PEDOGEOGRAFIJA Z BIOGEOGRAFIJO

PRSTI

1. Kaj je profil prsti – kaj ga sestavlja?

Profil prsti je navpični presek skozi pedosfero od njenega površja do matične osnove. Na njegovo oblikovanje so vplivali pedogenetski dejavniki. Oblikovale so se vodoravne prsti, ki jih imenujemo pedogenetski horizonti ali horizonti, ki so odraz preobrazbe anorganskih in organskih delcev, njihovega prenašanja v profilu in nastajanja popolnoma novih snovi.

2. Fluviosoli – slabo razvite prsti

Fluviosoli nastajajo na mladih rečnih nanosih. V večji ali manjši globini se nahaja talna voda (povezana z rečno strugo). Lastnosti so odvisne od matične podlage (zrnatost, delež karbonatov) in značaja vodnega režima. Po reakciji so lahko bazični- kisli, skeletni-brez skeleta, silikatni – karbonatni. Zgradba profila: (A) – C.

3. Glejsoli – oglejene prsti

Glejsol je hidromorfna prst. Glavna značilnost so G horizonti. Na nastanek in lastnosti vpliva voda, ker se zaradi spuščanja in dviganja gladine talne vode v profilu pojavljata Gr in Go horizonta. V delu profila, kjer je voda stalno prisotna, prevladuje proces redukcije in nastane sivkast, modrikast do zelenkast horizont, ki ga označujemo z Gr. V profilu, ki je označen z Go, pa voda ni stalno prisotna, poteka proces oksidacije, prsti so rjavkasto rumene. Zgradba profila: Ah – Go –Gr.

4. Regosoli (nerazvite, slabo razvite prsti)

So slabo razvita tla na ˝mehki˝ matični kamnini (fliš, lapor, peščenjak, skrilavci) brez dobro razvidnih horizontov. Praviloma niso skeletni, kamninski delci so drobnejši. (A) horizont je skoraj brez organskih snovi. Zgradba profila: (A)- C. Nastajajo z erozijo že prej nastalih tal ali

v začetnih procesih pedogeneze. Regosoli večinoma ne prekrivajo večjih površin. Slo: koprsko primorje. Porašča jih zeliščno in grmovno rastje. 5. Litosoli/kamenišča (nerazvite, slabo razvite prsti)

So slabo razvita tla, plitva, skeletna, nastala na ˝trdi˝ matični karbonatni ali silikatni osnovi. (A) horizont je iz razpadle matične kamnine (20 cm) z malo organskih snovi. Glede na kamninsko osnovo so litosoli na kislih/nevtralnih/bazičnih kamninah in peridotitu/apnencu in dolomitu. Zgradba profila: (A)-C.

6. Rendzine (humusno akumulativne prsti)

Rendzina je prst s temnorjavim ali temnim humusnim akumulacijskim horizontom Ah na izrazito karbonatni matični osnovi (matična osnova vsebuje nad 60 % CaCO3). Ima moličnihorizont, ki postopoma prehaja v razpadli C horizont, navadno je izražen tudi prehodni AC horizont. Te so često plitve, skeletne in vodoprepustne in zato suhe, praviloma imajo nevtralno do slabo alkalno reakcijo(pH 7-8), s hranili so dobro oskrbljene, na ravnem površju dobre poljedelske prsti. Zgradba profila: Amo – AmoC – C.

Moličen- vsebuje dobro preoblikovano organsko snov.

7. Rankerji (humusno akumulativne prsti)

Rankerji so plitve prsti na trdih/že preperelih silikatnih kamninah (CaCO3 pod 10 %). So skeletne, z umbričnim A horizontom (do 25 cm), pod njim trda/razpadla kamnina ali silikatni rečni nanosti. So humozni, slabo kisli/nevtralni. Lastnosti odvinse od matične kamnine. Zgradba profila: O-Ah-AhC-C.

Humusen – z visokim deležem organskih snovi.

8. Kambiosoli

Kambiosoli so prsti s kambičnim B oziroma (B) horizontom Nad njim je A horizont. Značilna zgradba profila je Ah – (B) – C. Kambičen horizont začne nastajati šele, ko ima prst določeno globino. V globjih delih nastanejo hidrotermični pogoji za preobrazbo mineralnih delcev, bistvo procesa je v razpadu primarnih mineralov in v sintezi mineralov glin, ki se kopičijo na mestu nastanka – in situ. Višek železovih oksidov obarva horizont (braunizacija), s tem se kambičen horizont loči od drugih (barva in tekstura). Argilogeneza je vodilni pedogenetski proces v kambiosolih.

Kambičen – sprememba v barvi, strukturi in obstojnosti.

9. Rjave pokarbonatne prsti (kambrične prsti)

Rjava pokarbonatna prst: pod A horizontom najdemo (B) horizont, to je kambični horizont, ki je nastal zaradi kopičenja netopnega ostanka pri preperevanju karbonatne matične osnove (apnenec, dolomit). Pod njim je horizont razpadle matične kamnine C- .pH nad 5,5.

10. Jerina (kambrične prsti)

Jerina se je razvila iz netopnega ostanka pri preperevanju apnencev/dolomitov. Vsebuje velik delež Fe oksidov (rdeča barva) in malo organskih snovi. (zaradi klime razpadanje poteka hitro).

11. Podzoli (izprane prsti)

Podzoli so nastali v procesu podzolizacije, zato je pod izrazitim albičnim E horizontom, diagnostični, iluvialni, spodnični B horizont. Nastajajo v hladnem in vlažnem celinskem podnebju, deloma v tropskem Matična osnova: nesprijete usedline (grobo zrnata), značilen je visok delež kremena. Rastline dajo kisel odpad (bor, smreka). Slaba oskrbljenost s hranili, peščena tekstura, nizka vrednost pH. Zgradba profila: O – Ah –E – Bh – B - C

Albičen – močno odebeljen

12. Črnozjom

Ima črn/temnorjav molični horizont, bogat s humusom. Nastali v predelih s suho/hladno zimo, vlažno pomladjo in toplim poletjem. Pod stepno vegetacijo se vrši kopičenje humusa, občasno ap izpiranje karbonatov (nabirajo se v spodnjem delu profila). Globok humusni horizont, mrvičasta struktura, ugodne vodne in zračne razmere, kakovostne organski in mineralne snovi. Zgradba profila: Ahmo – AhC – C.

Glavni horizonti

Glavni horizonti so osnovni horizonti v profilu prsti:

H organski horizont, horizont organske snovi odložene na površju, ki je dolgotrajno nasičen z vodo in vsebuje 18% ali več organskega ogljika, če je v mineralni frakciji nad 60% glinastih delcev

O organski horizont, horizont organske snovi odložene na površju, ki ni nasičen z vodo in vsebuje 20% ali več organskega ogljika

A mineralni horizont, v njem je organska snov že močno spremenjena in pomešana z mineralnimi delci

E mineralni horizont, v njem se kaže koncentracija peščenih in meljnatih delcev, zaradi izpiranja glinastih delcev, Fe ali Al ali obojih; eluvialni horizont

B mineralni horizont, v njem se ne kažejo lastnosti matične podlaga ali je komaj vidna, zanj je značilna ena ali več sledečih lastnosti:

1.) odlaganje (iluviacija) glinastih delcev, Fe, Al ali organske snovi posamezno ali skupaj2.) zgoščevanje ostanka seskvioksidov izvirajočih iz matične podlage3.) sprememba delcev iz njihove oblike v taki meri, da nastajajo glinasti delci ali se sproščajo oksidi ali oboje ali nastaja prizmatična, okroglasta ali poliedrična struktura

C mineralni horizont, razpadla matična podlaga, na kateri nastaja solum (sloj prsti), nima nobene take lastnosti kot ostali glavni horizonti

R trda, nepreperela kamnina

Diagnostični horizonti

HORIZONTI V ZGORNJEM DELU PROFILA

antropogeni horizont horizonti nastali zaradi delovanja človekačernični horizont globok, dobro strukturiran, močno nasičen z bazami, bogat z organskimi

snovmi, živahna biološka dejavnostfolični horizont plitev horizont z dobro prezračeno organsko snovjofulvični horizont črn horizont v prsteh na vulkanskem pepelu, ima nizko specifično težohistični horizont vsebuje nad 20% organske snovi, nasičen z vodo najmanj en mesec na

leto, šotni horizontmelanični horizont črn horizont v prsteh na vulkanskem pepelu, ima nizko specifično težo,

pod travniško vegetacijomolični horizont teme, s humusom bogat horizont, V nad 50%takrični horizont površinska skorja obdobno poplavljenih prsti v puščavskem okoljuumbrični horizont globok, temno obarvan s humusom bogat horizont, V pod 50%ohrični horizont plitev, bledo obarvan horizont, povprečno pod 1% organske snovi

(organskega ogljika), zelo trd, ko je suhvitrični horizont horizont s pod 20% glinastih delcev in nad 20% vulkanskega steklajermični horizont horizont skalnih drobcev, včasih vključenih v mehurjasto skorjo in

prekrito s tanko plastjo peska ali puhlice

HORIZONTI V SREDNJEM IN SPODNJEM DELU PROFILA

albični horizont izpran eluvialni horizont, blede barve, običajno nad iluvialnim horizontomandični horizont horizont nastal iz piroklastičnega gradiva, nizka specifična teža, vsebuje

izmenljiva Fe in Alargični horizont vsebuje več glinastih delcev kot horizont nad njim, glina prinesena iz

zgornjih delov profilakambični horizont horizont, ki se ločuje od horizonta nad njim po barvi in strukturi, iz njega

so odstranjeni karbonatikriični horizont organski ali mineralni horizont, v njem se kažejo pojavi krioturbacijekalcijev horizont horizont z jasnim nabiranjem kalcijevega karbonatadurični horizont horizont z delci zlepljenimi s silicijem (SiO2)feralični horizont zelo preperel horizont, drobne teksture, nizek KIK, peščena frakcija iz

odpornega gradiva kot so Fe, Al, Mn in Ti oksidiferični horizont svetel, lisast horizont s Fe izločki ali konkrecijamifragični horizont gost, nesprijet horizont, v katerega se lahko korenine razraščajo le po

naravnih režah in progah po katerih lahko teče tudi vodagipsni horizont horizont z jasnim bogatenjem s kalcijevim sulfatomnatrični horizont horizont z več gline kot horizont nad njim in visokim deležem izmenljivih

Na ionov v adsorbcijskem kompleksu, prizmatične strukturenitrični horizont horizont bogat z glino, z močno ali zmerno poliedrično strukturo ali

oreškasto strukturo s svetlečimi delcipetrodurični horizont čvrst horizont v glavnem sprijet s sekundarnim silicijem (SiO2), poznan

tudi pod imenom 'duripan'petrokalični horizont trajno zlepljen ali učvrščen kalcijev horizontpetrogipsni horizont zlepljen horizont vsebujoč sekundarno odložen gips (CaSO4. H2O)plintični horizont horizont čvrst zaradi z železom bogate humusom revne mešanice kaolitne

gline in kremena, otrdi če pride na zrakpetroplintični horizont

čvrsta plast otrdena zaradi železovih sestavin z organsko snovjo, ki jo je le v sledeh

salični horizont horizont, ki vsebuje 1% ali več lahko topljivih solispodični horizont temno obarvan horizont zaradi odlaganja amorfnih snovi sestavljenih iz

organske snovi in Al, z ali brez Fesufurični horizont zelo kisel horizont v katerem se tvori žveplena kislina zaradi oksidacije

sulfidovvertični horizont horizont z raztegljivo in krčečo glino, skupki imajo svetlečo površino

Nizi

1.niz organske prsti HISTOSOLI2.niz mineralne prsti, nastale zaradi delovanja človeka ANTROSOLI3.niz mineralne prsti, nastale zaradi vplivov matične podlage:

-prsti na vulkanskem gradivu-prsti na mirnem ali premikajočem pesku-prsti na raztegljivi in krčeči glini

ANDOSOLIARENOSOLIVERTISOLI

4.niz mineralne prsti, nastale pod vplivom topografije in fiziografije površja-prsti nižin (vlažnih), ravno površje-prsti dvignjenega površja, neravno površje

FLUVIOSOLIGLEJSOLILEPTOSOLIREGOSOLI

5.niz mineralne prsti, nastale v pogojih omejene starosti (niso omejena na kakšno posebno območje)

KAMBISOLI

6.niz mineralne prsti, nastale pod vplivom podnebja: (sub)-humidni tropi PLINTOSOLIFERALSOLINITISOLIAKRISOLIALISOLILIKSISOLI

7.niz mineralne prsti, nastale pod vplivom podnebja: aridna in semiaridna območja

SOLONČAKISOLONCIGIPSISOLIDURISOLIKALCIJSOLI

8.niz mineralne prsti, nastale pod vplivom podnebja: stepe in stepna območja

KASTANOZEMIČRNOZEMIPHAEOZEMI

9.niz mineralne prsti, nastale pod vplivom podnebja (sub)-humidna zmerna območja

PODZOLIPLANOSOLIALBELUVISOLILUVISOLIUMBRISOLI

10.niz mineralne prsti, nastale pod vplivom podnebja: območja permafrosta

CRIOSOLI

Pedogenetski procesi

1. Pedogenetski procesi so skupek fizično kemično bioloških procesov, potekajočih v prsti, ki povzročajo svojstveno sestavo in lastnosti prstene mase (preperevanje, humifikacija, argilgeneza-braunizacija, izpiranje glinenih delcev, izpiranje baz, podzolizacija, sortiranje, fersialitizacija-fertilizacija-feralitizacija, pseudo/–oglejevanje, salinizacija, de-/alkalizacija

Vse pedogenetske procese razdelimo v 3 skupine:- razpadanje matične podlage in nastajanje mineralnih delcev prsti,- razgrajevanje odmrlih rastlin in živalskih ostankov in nastajanje humusnih snovi,- odnašanje raznih snovi iz prsti oziroma premeščanje mineralnih in organskih delov in

snov v samem profilu prsti.

2. Zasoljevanje je pedogenetski proces bogatenja prsti s solmi, poteka pa v prsteh suhega podnebja. Voda pri tem procesu izhlapi, v prsti pa ostanejo soli. Nastane lahko tudi zaradi zvišanega nivoja talne vode, pri čemer se voda po kapilarah v prsti premika navzgor, izhlapi, v njej raztopljene soli pa se izločijo v prst, predvsem v konkavnih/depresijkih oblikah zemeljskega površja.

3. Oglejevanje je pedogenetski proces, ki nastopi v prsteh zaradi občasne ali stalne prisotnosti talne vode, ki zmanjša dostop kisika. S tem so ustvarjeni anaerobni pogoji, nastopi redukcija Fe in drugih elementov, pri tem procesu dobi prst modrikasto barvo, Ko se prst posuši, pa potekajo procesi oksidacije.

Psevdooglejevanje je pedogenetski proces, ki nastopi, ko vlažnost povzroči zadrževanje padavinske vode na slabo ali nepropustnem horizontu. Nastanejo sivkaste ali rjavkaste lise in pege ter temno rjave konkrecije.

4. Argilogeneza: pedogenetski proces argilogeneza najizraziteje poteka v zmerno vlažnem podnebju, kjer je prst vlažna in ne zamrzne oziroma zamrzne le za kratek čas. V takih razmerah primarni minerali razmeroma hitro kemično preperevajo in nastajajo sekundarni minerali, in sicer minerali glin, ki se kopičijo v prsti. Pride do obogatitve prsti z glino in to na mestu, kjer je nastala. Ta proces imenujemo oglinjevanje ali argilogeneza (zviša se delež glinastih delcev).

Braunizacija je pedogenetski proces (hkrati z argilogenezo), ko pri preperevanje primarnih mineralov oksidira sproščeni Fe in povzroči obarvanje z rjavo barvo.

5. Podzolizacija je pedogenetski proces preobrazbe organskih snovi v humus, pri katerem pride do kemičnega razpada mineralnih delcev (mineralov glin) pod vplivom kislih humusnih snov, sproščanja Fe, Al, Mn in njihovega premeščanja skupaj z organskimi snovmi v spodnji del profila, kjer se kopičijo. Vrši se v hladnem podnebju severnih delov celin (Evvrazija, Severna Amerika), pod iglastimi gozdovi, kjer se kopiči zelo kisel, surovi humus. Odvisno od kislosti okolja pride do mehaničnega prenosa glinastih delcev ali do kemičnega razkroja in prenosa proizvodov tega razkroja.

6. Humifikacija je pedogenetski proces preobrazbe organskih snovi v humus. Poteka v večji ali manjši meri v vseh prsteh samostojno ali z drugimi pedogenetskimi procesi in ni conalen proces. Glede an okolje nastanejo sprstenina, prhlina in trhlina.

Humifikacija postane dominanten proces v razmerah:- prinos velike količine mineralno bogatih organskih snovi v zgornje horizonte,- mineralno bogata matična osnova (zlasti Ca),- kopičenje kakovostnih oblik humusa zaradi podnebnih pogojev (menjavanje

navlaženja prsti z njeno osušitvijo preprečuje hitro mineralizacijo organskih snovi)

7. Sortiranje: v mrzlem podnebju se v tleh menjavajo procesi zmrzovanja in odtajanja. Posledica tega je kopičenje debelejših delcev (skelet) na površini. Pri tem pride do njihovega sortiranja po velikosti. To so strukturirana ali poligonalna tla.

8. Preperevanje je pedogenetski proces, pri katerem pride do razpadanja matične podlage, na kateri / iz katere nastaja prst. Prvotna skala razpade na vedno manjše delce, ki na koncu preidejo v prst.

Preperevanje je lahko:- mehanično (poveča se stopnja razpadlosti / aktivna površina),- kemično (spremeni se kemična sestava),

biološko – kemično in mehanično.

DEFINICIJE – PEDO

1. Kaj je pedogeografija?

Je veja naravne geografije, ki proučuje prsti kot del geosfere oziroma pokrajine z vidika njene povezanosti z ostalimi prvinami celega sistema ( relief, klima, matična osnova) in raziskuje pokrajino s posebnim poudarkom na njeni odeji prsti.

2. Kaj je prst?

Prst je preperel in spremenjen del zemeljske skorje, ki se je spremenil zaradi delovanje živih organizmov, zraka, vode in sončnega obsevanja; posledica pedogenetskih dejavnikov in procesov. Nastale vodoravne plasti imenujemo genetski horizonti. Nastala je na stiku prepletanja in medsebojnega delovanja vseh delov geosfere; Njeni sestavni deli so iz litosfere, hidrosfere, biosfere in atmosfere.

Prst predstavlja polidisperzni sistem, v katerem se nahajajo snovi v vseh treh agregatnih stanjih: trdi, tekoči in plinast. Sestavlja jo 25 % zraka, 25 % vode, 45% mineralni snovi in 5% organskih snovi. Rodovitnost je njena najpomembnejša lastnost, kakovostni preskok pa nastane s pedogenetskimi procesi.

3. Struktura prsti in krožni diagram!

Sestavni deli prsti so iz litosfere, hidrosfere, biosfere in atmosfere.

Prst predstavlja polidisperzni sistem, v katerem se nahajajo snovi v vseh treh agregatnih stanjih. Mineralni delci, voda in zrak so anorganski delci, rastline, korenine in živali pa so

organske snovi. Mineralni delci tvorijo večino trde prstene mase, razen v organskih prsteh. Delimo jih na: kamninski drobir, minerale in amorfne snovi.

Struktura prsti je ena osnovnih fizikalnih lastnosti prsti, ki izraža način razporeditve in zlepljenja peščenih, meljastih in glinenih delcev. Ti se med seboj povezujejo v skupke / strukturne agregate in se kot 3D telesa ločijo po obliki, velikosti in obstojnosti. Po obliki so: sferični, listnati, prizmatični in poliedrični. Po velikosti so: kepasti, grudast, mrvičasti in praškasti. Glede na obstojnost v vodi ločimo 10 stopenj.Na strukturo prsti vpliva: - vrsta matične podlage,- stopnja vlažnosti,- % organskih snovi,- prekoreninjenost, - stopnja razvoja prsti in - način obdelovanja zemlje.Razpadanje je odvisno od: - podnebnih dejavnikov,- delovanje favne in mikroorganizmov (podnebnih, vodnih značilnosti),- razmerja C/N,- značaj rastlinske odeje,- števila mikroorganizmov,- prezračevanja in vlage.

4. Pedogenetski dejavniki so vsi dejavniki, ki vplivajo na nastanek, razvoj in lastnost prsti in njeno razširjenost (matična kamnina, relief, voda, rastline, živali, čas, človek, podnebje).

5. Tekstura (zrnatost) je sestava prsti glede ana delež mineralnih delcev različne velikosti (pesek, melj, glina) in razmerja med posameznimi frakcijami. Uvrščamo jo glede na % frakcij po mednarodn teksturni klasifikaciji. Vpliva na rodovitnost. Od tod njen velik ekološki pomen. Tekstura je odvisna od matične podlage oziroma litoloških značilnosti, reliefa, hidroloških razmer in podnebja.

6. Denudacija je skupek procesov, ki odstranjujejo prst in njene delce premeščajo s tekočo vodo in vetrom.

7. Aeracija je sposobnost prsti za izmenjavo zraka v prsti z zrakom v ozračju. Iz ozračja se nadomestijo porabljeni plini in sproščajo v ozračje nastali.

8. Poroznost je skupna prostornina vseh por, izražena v % od določene prostornine prsti v naravnem stanju (makro, mezo, mikro pore). Odvisna je od teksture, strukture, količine organskih snovi, vegetacije, organizmov v tleh in mehanične obdelave.

9. Reakcija prsti je njena lastnost, ki pokaže stopnjo kislosti oziroma bazičnosti. Odvisna je od aktivnosti H ionov v raztopini prsti. Merimo jo v stopnjah pH. Nanjo vplivajo matična osnova, relief, rastlinstvo, podnebje (padavine, T) in voda v prsti. Je tipska lastnost prsti, odraža potek fizikalnih, kemičnih in bioloških procesov v prsti. Ozko je povezana s stanjem adsorpcijskega kompleksa v prsti. Vpliva na sprejemanje hranil, topnost, organizme (kisla – glive, bazična – bakterije). Čim bolj je prst nasičena s H ali Al ioni,

nižja je rednost pH in prst je bolj kisla. Prst je bolj alkalna, če je na adsorbcijskem kompleksu več Ca, Mg, K, Na ionov.

10. Adsorpcija in adsorpcijski kompleks

V prsti se nahajajo različno veliki delci, med njimi koloidni delci (premer 0,1 – 10 nm) z veliko specifično površino. Koloidni delci so lahko mineralni ali organski, med mineralnimi so najpomembnejši minerali glin, med organskimi pa humusne snovi. Med delci prsti lahko pride do spojitve. Večina teh koloidnih delcev ima negativni električni naboj, zato se lahko kationi iz raztopin v prsti vežejo na njihovo površino, na pozitivno nabite delce pa anioni. Proces vezave ionov na površino koloidnih delcev imenujemo adsorpcija. Tisti del prsti, ki je udeležen v adsorpciji, označimo kot adsorpcijski kompleks.

11. Katere so anorganske sestavine prsti?

Anorganske sestavine prsti so : zrak, voda in mineralni delci. Njihovi deleži v tipičnem zgornjem horizontu so : zrak -–25 %, voda - 25%, mineralni delci – 45%.

12. Minerali

MINERALNI DELCI: kamninski drobir (kemično malo spremenjen), minerali in amorfne

snovi (brez kristalne zgradbe), skeletni deci (>2 mm), drobni prsteni delci.

MINERALIZACIJA je razpadanje organ. snovi v osnovne sestavine (CO2, H2O, NH4, N2).

PRIMARNI MINERALI – minerali v nepreperelih kamninah,

SEKUNDARNI MINERALI – snovno spremenjeni, sem spadajo soli, minerali glin, oksidi, hidroksidi (Fe, Sl, Ti, Mn), kremenica, organske mineralne sestavine (osnovne gradbene enote so silicijev tetraeder, aluminijev oktaeder);Minerali glin – so novotvorba, nastajajo pri argilogenezi, sestavljeni iz silicijev tetraeder, aluminijev oktaeder, imajo palstovito zgradbo. 13. Humus – je temnorjava ali črna snov, nastala v biokemičnih procesih iz odmrlih ostankov rastlin in živali. Poznamo sprsteniho, prhlino in trhlino.Humusne snovi so nove snovi, anstale z delovanjem mikroorganizmov.Humifikacija – tvorjenje novih organskih snovi, dosti bolj odpornih proti razpadanju kot snovi, iz katerih nastajajo humusne snovi. Povečuje adsorpcijsko odpornost.

14. Izomorfna izmenjava je zamenjava ionov v kristalni mreži z ionom podobnega radia (npr. zamenjava Al s Si v tetraedru).

DEFINICIJE - BIO

1.HIGROFILNE – vlagoljubne,

HIDROFILNE – živijo v vodi,

KSEROFILNE – sušoljubne

ZOFILNE – nekje vmes,

TROPOFILNE - suh ali mrzli čas kserofilne, vlažen ali topli čas higrofilne (savansko

podnebje),

TERMOFILNE – toploljubne,

FRIGOFILNE – hladnoljubne.

2.FIZIČNA SUŠNOST – v tleh zaradi suhega profila skoraj ni vlage,

FIZIOLOŠKA SUŠNOST – vlage dovolj, a je rastje zaradi kislosti/slanosti/zamrznjenosti

ne more uporabiti

POIHILOHIDRIČNI ORGANIZMI – svoj vodni režim prilagajajo okolju,

HOMOHIDRIČNI ORGANIZMI – samostojno urejajo svojo vodno bilanco in so

neodvisni od vlage v okolju (npr. korenine)3. EPIFITI – rastline ki živijo na drugih rastlinah,

PARAZITI – rastline, ki črpajo hrano iz drugih rastlin,

STENOTERMNI ORGANIZMI – imajo majhen temperaturni razpon, amplitudo,

EURITERMNI ORGANIZMI – imajo večji temperaturni razpon

4. ŽIVLJENJSKE ZDRUŽBE so funkcionalne kombinacije različnih živalskih in rastlinskih populacij, ki nastanejo, se razvijajo in vzdržujejo v danih ekoloških razmerah okolja.

FITOGEOGRAFIJA ali geografija rastja obravnava rastje ali vegetacijo; to je tipične rastlinske združbe in njihovo razmerje do okolja.

ZOOGEOGRAFIJA je veja fizične geografije, ki proučuje razširjenost živalstva na Zemlji.

TRAVNIK je poljedelska površina, ki je daljše obdobje porasla s travami in drugimi zelmi in jo redno kosijo.

NITROFITI so rastline na prsteh z veliko dušika (N), npr. alpska kislica, navadni slezenovec, krvavi mlečnik, pekoča kopriva.

HIDROFITI so rastline, ki živijo v vodi. Te rastline so zakoreninjene na dno jezer, rek, npr. beli lokvanj, rumeni blatnik, raja zel, žabja leča

RASTLINSTVO – rastline so med seboj povezane, več vrst skupaj, zato govorimo o rastlinstvu-vegetaciji, ki je sestavljena iz rastlin oz. je skupnost vseh rastlin neke pokrajine.

RASTLINSKA ZDRUŽBA je skupina rastlinskih vrst, ki rastejo na določenem rastišču in je nastala kot posledica medsebojnih razmerij med rastlinami samimi in živalmi v tej združbi. Je

odraz različnih dejavnikov, ti dejavniki delujejo skupno in se prepletajo ter omogočajo rast rastlinam Fitocenoza je del biocenoze in zajema rastlinske združbe. Zdužbe so dinamične in ne statične.

RASTLINSKA VRSTA: vrsta pa je skupina organizmov, ki se med seboj plodi in ima plodno potomstvo. Rastlinam je razlikovalni znak cvet.

BROWN-BLANQUERJEVA METODA: gre za analitični in kasneje sintetični pristop: skušamo spoznati rastlinske vrste, ki tam rastejo, jih poskušamo povezati med seboj in spoznati sestavo združbe ter ji na podlagi rezultatov določimo ime. Izberemo popisno ploskev, nato popisujemo rastlina, za posamezno rastlinsko vrsto in ocenjujemo abundanco- številčnost vrste, dominantnost-pokrovnost vrste in njeno socialnost (ali rastejo skupaj, v snopih, posamezno).

Pokrovnost in številčnost ocenimo od 1-5. Ocena socialnost pa zadružnosti obsega tudi ocene od 1-5, npr. 5.5 ( prva številka pove pokrovnost druga pa zadružnost).

BIONOMI / ZONOBIOMI: Biomi so enote najvišjega reda, ki ga sestavljajo, podnebje, prst in vsi živi organizmi. Zonobiomi so biomi v nekih pasovih, zonah, najvišja integracija vseh naravnih dejavnikov. Vsakemu je značilna njemu lastna razporeditev dejavnikov, za te pa vrste rastlin in živali.

SAVANA je pokrajina, prerasla z rastlinstvom, ki se spreminja z dolžino dežne dobe.

ODNOSI MED ORGANIZMI

- komentalizem je pozitiven odnost, živali ne škodujejo (ptič/nosorog)

- protokooperacija – pozitiven obojestranski odnos (rak/vetrnica)

- sožitje – pozitiven odnos, različno razviti organizmi (mikroriza)

- plenilstvo – negativen odnost, plenilec ima korist

- zajedalstvo – negativen odnos; ektoparaziti, endoparaziti, polparaziti, pravi paraziti

- borba za obstoj – nekatere rastline izločajo snovi, ki zavirajo rast ostalih rastlin ali pa

če te zaradi prevelikih količin odmrejo.

RASTLINE GLEDE NA REAKCIJO PRSTI:

- acidofilne – kjer je vlažno in hladno, S GŠ in v višjih NV,

- bazifilne – iz puščavskih predelov in kjer je pH nad 7,

- nevtrofilne

- kalcifilne – na karbonatnih tleh,

- halofiti – prilagojene na veliko solim

- nitrofilne – kjer je v prsti veliko dušika.

ZNAČILNOSTI BIO

1. Značilnosti hidrofilnih rastlin: dolga in krhka stebla (brez lesa), široko in tanko listje (brez kutikule), plitve in slabo razvite korenine.

2. Prilagajanje rastlin na malo vode:

- ksenomorfne oblike telesa, zaščitne prevleke (kutikula),- trdi, ozki, usnjati listi, včasih trni (sklerofiti), brezlistni,- kratka in močna stebla,- majhne listne reže, dlakavi listi (mikroklima),- tkiva za zadrževanje vode, sočnost (sukulenti – akkteje), olja,- globok in široko razvit koreninski sistem, posebna struktura- posebni organi za izločanje odvečne soli,- dežnikaste krošnje (senca),- listopadnost, enoletnice, enodnevnice, efemere (kratka vegetacijska doba), geofilnost

(preživijo podzemni deli).

Prilagojenost živali na malo vode:

- nepropustna telesna tkiva,- malo znojnih žlez,- svetla barva,- nočno življenje,- zmanjševanje transpiracije,- prilagoditev kože,- velika ušesa (hlajenje).

3. Prilagojenost rastlin na temperature:

- semena,- posebna struktura tkiv – debelo lubje,- izolacijska plast odmrlih celic ščiti podzemna tkiva,- hitrejši življenjski proces,- listopadnost,- dežnikaste krošnje (senca).

Prilagojenost živali na temperature:

- zgoščenje dlake/perja,- podkožna maščoba,- zimsko spanje,- oblika telesa (zavaljeni, kratke noge),- selitve,- kratki uhlji.

4. Glavni tipi vegetacije:

- gozdno/grmičasto (gozd: julijska izoterma 10°C),

- travno,- puščavsko/tundrsko

Prehodi: - Tundra → gozd (lesotundra)- Gozd → travnati svet (lesosrepje ZGŠ),- Travnati svet → tropski gozd (savanski park),- Stepa → puščava (polpuščava),- Savanski gozd →suhi tropski/savanski gozd

5. Rastlinske meje: - vertikalna (gozdna, drevesna),- horizontalna (polarna gozdna, polarna sušna).

Tipi gozdne meje:- klimatska (termična vetrovna),- plazovna (zgornji gozdni pas, v strmem gozdu),- orografska (stenska, melišča, hudourniška),- antropogena (pašniki).

6. GOZDOVI NIZKIH GŠ

Tropski deževni gozd: velika količina padavin (>2000 mm), razporejene čez vse leto, velike T (majhna nihanja), veliko število drevesnih vrst, listnato, zimzeleno-, postopno odmetavanje listov, nadstropnost (zgoraj kseromorfno, spodaj higrofilno), plitva zakoreninjenost (obilica vode, prst v globini revna, preobrazba organskih odpadkov je plitva), ovijalke, epifiti, paraziti, visoka primarna produkcija mase.

- grmičevna vlažnotropska vegetacija,- mangrovi,- poplavni gozd,- višinski VTG (1200-1800 m),- sekundarni gozd (prvotni gozd odstranjen),- nižinski TDG- gorski TDG (sprememba rastlinskih pogojev, manj vrst, nižja drevesa, precej epifitov,

manj ovijalk, več svetlobe (zeliščni sloj)- mangrovski gozdovi (morska obrežja, plimovanje, zračne korenine, reven po vrstah)- živali: predvsem v krošnjah – opice, kameleoni, drevesne kače, žabe, ptice, mravlje,

metulji, predvsem herbivori.

Svetli listopadni gozd: tropsko področje z bolj suhim podnebjem ali kratkim suhim obdobjem in deževjem. V suhi dobi odvrže liste.

- monsunski gozd,- savanski gozd,- suhi tropski/savanski gozd,- gozdna savana,- visoka travnata savana – nizka travnata savana – trnata savana

7. SUBTROPSKI GOZDOVI

Gozd vlažnih subtropskih področij: podoben vlažnotropskemu, ne odmetava listja, podrast, liane, lovornati gozd, manj padavin, večja T amplituda.

Nizko in grmičasto rastje sredozemskih področij: listavci, prilagojenost poletni suši.

8. GOZDOVI ZMERNIH GŠ

Listopadni gozd: vsaj 4 mesece povprečno ° C, najtoplejši mesec 13-23 ° C, najhladnejši do –6°C, padavine vsaj 500-600 mm, enakomerno razporejene.Mezofilnost, živozeleno listje, debela skorja, močna vejnatost, dobro razvite krošnje, dva viška svetlobe.

- bukov gozd (prehod oceansko-kontinentalno podnebje),- hrastov gozd (svetlejši, več podrasti),- brezov in jesenov gozd (navadno sekundarnega nastanka).

Iglasti gozd: kontinentalna področja višjih GŠ, višje NV, slabša prst. Najtoplejši mesec T od 10-19° C, najhladnejši 3 do -52 °C. Povprečna T>10-19°C, traja 1-4 mesece., kratka vegetativna doba. Razen macesna vsi zimzeleni, pretežno hladna subarktična področja, debela skorja (mraz).

- tajga (na S prehaja v tundro),- gorski iglasti gozdovi (Alpe),- mediteranski iglasti gozd (J od listopadnega),- poplavni in močvirski (predvsem S),- iglato grmičevje (nad zgornjo gozdno mejo),- resave (površine z nizkim vresnatim grmičevjem).

9. SAVANA

Prehod v subtropsko rastje, tropska območja s savanskim podnebjem, izrazito menjavanje suhe in deževne dobe, padavine 900- 1500 mm. T visoka in enakomerna, tropski tip travnatega rastja z občasnimi drevesi (stepa zmernega pasu).

- savanski gozd/park (drevja vedno več),- savana (občasno drevje),- tropske stepe (brez drevja),- galerijski gozdovi (vlažne ravnice ob rekah).

10. PRERIJA/STEPA ZMERNEGA PASU

Visokotravna stepa: kontinentalno, še relativno vlažno podnbje (400-600 mm), kserofilnega značaja in globoko zakoreninjeno rastlinstvo. Prst črnozjomna. Število vrst je veliko, sklenjene površine.

Nizkotravna stepa: dokaj suho podnebje (300-400 mm), manj rastlin, ne preveč sklenjena, prevladovanje vrst, pogoste enoletnice.

Suha stepa/polpuščava: malo padavin (200-300 mm), ločeni sopi, redke vrste, kserofilne, lesostepje.

11. VISOKOGORSKO RASTJE

nizka rast, zelo kratko steblo, blazinavost, veliko in živobarvno cvetje, pogosto kserofilnost (ozko, dlakavo, voščeno, sočno listje), pogosto prezimovanje pod snegom.

12. TUNDRA IN GORSKE TRATE

Kratka vegetacijska doba, prevlada mnogoletnic.

13. BARJA

Intraconalen pojav, sklepna faza je osuševanje jezer.Travno/nizko barje: prevladuje trava, pomešana s trstičjem, kljub higrofilnem značaju kseromorfni znaki (kislost, fiziološka sušnost), evtrofna (hranjenje neposredno iz talne vode).

Mahovno/visoko barje: prevladujejo mahovi, rastje oligotrofno (hranjenje iz atmosfere).

Gozdno barje: drevesne in grmičevnate vrste.

14. TUNDRA IN HLADNA PUŠČAVANizke T, močna fiziološka sušnost, visoka GŠ / NV. Tundra – pokrajina brez gozda, dolge zime, kratka hladna poletja, povprečna T najtoplejšega meseca ne doseže 10°C, padavin manj kot 250 mm, malo snega, vetrovi, permafrost.Rastje: mahov, lišaji, redko grmičevje/pritlikavo drevje – nizko, blazinasto, plitvo zakoreninjeno, počasne rasti, redko sklenjeno, kserofitnost (trde, toge in usnjate liste). Vegetativna doba krajša od 2 mesecev, vetrocvetke.

Travna tundra (bolj namočena)Lesotundra/gozdna tundraLišajna tundraMahovna tundraSnežna trundra/hladna puščavaVisokogorska tundra

15. PRAVE PUŠČAVE

Padavin je manj kot 100 mm, vlažnost zraka minimalna, dnevna velika T amplituda,. Osamljeni travni sopi, redko grmičevje. Puščavsko rastje kserofilno, nizko in široko raztreseno, lesner travne rastline (grmičevje, travni sopi,l mahovi, lišaji)

- fizično suhe puščave,- fiziološko suhe puščave,- prava puščava,- polpušćava,- subtropske puščave (stalen visok pritisk, suhi pasatni vetrovi),- subtropske puščave (kontinentalnost in zagrajenost, pas subtropskega zračnega

pritiska, padavine zunaj vegetativne dobe),- zmernopasovne (kontinentalnost: kratkotrajne spomladanske/zgodnjepoletne padavine,

nizke zimske T)

16. Vertikalna conalnost pasov: nanj vplivajo klimatski pas, floristično območje (historičnoteritorialni razvoj rastja), geološka zgradba, oblikovanost reliefa.

Alpe: kulturni pas, gozdni pas, subalpski pas, visokogorska etaža.

17. Rastlinske združbe na prisojni/osojni strani šmarnogorske Grmade:Prisojna stran: zlasti termofilne in bazofilne rastline, je bolj suho, toplo, več sončnega obsevanja, na rastiščne pogoje vpliva tudi strmina. Suha in topla prst, tololjuben gozd. Prevladuje združba puhastega hrasta in črnega gabra.Osojna stran: manj sončnega obsevanja, bolj vlažno kot na prisojni strani; rastlinam tu pravimo mezofilne (odgovarjajo jim srednje vlažne razmere). Hladna, vlažnejša prst. Prevladuje združba bukovega gozda s kresničevjem.

18. Vegetacija na prisojni /osojni strani Bohinja: Prisojna stan (pod Pršivcem): tu najdemo toploljubne rastline (mali jesen, mokovec, črni gaber, glog, brinje), prevladuje združba črnega gabra in žarkaste košeničice.Osojna stran (pod Voglom): najdemo sencoljubne (hladnoljubne) rastline. Prevladuje združba (alpskega) bukovega gozda s trilistno vetrnico in pa podzružbe z malim zimzelenom, tevjem, z gozdnim planinščkom, z belim sašem.

19. Zračne temperature kot ekološki dejavnik

Za rastline so zelo pomembne kritične T, to je T minimum in max, pomembna je tudi optimalna T (rastlina najbolje uspeva), trajanje in razporeditev T. Kritične T določajo tudi meje rastlinskim vrstam.

Ločimo: - termofilne (toploljubne) in frigorifilne (mrzloljubne) rastline, obstaja tudi delitev na megatermne (nad 20 °C), mezotermne (15-20°C) in mikrotermne (pod 15°C).

20. Svetloba kot ekološki dejavnik

Svetloba pomembno vpliva na fotosintezo, pomembna lastnost je tudi albedo (odbojnost). UV žarki vplivajo na potek nekaterih življenjskih procesov, lahko pa so tudi usodni za rastline (poškodujejo tkiva). Rastline imajo različne zahteve po svetlobi (celodnevna, poldnevna), zato ločimo:

- svetloljubne - heliofiti (bor, macesen, robinija, lovor, timijan)- sencoljubne - skiofiti (bukev, dvolistna senčnica).

Fototropizem je pojav, pri katerem se rastline obračajo proti svetlobi. Svetloba je različno razporejena po Zemlji, vpliva na rast in razvoj tudi v vodi. Pomembna je za rastline, živali in ljudi.

21. Katere so značilne predalpske in alpske združbe v Sloveniji, glavne rastlinske vrste dreves v Alpah?

Značilne predalpske združbe so gozdovi bukve, na zgornji gozdni meji pa smrekov in macesnov gozd.

22. Zonobiom borealnih iglastih gozdov!

Po pasu mešanih gozdov pridejo čisti iglasti gozdovi: Kanada, Skandinavija, Sibirija S Kitajska ( v Rusiji imenovana Tajga). Ta gozd je klimatsko pogojen na hladno podnebje, 4 meseci na 4°C, ostali pa pod 10 °C. Gre za dolgo in snežno zimo, ¾ leta je hladno. Poletje je kratko in hladno. Iglavci so zimzeleni, le macesen odvrže iglice. Količina sončne energije se proti S manjša. Prsti, ki prevladujejo so: podzoli, glejosoli, in histosoli (šotna prst). Rastlinstvo:

- predvsem iglavci (smreka, bor, jelka, macesen),- grmičevje (brin, vresa),- tudi močvirne rastline,- biomaso predstavljajo tudi mahovi.

Tu živijo sesalci: kopitarji, los, severni jelen, kuna, medved, lisica, divji petelin …

23. Opiši značilnosti tundre, živalstvo in rastlinstvo!

Tundra se začne na S borealnih iglastih gozdov, konča ob področju večnega snega in ledu. Vegetacija: mahovi, lišaji, nizka drevesa, grmi, šaš. Večina rastlin ima usnjate, trde igličaste liste. Vegetacijska doba je le v juliju in avgustu.Obsevanje: velik del leta tu ni manjave dneva in noči (polarna noč, polarni dan).Živalstvo je revno: sesalci, ptiči, žuželke, severni medved, polarna lisica, snežna sova, ris.24. Opiši razlike savana – tundra!

TUNDRA se začne na S borealnih iglastih gozdov, konča ob področju večnega snega in ledu. Vegetacija: mahovi, lišaji, nizka drevesa, grmi, šaš. Večina rastlin ima usnjate, trde igličaste liste. Vegetacijska doba je le v juliju in avgustu.Obsevanje: velik del leta tu ni manjave dneva in noči (polarna noč, polarni dan).Živalstvo je revno: sesalci, ptiči, žuželke, severni medved, polarna lisica, snežna sova, ris.

SAVANA – gre za izmenjavo suhe in deževne dobe; iz tega izhajajo različne vodne in rastne razmere. Savana je pokrajina, ki ima rastlinstvo, ki se spreminja z dolžino deževne dobe. Zaradi deževnih razmer je več tipov savan:

- vlažna savana s tropskim vlažnim gozdom,- gozdna savana,- visoka in nizko travna savana.

25. Razlika med polpuščavskim in tundrskim rastjem!

Polpuščavsko rastje: gre za vroče in suho podnebje, padavine vplivajo na razporeditev rastlinstva: vrste iz redu tamariska.: mlačnik, kaktus, trnati grmički, trava. Rastline so prilagojene na suš: imajo trne in dolge korenine.

Tundrsko rastje: začne se na S borealnih iglastih gozdov in se konča ob področju večnega snega in ledu. Vegetacija: mahovi, lišaji, nizka drevesa, grmi, šaš. Večina rastlin ima usnjate, trde igličaste liste. Vegetacijska doba je le v juliju in avgustu.

26. Po čem se razlikuje vlažni tropski gozd od tropskega listopadnega gozda v ekvatorialnem pasu?

Tropski deževni gozd je prevladujoča oblika vegetacije, ki daje tipično podobo pokrajini ob ekvatorju. V nekaterih obalnih predelih sega vpliv morja in monsuna tako, da segajo tropski gozdovi tudi do 23,5 ° GŠ. Odločujoči ekološki, ki vpliva na pestrost rastlinstva in živalstva, je vlažno ekvatorialno podnebje. (ugodni pogoji – veliko število vrst.). V drevesnem sloju so krošnje v različni višinah – nadstropnost. Za rast nižjih rastlin je omejevalni dejavnik svetloba. Ločimo nižinski in gorski tropski gozd, poseben tip deževnega gozda pa so mangrove.