POGLAVJE A TEHNIČNE ZMOGLJIVOSTI IN OPREMLJENOST … · Ukrepi pri uvozih in izvozih vlakov, kadar soþasen uvoz, izvoz ali uvoz in izvoz dveh ali ve vlakov ni dovoljen, glede na

POSTAJNI POSLOVNI RED I. DEL

Velja od: 17.06.2013

ZIDANI MOST, 2013

POSTAJA HRASTNIK

Slovenske železnice - Infrastruktura, d.o.o. - Postajni poslovni red I. del postaje Hrastnik - 17.06.2013 - 0

1

Podatki o predpisu


2


3

2. SPREMEMBE

Sprememba velja od

Izdelal Pregledal ZADEVA

Odobreno Služba za načrtovanje in tehnologijo

številka podpis in žig

1 2 3 4 5 6


4

3. SPREMEMBE

Sprememba velja od




1 2 3 4 5 6


5

4. SPREMEMBE

Sprememba velja od




1 2 3 4 5 6


6

5. SPREMEMBE

Sprememba velja od




1 2 3 4 5 6


7

TEHNIČNE ZMOGLJIVOSTI IN OPREMLJENOST POSTAJE IN INDUSTRIJSKIH TIROV ........ 14

1. Vrsta postaje, območje postaje, in nagibne razmere ....................................................... 15

1.1 Osnovni podatki o postaji ................................................................................................ 15 1.2 Vrsta postaje glede opravljanja prometne in transportne službe ...................................... 15 1.3 Meje postajnega območja, glede na odprto progo, vlečno enoto, delavnico, itd. ............. 15 1.4 Nagibne razmere postajnega prostora, prostora od predsignala do uvozne kretnice

in sosednjih medpostajnih odsekov ................................................................................. 15 1.5 Zavorna razdalja ............................................................................................................. 16

2. Postajne tirne in druge tehnične naprave......................................................................... 16

2.1 Označevanje tirov in njihove koristne dolžine .................................................................. 16 2.2 Delitev tirov in njihov namen ............................................................................................ 17 2.3 Industrijski tiri, ki se cepijo s postaje in z odprte proge z ustreznimi osnovnimi

podatki ............................................................................................................................. 17 2.4. Nakladališča .................................................................................................................... 19 2.5 Postajališča ..................................................................................................................... 19 2.6 Druge postajne tehnične naprave .................................................................................... 19 2.7 Vrste tirnih zaključkov ...................................................................................................... 19 2.8 Objekti, ki segajo v normalni svetli profil .......................................................................... 19

3. Opremljenost postaje s signalnovarnostnimi napravami ................................................ 19

3.1 Način zavarovanja ........................................................................................................... 19 3.2 Stalni signali .................................................................................................................... 20 3.3 Podatki o kretnicah in raztirnikih ter njihovem zavarovanju .............................................. 21 3.4 Zavarovani nivojski prehodi in način zavarovanja prometa čeznje na postaji in na

odprti progi sosednjih medpostajnih odsekov .................................................................. 22 3.4.1 Zavarovani NPr na postajnem območju .................................................................... 22 3.4.2 Zavarovani NPr na medpostajnem odseku do sosednje postaje proti začetku

proge ........................................................................................................................ 22 3.4.3 Zavarovani NPr na medpostajnem odseku do sosednje postaje proti koncu

proge ........................................................................................................................ 22 3.5 Nivojski prehodi, označeni z Andrejevim križem .............................................................. 22 3.6 Avtostop naprave ............................................................................................................. 23 3.7 Opremljenost proge z napravami za daljinsko vodenje prometa, obojestranski

promet, avtomatski progovni blok in napravami za medpostajno odvisnost ..................... 23 3.8 Prostorni signali APB do sosednjih postaj za obe smeri ................................................... 23 3.9 Javljalniki plazov .............................................................................................................. 24

4. Opremljenost postaj s telekomunikacijskimi napravami in sredstvi za sporazumevanje ................................................................................................................. 26

4.1 Telefonske naprave po vrstah in namenu ........................................................................ 26 4.2 Naprave za elektronsko pošto, zajem in prenos podatkov ............................................... 27 4.3 Radijske naprave po vrstah in namenu ............................................................................ 27 4.4 Naprave za registriranje pogovorov, katere naprave so vključene v registriranje,

enostransko ali dvostransko snemanje, kontrola delovanja snemanja, postaja, na kateri je nameščena naprava za registriranje in na katerem odseku se opravlja snemanje ......................................................................................................................... 27

4.5 Vrste telefonskih povezav in način njihove rabe, povezave določene za poslovna in prometna sporočila, povezave s progovnimi telefoni ali telefoni pri glavnih signalih, povezave za tehnično vzdrževanje, naprave za posredovanje natančnega časa. ............ 28

4.6 Avtomatski ŽAT telefoni in ŽAT centrale .......................................................................... 28 4.7 Interfonske naprave in naprave za ozvočenje, njih namen in delovna območja,

informacijski sistem za obveščanje potnikov .................................................................... 28


8

ORGANIZACIJA IN NAČIN VODENJA PROMETA VLAKOV ...................................................... 29

1. Način uravnavanja voženj med vlečno enoto (prevoznikom) in postajo ........................ 30

2. Kraj, kjer se morajo ustavljati potniški vlaki .................................................................... 30

3. Način obveščanja prometnika oziroma progovnega prometnika o fazah pri sestavi vlaka ....................................................................................................................... 30

4. Dovoljenje ........................................................................................................................... 30

4.1 Zahtevanje in dajanje dovoljenj ........................................................................................ 30 4.2 Dovoljenje za vožnjo ........................................................................................................ 30 4.3 Vožnja vlakov v razmiku medpostajnega odseka, blokovnem ali odjavnem razmiku ........ 30 4.4 Interval odprave zaporednih vlakov v blokovnem razmiku ............................................... 31 4.5 Vrstni red voženj vlakov, če je na postaji več vlakov ....................................................... 31

5. Ravnanje prometnika glede na sekanje voznih poti na postajah, kjer se cepi več prog, kakor tudi na postajah s posebnimi potniškimi in tovornimi območji .................. 31

6. Zavarovanje potnikov na daljinsko vodenih postajah in na postajališčih dvotirnih prog do sosednjih postaj v obe smeri .............................................................................. 31

7. Ravnanje pri odpravi vlakov po nepravem tiru dvotirne proge ....................................... 31

8. Določitev tira in ravnanje pri sprejemu in prometu vlakov z izrednimi pošiljkami, s snežnimi plugi in snežnimi odmetalniki ......................................................................... 32

9. Največje dovoljene dolžine vlakov in osna obremenitev in dolžinska obremenitev proge, na kateri se ta postaja nahaja ................................................................................ 33

10. Postopek, kadar prometnik, odjavnik ali čuvaj nivojskega prehoda prekine delo na lastni postaji, na sosednji postaji, na odjavnicah in nivojskih prehodih sosednjih medpostajnih odsekov ..................................................................................... 33

11. Način opravljanja preskusa zračne zavore z vlakovno lokomotivo, posebno lokomotivo ali posebno napravo za preskus zračne zavore ........................................... 33

12. Način sporazumevanja pri premiku in obveščanja premikalnega osebja o postavljenih premikalnih voznih poteh ............................................................................. 34

13. Zavarovanje vozne poti pri uvozu, izvozu ali prevozu vlakov in način, kako pregledujeta kretnice prometnik ali kretnik glede na vrsto zavarovanj .......................... 34

13.1 Delovna mesta, na katerih izvršilni železniški delavci redno sodelujejo pri zavarovanju vozne poti vlaka ........................................................................................... 34

13.2 Mesto, kjer je knjiga za vpis opravljenega pregleda kretnic na kraju samem, kakor tudi kdaj in katere kretnice je treba pri zavarovanju vozne poti pregledati na kraju samem ............................................................................................................................ 34

13.3 Način, kako se kretniško osebje med seboj obvešča o prostosti tira in način, kako se obvesti prometnik o opravljenem zavarovanju vozne poti za vlak ................................ 34

13.4 Ravnanje z glavnimi signali na postaji in obveščanje prometnika o postavitvi uvoznega signala v lego za prepovedano vožnjo, kadar se signali postavljajo iz kretniške postavljalnice .................................................................................................... 35

13.5 Zaustavitev vlakov pred uvoznim signalom pri sočasnem prihodu vlakov iz dveh smeri ali več, kot tudi kadar se morajo ustaviti vožnje pri premiku pred verjetnim prihodom vlaka do uvoznega signala, upoštevajoč pri tem nagib proge in postaje, kot tudi druge razmere na postaji ..................................................................................... 35

13.6 Postopek pri spremembi uvoznega tira za prihajajoči vlak in način obveščanja osebja o spremembi uvoznega tira .................................................................................. 35

13.7 Postopek pri sprejemu vlaka na zaseden tir, na tir, ki je vozen do določenega mestai in pri sprejemu na tir, na katerem ni zavarovana prepeljevalna pot ...................... 35


9

13.8 Način obveščanja premikalnega osebja, da mora ustaviti vožnje pri premiku ................. 36 13.9 Način vpisovanja številke tira v fonogramih za zavarovanje vozne poti .......................... 36 13.10 Pričakovanje vlaka po kretniku in kraj, na katerem kretnik pričakuje vlake .................... 36 13.11 Način, kako se kretnik oziroma prometnik prepriča o prostosti tirov in ločnic ................. 36 13.12 Način obveščanja prometnika, da je vlak prispel cel in da se je ustavil znotraj

ločnic ............................................................................................................................... 36 13.13 Način obveščanja progovnega prometnika, da je vlak prispel cel in da se je ustavil

znotraj ločnic v primeru okvare SV naprav ....................................................................... 36

14. Kdo in kako obvešča prometnika, da so po končanem premiku glavni tiri prosti in o storjenih varnostnih ukrepih po končanem premiku .................................................... 36

15. Način zavarovanja prometa čez nivojske prehode na postaji in na odprti progi do sosednjih postaj ................................................................................................................. 37

15.1 Zavarovanje nivojskih prehodov z napravami za zavarovanje .......................................... 37 15.1.1 Postajno območje .................................................................................................... 37 15.1.2 Medpostajni odsek proti začetku proge ................................................................... 37 15.1.3 Medpostajni odsek proti koncu proge ...................................................................... 38

15.2 Ravnanje, kadar so naprave za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih pokvarjene ....................................................................................................................... 38

15.3 Obveščanje osebja, ki varuje promet na nivojskih prehodih, da je treba promet zavarovati ........................................................................................................................ 39

15.4 Postopek zavarovanja prometa na zavarovanih nivojskih prehodih pri nepopolnih vožnjah ............................................................................................................................ 40

16. Organizacija premikalne službe ........................................................................................ 42

16.1 Razdelitev premikalnih območij ....................................................................................... 42 16.2 Varnostni ukrepi pri premiku glede na uvoze in izvoze vlakov ......................................... 42 16.3 Določbe za odbijanje in spuščanje vagonov ................................................................... 43 16.4 Število zavornih cokel, postopek za njihovo uporabo in način uporabe ter hrambe

na posameznih delovnih mestih ....................................................................................... 43 16.5 Ukrepi za zavarovanje vozil zoper utek in samopremaknitev na postaji .......................... 43 16.6 Hitrosti preko kretnic pri premiku ..................................................................................... 43 16.7 Navedba tirov, na katerih se smejo vožnje pri premiku opraviti le s posebno

previdnostjo in pod posebnimi pogoji ............................................................................... 43 16.8 Način uravnavanja lokomotivskih voženj in spremljava vlečnih vozil (lokomotiv,

motornikov, motornih garnitur in motornih vozil za posebne namene) na postaji, med posameznimi območji postaje, kakor tudi med postajo in območjem vlečne enote ali delavnice ......................................................................................................................... 44

16.9 Tiri, določeni za odstavitev vagonov naloženih z eksplozivom in vnetljivim blagom in varnostni ukrepi pri premiku s takšnimi vagoni ................................................................. 44

16.10 Postopek pri odpenjanju vagonov z drogom za odpenjanje na postajah, na katerih je to dovoljeno ................................................................................................................. 44

16.11 Prestavljanje kretnic pri premiku .................................................................................... 44 16.12 Zavarovanje prometa na nivojskih prehodih v času, ko se čeznje premika, z

navedbo časa, po katerem se mora s premikom prenehati, da se sprosti prehod za cestni promet ................................................................................................................... 44

16.13 Ročni premik ................................................................................................................. 44 16.14 Način premika na zveznem tiru ..................................................................................... 45 16.15 Premik z motornim tirnim potiskalnikom ........................................................................ 45

17. Postopek pri zaustavitvi vlaka, ki po voznem redu ali po odredbi prevozi postajo brez postanka ..................................................................................................................... 45

18. Ukrepi pri uvozih in izvozih vlakov, kadar sočasen uvoz, izvoz ali uvoz in izvoz dveh ali več vlakov ni dovoljen, glede na to, da se vozne poti sekajo ........................... 45


10

19. Postopek pri prijavi nastale motnje in zavarovanju prometa, dokler traja motnja v delovanju signalnovarnostnih naprav na postaji, na APB na progi in telekomunikacijskih napravah........................................................................................... 45

20. Postopek pri potiskanju vlakov s postaje na odprto progo in vračanje nepripetih dopreg ................................................................................................................................. 46

20.1 Način potiskanja ............................................................................................................. 46 20.2 Način vračanja nepripetih dopreg.................................................................................... 46

21. Način zlaganja predmetov in materiala v tir, zraven tira in med tiri ................................ 46

22. Način zavarovanja delovnih skupin med izvajanjem del na tirih postaje in na odprti progi ......................................................................................................................... 47

23. Način sporazumevanja med prometniki, vodji premika in kretniškim osebjem glede premikalnega dela pri sporazumevanju po UKV napravah, RDZ-C režim, interfonu ali telefonu in postopek, če se sredstva za sporazumevanje pokvarijo ......... 48

24. Kraj, kjer so dosegljivi predpisi za delavce delovnih mest, ki nimajo stalnega prostora .............................................................................................................................. 48

KDO, KAKO IN KDAJ OBVEŠČA O SPREMEMBAH V VLAKOVNEM PROMETU .................... 49

1. Kdo obvešča o spremembah v vlakovnem prometu ....................................................... 50

2. Kako se obvešča o spremembah v vlakovnem prometu ................................................. 50

3. Kdaj se obvešča o spremembah v vlakovnem prometu .................................................. 50

4. Način obveščanja potnikov, osebja na postaji, postajališču, nakladališču in na progi o spremembah v prometu, zamudah in predčasnih vožnjah vlakov ..................... 50

ZAVIRANJE PRI PREMIKU .......................................................................................................... 51

1. Dovoljeno število osi vagonov za vožnje pri premiku, ki se lahko zavirajo z neposredno zavoro lokomotive, glede na vrsto lokomotive, nagib tira in hitrost pri premiku.......................................................................................................................... 52

2. Dovoljeno število osi vagonov za vožnje pri premiku, ki se lahko zavirajo z zračno zavoro enega vagona, glede na nagib tira in hitrost voženj pri premiku ........... 52

3. Uporaba ročnih zavor pri premiku .................................................................................... 53

4. Uporaba in pogoji za uporabo pritrdilnih zavor, medtem ko vozila tečejo ..................... 53

5. Primeri, kadar je obvezno zračno zaviranje premikalnih sestavov glede na število osi in nagib tira, kot tudi obveznost preizkusa zračnih zavor ......................................... 53

POSEBNI POGOJI IN NAVODILA ZA OPRAVLJANJE PROMETA IN POSAMEZNIH DEL

NA POSTAJI, INDUSTRIJSKIH TIRIH OZIROMA ODSEKIH PROG, KI JIH

NAREKUJEJO SPECIFIČNE RAZMERE NA TEJ POSTAJI OZIROMA MED

POSTAJAMI IN SE NANAŠAJO NA POSTOPKE IN RAVNANJA UPRAVLJALCA IN

PREVOZNIKOV ................................................................................................................... 54

1. Posebni pogoji in navodila ................................................................................................ 55

2. Ukrepi za zavarovanje potnikov zaradi voženj vlakov .................................................... 55

3. Obveščanje potnikov na postajališčih o vožnji potniškega vlaka po sosednjem ali po nepravem tiru ................................................................................................................ 55

4. Organizacija odprave potnikov ......................................................................................... 55


11

5. Organizacija nameščanja in odstranjevanja smernih tabel na potniških vagonih ........ 55

6. Informacije .......................................................................................................................... 55

7. Izročanje pisnih dokumentov vlaku .................................................................................. 56

8. Organizacija odprave pri prevozu blaga ........................................................................... 56

9. Način oskrbovanja industrijskih tirov in nakladalnih mest na postaji ............................ 56

10. Kje in kdo pregleda vagon pred dostavo za nakladanje, po nakladanju in po razkladanju ......................................................................................................................... 59

11. Drugi posebni pogoji na postaji, ki niso opredeljeni v točkah 1-10 tega poglavja ........ 60

ORGANIZACIJA IN NAČIN OPRAVLJANJA PROMETA PO DELOVNIH MESTIH NA

POSTAJI IN STALNO ZASEDENIMI SLUŽBENIMI MESTI, DO SOSEDNJIH POSTAJ ..... 61

1. Delovna mesta nadzornih delavcev vodenja prometa, ter obseg njihovega dela .......... 62

2. Število delovnih mest progovnih prometnikov, prometnikov, njihovo območje, obseg dela in medsebojno sodelovanje ........................................................................... 62

3. Število delovnih mest kretnikov in čuvajev nivojskih prehodov ter njihova območja .............................................................................................................................. 62

4. Hramba ključev in dvojnikov ključev, zaklenjenih kretnic in raztirnikov, ročic za ročno prestavljanje električnih kretnic, ročic za ročno ravnanje z napravami na nivojskih prehodih, ter ambulantne ključavnice lastne postaje in podrejenih službenih mest ................................................................................................................... 62

5. Način predaje in prevzema službe postajnega osebja..................................................... 63

OSKRBOVANJE NA ODPRTI PROGI .......................................................................................... 64

1. Oskrbovanje industrijskih tirov na odprti progi ............................................................... 65

2. Oskrbovanje nakladališč ................................................................................................... 65

VPELJAVA LOKOMOTIVSKIH VLAKOV, KI NISO VRISANI V GRAFIKON PROMETA

VLAKOV .............................................................................................................................. 66

1. Način vpeljave lokomotivskih vlakov v vozlišču in obveščanje osebja ......................... 67

2. Tiri, ki so prvenstveno namenjeni za vožnje lokomotivskih vlakov ................................ 67

3. Hitrosti in vozni časi lokomotivskih vlakov v vozlišču .................................................... 67

POSEBNE DOLOČBE ZA ELEKTRIFICIRANE PROGE .............................................................. 68

(Samo za postaje na elektrificiranih progah) ............................................................................. 68

1. Pregled in opis stabilnih naprav električne vleke, ki so na postaji ................................. 69

1.1 Shema voznega omrežja na postaji, z vidno označenimi elementi na omrežju in mesto, kjer se shema nahaja ........................................................................................... 69

1.2 Številke tirov, ki so elektrificirani ...................................................................................... 69 1.3 Stranski tiri, nad katerimi v voznem vodu redno ni napetosti in se v njih vklopi

napetost le med premikom, kakor tudi mesta, kjer so tirna stikala za posamezne stranske tire ..................................................................................................................... 69

1.4 Mesto, ki je določeno za hrambo ključev stikal................................................................. 69 1.5 Delavci, določeni za obveščanje oseb, ki nakladajo, razkladajo ali prekladajo blago,

da bo vklopljena napetost v voznem vodu ....................................................................... 70


12

1.6 Številke nosilnih stebrov in portalov voznega omrežja in stebrov portalov izoliranih ločišč na postaji in signalne oznake, ki označujejo meje vzdolžne in prečne električne ločitve, oziroma meje voznega voda pod napetostjo in voznega voda brez napetosti .......................................................................................................................... 70

1.7 Postajna izolirana ločišča, njihov namen, mesta, kjer se nahajajo, njihova dolžina in oddaljenost od premikalnega mejnika, oziroma ločnice in uvoznega signala ter način, kako so ločišča zaznamovana ............................................................................... 70

1.8 Izvršilne določbe za vožnje pri premiku do premikalnega mejnika oziroma začetka ločišča, da bi se lahko zagotovila varnost prometa in delavcev, zaposlenih pri vzdrževanju voznega omrežja, posebno še na dvotirnih progah, kjer je na izvoznem tiru ločišče vgrajeno asimetrično, glede na ločišče in uvozni signal za pravi tir ................ 71

1.9 Telefonske zveze za medsebojno sporazumevanje postaj, elektro napajalnih postaj, centra SNEV, delavnic za vzdrževanje in pomožnih telefonskih mest na odprti progi ...... 71

2. Sedež enote za vzdrževanje stabilnih naprav električne vleke ...................................... 72

3. Pomožne naprave in oprema za opravljanje službe ........................................................ 72

3.1 Ozemljilne palice, izolirne rokavice, čelade in drugo; kraj, kjer se te priprave hranijo, kdo in kdaj jih sme rabiti .................................................................................................. 72

3.2 Stikala in njihova raba pri vzdolžni in prečni električni ločitvi, kdo je pooblaščen za strego in kdo hrani ključe, območja napajanja odsekov in dela odseka voznega omrežja............................................................................................................................ 72

3.3 Območje odseka oziroma dela odseka voznega omrežja, za katere obstajajo posamezna tirna stikala ali odklopnik voznega voda pri vklapljanju in izklapljanju napetosti .......................................................................................................................... 73

3.4 Stalni signali za električno vleko na postaji in kraj, kjer so vgrajeni .................................. 73

4. Delovna mesta določena za hrambo prenosnih signalnih sredstev, ki so potrebna za posredovanje signalnih znakov za električno vleko ................................................... 73

5. Zavarovanje prometa na elektrificiranih progah .............................................................. 73

5.1 Obveščanje osebja centra SNEV (elektronapajalne postaje) o spremembi dizelske vleke v električno ............................................................................................................. 73

5.2 Ukrepi, ki jih je treba storiti pri prevozu postaje ali določenega območja postaje s spuščenim odjemnikom toka, upoštevajoč pri tem nagib proge ....................................... 73

5.3 Način obveščanja osebja na postajah in na progi o spremembi napetosti v voznih vodih ................................................................................................................................ 74

5.4 Ravnanje, kadar se zahteva dovoljenje za premik na manipulacijskih tirih, katerih vozni vodi so redno brez napetosti, kakor tudi obveščanje prometnika (progovnega prometnika), da je takšen premik končan ......................................................................... 74

5.5 Ukrepi in ravnanje pri zagotovitvi varnosti pri nakladanju ali razkladanju na manipulacijskih tirih, na odprti progi, ali pri pregledu pošiljk s strani pooblaščenih državnih organov (carina) ................................................................................................ 74

5.6 Organizacijski ukrepi v zimskem obdobju za odstranjevanje snega z nakladov v vlakih in s streh vagonov ................................................................................................. 74

6. Ukrepi pri sprejemu in odpravi vlakov, kadar nastane delna ali popolna motnja na postajnem voznem vodu .................................................................................................... 74

7. Pripreganje in dopreganje vlakov na posameznih elektrificiranih progah ali njihovih delih ...................................................................................................................... 75

8. Delavci, katerim je treba prijaviti motnje in okvare na voznem omrežju in na drugih stabilnih napravah električne vleke ...................................................................... 75


13

RAVNANJE OB IZREDNIH DOGODKIH ...................................................................................... 76

1. Ravnanje ob požaru na postaji, v vlakih in na odprti progi ............................................. 77

2. Pripravljenost osebja, kadar nastopijo ovire v prometu zaradi snežnih zametov, burje, poplav, ob izrednih dogodkih ................................................................................. 77

3. Kraj, kjer se nahaja omarica prve pomoči ........................................................................ 77

4. Kilometrsko mesto meje območja postaje glede na pristojnost pri raziskavi izrednih dogodkov ............................................................................................................. 78

5. Posebni ukrepi pri izrednih dogodkih na elektrificiranih progah.................................... 78

6. Posebni ukrepi ob ekoloških nesrečah ............................................................................ 78

7. Določitev evakuacijskih poti.............................................................................................. 78

8. Določitev dostopa intervencijskih vozil ............................................................................ 78

9. Določitev mesta utirjenja/iztirjenja dvopotnega vozila .................................................... 78

PRILOGE ...................................................................................................................................... 79

1. Situacijski načrt lastne postaje in skice sosednjih postaj in službenih mest do sosednje postaje ................................................................................................................ 80

2. Navodilo za ravnanje s signalnovarnostno napravo ....................................................... 80

3. Navodilo za ravnanje z električnimi stikali in stikalna shema voznega omrežja na postaji ................................................................................................................................. 80

4. Poslovnik za opravljanje dela čuvajev nivojskih prehodov ............................................ 80

5. Ostale priloge glede na specifičnost postaje ................................................................... 80


14

POGLAVJE A

TEHNIČNE ZMOGLJIVOSTI IN OPREMLJENOST POSTAJE IN INDUSTRIJSKIH TIROV


15

1. Vrsta postaje, območje postaje, in nagibne razmere.

1.1. Osnovni podatki o postaji,

Postaja Hrastnik je postaja na glavni progi št.10 d.m. – Dobova – Ljubljana. Proga je dvotirna. Promet na odseku proge Dobova - Zidani Most je desnostranski, na odseku Zidani Most - Ljubljana pa levostranski. Proga je elektrificirana (enosmerni tok 3 kV), opremljena z avtomatskim progovnim blokom (APB) z elektronskimi števci osi, avtostop napravami (AS) in radiodispečersko zvezo (RDZ). Zavorna razdalja na tej progi je 1000 m. V organizacijskem smislu spada postaja Hrastnik pod lokacijo vodenja prometa Zidani Most. V to enoto spadata še postaji Breg in Trbovlje ter postajališči Loka in Radeče. Postajna zgradba stoji na desni strani proge v km 509.778 na nadmorski višini 219 m.

1.2. Vrsta postaje glede opravljanja prometne in transportne službe,

V prometnem smislu je postaja opremljena za sprejem, odpravo in sestajanja vseh vrst vlakov konvencionalnih hitrosti. Postaja Hrastnik je odprta za odpravo potnikov notranjem in mednarodnem prometu. Postaja je odprta za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk.

1.3. Meje postajnega območja, glede na odprto progo, vlečno enoto, delavnico, itd.,

Meja postajnega območja glede na odprto progo je: - stojišče uvoznega signala A1 v km 508.421, - stojišče uvoznega signala B1 v km 510.367. Dolžina postajnega območja je 1946 m.

1.4. Nagibne razmere postajnega prostora, prostora od predsignala do uvozne kretnice in sosednjih medpostajnih odsekov,

Nagibne razmere na postajnem prostoru: tira 1 in 2, sta: - od postajnega poslopja proti kretnici 1so tiri v padcu 1 ‰, - od postajnega poslopja proti kretnici 9 so tiri v vzponu 1 ‰, tir 3 je od kretnice 6 proti kretnici 1 v padcu 1 ‰, tiri 4, 5, 7, in 8 so proti kretnici 6 v padcu 2,3 ‰. Nagibne razmere od predsignala do uvozne kretnice: - od prostornega signala 212 do uvozne kretnice 2 je proga v vzponu 1 ‰, - od prostornega signala 221 do uvozne kretnice 8 je proga v padcu 2 ‰. Nagibne razmere od predsignala do sosednje postaje: - od prostornega signala 212 do postaje Zidani Most je proga v padcu 1 ‰, - od prostornega signala 221 do postaje Trbovlje je proga v vzponu 2 ‰. Postajni tiri so od uvoznega signala "A1" do km 508.734 v loku s polmerom R-290 m. Nato so tiri v dolžini 780 m v premi, potem pa preidejo od km 509.510 proti uvoznemu signalu "B1" v dolžini 379 m v lok s polmerom R-285 m.


16

1.5. Zavorna razdalja,

Zavorna razdalja na postaji Hrastnik in medpostajnih odsekih Hrastnik – Zidani Most in Hrastnik – Trbovlje je 1000 metrov.

2. Postajne tirne in druge tehnične naprave.

2.1. Označevanje tirov in njihove koristne dolžine,

ŠTEVILKA TIRA

SMER

OD

DO

METROV

1 A - B Izolirka kretnice 5 - Mejni tirni signal M12 616

A - B Izolirka kretnice 7 - Premikalni signal 8V 316

A - B Izolirka kretnice 5 - Premikalni signal 8V 1035

B - A Izolirka kretnice 8 - Mejni tirni signal M11 379

B - A Izolirka kretnice 7 - Premikalni signal 5L 606


2 A - B Izolirka kretnice 3 - Premikalni signal 9D 1110


3 A - B Izolirka kretnice 5 - Premikalni signal 6V 618

B - A Izolirka kretnice 6 - Premikalni signal 5D 614

4 A - B Ločnica kretnice 10 - Ločnica kretnice 12A 78

B - A Ločnica kretnice 12A - Ločnica kretnice 10 78

5 A - B Ločnica kretnice10 - ZKr 12 98

B - A ZKr 12 - Ločnica kretnice 10 98

7 A - B Ločnica Kr 11 - Tirni zaključek 18

B - A Tirni zaključek - Ločnica kretnice 11 18

8 A - B Ločnica kretnice 11 - Tirni zaključek 10

B - A Tirni zaključek - Ločnica kretnice 11 10

12K A - B Tirni zaključek - Ločnica kretnice 12A 92

B - A Ločnica kretnice 12A - Tirni zaključek 92

Progovni A-levi tir A - B Števec osi - Premikalni signal 2D 213

B - A Izolirka - Premikalni mejnik 118

Progovni A-desni tir A - B Števec osi - Premikalni signal 1V 293

B - A Izolirka - Števec osi 294


17

2.2. Delitev tirov in njihov namen,

Postaja ima skupini glavnih in stranskih tirov. Glavna tira: tir št. 1 je glavni prevozni tir za smer Trbovlje-Zidani Most, tir št. 2 je glavni prevozni tir za smer Zidani Most-Trbovlje. Stranski tiri: Tir št. 3 služi za sestavo in odpravo tovornih vlakov in za začasno deponijo lokalnega tovora. Na tiru je vgrajena tudi tirna tehtnica. Tira št. 4 in 5 služita za predajo vagonov "Steklarni" in "Tovarni kemičnih izdelkov" ter za premik. Tira št. 7 in 8 sta slepa tira. Služita za deponijo odvečnih oziroma pokvarjenih vagonov.

2.3. Industrijski tiri, ki se cepijo s postaje in z odprte proge z ustreznimi osnovnimi podatki,

S stranskih tirov postajnega območja se cepijo naslednji industrijski tiri: - industrijski tir "Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik" (v nadaljevanju TKI), - industrijski tir "Steklarne Hrastnik" (v nadaljevanju Steklarna). Industrijski tir "Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik" (TKI) s souporabnikom "Steklarno Hrastnik": Namenjen je za dostavo oziroma odvoz vagonskih pošiljk. Industrijski tir TKI se odcepi od postajnega tira št. 4 v km 0.393,5 s cepno kretnico "a". To je 0.000 km zveznega industrijskega tira "1K". Slepi tir "12-k" se odcepi od tira 4 v km 0.351,01 s kretnico "a 12". Prevzemališče vagonov med prevoznikom in uporabnikom je na postajnih tirih št. 4 in 5 in sicer med ločnico kretnice 10 in kretnico 12 . Uporabna dolžina tirov na prevzemališču je: tir št. 4 - 78 m tir št. 5 - 98 m. Podatki o tiru in napravah: Industrijski tir TKI je sestavljen iz skupine osmih tirov znotraj območja tovarne in enega slepega tira (12 - k), ki je na območju postaje. Prevoznik teh tirov ne oskrbuje, zato njihov podrobnejši opis tu ni podan. Zvezni tir 1 k industrijskega tira leži med kretnicama "a" in "a-2". To je od km 0.000 proti industrijskemu tiru v dolžini 33 m z vzponom +4 ‰, nato na dolžini 50 m na vzponu +43,20 ‰, nato na dolžini 50 m na vzponu +52 ‰, nakar preide do kretnice "a-2" na vzpon od +19.0 ‰ do +21.0 ‰. Prečnik najmanjše krivine na zveznem tiru 1 - 1 je polmera R-90. Največja obremenitev vozil na os je 16 ton na tekoči meter pa 5ton. Največja dovoljena hitrost pri premiku na tirih prevzemališča je 20 km/h, od kretnice "a" proti industrijskemu tiru je 15 km/h in iz industrijskega tira na postajni tir štev. 4 je 5 km/h. Na tire prevzemališča se lahko z enkratnim posluževanjem dostavi premikalni sestav v dolžini 78 m na tir štev. 4 in v dolžini 98 m na tir štev. 5. Zavarovanje odcepa industrijskega tira: Cepišče zveznega tira industrijskega tira TKI ( varovalna kretnica "a-2" ) je zavarovana z elektromehanično SV napravo. Elektromehanični blok z bločno ključavnico kretnice "a-2" je v utici ob levi strani zveznega tira "1-k" pri varovalni kretnici "a-2". Elektromehanični privolilni

Progovni B-levi tir A - B Izolirka - Števec osi 122

B - A Števec osi - Premikalni signal 9V 118

Progovni B-desni tir A - B Izolirka - Premikalni mejnik 83

B - A Števec osi - Premikalni signal 8D 139


18

blok je v prometnem uradu postaje Hrastnik. Varovalna kretnica "a-2" se prestavlja ročno na kraju samem. Zavarovana je v redni legi na varovalni tir "3-k" s kretniško ključavnico sistema "Robel". Njen ključ je zadržan v bločni ključavnici elektromehaničnega bloka v utici pri kretnici. Kretnica ima kretniško signalno ploščo. Cepna kretnica "a" industrijskega tira TKI se prestavlja ročno na kraju samem. Zavarovana je v redni legi na tir "1-s" s kretniško ključavnico sistema "Robel". Zavarovanje kretnice ni v odvisnosti s SV napravo cepišča industrijskega tira. Kretnica ima kretniško signalno ploščo. Zavarovanje kretnic "a" in "a-2" ni v medsebojni odvisnosti. Cepna kretnica "a-12" industrijskega tira "12-k" se prestavlja ročno na kraju samem in ni zavarovana. Redna lega kretnice "a-12" je na postajni tir 4. Kretnica ima kretniško signalno ploščo. Ključ cepne kretnice "a" hrani vodja premika uporabnika TKI. Ključ varovalne kretnice "a-2" je zadržan v bločni ključavnici elektromehaničnega bloka, ki je v utici pri kretnici "a-2". Ključ elektromehaničnega privolilnega bloka v prometnem uradu hrani prometnik. Ključa utice elektromehaničnega bloka in telefona pri kretnici "a-2" hranita prometnik in premikalni vodja uporabnika. Dvojniki ključev kretnic "a" in "a-2", elektromehaničnega privolilnega bloka v prometnem uradu in utice bloka pri kretnici "a-2" se nahajajo zapečateni v ovojnici vsak posebej pri prometniku. Delavci prevoznika in uporabniki se sporazumevajo preko TELEKOM telefona. Prometnik in premikalni vodja uporabnika se dogovarjata preko posebne telefonske zveze iz telefona v utici ob varovalni kretnici "a-2" oziroma v službenem prostoru poslovodje. Industrijski tir "Steklarna Hrastnik": Industrijski tir Steklarna Hrastnik je namenjen za dostavo oziroma odvoz vagonskih pošiljk Steklarne, razen za odvoz cistern, ki so naložene s tekočimi naftnimi plini. Le-te se dostavljajo na industrijski tir TKI Hrastnik. Industrijski tir Steklarna Hrastnik se odcepi od industrijskega tira TKI Hrastnik in se začne pri ločnici cepne kretnice "a" tega industrijskega tira, kar je 0.000 km industrijskega tira "1S" ter s kretnico "a" od postajnega tira št. 4 v km 0+393.50, kar je 0.000 km industrijskega tira "2S". Prevzemališče vagonov med prevoznikom in uporabnikom je na postajnih tirih št. 4 in 5 med ločnico kretnice 10 in ločnico kretnice 13. Uporabna dolžina tirov na prevzemališču je: tir 4 - 78 metrov in tir štev. 5 - 98 m. Podatki o tiru in napravah: Industrijski tir Steklarna Hrastnik obsega dva slepa tira, ki sta na območju tovarne. Oskrbuje jih prevoznik. Podrobnejši opis tirov in dela je urejen s poslovnikom. Prečnik najmanjše krivine na industrijskem tiru je polmera R-150 m. Največja dovoljena obremenitev na os je 18 ton na tekoči meter pa 6,4 tone. Največja dovoljena hitrost pri premiku po tirih prevzemališča je 20 km/h. Z enkratnim posluževanjem prevzemališča se lahko dostavi premikalni sestav dolžine: - na tir 4 v dolžini 78 metrov, - na tir 5 v dolžini 98 metrov. Zavarovanje cepišča industrijskega tira: Cepna kretnica "b" se prestavlja ročno na kraju samem in ni zavarovana. Redna lega kretnice je v premo na tir 7. Kretnica ima kretniško signalno ploščo. Opis zavarovanja cepne kretnice "a" industrijskega tira TKI, od katere so odcepi industrijski tir Steklarna-tir "1S", glej v opisu zavarovanja industrijskega tira TKI. Delavci prevoznika, ki poslužuje industrijski tir, upravljalca in uporabnika se sporazumevajo s pomočjo TELEKOM telefona.


19

2.4. Nakladališča,

Odpade.

2.5. Postajališča,

Odpade.

2.6. Druge postajne tehnične naprave,

- Ob tiru 1 pred postajnim poslopjem ter levo in desno v dolžini 155 m je asfaltiran nepokrit

peron širine 4 m in višine 50 cm.

- Na zunanji strani tira 2 je asfaltiran nepokriti peron dolžine 137 m

širine 2,6 m in višine 30 cm.

Oba perona sta preko tirov 1 in 2 med seboj povezana z nivojskim prehodom za potnike in sicer v kilometru 509.721 in 509.791.

- Tirna tehtnica dolžine 20 m in nosilnosti 100 ton se nahaja na tiru 3 v km 509.351.

2.7. Vrste tirnih zaključkov,

Tir 7 in tir 8 sta slepa tira, ki se zaključujeta s tirnim zaključkom s pritrjenim pragom preko tirnic. Tirna zaključka sta označena z likovnim mejnim tirnim signalom.

2.8. Objekti, ki segajo v normalni svetli profil,

Odpade.

3. Opremljenost postaje s signalnovarnostnimi napravami.

3.1. Način zavarovanja,

Postaja Hrastnik je zavarovana z elektrorelejno signalnovarnostno napravo sistema Iskra - Lorenz (sistem sledilne tehnike, v nadaljevanju besedila ERSV napravo). Naprava je centralna za vso postajo. S pomočjo tipk na tirni sliki postavljalne mize v prometni pisarni postavlja prometnik vse vlakovne in premikalne vožnje na postaji. V elektrorelejno zavarovanje so vključene vse kretnice in raztirniki na glavnih tirih, vsi predsignali, uvozni in izvozni signali.


20

3.2. Stalni signali,

Uvozni signal “A1“ za uvoze iz smeri Zidani Most na tira 1 in 2 stoji v km 508.421 na levi zunanji strani levega tira. Od uvozne kretnice 2 je oddaljen 402 m. Pripadajoči preduvozni (prostorni signal 212) stoji v km 507.432 in je oddaljen od uvoznega signala “A1“ 989 m. Uvozni signal “A2“ za uvoze iz nepravega tira iz smeri Zidani Most na tira 1 in 2 stoji v km 508.369 na desni zunanji strani desnega tira. Od uvozne kretnice 1 je oddaljen 385 m. Pripadajoči predsignal P A2 stoji v km 507.384. Razdalja med njima je 985 m. Uvozni signal “B1“ za uvoze iz smeri Trbovelj na tir 1 stoji v km 510.367 na desni zunanji strani desnega tira. Od uvozne kretnice 8 je oddaljen 280 m. Pripadajoči preduvozni (prostorni signal 221) stoji v km 511.429. Razdalja med njima je 1062 m. Preduvozni (prostorni signal 221) ima vgrajen samostojni ponavljalnik predsignaliziranja PP-221 v km 511.885, ki ponavlja signalne znake prostornega signala 221. Razdalja med njima je 456 m. Uvozni signal “B2“ za uvoze iz nepravega tira iz smeri Trbovlje na tira 1 in 2 stoji v km 510.366 na levi zunanji strani levega tira. Od uvozne kretnice 9 je oddaljen 211 m. Pripadajoči predsignal P B2 stoji v km 511.480. Razdalja med njima je 1114 m. Premikalni mejnik pri uvoznem signalu “A1“ stoji v km 508.673. Od uvozne kretnice št. 2 je oddaljen 150 m in od uvoznega signala “A1“ 252 m. Premikalni mejnik pri uvoznem signalu “B1“ stoji v km 510.237. Od uvozne kretnice št. 8 je oddaljen 150 m in od uvoznega signala “B1“ 130 m. Izvozni signali: Proti Zidanemu Mostu: Tirni izvozni signal 11 visi na železni mostni konstrukciji na desni strani tira 1 v km 508.983 in je namenjen za izvoze iz tira 1. Tirni izvozni signal 21 stoji na desni strani tira 2 v km 508.983 in je namenjen za izvoze iz tira 2. Tirni izvozni signal 31 stoji na desni strani tira 3 v km 508.981 in je namenjen za izvoze iz tira 3. Proti Trbovljam: Skupinski izvozni signal 12 stoji na desni strani tira 1 v km 510.010 in je namenjen za izvoze iz tirov 1 in 3. Tirni izvozni signal 22 visi na železni mostni konstrukciji na levi strani tira 2 v km 510.012. Dovoljuje izvoze vlakov s tira 2. Izvozni signali predsignalizirajo prvi prostorni signal APB. Vsi glavni signali na postaji Hrastnik so opremljeni za dajanje signalnega znaka 9 "Previdna vožnja". Glavni signali na postaji Hrastnik nimajo dopolnilnih signalov.


21

Mejni tirni signali (M): Za zavarovanje vlakovnih in premikalnih voženj sta na postaji vgrajena dva mejna tirna signala: M 11, ki stoji ob tiru 1 na konzolni izvedbi pred vrhom kretnice 7 v km 509.694. Deli tir 1 na dva odseka vozne poti pri sprejemu vlakov iz smeri Ljubljana. M 12, ki stoji ob tiru 1 na desni strani kretnice 7 v km 509.600. Deli tir 1 na dva odseka vozne poti pri sprejemu vlakov iz smeri Zidani Most. Premikalni signali: 1V, ki stoji na desni strani tira pred vrhom kretnice1 v km 508.747, 2D, ki stoji na desni strani pred kretnico 2 v km 508.761, 3L, ki stoji ob tiru 2 pred izvoznim signalom 21 v km 508.984, 5L, ki stoji ob tiru 1 pred izvoznim signalom 11 v km 508.983, 5D, ki stoji ob tiru 3 pred izvoznim signalom 31 v km 508.983, 6V, ki stoji na desni strani pred vrhom kretnice 6 v km 509.600, 6D, ki stoji na desni strani pred kretnico 7 v km 509.693, 8V, ki stoji ob tiru 1 pred izvoznim signalom 12 v km 510.008, 8D, ki stoji na desni strani pred kretnico 8 v km 510.155, 9V, ki stoji na desni strani pred vrhom kretnice 9 v km 510.174, 9D, ki stoji ob tiru 2 pred izvoznim signalom 22 v km 510.008.

3.3. Podatki o kretnicah in raztirnikih ter njihovem zavarovanju,

V elektrorelejno zavarovanje s centralnim prestavljanjem so vključene vse kretnice in dva električna raztirnika na glavnih tirih postaje in sicer: - navadne kretnice: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 (kretnice 1,2,3,4,5,7 in 9 imajo hidravlični pogon), - električna raztirnika R-1 in R-2. Vse električne kretnice so s počasnim 6 sekundnim prestavljanjem. Raztirnika se prestavljata 4 sekunde. Redna lega kretnic z elektrorelejnim zavarovanjem ni določena. Vse kretnice, ki so vključene v ERSV napravo se smatrajo za zanesljivo zavarovane kretnice.Te kretnice nimajo kretniških signalov. Raztirnika R-1 in R-2 imata samo nerazsvetljen likovni signal, prevlečen z odsevno snovjo. Kretnice 10, 11, 12, 13, 14, 15 in "a" so nezavarovane kretnice. Njihova redna lega je v premo. Kretnice št. 10, 11, 12, 13, 14 in 12 ab imajo likovne signale, prevlečene z odsevno snovjo. Gretje kretnic in sistem vžiga grelnih naprav: Z grelnimi napravami sistema "WAGNER" so opremljene kretnice1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 na glavnih tirih. Prižiganje in ugašanje ter regulacijo toplotne moči grelnih naprav opravljajo pristojni vzdrževalci. Vse ostale kretnice na postajnem območju nimajo grelnih naprav. Ventilatorji grelnih naprav se vključujejo in izključujejo centralno s posebnimi tipkami na postavljalni mizi ERSV naprave, plin pa se prižiga na kraju samem s posebnimi vžigalicami. Na postaji so štiri ambulantne ključavnice in dve kljuki za ročno prestavljanje električnih kretnic. Hranijo se v omari v prometnem uradu. Vsaka od ključavnic ima svojo zalivko. Uporabo je potrebno vpisati v Evidenco uporabe ambulantnih ključavnic, ki se nahaja poleg ključavnic.


22

3.4. Zavarovani nivojski prehodi in način zavarovanja prometa čeznje na postaji in na odprti progi sosednjih medpostajnih odsekov,

3.4.1. Zavarovani Npr na postajnem območju,

Odpade.

3.4.2. Zavarovani Npr na medpostajnem odseku do sosednje postaje proti začetku proge,

NPr 507.3 v km 507.317 je zavarovan z avtomatsko napravo za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu sistema Iskra Lorenz NPr DK z dvema polzapornicama dolžine 4,5 metra in štirimi cestnimi svetlobno-zvočnimi semaforji. Naprava za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu je v odvisnosti s prostornima signaloma 212 oziroma 211. Na nivojskem prehodu je vgrajena avdiofrekvenčna izolirka AFI, ker se nivojski prehod nahaja pred prostornim signalom 212. Naprava za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu deluje avtomatsko pri vožnji vlaka po nepravem tiru. Kontrola delovanja naprave je na tirni sliki ERSV naprave na postaji Hrastnik. Natančnejši opis zavarovanja in delovanja se nahaja v Navodilu za zavarovanje nivojskega prehoda 507.3, ki je v prilogi tega Poslovnega reda. NPr 504.2 v km 504.183 je zavarovan z avtomatsko napravo za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu sistema Iskra Lorenz NPr DK z dvema polzapornicama dolžine 3,5 metra in dvema cestnima svetlobno-zvočnima semaforjema. Naprava za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu je v odvisnosti s prostornima signaloma 192 oziroma 191. Naprava za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu deluje avtomatsko tudi pri vožnji vlaka po nepravem tiru. Kontrola delovanja naprave je na tirni slike ERSV naprave na postaji Zidani Most. Natančnejši opis zavarovanja in delovanja glej v Navodilu za zavarovanje nivojskega prehoda 504.2, ki je v prilogi tega Poslovnega reda.

3.4.3. Zavarovani Npr na medpostajnem odseku do sosednje postaje proti koncu proge,

Odpade.

3.5. Nivojski prehodi, označeni z Andrejevim križem,

Odpade.

1

1


23

3.6. Avtostop naprave,

Uvozni signal “A1“ v kilometru 508.421 je opremljen z AS balizo 500 Hz pred signalom v km 508.171 ter AS balizo 1000/2000 Hz tik ob signalu. Uvozni signal “A2“ v kilometru 508.369 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz tik ob signalu. Uvozni signal “B1“ v kilometru 510.367 je opremljen z AS balizo 500 Hz v km 510.617 ter z AS balizo 1000/2000 Hz tik ob signalu. Uvozni signal “B2“ v kilometru 510.366 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz tik ob signalu. Izvozni signal 11 v kilometru 508.983 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, ki je nameščena tik ob signalu. Izvozni signal 21 v kilometru 508.983 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, ki je nameščena tik ob signalu. Izvozni signal 31 v kilometru 508.983 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, ki je nameščena tik ob signalu. Izvozni signal 12 v kilometru 510.010 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, ki je nameščena tik ob signalu. Izvozni signal 22 v kilometru 510.010 je opremljen je z AS balizo 1000/2000 Hz, ki je nameščena tik ob signalu. Prostorni signali in predsignal iz nepravega tira med postajama Hrastnik - Zidani Most: na levem tiru: • prostorni signal 192 v kilometru 503.910 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, • prostorni signal 202 v kilometru 505.565 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, • prostorni signal 212 v kilometru 507.432 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, na desnem tiru: • predsignal P A2 v kilometru 507.384 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, • prostorni signal 191 v kilometru 504.290 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, • prostorni signal 201 v kilometru 505.681 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, • prostorni signal 211 v kilometru 507.633 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz. Prostorni signali in predsignal iz nepravega tira med postajama Hrastnik - Trbovlje: na levem tiru: • predsignal P B2 v kilometru 511.480 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, • prostorni signal 222 v kilometru 511.360 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz, na desnem tiru: • prostorni signal 221 v kilometru 511.433 je opremljen z AS balizo 1000/2000 Hz.

3.7. Opremljenost proge z napravami za daljinsko vodenje prometa, obojestranski promet, avtomatski progovni blok in napravami za medpostajno odvisnost,

Medpostajna odseka med postajama Hrastnik - Zidani Most in Hrastnik - Trbovlje sta na levem in desnem tiru opremljena z napravami avtomatskega progovnega bloka APB, ki deluje na osnovi elektronskih števcev osi. Le ti so nameščeni 50 m za prostornimi signali.

3.8. Prostorni signali APB do sosednjih postaj za obe smeri,

Odsek Hrastnik - Zidani Most desni tir: - blokovni odsek 01: od izvoznih signalov postaje Hrastnik do prostornega signala 211 v km 507.633, - blokovni odsek 211: od prostornega signala 211 do 201 v km 505.681, - blokovni odsek 201: od prostornega signala 201 do 191 v km 504.290 (preduvozni signal uvoznega signala “B“ postaje Zidani Most), - blokovni odsek 191: od prostornega signala 191 do uvoznega signala “B“ postaje Zidani Most v km 503.219.


24

Odsek Hrastnik - Zidani Most levi tir: - blokovni odsek 02: od izvoznih signalov postaje Zidani Most do prostornega signala 192 v km 503.910, - blokovni odsek 192: od prostornega signala 192 do 202 v km 505.565, - blokovni odsek 202: od prostornega signala 202 do 212 v km 507.432 (preduvozni signal uvoznega signala “A1“ postaje Hrastnik), - blokovni odsek 212: od prostornega signala 212 do uvoznega signala “A1“ postaje Hrastnik v km 508.465. Odsek Hrastnik - Trbovlje levi tir: - blokovni odsek 02: od izvoznih signalov postaje Hrastnik do prostornega signala 222 v km 511.360 (preduvozni signal uvoznega signala “A“ postaje Trbovlje), - blokovni odsek 222: od prostornega signala 222 do uvoznega signala “A“ postaje Trbovlje v km 512.736, - ponavljalnik predsignaliziranja PP222 je vgrajen v km 511.325. Odsek Hrastnik - Trbovlje desni tir: - blokovni odsek 01: od izvoznih signalov postaje Trbovlje do prostornega signala 231 v km 512.380, - blokovni odsek 231: od prostornega signala 231 do prostornega signala 221 v km 511.429 (preduvozni signal uvoznega signala “B1“ postaje Hrastnik), - blokovni odsek 221: od prostornega signala 221 do uvoznega signala “B1“ postaje Hrastnik v km 510.375, - ponavljalnik predsignaliziranja PP221 je vgrajen v km 511.885, - ponavljalnik predsignaliziranja PP231 je vgrajen v km 512.618. Prostorni signali so vgrajeni na zunanji strani proge za obe smeri (na levi strani v smeri vožnje), so stalno razsvetljeni in veljajo samo za vožnjo po pravem tiru.

3.9. Javljalniki plazov,

Alarmne naprave za javljanje plazov so nameščene: med postajama Hrastnik-Zidani Most : - na odseku 2: od km 503.248 do km 504.180, dolžina 932 metrov. med postajama Hrastnik-Trbovlje: - na odseku 31: od km 510.840 do km 511.616, dolžina 776 metrov, - na odseku 32: od km 511.616 do km 512.370, dolžina 754 metrov. Naprave na postaji: Kontrolna plošča javljalnika plazov je nameščena na posebni omarici na steni v prometnem uradu. Na kontrolni plošči javljalnika plazov so ločeno za vsako kontrolirano območje nameščene po tri javljalne lučke stanja naprav na progi in napajalnih naprav, številčna označba odseka javljalnika plazov, kilometrska obeležja odseka (začetek in konec odseka) ter skupina skupinskih tipk za ravnanje z napravami in javljanji na kontrolni plošči (izključitev alarma, preizkus žarnic, varovalka itd.). Pravilno delovanje javljalnih lučk kot tudi spremembe v javljanju kontrolira prometnik postaje Hrastnik. Opis naprav na progi: Javljalna mreža alarmne naprave za javljanje plazov na progi je sestavljena iz zaporedno vezanih izolatorjev-vodnikov, ki so paralelno na izolatorjih pritrjeni na železne nosilce. Železni nosilci so glede na obliko terena lahko vgrajeni vertikalno, poševno ali horizontalno. Javljalna mreža je neprekinjeno napajana z električnim tokom cca 20 mA, napetosti 30 V,


25

160 Hz. Opozorilne svetilke so na nevarnih območjih in še na zavorno razdaljo 1000 metrov na vsako stran pred vsakim nevarnim območjem pritrjene na vsakem drugem drogu vozne mreže v višini cca 4 metre in to tako, da so dobro vidne z obeh tirov. Opozorilne svetilke svetijo rdeče in imajo vgrajeno vrtljivo zaslonko z 160 obratov v minuti. Krmilna avtomatika in napajalni del alarmne naprave sta v betonski hišici naprav APB ob progi. Napajalni del je vključen na postajne napajalne naprave, ki so namenjene za postajno ERSV napravo in naprave APB na progi ter ima tako zagotovljeno tudi rezervno napajanje. S temi napravami ravnajo izključno pristojni vzdrževalci. Kadar se utrgajo skale ali sproži plaz na progo in pride zato do prekinitve – trganja javljanje mreže javljalnika plazov, se takoj sprožijo alarmne naprave in sicer: - na progi: vključijo se opozorilne svetilke z rdečo utripajočo lučjo na nevarnem območju in še na zavorno razdaljo v obe smeri - na postaji: v prometnem uradu se na kontrolni plošči javljalnika plazov vključita svetlobni in zvočni alarm. Prometnik mora takoj, brez odlašanja na izvoznem signalu, ki kaže signalni znak za dovoljeno vožnjo v smeri odprte proge, kjer se javlja na kontrolni plošči sprožen plaz spremeniti v signalni znak “Stoj” oz. vklopiti naprave APB v osnovno lego in obvestiti prometnika sosednje postaje. Nato izklopi brenčalo v prometnem uradu in sireno na postajni zgradbi. Na ERSV napravi namesti tablico “Plaz”. O sproženem plazu mora takoj obvestiti vlakovnega dispečerja, pristojne vzdrževalce in pooblaščenega delavca, ki je pristojen za zadevni odsek proge. Pristojni vzdrževalec SV naprav obvešča po potrebi pristojne vzdrževalce vozne mreže. Po dogovoru z dispečerjem in prometnikom sosednje postaje odredi, če je tako dogovorjeno: odpetje lokomotive primernega vlaka, ki je že stal na postaji ali pa je bil na postaji zaustavljen zaradi plazu, da bo odpeljal kot izvidniška lokomotiva do plazu oz. do sosednje postaje. Izvidniško lokomotivo mora spremljati kot sovoznik spremljevalec vlaka, če pa le-tega ni, pa postajni delavec. Strojevodja mora biti obveščen s Splošnim nalogom o kraju (km proge), kjer se je sprožil plaz. Izvidniška lokomotiva se odpravi do sosednje postaje po pravem tiru. Hitrost izvidniške lokomotive je omejena glede na vidne razmere na progi, ponoči pa mora voziti s prižganimi vsemi čelnimi žarometi. Strojevodjo vlaka, ki gre na ogled proge je treba obvestiti o ravnanju na progi z Nalogom za vožnjo, Splošnim nalogom ali fonogramom naslednje vsebine: »Med postajama…………in…………od… ……km………do km………(kilometerski položaj odseka, kjer je javljen plaz, kateremu se doda z obeh strani zavorna razdalja), so naprave za javljanje plazov javile plaz. Na tem odseku vozite previdno tako, da se lahko pred vsako oviro ustavite«. V času, ko je na progi izvidniška lokomotiva, se ne sme odpraviti nobenega vlaka na progo, niti po drugem tiru ne, ker se bo po le-tem vračala nazaj izvidniška lokomotiva po svoj vlak. Strojevodja izvidniške lokomotive sporoči ugotovljeno stanje na progi in obsežnost plazu prometniku telefonično oz. preko naprav RDZ s posredovanjem dispečerja. Če izvidniška lokomotiva prepelje nevarno območje in ne opazi nobenih sledov plazu ali skal na nobenem tiru, nadaljuje vožnjo do sosednje postaje. Na medpostajnem odseku, na katerem je bila javljena sprožitev plazu, se lahko začne spet reden vlakovni promet šele, ko se na podlagi sporočila strojevodje izvidniške lokomotive ugotovi, da na tem progovnem odseku v resnici ni plazu ( lažno javljanje ) oz. potem, ko javi pooblaščeni delavec, ki je pristojen za zadevni odsek proge, da je plaz odstranjen in da je proga prosta in vozna.


26

Vlak, ki je bil zaustavljen na odprti progi zaradi tega, ker so začele utripati rdeče opozorilne luči, nadaljuje vožnjo po zasedbi lokomotive še s spremljevalcem vlaka oz. brez spremljevalca, če le-tega ni pri vlaku, z največjo previdnostjo dokler ne opazi plazu. Po ogledu plazišča in ugotovljenem obsegu obvesti strojevodja o tem prometnika odzadnje postaje po telefonu ali preko naprav RDZ in se naprej ravna po njegovih nalogih. Če zaustavljeni vlak na nevarnostnem območju ne zapazi sproženega plazu ali skal na nobenem tiru, nadaljuje vožnjo z vlakom do prve postaje, kjer se mora obvezno zaustaviti zaradi obvestitve prometnika o razmerah na progi in pa, da spremljevalec lahko zasede pri vlaku spet svoje določeno mesto.

4. Opremljenost postaj s telekomunikacijskimi napravami in sredstvi za sporazumevanje.

4.1. Telefonske naprave po vrstah in namenu,

Na delovnem mestu prometnika je TK pult tipa NEUMANN z naslednjimi priključki, ki so vključeni v registrofon: - čuvajniški vod Hrastnik-Zidani Most, - čuvajniški vod Hrastnik-Trbovlje, - dispečerski vod Zidani Most – Ljubljana, - dispečerski vod Zidani Most – Dobova, - nezgodni vod, - gradbeni vod, - elektrovlečni vod, - signalno-varnostni vod, - ŽAT 35-401, - direktna povezava 112 in 113, - direktne vode do uvoznega signala A1 in A2, - direktne vode do uvoznega signala B1 in B2, - direktni vod Zidani Most CP, - direktni vod zunanji prometnik Zidani Most, - direktni vod Trbovlje CP, - direktni vod Trbovlje zunanji prometnik, - direktni vod RDZ, povezava s 112, 113, - direktni ŽAT priključki za ENP Zidani Most, ENP Sava, - direktni ŽAT priključek vzdrževalci TK Zidani Most, - direktni ŽAT priključek vzdrževalci SV Zidani Most, - direktni ŽAT priključek vzdrževalci VM Zidani Most, - direktni priključek Steklarna vratar in Steklarna, - direktni ŽAT priključek: glavni dispečer, dispečer I PO Ljubljana, dispečer SNEV Ljubljana, vlakovodja Trbovlje, skladišče Hrastnik, blagovna blagajna Hrastnik, potniška blagajna Hrastnik, - direktna povezava izvozni signali na strani A in - direktna povezava izvozni signali na strani B. Na steni v prometnem uradu je pomožni induktorski telefon s priključki obeh čuvajniških vodov, obratnega voda, elektro voda, gradbenega voda, SV voda in voda s telefonom v utici

1

Slovenske železnice - Infrastruktura, d.o.o. - Postajni poslovni red I. del postaje Hrastnik - 31.03.2014 -1

27

ob kretnici "a-2" industrijskega tira Tovarne kemičnih izdelkov. Postaja ima tudi priključek na Telekom omrežje. Telefonska številka je 56-41-604. Na delovnem mestu prometnika je telefon namenjen dajanju informacij. Klicanje v Telekom omrežje je dovoljeno samo za službene potrebe. V nočnem času, izven delovnega časa blagovnega blagajnika, je poštna povezava s pretikalom vključena na telefonski aparat v prometnem uradu.

4.2. Naprave za elektronsko pošto, zajem in prenos podatkov,

Na postaji Hrastnik je na delovnem mestu prometnika nameščen osebni računalnik z vso pripadajočo programsko opremo za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte preko elektronskega naslova: [email protected]. Računalnik ima preko programa MPC dostop v ISSŽP. Postaja Hrastnik je opremljena s telefaksom št. 32 411 za sprejem in oddajo poslovnih telegramov, ki je hkrati skener in tiskalnik za nameščen računalnik. Dostop do aplikacij na osebnem računalniku opravi službujoči prometnik z lastno identifikacijsko kartico. Na osebnem računalniku prometnika je aplikacija Roman Anywhere za prikaz elektronskega grafikona prometa vlakov. Aplikacija je nameščena na posebnem strežniku na področju za informatiko, do katerega se dostopa preko lokalnega podatkovnega omrežja. Zagon aplikacije se izvaja iz osebnega računalnika v omrežju preko intraneta v izvajalnem okolju Java na naslovu: http://srvroman3:8080/RomanAnvwhere/. Na osebnem računalniku se je možno vključiti v posamezne aplikacije kot npr.: intranet, predpisi in drugo.

4.3. Radijske naprave po vrstah in namenu,

Glavna proga št.10 d.m. - Dobova - Ljubljana je opremljena z napravami RDZ, kanal A št.60. Strojevodja lokomotive na progi Dobova - Ljubljana, opremljene z napravami RDZ, je dosegljiv s posredovanjem vlakovnega dispečerja v Ljubljani po telefonu ŽAT 12-850. Pogovori se snemajo na registrofonu.

4.4. Naprave za registriranje pogovorov, katere naprave so vključene v registriranje, enostransko ali dvostransko snemanje, kontrola delovanja snemanja, postaja, na kateri je nameščena naprava za registriranje in na katerem odseku se opravlja snemanje,

Digitalni registrofon tipa Atis MRD 2000 je nameščen na postaji Zidani Most in Trbovlje. Registrofona snemata pogovore na kanalih od 1 do 16. Naprava omogoča daljinsko poslušanje posnetkov na Notranjem nadzoru. Čas hranjenja posnetih pogovorov je najmanj 48 ur. Pravilno delovanje registrofonov kontrolirata prometnika v CP Zidani Most in CP Trbovlje. V primeru napake mora notranji prometnik postaje Zidani Most oziroma notranji prometnik CP Trbovlje takoj sporočiti vsem službenim in prometnim mestom, da je registrofon v okvari. "Ob… uri…min je nastala napaka na registrofonski napravi." priimek prometnika. Udeleženo osebje odgovori: "Razumel" priimek. Ko je napaka odpravljena pa: "Ob…uri…min odpravljena napaka na registrofonski napravi." priimek prometnika. Udeleženo osebje zopet odgovori: "Razumel" priimek. Kadar se na napravi kontrole delovanja registrofonske naprave pojavi indikacija okvare delovanja registrofona, se delo opravlja, kot da se snemanje pogovorov ne opravlja (vsi sprejeti in oddani fonogrami se beležijo). TK pult prometnika na postaji Hrastnik je v celoti (vsi vodi navedeni v točki 4.1) sneman preko kanala 4, čuvajski vod Zidani Most - Hrastnik pa preko kanala 10 registrofona na

http://srvroman3:8080/RomanAnvwhere/


28

postaji Zidani Most. Čuvajniški vod Hrastnik - Trbovlje je sneman preko kanala 6, elektrovlečni vod Zidani Most - Sava preko kanala 10 in obratni vod Zidani Most - Ljubljana preko kanala 11 registrofona v Trbovljah.

4.5. Vrste telefonskih povezav in način njihove rabe, povezave določene za poslovna in prometna sporočila, povezave s progovnimi telefoni ali telefoni pri glavnih signalih, povezave za tehnično vzdrževanje, naprave za posredovanje natančnega časa,

- Čuvajniški vod Hrastnik-Zidani Most, v katerega so vključeni: prometnik postaje Hrastnik, notranji prometnik postaje Zidani Most, telefonska omarica pri NPr 507.3, NPr 504.2 in telefonska omarice pri prostornih signalih 211, 201, 192, 202, 212, 191, uvoznem signalu A1 in A2 postaje Hrastnik ter uvoznem signalu B in B1 postaje Zidani Most; - čuvajniški vod Hrastnik-Trbovlje, v katerega se lahko vključijo: prometnik postaje Hrastnik, prometnik postaje Trbovlje v CP in zunanji prometnik Trbovlje potniška, telefoni v telefonskih omaricah pri prostornih signalih 222, 221, uvoznem signalu B1 in B2 postaje Hrastnik in uvoznem signalu A in A1 postaje Trbovlje; - dispečerski vod z vlakovnim dispečerjem proge Ljubljana-Zidani Most; - nezgodni vod, ki je priključen na posredovalnici v Ljubljani in Zidanem Mostu; - gradbeni vod od postaje Hrastnik do postaje Sevnica; - elektrovlečni vod za sporazumevanje na odseku med ENP Sava in ENP Zidani Most; - v direktni uvozni vod A: prometnik in telefon pri uvoznem signalu A1 in A2; - v direktni uvozni vod B: prometnik in telefon pri uvoznem signalu B1 in B2. Na postaji Hrastnik se nahaja matična ura, ki se kontrolira preko DCF signala. S to uro so povezane vse ure: - zunanja ura na postajni zgradbi, - stenska ura v čakalnici, - ura na mizi prometnika in - ura na steni v prometnem uradu.

4.6. Avtomatski ŽAT telefoni in ŽAT centrale,

Prometnik postaje Hrastnik ima na delovnem mestu dva ŽAT telefona: - 35-401 na TK pultu, - 32-332 na posebnem telefonu, ŽAT centrala se nahaja v Zidanem Mostu.

4.7. Interfonske naprave in naprave za ozvočenje, njih namen in delovna območja, informacijski sistem za obveščanje potnikov,

Interfonskih naprav na postaji Hrastnik ni. Javno ozvočenje Za obveščanje potnikov so na postaji nameščeni naslednji zvočniki: - v čakalnici, - na zunanji steni postajne zgradbe, - na drogu električne mreže štev. 59.


29

POGLAVJE B

ORGANIZACIJA IN NAČIN VODENJA PROMETA VLAKOV


30

1. Način uravnavanja voženj med vlečno enoto (prevoznikom) in postajo.

Odpade.

2. Kraj, kjer se morajo ustavljati potniški vlaki.

Potniški vlaki se morajo ustavljati tako, da potniki izstopajo na peron, najkasneje pa tako, da so prva vrata za potnike pri Signalni oznaki 204 : "Mesto ustavitve". Signalne oznake 204:«Mesto ustavitve« se postavijo tako, da ni ogrožena varnost potnikov in železniških delavcev.

3. Način obveščanja prometnika oziroma progovnega prometnika o fazah pri sestavi vlaka.

Prometnika je dolžan o vseh fazah pri sestavi vlaka obveščati pooblaščeni delavec prevoznika (vlakovodja stalne premikalne skupine s postaje Trbovlje), ki opravlja vsa premikalna dela na postaji Hrastnik na način predpisan s tehnološkim procesom prevoznika.

4. Dovoljenje.

4.1. Zahtevanje in dajanje dovoljenj,

Dovoljenje z dogovarjanjem se daje za: - vse vlake, ki vozijo po nepravem tiru; - intervencijski vlak; - vlak, ki prevaža izredno pošiljko; - vlak, ki vozi do določenega mesta na odprti progi; - progovna vozila; - pri enotirnem prometu.

4.2. Dovoljenje za vožnjo,

Dovoljenje za vožnjo daje prometnik strojevodji iz tirov 1, 2 in 3 v smeri Zidanega Mosta, s signalnim znakom 68: “Dovoljenje za odhod“, s tirov 1, 2 in 3 v smeri Ljubljane pa se dovoljenje za vse vlake daje s tirnimi izvoznimi signali. V primeru izvoza vlaka na nepravi tir (v času zapore tira) oziroma v primeru okvar na ERSV napravi (izvozni signal ne kaže ustreznega signalnega znaka), se dovoljenje za vožnjo daje s signalnim znakom 68 ali ustno.

4.3. Vožnja vlakov v razmiku medpostajnega odseka, blokovnem ali odjavnem razmiku,

Vlaki vozijo med postajami Zidani Most - Hrastnik - Trbovlje in obratno v blokovnem razmiku. Za vse vlake je prometnik dolžan sosednji postaji dati avizo. Zaradi voznih časov, krajših od 5 minut, je potrebno za vse vlake, ki vozijo med postajama Hrastnik - Trbovlje, dati prometniku postaje Trbovlje predavizo. Odjava se za vlake, ki vozijo v blokovnem razmiku, ne daje. Nadomešča jo sprostitev prvega prostornega odseka za izvoznim signalom. Odjava za vlak je obvezna v naslednjih primerih: - za zadnji zaporedni vlak, odpravljen v blokovnem razmiku pred nastalo napako in vse


31

naslednje vlake, odpravljene v razmiku medpostajnega odseka zaradi napake na napravah APB ali števcih osi, - za vlake, ki vozijo po nepravem tiru, - za zadnji vlak, odpravljen po pravem tiru pred spremembo smeri vožnje ob zapori tira, - za zadnji predvozeči vlak pred odpravo vlaka mimo neuporabnega izvoznega signala.

4.4. Interval odprave zaporednih vlakov v blokovnem razmiku,

Interval zaporednih vlakov v blokovnem razmiku med postajama Hrastnik – Zidani Most je proti začetku proge po desnem tiru za potniške vlake 3,5 minute in tovorne vlake 4,5 minute. Interval zaporednih vlakov v blokovnem razmiku med postajama Hrastnik – Trbovlje je proti koncu proge po levem tiru za potniške vlake 3 minute in tovorne vlake 4 minute.

4.5. Vrstni red voženj vlakov, če je na postaji več vlakov,

V primeru zamud vlakov se upoštevajo prioritete pri uravnavanju voženj vlakov, prednost imajo:

- potniški vlaki pred vsemi ostalimi vlaki; - vlaki, ki vozijo preko priključnih postaj, na katerih imajo predvideno zvezo drugi vlaki; - vlaki, ki imajo do končne postaje daljšo pot; - vlaki, ki na delu poti vozijo po enotirni progi. V primeru vožnje intervencijskega vlaka, ima le-ta prednost pred vsemi vlaki v primeru, kadar se pošilja na odpravljanje posledic izrednega dogodka, zaradi vzpostavitve prevoznosti proge. O prioriteti vlakov odloča prometnik v dogovoru z vlakovnim dispečerjem.

5. Ravnanje prometnika glede na sekanje voznih poti na postajah, kjer se cepi več prog, kakor tudi na postajah s posebnimi potniškimi in tovornimi območji.

Odpade.

6. Zavarovanje potnikov na daljinsko vodenih postajah in na postajališčih dvotirnih prog do sosednjih postaj v obe smeri.

Odpade.

7. Ravnanje pri odpravi vlakov po nepravem tiru dvotirne proge.

Vozne poti na nepravi tir in iz nepravega tira se postavljajo s pomočjo ustreznih tipk na ERSV napravi. V času zapore enega tira vozijo vlaki po nepravem tiru v razmiku medpostajnega odseka, vlaki po pravem tiru pa v blokovnem razmiku. Dovoljenja in avize se dajejo z dogovarjanjem za vse vlake, odjave pa za vse vlake , ki vozijo po nepravem tiru in za zadnji vlak po pravem tiru pred zamenjavo smeri voženj vlakov. Strojevodja se o vožnji po nepravem tiru obvešča z Nalogom za vožnjo vlaka P-13 ali Splošnim nalogom P-14. Vožnja vlaka Hrastnik - Zidani Most po nepravem levem tiru: Izvozni signali 11 iz tira 1 (ena), 21 iz tira 2 (dva) in 31 iz tira 3 (tri) so neuporabni. Za uvoz v postajo Zidani Most iz nepravega levega tira se uporablja uvozni signal B2, ki je predsignaliziran s predsignalom P B2. Hitrost preko izvoznih kretnic na postaji Hrastnik je 50 km/h, hitrost preko uvoznih kretnic na postaji Zidani Most je 35 km/h. Strojevodje je potrebno obveščati o največjih dovoljenih


32

progovnih hitrostih po nepravem tiru. Nivojska prehoda NPr 507.3 in 504.2 sta za vožnje po nepravem tiru zavarovana avtomatsko. Pogoj je vključena osnovna lega naprav APB za vožnjo vlaka po nepravem tiru in da je časovni razmik med vlaki najmanj 7 minut. Vožnja vlaka Hrastnik - Trbovlje po nepravem desnem tiru: Izvozni signal 12 iz tirov 1 (ena) in 3 (tri) in 22 iz tira 2 (dva) sta neuporabna. Za uvoz v postajo Trbovlje iz nepravega desnega tira se uporablja uvozni signal A1, ki je predsignaliziran s predsignalom P A1. Hitrost preko izvoznih kretnic na postaji Hrastnik je 50 km/h, hitrost preko uvoznih kretnic na postaji Trbovlje je 40 km/h. Strojevodje je potrebno obveščati o največjih dovoljenih progovnih hitrostih po nepravem tiru. Največja dovoljena progovna hitrost po nepravem levem tiru Hrastnik – Zidani Most je: a) vlaki z nagibno tehniko: - do km 508.7 je 90 km/h, b) lahki vlaki: - do km 505.8 je 75 km/h, - od km 505.8 do km 506.9 je 70 km/h, - od km 506.9 do km 508.7 je 75 km/h, c) drugi vlaki. - do km 505.8 je 75 km/h, - od km 505.8 do km 506.9 je 65 km/h, - od km 506.9 do km 508.7 je 75 km/h. Največja dovoljena progovna hitrost po nepravem desnem tiru Hrastnik – Trbovlje je: a) vlaki z nagibno tehniko: - do km 511.9 je 90 km/h, b) lahki vlaki: - do km 510.9 je 75 km/h, - od km 510.9 do km 511.9 je 70 km/h, c) drugi vlaki. - do km 510.9 je 75 km/h, - od km 510.9 do km 511.9 je 70 km/h.

8. Določitev tira in ravnanje pri sprejemu in prometu vlakov z izrednimi pošiljkami, s snežnimi plugi in snežnimi odmetalniki.

Snežne odmetalnike, snežne pluge in vlake z izrednimi pošiljkami je dovoljeno sprejemati na tira 1 in 2. Pri zavarovanju vozne poti za prevoz izredne pošiljke po tirih 1 ali 2, ki ima prekoračen profil v širino, ne sme biti v času vožnje ali zadrževanja tega vlaka na postaji nobenih voženj po sosednjem tiru, ker je tirni razmik tirov 1 in 2 le 3,75 m, razen če ni izjemoma drugače dovoljeno. Pri srečanju vlakov na postaji, ki prevažajo izredne pošiljke s prekoračenim nakladalnim profilom v širino, je potrebno zagotoviti prostost sosednjega tira 3 najmanj 20 m znotraj ločnic, če ni s posebno brzojavko določeno drugače. Prostost ugotovi prometnik na kraju samem.


33

9. Največje dovoljene dolžine vlakov in osna obremenitev in dolžinska obremenitev proge, na kateri se ta postaja nahaja.

Največja dovoljena dolžina vlaka glede na koristno dolžino glavnih tirov na postaji je: iz smeri Ljubljana 505 m iz smeri Zidani Most 525 m. Največja dovoljena dolžina dolžina tovornih vlakov na glavni progi št.10 d.m. - Dobova - Ljubljana je 570 m. Odstopanje od navedene dovoljene dolžine vlaka za progo dovoljuje glavni dispečer. Največja dovoljena dolžina vlaka z enojno zasedbo je 700 m. Največja dovoljena obremenitev vozil na os na tej progi je 22,5t, na tekoči meter pa 7,2 t.

10. Postopek, kadar prometnik, odjavnik ali čuvaj nivojskega prehoda prekine delo na lastni postaji, na sosednji postaji, na odjavnicah in nivojskih prehodih sosednjih medpostajnih odsekov.

Odpade.

11. Način opravljanja preskusa zračne zavore z vlakovno lokomotivo, posebno lokomotivo ali posebno napravo za preskus zračne zavore.

Preizkus zračnih zavor na postaji Hrastnik se opravlja z vlakovno lokomotivo. Zavorni preizkus opravita strojevodja in pregledni delavec (pooblaščeni delavec prevoznika pri vlaku) po določilih Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil. Opravljen zavorni preizkus se evidentira v Poročilo o sestavi in zaviranju vlaka, ki ga izstavlja pooblaščeni delavec prevoznika. O končanih delih pri vlaku je dolžan pooblaščeni delavec prevoznika pri vlaku obvestiti prometnika, da izstavi P-13. Zavarovanje preglednega delavca pri opravljanju dela na postaji Hrastnik je naslednje: Pred začetkom dela se mora pregledni delavec dogovoriti s prometnikom za čas in mesto, kjer bo delo potekalo. V času dela je prepovedan vsak premik na tem tiru; o tem mora biti obveščen strojevodja, ki se nahaja na tem tiru. Kretnice morajo biti postavljene na sosednji tir, na ERSV napravi mora biti nameščena opozorilna tablica. Če pregledni delavec zahteva zaporo tira, mora biti zaprti tir zavarovan po določbah Signalnega pravilnika. Pregledni delavec sme pričeti z delom šele takrat, ko so izpolnjeni vsi navedeni ukrepi za zavarovanje. Po končanju del pregledni delavec odstrani signale za zavarovanje tira in dokazno sporoči prometniku konec zapore tira, le-ta pa dokazno obvesti vodjo premika (vlakovodjo). Vsi fonogrami morajo biti evidentirani v Prometni dnevnik P - 3. V primeru opravljanja del na tirih 1, 2 in 3 je potrebno o nameravanih vožnjah vlakov po sosednjih tirih, obvestiti preglednega delavca in od njega dobiti potrdilo o sprejemu obvestila (dokazno z vpisom v P - 3), ker potrebna minimalna razdalja med osmi tirov ni zagotovljena.


34

12. Način sporazumevanja pri premiku in obveščanja premikalnega osebja o postavljenih premikalnih voznih poteh.

Prometnik in vodja premika se medsebojno sporazumevata preko telefona in ustno. Postavitev premikalnih poti, katere se signalizirajo s premikalnimi signali kot tiste, ki se ne signalizirajo s premikalnimi signali, zahteva vodja premika od prometnika telefonično. Postavitev premikalnih poti se signalizira s premikalnimi signali in se zato vodja premika ne obvešča posebej. O postavljenih premikalnih poteh, ki niso signalizirane s premikalnimi signali, obvešča prometnik vodjo premika po telefonu. Vodja premika se mora prepričati o pravilni legi vseh kretnic preko katerih se bo premikalo, šele nato da lahko ustrezni signalni znak za vožnjo.

13. Zavarovanje vozne poti pri uvozu, izvozu ali prevozu vlakov in način, kako pregledujeta kretnice prometnik ali kretnik glede na vrsto zavarovanj.

13.1. Delovna mesta, na katerih izvršilni železniški delavci redno sodelujejo pri zavarovanju vozne poti vlaka,

Vozne poti za uvoz, izvoz ali prevoz vlakov na postaji Hrastnik postavlja in zavaruje prometnik s pomočjo ERSV naprave. Ravnanje z napravo je natančno opisano v Navodilu za ravnanje z ERSV napravo postaje Hrastnik. Naprava omogoča kontrolo prostosti tirov 1 in 2, ter prestavitev in kontrolo pripadajočih kretnic. Pregled možnih vlakovnih voznih poti, njihovih prepeljevalnih poti ter bočne zaščite je v Navodilu za ravnanje z ERSV napravo postaje Hrastnik in v Preglednih načrtih voznih poti, ki so priložene temu Poslovnemu redu.

13.2. Mesto, kjer je knjiga za vpis opravljenega pregleda kretnic na kraju samem, kakor tudi kdaj in katere kretnice je treba pri zavarovanju vozne poti pregledati na kraju samem,

Pregled kretnic na kraju samem je potreben le, kadar se s pomočjo ERSV naprave ne more kontrolirati pravilna in natančna lega, prostost kretnic ter prerezane kretnice. Pri pregledu se mora prometnik prepričati o pravilni in natančni legi kretnice za nameravano vožnjo, nato pa mora kretnico zavarovati z ambulantno ključavnico. Opravljeni pregled kretnice vpiše prometnik v najbližjo Beležnico brzojavk in fonogramov P-12 in sicer: - za kretnice od 1 - 5 v P-12 v telefonski omarici pri kretnici 4, - za kretnice od 6 - 9 v P-12 v telefonski omarici pri kretnici 8. - za kretnice na manipulativnih tirih št. 10, 12, 12a, 13, in 14 v Prometni dnevnik P-3.

13.3. Način, kako se kretniško osebje med seboj obvešča o prostosti tira in način, kako se obvesti prometnik o opravljenem zavarovanju vozne poti za vlak,

Vozno pot za vlak zavaruje prometnik sam s pomočjo ERSV naprave. Prostost tira mu javlja naprava s pomočjo sledilne tehnike. V primeru okvare ERSV naprave ugotavlja prometnik prostost tira na kraju samem.


35

13.4. Ravnanje z glavnimi signali na postaji in obveščanje prometnika o postavitvi uvoznega signala v lego za prepovedano vožnjo, kadar se signali postavljajo iz kretniške postavljalnice,

Z glavnimi signali ravna prometnik s pomočjo tipk na postavljalni mizi. Ti signali se vrnejo v lego za prepovedano vožnjo samodejno, ko vlak navozi na uvozno izolirko, oziroma ko čelo vlaka prepelje izvozni signal za 50 - 100 m. ERSV naprava omogoča prometniku, da s tipko “TsSt“ in tipko signala vrne glavni signal na “STOJ“, takoj ko bi bilo to potrebno. Ravnanje z glavnimi signali na postaji je predpisano v Navodilu za ravnanje z ERSV napravo postaje Hrastnik.

13.5. Zaustavitev vlakov pred uvoznim signalom pri sočasnem prihodu vlakov iz dveh smeri ali več, kot tudi kadar se morajo ustaviti vožnje pri premiku pred verjetnim prihodom vlaka do uvoznega signala, upoštevajoč pri tem nagib proge in postaje, kot tudi druge razmere na postaji,

Pri predvidenem sočasnem prihodu vlakov iz obeh smeri, ko se mora eden od vlakov zaustaviti pred uvoznim signalom zaradi sekanja voznih poti, zasedenosti tirov in podobno, se upošteva prometna situacija. Pred prihodom vlaka je potrebno premik na vozni in prepeljevalni poti vlaka ustaviti tako pravočasno, da vlak ne bo upočasnil vožnje oziroma se pred signalom ne bo ustavil. Če se mora premik iz prometnih razlogov brezpogojno opraviti, tedaj s premikom ni potrebno prenehati, premikati se sme samo do signala "Premikalni mejnik", uvozni signal pa mora kazati signalni znak "Stoj".

13.6. Postopek pri spremembi uvoznega tira za prihajajoči vlak in način obveščanja osebja o spremembi uvoznega tira,

Vlakovnega osebja o vožnji v odklon ni potrebno obveščati, ker je postaja opremljena z glavnimi signali, ki so v medsebojni odvisnosti.

13.7. Postopek pri sprejemu vlaka na zaseden tir, na tir, ki je vozen do določenega mesta in pri sprejemu na tir, na katerem ni zavarovana prepeljevalna pot,

Kadar se sprejme vlak na zaseden tir, na tir, ki je vozen samo do določenega mesta ali na tir, ki na izvozni strani nima zavarovane prepeljevalne poti, se uporabi signalni znak 9: “Previdna vožnja“, ki omejuje hitrost vlaka na 20 km/h. Mesto, do katerega sme voziti vlak, mora prometnik označiti z rdečim signalnim loparjem (signalni znak 82a: "Stoj") oziroma 82b:"Stoj", ki ga daje ustrezni delavec, katerega odredi prometnik, ali pa ga daje prometnik sam. O uvozu vlaka na zaseden tir mora biti obveščen tudi strojevodja vlaka, kateri vozi na zaseden tir. Prometnik sme uporabiti signalni znak 9: “Previdna vožnja“ šele takrat, ko se je prepričal, da je zavarovanje opravljeno in prizadeto osebje obveščeno. Postaviti uvozno pot na prvi del deljenega tira 1 (do M 11) iz smeri Trbovelj (iz levega in desnega tira) je dovoljeno. Na uvoznem signalu B1 in B2 sta nameščena dopolnilna signala “Vozite do MTS, ki ni na zavorni razdalji“ in na preduvoznem signalu 221 in samostojnem predsignalu P B1 sta nameščena dopolnilna signala “Pričakuj vožnjo do MTS, ki ni na zavorni razdalji“. Postaviti uvozno pot na prvi del deljenega tira 1 (do M 12) iz smeri Zidanega Mosta je prav tako dovoljeno. Na uvoznem signalu A1 in A2 sta vgrajena dopolnilna signala “Vozite do MTS“.


36

13.8. Način obveščanja premikalnega osebja, da mora ustaviti vožnje pri premiku,

Prometnik odredi ustavitev premika ustno oziroma preko telefonskih zvez. O zaustavitvi premika obvesti vodja premika prometnika ustno oziroma preko telefonskih zvez.

13.9. Način vpisovanja številke tira v fonogramih za zavarovanje vozne poti,

Fonogrami za zavarovanje vozne poti pridejo v poštev samo v primeru okvare ERSV naprave. V teh fonogramih se številka tira vpisuje z arabsko številko in besedo.

13.10. Pričakovanje vlaka po kretniku in kraj, na katerem kretnik pričakuje vlake,

Odpade.

13.11. Način, kako se kretnik oziroma prometnik prepriča o prostosti tirov in ločnic,

Preverjanje prostosti tirov in ločnic na kraju samem je potrebno takrat, kadar ERSV naprava ne deluje. Preverjanje opravi prometnik na kraju samem. Preverjanje prostosti ločnice na kraju samem (preden prometnik dovoli vožnjo po sosednjem tiru) je obvezno tudi takrat, ko je kretnica, obrnjena proti sosednjemu tiru, ostala zasedena z vozili.

13.12. Način obveščanja prometnika, da je vlak prispel cel in da se je ustavil znotraj ločnic,

Kadar je potrebno (okvara naprav ABP, okvara ERSV naprave, vožnja vlaka v razmiku medpostajnega odseka, zapora tira), se mora prometnik sam, na kraju samem prepričati, da je vlak ves in popolnoma uvozil v postajo.

13.13. Način obveščanja progovnega prometnika, da je vlak prispel cel in da se je ustavil znotraj ločnic v primeru okvare SV naprav,

Odpade.

14. Kdo in kako obvešča prometnika, da so po končanem premiku glavni tiri prosti in o storjenih varnostnih ukrepih po končanem premiku.

Glavni tiri se smejo uporabljati za premik in na njih postaviti vagone le s predhodnim dovoljenjem vlakovnega dispečerja odseka Zidani Most - Ljubljana. Prostost tirov 1 in 2, kretnic in ločnic ugotovi in kontrolira prometnik osebno na tirni sliki ERSV naprave. Po končanem premiku obvesti premikalni vodja prometnika, kje se nahajajo vozila naložena z nevarnimi snovmi, izrednimi pošiljkami in o vseh opravljenih varnostnih ukrepih za zavarovanje vozil proti uteku in samopremaknitvi, ustno ali po telefonu.


37

15. Način zavarovanja prometa čez nivojske prehode na postaji in na odprti progi do sosednjih postaj.

15.1. Zavarovanje nivojskih prehodov z napravami za zavarovanje,

Med postajama Hrastnik - Zidani Most: nivojski prehod NPr 507.3 DK v km 507,317 se lahko zavaruje: - avtomatsko z navozom prve osi vlaka na vklopne kontakte za smer Ljubljana - Zidani Most, (tudi pri vožnji po nepravem tiru), - na kraju samem s stikalom v relejni omarici in - na kraju samem s posebno ročico in sicer vsako zapornico posebej, nivojski prehod NPr 504.2 DK PO v kilometru 504.183 se lahko zavaruje: - avtomatsko z navozom prve osi vlaka na vklopne kontakte za smer Ljubljana - Zidani Most, (tudi pri vožnji po nepravem tiru), - na kraju samem s stikalom v relejni omarici in - na kraju samem s posebno ročico in sicer vsako zapornico posebej.

15.1.1. Postajno območje,

Odpade.

15.1.2. Medpostajni odsek proti začetku proge,

NPr 507.3 DK je pogojen z napravami APB in prostornim signalom 211. V primeru, da je le-ta v času navoza vlaka preko vklopnih kontaktov v legi STOJ, se vklop zavarovanja pomni, prostorni signal se v legi STOJ zadrži 28 sekund (čas potreben za zavarovanje nivojskega prehoda). Kadar vlak nadaljuje vožnjo mimo prostornega signala 211, ki kaže signalni znak STOJ ali je nerazsvetljen, se zapornice na NPr 507.3 ne bodo zaprle, ker prostorni signal 211 ne izpolnjuje pogojev za vključitev naprave za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih. V primeru okvare naprav APB, ko vlaki vozijo v razmiku medpostajnega odseka, nivojski prehod ni zavarovan. Pri vožnjah vlakov po nepravem tiru je nivojski prehod NPr 507.3 zavarovan avtomatsko, pogoj je vključena osnovna lega naprav APB za vožnjo vlaka po nepravem tiru in da je časovni razmik med vlaki najmanj 7 minut. Osnovno stanje doseže naprava za zavarovanje, na levem tiru za vožnje smeri Zidani Most - Hrastnik z navozom na izklopne kontakte K3a, K13a in na desnem tiru za vožnje smeri Hrastnik - Zidani Most, z navozom na vklopne kontakte iz nasprotne smeri K2b in K12b. V primeru nepopolnih voženj je potrebno pred navozom vozil vključiti in po spraznitvi nivojskega prehoda izključiti zavarovanje v telefonski omarici na NPr. Če vozilo prevozi vklopne kontakte K1b, K11b na desnem tiru v smeri Hrastnik - Zidani Most, vožnje pa ne nadaljuje preko izklopnih kontaktov ostane nivojski prehod zavarovan 300 sekund, kolikor potrebuje naprava, da doseže osnovno stanje in se zavarovanje izključi. Avdifrekvenčna izolirka preprečuje avtomatski izklop zavarovanja v primeru, če se tirno vozilo ustavi na prehodu.


38

NPr 504.2 DK PO je pogojen z napravami APB in prostornim signalom 192. V primeru, da je le-ta v času navoza vlaka preko vklopnih kontaktov v legi STOJ, se vklop zavarovanja pomni, prostorni signal se v legi STOJ zadrži 30 sekund (čas potreben za zavarovanje nivojskega prehoda). Kadar vlak nadaljuje vožnjo mimo prostornega signala 192 v legi STOJ ali je le ta nerazsvetljen, se zapornice na NPr 504.2 ne bodo zaprle, ker prostorni signal ne izpolnjuje pogojev za vključitev naprave za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih, NPr 504.2 DK PO je pogojen tudi z napravami APB in prostornim signalom 191. V primeru, da je le-ta v času navoza vlaka preko vklopnih kontaktov v legi STOJ, se vklop zavarovanja pomni, prostorni signal se v legi STOJ zadrži 7 sekund (čas potreben za zavarovanje nivojskega prehoda). Kadar vlak nadaljuje vožnjo mimo prostornega signala 191 v legi STOJ ali je le ta nerazsvetljen, se zapornice na NPr 504.2 ne bodo zaprle, ker prostorni signal ne izpolnjuje pogojev za vključitev naprave za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih. V primeru okvare naprav APB, ko vlaki vozijo v razmiku medpostajnega odseka, nivojski prehod ni zavarovan. Pri vožnjah vlakov po nepravem tiru je nivojski prehod NPr 504.2 zavarovan avtomatsko, pogoj je vključena osnovna lega naprav APB za vožnjo vlaka po nepravem tiru in da je časovni razmik med vlaki najmanj 7 minut. Osnovno stanje doseže naprava za zavarovanje, na levem tiru za vožnje smeri Zidani Most - Hrastnik z navozom na izklopne kontakte K3a, K13a in na desnem tiru za vožnje smeri Hrastnik - Zidani Most, z navozom na izklopne kontakte K3b in K13b. V primeru nepopolnih voženj je potrebno pred navozom vozil vključiti in po spraznitvi nivojskega prehoda izključiti zavarovanje v telefonski omarici na NPr. Če vozilo prevozi vklopne kontakte K1b, K11b na desnem tiru v smeri Hrastnik - Zidani Most, vožnje pa ne nadaljuje preko izklopnih kontaktov ostane nivojski prehod zavarovan vse do takrat, dokler se tirno vozilo ne umakne na postajo Hrastnik, prometnik postaje Zidani Most pa izključi zavarovanje s posebnima tipkama na ERSV napravi. V primeru, ko pri vožnji po levem tiru v smeri Zidani Most - Hrastnik vozilo ne prevozi izklopnih kontaktov K3a in K13a, mora prometnik najprej razrešiti izvozno pot in šele nato izklopiti zavarovanje s tipkami na postavljalni mizi. Aviofrekvenčna izolirka preprečuje avtomatski izklop zavarovanja v primeru, če se tirno vozilo ustavi na prehodu.

15.1.3. Medpostajni odsek proti koncu proge,

Odpade.

15.2. Ravnanje, kadar so naprave za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih pokvarjene,

O vsaki napaki na NPr, o kateri je prometnik obveščen preko naprav daljinske kontrole (na ERSV napravi), strojevodje ali tretjih oseb, je dolžan obvestiti pristojne vzdrževalce po mesečnem razporedu – GES-a. Daljinska kontrola pravilnega delovanja naprav za zavarovanje nivojskega prehoda NPr 507.3 je na postaji Hrastnik. Kadar kontrolna naprava pokaže napako, se šteje, da nivojski prehod ni zavarovan. Prometnik, ki opazi napako, je o tem dolžan obvestiti sosednjo postajo Zidani Most in pristojnega vzdrževalca, da napako čim prej odpravi.


39

V primeru okvare zavarovanja na nivojskem prehodu 507.3, se strojevodja obvešča z naslednjo vsebino: "Med postajama Hrastnik - Zidani Most v kilometru 507.317 promet na nivojskem prehodu št. 507.3 ni zavarovan. Ustavite pred nivojskim prehodom." Kadar bi napaka trajala dlje časa, je potrebno nivojski prehod zasesti s čuvajem nivojskega prehoda, da na kraju samem zavaruje nivojski prehod (s stikalom, posebno ročico ali osebno). Čuvaja nivojskega prehoda za NPr 507.3 zahteva prometnik postaje Hrastnik pri pristojnih vzdrževalcih. Čuvaj nivojskega prehoda zavaruje nivojski prehod, takoj ko dobi od prometnika predavizo. Prometnik sme postaviti izvoz, šele ko je dobil potrdilo o predani predavizi. Strojevodjo se v tem primeru obvešča s P-14 oziroma P-13: »Med postajama Zidani Most - Hrastnik v km 507.317 naprave za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu št. NPr 507.3 v okvari. Promet varuje čuvaj nivojskega prehoda.« Daljinska kontrola pravilnega delovanja naprav za zavarovanje nivojskega prehoda NPr 504.2 se nahaja na postaji Zidani Most. Kadar kontrolna naprava pokaže napako, se šteje, da je nivojski prehod nezavarovan. Notranji prometnik postaje Zidani Most takoj o tem obvesti postajo Hrastnik in pristojnega vzdrževalca, da napako čim prej odpravi. V primeru okvare zavarovanja na nivojskem prehodu 504.2, se strojevodja obvešča z naslednjo vsebino: "Med postajama Hrastnik - Zidani Most v kilometru 504.183 promet na nivojskem prehodu št. 504.2 ni zavarovan. Ustavite pred nivojskim prehodom." Kadar bi napaka trajala dlje časa, je potrebno nivojski prehod zasesti s čuvajem nivojskega prehoda, da na kraju samem zavaruje nivojski prehod (s stikalom, posebno ročico ali osebno). Čuvaja nivojskega prehoda za NPr 504.2 zahteva prometnik postaje Zidani Most pri pristojnih vzdrževalcih. Čuvaj nivojskega prehoda zavaruje nivojski prehod, takoj ko dobi od prometnika predavizo. Prometnik sme postaviti izvoz, šele ko je dobil potrdilo o predani predavizi. Strojevodjo se v tem primeru obvešča s P-14 oziroma P-13: »Med postajama Zidani Most - Hrastnik v km 504.183 naprave za zavarovanje prometa na nivojskem prehodu št. NPr 504.2 v okvari. Promet varuje čuvaj nivojskega prehoda.«

15.3. Obveščanje osebja, ki varuje promet na nivojskih prehodih, da je treba promet zavarovati,

Klicni znak NPr 504.2 je eno kratko zvonjenje (.), klicni znak NPr 507.3 pa so tri kratka zvonjenja (...). Med postajama Hrastnik – Zidani Most: Čuvaja nivojskih prehodov NPr 507.3 in NPr 504.2 se obvešča o vožnjah vlakov s predavizo: "Vlak številka ........ bo predvidoma odpeljal s postaje Hrastnik ob ... uri ... minut." (priimek prometnika) Čuvaja nivojskih prehodov potrdita sprejem predavize: "NPr 507.3 oz. NPr 504.2 razumel, številka .. ." (priimek čuvaja). Fonograme vpisujeta prometnik in čuvaj v Prometni dnevnik (P-3) in Beležnico brzojavk in fonogramov (P-12).


40

15.4. Postopek zavarovanja prometa na zavarovanih nivojskih prehodih pri nepopolnih vožnjah,

Nivojski prehod NPr 507.3 v km 507.317 Vožnje vlakov po pravem tiru Smer Hrastnik – Zidani Most po pravem desnem tiru V primeru vklopa zavarovanja NPr iz smeri Hrastnik (prevoz kontaktov K1b, K11b), vlak pa vožnje ne nadaljuje ostane zavarovanje vklopljeno 300 sekund. V primeru vklopa zavarovanja NPr iz smeri Hrastnik (prevoz kontaktov K1b, K11b), vlak pa se vrača v postajo Hrastnik, se zavarovanje po prevozu vklopnih kontaktov K1b, K11b po 300 sekundah samodejno izklopi. V primeru vklopa in izklopa zavarovanja NPr iz smeri Hrastnik (prevoz kontaktov K1b, K11b in K3b, K13b), vlak pa vožnje ne nadaljuje oziroma se vrača v postajo Hrastnik, je potrebno zavarovanje pred prevozom področja NPr vklopiti z ročnim stikalom (v nadaljevanju RS) v telefonski omarici na hiški nivojskega prehoda (v nadaljevanju HNPr) in zavarovanje po prevozu področja NPr z istim stikalom izklopiti. Po prevozu vklopnega mesta s kontakti K1b, K11b se naprava ponovno vklopi, zavarovanje pa se po 300 sekundah samodejno izklopi. V primeru, da se dela izvajajo na odseku med vklopnimi kontakti K1b, K11b in NPr, delovna vozila iz smeri Hrastnik prevozijo vklopno mesto s kontakti K1b, K11b, ne pa tudi izklopnega mesta s kontakti K3b, K13b, ostane zavarovanje vklopljeno 300 sekund. Zato naj vozila pred izvajanjem del na teh odsekih najprej prevozijo izklopno mesto s kontakti K3b, K13b. Pri vračanju preko prehoda se mora zavarovanje vklopiti z RS v telefonski omarici na HNPr in zavarovanje po prevozu prehoda z istim stikalom izklopiti. Pri vračanju v postajo Hrastnik preko vklopnega mesta s kontakti K1b, K11b se naprava ponovno vklopi, zavarovanje pa se po 300 sekundah samodejno izklopi. V primeru, da se dela izvajajo na odseku med vklopnimi kontakti K2b, K12b in NPr, delovna vozila iz smeri Zidani Most pa prevozijo vklopno mesto s kontakti K2b, K12b, ne pa tudi izklopnega mesta s kontakti K3b, K13b, ostane zavarovanje vklopljeno 300 sekund. Zato naj vozila pred izvajanjem del na tem odseku najprej prevozijo izklopno mesto s kontakti K3b, K13b. Pri vračanju preko prehoda se mora zavarovanje vklopiti z RS v telefonski omarici na HNPr in zavarovanje po prevozu prehoda z istim stikalom izklopiti. Pri vračanju v postajo Zidani Most preko vklopnega mesta s kontakti K2b, K12b se naprava ponovno vklopi, zavarovanje pa se po 300 sekundah samodejno izklopi. Vožnje vlakov po nepravem tiru Smer Hrastnik – Zidani Most po nepravem levem tiru V primeru vklopa zavarovanja NPr iz smeri Hrastnik pri vklopljeni osnovni legi naprav APB (prevoz kontaktov K2a, K12a), vlak pa vožnje ne nadaljuje, ostane zavarovanje vklopljeno 300 sekund. V primeru, da se vlak vrača v postajo Hrastnik se naprava po prevozu kontaktov K4a, K14a in vklopnih kontaktov K2a, K12a ne vklopi. V primeru, da vlak po prevozu vklopnega mesta s kontakti K2a, K12a nadaljuje vožnjo po preteku 300 sekund, se mora pred NPr ustaviti. Zavarovanje je potrebno pred prevozom področja nivojskega prehoda vklopiti z RS v telefonski omarici na HNPr in zavarovanje po prevozu področja NPr z istim stikalom izklopiti. Če vožnjo nadaljuje v postajo Zidani Most preko vklopnega mesta s kontakti K1a, K11a, se naprava ponovno vklopi, zavarovanje pa se po 300 sekundah samodejno izklopi. V primeru vklopa zavarovanja (prevoz kontaktov K2a, K12a) ter izklopa zavarovanja (prevoz kontaktov K3a, K13a), vlak pa vožnje ne nadaljuje oziroma se vrača v postajo Hrastnik, je potrebno zavarovanje pred prevozom področja NPr vklopiti z RS v telefonski omarici na HNPr in zavarovanje po prevozu področja NPr z istim stikalom izklopiti. Po prevozu kontaktov K4a, K14a in vklopnega mesta s kontakti K2b, K12b se naprava ne vklopi.


41

V primeru, da vlak po prevozu izklopnega mesta s kontakti K3a, K13a nadaljuje vožnjo v smeri postaje Zidani Most, čas samodejne vzpostavitve osnovnega stanja 300 sekund pa se je od prevoza izklopnega mesta s kontakti K3a, K13a do prevoza vklopnega mesta s kontakti K1a, K11a že iztekel, se naprava pri prevozu vklopnega mesta s kontakti K1a, K11a ponovno vklopi in se po 300 sekundah samodejno izklopi. Nivojski prehod NPr 504.2 v km 504.183 Vožnje vlakov po pravem tiru Smer Hrastnik – Zidani Most po pravem desnem tiru V primeru vklopa zavarovanja NPr s prevozom vklopnega mesta s kontakti K1b, K11b iz smeri Hrastnik, vlak pa vožnje ne nadaljuje preko NPr oziroma se vrne v postajo Hrastnik, bo zavarovanje vklopljeno ves čas, dokler naslednji vlak ne prevozi izklopnega mesta s kontakti K3b, K13b in področja NPr na desnem tiru. Zato mora prometnik postaje Zidani Most po prihodu vlaka v postajo Hrastnik zavarovanje po desnem tiru izklopiti s tipkami na ERSV napravi. Naprava je po izklopov osnovnem stanju. V primeru vklopa in izklopa zavarovanja NPr iz smeri Hrastnik (prevoz kontaktov K1b, K11b in K3b, K13b) , vlak pa vožnje ne nadaljuje oziroma se vrača v postajo Hrastnik, sta možna dva načina zavarovanja in sicer: a) polavtomatski vklop zavarovanja s tipkami na postavljalni mizi, b) ročni vklop zavarovanja z RS v telefonski omarici. V primeru b) bo pri prevozu vklopnega mesta s kontakti K1b, K11b prišlo do pomnenja vklopa zavarovanja. Zato se bo zavarovanje NPr pri vklopu in izklopu osnovne lege naprav APB (kateri se izvede po vrnitvi vlaka v postajo Hrastnik) vklopilo. Zavarovanje bo vklopljeno do prevoza naslednjega vlaka preko izklopnega mesta s kontakti K3b, K13b. Zato mora prometnik postaje Zidani Most po prihodu vlaka v postajo Hrastnik zavarovanje po desnem tiru izklopiti s tipkami na ERSV napravi. Smer Hrastnik – Zidani Most po nepravem levem tiru V primeru vklopa zavarovanja NPr po nepravem levem tiru s prevozom vklopnega mesta s kontakti K2a, K12a iz smeri Hrastnik, vlak pa vožnje ne nadaljuje preko NPr oziroma se vrača v postajo Hrastnik, bo zavarovanje vklopljeno ves čas, dokler naslednji vlak ne prevozi izklopnega mesta s kontakti K3a, K13a. Zato mora prometnik postaje Zidani Most po prihodu vlaka v postajo Hrastnik zavarovanje po levem tiru izklopiti s tipkami na ERSV napravi. Naprava je po izklopu v osnovnem stanju. V primeru vklopa in izklopa zavarovanja NPr iz smeri Hrastnik (prevoz kontaktov K2a, K12a in K3a, K13a) , vlak pa vožnje ne nadaljuje oziroma se vrača v postajo Hrastnik sta možna dva načina zavarovanja in sicer: a) polavtomatski vklop zavarovanja s tipkami na postavljalni mizi, b) ročni vklop zavarovanja z RS v telefonski omarici. V primeru b) bo pri prevozu vklopnega mesta s kontakti K2a, K12a prišlo do ponovnega vklopa zavarovanja. Zavarovanje bo vklopljeno do prevoza naslednjega vlaka preko izklopnega mesta s kontakti K3a, K13a. Zato mora prometnik postaje Zidani Most po prihodu vlaka v postajo Hrastnik zavarovanje po levem tiru izklopiti s tipkami na ERSV napravi.


42

Časovni razmik med vožnjama dveh zaporednih vlakov po nepravem desnem tiru med postajama Hrastnik - Zidani Most, mora biti najmanj 7 min. Pri vseh nepopolnih vožnjah po nepravem desnem tiru v smeri Zidani Most - Hrastnik, ko se vlak ustavi v območju NPr do km 505.375 in se vrne v postajo Zidani Most naprava samodejno doseže osnovno stanje po 300 sekundah. Zato naj se naslednji vlak v smeri Hrastnik - Zidani Most po pravem desnem tiru odpravi po izteku tega časa. V nasprotnem primeru bo prostorni signal 191 kazal signalni znak za prepovedano vožnjo. Pri vseh nepopolnih vožnjah v smeri Zidani Most - Hrastnik po pravem levem tiru, ko se vlak ustavi v območju NPr (do km 505.681) in se vrne v postajo Zidani Most, je potrebno zavarovanje pred prevozom področja NPr vklopiti z RS v telefonski omarici in ga po prevozu področja NPr z istim stikalom izklopiti. Samo s tem postopkom doseže naprava osnovno stanje, v nasprotnem primeru pri prvi naslednji vožnji v smeri Hrastnik - Zidani Most po nepravem levem tiru ne bo prišlo do vklopa zavarovanja. V vseh naštetih primerih, ko se zavarovanje ne izklopi niti avtomatsko niti s tipkami, je potrebno polzapornice odpreti z ročicami za pomožno odpiranje in o nastali nepravilnosti obvestiti pristojne vzdrževalce.

16. Organizacija premikalne službe.

16.1. Razdelitev premikalnih območij,

Na stranskih tirih postaje Hrastnik premikata dve premikalni skupini in sicer: - stalna premikalna skupina prevoznika SŽ - Tovorni promet d.o.o. s postaje Trbovlje, - premikalna skupina TKI (tovarne kemičnih izdelkov) Hrastnik. Dovoljenje za dostop premikalne skupine TKI na tire prevzemališča vagonov (tira 4 in 5), da prometnik s sprostitvijo ključa kretnice a-2 v blokovni napravi (nahaja se v utici pri sami kretnici). V času, ko vrši premik stalna premikalna skupina prevoznika s postaje Trbovlje, mora biti premikalna skupina TKI umaknjena na svojem industrijskem tiru, kretnici a-2 in a pa morata biti zaklenjeni v premo.

16.2. Varnostni ukrepi pri premiku glede na uvoze in izvoze vlakov,

Prepovedan je vsak premik, ki bi lahko kakorkoli ogrožal vožnjo vlaka. Prometnik mora pravočasno odrediti ustavitev premika pred uvozom oz. prevozom vlaka, premikalni vodja pa mora poskrbeti, da se premik ustavi, da so ločnice proste in da se vozila zavarujejo proti samopremaknitvi. Premik na tirih 3, 4, 5, 7 in 8 ne ovira sočasnih vlakovnih voženj po tirih 1 in 2. V primeru opravljanja premika na tirih 1, 2 in 3 je potrebno o nameravanih vožnjah vlakov po sosednjih tirih, obvestiti preglednega delavca in od njega dobiti potrdilo o sprejemu obvestila (dokazno z vpisom v P-3), ker potrebna minimalna razdalja med osmi tirov ni zagotovljena.


43

16.3. Določbe za odbijanje in spuščanje vagonov,

Odbijanje je dovoljeno na postajne tire 1 in 2 v obe smeri. Odbijanje ni dovoljeno na tire 3, 4 in 5.

16.4. Število zavornih cokel, postopek za njihovo uporabo in način uporabe ter hrambe na posameznih delovnih mestih,

Za potrebe pri premiku ima postaja Hrastnik šest dvorobnih cokel tipa UIC 49 (rumene barve), ki se nahajajo v prometnem uradu. Pred začetkom premika prevzame premikalno osebje ročne cokle v prometnem uradu in jih po končanem premiku zopet vrne v prometni urad, kjer morajo biti pod nadzorom. Z eno coklo se sme ustavljati največ 12 osi odbitih vagonov. Slana, poledica ali dež lahko povzročijo izmet cokle iz tirnice, zato mora imeti lovilec pri teh razmerah pripravljeno za uporabo še drugo coklo. Z dvema coklama je treba ustavljati vagone, če se oceni, da je njihova hitrost večja od 20 km/h. Prometniki si zavorne cokle ob predaji službe pisno predajajo s Knjigo predaje prometne službe. V primeru poškodbe cokle se le ta vrne pooblaščenemu delavcu vodenja prometa, ki jo nadomesti z uporabno.

16.5. Ukrepi za zavarovanje vozil zoper utek in samopremaknitev na postaji,

V primeru, ko ostanejo vagoni na tiru in jih je prej zračno zaviralo vlečno vozilo, je treba poleg zavrtja zračnih zavor zavreti še prvo in zadnjo ročno ali pritrdilno zavoro. Če na tirih ostanejo sami vagoni je potrebno na vsakih 42 osi zavreti eno ročno ali pritrdilno zavoro. Če ni zadosti ročnih oz. pritrdilnih zavor, se za vsako manjkajočo ročno ali pritrdilno zavoro podložita po 2 ročni zavorni cokli, vsako pod kolo različne osi, ki morata biti pravilno podstavljeni (da čvrsto nalega pod kolo vozila, in da je navožena); podložen vagon mora biti na strani, od koder se pričakuje premik, vidno označen s tablico COKLA. Če stoji vlak brez lokomotive do 60 minut se, za zavarovanje vozil zoper samopremaknitev, sprazni glavni zračni vod. Če se predvideva, da bo stal vlak dlje kot 60 minut, se tak vlak zavre še s pritrditvijo prve in zadne ročne oziroma pritrdilne zavore.

16.6. Hitrosti preko kretnic pri premiku,

Hitrost pri premiku preko kretniškega območja omejena na 30 km/h.

16.7. Navedba tirov, na katerih se smejo vožnje pri premiku opraviti le s posebno previdnostjo in pod posebnimi pogoji,

Posebno pozornost je potrebno posvetiti pri premiku preko tirne tehtnice na tiru 3 v kilometru 509.351, kjer je hitrost 5 km/h.


44

16.8. Način uravnavanja lokomotivskih voženj in spremljava vlečnih vozil (lokomotiv, motornikov, motornih garnitur in motornih vozil za posebne namene) na postaji, med posameznimi območji postaje, kakor tudi med postajo in območjem vlečne enote ali delavnice,

Vse vožnje lokomotiv (vlečnih vozil) morajo biti pri vožnji po celotnem postajnem območju spremljane. Spremljevalca določi prometnik ali vodja premika.

16.9. Tiri, določeni za odstavitev vagonov naloženih z eksplozivom in vnetljivim blagom in varnostni ukrepi pri premiku s takšnimi vagoni,

Vagoni cisterne, ki prispejo na postajo Hrastnik naloženi s tekočimi naftnimi plini za TKI ali Steklarno, se morajo takoj po prihodu dostaviti na tire prevzemališča vagonov (tir 4 ali 5). Če se take cisterne dostavijo na prevzemališče vagonov v času, ko premikalna skupina TKI obratuje, jih mora delavec prejemnika prevzeti takoj, ko so pripravljene za prevzem. Po prevzemu pa jih mora premikalna lokomotiva TKI takoj odpeljati na industrijski tir TKI, kjer je urejeno pretakališče (tir 3-k). Če so cisterne naložene s tekočimi naftnimi plini se morajo takoj po prevzemu dostaviti na industrijski tir, izjemoma pa se lahko za krajši čas (največ šest ur - to je čas, ki je potreben za pretočitev predhodno dostavljenih cistern) zadržijo na postajnem tiru štev. 7 ali 8. Ves čas zadrževanja na postajnih tirih morajo biti varovane. Cisterne, ki so prispele naložene s kurilnim oljem, mora premikalna lokomotiva takoj po prispetju oziroma začetku dela odpeljati na industrijski tir Steklarne (pretakališče na tiru 1-s). Če to ni mogoče, se cisterne do možnega odvoza zadržijo na postajnih tirih (po možnosti na tirih 7 ali 8).

16.10. Postopek pri odpenjanju vagonov z drogom za odpenjanje na postajah, na katerih je to dovoljeno,

Odpenjanje vagonov z lesenim drogom na postaji Hrastnik ni dovoljeno.

16.11. Prestavljanje kretnic pri premiku,

Kretnice 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9 ter raztirnika R-1 in R-2 (na tirih 1, 2 in 3) prestavlja prometnik iz osrednjega mesta. Kretnice na stranskih tirih 4, 5, 7, 8 in 12k prestavlja premikalno osebje ročno na kraju samem.

16.12. Zavarovanje prometa na nivojskih prehodih v času, ko se čeznje premika, z navedbo časa, po katerem se mora s premikom prenehati, da se sprosti prehod za cestni promet,

Odpade.

16.13. Ročni premik,

Odpade.


45

16.14. Način premika na zveznem tiru,

Odpade.

16.15. Premik z motornim tirnim potiskalnikom,

Odpade.

17. Postopek pri zaustavitvi vlaka, ki po voznem redu ali po odredbi prevozi postajo brez postanka.

Vlak, ki po voznem redu ali odredbi nima postanka na postaji, se ustavi z izvoznim signalom, kadar kaže uvozni signal signalni znak 3: “Previdno“,pričakuj “Stoj“.

18. Ukrepi pri uvozih in izvozih vlakov, kadar sočasen uvoz, izvoz ali uvoz in izvoz dveh ali več vlakov ni dovoljen, glede na to, da se vozne poti sekajo.

Vse vozne poti, ki jih dovoljuje ERSV naprava, se med seboj ne sekajo in so zato dovoljene. ERSV naprava omogoča uvoze oziroma prevoze po tiru 2 v smeri Zidani Most - Ljubljana in istočasne uvoze in prevoze po tiru 1 v smeri Ljubljana - Zidani Most. Prevozi vlakov po tiru 3 so dovoljeni izjemoma, pod posebnimi pogoji (izolirka tira 3 je stalno zasedena zaradi tirne tehtnice). Pri sočasnem prihodu vlakov iz obeh smeri, ko se mora eden od vlakov zaradi sekanja voznih poti zaustaviti pred uvoznim signalom, se upošteva prometna situacija. Kadar stoji potniški vlak na tiru 2, so zaradi preprečitve ogrožanja potnikov, prepovedane vse vožnje po tiru 1. Izjemoma je takšna vožnja po tiru 1 dovoljena le ob izrednih prometnih situacijah (daljše zadrževanje potniškega vlaka na tiru 2) in pri vlakih, kjer je mogoče zapreti vrata centralno (Pendolino in Siemens) ter po izpolnitvi sledečih pogojev: vlakospremno osebje vlaka na tiru 2 mora biti o tem obveščeno, vrata potniških vagonov zaprta in blokirana, potniki o tem obveščeni, prometnik pa mora zagotoviti zavarovanje prehoda preko tira 1.

19. Postopek pri prijavi nastale motnje in zavarovanju prometa, dokler traja motnja v delovanju signalnovarnostnih naprav na postaji, na APB na progi in telekomunikacijskih napravah.

V primeru motenj v delovanju signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na postaji in napravah APB na progi, kakor tudi motenj v delovanju avtostop naprav, obvešča prometnik pristojne vzdrževalce (po vnaprej določenem razporedu preko aplikacije GES), da se motnja čim prej odpravi. Po oddanem telefonskem obvestilu o motnji oz. napaki na SV ali TK napravi prometnik izpolni elektronski obrazec »Prijava napak na SV in TK napravah« V primeru izpada sistema GES ali prekinitvah v povezavi se uporabi Beležnik napak V-11 in Prijava napak. V primeru izpada napetosti krajevnega omrežja - na ERSV napravi se kaže tako, da ugasne javljalnik mreže “M1” in se vključi zvočni signal - se avtomatično vključi pomožno napajanje iz akumulatorske baterije. Če traja izpad napetosti krajevnega omrežja več kot eno uro, mora prometnik to javiti pristojnemu vzdrževalcu. V času motnje na napravah APB se promet odvija v razmiku medpostajnega odseka.


46

Posebno pozornost je potrebno posvetiti nivojskima prehodoma NPr 507.3 DK in NPr 504.2 DK PO, ki sta v tem primeru nezavarovana.

20. Postopek pri potiskanju vlakov s postaje na odprto progo in vračanje nepripetih dopreg.

20.1. Način potiskanja,

Odpade.

20.2. Način vračanja nepripetih dopreg,

Odpade.

21. Način zlaganja predmetov in materiala v tir, zraven tira in med tiri.

Oddaljenosti materiala in predmetov od notranjega roba tirnične glave, ki ima po naravi ali po zložitvi največji nagib proti progi 45° (gramoz, pesek, tolčenec ipd.), so prikazane v tabeli:

Obdobje

V premi

V krivinah s polmerom, ki je enak ali večji od 180 metrov

ZUNAJ ZNOTRAJ

Poleti 700 mm 700 mm 850 mm

Pozimi 800 mm 800 mm 950 mm

Oddaljenosti materiala in predmetov od notranjega roba tirnične glave, ki leži po naravi ali po zložitvi navpično (pragi, gradbeni les, opeka ipd.), so prikazane v tabeli:

Višina nad GRT

V premi

V krivinah s polmerom, ki je enak ali večji od 180 m

ZUNAJ ZNOTRAJ

0 – 1000 mm 1300 mm 1400 mm 1500 mm

1000-3050 mm 1800 mm 1900 mm 2200 mm

Višina nad gornjim robom tirnice se pri tirih v krivini se meri za nakladanje z zunanje strani krivine od zunanje tirnice, z notranje pa od notranje tirnice. V času vožnje snežnega odmetalnika se mere v tabelah, ki so manjše od 2000 mm, povečajo na 2000 mm. Med tirnicama v tiru morajo biti material in predmeti oddaljeni od notranjih robov tirničnih glav 200 mm. Material in predmeti, ki ležijo v tiru med tirnicama, smejo biti nad gornjim robom tirnične glave največ 50 mm v poletnem času, pozimi pa le v višini gornjega roba tirnice.


47

22. Način zavarovanja delovnih skupin med izvajanjem del na tirih postaje in na odprti progi.

Za zavarovanje progovne delovne skupine, ki dela na postaji ali odprti progi, je odgovoren vodja del. Vodja del mora še pred začetkom obvestiti prometnika o mestu dela, kakšna dela se bodo opravljala, načinu zavarovanja delovne skupine ter predviden čas začetka in konca dela. Če vodja del oceni, da je zaradi narave dela, krajevnih in vidnostnih razmer potrebno čuvaju delovne skupine predavizirati vožnje vseh vlakov, premikalne vožnje po postajnem območju, mora to posebej s fonogramom zahtevati od prometnika. Čuvaj delovne skupine mora biti v stalni telefonski zvezi s prometnikom. V primeru okvare telefona, se dela ne smejo izvajati. Ko progovna delovna skupina konča delo, mora vodja del o tem obvestiti prometnika. POSTOPEK PRI ČIŠČENJU KRETNIC NA POSTAJI Čiščenje in mazanje kretnic opravljajo pristojni vzdrževalci. Pred začetkom del pri čiščenju in mazanju kretnic se mora progovni čuvaj javiti prometniku, kateri mu vpiše v Beležnico obvestil in fonogramov za progovne čuvaje P-10 vpis fonograma in čas, ko se je javil za čiščenje kretnic. Progovni čuvaj lahko prijavi prometniku skupino čistilcev s terena, prijavo pa vpiše v svoj Beležnik P-10. Prometnik prijavo čistilcev vpiše v Prometni dnevnik P-3. Progovni čuvaj, ki se je javil prometniku s terena zahtevati od njega dovoljenje za čiščenje kretnic. Dovoljenje za začetek čiščenja vpiše progovni čuvaj v Beležnik P-10, prometnik namesti na ERSV napravo opozorilni napis “Čiščenje kretnic”. Ves čas čiščenja kretnic mora biti progovni čuvaj v neposredni telefonski zvezi s prometnikom. Prometnik mora progovnega čuvaja sproti obveščati o vožnjah vlakov,progovnih vozil in premikalnih sestavov, ki bi ogrožale varnost čistilcev, najmanj 2 minuti pred nameravano vožnjo. V primeru, da progovnega čuvaja o vožnjah ni mogoče obvestiti, se vožnja ne sme opraviti, dokler se prometnik in progovni čuvaj ne dogovorita o prekinitvi čiščenja. Takoj po končanem čiščenju kretnic in ob prekinitvi čiščenja sporoči progovni čuvaj prometniku, da je delo končano. Čas prenehanja dela vpiše v Beležnik P-10. Progovni čuvaj mora javiti začetek in konec čiščenja kretnic za vsako območje postaje posebej. Besedila fonogramov, ki se uporabljajo v zvezi s čiščenjem kretnic. Fonogram za začetek čiščenja kretnic: “Številka ………, čiščenje kretnic številka ……..dovoljeno od ……ure……min, do……ure…… min…. . ” (priimek prometnika), Progovni čuvaj potrdi sprejem fonograma: “Številka……… razumel” (priimek progovnega čuvaja). Fonogram za konec čiščenja kretnic: “Številka ………, čiščenje kretnic številka ……..končano od ……ure……min, do……ure…… min…. . ” (priimek progovnega čuvaja), Vlakovni odpravnik potrdi sprejem fonograma: “Številka……… razumel” (priimek prometnika). Fonogram za prekinitev čiščenja kretnic: “Številka……., prekinite s čiščenjem kretnic številka……od…..ure….min, do…..ure….min, zaradi ……..(navesti vzrok) ” (priimek prometnika), Progovni čuvaj potrdi sprejem fonograma: “Številka……… razumel” (priimek progovnega čuvaja). V času čiščenja kretnic se skupina čistilcev glede na pogoje čiščenja po potrebi zavaruje s prenosnimi progovnimi opozorilniki, kar za posamezna službena mesta določi pooblaščeni delavec. Za zagotovitev varnosti čistilcev kretnic, oziroma preprečitve prestavitve kretnic med čiščenjem, morajo imeti čistilci kretnic pri sebi leseno zagozdo, ki jo vstavijo med osnovno


48

tirnico in ostrico. Po končanem delu jo morajo odstraniti. Vse ostale SV in TK naprave na postaji čistijo in vzdržujejo pristojni vzdrževalci. Ves čas trajanja čiščenja kretnic, mora biti progovni čuvaj v neposredni zvezi s prometnikom in sicer:

Območje Kretnice

od do Sredstvo za

sporazumevanje Stojišče telefonskih

omaric

1. 1 do 2 telefon kretnica 1 v km 508.812

2. 3 do 5 telefon izvozni signal 31 v km 509.011



Čiščenje kretnic štev. 10, 11, 12, 13 in 14 se opravi v času, ko se na tem območju ne vršijo premikalne vožnje. To omogočata ščitni kretnici "a-2" in "10", preko katerih dovoljuje premikalno vožnjo samo prometnik. Na postaji Hrastnik sta lahko istočasno prijavljeni dve delovni skupini. Večje število delovnih skupin lahko dovoli prometnik glede na nujnost opravljanja del, promet vlakov in čas dela delovne skupine.

23. Način sporazumevanja med prometniki, vodji premika in kretniškim osebjem glede premikalnega dela pri sporazumevanju po UKV napravah, RDZ-C režim, interfonu ali telefonu in postopek, če se sredstva za sporazumevanje pokvarijo.

Prometnik in vodja premika se sporazumevata ustno ali preko telefonskih povezav na postaji. Premikalno osebje se sporazumeva s signali premikalnega osebja. Kadar sporazumevanje zaradi okvar na sredstvih za sporazumevanje ni mogoče na noben način, se premik opravlja ustno-neposredno, dokler se sporazumevanje ne vzpostavi.

24. Kraj, kjer so dosegljivi predpisi za delavce delovnih mest, ki nimajo stalnega prostora.

Odpade.


49

POGLAVJE C

KDO, KAKO IN KDAJ OBVEŠČA O SPREMEMBAH V VLAKOVNEM PROMETU


50

1. Kdo obvešča o spremembah v vlakovnem prometu.

Redne spremembe v vlakovnem prometu zbere in posreduje dispečer PO I Ljubljana. Izredne spremembe v vlakovnem prometu je dolžan vsem udeleženim postajam (prometnikom) posredovati dispečer PO I Ljubljana takoj po vpeljavi izrednega vlaka v ISSŽP. Prometnik postaje Hrastnik je dolžan o spremembah v vlakovnem prometu s fonogramom, ki ga vpiše v P-3, obvestiti vsa začasna službena mesta na postaji in na progi.

2. Kako se obvešča o spremembah v vlakovnem prometu.

Obvestilo o spremembah v vlakovnem prometu prejme prometnik preko elektronske pošte iz CVP Ljubljana. Začasnim službenim mestom na postaji in na progi posreduje prometnik spremembe s fonogramom preko telefonskih zvez.

3. Kdaj se obvešča o spremembah v vlakovnem prometu.

O rednih spremembah se obvešča ob 6., 12., 18. in 24 uri.

4. Način obveščanja potnikov, osebja na postaji, postajališču, nakladališču in na progi o spremembah v prometu, zamudah in predčasnih vožnjah vlakov.

Potniki dobijo vse potrebne informacije na potniški blagajni. Prihode, odhode in zamude potniških vlakov večje od pet minut ter opozorila potnikom objavlja prometnik po javnem ozvočenju. Obvestila morajo biti pravočasna in razločna. Prometnik poskrbi, da so o zamudi potniških vlakov obveščene tudi sosednje postaje in potniška blagajna. Potniki morajo biti obveščeni o zamudi vlaka takoj, ko ta nastane, oziroma ko zanjo prometnik izve. Obvestilo odda najkasneje ob rednem prihodu vlaka in ga ponavlja vsakih pet minut, vse do prihoda zamujenega vlaka. Informacije posreduje prometnik potnikom že ob izdaji vozovnic. O odstopanjih od voznega reda mora obvestiti tudi osebje prevoznika tistih vlakov, ki so zadržani v postaji zaradi ovir v prometu, ti pa obveščajo naprej potnike v vlakih. Kadar se že objavljena zamuda poveča, je potrebno o tem obvestiti potnike ponovno. Ob daljši prekinitvi celotnega prometa odloči dispečer PO I (v sodelovanju z glavnim dispečerjem) o vpeljavi nadomestnega avtobusnega prometa. O tem mora dispečer PO I takoj obvestiti vse postaje, da lahko že izhodne postaje obvestijo potnike o prestopanju oziroma, da dobi potnik takšne informacije že ob nakupu vozovnice. Prometnik, ko dobi takšno obvestilo, obvesti preko javnega ozvočenja potnike na postaji Hrastnik in vlakovno osebje vlakov, ki o tem še niso obveščeni. Le ti morajo takoj obvestiti potnike na vlakih. Avtobuse mora prometnik odpraviti tako, kot je to predpisano za vlake.

1

1


51

POGLAVJE D

ZAVIRANJE PRI PREMIKU


52

1. Dovoljeno število osi vagonov za vožnje pri premiku, ki se lahko zavirajo z neposredno zavoro lokomotive, glede na vrsto lokomotive, nagib tira in hitrost pri premiku.

Lokomotiva serije

Dovoljeno število osi Premik z vagoni mase večje od

15 t/os

342 40 28

363 40 28

541 40 28

1216 40 28

732 19 13

642 30 21

643 29 20

644 32 22

661 40 28

664 36 25

2016 40 28

2. Dovoljeno število osi vagonov za vožnje pri premiku, ki se lahko zavirajo z zračno zavoro enega vagona, glede na nagib tira in hitrost voženj pri premiku.

Odločilni nagib (‰)

Pri dovoljeni hitrosti (km/h)

15 20 25 30 35

Po ena zavora na število osi

do 2,5 28 28 26 16 12

3,3 28 26 20 14 12

5 28 26 18 12 10

6 26 22 16 12 8

7 24 20 14 10 8

8 22 18 14 10 8

10 18 14 12 10 6

12 14 12 10 8 6

15 10 10 8 6 6

17 10 8 8 6 4

20 8 6 6 6 4

1


53

3. Uporaba ročnih zavor pri premiku.

Ročne zavore se uporabljajo samo za zavarovanje vagonov proti uteku, po končanem premiku. Vodja premika je dolžan po končanem premiku javiti prometniku, kateri vagoni so zavrti z ročno zavoro.

4. Uporaba in pogoji za uporabo pritrdilnih zavor, medtem ko vozila tečejo.

S pritrdilno zavoro se lahko zavirajo tovorni vagoni tik pred ustavitvijo če hitrost le teh ne presega 5 km/h. Takšna uporaba pritrdilnih zavor je dovoljena po tiru 3, kjer so premikalne steze urejene in je tudi ponoči prostor primerno razsvetljen. Glede na nagibne razmere na postajnih tirih je potrebno za zavarovanje vozil proti samopremaknitvi na vsakih 42 osi pritrditi eno ročno oziroma pritrdilno zavoro. Preizkus delovanja pritrdilne zavore mora pred uporabo opraviti pooblaščeni delavec prevoznika, ki jo bo uporabil.

5. Primeri, kadar je obvezno zračno zaviranje premikalnih sestavov glede na število osi in nagib tira, kot tudi obveznost preizkusa zračnih zavor.

Premikalne sestave z več kot 40 osmi je treba vedno zavirati s samodejnimi zračnimi zavorami, katerih menjala vrste zaviranja morajo biti v legi P zaviranja. Pred začetkom premika je potrebno obvezno opraviti posamični preskus zavor B.


54

POGLAVJE E

POSEBNI POGOJI IN NAVODILA ZA OPRAVLJANJE PROMETA IN POSAMEZNIH DEL NA POSTAJI, INDUSTRIJSKIH TIRIH OZIROMA ODSEKIH PROG, KI JIH

NAREKUJEJO SPECIFIČNE RAZMERE NA TEJ POSTAJI OZIROMA MED POSTAJAMI IN SE NANAŠAJO NA POSTOPKE IN RAVNANJA UPRAVLJALCA IN

PREVOZNIKOV


55

1. Posebni pogoji in navodila.

Odpade.

2. Ukrepi za zavarovanje potnikov zaradi voženj vlakov.

Pri predvidenem sočasnem prihodu vlakov iz obeh smeri, ko se mora eden od vlakov zaustaviti pred uvoznim signalom zaradi sekanja voznih poti, zasedenosti tirov in podobno, se upošteva prometna situacija in proriteta vlakov. Prometnik preko ozvočenja pravočasno usmerja potnike na ustrezen peron. Skrbi tudi, da je dostop potnikov na drugi peron zagotovljen pravočasno in varno. V času, ko je na drugem(2) tiru potniški vlak s postankom, je prepovedana vsaka vlakovna in premikalna vožnja po tiru ena(1). Pred prihodom vlaka je prometnik dolžan ustaviti premik na vozni in prepeljevalni poti vlaka tako pravočasno, da vlak ne bi upočasnil vožnje oziroma ne bo čakal pred uvoznim signalom na ustavitev premika in zavarovanje vlakovne poti. Vožnje vlakov in premikalne vožnje se smejo po tiru ena(1) dovoliti šele takrat, ko je potniški vlak že odpeljal in ko so potniki varno prečkali tir.

3. Obveščanje potnikov na postajališčih o vožnji potniškega vlaka po sosednjem ali po nepravem tiru.

Odpade.

4. Organizacija odprave potnikov.

Postaja Hrastnik ima potniško blagajno št. 561. Prodajo vozovnic opravlja pooblaščeni delavec prevoznika. Blagajna posluje v skladu z objavljenim poslovnim časom, in omogoča odpravo potnikov v notranjem in mednarodnem prometu. Izven delovnega časa potniške blagajne št. 561 skrbi za odpravo potnikov v notranjem prometu prometnik na blagajni št. 017. Center za rezervacijo sedežev je v Ljubljani, telefon ŽAT 13 383. Vse potrebne informacije lahko potniki dobijo na potniški blagajni.

5. Organizacija nameščanja in odstranjevanja smernih tabel na potniških vagonih.

Odpade.

6. Informacije.

V svojem delovnem času nudi vse informacije, v zvezi z voznim redom, zamudah vlakov in cenah vozovnic, potniška blagajna št. 561 ustno pri izdaji vozovnic ali telefonično. Izven delovnega časa blagajne št. 561 nudi informacije prometnik ustno na blagajni št. 017 in telefonično. Preko javnega ozvočenja prometnik obvešča potnike o prihodih vlakov, morebitnih zamudah in ostalih posebnostih v potniškem prometu. Na postaji Hrastnik je za potnike v čakalnici nameščen relacijski vozni red.


56

O prihodih, odhodih in zamudah vlakov se obvešča z naslednjimi besedili: “Lokalni potniški (InterCiry, lnterCity Slovenija, Regionalni, itd.) vlak (ime vlaka, če vlak ima ime) iz in (našteti kraje, od koder vozi vlak), ki nadaljuje vožnjo v/na in (našteti kraje, kamor vlak pelje), prihaja na tir“. “Lokalni potniški (lnterCity, InterCity Slovenija, Regionalni, itd.) vlak (ime vlaka, če vlak ima ime) iz in (našteti kraje, od koder vozi vlak), ki nadaljuje vožnjo v/na in (našteti kraje, kamor vlak pelje) z rednim prihodom ob uri minut bo pripeljal s/z minutno zamudo. Opravičujemo se in prosimo za razumevanje“. Obvestilo o zamudi je potrebno ponavljati do prihoda vlaka.

7. Izročanje pisnih dokumentov vlaku.

Prometnik izroča strojevodji osebno Nalog za vožnjo vlaka P-13 in Splošni nalog P-14.

8. Organizacija odprave pri prevozu blaga.

Postaja Hrastnik je odprta za sprejem in predajo vseh vrst vagonskih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu. Vagone naroča pooblaščeni delavec prevoznika (transportni komercialist). Prejemnika obvešča o prispeli pošiljki pooblaščeni delavec prevoznika (transportni komercialist) telefonično.

9. Način oskrbovanja industrijskih tirov in nakladalnih mest na postaji.

Splošne določbe: Oskrbovanje industrijskih tirov na območju postaje pomeni za prevoznika le dostavo in odvoz vagonov na prevzemališče in s prevzemališča, ki je na postajnih stranskih tirih 4 in 5 zadaj za postajo. Dostava vagonov na in s prevzemališča s strojnim osebjem prevoznika se šteje kot postajni premik. Zanj veljajo določila Prometnega pravilnika, z lokomotivo in osebjem TKI pa po določbah te točke kot premik na postajnih tirih. Prispele vagone za uporabnika industrijskega tira TKI Hrastnik s souporabniki dostavlja prevoznik samo na prevzemališče in to v takem vrstnem redu, kot so prispeli na postajo (neranžirane). Prevoznik industrijskega tira TKI ne oskrbuje s svojimi stroji in osebjem, zato je vsak premik s stroji prevoznika na navedem industrijskem tiru prepovedan vse od cepne kretnice "a", dalje. Postavljanje vagonov na nakladalna in razkladalna mesta na industrijskih tirih od prevzemališča dalje opravlja premikalna lokomotiva in osebje industrijskega tira TKI samo in na lastno odgovornost. Čas rednega oskrbovanja prevzemališča določi pooblaščeni delavec vodenja prometa s Postajnim poslovnim redom II. del za voznoredno obdobje. Kadar se oskrbovanje prevzemališča zaradi zamude vlakov ali iz drugih opravičenih razlogov ne more opraviti v določenem času ali če oskrbovanje ni potrebno, se mora TKI o tem obvestiti najkasneje do časa, ki je določen za oskrbovanje. Predaja vagonov se opravi pri vsakokratnem posluževanju prevzemališča. Opravita jo


57

pooblaščeni delavec prevoznika (skladiščnik) in pooblaščeni delavec uporabnika industrijskih tirov. Predaja vagonov, ki se dostavijo na prevzemališče v času, ko premikalna lokomotiva TKI ne dela, se opravi takoj po ponovnem začetku dela lokomotive. Kadar prometnik premikalnega sestava ali lokomotive ne more sprejeti na prevzemališče iz opravičljivih vzrokov, mora to sporočiti vodji premika TKI. Sočasno mu sporoči tudi čas, kdaj ga bo lahko sprejel. Na prevzemališču se premikalni sestav oziroma lokomotiva zaustavi pred prvim vagonom, ki stoji na uvoznem tiru. Če je tir prost, se ustavi pred ločnico kretnice 10, kjer čaka na navodila za premik, ki jih bo izdal prometnik osebno. Ta premik se šteje kot premik tujih lokomotiv na javni železniški infrastrukturi. Dovoljen je prihod in postanek premikalne lokomotive TKI na tirih 4 in 5 prevzemališča brez prisotnosti vodje premika prevoznika in to samo ob prisotnosti skladiščnika v primeru, če prispe premikalna lokomotiva na prevzemališče zaradi dostave in odvoza tovora na prevzemališče brez vsakega drugega premikalnega dela. O delu (premiku), ki ga namerava opraviti premikalna lokomotiva in osebje TKI na postajnih tirih, se morata dogovoriti vodja premika TKI in prometnik oziroma vodja premika prevoznika pred začetkom premika. Pri premiku na postajnih tirih prestavlja kretnice na tirih 4, 5, 7 in 8 premikač uporabnika ročno na kraju samem na tiru 4 v smeri proti tiru 3 ter na tirih 3, 2, in 1 prometnik centralno s postajne ERSV naprave. Osebje TKI, ki bo sodelovalo pri premiku na postajnih tirih, mora imeti ustrezne izpite iz železniških predpisov in Pravilnika o osebni varnosti pri delu na železnici (tudi del, ki velja za elektrificirane proge). Poučeno in izprašano mora biti tudi iz določil tega Poslovnega reda I. del, ki se nanaša na njihovo delo. V času premika na postajnih tirih mora biti osebje uporabnika opremljeno s predpisanimi signalnimi sredstvi. Glede na čas in kraj premika se mora v vsem ravnati po navodilih vodje premika prevoznika. Premikalno lokomotivo TKI mora med premikom na postajnih tirih spremljati vodja premika prevoznika, ki daje ustrezne signalne znake in navodila. Strojevodja, njegov pomočnik in vodja premika TKI jih morajo brezpogojno upoštevati. Vožnja premikalnega sestava (lokomotive) iz prevzemališča nazaj na industrijski tir se opravi na enak način, kot je določeno za prihod na prevzemališče, vendar v obratnem vrstnem redu. Odbijanje vagonov je na prevzemališču in proti industrijskemu tiru prepovedano. Na prevzemališču odstavljene vagone mora premikalno osebje uporabnika zavarovati proti samopremaknitvi po določilih Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil. Delavcem upravljavca infrastrukture in prevoznika, ki morajo po službeni dolžnosti na industrijski tir, lahko to dovoli in omogoči dostop na svoj tir le uporabnik. V primeru izrednega dogodka na industrijskem tiru mora uporabnik o tem takoj obvestiti pooblaščenega delavca vodenja prometa oziroma prometnika. Iztirjenih železniških vozil uporabnik ne sme sam vtiriti brez pregleda komisije za ugotavljanje vzroka iztirjenja. Stanje ob izrednem dogodku mora ostati do prihoda komisije nespremenjeno. Stanje se lahko spremeni le v primeru, če se s tem prepreči nevarnost za ljudi ali zmanjša škoda. V komisiji za ugotovitev vzroka izrednega dogodka sodeluje kot član tudi delavec uporabnika. Industrijski tir Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik: Dovoz vagonov iz industrijskih tirov na prevzemališče in odvoz v obratni smeri se opravlja s premikalnim sestavom TKI. Iz industrijskih tirov na tire prevzemališča premikalna lokomotiva uporabnika vagone vedno vleče, iz prevzemališča na industrijski tir pa rine. V času, ki je določen v postajnem poslovnem redu II. del za oskrbovanje prevzemališča z lokomotivo in osebjem uporabnika industrijskega tira, mora prometnik postoriti vse potrebno za varen prihod premikalnega sestava uporabnika na tir 4 in 5 prevzemališča. Pravočasno mora odrediti ustavitev postajnega premika ter umik premikalne lokomotive in osebja


58

prevoznika na ustrezen tir. Premikalni sestav oziroma lokomotiva uporabnika se mora pri vožnji proti postaji obvezno ustaviti pred varovalno kretnico "a-2" industrijskega tira TKI. Vodja premika uporabnika pokliče prometnika preko telefona v utici pri kretnici "a-2". Zaprosi ga za dovoljenje za vožnjo premikalnega sestava oziroma lokomotive na prevzemališče na naslednji način: "Ali sprejmete premikalni sestav (lokomotivo) iz industrijskega tira TKI na prevzemališče?" (priimek vodje premika TKI) Če na prevzemališču ni ovir za vožnjo premikalnega sestava oziroma lokomotive, dovoli prometnik nadalnjo vožnjo na naslednje načine: - pošlje na prevzemališče vodjo premika oziroma skladiščnika prevoznika. Določi mu tir, na katerega bo sprejel premikalni sestav oziroma lokomotivo, - odklene elektromehanični privolilni blok in deblokira (sprosti) ključ varovalne kretnice "a-2" industrijskega tira TKI v bločnem elektromehaničnem bloku v utici pri kretnici "a-2".Če je EMP blok v okvari ali pa so poškodovane zalivke, izroči ključ varovalne kretnice "a-2" dokazno s podpisom v Beležnici brzojavk in fonogramov P-12 vodji premika oziroma skladiščniku prevoznika. Le ta ga izroči vodji premika TKI. Deblokiranje ali izročitev ključa varovalne kretnica "a-2" se šteje kot dovoljenje za uvoz premikalnega sestava oziroma lokomotive od kretnice "a-2" naprej, ne šteje pa, da je uvozni tir prevzemališča prost in da je cepna kretnica "a" postavljena v pravilno lego. Ko je prometnik deblokiral ključ varovalne kretnice "a-2", ga vodja premika TKI odklene in izvleče iz ključavnice. S pridobljenim ključem odklene kretnico "a-2" ter jo prestavi v pravilno lego v odklon na zvezni tir. Pred tem mora še odkleniti in prestaviti v pravilno lego cepno kretnico "a" industrijskega tira za vožnjo na prevzemališče. Takoj, ko je zadnje vozilo premikalnega sestava oziroma lokomotiva prevozilo varovalno kretnico "a-2", jo mora vodja premika TKI postaviti v redno lego in zakleniti, ključ kretnice pa vstaviti v bločno ključavnico EMB in ga v njej zakleniti (blokirati). Če je ključ kretnice "a-2" prevzel od vodje premika oziroma skladiščnika, mu ga takoj vrne, ta pa ga izroči prometniku proti podpisu. Prometnik zaklene privolilni blok in shrani ključ na določeno mesto. Industrijski tir Steklarna Hrastnik: Dovoz in odvoz vagonov na oziroma iz dogovorjenega prevzemališča industrijskega tira opravlja prevoznik s svojo lokomotivo in premikalnim osebjem. Oskrbovanje se opravlja kot postajni premik tako, da lokomotiva na industrijski tir vagone rine, na povratku pa vleče. Oskrbovanje tira pomeni le dostavo prispelih (naloženih in praznih) vagonov na prevzemališče in odvoz že prevzetih na postajo. Premikalno delo pri oskrbovanju vodi premikalni vodja z določenim številom premikalnih delavcev. Za zaviranje vagonov pri premiku na industrijskem tiru je treba upoštevati določbe Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil. Za zadostno zaviranje premikalnega sestava skrbita premikalni vodja in strojevodja. Glede na to, da se na tirih prevzemališča vagonov (postajni tir št. 4 in 5) in na ostalih tirih opravlja premik z lokomotivo TKI, pa tudi z lokomotivo ter osebjem prevoznika, se zaradi zagotavljanja varnosti prometa in ljudi lahko premikalno delo opravlja le z dovoljenjem prometnika postaje Hrastnik (na prevzemališču se lahko premika samo z eno lokomotivo in spremljajočo premikalno skupino). To pomeni, da v času premika na postajnih tirih z lokomotivo in osebjem prevoznika, mora premikalna lokomotiva TKI ostati umaknjena znotraj ločnice kretnice "a-2". Da pa je varovalna kretnica "a-2" postavljena v lego za vožnjo na varovalni tir št. 3-k, in v tej legi tudi blokirana, se prometnik prepriča preko elektromehaničnega privolilnega bloka v svoji pisarni.


59

V primeru, če bi prišlo do okvare varnostne naprave, s katero je zavarovano cepišče industrijskega tira, se smatra, da je cepišče zavarovano le, če ima prometnik v svoji posesti ključ zaklenjene kretnice "2-a". Promentik na postaji Hrastnik pred nameravanim začetkom premikalnih del na industrijskem tiru Steklarne Hrastnik pokliče dežurnega delavca v VNC Sineta na telefonsko štev. 03 56 54 622 in mu sporoči predvideni čas prihoda premikalnega sestava na industrijski tir. Ko je vklopljeno zavarovanje na industrijskem tiru, dežurni delavec v VNC pokliče prometnika na postaji Hrastnik na telefonsko štev. 03 29 32 332 ter mu sporoči, da je na industrijskem tiru vse pripravljeno za varen prihod premikalnega sestava in opravljanje premikalnih del. Po končanem premiku premikalni vodja po prihodu na postajo takoj obvesti prometnika, le-ta pa pokliče dežurnega delavca v VNC in mu sporoči, da je premikalni sestav končal delo na industrijskem tiru. Dežurni delavec v VNC ima s tem dovoljenje za izklop zavarovanja industrijskega tira. Vsa dogovarjanja med prometnikom in dežurnim delavcem v VNC o začetku in koncu premika na industrijskem tiru, se snemajo oziroma registrirajo. Poleg tega se morajo ti dogovori tudi evidentirati pri prometniku v prometnem dnevniku P-3, pri dežurnem delavcu v VNC pa v posebni evidenci, ki jo VNC hrani najmanj dva meseca. Premikalni vodja, ki vodi in nadzira premik z lokomotivo prevoznika, se pred začetkom premika osebno prepriča, če je interni nivojski prehod v km 0,095 zavarovan z avtomatskimi zapornicami. Ko ugotovi, da za premik ni ovir, odredi premikača, ki bo na varni razdalji hodil pred premikalnim sestavom in opazoval stanje industrijskega tira, tako, da lahko v vsakem trenutku ustavi premikalno delo. Dostavo vagonov s tirov prevzemališča na industrijski tir Steklarna ter odvoz iz njega nazaj na prevzemališče vagonov, kot tudi s tem združen premik, ki obsega pripravo vagonov na postajnih tirih, dostavo vagonov na nakladalna mesta industrijskega tira ter ves ostali premik (izmenjava vagonov, prestavitve, itd.), opravlja na tirih Steklarne prevoznik s svojo premikalno lokomotivo in osebjem. Dostavo vagonov na industrijski tir Steklarna in odvoz v obratni smeri, kot tudi prestavitev vagonov iz enega na drugi industrijski tir je možno opraviti le s premikom na postajnih tirih. Delo se opravi takrat, ko je premikalna lokomotiva TKI že na industrijskem tiru TKI Hrastnik, znotraj kretnice a – 2, ki mora biti postavljena na tir 3 – k in v tej legi tudi blokirana. Pogodbenik TKI Hrastnik, d.d. lahko: - prehaja na JŽI tire št.3, 4 in 5 z vozilom (DHL 600-C44 serije 732-002), ki mora izpolnjevati pogoje, določene v ZVZeIP, - prehaja in opravlja dela na JŽI samo z osebjem na delovnih mestih strojevodja in premikač. - strojevodja izvaja nadzor nad delom izvršilnih železniških delavcev v času prehajanja na tire JŽI (št. 3, 4 in 5).

10. Kje in kdo pregleda vagon pred dostavo za nakladanje, po nakladanju in po razkladanju.

Vagoni za nalaganje morajo biti pred prihodom na postajo Hrastnik ustrezno pregledani in tehnično brezhibni. Za tehnično brezhibnost vagonov po nalaganju kot tudi za pravilno naložen in pritrjen naklad je odgovoren pooblaščeni delavec prevoznika na postaji (skladiščnik) in izvršilno osebje prevoznika pri vlaku, ki dela na postaji. V primeru poškodb na vagonih je dolžan pooblaščeni delavec prevoznika obvestiti preglednega delavca, da napako odpravi oziroma napoti vagon na popravilo.


60

11. Drugi posebni pogoji na postaji, ki niso opredeljeni v točkah 1-10 tega poglavja.

Odpade.


61

POGLAVJE F

ORGANIZACIJA IN NAČIN OPRAVLJANJA PROMETA PO DELOVNIH MESTIH NA POSTAJI IN STALNO ZASEDENIMI SLUŽBENIMI MESTI, DO SOSEDNJIH POSTAJ


62

1. Delovna mesta nadzornih delavcev vodenja prometa, ter obseg njihovega dela

Pooblaščeni delavec vodenja prometa se nahaja na postaji Zidani Most. V času njegove odsotnosti ga zamenjuje pooblaščeni delavec. Pooblaščeni delavec vodenja prometa ni prisoten pri predaji prometne službe. Nadzor vodenja prometa vlakov opravlja s posrednim nadzorom v delovnem času in izven delovnega časa.

2. Število delovnih mest progovnih prometnikov, prometnikov, njihovo območje, obseg dela in medsebojno sodelovanje.

Na postaji Hrastnik je eno delovno mesto prometnika. Služba se opravlja neprekinjeno. Prometnik opravlja vsa dela v zvezi z vodenjem prometa vlakov na postaji in medpostajnih odsekih in transportno - komercialna dela po določbah veljavnih pravilnikov, navodil in odredb. Pri vodenju prometa vlakov sodeluje s prometnikoma obeh sosednjih postaj in vlakovnim dispečerjem. Upravlja z ERSV napravo (postavlja uvozne, izvozne in premikalne poti), obvešča pristojne vzdrževalce v primeru motenj na SV in TK napravah, vnaša podatke v ISSŽP (za vlake, ko je postaja Hrastnik začetna in končna postaja, za vlak, ki menja: sestavo vlaka, osebje vleke ali vlečno vozilo, pri opravljanju premika z vlakovno lokomotivo, pri delovnih vlakih, izrednih dogodkih in pri vseh vlakih, ki pride do odstopanja ali do sprememb odstopanja od voznega reda vlaka), sprejema in predaja obvestila po elektronski pošti in skrbi za pravilno arhiviranje obvestil in ostalih sporočil, vodi Prometni dnevnik P-3, Predajo prometne službe, Knjigo števcev, Evidenco psihofizične sposobnosti, izstavlja Prepustnice P-15 za RPV in MPV, obvešča strojevodjo z Nalogom za vožnjo vlaka P-13 in Splošnim nalogom P-14, v dogovoru z dispečerjem stabilnih naprav električne vleke ravna s stikali voznega omrežja, pravočasno obvešča vsa začasna službena mesta na postaji in na progi, vrši prodajo vozovnic v notranjem prometu s pomočjo MT, opravlja dnevne, desetdnevne in mesečne zaključke blagajne št. 017, v primeru nerednosti obvešča vse pristojne po Navodilu 925.01 in izstavlja računalniško Poročilo o nepravilnosti P-7.

3. Število delovnih mest kretnikov in čuvajev nivojskih prehodov ter njihova območja.

Odpade.

4. Hramba ključev in dvojnikov ključev, zaklenjenih kretnic in raztirnikov, ročic za ročno prestavljanje električnih kretnic, ročic za ročno ravnanje z napravami na nivojskih prehodih, ter ambulantne ključavnice lastne postaje in podrejenih službenih mest.

Dve ročici za ročno prestavljanje kretnic in deblokirni ključ za kretnice na hidravlični pogon so zalivkani v omarici duplikatnih ključev v prometnem uradu. Štiri ambulantne ključavnice in dve ročici za zapiranje zapornic na NPr 507.3 so zaklenjene v posebni omarici v prometnem uradu. V isti omarici je zalivkan rezervni ključ kretnice a-2 in rezervni ključ ERSV naprave. Izvirnik ključa se uporablja redno, dvojnik ključa pa, če se izvirnik ključa poškoduje ali izgubi. Če se uporabi dvojnik ključa, ker se je izvirnik ključa izgubil, je kretnica nezavarovana dokler se izvirnik ključa ne najde oziroma se ne zamenja kretnična klučavnica. Na takšno kretnico je treba namestiti ambulantno ključavnico za vožnjo vlaka preko nje.

1

1


63

5. Način predaje in prevzema službe postajnega osebja.

Čas predaje in prevzema službe prometnikov je določen z Razporedom službe. Prometniki predajajo službo pisno in ustno. Pooblaščeni delavec vodenja prometa ni redno navzoč pri predaji in prevzemu službe. Nadzor opravlja vsakodnevno telefonično in enkrat tedensko z natančnim pregledom prometnega mesta. Psihofizično sposobnost prometnika, ki prevzame službo, ugotavlja prometnik, ki službo predaja, kar potrdi s podpisom v posebni Knjigi ugotavljanja psihofizične sposobnosti delavcev, pred nastopom službe. Prometnik, ki predaja službo in podpisuje psihofizično sposobnost ugotovi, ali bo službo dejansko nastopil delavec, ki je določen z razporedom službe. V primeru odstopanj – menjave razporeda brez vednosti pooblaščenega delavca vodenja prometa, o tem takoj obvesti pooblaščenega delavca vodenja prometa ali od njega pooblaščeno osebo.


64

POGLAVJE G

OSKRBOVANJE NA ODPRTI PROGI


65

1. Oskrbovanje industrijskih tirov na odprti progi.

Odpade.

2. Oskrbovanje nakladališč.

Odpade.


66

POGLAVJE H

VPELJAVA LOKOMOTIVSKIH VLAKOV, KI NISO VRISANI V GRAFIKON PROMETA VLAKOV


67

1. Način vpeljave lokomotivskih vlakov v vozlišču in obveščanje osebja.

Odpade.

2. Tiri, ki so prvenstveno namenjeni za vožnje lokomotivskih vlakov.

Odpade.

3. Hitrosti in vozni časi lokomotivskih vlakov v vozlišču.

Odpade.


68

POGLAVJE l

POSEBNE DOLOČBE ZA ELEKTRIFICIRANE PROGE

(Samo za postaje na elektrificiranih progah)


69

1. Pregled in opis stabilnih naprav električne vleke, ki so na postaji.

1.1. Shema voznega omrežja na postaji, z vidno označenimi elementi na omrežju in mesto, kjer se shema nahaja,

Shema voznega omrežja z označenimi stikali, barvno označenimi voznimi vodi, ločišči in ločilci, se nahaja na sinoptični plošči, ki je pritrjena na omari za daljinsko krmiljenje stikal voznega omrežja in v 3. prilogi postajnega poslovnega reda I. del. Omara za daljinsko krmiljenje stikal voznega omrežja se nahaja v prometnem uradu.

1.2. Številke tirov, ki so elektrificirani,

Elektrificirani so tiri 1, 2 in 3, ki se napajajo z enosmerno napetostjo 3000 V iz ENP Zidani Most oziroma Sava. Višina voznega voda nad gornjim robom tirnice je 5350 mm.

1.3. Stranski tiri, nad katerimi v voznem vodu redno ni napetosti in se v njih vklopi napetost le med premikom, kakor tudi mesta, kjer so tirna stikala za posamezne stranske tire,

Odpade.

1.4. Mesto, ki je določeno za hrambo ključev stikal,

Ključi stikal se nahajajo v stikalni shemi. Duplikati so zalivkani v zidni omarici v prometnem uradu. Stikala 1, 2, 3, 4, 41 in 42 so daljinsko krmiljena stikala na elektromotorni pogon. Za ročno posluževanje na kraju samem imajo univerzalen ključ, ki se nahaja na sinoptični plošči. Ključa za daljinsko posluževanje stikal (preklop daljinsko - lokalno in za posluževanje stikala vklop - izklop) se nahajajo pri prometniku v predalu. Duplikati ključev so zalivkani v posebni omari v priročnem skladišču. Stikala 1, 2, 3, 4, 41 in 42 so daljinsko krmiljena stikala na elektromotorni pogon. Poslužujeta jih lahko dispečer SNEV Ljubljana ali prometnik daljinsko. Stikala se lahko poslužujejo tudi ročno na kraju samem. Ključa za daljinsko posluževanje stikal (preklop daljinsko - lokalno in za posluževanje stikala vklop - izklop) se nahajata v predalu pri prometniku. Duplikata ključev hranita pri pristojnih vzdrževalcih. Postopek daljinskega posluževanja stikal je sledeč: - prometnik vstavi ključ v krmilno stikalo za izbiro načina upravljanja in ga obrne iz položaja "DALJINSKO" v položaj "LOKALNO"; - s pritiskom na tipko "PREIZKUSNA TIPKA SIGNALNIH LUČK" preveri delovanje lučk; - nato drug ključ vstavi v krmilno stikalo "POGOJ KRMILJENJA - LOKALNO" in obrne za četrt obrata v desno ter istočasno pritisne tipko za vklop (rdeča) ali izklop (zelena) ustreznega stikala, čas manipulacije je med 2 in 10 sekund; - naprava izvede manipulacijo v približno 30 sekundah nato se prižge lučka nove lege stikala.


70

Postopek ročnega posluževanja stikal je sledeč: Ključ obešanke na omarici, ki je nameščena na stebru pod stikalom se nahaja v predalu v prometnem uradu, dvojnik se hrani pri pristojnih vzdrževalcih. Za ročno posluževanje na kraju samem, se na sinoptični plošči nahaja univerzalni ključ. Vzeti je treba oba ključa in na omarici stikala s prvim odkleniti obešanko ter jo odstraniti, z drugim pa odpreti vrata omarice. Če je stikalo v legi "Vklopljeno" se vstavi univerzalni ključ, se ga obrne in vzmet izklopi stikalo. Če je stikalo v legi "Izklopljeno", se vzame ročica, ki je na vratih omarice, se jo vstavi v odprtino in obrne, ter tako vklopi stikalo. Natančnejši opis posluževanja je v Internem navodilu za daljinsko strego stikal voznega omrežja na postaji Hrastnik, ki je v prilogi tega Poslovnega reda.

1.5. Delavci, določeni za obveščanje oseb, ki nakladajo, razkladajo ali prekladajo blago, da bo vklopljena napetost v voznem vodu,

Prometnik mora obvestiti osebje, ki naklada, razklada ali preklada blago, da je napetost v voznem vodu vključena.

1.6. Številke nosilnih stebrov in portalov voznega omrežja in stebrov portalov izoliranih ločišč na postaji in signalne oznake, ki označujejo meje vzdolžne in prečne električne ločitve, oziroma meje voznega voda pod napetostjo in voznega voda brez napetosti,

Od ločišča AD in AL do ločišča BD in BL so drogovi označeni s številkami od 1 do 90 in so postavljeni izmenično ob tiru 3 in 2. Nosilni drogovi uvoznih ločišč: - uvozno ločišče AD in AL se prične na drogovih štev. 1 in 2 ter konča na drogovih štev. 7 in 8, - uvozno ločišče BD in BL se prične na drogovih štev. 83 in 84 ter konča na drogovih štev. 89 in 90. Drogovi, na katerih so nameščena stikala (ločilniki): - stikalo 1 je nameščeno na drogu št. 5 v km 508.595, - stikali 2 je nameščeno na drogu št. 6 v km 508.595, - stikali 3 je nameščeno na drogu št. 85 v km 510.280, - stikali 4 je nameščeno na drogu št. 86 v km 510.280, - stikalo 41 je nameščeno na drogu št. 58 v km 509.250, - stikalo 42 je nameščeno na drogu št. 56A v km 509.700. Nosilni drogovi ločilnih izolatorjev: -ločilni izolator med desnim in levim tirom na kretniški zvezi 1/2 je na drogovih 14 in 15, -ločilni izolator med levim in desnim tirom na kretniški zvezi 3/4 je na drogovih 17 in 20, -ločilni izolator med desnim in levim tirom na kretniški zvezi 8/9 je na drogovih 78 in 79.

1.7. Postajna izolirana ločišča, njihov namen, mesta, kjer se nahajajo, njihova dolžina in oddaljenost od premikalnega mejnika, oziroma ločnice in uvoznega signala ter način, kako so ločišča zaznamovana,

Postajna izolirana ločišča so na obeh straneh postaje vgrajena znotraj uvoznega signala in služijo za ločitev napetosti voznega omrežja proge od voznega omrežja postaje.


71

Uvozni ločišči AL/AD segata od km 508,532 do km 508,626, dolžina 94 m in sta od uvoznega signala A1 oddaljeni 98 m in od uvoznega signala A2 130 m, od premikalnega mejnika pa 10 m. Uvozni ločišči BL/BD segata od km 510,242 do km 510,350, dolžina 108 m in sta od uvoznega signala B1 oddaljeni 50 m in od uvoznega signala B2 51 m, od premikalnega mejnika pa 10 m. Ločišča so izvedena na način odmika električnih vodov na trakcijskih drogovih. Začetki in konci ločišč so z obeh strani označeni s signalnimi oznakami 213: Začetek ločišča oziroma 214: Konec ločišča.

1.8. Izvršilne določbe za vožnje pri premiku do premikalnega mejnika oziroma začetka ločišča, da bi se lahko zagotovila varnost prometa in delavcev, zaposlenih pri vzdrževanju voznega omrežja, posebno še na dvotirnih progah, kjer je na izvoznem tiru ločišče vgrajeno asimetrično, glede na ločišče in uvozni signal za pravi tir,

Kadar je na izključena napetost v voznem omrežju na odprti progi, na postajnih tirih pa se premika z električno lokomotivo, se sme premikati na uvoznem tiru samo do signala "Premikalni mejnik", ki stoji znotraj uvoznega ločišča, na izvoznem tiru pa do signalnega znaka 41 "Stoj za vozila z dvignjenim odjemnikom toka", ki mora biti postavljen najmanj 50 metrov znotraj ločišča. V primeru izklopa napetosti na postajnem območju, mora prometnik pred nameravanim premikom obvestiti strojevodjo, ki namerava na teh tirih premikati, pisno s Splošnim nalogom, z natančno navedbo, od kje do kje je vozno omrežje izklopljeno ter, če je mesto označeno s signalnim znakom 41 " Stoj za vozila z dvignjenim odjemnikom toka". Pri vsaki izklopitvi se mora izklopljeni del voznega voda predpisano ozemljiti z ozemljilnimi palicami na obeh straneh in predpisano zavarovati. Signalni znak 41 "Stoj za vozila z dvignjenim odjemnikom toka" postavljajo pristojni vzdrževalci. Če ima električno vozilo v času izklopa napetosti dvignjen odjemnik toka, moramo poskrbeti, da strojevodja pred tem spusti odjemnik toka.

1.9. Telefonske zveze za medsebojno sporazumevanje postaj, elektro napajalnih postaj, centra SNEV, delavnic za vzdrževanje in pomožnih telefonskih mest na odprti progi,

Za potrebe osebja elektrovleke in pristojnih vzdrževalcev je poseben elektrovlečni vod, v katerega so vključeni: - dispečer stabilnih naprav električne vleke Centra vodenja SNEV Ljubljana, - prometniki postaj Zidani Most, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Sava, - telefonske omarice pri prostornih signalih in uvoznih signalih na omenjenem odseku proge. Ta vod uporabljajo prvenstveno pristojni vzdrževalci in vozno osebje pri elektro vleki, postaje pa le toliko, kolikor morajo sodelovati pri pogovorih. Prometnik se sporazumeva z dispečerjem stabilnih naprav električne vleke Centra vodenja SNEV Ljubljana po ŽAT telefonu na telefonski številki 15-730 ali 13-071 ali preko elektronske pošte: "Center vodenja SNEV Ljubljana"- naslov, ki ga je potrebno izbrati iz "Globalni seznam naslovov".


72

2. Sedež enote za vzdrževanje stabilnih naprav električne vleke.

Sedež enote za vzdrževanje v Zidanem Mostu je na naslovu Zidani Most 10, ŽAT telefon 32 355. Pristojni vzdrževalci so v Zidanem Mostu, ŽAT telefon 32 356.

3. Pomožne naprave in oprema za opravljanje službe.

3.1. Ozemljilne palice, izolirne rokavice, čelade in drugo; kraj, kjer se te priprave hranijo, kdo in kdaj jih sme rabiti,

Pri prometniku sta na voljo dve ozemljilni palici, izolirni rokavici in čelada. Ozemljilni palici sta shranjeni v skladišču postaje, rokavice in čelada pa se nahajata v omarici v prometnem uradu. Ozemljilne palice smejo uporabljati le pooblaščeni delavci, in sicer po predhodnem dogovoru z dispečerjem stabilnih naprav električne vleke Centra vodenja SNEV Ljubljana. Kadar je potrebnih več ozemljilnih palic, jih priskrbijo pristojni vzdrževalci.

3.2. Stikala in njihova raba pri vzdolžni in prečni električni ločitvi, kdo je pooblaščen za strego in kdo hrani ključe, območja napajanja odsekov in dela odseka voznega omrežja,

Na postaji Hrastnik je predano v obratovanje daljinsko krmiljenje stikal voznega omrežja. Postopek za strego stikal je opisan v 3. prilogi tega Postajnega poslovnega reda. Nalog za vklop ali izklop posameznega stikala odreja izključno dispečer stabilnih naprav električne vleke Centra vodenja SNEV Ljubljana. Seznam pooblaščenih prometnikov za strego stikal je nameščen na sinoptični plošči za daljinsko posluževanje stikal. V legi vključeno se nahajajo stikala številka 1, 2, 3, 4 in 42. V legi izključeno se nahaja stikalo številka 41. Območje proge od Zidanega Mosta do Save se napaja iz ENP Zidani Most oziroma ENP Sava. Tir 1 se napaja preko odklopnih ločilnikov 2, ki je nameščen na drogu VM št. 6 v kilometru 508.595 in 4, ki je nameščen na drogu VM 86 v kilometru 510.280. Tir 2 se napaja preko odklopnih ločilnikov 1, ki je nameščen na drogu VM št. 5 v kilometru 508.595 in 3, ki je nameščeno na drogu VM št. 85 v kilometru 510.280. Zvezno stikalo št. 41 je nameščeno na stebru VM št. 58 v kilometru 509.250 in je namenjeno za povezavo tirov 1 in 2 (leva in desna stran postaje). Tir 3 se napajata preko zveznega stikala 42, ki je nameščeno na drogu VM št. 56A v kilometru 509.700 in je ob izklopu avtomatsko ozemljeno. Ključ za manipuliranje z napravo daljinskega krmiljenja in ključ stikal na terenu se nahajata v ključavnici v napravi daljinskega krmiljenja. Rezervna ključa sta zalivkana v stenski omarici. Postopek za rokovanje stikala št. 42 je podrobno opisan v ,,Priročniku za krmiljenje stikal voznega omrežja pogonska omarica tip ,,LB,,(556), ki je objavljen na intranetni strani ,,Predpisi,, in v PPR-u v poglavju ,,K,, kot priloga. Postopek za rokovanje stikal št. 1, 2, 3, 4 in 41 je podrobno opisan v Priročniku za krmiljenje stikal voznega omrežja pogonska omarica tip ,,SDCEM MB 100,, (557), ki je objavljen na intranetni strani ,,Predpisi,, in v PPR-u v poglavju ,,K,, kot priloga.


73

3.3. Območje odseka oziroma dela odseka voznega omrežja, za katere obstajajo posamezna tirna stikala ali odklopnik voznega voda pri vklapljanju in izklapljanju napetosti,

S stikalom št. 42 se izklopi napetost samo na tiru 3, pri tem pa tir ni ozemljen. Strego tega stikala lahko odredi prometnik sam pod pogojem, da na tiru ni vozil z dvignjenim odjemnikom toka in da o tej manipulaciji obvesti dispečerja stabilnih naprav električne vleke Centra vodenja SNEV Ljubljana.

3.4. Stalni signali za električno vleko na postaji in kraj, kjer so vgrajeni,

Na postaji so vgrajeni naslednji stalni signali za električno vleko: Signalni znak 41 "Stoj za vozila z dvignjenim odjemalnikom toka" je nameščen na tiru 3 na konzoli droga VM štev. 56 pred vrhom kretnice 6 in prepoveduje vožnje električnih vozil na neelektrificirane tire.

4. Delovna mesta določena za hrambo prenosnih signalnih sredstev, ki so potrebna za posredovanje signalnih znakov za električno vleko.

Prenosna signalna sredstva za posredovanje signalnih znakov za električno vleko imajo pristojni vzdrževalci, ki so tudi odgovorni za njihovo namestitev.

5. Zavarovanje prometa na elektrificiranih progah.

5.1. Obveščanje osebja centra SNEV (elektronapajalne postaje) o spremembi dizelske vleke v električno,

Prometnik mora spremembo vrste vleke javiti dispečerju stabilnih naprav električne vleke Centra vodenja SNEV Ljubljana in vlakovnemu dispečerju in vsem postajam na zadevnem odseku, kjer bo tak vlak vozil.

5.2. Ukrepi, ki jih je treba storiti pri prevozu postaje ali določenega območja postaje s spuščenim odjemnikom toka, upoštevajoč pri tem nagib proge,

V primeru izklopa voznega omrežja nad tirom odprte proge v smeri Zidani Most ali Trbovlje, se za vlake z električno vleko vpelje enotirni promet po tiru, ki je pod napetostjo. Če sta izklopljena oba tira za daljši čas, se za vleko vlakov predvidijo dizelske lokomotive. V primeru, ko pride do izklopa napetosti voznega omrežja po tem, ko je vlak že odpeljal iz postaje, se mora le-ta ustaviti. O nadaljnji vožnji se sporazumno dogovorita prometnika sosednjih postaj (čakanje pomožnega stroja, čakanje ponovnega vklopa napetosti itd.). V primeru izklopa posameznega voda na postaji, vozijo vlaki po ostalih tirih, ki so pod napetostjo. V primeru izklopitve napetosti v voznih vodih celotne postaje, uvozijo ali prevozijo vlaki postajo s spuščenim odjemnikom toka z zaletom. Kadar morajo vlaki voziti s spuščenim odjemnikom toka, mora biti strojevodja obveščen s Splošnim nalogom, v katerem mora biti navedeno od kje do kje mora voziti s spuščenim odjemnikom toka; v nepričakovanih, izjemnih situacijah se lahko o tem obvesti strojevodjo tudi preko naprav RDZ ali telefona. Mesto mora biti označeno s signalnimi znaki po določbah Signalnega pravilnika. Za izvoz vlaka ali, če vlak ni uspel prepeljati postajo z zaletom, se za pomoč uporabi (doda) dizelska lokomotiva.


74

5.3. Način obveščanja osebja na postajah in na progi o spremembi napetosti v voznih vodih,

Dispečer stabilnih naprav električne vleke obvesti o spremembah normalne napetosti v voznih vodih prometnika s fonogramom, obenem pa se morata z vlakovnim dispečerjem zadevne proge dogovoriti o vseh nadaljnjih ukrepih glede voženj vlakov.

5.4. Ravnanje, kadar se zahteva dovoljenje za premik na manipulacijskih tirih, katerih vozni vodi so redno brez napetosti, kakor tudi obveščanje prometnika (progovnega prometnika), da je takšen premik končan,

Odpade.

5.5. Ukrepi in ravnanje pri zagotovitvi varnosti pri nakladanju ali razkladanju na manipulacijskih tirih, na odprti progi, ali pri pregledu pošiljk s strani pooblaščenih državnih organov (carina),

Postaja nima elektrificiranih manipulacijskih tirov. V primeru nakladanja ali razkladanja vagonov na odprti progi ali na elektrificiranih postajnih tirih, ki so pod napetostjo, se dela lahko izvajajo samo pod pogoji, ki jih določa Prometni pravilnik in nadzorom delavca, ki ima izpit za delo na elektrificiranih progah.

5.6. Organizacijski ukrepi v zimskem obdobju za odstranjevanje snega z nakladov v vlakih in s streh vagonov,

Odstranjevanje snega z vagonskih streh ali vagonskih nakladov je na tirih 1, 2 in 3, ki so pod napetostjo prepovedano! V primeru močnejšega sneženja, ko se nabere na strehah vagonov in na nakladih večja količina snega, ki bi segala v profil voznega omrežja in ga je potrebno odstraniti, je potrebno pred začetkom del vagone prestaviti na neelektrificirane tire 4 ali 5 za postajo. Če to ni mogoče, se mora pred začetkom del na odstranjevanju snega izklopiti napetost v voznem vodu iznad določenega tira ter ga predpisno ozemljiti z obeh strani. Dela se smejo izvajati le pod nadzorom delavca, ki ima opravljen izpit za delo na elektrificiranih progah.

6. Ukrepi pri sprejemu in odpravi vlakov, kadar nastane delna ali popolna motnja na postajnem voznem vodu.

Sprejem vlaka v postajo: Izklopljena napetost nad tirom 2: vlaki iz Zidanega Mosta uvozijo oz. prevozijo postajo po tiru 2 s spuščenim odjemnikom toka od uvoznega ločišča AL preko izvoznega ločišča BL, vlaki iz Zidanega Mosta, ki uvozijo oz. prevozijo postajo po tiru 1, uvozijo s spuščenim odjemnikom toka od ločišča AL preko kretnice 3 in izvozijo s spuščenim odjemnikom toka od vključno kretnice 9 preko ločišča BL, vlaki iz Trbovelj uvozijo oz. prevozijo postajo po tiru 1 brez ovir. Izklopljena napetost nad tirom 1: vlaki iz Zidanega Mosta uvozijo oz. prevozijo postajo po tiru 2 brez ovir, vlaki iz Zidanega Mosta uvozijo oziroma prevozijo postajo po tiru 1 s spuščenim odjemnikom toka od vključno kretnice 4 preko kretnice 8,


75

vlaki iz Trbovelj uvozijo oz. prevozijo postajo po tiru 1 s spuščenim odjemnikom toka od uvoznega ločišča BD preko izvoznega ločišča AD. Izklopljena napetost nad tirom 3: V primeru izklopa napetosti na tiru 3 se na njem ne smejo nahajati vozila z dvignjenim odjemnikom toka, prav tako ni dovoljen uvoz na ta tir s spuščenim odjemnikom toka. O navedenem ravnanju z odjemnikom toka mora biti strojevodja obveščen s Splošnim nalogom iz sosednje postaje oz. iz postaje zadnjega postanka. Če strojevodja ni obveščen s Splošnim nalogom, se lahko obvesti preko naprav RDZ ali se tak vlak zaustavi pred uvoznim signalom, kjer se preko telefona obvesti o izklopljeni napetosti, pogojih uvoza in o tem, da mora spustiti odjemnik toka. Odprava vlaka s postaje: V slučaju, da se vlak pri uvozu v postajo ustavi na tiru, nad katerim je izklopljena napetost v voznem omrežju, se mora pri odhodu potisniti z dizelsko lokomotivo do mesta, kjer pride elektrovlečno vozilo pod vozno omrežje, ki je pod napetostjo. Strojevodja vlečnega stroja in stroja, ki bo potiskal vlak pod vozno omrežje pod napetostjo, morata biti s Splošnim nalogom obveščena, do kam se vlak potiska, način potiskanja, ter povratek na postajo.

7. Pripreganje in dopreganje vlakov na posameznih elektrificiranih progah ali njihovih delih.

Odpade.

8. Delavci, katerim je treba prijaviti motnje in okvare na voznem omrežju in na drugih stabilnih napravah električne vleke.

Motnje in okvare na voznem omrežju in drugih stabilnih napravah električne vleke se prijavljajo pristojnim vzdrževalcem na ŽAT telefon 32-356. V primeru, ko so pristojni vzdrževalci na intervenciji, se motnje in napake lahko prijavijo dispečerju stabilnih naprav električne vleke Centra vodenja SNEV Ljubljana na ŽAT telefon 15-730 ali 13-071.


76

POGLAVJE J

RAVNANJE OB IZREDNIH DOGODKIH


77

1. Ravnanje ob požaru na postaji, v vlakih in na odprti progi.

Vsak, ki na postaji, v vlaku ali na odprti progi opazi požar, mora o tem čim prej obvestiti prometnika. Če se oceni, da se požar ne bo mogel pogasiti, se obvesti najbližjo gasilsko enoto preko Regijskega centra za obveščanje na telefonski številki 112 (direktna povezava na telefonskem pultu prometnika). Poleg Regijskega centra za obveščanje se obvesti še: - pooblaščenega delavca vodenja prometa, - vlakovnega dispečerja proge Ljubljana - Zidani Most, - glavnega dispečerja, - Policijsko postajo Hrastnik in po potrebi še: pristojne vzdrževalce in dispečerja stabilnih naprav električne vleke. Pri gašenju požarov, ki se nahajajo v neposredni bližini stabilnih naprav električne vleke pod napetostjo je potrebno najprej napetost izključiti in dele ozemljiti in šele nato pristopiti h gašenju. Požar na vlaku se skuša pogasiti z ročnimi gasilnimi aparati, ki so predvideni za gašenje požara pod električnim tokom. Če takšno gašenje ni uspešno, se odstavi takšen vagon na tir, ki ni elektrificiran, (tir 4 ali 5), ali pa se izključi električna napetost na tistem tiru, in (če je potrebno) še na sosednjih tirih. Šele ko je napetost izključena in vozni vod ozemljen, se sme pričeti z gašenjem požara pod nadzorstvom delavca, ki ima opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu na elektrificiranih progah.

2. Pripravljenost osebja, kadar nastopijo ovire v prometu zaradi snežnih zametov, burje, poplav, ob izrednih dogodkih.

Kadar nastopijo izredne razmere zaradi snežnih ovir, poplav ali izrednih dogodkov, se ravna v skladu z odredbami, ki jih izda pooblaščeni delavec vodenja prometa oziroma pristojni za odpravo izrednih razmer, sestavljen iz vodij vseh prizadetih služb na tem območju. Po nastanku posebnosti ali izrednega dogodka je potrebno, po določbah Pravilnika o ravnanju ob resnih nesrečah, nesrečah in incidentih in Navodila 925.01 telefonično obvestiti glavnega dispečerja v Ljubljani. Telefonično obvestilo vsebuje le najnujnejše podatke o dogodku, ki so potrebni za nadaljnje obveščanje in takojšnje ukrepanje. Po oddanem telefonskem obvestilu in izvedenih nujnih aktivnostih za zavarovanje oziroma varno odvijanje železniškega prometa prometnik sestavi v aplikaciji ISSŽP kratko sporočilo in ga posreduje glavnemu dispečerju. Organizacija prometne službe v zimskem obdobju je določena v Načrtu za zavarovanje železniškega prometa pozimi.

3. Kraj, kjer se nahaja omarica prve pomoči.

Omarica s prvo pomočjo je v prometni pisarni, ključ skrinjice pa je primerno zalivkan na sami omarici. Prometnik je dolžan v primeru uporabe ključa izstaviti računalniško poročilo P-7. Porabljen sanitetni material se naroči pri pooblaščenem delavcu vodenja prometa, za kar je odgovoren prometnik, ki je sanitetni material uporabil. Nosila se nahajajo v skladišču.

1


78

4. Kilometrsko mesto meje območja postaje glede na pristojnost pri raziskavi izrednih dogodkov.

V območju pristojnosti postaje Hrastnik (zaradi sestave poročil P-7) pri preiskavi izrednih dogodkov spada proga proti Zidanemu Mostu do km 505.000 in proti Trbovljam do km 512.000 (izključno predor). Območja raziskave izrednih dogodkov, ki je v pristojnosti pooblaščenega delavca vodenja prometa, so: - na progi 10 - do km 490,000 ( med postajama Breg-Sevnica), - na progi 10 - do km 516.000 (med postajama Trbovlje-Zagorje), - na progi 30 - do km 503.200 (med postajama Zidani Most-Rimske Toplice), - na progi 14 - do km 1.306 (lok Zidani Most).

5. Posebni ukrepi pri izrednih dogodkih na elektrificiranih progah.

Vsak izredni dogodek, pri katerem je kakorkoli poškodovana VM ali druge naprave električne mreže, se mora nemudoma javiti dispečerju stabilnih naprav električne vleke in pristojnim vzdrževalcem. Če so zaradi električnega toka v nevarnosti tudi človeška življenja, se mora od dispečerja stabilnih naprav električne vleke zahtevati takojšen izklop napetosti. Preden se ponesrečencem nudi prva pomoč, mora biti napetost v voznem vodu izklopljena, vozni vod pa ozemljen. Nujno se mora poklicati dežurnega zdravnika preko Regijskega centra za obveščanje, tel. 112.

6. Posebni ukrepi ob ekoloških nesrečah.

Zaradi izrednih dogodkov, tehničnih okvar, dotrajanosti materiala ali premočnih udarcev pri prevozu, prihaja do razsutja, iztekanja ali razlitja nevarnih snovi. Če se ugotovi taka napaka, jo je potrebno odpraviti v najkrajšem času. V kolikor gre za večjo napako vagona, zaradi katere se iztekanje tekočine oziroma uhajanje plina ne more odpraviti, je postopek naslednji: - naložen vagon je potrebno takoj izločiti iz vlaka oziroma premikalnega sestava in ga odstaviti na tir 8. Obvestiti se mora takoj: - regijski center za obveščanje 112, - pooblaščenega prevoznika, ki ukrepa v skladu z Navodilom o prevozu blaga, ki se prevaža pod posebnimi pogoji (131.06). Lovilne posode se nahajajo na hodniku blagovne blagajne.

7. Določitev evakuacijskih poti.

Evakuacijska pot iz čakalnice, 1. in 2. perona vodi mimo postajne zgradbe na dovozno cesto.

8. Določitev dostopa intervencijskih vozil.

Za intervencijska vozila je možen dostop do tirov in perona 1 z zadnje strani postaje in sicer levo mimo prostora s stacionarnim dizel agregatom preko tira št. 4 in tik mimo kretnice št. 10.

9. Določitev mesta utirjenja/iztirjenja dvopotnega vozila.

Dvopotno vozilo se lahko utiri na območju industrijskega tira Steklarne Hrastnik, na tiru 1S. Dovoljenje za utirjenje pridobi prometnik od dežurnega varnostnika podjetja za varovanje Sinet.


79

POGLAVJE K

PRILOGE


80

1. Situacijski načrt lastne postaje in skice sosednjih postaj in službenih mest do sosednje postaje.

- Situacijski načrt postaje Hrastnik - Situacijski načrt postaje Zidani Most - Situacijski načrt postaje Trbovlje

2. Navodilo za ravnanje s signalnovarnostno napravo.

- Navodilo za ravnanje s signalnovarnostno napravo postaje Hrastnik - Navodilo za ravnanje z napravami APB postaje Hrastnik - Navodilo za ravnanje z napravami za zavarovanje prometa na NPr 504.2 - Navodilo za ravnanje z napravami za zavarovanje prometa na NPr 507.3

3. Navodilo za ravnanje z električnimi stikali in stikalna shema voznega omrežja na postaji.

- Shema električnih ločitev na postaji Hrastnik - Priročnik za krmiljenje stikal voznega omrežja pogonska omarica tip ,,LB,,(556) - Priročnik za rokovanje stikal voznega omrežja pogonska omarica tip »SDCEM MB 100«(557)

4. Poslovnik za opravljanje dela čuvajev nivojskih prehodov.

Odpade.

5. Ostale priloge glede na specifičnost postaje.

- Navodilo o posluževanju in delovanju plinskih grelnih naprav na kretnicah - Navodilo za TK pulte Neumann - Navodilo naprav za javljanje plazov - Navodilo za posredovanje v primeru uhajanja klora

1

Documents

POGLAVJE A TEHNIČNE ZMOGLJIVOSTI IN OPREMLJENOST … · Ukrepi pri uvozih in izvozih vlakov, kadar soþasen uvoz, izvoz ali uvoz in izvoz dveh ali ve vlakov ni dovoljen, glede na