Po poteh WETMANa 2012NaravovarstveNa izhodišča usklajeNa

V sklopu projekta Wetman so bile v letu 2012 izvedene številne delavnice in sestanki z sektorji, ki upravljajo s šestimi projektnimi pilotnimi območji. Namen tega sklopa projekta je oblikovanje naravovarstvenih usmeritev za gospodarjenje na pilotnih območjih ter vključevanje le teh v sektorske načrte. Zavedamo se, da bomo z usklajenim sektorskim delovanjem, ki upošteva naravne zakonitosti območja zagotovili dolgoročno ugodno stanje ohranjenosti tarčnih mokriščnih habitatov in kvalifikacijskih vrst na projektnih pilotnih območjih. Za sektorje, ki nimajo vzpostavljenjega sistema načrtovanja bodo naravovarstvene usmeritve podlaga za komunikacijo in nadaljnje sodelovanje na pilotnih območjih. Na področju gozdarstva so bile v sklopu projekta Wetman pripravljene naravovarstvene smernice za 3 gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih enot. Kompleksne vsebine varstva narave so bile vključene v GGN za GGE Lobnica na pilotnem območju Pohorja, GGN za GGE Dolinsko na pilotnem območju Mure in GGN za GGE Adlešiči na

pilotnem območju Gornji kal. Dodana vrednost teh načrtov je predvsem načrtovanje naravovarstvenih ukrepov kot so ekocelice z in brez ukrepanje, načrtno vzpostavljanje primernih habitatov za gozdne kure, oblikovanje mreže habitatnih dreves, aktivno načrtovanje mrtve mase, ter gospodarjenje z gozdovi, ki se usmerja glede na vodno dinamiko območij. Ukrepi so načrtovani na povsem izvedbeni ravni.

Na področju ribištva so bili v letu 2012 narejeni pomembni koraki pri usklajevanju naravovarstvenih smernic za ribiškogojitvene načrte (RGN) ribiških okolišev. Tako smo orali ledino pri usklajevanju naravovarstvenih usmeritev za Črnomaljski ribiški okoliš (pilotno območje Gornji Kal). Osnutek naravovarstvenih smernic, v katerih smo natančneje definirali izlov tujerodnih vrst rib, nadaljnje vlaganje rib in cono brez ribiškega upravljanja. Vsebine so bile v celoti usklajene z ribiško družino. Na pilotnem območju Mure je bila organizirana skupna delavnica med ZRSVN, ZZRS in ribiško družino, kjer je bila predstavljene naravovarstvene vsebine za celotno pilotno območje Mure ter smernice za ribištvo. Nadaljnje usklajevanje bo potekalo v sklopu priprave Lendavskega RGN v predvidoma v prvi polovici leta 2013.

Na področju kmetijstvaje bilo izvedenih več usklajevalnih sestankov predvsem s kmetijskimi svetovalci. Delo s kmetijskim sektorjem je bilo poudarjeno na pilotnem območju Mure in Zelencev. Na pilotnih območjih je potekalo tudi usklajevanje z območnimi oddelki ARSO-urejanje voda. Usklajene so bile naravovarstvene usmeritve in izvedbeni ukrepi za področje upravljanja voda.

Pomembnejši dosežki projekta ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v sloveniji - WetMaN (liFe 09Nat/si/000374) v letu 2012

25

1

V sklopu projekta dobiva sodelovanje s sektorji nove razsežnosti. Projekt je veliko pripomogel k mreženju znanja in oblikovanju enotnega pogleda na varstvo projektnih pilotnih območij. Pri nadaljnjem delu nas čaka velik izziv, kako ohraniti dobro sodelovanje sektorji in jih razširiti na vsa območja Natura 2000. Zavedamo se, da so usklajeni in ozaveščeni sektorji naš največji zaveznik pri varovanju narave.

Po Novih Poteh čez Pohorska barja

V začetku decembra 2012 smo na Rogli v hotelu Planja izvedli svečano otvoritev obnovljenih brunčanih poti na Pohorju, ki so speljane preko pohorskih barij. Obnova in nadgradnja brunčanih poti je potekala od letošnjega poletja pa vse do decembra in je bila izredno uspešna. Ob prijavi projekta je bila predvidena obnova brunčanih poti v skupni dolžini 750 metrov. Zaradi izjemnega interesa deležnikov in lokalnih skupnosti pri prostovoljnem sodelovanju v projektu nam je uspelo obnoviti in dograditi več kot 1.700 metrov poti na Lovrenških jezerih, Ribniškem jezeru ter Črnem jezeru. Za izdelavo poti je bil uporabljen neimpregniran les evropskega macesna, katerega jedrovina je izredno obstojna. Pot širine 80 cm je zgrajena iz lesenih brun, ki so med sabo povezana s pomočjo žičnikov. Dodatno so bili izdelani štirje podesti z ograjami, ki omogočajo obiskovalcem kratek oddih, in služijo kot učilnice v naravi.Dela je izvajalo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec d.d.. Strokovno podporo na terenu mu je nudil projektni partner Zavod za gozdove Slovenije. Aktivno sodelovanje z lokalnim planinskim društvom (Planinsko društvo Slovenska Bistrica), ostalimi društvi (Turistično društvo Lipa Kebel), Slovensko vojsko (670. logistični bataljon iz Slov. Bistrice in 74. motorizirani bataljon iz Maribora) ter ostalim lokalnim prebivalstvom, je zagotovilo uspešno izvedbo obnove načrtovanih poti na Pohorskih barjih.

Kot zanimivost poglejmo izgradnjo poti v luči številk. Za izdelavo brunčanih poti je bilo potrebnih 2.264 brun oz. 147 m3 rezanega lesa. Za to količino lesa je bilo potrebno zrezati 250 m3 hlodovine, ki bi jo naložili na 12 velikih gozdarskih kamionov.

Posamezno bruno je tehtalo okoli 40 kg. Zanimiv pregled poda tudi sodelovanje posameznikov, planinskih, turističnih in gasilskih društev, oskrbnikov koč, meddruštvenih planinskih odborov, občin, slovenske vojske in projektnih partnerjev, ki so sodelovali na prostovoljnih akcijah. Za izgradnjo poti na območju Črnega jezera je bilo tako porabljenih preko 2.900 efektivnih ur, ki so jih prostovoljno opravili lokalni deležniki (Planinsko društvo Slovenska Bistrica, Turistično društvo Lipa Kebelj) in Slovenska vojska (670. logistični bataljon iz Slovenske Bistrice, 74. motorizirani bataljon iz Maribora).

sPreMljaNje obiska Na barjaNskih PovršiNah Na obMočju Pohorja

Na pilotnem območju Pohorje so bili v jesenskem obdobju leta 2011 postavljeni infrardeči števci na treh lokacijah (Ribniško jezero, Lovrenška jezera in Črno jezero), s katerimi se spremlja obisk na omenjenih območjih. Tako smo lahko opravili analizo obiska za obdobje enega leta (od oktobra 2011 do septembra 2012) in bili presenečeni nad številom obiskovalcev. Skupno je vsa tri območja obiskalo preko 56.000 obiskovalcev. Največ obiskovalcev v enem letu se je zvrstilo na Lovrenških jezerih (34.000 obiskovalcev), sledi Črno jezero s 15.200 obiskovalci, Ribniško jezero pa je obiskalo 7.100 obiskovalcev.

Najmanj obiskovalcev na vseh treh lokacijah je bilo v zimskem obdobju (od decembra do marca), le okoli 6 % vsega obiska. Največ obiskovalcev na omenjenih lokacijah se zvrsti v poletnih mesecih, kjer izstopa predvsem mesec avgust, ki predstavlja kar 30% vseh obiskovalcev, ki obiščejo območja preko celega leta. Najbolje obiskani dnevi v tednu so dela prosti dnevi (vikendi, prazniki), največ obiskovalcev pa se na omenjenih območjih zvrsti med 11. in 15. uro dneva.

2

Maksimalni dnevni obisk, ki je bil izmerjen na Lovrenških jezerih 15. avgusta 2012 (praznik – Marijino vnebovzetje), saj je na ta dan omenjeno območje obiskalo kar 1.471 obiskovalcev.

Zbrane podatke o obiskanosti na omenjenih treh območjih smo uporabili za načrtovanje in vzpostavitev pohodniške infrastrukture (brunčane poti), v prihodnosti pa bodo ustrezno uporabljeni tudi za načrtovanje in vzpostavitev informacijskih in označevalnih tabel.

odstraNjevaNje zarasti Na Pohorskih barjih

Konec meseca oktobra se je pričelo odstranjevanje zarasti na ovršnem delu Pohorja. Aktivnosti, ki so usmerjene v izboljšanje stanja barjanskih habitatov zaradi prekomerne zarasti z grmovnimi in drevesnimi vrstami, so se izvajale na območju Klopnovrških barij in na barju na Javorskem vrhu, dela pa so bila začasno prekinjena konec decembra zaradi neugodnih vremenskih razmer (visoka snežna odeja). Dela je izvajalo Gozdno gospodarstvo Maribor d.d. ob strokovni podpori Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (vodilni partner projekta) in Zavoda za gozdove Slovenije (partner v projektu).Malopovršinsko selektivno odstranjevanje zarasti se izvaja na način, da se ohranja strukture prostora, ki so pomembne za ohranjanje biotske pestrosti na Pohorju. Posebej za ta namen so

se izdelale strokovne podlage za revitalizacijo mokriščnih površin. Z izvedbo del se bo dolgoročno izboljšalo stanje barjanskih habitatnih tipov znotraj gozdnega prostora ter izboljšali življenjski pogoji tarčnih kvalifikacijskih vrst (npr. divjega petelina).

V mesecu novembru sta bili v sklopu projekta WETMAN izvedeni dve prostovoljni naravovarstveni akciji odstranjevanja zarasti. Potekali sta na lokaciji Petinovih jam oz. Javorskega vrha, ki se nahaja v bližini doma na Osankarici. Z barjanskih površin smo odstranili posekane smrečice in grmičevje. Očistili smo območje v velikosti 0,9 ha. Na dveh akcijah se je zbralo dvajset prostovoljcev, ki so neumorno odstranjevali smrečice in grmičevje s pomočjo sadjarskih škarij ter odnašali biomaso izven barjanskih površin. Cilj prostovoljnih akcij je tudi ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi mokrišč.

sPreMljaNje staNja globiNe talNe vode Na obMočju kloPNovrških barij iN barja Na javorskeM vrhu

Vzporedno z načrtovanjem aktivnosti odstranjevanja zarasti na pohorskih barjih, smo na območju Klopnovrških barij in barja na Javorskem vrhu vzpostavili sistem piezometrov (oz. tako imenovanih merilcev globine talne vode). Skupno je bilo do sredine julija 2012 postavljenih 22 piezometrov (9 na Klopnovrških barjih, 13 na barju na Javorskem vrhu) s pomočjo posebej prirejenega ročnega svedra za vrtanje v tla. Za vsako merilno mesto so bile izmerjene koordinate lokacije ter nadmorska višina. Nivo talne vode se je meril na vsake dva do tri tedne.

Piezometri so bili postavljeni z namenom spremljanja nihanja globine talne vode pred in po izgradnji lesenih pregrad na melioracijskih jarkih (aktivnost načrtovane za leto 2013). Pričakujemo, da se bo nivo talne vode po izgradnji pregrad dvignil, saj bo odtekanje vode z barjanskih površin zmanjšano.

In kaj smo do sedaj ugotovili na podlagi meritev? Nivo talne vode se izrazito spreminja v odvisnosti od količine padavin v posameznem obdobju. V poznem poletju (avgust, september) je bil nivo vode najnižji zaradi izredno sušnega obdobja brez padavin. Tako je bil 20. 8. 2012 na lokaciji Klopni vrh nivo vode med

3

23 in 35 cm pod nivojem tal, na lokaciji Javorski vrh pa je bila ta razlika bila še višja (30 – 46 cm). Nivo vode je bil najvišji v pozno jesenskem obdobju - na lokaciji Klopni vrh je bil nivo vode med 5 in 14 cm pod nivojem tal, na lokaciji Javorski vrh pa med 9 in 24 cm pod nivojem tal. Za območje barja na Javorskem vrhu je bilo ugotovljeno, da se dve merilni mesti, ki sta na najvišji nadmorski višini, statistično značilno razlikujeta glede na nihanje globine talne vode v primerjavi z ostalimi merilnimi mesti.

izlov NeavtohtoNih vrst rib

V letu 2012 smo predstavniki ZRSVN, RD Črnomelj in ZZRS vložili veliko truda v organizacijo in večkratno izvedbo izlova invazivnih vrst rib iz Gornjega kala s poudarkom na izlovu soma.Po uradnih podatkih RD Črnomelj in ZZRS je bilo v letu 2012 iz Gornjega kala izlovljenih 61 somov različne teže in velikosti. Vsi so bili izlovljeni z uporabo tehnike muharjenja, ki je ena najbolj učinkovitih metod izlova invazivnih vrst rib.

Poleg muharjenja so sodelavci projektnega partnerja ZZRS uporabili tudi druge tehnike, s katerimi so skušali izloviti predvsem večje osebke soma. Uporabili so elektroizlov v kombinaciji s pregradnimi mrežami (15.3.2012), stacionarne trnke na dnu kala (24.-25.5.2012) in kogol mreže (3.-5.10.2012).

Izlov invazivnih vrst rib smo skupaj s projektnim partnerjem ZZRS izvedli tudi na Muriši (projektno pilotno območje Mura – Petišovci). Najprej smo odstranili del obrežne vegetacije, in naredili prostor za fyke mreže. Ujelo se je 141 rib osmih različnih vrst, v kupni masi več kot 8 kg. Avtohtone vrste smo vrnili nazaj v mrtvico, tujerodne pa odstranili.

soM sE NE dA

Avgusta 2012 smo v sodelovanju z Ribiško družino Črnomelj že drugo leto zapored organizirali izlov naevtohtonih vrst rib iz Gornjega kala. Dogodek smo začeli z izobraževalnim programom v gasilskem domu PGD Hrast-Perudina v Hrastu, nato pa se je dogajanje preselilo na brežine Gornjega kala, kjer so si ribiči prizadevali izloviti tujerodne vrste rib.

Verjetno zaradi vremenskih (visoke temperature), predvsem pa hidroloških razmer (izredno nizek vodostaj) je bil izlov boren, dobre volje in s tem navezovanja novih in utrjevanja starih stikov pa kljub temu ni manjkalo. Sledila je razglasitev rezultatov, podelitev simboličnih nagrad ter pogostitev udeležencev dogodka. Tik pred nočjo pa so svoja mesta znova zasedli ribiči, željni ulova soma, ki že dalj časa buri njihovo domišljijo. Ulov je bil žal skromen, saj so izlovili le enega mladega soma. Ob jutranji kavi pa so ribičem kljub utrujenosti zasvetile oči, ko so opazili dvigovanje mulja in zračnih mehurčkov na vodni površini Gornjega kala. Očitno v »globinah« Gornjega kala prebiva še nekaj večjih primerkov.

Ugotavljamo, da je bila akcija uspešna v več pogledih, v prihodnje pa bo za uspešen izlov neavtohtonih vrst rib potrebno uporabiti drugačne metode. Zavod za ribištvo Slovenije ima »v rokavu« še eno neuporabljeno metodo, in sicer podvodni ribolov s harpuno.

4

začetek obNove kalov Na PiloteM obMočju gorNji kal

Stanje treh kalov na pilotnem območju Gornji kal je bilo pred pričetkom izvajanja projekta WETMAN bolj klavrno. Kal Krivače je bil zaraščen in na ta račun že zelo zožan, na Gornjem kalu se je ribiška dejavnost izvajala »po domače«, Kršeljivec pa je bil popolnoma preraščen in deloma zasut z odpadki. V ne tako daljni preteklosti so vsi trije kali služili predvsem za napajanje živine, s prihodom vodovoda in spremembo načina kmetovanja pa so postali predmet pozabe in zato prepuščeni naravni sukcesiji in zasipavanju. Kljub temu je pilotno območje Gornji kal, ki je hkrati tudi istoimensko območje Natura 2000, še vedno pomemben habitat želve močvirske sklednice, ki pa ji brez ustreznih trajnostno naravnanih ukrepov dolgoročno grozi izumrtje.

kršeljivecPodlaga za pripravo projekta izboljšanja hidroloških razmer (obnove kalov) je bilo poznavanje prisotnih rastlin in živali. Preko projektnih aktivnosti smo spoznali tudi način delovanja vsakega kala ter njegovo neposredno zaledje. Pri Kršeljivcu smo šli še korak dlje. Kal je bil suh zadnjih 20 let, kljub temu pa je v podlagi velika stopnja vlage. Posledično je bilo območje kala zelo na gosto poraščeno z vlagoljubnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami in praktično neprehodno. Na območju Kršeljivca se je šele po odstranitvi vse zarasti pokazala vsa veličina tega območja. Da bi podrobneje spoznali sestavo tal, smo izvedli sondiranje podlage. Sredi aprila smo izkopali 5 testnih lukenj (sondaž). Izkazalo se je, da je na območju celotnega kala prisotna do 1,6 m debela plast rdečerjave gline, ki je v gornjem delu prepredena s koreninami in ostalim organskim materialom. Pod to plastjo se nahaja plast bolj vlažne sive gline (globoka najmanj 2 m). Veseli nas, da je bilo med izkopom testnih lukenj opaziti vodo, kar pomeni, da se voda na tem območju zadržuje in da so lahko obstoječe plasti ob ustrezni obdelavi vododržne že same po sebi. To je pomenilo, da bomo lahko za ureditev kala uporabili material, ki je že na mestu samem.

krivačePo izvedbi javnega naročila in vsega, kar tak postopek s seboj prinese (izdelava projekta, priprava razpisne dokumentacije, izvedba razpisa, odpiranje in ocenjevanje ponudb, podpis pogodbe), smo sredi decembra po dogovoru najprej pričeli z deli na kalu Krivače. Po zaslugi dobre projektne dokumentacije, hitrih in natančnih dogovorov na terenu ter predvsem (pod)izvajalca, ki ima posluh za izvedbo sonaravnih ureditev, so bila obsežna

dela izvedena v vsega štirih (4!) dneh. Dela so obsegala razširitev vodne površine proti jugu, ureditev otoka, ureditev plitvin na vzhodu kala, ureditev gnezdišča za želve na vzhodni brežini ter ureditev okolice kala z namenom lažjega vzdrževanja v prihodnje. Veseli smo, da nam je z zagnanostjo in dobrim pristopom uspelo izpeljati predvidena dela na kalu Krivače še pred obilnim sneženjem – ko se bo sneg stopil, pa držimo pesti, da bodo sklednice hvaležne za napor, ki smo ga vložili v izboljšanje stanja njihovega habitata.

ProMocijske aktivNosti Projekta

Promocija je pomemben sklop projektov LIFE, tako tudi projekta WETMAN. V letu 2012 smo pripravili dve odmevni novinarski konferenci. Prvo2. februarju ob svetovnem dnevu mokrišč, sočasno pa smo predstavili tudi 20 let finančnega mehanizma LIFE. Skupaj s planinskim in turističnim društvom, Občino Slovenska Bistrica ter RIC Slovenska Bistrica smo sredi junija pripravili drugo novinarsko konferenci in predstavitev načrta obnove brunčanih poti na Pohorju, ter vlogo prostovoljnih akcij pri tako obsežnem projektu. Pripravili smo tudi razstavo projekta WETMAN, ki je gostovala v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, Gospodarski zbornici Slovenije, Občini Mislinja ter v Kranjski knjižnici. Projekt WETMAN, njegove cilje in aktivnosti smo predstavili tudi na dogodku ob obeležitvi 20 letnice mehanizma LIFEv organizaciji

5

Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ter v sklopu »Green weeka« kjer smo poleg predavanja pripravili tudi stojnico s promocijskim materialom. Promocijske aktivnosti so potekale tudi na posameznih projektnih območjih. Aprila smo odprli novo info-točko na Rogli (PO Pohorje), projekt predstavili v sklopu dogodkov ob dnevu Zemlje, na dnevih Občine Mislinja smo odprli razstavo in izvedli predavanje, ki se ga je udeležilo 80 ljudi. Ob zaključku obnove poti na Pohorju smo pripravili dva dogodka, prvega na Osankarici in drugega na Rogli. Projektno območje Planik, ogrožene vrste, ki tam živijo smo na treh srečanjih predstavili lokalni skupnosti, lastnikom zemljišč pa tudi Leoselovo grezovko, ki jo na območju najdemo. Izdali smo promocijska gradiva (zloženke za posamezna projektna območja, posterje, razglednice), redno pa smo novice objavljali tudi na spletni strani projekta WETMAN www.wetman.si.

srečaNje Na zeleNcih

Prepoznati in spodbujati razvojne potenciale zavarovanih območij in njihovih naravnih bogastev je gonilna sila trajnostnega razvoja. Zato smo 9. oktobra organizirali srečanje,kjer smo pregledali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti razvoja zavarovanega območja Zelenci. Na srečanje smo povabili lastnike zemljišč v Zelencih, krajane širšega območja ter predstavnike drugih sektorjev, ki delujejo v prostoru – gozdarje, kmetijsko stroko, vodarje, turistične delavce, šolnike…V sklopu delavnice smo oblikovali osnutek vizije Zelenci 2030. Poleg delavnice z lokalnimi deležniki pa smo izvedli še delavnico s sektorji, kjer smo usklajevali naravovarstvena izhodišča.

delo s šolaMi

V sklopu projekta WETMAN smo v letu 2012 izvedli številne aktivnosti, srečanja in naravoslovni dnevi za osnovnošolce in srednješolce. Izvedli smo delavnico in dva naravoslovna dneva z devetošolci OŠ Kranjska gora. Predstavili smo jim maketo iz plastelina, ki nazorno razloži delovanje mokrišč. Na Zelencih je potekal tudi terenski dan v sodelovanju z CŠOD Kranjska Gora ter mednarodno srečanje srednješolcev v organizaciji gimnazije Jožeta Plečnik iz Ljubljane, ki se ga je udeležilo 68 srednješolcev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Francije, Portugalske in Turčije. Tudi na projektnem območju Mura – Petišovci smo pripravili delavnico in terenski dan za učence šestih in osmih razredov. Delavnic in naravoslovnih dni se je udeležilo več kot 200 učencev. Številne srečanja in predstavitve s srednjo in osnovno šolo ter z otroci v vrtcih smo izvedli tudi na območju Gornjega kala, še posebej v času prenažanja žab.

dokuMeNtarec o Mokriščih že Nastaja

V sklopu projekta WETMAN nastaja pol urni dokumentarni film o mokriščih. Ekipa RTV Slovenija, ki je partner projekta WETMAN, je skozi celo leto snema prizore na projektnih pilotnih območjih, še posebej v poletnih dneh, saj je življenje na mokriščih takrat še posebej pestro. Prav tako so televizijske ekipe spremljale številne projektne aktivnosti, ki bodo tako postale del dokumentarnega filma o mokriščih.

6

PartNersko srečaNje WetMaN

V petek (14.9.2012) in soboto (15.9.2012) je v Lendavi in okolici potekalo partnersko srečanje projekta WETMAN. Namen srečanja je bil terenski ogled rezultatov projekta LIFE BioMura (LIFE06NAT/SI/000066) in pilotnega območja projekta WETMAN Mura-Petišovci.

Po zboru na AC počivališču SV. Jurij smo se odpravili proti projektnemu območju projekta LIFE BioMura, kjer sta nas pričakala predstavnika VGI Mura in predstavila projekt, ter njegove rezultate. Pot smo nadaljevali proti vsem trem mrtvicam, ki jih obravnava projet WETMAN (Csiko Legelo, Nagy Parlag in Muriša). Ogledali smo si tudi Mursko šumo, ter se seznanili z gozdnogospodarskim načrtom Dolinsko.Soboto smo začeli s predstavitvijo načrtovanih akcij do konca letih 2012 in 2013. Nadaljevali smo s spustom po reki Muri, kjer smo spoznali reko ter njene zakonitosti.

Poročilo smo izdali v okviru projekta »ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v sloveniji – WetMaN« (liFe 09Nat/ si/000374) s prispevkom liFe+ finančnega instrumenta evropske skupnosti.

besedilo ne izraža nujno pogledov evropske komisije.

liFe+ je finančni instrument eu, ki je namenjen izključno varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske politike eu, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah eu. liFe+ Narava podpira projekte za ohranjanje habitatov in vrst na območjih Natura 2000.

več informacij na: http://ec.europa.eu/environment/life/

Partnerji projekta WETMAN:

Sofinancerji projekta WETMAN:

Pri pripravi poročila so sodelovali: dr. Nika Debeljak Šabec, dr. Jurij Gulič, Tadej Kogovšek, Aleksaneder Koren, Mateja Nose Marolt, Matej Simčič, Andreja Škvarč, Sebastjan ŠtrucZbrala in uredila: Mateja Nose MaroltFotografije: arhiv projekta WETMANLjubljana, februar 2013

7