, ne le vEvropi, ampak tudi v svetu.Veleposlanik Republike PoljskeKrzysztof Olendzki, ki je v Slo-

venijo prišel pred pol leta, pravi, da dan-danes ni tako pomembna blagovnamenjava med državami, temveč učinko-vito tehnološko sodelovanje in gradnjanove kakovosti srednjeevropskih gospo-darstev. Pred kratkim mu je uspelo pove-zati eno vodilnih slovenskih tehnološkihpodjetij s poljskim podjetjem podobnegaprofila in upa, da bo to sodelovanje poka-zalo novo evropsko kakovost.

Pred dvema dnevoma, torej 11.novembra, je Poljska praznovala danneodvisnosti. Zakaj je ta dan takopomemben v očeh ljudstva?Leta 1795 je Poljska za dolgih 123 let iz-

gubila svojo neodvisnost. To je bil čas, koso bile poteptane ne samo naše pravice,temveč tudi naša kulturna identiteta,vključno s politično. Kakršna koli mani-festacija identitete je bila surovo prega-njana. Prepovedali so nam govoriti poljš-čino. Ruski žandarji so na varšavskih uli-cah zaradi uporabe materinščine ljudipretepali. Nemški kulturni boj (Kultur-kampf) se je v odnosu do Poljakov meddrugim kazal s popolno prepovedjo upo-rabe poljskega jezika, tudi pri molitvi.Tragična stavka otrok v Wrześniji leta1900 je le en primer upora proti genocid-ni politiki nemške države. Poljski jezik inkultura sta se lahko razvijala samo naozemlju, ki si ga je podredila Avstrija, karje bila posledica sodelovanja vseh Slova-nov v habsburški monarhiji. Dinamičnirazvoj in ustvarjalni obstoj v povezavi sKrakovom, Lvovom, Parizom in Züri-chom, ki sta kljubovala uničevanju polj-ske kulture in zmanjševanju njenega po-mena s strani Rusov in Nemcev, staohranjala neodvisnost Poljakov. V ob-dobju 123 let smo to izrazili s štev i l n i m ivstajami in po letu 1864 tudi z gradnjopolitičnih struktur, ki naj bi prek medna-rodne politike vodile do svobodne Polj-ske. Zadnja vstaja je bila delavska revolu-cija leta 1905, ki jo je sprožil socialist JózefPiłsudski. Z bojem za delavske pravice jehotel strmoglaviti rusko vlado in si izbo-riti možnost vzpostavitve demokratičnepoljske oblasti. Ko je 11. novembra 1918Piłsudski razglasil ponovno rojstvo neod-visne poljske države za vse Poljake, zavse državljane ponovno rojene Poljske, jedan neodvisnosti postal največji praznik.Generacija, rojena na svobodnem Polj-skem, se je lahko pozneje uprla nacizmuin komunizmu ter postala temelj solidar-nosti, ki je nam in svetu prinesla demo-kracijo. Najvidnejši predstavnik te gene-racije je Karol Wojtyła, kasnejši papež Ja -nez Pavel II.

Zakaj je sodelovanje med državami vteh časih še posebno pomembno?V današnjem svetu, še bolj pa v današ-

nji Evropi, skorajda ni področja, ki ne bi

bilo predmet mednarodnega sodelova-nja. To je še posebno nazorno v časupandemije covida-19. Države ne samozbirajo in si izmenjujejo podatke, temvečtudi usklajujejo operativne metode delo-vanja in se med seboj podpirajo. Prvi valpandemije je pokazal, da pomanjkanje

mednarodnega sodelovanja, zapiranje dr-žav in njihovo delovanje na podlagi ozkorazumljenega egoizma dolgoročno prina-šajo izredno negativne učinke. Tudi čeobstajajo omejitve na področju varovanjazdravja, gospodarstvo mora ostati odpr-to. Da bi države lahko delovale, morajo

zagotoviti razvoj svojih gospodarstev, karje mogoče le pod pogojem dolgoročnegamedsebojnega sodelovanja. To je odličnopotrdilo tudi julijsko izredno zasedanjeevropskega sveta.

Blagovna menjava med našimad ržavama zadnja leta raste, dandanesz n aša že skoraj dve milijardi evrov.Kaj pričakujete v prihodnjihštirih letih?Poljaki in Slovenci so končno opazili

drug drugega, čeprav je v Sloveniji priljudeh še vedno prisotna podoba poljskekrize iz osemdesetih let. Danes je poljskogospodarstvo eno najhitreje rastočih indinamičnih gospodarstev, ne le v Evropi,ampak tudi v svetu. Raven inovacij intehnolo škega napredka daje poljskimpodjetjem številne konkurenčne predno-sti, zato so privlačen partner pri razvojuin gradnji novih trgov za skupne sodob-nejše izdelke.

Sedanja gospodarska situacijaPoljske omogoča, da se za mestogeneralnega sekretarja OECDpoteguje Michał Kurtyka, trenutno

poljski minister za podnebje inokolje, spreten pogajalecsporazumov COP24.Nova kakovost medsebojnegazaznavanja je vedno bolj vidna.Pred kratkim mi je uspelo povezati tu-

di eno vodilnih slovenskih tehnološkihpodjetij s poljskim podjetjem podobnegaprofila. Upam, da bo to sodelovanje po-kazalo novo evropsko kakovost in bo šeen primer srednjeevropskega geniusa lo-ci. Danes se ne borimo več za povečanjeblagovne menjave, temveč za učinkovitotehnolo ško sodelovanje in gradnjo novekakovosti srednjeevropskih gospodar-stev. Zgraditi moramo temelje, da bodolahko naši inženirji ustanavljali lastnapodjetja in svoje izdelke prodajali podlastno blagovno znamko, tako da bomo z

davki iz njihovih dejavnosti razvijali šoletako v slovenskem Naklem kot v polj-skem kraju Nakło nad Notecią, pa tudi vNaklem na Češkem in Slovaškem .

Poljske izkušnje z gospodarsko tran-sformacijo in s prehodom v brezogljičnodru žbo nam dajejo polno legitimiteto,da lahko podpremo kandidaturo Mi-chała Kurtyke za generalnega sekretarjaOECD. Kajti on preprosto ve, kakovpeljati OECD na novo zeleno pot v po-stkoronskem svetu.

Okrepila so se tudi poljskaneposredna vlaganja.Katera so največja?Poljska podjetja sicer niso izvedla tako

spektakularnih naložb, kot je denimo na-l ožba Krke v Varšavi. Vse več pa je na-l ožb, ki jih izvajajo poljski investicijskiskladi ali velike poljske verige oblačil inobutve, kot so CCC, Reserved in Mohito.To so zelo vidne blagovne znamke, pravtako Intersport. Toda še veliko zanimi-ve j še so naložbe v visokotehnološko in-dustrijo. Brez sistemov, ki jih ponuja hče-rinsko podjetje poljskega velikana Asse-co Poljska (gre za podjetje Payten), si da-nes težko predstavljamo sodobno ban-čništvo. Nič drugače ni s področji prevo-za in logistike. Do drastičnega znižanjastro škov prevoza v Luko Koper je prišlozaradi uvedbe sodobnih tovornih vlakovdru žbe Primol-Rail, članice poljske skupi-ne PKP Cargo International. Spremembev gospodarstvu, ki jih je povzročil co-vid-19, zahtevajo širitev logističnih siste-mov in sodobnih oskrbovalnih omreži j.Poljska podjetja so med vodilnimi v tejpanogi v Evropi. Zato je prihodnost pol-na izzivov in gradnje novih struktur so-delovanja, ne samo v dvostranskih odno-sih, ampak predvsem na tretjih trgih.

Najp omembnejše mesto,prestolnico Poljske, krajkronanja in nekropolopoljskih vladarjev, jeustanovil Slovenec.

.....................................................................

T Vlasta Tifengraber.....................................................................

Veleposlanik Republike Poljske Krzysztof Olendzki F osebni arhiv

.....................................................................

Nadaljevanje na 30. strani.....................................................................

Poljska – v srcu Evrope Ob dnevu neodvisnosti

30 Petek, 13. 11. 2 02 0


// Poljska – v srcu Evrope //Oglasna priloga

Sta Slovenija in njeno gospodarstvona Poljskem prepoznavna?Čeprav se jezikovne napake žal poja-

vljajo precej pogosto, nihče na Poljskemne bo zamenjal alpsko-sredozemskeSlovenije z našo južno sosedo Slovašk o.Na Poljskem je splošno prepoznavnablagovna znamka Krka, globlje zaveda-nje o Sloveniji pa se tu pravzaprav kon-ča. Še druga, predvsem pri turistih splo-šno znana slovenska blagovna znamkaje Dars. Na Poljskem vsi vemo, da je Slo-venija lepa in Slovenci prijazni, a ko greza kaj bolj konkretnega, znanja o Slove-niji na Poljskem praktično ni. Pa vendarimate poleg čudovite narave tudi im-presivno kulturno dediščino in odlične

festivale. Ljubljanski festival klasičneglasbe je eden najboljših evropskih fes-tivalov. Vaš velikonočni pasijon v Škof j iLoki je eno od čudes srednje Evrope. Invino! V Varšavi je bila nekoč slovenskavinoteka, a je žal izginila. Turistični pro-met s Poljsko se povečuje. Tudi če je ve-čina mojih rojakov namenjenih na dal-matinsko obalo, bi si po poti vseeno ra-di ogledali lepote Slovenije in se spočilina primer na Ptuju in v njegovi okolici.Tudi tekmovanja v smučarskih poletihv Planici so za Poljake velika atrakcija.Na žalost je letošnja izkušnja popolnegazaprtja (lockdowna) številna poljskapodjetja odvrnila od promocije te desti-nacije. Pa nas je 38 milijonov.

Kdaj naj bi po načrtih začel delovatiskupni inštitut za ocenjevanjestanja na področju vladavine pravav članicah Evropske unije, ki naj biga vzpostavili Madžarska in Poljska?Zakaj se je Poljska odločilaza to potezo?Za temelj poljske politične kulture je

od nekdaj veljalo prepričanje, da bi mo-rali splošno dobro, tako imenovano respubliko, uresničevati svobodni ljudje, kibodo skupaj s svobodnimi zagovarjalienakost z enakimi. Vsi v Evropi imamopravico do enake obravnave. Kot svobo-dni s svobodnimi ravnamo tako, da bibili vsi obravnavani enakopravno medenakopravnimi .

Burne reakcije so bile tudi naprepoved splava v vaši držav i .Danes skoraj vse razvite zahodne

dru žbe doživljajo notranjo strukturnokrizo. Skoraj v vseh primerih so protestinasilni. V zadnjih mesecih so ekstremniprimer postale ZDA. Do protestov priha-ja tudi v večini evropskih držav. Njihovanarava je drugačna kot v Belorusiji aliRusiji, kjer se ljudje borijo za dostojan-stvo in demokracijo. V zahodnem svetun a ra šča frustracija zaradi liberalne de-mokracije, ki danes ne more najti takoj-šnjih odgovorov na številna vprašanjain pomisleke. Različne interesne skupi-ne skušajo zapeljati razočarane ljudi, kijih muči dolgotrajna pandemija. Njihovojezo in žalost preusmerjajo, da lahkozasledujejo svoje interese. Evropa naj-verjetneje vstopa v novo obdobje druž-benih sprememb, ki je še posebno ne-varno zato, ker bodo ta vrtinec skuša leizkoristiti vse sile, ki niso naklonjeneEU in njenim državam članicam. To bopolitični izziv za vse, ki jim je pomem-

bna evropska kultura dialoga, spoštova -nja svobode in dostojanstva drugegačloveka .

K akšno je vaše mnenje o novemmigracijskem in azilnem paktu, kiga je EU predstavila srediseptembra letos?Evropska unija, torej vsi državljani dr-

žav članic, moramo prek naših demo-kratično izvoljenih vlad, ki sestavljajoEvropsko unijo in navsezadnje usmerja-jo njeno politiko, najti najboljši način, dazagotovimo varnost vseh ljudi.

V Slovenijo ste prišli konec aprila,ko je v naši državi veljalo popolnozaprtje. Prvi vtis zato verjetno ni bilta kšen, kot ste ga mogočep r i č a koval i .Ob ožujem Poljsko, svoje mesto Varša-

vo, svojo vas Zalesie Górne blizu Varša-ve, kjer je čudovita cerkev svetega Hu-berta in pokopališče. Vendar me Slove-nija vsak dan navdihuje s čudovito po-krajino, posejano s številnimi cerkvamiin glasbo zvonov, ki se razlega v pros-transtvo. Daje mi občutek harmonije, le-pote in miru, ki ga nisem doživel nikjerdrugje v svetu. Slovenija mi daje tudiSlovence, s katerimi imam tako velikoin hkrati tako malo skupnega, da je po-govor vedno veliko veselje. Vsak dansem srečen, da sem tu. Prizadevam si začedalje boljše odnose med našima drža-vama, za odpiranje naših ljudi drug dru-gemu. Poljska in Slovenija sta si zelo bli-zu. Po eni najstarejših poljskih kronik,Kroniki blaženega Vincenca Kadłubkaiz sredine trinajstega stoletja, je prvikrakovski princ – po imenu Krak, kako-pak – do reke Visle, z namenom, da setam ustali in ob reki postavi svoj grad,prispel s Koroškega. Tako je torej najpo-membnejše mesto, prestolnico Poljske,kraj kronanja in nekropolo poljskih vla-darjev, ustanovil Slovenec. Tukaj v Lju-bljani je tudi Krakovo. Danes se teh po-vezav ne spominjamo več tako dobro,

toda pred letom 1941, ko je zelo aktivnodelovalo Slovensko-poljsko društvo pri-jateljstva, je bilo to znanje splošno, pravtako tudi spomin na druge poljsko-slo-venske odnose.

Vizija mandata – kateri sonajp omembnejši cilji, katereso vaše prioritete?Dolgo bi lahko govoril o političnih in

gospodarskih ciljih ter prednostnih na-logah – o Pobudi treh morij, sodelova-nju v okviru Višegrajske skupine, kiber-netski varnosti, sodelovanju v zvezi Na-to, pripravah na slovensko predsedova-nje Svetu EU. Vse to so pomembnestvari. Toda vse te pomembne stvari ži-vijo kratko življenje. Jaz pa si želim, dabi se odnosi med Poljaki in Slovenci raz-vijali kot rezultat medsebojnega razu-mevanja. Želim si, da ne bi zapravili za-vedanja o velikem delu, ki so ga opraviliVojeslav Molé in Franc Stelè ter Vojesla-vov brat Rudolf, briljantni prevajalecSienkiewicza. Želim si, da bi se po 80 le-tih, odkar so ga Nemci razpustili, obno-vilo Slovensko-poljsko društvo prijatelj-stva, umetniški in znanstveni stiki pa bise povrnili v nekdanjem sijaju in moči.Upam, da bo to kljub koronavirusu mo-goče uresničiti. ×

predsedovanje višegrajski skupini

Nazaj na ustaljene tirnice

Prvenstveno, Poljska se bo močnozavzemala za V4 v močni Evropskiuniji (EU). Gre za obsežna dogovarja-nja in koordinacijo delovanja V4 napolitični ravni v EU. Želimo si okre-pitve vpliva držav V4 na odločanjeEU. Prav tako si želimo poglobiti so-delovanje V4 v sektorskih politikahEU. Razvijali bomo sodelovanje vformatu V4+, kar je pomemben ciljvsakega našega predsedovanja.

Drugi cilj je čim hitrejša vrnitev knormalnosti po pandemiji (V4 reco-

very). Temu bo namenjeno pred-vsem sodelovanje na področjuzdravja in znanosti. Tretji cilj polj-skega predsedovanja V4 je krepitevme dčlove ških odnosov. S tem misli-mo predvsem na krepitev sodelova-

Poljska je s 1. julijem prevzelapredsedovanje Više grajskiskupini, ki bo trajalo do 30. junija2021 in bo potekalo podsloganom Nazaj na ustaljenetirnice (Back on track). V temčasu si bo prizadevala za dosegoštirih glavnih ciljev na področjugospodarstva, varnosti in družbe .

Drugi cilj je čim hitrejšavrnitev k normalnosti popandemiji (V4 recovery).Temu bo namenjenopredvsem sodelovanje napodročju zdravja in znanosti.

Gre za obsežna dogovarjanjain koordinacijo delovanjaV4 na politični ravni v EU.Želimo si okrepitve vplivadr žav V4 na odločanje EU.

Do drastičnega znižanjastro škov prevoza v Luko Koperje prišlo zaradi uvedbe sodobnihtovornih vlakov družbe Primol-Rail, članice poljske skupinePKP Cargo International.

Prvi val pandemije jepokazal, da pomanjkanjemednarodnega sodelovanja,zapiranje držav in njihovodelovanje na podlagi ozkorazumljenega egoizmadolgoročno prinaša joizredno negativne učinke.

...................................................................

Nadaljevanje s prejšne strani...................................................................

Poljska je s 1. julijem prevzela predsedovanje Višegrajski skupini. F Shut tersto ck

ob 100. obletnici rojstva

Karol Wojtyła, sveti Janez Pavel II.

Ob 100. obletnici rojstva Janeza Pa-vla II. se ustavimo ob njegovi oseb-nosti, pomembnem simbolu poljskegeneracije neodvisnosti; generacije,ki je Poljsko in Evropo osvobodilanajvečjih bremen 20. stoletja: naciz-ma in komunizma.

Domoljubja so Karola učili oče,šola in župnijska cerkev v Wadowi-cah, pa tudi celotno ozračje odprte-

...................................................................

T Joanna Olendzka...................................................................

Učil je, da je vsaka težkasituacija lahko priložnost inda lahko vsaka omejitev,če jo živimo dostojanstveno,postane spodbuda za osebnirazvoj. Živeti moramo tukaj inzdaj ter delati dobro tam,kjer smo. Preprosto inhkrati zelo zahtevno.

ga, večkulturnega okrožnega mes-teca, v katerem so do konca drugesvetovne vojne skupaj živeli Polja-ki, Judje in Romi. Karol Wojtyła seje rodil maja 1920, ko so, kot je go-voril, »boljševiki šli nad Varšavo «.Vzgojen v domoljubju je postalsimbol »generacije neodvisnih«.Vse življenje je na vse načine pos-ku šal odplačati dolg hvaležnosti dosto tisoče poljskih vojakov, brezim-nih žrtev vojne, ki so umrle na bo-jiščih, najprej v tujih uniformah de-litvenih okupatorskih sil, nato pa vprerojeni poljski vojski, ki je z veli-kim trudom branila ponovno prido-bljeno državo pred boljšev i ško in-vazijo leta 1920.

Ob izbruhu druge svetovne vojneje bil Karol Wojtyła star 19 let in jekončal prvi letnik poljščine na Ja-giellonski univerzi v Krakovu. Sep-tembra 1939 se je cela Poljska, neglede na vero, poklic, narodnost aliMladi Karol Wojtyła

nja na področju ši rše definiranih po-vezav in sinergij (V4 connectivity).Poslednji cilj je gradnja digitalne Vi-šegrajske skupine. V zvezi s tem jenajp omembnejše sodelovanje V4 napodročju digitalne agende, vključnoz digitalizacijo, umetno inteligenco(AI), robotiko, e-trgovino in kiber-netsko varnostjo.

Vi šegrajska skupina bo tudi vprihodnje zagovarjala stabilnost inrast v Evropi ter si kot enakovrednapartnerica na legitimen način priza-devala prispevati k dialogu o prihod-nosti Evropske unije. × bpp

Petek, 13. 11. 2020 31


p re m oženjsko stanje, postavila v bojza obrambo domovine in svobodetemeljnih vrednot vseh Poljakov. Ge-neracija Wojtyłe je z nasprotovanjembrutalnemu režimu nemškega oku-patorja, ki ni bil usmerjen toliko v iz-ko r i ščanje gospodarstva kot pred-vsem v uničenje dostojanstva in kul-ture Poljakov, želela čim bolj jasnoizraziti svojo poljsko identiteto.

Med okupacijo je bil Karol Wojtyłaposlan na prisilno delo v kamnolometovarne sode Solvay v Krakovu. Od-more med delom je izkoriščal za bra-nje in molitev. Fizično delo je združe-val z nastopi v predstavah podzem-nega rapsodičnega gledališča, ki najbi ohranjalo duha naroda. V tem ob-dobju je pisal tudi mladostne pesmiin drame.

Poljsko je imel neizmerno radPoljsko je odpeljal v Vatikan. Zanj jebila navdih, moč in dediščina, ki mu

je dajala moč, da je na svojih plečihnosil težave vsega sveta.

Danes nihče ne dvomi, da je pravJanez Pavel II. vplival na spremembev Srednji in Vzhodni Evropi. Po nje-govem prvem romanju na Poljsko seje rodilo družbeno gibanje Solidarno-st, ki je privedlo do padca komuniz-

ma, najprej na Poljskem, nato pa vcelotni nekdanji vplivni sferi SZ. Sve-ti oče je na to spomnil med svojimobiskom 19. maja 1996 v Mariboru.Poudaril je, da se kljub porušenim zi-dovom in padlim železnim zavesamv človekovi zavesti močneje kot ka-


pomembni datumi

Zgodovinske obletnice v letu 2020

Sto let od odločilne zmagev bitki pri Varšav iBitka pri Varšavi, znana kot čudež na Vis-li, je potekala med 13. in 25. avgustom1920 v času poljsko-boljšev i ške vojne.Izid bitke je odločil, da Poljska obdrži po-novno pridobljeno neodvisnost, in pre-prečil načrte za širjenje komunizma vzahodno Evropo. Če Poljaki v tej bitki nebi zmagali, bi bila Srednja Evropa odprtaza komunistično propagando in sovjet-sko invazijo. Obletnica poljske zmage leta1920 tako ni le poljski praznik.

Britanski veleposlanik v predvojni Po-ljski lord Edgar Vincent D'Abernon jo jeoznačil za osemnajsto odločilno bitko vzgodovini sveta. Zapisal je: »Sodobna ci-vilizacijska zgodovina pozna le malo po-membnejših dogodkov, kot je bitka priVa ršavi leta 1920. Ne pozna pa niti enega,ki bi bil manj cenjen … Če bi se bitka priVa ršavi končala z boljšev i ško zmago, bi vevropski zgodovini prišlo do preobrata innajmanjšega dvoma ni, da bi padec Var-šave odprl vrata komunistični propagan-di in sovjetski invaziji. (...) Naloga politič-nih pisateljev je razložiti evropskemujavnemu mnenju, da je leta 1920 Poljskare šila Evropo.«

40. obletnica Solidarnosti31. avgusta 2020 smo praznovali še enoveliko okroglo obletnico nedavnih do-

godkov – 40. obletnico splošne stavkeavgusta 1980 in ustanovitev Solidarnosti.Solidarnost se je dobro usidrala v poljskizgodovini; upravičeno menimo, da stabili leti 1980 in 1981 pomembni za poljskinarod in civilno družbo, oblikovali smoštevilne institucije, ki spominjajo na tistedogodke in ljudi, ki so bili takrat aktivni.Na etosu neodvisnega in samoupravne-ga sindikata smo zgradili suvereno III.Republiko Poljsko.

Revolucija Solidarnosti leta 1980, ki jenazadnje privedla do padca komunizmaleta 1989, je imela značilnosti mirne na-cionalne vstaje. Veliko družbeno gibanjeje poosebljalo upanje milijonov Poljakovna dostojnejše in boljše življenje. Soli-darnost je družbi vrnila subjektivnost,prebudila je ogromne težnje po svobodiin samoupravi. Nastali sindikat je ljudiučil, da se organizirajo, da izrazijo svojemisli in želje. Nova orodja za vladanje sopostala pogajanja, dogovori in sporazu-mi. Sporočilo Solidarnosti je ostalo v Po-ljakih in se je v celoti razkrilo po deve-tih letih, leta 1989, ko je Poljska postala

prva država, ki je mirno zrušila komu-nistični sistem, nato so ji sledile tudidruge države tako imenovanega vzhod-nega bloka.

To pomembno obletnico je Poljskazaznamovala tudi v Sloveniji, in sicer obrobu Blejskega strateškega foruma. Skalapod blejskim gradom je bila osvetljena zlogotipom Solidarnost, kar je bila simbol-na pridružitev spominu na gibanje, ki jespremenilo življenje vseh državljanov dr-žav Srednje in Vzhodne Evrope.

Spominjamo se 80. obletnicepokola v KatinuNa prelomu aprila in maja leta 1940 je bi-lo na ukaz najvišjih oblasti ZSSR ustrelje-nih skoraj 22.000 Poljakov. Stalinova taj-na policija NKVD je s streli v glavo umo-rila na tisoče poljskih častnikov in inte-lektua lcev.

Sovjetske oblasti so dolgo tajile ta mno-žični umor. Usmrtitve so potekale v strogizaupnosti, žrtve so bile pokopane v mno-žičnih grobiščih, med drugim v Katinu inMiednojah. Danes je pokol v Katinu javno

označen za genocid, vojni zločin in zločinproti človeštvu. Šele leta 1990 je Sovjetskazveza uradno potrdila resničnost obtožbstoritve kaznivega dejanja. Sovjetskeoblasti so se odločile, da bodo pobile na ti-soče neoboroženih Poljakov (vojnih ujet-nikov in civilistov), ker ti niso podleglinjihovi propagandi in so ostali domoljubi,pripravljeni na boj s sovjetskim okupator-jem za svobodno domovino.

Danes je Katin simbol spomina na lju-di, ki se zaradi svoje nepopustljive drženiso odrekli domoljubju in so bili Poljskizvesti do konca življenja. Je tudi simbolprizadevanj za resnico o okoliščinah zlo-čina in opozarja na storilce.

Prve popolnoma svobodne volitve vpovojni zgodovini PoljskeLokalne volitve 27. maja 1990 so bile pr-ve popolnoma svobodne volitve v po-vojni zgodovini Poljske. Omejene nisobile z nobenimi dodatnimi pogoji, kotna primer ključne volitve 4. junija 1989,potekale so tudi pred prvimi splošnimi

pre dse dniškimi volitvami (25. novembra1990). Niso bile torej le pomemben do-godek v zgodovini poljske lokalne sa-mouprave, temveč tudi ključni dogodekz vidika demokratične preobrazbe po le-tu 1989 in padcu komunizma. Tridesetlet lokalne samouprave pomeni tri de-setletja ogromnega dela prebivalcev inpredstavnikov lokalnih oblasti poljskihregij, mest, vasi; gre za pomembno lek-cijo samostojnega odločanja o nas in na-ši neposredni okolici.

Že več kot polovico tega obdobja ima-jo lokalne oblasti na voljo evropska sred-stva. Dobro črpanje evropskih sredstevna lokalni ravni se odraža v izboljšanjuživljenjskega standarda prebivalcev. Vprimeru Varšave je to na primer izjemnapodpora pri gradnji varšavskega metroja.Letos so v času pandemije obletnico zaz-namovali predvsem na daljavo, po spletu,a vseeno skupaj. Ta skupnost, ta solidar-nost je največji kapital. Na tem temelju jePoljska zgradila 30 let skupnega uspeha,na njem gradi prihodnost. × bpp

Leto 2020 je polno okroglihobletnic, ki zaznamujejopomembne dogodke izzgodovine Poljske, meddrugim 100. obletnicorojstva svetega Janeza PavlaII., 100. obletnico bitke priVa ršavi, 80. obletnico pokolav Katinu, 75. obletnico koncadruge svetovne vojne vEvropi, 40. obletnicoSolidarnosti in 30. obletnicolokalnih volitev.

Spomenik sv. Janeza Pavla II. Na BrezjahF J. Olendzka

Katin je simbol spomina na domoljubje Poljakov. F Shut tersto ck

– simbol generacije neodvisnostidar koli prej poraja vprašanje o smis-lu življenja in o vrednosti svobode.

Te besede navajamo danes, v dobipandemije, ko se vsak od nas sprašu-je: Kaj bo potem? Kaj bo z mano, mo-jo družino, svetom? Sprašujemo se,kaj bi nam Janez Pavel II. povedal ovsem tem. In se seveda takoj spom-nimo besed, s katerimi je pričel svojpontifikat: Ne bojte se!

Pap ež u pa n j aNe bojte se! Skrivnost bolezni imanamen. Lahko nas navdihne za oseb-no refleksijo, včasih za sprememboživljenja ali preprosto, da izstopimo izozkega kroga našega ega. Mogoče gredanes prav za takšne preproste zma-ge nad samim seboj, za zanimanje zadruge ljudi, pogum v vsakdanjem ži-vljenju, ko izgubiš slu žbo, otroci nehodijo v šolo, ko se bližnja oseba boriza življenje v bolnišnici. Janez PavelII. je trdil, da je trpljenje na svetu tu-

di zato, da v nas sprošča ljubezen, toradodarno in nesebično darilo lastne-ga jaza za tiste, ki trpijo. (Apostolskopismo Salvifici Doloris 1984)

Imenovali so ga papež upanja, kernas je tega upanja ves čas učil. Nesmemo se predati obupu. Živl j e n j eima veliko barv in odtenkov. Tr-pljenje daje smisel, uči ponižnosti inomogoča, da opazimo lepoto človeka.Wojtyła je, tako kot njegovi vrstniki,zelo dobro poznal življenjske stiske:zgodnja izguba matere, smrt brata inočeta, obup pod nemško okupacijo,brezizhodnost komunizma, bolečinazaradi teptanja pravic do dostojnegadela, rušenje miru, človekovih pravic,spodkopavanje pravice do živl j e n j anerojenih in nato poskus atentata nanjegovo življenje, napredujoča par-kinsonova bolezen in … vsa bolečinasveta. Toda vedel je eno stvar, in toje pokazal z vso svojo držo: vedno jetreba »prestopiti prag upanja«. ×

Med okupacijo je bil KarolWojtyła poslan na prisilnodelo v kamnolome tovarnesode Solvay v Krakovu.

Spomenik maršala Jozef Pilsudskega ob dnevu naodvisnosti. F Shut tersto ck

32 Petek, 13. 11. 2 02 0



e-mobilnost

Poljski elektromobilni ekosistem

Prav takrat so avtomobili s konvencio-nalnimi pogoni zamenjali električneavtomobile, ki so se do tedaj razvijalivzporedno. Danes je drugače. Sto letpozneje vse kaže, da bo to desetletjetudi na Poljskem obdobje temeljitihsprememb v prometu, usmerjeno vrazvoj alternativnih goriv, vključno zrazvojem elektromobilnosti.

Poljska je svojo dogodivščino zelektrično mobilnostjo začela zgodaj,že leta 2016, pri čemer je zadnja štirileta izkoristila za razvoj trga v smisluponudbe, povpraševanja, ozavešč a-nja, pripravo pravnih okvirov delova-nja in gradnjo električnih omreži j.Celovit pristop k tej temi je privedeldo tega, da je Poljska na nekaterihpodročjih elektromobilnega ekosiste-ma postala ena vodilnih držav v regi-ji, če ne celo vodilna, zagotovo pazgled številnim drugim.

Podpora razvoju elektromobilnegaekosistema poteka na več ravnehhkrati. Na začetku je bilo ključno, da seustvarijo pravni okviri, ki bodo subjek-

tom zagotovili stabilnost pravnegaokolja in določili dolgoročne razvojneusmeritve. Leta 2017 je poljska vladasprejela nacionalni okvir za politikorazvoja infrastrukture za alternativnagoriva in načrt za razvoj elektromobil-nosti na Poljskem Energija v prihodno-sti. Naslednje leto (2018) je prineslo za-kon o elektromobilnosti in alternativ-nih gorivih ter ustanovitev sklada zapromet z nizkimi emisijami. Vzposta-vljen je bil tudi register infrastruktureza alternativna goriva, torej javni regis-ter splošno dostopnih polnilnic.

Poleg regulacij je za razvoj trga ključ-no spodbujanje povpraševanja. Sprejeti

zakoni so med drugim določili obveznidelež električnih vozil v voznem parkujavnih podjetij. To velja tudi za javniprevoz, saj morajo lokalni organi (vmestih z več kot 50.000 prebivalci) za-gotoviti ustrezen delež b re ze m i s i j s k i havtobusov (5 odstotkov od 1. januarja2021, 10 odstotkov od 1. januarja 2023, 20odstotkov od 1. januarja 2025 in 30 od-stotkov od 1. januarja 2028). Podobne-mu cilju so sledili tudi Sklad za prometz nizkimi emisijami, Center za promet-ne projekte EU in Nacionalni sklad zavarstvo okolja in upravljanje voda, kiobjavljajo razpise za sofinanciranje za-menjave voznega parka na brezemisij-

ski pogon (tako za nakup avtobusovkot osebnih vozil).

Gradnja poljskegaelektričnega avtomobilaTudi na področju ponudbe imajo polj-ske ambicije trdne temelje. Poljska na-mreč že razpolaga s pomembnim po-tencialom na področju avtomobilskeindustrije – po številu zaposlenih v tejpanogi je na tretjem mestu v EU z let-

no proizvodnjo skoraj 0,5 milijonaosebnih avtomobilov in 200.000 gospo-darskih vozil. Iz kombinacije klasičneavtomobilske industrije in novegaelektromobilnega ekosistema pa semorda rojeva nova poljska specializaci-ja. Poljska je največji proizvajalec in iz-voznik električnih avtobusov v EU.Prav na Poljskem je bil izdelan prvielektrični »avtobus leta«. Od leta 2016do 2019 se je število električnih avto-busov, ki se uporabljajo v poljskih mes-tih, povečalo za enajstkrat, njihovaproizvodnja pa za dvanajstkrat. Štev i l opolnilnih mest se je povečalo za se-demkrat (leta 2016 jih je bilo 324, leta

2020 pa že 2445). Poleg tega že nekajčasa potekajo priprave za proizvodnjopoljskega električnega avtomobila(njegov prototip, poimenovan izera, jebil predstavljen letos), za kar skrbi pod-jetje Electromobility Poland.

Priprava elektroenergetskega omrežjaza tisoče električnih vozil v sistemu jebil projekt, ki je zahteval sodelovanještevilnih strani, vključno z operaterjidistribucijskega omrežja. V primeru pre-počasnega razvoja infrastrukture za pol-njenje električnih vozil v 32 največjihpoljskih mestih so ta dolžna takšno in-frastrukturo ustvariti sama. Trenutnopotekajo dela na tako imenovani e-tarifi,namenjeni hitrim polnilcem, kar naj bip osp e šilo razvoj tega tržnega segmenta.

Sistemski pristop k elektromobilnos-ti, poljski potencial in duh inovacij sopo mnenju mnogih zagotovilo za na-daljnji uspeh Poljske na tem področju.Uspeh je tudi dejstvo, da v elektromo-bilnost ne verjame samo vlada, temvečtudi zasebni podjetniki. EkoenergetykaPolska je denimo ena največjih proiz-vajalk polnilnic za električne avtobuse,s proizvodnjo polnilnih postaj za indi-vidualne potrošnike se med drugimiukvarjajo Enelion iz Gdanska in PREBiel iz Piekaryja. V priložnosti in polj-ski potencial verjamejo tudi tuji inves-titorji, ki so na Poljskem zgradili tovar-ne baterij in komponent, na primer LGChem, Umicore in Johnson Matthey. ×

*Dr. Alicja Pawłowska - Piorun je vrši l kadolžnosti vodje oddelka za promet z nizkimiemisijami na KOZK

Dvajseta leta 20. stoletja sopomenila konec razvojasvetovne elektromobilnosti,med drugim zaradi odkritijnovih nahajališč nafte intehničnega napredka. Da,prav ste prebrali......................................................................

T Dr. Alicja Pawłowska - Piorun*.....................................................................

pravična preobrazba

Nov pristop k podnebni politiki

Ta prva preobrazba je državam indru žbam prinesla liberalne demokra-tične sisteme, ki temeljijo na tržnemgospodarstvu. Hkrati je povzročila ve-like materialne in strukturne stroške ,ki so jih bile družbe primorane nositi,da bi lahko izpolnile zahteve za pris-top k Evropski uniji.

Nujnost uresničitve vizije gospodar-stva brez emisij CO2 sili evropskedru žbe v preobrazbo. Za Srednjo inVzhodno Evropo, ki se trudita dohitetiraven gospodarskega razvoja in ži-vljenjski standard tako imenovane sta-re EU, se zdi, da bo zaradi krize, ki jo jepovzročila pandemija covida-19, tatranzicijska prizadevanja težko izvesti.

Vsi se zavedamo, da je prehod napodnebno nevtralnost nujen, hkrati patudi vemo, da mora biti pravičen. Pra-vična preobrazba je postala ena glav-nih tem podnebne konference COP24,ki je potekala decembra 2018 v Katovi-cah. Takrat je na poljsko pobudo nas-tala tudi tako imenovana Šlezijska iz-java o solidarnosti in pravični transfor-maciji (https://cop24.gov.pl/presiden-

cy/initiatives/just-transition- declara-tion), ki jo je podprlo več deset drža v.

Kaj je pravična preobrazba?Gre za koncept, ki opozarja na družb eneposledice gospodarske preobrazbe, po-trebne za doseganje podnebnih ciljev.Poudarja zaščito zaposlenih, ki bodo iz-gubili službo zaradi sistemske preobraz-be visokoogljičnih gospodarskih sektor-jev, zlasti rudarstva. Pravičen prehodlahko razumemo kot sklop socialnih po-litik, namenjenih zagotavljanju plač, us-posabljanju in socialni zaščiti tako de-lavcev v teh sektorjih kot tudi njihovihdru žin. Te zadeve so še posebej po-membne za družbe Zahodnega Balkana,ki zaprosijo za pristop k Evropski uniji.

Energetski prehod in doseganje pod-nebnih ciljev sta zlasti za Poljsko, pa tu-di za druge države Srednje in VzhodneEvrope, najresnejši izziv v prihodnjih le-tih. Ključnega pomena je minimiziratineželene posledice preobrazbe, zlastipoglabljanje pojava energetske revščineali izključevanje določenih družb enihskupin. Zato priprave na ta projekt zah-tevajo obsežna družbena posvetovanja,ki bodo prvič omogočila boljše prilaga-janje dejavnosti dejanskim potrebam,drugič pa naj bi zagotovila ši ršo družbe -no sprejemljivost prehoda.

Prispevek Poljske na področjupravične preobrazbePoljska zagovarja pravično preobrazboin je aktivna udeleženka mednarodne

podnebne razprave. Njena prioriteta vmednarodnem prostoru je Šlezijska iz-java o solidarnosti in pravični preo-brazbi. Poljska je v zadnjem času pos-tala tudi pobudnica in gostiteljica šte -vilnih srečanj in razprav, katerih na-men je narediti potrebne korake zai m p l e m e ntac i j o

Poljska je junija 2019 na podnebnikonferenci v Bonnu v sodelovanju zMednarodno organizacijo za delo pri-pravila delavnice za podnebne poga-jalce in druge udeležence konference»Solidarnost in pravičen prehod zavse, s ciljem uresničitve ambicioznihpodnebnih ukrepov«. Nekaj dni pozne-je, v začetku julija, se je na pobudopredsednika Republike Poljske Andr-zeja Dude odvila mednarodna konfe-renca na visoki ravni z naslovom»Ljudje in podnebje. Pravična in soli-darna preobrazba«. Ta dogodek jeomogočil razprave politikov z znan-stveniki, poslovneži in tudi nevladnimiorganizacijami, ki se ukvarjajo s skupi-nami, izključenimi iz perspektive pod-nebnih sprememb, ter drugimi.

Gre za seznam nujnih pogojev, kimorajo biti izpolnjeni na različnih po-dročjih, da bi lahko pravična preobraz-ba nemoteno potekala v družbah in go-spodarstvih, ki jo potrebujejo. Poročiloin orodje sta bila predstavljena na pod-nebnem vrhu generalnega sekretarjaOZN v New Yorku septembra 2019. Medpripravami na ta dogodek je bila Polj-ska aktivna udeleženka tako imenova-

ne Koalicije za družbene in političnedejavnike. Med drugim se je zavzela zapromocijo konference »Človeški obrazipodnebnih sprememb«. Ta konferencaje potekala v Rimu in je združila inter-disciplinarno skupino znanstvenikov, kise ukvarjajo s podnebnimi sprememba-mi in sorodnimi temami, vključno zNobelovimi nagrajenci.

Kljub pandemiji covida-19 Poljska os-taja zelo aktivna pri implementaciji na-daljnjih elementov strategije pravične-ga prehoda na evropski ravni, doslednoizvaja svojo nacionalno strategijo ter

podpira tuje partnerje. Preobrazba v 90.letih je bila uspešna, a smo jo dosegli sprevisokimi stroški, ki so nastajali pre-dolgo. Trenutno nimamo časa in mož-nosti, da bi uspeli samo s prizadeva-njem posameznih družb, ki dohajajospremembe. Uspeh evropske podneb-ne politike je odvisen od naših skupnihprizadevanj za pravično preobrazbo.

Dr. Justyna Orłowska je v. d. vodje oddelkaza socialne in ekonomske učinke podnebnihsprememb na KOZK.

Leta 1989 sta zmaga Solidarnostina Poljskem in propad komunizmas p rožila proces politične ingospodarske preobrazbe v celotniSrednji in Vzhodni Evropi.

.....................................................................

T Justyna Orłowska.....................................................................

Sto let pozneje vse kaže, da boto desetletje tudi na Poljskemobdobje temeljitih spremembv prometu, usmerjeno v razvojalternativnih goriv, vključno zrazvojem elektromobilnosti.Triggo je revolucionarno električno vozilo, ki združuje prednosti avtomobila in

motocikla z reguliranim razmikom osi. F tiskovno gradivo Triggo.city

Električni avtobus Solaris F Tiskovno gradivo Solaris

Petek, 13. 11. 2020 33



slovenski pogled

Sodobna literarna dogajanja na PoljskemV zadnjih dveh desetletjih jemogoče opaziti novo dinamikov oblikovanju podobe poljskeknjiževnosti, kot jo v slovenskikulturni zavesti ustvarjajoprevodni repertoarji slovenskihzal ožb v sozvočju z motivacijamip reva j al cev....................................................................

T Niko Jež...................................................................

književnost

Knjižni namigiPoljsko književnost in humanistiko(poleg češke) prevajam že dobrih20 let. Doslej sem prevedla okoli30 knjig, od tega polovico izpoljske literarne zakladnice, kot soPiotr Bednarski, Ewa Schilling,Agnieszka Jakimiak, DorotaMasłowska, Agata Tuszyńska, AdamWiedemann ali Michał Witkowski.

književnost

Prvi pogoj za odprto družbo so odprti posamezniki

Po Zemljevidih, Čebelah in Drevesihzdaj prevajam še eno v seriji poljskihusp e šnic za otroke Pod zemljo/Podvodo, ki bo, kot vse prej omenjene, iz-

V času, ko se svet, kot gapoznamo, razkraja hitreje, kotsmo si to kadar koli drzniliza m i šljati, se rada obračam koprijemljivi stvarnosti, na primerk naravi, ki deluje po zanesljivihin pogosto osupljivih zakonitostih,četudi se vseskozi spreminja....................................................................

T Sta ša Pavlović*...................................................................

vsem kaosu fizičnega in duševne gaobstoja: punce in ženske, ki sanjajo,kolnejo, sovražijo, hrepenijo, ki se smi-lijo same sebi, se zabavajo, ki se potijoin jokajo, hihitajo in krvavijo. Tri gene-racije prav takšnih žensk je Batorjevaže popisala v Peščeni gori (Goga, 2017),te dni pa na police prihaja njen noviroman Grenko, grenko, s katerim boavtorica poskušala prisoliti še enozau šnico sistemu: patriarhatu. ×

*Sta ša Pavlović je književna prevajalka, kiprevaja iz poljščine, nizozemščine inangle ščine v slovenščino ter iz slovenščinev nizozemšč i n o.

šla pri Mladinski knjigi. Da bi bolje ra-zumeli svet krog sebe, je nujno, da gane gledamo vseskozi samo skozi svojeoči. Prvi pogoj za odprto družbo soodprti posamezniki, ki jih ne zanimasamo lastno in znano, temveč tudidrugačno, neznano, in za vzbujanje ra-dovednosti ni nikoli prezgodaj. Hkratise obračam tudi k poljskim ženskam ,ki zadnje tedne bolj ognjevito kot ka-dar koli prej bijejo pomemben boj zaenakopravnost in pravico do odloča-nja o lastnem telesu. Ponovno semvzela v roke Joanno Bator, avtorico, kije življenje vlila že številnim polnokr-vnim ženskim likom – posameznicam ,ki se v njenih romanih izrisujejo v S taša Pavlović F Gaby Jongenelen

Nov ritem v procesu sodobnega spozna-vanja poljske književnosti, katerega zna-menja se pojavljajo že na začetku devet-desetih let prejšnjega stoletja, je rezultatspremenjenih razmer na slovenskemknji žnem trgu, uveljavljanja mlajših pre-vajalcev, verjetno pa je tudi izraz novihorientacij v poljskem in slovenskem kul-turnem prostoru. Kot da so bile nekakopre sežene bariere, ki so do spremembdru žbene ureditve v srednje-vzhodniEvropi ovirale sprejemanje sodobne polj-ske književnosti pri nas. Zdaj je mogočeugotoviti, da so pomembnejši novi pre-vodi iz omenjenega zadnjega obdobjabistveno izpopolnili podobo poljskega li-terarnega dogajanja od zgodnje moder-nistične formacije v prvi polovici 20. sto-letja do postopnega uveljavljanja novihsmeri ob koncu stoletja in začetku nove-ga. Tako se je v osemdesetih in devetde-setih letih prejšnjega stoletja, s polstolet-no zamudo, prevodna podoba poljskeknji ževnosti najprej izpopolnila z najboljinovativnimi in v evropskem okviru iz-virnimi avtorji poljskega modernizma – sprevodi kratke proze Bruna Schulza, pro-ze, dramatike in esejistike Witolda Gom-browicza, romanom in dramami Sta-nisława Ignacyja Witkiewicza. Istočasnoso bili dovolj sistematično predstavljeniosrednji pesniki druge polovice 20. sto-letja, Miłosz, RóCewicz, Herbert in Szym-borska, ki so z lirično izpovedjo izrazilinajbolj elementarno poljsko izkušnjo so-dobnega lirskega subjekta. Zadnjih pet-najst let pa lahko slovenski bralci sledijoustvarjalnemu razvoju nekaterih najvid-nejših sodobnih poljskih avtorjev in sevzporedno seznanjajo tudi z vidnejšimiprvenci najmlajše generacije.

Zunanja znamenja te nove dinamikeslovenskega prevajanja iz poljske knji-ževnosti se med drugim izražajo v vsek ra j šem časovnem razmiku med izi-dom izvirnika in prevoda, zlasti pri

uveljavljenih avtorjih, ki imajo pri Slo-vencih dokaj stabilen recepcijski pros-tor. V tem obdobju se celo že oblikujelestvica najbolj priljubljenih sodobnihpoljskih avtorjev, na njenem vrhu bi sev zaporedju razvrstili Olga Tokarczuk(med letoma 2005 in 2020 je v prevodui zšlo šest knjig), Andrzej Stasiuk (petknjig med 2004 in 2015), Paweł Huelle(štiri knjige med 2007 in 2014), Magda-lena Tulli (tri knjige med 2008 in 2017).Z dvema ali eno knjigo sledijo avtorjista re j še, srednje in mlajše generacije:Wiesław Myśliwski, Hanna Krall, IgnacyKarpowicz, Bronka Nowicka, JerzyFranczak, Mikołaj Łoziński, DorotaMasłowska, Ewa Schilling. Tovrstna di-namika prevajalskega izbora kaže nasistematično spremljanje ustvarjalnosti

ga sovraštva in izločanja tujega ele-menta, pri čemer sodobni poljski avtor-ji izražajo kritičen pogled na kolonialnonadvlado in težnje k homogenosti inetnocentrizmu. Zdi se, da je osnovnogonilo vseh avtorjev z lestvice prilju-bljenih prav ta razsežnost: odnos dodrugega, drugačnega, zgodbe, ki se obtem oblikujejo, pa skušajo razširiti ob-močja razumevanja drugega. Ob tem jemogoče opaziti še neko vzporedno na-čelo, namreč da se sodobna poljska us-tvarjalnost v slovenskem prostoruuveljavlja predvsem z elitno literaturo,avtonomno v estetskem pogledu inobenem idejno angažirano. Literarnisvetovi vodijo bralca v svet »izgublje-nih očetnjav« in regije otroštva, v femi-nistične teme, nomadizem in raznolike

gora, prev. 2017; Temno, skoraj noč,prev. 2018), Wojciech Kuczok v alegorič-ni »antibiografiji« Gnoj (prev. 2009)upodablja ključne prizore nasilnegavzgojnega procesa izobraženske druži-ne meščanskega porekla v gornješlezij -skem proletarskem okolju, katerega re-zultat je zaznamovani junak, čigar sa-mopočutje opredeljuje naslov romana.Razloge svoje ujetosti v podobni smeriišče junak Reisefibra Mikołaja Łozińske -ga, gejevsko okolje z načinom njegove-ga vključevanja v konvencionalnost so-dobne družbe prikazuje roman Lubie-wo Michała Witkowskega. Junaki gdan-skih pisateljev Stefana Chwina in PawłaHuelleja so sicer globoko vpleteni vkronolo ški niz zgodovinskih dogodkovhanzeatskega poljsko-nemškega mesta

na Baltiku, a so individualizirani v izku-šenjski perspektivi novodobnega sub-jekta. Huelle je v navidezno žanrski pri-povedi o čudežnem izginotju židovske -ga dečka (David Weiser, prev. 2007) sspretnim fabuliranjem in metafikcijski-mi postopki na novo zakodiral trans-cendentne razsežnosti fenomena polj-ske resničnosti in njenih nerazrešenihzgodovinskih vpraša n j.

Individualne epizodne izkušnje zzgodovinsko resničnostjo so negotovfragmentarni zapis pričevalca določe-nega časa in prostora. Lahko bi skleni-li, da paradigma sodobnega subjekta,ka kršno ponuja poljska literatura zad-njih desetletij, vstopa v slovenski kul-turni prostor kot pomembna alterna-tiva sodobnega srednjeevropskegavzorca, katerega del sta obe kulturi,i zho diščna in ciljna. ×

sodobnih avtorjev, ki so se promoviralikot nosilci novih estetskih teže n j.

Slovenski prevodni izbor iz sodobnepoljske književnosti morda kaže na iz-postavljanje nekaterih njenih razpoz-navnih posebnosti, med drugim je Slo-vencem gotovo blizu njeno široko ob-zorje prikazovanja medetničnih inmedkulturnih stikov, dialoga na križiš-ču kultur, življenja v večkulturnih okolj-ih v času sožitja ter obdobjih razvnete-

»drugačnosti«. Pri nas dobro znana inpriljubljena Olga Tokarczuk svoje juna-ke oblikuje na geografsko-kulturnihmejnih območjih, v soočenju verskih inetničnih izročil, ki jih v sebi nosijo juna-ki (Pravek in drugi časi, prev. 2005;Dnevna hiša, nočna hiša, prev. 2005; Ja-kobove bukve, 2017). Iz tradicionalnihsocialnih vezi poljsko-nemške dolnješ-lezijske regije se mukoma izvijajo juna-kinje romanov Joanne Bator (Peščena

Pomembno vlogo pripromociji poljskeknji ževnosti ima od začetka21. stoletja Inštitut za knjigoRepublike Poljske in njegovprevajalski program@POLAND, ki spodbujaprevajalce in založnike. Znjegovo pomočjo je v tujinii zšlo že več kot 2200prevodov poljskih del navseh celinah, v vseh jezikih.

Niko Jež F osebni arhiv

Če le utegnete, vas lepo vabim k branjuvseh omenjenih avtoric in avtorjev, sajso vsi odlični nadaljevalci bogate polj-ske literarne tradicije. Podobno kot zabranje tudi za prevajanje velja, da naj-večje zadovoljstvo ponujajo zahtevneknjige, zato izpostavljam literarne bise-re, ki so bili najtrši prevodni orehi.

...................................................................

T Tatjana Jamnik*...................................................................

Tatjana Jamnik F Borut Krajnc

Stanisław Lem (1921–2006) sodi medvelikane znanstvene fantastike. Polegromana Solaris, ki je »razvpit« zah-valjujoč filmoma v režiji Tarkovskegain Soderbergha, velja omeniti Gospo-dov glas, ki prav tako obravnava temo

stika z nezemeljsko civilizacijo in vpra-šanje človekove etike in morale. Lemapriporočam v branje, ker skozi pripo-ved o tujih svetovih pripoveduje o do-brem in zlu, ki zaznamujeta človeka.

Jerzy Franczak (1978) ni le prozaist,temveč tudi esejist in literarni zgodovi-nar – njegova razgledanost se odraža tu-di v literaturi, poleg tega pa je mojstersloga in medbesedilnih navezav. Doslejsem prevedla romana, ki ju povezujezgodba bratov, različnih kot dan in noč:Emil iz Nečloveške komedije je neprila-gojen intelektualec, ki ga življenje pahnev zločin, Kamil iz romana Da capo vsepodreja pričakovanjem družbe, pa ven-dar se mu nekem trenutku življenje se-suje kot hišica iz kart. ×

*Tatjana Jamnik je diplomirala na FF UL kotprofesorica slovenščine. Je književ n aprevajalka češkega in poljskega leposlovja inhumanistike (nagrada za najboljšo mladoprevajalko 2009, Sovretova nagrada 2019),lektorica in književna urednica, poleg tegaorganizira prireditve za promocijo literaturedoma in v tujini. Je članica DSKP inpredsednica KUD Police Dubove.

Omeniti velja priporočiloKatarine Šalamun -Biedrzycke, odlične prevajalkez bogatim opusom, in povabitik branju dvojezične antologijepoljske poezije 20. stoletja,izdane pri založbi Logos.

34 Petek, 13. 11. 2 02 0



katedra za polonistiko ff ul

Promocija poljskekulture med Slovenci

Zanimivo je druženje Franceta Prešernain Poljaka Emila Korytka, ki sta v časuKorytkovega bivanja v Ljubljani vzajem-no poučevala slovenski oziroma poljskijezik. Danes bi tovrstno sodelovanje poi-menovali »jezikovni tandem«. V institu-cionalni obliki je poljski jezik, književno stin kulturo na filozofski fakulteti mogočespoznavati od leta 1947. Začetki so pove-

Poučne obštudijske dejavnostiV ši ršem okolju svojega delovanja želikatedra za polonistiko prispevati k pro-mociji poljske kulture med Slovenci, za-to v sodelovanju z Veleposlaništ vomRepublike Poljske pripravlja kulturnedogodke, kot so pesniški recitali, javnobranje poljske književnosti ter filmskivečeri. Na pobudo Poljakov, živečih vSloveniji, izvajamo delavnice iz poljske-ga jezika za otroke poljske diaspore.

Pri pripravi dogodkov aktivno sodelu-jejo študenti polonistike. Z obštudijski -mi dejavnostmi širijo svoje poznavanjepoljske umetnosti, zgodovine, družb enerealnosti in se nanjo premišljeno odziva-jo. Poleg tega jim študij omogoča obiskpoletnih šol ali študijsko bivanje na Po-ljskem v okviru bilateralnih izmenjav

Poučevanje poljskega jezikain polonistika kot veda opoljskem jeziku, literaturi inkulturi imata na Slovenskemdolgo in bogato tradicijo.

Ob 70. obletnici poučevanjapoljskega jezika na Univerzi vLjubljani in življenjskem jubilejuprofesorja Nika Ježa je potekalaslovesnost in razstava prevodov(2018), v državnem zboru je bilana ogled razstava ob 180-letnicismrti Emila Korytka (2019).

Študij študentom omogočaobisk poletnihšol ali študijsko bivanjena Poljskem v okvirubilateralnih izmenjav terprogramov Ceepus inErasmus plus.

k ra kov

Mesto kraljev z znamenitimgradom in harmonijo

Ne preseneča, da je Krakov eno prvihmest, ki so bila vpisana na Unescov se-znam najpomembnejše kulturne dediš-čine. Osrednji kraj za srečanja v Krako-vu je trg Rynek Główny, obkrožen s ka-varnami, pubi, restavracijami in zgodo-vinskimi stavbami. Od 13. stoletja pred-stavlja srce mesta. S svojimi 40.000kvadratnimi metri površine je ta enor-mni prostor največji srednjeveški mes-tni trg v Evropi ter središče javnih, kul-turnih in trgovskih dejavnosti v mestu.Osrednji objekt na trgu je najstarejšaveleblagovnica v Evropi – pokrita tr-žnica Sukiennice, kjer lahko kupiteskoraj vse, med drugim tudi izdelke izjantarja, značilne za Poljsko.

Na vzpetini nad mestom, le nekaj stometrov od glavnega trga, stoji grad Wa-wel, zgrajen v 10. in 11. stoletju. Kraljevidvorec s katedralo dominira nad mes-tom. Z njega je prekrasen razgled namesto in reko Vislo, ki se vije ob vznož-ju hriba. Do 17. stoletja je bil Krakovprestolnica Poljske in kraljevo mesto,Wawel pa rezidenca, mesto kronanja inzadnjega počitka poljskih kraljev.Njihovi sarkofagi in spominske kapeleso na ogled v kraljevi katedrali, ki je bi-

la zgrajena v romanskem slogu, v pre-pletu zgodovine pa je doživela več pre-zidav. Poleg kraljev so v narodnempanteonu tudi grobnice narodnih hero-jev in pesnikov. Na Wawel se lahko od-pravite iskat tudi slovenske sledi, kotvas vabi zgodovinarka dr. Maja Lukanc.Če pa boste v Krakovu v času cerkve-nih ali državnih praznikov, teh prilož-nosti je 20 na leto, boste lahko sliša linajbolj znani, najstarejši in največjizvon, imenovan Sigismundov zvon, kije bil ulit in predan namenu leta 1520.

Krakov vabi s številnimi čudovitimicerkvami, umetniškimi in kulturnimispomeniki, arhitekturnimi presežki inbogatim kulturnim življenjem. Tudi vokolici Krakova vam ne bo nikoli dol-gčas, saj se lahko odpravite na ogleddrugih Unescovih znamenitosti – r ud-nika soli Wieliczka, koncentracijskega

tab orišča Auschwitz ali po poti lese-nih cerkva. Kar 14 od 28 poljskih spo-menikov, uvrščenih na Unescov sez-nam svetovne dediščine, stoji v Malo-polski regiji s prestolnico v znameni-tem Krakovu.

Tudi tukaj lahko najdete slovenskesledi, ki jih je pustila burna evropskazgodovina. Med prvo svetovno vojnoso bili slovenski vojaki v okviru av-stro-ogrske vojske denimo napotenina vzhodno fronto v Galicijo. Največjih je padlo v prvih mesecih vojne bli-zu mest Gorlice in Tarnów. Če boste vbli žini Krakova, nikakor ne smete za-muditi nore zabave adrenalinskihvo ženj v šestih tematskih conah za-b aviščnega parka Energylandia. Po-naša se s slovitim Hyperionom – n a j-večjim toboganom v Evropi, dolgimkar 77 metrov! × bpp

Krakov z okolico se uvršča mednajbolj priljubljene turističnekraje, tudi zato, ker je izSlovenije oddaljen samo dobrihsedem ur vožnje. Mesto kraljev zznamenitim gradom se ponaša zneoklasicistično, renesančno,baročno in secesijsko arhitekturov presenetljivi harmoniji.

muzej jagielonske univerze

Po sledeh Ane Celjske

Celjski grb se je na rektorskem že z luznašel po zaslugi Ane Celjske (*ok.1380 –1388; † 1416), prve kraljice iz rodbinegrofov Celjskih, ki se je na poljski prestolpovzpela leta 1402 s poroko s poljskimkraljem in litovskim velikim knezomVladislavom II. Jagielom. Ana Celjska jekot kraljica največ svojega časa preživel av Krakovu, kjer se je kratkočasila v druž-bi povabljenih gostov, prisostvovaladvornim slovesnostim in se posvečaladobrodelnim verskim fundacijam. Zvez-de celjskega grba lahko najdemo tudi nakrstilniku v cerkvi sv. Štefana v Krakovu,medtem ko moramo druge Anine slediiskati nekoliko ši rše. Dva ohranjena celj-ska grba sta na Velikopoljskem, najlepšiprimerek pa na vzhodu države, v mestuSandomierz. Gre za kraje, ki jih je AnaCeljska obiskovala, saj je svojega možaredno spremljala na kraljevih obhodih.

Najpogosteje je potovala po Malopolj-skem, skoraj vsako leto pa se je podalatudi na eno daljšo pot, po navadi na ob-močje današnje zahodne Ukrajine. EnoAninih najzanimivejših poti je vsekakorpredstavljal obisk Litve pozimi 1413/14,kjer je bila priča pokristjanjevanju tam-ka j šnjega poganskega prebivalstva. Poto-vanje po Litvi je kraljevi par izkoristil tu-di za predstavitev svoje petletne hčereJadvige, ki je bila le nekaj mesecev prejpro gl ašena za prestolonaslednico. Kraljič-

na je umrla, še preden bi lahko zasedlapoljski prestol, leta 1431 so jo položili vVavelsko katedralo, kjer je že petnajst letpočivala njena mati. Danes na mestunekdanjega groba Ane Celjske najdemospominsko ploščo v slovenskem in polj-skem jeziku kot simbol najpomembnej-še srednjeveške vezi med današnjim slo-venskim in poljskim prostorom. ×

*dr. Maja Lukanc je asistentka na Inštitutu zan ove j šo zgodovino

Ob sprehodu po starodavnihhodnikih muzeja Jagielonskeuniverze v Krakovu pritegnepozornost najstarejše rektorskožezlo omenjene univerze. Znjega se blešči deset grbov in naenem od njih najdemo jasnoodtisnjene celjske zvezde.

zani z delom polonistke Rozke Štefan ternjenega naslednika Nika Ježa, ki sta omo-gočila ustanovitev katedre za polonistiko,kamor se je prva generacija št u d e ntovvpisala v študijskem letu 2004/05.

Katedra za polonistko uresničuje svojovlogo predvsem na strokovnem področju– z organizacijo mednarodnih znanstve-nih konferenc, simpozijev, razstav in s so-delovanjem s tujimi univerzami. Ob 70.obletnici poučevanja poljskega jezika naUniverzi v Ljubljani in življenjskem jubile-

ju profesorja Nika Ježa je potekala sloves-nost in razstava prevodov (2018), v držav -nem zboru je bila na ogled razstava ob180-letnici smrti Emila Korytka (2019). So-delavci katedre se redno udeležujemomednarodnih znanstvenih konferenc, ob-javljamo znanstvene prispevke, kot gos-tujoči predavatelji obiskujemo tuje uni-verze in smo člani strokovnih združe n j.

Univerza v Varšavi F Shut tersto ck

...................................................................

T Maja Lukanc*...................................................................

Jagielonska univerza v Krakovu F Shut tersto ck

ter programov Ceepus in Erasmus plus.Obe obliki neposrednega stika s poljskokulturo sta zelo priljubljeni. Številni sena študijsko izpopolnjevanje odpravijovečkrat in domov prinesejo poglobljenoznanje ter dragocena prijateljstva.

Za leto 2021 na katedri pripravljamoizid monografije o raziskovalnih orod-jih jezikovne podobe sveta in koncep-ciji avto- in heterostereotipov, ki nas-taja na podlagi raziskave o stereotipihPoljakov o Slovencih in Slovencev oPoljakih. Druga načrtovana monogra-fija bo slovenskim bralcem predstavilaizbrana dela poljskega literarnega ka-nona in njihove filmske adaptacije, kispadajo v klasiko poljske kinemato-grafije. V sodelovanju s Slovanskoknji žnico načrtujemo razstavo o so-dobni poljski ženski literaturi v slo-venskih prevodih (maj 2021). ×

Krakov je eno prvih mest, vpisanih na Unescov seznam kulturne dediščine .F Shut tersto ck

...................................................................

T Maria Wtorkowska...................................................................

Petek, 13. 11. 2 02 035


Narodni parki so ena najpomembnejših naravnih dediščin na Poljskem.F Shut tersto ck


narodni parki

Neokrnjena narava

Narodni naravni parki so že več kot80 let najpomembnejši element sis-tema varovanja naravne dediščinena Poljskem. V 23 parkih, ki jih naj-demo na Poljskem, so speljane poti,ki nam olajšajo ogled in nas po-peljejo v najzanimivejše kotičke. Šeposebno gorski parki ponujajo št e-vilne poti različnih težavnosti, kivsakemu pohodniku omogočajo ne-pozabno doživetje glede na njegovoznanje in kondicijo. Turisti imajo navoljo 3630 kilometrov pohodniškihpoti in 149 učnih poti. V skoraj vsehnarodnih parkih delujejo muzeji inučni centri. Parki imajo tudi lastnoza ložniško dejavnost. Vsako leto po-ljske narodne parke obišče približ-no 13 milijonov ljudi.

Nemogoče je enoznačno določitiekolo ško najbogatejše ali najlepšenarodne parke. Vsak ima nekaj po-sebnega, v vsakem najdemo edin-stveno bogastvo rastlinskih in živa l-skih vrst, pogosto pa tudi neponovlj-ivo oblikovanost površine. Vsaka les-tvica je torej povsem subjektivna.

Odkrivanje vseh teh čudovitihkrajev je neverjetna pustolovščina .Še zlasti priporočamo, da se na potodpravite s fotoaparatom. Naravolahko fotografirate v vseh letnih ča-sih, čeprav so določena območja vdoločenih obdobjih še prav posebej

Čeprav zasedajo leodstotek ozemlja Poljske,se lahko le v njihovemosrčju resnično odpočijeteod mesta in skrijete predvr vežem. Vijolične preprogežafrana, oblaki lebdečihgosi, ritmični zvoki žoln alimedved, ki se je prebudil izspanja – obiščite najlepšenarodne parke na Poljskemin doživite popolnoprebujenje narave.

divje ži va l i

Karpatski volkovi in medvedi v divjini na Poljskem

Na jv i šji del, Tatre, spominja na av-strijske Visoke Ture in se vzpenja do2500 metrov nad morjem. Bieszcza-dy so obsežno hribovje na tromejimed Poljsko, Slovaško in Ukrajino.

Njihova nadmorska višina komajpre seže 1400 metrov (ukrajinski Pi-kuj je visok 1407 metrov), a se zaradiposebnih podnebnih razmer in člo-ve ške dejavnosti ponašajo z zelo niz-ko gozdno mejo, zaradi česar lahkodostopni vrhovi ponujajo slikoviterazglede. Ljubitelji zgodovine lahkotu poiščejo sledove velike vojne, kije v Vzhodnih Karpatih, v Galiciji,terjala življenje mnogo Slovencev. VBieszczadih in v sosednjem NizkemBeskidu so slovenski cesar-sko-kraljevi polki branili nizke kar-patske prelaze pred ruskimi četami.Na križih premnogih vojaških poko-p ališč so pogosto zapisani priimkikranjskih Janezov in drugih vojakovslovenskega rodu, ki so za vedno os-tali na poljski zemlji. Po drugi sve-tovni vojni je vlada Rusine, prebival-

stvo poljskega dela Bieszczadov, izpolitičnih razlogov prisilno preselilav druge dele države in v Sovjetskozvezo. Od takrat se značaj hribovjavrača h koreninam: ostanke rusin-skih vasi so zarasli gozdovi, v gorepa so se vrnile divje živali, ki nemo-teno uživajo mir na območju Bies-zczadskega narodnega parka, usta-novljenega leta 1973. V prostranihgozdovih lahko med drugimi prebi-valci najdemo najredkejše velikeevropske sesalce. Poleg risa, ki veljaza živi simbol regije, tam srečamozobre, volkove in medvede. Bieszcza-dy so zatorej odlični za ljubitelje na-rave in fotografe divjih živali, ki lah-ko ob pomoči lokalnih vodnikov navaren način doživijo srečanja z zani-mivimi prebivalci prostranih gozdovv njihovem naravnem okolju. ×

Kljub splošnemu prepričanjuvečine Slovencev Poljska ni povsemravninska dežela. Devetdesetodstotkov njene površine sicer resprekriva neskončna rahlovzvalovana ravnina, a njen južnidel, velik skoraj kot dve Sloveniji,ka že povsem sredogorski, sem intja celo visokogorski značajKarpatov in Sudetov.

.....................................................................

T Piotr Skrzypiec.....................................................................

Poleg risa srečamo zobre, volkove in medvede. F Piotr Skrzypiec

poljakinja v sloveniji

V Sloveniji nikakor nepozabljam Poljske

Že od prvega dne, ki sem ga preživela vLjubljani, sem nekje globoko v srcu ve-dela, da bom tukaj živela. V roku enegaleta sem pustila dotedanje življenje, do-bro službo in družbo na Poljskem ter sepreselila v Slovenijo. Po treh letih ži-vljenja tukaj sem spoznala Jošta, s kate-rim sva poročena. Od takrat bolje razu-mem, zakaj me je življenjska pot pri-peljala sem pod Alpe.

V Sloveniji se počutim zelo dobro. Tu-kaj sem si ustvarila družino, tukaj semrodila najine tri čudovite otroke, tukajrazvijam svojo ustvarjalnost. Po poklicusem konservatorka, specializirana za pa-pir in usnje, vendar se preživljam s svo-jo umetnostjo, ilustriranjem. Prihajam izdru žine priznanih akademskih umetni-kov. Šele v Sloveniji sem se nekako os-vobodila teže priimka svojih staršev inod takrat z ogromnim veseljem razisku-jem svoje umetniške poti. Moja najljub-ša tehnika je akvarel, ki mu z veseljemdodajam še črnilo in svinčnike. Na tanačin nastajajo tudi moje ljubljanskeilustracije, posterji, čestitke in božičnekartice. Risanje me preprosto veseli, vmojih delih spregovorijo čustva. Hkratise ukvarjam s projektom Mimice, kiotrokom prinaša ročno izdelane igračepo principu socialnega podjetništ va .

Pri svojem življenju in delu v Slovenijinikakor ne pozabljam Poljske, ki je in ve-dno bo moja domovina. Z možem najineotroke vzgajava v kulturah obeh dežel .Tako Poljaki kot Slovenci smo Slovani inimamo zato podobni kulturi, vseeno pase mi zdi lepo, da v naši družini neguje-mo tako »poljskost« kot »slovenskost«.Kultura je naše bogastvo in zelo sem ve-sela, da imamo pri nas doma vse »dvoj-no«. Veliko mi pomeni, da na otroke pre-našam svoj materni jezik. Z njimi se ved-

no pogovarjam v poljščini in tudi knjigeberemo v poljščini. Škoda, da v Slovenijini nobene knjižnice, namenjene prav Po-ljakom, ki tukaj živimo. Risank otroci si-cer ne gledajo veliko, a najstarejša hči zveseljem spremlja Čebelico Majo in Med-vedka Uhca v poljščini. Tudi risanko predspanjem gledajo otroci samo v poljščini ,saj z možem meniva, da jo to lažja pot zausvojitev jezika.

V praznovanja vedno vpletemo polj-sko tradicijo, za rojstni dan recimo poje-mo poljsko pesem »Sto lat« (slov. Stolet). Za božič pojemo »kolędy«, tradicio-nalne poljske božične pesmi, ki jih otro-ci obožujejo. Preden začnemo tradicio-

V Slovenijo sem prvič prišla pred11 leti, ko sem potovala kotmlado, nadobudno dekle. Prej sinikoli ne bi mislila, da bomtukaj ostala in si ustvarilaživljenje. Pa vendar!

...................................................................

T Marysia Szmatuła Černe...................................................................

Risanje me preprosto veseli,v mojih delih spregovorijočust va.

Ključne informacije

• Prvi in najstarejši je narodni parkPieniny, ustanovljen leta 1932.

• Največji je narodni park Biebrza sp ovršino 592,23 kvadratnega kilo-m et ra ² .

• Skupna površina vseh parkov zna-ša 3168,22 kvadratnega kilometra².

• Kar devet parkov v državi je razgla-šenih za Unescov rezervat biosfere.

• Edini narodni naravni park, ki je na

Unescovem seznamu svetovne de-diščine, je BiałowieCa.

• Večina parkov spada v evropskom režo varovanja narave Natura20 0 0.

• Vsi se financirajo iz državnega pro-računa; nekateri zaračunavajo do-datno vstopnino, ki je namenjenavzd rževanju in raziskovalni dejav-n o st i .

zanimiva. Fotograf Piotr Skrzypiecje predstavil svojo pustolovščino indelil čudovite fotografije, ki jih jeposnel med obiskom narodnegaparka Bieszczady.

Vsekakor je vredno obiskati tudivisokogorski park Tatre, ki nas nav-duši z gorsko pokrajino, vsakaprehojena pot pa nam prinese veli-ko zadovoljstva. Pred kratkim sonovinarji ameriške televizije CNNte najvišje poljske gore postavili velitno skupino 30 najlepših narod-nih parkov na svetu zunaj ZDA.

Njihovi rojaki iz The Wall StreetJournal so gorsko jezero MorskieOko uvrstili med pet najbolj spekta-kularnih jezer na svetu. To visoko-gorsko jezero, ki je ostanek morja,je obdano z vršaci, vključno z naj-višjim vrhom Poljske Rysy, visokim2460 metrov. Omeniti velja tudiS ł ow i ński park z neverjetnimi pre-mikajočimi se sipinami, obilico pticin obmorsko pokrajino, pa tudi naj-bolj mednarodno cenjen narodnipark BiałowieCa, ki je kraljestvoevropskih bizonov zobrov. × bpp

D ru žina Szmatuła ČerneF Žiga Koritnik

nalno božično večerjo, si po poljskemobičaju podelimo »opłatek«, kruh v obli-ki hostije. Kolikor se la da, za božične invelikonočne praznike pripravimo tradi-cionalne poljske jedi.

Decembra nam babica iz Poljske vsakoleto pošlje medenjake. Čeprav jih pečemotudi sami doma, so tisti babičini vednonajbolj okusni. Ogromno nam vsem po-meni, ko gremo na Poljsko. Srečna sem,ko se lahko srečamo s sorodniki in prija-telji. Rada opazujem otroke, kako hitropreidejo na sporazumevanje v poljščini inkako jim je na Poljskem všeč. ×

Petek, 13. 11. 2 02 036


iznajdljivo, da so ustvarili lahkotno, raz-noliko, dodelano kulinariko in hkratidosledno upoštevali postna pravila.

Najb ogatejše kulinarične tradicijeTe pridejo do izraza zlasti med praznič-nimi obroki, še posebej na božični ve-čer in veliko noč. Imajo verske koreni-ne, a so skupne vsem Poljakom. Njiho-va posebnost nam veliko pove o staripoljski kuhinji in njeni edinstvenosti.Najb oljši primer je verjetno božičnavečerja, ko je po krščanskem nauku namizi dvanajst jedi, za vsakega apostolaena. Za mizo se lahko usedete šele po


ku l i n a r i ka

Tradicionalna Poljskakuhinja – pestra in odlična

Je sinteza – danes moderno poimeno-vana fusion – prvotnih poljskih tradicij,zdru ženih s tradicijami drugih kuhinj,kot so ukrajinska, ruska, baltska, nem-ška ter celo turška in italijanska. Hranana Poljskem je tako raznolika in barvita,da bo vsak našel jed po svojem okusu.Sicer je tradicionalno bogata z mesom,vendar se veliko kuha tudi z zimsko ze-lenjavo, sploh z zeljem. V poljski kuhinjije poleg tega prisotnih več vrst teste-nin, cmočkov in cmokov ter veliko kaš.Je krepka, kalorična, uporablja velikosmetane in jajc. Med brezmesnimi jed-mi so najbolj priljubljeni in poznani pie-rogi, neke vrste cmoki z različnimi na-devi. Poljaki so od nekdaj uporabljali tu-di dobrote iz gozda in divje rastline –gobe, gozdne sadeže in seveda divjači-no. Še posebej priljubljene so juhe –brez te jedi preprosto ni mogoče preži-veti niti dneva.

Ko govorimo o poljski kuhinji, se os-redotočamo na njene specifične značil-nosti, drugačnost, nekaj, kar jo ločujeod drugih kuhinj, kar preseneča. Sku-paj s kulinaričnimi mojstri lahko nave-demo, da je to predvsem vložena, kisa-na zelenjava, pa tudi ržen, naravnokva šen kruh, kisla ržena juha, juha izkisane rdeče pese (boršč), zeljna eno-lončnica (bigos), svetovno znani in pri-ljubljeni cmoki pierogi, gobe … Stereo -tip pretežno mesne kuhinje torej ne

velja! Meso je bilo za veliko večino lju-di od nekdaj nekaj posebnega, nenava-dnega in prazničnega. Celo jedilnikibogatih so morali pogosto biti breznjega zaradi katoliških postov, s kateri-mi so se poljski kuharji spopadali tako

Poljska kuhinja je zeloraznolika in bogata zregionalnimi specialitetami.Oblikovala se je stoletja inpodlegala vplivom narodov,ki so živeli na njenemobmočju, ter štev i l n i mmednarodnim vplivom.Nacionalna kuhinja Poljskeje torej pestra in odlična.

poljakinja v sloveniji

Ne pozabljamo napoljsko tradicijo

Z možem sva bila vedno zvesta na-čelu, da nas mora bikulturnost bo-gatiti, nam širiti obzorja, nas zdru-ževati in ne razdvajati, da se lahkovsak od vsakega veliko nauči, vse-kakor pa je treba spoštovati obekulturi, predvsem jezika. Verjetno jebil zato, ker sem po poklicu preva-

Sem Poljakinja, ki že več kot 20let živi v Sloveniji, kamor me jepripeljal Karli, moj slovenski mož.Imava tri otroke – Filipa, Davida inNino, ki odlično govorijo poljskoin se čutijo vsaj napol Poljake.

..................................................................

T Aleksandra Pintarič -Kaczy ńs ka

..................................................................

se pogovarjamo o zgodovini, pri-merjamo. Ne pozabljamo niti na tra-dicijo, običaje in kulinariko. Združe-vanje poljske in slovenske tradicijese je izkazalo za velik izziv.

»Kako je mogoče, da na božičnivečer pojeste 12 jedi?« sprašujejoSlovenci. Ob tem moj mož ve dnoprikimava, saj se spominja svoje pr-ve božične večerje na Poljskem. Popeti zaporedni jedi je moral odneha-ti. »Kaj pa kuhate za božič? Saj nejeste mesa?« nas sprašujejo tako Slo-venci kot Poljaki (slednji sicer za bo-žič jedo ribe, ki veljajo za postnojed). Poleg boršča (čista juha iz rde-če pese), zelja in zelenjavnih pit de-lamo tudi raviole – cmoke, bolj poz-nane kot piroge, saj brez pirogov nipoljskih praznikov! Radi jemo piro-ge, polnjene z zeljem in gobami, ja-

Pierogi, priljubljeni poljski cmoki z različnimi nadevi F Shut tersto ck

Večerja se začne z juho,glavna jed pa je riba,običajno krap ali kateradruga toplo pripravljena inmarinirana riba.

ponazarja, da si bo družina tudi vprihodnje vse delila v duhu ljubezni insprave. Večerja se začne z juho, glavnajed je riba, običajno krap ali katera dru-ga toplo pripravljena in marinirana ri-ba. Postreže se tudi zelje in pieroge,polnjene s suhimi gobami, zeljem, sku-to. Na koncu se ponudi različne vrstekompotov s suhim sadjem ter sladice,bogate z makom in medom.

Kaj pa je v poljski kuhinji najpo-membnejše? Povezanost hrane inpraznikov ter družinskih praznovanj;srečanje z družino torej. Praznovanja,katerih glavni namen je največkratprav srečanje družinskih članov, pogo-sto pomenijo izjemno vrnitev k tradi-cionalni in regionalni kulinariki, ki jogojijo v določeni družini in je v vsak-danjem življenju prisotna veliko red-keje. Upamo, da bo priložnost za to tu-di na letošnji božič. In vsi vemo, dahrana ne bo najpomembnejša. × bpp

sončnem zahodu, pred tem pa ves dantraja post. Večerja se začne z obredomdeljenja oblata, po poljsko opłatek. Greza zelo osebno dejanje, saj oblate deli-mo s tistimi, ki so nam blizu, predvsemv družinskem krogu. Oblat simbolno

Idila poljske božično okrašene mize F Shut tersto ck

jalka, jezik zame vedno zelo po-memben. Doma skušamo čim večgovoriti, brati in gledati v poljščini .Tudi mož se je naučil poljščine, dabi lahko sodeloval. Sledi poznavanjezgodovine in zemljepisa: raziskuje-mo in spoznavamo obe domovini,

godami, borovnicami, lečo ali skutoin krompirjem. Pirogi so bili tudi pr-va poljska jed, ki se je je naučila pri-pravljati najina hči. Rekla je: »Mo-ram se jih naučiti delati, saj jih obo-žujem, v Sloveniji pa mi jih nihče nebo pripravil!« ×

D ru žina Pintarič - Kaczyńska F Osebni arhiv

ku l i n a r i ka

Kdo je učil Jamieja Oliverja?

Ali je priprava težka? V čem je skriv-nost? Kako jih narediti? Jamie Oliverte skrivnosti že pozna in jih skupajz Damianom Kordasom razkriva vsvojem blogu. Če bi to dobroto radipokusili v udobju svojega doma, vasspodbujamo, da sledite njunim na-vo dilom!

Mimogrede, med kuhanjem Da-mian Jamieju pripoveduje o poljskihb ožičnih običajih za mizo. Za piroge,ki sta jih skupaj pripravila, sta upora-bila poseben recept Damianove babi-ce Fele. Polnjeni so z naribanim di-mljenim sirom in brusnicami.

Ali ste vedeli, da ima mladi kulina-rični talent iz Poljske tudi tesne stikes Slovenijo? Leta 2019 je skupaj z vr-hunsko slovensko plesalko Janjo Le-sar zmagal v šovu Zvezde plešejo. Žalpa ne vemo, ali je tudi Janjo naučilpripravljati piroge. × bpp

Damian Kordas, zmagovalecoddaje MasterChef Polska, jeskupaj z Jamiejem Oliverjempripravil piroge – b ožičnecmoke. Pirogi so poljskanacionalna jed, ki jo vsi poznajoin zelo radi jedo, a malokdo jozna pripraviti.

Damian Kordas skupaj z JamiejemOliverjem F Osebni arhiv

Documents

Poljska v srcu Evro pe - Portal Gov.pl