Politina korektnost in slovarski

opisi slovenine

Izr. prof. dr. Vojko Gorjanc

Oddelek za prevajalstvo FF UL

Uvod v tudij slovenskega jezika

Uvod

Funkcija slovarjev v drubi

Pregledno o slovarjih slovenskega jezika in korpusih

Politina korektnost in slovarski opisi

Nabor iztonic

Definiranje

Zgledi rabe

Slovarski opisi in realnost komunikacije

Drubena socializacija leksike, povezane z marginaliziranimi

skupinami funkcija popkulture

Sklep

Uvod

Funkcija slovarjev v drubi

Slovar ali slovarji

Slovar kot argument

Drubena diskusija kot izziv jezikoslovju

Politina korektnosti in slovarji

Funkcija slovarjev v drubi

Ne le zbirka besedja, ampak vija vrednost

(zaklad kulture)

Absolutna avtoriteta

Kaj je v jeziku

esa ni v jeziku

Kaj nekaj pomeni v jeziku

Neomejenost v trajanju

Visoka vrednost slovarskega argumenta

Kaj je v jeziku in esa ni

Besede X ni v slovarju = Besede X ni v jeziku

Beseda X je v slovarju = Beseda X je v jeziku

Beseda X je v slovarju = Beseda X pomeni, kot jo definira slovar

Nerazumevanje razmerja med implicitno in

eksplicitno normo oz. jezikovnega razvoja sploh

Vse okoliine, ki se nanaajo na usodo teh dveh mest /Sodome in Gomore/, so opisane v Svetem pismu, kmalu na zaetku knjige. e bi ga kdaj brali, bi odkrili, da je bila glavna slabost njunih prebivalcev homoseksualnost ne pa nain oblaenja in obnaanja ensk in mladine. lovek bi dejal, e posnemam va nain sprevraanja dejstev, da so si prav s to vrsto spolne prakse za utrjevanje medsebojnih vezi in oblikovanje skupnosti prisluili kazen, ki je bila tako temeljita in dokonna, da jo celo neverniki omenjajo e tisoletja kasneje. Mimogrede, iz besede Sodoma izhaja tudi redkeje rabljena beseda sodomit. Pomislite, nekdo je v SSKJ zapisal silno necivilizirano razlago, da ta beseda pomeni homoseksualca, spolnega perverznea (France Novak, odziv na prispevek Ko si fant in fant obljubita zvestobo, PP 29, Delo, Sobotna priloga, str. 39).

Iz diskurza v slovar in nazaj v

diskurz

e veraj ste govorili o enih udnih nakanah Slovenske nacionalne stranke, vendar bi vas opozoril za verajnjo debato, o ciganu in o Romu. Povedal vam bom, da Slovar slovenskega knjinega jezika besede "Rom" ne pozna in kot besedo "rom" uporablja okvir. Pie pa pod definicijo "cigan", pod 1, pie: pripadniki iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivalia; in kot 2, slabalno, zvit, lahkomiseln ali malopriden lovek. Vendar slovenski slovar slovenskega knjinega jezika to definira tako.

(Zmago Jelini, pl., rasprava u slovenskom parlamentu, 29. 5. 2002.)

SSKJ

cigan

1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivalia: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; rn kot cigan; lae kot cigan ekspr. je tak cigan slabo obleen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu iroko, na vsa usta

2. slab. zvit, lahkomiseln ali malopriden lovek: to ti je pravi cigan; e huji cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski

rom

nije pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete; okvir: izdelovati rome; dati sliko v rom pog. ta je pa za v rom zelo je lepa

Vrednosti sistem drube in slovar

Odsevajo drubene vrednoste Reitve govorijo o stigmatiziranju

drubenih skupin

Slovarji, enciklopedije in slovnice so najbolji primer besedil, ki jih je treba brati med vrsticami, kjer se drubeni konflikti, skrita nasprotja, klieji in predsodki sestavljajo v druinski album doloene kulture, ki ga lahko razberemo bolje kot kjerkoli drugje (Meschonnic 1991).

Slovenska slovarska realnost

Slovar tujk (ST, 1967)

Slovar slovenskega knjinega jezika (SSKJ,

1970-1991)

Slovenski pravopisni slovar (SPS, 2001)

Veliki slovar tujk (VST, 2002)

ST, 1967

France Verbinc, Slovar tujk, Ljubljana (Cankarjeva

zaloba), 1967.

60. leta 20. stoletja v slovenskem prostoru ivahna

slovarska dejavnost

Slovenski pravopis (1962) pravopisni slovar

Poskusni snopi Slovarja slovenskega knjinega jezika

(1964)

Slovar slovenskega knjinega jezika, 1. knjiga, A-H (1970)

SSKJ, 1970-1991

Osrenji slovarski projekt v slovenskem prostru

(najveji jezikoslovni projekt slovenistike) velika

avtoriteta

Slovarska metodologija: teoretina zasnova 60. leta 20.

stoletja

asovni obseg: gradivo 20. stoletja (do sredine 80. let),

nekaj tudi literarnih klasikov 19. stol.

DESKRIPCIJA = liberalneji in progresivneji slovar

SPS, 2001

Pravopisni slovar

Slovarska metodologija: zastarela

asovni obseg: naslovnitev na SSKJ in ne na

podatke o sodobni komunikaciji

PRESKRIPCIJA = konzervativneji slovar

VST, 2002

Veliki slovar tujk, Ljubljana (Cankarjeva

zaloba)

delo slovarskega kolektiva

Realnost komunikacije

korpusi

realnost komunikacije

in

umestitev slovarjev v

trenutno drubeno realnost

Stigmatizirane skupine v zahodnih

kulturah

enske : moki

nebelci : belci

nekranske skupnosti : kranske

neheteroseksualci : heteroseksualci

stareji : nestareji

nacionalnost

Drubena diskusija in jezikoslovje

1980-1990: aktivna civilna drubena gibanja diskusija o poloaju marginaliziranih drubenih skupine, ni oz. malo o jeziku

1990-2000: velike drubene teme (drava, EU, NATO)

Sredi 90-ih let in po l. 2000- : ponovno odpiranje diskusij (velikokrat nakljuno), tudi o jeziku Seksizem (Peking)

Homofobija (Sestre in Eurosong)

Rasizem, ksenofobija (Muslimanski kulturni center v Ljubljani, Romi, izbrisani)

Segmenti slovarja

Nabor iztonic

Definiranje

Oznaevanje omejitev v rabi

Zgledi rabe

Nabor besed

V zgodovini tesno povezan predvsem z

moralnimi vrednotami drube (tabuizirano

besedje)

V ZDA tudi s kolektivno krivdo (predvsem

negativna poimenovanja, povezana z

rasizmom)

ni v korpusu z nizko pogostnostjo

(110)

z vijo pogostnostjo

10+

babela

babie

babovje

debeluha

frfulja

gobezdulja

hudiela

intrigantka

izvrenka

jezikulja

lenuhinja

negodnica

poasnela

primitivka

priskutnica

smrdulja

svetohlinka

trola

zamorklja

enie

enad

babetina (1)

babe (5)

debeluharica (3)

debeluhinja (3)

mazaka (3)

pobonjakarica (1)

poeruhinja (1)

pritepenka (4)

skoporitnica (1)

smrdljivka (1)

smrduha (8)*

tercijalka (9)

ene (10)

enura (4)

baba+

babnica+

babura

trapa

vlauga

enina

Homoseksualnost

SPS

nevtralno: gej, homoseksualec, lazbijka

nizko: peder, buzarand

slengovsko: topli bratec

Nevtralno e: pederast, pederastien, pederastija

SPS: gej = istospolnik (neobstojee!)

lezbijka = istospolnica (neobstojee!)

Definicije in zgledi rabe

ST - definiranje

homoseksualen = istospolen, na isti spol usmerjen (tj.

nenormalen) spolni nagon, nenormalno seksualen;

homoseksualnost = spolno nagnenje do istega spola,

nenormalna seksualnost

lezbina ljubezen = nenaravna ljubezen med enskami

...

Definicije in zgledi rabe

SSKJ definiranje veinoma korektno, zgledi rabe takile:

zael je v drubo homoseksualcev in onanistov (iztonica onanist);

ekshibicionizem, fetiizem, homoseksualnost in druge perverzije (iztonica perverzija);

homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverznei (iztonica perverzne);

homoseksualnost, ekshibicionizem in druge perverznosti (iztonica perverznost);

homoseksualci in drugi sprevrenci / spolni sprevrenci (iztonica sprevrenec)

Omejitev v rabi

SPS s kvalifikatorjem poudarjalno

zamorec, zamorka

Da kakne svinje so ti zamorci, sta mi govorila, da kar serjejo in ijejo kjerkoli jih pa prime in da kozlajo za anki.

Dogajanje sta skinheada 'popestrila' z glasnim zmerjanjem: Zamorca! Opice! Mar ven iz Slovenije, opice! Pojdite v Zoo!

Hkrati se je zaela zavedati pravega pomena rasne diskriminacije, ki jo je mono utila v oli. Ne pleem z zamorkami! jo je na neki olski zabavi zavrnil beli deek.

Definicije in zgledi rabe

SSKJ:

Definicije: 786 x enska oblika od asistentka = enska

oblika od asistent; dravljanka = enska oblika od

dravljan

Zgledi rabe:

gospodinja pere in lika (iztonica likati)

negovala ga je v bolezni (iztonica negovati)

z oznako ekspresivno npr. tudi pretepel jo bo, da bo

vsa rna (iztonica pretepsti)

Definicije in zgledi rabe

moki = lovek mokega spola, navadno

dorasel

enska = oseba enskega spola, navadno

dorasla

Lastnost loveka = misliti in govoriti.

Socializacija leksike

peder (gejevska skupnost)

peder (urbane skupnosti)

peder (splona socializacija)

Doseganje sprememb v socializaciji leksike

efr -ja m () oseba, ki ivi na teritoriju doloene

drave, vendar ni pripradnik tamkajnje nacionalne veine

v naem primeru so to ljudje, ki prihajajo iz krajev juno ali

vzhodno od reke Kolpe; med efurje v veini primerov

tejemo tudi njihove potomce; po svoji fizionomiji se od

pripadnikov veinskega dela populacije razlikujejo po

nizkem elu, skupaj raenih obrveh, poudarjenih linicah

in moneji spodnji eljusti ...

... njihove osnovne vedenjske znailnosti so: ljubijo lagodno ivljenje, preklinjajo, radi imajo alkohol, neneji

spol, nogomet, oboujejo ki in zlat nakit; pri srcu so jim

borilne veine in so nemalokrat agresivni brez pravega

razloga; njihova aklimatizacijaka doba je v veini primerov

zelo dolga.

SSKJ in SPS

efur

Junjak

Bosanc

apec

Sklep o slovenskih slovarjih

Slovarji so knjige, ki razkrivajo vrednostne sisteme drube

Slovarji imajo v drubi visoko avtoriteto Nekorektni opisi lahko sluijo za vzpodbujanje nestrpnosti

Tujejezina leksikografija e ima dolgo tradicijo politino korektnega opisovanja

Slovenski slovarji dale od tega razkrivajo ideologijo

Pozitivni premik: Veliki slovar tujk (2002)

Dodatna literatura

Vojko Gorjanc: Neposredno in posredno

aljiv govor v jezikovnih prironikih: diskurz

slovarjev slovenskega jezika. Druboslovne

razprave 48/2005, str. 197-209.