P† - gov.si · − prepoznava težave, ki ovirajo dvostransko trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, ter predlaga ukrepe za njihovo rešitev. 4. člen Mešano komisijo sestavljajo

Pravo mednarodnih pogodb

663

664

Ana Polak Petrič, Irena Jager Agius, Andraž Zidar (ur.)

Priloga 1.2.17

Priloga 1.2.17.


665

Priloga 1.2.18Priloga 1.2.18.

666


Priloga 1.2.19

Priloga 1.2.19.


667


668



669

670



671

672



673

674



675

676




677

678



679

680



681

682



683

684



685

686



687

688



689

690



691

692



693

694



695

696



697


698



699

700



701

702



703

704



705

3. POGLAVJE:

PRILOGE K PRISPEVKU O SKLEPANJU MEDNARODNIH SPORAZUMOV O GOSPODARSKEM SODELOVANJU V

REPUBLIKI SLOVENIJI


709

TIPSKI OSNUTEK SPORAZUMA O GOSPODARSKEM SODELOVANJU

SPORAZUM

MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE

IN VLADO …………………..

O GOSPODARSKEM SODELOVANJU

Vlada Republike Slovenije in Vlada …………………… (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sta se− ob potrditvi prijateljskih odnosov med državama in njunimi prebivalci,

− v želji, da pospešita razvoj gospodarskega sodelovanja na področjih obojestranskega interesa na podlagi enakopravnosti, obojestranske koristi in vzajemnosti,

− ob upoštevanju obojestranske koristi, ki izhaja iz povečanega trgovanja in želje po nadaljnji krepitvi teh odnosov, zlasti s pospeševanjem dvostranske trgovine, gospodarskih vezi in tesnejšega sodelovanja, ter

− ob upoštevanju obveznosti svojih držav po mednarodnih sporazumih

dogovorili:

1. člen

Pogodbenici si v skladu s svojimi zakoni in predpisi ter ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti in sporazumov kar najbolj prizadevata za razvoj in krepitev gospodarskega sodelovanja v čim širšem mogočem obsegu in na vseh področjih, za katera menita, da so v obojestranskem interesu in obojestransko korist.

2. člen

Pogodbenici si prizadevata ustvariti ugodne razmere za krepitev gospodarskega sodelovanja, zlasti tako da:

710


− olajšujeta in podpirata izmenjavo in stike med svojimi gospodarskimi subjekti,

− ustvarjata ugodne razmere za naložbe,

− olajšujeta izmenjavo poslovnih in gospodarskih informacij,

− si pomagata pri organizaciji sejmov, razstav, simpozijev in podobnega,

− spodbujata trgovino z blagom in storitvami ter dolgoročno sodelovanje v zvezi z industrijo, infrastrukturo, telekomunikacijo, prevozom, varstvom okolja in turizmom.

3. člen

Pogodbenici s tem namenom ustanovita slovensko- …………….. mešano komisijo, ki obravnava področja iz tega sporazuma in:

− opredeli področja, na katera bi pogodbenici lahko razširili sodelovanje, ter predlaga ukrepe in daje priporočila za njihovo uresničevanje;

− pripravlja predloge za izboljšanje sodelovanja med gospodarskimi subjekti obeh držav;

− skrbi za izmenjavo informacij o gospodarskih razmerah v obeh državah, predpisih in gospodarskih programih ter izmenjavo drugih informacij obojestranskega interesa;

− prepoznava težave, ki ovirajo dvostransko trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, ter predlaga ukrepe za njihovo rešitev.

4. člen

Mešano komisijo sestavljajo predstavniki pogodbenic, po potrebi pa se k sodelovanju povabijo tudi predstavniki drugih ustanov zasebnega ali javnega sektorja.

5. člen

Mešana komisija se sestaja enkrat letno oziroma po potrebi na zahtevo ene ali druge pogodbenice.

Pogodbenici se dogovorita o datumu zasedanja in dnevnem redu mešane komisije.


711

O poteku in sklepih zasedanja mešane komisije pogodbenica gostiteljica vodi zapisnik, ki ga ob koncu zasedanja podpišeta vodji obeh delegacij.

6. člen

Ta sporazum se uporablja brez poseganja v pravice in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, zavezujočih za pogodbenici, in iz njunega članstva v mednarodnih organizacijah. Uporablja se tudi brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.

7. člen

Ta sporazum začne veljati trideseti dan po dnevu prejema zadnjega od uradnih obvestil, s katerima se pogodbenici obvestita, da so izpolnjeni vsi notranjepravni pogoji, potrebni za začetek veljavnosti sporazuma.

Ta sporazum se sklene za tri leta, nato pa se samodejno podaljšuje za nadaljnja enoletna obdobja, razen če ena od pogodbenic šest mesecev pred potekom veljavnosti druge pisno uradno ne obvesti o svoji nameri, da ga odpove.

Sporazum se lahko spremeni s pisnim soglasjem pogodbenic.

Sestavljeno v ____________ dne ______________ v dveh izvirnikih v slovenskem, ………………. in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob različni razlagi prevlada angleško besedilo.

Za Vlado

Republike Slovenije

Za Vlado

……………………….


713

SEZNAM DRŽAV, S KATERIMI JE REPUBLIKA SLOVENIJA SKLENILA SPORAZUM O

GOSPODARSKEM SODELOVANJU

NASLOV AKTA PODPIS OBJAVA STATUSSporazum o gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Albanije

Ljubljana, 27. 5. 1992

Ur. l. RS – MP, št. 11/92

(Ur. l. RS, št. 40/92)

Velja od 20. 8. 1992.

Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slove-nije in Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in energijo Republike Albanije

Tirana, 20. 6. 2006

Ur. l. RS – MP, št. 5/07 (Ur. l. RS, št. 30/07)

Velja od 1. 7. 2007.

Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Argentine

Buenos Aires, 13. 6. 1995

Ur. l. RS – MP, št. 13/95

(Ur. l. RS, št. 59/95)

Sporazum je začel veljati 4. 11. 1996 in prenehal veljati 20. 10. 2004 zaradi vstopa RS v EU.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Armenije o gospodarskem sodelovanju

Erevan, 11. 10. 2010

Ur. l. RS – MP, št. 1/11

(Ur. l. RS, št. 6/11)

Velja od 24. 3. 2011.

Trgovinski sporazum med Vlado SFRJ in Vlado Commonwealtha Avstralije1

Beograd, 21. 7. 1970

Ur. l. SFRJ – MP, št. 30/71

Sporazum je v odnosih med RS in Avstra-lijo prenehal veljati 27. 10. 2004 zaradi vstopa RS v EU.

Sporazum med Republiko Slovenijo in Republi-ko Avstrijo o dvostranskem zunanjetrgovinskem sodelovanju

Dunaj, 14. 7. 1992

Ur. l. RS – MP, št. 13/92

(Ur. l. RS, št. 48/92)

Sporazum je začel veljati 1. 2. 1993, vendar se je z vstopom RS v EU prenehal uporabljati.

1 Akt o noti&kaciji nasledstva je bil objavljen v Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 20/97 (Ur. l. RS, št. 68/97).

714


Sporazum o ekonomskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju med SFRJ in Belgijsko--luksemburško ekonomsko unijo2

Bruselj, 17. 5. 1967


Sporazum se je z vstopom RS v EU prenehal uporabljati.

Sporazum Vlade Republike Slovenije in Vlade Beloruske sovjetske socialistične republike o gospodarskem, znanstveno-tehničnem in kultur-nem sodelovanju3

Minsk, 3. 6. 1991

Ur. l. RS – MP, št. 2/92

(Ur. l. RS, št. 13/92)

Velja od 3. 6. 1991.

Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slove-nije in Ministrstvom za gospodarstvo in energijo Republike Bolgarije

So&ja, 10. 5. 2006

Ur. l. RS – MP, št. 5/07

(Ur. l. RS, št. 30/07)

Velja od 1. 10. 2007.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije ter Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o gospodarskem sodelovanju

Sarajevo, 19. 1. 2009

Ur. l. RS – MP, št. 14/09

(Ur. l. RS, št. 62/09)

Velja od 24. 9. 2009.

Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sode-lovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Brazilije


Ur. l. RS – MP, št. 29/99

(Ur. l. RS, št. 100/99)

Velja od 9. 2. 2000.

Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado Republike Ciper o dolgoročnem gospodarskem, znanstve-nem, tehničnem in industrijskem sodelovanju4

Beograd, 29. 3. 1976



Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slove-nije in Ministrstvom za industrijo in trgovino Češke republike

Krško, 19. 5. 2006

Ur. l. RS – MP, št. 9/07

(Ur. l. RS, št. 68/07)

Velja od 1. 10. 2007.

Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Črne gore

Budva, 5. 9. 2011

Ur. l. RS – MP, št. 15/11

(Ur. l. RS, št. 99/11)

Velja od 28. 4. 2012.

2 Akt o noti&kaciji nasledstva je bil objavljen v Ur. l. RS – MP, št. 11/97 (Ur. l. RS, št. 41/97).3 Pozneje je bil sklenjen Protokol med Vlado Republike Slovenije in Vlado Belorusije o ustanovi-

tvi medvladne slovensko-beloruske komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ki je bil podpisan v Ljubljani 6. 4. 2010, objavljen v Ur. l. RS – MP, št. 12/10 (Ur. l. RS, št. 63/10).

4 Akt o noti&kaciji nasledstva je bil objavljen v Ur. l. RS – MP, št. 5/00 (Ur. l. RS, št. 22/00).


715

Sporazum med Republiko Slovenijo in Kraljevino Dansko o razvoju gospodarskega, industrijskega in tehničnega sodelovanja


Ur. l. RS – MP, št. 12/95

(Ur. l. RS, št. 46/95)


Trgovinski sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt


Ur. l. RS – MP, št. 11/00

(Ur. l. RS, št. 44/00)


Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske republike Egipt o gospodarskem, industrijskem, tehnološkem in znanstvenem sodelovanju

Ljubljana, 28. 10. 1998

Ur. l. RS – MP, št. 6/00

(Ur. l. RS, št. 24/00)

Velja od 14. 12. 2000.

Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sode-lovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Filipini

Manila, 5. 12. 1997

Ur. l. RS – MP, št. 22/00

(Ur. l. RS, št. 81/00)


Trgovinski sporazum med Zveznim izvršnim svetom Skupščine Socialistične federativne repu-blike Jugoslavije in Vlado Republike Finske5

Helsinki, 29. 10. 1984


Sporazum je prenehal veljati 10. 6. 2008.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Helenske republike o gospodarskem in tehnološkem sodelovanju

Ljubljana, 30. 11. 2001

Ur. l. RS – MP, št. 7/02

(Ur. l. RS, št. 25/02)

Sporazum je začel veljati 8. 6. 2003, z vstopom RS v EU pa se je prenehal uporabljati.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o trgovinsko -gospodarskih odnosih in sodelovanju

Zagreb, 7. 2. 1994

Ur. l. RS – MP, št. 10/94

(Ur. l. RS, št. 42/94)

Velja od 25. 8. 1994.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o spremembah in dopolnitvah Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o trgovinsko-gospodarskih odnosih in sodelovanju

Brioni, 10. 6. 2005

Ur. l. RS – MP, št. 94/05

(Ur. l. RS, št. 16/05)

Velja od 7. 2. 2006.


716


Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Indijo o trgovinskem in gospodar-skem sodelovanju

New Delhi, 7. 12. 1993

Ur. l. RS – MP, št. 18/94

(Ur. l. RS, št. 65/94)

Velja od 17. 1. 1995.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Indonezije o gospodarskem, znanstvenem in tehnološkem sodelovanju

Džakarta, 1. 12. 1997

Ur. l. RS – MP, št. 6/00

(Ur. l. RS, št. 24/00)

Sporazum je začel veljati 9. 7. 2000 in prenehal veljati 9.7. 2005 za-radi vstopa RS v EU.

Konvencija o trgovini in plovbi med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo, sklenjena z izmenjavo not z dne 31. marca 1955 v Rimu6

Rim, 31. 3. 1955

Ur. l. FLRJ – MP, št. 14/56


Pogodba o trgovini in plovbi med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Japonsko, s protokolom7

Beograd, 28. 2. 1959

Ur. l. FNRJ – MP, št. 7/59

Veljaven.

Trgovinski sporazum med Vlado SFRJ in Kanado8

Beograd, 24. 10. 1973


Sporazum je v odnosih med Republiko Slovenijo in Kanado pre-nehal veljati 1. 9. 2004 zaradi vstopa RS v EU

Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Katar

Doha, 10. 1. 2010

Ur. l. RS – MP, št. 12/10

(Ur. l. RS, št. 63/10)

Velja od 4. 8. 2010.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kazahstan o gospodarskem sodelovanju

Astana, 11. 11. 2009

Ur. l. RS – MP, št. 8/10

(Ur. l. RS, št. 46/10)

Velja od 10. 7. 2010.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske republike Kitajske o gospodarskem sodelovanju


Ur. l. RS – MP, št. 5/07

(Ur. l. RS, št. 30/07)

Velja od 29. 6. 2007.

6 Akt o noti&kaciji nasledstva je bil objavljen v Ur. l. RS – MP, št. 11/92 (Ur. l. RS, št. 40/92).7 Akt o noti&kaciji nasledstva je bil objavljen v Ur. l. RS – MP, št. 2/94 (Ur. l. RS, št. 8/94).8 Akt o noti&kaciji nasledstva je bil objavljen v Ur. l. RS – MP, št. 9/97 (Ur. l. RS, št. 34/97).


717

Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sode-lovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Koreje

Seul, 21. 1. 1999

Ur. l. RS – MP, št. 6/00

(Ur. l. RS, št. 24/00)


Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Kuvajt o gospodarskem in tehnič-nem sodelovanju

Kuvajt, 11. 1. 2010

Ur. l. RS – MP, št. 12/10

(Ur. l. RS, št. 63/10)

Velja od 6. 10. 2010.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo o gospodarskem sodelovanju


Ur. l. RS – MP, št. 14/10

(Ur. l. RS, št. 74/10)

Še ne velja.

Trgovinski sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Litve


Ur. l. RS – MP, št. 4/95

(Ur. l. RS, št. 14/95)

Sporazum je začel veljati 29. 3. 1995 in prenehal veljati 1. 5. 2004 z vstopom RS in Litve v EU.

Sporazum med Vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in Vlado Madžarske o menjavi blaga in storitev ter gospodarskem sode-lovanju v obmejnem prometu9

Budimpešta, 20. 3. 1976



Trgovinski sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske

Budimpešta, 15. 5. 1992

Ur. l. RS – MP, št. 11/92

(Ur. l. RS, št. 40/92)

Sporazum je začel veljati 24. 8. 1992 in prenehal veljati 1. 5. 2004 z vstopom RS in Madžarske v EU.

Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo


Ur. l. RS – MP, št. 5/92

(Ur. l. RS, št. 25/92)

Velja od 29. 5. 1992.

Sporazum o spremembi Sporazuma o gospodar-skem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo

Ljubljana, 17. 11. 2005

Ur. l. RS – MP, št. 10/06

(Ur. l. RS, št. 45/06)

Velja od 14. 2. 2007.


718


Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sode-lovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Moldove

Kišinjev, 11. 7. 2002

Ur. l. RS – MP, št. 27/02

(Ur. l. RS, št. 112/02)


Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Mini-strstvom za gospodarstvo in trgovino Republike Moldove


Ur. l. RS – MP, št. 6/08

(Ur. l. RS, št. 24/08)

Velja od 1. 5. 2008.

Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o gospodarskem sodelovanju10



Veljaven.

Trgovinski sporazum med Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije in Vlado Kraljevine Norveške11

Beograd, 30. 5. 1956


Sporazum je v odnosih med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško prenehal veljati 27. 10. 2004 zaradi vstopa RS v EU.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Poljske o gospodarskem sodelo-vanju

Varšava, 29. 10. 1992

Ur. l. RS – MP, št. 9/93

(Ur. l. RS, št. 28/93)

Sporazum je začel veljati 27. 7. 1993 in prenehal veljati 1. 5. 2004 z vstopom RS in Poljske v EU.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o gospodarskem sodelovanju

Bukarešta, 22. 4. 1994

Ur. l. RS – MP, št. 2/95

(Ur. l. RS, št. 10/95)

Sporazum je začel veljati 21. 2. 1995 in prenehal velja-ti 12. 1. 2005 zaradi vstopa RS v EU.

Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministr-stvom za gospodarstvo in trgovino Romunije

Ljubljana, 21. 10. 1995

Ur. l. RS – MP, št. 11/92

(Ur. l. RS, št. 40/92)

Velja od 1. 10. 2007.

10 Akt o noti&kaciji nasledstva je bil objavljen v Ur. l. RS – MP, št. 20/93 (Ur. l. RS, št. 67/93).11 Akt o noti&kaciji nasledstva je bil objavljen v Ur. l. RS – MP, št. 1/97 (Ur. l. RS, št. 13/97).


719

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vla-do Ruske federacije o trgovinskem in gospodar-skem sodelovanju


Ur. l. RS – MP, št. 9/93

(Ur. l. RS, št. 28/93)

Velja od 24. 8. 1993.

Protokol med Vlado Republike Slovenije z Vlado Ruske federacije o ustanovitvi Medvla-dne slovensko-ruske komisije za ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje


Ur. l. RS – MP, št. 10/93

(Ur. l. RS, št. 30/93)

Velja od 24. 8. 1993.

Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o medsebojni trgovini in plačilih

Bratislava, 28. 7. 1993

Ur. l. RS – MP, št. 18/94

(Ur. l. RS, št. 65/94)

Sporazum je začel veljati

15. 12. 1994, z vstopom RS in Slovaške v EU pa se je prenehal uporabljati.

Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministr-stvom za gospodarstvo Slovaške republike

Ljubljana, 11. 12. 2007

Ur. l. RS – MP, št. 12/08

(Ur. l. RS, št. 46/08)

Velja od 1. 7. 2008.

Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Tajske


Ur. l. RS – MP, št. 10/11

(Ur. l. RS, št. 68/11)

Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sode-lovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo


Ur. l. RS – MP, št. 17/96

(Ur. l. RS, št. 62/96)

Velja od 16. 1. 1997.

Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ukrajine


Ur. l. RS – MP, št. 3/97

(Ur. l. RS, št. 16/97)

Velja od 12. 5. 1997.

Trgovinski sporazum med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska12

London, 27. 11. 1936

Službene novi-ne Kraljevine Jugoslavije 1936/303– LXXVII,

popravek v 1937/283–LXXXI

Sporazum se je v odnosih med RS in Združe-nim kralje-stvom Velika Britanija in Severna Irska z vstopom RS v EU prenehal uporabljati.


720


Sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Zvezne republike Jugoslavije13

Beograd, 23. 3. 2001

Ur. l. RS – MP, št. 22/01

(Ur. l. RS, št. 82/01)

Velja od 6. 11. 2001.

13 Sporazum velja v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo.


721

PREDSTAVITEV AVTORJEV

ALEKSANDER ČIČEROV je leta 1973 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1974 se je za-poslil v Sekretariatu Izvršnega sveta Republike Slovenije za mednarodno sodelovanje. Izpopolnjeval se je na področju prava morja in letalskega prava v Halifaxu, Haagu, Parizu, Bruslju in Leidnu. Je avtor knjige Mednarodno letalsko pravo (2009) in šte-vilnih strokovnih člankov. Letalsko pravo je predaval na Fakulteti za strojništvo in občasno na Pravni fakulteti v Ljubljani, slovensko letalsko pravo je predstavil članom Evropskega združenja za letalsko pravo na Dunaju, pravo morja pa v Pekingu. Bil je član ali vodja slovenskih delegacij na pogajanjih v ILO, ICAO, EUROCONTROL, ECAC in UNCLOS, namestnik slovenskega člana v Mednarodni komisije za Savski bazen, do upokojitve avgusta 2013 pa je bil član Pravne in tehnične komisije Med-narodne oblasti za morsko dno s sedežem ne Jamajki. V času slovenskega predsedo-vanja EU je vodil delegacijo EU (za pravo morja) na zasedanjih UNCLOS v New Yorku in si diplomatske izkušnje nabiral tudi kot namestnik veleposlanice v Stalnem predstavništvu RS pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Je član Odbora International Law Association (ILA) za vesoljsko pravo, Vlada RS pa ga je avgusta 2013 imenovala za člana Sveta javne agencije za civilno letalstvo.

SIMONA DRENIK je leta 2000 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2002 pa ma-gistrirala na Pravni fakulteti Univerze v Utrechtu (Nizozemska). Od leta 2000 je zaposlena na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Je vodja projektne enote v kabinetu ministra in agentka Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem v zadevi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Pred tem je bila vodja Sektorja za mednarodno pravo (2006–2010), v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2008 je vodila prioritetni dosje Lizbonske pogodbe in prihodnosti EU, v okviru slovenskega predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na Stalnem predstavništvu Repu-blike Slovenije pri OVSE na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. V obdo-bju 2008–2011 je bila poročevalka Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Kot vodja ali članica je sodelovala v številnih diplomatskih delegacijah in vladnih medresorskih komisijah. Je članica Odbora In-ternational Law Association (ILA) za temeljno črto v pravu morja.

722


BOŽENA FORŠTNARIČ BOROJE je leta 1999 diplomirala in leta 2010 magistrirala na Pravni fakulteti Univerze v Lju-bljani. Diplomatsko kariero na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije je začela leta 2004 v Sektorju za mednarodno pravo, med 2005 in 2009 je službovala na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Canberri (Avstralija), do nastopa dela na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Ankari (Turčija) leta 2012 pa opravljala delo strokovne sodelavke generalnega direktorja za mednarodno pravo in zaščito interesov ter generalnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve. Pred tem je delala kot sveto-valka v Uradu predsednika Vlade Republike Slovenije in na mednarodnem sektorju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, bila članica več diplomatskih dele-gacij in pogajalskih skupin ter sodelovala s Svetom Evrope na področju ekonomskih in socialnih pravic.

MATEJA GRAŠEKje leta 1992 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2002 pa tam tudi ma-gistrirala iz tematike nasledstva Republike Slovenije glede mednarodnih pogodb nekdanje SFRJ. Leta 1992 se je zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve Repu-blike Slovenije v Sektorju za mednarodno pravo, kjer se ukvarja zlasti s področjem nasledstva mednarodnih pogodb in drugimi nasledstvenimi vprašanji ter s pravom mednarodnih organizacij - ustanovnimi akti mednarodnih organizacij.

DANIJELA HORVATje diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani in opravila magistrski študij, Master of Law, na University College London. V diplomaciji deluje od leta 2007, ko je v času predsedovanja Slovenije Svetu EU na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri OZN v New Yorku pokrivala delo 3. odbora in delno 6. odbora Generalne skupščine OZN. V Ministrstvu za zunanje zadeve se je od leta 2009 med drugim ukvarjala s pravom morja, nasledstvenimi vprašanji, mednarodnim kazenskim pravom in med-narodnim pravom tujih investicij, kakor tudi s primeri pred mednarodnimi sodišči in arbitražami (ICJ, ESČP, ICSID). Kot predstavnica Slovenije se udeležuje delov-ne skupine EU za mednarodno kazensko pravo (COJUR-ICC). Bila je članica več diplomatskih delegacij in se udeleževala tudi drugih mednarodnopravnih delovnih skupin v Strasbourgu in Bruslju (CAHDI, COJUR).

IRENA JAGER AGIUSje leta 1993 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1995 je za-ključila magistrski študij na Univerzi na Malti (Master in Diplomatic Studies), leta 2001 magistrski študij na Evropskem inštitutu Univerze v Ženevi (Diplôme d'études approfondies en études européennes), leta 2002 pa je opravila pravniški državni iz-pit. Je namestnica vodje Sektorja za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje za-deve Republike Slovenije, kjer je zaposlena od leta 1993, večino časa v Sektorju za mednarodno pravo, kjer se med drugim ukvarja z mednarodnim pravom človekovih


723

pravic, s splošnim mednarodnim javnim pravom, v zadnjem času predvsem s pravom mednarodnih pogodb, je koordinator za mednarodnopravna vprašanja v okviru SE (CAHDI). Začasno je službovala na Veleposlaništvu RS v Zagrebu (november 1993 - marec 1994), opravila individualni staž na UNESCO v Parizu (1999) in sodniško pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani (2002). Je članica uredniškega odbora Zbirke Mednarodno pravo.

TADEJA MARINIČje leta 2005 diplomirala na Ekonomsko - poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, leta 2009 pa na isti fakulteti magistrirala. Tri leta kasneje je magistrirala iz prava EU na King's College v Londonu. Od leta 2006 je zaposlena na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, v Sektorju za mednarodno pravo, kjer opravlja predvsem naloge, povezane s sklepanjem mednarodnih pogodb, vodi evidenco mednarodnih aktov ter posodablja baze mednarodnih pogodb, diplomatskih odnosov ter medna-rodnih organizacij in vodi postopke v zvezi s hrambo mednarodnih aktov.

ANA POLAK PETRIČje leta 2002 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2007 magi-strirala na Diplomatski akademiji in Univerzi na Dunaju. Je habilitirana asistentka za mednarodno pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, kjer tudi zaključuje doktorski študij prava na temo »International Legal Protection of Persons in the Event of Natural Disasters«. Leta 2005 je opravila pravniški državni izpit. Od leta 2003 je zaposlena na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer se ukvarja pretežno z vpra-šanji mednarodnega in evropskega prava ter prava človekovih pravic. Od januarja 2014 je visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo. Pred tem pa je opra-vljala naloge pravne svetovalke v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zuna-nje zadeve ter svetovalke za človekove pravice na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju. Bila je tudi pravna svetovalka Evropske komisije na referendumu o neodvisnosti Črne gore leta 2006. Je avtorica znanstvenih in strokovnih člankov s področja mednarodnega in evropskega prava ter odgovorna urednica Zbirke Mednarodno pravo.

MARKO RAKOVEC je leta 2000 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2005 pa magi-striral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjeval se je na Colum-bia University New York (2007) in je trenutno doktorski kandidat Pravne fakultete Univerze v Ljubljani s temo »Univerzalna jurisdikcija za mednarodna hudodelstva«. Od leta 2001 je zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, kjer je opravljal naloge pravnega svetovalca v Sektorju za NATO (2002–2004), pravnega svetovalca na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri OZN v New Yorku (2005–2009), v Sektorju za mednarodno pravo (2010–2013), od avgusta 2013 pa službuje na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu.

724


MARKO RANČIGAJje leta 2004 diplomiral na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, leta 2010 pa diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2010 se je zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, kjer je opravljal delo med drugim v Direktoratu za mednarodno pravo in zaščito interesov ter v Direktoratu za mednarodno razvojno sodelovanje. Leta 2011, v času poljskega predsedovanja Svetu EU je bil napoten na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavo, v začetku leta 2013 je stažiral na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU, od julija 2013 pa službuje na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi, kjer opravlja delo v konzularnem oddelku.

ANDREJ SVETLIČIČje leta 1998 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1999 magistriral na Central European University v Budimpešti, trenutno pa je doktorski kandidat na katedri za mednarodno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Je namestnik vodje Sektorja za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slove-nije, kjer je sicer zaposlen od leta 2006, prej je bil zaposlen še na sedanjem Ministr-stvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (1999–2002), na Višjem sodišču v Ljublja-ni (sodniško pripravništvo 2002 –2003), na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu (2003–2004) in na Ministrstvu za &nance (2004–2006).

TJAŠA TANKOje leta 2007 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in opravljala delo v Sektorju za mednarodno pravo in v Direktoratu za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Leta 2010 je opravila pravniški državni izpit in leta 2013 ma-gistrirala na University College v Londonu s specializacijo iz mednarodnega javnega prava.

ANDRAŽ ZIDAR je diplomiral na Pravi fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral iz človekovih pravic in demokratizacije na Univerzi v Padovi ter doktoriral iz mednarodnega prava na Inštitutu za višje mednarodne in razvojne študije v Ženevi. Je višji raziskovalni sve-tnik na Britanskem inštitutu za mednarodno in primerjalno pravo v Londonu, pred tem pa je opravljal funkcije generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito državljanov na Ministrstvu za zunanje zadeve (2009–2012), svetovalca za človekove pravice in pravne zadeve na Ministrstvu za notranje zadeve (2009) ter diplomata za človekove pravice in humanitarne zadeve na Misiji RS pri Uradu ZN v Ženevi (2001–2005). Bil je tudi predavatelj za ustavno in mednarodno kazensko pravo na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici (2007–2008). Je avtor številnih publikacij s področja mednarodnega prava, človekovih pravic, diplomacije in med-narodnih odnosov ter glavni urednik Zbirke Mednarodno pravo.


725

MIHAEL ZUPANČIČ je leta 1998 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze Sorbonne v Parizu, leta 1999 pa na isti fakulteti zaključil Master iz mednarodnega prava, smer Mednarodna uprava (DESS Administration internationale). Od leta 2010 je vodja Sektorja za medna-rodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, kjer je zaposlen od leta 1999. Od leta 2003 do 2010 je služboval na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU, leta 2004 je bil član t. i. Piris groupe oz. skupine pravnikov za pripravo Pogodbe o Ustavi za Evropo, v času predsedovanja Slovenije Svetu EU pa predsedujoči delovni skupini Antici. Po zaključku predsedovanja je opravljal naloge generalnega sekretarja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU ter bil slovenski predstavnik v delovnih skupinah Sveta EU za pravo morja (COMAR) in za mednarodno javno pravo (COJUR). V funkciji vodje Sektorja za mednarodno pravo je član več diplomatskih delegacij ter se udeležuje mednarodnih zasedanj s področja mednarodnega javnega prava, ki potekajo v različnih forumih (med drugim COJUR, CAHDI, 6. odbor OZN).


727

SUMMARY

Ana Polak Petrič, Irena Jager Agius, Andraž Zidar, editors

THE LAW OF TREATIES:

Handbook, Articles and Documents

Publication of the book "e Law of Treaties: Handbook, Articles and Documents was inspired by the need for a reference work for those involved in the conclusion of tre-aties and other international instruments. >e objective is to make this publication a manual for the law of treaties in Slovenia. It is all-embracing and therefore of interest to state o?cials and diplomats, jurists in corporations and counsels working in in-ternational law, lecturers, undergraduate and post-graduate students of international law and international relations, as well as those whose work concerns this particular international legal &eld.

In the preface, Minister of Foreign A@airs Karl Erjavec describes the volume as an extraordinary and noteworthy achievement, even at the international level. He expresses his satisfaction that the ministry sta@ and other contributors found the dri-ve and passion to prepare this publication, which is a signi&cant contribution to the development of international law in Slovenia. He emphasises that treaties are one of the main sources of international law and stability in international relations. >ere-fore, they are inextricably linked with the activities of the Ministry of Foreign A@airs.

In the foreword, Ernest Petrič, member of the UN International Law Commission and judge of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia, underlines that international law – with treaties being its most quintessential part – is, if not the only, certainly one of the most important foreign policy tools for countries like Slo-venia that lack major political, economic and &nancial capacities. >is publication is therefore a great contribution to an e@ective Slovenian foreign policy. For those dealing with the nuts and bolts of foreign policy, understanding the issue of treaties in the broadest possible sense is a conditio sine qua non for successful work.

728


Borut Mahnič, Ambassador and Director General at the Ministry of Foreign A@airs stresses in the introduction that the formation of the appropriate legal groundwork proved essential for establishing and developing contacts and relations in the interna-tional community, particularly during the early years after Slovenia’s independence. After more than two decades of practice, the moment is ripe to publish a volume that summarises the progress made and the experience acquired thus far. In this sense, the publication with its handbook and articles are of exceptional importance in both theo-ry and practice, not only for the conclusion of treaties, but for a young country’s diplo-macy in general. He also notes that international law has been shaped and developed through practice, to which international legal experts make an important contribution.

In the introductory contribution, Andraž Zidar, the editor-in-chief of the Internati-onal Law Series, considers the publication a comprehensive compilation of experien-ce and knowledge of the conclusion and application of treaties in the Slovenian legal sphere. Because national practice, co-shaped by legal advisers, has a dominant inWu-ence on the evolution of the law of treaties, emphasis is placed on the applicability of the acquired knowledge. All the contributing authors provided, or continue to pro-vide, legal advice for the Ministry of Foreign A@airs, where most active international legal experts are employed. Apart from the practical dimension, special attention is given to insights into the doctrine. >e authors base their contributions on &ndin-gs from major theoretical works, reinforcing them with their own ideas. >rough a combination of theory and practice, they provide an important contribution to knowledge of international law in Slovenia. >e domestic international legal experts have thus succeeded emulating the tradition of some countries, in which legal advi-sers take on a leading role in creating international legal practice and doctrine.

Irena Jager Agius: 'e Procedure for Concluding Treaties and Other International Instruments – A Handbook>e Handbook is the main contribution explaining – on the basis of the long-standing practice of the Ministry of Foreign A@airs – the procedure employed in concluding treaties as provided for by the legal framework of the Republic of Slovenia and the Vienna Convention on the Law of Treaties. >e legally binding or non-legally binding nature of an international instrument must be apparent from its very contents. Ac-cording to the principle of pacta sunt servanda, the subjects must respect and ful&l the commitments assumed, while determining their own manner in which international commitments are integrated into domestic law. >e main focus of the Handbook is on the internal legal procedure for concluding treaties. >e separate stages of this proce-dure on the one hand and international non-legally binding instruments on the other are addressed in detail and presented in the context of key international legal stages. >e appendices to the Handbook are also valuable. >ey include a Wow chart of all procedures required to conclude international instruments in parallel and in sequence, and examples of material to be prepared at separate stages.


729

Simona Drenik: Treaties in the Slovenian Legal Order>e author presents the demanding topic of the place of treaties in the Slovenian legal order and the signi&cance of treaties for the functioning of the modern state. She &rst analyses in detail the constitutional and legal framework concerning treati-es, underlines the complexity and heterogeneity of the legal issues that arise in this regard and notes the provisions on state borders and human rights, two fundamental elements of modern state sovereignty. >e focus then shifts to the place of treaties in the Slovenian legal order (“under the Constitution and above the law”), &nally addressing in depth areas of special concern, including the de&nition of state boun-daries, the protection of human rights and succession of states in respect of treaties. In the conclusion, the author stresses that these &elds have branched o@ and seen signi&cant progress in the past &fty years. It comes as no surprise that a discussion has emerged between international legal experts on the fragmentation of international law, its advantages and disadvantages.

Tjaša Tanko: 'e Di)erences between International Legally Binding and Non-Legally Binding Instruments>e author addresses the criteria for the di@erentiation of, and the di@erences bet-ween, legally binding and non-legally binding international instruments. States are concluding an increasing number of non-legally binding international instruments, and the author seeks to de&ne this term, the di@erences entailed by the procedure for concluding such instruments and the legal e@ects in the Slovenian legal order. >e principle of transparency renders particularly weighty the &nding that even non--legally binding international instruments must be publicly available and may be con&dential only in exceptional cases that are in accordance with the Slovenian legi-slation. However, the author &nds that the most sensitive issues are often the subject of non-legally binding international instruments.

Mateja Grašek: Succession of the Republic of Slovenia to the Treaties of the Former Yugoslavia>e author explains and presents the realisation of two fundamental principles of the succession of states in respect of treaties, namely tabulae rasae and the principle of continuity, and examines the succession of the Republic of Slovenia to the treaties of the Former Socialist Federal Republic of Yugoslavia. She notes the complexity of succession in respect of treaties and the need for Wexibility, which can only arise from practice. >e article comprehensively presents the Slovenian practice of succession to the SFRY’s bilateral and multilateral treaties since Slovenia’s independence. In the conclusion, the author &nds that a standardised approach to succession-related issues has not yet been attained, despite the tendency to uniformise the “European law” (and legal space). >is indeed enriches expertise, but practice can never provide ready-made solutions in advance.

730


Ana Polak Petrič: Reservations to Treaties>e article comprehensively presents the system of reservations to treaties and related issues. >e author examines the existing system based on the Vienna Convention on the Law of Treaties and presents the solutions of the Guide to Practice on Reserva-tions to Treaties recently adopted by the UN International Law Commission and also Slovenian practice in this &eld. In the Slovenian system, reservations to treaties on human rights are not permitted, which is a noteworthy feature. >e main idea of the article is that the instrument of reservations attracts more countries to treaties (universalisation); however, too many reservations may compromise the integrity (cohesion) of treaty arrangements. >e author notes the importance of striking the right balance between these two poles. Understanding the system and the procedures for expressing reservations and objections to reservations is vital for understanding treaty relations between states.

Mateja Grašek: International Organisations and 'eir Constituent Instruments>e author focuses on international organisations and their constituent instruments, presenting the key elements and common characteristics of constituent instruments of selected international organisations. She underlines that international organisa-tions may be founded for di@erent purposes and that constituent instruments may be adopted in the form of treaties or resolutions, depending on the political will of states. International organisations are living organisms, so the scope of their consti-tuent instruments may eventually be exceeded. In such cases, the doctrine of implied powers, which allows international organisations to develop dynamically and adapt to existing realities, may be useful.

Mihael Zupančič: 'e E)ects of Treaties and International Unilateral Acts of States>e author examines in detail the important, but frequently overlooked question of the e@ects of unilateral declarations of states. He observes that, compared to other EU member states, Slovenia annually signs numerous international instruments. Unlike treaties, unilateral declarations of states generally have no international legal e@ects, unless the state which makes such a declaration decides otherwise. Politicians usually neglect the fact that declarations made by state representatives may have major legal e@ects and implications in inter-state relations and that, as such, they must be treated with the utmost caution. >e author also touches upon the e@ects of treaties and declarations on third states. Despite the general principle that these e@ects are not binding on third states, certain exceptions exist and are also presented.

Tadeja Marinič: Recording and Keeping Custody of International Instruments>e author analyses the recording and keeping custody of international instru-ments, both of which have far-reaching implications in practice. Registers ensure a formal, authoritative overview of treaties that are binding on Slovenia, including


731

all essential information on the date and place of conclusion, signatories, parties, entry into force. Prior to the rati&cation procedure, every treaty must also be ente-red in the Slovenian Legal Instruments Database, containing information on their application in the Slovenian legal order. >e keeping custody of international in-struments is equally important. >e author points out that the Ministry of Foreign A@airs keeps custody of all the originals and certi&ed true copies of treaties and non-legally binding international instruments signed by the Republic of Slovenia as well as other adopted international treaties sent by the depositaries. It thus keeps custody of valuable documents that are sources of the international legal rights and obligations of the Republic of Slovenia, constituting a unique national treasure.

Aleksander Čičerov: 'e Role and Status of Depositaries of Treaties, Registration and Keeping Custody of Treaties and Related Documents>e author underlines that being a depositary of multilateral treaties is a prestigi-ous duty, which also implies considerable responsibility. Being entrusted with the custody of an original of the treaty by the contracting parties is a major honour for a state, which thus also assumes the responsibility to act impartially in the performance of depositary duties. However, as the author points out, a prospective depositary must agree to assume this role. Slovenia recently became a depositary of several treaties, which con&rms its relevance in international legal relations. >e question of depositary functions is also related to the question of the o?cial regi-stration of treaties, with Article 102 of the UN Charter providing the legal basis.

Božena Forštnarič Boroje: International Agreements as the External Dimension of EU Action>e author concentrates on international agreements as the external dimension of EU action. External relations constitute one of the most complex legal areas within the EU. >e author &rst deals with the status of international agreements in the European Union acquis, and then continues with the procedure for concluding agreements between the EU and other international entities. She divides EU inter-national agreements into di@erent categories and analyses their characteristics. >is is particularly important in the context of the new, uni&ed legal basis of the EU introduced with the Treaty of Lisbon. Considering that, unlike countries, the in-ternational community has no central legislative authority with the power to con-clude internationally binding legal rules, or an international court with the power to interpret and implement international law, the author establishes that treaties are the closest thing to legislative documents in the international community.

Andrej Svetličič: Procedure for Concluding Treaties in the Context of Slovenia’s EU Membership>e author focuses on the internal procedure for concluding treaties in the context of Slovenia’s membership of the EU, a unique international organisation with its

732


own comprehensive legal system. >e latter also covers external relations, which the EU also regulates by treaties. >e author thus &rst examines the legal bases for the conclusion of treaties in the EU and in Slovenia, proceeding with the internal legal procedure for concluding them in Slovenia as an EU member, including the speci&c procedural stages and actions needed. He observes that, due to the complexity of the procedure and overlapping powers, it is vital that all the government departments closely follow the relevant preliminary procedures through the EU Portal electronic system.

Danijela Horvat: 'e Regulation and Practice of Human Rights Conditionality in the European Union’s Treaty Relations>e author addresses regulation and practice of human rights conditionality in the European Union’s treaty relations. >e human rights clause has a special place in the EU’s human rights policy. >e Article presents the evolution and legal analysis of its application in agreements that the EU has concluded with other international entities. Given that the EU’s primary law dealt only with economic issues, the in-troduction of the human rights clause into the EU’s agreements brought about a major conceptual shift. >e author underlines that, in accordance with the Vienna Convention on the Law of Treaties, failure to respect this clause may constitute a material breach of a treaty and a ground for terminating the treaty or suspending it in whole or in part. She concludes that the Treaty of Lisbon importantly strenght-ened the legal basis for the application of the human rights clause in the EU's treaty relations.

Marko Rakovec: Bilateral Investment Treaties>e Article features a historical overview of the evolution of bilateral investment trea-ties and their detailed analysis. >ese treaties focus on economic objectives, includ-ing increased productivity and the creation and organisation of companies, as well as job creation within a certain country and abroad. >e author analyses in detail the elements of investment treaties and the procedure for concluding them, with a particular emphasis on the EU. He then addresses the legal and practical e@ects of the Treaty of Lisbon on bilateral investment treaties for EU member states, consid-ering that the Treaty of Lisbon lists foreign direct investments among the common trade policy provisions, which thus fall under the EU’s exclusive competence. >e author also sheds light on the settlement of disputes concerning investment trea-ties, focusing on arbitration, which is becoming an increasingly important source of international law. He concludes that, along with state guarantees and the system of dispute settlement, bilateral investment treaties are cornerstones of international legal framework as regards investments.


733

Tadeja Marinič and Marko Rančigaj: 'e Conclusion of International Agree-ments on Economic Cooperation in the Republic of Slovenia>e authors &rst de&ne the theoretical bases for economic cooperation between states and the conclusion of agreements on economic cooperation, which promote close and e@ective economic cooperation between states, and examine the legal aspects of economic diplomacy. >ey establish that globalisation has increased the scope of Slovenian diplomacy, which in recent years has been increasingly concerned with concluding international economic agreements in order to boost economic activity in Slovenia. >e authors also examine in detail the elements of such agreements and the procedure for concluding them. A special feature of agreements on international economic cooperation are mixed inter-state commissions, which meet annually and con&rm joint projects, the motors of economic cooperation between the relevant contracting parties.

Zbirka Mednarodno pravo izhaja v sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ureja jo uredniški odbor v sestavi:

dr. Andraž Zidar (glavni urednik), mag. Ana Polak Petrič (odgovorna urednica), Sabina Osredkar (sekretarka), doc. dr. Matej Avbelj, Peter Andrej Bekeš, prof. dr. Borut Bohte, doc. dr. Milan Brglez, prof. dr. Bojko Bučar, prof. dr. Silvo Devetak, mag. Simona Drenik, Danijela Horvat, mag. Irena Jager Agius, Robert Kojc, Metka Lajnšček, Borut Mahnič, dr. Gregor Maučec, Breda Negro – Marinič, Peter Pavlin, prof. dr. Ernest Petrič, izr. prof. dr. Andrej Rahten, Vladimira Rančov, dr. Vasilka Sancin, izr. prof. dr. Iztok Simoniti, prof. dr. Mirjam Škrk, dr. Boštjan Udovič, Miha Vilar in Mihael Zupančič.

Zbirka Mednarodno pravo je del širše knjižne zbirke Mednarodni odnosi, ki izhaja pri Fakulteti za družbene vede in katere odgovorni urednik je izr. prof. dr. Iztok Simoniti.

Gra&čna priprava: Zavod KumbumTisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d. o. o.Naklada: 300 izvodovCena knjige: 30 €

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

341.24

PRAVO mednarodnih pogodb : priročnik, strokovni prispevki in dokumenti / uredniki

Ana Polak Petrič, Irena Jager Agius, Andraž Zidar ; [predgovor Karl Erjavec ; spremna beseda

Ernest Petrič ; uvodnik Borut Mahnič, uvodni prispevek Andraž Zidar]. - Ljubljana : Fakulteta

za družbene vede, Založba FDV : Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, 2013. -

(Zbirka Mednarodno pravo / Fakulteta za družbene vede)

ISBN 978-961-235-659-0 (FDV)

1. Polak Petrič, Ana, 1978-

270708992

Zbirka Mednarodno pravo