SVE

TILN

IKkulturni občasnikza mlade zanesenjake Gledališče Koper, Pokrajinski muzej Koper, Obalne galerije Piran, Comunità degli Italiani “Giuseppe - Tartini”Pirano, Pokrajinski arhiv Koper,Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper,Knjigarna Libris Letnik IVŠtevilka 2 December 2010 Brezplačni izvod

MOJ ODER2KATJA PEGAN – PATRIK GREBLO

PEPELKA IN JAZPravljica z glasbo in plesom

 REŽISERKAAVTOR GLASBEKOSTUMOGRAFKAOBLIKOVALCA LUČI

SVETOVALKA ZA GIB

IGRAJOJazPepelkaPodganca, PrincMačeha, VilaSuha prestaGlista s piste

KATJA PEGANPATRIK GREBLOANA MATIJEVIĆJAKA VARMUŽ,JAKA IVANCFIONA JOHNSON KOCJANČIČ

IGOR ŠTAMULAKAJDA SMREKARGAYNOR JOHNSONMOJCA FATURŽANE BAJDABLAŽ POPOVSKI

f o t o j a k a i v a n c

3MOJ ODER

Gle

dališ

če K

oper

| w

ww

.gle

dalis

ce-k

oper

.si

✎ i l u s t r a c i j e : a n a m a t i j e v i ć

Pepelka in jazPredragi moji, to ni šala,

ta pesem dolgo je v meni spala-

a prišel je trenutek pravi,

da ne ostane le v moji glavi.

Nekoč živela je ...(pazi kompot)

Nekoč živela je in še živi,

najlepša punca mojih dni.

Ime so dali ji res čudno,

za lep obraz in stas preveč odurno.

Pepelka je – saj vendar veste ,

najmlajša sestra tele suhe preste,

in tiste gliste z modne piste.

Starejši sestri se učita plemiških manir,

Kraljevi ples ni veselica, ni prepir.

Mačeha, grozna ta matrona

je mojstrica visokega bontona.

Gle

dališ

če K

oper

| w

ww

.gle

dalis

ce-k

oper

.si

LEGENDABAROK: Izraz barok izhaja iz portugalske besede "baroc-co", kar pomeni biser nepravilne oblike.TAFT: Gosta svilnata tkanina, kovinskega sijaja in s finim, poudarjenim rebrenjem.SATEN: Gosta, lesketajoča se, lahka tkanina, gladke površi-

Baročna oblačila Barok (1640-1709)

V obdobju baroka so temeljnim značilnostim renesančnega sloga dodali bujnost in sliko-vitost. Za baročni slog so bile značilne razgi-bane linije in čezmerno okraševanje. V tem obdobju so bili priljubljeni težki materiali: taft, saten in brokat. Ženska in moška oblačila so postajala bolj sproščena in udobna, saj so odstranili steznike. Žensko oblačilo je bilo bolj stilizirano, sprednji del dolgega krila je bil razprt tako, da se je videlo spodnje krilo. Na bokih je bilo nabrano in dvignjeno z železnimi obroči. Životec s kostmi je bil čipkast. Kroj je bil kvadraten, sprednji del oblačila je bil bogato okrašen s čipko. Razkošna oblačila v škrlatno rdečih, zelenih, modrih in rumenih tonih so bogato krasili z dragocenimi čipkami, rozetami, trakovi, zlatimi vezeninami. Najpogostejša obutev so bili oglati gležnjarji z okrasno zaponko in visoko peto v drugi bar-vi. Rdeče pete so bile znak plemenitega stanu. Pričeska je bila večplastna, vsebovala je lasne vložke, uporabljale so se žičnate opore. Moško oblačilo je sestavljal širok jopič, ki je bil konec 17. stoletja okrašen z vezenino in trakovi, rokavi so bili zapognjeni navzgor in razkrivala se je okrašena srajca. Odprt sprednji del jopiča je razkri-val do kolen segajoč telovnik. Srajca je imela široke čip-kaste zapestnike in ovratnik. Hlače so segale do kolen, nosile so se v kombinaciji s svilenimi, običajno belimi, nogavicami (nujni del te oprave je bila lasulja). Takšno oblačenje moških je postalo temelj za njihovo oblačenje v današnjem času (jakna, telovnik in hlače).

ne in tkana v atlasovi vezavi. Ime izhaja iz latinske besede "seta", kar pomeni bleščeč, lesketajoč se.BROKAT: Svetleča, razkošna, težka svilnata tkanina iz fine naravne ali umetne svile; tkana z žakarsko tehnologijo.STEZNIK: Je elastično žensko oblačilo, ki stisne predel med medenico in zadnjico. Na spodnjem robu ima podveze, na katere so pritrjene nogavice. Spodnji del je lahko v obliki hlačk.TELOVNIK: Tesno prilegajoč zgornji del oblačila z iz-rezom. Lahko ima enoredno ali dvoredno zapenjanje z gumbi. Sprednji del je običajno krojen iz enakega mate-riala kot obleka, zadnji del pa je iz podloge. Izvira iz časa Ludvika XIV., takrat je imel še rokave in enako obliko kot plašč. Sprednji del je bil sijajen in doma so ga nosili kot ogrinjalo. V 18. stoletju so mu odvzeli rokave in ga skrajša-li. Del celotne moške obleke je postal šele sredi 20. stoletja. s a m a n t a

4 MOJ ODER

Oba

lne

gale

rije

Pir

an |

ww

w.o

baln

e-ga

leri

je.s

i

5MOJA GALERIJA

Z njo smo se pogovarjali ter opazovali rastline okoli nas, morje, nebo in pisano mavrico barv, ki nas je obdajala. Nato nas je kustosinja vodila po razstavnem prostoru, kjer so razstavljene zelo velike slike akademske slikarke in restavratorke Mire Ličen Krmpotić.

Veseli smo, da ste se v tako velikem številu od-zvali našemu vabilu na ogled razstave priznane primorske umetnice Mire Ličen Krmpotić.

Učenci 1. razreda OŠ Sečovlje, 1. in 2. razreda podru-žnice v Sv. Petru ter učenci 2. razreda OŠ Cirila Ko-smača Piran, podružnice Portorož so bili nad razstavo in srečanjem z umetnico zelo navdušeni. Objavljamo nekaj njihovih vtisov.

Prve dni novembra smo izkoristili za opazovanje toplih jesenskih barv. Jesen nas je s svojo barvitostjo očarala že takoj, ko smo izstopili iz šolske stavbe. Pobarvala je liste kakija, ruja, lipe, akacije in različnih grmičkov. Nekje je listje obarvala, drugje ga je že odpihnila.

PREPLETANJE BARV

Odpravili smo se tudi do skladišč soli in v razstavišče Monfort v Portorožu. Tu nas je sprejela kustosinja Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran.

MOJA GALERIJA6

Občudovali smo ustvarjalnost in barvitost ter ugotovili, da lahko tudi brez svinčnika in radirke sami upodobimo barve tako, kot jih začutimo. To smo seveda z našim sli-kanjem tudi dokazali.

Presenečenje za nas je bil obisk slikarke. Opazovala nas je pri delu in se z nami pogovarjala. Povedala nam je, da lahko z barvo upodobimo marsikaj: svoje počutje, veselje ali žalost, svoje razpoloženje, z barvo lahko povemo, kaj in kako čutimo. Povedala nam je, kako je ona začela sli-kati kot majhna deklica.

Z barvami lahko komu kaj sporočimo ali pa se ob slika-nju z njimi sprostimo. Končali smo z razstavo naših slik in obljubo, da se bomo v galerijo še vračali. Po obisku smo ustvarjali naprej in svojim slikam izbrali naslove. f o t o : a r h i v o g p i n m i r e l a f l e g o

7MOJA GALERIJA

Obalne galerije vsako leto novembra v Piranu organi-zirajo mednarodno srečanje arhitektov. Na Piranskih dnevih arhitekture potekajo predavanja, obiskovalci pa si lahko ogledajo arhitekturne razstave. Predavatelji se-stavljajo tudi mednarodno žirijo, ki za najboljši projekt podeli prestižno nagrado Piranesi. Ob tej priložnosti Piran obiščejo slovenski in svetovno znani arhitekti, študenti arhitekture in vsi, ki jih arhitektura zanima.

Letos je prvič kot spremljevalni dogodek 28. Piran-skih dnevov arhitekture v piranski knjižnici na pra-znični dan slovenskih splošnih knjižnic potekala arhitekturna delavnica za otroke. Delavnice or-ganizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije v okviru programa Arhitektura in otroci. Delavnice se je udeležilo kar triinštirideset otrok, ki smo jih razdelili v dve skupini.

Da pa ni ostalo samo pri besedah, so otroci v dru-gem delu pod vodstvom študentov Fakultete za ar-hitekturo iz Ljubljane sami načrtovali tloris hiše in opremljali stanovanja s pohištvom. Tovrstne delavni-ce spodbujajo razvijanje prostorske domišljije, esteti-ke in medsebojnih odnosov. Zamisel za delavnico sta pripravili arhitektki Maja Ivanič in Tanja Barle. Namen delavnice je bil razmi-šljanje o tem, kako nastane hiša, kakšni tipi hiš ob-stajajo, kakšne želje imajo naročniki, kako arhitekti narišejo načrte in gradbinci sezidajo hišo. Na kon-cu pa je prišlo na vrsto še razmišljanje o pohištvu in drugi notranji opremi. Bila je že noč, ko so se mladi arhitekti polni novih do-živetij vračali v svoje tople domove.

Bibliotekarka Nada Leban jim je na prvem delu delavnice predsta-vila knjigo z naslovom Kje pa ti živiš?, avtoric dr. Žive Deu in Bare Kolenc ter ilustratorja Dami-jana Stepančiča. S pomočjo male-ga Nejca so spoznali različna biva-lišča, seznanili so se s tem, kaj je dom, pred čim nas ščiti in varuje hiša, kdo hiše načrtuje in izdeluje. Spoznali so tudi sestavne dele, vr-ste in opremo različnih hiš.

Piranski dnevi ARHITEKTURE

b e s e d i l o i n f o t o : n a d a l e b a n

8 M U Z E J S K I Z A K LA D I

Dragi muzejski detektivi!

bliža se veseli decembrski čas, poln zabave, daril in praznovanj. Včasih pa je teh družab-nih dogodkov kar preveč in ni lepšega kot takole ponikniti nekam na samo in se v miru

posvetiti svoji najljubši knjigi … ali pa Svetilniku! V tokratni številki nadaljujemo s spoznavanjem portre-ta. Preden se lotite nalog, si oglejte fotografije in pre-verite, ali vas bo morda zamikala katera od delavnic v napovedniku.

Nona Avelina je bila v igrahs kamenčki nepremagljiva.

…. knjižnih kazal in voščilnic.

Famea dei Salineri nam je pokazala igro Am … salam … salamon!

Mali arheologi iz Vrtca Škofije pridno br-skajo za zakladi v arheopeskovniku.

“Kdo je pomagal Vidku napraviti srajčico?” smo spraševali otroke iz Vrtca Koper na razstavi Stkana preteklost.

Stare igre so navdušile tudi učence OŠ Antona Ukmarja: Kdo bo razpletel tale vzorec?

Po ogledu razstave smo takole oblekli “manekenki” v stara meščanska in kmečka oblačila.

V okviru razstave Med startom in ciljem so nas uporabniki Varstveno delovnega centra naučili nekaterih svojih spretno-sti: izdelovanja vrečk s sivko …

9M U Z E J S K I Z A K LA D I

U STVA R JA L N I C E

Kateri je najpomembnejši del portreta? Upo-dobljena oseba, seveda! Vendar pa nam o portretirancu veliko povedo tudi njegova obleka, ozadje in predmeti na sliki. Nabrana zavesa, pogled na razburkano morje, knjiga v rokah, medalje, pripete na prsih − vse to so skrivna sporočila, ki čakajo, da jih gledalec de-šifrira − kot bi nas upodobljena oseba s temi znaki vabila, naj jo bolje spoznamo. Tem predmetom pravimo atributi.

Ko umetnine spregovorijo II P O RT RE T

Nagradno vprašanjeV Pokrajinskem muzeju Koper hranimo zbir-ko trinajstih portretov koprske plemiške dru-žine. Predstavniki te družine so se proslavili v službi Beneške republike kot odposlanci in prevajalci na turškem dvoru, literati, skladate-lji in vojskovodje. Med njimi je bil tudi vojaški poveljnik Jakob (iz črk SATIRA), ki vam ga predstavljamo na sliki. Za katero družino gre? Pomagate si lahko s prejšnjo številko Svetilnika, v kateri so v rubri-ki Iz arhivske skrinje predstavljene pomemb-ne patricijske rodbine v Kopru. Najbolje pa bo, da portrete pridete pogledat kar k nam, v muzej, kjer krasijo dvoramno stopnišče, ki vodi v glavno dvorano.

Sejemo žito na sveto LucijoV soboto, 11. decembra ob 10.00 uri se bomo na etno-loškem oddelku (Gramscijev trg 4/5) spomnili starega običaja sejanja božičnega žita. Pogovarjali pa se bomo še o drugih šegah v adventnem času. Vsak udeleženec delavnice bo svoje žito odnesel domov.

Pokr

ajin

ski m

uzej

Kop

er |

pokr

ajin

skim

uzej

-kop

er.s

i

Okrasimo božično drevesce, kot so ga nekočV soboto, 18. decembra ob 10.00 uri pa vas vabimo v atrij palače Belgramoni Tacco, kjer bomo spozna-li okraševanje v preteklosti in izdelali okraske, s kakr-šnimi so drevesca krasili nekoč. Z njimi bomo potem okrasili smrečico v atriju muzeja.

KATERI BI BIL TVOJ ATRIBUT?Predstavljaj si svoj portret; s katerim pred-metom – atributom bi želel, da te naslikajo? Izberi takega, ki predstavlja to, kar rad počneš; napiši ga na spodnjo črto, lahko pa ga tudi na-rišeš v okvirček.

Kakšno bi bilo ozadje? Odseva naj tvoj tempe-rament (si bolj mirne ali bolj nemirne narave? čustven, bolj ali manj občutljiv? nežen ali gospodovalen?).

Obkroži, kaj vse bi se znašlo na ozadju tvojega portreta:

SVETLE, TEMNEJŠE BARVE,

MORJE, PLANINE, RAČUNALNIK,

ŠPORTNA DEJAVNOST, VIHAR,

ŽIVALI, LJUDJE, KNJIGE, GLASBILA,

NARAVA, AVTOMOBIL, SONČEN

DAN, MODNE OBLEKE.

M U Z E J S K I Z A K LA D I1 0

Pojdi 3 korake desno,2 koraka gor ...

| 3 | 2 | 1 | 1 | 2 | 2 | 2 | 1 | 1 | 2 | 1 |START

NAJDI ATRIBUT KAPITANU ZETTU!ATRIBUT je predmet, ki nam nekaj pove o upodobljencu, njegovem poklicu in stanu. Kapitanu Nazariu Zettu pa tak predmet − atribut na portretu manjka. Sledi navodilom in prišel boš do pravega: b r i g i t a

SUDOKU S PORTRETIV sudoku moraš spraviti štiri portrete iz Pokrajinskega muze-ja Koper tako, da se vsak portret pojavi samo enkrat v vsakem stolpcu in v vsaki vrstici. Izreži sličice in jih nalepi v ustrezna polja:

Pok

rajin

ski a

rhiv

Kop

er |

ww

w.a

rhiv

-kp.

siPatricijske rodbine v Kopru

2. del

Družina Grisoni- Sabini je stara koprska plemiška družina z naslo-vom grofov, ki je v moški liniji izumrla leta 1841.

Družina Pellegrini je bila v

seznam koprskih plemičev vpisana leta 1431

(Bernardus Pellegrini). Med njenimi pomembnejšimi člani je bil Giuseppe Pellegrini, koprski podestat.

Družina Petronio (tudi Petrogna) je spadala med pomembnejše koprske in piranske rodbine.

Družina Madonizza je prišla iz Trogirja v Koper in je bila sprejeta v veliki svet, leta 1824 pa jo je kot plemiče potrdil tudi avstrijski cesar Franc I. Dr. Antonio de Madonizza je bil kopr-

ski podžupan.

Družina Favento je bila med koprsko plemstvo vpi-sana leta 1802, cesar Franc I. pa ji je leta 1824 potrdil naziv.

✎n a d a č i b e j

Plemiška družina Cadamuro je izvirala iz

Treviza; po ženski liniji je kasne-je sprejela še priimek Morgante. Marco Cadamuro je prišel v Koper za direktorja

kraljeve tobačne uprave. Družina De Rin je bila v koprski svet plemičev

sprejeta 1424, v seznam pa je bila vpisana z Victorjem de Rinom.

Koprska plemiška družina Manzoni je bila v svet plemičev sprejeta leta

1802.

V koprski svet je bila družina De

Franceschi sprejeta leta 1802 in je bila vpisana v zlato knjigo, plemstvo ji je potrdil tudi cesar Franc I. Giovanni Battista de Franceschi je

bil podestat Umaga.

IZ ARHIVSKE SKRINJE 11

Naslednjič, natančneje 18. decembra, se bodo otroci s pravljico odpeljali v v

Ljubljano, na zadnjem izletu, 15. januarja, pa se bodo

potikali po tržaških ulicah in iskali sledove gospe Burje.

Projekt Krožka Galeb poteka s finančno pomočjo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom SKGZ ter v sodelovanju z revijo Galeb, ZSKD, Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra, dijaškima domovoma S. Gregorčič iz Gorice in S. Kosovel iz Trsta.

Na naslednji izlet se lahko prijavite na sedežu SKGZ, ul. San Francesco 20, Trst, tel. 040368094, od 10. do 12. ure; v Slovenskem dijaškem domu S. Gregorčič, ul. Montesanto 84, Gorica, tel. 0481533495, od 14. do 17. ure, ter na Inštitutu za slovensko kulturo, ul. Alpe Adria 69, Špeter, tel. 0432727490. S pravljico na izlet

Trideset otrok s Tržaškega, Goriškega in Benečije se je udeležilo prvega od petih izletov, ki ga

prireja Krožek za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb.

Enodnevno odkrivanje znamenitosti in zgodb slovenskega Primorja spada v projekt S pravljico na izlet. Njegov namen je, da bi otroci s pomočjo likovnega ustvarjanja ter pravljic spoznavali nove kraje in njihovo različno jezikovno stvarnost. Prvo od petih srečanj se je za otroke začelo v Piranu, kjer so obiskali Tartinijevo hišo. Tam jih je sprejela slikarka in vodja skupnosti Italijanov iz Pirana, Fulvia Zudič. Predstavila jim je življenje italijanskega skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija ter zgodbo o njegovem Vražjem trilčku. Nato so se otroci

predali ustvarjanju kar na piranskem osrednjem trgu. Po kosilu v Strunjanu so pobližje spoznali, kako so v Obalnih mestih nekoč pridelovali sol, nakar so se v Kopru v palači Gravisi spet potopili v magični svet, tokrat z glasbenikom Marinom Kranjcem, ki jim je predstavil istrsko glasbeno tradicijo. Otroci so tako prisluhnili različnim tonom in zvokom lesenih inštrumentov. Nanje so lahko zaigrali in se preizkusili še v tradicionalnih plesih. Vezna nit prvega pravljičnega izleta sta bili zgodba o solnem kristalčku Ferdu in pripoved sečoveljskega solinarja Bepija, ki je udeležence obdaril s slano knjižico. V njej je vsak lahko našel nekaj informacij o izletu in se preizkusil v preverjanju znanja ter seveda tudi v risarski spretnosti.

GIROTONDO12

Com

unit

à de

gli I

talia

ni “

Giu

sepp

e Ta

rtin

i Pir

ano”

– S

kupn

ost

Ital

ijano

v “G

iuse

ppe

Tart

ini P

iran

” | C

omun

ità

auto

gest

ita

della

naz

iona

lita

Ital

iana

Pir

ano

– Sa

mou

prav

na s

kupn

ost

Ital

ijans

ke n

arod

nost

i Pir

an |

ww

w.u

nion

e-it

alia

na.o

rg

Venerdì, 5 novembre, subito dopo merenda ci ha fatto visita l'insegnante Susan Petri. La giornata era uggiosa e di conseguenza pure l'umore di noi bambini era un po' malinco-nico... Per fortuna l'insegnante Petri ha riportato tra noi tanta allegria e voglia di fare. Dopo averci salu-tato ci ha fatto accomodare fuori dalla stanza, per-ché doveva prepararci una bella sorpresa… Quando siamo rientrati siamo rimasti a bocca aperta per lo stupore: la nostra stanza si era trasformata in un bel-lissimo mondo colorato e l'insegnante Petri era mol-to diversa, vestita di bianco e con una coloratissima parrucca in testa. In questo contesto ci ha presentato la storia Piccolo Giallo e Piccolo Blu. La storia parla di una bellissima amicizia del colore Giallo e Blu che, giocando insieme, si sono tuffati nell'acqua e hanno creato il colore verde...Con interesse abbiamo assi-stito alla storia che ci ha fatto emozionare e sorride-re, ma soprattutto ci ha fatto scoprire tanti colori e il

grande valore dell’amicizia. La storia era così bella che abbiamo chiesto di riascoltarla ma questa volta abbiamo partecipato pure noi come narratori.Terminato il racconto l'insegnante Petri ha preparato per noi un laboratorio artistico, dove abbiamo gio-cato con i colori lavorando con la colla, con tantissi-mi pezzi di carta velina di tutti i colori e con la carta trasparente… Il risultato è stato fantastico: i colori si sono mescolati dando origine a nuovi colori e a tante sfumature diverse con un effetto cromatico davvero speciale!!La storia di Piccolo Giallo e Piccolo Blu ha più di cent'anni, ma ci ha fatto divertire tantissi-mo e ci ha insegnato cose che per noi bambini sono sempre attuali. Anche il laboratorio creati-vo è stato molto divertente e interessante e ci ha fatto scoprire come si formano tanti bei colori. s c u o l a d e l l ’ i n f a n z i a l a c o c c i n e l -l a l u c i a i l g r u p p o d e g l i a q u i l o n i e l ’ i n s e g n a n t e e r i c a f e r k o

PICCOLO GIALLO E PICCOLO BLU - STORIA DI COLORI E DI AMICIZIA

GIROTONDO 13

14 moja knjižnica

V novembru smo najprej povedali pra-vljico Pazi se velike zlobne ribe! Pravljica pripoveduje o paglavčku, ki bi rad počel vse, kar počne njegova

mama. Mama ga posvari, naj se varuje velike zlobne ribe. Zgodbico o neučakanem paglavčku do konca pre-berite kar sami.Juha, ki iz buč se skuha, je boljša kot vsaka druga juha.

Obiskal nas je tretji razred Osnovne šole Gra-čišče. Učencem smo približali delo knjižni-čarja in pomen našega Oddelka za mlade bralce. Spoznali in utrdili so knjižnoinfor-

macijska znanja, kako uporabljati knjižnico, ki jih nav-dušuje za branje in jih seznanja z različnimi vrstami informacijskih virov. Pazljivo so poslušali pravljico Jablana, ki jo je napi-sala Mira Lobe. Pravljica pripoveduje o sadnem drev-ju, jablani, ki je najbolj prijazno sadno drevo. V svojem duplu, krošnji, vejah in koreninah gosti živalske prebi-valce. Skrbi, da jim je lepo, da so varni drug pred dru-gim. Od njih zahteva red in disciplino. Preostala sadna drevesa se s tem ne strinjajo in se nanjo jezijo. Ko pa pride v deželo zima, je jablani toplo in prijetno, ker jo polhi grejejo in žgečkajo. Druga drevesa pa so premra-žena in sama. Po pozornem poslušanju, so otroci po-slušali odlomke prebranega in izmed treh odgovorov poiskali pravega. Za konec sta dva učenca zaigrala na klavir in vsi skupaj smo jima prisluhnili.

Šola na obisku

Ure pravljic

Obiskala nas je skupina otrok iz vrtca Kekec v Kopru. Predstavili smo jim knjige in drugo gradi-vo, ki ga izposojamo. Povedali smo jim pravljico ter jih popeljali v svet starih in od sonca obsijanih hiš. Le ena najmanjša, osamljena hiša ni vedela ničesar o soncu, saj ni nikoli zašlo na njen košček. V mali hiši ni nihče prebival. Ni vedela, kakšno je sonce, mislila je, da ima krila, in če sveti, je mor-da videti kot žarnica.Neko jutro pa se je pred hišo ustavil tovornjak in v hišo se je vselila družina. Končno je imela hiša svoje sonce.

Vrtec na obisku

Skuha jo muca, ki seseklja bučo, veverička, ki preme-ša vodo, račka zajame sol in jo ravno prav natrese v veliki lonec. Preberite še vi pravljico Gospod in hruška (Fran Milčinski). V njej nastopa gospod, ki je sedel za mizo in čakal, da se potrese drevo in da hruške popadajo na tla. Hruške pa so še naprej visele na drevesu in se vabljivo smejale.

Osr

ednj

a kn

jižni

ca S

rečk

a V

illha

rja

Kop

er |

Bib

liote

ca C

entr

ale

Sreč

ko V

ilhar

Cap

odis

tria

| w

ww

.kp.

sik.

si

moja knjižnica 15

V prazničnih dneh se odločamo za

različna darila. Kako s sku-pnim izrazom poimenuje-

mo dragocen droben nakit iz žlahtne kovine s svetlo ru-

menim odtenkom?

Leto se konča z me-

secem decembrom. Kako s starim izrazom

poimenujemo zadnja dva meseca v letu?

Darilo lahko pu-stimo v kartonski škatli in

ga zavijemo v neprozoren pa-pir. Potem ga ovijemo še z okra-

snim trakom, ki ga zavežemo tako, da naredimo dve okrasni zanki.

Kako imenujemo tako zanko, ki ji v pogovornem jeziku pogosto

rečemo kar “mašna”?

Uga

nke

Konec koledar-skega leta sovpada z

začetkom katoliškega cer-kvenega leta. Kako imenuje-mo prve štiri tedne omenje-

nega cerkvenega leta?

Za prehod v novo leto se marsikdo temelji-

to pripravi. Ženske si omislijo nove pričeske, poleg tega oblečejo

slovesne večerne obleke. Kako s splošnim izrazom

rečemo taki obleki?

Kdor bi rad opravljal

ta poklic, mora uspešno končati štiriletno srednjo šolo. K njegovemu delu sodi okraše-

vanje izložb, urejanje stanovanj in drugih prostorov. Obiščemo ga, ka-

dar bi radi še posebej izvirno za-vili darilo. Kateri poklic smo

opisali?

Prodajalci daril v predprazničnih dneh pri-

vabljajo naključne mimoidoče. Zato privlačno okrasijo velike zaste-kljene predprostore svojih trgovin, v katerih lepi izdelki vabijo v bogato

založeno notranjost. Kako ime-nujemo ta del trgovine?

Osr

ednj

a kn

jižni

ca S

rečk

a V

illha

rja

Kop

er |

Bib

liote

ca C

entr

ale

Sreč

ko V

ilhar

Cap

odis

tria

| w

ww

.kp.

sik.

si

(ZLATNINA)

(IZLOŽBA)

(ADVENT)

(PENTLJA)

(ARANŽER)

(TOALETA)

(LISTOPAD, GRUDEN)

OSNOVNA ŠOLA FRANA VENTURINIJA –

Boljunec v Dolini pri Trstu

VSEVEDNA KNJIGARNICA16Li

bris

| w

ww

.libr

is.s

i

December je čas, ko nas obiščejo trije dobri možje: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz, z zvrhanim košem

daril. Lepo je, če se med darili znajde tudi kakšna zanimiva, lepa, pa tudi koristna knjiga. Knjig, ki pripovedujejo o prazničnem času in nam svetujejo, kako naj sami izdelamo darila, spečemo slastno pecivo in se pripravimo na prazno-vanje, je res veliko. Med njimi pa so tudi take, v katerih so zbrana voščila, ki jih ob božiču ter novem letu zaželimo prijateljem in soro-dnikom. Tokrat smo vam natro-sili nekaj voščil, ki jih boste lahko priložili k darilcu za svoje najdraž-je. Saj ni potrebno, da je razkošno, včasih so dovolj le dobre misli in želje. Seveda jih lahko pošljete tudi po smsju ali objavite na Facebo-oku. Lepo se imejte med prazniki in uživajte ob kakšni dobri knjigi. i n g r i d i n s a n t i n a a r h i v l i b r i s

Novo leto je nov listv knjigi časa, bel in čist,

nanj ti napišem svoje želje:mir, ljubezen, srečo in veselje!

Vse dobro,srečno naj bo,kar novo leto

prineslo vam bo!

Da zdravjain srečnih trenutkov nešteto,

v obilju nasulo bi vamnovo leto.

Ena snežinka pada zate,drobna, a z mnogo želja,za novo leto naj ti prinese

najlepše trenutke tega sveta.

ZA PRAZNIK VAM VOŠČIMO

17SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija

OSNOVNA ŠOLA FRANA VENTURINIJA –

Boljunec v Dolini pri Trstu

Osnovna šola Frana Venturinija v Boljuncu v občini Dolina pri Trstu je šola s slovenskim učnim jezikom.V tem šolskem letu jo obiskuje 37 učencev

od prvega do tretjega razreda. Četrti in peti razred sta nameščena na istoimenski šoli v Borštu.Naša šola je šola s celodnevnim poukom. Pouk se začne ob 7.50 in se konča ob deset minut pred šestnajsto uro. Ob sobotah ni pouka. Učenci prihajajo v šolo v spremstvu staršev ali s šolskim avtobusom, ki mu pravimo 'šolabus'. Pouk poteka v samostojnih oddelkih v slovenskem jeziku. Del predmetnika sta od 1. razreda dalje tudi italijanščina in angleščina.

Naša šola je poimenovana po kulturnem delavcu Franu Venturiniju, ki se je rodil v Boljuncu. V tem šolskem letu bomo praznovali 35. obletnico poimenovanja.

Šola stoji v vasi Boljunec, ki leži na ravnini ob vhodu v sotesko reke Glinščice. Poleg lepega naravnega okolja ima vas Boljunec dobro ohranjene nekatere stare običaje.

šolabus

Pred leti smo na šoli obudili stari vaški običaj koledovanje, ki mu po istoimenski zdravici pravimo "Živi torej". Otroci v šoli oblikujejo voščilnice ter se v predbožičnem času podajo po vasi. S petjem kolednice in drugih božičnih pesmi vaščanom voščijo VESELE PRAZNIKE IN SREČO V NOVEM LETU.

Med stare vaške običaje spada tudi LUČANJE Z JABOLKI 26. decembra, na dan sv. Štefana. Lučanje poteka tako, da dekleta s seboj na Gorico (glavni trg sredi vasi) prinesejo jabolka. Dekleta se postavijo na desno stran trga in lučajo fante, ki stojijo na levi strani. Vsako dekle cilja fanta, ki ji je všeč. Fant pa pobere jabolko in ga vrže dekletu, ki mu je pri srcu.

Prav na koncu trga na Gorici je stala društvena gostilna, pred katero vaški fantje vsako leto v noči med 30. aprilom in 1. majem postavijo MLAJ. Tri dni pred prvim majem se vaški fantje zberejo in se postavijo v vrste po štiri ter s fantom, ki nosi topolovo vejo, odkorakajo proti Gorici in pojejo vaško himno Barč’ca je zaplavala. Ta pesem je tudi himna naše šole. ✎ a n n a m a r i a

V TEKSTU POIŠČI IME TEGA STAREGAVAŠKEGA OBIČAJA ___________ IN POBARVAJ SLIKO!

BARČ’CA

Barč’ca je zaplavala,ljubca je zajokala.Še zna deklica, še zna ljubica,kar ti poje ena ptičica.

Sem ti pravil tolkokrat,da sem hodil k tebi rad.Ljubca spletva bele rokein toči frišne solze.

Hribčki se ponižajte,dolince se povišajte,da se bo vidlo ravno polje,kamorkoli moj šocel gre.

Rožmarin ima svoj duh,naj bo zelen al pa suh.Rožmarin ima svoj najlepši duh,naj bo frišen, zelen al pa suh.

18 SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija

19SVETILNIK NA OBISKU v osnovni šoli frana venturinija 19

Vljudno vabljeni na ogled otroških predstav v razigranem mesecu decembru …

sobota, 4. december, ob 10.30 PEPELKAsobota, 11. december, ob 11. uri GROZNI GAŠPERsobota, 18. december, ob 10. uri PEPELKA

…. ter na ustvarjanje v delavnicah za otroke in starše Igram se s starši, ki bodo potekale v:

soboto, 11. decembra, ob 10. uri pa bomo na novoletno voščilnico z vrvico natisnili zimski motiv.

Vabljeni!

soboto,

4. decembra, ob 9.30

IZDELALI BOMO BOJNO PERJANICO

INDIJANCEV!

Svetilnik, kulturni občasnik za mlade zane senjakeLetnik IV, številka IIIzdajajo: Gledališče Koper, za izdajatelja Katja Pegan; Pokrajinski muzej Koper, za izdajatelja Breda Krašna; Obalne galerije Piran, za izda jatelja Toni Biloslav; Po krajinski arhiv Koper, za izdajatelja mag. Nada Čibej; Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, za iz da jatelja Ivan Mar ković; Libris, d. o. o., za izdajatelja Ingrid CelestinaUredniški odbor: Samanta Kobal (urednica; e info@gledalisce-koper.si), Brigita Jenko (e info@pokrajinskimuzej-koper.si), Tatjana Sirk (e galerija.meduza@guest.arnes.si), Fulvia Zudić (e comunita.italiana@siol.net)Lektorica Alenka Juvan (slovenski jezik)Oblikovanje: (GRUPA)ISSN C506–158XPriprava in tisk Tiskarna Vek KoperNaklada 5.000Koper, december 2010 Na naslovnici Ajda Smrekar, avtor fotografije Jaka Ivanc