Pojavi nestrpnosti in Pojavi nestrpnosti in sovražnega govora v sovražnega govora v

medijih v Slovenijimedijih v Sloveniji

Novinarski dneviNovinarski dnevi

4. 11. 20044. 11. 2004

Izhodišče: Izsledki projekta Izhodišče: Izsledki projekta Media WatchMedia Watch

Media Watch je projekt za spremljanje, Media Watch je projekt za spremljanje, proučevanje in poročanje o delu množičnih proučevanje in poročanje o delu množičnih medijev v Sloveniji. medijev v Sloveniji.

Osredotoča se na refleksije in analize Osredotoča se na refleksije in analize medijske politike in medijskih praks v medijske politike in medijskih praks v Sloveniji.Sloveniji.

Projekt deluje pri Mirovnem inštitutu (prej Projekt deluje pri Mirovnem inštitutu (prej pri Zavodu za odprto družbo – Slovenija), pri Zavodu za odprto družbo – Slovenija), združuje raziskovalce medijskih praks in združuje raziskovalce medijskih praks in medijske politike, novinarje in druge medijske politike, novinarje in druge zainteresirane za kakovost in odprtost zainteresirane za kakovost in odprtost slovenskega medijskega prostora.slovenskega medijskega prostora.

Od leta 1998: bilten/revija Medijska preža, Od leta 1998: bilten/revija Medijska preža, zbirka knjig Media Watch, Poročila skupine zbirka knjig Media Watch, Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti, omizja Media za spremljanje nestrpnosti, omizja Media Watch in novinarski večeri.Watch in novinarski večeri.

V knjigah zbrane analize medijskega in V knjigah zbrane analize medijskega in javnega diskurza o pripadnikih narodov iz javnega diskurza o pripadnikih narodov iz nekdanje Jugoslavije, beguncih iz Bosne in nekdanje Jugoslavije, beguncih iz Bosne in Hercegovine, Romih, prebežnikih, Hercegovine, Romih, prebežnikih, Muslimanih, homoseksualcih, ženskah itn.Muslimanih, homoseksualcih, ženskah itn.

Vse publikacije v celoti dostopne na Vse publikacije v celoti dostopne na internetu: internetu: http://mediawatch.mirovni-institut.sihttp://mediawatch.mirovni-institut.si

Nestrpnost in sovražni govorNestrpnost in sovražni govor

Izražanje mnenj, ki so po svoji naravi Izražanje mnenj, ki so po svoji naravi ksenofobična, diskriminatorna in ksenofobična, diskriminatorna in rasistična, naperjena predvsem zoper rasistična, naperjena predvsem zoper manjšinske družbene skupine manjšinske družbene skupine (etnične, kulturne, verske, spolne (etnične, kulturne, verske, spolne itn.)itn.)

Pravni okvirPravni okvir - - Svoboda izražanja Svoboda izražanja Mednarodni dokumenti in standardi glede svobode Mednarodni dokumenti in standardi glede svobode

izražanja: izražanja:

- Splošna deklaracija človekovih pravic Splošna deklaracija človekovih pravic iz l. 1948 (19. člen), iz l. 1948 (19. člen),

- Evropska konvencija o človekovih pravicah Evropska konvencija o človekovih pravicah iz l. 1950 (10. člen), iz l. 1950 (10. člen),

- praksa Evropske komisije za človekove pravice (od praksa Evropske komisije za človekove pravice (od 1954-1998) in Evropskega sodišča za človekove 1954-1998) in Evropskega sodišča za človekove pravice (od 1959-danes). pravice (od 1959-danes).

Ustavno-pravni okvir v Sloveniji: Ustavno-pravni okvir v Sloveniji:

- Ustava RS (39. člen): Ustava RS (39. člen): ““/…/ vsakdo lahko svobodno zbira,sprejema in širi /…/ vsakdo lahko svobodno zbira,sprejema in širi vesti in mnenja”vesti in mnenja”

Omejitve svobode izražanjaOmejitve svobode izražanja

EVROPSKA KONVENCIJA O ČLOVEKOVIH EVROPSKA KONVENCIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAHPRAVICAH, 2. odstavek 10. člena:, 2. odstavek 10. člena:

““Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko in je zato lahko podvrženo obličnostnim pogojem, omejitvam ali podvrženo obličnostnim pogojem, omejitvam ali kaznim, kot jih določa zakon in ki so nujne kaznim, kot jih določa zakon in ki so nujne demokratični družbi zaradi varnosti države, njene demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, za ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, za preprečevanje neredov ali zločinov, preprečevanje neredov ali zločinov, zazavarovanje zdravja ali morale, za zavarovanje zazavarovanje zdravja ali morale, za zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi /…/”ugleda ali pravic drugih ljudi /…/”

- Omejitve mora država določiti z zakonom in jih Omejitve mora država določiti z zakonom in jih upravičiti.upravičiti.

Ustava, 63. členUstava, 63. člen

““Protiustavno je vsakršno spodbujanje k Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi narodni, rasni, verski ali drugi

neenakopravnosti ter razpihovanje neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega narodnega, rasnega, verskega ali drugega

sovraštva in nestrpnostisovraštva in nestrpnosti /…/.” /…/.”

OmejitveOmejitve svobode izražanja svobode izražanjaSLOVENIJASLOVENIJA

Kazenski zakonik, Kazenski zakonik, 300. člen300. člen

(1) Kdor izziva ali razpihuje narodnostno, (1) Kdor izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali rasno ali versko sovraštvo, razdor ali

nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo, ali daje kakršnokoli pomoč rase nad drugo, ali daje kakršnokoli pomoč

pri rasistični dejavnosti, ali zanika, pri rasistični dejavnosti, ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava ali zagovarja zmanjšuje pomen, odobrava ali zagovarja

genocid, se kaznuje z zaporom genocid, se kaznuje z zaporom do dveh let.do dveh let.

OmejitveOmejitve svobode izražanja svobode izražanjaSLOVENIJASLOVENIJA

Zakon o medijih, 8. členZakon o medijih, 8. člen

““Prepovedano je z razširjanjem Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, programskih vsebin spodbujati k narodni,

rasni, verski, spolni ali drugi rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter

izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.”drugo sovraštvo in nestrpnost.”

OmejitveOmejitve svobode izražanja svobode izražanjaSLOVENIJASLOVENIJA

Kodeks novinarjev, 23. členKodeks novinarjev, 23. člen

““Novinar se mora izogibati rasnim, Novinar se mora izogibati rasnim, spolnim, starostnim, verskim, etničnim in spolnim, starostnim, verskim, etničnim in geografskim stereotipom in stereotipom, geografskim stereotipom in stereotipom,

povezanim s spolnimi nagnjenji, povezanim s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom in invalidnostjo, fizičnim videzom in

socialnim položajem. Diskriminacija zaradi socialnim položajem. Diskriminacija zaradi spola, pripadnosti etnični, verski, socialni spola, pripadnosti etnični, verski, socialni

ali narodni skupnosti, žalitev verskih ali narodni skupnosti, žalitev verskih čustev in običajev ter netenje čustev in običajev ter netenje

mednacionalnih trenj niso dopustni.mednacionalnih trenj niso dopustni.””

OmejitveOmejitve svobode izražanja svobode izražanjaSLOVENIJASLOVENIJA

Družbeni pomenDružbeni pomenmedijev in novinarjevmedijev in novinarjev

Mediji imajo danes osrednjo vlogo pri Mediji imajo danes osrednjo vlogo pri postavljanju kazala pomembnosti tem, postavljanju kazala pomembnosti tem, o katerih teče javna razprava (družbene o katerih teče javna razprava (družbene agende).agende).

Vpliv medijev se ne kaže le v tem, kaj Vpliv medijev se ne kaže le v tem, kaj sporočajo, temveč (morda še bolj) v tem, sporočajo, temveč (morda še bolj) v tem, česar ne omenjajo, česar ni na njihovi česar ne omenjajo, česar ni na njihovi agendi (primer usode članka o pobudi za agendi (primer usode članka o pobudi za ustavno priznanje manjšin iz nekdanje ustavno priznanje manjšin iz nekdanje Jugoslavije oktobra 2003).Jugoslavije oktobra 2003).

AKTUALNA VPRAŠANJAAKTUALNA VPRAŠANJA

Ali so mediji gospodarske družbe, Ali so mediji gospodarske družbe, instrumenti za uveljavljanje človekove instrumenti za uveljavljanje človekove pravice do razširjanja in sprejemanja pravice do razširjanja in sprejemanja

informacij in mnenj (pravice do informacij in mnenj (pravice do obveščanja in do obveščenosti), obveščanja in do obveščenosti),

nadzorniki oblasti, “četrta veja oblasti”, nadzorniki oblasti, “četrta veja oblasti”, ideološki aparat države, ki služi ideološki aparat države, ki služi

uveljavljanju in legitimiranju državnih uveljavljanju in legitimiranju državnih politik in/ali kaj še? politik in/ali kaj še?

Ali so novinarji v službi podjetij, Ali so novinarji v službi podjetij, ki jih zaposlujejo, ki jih zaposlujejo,

in poslovnih interesov teh podjetij in poslovnih interesov teh podjetij ali so v službi javnosti, “ljudstva”?ali so v službi javnosti, “ljudstva”?

Ali so novinarji v službi Ali so novinarji v službi

večinskega naroda v svoji državi večinskega naroda v svoji državi

ali so del javnosti,ali so del javnosti,

kot jo pojmujejo novinarji, kot jo pojmujejo novinarji,

tudi pripadniki manjšinskih skupin tudi pripadniki manjšinskih skupin

(Romi, izbrisani, Muslimani, begunci…)? (Romi, izbrisani, Muslimani, begunci…)?

Ali so novinarji v službi nacionalnega Ali so novinarji v službi nacionalnega

oz. državnega interesa svojih držav oz. državnega interesa svojih držav (vprašanje patriotizma), (vprašanje patriotizma),

nadnacionalih povezav, nadnacionalih povezav,

katerih članice so njihove države katerih članice so njihove države

(npr. Evropske unije, Nata)? (npr. Evropske unije, Nata)?

Mediji in manjšinske Mediji in manjšinske družbene skupinedružbene skupine

Način, kako mediji predstavljajo Način, kako mediji predstavljajo

(upodabljajo) posameznike in družbene (upodabljajo) posameznike in družbene skupine, je pomemben za oblikovanje in skupine, je pomemben za oblikovanje in legitimacijo identitet (samopodob) teh legitimacijo identitet (samopodob) teh

posameznikov in skupin, za uveljavljanje in posameznikov in skupin, za uveljavljanje in legitimiranje državnih politik, politik legitimiranje državnih politik, politik

družbenega izključevanja in razmerij moči družbenega izključevanja in razmerij moči med družbenimi razredi, spoli, etničnimi med družbenimi razredi, spoli, etničnimi oz. kulturnimi večinami in manjšinami.oz. kulturnimi večinami in manjšinami.

Charles Taylor:Charles Taylor:

Posamezniki ali skupina lahko ponotranjijo Posamezniki ali skupina lahko ponotranjijo sliko svoje lastne inferiornosti, kot se je sliko svoje lastne inferiornosti, kot se je zgodilo s črnci.zgodilo s črnci.

Gre za vsiljeno identitetoGre za vsiljeno identiteto, ,

ki je hkrati postala eden od najmočnejših ki je hkrati postala eden od najmočnejših instrumentov zatiranja.instrumentov zatiranja.

Pri nas o tem lahko govorimo v zvezi z Pri nas o tem lahko govorimo v zvezi z romsko skupnostjo. romsko skupnostjo.

- Vsak bi moral biti priznan zaradi njegove Vsak bi moral biti priznan zaradi njegove edinstvene identitete; vsem kulturam edinstvene identitete; vsem kulturam dolgujemo enako spoštovanje - ne le v dolgujemo enako spoštovanje - ne le v smislu, da jim dovolimo preživeti, ampak da smislu, da jim dovolimo preživeti, ampak da priznamo njihovo vrednost.priznamo njihovo vrednost.

- Multikulturne družbe se lahko zlomijo v Multikulturne družbe se lahko zlomijo v veliki meri zato, ker ne pride do tega, da veliki meri zato, ker ne pride do tega, da ena skupina drugi prizna enakovrednost.ena skupina drugi prizna enakovrednost.

- Novinarji bi se pri pisanju o manjšinskih Novinarji bi se pri pisanju o manjšinskih skupinah morali zavedati svojih standardov skupinah morali zavedati svojih standardov presojanja in svoje etnocentričnosti, presojanja in svoje etnocentričnosti, zavržena mora biti predpostavka, da mora zavržena mora biti predpostavka, da mora imeti odličnost forme, ki so nam znane in imeti odličnost forme, ki so nam znane in blizu.blizu.

““MI-diskurz”MI-diskurz”

Govorica (diskurz), v kateri smo Mi - Govorica (diskurz), v kateri smo Mi - pripadniki večinske in dominantne pripadniki večinske in dominantne družbene skupine - predstavljeni v družbene skupine - predstavljeni v pozitivni luči, kot nevtralni in nedolžni pozitivni luči, kot nevtralni in nedolžni akterji, ki reprezentirajo normalnost. akterji, ki reprezentirajo normalnost.

Hkrati so Drugi - pripadniki drugih, Hkrati so Drugi - pripadniki drugih, manjšinskih družbenih skupin -manjšinskih družbenih skupin -predstavljeni kot grožnja Našemu predstavljeni kot grožnja Našemu družbenemu, ekonomskemu in kulturnemu družbenemu, ekonomskemu in kulturnemu redu.redu.

Temeljna funkcija takšne medijske oz. Temeljna funkcija takšne medijske oz. javne govorice je javne govorice je legitimacija legitimacija predsodkovpredsodkov in njihovo upravičevanje. in njihovo upravičevanje.

Občinstvu se ponuja le nekatere kulturne Občinstvu se ponuja le nekatere kulturne vzorce in se jih predstavlja in postavlja kot vzorce in se jih predstavlja in postavlja kot obče veljavne, edine pravilne in obče veljavne, edine pravilne in zdravorazumske.zdravorazumske.

EsencializemEsencializem vs. vs. situacionizem situacionizem

EtiketiranjeEtiketiranje (primer pridevnika (primer pridevnika “balkanski”)“balkanski”)

Zanemarjanje vprašanja dostopa Zanemarjanje vprašanja dostopa pripadnikov manjšin do družbenih dobrin.pripadnikov manjšin do družbenih dobrin.

Teme, viri, žanri, jezik, slika, Teme, viri, žanri, jezik, slika, argumentacijske strategijeargumentacijske strategije

KdajKdaj mediji poročajo o manjšinskih skupinah? mediji poročajo o manjšinskih skupinah?

KdoKdo govori v medijskih prispevkih? govori v medijskih prispevkih? (Politični ekstremisti v medijskih razpravah o (Politični ekstremisti v medijskih razpravah o človekovih pravicah in pravicah manjšinskih skupin?)človekovih pravicah in pravicah manjšinskih skupin?)

V kakšnih novinarskih žanrihV kakšnih novinarskih žanrih so obravnavani so obravnavani pripadniki manjšinskih skupin? pripadniki manjšinskih skupin? Dramatizacija, ustvarjanje kriz, soočenja, glasovanja, Dramatizacija, ustvarjanje kriz, soočenja, glasovanja, razburjenje, vznemirjenje, predimenzioniranje, prostor razburjenje, vznemirjenje, predimenzioniranje, prostor za zagovorništvo ekstremnih rešitev.za zagovorništvo ekstremnih rešitev.

Kaj je Kaj je namen obravnavenamen obravnave v tabloidnih žanrih? v tabloidnih žanrih?

- ne informacije, temveč “zgodbe”, razburjenje? - ne informacije, temveč “zgodbe”, razburjenje?

- - “Ljudje dokazano hlepijo po zgodbah /…/ “Ljudje dokazano hlepijo po zgodbah /…/ In če so začinjene s ščepcem ali dvema In če so začinjene s ščepcem ali dvema senzacionalizma, nič slabega. /…/ senzacionalizma, nič slabega. /…/ Bralci hočejo zgodbe, da se bodo obveščali Bralci hočejo zgodbe, da se bodo obveščali in vzgajali. Berljive in sočne. in vzgajali. Berljive in sočne. Pa četudi je zavoljo tega pogled na etiko Pa četudi je zavoljo tega pogled na etiko časnikarstva nekoliko drugačen. /…/ časnikarstva nekoliko drugačen. /…/ Pri Novicah delamo časopis za ljudstvo.”Pri Novicah delamo časopis za ljudstvo.”

B. Budja, B. Budja, Slovenske noviceSlovenske novice))

Izbor sogovornikov, fotografij Izbor sogovornikov, fotografij

in televizijskih posnetkovin televizijskih posnetkov

pri portretiranju pripadnikov pri portretiranju pripadnikov manjšinskih skupin in poročanje o manjšinskih skupin in poročanje o temah, povezanih z njimi temah, povezanih z njimi

-> generali, ko govorijo o izbrisanih, -> generali, ko govorijo o izbrisanih, umazani romski otroci pri umazani romski otroci pri portretiranju Romov itn.portretiranju Romov itn.

Kateri izraziKateri izrazi se uporabljajo pri se uporabljajo pri opisovanju, poimenovanju opisovanju, poimenovanju pripadnikov manjšinskih skupin in pripadnikov manjšinskih skupin in dogajanj, v katera so vključeni? dogajanj, v katera so vključeni?

-> militantni/vojaški izrazi, izrazi, -> militantni/vojaški izrazi, izrazi, povezani z naravnimi nesrečami, povezani z naravnimi nesrečami, npr. begunski val, preplavili, npr. begunski val, preplavili, zgrabiti in izgnati, ipd.zgrabiti in izgnati, ipd.

Argumentacijske strategije:Argumentacijske strategije:

-> zanikanje nestrpnosti, -> zanikanje nestrpnosti, upravičevanje, upravičevanje,

blažitve, blažitve,

obrnitve - obtoževanje žrtve, obrnitve - obtoževanje žrtve,

iskanje grešnega kozlaiskanje grešnega kozla

Primeri - Primeri - manjšinske manjšinske

skupine skupine kot grožnja kot grožnja

družbenemu redudružbenemu redu

Kot akterji negativno ovrednotenih Kot akterji negativno ovrednotenih dejanj (kriminal), ki predstavljajo dejanj (kriminal), ki predstavljajo grožnjo družbenemu redu:grožnjo družbenemu redu:

NedeloNedelo: o “južnjakih”, “jugoklatežih”:: o “južnjakih”, “jugoklatežih”:

””Vsak od njih besno rad nosi s seboj Vsak od njih besno rad nosi s seboj kakšen kos železja, če že ne pištole, kakšen kos železja, če že ne pištole, vsaj bokser ali nož. Tudi to naj bi sodilo vsaj bokser ali nož. Tudi to naj bi sodilo k njihovi drugačnosti, k etnični k njihovi drugačnosti, k etnični posebnosti.” posebnosti.”

DnevnikDnevnik: “Begunci, ki so lahko : “Begunci, ki so lahko potencialno storilci kaznivih dejanj /…/ potencialno storilci kaznivih dejanj /…/ bodo vplivali na nezaupanje tujcev do bodo vplivali na nezaupanje tujcev do varnosti v Sloveniji.”varnosti v Sloveniji.”

Slovenske noviceSlovenske novice: “Čedalje je več vlomov : “Čedalje je več vlomov in tatvin,katerih storilci so ilegalci in in tatvin,katerih storilci so ilegalci in azilanti. In mnogi se upravičeno azilanti. In mnogi se upravičeno sprašujejo,kako dolgo bo treba čakat, sprašujejo,kako dolgo bo treba čakat, da bodo postali nasilni do domačinov.”da bodo postali nasilni do domačinov.”

Kot nedelavni in leni, ki so Kot nedelavni in leni, ki so namenjeni črpati socialno pomoč, namenjeni črpati socialno pomoč, odškodnine ipd. in kot takšni odškodnine ipd. in kot takšni predstavljajo grožnjo predstavljajo grožnjo ekonomskemu redu:ekonomskemu redu:

DeloDelo: “Tako imenovanega romskega : “Tako imenovanega romskega vprašanja sploh ne bi bilo, če bi bili vprašanja sploh ne bi bilo, če bi bili Romi povsem normalni državljani, Romi povsem normalni državljani, davkoplačevalci in kreditojemalci.”davkoplačevalci in kreditojemalci.”

POP TVPOP TV: “Brez dela jih je skoraj 90 : “Brez dela jih je skoraj 90 odstotkov, kar pomeni, da jih večina živi odstotkov, kar pomeni, da jih večina živi na račun države.”na račun države.”

DnevnikDnevnik: “Tukaj smo vajeni trdega : “Tukaj smo vajeni trdega celodnevnega dela, smo revni, a trdni in celodnevnega dela, smo revni, a trdni in pošteni. Zdaj naj dobimo sredi vasi pošteni. Zdaj naj dobimo sredi vasi cigane, ki ne bodo nič delali razen cigane, ki ne bodo nič delali razen zgage.”zgage.”

DeloDelo (o izbrisanih): “V urejenih razmerah (o izbrisanih): “V urejenih razmerah je namreč veliko laže poseči po vseh je namreč veliko laže poseči po vseh možnih ukrepih zoper posameznike, ki možnih ukrepih zoper posameznike, ki lažejo, kradejo, nočejo delati, in sploh lažejo, kradejo, nočejo delati, in sploh počno slabe stvari, pa naj imajo počno slabe stvari, pa naj imajo katerokoli državljanstvo.”katerokoli državljanstvo.”

Kot drugačni po videzu, obnašanju, Kot drugačni po videzu, obnašanju, kulturi in vrednotah, in kot takšni kulturi in vrednotah, in kot takšni predstavljajo grožnjo našemu predstavljajo grožnjo našemu kulturnemu redu:kulturnemu redu:

NedeloNedelo: “Tako kot so južnjaki grde živali, : “Tako kot so južnjaki grde živali, so ženske ‘živalice’ lepe za oko.”so ženske ‘živalice’ lepe za oko.”

MagMag: o Romih, kot “težko prilagodljivem : o Romih, kot “težko prilagodljivem življu elementarnih nravi”življu elementarnih nravi”

Dolenjski listDolenjski list: “Medtem ko Račje selo : “Medtem ko Račje selo izumira, Romi se naglo množijo in izumira, Romi se naglo množijo in preseljujejo od vsepovsod.”preseljujejo od vsepovsod.”

DeloDelo: “Ker se teroristične organizacije v : “Ker se teroristične organizacije v veliki meri financirajo s preprodajo drog, bi veliki meri financirajo s preprodajo drog, bi gradnja džamije nesporno povečala gradnja džamije nesporno povečala ponudbo in trgovanje z njimi v Ljubljani in ponudbo in trgovanje z njimi v Ljubljani in okolici. Poleg tega bi z džamijo uničevali okolici. Poleg tega bi z džamijo uničevali naravno in kulturno krajino v Ljubljani.”naravno in kulturno krajino v Ljubljani.”

Možne rešitveMožne rešitve

Kakšno vlogo bi lahko mediji igrali pri večjem Kakšno vlogo bi lahko mediji igrali pri večjem družbenem vključevanju manjšinskih skupin? družbenem vključevanju manjšinskih skupin?

Širjenje vednosti, znanja o drugih, Širjenje vednosti, znanja o drugih, omogočanje sočutja in solidarnosti s omogočanje sočutja in solidarnosti s pripadniki manjšinskih skupin, izogibanje pripadniki manjšinskih skupin, izogibanje esencialističnim opisom, pogostejše esencialističnim opisom, pogostejše prikazovanje raznolikosti znotraj posameznih prikazovanje raznolikosti znotraj posameznih skupin, ne pa ustvarjanje podobe monolitnih skupin, ne pa ustvarjanje podobe monolitnih skupin in kolektivitet; spoznanje, da so skupin in kolektivitet; spoznanje, da so identitete nestabilne identitete nestabilne

Kaj pa MW še dela?Kaj pa MW še dela?

-> krepitev manjšin pri dostopu do medijev -> krepitev manjšin pri dostopu do medijev – usposabljanja za novinarske poklice, – usposabljanja za novinarske poklice, usposabljanje manjšinskih organizacij in usposabljanje manjšinskih organizacij in organizacij za človekove pravice za stike z organizacij za človekove pravice za stike z mediji, za uporabo pritožbenih mediji, za uporabo pritožbenih mehanizmov pri opozarjanju na napake in mehanizmov pri opozarjanju na napake in diskriminatorne medijske prakse, diskriminatorne medijske prakse, ustvarjanje baze podatkov koristnih virov ustvarjanje baze podatkov koristnih virov in raznorodnih govorcev iz manjšinskih in raznorodnih govorcev iz manjšinskih skupin in strokovnjakov s področja skupin in strokovnjakov s področja manjšinskih politik, ki bi bili na voljo manjšinskih politik, ki bi bili na voljo novinarjem itn.novinarjem itn.