PREDGOVORPREDGOVORPREDGOVORPREDGOVOR

Kako nastana ovaa knigaKako nastana ovaa knigaKako nastana ovaa knigaKako nastana ovaa kniga

Decenii pred fiziolozite da po~nele da se zanimavaat i da ja prou~uvaat bliskata vrska, koja postoi pome|u ishranata i zdravjeto, Elena G. Vajt vo svoite spisi jasno ja istaknuva vrskata pome|u hranata {to ja jademe i na{eto fizi~ko i duhovno zdravje. Vo svoite predavawa i spisi od 1863 i podocna, taa ~esto pi{uvala za va`nosta na hranata i adekvatnata ishrana . Ovie soveti, onaka kako {to se so~uvani vo razni bro{uri, knigi, po stranicite na crkovnite spisanija, kako i vo nejzinite li~ni svedo{tva, izvr{ile silno, preobrazuva~ko vlijanie na dietetskite naviki kaj adventistite na sedmiot den, kako i na op{tite `ivotni naviki kaj po{irokata javnost.

Spisite na sestra Vajt {to se odnesuvaat na zdravata ishrana bile sobrani vo kompilacija vo 1926 godina vo vid na u~ebnik za studentite po dietetika i medicina na Univerzitetot Loma Linda vo Kalifornija. Prvoto izdanie koe noselo naslov „Posvedo~eni prou~uvawa za ishranata“ bilo nabrzina rasprodadeno.

Novo i pro{ireno izdanie se pojavuva vo 1938 godina so naslov: „Soveti za `ivotot i ishranata“. Ova izdanie poznato kako vtoro, bilo sozdadeno pod uprava na Odborot za ~uvawe na spisite na Elena G. Vajt. Tretoto izdanie, pe~ateno vo pomal format za da odgovara na barawata na serijata „hristijanska doma{na biblioteka“, izleglo od pe~at vo 1946-tata. Dene{noto izdanie e ~etvrto po red bez bilo kakva promena vo tekstot ili ozna~uvawe na stranicite.

Unikatna kompilacijaUnikatna kompilacijaUnikatna kompilacijaUnikatna kompilacija

Pri sobiraweto na materijalot za ovaa kniga, be{e vodeno smetka da bide vklu~en cel dijapazon na soveti od peroto na Elena Vajt po ovoj predmet. Ovaa kompilacija e poinakva od site drugi nejzini knigi, zatoa {to sovetite se podredeni tematski no sepak ne na na~in za toa da bide edno kontinuirano gradivo.

Sekoj odsek vo ovaa kniga pretstavuva potpolna rasprava na odredena tema. Ne e izostaveno ni{to {to bi mo`elo da bide od su{tinski doprinos. Me|utoa, mnogu upatstva za zdravjeto ~esto se obrabotuvaat zaedno vo eden paragraf, pa zatoa mo`e da se stekne vpe~atok deka poedini stavovi i misli neposredno se povtoruvaat. So vnimatelno koristewe na vkrsteni izvori na podatoci, ovie povtoruvawa se svedeni na minimum.

Iako ograni~enosta na prostorot i naporot da se izbegnat povtoruvawa pravi nevozmo`no da bide vklu~en sekoj citat po pra{awe na ishranata, sepak e postignato da se napravi edna kompletna i celovita prezentacija na u~ewata na Elena G. Vajt.

Opasnosti na vadewe delovi od celinataOpasnosti na vadewe delovi od celinataOpasnosti na vadewe delovi od celinataOpasnosti na vadewe delovi od celinata

Faktot {to ovaa kniga e napravena vo vid na enciklopedija, izdvojuvaj}i gi pova`nite prezentacii i grupiraj}i gi tematski, ja pravi pogoden prira~nik. No takviot nejzin dizajn ja pravi pogodna i za zloupotreba. So cel da se spoznae namerata na avtorot kako i da se po~uvstvuva celosnoto vlijanie od nejzinite u~ewa, imperativ e knigata da se prou~i vo celost.

^itatelot treba da ima na um deka eden edinstven citat od Elena Vajt na odredena tema od oblasta na ishranata mo`e da bide daleku od nejzinata vistinska namera i razbirawe za hranlivata vrednost {to mu e potrebna na teloto. Na primer, vo re~enicata koja e zapi{ana na strana (? 311 str) od ovaa kniga, a e zemena od Svedo{tva za crkvata vol. 2 str. 352, taa veli: “@itarkite i ovo{jeto podgotveni bez `ivotinski masti i vo {to popriroda sostojba, treba da bidat hrana na trpezite na site onie koi {to tvrdat deka se podgotvuvaat za preobrazuvawe.” Vo svetlinata na drugi nejzini citati, jasno se gleda deka taa nemala namera da ka`e deka ishranata na onie {to se podgotvuvaat za na Nebo treba da se svede samo na „`itarki i ovo{je”. Ovoj citat zapi{an vo 1869 godina koga taa sovetuvala da se izbegnuva koristeweto na mesna ishrana, vsu{nost zna~i deka pod poimot “`itarki i ovo{je” se misli na nemesna ishrana. Vo ovoj citat ne se spomenati zrnestite plodovi, zelen~ukot nitu pak mle~nite produkti, za koi Elena Vajt veli deka se isto taka va`ni za edna uramnote`ena nutritivna programa.

U{te eden citat od istata strana (311), napi{an okolu dvaeset godini podocna, vo koj e pretstavena ishrana koja ima za cel da mu dade izdr`livost i sila na umot, se spomenuvaat „ovo{jeto, `itarkite i zelen~ukot“ podgotveni vo kombinacija so „mleko ili pavlaka“. Ovde zrnestite plodovi ne se spomenuvaat. Na slednata strana vo eden drug paragraf napi{an 1905, „`itarkite, zrnestite plodovi, zelen~ukot i ovo{jeto“ se nabrojani kako zamena za mesoto. Vo ovoj citat e izostaveno mlekoto. Sepak mlekoto se spomenuva vo nejziniot citat od 1909-ta koj e zapi{an na strana (354): „Zelen~ukot treba da bide vkusno prigotven so malku mleko ili pavlaka, ili so ne{to sli~no na niv.... Vozdr`uva}i se od mleko, jajca i puter nekoi ne uspeale da go obezbedat organizmot so soodvetni hranlivi materii i kako posledica na toa stanale slabi i nesposobni za rabota. Na toj na~in zdravstvenata reforma ja bie lo{ glas.“

Postojat i nekolku drugi sli~ni primeri kako pogore citiranite kade {to Elena Vajt vo svojot citat ne gi nabrojuva site elementi potrebni za edna adekvatna ishrana. Morame da bideme vnimatelni za da ja svatime celosnata nejzina misla po bilo koj predmet. Nejzinite citati ne smeat da se upotrebuvaat izolirano, i da se vadat kako delovi od celinata.

Site se povikani da prou~uvaatSite se povikani da prou~uvaatSite se povikani da prou~uvaatSite se povikani da prou~uvaat

Namerata na Elena Vajt ne bila nejzinite spisi po predmetot na ishranata da ja isklu~at potrebata od iskreno prou~uvawe so cel da se pronajde najdobrata i najsoodvetna ishrana, koristej}i se so prednosta na raste~koto znaewe, i so iskustvata i istra`uvawata na drugite. Taa napi{ala:

„Na{e `ivotno te`neewe treba da bide odr`uvawe na teloto vo zdrava sostojba, so cel site organi od `iviot organizam da mo`at sovr{eno da rabotat.“ (str. 12)

„Zaradi toa {to zakonite na prirodata se zakoni Bo`ji, jasno e deka na{ata dol`nost e da se posvetime na gri`livo prou~uvawe na tie zakoni. Nie treba da gi prou~uvame nivnite barawa vo odnos na svoeto telo i da postapuvame vo soglasnost so niv. Nepoznavaweto na tie ne{ta pretstavuva grev.“ (str. 12) Jasno mo`e da se vidi deka sestra Vajt ~uvstvuvala deka sekoj treba dobro da bide informiran, koristej}i ja prednosta na napredokot na naukata vo pogled na nutritivnite istra`uvawa, se dodeka zaklu~ocite se vo soglasnost so vdahnovenite soveti.

Opasnosti od krajnostiOpasnosti od krajnostiOpasnosti od krajnostiOpasnosti od krajnosti

Elena Vajt ne se dvoumela da gi poso~i opasnostite od preteruvawe, nevnimanie ili slabost vo obezbeduvaweto na soodvetna ishrana za semejstvoto. Ovoj fakt e prika`an preku citat kade majkata „so lo{o podgotvenata, nezdrava hrana“ vsu{nost mo`e „da gi spre~i, pa duri i da gi upropasti sposobnostite na vozrasnite, no i razvojot na decata.“ (str. 471) Vo istiot citat taa povikuva da se „obezbedi hrana koja }e bide prilagodena na potrebite na teloto, a istovremeno privle~na i vkusna.“

Iako pri~inite za vklu~uvawe na nekoi mle~ni produkti vo edna uramnote`ena, soodvetna ishrana ne bile celosno razbrani, Elena Vajt zboruvala so odobruvawe za toa, pa duri povikuvala na pretpazlivost protiv nivno otstranuvawe. Denes vo svetlinata na znaeweto deka odredeni vidovi na bezna~ajni hranlivi sostojki se vitalni za telesnite funkcii, imame pogolemo razbirawe. Nekoi od ovie hranlivi sostojki, iako naizgled ne se prisutni kaj site vidovi na vegetarijanska ishrana, mo`at da se najdat vo soodvetna koli~ina kaj lakto-ovo-vegetarijanskata ishrana. Ova e od posebno zna~ewe za decata ~ij {to pravilen razvoj spored Elena Vajt mo`e da bide popre~en so „lo{o podgotvenata, nezdrava hrana“.

Pri krajot na XIX vek Elena Vajt po~nala da pi{uva deka zaradi zgolemenata pojava na bolesti kaj `ivotinskiot svet celokupnata hrana od `ivotinsko poteklo, vklu~uva}i go i mlekoto, so tekot na vremeto }e treba da bide ostavena (vidi str. 354, 355). No sepak istovremeno postojano predupreduva protiv prevzemawe predvremeni ~ekori vo ovoj pravec taka {to vo 1909 izjavila deka }e dojde vreme koga takvite ~ekori }e bidat neophodni, no se zalagala protiv sozdavawe na zabuna preku „predvremeni i ekstremni restrikcii“. Taa sovetuvala „po~ekajte dodeka okolnostite toa ne go nalo`at toa i dodeka Gospod za toa ne go podgotvi patot“ (str. 355-359).

Tokmu lakto-ovo-vegetarijanskata ishrana ja odr`uvala Elena Vajt za vreme na nejzinata aktivna slu`ba i osumdeset i osumte godini `ivot.

Upotrebi zdravi na~ela vo prou~uvawetoUpotrebi zdravi na~ela vo prou~uvawetoUpotrebi zdravi na~ela vo prou~uvawetoUpotrebi zdravi na~ela vo prou~uvaweto

Odredeni zdravi na~ela mora sekoga{ da se upotrebuvaat pri prou~uvaweto na sovetite za ishrana vo ovaa kniga. Site pouki od ovaa kniga treba da se prou~uvaat so otvoren um, kako del od edna postojana i dobro izbalansirana celina. Treba da se vodi gri`a da se ~ita celiot citat na dadena tema. Potoa za da se osoznae kompletnata misla na avtorot, potrebno e da se sporeduva citat so citat. Dokolku eden citat izgleda deka ne se slaga so drug, bi bilo dobro prou~uva~ot barem edniot od niv, a mo`e i dvata, da gi razgleda izvorno.

Prou~uva~ot isto taka bi trebalo da go sledi primerot na Elena Vajt vo prepoznavawe na tri osnovni na~ela: 1. „Zdravstvenata reforma treba da bide progresivna“ MH 320. 2. „Nie vo ishranata ne odreduvame nekakov precizen pat po koj {to treba da se odi“ 9T 159 3. „Sebesi ne se smetam za ni~ie merilo“ Letter 45, 1903.

Preporaka za zdravstvena reformaPreporaka za zdravstvena reformaPreporaka za zdravstvena reformaPreporaka za zdravstvena reforma

Vistinskata zdravstvena reforma se prepora~uva samata sebe zaradi nejziniot dobar smisol. Nejziniot plod }e se vidi vo dobroto zdravje, silata, slatkiot zdiv i op{toto dobro ~uvstvo. Duri i duhovniot `ivot mo`e da bide potpomognat so dobrite zdravstveni naviki. Zadovolstvo e da se posvedo~i, {to preku golemiot napredok na naukata, celosno se doka`uvaat mnogu dragoceni principi pa duri i najsitni to~ki na soveti {to im se otkrieni na adventistite na sedmiot den preku vdahnovenoto pero na Elena Vajt.

Na{a najiskrena `elba e ovaa kniga da mu pomogne na sekoj nejzin ~itatel da se stekne so podobro fizi~ko i duhovno zdravje.

Staratelite na nasledstvoto na Elena G. Vajt Va{ington, D, C.

17 septemvri, 1976

Pri~ini za ReformaPri~ini za ReformaPri~ini za ReformaPri~ini za Reforma

Zaradi Bo`jaZaradi Bo`jaZaradi Bo`jaZaradi Bo`ja slavaslavaslavaslava 1. Nam ni e podaren samo eden `ivoten vek i pra{aweto koe {to sekoj treba da si go postavi glasi: “Kako da gi vlo`am svoite sili taka da tie donesat najgolema polza? Kako mo`am najmnogu da pridonesam za slavata Bo`ja i za korista na svoite bli`ni?” @ivotot e vreden samo toga{ koga se upotrebuva za dostignuvawe na ovie celi. Li~noto napreduvawe e na{ata prva dol`nost kon Boga i bli`nite. Sekoja sposobnost so koja {to Sozdatelot n# obdaril treba da se neguva do najvisoko sovr{enstvo, kako bi bile vo mo`nost, spored svoite sposobnosti, da storime najmnogu dobro. Zaradi toa vremeto koe {to se koristi za utvrduvawe i ~uvawe na telesnoto i umnoto zdravje, e dobro potro{eno vreme. Ne mo`eme da dozvolime da se spre~i vo razvojot ili onesposobi koja i da e telesna ili umna aktivnost. Dokolku pak toa go ~inime, morame da gi snosime posledicite.

Izbor na `ivot ili smrt Sekoj ~ovek, ima mo`nost, vo golem stepen da stane ona {to samiot }e odbere da bide. Blagoslovite na ovoj `ivot, kako i na besmrtnosta, se nao|aat na dofatot na rakata. Toj mo`e da izgradi karakter od postojana vrednost, pridobivaj}i nova sila na sekoj ~ekor. Toj mo`e da napreduva sekojdnevno vo znaeweto i mudrosta, do`ivuvaj}i novi radosti vo napreduvaweto, dodavaj}i doblest na doblesta, vrednost na vrednosta. Negovite sposobnosti }e se usovr{uvaat preku upotrebata; kolku pove}e mudrost toj pridobiva, tolku pogolem }e bide negoviot kapacitet

za стекнување знаење. Negovata inteligencija, znaewe i doblest na takov na~in }e se razvivaat vo pogolema sila i mnogu posovr{ena simetrija. Od druga strana, ~ovekot mo`e da dozvoli negovite sili da oslabnat zaradi toa {to ne gi upotrebuva, ili pak da se izopa~at preku lo{i naviki, nedostatok na samokontrola, ili moralna i religiozna cvrstina. Negovoto napreduvawe toga{ nazaduva; toj `ivee vo nepo~ituvawe na Bo`jiot zakon i zakonite na zdravjeto. Apetitot go osvojuva i naklonetosta go odvlekuva. Za nego e polesno da dozvoli sekoga{ aktivnite sili na zloto da go vle~at nanazad, otkolku da se bori protiv niv i da ~ekori napred. Sledat neumerenosta, bolesta i smrtta. Ova e istorijata na mnogu `ivoti koi mo`ele da bidat korisni za Bo`jeto delo i ~ove{tvoto. (1890) C.H. 107, 108

Barawe na sovr{enstvoBarawe na sovr{enstvoBarawe na sovr{enstvoBarawe na sovr{enstvo 2. Bog kopnee da nie go dostigneme standardot na sovr{enstvoto koj {to ni e ovozmo`en preku Hristoviot dar. Toj n# povikuva da ja odbereme vistinskata strana, da se povrzeme so nebesnite sili i da gi prifatime na~elata koi {to vo nas }e go obnovat bo`estvenoto obli~je. Vo Svojata pi{ana Re~ i vo golemata kniga na prirodata Toj gi otkril na~elata na `ivotot. Do nas stoi da se zdobieme so znaewe za tie na~ela, i preku poslu{nosta da sorabotuvame so Nego vo obnovuvaweto na zdravjeto na teloto i du{ata. (1905) MH 114, 115

3. @iviot organizam e Bo`ja sopstvenost. Toj nemu mu pripa|a preku sozdavaweto i preku otkupuvaweto. So zloupotreba na koja i da e od svoite sili, nie go potkraduvame Boga od ~esta koja {to nemu Mu pripa|a. Letter 73a, 1896

Pra{awe na poslu{nostaPra{awe na poslu{nostaPra{awe na poslu{nostaPra{awe na poslu{nosta

4. Obvrskite koi mu gi dol`ime na Boga i koi {to se sostojat vo toa da Mu posvetime ~isto i zdravo telo, ne se sfateni. MS 49, 1897

5. Nedostatokot na gri`a za `iviot organizam e navreda za Sozdatelot. Postojat pravila koi {to Bog gi odredil, i koi, dokolku se po~ituvaat, }e gi zapazat ~ove~kite bitija od bolesti i predvremena smrt. Letter 120, 1901 6. Edna od pri~inite zo{to nie ne u`ivame pove}e blagoslovi od Gospoda, e zaradi toa {to nie ne vnimavame na svetlinata za zakonot na `ivotot i zdravjeto, koja {to Nemu mu be{e ugodno da ni ja dade. R. & H., May 8, 1883 7. Bog e avtor na fizi~kite zakoni, kako {to e avtor i na moralniot zakon. Negoviot zakon e napi{an so Negoviot prst na sekoj nerv, sekoj muskul i sekoja sposobnost, koja {to mu e doverena na ~ovekot. (1900) COL 347, 348 8. Sozdatelot na ~ovekot ja oblikuval `ivata ma{ina na na{eto telo. Sekoja funkcija e prekrasno i mudro vospostavena. Bog se zavetuval deka }e ja ~uva ovaa ~ove~ka ma{ina da raboti vo dobro zdravje, dokolku ~ovekot bide poslu{en na Negovite zakoni i dokolku sorabotuva so Nego. Sekoj zakon koj {to upravuva so ~ove~kata ma{ina treba da bide smetan tolku vistinski bo`estven po svoeto poteklo, karakter, i va`nost kako i Bo`jata re~. Sekoe negri`livo, nevnimatelno postapuvawe, sekoja zloupotreba na prekrasniot organizam koj {to e Bo`ji, preku nepo~ituvawe na Negovite odredeni zakoni vo ~ove~kiot organizam, pretstavuva prestapuvawe na Bo`jiot zakon. Nie mo`eme da go nabquduvame i da se voshituvame na deloto Bo`je vo svetot na prirodata, no ~ove~koto telo e najprekrasno. MS 3, 1897 [Gre{nost vo nepotrebnoto tro{ewe na `ivotnite sili i umstvenite sposobnosti – 194]

9. Prestapuvaweto na zakonite na na{eto telo pretstavuva grev, kako {to e grev prestapuvaweto na desette zapovedi. Da se ~ini ednoto ili drugoto, pretstavuva kr{ewe na Bo`jite zakoni. Onie koi {to go prestapuvaat Bo`jiot zakon vo svoeto telo, }e bidat nakloneti da go prestapuvaat i Bo`jiot zakon izgovoren na Sinaj. [Vidi isto 63]

Na{iot Spasitel gi predupredil Svoite u~enici deka tokmu pred Negovoto vtoro doa|awe }e nastane sostojba koja }e bide mnogu sli~na na ona {to mu pretstoe{e na potopot. ]e se preteruva vo jadeweto i pieweto, i svetot }e se oddade na zadovolstvoto. Taa sostojba postoi vo sega{no vreme. Svetot vo golema merka se ima predadeno na popu{tawe na apetitot; naklonetosta kon sledeweto na svetovnite obi~ai }e n# donese vo robuvawe na izopa~enite naviki – naviki koi {to s# pove}e i pove}e }e n# napravat sli~ni na osudenite `iteli na Sodom. Jas se ~udam {to `itelite na Zemjata ne se uni{teni kako narodot od Sodom i Gomor. Jas gledam dovolno pri~ini za sega{ata sostojba na degeneracija i smrtnost vo svetot. Slepite strasti upravuvaat so razumot, taka {to kaj mnogumina site vozvi{eni pobudi se `rtvuvani na pohotta. Na{eto `ivotno te`neewe treba da bide odr`uvawe na teloto vo zdrava sostojba, so cel site organi od `iviot organizam da mo`at sovr{eno da rabotat. Bo`jite deca ne mo`at da go proslavat Boga so bolni tela ili zakr`laveni umovi. Onie koi {to popu{taat na koj i da e vid neumerenost, dali vo jadeweto ili pieweto, gi rasturaat svoite telesni sili i ja oslabnuvaat moralnata sila. (1890) C.T.B.H. 53

10. Zaradi toa {to zakonite na prirodata se Bo`ji zakoni, jasno e deka na{ata dol`nost e da se posvetime na gri`livo prou~uvawe na tie zakoni. Nie treba da gi prou~uvame nivnite barawa vo odnos na svoeto telo i da postapuvame vo soglasnost so niv. Nepoznavaweto na tie ne{ta pretstavuva grev.

[Svesnoto neznaewe go zgolemuva grevot – 53] “Zar ne znaete, deka telata va{i se Hristovi ~lenovi? Ili deka va{eto telo e hram na Svetiot Duh, Koj `ivee vo vas i vi e daden od Boga i deka ne si pripa|ate na samite sebesi? Skapo ste plateni. Zatoa proslavete Go Boga vo svoite tela i vo svoite du{i, koi se Bo`ji.” (1 Korintjanite 6:15, 19, 20). Na{ite tela se Hristova otkupena sopstvenost, i nam ne ni e dadena sloboda da postapuvame so niv kako {to toa nam ni e ugodno. ^ovekot go ima napraveno toa. Toj postapuval taka so svoeto telo kako zakonite na teloto da ne kaznuvaat. Preku izopa~eniot apetit negovite organi stanuvaat zaboleni i onesposobeni, a silite oslabeni. Site tie posledici koi {to gi ima predizvikano so svoite izmamlivi isku{enija, satanata gi upotrebuva za da mu se potsmeva na Boga. Toj go prezentira pred Boga, ~ove~koto telo koe Hristos go ima kupeno kako li~na sopstvenost; i kolku e ~ovekot neugledna slika za svojot Sozdatel! Bog e obes~esten so toa {to ~ovekot ima zgre{eno protiv svoeto telo, i gi ima izopa~eno svoite pati{ta. Koga ma`ite i `enite se vistinski obrateni, tie svesno }e gi po~ituvaat zakonite na `ivotot koi Bog gi ima vospostaveno vo nivnoto bitie, nastojuvaj}i taka da ja odbegnat telesnata, umnata i moralnata slabost. Poslu{nosta na tie zakoni treba da stane dol`nost na sekoj poedinec. Nie samite morame da gi snosime lo{ite posledici na prekr{eniot zakon. Nie morame da odgovarame pred Boga za svoite naviki i dela. Zaradi toa, pra{aweto za nas ne glasi: “[to svetot }e ka`e?”, tuku, “Kako jas, koj {to tvrdam deka sum hristijanin, }e postapuvam so `ivotot koj {to Bog mi go dal? ]e rabotam li za svoeto najgolemo zemsko i duhovno dobro, ~uvaj}i go svoeto telo kako hram vo koj prebiva Svetiot Duh, ili sebesi }e se `rtvuvam na svetovnite sfa}awa i na~inot na `ivot?” (1900) 6T 369, 370

Kazna zaradi neznaeweKazna zaradi neznaeweKazna zaradi neznaeweKazna zaradi neznaewe

11. Bog vospostavil zakoni koi {to upravuvaat so na{ite tela i tie zakoni koi {to Toj gi ima vospostaveno vo na{ite bitija se bo`estveni i za sekoe prestapuvawe postoi kazna, koja {to porano ili podocna mora da bide realizirana. Mno{tvoto od bolestite od koi {to ~ove~koto semejstvo stradalo i sè u{te strada, nastanale preku nepoznavaweto na zakonite koi {to vladeat vo ~ovekovoto telo. Izgleda kako da lu|eto se nezainteresirani za pra{aweto na

zdravjeto, i istrajno rabotat na toa celosno da go razorat svoeto telo, a koga se skr{eni i oslabeni vo teloto i duhot, baraat lekar i se trujat so lekovi do smrt.

Health Reformer, October, 1866

Ne sekoga{ vo neznaeweNe sekoga{ vo neznaeweNe sekoga{ vo neznaeweNe sekoga{ vo neznaewe

12. Koga zboruvaat za zdravjeto, lu|eto ~esto pati velat: “Nie znaeme mnogu pove}e od ona {to pravime.” Tie ne sfa}aat deka se odgovorni za sekoj zrak na svetlinata vo odnos na svoeto telesno dobro, i deka Bog sekoga{ ja nadyira sekoja nivna navika. So telesniot `ivot ne treba da se postapuva nemarno. Sekoj organ, sekoe vlakno na na{eto telo, treba sveto da bide ~uvano od {tetnite naviki. (1900) 6T 372

Odgovornost za svetlinataOdgovornost za svetlinataOdgovornost za svetlinataOdgovornost za svetlinata 13. Vo vremeto koga svetlinata za zdravstvenata reforma n# osvetli, i od toa vreme, sekoj den se postavuvaat pra{awa: “Praktikuvam li umerenost vo site ne{ta?” “Dali mojata e ishrana takva kako bi me dovela vo takva sostojba da mo`am da izvr{am najmnogu dobra?” Dokolku ne mo`eme da odgovorime potvrdno na tie pra{awa nie stoime osudeni pred Boga, zatoa {to Toj }e n# smeta site nas odgovorni za sekoja svetlina koja {to svetela na na{ata pateka. Bog ne gleda na vremeto na neznaeweto, no {tom svetlinata }e n# osvetli, Toj bara nie da gi promenime na{ite naviki koi {to go uni{tuvaat zdravjeto i da vospostavime pravilen odnos kon fizi~kite zakoni. Good Health, November, 1880

14. Zdravjeto e blago. Od site pominlivi dobra, toa e najdragoceno. Bogatstvoto, obrazovanieto, i ~esta skapo se steknuvaat so gubitokot na silata na zdravjeto. Nitu edno od niv ne mo`e da ni obezbedi sre}a dokolku zdravjeto nedostasuva. Zloupotrebata na zdravjeto, koe {to Bog ni go dal, e stra{en grev. Takvata zloupotreba n# oslabuva nas za `ivotot, od nas pravi gubitnici, duri i toga{, koga so takvite sredstva dostigneme koj i da e stepen na obrazovanie. (1890) C.T.B.H. 150 [Primeri na stradawe zaradi potcenuvawe na svetlinata – 119, 204]

15. Bog dare`livo se pogri`il za odr`uvaweto i sre}ata na site Svoi sozdanija; i dokolku Negovite zakoni nikoga{ ne bea prestapuvani, dokolku site postapuvaa vo harmonija so Bo`jata volja, toga{ rezultatot bi bil – zdravje, mir, i sre}a, na mestoto na mizerijata i postojanoto zlo. (1890) C.T.B.H. 151

16. Vnimatelna usoglasenot so zakonite, koi Bog gi ima vsadeno vo na{ite bitija, }e ni obezbedi zdravje, i }e go zapazi organizmot od lom. Health Reformer, August, 1866 [Reformata i Bo`jite na~ini za namaluvawe na stradawata – 788]

@rtva bez mana@rtva bez mana@rtva bez mana@rtva bez mana

17. Vo porane{nata Evrejska slu`ba bilo barano sekoja `rtva da bide bez mana. Vo stihot ni e ka`ano da gi dademe svoite tela vo `iva `rtva, sveta, prifatliva za Boga koja e na{ata razumna slu`ba. Nie sme Bo`ji sozdanija. Psalmistot, razmisluvaj}i za ~udesnoto Bo`je delo vo ~ove~koto telo, izviknuva: “Kolku sum prekrasno sozdaden!” Postojat mnogumina koi {to imaat nau~no obrazovanie, i ja poznavaat teorijata na vistinata, a koi ne gi razbiraat zakonite koi {to vladeat so nivnite tela. Bog ni ima dadeno sposobnosti i talenti i na{a obvrska e kako Negovi sinovi i }erki, najdobro da gi iskoristime. Dokolku nie gi oslabnuvame silite na duhot i teloto preku lo{i naviki ili popu{tawe na izopa~eniot apetit, bi bilo nevozmo`no za nas da go po~ituvame Boga onaka kako {to toa bi trebalo. (1890) C.T.B.H. 15

18. Bog bara teloto da mu se prinese vo `iva `rtva, a ne vo mrtva ili `rtva na umirawe. @rtvite na toga{nite Evrei morale da bidat bez mana, i zar bi Mu bilo ugodno na Boga da prifati ~ove~ka `rtva polna so bolesti i raspa|awe? Toj nam ni veli deka na{eto telo e hram

na Svetiot Duh i Toj bara od nas da se gri`ime za toj hram, za da istiot bi mo`el da stane pogodno `iveali{te za Negoviot Duh. Apostolot Pavle n# predupreduva: “Ne si pripa|ate na samite sebesi; skapo ste plateni. Zatoa proslavete Go Boga vo svoite tela i vo svoite du{i, koi se Bo`ji.” Site treba da bidat mnogu vnimatelni kako bi go zapazile svoeto telo vo najdobro zdravje, kako bi mo`ele da vr{at sovr{ena slu`ba na Boga, i gi izvr{uvaat svoite obvrski vo semejstvoto i op{testvoto. (1890) C.H. 121

Bedna `rtvaBedna `rtvaBedna `rtvaBedna `rtva 19. Potrebno e da se stekne znaewe za jadeweto, pieweto i oblekuvaweto, kako bi se zapazilo zdravjeto. Bolesta e predizvikana preku kr{ewe na zdravstvenite zakoni; taa e rezultat na kr{eweto na prirodnite zakoni. Na{a prva dol`nost, koja {to Mu ja dol`ime na Boga, na samite sebesi, i na svoite bli`ni, e poslu{nosta na Bo`jite zakoni, koi gi opfa}aat i zakonite na zdravjeto. Dokolku sme bolni, nie stavame breme koe gi optovaruva na{ite prijateli a sebesi se onesposobuvame za izvr{uvawe na svoite dol`nosti kon svoite semejstva i kon svoite bli`ni. A koga preranata smrt stane posledica na na{eto prekr{uvawe na prirodnite zakoni, toga{ nanesuvame bolka i stradawe na drugite; nie gi li{uvame svoite bli`ni od pomo{ta koja treba da im ja pru`ime dodeka sme `ivi, gi li{uvame svoite semejstva od utehata i pomo{ta koja {to bi mo`ele da im ja pru`ime i go krademe Boga vo slu`bata koja {to Toj ja pobaruva od nas za napredokot na Negovata slava. Zar nie, toga{ ne sme prestapnici na Bo`jiot zakon vo najlo{a smisla? Me|utoa Bog e mnogumilostiv, `alostiv i ne`en i koga svetlinata dopre do onie koi {to go naru{ile svoeto zdravje preku gre{ni popu{tawa, koga }e se osvedo~at za grevot, se pokajat i baraat pro{ka, Toj ja prifa}a taa bedna `rtva koja Mu se daruva i gi prima niv. O, kakva e taa ne`na milosrdnost {to Toj ne go odbiva ostatokot na zloupotrebeniot `ivot na gre{nikot koj {to strada i koj se kae! Vo svojata veli~estvena milost, Toj gi spasuva ovie du{i kako od ogan. Me|utoa, kakva slaba, `alosna `rtva se prinesuva na ~istiot i svet Bog! Blagorodnite sposobnosti bile paralizirani preku gre{nite naviki na gre{noto popu{tawe. Streme`ite se izopa~eni, a du{ata i teloto obezli~eni.

(1872) 3T 164, 165

Zo{to svetlina za Zdravstvenata Reforma?Zo{to svetlina za Zdravstvenata Reforma?Zo{to svetlina za Zdravstvenata Reforma?Zo{to svetlina za Zdravstvenata Reforma?

20. Gospod dozvolil vo ovie posledni denovi da n# osvetli Negovata svetlina za da mo`at mrakot i temninata, koi se nasobrale vo tekot na izminatite generacii srede gre{noto popu{tawe, do nekade da bidat rasterani i za da mo`at da se namalat zlata koi {to se posledica na neumerenosta vo jadeweto i pieweto. Gospod vo Svojata mudrost ima sozdadeno plan kako da go dovede Svojot narod vo sostojba vo koja bi bil odvoen od svetot vo duhot i delata, za nivnite deca da ne bidat taka lesno odvedeni vo idolopoklonstvo, i da ne stanat izvalkani od izopa~enosta koja vladee vo ovoj vek. Bo`ji plan e vernite roditeli i nivnite deca, da istapat kako `ivi Hristovi pretstavnici, kandidati za ve~en `ivot. Site onie koi {to imaat udel vo bo`estvenata priroda }e ja odbegnat izopa~enosta koja vo svetot e predizvikana preku pohotta. Ne e vozmo`no za onie koi {to mu ugoduvaat na apetitot da go dostignat hristijanskoto sovr{enstvo.

(1870) 2T 399, 400

21. Bog dozvolil svetlinata za zdravstvenata reforma da n# osvetli vo ovie posledni denovi, za da mo`eme da ~ekorime vo svetlinata i gi odbegneme mnogute opasnosti na koi {to }e bideme izlo`eni. Satanata raboti so golema sila za da gi navede lu|eto da mu popu{taat na apetitot, da gi zadovoluvaat svoite naklonetosti i da gi pominuvaat svoite denovi vo bezgri`na nerazumnost. Toj nudi privle~nost vo `ivotot ispolnet so sebi~no u`ivawe i popu{tawe na strastite. Neumerenosta gi potkopuva silite na umot i teloto. Onoj koj {to e sovladan na takov na~in, se nao|a na satansko tlo na koe }e bide isku{uvan i voznemiruvan, i na kraj celosno upravuvan na zadovolstvo od neprijatelot na seta pravednost. (1890) C.T.B.H. 75

22. So cel da se zapazi zdravjeto, neophodna e umerenost vo site ne{ta – umerenost vo rabotata, umerenost vo jadeweto i pieweto. Na{iot nebesen Tatko ispratil svetlina za zdravstvenata reforma kako {tit od zlata koi {to se rezultat od izopa~eniot apetit, i za onie koi {to ja sakaat ~istotata i svetosta da soznaat kako razumno da gi koristat dobrata koi {to Toj im gi dal, i preku ispoluvawe na umerenost vo sekojdnevniot `ivot, da mo`at da bidat posveteni preku vistinata. (1890) C.H. 120, 121 23. Sekoga{ da imame na um daka golemata cel na zdravstvenata reforma e postignuvawe na celosen razvoj na umot, du{ata i teloto. Site zakoni na prirodata – koi {to se Bo`ji zakoni – se odredeni za na{e dobro. Poslu{nosta kon tie zakoni }e ja zgolemat na{ata sre}a vo ovoj `ivot, i }e ni pomogne vo podgotovkata za ve~niot `ivot. (1890) C.T.B.H. 120

Zna~eweto na zdravstvenite na~elaZna~eweto na zdravstvenite na~elaZna~eweto na zdravstvenite na~elaZna~eweto na zdravstvenite na~ela

24. Mene mi be{e poka`ano deka na~elata, koi {to ni bea dadeni vo prvite denovi na Porakata, denes se isto taka va`ni i treba da se smetaat isto taka zna~ajni kako toga{ koga bea dadeni. Postojat nekoi koi {to nikoga{ ne ja sledele svetlinata dadena vo pogled na pra{aweto za ishranata. Sega e vreme da se vozdigne svetlinata, za da zasveti so jasni, sjajni zraci. Na~elata na zdraviot na~in na `iveewe za nas poedine~no i kako narod, zna~at mnogu. . . . Sega site se na proba i na ispit. Nie sme krsteni vo Hrista, i dokolku go izvr{uvame svojot del, vo odvojuvaweto od seto ona {to mo`e da n# zadr`uva dole i da n# napravi nas toa {to nie ne bi trebalo da bideme, }e dobieme sila da porasneme vo Hrista, koj {to e na{ `iv Poglavar i }e go vidime Bo`jeto spasenie. Edinstveno koga sme razumni vo pogled na na~elata na zdraviot na~in na `iveewe, }e mo`eme celosno da staneme svesni za zlata koi {to proizleguvaat od nepravilnata ishrana. Onie, koi otkako gi uvidele svoite gre{ki, imaat hrabrost da gi promenat svoite naviki, }e sfatat deka reformniot proces pobaruva borba i mnogu istrajnost; no koga edna{ }e se oblikuva pravilniot vkus, }e sfatat deka hranata koja {to porano ja upotrebuvale i ja smetale za ne{tetna, poleka no sigurno postavila temel na dispepsija (slabo varewe) i drugi zaboluvawa. (1909) 9T 158-160

Vo prvite redovi na reformatoriteVo prvite redovi na reformatoriteVo prvite redovi na reformatoriteVo prvite redovi na reformatorite

25. Adventistite na sedmiot den raspolagaat so vistini od golema va`nost. Pred pove}e od ~etirieset godini, Gospod ni dade posebna svetlina vo pogled na zdravstvenata reforma, no kako ~ekorime nie vo taa svetlina? Kolkumina imaat odbieno da `iveat vo harmonija so Bo`jite soveti! Kako narod nie treba da napreduvame proporcionalno spored dobienata svetlina. Na{a dol`nost e da gi razbereme i po~ituvame na~elata na zdravstvenata reforma. Vo pogled na umerenosta nie treba da sme pred site drugi lu|e; no sepak me|u nas postojat dobro upateni vernici, a duri i propovednici na Evangelieto, koi {to imaat malku po~it kon svetlinata koja {to Bog ni ja ima dal vo vrska so ovoj predmet. Tie jadat kako {to im se dopa|a i rabotat kako {to toa im e ugodno. Neka onie koi {to se u~iteli i voda~i vo na{eto delo cvrsto go zazemat svojot stav vrz temelot na Biblijata vo pogled na zdravstvenata reforma i neka dadat vistinsko svedo{tvo do onie za koi {to nie veruvame, deka `iveat vo poslednite denovi od istorijata na ovaa Zemja. Mora da se povle~e linija koja }e gi odvoi onie koi {to mu slu`at na Boga od onie koi {to si slu`at na samite sebesi. (1909) 9T 158 26. Zar onie koi {to “~ekaat da se ispolni bla`enata nade` i da se javi slavata na velikiot Bog i na{iot Spasitel, Isusa Hrista, Koj se dade samiot Sebesi za nas, za da n# izbavi od sekoe bezzakonie i da n# o~isti, ta da Mu bideme narod izbran, revnosten kon dobri dela,” bidat zad verskite zanesenici na ova vreme koi {to nemaat vera vo skoroto doa|awe na na{iot Spasitel? Posebniot narod koj {to Toj go ~isti za sebe, za da bide odveden na Nebo bez da vidi smrt, ne smee da nazaduva vo odnos na drugite vo dobrite dela. Vo svoite napori da se o~istat sebesi od seta rasipanost na teloto i duhot, usovr{uvaj}i svetost vo strav Bo`ji, tie treba da bidat isto

tolku pred site ostanati lu|e na Zemjata, kako {to e i nivnoto ime mnogu povozvi{eno od toa na drugite. (1867) 1T 487

Zdravstvenata reforma i molitvata za bolniteZdravstvenata reforma i molitvata za bolniteZdravstvenata reforma i molitvata za bolniteZdravstvenata reforma i molitvata za bolnite 27. So cel da bidat is~isteni i da ostanat ~isti, adventistite na sedmiot den mora da go imaat Svetiot Duh vo svoite srca i vo svoite domovi. Gospod mi dade svetlina deka, koga sovremeniot Izrael }e se ponizi pred Nego i go is~isti hramot na svojata du{a od sekoja ne~istotija, Toj }e gi vosli{i nivnite molitvi za bolnite i }e ja blagoslovi upotrebata na Negovite lekovi za bolesta. Koga vo vera ~ovekot ~ini s# {to mo`e za da ja sovlada bolesta, koristej}i ednostavni metodi na le~ewe koi {to Bog gi ima dadeno, toga{ negovite napori }e bidat od Boga blagosloveni. Dokolku, posle tolku mnogu svetlina, koja {to Bog ja dal, Bo`jiot narod neguva lo{i naviki, popu{taj}i si sebesi i odbivaj}i da se reformira, }e pretrpi neminovni posledici od prestapot. Dokolku odlu~at da po sekoja cena go zadovoluvaat izopa~eniot apetit, Bog nema na ~udesen na~in da gi spasi niv od posledicite na nivnoto popu{tawe. Tie “}e le`at vo maki.” (Isaija 50:11). Onie koi {to }e ja odberat voobra`enosta, velej}i: “Bog me isceli, i ne e potrebno da ja ograni~uvam svojata ishrana; jas }e jadam i pijam kako {to toa mi e ugodno,” naskoro vo teloto i du{ata }e ja po~uvstvuvaat potrebata za Bo`jata iscelitelna sila. Zaradi toa {to Bog milostivo ve iscelil, ne treba da mislite deka mo`ete da gi sledite navikite na svetot vo popu{taweto na samite sebesi. ^inete go ona {to Hristos go zapoveda po Svoeto delo na isceluvawe: “Odi i ne gre{i pove}e.” (Jovan 8:11). Apetitot ne smee da bide va{ bog. (1909) 9T 164, 165

28. Zdravstvenata reforma e granka na posebnoto Bo`je delo za blagoslov na Negoviot narod. . . Jas vidov deka pri~inata zo{to Bog potpolno ne gi vosli{uva molitvite na Svoite slugi za bolnite me|u nas, be{e taa deka Toj so toa ne bi mo`el da se proslavi, zatoa {to istite gi prestapuvaa zakonite na zdravjeto. Isto taka vidov deka Toj predvidel plan za zdravstvenata reforma i Zdravstveniot Institut, kako podgotovka na patot za celosno vosli{uvawe na molitvite od vera. Verata i dobrite dela treba da odat raka pod raka vo pomagaweto na zabolenite me|u nas, i vo nivnoto osposobuvawe za proslavuvawe na Boga vo ovoj svet, i da bidat spaseni pri Hristovoto doa|awe. (1867) 1T 560, 561

29. Mnogumina imaat o~ekuvawe deka Bog }e gi zapazi od bolesta samo zaradi toa {to tie Go molele Toj toa da go napravi. Me|utoa, Bog ne gi vosli{il nivnite molitvi, zaradi toa {to nivnata vera ne be{e usovr{ena preku dela. Bog nema da raboti na ~udesen na~in za da gi zapazi od bolesta onie koi {to ne se gri`at za sebesi, tuku postojano gi prekr{uvaat zakonite na zdravjeto, i ne pravat nikakvi napori za da ja spre~at bolesta. Koga nie od svoja strana pravime s# {to mo`eme za da imame dobro zdravje, toga{ mo`eme da o~ekuvame deka blagoslovenite rezultati }e sledat, i mo`eme da go molime Boga vo vera da gi blagoslovi na{ite napori za zapazuvawe na zdravjeto. Toj toga{ }e gi vosli{i na{ite molitvi, dokolku Negovoto ime bide proslaveno preku toa. Me|utoa, site neka razberat deka treba i da izvr{at odredena rabota. Bog nema so ~uda da go zapazi zdravjeto na onie koi trgnale po siguren pat na bolesta so svoeto bezgri`no nepo~ituvawe na zdravstvenite zakoni. Onie koi {to }e go zadovoluvaat svojot apetit, i potoa stradaat zaradi svojata neumerenost, i zemaat lekovi za da toa go ubla`at, mo`at da bidat sigurni deka Bog nema da se zazeme da go spasi nivnoto zdravje i `ivot koj {to taka nepromisleno se dovedeni vo opasnost. Pri~inata ja predizvikala posledicata. Mnogumina, kako svoe posledeno pribe`i{te gi prifa}aat upatstvata od Bo`jata re~, i baraat od stare{inite na crkvata da se molat za obnovuvawe na nivnoto zdravje. Bog ne smeta za ugodno da odgovori na molitvite koi {to se upateni za takvite, zatoa {to Toj znae deka, dokolku zdravjeto im se obnovi, tie povtorno }e go `rtvuvaat na oltarot na

nezdraviot apetit. (1864) Sp. Gifts IV, 144, 145 [Vidi – 713]

Pouka od neuspehot na IzraelPouka od neuspehot na IzraelPouka od neuspehot na IzraelPouka od neuspehot na Izrael 30. Bog mu veti na toga{niot izraelski narod deka, dokolku strogo se pridr`uvaat do Nego, i gi izvr{uvaat site Negovi barawa, Toj }e gi zapazi od site bolesti kakvi {to im nanese na Egiptjanite; no toa vetuvawe be{e dadeno pod uslov na poslu{nosta. Dokolku Izraelcite gi po~ituvaa dadenite upatstva, i gi koristele svoite prednosti, tie bi bile za svetot pouka za zdravjeto i prosperitetot. Izraelcite ne uspeaa da ja ispolnat Bo`jata cel, i zatoa ne uspeaa da gi primat blagoslovite koi {to mo`ea da gi dobijat. Me|utoa, Josif, Daniel, Mojsej i Ilija, i mnogu drugi se za nas blagorodni primeri za pravilniot na~in na `iveewe. Istata vernost i denes }e donese isti rezultati. Za nas e zapi{ano: “Vie ste rod izbran, carsko sve{tenstvo, sveta nacija, poseben narod, za da gi vozvestite sovr{enstvata na Onoj, Koj {to ve povikal od temninata vo Svojata ~udesna svetlina.” (1. Petrovo 2:9) (1909) 9T 165

31. Dokolku Izraelcite bea poslu{ni na primenite instrukcii i se polzuvaa od svoite prednosti, tie bi bile za svetot o~igledna pouka za zdravjeto i prosperitetot. Dokolku kako narod tie `iveele vo soglasnost so Bo`jiot plan, bi bile zapazeni od bolestite koi gi napa|ale drugite nacii. Bi poseduvale telesna i umstvena sila so koja bi gi nadminuvale site drugi narodi. (1905) MH 283 [Vidi isto 641-644]

Hristijanskata trkaHristijanskata trkaHristijanskata trkaHristijanskata trka 32. “Ne znaete li, deka onie koi {to se natprevaruvaat na trkali{te, tr~aat site, no samo eden dobiva nagrada? Taka tr~ajte i vie, za da dobiete. Sekoj {to se bori, od s# se vozdr`uva: onie – za da dobijat raspadliv venec, a nie – traen.” Ovde se izlo`eni dobrite rezultati na samokontrolata i umerenite naviki. Raznite igri me|u anti~kite Grci koi bile odr`uvani vo ~est na nivnite bogovi, se pretstaveni pred nas preku apostolot Pavle za da ni ja prika`at duhovnata borba i nejzinata nagrada. Onie koi {to u~estvuvale vo takvite igri bile podgotvuvani pod najstroga disciplina. Sekoe popu{tawe koe bi mo`elo da gi oslabi fizi~kite sili bilo zabraneto. Rasko{nata hrana i vinoto ne bile dozvoleni, se so cel da se unapredat telesnata sila, duhovnata mo} i cvrstinata. Da se dobie nagradata za koja {to tie se borele – venec od cve}iwa koi venat, postaven srede aplauzot na mno{tvoto – bilo smetano za najgolema ~est. Dokolku tolku mnogu mo`elo da se trpi, dokolku se poka`alo tolku mnogu samoodreknuvawe vo nade` da se dobie bezvredna nagrada, koja {to samo najdobriot mo`el da ja osvoi, kolku mnogu pogolema treba da bide `rtvata, kolku mnogu pove}e treba da se ima volja za samoodreknuvawe za neraspadlivata kruna, i ve~niot `ivot! Pred nas postoi delo koe {to treba da se izvr{i – va`no i seriozno. Site na{i naviki, vkusovi, i naklonetosti mora da se vospituvaat vo harmonija so zakonite na `ivotot i zdravjeto. Na toj na~in nie }e mo`eme da si obezbedime najdobra fizi~ka sostojba, i bistrina na umot kako bi mo`ele da pravime razlika me|u zloto i dobroto. (1890) C.T.B.H. 25

Primerot na DanielPrimerot na DanielPrimerot na DanielPrimerot na Daniel

33. So cel pravilno da go razbereme predmetot na umerenosta, morame da go razgleduvame od Bibliska retrospektiva; nikade nema da mo`eme da najdeme taka opse`en i silen prikaz za vistinskata umerenost i blagoslovite koi {to ja pratat, kako {to ni e toa dadeno vo `ivotot na prorokot Daniel i negovite evrejski drugari, vo dvorovite na Vavilon. . . Bog sekoga{ gi po~ituva ispravnite. Mladi~ite od zemjite koi bea pot~ineti od golemiot osvojuva~, i koi vetuvaa najmnogu, bile sobrani vo Vavilon, no me|u site niv, evrejskite zarobenici nemaa konkurent. Ispravenata stava, sigurniot, elasti~en ~ekor, ubaviot izgled,

zdravite setila, ~istiot zdiv – site tie bea mnogubrojni svedo{tva vo polza na dobrite naviki – osobini na blagorodnost so koja {to prirodata gi po~estuva onie koi {to se poslu{ni na nejzinite zakoni. Istorijata za Daniel i negovite drugari e zapi{ana na stranicite na vdahnovenata Re~ vo polza na mladite vo site podocne`ni vekovi. Toa {to tie go imaat napraveno, lu|eto mo`at da go ~inat. Stoea li ovie mladi Evrei cvrsto srede golemite isku{enija, ponesuvaj}i blagorodno svedo{tvo vo polza na vistinskata umerenost? Dene{nite mladi mo`at da dadat sli~no svedo{tvo. Poukata koja {to tuka ni e dadena e takva, za dobro da razmisluvame za nea. Na{ata opasnost ne e od nema{tijata tuku od izobilstvoto. Nie sme postojano isku{uvani da bideme neumereni. Onie koi {to sakaat da gi zapazat svoite sili neoslabeni za Bo`jata slu`ba, moraat da vodat smetka za strogata umerenost vo koristeweto na Negovite darovi kako i celosno vozdr`uvawe od sekoe {tetno ili poni`uva~ko popu{tawe. Generacijata koja sega se podiga e opkru`ena so mamki podgotveni da go isku{uvaat apetitot. Posebno vo golemite gradovi, sekoj oblik na popu{tawe e primamliv i predizvikuva~ki. Onie koi {to, kako Daniel, }e go odbijat isku{enieto, }e po`neat nagrada za svoite umereni naviki. So svojata pogolema telesna sila i zgolemena izdr`livost, tie sozdavaat za{teda koj {to mo`at da ja koristat vo slu~aj na potreba. Pravilnite fizi~ki naviki ja unapreduvaat umnata superiornost. Umnata mo}, telesnata sila i dolgiot `ivot zavisat od nepromenlivite zakoni. Tuka ne postoi slu~ajnost. Bogot na prirodata nema da intervenira za da gi zapazi lu|eto od posledicite na prekr{uvaweto na prirodnite zakoni. Ima mnogu vistina vo izrekata: ”Sekoj ~ovek e kova~ na svojata sre}a.” Dodeka roditelite se odgovorni za oblikuvaweto na karakterot, kako i za obrazuvaweto i vospituvaweto na svoite sinovi i }erki, sepak e vistina deka na{ata polo`ba i korisnost vo svetot vo golema merka zavisat od na{ata nasoka na deluvawe. Daniel i negovite drugari gi u`ivaa prednostite od pravilnoto vospituvawe i obrazovanie vo ranata mladost, no samo tie prednosti ne bi napravile od niv toa {to tie bea. Dojde vremeto koga morale samite za sebesi da deluvaat – koga nivnata idnina zavise{e od nivnoto sopstveno vladeewe. Toga{ tie odlu~ija da bidat dosledni kon poukite koi {to im bea dadeni vo detstvoto. Stravot Bo`ji, koj {to e po~etok na mudrosta, be{e osnova na nivnata golemina. Negoviot Duh ja zajaknuva{e sekoja dobra namera, sekoja blagorodna odluka. (1890) C.T.B.H. 25-28

34. Na mladite [Daniel, Ananija, Mihael i Azarija] vo toa u~ili{te ne samo {to im bil dozvolen pristap vo carskata palata, tuku be{e i odredeno da se hranat od mesoto i pijat od vinoto, koe {to doa|a{e od carskata trpeza. Vo seto toa carot smeta{e deka ne samo {to im uka`al golema ~est, tuku im obezbedil najdobar telesen i mentalen razvoj koj {to mo`e{e da se postigne. Vo hranata koja bila iznesuvana pred carot ima{e i svinsko i drug vid na meso, koe bilo proglaseno za ne~isto preku Mojseeviot zakon, i koe za Evreite be{e posebno zabraneto za jadewe. Tuka Daniel be{e doveden pred serizna proba. ]e bide li veren na u~ewata na svoite tatkovci vo pogled na hranata i pijalocite, navreduvaj}i go carot, i taka gubej}i ja verojatno ne samo polo`bata tuku i `ivotot, ili }e ja pregazi Bo`jata zapoved i ja zadr`i carevata blagonaklonetost, na takov na~in obezbeduvaj}i se so golemi intelektualni prednosti i najlaskav svetski uspeh. Daniel dolgo ne se koleba{e. Toj odlu~il cvrsto da stoi vo svojata ~estitost, bez ogled na rezultatite. Toj “naumi da ne se oskvernuva so jadeweto od carskata trpeza i od vinoto, {to go pie{e carot.” Me|u onie koi denes ispovedaat deka se hristijani, ima mnogumina koi {to bi donele zaklu~ok deka Daniel bil premnogu poseben i bi go proglasele za tesnograd i fanatik. Tie smetaa deka pra{aweto za jadeweto i pieweto e od mnogu malo zna~ewe za da pobaruva taka odlu~en stav – stav koj vovlekuva verojatna `rtva na sekoja zemska prednost. Me|utoa, onie koi {to taka mislat }e vostanovat na sudniot den deka se odvratile od Bo`jite jasni barawa, i deka go proglasile svoeto mislewe kako merilo za dobroto i zloto. Tie }e utvrdat deka toa {to za niv izgledalo bezna~ajno ne bilo taka vo Bo`jite o~i. Negovite barawa treba verno da se poslu{aat. Onie koi {to prifa}aat i po~ituvaat edno od Negovite na~ela, bidej}i im e ugodno taka da ~inat, a }e otfrlat drugo zaradi toa {to negovoto po~ituvawe bara izvesna `rtva, go sni`uvaat meriloto

na pravdata i preku svojot primer gi vodat drugite lesno da gledaat na Bo`jiot svet zakon. “Taka veli Gospod,” treba da bide na{e pravilo vo site ne{ta . . . Karakterot na Daniel e pretstaven pred svetot kako izrazit primer za ona {to Bo`jata blagodat mo`e da napravi od lu|eto padnati po priroda i izopa~eni od grevot. Zapisot za negoviot blagoroden `ivot na samoodreknuvawe e ohrabruvawe za celiot ~ove~ki rod. Od nego nie mo`eme da sobereme sila za da mo`eme uspe{no da se sprotivstavime na isku{enieto, i cvrsto, vo krotost, da stoime za pravdata pod najte{kite isku{enija. Daniel mo`el da najde uverlivo opravduvawe za da se odvoi od svoite strogi umereni naviki; no Bo`jeto odobrenie be{e podrago za nego otkolku naklonosta od najmo}niot zemski vladetel – podrago duri i od samiot `ivot. Bidej}i so svoeto pristojno odnesuvawe steknal naklonetost od Amelsar, slu`benikot zadol`en za evrejskite mom~iwa, Daniel go zamolil da im dozvoli da ne jadat od carskoto jadewe i da ne pijat od negovoto vino. Amelsar se pla{e{e deka dokolku se soglasi so toa barawe, bi mo`el da go predizvika carevoto nezadovolstvoto i taka go dovede svojot `ivot vo opasnost. Kako i mnogumina vo dene{no vreme, i toj misle{e deka umerenata ishrana }e im dade na ovie mom~iwa bled i bole`liv izgled i slabi muskuli, dodeka obilnata hrana od carevata trpeza bi gi napravila niv rumeni i ubavi, vgraduvaj}i im pogolema telesna sila. Daniel zamoli slu~ajot da bide re{en preku desetodneven test – Na evrejskite mladi~i za vreme na toj kratok period da im bide dozvoleno da jadat ednostavna hrana, dodeka nivnite drugari zemaat del vo carskoto jadewe. Baraweto kone~no be{e odobreno i Daniel se ~uvstvuva{e uveren deka go ima dobieno slu~ajot. Iako mlad, toj gi ima{e uvideno {tetnite vlijanija na vinoto i rasko{niot `ivot vrz telesnoto i umstvenoto zdravje. Na krajot na desette dena be{e vostanoveno deka dobieniot rezultatot be{e daleku sprotiven od o~ekuvawata na Amelsar. Ne samo vo li~niot izgled, tuku i vo fizi~kata sila i umstvenosta, onie koi {to bea umereni vo svoite naviki bile zabele`livo posuperiorni od svoite drugari koi {to mu popu{taa na apetitot. Po ovaa proba, na Daniel i negovite drugari im be{e dozvoleno da prodol`at so svojata ednostavna ishrana vo tekot na celoto nivno obrazovanie za dol`nostite vo carstvoto.

Bo`jeto odobrenie pridobieno Gospod so odobruvawe ja nabquduva{e cvrstinata i samootka`uvaaweto na ovie evrejski mom~iwa, i Negoviot blagoslov gi slede{e. Toj “im daruva znaewe i razbirawe na sekakva kniga i mudrost, a na Daniel mu podari u{te da tolkuva i sekakvi videnija i soni{ta.” Po istekot od trite godini od obrazovanieto, koga carot ja ispituva{e nivnata sposobnost, toj “ne najde nitu eden kako Daniel, Ananij, Misail i Azarij, i potoa tie po~naa da slu`at pred carot. I vo s#, za {to se bara{e mudrost i razbirawe, i za {to i da gi pra{a{e carot, gi najde za deset pati podobri od site gata~i i gleda~i, kolku {to gi ima{e vo celoto negovo carstvo.” Ova e pouka za site nas, a posebno za mladite. Strogata pokornost na Bo`jite barawa blagotvorno deluva na zdravjeto na teloto i umot. So cel da se dostigne najvisok stepen na moralno i umno dostignuvawe, potrebno e da se bara mudrost i sila od Boga, i da se pridr`uva do stroga umerenost vo site naviki na `ivotot. Vo iskustvoto na Daniel i negovite drugari, imame primer za pobedata na na~elata nad isku{enijata da se popu{ti na apetitot. Toa ni poka`uva deka mladite mo`at da trumfiraat nad strastite na teloto, blagodarej}i na verskite na~ela i da ostanat verni na Bo`jite barawa, duri i po cena na golema `rtva.

R. & H., Jan. 25, 1881 [Ishranata na Daniel - 117, 241, 242]

Nepodgotveni za Glasnata VikaNepodgotveni za Glasnata VikaNepodgotveni za Glasnata VikaNepodgotveni za Glasnata Vika

35. Mene mi be{e poka`ano deka zdravstvenata reforma, e del od trojnata angelska vest, i isto tolku tesno povrzana so nea kako {to rakata i dlankata se povrzani so ~ove~koto telo. Jas vidov deka nie kako narod morame da napravime ~ekor napred vo ova golemo delo. Propovednicite i narodot moraat slo`no da rabotat. Bo`jiot narod ne e podgotven za glasniot vik na Tretiot angel. Toj treba za sebesi da izvr{i delo koe ne treba da mu se prepu{ti na Boga da go izvr{i za nego. Toa e delo na sekoj poedinec; nikoj ne mo`e da go izvr{i za drug. “Imaj}i

vakvi vetuvawa, da se o~istime od sekakva ne~istotija na teloto i na duhot, pa da usovr{uvame svetost vo strav Bo`ji.” Neumerenosta vo jadeweto e grevot koj {to preovladuva vo ovoj vek. Pohotniot apetit napravil robovi od ma`ite i `enite, gi zamra~il nivnite umovi i gi otapil do toj stepen nivnite moralni ~uvstva taka da svetite, vozvi{eni vistini na Bo`jiot zbor ne se ceneti. Niskite strasti imaat zavladeano so lu|eto. So cel da bide podgotven za preobrazuvawe, narodot Bo`ji mora da se poznava sebesi. Toj mora da go poznava svoeto telo, za da mo`e zaedno so pslamistot da izvikne: “Te proslavuvam, zatoa {to sum ~udesno sozdaden.” Tie sekoga{ treba apetitot da go imaat pod vlast na moralnite i na umnite sili. Teloto treba da bide sluga na umot, a ne umot na teloto.

(1867) 1T 486, 487

Podgotovka za Osve`uvawetoPodgotovka za Osve`uvawetoPodgotovka za Osve`uvawetoPodgotovka za Osve`uvaweto

36. Bog bara od Svojot narod da se o~isti sebesi od seta ne~istotija na teloto i duhot, usovr{uvaj}i svetost vo strav Bo`ji. Site onie koi {to se ramnodu{ni i koi go odbegnuvaat ova delo, o~ekuvaj}i Bog da go stori za niv toa {to Toj bara tie da go storat za sebesi, }e se najdat lesni, koga krotkite od Zemjata, koi {to gi izvr{ile Negovite sudovi, }e bidat za{titeni vo denot na Bo`jiot gnev. Mene mi be{e poka`ano toa deka dokolku Bo`jiot narod ne se obiduva, da go izvr{i svojot del, tuku ~eka osve`uvaweto da dojde vrz nego i gi otstrani nivnite zla i gi ispravi nivnite gre{ki; dokolku se potpiraat na toa taka da se o~istat od ne~istotijata na teloto i duhot, i se osposobat za u~estvo vo silniot vik na Tretiot angel, toj }e se najde nepodgotven. Osve`uvaweto ili silata Bo`ja }e dojde edinstveno vrz onie koi se imaat podgotveno sebesi za toa, na na~in izvr{uvaj}i go ona koe {to Bog im go nalo`uva, odnosno ~istej}i se sebesi od seta ne~istotija na teloto i duhot, vo strav Bo`ji.

(1867) 1T 619 Povik do koleblivitePovik do koleblivitePovik do koleblivitePovik do koleblivite

37. Nesproveduvaweto na ispravnite na~ela ja ima rasipano istorijata na Bo`jiot narod. Neprekinato nazaduvawe vo zdravstvenata reforma, uslovi golem nedostatok na duhovnost koe {to go ima obes~esteno Boga. Podignati se prepreki kakvi nikoga{ ne bi se videle dokolku Bo`jiot narod ~ekore{e vo svetlinata. Zar nie koi imame takvi golemi prednosti }e dozvolime vo ovoj svet drugi da napreduvaat pred nas vo pogled na zdravstvenata reforma? Zar }e gi omalova`ime na{ite umovi i }e gi zloupotrebime svoite talenti preku pogre{en na~in na ishrana? Zarem na{ata nedoslednost }e stane predmet na osuda? Zar }e `iveme taka nehristijanski `ivot {to Spasitelot }e bide zasramen da ne nare~e svoi bra}a? Zar nema poprvo da go vr{ime zdravstveno-misionskoto delo koe {to e Evangelie vo praksa, i da `iveeme na takov na~in, za da mirot Bo`ji mo`e da vladee vo na{ite srca? Zarem nema li da go ostranime sekoj kamen na sopnuvawe od pred nozete na nevernicite, sekoga{ imaj}i go na um ona {to e vistinsko Hristijanstvo? Mnogu e podobro da se otka`eme od hristijanskoto ime otkolku da ispovedame deka sme hristijani, dodeka vo isto vreme mu popu{tame na apetitot, koj {to gi zasiluva nesvetite nagoni. Gospod povikuva sekoj vernik da go posveti svojot `ivot bezrezervno vo Negovata slu`ba. Toj povikuva za odlu~na reforma. Site sozdanija pod neboto vozdi{uvaat pod prokletstvo. Bo`jiot narod treba da zavzeme takvo mesto za da mo`e da raste vo blagodatta, posvetuvaj}i gi so vistinata, teloto, du{ata i duhot. Koga tie }e se odvojat od site popu{tawa koi {to go naru{uvaat zdravjeto, }e dobijat pojasno sfa}awe za toa vo {to se sostoi vistinskata pobo`nost. Prekrasna promena }e se do`ivee vo verskoto iskustvo.

(R. & H., May 27, 1902) C.H. 578, 579

Site }e bideme isSite }e bideme isSite }e bideme isSite }e bideme isprobaniprobaniprobaniprobani

38. Od golema va`nost e da site nie poedine~no go izvr{uvame dobro svojot del, i da izgradime pravilno mislewe za toa {to treba da jademe i pieme, i kako treba da `iveeme za da

go zapazime zdravjeto. Site }e bidat isprobani za da se vidi dali }e gi prifatime na~elata na zdravstvenata reforma ili }e odime po patot na samougoduvaweto. Neka nikoj ne misli deka mo`e da ~ini onaka kako {to mu e ugodno vo pogled na ishranata. Neka site koi pred vas sedat na trpezata, vidat deka se dr`ite za na~elata na pravilnata ishrana, kako i site drugi na~ela, kako bi mo`ela slavata Bo`ja da se otkrie. Vie ne mo`ete poinaku da ~inite; zatoa {to treba da izgradite karakter za idniot, ve~en `ivot. Golemi odgovornosti po~ivaat vrz sekoja ~ove~ka du{a. Da gi razbereme tie odgovornosti, i blagorodno da gi nosime vo Bo`joto ime. Do sekoj eden koj pa|a vo isku{enie da mu popu{ta na apetitot jas bi mo`ela da pora~am: “Ne mu se predavaj na isku{enieto, tuku ograni~i se vo upotrebata na zdrava hrana. Vie mo`ete da se u~ite da u`ivate vo zdravata ishrana.” Gospod im pomaga na onie koi {to nastojuvaat da si pomognat sebesi, no ako lu|eto ne vlo`at posebni napori da ja sledat Bo`jata volja i namera, kako toga{ Toj mo`e da raboti so niv? Da go izvr{ime svojot del, izgraduvaj}i go svoeto spasenie so strav i treperewe – so strav i treperewe za da ne gre{ime vo postapuvaweto so svoeto telo, bidej}i sme obvrzani pred Boga da gi so~uvame vo {to e mo`no podobra sostojba. R. & H., Feb. 10, 1910

Vistinskata reforma e reformVistinskata reforma e reformVistinskata reforma e reformVistinskata reforma e reforma na srcetoa na srcetoa na srcetoa na srceto

39. Onie koi {to bi sakale da rabotat vo Bo`jata slu`ba ne treba da te`neat kon svetovni u`ivawa i sebi~ni ugoduvawa. Lekarite vo na{ite ustanovi mora da bidat ispolneti so `ivite na~ela na zdravstvenata reforma. Lu|eto nema nikoga{ da bidat vistinski umereni, s# dodeka blagodatta Hristova ne stane na~elo koe prebiva vo srceto. Site sve~eni obvrski vo svetot nema da te napravat tebe ili tvojata sopruga zdravstveni reformatori. Samo bukvalnoto vozdr`uvawe od hranata nema da gi izlekuva va{ite zaboleni apetiti. Bratot i Sestrata ______ nema da postignat umerenost vo site ne{ta, se dodeka nivnite srca ne bidat preobrazeni od Bo`jata blagodat. Okolnostite ne mo`at da izvr{at reformi. Hristijanstvoto predlo`uva reforma vo srceto. Ona {to Hristos go ~ini vnatre, }e se poka`e odnadvor po nalogot na obrateniot um. Planot da se zapo~ne odnadvor, a potoa da se raboti vnatre nikoga{ ne uspeval, i nikoga{ nema da uspee. Bo`jiot plan so vas e da se zapo~ne vo samoto sedi{te na site te{kotii, vo srceto, i toga{ od srceto }e proizlezat na~elata na pravednosta; reformata }e bide ostvarena odnadvor kako i odvnatre. (1896) Special Testimonies, Series A, No. 9, p. 54

40. Onie koi {to gi vozdignuvaat standardite, pribli`uvaj}i gi spored Bo`jata naredba kolku {to mo`at vo soglasnost so svetlinata koja {to Bog im ja dal preku Svojot zbor i svedo{tvoto na Negoviot Duh, nema da go promenat svojot na~in na deluvawe za da im ugodat na `elbite na svoite prijateli ili rodnini, bilo da se toa eden, dvajca ili celo mno{tvo, koi {to `iveat vo sprotivnost od Bo`jite mudri odredbi. Dokolku napreduvame vo ovoj pogled vo soglasnost so na~elata, dokolku strogo se pridr`uvame do pravilnata ishrana, dokolku kako hristijani gi vospituvame svoite vkusovi spored Bo`jiot plan, nie }e vr{ime vlijanie koe {to }e ja ispolni Bo`jata cel. Pra{awe e: “Dali nie imame volja da bideme vistinski zdravstveni reformatori?” Letter 3, 1884 [Vidi 720]

Pra{awe od osnovna va`nostPra{awe od osnovna va`nostPra{awe od osnovna va`nostPra{awe od osnovna va`nost

41. Jas bev pou~ena da ponesam poraka do siot na{ narod vo pogled na zdravstvenata reforma zatoa {to mnogumina imaat otstapeno od svojata porane{na vernost na na~elata na zdravstvenata reforma. Bo`ja cel za Negovite deca, e tie da porasnat do polnotata na ma`ite i `enite vo Hrista. So cel da go storat toa, tie moraat da ja koristat pravilno sekoja sila na umot, du{ata i teloto. Tie ne mo`at da si dozvolat zaludno tro{ewe na koja & da e od umstvenite ili fizi~kiti sili. Pra{aweto kako da se zapazi zdravjeto e od primarna va`nost. Dokolku nie go prou~uvame ova pra{awe vo Bo`ji strav, }e doznaeme deka e najdobro, za na{iot fizi~ki i duhoven napredok, da

se pridr`uvame do ednostavnosta vo ishranata. Trpelivo da go prou~uvame ova pra{awe. Nam ni treba znaewe i rasuduvawe so cel mudro da napreduvame vo toj pogled. Na prirodnite zakoni ne treba da se protivime, tuku da gi po~ituvame. Onie koi {to imaat primeno upatstva vo pogled na zlata koi doa|aat od upotrebata na mesnata hrana, ~ajot i kafeto, bogatata i nezdravo podgotvenata hrana, i koi imaat odlu~eno da napravat zavet so Boga preku `rtva, nema da prodol`at da mu popu{taat na apetitot za hranata koja {to tie znaat deka ne e zdrava. Bog bara apetitot da se o~isti, i da se poka`e samoodreknuvawe vo seto ona {to ne e dobro. Ova e rabotata koja treba da bide izvr{ena pred Negoviot narod za da mo`e da zastane pred Nego kako sovr{en narod. Ostatokot od Bo`jiot narod mora da bide obraten narod. Prezentacijata na ovaa poraka treba da dovede do obratuvawe i posvetuvawe na du{ite. Nie treba da ja ~uvstvuvame silata na Svetiot Duh vo ova dvi`ewe. Ova e prekrasna, jasna poraka; taa zna~i s# za onie koi {to ja prifa}aat i taa treba da bide objavena so glasen vik. Nie morame da imame vistinska, postojana vera za toa deka ovaa poraka }e napreduva, zgolemuvaj}i ja svojata va`nost s# do zavr{etokot na vremeto. Postojat nekoi vernici koi prifa}aat odredeni delovi od Svedo{tvata kako poraka od Boga, dodeka gi otfrlaat onie delovi koi {to gi osuduvaat nivnite omileni popu{tawa. Takvite li~nosti rabotat sprotivno od svoeto dobro, i blagosostojbata na crkvata. Neophodno e nie da ~ekorime vo svetlinata dodeka ja imame. Onie koi {to ispovedaat deka veruvaat vo zdravstvenata reforma, no sepak ~inat sprotivno na nejzinite principi vo sekojdnevniot `ivot, ja ranuvaat svojata du{a i ostavaat pogre{en vpe~atok vrz vernicite i nevernicite. Sve~ena odgovornost po~iva vrz onie koi {to ja poznavaat vistinata za site nivni dela da odgovaraat so nivnata vera, i za da nivnite `ivoti bidat prefineti i posveteni, a tie podgotveni za deloto koe mora brzo da bide zavr{eno vo ovie zavr{ni denovi na objavuvaweto na ovaa poraka. Tie nemaat vreme nitu sila za tro{ewe vo zadovoluvawe na apetitot. Zborovite treba da doprat do nas so serioznost koja obvrzuva: “Pokajte se zatoa, i obratete se, za da se o~istite od grevovite va{i, za da dojdat vremiwata za osve`uvaweto od liceto Gospodovo.” (Dela 3:19) Postojat mnogumina me|u nas na koi im nedostasuva duhovnost, i koi, dokolku celosno ne se obratat, sigurno }e bidat zagubeni. Zar mo`ete da si dozvolite takov rizik? . . . Edinstveno silata Hristova mo`e da izvr{i preobrazba vo srceto i umot, i zatoa site {to bi sakale da zemaat u~estvo so Nego vo noviot `ivot vo nebesnoto carstvo, moraat toa da go vkusat. “Dokolku nekoj ne se rodi povtorno,” Spasitelot re~e, “ne mo`e da go vidi Bo`jeto carstvo.” (Jovan 3:3) Verata koja {to doa|a od Boga e edistvena vera koja {to vodi do Boga. So cel da mu slu`ime Nemu pravilno, nie morame da bideme rodeni od Bo`estveniot Duh. Toa }e ne napravi vnimatelni. Toa }e ni go o~isti srceto i }e ni gi obnovi mislite, i }e ni dade novi kapaciteti da go zapoznaeme i sakame Boga. Toa }e ni dade nam volja za poslu{nost na site Negovi barawa. Toa e vistinska slu`ba na Boga. (1909) 9T 153-156

Da bideme soedinetiDa bideme soedinetiDa bideme soedinetiDa bideme soedineti 42. Nam ni be{e dadeno deloto na unapreduvawe na zdravstvenata reforma. Bog kopnee Negoviot narod da `ivee vo harmonija eden so drug. Kako {to vi e poznato, nie mora da ja napu{time polo`bata vo koja, spored Bo`jiot nalog stoime poslednite trieset i pet godini. ^uvajte se od sprotivstavuvaweto na deloto na zdravstvenata reforma. Toa }e napreduva zatoa {to e Bo`je sredstvo za namaluvawe na stradawata vo na{iot svet, i za pro~istuvawe na Negoviot narod. Bidete vnimatelni za toa kakov stav }e zazemete, za da ne se najdete kako predizvikuva~i na podelba. Brate moj, i pokraj toa {to propu{ta{ da gi vnese{ vo svojot `ivot i vo `ivotot na svoeto semejstvo blagoslovite koi {to doa|aat od sledeweto na na~elata na zdravstvenata reforma, ne im na{tetuvaj na drugite protivej}i & se na svetlinata koja e dadena od Boga vo toj pogled. Letter 48, 1902

43. Gospod mu ima dadeno na Svojot narod poraka vo pogled na zdravstvenata reforma. Taa svetlina go osvetluva nivniot pat ve}e trieset godini; i Gospod ne mo`e da gi podr`i Svoite slugi na patot koj {to }e bide sprotiven. Nemu ne mu e ugodno koga negovite slugi deluvaat

sprotivno od porakata kon ovoj predmet, koja {to Toj im ja dal za da tie ja davaat na drugite. Mo`e li Toj da bide zadovolen koga polovina od rabotnicite, koi {to rabotat vo edno mesto, pou~uvaat deka na~elata na zdravstvenata reforma se taka tesno povrzani so porakata na trojnata angelska vest kako {to rakata e povrzana so teloto, dodeka nivnite sorabotnici, preku svote dela, pou~uvaat na~ela koi se sosema sprotivni? Toa se smeta za grev vo Bo`jite o~i. . . Ni{to ne donesuva takvo obeshrabruvawe kon Bo`jite stra`ari, kolku da se bide povrzan so onie koi {to imaat mentalna sposobnost, i gi razbiraat pri~inite za na{ata vera, no preku delata i primerot manifestiraat ramnodu{nost kon moralnite obvrski. Ne mo`eme neseriozno da se odnesuvame kon svetlinata {to Bog ni ja dal za zdravstvenata reforma, zatoa {to onie koi {to taka ~inat }e do`iveat {teta; i nikoj ~ovek ne mo`e da ima nade` za uspeh vo Bo`jeto delo dodeka preku na~elo i primer, deluva vo sprotivnost na svetlinata koja {to Bog ja ima isprateno. C.H. 561, 562

44. Va`no e propovednicite da dadat upatstva za umereniot na~in na `iveewe. Tie treba da poka`at kako na~inot na ishranata, rabotata, odmorot i oblekuvaweto go odr`uvaat zdravjeto. Site koi {to veruvaat vo vistinata za ovie posledni denovi, moraat da napravat ne{to vo toj pogled. Toa se odnesuva do niv, i Bog bara tie da se razbudat i zainteresiraat za ovaa reforma. Toj nema da bide zadovolen so nivniot na~in na `iveewe dokolku tie go razgleduvaat ramnodu{no toa pra{awe. (1867) 1T 618

Sopnuvawe za blagoslovotSopnuvawe za blagoslovotSopnuvawe za blagoslovotSopnuvawe za blagoslovot

45. Angelot re~e: “Vozdr`uvajte se od telesnite `elbi koi {to vojuvaat protiv du{ata.” Vie se imate sopnato kaj zdravstvenata reforma. Vam vi se ~ini deka taa e nepotreben dodatok na vistinata. Toa ne e taka; taa e del od vistinata. Pred vas stoi rabota koja mora da se zavr{i, i koja e pote{ka od seto ona {to do sega bilo staveno pred vas. Dodeka vie se dvoumite i stoite nazad, neuspevaj}i da polo`ite nade` kon blagoslovot kako svoja privilegija da go primite, trpite zaguba. Vie se sopnuvate nad samiot blagoslov koe {to neboto go ima smesteno na va{iot pat za da vi go olesni napredokot. Satanata toa vi go prezentira vo najneprijatna svetlina, za da se borite protiv ona {to e od najgolema polza za vas, i {to mo`e da doprinese za va{eto telesno i duhovno zdravje. (1867) 1T 546 [Izgovor za pogre{nite postapki pod vlijanieto na satanata – 710]

Razmisluvawe za sudotRazmisluvawe za sudotRazmisluvawe za sudotRazmisluvawe za sudot

46. Bog povikuva dobrovolci da stapat vo Negovata armija. Bolnite ma`i i `eni treba da stanat zdravstveni reformatori. Bog }e sorabotuva so Svoite deca vo za~uvuvaweto na nivnoto zdravje, dokolku tie se hranat gri`livo, ~uvaj}i se nepotrebno da ne go optovarat `eludnikot. Toj milostivo go napravil prirodniot pat siguren i bezbeden, dovolno {irok za site koi ~ekorat po nego. Toj dal korisni i zdravi proizvodi od zemjata za odr`uvawe na na{iot `ivot. Onoj koj {to ne obrnuva vnimanie na Bo`jite pouki dadeni vo Negovata Re~ i Negovite dela, onoj koj ne gi po~ituva bo`estvenite zapovedi, ima defektno iskustvo. Toj e bole`liv Hristijanin. Negoviot duhoven `ivot e slab. Toj `ivee, no negoviot `ivot e li{en od ubavinata. Toj zaludno gi tro{i dragocenite momenti na blagodatta. Mnogumina na teloto mu imaat naneseno mnogu {teta preku neposlu{nosta kon zakonite na `ivotot, i mo`ebi nikoga{ nema da zazdravat od posledicite na svojata nemarnost; me|utoa, duri i sega tie mo`at da se pokajat i da bidat obrateni. ^ovekot se ima obideno da bide pomudar od Boga. Toj stanal zakon za samiot sebesi. Bog n# povikuva da posvetime vnimanie na Negovite barawa, i da pove}e ne Go obes~estuvame so toa {to }e go spre~uvame razvojot na fizi~kite, mentalnite i duhovnite sposobnosti. Preranoto propa|awe i smrtta se rezultat na odale~uvaweto od Boga vo nastojuvaweto da se ~ekori po pati{tata na svetot. Onoj koj {to si popu{ta samiot sebesi, mora da snosi kazna. Na sudot nie }e vidime kolku seriozno Bog gleda kon kr{eweto na zakonite na zdravjeto. Potoa, dokolku nie frlime pogled nanazad na tokot na svojot na~in na `ivot i rabota, nie }e vidime kolku znaewe sme mo`ele da stekneme za Boga,

kakov blagoroden karakter sme mo`ele da izgradime, dokolku sme ja zele Biblijata za svoj sovetnik. Bog o~ekuva od Negoviot narod da stane mudar vo razbiraweto. Koga ja gledame bedata, izopa~enosta, i bolesta, koi {to imaat dojdeno na svetot kako rezultat na nepoznavaweto za pravilnata gri`a za teloto, kako mo`eme da se vozdr`uvame a da ne predupreduvame? Hristos re~e deka kako {to be{e vo denovite na Noe, koga zemjata be{e ispolneta so prestap i izopa~ena preku zloto; isto taka }e bide i koga }e se pojavi Sinot ^ove~ki. Bog nam ni ima dadeno golema svetlina, i dokolku nie ~ekorime vo taa svetlina, }e go vidime Negovoto spasenie. Postoi potreba od odlu~ni promeni. Vreme e da gi ponizime svoite gordi, samovolni srca, i da go barame Gospoda dodeka mo`e da se najde. Kako narod nie treba da gi ponizime svoite srca pred Boga; zatoa {to damkite od nedoslednosta stojat na na{ite dela. Bog ne povikuva da se usoglasime so Nego. Denot e daleku odminat. No}ta ve}e e na dogled. Sudovite Bo`ji ve}e se gledaat, kako na kopnoto taka i na moreto. Nema da ni bide podareno vtoro vreme na milost. Sega ne e vreme za pravewe na pogre{ni dvi`ewa. Neka sekoj mu blagodari na Boga za toa s# u{te imame mo`nost da oblikuvame karakteri za idniot ve~en `ivot. Letter 135, 1902

Ishranata i DuhovnostaIshranata i DuhovnostaIshranata i DuhovnostaIshranata i Duhovnosta

Neumerenosta e grevNeumerenosta e grevNeumerenosta e grevNeumerenosta e grev 47. Neka onie koi {to ispovedaat pobo`nost ne se odnesuvaat ramnodu{no kon zdravjeto na teloto, i neka ne si laskaat sebesi deka neumerenosta ne e grev, i deka nema da se odrazi na nivnata duhovnost. Postoi bliska povrzanost pome|u telesnata i moralnata priroda. C.H. 67 48. Kaj na{ite praroditeli, neumerenata `elba rezultira{e vo zagubata na Edem. Umerenosta vo site ne{ta mnogu pove}e pridonesuva za na{eto vra}awe vo Edem otkolku {to toa lu|eto go sfa}aat. (1905) MH 129 49. Prestapot na telesniot zakon e prestap na Bo`jiot zakon. Isus Hristos e na{iot Sozdatel. Toj e Sozdatel na na{eto bitie. Toj ja ima sozdadeno ~ove~kata struktura. Toj e Sozdatel na telesnite zakoni, i Toj e Sozdatel na moralniot zakon. ^ove~koto bitie koe e negri`livo i nepromisleno vo navikite i postapkite koi se odnesuvaat za negoviot telesen `ivot i zdravje, gre{i protiv Boga. Mnogumina koi {to ispovedaat deka go sakaat Isusa Hrista ne poka`uvaat pravilna stravopo~it i po~it za Onoj, Koj {to go dade Svojot `ivot za da gi spasi od ve~nata smrt. Toj ne e cenet, po~ituvan nitu priznaen. Toa mo`e da se vidi vo {tetata koja tie mu ja nanesuvaat na svoeto telo, prestapuvaj}i gi zakonite koi vladeat so nivnite bitija. MS 49, 1897

50. Postojanoto prestapuvawe na prirodnite zakoni pretstavuva postojano prestapuvawe na Bo`jiot zakon. Sega{nata te`ina na stradaweto i bolkata koi nie gi gledame nasekade, sega{nata deformacija, tro{nost, bolest i slaboumnost koi {to go preplavuvaat svetot, vo sporedba so toa {to mo`elo da bide i {to Bog zamislil da bide, go pravat bolnica. Dene{nata generacija e poslaba vo mentalna, moralna i fizi~ka sila. Seta ovaa mizerija se zgolemuvala od generacija vo generacija zaradi toa {to padnatiot ~ovek odlu~il da go prekr{uva Bo`jiot zakon. Grevovi od najgolema te`ina se izvr{eni preku popu{tawe na izopa~eniot apetit. (1876) 4T 30 51. Neumerenosta vo jadewe, piewe, spiewe ili gledawe e grev. Harmoni~nata zdrava aktivnost na site telesni i umni sili rezultira so sre}a; i kolku silite se povisoki i po~isti, tolku sre}ata e po~ista i nepomatena. (1880) 4T 417 [Bog go bele`i grevot na popu{taweto – 246]

Koga posvetuvaKoga posvetuvaKoga posvetuvaKoga posvetuvaweto e nevozmo`noweto e nevozmo`noweto e nevozmo`noweto e nevozmo`no 52. Golema proporcija od site slabosti koi {to go poga|aat ~ove~koto semejstvo, se rezultat na negovite sopstveni lo{i naviki, zaradi nivnoto namerno neznaewe, ili zaradi nepo~ituvawe na svetlinata koja {to Bog ja ima dadeno vo vrska so zakonite na nivnoto ~ovekovo bitie. Ne e vozmo`no za nas da go proslavime Boga se dodeka `iveeme kr{ej}i gi zakonite na `ivotot. Srceto ne mo`e celosno da se posveti na Boga, se dodeka mu se popu{ta na apetitot. Zabolenoto telo i nesredeniot um, srede postojano popu{tawe na {tetnite pohoti, ja ~inat posvetenosta na teloto i umot nevozmo`na. Apostolot ja razbral va`nosta na zdravata sostojba na teloto za uspe{no usovr{uvawe na hristijanskiot karakter. Toj veli: “Go isto{tuvam i porobuvam teloto, da ne bi nenamerno, propovedaj}i im na drugite i sam stanam negoden.” Toj gi spomenuva plodovite na Duhot, me|u koi e i umerenosta. “Onie, pak, koi se Hristovi, go raspnaa teloto svoe so strastite svoi i pohotite.” Health Reformer, March, 1878 [Nevozmo`nost da se dostigne Hristijanskoto sovr{enstvo dodeka mu se dava vlast na apetitot – 356]

Namernata neinformiranost go zgolemuva grevotNamernata neinformiranost go zgolemuva grevotNamernata neinformiranost go zgolemuva grevotNamernata neinformiranost go zgolemuva grevot 53. Na{a obvrska e da znaeme kako da go zapazime zdravjeto vo najdobra mo`na sostojba, i sveta dol`nost e da se `ivee spored celosnata svetlina koja {to Bog ni ja ima milosrdno dadeno. Dokolku gi zatvorime na{ite o~i za svetlinata od strav deka }e gi vidime svoite gre{ki, koi {to nemame volja da gi otfrlime, na{ite grevovi nema da bidat namaleni, tuku zgolemeni. Dokolku se otrgneme od svetlinata vo eden slu~aj, taa }e bide zanemarena i vo drug. Isto taka e grev da se prekr{uvaat zakonite na na{eto bitie kako i da se prekr{i edna od desette zapovedi, zatoa {to nie ne mo`eme da go ~inime nitu ednoto nitu drugoto, a da ne go prekr{uvame Bo`jiot zakon. Nie ne mo`eme da go sakame Boga so seto svoe srce, um, du{a i sila i da gi sakame svoite apetiti i vkusovi, daleku pove}e otkolku {to go sakame Boga. Nie od den na den ja namaluvame svojata sila za proslavuvawe na Boga, koga vo isto vreme Toj ja bara seta na{a sila, siot na{ um. Preku na{ite pogre{ni naviki nie ja namaluvame svojata vlast nad `ivotot, no sepak ispoveduvame deka sme sledbenici Hristovi, koi se podgotvuvaat za zavr{niot dopir na besmrtnosta. Brate i sestro, vie treba da izvr{ite delo koe nikoj ne mo`e da go izvr{i za vas. Razbudete se od letargijata, i Hristos }e vi dade `ivot. Promenete go svojot na~in na `iveewe, svoeto jadewe, piewe i rabota. Se dodeka ~ekorite po patot po koj {to ste ~ekorele so godini, vie ne mo`ete jasno da go voo~ite svetoto i ve~noto. Mo}ta na va{eto sfa}awe e otapena i va{iot um e zamra~en. Vie ne ste rastele vo blagodatta i poznavaweto na vistinata onaka kako {to za toa ste imale prednost. Vie ne ste napreduvale vo duhovnosta, tuku s# pove}e i pove}e ste pa|ale vo temnina. (1868) 2T 70, 71 54. ^ovekot be{e kruna na Bo`jeto sozdavawe, sozdaden spored Bo`jeto obli~je, i odreden da bide Bo`ja slika . . . . ^ovekot e mnogu drag vo Bo`jite o~i, zatoa {to e sozdaden spored Negovoto obli~je. Ovoj fakt treba vo nas da vtisne svesnost za va`nosta na pou~uvaweto so zborovi i dela, za grevot, koj preku popu{taweto na apetitot ili preku koja i da e druga gre{na navika, go skvernuva teloto, odredeno da go predstavuva Boga pred svetot. R. & H., June 18, 1895 [Prirodniot zakon jasno objaven – 97]

Neposlu{nosta na telesniot zakon vlijae vrz umotNeposlu{nosta na telesniot zakon vlijae vrz umotNeposlu{nosta na telesniot zakon vlijae vrz umotNeposlu{nosta na telesniot zakon vlijae vrz umot 55. Bog bara od Svojot narod postojano napreduvawe. Potrebno e da znaeme deka popu{taweto na apetitot e najgolema prepreka za umstveniot napredok i posvetuvaweto na du{ata. I pokraj site na{i izjasnuvawa za zdravstvenata reforma, mnogumina od nas se hranat nepravilno. (1909) 9T 156 56. Za Sabotata ne treba da se podgotvi poobilna ili poraznovidna hrana otkolku {to toa se ~ini za ostanatite denovi. Namesto toa, hranata treba da bide mnogu poednostavna i pomalku

treba da se jade, za da umot bide bistar i energi~en, za da gi razbere duhovnite vistini. Preoptovaren stomak zna~i i optereten mozok. Najdragoceni zborovi mo`at da se slu{nat i da ne se cenat pravilno, zatoa {to razumot e pomaten preku nepravilna ishrana. Prejaduvaweto vo sabota, onesposobuva mnogumina, pove}e otkolku {to tie mislat, za svetite pridobivki i mo`nosti koi {to taa n& gi nudi. (905) MH 307 57. Mene mi be{e poka`ano deka nekoi na{i sostanoci pod {atori se daleku od toa da bidat {to Bog odredil da bidat. Narodot doa|a nepodgotven za primawe na Svetiot Duh. Ka`ano voop{to, sestrite posvetuvaat zna~ajno vreme pred sostanokot za podgotvuvaweto na oblekite za nadvore{no ukrasuvawe, dodeka sosema go zaboravaat vnatre{noto ukrasuvawe, koe vo Bo`jite o~i ima golema vrednost. Isto taka mnogu vreme se tro{i vo nepotrebno gotvewe, podgotovka na bogati piti i kola~i i drugi namirnici koi {to sigurno im {tetat na onie koi {to gi upotrebuvaat. Koga na{ite sestri bi podgotvile dobar leb i nekoj drug vid na zdrava hrana, tie i nivnite semejstva bi bile podobro podgotveni da gi cenat zborovite na `ivotot i mnogu po~uvstvitelni za vlijanieto na Svetiot Duh. ^esto pati `eludnikot e preoptovaren so hrana, koja e retko taka ednostavna kako onaa koja {to se jade vo domot vo koj rabotata koja {to se izvr{uva e dvojno ili trojna pogolema. Toa predizvikuva takva premrenost na umot taka {to toj te{ko mo`e da gi ceni ve~nite vistini, i koga sostanokot zavr{uva, ostanuvaat razo~arani zatoa {to ne primile pove}e od Bo`jiot Duh . . . . Podgotovkata na jadeweto i oblekata neka bide na vtoro mesto, a dlabokoto ispituvawe na srcata da zapo~ne u{te vo domot. (1882) 5T 162-164 [Popu{taweto na apetitot go spre~uva ~ovekot da ja razbere sega{nata vistina – 72] [Popu{taweto na apetitot gi paralizira setilata – 227] [Popu{taweto na apetitot predizvikuva zatapenost na umot – 209, 226] [Popu{taweto na apetitot go onesposobuva ~ovekot za postavuvawe na planovi i sovetuvawe– 71] [Popu{taweto na apetitot gi slabee duhovnite, umnite i fizi~kite sili na decata – 346] [Spiewe za vreme na va`ni propovedi – 222] [Umerenata ishrana ja zgolemuva umstvenata i moralnata sila – 85, 117, 206] [Vlijanieto na mesoto vrz mo}ta na umot – 678, 680, 682, 686] [Pove}e za ishranata za vreme na sostanocite pod {atori – 124]

Vlijanie kon vrednuvaweto na vistinataVlijanie kon vrednuvaweto na vistinataVlijanie kon vrednuvaweto na vistinataVlijanie kon vrednuvaweto na vistinata 58. Vam vi e potreben bistar i energi~en um, za da mo`ete da go vrednuvate karakterot na vistinata, za da go cenite Pomiruvaweto i za da imate pravilno vrednuvawe na ve~nite ne{ta. Dokolku odite po pogre{en pat, i im popu{tate na lo{ite naviki vo jadeweto, i na toj na~in gi slabeete umnite sili, vie nema taka visoko da go cenite spasenieto i ve~niot `ivot, koe }e ve inspirira da go soglasite svojot `ivot so Hristoviot `ivot; nitu }e gi napravite tie seriozni, po`rtvuvani napori za da se dovedete sebesi vo celosna soglasnost so Bo`jata volja, koja Negovata re~ ja bara i koja vi e neophodna za da vi dade moralna podgotvenost za zavr{niot dopir na besmrtnosta. (1868) 2T 66 59. Duri iako ste strogi vo odnos na kvalitetot na hranata, da li go proslavuvate Boga so svoite tela i du{i koi se Negovi, so zemaweto na tolkavo koli~estvo na hrana? Onie koi vnesuvaat tolku mnogu hrana vo `eludnikot i na toj na~in go optovaruvaat organizmot, ne mo`at da ja cenat vistinata koja ja slu{aat i za koja treba da razmisluvaat. Tie ne mo`at da ja razbudat umrtvenata ~uvstvitelnost na umot nitu da ja sfatat vrednosta na Pomiruvaweto i golemata `rtva koja {to e storena za padnatiot ~ovek. Za takvite e nevozmo`no da ja cenat golemata, dragocena i izvonredno bogata nagrada koja e nameneta za vernite pobednici. Na `ivotinskiot del od na{ata priroda ne smeeme nikoga{ da mu dozvolime da upravuva so moralniot del i intelektot. (1870) 2T 64 60. Nekoi mu popu{taat na pohotniot apetit, koj {to vojuva protiv du{ata i koj {to e postojana pre~ka za nivniot duhoven napredok. Nivnata sovest postojano gi obvinuva, i toga{ koga se

zboruva za otvorena vistina podgotveni se da se navredat. Tie samite se osuduvaat i smetaa deka predmetite na propovedite se odbrani, so cel da go pogodat nivniot slu~aj. Tie se smetaat o`alosteni i navredeni i se odale~uvaat sebesi od zaednicata na svetiite. Tie gi napu{taat bogoslu`enijata, zatoa {to toga{ sovesta ne im e taka voznemirena. Tie brzo go gubat interesot za sostanocite i qubovta kon vistinata, i dokolku celosno ne se promenat, }e se vratat i }e ja zazemat svojata polo`ba vo pobunetoto mno{tvo koe stoi pod crnoto zname na satanata. Koga tie bi gi raspnale telesnite `elbi koi {to vojuvaat protiv du{ata, bi se na{le nadvor od opasnosta i strelite na vistinata ne bi gi ranile. Me|utoa, dodeka tie mu popu{taat na pohotniot apetit i taka gi neguvaat svoite idoli, stanuvaat meta na strelite na vistinata i koga i da se zboruva vistina, tie mora da bidat raneti. . . Upotrebata na neprirodnite, nadraznuva~ki sredstva razorno deluva vrz zdravjeto i go otapuva umot taka {to na poedinecot mu e nevozmo`no da gi ceni ve~nite vistini. Onie koi gi neguvaat ovie idoli ne mo`at pravilno da go cenat spasenieto koe Hristos za niv go ostvari preku `ivotot na samoodreknuvawe, neprekinato stradawe i poni`uvawe i na krajot so `rtvuvawe na svojot bezgre{en `ivot kako bi go spasil ~ovekot od smrtta. (1867) 1T 548, 549 61. Puterot i mesoto nadraznuvaat. Tie go imaat o{teteno stomakot i go imaat izopa~eno vkusot. ^uvstvitelnite mozo~ni nervi se umrtveni i `ivotinskiot apetit zajaknal na {teta na moralnite i umstvenite sposobnosti. Tie vi{i sili koi treba da vladeat, slabeat, taka {to ve~nite vistini ne mo`at da se raspoznaat. Paralizata ja umrtvila duhovnosta i posvetuvaweto. Satanata triumfira koga gleda kako lesno mo`e da vleze preku apetitot i kako mo`e da gi kontrolira razumnite ma`i i `eni, preku koi Bog saka{e da izvr{i dobro i golemo delo. (1870) 2T 486 [Nevozmo`no e za neumerenite da go vrednuvaat pomiruvaweto – 119] [Neumerenite ne mo`at da go prifatat posvetuva~koto vlijanie na vistinata – 780]

Vlijanieto vrz proniklivosta i odlu~uvawetoVlijanieto vrz proniklivosta i odlu~uvawetoVlijanieto vrz proniklivosta i odlu~uvawetoVlijanieto vrz proniklivosta i odlu~uvaweto 62. Seto ona {to gi namaluva na{ite telesni sili go oslabuva i umot i go onesposobuva da pravi razlika pome|u dobroto i zloto. Nie stanuvame pomalku sposobni da go odbereme dobroto i imame pomalku sila na voljata da go ~inime ona {to znaeme deka e pravilno. Zloupotrebata na na{ite telesni sili go namaluva vremenskiot period vo koj na{iot `ivot mo`e da se upotrebi za slava na Boga. Toa nas n# onesposobuva da go zavr{ime deloto koe Bog nam ni go dal da go vr{ime. (1900) COL 346 63. Onie koi, imaj}i svetlina za predmetot na ednostavnata ishrana i oblekuvawe, vo poslu{nosta kon moralnite i fizi~kite zakoni, sepak se odvratuvaat od svetlinata, koja uka`uva na nivnata dol`nost, }e gi odbegnuvaat i drugite dol`nosti. Odbegnuvaj}i go krstot koj {to bi trebalo da go ponesat so cel da bidat vo harmonija so prirodnite zakoni, tie ja zatapuvaat sovesta; i za da go odbegnat sramot, tie }e gi prestapat i desette zapovedi. Nekoi nemaat volja da go podnesat krstot i prezrat sramot. (1890) C.T.B.H. 159 64. Onie koi {to navlekuvaat bolest vrz sebesi, ugoduvaj}i si sebesi, nemaat zdravo telo i um. Tie ne mo`at da gi ocenat dokazite vo prilog na vistinata i sfatat Bo`jite barawa. Na{iot Spasitel nema da ja pru`i Svojata raka tolku nisko za da gi podigne takvite od nivnata uni`ena sostojba, dodeka tie uporno istrajuvaat po svojot pat, pa|aj}i se ponisko. Od site se bara da ~inat {to mo`at za da go zapazat teloto i umot zdravi. Dokolku tie go zadovoluvaat svojot golem apetit i so toa gi zatapat svoite ~uvstva i ja pomra~at mo}ta na zapazuvaweto, taka {to ne mo`at da go cenat vozvi{eniot Bo`ji karakter ili najdat zadovolstvo vo prou~uvaweto na Negovata Re~, tie mo`at da bidat sigurni deka Bog nema da ja primi nivnata nedostojna `rtva, kako {to ne ja primi ni `rtvata na Kain. Bog bara od niv da se o~istat od sekoja ne~istotija na teloto i duhot, posvetuvaj}i se vo strav Bo`ji. Otkako ~ovekot }e stori s# {to stoi vo negova mo} kako bi go zapazil zdravjeto, odreknuvaj}i se od apetitot i strastite kako bi mo`el da ima zdrav um i posveteni misli, za da bi mo`el da prinese `rtva na Boga vo pravednost, toga{ e spasen samo preku ~udoto na Bo`jata blagodat, kako {to be{e spasen i

kov~egot na burnite golemi branovi. Noe go stori toa {to Bog go bara{e od nego so toa {to napravi bezbeden kov~eg; a potoa Bog go stori toa {to ~ovekot ne mo`e{e da go stori – go zapazi kov~egot so svojata ~udotvorna sila. (1864) Sp. Gifts IV, 148, 149 65. Izma~uvaweto na `eludnikot so popu{taweto na apetitot e izvor na najgolemiot broj nevolji vo crkvata. Onie koi {to nerazumno i neumereno jadat i rabotat, nerazumno zboruvaat i postapuvaat. Neumereniot ~ovek ne mo`e da bide trpeliv ~ovek. Ne e potrebno da se pijat alkoholni pijaloci so cel da se bide neumeren. Grevot na neumerenoto jadewe, mnogu ~estoto jadewe, preobilnoto zemawe na bogatata i nezdrava hrana, ja naru{uva zdravata rabota na organite za varewe, vlijae vrz mozokot i go izopa~uva rasuduvaweto, spre~uvaj}i go razumnoto, smireno i zdravo razmisluvawe i deluvawe. Ova e nepresu{en izvor na nevolji vo crkvata. Zaradi toa, so cel za Bo`jiot narod da bide vo prifatliva sostojba so Boga, za da mo`e da go proslavi vo svoite tela i du{i, koi Nemu Mu pripa|aat, toj mora so interes i entuzijazam da se odrekne od ugoduvaweto na svojot apetit i da projavi umerenost vo site ne{ta. Toga{ }e mo`e da ja sfati vistinata vo seta nejzina ubavina i jasnotija, da ja sprovede vo svojot `ivot i so razborit, mudar i ~esen `ivot da ne mu dade na neprijatelot na na{ata vera, mo`nost da ja sramoti vistinata. (1867) 1T 618, 619 66. Brate i sestro G., razbudete se ve molam. Vie ne ste ja prifatile svetlinata na zdravstvenata reforma i ne postapuvate vo soglasnost so nea. Dokolku go bevte ograni~ile svojot apetit, vie bi za{tedele mnogu poseben trud i tro{oci, i ona {to e od mnogu pogolema va`nost – bi go zapazile podobro svoeto telesno zdravje i umstvenata sila, i na toj na~in podobro bi ja cenele ve~nata vistina; bi imale pobistar um za ocenka na dokazite vo prilog na vistinata i bi bile popodgotveni na drugite da im gi iznesete pri~inite za nade`ta koja {to e vo vas. (1870) 2T 404 67. Nekoi se ismejuvaat na ova delo na reforma, zboruvaj}i deka seto toa e nepotrebno, deka toa bilo vozbuduvawe predizvikano da go odvrati umot od sega{nata vistina. Tie zboruvaa deka se odelo vo krajnost. Takvite ne znaat {to zboruvaat. Kako mo`at pobo`nite ma`i i `eni bolni od glava do petici, dodeka nivnite telesni, umni i moralni sili se oslabeni preku popu{taweto na izopa~eniot apetit i neumerenata rabota, da gi ocenat dokazite vo prilog na vistinata i razberat Bo`jite barawa? Dokolku nivnite moralni i umni sili se pomra~eni, tie ne mo`at da ja ocenat vrednosta na Pomiruvaweto ili vozvi{eniot karakter na Bo`joto delo, nitu mo`at da najdat zadovolstvo vo prou~uvaweto na Negovata re~. Kako mo`e eden nervozen ~ovek, koj {to pati od slabo varewe, da bide podgotven vo krotost i strav sekoga{ da mu odgovori na sekoj ~ovek koj }e go zapra{a za pri~inata za negovata nade`? Kolku brzo takviot ~ovek }e se zbuni i vozbudi, i preku svojata bolna imaginacija }e bide doveden vo sostojba da gi posmatra poimite vo sosema pogre{no svetlo, i srede nedostatokot na krotost i blagost, koja go karakterizira{e Hristoviot `ivot, }e predizvika nepo~ituvawe na svoeto imenuvawe, dodeka se osporuva so nerazumni lu|e? Nabquduvaj}i go seto toa od vozvi{eno versko gledi{te, morame da bideme celosni reformatori za da bideme sli~ni na Hrista. Vidov deka na{iot nebesen Tatko ima izleano vrz nas golem blagoslov so svetlinata za zdravstvenata reforma, za da nie bi mo`ele da gi poslu{ame barawata koi {to nam ni gi upatuva i da Go proslavime vo svoite tela i du{i koi {to Nemu mu pripa|aat, i na kraj da zastaneme bez mana pred Bo`jiot prestol. Na{ata vera bara od nas da gi vozdigneme na~elata i trgneme napred. Dodeka mnogumina pra{uvaat za patot po koj ~ekorat drugite zdravstveni reformatori, tie, kako razumni lu|e, treba samite da storat ne{to. Na{iot rod e vo `alna sostojba, zatoa {to strada od mnogu bolesti. Mnogumina imaat nasledeno bolesti i se golemi stradalnici zaradi lo{ite naviki na svoite roditeli, no sepak prodol`uvaat po istiot lo{ pat vo odnos na sebesi i na svoite deca. Tie se vo neznaewe vo odnos na sebesi. Tie se bolni i ne znaat deka nivnite lo{i naviki im pri~inuvaat ogromni stradawa. Postojat samo malkumina koi se imaat razbudeno dovolno da sfatat kolku mnogu nivnite naviki vo ishranata vlijaat na nivnoto zdravje, nivniot karakter, nivnata korisnost vo ovoj svet, i na nivnata ve~na sudbina. Vidov deka dol`nosta na onie koi {to ja imaat primeno svetlinata od Neboto i koi {to ja po~ustvuvale blagodatta od ~ekoreweto vo nea, e da poka`at pogolemo interesirawe za onie koi {to seu{te patat zaradi nedostatok na znaewe. Onie koi {to ja pazat

sabotata i koi go o~ekuvaat skoroto pojavuvawe na svojot Spasitel, treba da bidat posledni koi }e poka`at nedostatok na interes za ova golemo delo na reforma. Ma`ite i `enite mora da bidat pou~eni, a propovednicite i narodot da ~uvstvuvaat deka bremeto le`i vrz niv da go zadvi`at ova pra{awe i da go pottiknat istoto kaj drugite. (1867) 1T 487-489 68. Telesnite naviki imaat golemo vlijanie na uspehot na sekoja li~nost. Kolku povnimatelni ste vo svojata ishrana, kolku hranata, koja go odr`uva teloto vo harmoni~na rabota, e poednostavna i nenadraznuva~ka, dotolku pojasno }e bide va{eto sfa}awe na dol`nosta. Potrebno e da se izvr{i vnimatelna proverka na sekoja navika, sekoja postapka, vo sprotivno, telesnata sostojba na teloto }e frli senka preku site ne{ta. Letter 93, 1898 69. Na{eto telesno zdravje se odr`uva od ona {to go jademe. Dokolku na{iot apetit ne e pod vlasta na posveteniot um, dokolku ne sme umereni vo seto ona {to go jademe i pieme, nema da poseduvame umno i telesno zdravje za pro~uvawe na Re~ta so cel da go nau~ime ona {to Pismoto zboruva – {to da ~inam za da nasledam `ivot ve~en? Sekoja nezdrava navika }e proizvede nezdrava sostojba na organizmot, a ~uvstvitelnata, `iva ma{ina na `eludnikot }e se o{teti i nema da bide vo sostojba pravilno da ja izvr{uva svojata zada~a. Ishranata e vo tesna vrska so naklonetosta da se vleze vo isku{enie i da se izvr{i grev. MS 129, 1901 70. Dokolku Spasitelot na lu|eto vo Svojata bo`estvena sila, ~uvstvuva{e potreba za molitva, kolku pove}e slabite, gre{ni smrtnici treba da ~uvstvuvaat potreba za molitva – za srde~na, postojana molitva! Koga be{e vo najstra{noto isku{enie, Hristos ni{to ne jade{e. Toj se doveri na Boga, i preku seriozna molitva i sovr{eno pot~inuvawe na voljata na svojot Tatko, izleze kako pobednik. Onie koi {to veruvaat vo vistinata za ovie posledni denovi, treba pove}e od site ostanati lu|e koi ispovedaat hristijanstvo, da go sledat golemiot Primer vo molitva. “Dovolno e za u~enikot da bide kako negoviot u~itel i na slugata da bide kako negoviot gospodar.” Na na{ite trpezi ~esto pati se iznesuva rasko{na hrana, koja ne e zdrava nitu neophodna, zatoa {to nie toa go sakame pove}e od samoodreknuvaweto, sloboda od bolestite i zdravjeto na umot. Isus seriozno bara{e sila od Svojot Tatko. Toa Bo`jiot Sin duri i za sebesi go smeta{e povredno otkolku da sedi na najrasko{nite trpezi. Toj nam ni poka`a deka molitvata e osnova za dobivawe sila za borba protiv silite na temninata i izvr{uvaweto na deloto koe nam ni e dodeleno. Na{ata sopstvena sila e slabost, me|utoa onaa koja {to ni ja dava Bog e silna i sekoj koj }e ja primi }e bide pove}e otkolku pobednik. (1869) 2T 202, 203 [Popu{taweto na apetitot go rastrojuva umot – 237] [Popu{taweto na apetitot ja zatapuva sovesta – 72]

Efektite vrz vlijanieto i korisnostaEfektite vrz vlijanieto i korisnostaEfektite vrz vlijanieto i korisnostaEfektite vrz vlijanieto i korisnosta 71. Golema {teta e {to `eludnikot ~esto, toga{ koga treba da se poka`e najgolemo samoodreknuvawe, e zatrupan so kup na nezdrava hrana koja le`i vo nego i se raspa|a. Stradawata na `eludnikot vlijaat vrz razumot. ^ovekot koj {to se hrani nerazumno, ne sfa}a deka se onesposobuva sebesi za davawe na mudri soveti, se onesposobuva sebesi za postavuvawe na planovi za najdobar napredok na Bo`jeto delo. Me|utoa, toa e taka. Toj ne mo`e da go razlikuva duhovnoto, i na sostanocite na odborot koga treba da se ka`e “Da” i “Amin,” toj ka`uva “Ne,” davaj}i predlozi koi se daleku od celta. Hranata koja {to ja jadel ja umrtvila negovata umstvena sila. Ugoduvaweto na samiot sebesi go spre~uva ~ovekot da svedo~i za vistinata. Blagodarnosta koja {to Mu ja izrazuvame na Boga za Negovite blagoslovi e vo golema merka pod vlijanieto na hranata koja ja vnesuvame vo `eludnikot. Popu{taweto na apetitot e pri~ina za raspravii, nesoglasuvawa vo pogled na razmisluvawata i mnogu drugi zla. Se izgovaraat netrpelivi zborovi, ~inat nequbezni dela, ne~esni spletki, i strastite doa|aat do izraz i seto toa zaradi toa {to nervite na mozokot se zaboleni zaradi zloupotrebata nanesena na `eludnikot. MS 93, 1901

72. Nekoi ne mo`at da ja razberat neophodnosta na potrebata da se jade i pie na Bo`ja slava. Popu{taweto na apetitot vlijae na niv vo site relacii na `ivotot. Toa se ogleduva vo nivnoto semejstvo, vo nivnata crkva, na molitvenite sostanoci i vo odnesuvaweto na nivnite deca. Toa e prokletstvo na nivniot `ivot. Ne mo`ete da storite ni{to za da tie ja razberat vistinata za ovie posledni denovi. Bog izobilno se pogri`il za odr`uvaweto i sre}ata na site svoi sozdanija; dokolku Negovite zakoni nikoga{ ne bea prestapuvani, i ako site postapuvaa vo soglasnost so bo`estvenata volja, toga{ bi se u`ivalo zdravje, mir i sre}a namesto nesre}ata i neprekinatoto zlo. (1870) 2T 368 73. Spasitelot na svetot znae{e deka popu{taweto na apetitot }e donese telesna slabost i deka taka }e go umrtvi zapazuvaweto i nema da mo`e da se voo~i svetoto i ve~noto. Hristos znae{e deka svetot }e se oddade na prejaduvawe i deka toa popu{tawe }e gi izopa~i moralnite sili. Dokolku popu{taweto na apetitot bilo tolku silno vo ~ove~kiot rod taka {to na Bo`jiot sin, zaradi ~ovekot, mu bilo potrebno da posti skoro {est sedmici, so cel da ja skr{i negovata mo}, kakvo delo toga{ mu pretstoi na sekoj hristijanin za da mo`e da pobedi onaka kako {to Hristos pobedi! Silata na isku{enieto da se popu{ti na izopa~eniot apetit mo`e da se meri edinstveno so neiska`livite Hristovi du{evni stradawa za vreme na toj dolg post vo pustiwata. Hristos znae{e deka, za uspe{no da go zavr{i planot na spasenieto, Toj mora da go zapo~ne svoeto delo na spasenie tokmu tamu kade ~ovekovata propast zapo~na. Adam padna zaradi svoeto popu{tawe na apetitot. So cel da ja vtisne vo ~ovekot obvrskata za poslu{nosta kon Bo`jiot zakon, Hristos go zapo~na Svoeto delo na spasenie so reforma na ~ovekovite telesni naviki. Opa|aweto na doblestite i degeneracijata na ~ovekot mo`at voglavno da se prepi{at na popu{taweto na izopa~eniot apetit.

Posebni odgovornosti i isku{enija na propovednicite Na site po~iva sve~ena obvrska da go pobedat apetitot, a posebno propovednicite koi {to ja propovedaat vistinata. Nivnata korisnost }e bide mnogu pogolema dokolku vladeat so svojot apetit i strasti, a nivnite umni i moralni sili }e bidat posilni ako ja povrzat fizi~kata rabota so umstveniot napor. So strogo umerenite naviki i zdru`enata umstvena i telesna rabota, tie bi mo`ele da izvr{at mnogu pove}e rabota i da ja so~uvaat bistrinata na umot. Dokolku ponatamu prodol`at so takov na~in na `ivot, nivnite misli i zborovi bi te~ele mnogu poslobodno, nivnite verski iskustva bi bile mnogu poenergi~ni, a vlijanieto koe bi go vr{ele na svoite slu{ateli bi bilo mnogu povpe~atlivo. Neumerenosta vo jadeweto, duri i toga{ koga jadewata se od dobar kvalitet, }e imaat pogubno vlijanie vrz teloto i }e gi zatapat mnogu poostrite i sveti ~uvstva. (1875) 3T 486-487 74. Nekoi lu|e doa|aat na sostanocite pod {atori so hrana koja e nepodesna za takvi priliki: bogati kola~i, piti i razni jadewa koi }e go poremetat vareweto na zdraviot, rabotliv ~ovek. Sekako, najdobroto se namenuva za propovednikot. Lu|eto toa go ispra}aat do negovata trpeza ili go povikuvaat na nivnata trpeza. Na toj na~in propovednicite pa|aat vo isku{enie da jadat premnogu {tetna hrana. Ne samo {to na takov na~in nivnoto deluvawe na sostanocite pod {atori e namaleno, tuku mnogumina zaboluvaat od lo{o varewe. Propovednikot treba da go odbie toa dobronamerno, no nemudro gostoprimstvo, duri i toga{ dokolku se izlo`uva na opasnosta da izgleda neu~tiv. Lu|eto treba da se odlikuvaat so vistinska qubeznost i da ne go doveduvaat vo takvo isku{enie. Tie gre{at koga go isku{uvaat propovednikot so nezdrava hrana. Dragocenite talenti na toj na~in se izgubeni za Bo`joto delo, i mnogumina do krajot na `ivotot se li{eni od polovinata na kreposta i silata na svoite sposobnosti. Propovednicite, pove}e od drugite, treba da ja {tedat silata na umot i nervite. Tie treba da ja odbegnuvaat sekoja hrana i pijalok koja mo`e da gi nadrazni ili vozbudi nervite. Nadrazuvaweto }e bide prateno so poti{tenost; popu{taweto na `elbata }e go pomra~i umot ~inej}i te{ki i zbrkani misli. Nikoj ne mo`e da stane uspe{en rabotnik vo duhovnite ne{ta se dodeka ne se pridr`uva do strogata umerenost vo svoite naviki na ishranata. Bog nemo`e da dozvoli Negoviot Svet Duh da po~iva na onie koi, znaej}i kako treba da jadat za da bidat zdravi,

uporno ostanuvaat na patot koj }e go oslabi nivniot um i telo. Nedatirano MS 88

“Seto toa pravete go za Bo`ja slava”“Seto toa pravete go za Bo`ja slava”“Seto toa pravete go za Bo`ja slava”“Seto toa pravete go za Bo`ja slava” 75. Inspiriran od Bo`jiot Duh, apostolot Pavle pi{uva deka “[to i da pravime”, duri i prirodniot akt na jadewe i piewe, treba toa da go ~inime ne za da go proslavime izopa~eniot apetit, tuku so ~uvstvoto na odgovornost toa da “go pravime za Bo`ja slava”. Sekoj del na ~ovekovoto telo treba da se ~uva; nie treba da vnimavame, da seto ona {to se vnesuva vo `eludnikot ne gi protera od umot vozvi{enite i sveti misli. Zar jas ne mo`am da postapuvam so sebesi onaka kako {to toa mene mi e ugodno? pra{uvaat nekoi, kako da nie te`neeme da gi razdvoime od golemoto dobro, koga im ja izlo`uvame potrebata za razumno zemawe na hrana i soglasuvawe na site nivni naviki so zakonite koi Bog gi ima vospostaveno. Postojat prava koi & pripa|aat na sekoja individua. Nie poseduvame li~nost i obele`ja koi se samo na{i. Nikoj ne mo`e svojata li~nost da ja poistoveti so li~nosta na nekoj drug. Sekoj mora da deluva za sebesi spored upatstvata na svojata sopstvena sovest. [to se odnesuva do na{ata odgovornost i vlijanie, nie za toa sme odgovorni na Boga zatoa {to na{iot `ivot vodi poteklo od Nego. Toa ne sme go dobile od ~ove{tvoto, tuku samo od Boga. Nie sme Negovi preku sozdavaweto i otkupuvaweto. Duri i na{ite tela ne se na{a sopstvenost za da bi postapuvale so niv onaka kako {to toa nam nie e ugodno, za da bi gi osakatile so navikite koi vodat kon raspa|awe, onevozmo`uvaj}i se sebesi na Boga da mu pru`ime sovr{ena slu`ba. Na{ite `ivoti i site na{i sopstvenosti mu pripa|aat Nemu. Toj se gri`i za nas sekoj moment; Toj ja odr`uva `ivata ma{inerija vo rabota. Koga bi ni bilo dozvoleno da upravuvame so nego samo eden moment, nie bi umrele. Nie celosno zavisime od Boga. Golema pouka e nau~ena koga go razbirame svojot odnos kon Boga i Negoviot odnos kon nas. Zborovite “ne si pripa|ate na sebesi, vie ste skapo kupeni”, treba da bidat zaka~eni na yidovite vo na{ata memorija, kako bi mo`ele sekoga{ da go priznavame Bo`joto pravo na na{ite talenti, na{ata sopstvenost, na{eto vlijanie, na{ata li~nost. Nie treba da nau~ime kako da postapuvame so ovoj Bo`ji dar, vo mislite, vo du{ata, vo teloto, za da kako Bo`ja kupena sopstvenost bi mo`ele da Mu izvr{uvame zdrava, blagoprijatna slu`ba. (1896) Special Testimonies, Series A, No. 9. p. 58 76. Svetlina go ima osvetluvano na{iot pat vo odnos na zdravstvenata reforma, i dol`nosta koja po~iva vrz Bo`jiot narod vo ovie posledni denovi e da poka`e umerenost vo site ne{ta. Vidov deka bevte vo brojot na onie koi }e se odvratat da ja vidat svetlinata i ispravat svojot na~in na jadewe, piewe i rabota. Koga svetlinata na vistinata e primena i sledena, taa }e predizvika celosna reforma vo `ivotot i karakterot na site onie koi {to preku nea se posveteni. (1868) 2T 60

Odnosot kon pobedonosniot `ivotOdnosot kon pobedonosniot `ivotOdnosot kon pobedonosniot `ivotOdnosot kon pobedonosniot `ivot 77. Jadeweto, pieweto kako i oblekuvaweto neposredno vlijaat na na{iot duhoven napredok. YI, May 31, 1894 78. Mnogu prehranbeni artikli koi neznabo`cite slobodno gi jadele, bile zabraneti za Izraelcite. Razlikata ne be{e neosnovano napravena. Ona {to bilo zabraneto, bilo nezdravo. Faktot deka toa bilo proglaseno za ne~isto, uka`uvalo na poukata deka upotrebata na nezdrava hrana go oskvernuva ~ovekot. Ona {to go izopa~uva teloto, te`nee da ja izopa~i i du{ata. Toa go onesposobuva ~ovekot za zaednica so Boga i go pravi nepogoden za vozvi{ena i sveta slu`ba. (1905) MH, 280 79. Bo`jiot Duh ne mo`e da ni pritekne na pomo{ i da ni pomogne vo usovr{uvaweto na hristijanskiot karakter, se dodeka nie mu popu{tame na apetitot na {teta na zdravjeto, i dodeka gordosta na `ivotot upravuva. Health Reformer, September, 1871

80. Site u~esnici vo bo`estvenata priroda }e ja odbegnat izopa~enosta koja preku pohotta ima dojdeno vo svetot. Za onie koi {to mu popu{taat na apetitot e nevozmo`no da go dostignat hristijanskoto sovr{enstvo. (2T 400, 1870) 81. Ova e vistinsko posvetuvawe. Toa ne e samo teorija, ~uvstvo, ili forma na zborovi, tuku `ivo, delotvorno na~elo koe vleguva vo sekojdnevniot `ivot. Toa bara na{ite naviki vo ishranata i oblekuvaweto da bidat takvi za da go zapazat telesnoto, umnoto i moralnoto zdravje, kako bi mo`ele na Boga da mu gi prineseme svoite tela – ne kako `rtva izopa~ena so lo{ite naviki, tuku “`iva `rtva, sveta, prifatliva za Boga”. [Vidi isto taka – 254] R. & H., January 25, 1881

82. Na{ite naviki vo jadeweto i pieweto poka`uvat dali sme od svetot, ili vo brojot na onie koi Gospod so Svojata mo}na vistina gi odvoil od svetot. (1900) 6T 372 83. Neumerenost vo jadeweto e taa {to predizvikuva invalidnost i potkradnuvawe od slavata koja {to mu pripa|a na Boga. Zaradi nedostatokot od samoodreknuvawe, mnogumina vo Bo`jiot narod se nesposobni da go dostignat visokiot stepen na duhovnost koj {to Toj go postavil pred niv, i pokraj toa {to se kajat i {to se obrateni, celata ve~nost }e svedo~i za gubitokot koj {to go pretrpele popu{taj}i i na sebi~nosta. Letter 135, 1902 84. O kolkumina gi gubat najbogatite blagoslovi vo zdravjeto i duhovnite darovi koi {to Bog gi ~uva za niv! Postojat mnogu du{i koi se borat za posebni pobedi i posebni blagoslovi kako bi mo`ele da vr{at ne{to golemo. Tie smetaat deka za toa treba da vodat ma~na borba vo molitva i solzi. Koga ovie li~nosti go prou~uvaat Pismoto so molitva za da ja doznaat izrazenata Bo`ja volja i toga{ ja izvr{uvaat so celo srce, bez nikakva rezerva ili popu{tawe na sebesi, }e najdat odmor. Site ma~ni borbi, site solzi i napregawa nema da im go donesat blagoslovot za koj tie kopneat. “Jas” mora sosema da se pokori. Tie treba da ja izvr{at rabotata koja }e se pojavi, koristej}i go izobilieto na Bo`jata blagodat koja im e vetena na site koi ja baraat so vera. “Ako nekoj saka da vrvi po mene,” Isus re~e, “neka se odre~e od sebesi, neka go zeme krstot svoj i neka odi po Mene.” (Luka 9:23) Da go sledime Spasitelot vo Negovata ednostavnost i samoodreknuvawe. Da go vozdigneme ^ovekot od Golgota so zborovi i svet `ivot! Spasitelot prio|a mnogu blizu do onie koi se posvetuvaat na Boga. Dokolku nekoga{ postoelo vreme koga nie sme imale potreba od rabotata na Bo`jiot Duh vo na{ite srca i `ivoti, toga{ toa e denes. Da se dr`ime cvrsto do ovaa bo`estvena sila kako bi imale sila da `iveeme `ivot vo svetost i samopredavawe. (1909) 9T 165, 166 85. Kako {to na{ite praroditeli go izgubija Edem zaradi popu{taweto na apetitot, na{ata edinstvena nade` da go povratime Edem e vo cvrstoto odreknuvawe na apetitot i strastite. Vozdr`uvaweto vo ishranata i kontrolata nad site strasti }e go zapazi umot i }e im dade mentalna i moralna energija, osposobuvaj}i gi lu|eto da gi dovedat site svoi sklonosti pod kontrola na vi{ite sili, kako i da rasuduvaat pome|u dobroto i zloto, pome|u svetoto i obi~noto. Site koi {to pravilno ja sfa}aat `rtvata koja Isus ja podnese, napu{taj}i go svojot dom na neboto so doa|aweto na ovoj svet, za so Svojot `ivot da mu poka`e na ~ovekot kako da mu se protivstavuva na isku{enieto, radosno }e se odreknat od sebesi i }e odberat da bide sou~esnici so Hrista vo Negovite stradawa. Stravot Gospodov e po~etok na mudrosta. Onie koi {to }e pobedat, kako {to Hristos pobedi, moraat neprekinato da se ~uvaat od satanskite isku{enija. @elbite i strastite treba da bidat ograni~eni i pod kontrola na osvetlenata sovest kako umot bi mo`el da bide neo{teten, mo}ta na zapazuvaweto jasna, taka {to satanskite dela i negovite stapici ne se tolkuvaat kako Bo`je providenie. Mnogumina kopneat za kone~nata nagrada i pobeda koja }e im se dade na pobednicite, me|utoa nemaat volja da vlo`at napor, nema{tija i samoodreknuvawe kako {to toa go ~ine{e nivniot Izbavitel. Samo preku poslu{nost i neprestan napor nie }e pobedime onaka kako {to Hristos pobedi.

Silata koja {to go kontrolira apetitot }e ja potvrdi propasta na iljadnici, koi, dokolku bea pobednici vo toa isku{enie, bi mo`ele da steknat moralna sila, so ~ija pomo{ bi izvojuvale pobeda nad sekoe drugo satansko isku{enie. Me|utoa, onie koi mu robuvaat na apetitot nema da uspeat vo usovr{uvaweto na hristijanskiot karakter. Postojanoto ~ovekovo prestapuvawe vo tekot na {este iljadi godini ima doneseno bolest, stradawe i smrt kako plod. Kolku pove}e se pribli`uvame kon krajot na vremeto, satanskite isku{enija da mu popu{time na apetitot }e bidat se posilni i }e ni bide se pote{ko da gi pobedime. (1875) 3T 491, 492 86. Onoj koj ne`no vnimava na svetlinata koja {to Bog mu ja dal za zdravstvenata reforma, ima zna~ajna pomo{ vo deloto na posvetuvawe preku vistinata i podgotovkata za besmrtnost. (1890) C.H. 22 [Povrzanosta pome|u ednostavnata hrana i duhovnoto rasuduvawe – 119] [Nekontroliraniot apetit ja slabee otpornosta kon isku{enieto – 237] [Yidovite na samokontrola ne treba da se ru{at – 260] [Mesnata hrana, pre~ka za duhovnoto napreduvawe – 655, 656, 657, 660, 682, 683, 684, 688] [Silata za pobeda nad drugite isku{enija dadena na onie koi {to go pobedile apetitot – 253] [Oblikuvaweto na karakterot spre~eno so nepravilnata gri`a za `eludnikot – 719]

ODNOSOT POMEODNOSOT POMEODNOSOT POMEODNOSOT POME\\\\U ISHRANATA I MORALOTU ISHRANATA I MORALOTU ISHRANATA I MORALOTU ISHRANATA I MORALOT

Moralnata ne~istotija vo staro vremeMoralnata ne~istotija vo staro vremeMoralnata ne~istotija vo staro vremeMoralnata ne~istotija vo staro vreme 87. Lu|eto koi {to `iveele pred potopot jadele hrana od `ivotinsko poteklo i im ugoduvale na svoite strasti, se dodeka ~a{ata na nivnoto bezakonie ne se napolnila i Bog so potop ne ja o~istil Zemjata od moralnata ne~istotija . . . Grevot postojano preovladuval od ~ovekoviot pad. Dodeka malkumina mu ostanale verni na Boga, ogromno mno{tvo go imalo izopa~eno svojot pat pred Nego. Uni{tuvaweto na Sodom i Gomor dojde zaradi nivnata golema gre{nost. Tie gi popu{tale uzdite na svojot neumeren apetit, na svoite izopa~eni strasti, se dodeka ne padnale tolku nisko i nivnite grevovi stanale tolku gnasni taka {to nivnata ~a{a na bezakonie bila polna, a tie uni{teni so ogan od neboto. (1864) Sp. Gifts IV, 121 88. Istite grevovi koi {to go imaat navle~eno Bo`jiot gnev vrz svetot vo Noevoto vreme, postojat i vo na{e vreme. Lu|eto denes go izedna~uvaat svoeto jadewe i piewe so `derewe i pijanstvo. Ovoj preovladuva~ki grev, popu{tawe na izopa~eniot apetit, gi razgoril strastite na lu|eto od Noevoto vreme i vodel do op{ta rasipanost, dodeka nivnoto nasilstvo i prestap ne doprele do Neboto, pa taka Bog so potop ja ispral Zemjata od nejzinata moralna ne~istotija. Istite grevovi na `derewe i pijanstvo ja umrtvile moralnata ~uvstvitelnost na `itelite na Sodom, taka {to zloto stanalo naslada na `itelite na toj zol grad. Hristos zaradi toa go predupreduva svetot: “Isto taka, kako {to be{e vo Lotovite dni: jadea, pieja, kupuvaa, prodavaa, sadea, yidaa; no vo istiot den, koga izleze Lot od Sodom, padna od neboto ogan i sulfur i gi uni{ti site; taka }e bide i vo denot, koga }e se javi Sinot ^ove~ki.” (Luka 17:28-30) Hristos nam ovde ni ostavi najva`na pouka. Vo site svoite pouki Toj ne pottiknuva{e ramnodu{nost. Negoviot primer be{e sprotiven na toa. Hristos be{e seriozen rabotnik. Negoviot `ivot be{e `ivot na samoodreknuvawe, rabota, istrajnost, vrednost i {tedlivost. Toj nam ni uka`a na opasnosta koja nastanuva toga{ koga jadeweto i pieweto }e gi napravime da se najva`ni. Toj nam ni otkriva koj e rezultatot od popu{taweto na apetitot. Moralnite sili se oslabeni, taka {to grevot ve}e ne izgleda gre{en. Na grevot mu se zami`uva i niskite strasti upravuvaat so razumot, dodeka op{tata izopa~enost ne gi iskoreni dobrite na~ela i pobudi i dodeka ne se pohuli na Boga. Seto toa e posledica na prekumernoto jadewe i piewe. Toa e vistinski tek na nastanite za koi Toj izjavuva deka }e nastanat vo vremeto na Negovoto vtoro doa|awe. Dali ma`ite i `enite }e bidat predupredeni? Dali tie }e vnimavaat na svetlinata ili }e stanat robovi na apetitot i niskite strasti? Hristos nam ni pretstavuva ne{to povozvi{eno za {to treba da se trudime, a ne samo za toa {to }e jademe, pieme ili vo {to }e se oble~eme.

Jadeweto, pieweto i oblekuvaweto stanale izraz na takvata preteranost koja se vbroila vo grevovite na poslednite denovi, pretstavuvaj}i znak za Hristovoto skoro doa|awe. Vremeto, parite i silata koi {to mu pripa|aat na Boga, no koi nam ni se povereni, se rasturaat na zaludni preteruvawa vo oblekuvaweto i za rasko{ot na izopa~eniot apetit, koj gi namaluva `ivotnite sili i donesuva stradawe i propa|awe. Ne e mo`no da gi prineseme na{ite tela kako `iva `rtva na Boga koga tie se ispolneti so rasipanosti i bolesti zaradi na{eto gre{no popu{tawe. (1873) 3T 163, 164

Rasipanosta preovladuva Rasipanosta preovladuva Rasipanosta preovladuva Rasipanosta preovladuva ---- rezultat na neskrotliviot apetit rezultat na neskrotliviot apetit rezultat na neskrotliviot apetit rezultat na neskrotliviot apetit 89. Mnogumina se ~udat {to ~ove~kiot rod tolku telesno i moralno se degeneriral. Tie ne razbiraat deka kr{eweto na Bo`jiot zakon i uredbite, kako i kr{eweto na zakonite na zdravjeto ja imaat predizvikano taa `alna degeneracija. Prekr{uvaweto na Bo`jite zapovedi predizvikalo povlekuvawe na Negovata raka koja dava prosperitet. Neumerenosta vo jadeweto i pieweto i vo popu{taweto na niskite strastite gi imaat umrtveno vozvi{enite ~uvstva, taka {to svetoto e staveno vo ist red so obi~noto. (1864) Sp. Gifts IV, 124 90. Onie koi {to dozvolile da stanat robovi na prejaduvaweto, ~esto pati odat u{te podaleku i se poni`uvaat sebesi so popu{taweto na rasipanite strasti koi se razdrazneti so neumernosta vo jadeweto i pieweto. Tie gi popu{tile uzdite na poni`uva~kite strasti, do to~ka koga zdravjeto i umot mnogu stradaat. Sposobnosta na rasuduvaweto e vo golema merka razurnata so lo{ite naviki. (1864) Sp. Gifts IV, 131 91. Neredovnosta vo jadeweto i pieweto i nepravilnoto oblekuvawe, go izopa~uvaat umot, rasipuvaat srceto i gi doveduvaat blagorodnite karakteristiki na du{ata vo ropstvo na `ivotinskite strasti. Health Reformer, October, 1871 92. Neka nikoj koj {to tvrdi deka e pobo`en ne gleda ramnodu{no kon zdravjeto na teloto i ne se mami samiot sebesi deka neumerenosta ne e grev i deka nema da vlijae na negovata duhovnost. Pome|u telesnata i moralnata priroda postoi tesna povrzanost. Meriloto na vrednosta se vozdignuva ili sni`uva so telesnite naviki. Neumerenoto jadewe duri i na najdobrata hrana }e predizvika morbidna sostojba na moralnite ~uvstva. Me|utoa, dokolku hranata ne e najzdrava, posledicite }e bidat po{tetni. Koja i da e navika, koja ne ja podr`uva zdravata aktivnost vo ~ove~koto telo, gi poni`uva vozvi{enite i blagorodni sposobnosti. Lo{ite naviki vo jadeweto i pieweto vodat do gre{ki vo misleweto i rabotata. Popu{taweto na apetitot gi zajaknuva `ivotinskite sklonosti, davaj}i im nadmo} nad umstvenite i duhovnite sili. “Vozdr`uvajte se od telesnite pohotti, koi {to vojuvaat protiv du{ata,” e jazikot na apostolot Petar. Mnogumina smetaat deka ova predupreduvawe treba da se odnesuva samo na razvratnite; me|utoa taa ima po{iroko zna~ewe. Taa ~uva od sekoe {tetno popu{tawe na apetitot ili strastite. Toa e najmo}no predupreduvawe protiv upotrebata na nadraznuva~kite i opojnite sredstva kakvi {to se ~ajot, kafeto, tutunot, alkoholot i morfiumot. Ovie popu{tawa mo`at da se stavat vo redot na onie pohotti koi vr{at {tetno vlijanie vrz moralot i karakterot. Kolku porano tie naviki se oformuvaat, tolku pocvrsto }e ja dr`at svojata `rtva vo ropstvoto na pohotta i mnogu posigurno }e go namalat standardot na duhovnosta. R. & H., January 25, 1881 93. Vie treba da projavuvate umerenost vo site ne{ta. Neguvajte gi najvozvi{enite umstveni sili i toga{ }e postoi pomala mo`nost za zajaknuvawe na `ivotinskoto. Za vas e nevozmo`no da ja zgolemuvate duhovnata sila se dodeka ne gi stavite svojot apetit i strasti pod sovr{ena kontrola. Vdahnoveniot apostol veli: “Go porobuvam teloto svoe, da ne bi nenamerno, propovedaj}i im na drugite i sam stanam negoden.” Brate, podigni se, te molam, i neka deloto na Svetiot Duh dopre dlaboko od nadvore{nosta; neka dopre do dlabokite izvori na sekoja aktivnost. Toa e na~eloto koe se bara, cvrsto na~elo i sila za rabota za duhovnite kako i za zemskite ne{ta. Na tvoite napori im nedostiga serioznost. O, kolkumina se nao|aat na dnoto na skalilata na duhovnosta, samo zaradi toa {to nesakaat da se

odreknat od svojot apetit! Silata na mozo~nite nervi e umrtvena i skoro paralizirana so prekumereno jadewe. Koga takvite }e dojdat vo Bo`jiot dom vo sabota, tie ne mo`at da gi dr`at svoite o~i otvoreni. Najserioznite povici ne mo`at da gi zadvi`at nivnite studeni, ne~uvstvitelni umovi. Vistinata mo`e da bide iznesena so dlaboko ~uvstvo; me|utoa taa nema da mo`e da ja razbudi moralnata ~uvstvitelnost ili rasvetli razbiraweto. Dali takvite imaat prou~uvano kako da go proslavat Boga vo site ne{ta? (1870) 2T 413, 414

VlijaVlijaVlijaVlijanieto na enieto na enieto na enieto na ednostavnata ishranadnostavnata ishranadnostavnata ishranadnostavnata ishrana 94. Koga site koi {to velat deka go pazat Bo`jiot zakon bi bile bez grev, na mojata du{a bi i olesnelo; me|utoa tie ne se. Duri i nekoi koi velat deka gi pazat site zapovedi Bo`ji, se vinovni za grevot na prequbata. [to mo`am da ka`am za da gi razbudam nivnite umrtveni ~uvstva? Moralnoto na~elo koe strogo se sproveduva, stanuva edinstvena za{tita za du{ata. Dokolku nekoga{ postoelo vreme koga ishranata trebalo da bide najednostavna, toga{ toa e denes. Mesoto ne treba da se iznesuva pred na{ite deca. Negovoto vlijanie gi nadraznuva i zasiluva niskite strasti i te`nee da gi umrtvi moralnite sili. @itarkite i ovo{jeto, podgotveni bez `ivotinska mast i vo najprirodna sostojba, treba da bidat hrana na trpezite na onie koi tvrdat deka se podgotvuvaat za preobrazuvawe za Neboto. Dokolku hranata e pomalku nadraznuva~ka, dotolku polesno mo`e da se vladee so strastite. Zadovoluvaweto na vkusot ne smee da se gleda nezavisno od telesnoto, umstveno ili moralnoto zdravje. Popu{taweto na poniskite strasti }e dovede do toa da mnogumina gi zatvorat o~ite pred svetlinata, zatoa {to se pla{at deka }e gi vidat grevovite koi {to ne sakaat da gi ostavat. Site mo`at da gi vidat dokolku sakaat. Dokolku poprvo ja odberat temninata otkolku svetlinata, nivnata vina nema da bide pomala. Zo{to ma`ite i `enite ne ~itaat za pove}e da znaat za ona {to taka nesomneno vlijae vrz nivnata telesna i moralna sila? Bog vi go ima dovereno va{eto telo za da se gri`ite za nego i da go zapazite vo najdobra sostojba Nemu za slu`ba i slava. (1869) 2T 352

Umerenosta Umerenosta Umerenosta Umerenosta ---- pomo{ vo za~uvuvaweto na moralot pomo{ vo za~uvuvaweto na moralot pomo{ vo za~uvuvaweto na moralot pomo{ vo za~uvuvaweto na moralot 95. Va{ata hrana ne e ednostavna i zdrava i zatoa ne mo`e da obezbedi najdobra krv. Ne~istata krv sigurno }e gi pomra~i moralnite i umstvenite sili, budej}i gi i zajaknuvaj}i gi niskite strastite na va{ata priroda. Nikoj od vas ne mo`e da ja podnese hranata koja nadraznuva zatoa {to taa mu {teti na zdravjeto na teloto i napredokot na va{ata du{a i du{ata na va{ite deca. Vie postavuvate na trpezata hrana koja gi optovaruva organite za varewe, gi budi `ivotinskite strasti i gi slabee moralnite i umstvenite sposobnosti. Bogatata hrana i mesnite obroci ne se korisni za vas. . . Ve molam, zaradi Hrista, da go dovedete svojot dom i svoite srca vo red. Neka vistinata od nebesno poteklo ve vozdigne i posveti vas, du{ata, teloto i duhot. “Vozdr`uvajte se od telesnite pohoti koi vojuvaat protiv du{ata.” Brate G., tvojata ishrana vodi kon zajaknuvawe na niskite strasti. Ti ne vladee{ so svoeto telo kako {to toa ti e dol`nost, za da usovr{i{ svetost vo strav Bo`ji. Mora{ da stane{ umeren vo jadeweto za da stane{ trpeliv ~ovek. (1870) 2T 404, 405 96. Svetot ne treba da bide merilo za nas. Sovremeno e da se popu{ti na `elbata za luksuzna hrana i neprirodnite, nadraznuva~ki sredstva, zajaknuvaj}i gi taka `ivotinskite naklonetosti, slabeej}i go rasteweto i razvojot na moralnite sposobnosti. Nikakva podr{ka ne e dadena na nitu eden Adamov sin ili }erka da stanat pobednici vo hristijanskata borba, dokolku ne se odlu~at da sproveduvaat umerenost vo site ne{ta. Dokolku tie toa go storat, toga{ nema da se borat kako onoj koj {to go udira po vetar. Dokolku hristijanite sakaat da go pot~inat teloto i gi stavat svoite `elbi i strasti pod nadzor na osvetlenata sovest, smetaj}i ja poslu{nosta kon zakonite, koi upravuvaat so `ivotot i zdravjeto, za svoja dol`nost pred Boga i svoite bli`ni, toga{ }e go imaat blagoslovot vo telesnata i moralnata sila. Tie }e imaat moralna sila da zapo~nat borba protiv satanata; i vo imeto na Onoj koj {to go pobedi apetitot namesto niv, tie }e mo`at da bidat pove}e od

pobednici. Ovaa borba im pretstoi na site koi {to }e ja zapo~nat. (1876) 4T 35, 36 [Vlijanieto na mesnata hrana vrz moralnata sila – 658, 683-687] [Dom vo priroda – negovata povrzanost so ishranata i moralot – 711] [Nedostatokot na moralna sila zaradi popu{taweto na decata vo jadeweto i pieweto – 347] [Hrana koja predizvikuva razdrazlivost i nervoza – 556, 558, 562, 574] [Popu{taweto na apetitot gi slabee moralnite sili – 231]

Zdravstvenata reformaZdravstvenata reformaZdravstvenata reformaZdravstvenata reforma i Vesta na Tretiot angeli Vesta na Tretiot angeli Vesta na Tretiot angeli Vesta na Tretiot angel

Kako raka za telotoKako raka za telotoKako raka za telotoKako raka za teloto 97. Na 10 dekemvri 1871 povtorno mi be{e poka`ano deka zdravstvenata reforma e granka na golemoto delo koe treba da go podgotvi narodot za Gospodovoto doa|awe. Taa e taka tesno povrzana so Vesta na Tretiot angel, kako {to e rakata za teloto. ^ovekot neseriozno gi sfatil Desette Bo`ji zapovedi, no Gospod nema da dojde da gi kazni prestapnicite na toj zakon, a prethodno da ne im prati vest na predupreduvawe. Tretiot angel ja objavuva taa vest. Ako lu|eto bea poslu{ni na Zakonot od Desette zapovedi, primenuvaj}i gi vo svojot `ivot na~elata na tie pravila, prokletstvoto na bolestite koi sega go preplavuvaat svetot, ne bi postoelo.

Da go podgotvi narodot Koga ma`ite i `enite go kr{at prirodniot zakon popu{taj}i mu na izopa~eniot apetit i pohottite, ne e mo`no da pri toa ne go prekr{at Bo`jiot zakon. Zatoa Gospod dozvoli da n# osvetli svetlina na zdravstvenata reforma, kako bi mo`ele da go vidime svojot grev vo prestapuvaweto na zakonot koj {to Toj go vospostavi vo na{eto bitie. Site na{i radosti ili stradawa mo`at da se prepi{at na poslu{nosta ili prestapuvaweto na prirodniot zakon. Na{iot milostiv, nebesen Tatko ja gleda `alnata sostojba na lu|eto, od koi nekoi svesno, a mnogumina nesvesno - `iveat vo kr{eweto na zakonot koj {to Toj go postavil. Vo svojata qubov i so`aluvawe kon ~ove{tvoto, Toj storil svetlinata da ja osvetli zdravstenata reforma. Toj go objavil Svojot zakon, kako i kaznata koja }e go prati prestapot na zakonot, kako bi mo`ele da doznaat site i da vnimavaat da `iveat vo soglasnost so prirodnite zakoni. Toj taka jasno go objavil Svojot zakon i taka go istaknal, taka {to prilega na grad soyidan na rit~e. Site odgovorni bitija mo`at da go razberat, dokolku sakaat. Maloumnite nema da bidat povikani na odgovornost. Da se objasni prirodniot zakon i potikne poslu{nost kon nego e delo koe ja prati Vesta na Tretiot angel, kako bi go podgotvil narodot za Gospodovoto doa|awe.

Adamoviot poraz – Hristova pobeda Adam i Eva padnaa zaradi neumerenosta. Hristos dojde i go izdr`a naj`estokoto satansko isku{enie i vo imeto na ~ove{tvoto go pobedi apetitot, poka`uvaj}i deka ~ovekot mo`e da pobedi. Kako {to Adam padna zaradi apetitot i go izgubi Edemskoto bla`enstvo, Adamovite deca mo`at, so Hristova pomo{, da go pobedat apetitot i so umerenosta vo site ne{ta povtorno da go pridobijat Edem.

Pomo{ vo raspoznavawe na vistinata Neznaeweto ne e pri~ina za prestap na zakonot. Svetlosta sveti jasno i nikoj ne treba da bide vo neznaewe, zatoa {to Samiot golem Bog e ~ovekoviot u~itel. Site se obvrzani pred Boga so najsveti obvrski da vnimavaat na vistinskata filozofija i vistinskoto iskustvo koe Toj sega im go dava vo odnos na zdravstvenata reforma. Toj odredil golemiot predmet na zdravstvenata reforma da se zadvi`i i lu|eto da bidat potiknati na istra`uvawe; zatoa {to e nevozmo`no za lu|eto, so site svoi gre{ni, po zdravjeto {tetni naviki koi go slabeat umot, da ja raspoznavaat

svetata vistina preku koja treba da bidat osveteni, oblagorodeni, vozdignati i podgotveni za dru{tvoto na nebesnite angeli vo carstvoto na slavata. . .

Posveteni ili kazneti Apostolot Pavle ja povikuva crkvata: “Bra}a, vo imeto na milosta Bo`ja, ve molam podajte gi telata va{i vo `rtva `iva, sveta i blagougodna na Boga, koe {to e va{ata duhovna slu`ba” Lu|eto, mo`at da gi obesvetat svoite tela so gre{ni popu{tawa. Dokolku se nesveti, toga{ tie ne se podeseni za duhovna slu`ba i ne se dostojni za neboto. Dokolku ~ovekot ne`no vnimava na svetlinata, koja Bog vo Svojata milost ja dava da svetli nad zdravstvenata reforma, }e mo`e da bide posveten so vistinata i }e bide podgotven za besmrtnosta. Me|utoa, dokolku ja zanemari svetlinata i `ivee kr{ej}i go prirodniot zakon, }e mora da ja primi kaznata. (1873) 3T, 161, 162

Deloto na Ilija i Jovan kako primerDeloto na Ilija i Jovan kako primerDeloto na Ilija i Jovan kako primerDeloto na Ilija i Jovan kako primer 98. So godini Gospod go povikuva{e vnimanieto na Svojot narod kon zdravstvenata reforma. Toa e edna od golemite granki na deloto na podgotovka za doa|aweto na Sinot ~ove~ki. Jovan Krstitelot ode{e napred vo silata i duhot na Ilija, da go podgotvi patot za Gospoda i obrati narodot kon mudrosta na pravednite. Toj be{e pretstavnik na onie koi {to `iveat vo poslednite denovi, na koi Bog im doveril sveti vistini da gi objavat pred narodot, da go podgotvat patot za vtoroto Hristovo doa|awe. Jovan be{e reformator. Angelot Gavril, praten od neboto, im dade upatstva za zdravstvenata reforma na Jovanoviot tatko i majka. Angelot re~e deka toj ne smee da pie vino nitu `estoki pijaloci, i deka u{te od svoeto ra|awe }e bide ispolnet so Svetiot Duh. Jovan se odvoi od prijatelite i od `ivotnite rasko{i. Ednostavnosta na negovoto oblekuvawe, oblekata istkaena od kamilski vlakna, bile postojan prekor za preteranosta i rasko{ot na evrejskite sve{tenici i narodot. Negovata hrana, celosno vegetarijanska, sostavena od roga~i i div med, bile ukor za popu{taweto na apetitot i prejaduvaweto koe sekade preovladuvalo. Prorokot Malahija izjavuva: “Ete jas }e go pratam pri vas prorokot Ilija, pred da nastapi golemiot i u`asniot den Gospoden; i toj }e gi obrne srcata na tatkovcite – kon decata nivni, i srcata na decata kon tatkovcite nivni.” Ovde prorokot go opi{uva karakterot na deloto. Onie koi treba da go podgotvat patot za vtoroto Hristovo doa|awe, pretstaveni se preku verniot Ilija, kako {to Jovan dojde vo duhot na Ilija da go podgotvi patot za prvoto Hristovo doa|awe. Golemiot predmet na reformata treba da se razbranuva, i umot na javnosta da se razdvi`i. Umerenosta vo site ne{ta treba da bide povrzana so Vesta, da go obrati Bo`jiot narod od svoeto idolopoklonstvo, prejaduvawe i preteranost vo oblekuvaweto i drugite ne{ta.

Vidliva sprotivnost Na narodot treba da mu se iznese: samoodreknuvaweto, poniznosta i umerenosta koja {to se bara od pravednikot, kogo Bog posebno go vodi i blagoslovuva, sprotiva od lo{ite naviki koi go uni{tuvaat zdravjeto na onie koi {to `iveat vo ovoj izopa~en vek. Bog poka`a deka zdravstvenata reforma taka cvrsto e povrzana so Vesta na Tretiot angel, kako {to rakata e povrzana so teloto. Nikade na drugo mesto ne mo`e da se bara pri~ina za telesna i moralna degeneracija otkolku vo zanemaruvaweto na ovoj zna~aen predmet. Onie koi {to mu popu{taat na apetitot i strastite i gi zatvoraat o~ite pred svetlinata, od strav da ne go vidat svoeto gre{no popu{tawe koe tie ne sakaat da go napu{tat, se vinovni pred Boga. Srceto na sekoj {to se odvratuva od svetlinata vo eden slu~aj, }e zatvrdne i }e ja potceni svetlinata koja {to se odnesuva na drugi predmeti. Onoj koj {to gi prekr{uva moralnite obvrski vo vrska so jadeweto i oblekuvaweto, se podgotvuva da gi kr{i Bo`jite barawa vo pogledot na ve~nite interesi. . . Narodot koj Bog go vodi }e bide poseben narod. Toj nema da bide sli~en so svetot. Me|utoa, dokolku go prifati Bo`joto vodstvo, toj }e gi ispolni Negovite celi, i }e ja predade svojata volja na Negovata volja. Hristos }e prebiva vo srceto. Hramot Bo`ji }e bide svet. Va{eto telo, veli apostolot, e hram na Svetiot Duh.

Bog ne bara od Svoite deca da so samoodreknuvaweto si nanesat {teta na telesnata sila. Toj od niv bara da bidat poslu{ni na prirodniot zakon, da go zapazat telesnoto zdravje. Prirodniot pat e pat koj {to Toj go obele`uva,i dovolno e {irok za sekoj hristijanin. Bog so Svojata dare`liva raka ne ima snabdeno so bogati i razli~ni darovi za na{eto odr`uvawe i u`ivawe. Me|utoa, za da u`ivame vo prirodniot apetit koj {to }e go zapazi zdravjeto i prodol`i `ivotot, Toj go ograni~uva apetitot. Toj veli: “^uvaj se, odrekni se od neprirodniot apetit.” Dokolku kreirame izopa~en apetit, nie gi kr{ime zakonite na svoeto bitie i ja prezemame vrz sebesi odgovornosta zaradi zlostavuvawe na svoeto telo i navlekuvawe na bolesti kon sebesi. (1872) 3T 61-64

Daj mu go na zdravstvenoto delo negovoto mestoDaj mu go na zdravstvenoto delo negovoto mestoDaj mu go na zdravstvenoto delo negovoto mestoDaj mu go na zdravstvenoto delo negovoto mesto 99. Nezainteresiranosta koja {to mnogumina ja imaat poka`ano kon knigite za zdravjeto, e navreda zaBoga. Da se odvoi zdravstvenoto delo od golemoto telo na deloto ne e spored Negoviot nalog. Sega{nata vistina po~iva vrz deloto na zdravstvenata reforma kako i na ostanatite granki na evangelskoto delo. Nitu edna granka, koga }e se odvoi od ostanatite, ne mo`e da bide sovr{ena celina. Evangelieto na zdravjeto ima sposobni zastapnici, no nivnata rabota e mnogu ote`nata zatoa {to tolku mnogu propovednici, pretsedateli na konferencii i drugi na vlijatelni polo`bi, propu{tile mu posvetat pravilno vnimanie po pra{aweto na zdravstvenata reforma. Tie ne go priznale nego vo negoviot odnos kon deloto na Vesta kako odnos na desnata raka i teloto. Dodeka mnogu lu|e, a duri i nekoi propovednici, poka`ale mnogu malku po~ituvawe kon ova delo, Gospod ja poka`a Svojata gri`a za nego so toa {to mu podari golem uspeh. Koga pravilno se vodi, zdravstvenoto delo e prodoren klin, koj {to go otvara patot drugite vistini da stignat do srceto. Koga Vesta na tretiot angel }e se primi vo svojata polnina, zdravstvenata reforma }e go dobie svoeto mesto vo odborot na konferencijata, vo rabotata na Crkvata, vo domot, na trpezata i vo site aktivnosti vo domot. Toga{ desnata raka }e mu slu`i i }e go za{titi teloto. Me|utoa, dodeka zdravstvenoto delo ima svoj del vo objavuvaweto na Vesta na Tretiot angel, negovite pobornici ne treba, na nikoj na~in da nastojuvaat toa da go zavzeme mestoto na Vesta. (1900) 6T 327, 1900

Potreba od vladeewe so sebesiPotreba od vladeewe so sebesiPotreba od vladeewe so sebesiPotreba od vladeewe so sebesi 100. Edna od naj`alnite posledici od prvobitniot pad be{e zagubata na ~ovekova sila vo sposobnosta za vladeewe nad samiot sebesi. Vistinski napredok mo`e da imame samo dokolku povtorno se zdobieme so taa sila. Teloto e edinstven posrednik preku koj umot i du{ata se razvivaat vo izgradbata na karakterot. Zaradi toa neprijatelot na du{ite gi naso~uva svoite isku{enija na toa da gi oslabi i degradira fizi~kite sili. Negoviot uspeh vo ova zna~i pot~inuvawe na celoto bitie na zloto. Naklonetostite na na{ata telesna priroda, dokolku ne se pod kontrola na povozvi{ena sila, sigurno }e pridonesat za na{a propast i smrt. Teloto treba da se pot~ini. Vozvi{enite sili na bitieto treba da vladeat. Voljata treba da vladee nad strastite, a so nea pak treba da upravuva Bog. Vo na{ite `ivoti treba da preovladuva carskata sila na razumot, posvetena so bo`estvenata blagodat. Bo`jite barawa mora da doprat do sovesta. Vo ma`ite i `enite treba da se razbudi svesta za dol`nosta da vladeat so sebesi, potrebata za ~istota, osloboduvaweto od sekoja izopa~ena `elba i sekoja ne~ista navika. Potrebno e tie da bidat impresinirani so soznanieto deka site nivni sili na umot i teloto se Bo`ji darovi, i deka istite treba da se zapazat vo najdobra mo`na sostojba za Negova slu`ba. (1905) MH 129, 130

PropovednicitPropovednicitPropovednicitPropovednicite i vernicite treba da deluvaat vo soglasnoste i vernicite treba da deluvaat vo soglasnoste i vernicite treba da deluvaat vo soglasnoste i vernicite treba da deluvaat vo soglasnost 101. Zna~aen del od propovedni~kata rabota e verno iznesuvawe na zdravstvenata reforma do narodot, onaka kako {to taa e povrzana so Vesta na Tretiot angel kako del i granka na istoto

delo. Tie ne treba da ja odbegnuvaat i samite da ja prifatat i treba da storat s# za da ja prifatat site koi {to ispovedaaat deka veruvaat vo vistinata. (1867) 1T 469, 470 102. Mene mi be{e poka`ano deka zdravstvenata reforma e del od Vesta na Tretiot angel i deka e isto taka povrzana so nea kako {to rakata e povrzana so ~ove~koto telo. Vidov deka nie kako narod morame da se zadvi`ime napred vo ova golemo delo. Propovednicite i vernicite mora slo`no da deluvaat. Bo`jiot narod ne e podgotven za glasniot vik na Tretiot angel. Tie imaat da izvr{at delo za sebesi koe ne treba da go ostavat na Boga, Toj da go izvr{i namesto niv. Toj go ostavi toa delo da narodot go izvr{i. Toa e li~no delo; nikoj ne mo`e da go izvr{uva za drug. (1867) 1T 486

Del od Vesta, me|utoa ne cela VestDel od Vesta, me|utoa ne cela VestDel od Vesta, me|utoa ne cela VestDel od Vesta, me|utoa ne cela Vest 103. Zdravstvenata reforma e cvrsto povrzana so deloto na Tretata vest, no sepak taa ne e Vesta. Na{ite propovednici treba da zboruvaat za zdravstvenata reforma, me|utoa, tie ne treba toa da go napravat glavna tema na mestoto na Vesta. Nejzinoto mesto e me|u onie predmeti koi go unapreduvaat deloto na podgotovkata za sredba na nastanite koi {to gi iznesuva Vesta; me|u niv taa se istaknuva. Nie treba revno da ja prifatime sekoja reforma, no sepak treba da odbegnuvame da ne ostavime vpe~atok deka sme nepostojani i podlo`ni na fanatizam. (1867) 1T 559 104. Zdravstvenata reforma e taka tesno povrzana so Vesta na Tretiot angel, kako {to rakata e povrzana so teloto; me|utoa rakata ne mo`e da go zazeme mestoto na teloto. Objavuvaweto na Vesta na tretiot angel, Bo`jite zapovedi i svedo{tvoto Isusovo e bremeto na na{eto delo. Vesta treba da se objavi so glasen vik i mora da dopre do celiot svet. Iznesuvaweto na zdravstvenite na~ela mora da bide soedineto so ovaa Vest, no vo nikoj slu~aj ne smee da bide nezavisna od nea, ili na nekoj drug na~in da go zazeme nejzinoto mesto. Letter 57, 1896

Nejzinata vrska so medicinskiNejzinata vrska so medicinskiNejzinata vrska so medicinskiNejzinata vrska so medicinskite ustanovite ustanovite ustanovite ustanovi 105. Sanatoriumite, koi {to se osnovani, moraat da bidat tesno i nerazdvojno povrzani so Evangelieto. Gospod ima dadeno upatstva deka evangelieto mora da napreduva, a toa ja sodr`i zdravstvenata reforma vo site nejzini fazi. Na{a rabota e da go osvetlime svetot, zatoa {to toj e slep za nastanite koi se slu~uvaat i koi go podgotvuvaat patot za zlata koi {to Bog }e dozvoli da dojdat vrz svetot. Bo`jite verni stra`ari mora da predupreduvaat. . . Zdravstvenata reforma treba da bide poistaknata vo objavuvaweto na Vesta na tretiot angel. Na~elata na zdravstvenata reforma mo`at da se najdat vo Bo`jata re~. Evangelieto na zdravjeto treba cvrsto da e povrzano so propovedaweto na Re~ta. Bo`ja zamisla e obnovuva~koto vlijanie na zdravstvenata reforma da bide del od posledniot golem napor vo objavuvaweto na vesta na evangelieto. Na{ite lekari treba da bidat Bo`ji sorabotnici. Tie treba da bidat lu|e ~ii{to sili se posveteni i preobrazeni preku Hristovata blagodat. Nivnoto vlijanie treba da bide cvrsto povrzano so vistinata koja treba da bide dadena na svetot. Vo sovr{eno i celosno edinstvo so evangelskata slu`ba, deloto na zdravstvenata reforma }e ja otkrie svojata od Boga dadena sila. Pod vlijanie na Evangelieto, golemi reformi }e bidat napraveni preku zdravstveno – misionerskoto delo. Me|utoa dokolku go odvoite zdravstveno – misionerskoto delo od Evangelieto, deloto }e bide osakateno. MS 23, 1901 106. Na{ite sanatoriumi i na{ite crkvi mo`at da dostignat povozvi{en, posvet standard. Na{iot narod treba da propoveda i vo delo da ja sproveduva zdravstvenata reforma. Gospod povikuva da se o`iveat na~elata na zdravstvenata reforma. Adventistite na sedmiot den imaat specijalna zada~a kako glasnici da rabotat za du{ite i telata na lu|eto. Hristos im re~e na Svoite apostoli: “Vie ste svetlinata na svetot.” Nie sme od Gospoda odreden narod da gi objavime vistinite od nebesno poteklo. Najsve~enoto, najsvetoto delo koe {to nekoga{ im bilo dodeleno na smrtnicite e objavuvaweto na Vesta na Prviot, Vtoriot i Tretiot angel do ovoj svet. Vo na{ite golemite gradovi treba da postojat zdravstveni ustanovi

koi bi se gri`ele za bolnite i bi gi pou~uvale za veli~estvenite na~ela na zdravstvenata reforma. Letter 146, 1909

Prodoren klinProdoren klinProdoren klinProdoren klin 107. Mene mi be{e dadeno upatstvo deka ne treba da se kolebame vo izvr{uvaweto na deloto koe treba da bide izvr{eno vo pra{aweto na zdravstvenata reforma. Preku ova delo nie treba da stigneme do du{ite na glavnite i sporednite pati{ta. Letter 203, 1905 108. Jas mo`am da vidam vo Bo`joto providenie deka zdravstveno – misionerskoto delo treba da bide veli~estven prodoren klin so ~ija pomo{ mo`e da se dopre do bolnite du{i. (1893) CH 535

Otstraneti predrasudi Otstraneti predrasudi Otstraneti predrasudi Otstraneti predrasudi –––– zgolemeno vlijanie zgolemeno vlijanie zgolemeno vlijanie zgolemeno vlijanie 109. Mnogu od predrasudite koi spre~uvaat vistinata na Tretiot angel da dopre do srcata na lu|eto, mo`at da se otstranat dokolku se posveti pogolemo vnimanie na zdravstvenata reforma. Koga narodot }e se zainteresira za ovoj predmet, toga{ ~esto patot e ve}e podgotven za prifa}aweto na drugite vistini. Dokolku vidat deka sme pametni po pra{aweto na zdravjeto, tie }e bidat popodgotveni da veruvaat deka sme dosledni na bibliskata nauka. Na ovaa granka na Gospodovoto delo ne & e posveteno potrebnoto vnimanie i zaradi taa nemarnost mnogu se ima izgubeno. Koga crkvata bi projavila pogolem interes za reformata, preku koja Bog Samiot saka da ja podgotvi nea za Svoeto doa|awe, nejzinoto vlijanie bi bilo daleku pogolemo otkolku {to e toa slu~aj sega. Bog mu zboruva{e na Svojot narod i Negov plan e tie da go slu{nat i poslu{aat Negoviot glas. Iako zdravstvenata reforma ne e Vesta na Tretiot angel, taa e tesno povrzana so nea. Onie koi {to ja objavuvaat Vesta, treba, isto taka da ja pou~uvaat i zdravstvenata reforma. Taa e predmet koj nie mora da go razbirame, mora da ima istaknato mesto i koj {to morame da go razbirame, kako bi mo`ele da bideme podgotveni za nastanite koi naskoro }e se slu~at. Satanata i negovite sili sakaat da go spre~at ova delo na reforma, i }e storat s# {to mo`at kako bi gi zbunile i optovarile onie koi od seto srce se zalagaat za nego. No sepak nikoj zaradi toa ne treba da bide obeshrabren, ili pak da prestane so svoite napori. Prorokot Isaija zboruva za toa kako edna od karakteristikite Hristovi: “Nema da iznemo{ti, nitu }e se obeshrabri, dodeka na zemjata ne utvrdi sud.” Spored toa, neka Negovite sledbenici ne zboruvaat za neuspeh ili obeshrabruvawe, tuku neka se se}avaat za cenata koja e platena za izbavuvawe na ~ovekot kako ne bi zaginel, tuku da ima `ivot ve~en. (1890) C.T.B.H. 121, 122 110. Deloto na zdravstvenata reforma e Bo`joto sredstvo za namaluvawe na stradaweto vo na{iot svet i o~istuvawe na Negovata crkva. Pou~uvajte gi lu|eto deka tie mo`at da rabotat kako raka koja mu pomaga na Boga, so toa {to }e sorabotuvaat so Golemiot Rabotnik vo obnovuvaweto na telesnoto i duhovnoto zdravje. Ova delo nosi Nebesen znak i }e otvori vrati za vleguvaweto na drugite dragoceni vistini. Postoi mesto za site koi {to sakaat da rabotat; za onie koi {to mudro se prifa}aat za ova delo. (1909) 9T 112, 113

Pravilna IshranaPravilna IshranaPravilna IshranaPravilna Ishrana

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 –––– Prvobitnata hrana Prvobitnata hrana Prvobitnata hrana Prvobitnata hrana

Odbrana od SozdatelotOdbrana od SozdatelotOdbrana od SozdatelotOdbrana od Sozdatelot 111. So cel da znaeme koja hrana e najdobra, morame da go prou~uvame prvobitniot Bo`ji plan za ~ovekovata ishrana. Onoj koj {to go sozdade ~ovekot i koj {to gi razbira negovite potrebi, mu odredi hrana na Adama. “Eve,” re~e Toj, “vi dadov sekakov vid na rastenie, {to dava seme, . . . i sekoe drvo, {to vo sebe ima plod spored svojot vid i rod: toa da vi bide za hrana.” Koga go

napu{ti Edem i trgnal da si obezbedi za svojata `ivea~ka, te{ko obrabotuvaj}i ja zemjata pod proklestvoto na grevot, na ~ovekot mu bilo dozvoleno da jade i “zelje polsko”. @itarkite, ovo{jeto, zrnestite plodovi i zelen~ukot ja so~inuvaat hranata koja {to za nas ja odbra na{iot Sozdatel. Ovaa hrana, podgotvena na {to e mo`no poednostaven i popriroden na~in, e najzdrava i najhranliva. Taa gi zgolemuva silata, izdr`livosta i bistrinata na umot koe {to ne mo`e da se postigne so poslo`enata i postimulativna ishrana. (1905) MH 295, 296 112. Bog im dade na na{ite praroditeli hrana, koja ja odredi za ~ove{tvoto. Odzemaweto na `ivotot na koe i da e sozdanie be{e sprotivno od Negoviot plan. Vo Edem ne treba{e da ima smrt. Plodovite od drvjata vo gradinata be{e hrana koja odgovarala na ~ovekovata potreba. (1864) Sp. Gifts IV, 120 [Vidi – 639]

Povik za vra}awePovik za vra}awePovik za vra}awePovik za vra}awe 113. Gospod ima namera Svojot narod da go vrati na ishranata od ednostavnoto ovo{je, zelen~uk i `itarki. . . .Bog obezbedi ovo{je vo prirodna sostojba za ishranata za na{ite praroditeli. (1890) E from UT 5, 6 114. Gospod raboti vo polza na Svojot narod; Toj ne saka niv da gi ostavi bez sredstva za `ivot. Toj gi vra}a niv na ishranata koja na po~etokot be{e dadena za ~ovekot. Negovata ishrana treba{e da se sostoi od hrana sostavena od namirnicite koi {to Toj gi ima{e obezbedeno. Glavnite produkti upotrebeni vo ovaa ishrana }e bidat ovo{jeto, `itarkite i zrnestite plodovi, a }e se koristat i razni vidovi na korewa. (1902) 7T 125, 126 115. Povtorno i povtorno mi be{e poka`ano deka Bog go vra}a Svojot narod, nazad na Svojot prvobiten plan, a toa e da ne se hrani so mesoto na mrtvite `ivotni. Toj ima `elba nie da go pou~uvame narodot za podobriot na~in na ishrana. . . Dokolku mesoto se ostavi, dokolku vkusot se vospituva vo taa nasoka, dokolku se izgraduva `elba za hrana od ovo{je i `itarki, toga{ naskoro }e bide onaka kako {to Bog vo po~etokot zamislil da bide. Negoviot narod nema da upotrebuva meso. Letter 3, 1884 [Izrael vraten nazad kon prvobitnata ishrana – 644] [Bo`jata cel vo ograni~uvaweto na ishranata na Izrael – 641, 643, 644]

Del 2 Ednostavna hranaDel 2 Ednostavna hranaDel 2 Ednostavna hranaDel 2 Ednostavna hrana

Pomo{ za bistrina na umotPomo{ za bistrina na umotPomo{ za bistrina na umotPomo{ za bistrina na umot 116. Sega e potrebno pove}e otkolku koga & da e prethodno hranata da stane {to poednostavna. (1869) 2T 352 117. Gospod saka lu|eto da izgradat cvrst karakter. Nepostojanite nema da dobijat bogata nagrada. Toj saka onie koi rabotat vo Negovoto delo da bidat lu|e so izostreni ~uvstva i brzo sfa}awe. Tie treba da bidat umereni vo jadeweto; bogata i luksuzna hrana ne treba da se najde na nivnite trpezi. Koga mozokot e postojano optovaren i koga nedostigaat fizi~kite ve`bi, tie treba da jadat umereno, duri i od ednostavnata hrana. Danielovata bistrina na umot i cvrstinata na celta, silata na negoviot razum vo steknuvaweto na znaewe, vo golema merka bile rezultat na negovata ednostavna ishrana povrzana so negoviot `ivot na molitva. (1980) 4T 515, 516 [Ednostavnata hrana koja ja odbra Daniel – 33, 34, 241, 242]

118. Dragi moi prijateli, namesto da se sprotivstavite na bolesta, vie so nea ne`no postapuvate i pa|ate pod nejzina vlast. Vie treba da ja odbegnuvate upotrebata na lekovi i gri`livo da gi po~ituvate zakonite na zdravjeto. Dokolku go vrednuvate svojot `ivot treba da jadete ednostavna hrana, podgotvena na najednostaven na~in i pove}e da se zanimavate so fizi~ki ve`bi. Sekoj ~len na semejstvoto ima potreba od polzata na zdravstvenata reforma. Me|utoa, zemaweto na lekovi treba zasekoga{ da se napu{ti, zatoa {to tie ne lekuvaat, tuku go slabeat teloto i go pravat pove}e podle`no na bolesti. (1885) 5T 311, 1885

Osloboduva od mnogu stradawaOsloboduva od mnogu stradawaOsloboduva od mnogu stradawaOsloboduva od mnogu stradawa 119. Potrebno e da ja sproveduva{ zdravstvenata reforma vo svojot `ivot, da se odrekne{ od samiot sebesi i da jade{ i pie{ na Bo`ja slava. Vozdr`uvajte se od telesnite `elbi koi {to vojuvaat protiv du{ata. Potrebno e da primenuva{ umerenost vo site ne{ta. Toa e krstot koj {to ti go odbegnuva{. Tvoja zada~a e da se opredeli{ za ednostavna hrana koja {to }e te zapazi vo najdobro zdravje. Da `ivee{e spored svetlinata, koja Neboto dozvoli da go osvetluva tvojot pat, tvoeto semejstvo bi bilo po{tedeno od mnogu stradawa. Tvojot na~in na odnesuvawe donese sigurni posledici. Se dodeka prodol`uva{ vo taa nasoka, Gospod nema da dojde vo tvoeto semejstvo za posebno da ve blagoslovi i da stori ~udo, spasuvaj}i ve vas od mnogu stradawa. Ednostavnata ishrana, bez za~ini, meso i mast od koj i da e vid, }e se poka`e kako blagoslov za vas i }e ja oslobodi tvojata sopruga od mnogu stradawa, `alosti i obeshrabruvawa. . .

Pottik za ednostaven `ivot So cel da mu slu`ite na Boga sovr{eno, morate da imate jasni sfa}awa za Negovite barawa. Treba da upotrebuvate najednostavna hrana, podgotvena na najednostaven na~in, kako ne`nite mozo~ni nervi ne bi oslabnale i stanale ne~uvstvitelni ili paralizirani, taka {to ne mo`ete da go raspoznavate svetoto nitu da gi vrednuvate Pomiruvaweto i Hristovata krv za o~istuvaweto kako neprocenliva vrednost. “Ne znaete li, deka onie {to se natprevaruvaat na trkali{te, tr~aat site, no samo eden dobiva nagrada? Pa taka tr~ajte i vie, za da dobiete. Sekoj {to se bori, od s# se vozdr`uva: onie – za da dobijat raspadliv venec, a nie traen. Jas, pak, s# taka tr~am, no ne na nesigurno; se boram ne kako onoj {to udira po vetar; tuku go isto{tuvam i go porobuvam teloto, da ne bi nenamerno, propovedaj}i im na drugite i sam da stanam negoden.” Koga lu|eto se pot~inuvaat na umerenost vo site ne{ta, za predmet koj {to ne e povreden od raspadliv venec kako nagrada za nivnata ambicija, kolku pove}e toga{ treba da imaat volja da se prifatat za samoodreknuvawe onie koi {to tvrdat deka te`neat ne samo za venec na besmrtna slava, tuku za `ivot koj {to }e trae kolku i prestolot na Jehova, i za bogatstvata koi {to se ve~ni, po~estite koi {to se nepominlivi i za slavata koja ve~no }e trae. Zar pottikot daden na onie koi {to tr~aat vo hristijanskata trka, nema da gi vodi da poka`at samoodreknuvawe i umerenost vo site ne{ta, kako bi gi pot~inile svoite `ivotinski naklonetosti, i umrtvat svojata telesnost kako bi go kontrolirale apetitot i strastite? Toga{ mo`at da stanat sou~esnici vo bo`estvenata priroda zatoa {to izbegale od izopa~enosta koja {to vladee vo ovoj svet koja e predizvikana preku telesnite pohotti. (1868) 2T 45, 46

Nagrada za istrajnostaNagrada za istrajnostaNagrada za istrajnostaNagrada za istrajnosta 120. Licata naviknati na bogata i visoko stimulativna ishrana, imaat nepriroden vkus i ne mo`at oddedna{ da u`ivaat vo ednostavnata hrana. ]e bide potrebno nekoe vreme za vkusot da im stane priroden i stomakot da zakrepne od stradaweto zaradi zloupotrebata {to ja podnesuval. Me|utoa, onie koi {to }e opstojat vo upotrebata na zdrava hrana, po nekoe vreme, }e ja smetaat taa hrana za vkusna. Tie }e go vrednuvaat nejziniot blag i prijaten vkus i }e ja jadat so pogolemo zadovolstvo, otkolku {tetnite delikatesi. @eludnikot }e bide vo zdrava sostojba, i taka nitu voznemiren nitu preoptovaren, }e mo`e dobro da ja izvr{uva svojata zada~a. (1905) MH 298, 299

Da napreduvameDa napreduvameDa napreduvameDa napreduvame

121. Reformata vo ishranata e za{teda na tro{oci i rabota. Potrebite na semejstvoto, koe e zadovolno so ednostavna, zdrava hrana, mo`e lesno da bidat zadovoleni. Bogata hrana gi uni{tuva zdravite organi na teloto i umot. (1864) Sp.Gifts IV, 132 122. Morame da vodime smetka da ne preteruvame vo koj i da e pogled. Morame da se zadovolime so ~ista, ednostavna hrana, podgotvena na najednostaven na~in. Takov treba da bide na~inot na ishranata kako na bogatite taka i na siroma{nite. [tetnite sostojki treba da gi odbegnuvame. Nie se podgotvuvame za idniot, besmrten `ivot vo nebesnoto carstvo. Nie o~ekuvame da ja izvr{uvame svojata rabota vo svetlinata i silata na golemiot, mo}en Iscelitel. Site treba vo samopo`rtvuvawe da go izvr{at svojot del. Letter 309, 1905 123. Mnogumina me imaat zapra{ano: “Kako da `iveam za najdobro da go zapazam svoeto zdravje?” Mojot odgovor glasi: “Prestani da gi prestapuva{ zakonite na svoeto bitie, prestani da go zadovoluva{ svojot izopa~en apetit, jadi ednostavna hrana, oblekuvaj se zdravo so skromna ednostavnost, ne preteruvaj vo rabotata i nema da bide{ bolen.” Health Reformer, August, 1866

Ishrana za vreme na sostanocite pod {atoriIshrana za vreme na sostanocite pod {atoriIshrana za vreme na sostanocite pod {atoriIshrana za vreme na sostanocite pod {atori 124. Ni{to so isklu~ok na najzdrava hrana, podgotvena na ednostaven na~in i bez kakov i da e za~in, kako i masti, ne treba da se donesat na sostanocite pod {atorite. Jas sum ubedena deka nikoj ne mora da se razboli podgotvuva-j}i se za sostanocite pod {atori, dokolku se pridr`uva do zdravstvenite zakoni za vreme na gotveweto. Dokolku tie ne pravat kola~i i piti, tuku ednostaven Grahamov leb, i dokolku se hranat so gotveno ili su{eno ovo{je, tie ne treba da se razbolat dodeka se podgotvuvaat za sostanocite, i ne treba da bidat bolni, dodeka se na sostanocite. Nikoj ne treba da bide na sostanocite bez topla hrana. Na prostorot za odr`uvawe na sostanokot, sekoga{ postojat kujni od kade taa mo`e da se dobie. Bra}ata i sestrite ne moraat da bidat bolni za vreme na kampuvaweto. Dokolku pravilno se oblekuvaat nautro i nave~er, koga e studeno; dokolku ja menuvaat svojata obleka spored promenata na vremeto za da ja zapazat pravilnata cirkulacija; dokolku strogo po~ituvaat redovnost vo spieweto i vo jadeweto na ednostavna hrana, ne zemaj}i ni{to pome|u obrocite, ne treba da bidat bolni. Mo`at da se ~uvstvuvaat dobro za vreme na sostanokot, nivnite umovi }e bidat bistri i sposobni da ja cenat vistinata, i tie }e mo`at da se vratat vo svoite domovi telesno i duhovno osve`eni. Onie koi {to od den na den bile vklu~eni vo naporna rabota, sega prestanuvaat so rabota i zatoa ne treba da go vnesuvaat svoeto voobi~aeno koli~estvo na hrana. Dokolku pak taka pravat, nivnite stomaci }e bidat optovareni. Na ovie sostanoci nie sakame da imame posebno silen um i vo najdobra zdravstvenata sostojba da ja slu{ame vistinata, da ja cenime i da ja zapametime, za da mo`eme site da ja primenime po vra}aweto od sostanokot. Dokolku `eludnikot e optovaren so odvi{ok duri i na ednostavna hrana, silata na umot e povikana na pomo{ na organite za varewe. Mozokot e umrtven. Skoro e nevozmo`no o~ite da se dr`at otvoreni. Tokmu onie vistini koi {to bi trebalo da se slu{nat, razberat i primenat vo `ivotot, celosno se izgubeni zaradi neraspolo`enieto ili zaradi toa {to mozokot e skoro paraliziran kako posledica od kvantitetot na vnesenata hrana. Jas bi prepora~ala na site barem nautro da izedat ne{to toplo. Toa mo`ete da go postignete bez mnogu trud. Mo`ete da podgotvite p~eni~na ka{a. Dokolku bra{noto e premnogu krupno, prosejte go, i dodeka ka{ata e topla dodajte mleko. Toa }e bide najvkusno i najzdravo jadewe za vreme na sostanocite. Dokolku lebot e suv, prekr{ete go i stavete go vo ka{ata i toga{ }e mo`ete da go jadete. Ne odobruvam upotreba na premnogu studena hrana, zatoa {to na organizmot mu se odzema sila za zatopluvawe na hranata do temperaturata na `eludnikot, kako vareweto bi mo`elo da otpo~ne. Drugo ednostavno, no sepak zdravo jadewe e vareniot ili pe~eniot grav. Razredi porcija na grav so voda, dodadi mleko ili pavlaka, i napravi ~orba. Lebot mo`e da se upotrebi kako i vo p~eni~nata ka{a. (1870) 2T 602, 603

[Prodavawe na slatki, sladoled i drugo na mestoto na koe se odr`uvaat sostanocite pod {atori – 529, 530] [Nepotrebno gotvewe vo podgotvuvaweto za sostanocite pod {atori – 57]

Ru~ek na izletRu~ek na izletRu~ek na izletRu~ek na izlet 125. Neka nekolku semejstva, koi `iveat vo grad ili na selo se dogovorat i gi ostavat svoite rabotni obvrski koi {to telesno i umstveno gi imaat optovareno, i neka napravat izlet pokraj bregot na nekoe ubavo ezero ili vo nekoja {umi~ka, kade {to scenite na prirodata se prekrasni. Tie treba da obezbedat ednostavna i zdrava hrana, najdobro ovo{je i `itarki, i da ja postavat svojata trpeza vo senka na nekoe drvo ili pod vedro nebo. Vozeweto, dvi`eweto i prirodata }e go zajaknat apetitot i tie }e u`ivaat vo obrokot na koj i carevite bi im pozavidele. (1867) 1T 514 [Odbegnuvaj preterano gotvewe – 793] [Sovet za rabotnicite koi imaat sede~ki rabotni mesta – 225] [Ednostavni obroci za sabota – 56] 126. Neka onie koi {to se zastapuvaat za zdravstvenata reforma seriozno nastojuvaat da ja sprovedat onaka kako {to tie ka`uvaat za nea. Neka go otfrlat seto ona {to mu {teti na zdravjeto, koristej}i ednostavna, zdrava hrana. Ovo{jeto e odli~no i ne bara mnogu podgotovka. Otfrlete gi bogatite torti, kola~i, deserti i drugi jadewa podgotveni da go isku{uvaat apetitot. Vnesuvajte malku vidovi na hrana za vreme na eden obrok i jadete so blagodarnost. Letter 135, 1902

Ednostavnost vo gostoprimstvotoEdnostavnost vo gostoprimstvotoEdnostavnost vo gostoprimstvotoEdnostavnost vo gostoprimstvoto 127. Hristos so Svojot `ivot ima dadeno pouka za gostoprimstvoto. Koga be{e opkru`en so gladnoto mno{tvo pokraj ezeroto, Toj ne gi otpu{ti niv doma nezakrepnati. Toj im re~e na Svoite u~enici: “Podajte im vie da jadat!” (Matej 14:16) So ~in na sozdava~ka sila, Toj obezbedi hrana koja {to be{e dovolna da gi zadovoli nivnite potrebi. No sepak hranata koja {to Toj ja obezbedi be{e ednostavna! Nema{e rasko{nost. Toj koj {to gi ima{e na raspolagawe site izvori na Neboto, mo`e{e na narodot da mu pru`i bogat obrok. Me|utoa, Toj im go dade samo ona koe {to ja zadovoli nivnata potreba, toa {to be{e dnevna hrana na ribarite okolu ezeroto. Dokolku lu|eto denes imaat poednostavni naviki, `iveej}i vo harmonija so zakonite na prirodata, toga{ site potrebi na ~ove~koto semejstvo bi bile bogato zadovoleni. Bi postoele pomalku neskromni `elbi i pove}e mo`nosti da se raboti na Bo`jite na~ini. Hristos ne saka{e da gi privle~e lu|eto kon Sebesi, zadovoluvaj}i ja nivnata `elba za rasko{en `ivot. Ednostavnata hrana koja {to im ja dade, ne be{e samo potvrda za Negovata sila tuku potvrda za Negovata qubov i Negovata ne`na gri`a za niv vo nivnite sekojdnevni `ivotni potrebi. (1900) 6T 345 128. Ma`ite i `enite koi {to ispovedaat deka se Hristovi sledbenici ~esto pati se robovi na modata i na neskroteniot apetit. Vremeto i silata, koi {to bi trebalo da se posvetat na povozvi{enite i poblagorodnite celi, se tro{at na podgotovka na razni nezdravi jadewa, nameneti za modnite sobirawa. Zatoa {to toa e moda, mnogu siroma{ni koi {to zavisat od svojata sekojdnevna rabota, se izlo`uvaat na tro{oci vo podgotvuvaweto na razni vidovi na bogati kola~i, slatko, piti i raznovidna moderna hrana za posetitelite, koja samo }e im na{teti na onie koi {to }e u~estvuvaat vo nea; dodeka vo isto vreme tie imaat potreba od istiot iznos na svoite pari taka potro{en za nabavka na obleka za sebesi i za svoite deca. Vremeto potro{eno za podgotovka na hrana, za zadovoluvawe na apetitot na {teta na `eludnikot, bi trebalo da se posveti na moralno i versko pou~uvawe na svoite deca. Modernite sobirawa stanale mo`nost za neumereno jadewe. {tetnata hrana i pijalocite se zemaat vo tolkavo koli~estvo taka {to te{ko gi opteretuvaat organite za varewe. @ivotnite sili moraat nepotrebno da rabotat za da gi svarat, a toa predizvikuva iscrpenost i vo golema merka go poremetuva krvotokot, taka {to srede toa vo celoto telo se ~uvstvuva nedostig na `ivotna sila. Blagoslovite koi {to bi mo`ele da proizlezat od vakvite poseti ~esto pati se

izgubeni zatoa {to va{ata doma}inka, namesto da ima polza od va{iot razgovor, se ma~i okolu pe~kata, podgotvuvaj}i razni jadewa za da ve ugosti. Hristijanite i hristijankite, so toa {to nema da jadat od jadeweto podgotveno na takov na~in, nema da dozvolat nivnoto vlijanie da dade podr{ka na takviot `ivot. Dadete im do znaewe deka celta na va{ata poseta ne e zadovoluvawe na apetitot, tuku me|useben blagoslov koj proizleguva od dru`eweto i razmenata na mislite i ~uvstvata. Razgovorot treba da bide od vozvi{en, oblagoroduva~ki karakter, na koj potoa }e se se}avame so ~uvstva na najvozvi{eno zadovolstvo. (1865) H. to L. ch. 1, 54, 55 129. Onie koi {to primaat gosti treba da imaat zdrava hrana od ovo{je, `itarki i zelen~uk, podgotveni na ednostaven i vkusen na~in. Vakvoto podgotvuvawe }e pobara samo malku pove}e posebna rabota ili tro{oci, i dokolku se zema vo umereni koli~estva, nema na nikogo da mu na{teti. Dokolku lu|eto vo svetot go odberat `rtvuvaweto na vremeto, parite i zdravjeto za zadovoluvawe na `elbite za jadewe, neka taka napravat i platat kazna za prekr{ok na zakonite na zdravjeto; me|utoa hristijanite treba da go zavzemat svojot stav vo pogled na ova i da go vperat svoeto vlijanie vo pravilna nasoka. Tie mo`at da storat mnogu za reformata na ovie moderni obi~ai, koi go razoruvaat zdravjeto i du{ata. (1865) H. to L. ch. 1, 55, 56 [Primerot na hristijaninot na trpezata – pomo{ na onie koi {to se slabi vo vladeeweto nad sebesi – 354] [Bogatite gozbi, breme i {teta – 214] [Vlijanieto na bogatite priemi kon decata i semejstvoto – 348] [Grevot na oskudnata hrana za semejstvoto i preobilnost za gosti – 284] [Ednostavnata ishrana najdobra za decata – 349, 356, 357, 360, 365] [Ednostavnosta vo podgotvuvaweto na zdrava hrana – 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 407, 410]

Podgotveni za neo~ekuvan gostinPodgotveni za neo~ekuvan gostinPodgotveni za neo~ekuvan gostinPodgotveni za neo~ekuvan gostin 130. Nekoi doma}ini ja pritesnuvaat trpezata na svoeto semejstvo, so cel da obezbedat skapi priemi za svoite posetiteli. Toa ne e mudro. Vo ugostuvaweto treba da se poka`e pogolema ednostavnost. Na prvo mesto treba ni da bidat potrebite na semejstvoto . Nerazumnoto {tedewe i izve{ta~enite obi~ai ~esto pati spre~uvaat gostoqubivosta da dojde do izraz tamu kade {to taa e potrebna i kade {to taa bi bila blagoslov. Hranata koja {to redovno se iznesuva na na{ite trpezi treba da bide takva, taka {to neo~ekuvaniot gostin mo`e srde~no da bide primen, a doma}inkata da ne se optovari so dopolnitelno podgotvuvawe. (1905) MH 322 [Praksata na Elena Vajt – bez posebno gotvewe za gostite – Dodatok I:8]

[Ednostavna hrana servirana vo domot na Vajt – Dodatok I:1, 13, 14, 15] [Jadewata treba vkusno da se podgotvuvaat i da se menuvaat od obrok do obrok – 320]

Mislete pomalku za pominlivata hranaMislete pomalku za pominlivata hranaMislete pomalku za pominlivata hranaMislete pomalku za pominlivata hrana

131. Nie morame postojano da razmisluvame za Re~ta, da se hranime so nea, varej}i i usvojuvaj}i ja taka {to taa da vleze vo tekot na na{iot `ivot. Onoj koj {to sekojdnevno se hrani so Hrista, }e gi pou~i so svojot primer drugite pomalku da mislat za ona {to go jadat, ~uvstvuvaj}i mnogu pogolema gri`a za jadeweto so koe ja hranat du{ata. Vistinskiot post koj {to na site im se prepora~uva e vozdr`uvawe od sekoj vid na hrana koja nadraznuva i pravilna upotreba na zdrava, ednostavna hrana koja Bog ja ima obezbedeno vo izobilstvo. Lu|eto treba pomalku da mislat za ona {to }e jadat ili pijat, za pominlivata hrana, a mnogu pove}e za hranata od Neboto koja }e mu dade sila i `ivotna mo} na celoto versko iskustvo. Letter 73, 1896

Obnovuva~ko vlijanie na ednostaObnovuva~ko vlijanie na ednostaObnovuva~ko vlijanie na ednostaObnovuva~ko vlijanie na ednostavniot `ivotvniot `ivotvniot `ivotvniot `ivot 132. Dokolku ednostavno i skromno se oblekuvame ne dr`ej}i se do modata, dokolku na na{ata trpeza sekoga{ se iznesuva ednostavna i zdrava hrana oslobodena od sekoj luksuz i preteranost, dokolku na{ite domovi se skromno izgradeni i namesteni, toga{ }e se poka`e

posvetuva~kata sila na vistinata i taa }e ima uspe{no vlijanie kon nevernite. Me|utoa, s# dodeka vo ova se prilagoduvame kon svetot, vo nekoi slu~aevi o~igledno sakaj}i da gi nadmineme lu|eto od svetot vo fantazijata na ureduvaweto, dotolku propovedaweto na vistinata }e ima malo ili nikakvo vlijanie. Koj }e veruva na sve~enata vistina za ova vreme, koga onie koi ispovedaat deka veruvaat, & protivre~at na svojata vera so svoite dela? Bog nam ne ni gi zatvori prozorcite na neboto, tuku toa go ima storeno na{eto prilagoduvawe na obi~aite i `ivotot kon svetot. (1862) 5T 206 133. So ~udo na bo`estvenata mo} Isus nahrani mno{tvo; no sepak kolku skromna hrana be{e taa – samo ribi i ja~men leb koi bea sekojdnevna hrana na galilejskite ribarski semejstva. Isus mo`e{e za narodot da podgotvi bogat obrok, me|utoa hranata podgotvena samo za zadovoluvawe na apetitot ne bi mo`ela da pru`i nikakva pouka za nivnoto dobro. So svoeto ~udo Isus saka{e da pru`i pouka za ednostavnosta. Koga i denes lu|eto bi bile ednostavni vo svoite naviki, `iveej}i vo harmonija so zakonite na prirodata, kako {to toa go pravea Adam i Eva na po~etokot, toga{ bi postoelo hrana vo izobilstvo za potrebite na ~ove{tvoto. Me|utoa, sebi~nosta i zadovoluvaweto na apetitot donele grev i beda, od vi{ok na edna do potreba na druga strana. (1905) MH 47

134. Koga onie {to ispovedaat deka se hristijani, bi tro{ele pomalku od svoeto bogatstvo za ukrasuvawe na teloto i ukrasuvawe na svoite domovi, i koga pomalku bi tro{ele na rasko{na hrana, koja go razoruva zdravjeto, toga{ bi mo`ele da vnesat mnogu pove}e sredstva vo Bo`jata riznica. Na toj na~in tie bi se ugledale na svojot Iskupitel koj {to go napu{ti Neboto, Svoite bogatstva i Svojata slava i zaradi nas stana siroma{en, za da mo`eme da imame ve~ni blaga. (1875) 3T 401

Del 3 Del 3 Del 3 Del 3 –––– Soodvetna ishrana Soodvetna ishrana Soodvetna ishrana Soodvetna ishrana

Da ne bideme ramnodu{niDa ne bideme ramnodu{niDa ne bideme ramnodu{niDa ne bideme ramnodu{ni 135. Zatoa {to ne e dobro da jademe samo za da mu ugoduvame na izopa~eniot vkus, toa ne zna~i deka treba da bideme ramnodu{ni vo pogled na svojata hrana. Toa e predmet od najgolema va`nost. Nikoj ne treba da prifati osiroma{ena ishrana. Mnogumina se oslabeni od bolest, i imaat potreba od hranliva i dobro podgotvena hrana. Privrzanicite na zdravstvenata reforma, najmogu od site ostanati, treba da bidat vnimatelni da ja odbegnuvaat krajnosta. Teloto mora da ima dovolno hrana. Bog koj {to na Svoite vozqubeni im dava son, isto ima taka i soodvetna hrana za da go odr`uvaat svoeto telo vo zdrava sostojba. (1890) CH 118 136. So cel da imame dobro zdravje, nie morame da imame dobra krv, zatoa {to krvta e struja na `ivotot. Taa ja nadomestuva zagubata i go hrani teloto. Koga e snabdena so soodvetni hranlivi elementi i koga e pro~istena i o`iveana preku dopirot so ~istiot vozduh, taa nosi `ivot i sila do sekoj del na teloto. Kolku e podobra nejzinata cirkulacija, tolku podobro taa }e ja izvr{i svojata zada~a. (1905) MH 271 [Povrzanost me|u soodvetnata ishrana i zdraviot um – 314] [Povrzanost me|u soodvetnata ishrana i zdravoto duhovno iskustvo - 324, paragraf 4]

Bo`jeto izobilno snabdevaweBo`jeto izobilno snabdevaweBo`jeto izobilno snabdevaweBo`jeto izobilno snabdevawe 137. Bog obilno go ima snabdeno ~ovekot so sredstva za zadovoluvawe na neizopa~eniot apetit. Toj pred nego gi ima raprostraneto proizvodite na Zemjata – ogromna raznovidnost na hrana koja odgovara na vkusot i koja e hranliva za teloto. Na{iot nebesen Tatko ima re~eno deka od toa nie mo`eme slobodno da jademe. Ovo{jeto, `itarkite i zelen~ukot podgotveni na ednostaven na~in, bez za~ini i masti od koj i da e vid, prigotveni so mleko ili pavlaka se najzdravi za jadewe. Tie go hranat teloto i davaat sila na izdr`livost i energija na umot koja ne mo`e da se dobie od nadraznuva~kata hrana. (1890) CH 114, 115

138. Vo `itarkite, ovo{jeto, zelen~ukot i zrnestite plodovi se nao|aat site hranlivi sostojki koi nam ni se potrebni. Dokolku dojdeme kaj Gospoda vo poniznost, Toj }e ne pou~uva za toa kako da podgotvuvame zdrava hrana, koja ne sodr`i damka mesna hrana. MS 27, 1906

Osiroma{enataOsiroma{enataOsiroma{enataOsiroma{enata hrana go ru{i ugledot hrana go ru{i ugledot hrana go ru{i ugledot hrana go ru{i ugledot na Zdravstvenata Reformana Zdravstvenata Reformana Zdravstvenata Reformana Zdravstvenata Reforma

139. Nekoi od na{ite lu|e sovesno se vozdr`uvaat od upotrebata na nezdravata hrana, no istovremeno zanemaruvaat da jadat od hranata koja gi sodr`i sostojkite potrebni za pravilno odr`uvawe na teloto. Nikoga{ da ne svedo~ime protiv zdravstvenata reforma so toa {to }e ja zanemarime upotrebata na zdrava, vkusna hrana na mestoto na {tetnite namirnici koi gi imame otfrleno. Potrebno e mnogu ume{nost i vnimatelnost vo podgotvuvaweto na hranlivi obroci na mestoto na onie koi {to pretstavuvale hrana na mnogu semejstva. Ovoj napor pobaruva vera vo Boga, serioznost na namerata vo podgotvenost da si pomogneme eden na drug. Hranata koja ima nedostig od zdravi i hranlivi sostojki, nanesuva sram na deloto na zdravstvenata reforma. Nie sme smrtni i morame da se snabduvame so hrana koja }e dade pravilna hranlivost na teloto. Letter 135, 1902

[Osiroma{enata ishrana ne se prepora~uva – 315, 317, 318, 388] [Osiroma{enata ishrana rezultat na krajnosta – 316] [Za{tita od osiroma{enata ishrana koga se otrfla mesnata ishrana – 320, 816] [Duhovnoto iskustvo ne se prodlabo~uva so osiroma{enata ishrana – 323] [Slu~ai na ~lenovi na semejstva koi umiraat zaradi nedostatok na ednostavna, zdrava hrana – 329] 140. Ispituvajte gi svoite naviki vo ishranata. Prou~uvajte od pri~ina do posledica, no n# svedo~ete la`no za zdravstvenata reforma, postapuvaj}i vo neznaewe, koe {to se bori protiv nea. Nemojte da go zanemarite ili zlostavuvate teloto i bidej}i taka }e go onesposobite i nema da mo`ete da mu ja pru`ite slu`bata koja so pravo mu pripa|a na Boga. Kolku {to jas sigurno znam, nekoi od najuspe{nite rabotnici vo na{eto delo imaat umreno zaradi takvo zanemaruvawe. Gri`ata za teloto, obezbeduvaj}i hrana koja {to e ugodna i koja zasiluva, e edna od prvite dol`nosti na doma}inot. Mnogu e podobro da imame poeftina obleka i mebel, otkolku da se pritesnuvame vo snabduvaweto na trpezata so neophodnite namirnici. (1890) CH 155, 156

Prilagoduvawe na ihranata spored individualnite potrebiPrilagoduvawe na ihranata spored individualnite potrebiPrilagoduvawe na ihranata spored individualnite potrebiPrilagoduvawe na ihranata spored individualnite potrebi 141. Vo upotrebata na hranata nie treba da poka`eme dobar i zdrav razum. Koga }e otkrieme deka odredena hrana ne ni odgovara, toga{ ne e potrebno da pi{uvame pisma baraj}i da ja doznaeme pri~inata za poremetuvaweto. Promenete ja ishranata; upotrebuvajte pomalku od nekoj vid na hrana; obidete se da ja podgotvite na drug na~in. Naskoro nie }e doznaeme kako vlijaat vrz nas nekoi sostojki. Kako razumni ~ove~ki bitija, da gi prou~ime oddelno principite i da go koristime svoeto iskustvo i rasuduvawe vo odlu~uvaweto za toa koja hrana nam najdobro ni odgovara. (1902) 7T 133, 134 [Ne mo`at site da se hranat so ista hrana –322] 142. Bog ni dal raznovidno izobilstvo na zdrava hrana i sekoj treba da go odbere ona, {to vrz osnova na svoeto iskustvo i zdravoto rasuduvawe, smeta deka najdobro odgovara na negovite potrebi. Prirodata n# snabduva izobilno so ovo{je, zrnesti plodovi i `itarki i od godina vo godina proizvodite od site zemji stanuvaat dostapni do site, so podobruvaweto na transportnite sredstva. Zaradi toa mnogu namirnici, koi pred nekolku godini bea smetani za

skap luksuz, sega se dostapni do site kako sekojdnevna hrana. Toa e posebno slu~aj so suvoto i konzervirano ovo{je. (1905) MH 297 [Da ne se ograni~uva ishranata pred vremeto na nevoljite – 323] [Raznovidnost i finost vo podgotovkata – 320] [Soodvetna hrana vo na{ite sanatoriumi – 426, 427, 428, 429, 430] [Vo domot na Vajtovi nema{e siroma{na hrana – Dodatok I:8, 17]

Del 4 Del 4 Del 4 Del 4 –––– Ishran Ishran Ishran Ishranata vo razni zemjiata vo razni zemjiata vo razni zemjiata vo razni zemji

Hrana podesena spored godi{noto vreme i podnebjeHrana podesena spored godi{noto vreme i podnebjeHrana podesena spored godi{noto vreme i podnebjeHrana podesena spored godi{noto vreme i podnebje 143. Hranata koja {to se upotrebuva treba da odgovara na podnebjeto. Nekoja hrana koja e soodvetna za edna zemja, nema voop{to da odgovara na drugo mesto.

Letter 14, 1901 144. Sekoja hrana iako sama po sebe e zdrava, ne odgovara na na{ite potrebi vo site okolnosti. Treba da se obrati vnimanie pri izborot na hranata. Na{ata ishrana treba da odgovara na godi{noto vreme, podnebjeto vo koe `iveeme, i profesijata so koja {to se zanimavame. Nekoja hrana koja {to e pogodna za upotreba vo tekot na edno godi{no vreme ili vo edno podnebje, ne e soodvetna za drugo. Spored toa postojat razni vidovi na hrana koi najdobro odgovaraat za poodelni li~nosti od razli~na profesija. ^esto pati hranata koja blagotvorno deluva na onie koi {to se zanimavaat so te{ka fizi~ka rabota, e nesoodvetna za li~nosti koi {to se zanimavaat so sede~ka rabota ili koi {to rabotat prete`no so umot. Bog ni dal raznovidno izobilstvo na zdrava hrana i sekoj treba da go odbere ona, {to vrz osnova na svoeto iskustvo i zdravoto rasuduvawe, smeta deka najdobro odgovara na negovite potrebi. (1905) MH 296, 297

Hranliva hrana mo`e da se najde vo sekoja zemjaHranliva hrana mo`e da se najde vo sekoja zemjaHranliva hrana mo`e da se najde vo sekoja zemjaHranliva hrana mo`e da se najde vo sekoja zemja 145. Da napravime razumen napredok vo poednostavuvaweto na na{ata ishrana. Spored Bo`joto providenie sekoja zemja proizveduva namirnici koi {to se odlikuvaat so hranlivost neophodna za izgraduvawe na organizmot. Tie namirnici mo`at da se podgotvat vo zdravi i vkusni jadewa. Letter 135, 1902 146. Dokolku nie mudro planirame, seto ona {to e najkorisno za zdravjeto, mo`e da se obezbedi skoro vo sekoja zemja. [irum svetot se ispra}aat raznovidni proizvodi podgotveni od oriz, p~enica, p~enka i oves, kako i grav, gra{ok i le}a. Ovie, zaedno so doma{noto ili uvoznoto ovo{je, i raznovidniot zelen~uk koj {to se odgleduva vo sekoja oblast pru`a mo`nost da se odbere hrana koja e celosno bez upotreba na mesoto. . . Kade {to e mo`no da suvoto ovo{je kako: grozjeto, slivite, jabolkite, kru{kite, praskite i kajsiite, se najdat po umereni ceni, }e se dojde do zaklu~ok deka tie bi mo`ele da bidat upotrebuvani kako glavna namirnica vo ishranata mnogu poobilno otkolku voobi~aeno, so najdobri rezultati po zdravjeto i silata na site vidovi na rabotnici. (1905) MH 299

Sugestija za tropskite predeliSugestija za tropskite predeliSugestija za tropskite predeliSugestija za tropskite predeli 147. Vo toplite podnebja na rabotnicite koi rabotat vo koja i da e granka, treba da im se dade pomalku rabota otkolku vo onie so posve`a klima. Gospod si spomenuva deka sme prav. . . Vo toploto podnebje }e se po~uvstvuva pomalku te{kotija so toa {to pomalku {e}er }e se dodade na hranata za vreme na podgotvuvaweto. Letter 91, 1898

Potreben e takt vo pou~uvaweto na zdravstenata reformaPotreben e takt vo pou~uvaweto na zdravstenata reformaPotreben e takt vo pou~uvaweto na zdravstenata reformaPotreben e takt vo pou~uvaweto na zdravstenata reforma 148. So cel svojata zada~a da ja izvr{ime pravilno i ednostavno, morame da gi sfatime uslovite pod koi `ivee ~ove~koto semejstvo. Gospod se pogri`il za onie koi `iveat vo raznite

zemji na svetot. Onie koi {to imaat `elba da bidat Bo`ji sorabotnici moraat vnimatelno da razmisluvaat za toa kako }e pou~uvaat za zdravstvenata reforma vo Bo`jeto golemo lozje. Tie moraat da bidat pretpazlivi vo odreduvaweto na toa koja hrana treba a koja hrana ne treba da se jade. ^ove~kiot vesnik mora da se soedini so bo`estveniot Pomo{nik vo iznesuvaweto na vesta na milosta do mno{tvoto koe {to Bog saka da go spasi. Letter 37, 1901 [Vidi isto 324] [Vo novite zemji i siroma{nite oblasti treba pretpazlivo da se postapuva vo pogled na upotrebata na mesoto, mlekoto i jajcata – 324] 149. Nie vo ishranata ne odreduvame nekakov pat po koj {to treba da se odi, tuku velime deka vo zemjite kade {to vo izobilie ima ovo{je, `itarki i zrnesti proizvodi, mesnata hrana ne e vistinska hrana za Bo`jiot narod. (1909) 9T 159 150. Gospod ima `elba da onie koi {to `iveat vo zemjite kade {to vo tekot na pogolemiot del od godinata mo`e da se dobie sve`o ovo{je, bidat svesni za blagoslovot koj {to go imaat vo nego. Kolku pove}e se potpirame na sve`oto ovo{je, koe samo {to e nabrano od drvoto, dotoklu }e imame pogolem blagoslov. [Vidi – 397] (1902) 7T 126

Sigurnost za Bo`jeto vodstvoSigurnost za Bo`jeto vodstvoSigurnost za Bo`jeto vodstvoSigurnost za Bo`jeto vodstvo 151. Gospod }e pou~uva mnogumina vo site delovi na svetot kako da go kombiniraat ovo{jeto, `itarkite i zelen~ukot i dobijat hrana koja }e go odr`uva `ivotot, i nema da donese bolest. Onie koi {to nikoga{ nemaat videno recepti za podgotvuvawe na zdrava hrana koja e sega na pazarot, }e rabotat mudro, vr{ej}i probi so prehranbenite proizvodi na zemjata i }e dobijat svetlina za upotrebata na tie proizvodi. Gospod }e im poka`e {to treba da pravat. Onoj koj {to im dava ve{tina i razbirawe na Svojot narod vo eden del na svetot, }e mu dade ve{tina i razbirawe na Svojot narod i vo drugite delovi na svetot. Negova zamisla e da prehranbenite blaga na sekoja zemja bidat taka podgotveni za da mo`at da bidat upotrebuvani vo zemjite kade {to tie ne se pogodni za upotreba. Kako {to Bog im dade mana od neboto za da gi odr`i vo `ivot sinovite Izrailovi, isto taka Toj sega }e mu dade na Svojot narod, na razli~ni mesta, mudrost i ve{tina vo upotrebata na proizvodite na tie zemji vo podgotovka na hranata koja {to }e go zameni mesoto. (1902) 7T 124, 125 152. Gospodov plan e ma`ite i `enite vo sekoe mesto se ohrabruvaat da gi razvijat svoite sposobnosti vo podgotovkata na zdrava hrana od prirodnite proizvodi na svojata zemja. Dokolku gledaat na Boga, koristej}i ja svojata ve{tina i o{troumnost pod vodstvo na Negoviot Duh, tie }e nau~at kako od prirodnite namirnici da podgotvuvaat zdrava hrana. Na toj na~in tie }e stanat sposobni da gi pou~uvaat siroma{nite kako samite da se snabduvaat so hrana koja {to }e go zameni mesoto. Onie koi {to taka se pou~eni, mo`at za vozvrat da pou~uvaat drugi. Vakvoto delo treba da bide zavr{eno so posvetena revnost i sila. Dokolku toa porano se zavr{e{e, denes }e ima{e mnogu pove}e lu|e vo vistinata koi }e mo`ea da pou~uvaat. Da go nau~ime ona {to e na{a dol`nost, i toga{ da ja izvr{uvame. Nie ne treba da bideme zavisni i bespomo{ni, o~ekuvaj}i drugi da ja vr{at rabotata koja {to Bog nam ni ja ima dovereno. (1902) 7T 133 [Vidi – 401, 407]

O t s e k V

Fiziologija na varewetoFiziologija na varewetoFiziologija na varewetoFiziologija na vareweto

Nagrada za po~ituvawe na prirodnite zakoniNagrada za po~ituvawe na prirodnite zakoniNagrada za po~ituvawe na prirodnite zakoniNagrada za po~ituvawe na prirodnite zakoni

153. Vnimanieto posveteno na pravilnoto postapuvawe so `eludnikot }e bide nagradeno so ~istota na mislite i so silata na umot. Va{ite ograni za varewe nema da se istro{at predvremeno i nema da svedo~at protiv vas. Nie treba da poka`eme deka ja po~ituvame inteligencijata dobiena od Boga, so toa {to mudro }e jademe, }e u~ime i }e rabotime. Vrz nas po~iva sveta dol`nost da go zapazime teloto vo takva sostojba za da imame prijaten i ~ist zdiv. Nie treba da ja cenime svetlinata koja Bog ja dal za zdravstvenata reforma, i so zborovi i delo, da odblesnuvame jasna svetlina kon drugite za ovoj predmet. Leter 274, 1908

Fizi~ki vlijanija od prejaduvawetoFizi~ki vlijanija od prejaduvawetoFizi~ki vlijanija od prejaduvawetoFizi~ki vlijanija od prejaduvaweto 154. Kakvo vlijanie ima prejaduvaweto kon `eludnikot? Toj oslabuva, organite za varewe se oslabeni, a rezultat na seto toa e bolesta, so seto svoe zlo koe taa go donesuva. Dokolku li~nostite pred toa bile bolni, tie na ovoj na~in gi zgolemuvaat svoite te{kotii i sekoj den gi namaluvaat svoite `ivotni sili. Tie nepotrebno gi tro{at svoite `ivotni sili vo vareweto na hranata koja ja vnesuvaat vo `eludnikot. (1870) 2T 364 155. ^esto ovaa neumerenost se ~uvstvuva vedna{ vo vid na glavobolka, slabo varewe i gr~evi vo `eludnikot. Na `eludnikot mu e staveno breme koe toj ne mo`e da go nosi i zatoa se sozdava ~uvstvo na ma~nina. Glavata e zbuneta; `eludnikot buntuva. Me|utoa, vakvite rezultati ne sekoga{ go pratat prejaduvaweto. Vo nekoi slu~aevi `eludnikot e paraliziran. Ne se ~uvstvuva nikakva bolka, no organite za varewe ja gubat svojata `ivotna sila. Temelot na ~ove~kata ma{ina postepeno se potkopuva i `ivotot stanuva mnogu neprijaten. Letter, 73a, 1896 156. Te sovetuvam da bide{ umeren vo ishranata. Kako razumen hristijanski stra`ar ~uvaj ja vratata na svojot `eludnik, ne dozvoluvaj ni{to, {to e neprijatel na tvoeto zdravje i `ivot, da premine preku tvoite usni. Pred Boga si odgovoren za poslu{nosta kon svetlinata koja {to Toj ti ja ima dadeno vo vrska so zdravstvenata reforma. Navalata na krv vo glavata mora da se otstrani. Vo na{ite ekstremiteti postojat golemi krvni sadovi koi ja raznesuvaat `ivotvornata krv vo site delovi na teloto. Oganot koj {to go zapaluva{ vo svojot `eludnik, pravi tvojot mozok da nalikuva na v`arena pe~ka. Jadi mnogu poumereno i jadi ednostavna hrana koja nema da pobaruva silni za~ini. Tvoite strasti treba da gladuvaat, a ne da bidat mazeni i hraneti. Nasobranata krv vo mozokot gi zasiluva `ivotinskite nagoni i gi slabee duhovnite sili. . . Ona od koe ti ima{ potreba e pomalku telesna hrana, a pove}e duhovna, pove}e od lebot na `ivotot. Dokolku tvojata ishrana e poednostavna, dotolku }e bide podobro za tebe. Letter 142, 1900

Pre~ki vo varewetoPre~ki vo varewetoPre~ki vo varewetoPre~ki vo vareweto 157. Brate, ti treba mnogu {to da nau~i{. Ti mu popu{ta{ na svojot apetit so toa {to jade{ pove}e hrana otkolku {to tvojot organizam mo`e da pretvori vo dobra krv. Grev e da se bide neumeren vo koli~estvoto na hrana koja {to ja jade{, duri i dokolku na kvalitetot ne mo`e da mu se zabele`i. Mnogumina smetaat deka zaradi toa {to ne jadat meso i te{ki artikli na jadewa, tie mo`at da jadat ednostavna hrana vo golemo koli~estvo. Toa e pogre{no. Mnogumina koi {to ja ispovedaat zdravstvenata reforma, ne se ni{to drugo tuku prejaduva~i. Tie na organite za varewe im stavaat tolku golem tovar taka {to teloto se iscrpuva so naporite od nego da se oslobodi. Toa vr{i pritisok i vrz umot, zatoa {to silata na mozo~nite nervi e povikana da mu pomogne na `eludnikot vo negovata rabota. Preteranoto jadewe, duri i najednostavna hrana, gi umrtvuva ~uvstvitelnite mozo~ni nervi i ja slabee celata negova `ivotna sila. Neumerenoto jadewe ima poopasno vlijanie na teloto otkolku preteranata rabota; du{evnata sila mnogu pove}e se tro{i naprazno preku neumereno jadewe otkolku preku neumerena rabota. Organite za varewe nikoga{ ne treba da se obremenat so koli~estvo ili kvalitet na hrana koja }e go optovari organizmot. Seto ona {to se vnesuva vo `eludnikot a koe gi nadminuva mo`nostite na teloto toa da go pretvori vo dobra krv i stava pre~ka na organizmot; zaradi toa {to ne mo`e da se pretvori nitu vo masa nitu vo krv, tuku so svoeto prisustvo ja optovaruva

splinkata i predizvikuva bolna sostojba na teloto. @eludnikot e prezamoren vo svoite napori seto toa da go svari i taka se javuva ~uvstvo na malaksanost koja se tolkuva kako glad, taka {to u{te edno drugo neumereno koli~estvo na hrana se vnesuva vo `eludnikot koe {to ja stava vo dvi`ewe i taka ve}e izmorenata ma{ina, ne dozvoluvaj}i im na organite za varewe da se odmorat od napornata rabota, i da gi obnovat svoite sili. Organizmot prima pomalku hranlivi sostojki od pregolemo koli~estvo na hrana, duri i koga taa e od dobar kvalitet, otkolku od umerenoto koli~estvo na hrana koja {to se vnesuva vo redovni vremenski intervali.

Vareweto potpomognato so umereni ve`bi Brate, tvojot mozok e umrtven. ^ovek koj {to vnesuva tolkavo koli~estvo na hrana kako ti, treba da bide ~ovek koj {to raboti fizi~ki. Ve`bite se va`ni za vareweto i zdravata sostojba na teloto i umot. Ti ima{ potreba od telesni ve`bi. Ti se dvi`i{ i raboti{ kako da si od drvo, kako da nema{ elasti~nost. Zdravi, aktivni ve`bi e toa {to tebe ti treba. Toa }e go zajakne umot. Nitu u~eweto, nitu silnite ve`bi ne treba da sledat vedna{ po obrokot; toa bi bilo prekr{ok na zakonite na teloto. Vedna{ po jadeweto nervite treba da izvr{at te{ka zada~a. Silata na umot e povikana vo aktivna pomo{ na `eludnikot; zaradi toa koga umot i teloto se te{ko optovareni po obrokot, tekot na vareweto e poremeten. Silata na organizmot koja treba da izvr{i rabota vo edna nasoka, povikana e da raboti vo druga. (1870) 2T 412, 413

158. Ve`bite go pomagaat slaboto varewe so toa {to im ovozmo`uvaat zdrava rabota na organite za varewe. Dlaboko prou~uvawe i silnite ve`bi vedna{ po jadeweto, go spre~uva tekot na vareweto, zatoa {to `ivotnite sili na teloto koi treba da go izvr{at vareweto, se povikani na druga strana. Me|utoa, kratkata pro{etka po obrok, so podignata glava, ispraven grb i umerenite telesni ve`bi, e od golema polza. Umot e odvraten od sebesi kon ubavinite na prirodata. Dokolku pomalku vnimanie mu se posvetuva na `eludnikot, dotolku podobro. Dokolku stravuvate deka hranata }e vi na{teti, toga{ toa i }e se slu~i. Zaboravete gi svoite problemi; razmiluvajte za ne{to vedro. (1860) C.T.B.H. 101 [Neumerenoto jadewe predizvikuva navala na krvta vo mozo-kot – 276] [Ve`bite se posebno potrebni za onie koi {to se spori po priroda – 225] [Poremeten son, rezultat na docna ve~era – 270] [Pri~ina za ~uvstvuvawe slabost – 213, 218, 245, 269, 270, 561, 705, 707] [Popu{taweto na apetitot gi slabee organite za varewe i namaluva mo}ta na vareweto – 202] [Na `eludnikot mu e potreben miren odmor – 267]

Pomognato od ~istiot vozduhPomognato od ~istiot vozduhPomognato od ~istiot vozduhPomognato od ~istiot vozduh 159. ^istiot i sve`iot vozduh so svoeto vlijanie uslovuva zdravo struewe na krvta vo teloto. Toa go osve`uva teloto, pravej}i go silno i zdravo, dodeka vo isto vreme posebno vlijae vrz umot obogatuvaj}i go so stalo`enost i vedrina. Toj go pottiknuva apetitot i ~ini vareweto da bide mnogu podobro, donesuvaj}i zdrav i sladok son. (1868) 1T 702 160. Na belite drobovite treba da im se ovozmo`i najgolema mo`na sloboda. Nivniot kapacitet se razviva preku slobodnata aktivnost dodeka toj se namaluva dokolku belite drobovi se pritesnati i zarobeni. Zatoa vlijanieto na navikata za podnavednatosta vo raboteweto e mnogu {tetna, posebno vo sede~kite profesii. Vo takvata polo`ba skoro da e nevozmo`no dlaboko da se vdi{e. Plitkoto di{ewe naskoro stanuva navika, i belite drobovi ja gubat svojata mo} za {irewe. Sli~no dejstvo se predizvikuva preku cvrsto stegawe na gradite . . . Na takov na~in ne dobivame dovolno kislorod. Krvta te~e niz venite zabaveno. Golemo koli~estvo na otrovni materii koi {to treba da se isfrlat od gradite preku izdi{uvaweto, se zadr`uvaat i krvta stanuva ne~ista. So ova ne se pogodeni samo belite drobovi, tuku i `eludnikot, crniot drob i mozokot. Ko`ata stanuva `oltenikava, varewete e zabaveno; srceto oslabnuva; mozokot e zamaten a mislite zbrkani; mra~nost zavladuva nad duhot; celiot organizam e premalen i neaktiven i posebno e podle`en na bolesti. (1905) MH 272, 273

Popre~ePopre~ePopre~ePopre~eno preku te~na ishranano preku te~na ishranano preku te~na ishranano preku te~na ishrana

161. Dokolku tvoeto telesno zdravje ne e naru{eno, ti bi bila istaknato korisna `ena. Ti dolgo boleduva{ i toa deluvalo na tvojata fantazija, taka {to svoite misli gi ima{ skoncentrirano samo na sebesi, i toa go ima pogodeno teloto. Tvoite naviki vo mnogu {to ne se dobri. Tvojata hrana ne e so dobar kvalitet i e vo nesoodvetno koli~estvo. Ti ima{ jadeno premnogu, i toa hrana od slab kvalitet, koja {to ne mo`e da se pretvori vo dobra krv. Ti go ima{ naviknato svojot `eludnik na toj vid na hrana. Spored tvoeto rasuduvawe, toa za tebe be{e najdobra hrana, zatoa {to od nea si imala najmalku pote{kotii. Me|utoa, toa ne be{e pravilno iskustvo. Tvojot `eludnik ja nema primeno od hranata onaa sila koja trebalo da ja primi. Zemana vo te~na sostojba, tvojata hrana ne mo`ela da mu dade sila ili zdravje na organizmot. No, dokolku ja promeni{ taa navika, i jade{ pove}e od cvrstata, i pomalku te~na hrana, tvojot `eludnik }e bide voznemiren. Ne osvrnuvaj}i se na toa, ti ne treba da popu{ti{ vo taa to~ka; ti treba da go vospita{ svojot `eludnik da podnesuva mnogu pocvrsta hrana. (1872) 3T 74 162. Jas im rekov nim deka podgotovkata na nivnata hrana be{e pogre{na i deka, ne e zdravstvena reforma da se `ivee, voglavno od supi, kafe od `itarki i leb, bidej}i vnesuvaweto na tolku te~na hrana ne e zdravo za `eludnikot, i deka site koi `iveat spored takov na~in na ishrana, im stavaat te{ko breme na bubrezite, i deka mnogu te~nata materija go oslabnuva `eludnikot. Jas bev celosno ubedena deka mnogumina vo institucijata patat od slabo varewe zatoa {to imaat jadeno od ovoj vid na hrana. Organite za varewe se oslabeni, a krvta osiroma{ena. Nivniot pojadok se sostoe{e od kafe i leb so dodatok na sos od suvi slivi. Toa ne be{e zdravo. @eludnikot, po odmorot i spieweto, e posposoben da se pogri`i za bogatiot obrok, otkolku toga{ koga e umoren od rabota. Toga{ ru~ekot be{e voglavno supa, a ponekoga{ i meso. @eludnikot e mal, me|utoa nezadovolniot apetitot }e go optovari so obilno vnesuvawe na taa te~na hrana. Letter 9, 1887 [Ovo{jeto }e ja ubla`i potrebata za obilno piewe za vreme na obrokot – 475]

Hranata da bide topla, me|utoa ne `e{kaHranata da bide topla, me|utoa ne `e{kaHranata da bide topla, me|utoa ne `e{kaHranata da bide topla, me|utoa ne `e{ka 163. Jas na site bi im prepora~ala da vnesat ne{to toplo vo `eludnikot, najmalku sekoe utro. Vie toa mo`ete da go postignete bez mnogu trud. (1870) 2T 603 164. @e{kite pijaloci ne se potrebni, osven kako lek. @eludnikot zna~itelno se o{tetuva so golemi koli~estva na `e{ki jadewa i pijaloci. Na toj na~in slabeat grloto i organite za varewe, a preku niv i drugite organi vo teloto. Letter 14, 1901

@ivotnata sila namale@ivotnata sila namale@ivotnata sila namale@ivotnata sila namalena so studena hranana so studena hranana so studena hranana so studena hrana 165. Hranata ne treba da se jade nitu premnogu topla nitu premnogu studena. Dokolku taa e studena, na `eludnikot mu se odzema `ivotnata sila, zatoa {to taa mora da se zatopli pred vareweto da zapo~ne. Studenite pijaloci se {tetni poradi istata pri~ina; dodeka neograni~enata upotreba na `e{kite pijaloci iscrpuva. (1905) MH 305 [@ivotnata sila se tro{i na zatopluvawe na mnogu studena hrana vo `eludnikot – 124] 166. Mnogumina gre{at piej}i ladna voda za vreme na obrokot. Hranata ne treba da se isplaknuva. Vodata koja {to se pie zaedno so obrokot go namaluva sozdavaweto na plunkata; i dokolku vodata e postudena, dotolku pove}e mu {teti na `eludnikot. Vodata ili limonadata so mraz, koja {to se pie za vreme na obrokot go stopira vareweto, se dodeka teloto ne sozdade dovolno toplina vo `eludnikot i go osposobi za povtorno da otpo~ne so svojata rabota. Xvakajte poleka i dozvolete & na plunkata da se izme{a so hranata. Dokolku pove}e te~nosti se vnesuvaat vo `eludnikot za vreme na obrokot, dotolku hranata pote{ko }e se svari zatoa {to te~nosta prvo treba da se vpie. (1890) CH 119, 120

[Piewe voda zaedno so obrocite – 731]

Predupreduvawe do zafatenite lu|ePredupreduvawe do zafatenite lu|ePredupreduvawe do zafatenite lu|ePredupreduvawe do zafatenite lu|e 167. Jas dobiv upatstvo da im ka`am na rabotnicite vo na{ite sanatoriumi i na u~itelite i studentite vo na{ite u~ili{ta deka e potrebno da obratime pove}e vnimanie na apetitot. Postoi opasnost da staneme nebre`ni vo toj pogled taka {to }e im dopu{time na na{ite li~ni gri`i i odgovornosti da go ispolnat na{eto vreme, pa taka vo nedostig od nego da ne jademe onaka kako {to toa bi trebalo da go pravime. Mojata poraka do vas e: Odvojte vreme za jadewe i ne vnesuvajte vo `eludnikot golema raznovidnost hrana za vreme na eden obrok. Da se jade nabrzina nekolku vidovi na hrana vo eden obrok e seriozna gre{ka. Letter 274, 1908

Jadete poleka, xvakajte dovolnoJadete poleka, xvakajte dovolnoJadete poleka, xvakajte dovolnoJadete poleka, xvakajte dovolno 168. So cel da se obezbedi zdravo varewe, hranata treba da se jade poleka. Onie koi {to sakaat da go odbegnat slaboto varewe i onie koi {to ja sfa}aat svojata dol`nost da gi zapazat svoite sili vo sostojba koja }e im ovozmo`i za da mu pru`at najdobra slu`ba na Boga, dobro }e storat dokolku toa go imaat na um. Dokolku va{eto vreme za jadewe e ograni~eno, nemojte netrpelivo i nabrzina da ja goltate svojata hrana, tuku jadete pomalku i xvakajte poleka. Polzata koja {to doa|a od hranata ne zavisi tolku od koli~estvoto na hranata koja {to se vnesuva, kolku od temelnoto varewe; nitu zadovoluvaweto na vkusot ne zavisi tolku od koli~estvoto na progoltanata hrana kolku {to zavisi od vremeto na zadr`uvawe vo ustata. Onie koi {to se vozbudeni, zagri`eni ili vo brzawe, }e storat najdobro dokolku ne jadat se dodeka ne se odmorat i opu{tat, zatoa {to `ivotnite sili, koi {to ve}e se te{ko optovareni, ne mo`at da gi proizvedat potrebnite sokovi za varewe. (1890) CH 120 169. Hranata treba da se jade poleka i treba temelno da se soxvaka. Toa e neophodno, so cel plunkata da bide dobro izme{ana so hranata, i `elude~nite sokovi da mo`at da po~nat so rabota. (1905) MH 305

Pouka koja treba da se povtoruvaPouka koja treba da se povtoruvaPouka koja treba da se povtoruvaPouka koja treba da se povtoruva 170. Dokolku rabotime na obnovuvawe na zdravjeto, potrebno e da go zauzdame apetitot, da jademe poleka, ograni~uvaj}i ja raznovidnosta na hranata za vreme na eden obrok. Ova upatstvo treba ~esto da se povtoruva. Ne e vo soglasnost so zdravstvenata reforma da za eden obrok se zemaat mnogu raznovidni jadewa. Letter, 27, 1905 171. Golemo vnimanie treba da se obrati za vreme na preminot od mesnata na vegetarijanskata ishrana, kako na trpezata bi se iznela mudro podgotvena i dobro svarena hrana. Gre{ka e da se jade mnogu ka{esta hrana. Suvata hrana, koja bara xvakawe e daleku popo`elna. Vo ovaa smisla podgotvuvaweto na zdravata hrana pretstavuva blagoslov. Dobriot crn leb i rolatite od lebno testo vnimatelno i na ednostaven na~in podgotveni, predstavuvaat zdrava hrana. Vo lebot nikoga{ ne treba da se po~ustvuva nitu najmal trag od kiselost. Toj treba da se pe~e se dodeka ne bide celosno ispe~en. Na toj na~in mekotijata i leplivosta }e bidat odbegnati. Dobroto ovo{je podgotveno na zdrav na~in, za onie koi {to mo`at da go upotrebuvaat e podobro od mekiot ka~amak ili ovesnata ka{a. Ovo{jeto upotrebeno so temelno pe~en leb, star dva ili tri dena, }e bide mnogu pozdravo otkolku zemano so sve`iot leb. Toa na teloto }e mu dade seto ona {to mu e potrebno, dokolku poleka i temelno se xvaka. MS 3, 1897 172. Za praveweto na kifli~ki upotrebete meka voda i mleko ili malku pavlaka; napravete tvrdo testo i mesete go kako za suv keks. Pe~ete go na re{etka vo pe~ka. Toa pecivo e slatko i prekrasno. Toa pobaruva dobro xvakawe, koe {to im koristi na zabite i na stomakot. Toa pravi dobra krv i vgraduva sila. R. & H., May 8, 1883

Odbegnuvajte preterana zagri`enostOdbegnuvajte preterana zagri`enostOdbegnuvajte preterana zagri`enostOdbegnuvajte preterana zagri`enost 173. Ne e mo`no da se prepi{e koli~estvo na hrana koja {to treba da se izede. Ne e prepora~livo da se ide po ovoj pat, zatoa {to koga taka se ~ini, toga{ toa stanuva najva`na rabota za umot. Za jadeweto i pieweto toga{ mnogu se razmisluva. Postojat mnogumina koi {to imaat poneseno golemo breme na odgovornost so odreduvaweto na koli~estvoto i vidot na najsoodvetna hrana za ishranata na organizmot. Nekoi, a posebno onie koi patat od slabo varewe, mnogu se zagri`eni za svoeto meni, za toa deka mo`ebi ja nemaat vneseno vo dovolno koli~estvo hranata koja {to bi go hranela teloto. Tie imaat naneseno golema {teta vo domot kade {to `iveat, i nie se pla{ime deka samite sebesi se rasipale za ovoj `ivot. Letter 142, 1900 174. Nekoi postojano se zagri`eni za toa deka nivnata hrana, mo`e da im na{teti kolku i da e taa ednostavna i zdrava. Dozvolete da im ka`am na takvite: Nemojte da mislite deka va{ata hrana }e vi na{teti, nemojte voop{to da mislite na toa. Jadete onaka kako {to smetate deka e najdobro i koga ste go pomolile Boga da ja blagoslovi hranata za zajaknuvawe na va{eto telo, veruvajte deka Toj ja slu{a va{ata molitva, i bidete spokojni. (1905) MH 321 [Krajnost vo propi{uvaweto na to~en broj i koli~estvo na namirnici – 317] 175. Da se jade vo neprikladno vreme, kako na primer po silnite i preterani ve`bi, koga ~ovekot e mnogu iscrpen ili zagrean e drugo seriozno zlo. Vedna{ po jadeweto doa|a do silno napregawe na nervniot sistem i dokolku umot ili teloto se optovareni neposredno pred ili po obrokot, toa go popre~uva vareweto. Dokolku nekoj e vozbuden, zagri`en ili vo brzawe, podobro e da ne jade dodeka ne se opu{ti ili odmori. @eludnikot e vo tesna vrska so mozokot i koga toj e zabolen, mozo~nite nervi se povikani da gi pomognat oslabenite organi za varewe. Vakvite ~esti barawa go izlo`uvaat mozokot na navala na krv. Koga mozokot postojano e optovaren i koga nedostasuvaat fizi~kite ve`bi duri i jadeweto na najednostavnata hrana treba da se ograni~i. Za vreme na obrokot otfrlete ja gri`ata i nespokojstvoto; ne brzajte, tuku jadete poleka i radosno, so srce polno blagodarnost kon Boga za site Negovi blagoslovi. (1905) MH 306

Kombinirawe na hranataKombinirawe na hranataKombinirawe na hranataKombinirawe na hranata 176. Znaeweto za pravilno kombinirawe na hranata ima golema vrednost i se dobiva kako mudrost od Boga. Letter 213, 1902 177. Nemojte za eden obrok da imate mnogu raznovidna hrana; dovolno e samo tri ili ~etiri jadewa. Za sledniot obrok mo`ete da napravite izmena. Gotva~kata treba da ja upotrebi svojata kreativna sposobnost, za da jadewata koja {to taa gi podgotvuva, bidat raznovidni. Na toj na~in `eludnikot ne se prinuduva, da vari eden ist vid na hrana pri sekoj obrok. R. & H., July 29, 1884 178. Ne treba da ima golema raznovidnost vo sekoj obrok, me|utoa site obroci ne treba da bidat sostaveni od ist vid na hrana bez kakva i da e promena. Hranata treba da se podgotvi ednostavno, no sepak vkusno kako bi sozdala apetit. (1868) 2T 63 179. Mnogu e podobro da se jadat samo dve ili tri raznovid-ni jadewa za eden obrok, otkolku da se optovari `eludnikot so mnogu raznovidnost. Letter 73a, 1896 180. Mnogumina imaat zaboleno zaradi popu{tawe na apetitot. . . Tolku mnogu raznovidna hrana e vneseno vo `eludnikot, kako rezultat na {to se javuva fermentacija. Ovaa sostojba vodi do akutno zaboluvawe ~ija ~esta posledica e smrt. MS 86, 1897

181. Raznovidnosta na hranata vo eden obrok predizvikuva nelagodnost i go uni{tuva dobroto koe {to sekoj produkt, bi go dal na teloto koga bi bil poedine~no upotreben. Ovaa praksa predizvikuva postojano stradawe, a ~esto pati i smrt. Letter 54, 1896 182. Dokolku va{ata rabota se vr{i sedej}i, ve`bajte sekoj den, i za sekoj obrok jadete samo dva ili tri vida na ednostavna hrana, ne zemaj}i pove}e od ona {to e potrebno za da se zadovoli gladta. Letter 73a, 1896 [Ponatamo{ni predlozi do lu|eto koi {to rabotat sedej}i – 225] 183. Pote{kotii nastanuvaat poradi nepravilno kombinira-we na hranata; poradi {to nastapuva fermentacija i krvta e zatruena, a mozokot pomaten. Navikata za prejaduvawe ili zemawe na mnogu vidovi na jadewa za eden obrok, ~esto pati predizvikuva lo{o varewe. Na toj na~in se nanesuva seriozna {teta na ~uvstvitelnite organi za varewe. Naprazno stomakot protestira i apelira do mozokot da razmisluva od pri~ina do posledica. Odvi{okot koli~estvo na izedena hrana ili nepravilnata kombinacija go vr{at svoeto razorno delo. Neprijatnite predupreduvawa naprazno predupreduvaat. Rezultat na toa se stradawa a bolesta go zavzema mestoto na zdravjeto. (1902) 7T 257

Vojna vo `eludnikotVojna vo `eludnikotVojna vo `eludnikotVojna vo `eludnikot 184. Druga pri~ina za slabo zdravje i neuspeh vo rabotata, e lo{oto varewe. Mozokot ne e vo mo`nost najdobro da ja izvr{i svojata rabota koga silite za varewe se zloupotrebeni. Mnogumina jadat nabrzina mnogu vidovi na hrana, a rezultat na toa e vojna vo stomakot pri {to nastanuva zbrka vo mozokot. (1892) GW 174 185. Ne e dobro za eden obrok da se zema golema raznovidnost na hrana. Koga ovo{jeto i lebot, zaedno so mno{tvoto raznovidna druga hrana koja {to ne se sovpa|a, }e se natrupaat vo `eludnikot za eden obrok, {to mo`eme toga{ da o~ekuvame osven da nastanat pre~ki? MS 3, 1897 186. Mnogumina jadat prebrzo. Nekoi zemaat za eden obrok hrana koja {to ne se sovpa|a. Koga ma`ite i `enite bi znaele kolku mnogu ja ma~at du{ata koga go ma~at `eludnikot, i kolku go obes~estuvaat Hrista koga go izma~uvaat `eludnikot, toga{ hrabro i polni so samoodreknuvawe bi mu davale na `eludnikot mo`nost da ja obnovi svojata zdrava aktivnost. Dodeka sedime za trpezata nie mo`eme da vr{ime zdravstveno – misionersko delo, jadej}i i piej}i na slava Bo`ja. MS 93, 1901

Miren stomak Miren stomak Miren stomak Miren stomak ---- mirno raspolo`enie mirno raspolo`enie mirno raspolo`enie mirno raspolo`enie 187. Nie morame da se gri`ime za organite za varewe, i da ne gi ma~ime so golema raznovidnost na hrana. Onoj koj {to }e se optovari so mnogu vidovi na hrana za eden obrok, si {teti samiot sebesi. Mnogu e pova`no da go izedeme ona {to nam ni odgovara, otkolku da probame od sekoe jadewe koe {to e izneseno pred nas. Ne postoi vrata na na{iot `eludnik niz koja bi mo`ele da nabquduvame {to se slu~uva; pa zatoa morame da go koristime svojot um i da rasuduvame od pri~ina do posledica. Najverojatno stradate od posledica na zemaweto na golema raznovidnost na hrana, dokolku ~uvstvuvate deka s# ve voznemiruva i dokolku vi se ~ini deka se ide na lo{o. Organite za varewe imaat golema uloga vo izgraduvaweto na sre}niot `ivot. Bog nam ni dal mudrost za da znaeme {to treba da koristime kako hrana. Zarem nema, kako razumni ma`i i `eni, da prou~uvame za toa dali seto ona {to go jademe se slo`uva ili pak }e predizvika ma~nina? Lu|eto koi {to imaat kisel `eludnik ~esto pati se lu|e so kiselo raspolo`enie. Im se ~ini kako se da e protiv niv i nakloneti se da bidat razdrazlivi i mrzovolni. Dokolku sakame da imame mir me|u sebe, potrebno e da pove}e razmisluvame za toa kako da sekoga{ imame miren `eludnik. MS 41, 1908

[[tetni efekti od pregolema raznovidnost na hrana i pogre{ni kombinacii – 141, 225-227, 264, 387, 546, 551, 722] [Kombinacija na mnogu vidovi hrana vo na{ite restorani – 415] [Gri`a vo sostavuvawe na obrocite za bolnite - 441, 467] [Elena Vajt vnimatelna vo kombinacijata na nejzinata hrana – Dodatok I:19, 23, 25]

Ovo{je i zelen~ukOvo{je i zelen~ukOvo{je i zelen~ukOvo{je i zelen~uk 188. Za eden obrok ne treba da ima mnogu raznovidna hrana, zatoa {to toa ja pottiknuva `elbata za prejaduvawe i predizvikuva problemi so vareweto. Ne e dobro da se jade ovo{je i zelen~uk vo ist obrok. Dokol-ku vareweto e slabo, upotrebata na ednoto i drugoto ~esto pati }e predizvika krajna nelagodnost i }e gi onevozmo`i mentalnite sposobnosti. Podobro e da se zeme ovo{je vo eden, a zelen~uk vo drug obrok. Obrocite treba da bidat raznovidni. Isti jadewa, podgotve-ni na ist na~in ne treba da se pojavuvaat na trpezata; obrok zad obrok, den zad den. Jadewata }e se jadat so pogolemo zadovolstvo, a teloto podobro }e se hrani koga hranata e raznovidna. (1905) MH 299, 300

Bogati deserti i zelen~ukBogati deserti i zelen~ukBogati deserti i zelen~ukBogati deserti i zelen~uk 189. Pudinzi, prelivi, slatki kola~i i zelen~uk, poslu`eni za eden obrok }e predizvikaat poremetuvawe vo `eludnikot. Letter 142, 1900 190. Potrebno e vo svojata ku}a da imate najdobar vid na pomo{ vo rabotata okolku podgotvuvaweto na va{ata hrana. Vo tekot na edna no} izgleda{e kako da stare{inata _______ se razbolel, i eden iskusen lekar vi re~e: “Go zapaziv va{iot na~in na ishrana. Vie jadete mnogu raznovidna hrana za eden obrok. Ovo{jeto i zelen~ukot zemeni za eden obrok predizvikuvaat kiselina vo `eludnikot; toga{ nepravilnoto varewe sozdava {tetni sostojki vo krvta i go onesposobuva mozokot.” Treba da sfatite deka kon sekoj organ na teloto treba da se postapuva so po~it. Vo pogled na ishranata, morate da razmisluvate od pri~inite do posledicite. Letter 312, 1908

[e}er i mleko[e}er i mleko[e}er i mleko[e}er i mleko 191. Voobi~aeno vo hranata se upotrebuva premnogu {e}er. Tortite, slatkite pudinzi, pe~ivata, slatkoto i xemovite, se aktivni pri~initeli za slabo varewe. Posebno se {tetni prelivite i pudinzite vo koi glavni sostojki se mlekoto, jajcata i {e}erot. Obilno upotrebuvawe na mleko i {e}er zaedno, treba da se odbegnuva. (1905) MH 302 192. Nekoi upotrebuvaat mleko i golemo koli~estvo na {e}er vo ka~amakot, mislej}i deka ja sproveduvaat zdravstvenata reforma. Me|utoa, spoeni zaedno, {e}erot i mlekoto sigurno predizvikuvaat fermentacija vo stomakot i na toj na~in stanuvaat {tetni. (1890) CH 154 [Vidi mleko i {e}er – 533, 534, 535, 536]

Bogati i slo`eni sostaviBogati i slo`eni sostaviBogati i slo`eni sostaviBogati i slo`eni sostavi

193. Dokolku na trpezata se iznesuvaat pomalku za~ini i slatki, dotolku }e bide podobro za onie koi {to ja zemaat taa hrana. Seta me{ana i slo`ena hrana mu {teti na ~ove~koto zdravje. Nemite `ivotni nikoga{ ne bi upotrebile takva me{avina koja ~esto pati se vnesuva vo ~ove~kiot `eludnik. . . Bogatata hrana i nejzinite slo`eni sostavi go naru{uvaat zdravjeto. (Letter 72, 1896) [Bogata hrana i razni jadewa ne se najdobra hrana za sostanocite pod {atori – 74] [Kombinacii na za~ineto meso, bogati kola~i i piti – 673] [Vidi Otsek XIX “Deserti”]

Nepravilnoto jadewe, pri~ina za bolestaNepravilnoto jadewe, pri~ina za bolestaNepravilnoto jadewe, pri~ina za bolestaNepravilnoto jadewe, pri~ina za bolesta

Nasledena degeneracijaNasledena degeneracijaNasledena degeneracijaNasledena degeneracija 194. ^ovekot izleze od racete na Sozdatelot so sovr{en organizam i prekrasen izgled. Faktot deka toj se ima sprotivstavuvano na te`inata na bolestite i grevot koi {to postojano rastele vo tekot na {est iljadi godini e uverliv dokaz za silata na izdr`livosta, so koja {to bil prvobitno daruvan. I pokraj toa {to pretpotopniot svet s# oddal na grev bez kakvo i da e ograni~uvawe, trebalo da pominat pove}e od dve iljadi godini za vidlivo da se po~uvstvuva prekr{okot na prirodniot zakon. Dokolku Adam prvobitno ne poseduval pogolema telesna sila od dene{nite lu|e, ~ove~kiot rod odamna bi izumrel. Po~nuvaj}i od padot vo grev, vo generaciite koi doa|ale edna po druga, postojano se poka`uvala naklonetost kon slabeeweto. Bolestite se prenesuvani od roditelite na decata, od pokolenie vo pokolenie. Duri i decata vo kolevkite patat od nevoljite predizvikani zaradi grevovite na svoite roditeli. Mojsej, prviot istori~ar, dava mnogu odredeno izvestuvawe za op{testveniot i individualniot `ivot vo prvite denovi od istorijata na svetot. Me|utoa, vo toa isvestuvawe ne mo`eme da najdeme nitu eden zapis deka nekoe dete bilo rodeno slepo, gluvo, sakato ili maloumno. Ne mo`eme da zabele`ime nitu eden slu~aj na prirodna smrt vo ranoto detstvo, detstvoto ili mladata ma`evstvenost. Posmrtnite oglasi vo prvata kniga Mojseeva glasat vaka: “I site denovi, {to gi po`ivea Adam, iznesuvaa devestotini i trieset godini; i toj umre,” “I site denovi na Sit bea devestotini i dvanaeset godini; i toj umre.” Vo pogled na drugite izvestuvaweto veli: “Umre vo dobra starost, star i sit od `ivotot.” Bilo mnogu retko sinot da umre pred tatkoto taka {to takviot nastan bil vreden da se zabele`i: “Aran umre pred svojot tatko Tara.” Patrijarsite od Adam do Noe, so nekolku isklu~oci, `iveele skoro po iljada godini. Od toga{, prosekot na dol`inata na `ivotot postepeno opa|al. Vo vremeto na Hristovoto prvo doa|awe, ~ove{tvoto ve}e tolku se degeneriralo, taka {to ne samo starite, tuku srednove~nite i mladite lu|e bile doveduvani kaj Spasitelot od sekoj grad, za da bidat isceleni od svojata bolest. Mnogumina patele pod bremeto na neiska`livata beda. Prestapot na telesniot zakon so svoite stradawa i preranata smrt kako posledica, tolku dolgo vladeel taka {to ovie rezultati bile smetani kako odredena sudbina za ~ove~kiot rod. Me|utoa, Bog ne go sozdade ~ove~kiot rod vo takva lo{a sostojba. Taa sostojba ne e delo na Providenieto, tuku na ~ovekot. Toa do{lo so lo{ite naviki – kr{eweto na zakonot koj {to Bog go ima dadeno da upravuva so postoeweto na ~ovekot. Postojanoto prestapuvawe na prirodnite zakoni e neprekinat prestap na Bo`jiot zakon. Dokolku lu|eto bile sekoga{ poslu{ni na zakonot od Desette zapovedi, sproveduvaj}i gi vo svojot `ivot principite na tie pravila, prokletstvoto na bolestite koe sega go preplavuva svetot, ne bi postoelo. “Ili ne znaete deka va{eto telo e hram na Svetiot Duh, Koj `ivee vo vas i vi e daden od Boga i deka ne si pripa|ate na sebesi? Skapo ste plateni. Zatoa proslavete Go Boga vo svoite tela i vo svoite du{i, koi se Bo`ji.” Koga lu|eto ~ekorat po koj i da e pat koj {to nepotrebno gi tro{i nivnite `ivotni sili ili go pomra~uva nivniot um, toga{ gre{at protiv Boga; tie ne Go proslavuvaat vo svoite tela i duh, koi {to se Negovi. No sepak, i pokraj toa {to ~ovekot go navreduva Boga, Bo`jata qubov e seu{te pru`ena kon ~ove~kiot rod. Toj dozvoluva svetlinata da zasvetli, kako bi mu ovozmo`il na ~ovekot da sogleda deka dokolku saka da `ivee sovr{en `ivot, mora da im bide poslu{en na prirodnite zakoni koi {to vladeat so negovoto bitie. Kolku e va`no toga{, ~ovekot da ~ekori vo taa svetlina, da gi razviva site svoi sili, kako telesnite taka i umstvenite za da bidat na slava Bo`ja! @iveeme vo svet koj {to e protiv pravednosta i ~istotata na karakterot, a posebno protiv rasteweto vo blagodatta. Kade i da pogledame, gledame ne~istotija i rasipanost, izopa~enost i grev. Kolku e seto toa vo sprotivnost so deloto koe treba da se izvr{i vo nas pred da go dobieme darot na besmrtnosta! Bo`jite odbranici moraat da stojat neizvalkani srede izopa~enosta koja se umno`uva okolu niv vo ovie posledni denovi. Nivnite tela treba da stanat sveti, nivniot duh

~ist. Dokolku ova delo treba da se izvr{i, toga{ treba da se prevzeme vedna{, seriozno i razumno. Bo`jiot Duh treba da ima sovr{ena kontrola, deluvaj}i vrz sekoj akt. . . Lu|eto go imaat oskvernato hramot na du{ata i Gospod povikuva kon niv da se razbudat, i da nastojuvaat so site svoi sili da gi povratat svoite od Boga dadeni ~ove~ki karakteristiki. Ni{to drugo osven Bo`jata blagodat ne mo`e da go ubedi i obrati srceto; samo od Nego, robovite na navikite mo`at da dobijat sila da gi skr{at okovite koi {to gi vrzuvaat. Ne e vozmo`no ~ovekot da go prinese svoeto telo kako `iva `rtva, sveta, ugodna pred Boga, se dodeka prodol`uva da im popu{ta na svoite naviki koi go li{uvaat od telesnata, umstvenata i moralnata sila. Apostolot povtorno veli: “Ne upravuvajte se spored ovoj vek, tuku preobrazete se preku va{iot obnoven um, za da mo`ete da poznavate, koja e dobrata, ugodna i sovr{ena volja Bo`ja.” (1890) CH 19-23

Svesno neznaewe na zakonite na `ivototSvesno neznaewe na zakonite na `ivototSvesno neznaewe na zakonite na `ivototSvesno neznaewe na zakonite na `ivotot

195. Za~uduva~ko e otsustvoto na na~elata koi {to ja karakteriziraat ovaa generacija i koi se poka`uvaat vo nepo~ituvaweto na zakonite na `ivotot i zdravjeto. Neznaeweto vo ovoj predmet preovladuva, dodeka svetlinata svetli nasekade okolu niv. Najva`na gri`a na mno{tvoto e, “[to }e jadam, {to }e pijam i vo {to }e se oble~am.” I pokraj s# ona {to e ka`ano i napi{ano vo pogled na postapuvaweto so na{eto telo, apetitot e, vo glavno ka`ano, golem zakon koj {to upravuva so ma`ite i `enite. Moralnite sili se oslabeni, zatoa {to lu|eto ne sakaat da `iveat vo poslu{nost so zakonite na zdravjeto, i ne sakaat od ovie zna~ajni temi da napravat svoja dol`nost. Roditelite gi ostavaat vo nasledstvo na svoeto potomstvo svoite izopa~eni naviki, a te{kite bolesti & {tetat na krvta i go oslabnuvaat mozokot. Mnozinstvoto ma`i i `eni ostanuvaat vo nepoznavawe na zakonot na svoeto bitie i mu popu{taat na apetitot i strastite po cena na svojot um i moral, kako da sakaat da ostanat vo neznaewe za posledicite od prekr{uvaweto na prirodnite zakoni. Tie mu popu{taat na izopa~eniot apetit koristej}i otrovi koi {to sporo deluvaat, koi {to ja oslabnuvaat krvta i ja potkopuvaat silata na nervite, navlekuvaj}i taka vrz sebesi bolesti i smrt. Nivnite prijateli go narekuvaat rezultatot na takviot `ivot, zakon na Providenieto. So toa tie go navreduvaat neboto. Tie buntuvaat protiv prirodnite zakoni i snosat kazna zaradi zloupotrebata na istite. Stradawata i smrtnosta sega preovladuvaat nasekade, posebno me|u decata. Kolku e golema sprotivnosta pome|u ovaa generacija i onie generacii koi {to `iveele vo tekot na prvite dve iljada godini! (1872) 3T 140, 141

Op{testveni posledici od nekontroliraniot apetitOp{testveni posledici od nekontroliraniot apetitOp{testveni posledici od nekontroliraniot apetitOp{testveni posledici od nekontroliraniot apetit 196. Prirodata }e se pobuntuva protiv sekoj prekr{ok na zakonite na `ivotot. Taa trpi zloupotreba se dodeka mo`e; no na krajot doa|a plata koja gi poga|a umstvenite i telesnite sili. Me|utoa, toa ne zavr{uva so prestapnikot; dejstvoto na popu{taweto se gleda i na negovoto potomstvo i na toj na~in zloto preo|a od generacija vo generacija. Dene{nata mladina e siguren pokazatel na idninata na op{testvoto; i koga ja nabquduvame, na {to mo`eme da se nadevame od idninata? Mno{tvoto saka zabava i poka`uva odbivnost kon rabotata. Nim im nedostasuva moralna hrabrost da se otka`at od samite sebesi i da odgovorat na baraweto na dol`nosta. Tie imaat mnogu malku samokontrola i vo najednostavna prilika stanuvaat nadrazlivi i luti. Mnogumina od sekoja vozrast i polo`ba vo `ivotot se bez na~ela ili sovest; i so svojata nerabotlivost i rasipni{tvo lekomisleno mu se oddavaat na porokot i go rasipuvaat op{testvoto, se dodeka na{iot svet ne stane vtor Sodom. Dokolku `elbite i strastite se nao|aat pod nadzor na razumot i verata, op{testvoto bi pru`ilo sosema druga slika. Bog nikoga{ ne go odredil postoeweto na ovaa sega{na `alna sostojba, tuku do toa do{lo zaradi golemoto kr{ewe na prirodnite zakoni. (1890) CH 112

Prekr{eni zakoni Prekr{eni zakoni Prekr{eni zakoni Prekr{eni zakoni –––– prirodni i duhovni prirodni i duhovni prirodni i duhovni prirodni i duhovni

197. Na mnogu bolni, koi {to primija isceluvawe, Hristos im re~e: “Ne gre{i pove}e, za da ne te snajde ne{to polo{o.” Na toj na~in Toj u~e{e deka bolesta e rezultat na prekr{okot na

Bo`jiot zakon, kako prirodniot taka i duhovniot. Vo svetot ne bi postoela golema beda koga lu|eto bi `iveele vo soglasnost so planot na Sozdatelot. Hristos be{e voda~ i u~itel na stariot Izrael i Toj gi pou~uva{e deka zdravjeto e nagrada za poslu{nosta na Bo`jite zakoni. Golemiot Lekar, koj {to gi isceluva{e bolnite vo Palestina, mu zboruva{e na svojot narod od stolbot od oblak, uka`uvaj}i im na toa {to mora da pravat i {to Bog }e napravi za niv. “Dokolku go poslu{a{ gri`livo glasot na Gospoda tvojot Bog,” Toj re~e, “Ako ~ini{, {to e ugodno pred o~ite Negovi, ako gi slu{a{ zapovedite Negovi, ako gi pazi{ site odredbi Negovi, nema da ti pratam nitu edna od bolestite, {to gi prativ nad Egipet. Za{to Jas sum Gospod, tvojot iscelitel.” Hristos mu dade na Izraelot odredeni upatstva vo odnos na nivnite `ivotni naviki istaknuvaj}i: “I }e ja otstrani od tebe Gospod, tvojot Bog, sekoja nemo}.” Koga gi ispolnile uslovite, vetuvaweto be{e izvr{eno nad niv. “I nema{e nitu eden bole`liv vo plemiwata nivni.” Tie pouki se za nas. Postojat uslovi koi treba da gi ispolnuvaat site onie koi {to sakaat da go zapazat zdravjeto. Site treba da gi doznaat koi se tie uslovi. Na Gospoda ne mu e ugodno neznaeweto koe postoi vo odnos na Negovite zakoni, kako prirodnite taka i duhovnite. Nie treba da bideme Bo`ji sorabotnici vo obnovuvaweto na zdravjeto kako na teloto taka i na du{ata. (1898) DA 824

Stradawa koi {to samite si gi nanesuvameStradawa koi {to samite si gi nanesuvameStradawa koi {to samite si gi nanesuvameStradawa koi {to samite si gi nanesuvame 198. ^ove~koto semejstvo na sebesi ima navle~eno so svoite lo{i naviki razni vidovi na bolesti. Tie go nemaat prou~uvano zdraviot na~in na `iveewe i kr{eweto na zakonite na `ivotot predizvikalo `alna sostojba. Lu|eto retko gi pripi{uvaat stradawata na vistinskata pri~ina – svojot lo{ na~in na `iveewe. Tie imaat popu{tano na neumerenosta vo jadeweto i od svojot apetit storile bog. Vo site svoi naviki poka`ale negri`a vo odnos na zdravjeto i `ivotot; i koga, kako rezultat bolesta do{la na niv, poveruvale deka toa Bog go ima storeno, iako nivniot lo{ na~in na `ivot predizvikal sigurni posledici. (1866) H. to L., ch.3, p. 49 199. Bolesta nikoga{ ne doa|a bez pri~ina. Patot e podgotven i bolesta e povikana so nepo~ituvawe na zakonite na zdravjeto. Mnogumina stradaat podnesuvaj}i gi posledicite od prekr{okot na svoite roditeli. Dodeka tie ne se odgovorni za toa {to nivnite roditeli go imaat storeno, nivna dol`nost e da utvrdat {to e, a {to ne e prekr{ok na zakonite na zdravjeto. Tie treba da gi odbegnuvaat lo{ite naviki na svoite roditeli i so pravilen `ivot da se stavat sebesi vo podobra polo`ba. Golem broj, kako i da e, strada, zaradi svojot lo{ na~in na `ivot. Tie gi zanemaruvaat zdravstvenite na~ela so svoite naviki vo jadeweto, pieweto, oblekuvaweto i rabotata. Nivniot prestap na prirodnite zakoni donesuva sigurni posledici; i koga }e gi snajde bolest, mnogumina ne gi pripi{uvaat svojite stradawa na vistinskata pri~ina, tuku negoduvaat protiv Boga zaradi svoite nevolji. Me|utoa, Bog ne e odgovoren za stradawata koi {to nastanuvaat kako nepo~ituvawe na prirodniot zakon. . . Neumerenoto jadewe ~esto pati e pri~ina za bolesta, i toa {to na teloto mu e najpotrebno e da se oslobodi od nepotrebnoto breme koe {to e staveno na nego. (1905) MH 234, 235

[Roditeli koi sejat seme na bolest i smrt – 635] [Neizbe`na kazna – 11, 29, 30, 221, 227, 228, 250, 251, 294]

Popu{taweto na apetitot donesuva bolestPopu{taweto na apetitot donesuva bolestPopu{taweto na apetitot donesuva bolestPopu{taweto na apetitot donesuva bolest 200. Mnogumina si navlekuvaat bolesti popu{taj}i si samite sebesi. Tie ne `iveele vo soglasnost so prirodniot zakon na zdravjeto ili na~elata na strogata ~istota. Drugi pak gi imaat nepopo~ituvano zakonite na zdravjeto so svoite naviki vo jadeweto, pieweto, oblekuvaweto ili rabotata. (1905) MH 227

201. Razumot ne taka ~esto se iscrpuva, ili opa|a od gri`li-va rabota ili vredno u~ewe, kako od upotrebata na nepravilnata hrana vo nepravilni vremenski intervali i od ramnodu{no nepo~ituvawe na zakonite na zdravjeto. . . Vrednoto u~ewe ne e glavna pri~ina za opa|aweto na umstvenite sili. Glavnata pri~ina e nepravilnata ishrana, neredovnite obroci i nedostigot na

telesnite ve`bi. Neredovnosta vo jadeweto i spieweto gi potkopuvaat umstvenite sili. YI,

May 31, 1894 202. Mnogumina stradaat i zaminuvaat vo grob zaradi popu{taweto na apetitot. Tie jadat ona {to odgovara na nivniot izopa~en vkus, slabeej}i gi taka organite za varewe i namaluvaj}i ja nivnata sposobnost za vpivawe na hranlivite sostojki koi {to go odr`uvaat `ivotot. Toa doveduva do akutni zaboluvawa, a mnogu ~esto na toa sledi i smrt. Ne`niot organizam e iscrpen so samoubistveni naviki na onie koi treba{e da znaat pove}e. Crkvite treba da se cvrsti i verni na svetlinata koja Bog ja ima dadeno. Sekoj vernik treba da raboti mudro i da ja otfrli od svoite `ivotni naviki sekoja izopa~ena `elba za jadewe. (1900) 6T 372, 373

[Bolesti predizvikani od siroma{na ishrana e te{ko da se le~at – 315] [Vlijanieto na nepravilnata ishrana vrz karakterot i doma{nata atmosfera – 234] [Vlijanieto na pogre{nata reforma – 316]

Podgotvuvawe na patot za pijanstvotoPodgotvuvawe na patot za pijanstvotoPodgotvuvawe na patot za pijanstvotoPodgotvuvawe na patot za pijanstvoto 203. Neumerenosta ~esto pati zapo~nuva vo domot. So upotrebata na bogatata i nezdrava hrana, organite za varewe slabeat i se sozdava `elba za hrana koja nadraznuva u{te pove}e. Na toj na~in apetitot se vospituva postojano da bara ne{to posilno. @elbata za nadraznuva~ki sredstva stanuva po~esta i se pote{ko e da & se pru`i otpor. Teloto stanuva pomalku ili pove}e ispolneto so otrovi i dokolku pove}e slabee, dotolku e pogolema `elbata za ovie nazdraznuva~ki sredstva. Eden ~ekor vo pogre{na nasoka, go podgotvuva patot za drug. Mnogumina koi ne bi bile vinovni za iznesuvawe na vino ili drug alkoholen pijalak na svoite trpezi, gi optovaruvaat svoite trpezi so hrana koja {to predizvikuva tolku silna `elba za `estok pijalak {to e re~isi nevozmo`no da & se sprotivstavi. Lo{ite naviki vo jadeweto i pieweto go razoruvaat zdravjeto i go podgotvuvaat patot za pijanstvoto. (1905) MH 334

Zabolen crn drob zaradi pogre{na ishranaZabolen crn drob zaradi pogre{na ishranaZabolen crn drob zaradi pogre{na ishranaZabolen crn drob zaradi pogre{na ishrana 204. Minatata sabota, dodeka zboruvav, va{ite bledi lica onaka kako {to mi bea prika`ani jasno se pojavija pred mene. Jas ja vidov va{ata zdravstvena sostojba i bolesta od koja {to dolgo ste stradale. Mi be{e poka`ano deka ne ste `iveele zdravo. Va{ata `elba za jadewe be{e nezdrava i vie ste go zadovoluvale va{iot vkus na {teta na `eludnikot. Ste vnesuvale vo svojot `eludnik takvi namirnici koi e nevozmo`no da se pretvorat vo dobra krv. Toa be{e te{ko optovaruvawe za crniot drob zaradi toa {to organite za varewe bea poremeteni. Dvajcata imate zabolen crn drob. Zdravstvenata reforma za vas dvajcata }e bide golem blagoslov, dokolku strogo ja sproveduvate. No vie toa propu{tivte da go storite. Va{iot apetit e morbiden, i zaradi toa {to ne u`ivate vo obi~nata i ednostavna hrana sostavena od neprosejano p~eni~no bra{no, ovo{je i zelen~uk podgotveni bez za~ini i `ivotinski masla; postojano gi kr{ite zakonite koi {to Bog gi ima vospostaveno vo va{eto bitie. S# dodeka taka ~inite, vie mora da podnesete kazna, zatoa {to za sekoj prekr{ok e odredeno kazna. No sepak, vie se ~udite na toa {to va{eto zdravje e taka slabo. Bidete sigurni deka Bog nema da napravi nikakvo ~udo za da ve oslobodi od posledicite na va{iot na~in na `ivot.

Bogata hrana i treska Ne postoi nikakov na~in na le~ewe koj bi ve oslobodil od sega{nite te{kotii se dodeka jadete i piete kako do sega. Mo`ete sami za sebesi da go storite ona {to duri ni najiskusniot lekar nikoga{ nemo`e da go stori. Regulirajte ja svojata ishrana. So cel da mu ugodite na vkusot, ~esto pati te{ko gi optovaruvate organite za varewe so toa {to vo `eludnikot vnesuvate hrana koja {to ne e najzdrava, a ponekoga{ i vo neumereni koli~estva. Toa go iscrpuva `eludnikot i go onesposobuva za primawe i na najzdravata hrana. Va{iot `eludnik e postojano iscrpen zaradi va{ite lo{i naviki vo jadeweto. Va{ata hrana e mnogu bogato podgotvena. Taa ne e podgotvena na ednostaven, priroden na~in, tuku e celosno nesoodvetna za `eludnikot zatoa {to ste ja podgotvile da odgovara na va{iot vkus. Prirodata e optovarena i nastojuva da se oslobodi od

bremeto koe e staveno vrz nea. Nastinkite i treskite se posledica na tie obidi na prirodata da se oslobodi od bremeto koe e staveno vrz nea. Vie treba da ja pretrpite kaznata zaradi prekr{okot na prirodnite zakoni. Bog vospostavil zakoni vo va{eto telo koi {to ne mo`ete da gi prekr{uvate, a da ne ja pretrpite kaznata. Vie za sovet ste go pra{ale vkusot ne zemaj}i go vo predvid zdravjeto. Imate napraveno nekoja promena, no toa se samo prvite ~ekori vo reformata na ishranata. Bog od vas bara umerenost vo site ne{ta. “Jadete li, piete li ili ne{to drugo pravite, seto toa pravete go za slava Bo`ja.”

Frlawe vina vrz Providenieto Od site semejstva koi {to gi poznavam, na nitu edno kako na va{eto, ne i e tolku potrebno blagotvornoto dejstvo na zdravstvenata reforma. Vie negoduvate zaradi bolkite i iscrpenosta ~ija pri~ina ne znaete na {to da mu ja prepi{ete i se trudite toa da go podnesete {to potrpelivo, mislej}i deka stradaweto e del od va{ata sudbina i deka Providenieto toa taka go ima odredno. Koga bi mo`ele da gi imate otvoreno o~ite, i koga bi mo`ele da gi sogledate ~ekorite koi {to gi imate napraveno vo tekot na svojot `ivot, i koi ve imaat dovedeno do sega{nata sostojba na lo{o zdravje, bi bile iznenadeni so svoeto slepilo i nevozmo`nosta porano da ja sogledate svojata vistinska sostojba. Vie imate sozdadeno neprirodni apetiti i ne ~uvstvuvate ni polovina od zadovolstvata od svojata hrana, koi bi ste gi po~uvstvuvale da ne ste go koristele pogre{no svojot apetit. Vie ste ja izopa~ile telesnata priroda i zatoa gi podnesuvate bolnite posledici.

Cenata na “dobriot obrok” Telesnata priroda bez sprotivstavuvawe go trpi surovoto postapuvawe s# dodeka mo`e; potoa se pobunuva i pravi ogromen napor da se oslobodi od te{kotiite i lo{oto postapuvawe koe go ima podnesuvano. Toga{ doa|aat glavobolkata, nastinkite, treskata, nervozata, fatenosta i drugite zla koi {to nemo`at da se nabrojat. Lo{iot na~in na jadewe i piewe go razoruva zdravjeto, a so toa i ubavinata na `ivotot. O, kolku pati imate podgotveno, kako {to toa vie go narekuvate, dobar obrok po cena na treskavi~nata sostojba na teloto, gubeweto na `elbata za jadewe i gubitokot na son! Nesposobnosta na u`ivawe vo jadeweto, neprospienata no}, ~asovite na stradawe – seto toa za eden obrok so koj mu se ima ugodeno na vkusot! Iljadnici imaat popu{tano na svojot izopa~en apetit. Imaat jadeno takanare~en dobar obrok, a kako posledica na toa imaat navle~eno treska, ili nekoe drugo akutno zaboluvawe, a nekoi duri i smrt. Toa be{e u`ivaweto plateno so ogromna cena. No sepak mnogumina koi {to toa go imaat storeno; i ovie samoubijci bile veli~ani od strana na svoite prijateli i propovednikot i odneseni direktno na neboto koga umrele. Kakva misla! @dera~i na neboto! Ne, ne, takvite nema nikoga{ da pominat niz bisernata vrata na Bo`jiot zlaten grad. Takvite nema nikoga{ da stojat od desnata strana na Hrista, dragiot Spasitel; ^ovekot na bolkata od Golgota, ~ii{to `ivot be{e `ivot so postojano samoodreknuvawe i `rtva. Postoi mesto koe e odredno za site takvi – me|u nedostojnite koi ne mo`at da imaat del vo podobriot `ivot, i vo besmrtnoto nasledstvo. (1868) 2T 67-70

Vlijanieto na nepravilnoto jadewe vrz raspolo`enietoVlijanieto na nepravilnoto jadewe vrz raspolo`enietoVlijanieto na nepravilnoto jadewe vrz raspolo`enietoVlijanieto na nepravilnoto jadewe vrz raspolo`enieto

205. Mnogumina go rasipuvaat svoeto raspolo`enie so nepravilno jadewe. Nie treba da bideme isto taka vnimatelni vo prou~uvaweto na poukite od zdravstvenata reforma, kako {to treba sovr{eno da gi podgotvime svoite studii, zatoa {to navikite koi {to gi prifa}ame vo ovaa nasoka ni pomagaat vo oblikuvaweto na na{iot karakter za idniot `ivot. Mo`no e nekoj da go rasipe svoeto duhovno iskustvo so zloupotreba na `eludnikot. Letter 274, 1908

Povici za reformaPovici za reformaPovici za reformaPovici za reforma

206. Tamu kade {to se popu{ta na lo{ite naviki vo ishranata, ne treba da ima nikakvo odlagawe na reformata. Koga izma~uvaweto na `eludnikot }e predizvika lo{o varewe, treba da se napravat napori da se zapazi preostanata mo} na `ivotnite sili, so toa {to }e se otstrani

sekoe breme. @eludnikot mo`ebi nema nikoga{ da go povrati zdravjeto po dolgata zloupotreba, no pravilniot na~in na ishrana }e go zapazi od ponatamo{no slabeewe i mnogumina pomalku ili pove}e celosno }e zakrepnat. Ne e lesno da se propi{at pravila koja {to }e odgovaraat na sekoj slu~aj, me|utoa dokolku se vnimava na vistinskite na~ela na ishranata, golemi reformi mo`at da se sprovedat i gotva~kata nema da ima potreba postojano te{ko da raboti, isku{uvaj}i go apetitot. Umerenosta vo ishranata nagradena e so umstvena i moralna sila i pomaga vo vladeeweto nad strastite. (1905) MH 308 207. Treba da ja odbereme onaa hrana koja sodr`i najmnogu elementi potrebni za izgradba na teloto. Vo ovoj izbor apetitot ne e siguren voda~. So lo{ite naviki vo ishranata apetitot se ima izopa~eno. Toj ~esto bara takva hrana koja {to go naru{uva zdravjeto i sozdava slabost na mestoto na silata. Nie ne mo`eme bezbedno da bideme vodeni od op{testvenite obi~ai. Bolestite i stradawata koi nasekade preovladuvaat glavno nastanale zaradi popularnite zabludi vo pogled na ishranata. (1905) MH 295 208. Samo koga sme mudri vo odnos na na~elata na zdraviot na~in na `iveewe, mo`eme celosno da se podigneme i da gi vidime zlata koi proizleguvaat od nepravilnata ishrana. Onie koi, otkako gi imaat videno svoite gre{ki, imaat hrabrost da gi promenat svoite naviki, }e sogledaat deka reformatorskiot proces bara borba i mnogu istrajnost. Me|utoa, koga edna{ }e se sozdade pravilen vkus, tie }e sogledaat deka upotrebata na hranata koja {to nekoga{ ja smetale za bezopasna, poleka no sigurno vodi kon slabo varewe i drugi bolesti. (1909) 9T 160

209. Bog bara od Svojot narod postojano napreduvawe. Potrebno e da nau~ime deka popu{taweto na apetitot e najgolema pre~ka za umstvenoto napreduvawe i posvetuvawe na du{ata. So seto svoe ispovedawe na zdravstvenata reforma, sepak mnogumina od nas jadat nepravilno. Popu{taweto na apetitot e najgolema pri~ina za telesna i umstvenata nesposobnost i se nao|a vo osnovata na slabosta i preranata smrt. Neka sekoj koj {to te`nee kon ~istota na duhot, ima na um deka vo Hristos se nao|a silata za vladeewe nad apetitot. (1909) 9T 156 [Neumerenoto jadewe pri~ina za bolesta: Vidi otsek VII “Neumerenost vo jadeweto” i Otsek VIII, “Vladeewe so apetitot” ] [Odnos me|u mesnata hrana i bolestite – 668, 677, 689, 690, 691, 692, 713, 722] [Bolesti predizvikani so upotrebata na ~ajot i kafeto – 734, 736, 737, 741]

Neumerenost vo jadewetoNeumerenost vo jadewetoNeumerenost vo jadewetoNeumerenost vo jadeweto

Op{t, me|utoa seriozen grevOp{t, me|utoa seriozen grevOp{t, me|utoa seriozen grevOp{t, me|utoa seriozen grev 210. Preoptovaruvawe na `eludnikot e op{t grev, i koga premnogu hrana e vneseno, celoto telo e optovareno. @ivotot i `ivotnata sila, namesto da se zgolemuva, taa se namaluva. Toa e spored planovite na satanata. ^ovekot ja tro{i svojata `ivotna sila vo nepotreben napor da se oslobodi od vi{okot na hranata. So zemaweto na golemi koli~estva na hrana, nie ne samo {to lekomisleno gi gubime Bo`jite blagoslovi, predvideni za prirodnite potrebi, tuku mu nanesuvame golema {teta na celoto telo. Nie go oskvernuvame Bo`jiot hram; toj e oslaben i onesposoben, a prirodata ne mo`e da ja izvr{i svojata zada~a mudro i dobro, kako {to toa Bog go predvidel. Zaradi sebi~noto popu{tawe na svojot apetitot, ~ovekot ja optovaril silata na prirodata prinuduvaj}i ja da vr{i rabota koja nikoga{ ne bi se barala od nea. Koga site lu|e bi bile zapoznaeni so `ivata, ~ove~ka ma{inerija, tie ne bi bile vinovni pravej}i go ova, osven, dokolku navistina tolku mnogu go sakaat samozadovoluvaweto, pa bi prodol`ile so svojot samoubistven `ivot umiraj}i so prerana smrt, ili so godini `iveej}i na tovar na samite sebesi i svoite prijateli. Letter 17, 1895

Popre~uvawe na ~ove~kiot organizamPopre~uvawe na ~ove~kiot organizamPopre~uvawe na ~ove~kiot organizamPopre~uvawe na ~ove~kiot organizam

211. Ne e vozmo`no da se jade neumereno duri i od najzdravata hrana. Ne zna~i toa deka zaradi toa {to nekoj ja napu{til upotrebata na {tetnite produkti, sega mo`e da jade onolku kolku {to mu e ugodno. Neumerenoto jadewe, bez ogled na kvalitetot na hranata, go zapu{uva organizmot i go spre~uva vo negovata rabota. (1890) CH 119

212. Neumernosta vo zemaweto, duri i na zdravata hrana, }e ima {tetni posledici po teloto i }e gi zatapi umstvenite i moralnite sposobnosti. Signs, Sept. 1, 1887

213. Skoro site ~lenovi na ~ove~koto semejstvo jadat pove}e otkolku {to teloto pobaruva. Ova prekumerno koli~estvo se raspa|a i stanuva gnila masa. . . Dokolku vo stomakot se vnese pove}e hrana, duri i od najednostaven kvalitet, otkolku {to toa organizmot go pobaruva, toga{ toj odvi{ok stanuva breme. Teloto pravi beznade`ni napori da ja preraboti i ovaa dopolnitelna rabota predizvikuva ~uvstvo na zamor. Nekoi koi {to postojano jadat toa go narekuvaat ~uvstvo na glad, me|utoa, toa e predizvikano preku preteranata rabota na organite za varewe. Letter 73a, 1896 [Posledicite od neumernoto jadewe duri i od najednostavnata, zdrava hrana – 33, 157]

214. Nepotrebna gri`a i bremiwa se sozdadeni so `elba da se poka`eme vo ugostuvaweto na posetitelite. Za da se podgotvi bogata i raznovidna trpeza, doma}inkata preterano raboti. Zaradi toa {to se podgotveni mnogu jadewa, gostite se prejaduvaat, a bolesta i stradaweto se posledica na preteranata rabota od edna strana, i neumerenoto jadewe od druga strana. Ovie bogati gozbi se breme i {teta. (1900) 6T 343

215. @dera~kite gozbi i hranata koja {to se vnesuva vo `eludnikot vo nepogodni vremiwa, ostavaat posledici vrz sekoe vlakno na teloto. Umot e, isto taka, pod seriozno vlijanie od ona {to go jademe i pieme. Health Reformer, June, 1878

216. Te{kata rabota e {tetna za mladite vo razvoj. Me|utoa, tamu kade {to stotici go uni{tile svojot organizam samo so preterana rabota, neaktivnosta, neumerenoto jadewe i bezdelni~eweto poseale seme na bolest vo teloto na iljadnici koi itaat kon brza i sigurna propast. (1876) 4T 96

Lakomosta Lakomosta Lakomosta Lakomosta –––– glaven prestap glaven prestap glaven prestap glaven prestap 217. Nekoi ne vladeat so svojot apetit, tuku mu popu{taat na vkusot na {teta na zdravjeto. Umot e zaradi toa zatemnet, nivnite misli stanuvaat spori i tie propu{taat da go izvr{at ona {to bi mo`ele da go izvr{at koga bi poka`ale samoodreknuvawe i vozdr`livost. Toa go li{uva Boga od onaa telesna i umstvena sila koja bi mo`ela da mu bide posvetena na Negovata slu`ba dokolku vo site ne{ta se poka`alo umerenost. Pavle koj be{e zdravstven reformator re~e: “Tuku go isto{tuvam i go porobuvam teloto, da ne bi nenamerno, propovedaj}i im na drugite i sam stanam negoden.” Toj ~uvstvuva{e deka vrz nego po~iva odgovornost celosno da gi zapazi svoite sili, kako bi mo`el da gi upotrebi na Bo`ja slava. Dokolku Pavle be{e vo opasnost od neumerenosta, nie sme u{te vo pogolema opasnost, zatoa {to ne ja ~uvstvuvame i sfa}ame kako nego potrebata od proslavuvawe na Boga vo svoite telesa i du{i koi {to se Negovi. Neumerenoto jadewe e grev na dene{nicata. Bo`jata re~ go stava grevot na prejaduvaweto vo ista lista so pijanstvoto. Ovoj grev bil tolku te`ok vo Bo`jite o~i taka {to mu bea dadeni upatstva na Mojsej, vo slu~aj deteto, koe ne bi sakalo da go zauzda svojot apetit, tuku lakomo se hrani so ona {to negoviot vkus go bara, roditelite morale da go donesat pred upravitelite na Izrael za da bide kamenuvano. Sostojbata na takviot ~ovek se smetala za beznade`na. Toj ne bi bil nitu od kakva i da e polza za drugite i bi bil prokletstvo na samiot sebesi. Na nego vo nitu edno ne{to ne bi mo`elo da se nadeva. Negovoto vlijanie sekoga{ bi im {tetelo na drugite i svetot bi bil podobar bez takviot ~ovek, zatoa {to negovite stra{ni mani postojano bi se povtoruvale. Nikoj koj poseduva ~uvstvo na odgovornost kon Boga nema da dozvoli `ivotinskite naklonetosti da vladeat so razumot. Onie

koi {to taka ~inat ne se hristijani, koi i da se, i kolku visoko ime da ispovedaat. Hristoviot nalog e: “No bidete sovr{eni, kako {to se sovr{en va{iot Tatko nebesen.” Toj ovde ni uka`uva na toa deka mo`eme da bideme sovr{eni vo svojot delokrug, kako {to e sovr{en i Bog vo svojot delokrug. (1880) 4T 454, 455

Na~inot na iznesuvawe na hrana pottiknuva prejaduvaweNa~inot na iznesuvawe na hrana pottiknuva prejaduvaweNa~inot na iznesuvawe na hrana pottiknuva prejaduvaweNa~inot na iznesuvawe na hrana pottiknuva prejaduvawe

218. Mnogumina koi {to ja otfrluvaat mesnata hrana i drugite mrsni i {tetni proizvodi mislat deka mo`at zaradi toa {to nivnata hrana e ednostavna i zdrava, da mu popu{taat na apetitot bez ograni~uvawe i zatoa preterano jadat, ponekoga{ nenasitno. Toa e gre{ka. Organite za varewe ne treba da se preoptovarat so koli~estvo i kvalitet na hrana koja }e go optovari organizamot. Rasprostranet e obi~ajot jadewata da se iznesuvaat na trpeza edno po drugo. Ne znaej}i {to sledi, nekoj mo`e dovolno da jade od nekoja hrana koja mo`ebi najdobro ne mu odgovara. Koga }e se iznese i poslednoto jadewe, toj e vo opasnost da ja premine granicata i da zeme od slatkite koi go mamat, i koi se s#, samo ne za negovo dobro. Dokolku celata hrana koja e nameneta za eden obrok, se iznese na trpezata, vedna{ na po~etokot, toga{ ~ovekot ima mo`nost da napravi najdobar izbor. Ponekoga{ preteranosta vo jadeweto vedna{ se ~uvstvuva. Vo drugi slu~aevi izostanuva ~uvstvoto na bolka, me|utoa organite za varewe ja gubat svojata `ivotna sila, i osnovata na telesnata sila e potkopana. Vi{okot na hrana go optovaruva teloto i sozdava bolna i treskavi~na sostojba. Taa donesuva golemo koli~estvo na krv vo `eludnikot, predizvikuvaj}i brzo ladewe na ekstremitetite. Taa stava te{ko breme vrz organite za varewe, a koga ovie organi }e ja zavr{at svojata zada~a, nastanuva ~uvstvo na slabost ili malaksanost. Nekoi koi {to postojano preterano jadat, ova ~uvstvo go narekuvaat glad. Me|utoa, toa ~uvstvo e sozdadeno poradi preteranata rabota na organite za varewe. Ponekoga{ doa|a do uko~enost na mozokot pa ~ovekot stanuva pomalku sposoben za umstvenite ili telesnite napori. Ovie neprijatni znaci se ~uvstvuvaat zatoa {to prirodata ja izvr{ila svojata zada~a so nepotrebno tro{ewe na `ivotnite sili i celosno e iscrpena. @eludnikot zboruva: “Daj mi odmor!” Me|utoa, mnogumina ovaa slabost ja tolkuvaat kako `elba za pove}e hrana, pa taka, namesto na `eludnikot da mu se dade odmor, vrz nego se stava dopolnitelno breme. Kako posledica od, organite za varewe se ~esto pati istro{eni, iako s# u{te bi mo`ele da bidat sposobni za izvr{uvawe dobra rabota. (1905) MH 306, 307 [Organite mo`at da ja izgubat `ivotnata sila, iako ne se ~uvstvuva bolka – 155] [Bo`jite rabotnici treba da sproveduvaat umerenost vo jadeweto – 117] [Elena Vajt ne mo`ela da pobara Bo`ji blagoslov vrz nejzinata rabota ako bila neumerna vo jadeweto – 117]

Pri~ina za telesnata i umnPri~ina za telesnata i umnPri~ina za telesnata i umnPri~ina za telesnata i umna oslabenosta oslabenosta oslabenosta oslabenost 219. Kako narod, pokraj seto svoe ispovedawe na zdravstvena-ta reforma, nie jademe premnogu. Popu{taweto na apetitot e pri~ina za telesnata i umstvenata oslabenost i le`i vo osnovata na brojnite i o~iglednite slabosti. (1890) C.T.B.H. 154

220. Mnogumina koi {to ja imaat prifateno zdravstvenata reforma, go ostavile seto ona {to e {tetno, no dali zaradi toa {to seto toa go ostavile, mo`at da jadat kolku {to im e ugodno? Tie sednuvaat na trpezata i namesto da razmislat kolku treba da jadat, mu se prepu{taat na apetitot i jadat preterano. Zaradi toa `eludnikot vo ostatokot na toj den mora da se ma~i so bremeto koe mu e nametnato. Seta hrana koja {to se vnesuva vo `eludnikot, i od koja teloto ne mo`e da ima polza, go obremenuva organizmot vo negovata rabota. Toa & pre~i na `ivata ma{ina. Teloto e popre~eno vo uspe{noto izvr{uvawe na svojata rabota. @ivotnite organi nepotrebno se optovareni i silata na mozo~nite nervi e povikana vo `eludnikot za da im pomogne na organite za varewe da ja izvr{at svojata rabota i da se oslobodat od koli~estvoto na hrana koja ne mu ~ini nikakvo dobro na teloto. Kakvo e vlijanieto na preteranoto jadewe vrz `eludnikot? Toj se iscrpuva, organite za varewe slabeat, i bolesta, zaedno so site svoi zla doa|a kako posledica. Dokolku li~nostite

bile prethodno bolni, tie na toj na~in ja zgolemuvaat svojata pote{kotija i ja namaluvaat svojata `ivotna sila so sekoj den od svojot `ivot. Tie gi vklu~uvaat svoite `ivotni sili vo nepotrebna rabota okolu hranata koja ja vnesuvaat vo svojot `eludnik. Kolku e stra{no da se najde nekoj vo takva sostojba. . . Kakvo vlijanie ima toa prekumerno vnesuvawe na hrana na `eludnikot? Toj slabee, organite za varewe ja gubat svojata sila i kako posledica doa|a bolest. Li~nostite koi i porano bile bolni, samo ja zgolemuvaat svojata nevolja i gi ru{at `ivotnite sili sekoj den. Tie lu|e nepotrebno gi tro{at `ivotnite energii na svojot organizam za da izlezat na kraj so hranata koja ja natrupuvaat vo svojot `eludnik. Kolku e stra{no da se nao|a vo takva sostojba! Nie od iskustvo ne{to znaeme za slaboto varewe. Go imavme vo svoeto semejstvo, i smetame deka toa e bolest od koja treba mnogu da se pla{ime. Koga nekoj }e stane vistinski bolen nea, toj mnogu strada umstveno i telesno, i negovite prijateli moraat isto taka da stradaat, so isklu~ok dokolku se li{eni od sekoe so~ustvo. No sepak, dali }e ka`ete: “Ne e va{a gri`a {to }e jadam ili kakov na~in na `ivot }e `iveam?” Dali onie koi {to se nao|aat vo blizinata na ~ovekot so slabo varewe stradaat? Storete samo ne{to {to na kakov i da e na~in }e gi vozbudi. Za niv e prirodno da bidat razdrazlivi! Tie se ~uvstvuvaat lo{o i im se ~ini deka nivnite deca se mnogu lo{i. Tie ne mo`at smireno da razgovaraat so niv, nitu pak bez posebna blagodat da postapuvaat smireno vo svoeto semejstvo. Site okolu niv se pogodeni so nivnata bolest; site treba da stradaat zaradi posledicite na nivnata slabost. Tie frlaat mra~na senka. Zarem toga{ va{ite naviki vo jadeweto ne vlijaat vrz drugite? Tie sigurno vlijaat. Zatoa treba da ste posebno vnimatelni i da se zapazite sebesi vo najdobra zdravstvena polo`ba, kako bi ste mo`ele da izvr{uvate sovr{ena slu`ba na Boga i da ja ispolnuvate svojata obvrska vo op{testvoto i vo svoeto semejstvo. Me|utoa, duri i pobornicite na zdravstvenata reforma mo`at da zgre{at vo koli~estvoto na hranata. Tie mo`at neumereno da jadat duri i od zdravata hrana. (1870) 2T 362-365

221. Bog mi dade upatstva za toa deka nie vo pove}eto slu~aevi vnesuvame vo `eludnikot premnogu hrana. Mnogumina se doveduvaat sebesi vo neprijatna polo`ba so toa {to se prejaduvaat i bolesta e ~esto pati posledica. Gospod na niv ne ja prati taa kazna. Tie samite na sebesi ja imaat navle~eno, a Bog saka tie da sfatat deka bolkata e posledica na prestapot. Mnogumina jadat mnogu brzo. Nekoi za eden obrok jadat hrana koja {to ne se slo`uva. Dokolku ma`ite i `enite bi ja imale na um ogromnata {teta koja {to & ja nanesuvaat na svojata du{a koga mu {tetat na `eludnikot i kolku dlaboko go obes~estuvaat Hrista ma~ej}i go `eludnikot, toga{ bi bile razumni i polni so samoodreknuvawe, davaj}i mu na `eludnikot mo`nosti da ja obnovi svojata zdrava rabota. Dodeka sedime na trpezata mo`eme da vr{ime zdravstveno – misionersko delo, jadej}i i piej}i na Bo`ja slava. MS 93, 1901

Pospanost za vreme na bogoslu`enietoPospanost za vreme na bogoslu`enietoPospanost za vreme na bogoslu`enietoPospanost za vreme na bogoslu`enieto 222. Nie gre{ime protiv svoeto telo koga jademe neumereno. Vo sabota vo Bo`jiot dom neumerenite }e sedat i }e gi prespijat golemite vistini na Bo`jata re~. Tie ne mo`at da gi dr`at svoite o~i otvoreni, nitu pak da gi sfatat sve~enite izlagawa. Dali mislite deka takvite go proslavuvaat Boga vo svoite tela i du{i? Ne, tie Go obes~estuvaat. Takviot na~in na `ivot sozdal bolen od slabo varewe. Namesto da se pridr`uva do redovnost vo ishranata, toj dozvolil so nego da zavladee apetitot i jadel pome|u obrocite. Mo`ebi, dokolku negovite naviki se sede~ki, nemal `ivototvoren vozduh da mu pomogne vo varewe, nitu pak so dovolnoto dvi`ewe i ve`bawe mu koristel na svoeto zdravje. (1870) 2T 374

223. Za Sabotata ne treba da se podgotvi poobilna ili poraznovidna hrana otkolku {to toa se ~ini za ostanatite denovi. Namesto toa, hranata treba da bide mnogu poednostavna i pomalku treba da se jade, za da umot bide bistar i energi~en, za da gi razbere duhovnite vistini. Preoptovaren stomak zna~i i optovaren mozok. Najdragoceni zborovi mo`at da se slu{nat i da ne se cenat pravilno, zatoa {to razumot e pomaten preku nepravilna ishrana. Prejaduvaweto vo sabota, onesposobuva mnogumina, pove}e otkolku {to tie mislat, za svetite pridobivki i mo`nosti koi {to taa n& gi nudi. (1905) MH 307 [Dremewe za vreme na sabotnite bogoslu`enija – 93]

[Umerenata hrana dava umstvena i moralna sila – 85. 117] [Vlijanieto na preteranoto jadewe kon duhovnosta – 56, 57, 59, 251] [Preteranoto jadewe za vreme na sostanocite pod {atori – 57, 124] [Samoubistveni naviki – 202] [Desertite kako isku{enie za neumerenost vo jadeweto – 538, 547, 550] [Izvor na problemi vo crkvata – 65] [Prejaduvawe – grev na na{eto vreme – 35] [Preteranoto jadewe vodi kon raspu{tenost – 244] [^uvawe na ~ista sovest – 263] [Neumerenost i prejaduvawe koe majkite go ohrabruvaat – 351, 354]

Pri~ina za zaboravenostPri~ina za zaboravenostPri~ina za zaboravenostPri~ina za zaboravenost 224. Gospod mi dade svetlina za tebe vo vrska so umerenosta vo site ne{ta. Ti si neumeren vo jadeweto. Ti ~esto pati vnesuva{ vo `eludnikot dvojno pogolemo koli~estvo na hrana od ona {to tvoeto telo go pobaruva. Taa hrana se raspa|a. Tvojot zdiv stanuva neprijaten, tvoite maki predizvikani preku vosplanieto na nosot i grloto ote`nuvaat, tvojot `eludnik e premoren, a `ivotot i silata se povikani od mozokot da ja zadvi`uvaat vodenicata koja {to go mele materijalot koj {to si go vnel vo `eludnikot. Vo toa ima{ poka`ano malku milost kon sebesi. Ti si gurman koga si pokraj trpezata. Toa e edna od golemite pri~ini za tvojata zaboravenost i gubitok na pametewe. Ti zboruva{ ne{ta koi jas znam deka si gi ka`al, a toga{ povtorno se vra}a{ na toa i tvrdi{ deka ne si rekol ni{to sprotivno. Jas toa go znam, no preminuvam preku toa kako preku sigurna posledica na preteranoto jadewe. Kakva polza bi imalo da zboruvam za toa? Toe ne bi go izlekuvalo zloto. Letter 17, 1895

Soveti do propovednicite i onie koi {to rabotat sedej}iSoveti do propovednicite i onie koi {to rabotat sedej}iSoveti do propovednicite i onie koi {to rabotat sedej}iSoveti do propovednicite i onie koi {to rabotat sedej}i 225. Preteranoto jadewe posebno im {teti na onie koi {to se spori po temperament. Tie treba da jadat umereno i dovolno da se rekreiraat. Postojat ma`i i `eni koi {to poseduvaat izvonredni prirodni sposobnosti, a koi ne postignuvaat ni polovina od ona {to bi mo`ele da go postignat, koga bi projavuvale samo-kontrola vo odreknuvawe na apetitot. Tuka pa|aat mnogu pisateli i govornici. Po obilnoto jadewe tie se zafa}aat so rabota koja {to bara sedewe: ~itawe, prou~uvawe ili pi{uvawe, ne odvojuvaj}i vreme za rekreacija. Kako posledica na toa se popre~uva slobodniot tek na mislite i zborovite. Tie ne mo`at da pi{uvaat ili zboruvaat so sila i intenzitet koi se neophodni za da se dopre do srceto; nivnite napori se bez`ivotni i bezplodni. Onie vrz koi po~ivaat golemi odgovornosti, a najmnogu ~uvarite na duhovnite interesi, treba da se lu|e so izostreni ~uvstva i brzo zapazuvawe. Pove}e otkolku ostanatite tie treba da bidat umereni vo ishranata. Bogatata i luksuznata hrana ne treba da ima mesto na nivnata trpeza. Lu|eto na doverlivi polo`bi sekojdnevno treba da donesuva-at va`ni odluki od koi zavisi mnogu. ^esto pati moraat brzo da mislat, a toa uspe{no mo`at da go storat samo onie koi se strogo umereni. Umot zajaknuva preku pravilno postapuvawe so telesnite i umstveni sili. Dokolku naporot ne e pregolem, nova sila doa|a pri sekoe novo optovaruvawe. ^esto pati rabotata na onie koi treba da razgleduvaat va`ni planovi i donesat zna~ajni odluki e pogodena od nivnata lo{a ishrana. Nesredeniot `eludnik predizvikuva nesredena i nesigurna sostojba na umot. Toa ~esto pati predizvikuva razdrazlivost, grubost i nepravednost. Mnogu planovi koi bi trebale da bidat blagoslov za svetot, se otfrleni, a mnogu nepravedni, nasilni~ki, duri i surovi merki, sprovedeni se kako posledica na bolnata sostojba predizvikana so lo{ite naviki vo ishranata. Eve eden sovet za site koi {to rabotat umstvena rabota ili sedej}i; neka onie koi imaat dovolno moralna hrabrost i samovladeewe se obidat za sekoj obrok da zemaat samo dva ili tri vida na ednostavna hrana i ne jadat pove}e od ona {to e potrebno za da se zadovoli gladta. Vredno ve`bajte sekoj den i }e vidite deka }e imate polza. Silnite lu|e koi {to se zanimavaat so telesna rabota ne se primorani da bidat vnimatelni kon koli~estvoto i kvalitetot na hranata, kako {to toa treba da go ~inat lu|eto koi rabotaat sedej}i, me|utoa, duri i tie bi bile so podobro zdravje dokolku imaat samokontrola vo jadeweto i pieweto.

Nekoi posakuvaat da se odredi to~no pravilo za nivnata ishrana. Tie se prejaduvaat i toga{ `alat i taka postojano razmisluvaat za toa {to jadat i pijat. Toa ne treba taka da bide. Nikoj ne mo`e da postavi to~no pravilo za drug. Sekoj treba da projavuva rasuduvawe i samokontrola i da se rakovodi spored na~elata. (1905) MH 308-310 [Docnite obroci se posebno {tetni – 270]

Ote`nato varewe i odborski sedniciOte`nato varewe i odborski sedniciOte`nato varewe i odborski sedniciOte`nato varewe i odborski sednici 226. Pokraj izobilnite trpezi lu|eto ~esto pati jadat pove}e od ona {to mo`e lesno da se svari. Preoptovareniot `eludnik ne mo`e pravilno da ja vr{i svojata rabota. Posledica na toa e neprijatno ~uvstvo na zamaglenost na mozokot i usporenost na umot. Poremetuvaweto nastanalo poradi nepravilniot sostav na hranata; fermentacijata zapo~nuva, krvta e zatruena, a umot pomaten. Navikata za neumereno jadewe ili jadewe na mnogu vidovi na hrana za eden obrok, ~esto pati predizvikuva lo{o varewe. Na toj na~in seriozno se o{tetuvaat ~uvstvitelnite organi za varewe. Naprazno `eludnikot buntuva i povikuva kon mozokot da rasudi od pri~inata do posledicata. Pregolemata koli~ina na vnesena hrana ili nepravilnata kombinacija ja vr{i svojata razorna rabota. Naprazno prethodno, neprijatnite predupreduvawa se dadeni. Stradawata se posledica i bolesta go zavzema mestoto na zdravjeto. Nekoj mo`ebi }e pra{a: “Kakva vrska ima toa so odborskite sednici?” Ima mnogu. Posledicite od lo{ata ishrana se donesuvaat na sovetite i odborskite sednici. Sostojbata na `eludnikot vlijae vrz mozokot. Poremeteniot `eludnik predizvikuva poremetena, nesigurna sostojba na umot. Zaboleniot `eludnik predizvikuva bolna sostojba na mozokot i ~esto pati pravi nekogo da bide tvrdoglav vo podr`uvaweto na pogre{no mislewe. Prividnata mudrost na takviot e ludost pred Boga. Go iznesuvam ova kako pri~ina za sostojbata na mnogu soveti i odborski sednici, na koi za pra{awata se baralo gri`livo prou~uvawe, a im se posvetilo mnogu malku vnimanie i na koi odlukite od najgolemo zna~ewe se doneseni na brzina. ^esto pati koga trebalo da se postigne ednodu{nost na nastroenie vo pozitivna smisla, doneseniot negativen sud celosno ja izmenil atmosferata koja vladeela na sednicata. Vakvite posledici ~esto pati mi bea predo~eni. Ova sega go iznesuvam zatoa {to dobiv upatstva na svoite bra}a propovednici da im ka`am: “So neumerenosta vo jadeweto se onesposobuvate sebesi jasno da ja vidite razlikata pome|u svetiot i obi~en ogan. So takvata neumernost vie, isto taka, go otkrivate svoeto potcenuvawe na predupreduvaweto koe Bog vi go ima dadeno. Negovata re~ upatena kon vas glasi: “Koj od vas se pla{i od Gospoda, go slu{a glasot na Negoviot sluga, koj ~ekori vo temnina, i nema svetlina? Neka se nadeva na imeto Gospodovo i da se potpira vrz svojot Bog.” Zar nema da mu se pribli`ime na Boga za da mo`e da ne izbavi od sekoja neumerenost vo jadeweto i pieweto, od sekoja pohot, od sekoe zlo? Zarem nema da se ponizime sebesi pred Boga, otfrlaj}i go seto ona {to mu {teti na teloto i duhot, za da mo`eme vo Negoviot strav da ja usovr{ime svetosta na karakterot? (1902) 7T 257, 258

Nikakva preporaka za zdravstvenata reformaNikakva preporaka za zdravstvenata reformaNikakva preporaka za zdravstvenata reformaNikakva preporaka za zdravstvenata reforma

227. Na{ite propovednici ne se dovolno vnimatelni vo pogled na svoite naviki vo ishranata. Tie zemaat pregolemi koli~estva na mnogu raznovidna hrana za eden obrok. Nekoi se privrzanici na zdravstvenata reforma samo po ime. Tie nemaat pravila spored koi bi ja regulirale svojata ishrana, tuku popu{taat i jadat ovo{je ili zrnesti proizvodi pome|u obrocite i na toj na~in vrz organite za varewe nametnuvaat premnogu golemo breme. Nekoi zemaat tri obroka dnevno, dodeka dva bi im bile mnogu pokorisni za telesnoto i duhovnoto zdravje. Dokolku se prekr{at zakonite na zdravjeto koi {to Bog gi vospostavil da upravuvaat so teloto, kaznata mora sigurno da sledi. Zaradi nepromislenost vo jadeweto, setilata na nekoi izgleda kako da se poluparalizirani, i tie se tromi i pospani. Ovie propovednici so bledi lica, koi gi trpat posledicite na sebi~noto popu{tawe na apetitot, ne se nikakva preporaka za zdravstvenata reforma. Dokolku nekoj pati od posledicite na preteranata rabota, bi bilo mnogu podobro da izostavi od vreme na vreme nekoj obrok i na toj na~in na prirodata da i dade mo`nost da zakrepne. Za unapreduvawe

na zdravstvenata reforma na{ite rabotnici bi mo`ele da storat mnogu pove}e so svojot primer otkolku so propovedaweto. Koga }e im se podgotvat gozbi od strana na dobronamernite prijateli, tie pa|aat vo golemo isku{enie da gi zanemarat na~elata. Me|utoa so odbivaweto na delikatesnite jadewa, bogatite za~ini, ~ajot i kafeto, doka`uvaat deka se prakti~ni pobornici na zdravstvenata reforma. Nekoi sega stradaat zaradi posledicite na kr{eweto na `ivotnite zakoni i na toj na~in sozdavaat damka koja po~iva vrz deloto na zdravstvenata reforma. Preteruvawe vo jadewe, piewe, spiewe ili gledawe pretstavuva grev. Soodvetna, zdrava rabota na site telesni i umstveni sili donesuva sre}a; i dokolku e posovr{ena i pocelosna silata, dotolku sre}ata e po~ista i pogolema. (1880) 4T 416, 417

KoKoKoKopawe na grobovi so sopstvenite pawe na grobovi so sopstvenite pawe na grobovi so sopstvenite pawe na grobovi so sopstvenite zabizabizabizabi 228. Pri~inata zaradi koja {to mnogu na{i propovednici se `alat na bolest e vo toa {to tie propu{taat dovolno da ve`baat i {to popu{taat na neumerenosta vo jadeweto. Tie ne sfa}aat deka takov na~in na `ivot ja doveduva vo opasnost i najsilnata telesna gradba. Onie koi {to se kako i ti so spor temperament, treba da jadat mnogu umereno i da ne gi odbegnuvaat telesnite napori. Mnogumina od na{ite propovednici si kopaat sebesi grob so svoite zabi. Teloto strada vodej}i gri`a za bremeto koe e staveno na organite za varewe, a i mozokot e premnogu optovaren. Za sekoj prestap na zakonot na zdravjeto, prestapnikot mora da plati kazna vo svoeto sopstveno telo. (1880) 4T 408, 409

Vladeewe so apetitotVladeewe so apetitotVladeewe so apetitotVladeewe so apetitot

Nedostatok na vladeeweNedostatok na vladeeweNedostatok na vladeeweNedostatok na vladeewe nad samite sebe nad samite sebe nad samite sebe nad samite sebe –––– Prviot grev Prviot grev Prviot grev Prviot grev 229. Adam i Eva vo Edem bea so blagorodna stava i sovr{eni vo svojata simetrija i ubavina. Tie bea bezgre{ni i so sovr{eno zdravje. Kakva sprotivnost so dene{niot ~ove~ki rod! Ubavinata ja snemalo. Sovr{enoto zdravje e nepoznato. Kade i da se svrtime, nasekade gledame bolest, izobli~enost i maloumnost. Barav pri~ina za ovaa stra{na degeneracija i mi be{e uka`ano nazad na Edem. Zmijata so izmama ja navela prekrasnata Eva da jade od plodot od edinstvenoto drvo od koe Bog im be{e zabranil da jadat, pa duri i da go dopiraat, zatoa {to }e umrat. Eva ima{e s# {to bi mo`elo da ja napravi sre}na. Taa be{e opkru`ena so razni plodovi. No sepak plodot od zabranetoto drvo mnogu pove}e go posakuva{e otkolku plodovite na site ostanati drvja vo gradinata od koi mo`e{e slobodno da jade. Taa be{e neumerena vo svoite `elbi. Taa kasna od plodot, a pod nejzinoto vlijanie jade{e i nejziniot soprug, pa taka prokletstvoto padna vrz niv dvajcata. Zemjata isto taka be{e prokolnata zaradi nivniot grev. Po~nuvaj}i od padot, neumernosta se javuva skoro vo sekoj oblik. Apetitot vladee so razumot. ^ove~koto semejstvo zaradi toa {to trgnalo po pat na neposlu{nost i, kako i Eva, e izmameno od satanata da ne se pridr`uva kon Bo`jite zabrani, zboruvaj}i si samite sebesi deka posledicite nema da bidat taka stra{ni kako {to toa bilo predvideno. ^ove~koto semejstvo gi prekr{uvalo zakonite na zdravjeto, i odelo skoro vo site ne{ta, kon preteruvawe. Bolestite postojano se zgolemuvale. Posledicata sledela po pri~inata. (1864) Sp. Gifts IV, 120

Noevoto vremeNoevoto vremeNoevoto vremeNoevoto vreme i na{eto i na{eto i na{eto i na{eto

230. Isus, sedej}i na Maslinskata gora, im dade upatstva na Svoite u~enici vo vrska so znacite koi }e prethodat na Negovoto doa|awe: “Kako {to be{e vo denovite na Noja, taka }e bide i pri doa|aweto na Sinot ^ove~ki; oti, kako {to vo denovite pred potopot jadea i pieja, se `enea i se ma`ea do onoj den, koga Noe vleze vo kov~egot, i ne uznaa, dodeka ne dojde potopot i istrebi s#, - taka }e bide i pri doa|aweto na Sinot ^ove~ki.” Istite grevovi koi {to donele osuda na svetot vo Noevoto vreme, postojat i vo na{eto vreme. Ma`ite i `enite vo jadeweto i pieweto odat tolku daleku {to toa se zavr{uva so pijanstvo i `derewe. Ovoj rasprostranet grev; popu{taweto na izopa~eniot apetit, gi ima raspaluvano ~ove~kite strasti vo Noevoto vreme,

vodej}i kon rasprostranetost na izopa~enosta. Prestapite i grevovite dopirale do neboto. Ovaa moralna izopa~enost so potopot bila kone~no zbri{ana od zemjata. Istite grevovi na `derewe i pijanstvo ja otapuvale moralnata ~uvstvitelnost na `itelite na Sodom, taka {to grevot im izgleda{e kako zadovolstvo na `itelite na toj zol grad. Hristos vaka go predupreduva svetot: “Isto taka, kako {to be{e vo Lotovite dni: tie jadea, pieja, kupuvaa, prodavaa, sadea, yidaa; no vo istiot den, koga izleze Lot od Sodom, padna od neboto ogan i sulfur i gi izgore site; taka }e bide i vo denot, koga }e se javi Sinot ^ove~ki.” (Luka 17:28-30) Hristos nam ovde ni ostavil najva`na pouka. Toj nam ni ja predo~i opasnosta koja {to ni se zakanuva dokolku jadeweto i pieweto gi stavime na prvo mesto. Toj nam ni go predo~uva rezultatot na neskrotlivoto popu{tawe na apetitot. Moralnite sili se oslabnati, taka {to grevot ne izgleda kako grev. Grevot lesno se prifa}a i strastite vladeat so umot, se dodeka ne se iskorenat dobrite na~ela i pobudi i dodeka ne se pohuli na Boga. Seto toa e posledica na preteranoto jadewe i piewe. Toa e vistinskata sostojba za koja Isus ka`uva deka }e bide vo vremeto na Negovoto vtoro doa|awe. Spasitelot nam ni uka`uva na ne{to povozvi{eno kon koe treba naporno da se stremime, otkolku samo da mislime za ona {to }e jademe i pieme ili vo {to }e se oble~eme. Jadeweto, pieweto i oblekuvaweto odat vo takva krajnost taka {to stanuvaat grev. Tie spa|aat vo nazna~enite grevovi na poslednoto vreme i pretstavuvaat eden od znacite na Hristovoto skoro doa|awe. Vremeto, parite i silata koi {to mu pripa|aat na Gospoda i koi {to Toj nam ni gi doveril, se gubat vo odvi{noto oblekuvawe i luksuzna hrana, podgotveni za da go zadovolat izopa~eniot apetit, koj {to gi namaluva `ivotnite sili i donesuva stradawe i raspa|awe. Ne e vozmo`no da gi prineseme svoite tela vo `iva `rtva na Boga, koga postojano gi polnime so izopa~enost i bolest preku svoeto gre{no popu{tawe. (1890) C.H. 23, 24

231. Apetitot e edno od najsilnite isku{enija so koi {to ~ovekot se sretnuva. Vo po~etokot Bog go sozdade ~ovekot praveden. Toj be{e sozdaden so sovr{eno vramnote`en razum. Goleminata i silata na site negovi organi se razvivale celosno i vo harmonija. Me|utoa, zaradi izmamata na lukaviot neprijatel, Bo`jata zabrana e zanemarena, i celosna kazna e izvr{ena spored prirodnite zakoni. . . Od prvoto pot~inuvawe na apetitot, ~ove~kiot rod se pove}e si popu{tal na samiot sebesi, dodeka zdravjeto ne bilo prineseno na oltarot na apetitot. @itelite na pretpotopniot svet bile neumereni vo jadeweto i pieweto. Tie jadele meso, iako Bog vo toa vreme ne mu dal nikakvo odobruvawe na ~ovekot da jade takva hrana. Tie tolku jadele i piele taka {to popu{taweto na izopa~enite `elbi ne poznavalo granici. Tie stanale tolku izopa~eni taka {to Bog nemo`el pove}e da gi trpi. Nivnata ~a{a na bezakonie bila polna i Toj so potop ja o~istil Zemjata od nejzinata moralna izopa~enost.

Sodom i Gomor Po potopot lu|eto se namno`ile na Zemjata, povtorno zaboravaj}i go Boga i izopa~uvaj}i gi svoite pati{ta pred Nego. Neumerenosta vo sekoj oblik se zgolemuvala, dodeka skoro celiot svet ne & se predal na nea. Celi gradovi bile zbri{ani od liceto na zemjata zaradi grevot i buntovnata nepravda koja od niv storila neubavo mesto vo poleto na prekrasnite Bo`ji dela. Zadovoluvaweto na neprirodniot apetit vodelo do grevovite koi {to predizvikale uni{tuvawe na Sodom i Gomor. Bog mu go prepi{uva padot na Vavilon na negovoto `derewe i pijanstvo. Popu{taweto na apetitot i strastite bil temel na site nivni grevovi. (1890) C.H. 108-110

Isav be{e pobeden od apetitotIsav be{e pobeden od apetitotIsav be{e pobeden od apetitotIsav be{e pobeden od apetitot 232. Isav, imaj}i `elba za omilenoto jadewe go `rtvuval svoeto prvenstvo za da mu ugodi na apetitot. Otkako ja zadovolil svojata pohotna `elba za jadewe, ja uvidel svojata ludost, no nemalo mesto za kaewe, iako baral blagoslov duri i so solzi. Ima mnogumina koi {to se kako Isav. Toj ja pretstavuva klasata koi na dofat na racete imaat posebni, dragoceni blagoslovi – besmrtno nasledstvo; `ivot koj {to e taka ve~en kako {to e `ivotot Bo`ji, Sozdatelot na vselenata; neprocenliva sre}a i ve~na slava – no koja taka dolgo mu popu{tala na apetitot,

strastite i naklonetostite taka {to ja oslabila nejzinata sposobnost za razlikuvawe i procenuvawe na vrednostite na ve~noto. Isav ima{e posebna, silna `elba kon odreden vid na jadewe i taka dolgo si popu{tal sebesi {to ne ~uvstvuval potreba da go ostavi toa jadewe koe go isku{uvalo i koe go posakuval. Toj razmisluval za nego, ne pravej}i nekoj poseben napor da go skroti svojot apetit, dodeka negovata sila ne go potisnala sekoe drugo razmisluvawe i zavladeala so nego. Toj zamisluval deka }e pretrpi golemi neprijatnosti, duri i smrt dokolku ne mo`el da go dobie toa posebno jadewe. Dokolku pove}e razmisluval za toa, dotolku negovata `elba stanuvala posilna, dodeka negovoto sveto prvenstvo, ne ja izgubila svojata vrednost i svojata svetost. (1868) 2T 38

Izraelovata pohot za mesoIzraelovata pohot za mesoIzraelovata pohot za mesoIzraelovata pohot za meso

233. Koga Izraileviot Bog go izvede Svojot narod od Egipet, Toj vo golema merka mu go skratil mesoto, davaj}i im leb od neboto i voda od tvrda karpa. Tie so toa ne bile zadovolni i se gnasele od hranata koja im bila dadena, sakaj}i da se vratat vo Egipet, kade {to }e mo`ea da sedat pokraj loncite so meso. Pove}e sakale da podnesat ropstvo, pa duri i smrt, otkolku da se li{at od mesoto. Bog im ja ispolnil nivnata `elba. Davaj}i im meso gi ostavil da jadat, dodeka nivnata nenasitnost ne predizvikala pomor vo koj mnogu izumrele.

Site tie se primeri Primer po primer mo`e da se citira za da se poka`at posledicite od popu{taweto na apetitot. Na na{ite praroditeli im se ~inelo bezna~ajno kr{eweto na Bo`jite zapovedi vo toj eden ~in – vo jadeweto na plodot od drvoto koj {to bilo taka ubav za gledawe, i taka ugoden po vkus. Me|utoa, toa ja prekinalo nivnata vrska so Boga i ja otvorilo vratata na poplavata na grevot i nesre}ite koi go preplavile svetot.

Svetot denes Grevot i bolesta se zgolemuvale so sekoja sledna generacija. Neumerenosta vo jadeweto i pieweto i popu{taweto na niskite strasti gi umrtvile blagorodnite ~ovekovi sposobnosti. Namesto razumot da bide gospodar nad ~ovekot, toa vo voznemiruva~ki razmeri stanal apetitot. So zgolemena `elba za bogata hrana se popu{talo se dodeka ne stanalo obi~aj `eludnikot da se polni so sekakva mo`na privle~na hrana. Posebno mu se popu{ta na apetitot za jadewe na sedenkite kade {to zauzduvaweto e malo. Toga{ se slu`at bogati ru~eci i docni ve~eri koi se sostojat od mnogu za~ineto meso so bogati sosovi, torti, piti, sladoled, ~aj, kafe, itn. Ne e nikakvo ~udo {to pokraj vakvata hrana lu|eto imaat bledo lice i podnesuvaat bolki predizvikani od lo{oto varewe. (1890) C.H. 111, 112 234. Mi be{e prika`ana sega{nata sostojba na svetot. Scenata be{e u`asna. Jas se ~udev na toa deka `itelite na zemjata ne se uni{teni kako lu|eto od Sodom i Gomor. Vidov dovolna pri~ina za sega{nata sostojba na degeneracija i smrtnost vo svetot. Slepite strasti vladeat so razumot i mnogumina na pohotta & ja `rtvuvaat sekoja vozvi{ena pobuda. Prvoto golemo zlo be{e vo neumerenosta vo jadeweto i pieweto. Lu|eto stanaa robovi na apetitot za jadewe. Tie se neumereni vo rabotata. Se izvr{uvaat mnogu te{ki raboti za da se napolni trpezata so jadewe, koe mnogu mu {teti na ve}e preoptovarenoto telo. @enite pominuvaat golem del od svoeto vreme nad zagreaniot {poret, podgotvuvaj}i mnogu za~ineta hrana, za da go zadovolat vkusot. Posledica na toa e zanemaruvawe na decata, koi {to ne primaat moralno i versko obrazovanie. Majkata koja preterano raboti zanemaruva da neguva blagost na temperamentot koj {to e son~eva svetlina za domot. Ve~nite pobudi se stavaat na vtoro mesto. Seto vreme se upotrebuva za podgotovka na ona {to }e go zadovoli apetitot koj {to go uni{tuva zdravjeto, gi pomra~uva sposobnostite za rasuduvawe i go rasipuva temperamentot pravej}i go mrzovolen. (1864) Sp. Gifts IV, 131, 132

235. Sekade sre}avame neumerenost. Ja gledame vo vozilata, na brodovite i nasekade kade {to odeme. Treba da se pra{ame {to treba da napravime za da gi spasime du{ite od vlasta na

isku{itelot. Satanata e sekoga{ podgotven ~ove{tvoto celosno da go stavi pod svoja kontrola. Negovoto najsilno upori{te vo ~ovekot e apetitot i toj te`nee da go pottikne so site mo`ni sredstva. Site neprirodni, nadraznuva~ki sredstva se {tetni i sozdavaat apetit za `estok pijalok. Kako mo`eme da go prosvetlime narodot i da gi spre~ime stra{nite zla, koi se posledica na upotrebata na ovie sredstva? Dali imame storeno s# {to mo`eme vo ovaa nasoka? (1890) C.T.B.H. 16

Slu`ba na oltarot na izopa~eniot apetitSlu`ba na oltarot na izopa~eniot apetitSlu`ba na oltarot na izopa~eniot apetitSlu`ba na oltarot na izopa~eniot apetit 236. Bog na Svojot narod mu ima dadeno golema svetlina, no sepak, nie ne se nao|ame nadvor od dometot na isku{enijata. Koj me|u nas bara pomo{ od bogovite vo Akaron? Pogledajte ja ovaa slika koja ne e plod na fantazijata. Na kolkumina, duri i me|u adventistite na sedmiot den, mo`at da se vidat nejzinite glavni karakteristiki? Nekoj invalid – o~igledno mnogu svesen, no sepak tesnograd i voobrazen – otvoreno go istaknuva svoeto prezirawe na zakonite na zdravjeto i `ivotot, koi bo`estvenoto milosrdie gi vodelo za nas kako narod da gi prifatime. Negovata hrana mora da bide podgotvena na takov na~in da gi zadovoli negovite bolni `elbi. Namesto da sedi pokraj trpezata na koja se nao|a zdrava hrana, toj posetuva restorani, zatoa {to tamu mo`e bez nikakvo ograni~uvawe da mu popu{ti na apetitot. Zborlest zastapnik na umerenosta, a se oglu{uva od nejzinite osnovni na~ela. Toj saka olesnuvawe, me|utoa odbiva da plati so samoodreknuvawe. Toj ~ovek slu`i pred oltarot na izopa~eniot apetit. Toj e idolopoklonik. Silite, posveteni i oblagorodeni, koi bi mo`ele da se upotrebat na slava Bo`ja, se oslabeni i pru`aat mala korist. Razdrazliviot temperament, pomateniot um, rastroenite nervi, se nekoi od posledicite na negovoto nepo~ituvawe na prirodnite zakoni. Toj e nesposoben, ~ovek na kogo ne mo`e da se smeta. (1882) 5T 196, 197

Hristovata pobeda vo na{a polzaHristovata pobeda vo na{a polzaHristovata pobeda vo na{a polzaHristovata pobeda vo na{a polza

237. Vo pustiwata na isku{enieto Hristos se sretna so golemite isku{enija koi }e go napadnat ~ovekot. Tuka, Toj sam go sretna lukaviot, podmolen neprijatel i go pobedi. Prvoto golemo isku{enie be{e isku{enieto vo podra~jeto na apetitot, drugoto vo samouverenosta, tretoto vo qubovta kon svetot. Satanata ima pobedeno milioni isku{uvaj}i gi da mu popu{taat na apetitot. So zadovoluvaweto na vkusot, nervniot sistem se nadraznuva a umstvenite sili oslabnuvaat, taka {to e nevozmo`no da se misli smireno i razumno. Umot e nevramnote`en. Negovite vozvi{eni, blagorodni sposobnosti se izopa~eni i im slu`at na `ivotinskite pobudi, a na svetite, ve~ni interesi ne se obrnuva vnimanie. Koga }e ima pobedi vo toa, satanata mo`e da nastapi so drugite dve glavni isku{enija, i }e najde sloboden pristap. Negovite mnogubrojni isku{enija izrasnuvaat od ovie tri najva`ni to~ki. (1876) 4T 44

238. Od site pouki koi {to treba da gi nau~ime od prvoto golemo isku{enie na na{iot Gospod, najva`na e onaa koja {to e vo vrska so vladeeweto nad apetitot i strastite. Vo site vekovi isku{uvaweto na telesnata priroda imalo najgolemo vlijanie vrz izopa~uvaweto i poni`uvaweto na ~ove{tvoto. Satanata raboti na toa da preku neumerenosta gi uni{ti umstvenite i moralnite sili, koi {to Bog mu gi dal na ~ovekot kako bescenet dar. Na toj na~in na lu|eto im e onevozmo`eno da go cenat ona {to e od ve~na vrednost. So popu{taweto na strastite satanata saka od du{ite da ja izbri{e sekoja traga na sli~nosta so Boga. Neskrotenoto popu{tawe {to za posledica gi ima bolestite i poni`uvawata koi postoele vo vremeto na prvoto Hristovo doa|awe, povtorno }e se pojavat so svojata sila na zloto pred Negovoto vtoro doa|awe. Hristos objavuva deka sostojbata na svetot }e bide kako vo denovite pred potopot i kako vo Sodom i Gomor. Sekoja pomisla na srceto postojano }e bide zlo. Nie sega `iveeme na granicite na toa stra{no vreme i nam treba dobro da ni e poznata poukata za postot na Spasitelot. Edinstveno preku neizka`livoto stradawe koe go pretrpe Spasitelot, mo`eme da go procenime zloto na neskrotliviot apetit. Negoviot primer ni zboruva nam deka na{ata edinstvena nade` vo ve~niot `ivot e vo pot~inuvaweto na apetitot i strastite na Bo`jata volja.

Pogled kon Spasitelot

So sopstvena sila e nevozmo`no da se odrekneme od barawata na svojata padnata priroda. Satanata preku toj kanal ne doveduva vo isku{enie. Hristos znae{e deka neprijatelot }e dojde do sekoe ~ove~ko bitie i deka, koristej}i se so nasledenite slabosti i svoite la`ni navestuvawa, }e gi zarobi onie koi {to ne se nadevaat vo Boga. Pominuvaj}i preku tloto po koe ~ovekot mora da odi, na{iot Gospod nam ni go podgotvi patot za pobedata. Ne e Negova volja da dojdeme vo nepovolna polo`ba vo sudirot so satanata. Toj ne posakuva nie da bideme zapla{eni i obeshrabreni od napadite na zmijata. “Ne pla{ete se,” veli Toj, “Jas go pobediv svetot.” (Jovan 16:33) Neka onoj koj {to se bori protiv silata na apetitot gleda kon Spasitelot vo pustiwata na isku{enieto. Neka go gleda Nego vo Negovata agonija na krstot koga izviknuva: “@eden sum!” (Jovan 19:28). Toj go pretrpi seto ona koe {to i nie mo`eme da go poneseme. Negovata pobeda e i na{a pobeda. Isus se potpira{e na mudrosta i silata na Svojot nebesen Tatko. Toj izjavi: “Gospod Bog }e mi pomogne, zatoa nema da se zbunam. . . I znam deka nema da bidam posramen . . . Ete, Gospod Bog }e mi pomaga.” Uka`uvaj}i na Svojot primer, Toj nam ni veli: “Koj od vas se pla{i od Gospoda? Koj ~ekori vo temnina, bez svetlina? Neka se nadeva na imeto Gospodovo i neka se potpira vrz svojot Bog.” (Isaija 50:7, 9, 10) “Ete ide knezot na ovoj svet,” re~e Isus, “i vo mene nema ni{to.” (Jovan 14:30) Vo nego nema{e ni{to {to bi odgovaralo na ve{toto lukavstvo na satanata. Toj ne se soglasuva{e na grev. Duri ni vo mislite ne mu popu{til na isku{enieto. Taka mo`eme i nie. Hristovata ~ovekova priroda be{e soedineta so bo`estvenata; Toj be{e podgotven za sudir zatoa {to vo Nego prebiva{e Svetiot Duh. Toj dojde nas da n# napravi sou~esnici vo bo`estvenata priroda. Se dodeka nie so vera sme soedineti so Nego, grevot nema nikakva vlast nad nas. Bog ja prifa}a rakata na verata vo nas, da ne naso~i cvrsto da se fatime za Hristovata bo`estvena priroda, za da mo`eme da postigneme sovr{enstvo na karakterot. (1898) DA 122, 123

239. Satanata mu prio|a na ~ovekot, kako {to mu prijde na Hrista, za so svoite mo}ni isku{enija da go prinudi na popu{tawe na apetitot. Toj dobro ja poznava svojata mo} so koja go pobeduva ~ovekot vo ovoj pogled. Toj preku apetitot go pobedil Adam i Eva vo Eden, i tie go izgubile svojot sre}en dom. So kolku nasobrani beda i zlo se ima napolneto ovoj svet kako posledica na Adamoviot pad. Celi gradovi bile zbri{ani od liceto na Zemjata zaradi stra{noto zlo i buntovni~kata nepravda koja od niv napravila damka vo vselenata. Popu{taweto na apetitot be{e osnova na site nivni grevovi. (1875) 3T 561 240. Hristos go otpo~na deloto na otkupuvawe tamu kade {to zapo~nal padot. Negovoto prvo isku{enie bilo vo onaa ista to~ka vo koja Adam padnal. So isku{uvaweto na apetitot, satanata go pobedil pogolemiot del od ~ove{tvoto i negoviot uspeh vo nego sozdal ~uvstvo deka upravuvaweto so ovaa padnata planeta e vo negovite race. Me|utoa, vo Hrista nai{ol na Onoj koj {to bil vo sostojba da mu se sprotivstavi i da go prinudi da go napu{ti bojnoto pole kako pobeden neprijatel. Isus veli: “I vo mene nema ni{to.” Negovata pobeda e na{a sigurnost deka i nie isto taka mo`eme da staneme pobednici vo na{ite sudiri so neprijatelot. Me|utoa, celta na na{iot nebesen Tatko ne # da ne spasi bez nie od na{a strana da ne vlo`ime napor vo sorabotka so Hrista. Nie morame da go izvr{ime svojot del, a bo`estvenata sila, soedineta so na{ite napori, }e donese pobeda. (1890) C.T.B.H. 16 [Zaradi nas Hristos prika`a samokontrola posilna od gladta ili smrtta – 295] [Hristos zajaknuva{e so postot za da mo`e da izdr`i; Negovata pobeda e ohrabruvawe za site – 296] [Koga be{e najte{ko isku{uvan, Hristos ni{to ne jade{e – 70] [Silata na isku{enieto da mu se popu{ti na apetitot merena so Hristovite stradawa za vreme na Negoviot post – 298]

Danieloviot primer vo pobeduvawetoDanieloviot primer vo pobeduvawetoDanieloviot primer vo pobeduvawetoDanieloviot primer vo pobeduvaweto

241. Isku{enijata koi nastojuvaat kon popu{tawe na apetitot imaat takva mo}, koja mo`e da se sovlada edinstveno so pomo{ta koja {to Bog mo`e da ja dade. Me|utoa, so sekoe isku{enie imame i Bo`jo vetuvawe deka postoi izlez. Za{to toga{ mnogumina se pobedeni? Zatoa {to ne se

nadevaat na Boga. Tie ne se koristat so sredstvata podgotveni za nivna sigurnost. Izgovorite so koi {to se opravduva zadovoluvaweto na izopa~eniot apetit nemaat nikakva va`nost pred Boga. Daniel gi vrednuva{e svoite ~ove~ki sposobnosti, no ne se nadeva{e na niv. Negovoto nadevawe be{e vo onaa sila koja {to Bog ja ima veteno na site onie koi {to sakaat da dojdat kaj Nego vo ponizna zavisnost, potpiraj}i se celosno na Negovata sila. Toj vo svoeto srce odlu~i da ne se oskvernuva so jadeweto od carskata trpeza, nitu so vinoto koe go pie{e carot, zatoa {to znae{e deka takvata hrana nema da gi zasili negovite telesni sili nitu zgolemi negovata umna sposobnost. Toj ne saka{e da upotrebuva vino nitu koe i da e drugo neprirodno nadraznuva~ko sredstvo; toj ne saka{e da stori ni{to {to bi go pomra~ilo negoviot um; i Bog mu dade “znaewe i razbirawe na sekoja kniga i mudrost”, a i da “tolkuva i sekakvi videnija i soni{ta. . . “ Negovite roditelite vo negovoto detstvo go odrasnale naviknuvaj}i go na stroga umerenost. Tie go podu~uvale deka mora da gi prilagodi prirodnite zakoni vo site svoi naviki; deka negovoto jadewe i piewe imaat neposredno vlijanie vrz negovata telesna, umstvena i moralna priroda i deka e odgovoren pred Boga za svoite sposobnosti, zatoa {to niv gi smetal kako dar od Boga i deka so nikakov na~in na postapuvawe ne smeel da gi spre~i ili onesposobi vo razvojot. Vozdignuvaweto na Bo`jiot zakon vo negovite misli i po~ituvaweto vo negovoto srce bilo rezultat na takvoto podu~uvawe. Za vreme na prvite godini na svoeto ropstvo, Daniel pominal niz te{ko isku{enie koe trebalo da go zapoznae so veli~enstvenosta na dvorot, licemerstvoto i neznabo{tvoto. Navistina, toa be{e ~udno u~ili{te koe trebalo da go podgotvi za `ivotot na trezvenosta, vrednosta i vernosta! No sepak, `ivee{e neizopa~en od atmosferata na zloto so koe bil opkru`en. Iskustvoto na Daniel i negovite mladi drugari uka`uva na korisnosta koja proizleguva od umerenata ishrana i poka`uva {to Bog saka da stori za onie koi sorabotuvaat so Nego vo o~istuvaweto i vozdignuvaweto na du{ata. Tie mu bea na ~est na Boga i bea sjajna i jasna svetlina na vavilonskiot dvor. Vo ovoj nastan go slu{ame Bo`jiot glas koj mu se obra}a na sekoj poedine~no, zapovedaj}i ni nam da gi sobereme site dragoceni zraci na svetlinata vo vrska so ovoj predmet na hristijanskata umerenost i da zavzememe pravilen stav vo odnos na zakonite na zdravjeto. (1890) C.T.B.H. 22, 23 242. [to }e se slu~e{e dokolku Daniel i negovite drugari napravea spogodba so neznabo`e~kite slu`benici, i mu popu{tija na pritisokot pa jadeja i pieja kako {to toa bilo voobi~aeno kaj vaviloncite? Toj edinstven slu~aj na odvojuvawe od na~elata bi go oslabnalo nivnoto ~uvstvo za pravda i nivnoto gadewe kon zloto. Popu{taweto na apetitot }e bara{e `rtvuvawe na telesnata sila, bistrinata na umot i duhovnata sila. Eden pogre{en ~ekor verojatno }e vode{e kon drug, se dodeka nivnata vrska so neboto ne se prekine{e i taka zbri{ani so isku{enieto. C.H. 66 [Danielovata bistrina na umot e rezultat na ednostavnata ishrana i `ivotot na molitva – 117] [Pove}e za Daniel – 33, 34, 117]

Na{aNa{aNa{aNa{a hristijanska dol`nost hristijanska dol`nost hristijanska dol`nost hristijanska dol`nost

243. Koga }e gi razbereme Bo`jite barawa, toga{ }e vidime deka Toj bara da bideme umereni vo s#. Nie sme sozdani so cel da go proslavime Boga vo svoite telesa i du{i koi se Bo`ji. Kako mo`eme toa da go pravime, ako mu popu{tame na apetitot na {teta na telesnite i moralnite sili? Bog bara nie da gi prineseme svoite tela kako `iva `rtva. Toga{, na{a dol`nost e da go zapazime svoeto telo vo najdobra zdravstvena sostojba, za da mo`eme da gi ispolnime Negovite barawa. “I taka, jadete li, piete li, ili ne{to drugo pravite, seto toa pravete go za slava Bo`ja.” (1 Korintjanite 10:31) (1868) 2T 65

244. Apostol Pavle pi{uva: “Ne znaete li, deka onie {to se natprevaruvaat na trkali{te, tr~aat site, no samo eden dobiva nagrada? Pa taka tr~ajte i vie, za da dobiete. Sekoj {to se bori, od s# se vozdr`uva: onie – za da dobijat raspadliv venec, a nie traen. Jas, pak, s# taka tr~am, no ne na nesigurno; se boram ne kako onoj {to udira po vetar; tuku go isto{tuvam i

porobuvam teloto, da ne bi nenamerno, propovedaj}i im na drugite i sam stanam negoden.” (1 Korintajnite 9:24-27) Vo svetot ima mnogumina koi {to im popu{taat na {tetnite naviki. Apetitot e zakon koj {to upravuva so niv i zaradi nivnite lo{i naviki pomra~eno im e moralnoto setilo a silata za razlikuvawe na svetite poimi im e oslabena vo golema merka. Me|utoa, neophodno e hristijanite da bidat strogo umereni. Tie treba visoko da gi podignat svoite merila. Umernosta vo jadeweto, pieweto i oblekuvaweto e mnogu va`na. Na~eloto treba da gospodari na mestoto na apetitot ili fantazijata. Onie koi {to jadat premnogu, ili ~ija {to hrana e od somnitelna vrednost, lesno mo`at da bidat dovedeni do raspu{tenost ili do “mnogu nerazumni i {tetni `elbi, {to go potopuvaat ~ovekot vo propast i pogibel.” (1. Korintjanite 6:9) Bo`jite pomaga~i treba da ja iskoristat i najmalata mo`nost na svoeto vlijanie za da go pottiknat {ireweto na na~elata na vistinskata umerenost. Da se bide veren na Boga zna~i mnogu. Toj ima barawe za site onie koi {to rabotat vo Negovata slu`ba. Toj ima `elba umot i teloto da se zapazat vo najdobra zdravstvena sostojba, za da sekoja sila i dar mo`at da se stavat pod bo`estvena kontrola, a toa mo`e da se postigne samo so strogo umereni i promisleni naviki. Nie sme obvrzni kon Boga sebesi da Mu se posvetime, bez nikakvo vozdr`uvawe – kako teloto taka i du{ata – zaedno so site sposobnosti koi gi cenime kako Negovi dovereni darovi, za da mo`eme da gi upotrebime vo Negova slu`ba. Site na{i sili i sposobnosti treba postojano da zajaknuvaat i da se podobruvaat za vreme na ovoj period na proba. Samo onie koi {to gi vrednuvaat ovie na~ela i koi {to bile vospitani mudro i vo strav Gospodov da vodat smetka za svoeto telo, }e bidat odbrani da nosat odgovornost vo ova delo. Onie koi {to se dolgo vo vistinata, no sepak ne mo`at jasno da gi razlikuvaat ~istite na~ela na pravdata od na~elata na zloto; ~ie{to sfa}awe za pravdata, milosta i Bo`jata qubov e pomra~eno, treba da se oslobodat od odgovornostite. Na sekoja crkva & e potrebno jasno, odredeno svedo{tvo, davaj}i & na trubata jasen zvuk. Dokolku mo`eme da go razbudime moralnoto ~uvstvo na na{iot narod kon predmetot na umerenosta, toga{ }e se izvojuva golema pobeda. Umerenosta vo site ne{ta vo ovoj `ivot treba da bide podu~uvana i sproveduvana na delo. Za umerenosta vo jadeweto, pieweto, spieweto i oblekuvaweto e edno od najgolemite na~ela na verskiot `ivot. Vistinata vnesena vo svetili{teto na du{ata, }e vlijae vrz postapkite kon teloto. Ni{to {to e vo vrska so ~ovekovoto zdravje ne smee da se smeta za ramnodu{no. Na{ata ve~na sre}a zavisi od upotrebata na na{eto vreme, sila i vlijanie vo tekot na ovoj `ivot. (1900) 6T 374, 375

Robovi na apetitotRobovi na apetitotRobovi na apetitotRobovi na apetitot

245. Postojat lu|e koi {to ispovedaat deka veruvaat vo vistinata, koi ne upotrebuvaat tutun, burmut, ~aj ili kafe, no sepak se vinovni {to na drug na~in mu popu{taat na apetitot. Tie pobaruvaat mnogu za~ineto meso so bogati sosovi i nivniot apetit za jadewe stanal taka izvitoperen taka {to ne mo`at da se zadovolat duri ni so meso dokolku ne e podgotveno na naj{teten na~in. Organite za varewe se optovareni, `eludnikot e vo treska, no sepak toj te{ko raboti za da go rasporedi bremeto {to e staveno vrz nego. Koga }e ja izvr{i svojata zada~a, `eludnikot stanuva iscrpen, {to predizvikuva isto{tenost. Tuka mnogu se la`at i mislat deka nedostigot na hrana ima predizvikano takvo ~uvstvo, i ne davaj}i mu na `eludnikot vreme za odmor, zemaat pove}e hrana koja privremeno ja otstranuva isto{tenosta. Dokolku pove}e mu se popu{ta na apetitot, dotolku }e bidat pogolemi i negovite barawa. Ovaa isto{tenost voglavno e posledica na upotrebata na mesoto i ~estoto i preterano jadewe… Zatoa {to toa e moda, vo soglasnost so nezdraviot apetit, vo `eludnikot se vnesuvaat bogati kola~i, piti i pudinzi, kako i seto ostanato {to e {tetno. Trpezata mora da bide bogato i raznovidno postavena, zatoa {to na drug na~in nezdraviot apetit ne mo`e da se zadovoli. Nautro, ovie robovi na apetitot ~esto pati imaat te`ok zdiv i oblo`en jazik. Tie ne se zdravi i se pra{uvaat zo{to patat od bolki, glavobolka i raznovidni bolesti. Mnogumina jadat tri pati na den, i povtorno pred da zaminat na spiewe. Za kratko vreme organite za varewe se iscrpeni, zatoa {to nemale vreme da se odmorat. Tie stanuvaat mizerni lu|e koi patat od slabo varewe, ~udej}i s# {to gi ima doneseno do toa. Pri~inata dovela do sigurni posledici. Vtoriot obrok ne treba da se zema s# dodeka `eludnikot nemal dovolno vreme da se odmori od vareweto na

prethodniot obrok. Dokolku voop{to se zema i tret obrok, toj treba da bide lesen i nekolku ~asovi pred spiewe. Mnogumina & se imaat oddadeno na neumernosta vo tolkava merka {to pod nikakvi uslovi ne sakaat da go promenat svojot na~in na zadovoluvawe na preteraniot apetit za jadewe. Tie poprvo }e go `rtvuvaat zdravjeto i }e umrat predvreme, otkolku da go ograni~at svojot neumeren apetit. Mnogimina od niv se vo celosno neznaewe kakva vrska imaat jadeweto i pieweto so zdravjeto. Koga takvite bi se prosvetlile, tie bi imale moralna hrabrost da mu se sprotivstavat na apetitot za jadewe i umereno da jadat samo zdrava hrana, i so svojot na~in na `iveewe da se zapazat sebesi od mnogu stradawa.

Vospituvawe na apetitot Li~nostite koi {to & popu{tale na svojata `elba za jadewe i obilno jadele meso, mnogu za~ineti sosovi, i razni vidovi na bogati kola~i i kompoti, ne mo`at vedna{ da ja zasakaat ednostavnata, zdrava i korisna hrana. Nivniot vkus e taka izopa~en taka {to nemaat `elba za zdrava hrana od ovo{je, ednostaven leb i zelen~uk. Tie ne treba vedna{ da o~ekuvaat da ja zasakaat hranata koja se razlikuva od onaa {to ja jadele popu{taj}i si sebesi. Dokolku na po~etokot ne u`ivaat vo ednostavnata hrana, tie treba da postat se dodeka toa ne go postignat. Toj post za niv }e bide od pogolema polza otkolku lek, zatoa {to izma~uvaniot `eludnik }e najde odmor koj {to dolgo mu bil potreben, a vistinskata glad }e se zadovoli so ednostavna hrana. ]e bide potrebno vreme vkusot da zazdravi od zloupotrebata na koja {to bil izlo`en i da ja povrati svojata prirodna sposobnost za rabota. Istrajnosta polna so samoodreknuvawe vo jadeweto i pieweto brzo }e pridonese ednostavnata i zdrava hrana da stane vkusna i naskoro taa }e se jade so pogolemo zadovolstvo otkolku {to gurmanot u`iva vo svoite bogati primamlivi jadewa. @eludnikot ne e pove}e voznemiren i preoptovaren so meso, tuku e vo zdrava sostojba i podgotveno mo`e da ja izvr{i svojata zada~a. So reformata ne smee da se odlo`uva. Treba da se vlo`at napori gri`livo da se zapazi preostanatata mo} na `ivotnite sili, so otstranuvawe na sekoe breme koe nanesuva {teta. @eludnikot mo`ebi nema nikoga{ povtorno da go povrati celosnoto zdravje, me|utoa pravilniot na~in na ishrana }e go po{tedi od ponatamo{no oslabnuvawe i mnogumina, pomalku ili pove}e }e zakrepnat, osven dokolku ne oti{le premnogu daleku vo samoubistvo preku prekumerno jadewe. Onie koi {to si dopu{taat sebesi da stanat robovi na nezasiteniot apetit za jadewe, ~esto pati odat u{te podaleku i se poni`uvaat so popu{taweto na svoite strasti, koi bile vozbudeni preku neumerenosta vo jadeweto i pieweto. Tie gi popu{taat uzdite na svoite strasti se dodeka zdravjeto i umot ne po~nat zna~itelno da patat. Sposobnostite za rasuduvawe, vo golema merka, se razoreni so lo{ite naviki. (1864) Sp. Gifts IV, 129-131

Vlijanieto na popu{taweto Vlijanieto na popu{taweto Vlijanieto na popu{taweto Vlijanieto na popu{taweto –––– telesno, umno i moralno telesno, umno i moralno telesno, umno i moralno telesno, umno i moralno 246. @alna e vistinata kolku mnogu studenti neznaat deka hranata silno vlijae vrz zdravjeto. Nekoi nikoga{ nemaat napraveno odlu~en napor da go kontroliraat apetitot ili da se pridr`uvaat kon dobrite pravila vo pogled na ishranata. Tie jadat premnogu za vreme na svoite obroci, a nekoi jadat pome|u obrocite sekoga{ koga isku{enieto }e se pojavi. Dokolku onie, koi {to tvrdat deka se hristijani, sakaat da gi re{at pra{awata koi {to se tolku te{ki za niv – zo{to umot im e tolku zatapen, i verskite ~uvstva im se tolku slabi – vo mnogu slu~aevi ne treba da go baraat re{enieto podaleku od trpezata; tuka ima dovolno pri~ini, dokolku voop{to postojat drugi. Mnogumina se odvojuvaat sebesi od Boga preku svoeto popu{tawe na apetitot. Onoj koj {to go zabele`uva padot na vrap~eto, Koj {to gi broi site vlakna na glavata, go bele`i sekoj grev na onie koi {to mu popu{taat na izopa~eniot apetit za smetka na slabeeweto na telesnite sili, na umrtvuvaweto na umot i na zamagluvaweto na moralnata svest. (1890) C.T.B.H. 83

Idniot den na pokajanieIdniot den na pokajanieIdniot den na pokajanieIdniot den na pokajanie

247. Mnogumina se onesposobeni kako za umstvena, taka i za telesna rabota so neumerenoto jadewe i so zadovoluvaweto na strastite. @ivotinskite naklonetosti zajaknuvaat, dodeka moralnata i duhovnata priroda slabee. Koga }e stoime okolku golemiot bel prestol, kakvo izvestuvawe }e dadat `ivotite na mnogu prisutni. Toga{ }e se vidi {to s# mo`ele da storat ako ne gi ponizea svoite od Boga dadeni sili. Toga{ }e razberat kolkava viso~ina na umstvenata golemina mo`ele da dostignat dokolku na Boga mu gi dale seta telesna i umstvena sila koja {to Toj im ja doveril. Vo svojata agonija i kaewe, }e posakaat u{te edna{ da go pro`iveat svojot `ivot. (1882) 5T 135 [Vlijanieto na neumerenoto jadewe vrz umot i teloto – 219, 220]

Neprirodniot apetit da bide skrotenNeprirodniot apetit da bide skrotenNeprirodniot apetit da bide skrotenNeprirodniot apetit da bide skroten

248. Providenieto go izveduva Bo`jiot narod od nastranite naviki na svetot, od popu{taweto na apetitot i strastite za da go zavzede svojot stav na poleto na samoodreknuvaweto i umerenosta vo site ne{ta. Narodot koj {to Bog go vodi }e bide poseben narod. Toj nema da bide sli~en na svetot. Dokolku go sledi Bo`joto vodstvo, }e ja ispolni Bo`jata namera i }e ja pot~ini svojata volja na Negovata volja. Hristos }e prebiva vo srceto. Bo`jiot hram }e bide svet. Va{eto telo, veli apostolot e hram na Svetiot Duh. Bog ne bara od Negovite deca da se odreknuvaat na {teta na svoite telesni sili. Toj od niv bara da mu bidat poslu{ni na prirodniot zakon za da go zapazat telesnoto zdravje. Prirodniot pat e pat koj {to Toj go obele`al i e dovolno {irok za sekoj hristijanin. So izobilna raka Bog nam ni dal bogati i raznovidni darovi za na{eto odr`uvawe i radost. Me|utoa, za da u`ivame vo prirodniot apetit koj {to }e go zapazi zdravjeto i }e go prodol`i `ivotot, Toj go ograni~uva apetitot za jadewe. Toj veli: “^uvajte se, ograni~ete go, otka`ete se od neprirodniot apetit.” Dokolku sozdademe izopa~en apetit za jadewe, nie gi kr{ime zakonite na svoeto bitie i primame odgovornost zaradi zloupotreba na svoeto telo i navlekuvawe na bolesti vrz sebesi. (1890) C.T.B.H. 150, 151 249. Onie koi {to primile upatstva za zloto koe proizlekuva od upotrebata na mesnata hrana, ~ajot i kafeto, kako i bogatata i nezdravo podgotvuvanata hrana i koi {to re{ile da storat zavet so Boga na `rtva, nema da prodol`at so popu{taweto na `elbata za hrana za koja {to znaat deka e nezdrava. Bog bara apetitot za jadewe bide o~isten i da se poka`e samoodreknuvawe od ona {to ne e dobro. Toa e delo koe {to treba da se stori pred Negoviot narod da zastane pred Nego kako sovr{en narod. (1909) 9T 153, 154 250. Bog ne se promenil, nitu ima namera da go izmeni na{eto telo, za da mo`eme da prestapuvame duri i eden edinstven zakon a da ne gi po~uvstvuvame posledicite na toj prekr{ok. Me|utoa, mnogumina svoevolno gi zatvoraat o~ite pred svetlinata. . . So popu{taweto na svoite naklonetosti i apetitot, tie gi prestapuvaat zakonite na `ivotot i zdravjeto; i dokolku ja poslu{aat sovesta, niv vo jadeweto i oblekuvaweto }e gi vodi na~eloto, poprvo otkolku naklonetosta, modata i apetitot. (Health Reformer, September, 1871)

Korisnosta na Bo`jite rabotnici zavisi od vladeeweto so apetitotKorisnosta na Bo`jite rabotnici zavisi od vladeeweto so apetitotKorisnosta na Bo`jite rabotnici zavisi od vladeeweto so apetitotKorisnosta na Bo`jite rabotnici zavisi od vladeeweto so apetitot 251. Iznesuvaj ja pred narodot potrebata za sprotivstavuvawe na isku{enieto vo popu{taweto na apetitot za jadewe. Tuka mnogumina imaat padnato. Objasni vo kakva telesna vrska se teloto i umot i uka`i im na potrebata za dr`eweto na ednoto i drugoto vo najdobra sostojba. . . Site koi {to mu popu{taat na apetitot, gi rasturaat telesnite sili i ja slabeat moralnata sila, i porano ili podocna }e ja po~uvstvuvaat platata koja sledi za prekr{uvaweto na telesniot zakon. Hristos go dade svojot `ivot za da gi otkupi gre{nicite. Otkupitelot na svetot znae deka popu{taweto na apetitot donesuva telesna nesposobnost i gi umrtvuva sposobnostite na sfa}aweto, taka {to ne mo`e da se raspoznava ona {to e sveto i ve~no. Toj znae{e deka samo-popu{taweto gi ima{e izopa~eno moralnite sili i deka golemata ~ovekova potreba be{e obra}aweto - vo srceto, umot i du{ata od `ivotot na samougoduvawe kon `ivot na samoodreknuvawe i samopo`rtvuvawe. Neka Bog ti pomogne, kako na svoj sluga, da upati{ povik

kon propovednicite i da gi razbudi{ crkvite koi spijat. Neka tvojata rabota kako lekar i propovednik bide vo harmonija. Na{ite sanatoriumi se osnovani od taa pri~ina; da ja propovedaat vistinata za vistinskata umerenost. . . Kako narod, nam ni e potrebna reforma, a posebno treba da se reformiraat propovednicite i u~itelite na Re~ta. Dobiv upatsvo da im ka`am na na{ite propovednici i pretsedateli na na{ite oblasti: “Va{ata korisnost kako rabotnici za Boga vo deloto na pridobivawe na du{ite koi ginat, mnogu zavisi od va{iot uspeh vo pobeduvaweto na apetitot. Sovladajte ja `elbata da mu udovoluvate na apetitot i dokolku taka ~inite, lesno }e mo`ete da vladeete so svoite strasti. Toga{ va{ite umstveni i moralni sili }e bidat silni. I tie go pobedija... so krvta na Jagneto i re~ta na svedo{tvoto svoe.” (Otkrovenie 12:11) Letter 158, 1909

Povik kon eden sorabotnikPovik kon eden sorabotnikPovik kon eden sorabotnikPovik kon eden sorabotnik

252. Bog tebe te odbral da go vr{i{ Negovoto delo, i dokolku raboti{ gri`livo i mudro, i dokolku svoite naviki vo jadeweto gi stavi{ pod stroga kontrola na znaeweto i razumot, }e ima{ mnogu pove}e prijatni i ubavi ~asovi otkolku koga ne raboti{ mudro. Postavi sopira~ki, dr`i go svojot apetit za jadewe pod stroga kontrola i toga{ prepu{ti se vo Bo`jite race. Prodol`i go svojot `ivot pod gri`liva kontrola nad samiot sebesi. Letter 42, 1892

Vozdr`livosta ja zgolemuva silataVozdr`livosta ja zgolemuva silataVozdr`livosta ja zgolemuva silataVozdr`livosta ja zgolemuva silata 253. Lu|eto koi {to se vraboteni vo objavuvaweto na poslednata vest za predupreduvawe na svetot, vesta koja {to treba da ja odlu~i sudbinata na du{ite, treba prakti~no da ja primenat vo svojot `ivot, vistinata koja {to im ja propovedaat na drugite. Tie treba da bidat primer za narodot vo jadeweto, pieweto, vo svoite ~esni razgovori i odnesuvawe. Prejaduvaweto, popu{taweto na strastite i te{kite grevovi se sokrieni pod rakata na pobo`nosta kaj mnogumina koi {to tvrdat deka se pretstavnici Hristovi vo celiot svet. Postojat lu|e koi {to poseduvaat prekrasni prirodni sposobnosti, a koi ne izvr{uvaat duri ni polovina od rabotata koja {to bi mo`ele da ja izvr{uvaat koga bi bile umereni vo site ne{ta. Popu{taweto na apetitot i strastite go zatemnuva umot, ja namaluva telesnata sila i ja slabee moralnata mo}. Nivnite misli ne se jasni. Nivnite zborovi ne se izgovoreni vo sila, ne se o`iveani so Bo`jiot Duh, za da mo`at da doprat do srcata na slu{atelite. Kako {to na{ite praroditeli go izgubile Edem so popu{taweto na apetitot, na{ata edinstvena nade` povtorno da go pridobieme Edem e strogoto odreknuvawe na takvoto popu{tawe kako i na strastite. Umerenosta vo jadeweto i vladeeweto so site strasti, }e go zapazi umot i }e dade umstvena i moralna sila, osposobuvaj}i gi lu|eto da gi stavat site svoi naklonetosti pod kontrola na vi{ite sili i da pravat razlika pome|u dobroto i zloto, svetoto i nesvetoto. Site koi {to ja poznavaat smislata na `rtvata koja {to Hristos ja napravi; vo ostavaweto na Svojot dom na neboto i so doa|aweto na ovoj svet, za da so Svojot `ivot mu poka`e na ~ovekot kako da se sprotivstavi na isku{enieto, so dobra volja }e se odreknat od samite sebesi i }e odlu~at da bidat Hristovi sou~esnici vo Negovite stradawa. Stravot Gospodov e po~etok na mudrosta. Onie koi {to }e pobedat kako {to Hristos pobedi, treba postojano da se ~uvaat od isku{enijata na satanata. Apetitot i strastite treba da se ograni~at i treba da se pod kontrola na prosvetlenata sovest, za da nivniot um ostane neo{teten, silite na zapazuvawe jasni, taka {to delata na satanata i negovite stapici ne se tolkuvaat kako Bo`jo providenie. Mnogumina ja posakuvaat kone~nata nagrada i pobeda, koja {to }e im se dade na pobednicite, me|utoa nemaat volja da istraat vo te{kata rabota, kako i vo li{uvaweto i samoodreknuvaweto kako {to toa go ~ine{e nivniot Otkupitel. Edinstveno preku poslu{nosta i postojanite napori }e pobedime kako {to i Hristos pobedi. Mo}ta na apetitot }e ja potvrdi propasta na iljadnici, koi {to mo`ele, dokolku pobedile vo ovaa to~ka, da imaat moralni sili za izvojuvawe na pobeda nad sekoe drugo isku{enie na satanata. Me|utoa, onie koi {to mu robuvaat na apetitot nema da uspeat vo usovr{uvaweto na hristijanskiot karakter. Postojanoto ~ovekovo prestapuvawe vo tekot na {est iljadi godini donelo kako svoi posledici bolest, nevolja i smrt. I kolku pove}e se pribli`uvame kon krajot na vremeto tolku pove}e satanskite isku{enija }e bidat posilni za da mu popu{time na apetitot i mnogu pote{ko da gi pobedime. (1875) 3T 490-492

[Patekata na samoodreknuvawe e pateka na zdravjeto – 473]

Odnosot pome|u navikite i posvetuvawetoOdnosot pome|u navikite i posvetuvawetoOdnosot pome|u navikite i posvetuvawetoOdnosot pome|u navikite i posvetuvaweto

254. Nevozmo`no e nekoj da u`iva vo blagoslovite na posvetuvaweto dokolku e sebi~en i neumeren vo jadeweto. Takvite vozdivnuvaat pod bremeto na nemo}ta zaradi lo{ite naviki vo jadeweto i pieweto so koi gi prestapuvaat zakonite na `ivotot i zdravjeto. Mnogumina gi imaat oslabnato svoite organi za varewe preku popu{taweto na izopa~eniot apetit za jadewe. Silata na ~ovekovoto telo da mu se sprotivstavuva na isku{enieto e prekrasna, me|utoa postojanite, lo{i naviki vo preteranoto jadewe i piewe, }e ja oslabnat sekoja telesna funkcija. Neka ovie slabaci razmislat za toa kakvi mo`at da bidat dokolku `iveat umereno unapreduvaj}i go svoeto zdravje, namesto da go zloupotrebuvaat. So popu{taweto na izopa~eniot apetit i strastite, duri i onie koi {to tvrdat deka se hristijani, ja onesposobuvaat prirodata vo nejzinata rabota i gi namaluvaat telesnite, umstvenite i moralnite sili. Nekoi koi {to toa go pravat, tvrdat deka se posveteni na Boga, me|utoa takvoto tvrdewe e bez osnova. “Sinot go po~ituva tatka si, a robot – gospodarot svoj; a ako sum Jas tatko, toga{ kade e po~itta kon Mene? I ako sum Jas Gospod, toga{ kade e stravot pred Mene – veli Gospod Savaot; vie stare{inite, koi go prezirate imeto Moe. Vie velite: vo {to go prezirame imeto Tvoe? So toa {to velite: trpezata Gospodova ne zaslu`uva po~ituvawe. I koga kako `rtva prinesuvate slep dobitok – ne e li toa lo{o, ili koga prinesuvate hromo i bolno, zar i toa ne e lo{o? Ako go odnese{ toa na tvojot knez - }e bide li toj zadovolen od toa i }e te primi li so radost, veli Gospod Savaot. . . prinesuvate raskinato, hromo i bolno; pa mo`am li so blagonaklonetost da go primam toa od racete va{i? veli Gospod Savaot.” (Malahija 1:6-8, 13) Da posvetime vnimanie na ovie predupreduvawa i ukori. Iako se upateni do stariot Izrael, tie mo`at i denes ne pomalku da va`at za Bo`jiot narod. Nie treba da gi razgleduvame zborovite na Apostolot koj {to gi povikuva svoite bra}a da gi predadat svoite tela vo “`iva `rtva, sveta i ugodna na Boga.” (Rimjanite 12:1) Toa e vistinsko posvetuvawe. Toa ne e samo teorija, ~uvstvo ili niz na zborovi, tuku `ivo delotvorno na~elo koe treba da vleze vo sekojdnevniot `ivot. Toj bara od nas na{ite naviki vo jadeweto, pieweto i oblekuvaweto da bidat takvi za da ni obezbedat odr`uvawe na telesnoto, umstvenoto i moralnoto zdravje, i za da mo`eme da gi prineseme svoite tela na Gospoda – ne kako `rtva koja e uni{tena so lo{ite naviki – tuku “`iva `rtva, sveta i ugodna na Boga.” Neka nikoj koj {to ispoveda deka e pobo`en ne gleda so ramnodu{nost kon telesnoto zdravje i neka ne se zala`uva samiot sebesi deka neumerenosta ne e grev i deka nema {tetno da vlijae vrz negovata duhovnost. Postoi tesna povrzanost me|u telesnata i moralnata priroda. R. & H., Jan 25, 1881

Potrebna odlu~nost na karakterotPotrebna odlu~nost na karakterotPotrebna odlu~nost na karakterotPotrebna odlu~nost na karakterot 255. Odreknuvaweto od apetitot bara odlu~nost na karakterot. Zaradi nedostig na ovaa odlu~nost mnogumina se upropasteni. Mnogu ma`i i `eni projavuvaat slabost i popustlivost i lesno se zaveduvaat taka {to propu{taat da stanat ona {to Bog saka da bidat. Onie na koi {to im nedostasuva odlu~en karakter ne mo`at da postignat uspeh vo sekojdnevniot napor kon pobedata. Svetot e poln so neumereni ma`i i `eni za{emeteni od pijalokot i slabata volja. Na takvite im e te{ko da stanat vistinski hristijani. [to veli golemiot Zdravstven – Misioner? “Ako nekoj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebesi, neka go zeme svojot krst i neka odi po Mene.” (Matej 16:24) Deloto na satanata e da gi isku{uva lu|eto so toa {to tie }e gi isku{uvaat svoite bli`ni. Toj se napregnuva da gi navede lu|eto da bidat negovi sorabotnici vo ova razorno delo. Toj se trudi da gi navede celosno da mu se predadat na popu{taweto na apetitot, vozbuduva~kite zabavi i ludostite za koi {to kopnee ~ove~kata priroda, me|utoa koe {to Bo`jata re~ odlu~no go zabranuva, taka {to mo`at da se vbrojat kako negovi pomo{nici – rabotej}i zaedno so nego na uni{tuvawe na Bo`jiot lik vo ~ovekot. Mnogumina padnale vo stapicata preku deluvaweto na silnite isku{enija koi doa|aat od na~alstvata i silite. So robuvaweto na nastraniot apetit tie se za{emeteni i degradirani. . .

“Zarem ne znaete deka va{eto telo e hram na Svetiot Duh, Koj `ivee vo vas i vi e daden od Boga i deka ne pripa|ate na samite sebesi? Skapo ste kupeni. Zatoa proslavete Go Boga vo svoite tela i vo svoite du{i, koi se Bo`ji.” (1 Korintjanite 6:19, 20) Onie koi {to `iveat so svest deka stojat vo takva vrska so Boga, nema da vnesuvaat vo `eludnikot takva hrana koja {to go zadovoluva apetitot za jadewe, me|utoa im na{tetuva na organite za varewe. Tie nema da ja rasipuvaat Bo`jata sopstvenost preku popu{taweto na nezdravite naviki vo jadeweto, pieweto i oblekuvaweto. Tie }e posvetat golemo vnimanie na svojot organizam, razbiraj}i deka moraat toa da go ~inat za da sorabotuvaat so Boga. Toj posakuva tie da bidat zdravi, sre}ni i korisni. Me|utoa, za da stanat takvi, moraat da ja stavat svojata volja na Negovata strana. Letter 166, 1903 256. Na site strani sre}avame isku{enija koi treba da ne ma|epsaat za da pojdeme po `elbata na teloto, `elbata na o~ite i gordosta na `ivotot. Edinstveno sproveduvaweto na cvrstite na~ela i strogata kontrola na apetitot i strastite vo Imeto na Isusa Pobednikot, sigurno }e ne provede niz `ivotot. Health Reformer, May, 1878

Beskorisen obid za postepeno da se sprovede reformataBeskorisen obid za postepeno da se sprovede reformataBeskorisen obid za postepeno da se sprovede reformataBeskorisen obid za postepeno da se sprovede reformata 257. Koga se pravi napor za podu~uvawe vo ovoj pogled (upotrebata na alkoholnite pijaloci i tutunot), nekoi velat deka toa postepeno }e se ostvari. Me|utoa satanata se smee na site takvi odluki. Toj veli: “Tie se sugurno pod moja vlast. Jas ne se pla{am za niv na toa tlo.” Me|utoa, toj znae deka nema nikakva vlast nad ~ovekot koj, koga gre{nicite go mamat, ima moralna sila nedvosmisleno i sigurno da ka`e: “Ne”. Takviot go ima otfrleno dru{tvoto na |avolot i s# dodeka se dr`i za Hrista, toj e siguren. Toj stoi tamu kade {to nebesnite angeli mo`at da se povrzat so nego, davaj}i mu moralna sila da pobedi. MS 86, 1897

Petroviot povikPetroviot povikPetroviot povikPetroviot povik 258. Apostol Petar, sfa}aj}i ja povrzanosta me|u umot i teloto go podignal svojot glas, predupreduvaj}i gi svoite bra}a: “Vozqubeni, ve molam, kako pridojdeni taka i gosti, da se pazite od telesnite `elbi, {to vojuvaat protiv du{ata.” (1. Petrovo 2:11) Mnogumina smetaa deka ovoj tekst predupreduva samo protiv razvratot, me|utoa toj ima po{iroko zna~enie. Toj zabranuva sekakvo {tetno popu{tawe na apetitot ili strastite. Sekoja izopa~ena `elba za jadewe stanuva `elba koja vojuva protiv du{ata. Apetitot ni e daden za dobro, a ne za toa da stane sluga na smrtta, stanuvaj}i izopa~en, degeneriraj}i se na toj na~in vo “`elba koja vojuva protiv du{ata”. . . Silata na isku{enieto da mu se popu{ti na apetitot mo`e da se meri samo so neiska`livoto stradawe na na{iot Spasitel za vreme na toj dolg post vo pustiwata. Toj znae{e deka popu{taweto na izopa~eniot apetit taka }e ja umrtvi ~ovekovata mo} za sfa}awe {to nema da bide vo sostojba da go voo~i ona {to e sveto. Adam padna srede popu{taweto na apetitot. Hristos pobedi preku odreknuvawe na apetitot. Na{ata edinstvena nade` za povtorno zdobivawe so Edem e vo vladeeweto nad samite sebesi. Dokolku silata za popu{tawe na apetitot bila tolku nesovladliva za ~ove{tvoto, taka {to so cel za da go skr{i nejzinoto upori{te, Sinot Bo`ji, vo polza na ~ovekot, moral da izdr`i post od skoro {est sedmici, kakvo li delo toga{ le`i pred hristijaninot! Sepak, kolku i da e golema borbata, toj mo`e da pobedi. So pomo{ na taa bo`estvena sila koja {to im se sprotivstavila na naj`e{kite isku{enija, koi {to satanata mo`el da gi smisli, taka i hristijaninot mo`e da bide celosno uspe{en vo borbata so zloto, i na krajot }e mo`e da go nosi pobedni~kiot venec vo Bo`joto carstvo. (1890) C.T.B.H. 53, 54

Preku silata na voljata i blagodatta Bo`jaPreku silata na voljata i blagodatta Bo`jaPreku silata na voljata i blagodatta Bo`jaPreku silata na voljata i blagodatta Bo`ja 259. Preku apetitot, satanata go nadgleduva umot i celoto bitie. Iljadnici od onie koi {to mo`ele da `iveat, zaminale vo grob kako telesni, umstveni i moralni urnatini, zatoa {to gi `rtvuvale site svoi sili na popu{taweto na apetitot. Potrebata na ovaa generacija da ja povikuva na pomo{ silata na voljata, zasilena preku Bo`jata blagodat, za da im se sprotivstavi

na satanskite isku{enija kako i na najmaloto popu{tawe na izopa~eniot apetit, mnogu e pogolema otkolku {to toa bilo pred nekolku generacii. Sega{nata generacija ima pomalku sila za samokontrola vo odnos na onie koi toga{ `iveele. (1890) C.T.B.H. 37 260. Malkumina se onie koi {to imaat moralni sili za da im se sprotivstavat na isku{enijata, posebno onie vo vrska so apetitot, i da vo `ivotot poka`at samoodreknuvawe. Za nekoi e mnogu golemo isku{enie, na koe {to treba da se sprotivstavat, dokolku vidat kako drugite jadat tret obrok. Tie zamisluvaat deka se gladni, i toga{ koga toa ~uvstvo ne e barawe na `eludnikot za hrana, tuku `elba na umot koj {to ne e zasilen so cvrstoto na~elo i ne e vospitan da prifati samoodreknuvawe. Bedemite na vladeeweto nad samite sebesi vo nitu eden slu~aj ne smeat da se oslabnat ili urnat. Pavle, apostolot na neznabo{cite veli: “Tuku go isto{tuvam i porobuvam teloto, da ne bi nenamerno, propovedaj}i im na drugite i sam stanam negoden.” (1. Korintjanite 9:27) Onie koi ne pobeduvaat vo mali ne{ta, nema da imaat moralna sila da se sprotivstavat nitu na pogolemite isku{enija. (1881) 4T 574 261. Vnimatelno razgledajte ja svojata ishrana. Prou~uvajte gi pri~inite i posledicite. Neguvajte samokontrola. Dr`ete go apetitot pod kontrola na razumot. Nemojte nikoga{ da go izma~uvate `eludnikot so neumereno jadewe, no nemojte da se li{uvate sebesi od zdravata, vkusna hrana koja {to zdravjeto ja pobaruva. (1905) MH 323

262. Vo svoeto dru`ewe so nevernite nemojte da otstapite od vistinskite na~ela. Dokolku sedite pokraj nivnata trpeza, jadete umereno i samo od onaa hrana koja nema da go zbuni umot. Otfrlete ja neumerenosta. Vie ne smeete da dozvolite da gi oslabnete va{ite umstveni i telesni sili, vo sprotivno nema da bidete sposobni da gi voo~ite i razberete duhovnite ne{ta. ^uvajte go svojot um vo takva sostojba taka {to Bog mo`e vo nego da gi vtisne dragocenite vistini na Svojata Re~. (1900) 6T 336

Pra{aweto za moralnata hrabrostPra{aweto za moralnata hrabrostPra{aweto za moralnata hrabrostPra{aweto za moralnata hrabrost 263. Nekoi me|u vas kako da sakaat nekoj da im ka`e kolku treba da jadat. Toa ne treba taka da bide. Nie treba da deluvame od moralno i versko gledi{te. Treba da bideme umereni vo site ne{ta, zatoa {to pred nas e neraspadliviot venec, nebesnoto blago. Bi sakala na svoite bra}a i sestri da im ka`am: Bi trebalo da imam moralna hrabrost za da izgradam svoj stav i da upravuvam so samata sebesi. Jas ne sakav toa da go stavam na nekoj drug. Vie jadete premnogu i toga{ `alite, pa taka postojano razmisluvate za toa {to go jadete i piete. Jadete go samo toa {to e najdobro i ~uvstvuvate se ~isti vo o~ite na Neboto i oslobodeni od gri`ata na sovesta. Nie ne veruvame vo celosno otstranuvawe na isku{enijata na decata i vozrasnite. Pred site nas e borba i nie morame da zavzememe polo`ba za da im se sprotivstavime na isku{enijata na satanata; i nie sakame da znaeme deka imame sila vo sebesi toa da go ~inime. (1870) 2T 374 264. Mi be{e dadena vest za tebe da ti ja predadam: jadi vo redovni intervali. So lo{ite naviki vo jadeweto, se podgotvuva{ sebesi za idnite stradawa. Ne e sekoga{ najdobro da se soglasi{ na povicite za obroci, duri i dokolku tie se dadeni od tvoite bra}a i prijateli koi {to sakaat obilno da te poslu`at so mnogu vidovi na hrana. Ti znae{ deka mo`e{ da jade{ dva ili tri vida na hrana za eden obrok, bez {teta na organite za varewe. Koga si povikan na obrok, odbegnuvaj mnogu vidovi na hrana koja ja stavaat pred tebe, onie koi {to te povikale. Toa mora{ da go stori{ dokolku saka{ da bide{ veren stra`ar. Koga pred nas se iznesuva hrana, koja, dokolku se izede, gi primoruva organite za varewe so ~asovi naporno da rabotat, nie ne smeeme, dokolku ja jademe ovaa hrana, da gi obvinuvame za posledicite onie koi {to ja postavile pred nas. Bog o~ekuva od nas samite da se odlu~ime samo za onaa hrana koja {to nema da predizvika stradawa na na{ite organite za varewe. Letter 324, 1905 [Teloto treba da sluguva na umot – 35] [Rano vospituvawe na apetitot – 346, 353] [Odlu~no i revno da se vladee so apetitot – 65]

[Molitva za isceluvawe od strana na neumerenite – 29] [Deluvaweto na popu{taweto vrz li~noto vlijanie i korisnost – 72]

Pobeda preku HristaPobeda preku HristaPobeda preku HristaPobeda preku Hrista 265. Hristos vode{e borba so apetitot i od taa borba izleze kako pobednik. Nie, isto taka, mo`eme da pobedime so silata koja doa|a od Nego. Koj }e vleze niz portite vo gradot? Ne onie koi ispovedaat deka ne mo`at da ja skr{at silata na apetitot. Hristos & se sprotivstavi na silata na onoj koj {to saka da ne dr`i vo okovi. Iako oslabnat od dolgiot ~etiriesetdneven post, Toj mu se sprotivstavi na isku{enieto, doka`uvaj}i so toj akt deka na{iot slu~aj ne e beznade`en. Jas znam deka nie samite ne mo`eme da izvojuvame pobeda i zatoa treba da bideme mnogu blagodarni za toa {to imame `iv Spasitel koj {to e podgotven i saka da ni pomogne! (1890) C.T.B.H. 19 266. ^ist i blagoroden `ivot, `ivot vo pobeda nad apetitot i `elbata, mo`e da `ivee sekoj koj {to }e ja soedini svojata slaba, kolebliva ~ove~ka volja so semo}nata i nepokolebliva Bo`ja volja. (1905) MH 176

Redovnost vo jadewetoRedovnost vo jadewetoRedovnost vo jadewetoRedovnost vo jadeweto

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 –––– Broj na obroci Broj na obroci Broj na obroci Broj na obroci

Na `eludnikot mu e potreben odmorNa `eludnikot mu e potreben odmorNa `eludnikot mu e potreben odmorNa `eludnikot mu e potreben odmor 267. @eludnikot treba vnimatelno da se ~uva. Toj ne smee neprekinato da raboti. Dajte mu na ovoj zloupotrebuvan i izma~uvan organ malku mir, spokojstvo i odmor. Otkako `eludnikot ja zavr{il svojata rabota za eden obrok, nemojte pove}e da mu natrupuvate rabota pred da mu dadete mo`nost da se odmori, i pred teloto da mo`e da sozdade dovolno `elude~en sok za da svari pove}e hrana. Najmalku pet ~asovi treba da pominat pome|u sekoj obrok i sekoga{ imajte na um – dokolku se obidete, }e vidite deka dva obroka se podobri otkolku tri. Letter 73a, 1896

Jadete soliden pojadokJadete soliden pojadokJadete soliden pojadokJadete soliden pojadok 268. Obi~aj i red vo op{testvoto e da se zeme lesen pojadok. Me|utoa, toa ne e najdobar na~in na postapuvawe so `eludnikot. Za vreme na pojadokot `eludnikot e vo podobra sostojba da svari pove}e hrana otkolku {to toa mo`e da go stori za vtoriot ili tretiot obrok vo tekot na denot. Pogre{en obi~aj e da se pojaduva {tedlivo, a da se jade izobilno za glavniot obrok. Neka va{iot pojadok najpribli`no odgovara na najsilniot dneven obrok. Letter 3, 1884

Docni ve~eriDocni ve~eriDocni ve~eriDocni ve~eri 269. Za li~nostite koi {to mnogu sedat, docnite ve~eri se posebno {tetni. Poremetuvawata koi {to se javuvaat kaj niv, ~esto pati predizvikuva zaboluvawe koe {to zavr{uva so smrt. Vo mnogu slu~aevi slabosta koja {to sozdava `elba za hrana se ~uvstvuva zatoa {to organite za varewe bile preoptovareni vo tekot na denot. Po vareweto na eden obrok organite za varewe imaat potreba od odmor. Najmalku pet ili {est ~asovi treba da pominat pome|u obrocite, i pove}eto lu|e koi {to }e se obidat da go sprovedat ovoj plan }e voo~at deka e podobro da imaat dva otkolku tri obroka. (1905) MH 304 270. Mnogumina & popu{taat na {tetnata navika na zemawe na hrana neposredno pred spiewe. Tie mo`ebi imaat zemeno tri redovni obroka, no, sepak, zaradi toa {to ~uvstvuvaat slabost, kako da se gladni, tie }e zemat lesna ve~era ili ~etvrt obrok. Popu{taweto na ovoj lo{ obi~aj stanuva navika, i takvite smetaat deka ne mo`at da spijat dokolku ne zemat lesna ve~era pred spiewe. Vo mnogu slu~aevi pri~inata za ovaa slabost e vo toa {to organite za varewe ve}e

bile preoptovareni vo tekot na denot od vareweto na nezdravata hrana vnesena vo `eludnikot, mnogu ~esto i vo pregolemi koli~estva. Organite za varewe vaka optovareni, se zamoruvaat taka {to im e potrebno vreme na celosen odmor od rabota za da mo`at da gi obnovat svoite iscrpeni sili. Vtor obrok ne treba nikoga{ da se zeme se dodeka `eludnikot nemal vreme da se odmori od vareweto na prethodniot obrok. Dokolku voop{to se zeme tret obrok, toj treba da bide lesen i nekolku ~asovi pred zaminuvawe vo postela. Me|utoa, kaj mnogu nesre}nici, umoreniot `eludnik mo`e naprazno da se `ali baraj}i odmor. Vo nego se vnesuva pove}e hrana, koja gi stava organite za varewe vo dvi`ewe za povtorno da ja vr{at istata rabota i za vreme na spieweto. Sonot na takvite li~nosti ~esto pati e poremeten so neprijatni soni{ta i nautro tie se budat neosve`eni. Se javuva ~uvstvo na iznemo{tenost i gubitok na apetit. Niz celoto telo se ~uvstvuva nedostig na sila. Za kratko vreme organite za varewe se iscrpeni, zaradi toa {to nemale vreme za odmor. Ovie lu|e stanuvaat nesre}ni bolni koi {to patat od lo{o varewe i se pra{uvaat {to gi storilo takvi. Pri~inata predizvikala sigurni posledici. Dokolku dolgo vreme & se popu{ta na ovaa navika, zdravjeto seriozno }e se naru{i. Krvta }e stane ne~ista, bojata na liceto bleda, a ~esto pati }e se javi i osip. ^esto pati }e slu{nete kako takvite se `alat na za~esteni bolki i ma~nina vo predelot na `eludnikot. @eludnikot tolku se zamoruva so te{ka rabota {to takvite se primorani da ja prekinat rabotata so cel da se odmorat. Nim im se ~ini deka se vo zaguba zaradi takvata sostojba, zatoa {to, dokolku toa se stavi na strana, tie se prividno zdravi.

Pri~ina i le~ewe na vakvata isto{tenost Onie koi {to preminuvaat od tri obroka dnevno na dva, vo po~etok, pomalku ili pove}e, }e se ~ustvuvaat slabi, posebno vo vremeto koga imale obi~aj da zemaat tret obrok. Me|utoa dokolku istrajat za samo kratko vreme, taa slabost }e is~ezne. @eludnikot treba da ja zavr{i celata svoja rabota koga zaminuvame na po~inka za da mo`e i toj da dobie odmor kako i ostanatite delovi na teloto. Vareweto ne bi trebalo da prodol`uva za vreme na spieweto. Otkako preoptovareniot `eludnik ja zavr{il svojata rabota, toj stanuva iscrpen, i toa predizvikuva slabost. Tuka mnogumina se izmameni i mislat deka nedostigot na hrana go predizvikuva takvoto ~uvstvo, pa ne davaj}i mu na `eludnikot vreme za odmor, zemaat u{te hrana koja privremeno ja otstranuva slabosta. Dokolku pove}e mu se popu{ta na apetitot, dotolku negovite barawa }e bidat pogolemi. Ovaa slabost glavno e rezultat na upotrebata na mesoto i ~estoto, obilno jadewe. @eludnikot se zamoruva so toa {to postojano raboti i vari hrana koja {to ne e najzdrava. Nemaj}i vreme da se odmorat, organite za varewe slabeat i ottuka ~uvstvoto na “iznemo{tenost” i `elbata za ~esto jadewe. Lekot koj {to na takvite im e potreben e da jadat poretko i poskromno i da se zadovolat so ednostavna skromna hrana koja treba da ja zemaat dva ili najve}e tri pati na den. @eludnikot mora da ima svoi vremenski intervali za rabota i odmor, i ottuka neredovnoto zemawe na hrana i jadeweto pome|u obrocite e najte{ka povreda na zakonite na zdravjeto. So pravilnite naviki i zdravata hrana, `eludnikot postepeno }e zazdravi. (1865) H. to L., ch. 1, pp. 55-57 271. @eludnikot tolku mnogu mo`e da se navikne na hrana, taka {to da ja pobaruva i osum pati dnevno i da sozdade ~uvstvo na slabost dokolku ne ja dobie. Me|utoa, toa ne e dokaz vo prilog na ~estoto jadewe. R. & H., May 8, 1883 [Budewe so ne~ist zdiv i oblo`en jazik – 245]

Plan za dva obrokaPlan za dva obrokaPlan za dva obrokaPlan za dva obroka 272. Vo najgolem broj na slu~aevi podobro e da se zemaat dva obroka namesto tri. Ve~erata, ako se zema porano, se me{a so vareweto na prethodniot obrok. Koga se zema podocna, toga{ ne se svaruva do vremeto pred zaminuvawe vo postela. Taka na `eludnikot ne mu se ovozmo`uva potrebiot odmor. Spieweto e poremeteno, mozokot i nervite zamoreni, apetitot za pojadok namalen, a celoto telo e neosve`eno i nepodgotveno za dnevnite dol`nosti. (1903) ED 205 [Dva obroka za decata – 343, 344]

273. Zemaweto na samo dva obroka na den generalno se poka`a-lo kako polezno za zdravjeto; no sepak pod odredeni okolnosti, nekomu mo`e da mu bide potreben i tret obrok. Toj treba, dokolku voop{to se zema, da bide mnogu lesen i sostaven od hranata koja najbrzo se vari. Krekeri ili dvopek i ovo{je, ili kafe od `itarki e hranata koja najdobro odgovara za ve~erniote obrok. (1905) MH 321 274. Mnogu lu|e imaat podobro zdravje koga zemaat dva obroka dnevno, a ne tri; na drugi vo dadeni okolnosti, mo`ebi }e im bide potrebna i ve~era, me|utoa toj obrok treba da bide mnogu lesen. Neka nikoj ne se smeta sebesi kako merilo za site – deka site moraat da postapuvaat taka kako {to toj ~ini. Nikoga{ ne odbegnuvajte na `eludnikot da mu go dadete ona {to zdravjeto go pobaruva i nikoga{ nemojte da go izma~uvate so vnesuvawe na breme koe {to toj ne mo`e da go nosi. Neguvajte kontrola nad samite sebesi. Skrotete go apetitot, dr`ete go pod kontrola na umot. Koga imate posetiteli nemojte da mislite deka e neophodno da ja natrupate svojata trpeza so nezdrava hrana. Treba da se zeme vo predvid zdravjeto na va{eto semejstvo i vlijanieto vrz decata, kako i navikite i vkusot na svoite posetiteli. (1890) CH 156

275. Za nekoi pretstavuva golemo isku{enie, na koe te{ko mu se sprotivstavuvaat, koga gledaat kako drugite zemaat tret obrok. Toga{ tie zamisluvaat deka se gladni. Takvoto ~uvstvo ne e barawe na `eludnikot za hrana, tuku samo `elba na umot koj {to ne e zasilen so cvrstoto na~elo i discipliniran vo samoodreknuvawe. (1881) 4T 574 [Vidi – 260]

Lek protiv razdrazlivostaLek protiv razdrazlivostaLek protiv razdrazlivostaLek protiv razdrazlivosta 276. Odnesuvaweto na bratot H. ne be{e takvo kakvo {to treba{e da bide. Negovite naklonetosti se mnogu izrazeni, zatoa {to svoite ~uvstva ne gi dr`el pod kontrola na razumot. Brate H., preteranoto jadewe vo nepravilni vremenski intervali go ima naru{eno vo golema merka tvoeto zdravje. Toa predizvikuva nasobirawe na krvta vo mozokot. Umot stanuva zbrkan i ti ne vladee{ so sebesi. Izgleda{ kako ~ovek so neuramnote`en um. Ti pravi{ izbrzani ~ekori, lesno si razdrazliv i gi gleda{ ne{tata vo preterano i izvitopereno svetlo. Za tvoeto zdravje e neophodno mnogu da ve`ba{ na sve` vozduh i umereno da se hrani{. Ti ne treba da jade{ pove}e od dva pati dnevno. Dokolku ~uvstvuva{ deka treba da jade{ nave~er, napi se edna ~a{a ladna voda i nautro }e se ~uvstvuva{ mnogu podobro zatoa {to ne si ve~eral. (1880) 4T 501, 502

Nikoj ne treba dNikoj ne treba dNikoj ne treba dNikoj ne treba da se prisili da go ostavi tretiot obroka se prisili da go ostavi tretiot obroka se prisili da go ostavi tretiot obroka se prisili da go ostavi tretiot obrok 277. Vo odnos na pra{aweto za ishranata ova treba mudro da se razgleda, za da ne dojde ni do kakvo nametnuvawe. Treba da se uka`e na toa deka zemaweto dva na mestoto na tri obroka e mnogu podobro za zdravjeto. Me|utoa, vo ova ne smee da postoi nikakvo prisiluvawe. Nikoj koj {to e vo vrska so sanatoriumot ne smee da bide primoran da prifati na~in na ishrana od dva obroka. Ubeduvaweto e mnogu popogodno otkolku prisiluvaweto. Denovite sega stanuvaat pokusi i toa e vreme za iznesuvawe na ovoj predmet. Koga denovite se skusuvaat neka i ru~ekot bide malku podocna i toga{ tretiot obrok nema da se smeta za potreben. Letter 145, 1901 278. Zemaweto na dva obroka nemojte da go smetate za obvrska. Za zdravjeto na nekoi e podobro koga jadat tri lesni obroka, zatoa {to koga se ograni~eni na dva, nim ovaa promena im pri~inuva pote{kotii. Letter 200, 1902 [[teti zaradi ukinuvaweto na tretiot obrok vo na{ite sanatoriumi – 424]

Da ne bide TestDa ne bide TestDa ne bide TestDa ne bide Test

279. Jas jadam samo dva obroka dnevno. Me|utoa ne smetam deka brojot na obrocite treba da bide test. Dokolku ima takvi koi {to se pozdravi koga jadat tri obroka, nivno pravo e da imaat

tri obroka. Jas odbrav dva obroka. Trieset i pet godini go sproveduvam ovoj na~in na ishrana od dva obroka. Letter 30, 1903

Lo{i rezultati od voveduvawetoLo{i rezultati od voveduvawetoLo{i rezultati od voveduvawetoLo{i rezultati od voveduvaweto na dva obroka vo na{ite u~ili{tana dva obroka vo na{ite u~ili{tana dva obroka vo na{ite u~ili{tana dva obroka vo na{ite u~ili{ta

280. Mnogumina se pod pritisok deka pra{aweto za ishranata ima otideno vo krajnost. Koga u~enicite }e go spojat umstveniot i telesniot napor, vo tolku golema merka kako {to toa go pravat vo ova u~ili{te (Avondejl), zabele{kata za tretiot obrok voglavno e otstraneta. Toga{ nikoj ne treba da se smeta za izmamen. Onie koi {to svesno zemaat samo dva obroka ne treba voop{to da se menuvaat vo toa. . Faktot deka nekoi profesori i u~enici imaat prednost da jadat vo svoite sobi, ne dava dobar primer. Vo opredeluvaweto na obrocite mora da se postigne harmonija. Dokolku onie koi {to zemaat samo dva obroka smetaat deka za vtoriot obrok treba tolku da jadat za toa da go opfati i tretiot obrok, }e gi o{tetat svoite organi za varewe. Neka studentite zemaat i tret obrok, podgotven bez zelen~uk, tuku od ednostavna, zdrava hrana kako {to e ovo{jeto i lebot. Letter 141, 1899 [Dva obroka se pokorisni za telesnoto i duhovnoto zdravje na propovednikot – 227] [Planot na dva obroka sleden od Elena Vaj – Dodatok I:4, 5, 20, 22, 23] [Trpezata na Elena Vajt postavena dva pati na den – 27]

Del 2 Del 2 Del 2 Del 2 –––– Jadewe pome|u obrocite Jadewe pome|u obrocite Jadewe pome|u obrocite Jadewe pome|u obrocite

Zna~eweto na redovnostaZna~eweto na redovnostaZna~eweto na redovnostaZna~eweto na redovnosta 281. Otkako e zemen redovniot obrok, na `eludnikot treba da mu se ovozmo`i odmor od pet ~asovi. Nitu tro{ka hrana ne treba da se vnese vo `eludnikot do sledniot obrok. Vo ovoj vremenski interval toj }e ja izvr{i svojata rabota i }e bide vo sostojba da primi pove}e hrana. Vo nikoj slu~aj obrocite ne treba da bidat neredovni. Dokolku se ru~a eden ili dva ~asa pred voobi~aenoto vreme, `eludnikot ne e podgotven za novo optovaruvawe, zatoa {to seu{te ja nema svareno hranata koja bila vnesena vo prethodniot obrok i nema `ivotni sili za nova zada~a. Na toj na~in teloto se optovaruva. Obrocite ne smeat da se odlo`at eden ili dva ~asa za da odgovaraat na okolnostite ili za da mo`e da se zavr{i nekoja rabota. @eludnikot bara hrana vo vremeto koga e naviknat da ja prima. Dokolku toa vreme se odlo`i, `ivotnata sila na teloto opa|a i na krajot pa|a tolku nisko za apetitot celosno da se izgubi. Dokolku hranata se zeme toga{, `eludnikot ne e vo sostojba pravilno da ja svari. Hranata ne mo`e da se pretvori vo dobra krv. Koga site bi jadele vo redovni vremenski intervali, ne vkusuvaj}i ni{to pome|u obrocite, bi bile podgotveni za svoite obroci i bi na{le zadovolstvo vo jadeweto, koe }e gi nagradi za nivnoto odreknuvawe. MS 1, 1876 282. Redovnosta vo jadeweto e od vitalna va`nost. Za sekoj obrok treba da postoi odredeno vreme. Vo toa vreme sekoj neka go jade ona {to negovoto telo go bara, me|utoa potoa neka ne zema ni{to se do sledniot obrok. Mnogumina jadat i toga{ koga organizmot nema potreba od hrana, vo nepravilni intervali i pome|u obroci, bidej}i nemaat dovolno silna volja za da & se sprotivstavat na naklonetosta. Nekoi neprekinato grickaat koga imaat ne{to na dofat dodeka patuvaat. Toa e mnogu {tetno. Koga patnicite bi jadele ednostavna i zdrava hrana vo redovni intervali, toga{ ne bi ~uvstvuvale tolku golem zamor, nitu bi stradale tolku mnogu od bolesti. (1905) MH 303, 304

283. Kon redovnosta vo jadeweto treba gri`livo da se pridr`uva. Pome|u obrocite ne treba ni{to da se jade, nikakvi slatki, zrnesti plodovi, ovo{je ili hrana od koj i da e vid. Neredovnosta vo jadeweto ja razoruva zdravata i normalna rabota na organite za varewe, na {teta na zdravjeto i raspolo`enieto. Koga prio|aat na trpezata decata ne poka`uvaat qubov kon

zdravata hrana; nivniot apetit kopnee za ona {to e {tetno za niv. (1905) MH 384 284. Vo ova semejstvo nema{e pravilno vladeewe vo odnos na hranata; postoe{e neredovnost vo obrocite. Potrebno be{e da se vostanovi edno opredeleno vreme za sekoj obrok, a hranata treba{e da bide podgotvena na ednostaven na~in i bez `ivotinski masti. Me|utoa, so cel hranata da bide dobra, zdrava i privle~na, mora da se vlo`at napori. Vo ova semejstvo, kako i vo mnogu drugi, posebno se rasfrluvalo pred posetitelite so mnogu podgotveni jadewa, ~esto pati mnogu bogati, taka {to onie koi {to sednuvale pokraj trpezata pa|ale vo isku{enie da jadat premnogu. Me|utoa, koga nemalo dru{tvo, se ~uvstvuval golem nedostig od raznovidna i izobilno podgotvena hrana koja se iznesuvala na trpezata. Hranata bila siroma{na i malku hranliva. Se smetalo deka e toa neva`no, zatoa {to e “samo za nas”. Obrocite bile taka ~esto zemani i ne se vodelo gri`a za redovnoto vreme za jadewe. Sekoj ~len na semejstvoto bil pogoden so takvite postapki. Sekoja od na{ite sestri ~ini grev koga pravi tolku golemi podgotovki za posetitelite, a mu nanesuva {teta na svoeto semejstvo so siroma{na hrana koja {to ne go hrani teloto. (1870) 2T 485 285. Jas sum iznenadena od soznanieto, deka pokraj seta svetlina koja {to e dadena vo ova mesto, mnogumina od vas jadat pome|u obroci. Vie ne smeete da dozvolite nitu eden zalog da premine preku va{ite usni pome|u va{ite redovni obroci. Jadete go ona {to vi treba, me|utoa vo eden obrok i toga{ ~ekajte do sledniot. (1869) 2T 373

286. Mnogumina se odvratuvaat od svetlinata i znaeweto, `rtvuvaj}i mu go na~eloto na vkusot. Tie jadat koga na teloto ne mu e potrebna hrana i vo neredovni vremenski intervali, zatoa {to nemaat moralna sila da se sprotistavat na naklonetosta. Rezultat na toa e pobuna na izma~uvaniot `eludnik posle koja nastapuva stradawe. Redovnosta vo ishranata e mnogu va`na za zdravjeto i vedrinata na duhot. Nikoga{ nitu eden zalak na hrana ne smee da premine preku usnite pome|u obrocite. (1890) CH 118

287. Vakviot na~in na `ivot sozdal bolni koi {to patat od slabo varewe. Namesto da ja po~ituvaat redovnosta, mu dozvolile na apetitot da gi nadvladee taka {to jadele pome|u obrocite. (1869) 2T 374 288. Decata, voglavno ne se pou~eni za zna~eweto na toa kako i {to treba da se jade. Nim im e dozvoleno slobodno da mu popu{tat na svojot vkus, da jadat postojano, da se poslu`at so ovo{je koga toa gi doveduva vo isku{enie nivnite o~i i toa, zaedno so pitite, kola~ite, lebot, puterot i slatkite koi {to re~isi postojano gi jadat, od niv pravi gurmani i bolni so slabo varewe. Organite za varewe, kako vodenica koja postojano raboti, slabeat, `ivotnata sila od mozokot e povikana da mu pomogne na `eludnikot vo negovata preterana rabota i taka umstvenite sili slabeat. Neprirodnoto pottiknuvawe i o{tetuvawe na `ivotnite sili gi pravi nervozni, netrpelivi, samovolni i razdrazlivi. Health Reformer, May, 1877 [Va`nost na redovnosta vo ishranata na decata – 343, 344, 345, 346, 348]

289. So cel da ja odbegnat dol`nosta za trpelivo vospituvawe na svoite deca vo samoodreknuvaweto i podu~uvaweto za pravilnoto koristewe na site Bo`ji blagoslovi, mnogu roditeli im popu{taat vo jadeweto i pieweto sekoga{ koga tie toa }e go posakaat. Apetitot za jadewe i sebi~noto popu{tawe, osven dokolku ne se potisnati so napor, rastat zaedno so vozrasta i se zajaknuvaat so silata. (1875) 3T 564

[Za kontekst vidi – 347] 290. Re~isi e op{ta navikata lu|eto vo svetot da jadat tri pati na den, pokraj jadeweto vo neredovnite vremenski intervali, pome|u obrocite. Posledniot obrok naj~esto e najsilen i ~esto pati se zema neposredno pred zaminuvawe na po~ivka. Ova go naru{uva prirodniot red. Te`ok obrok ne smee nikoga{ da se zema vo taka docno vreme od denot. Dokolku takvite li~nosti go promenat svoeto odnesuvawe, i po~nat da zemaat samo dva obroka na den, i ni{to pome|u niv,

duri nitu jabolka, zrnest plod ili koj i da e drug vid na ovo{je, rezultatot }e se vidi vo zdraviot apetit za jadeweto i podobrenoto zdravje. R. & H., July 29, 1884

291. Koga patuvaat, nekoi skoro neprekinato grickaat, dokolku postoi ne{to na dofat na nivnata raka. Toa e mnogu {tetna navika. @ivotnite koi {to nemaat razum i koi {to ni{to ne znaat za umstveniot napor, mo`at toa da go pravat bez nikakva {teta, me|utoa tie ne se merilo za razumnite bitija, koi {to poseduvaat silen um koj {to treba da go koristat za Boga i ~ove{tvoto. R. & H., July 29, 1884 292. Gozbite za jadewe i hranata koja {to se vnesuva vo `eludnikot vo docnite ~asovi, ostavaat traga vrz sekoe vlakno na teloto. Health Reformer, June, 1878

293. Mnogumina jadat vo bilo koe vreme od denot, bez ogled na zakonite na zdravjeto. Toga{ temnina go pokriva umot. Kako mo`at lu|eto po~esteni so bo`estvenoto prosvetluvawe, da se tolku nemarni vo svoite naviki, i da bidat tolku nevnimatelni kon svetlosta koja {to Bog im ja dal vo pogled na ovie ne{ta? Bra}a i sestri, zar ne e vreme da se obratite po ovie to~ki na sebi~noto popu{tawe? (1892) GW 174

294. Krajna granica na popu{taweto treba da bide tri obroka na den i ni{to pome|u niv – duri nitu edno jabolko. Onie koi {to odat podaleku gi kr{at prirodnite zakoni i }e podnesat kazna za toa. R. & H., May 8, 1883 [Propovednici koi {to ne go po~ituvaat ova pravilo – 227] [Jadeweto pome|u obrocite na sostanocite pod {atori – 124] [Decata ne treba da jadat slatki, ovo{je, zrnesti plodovi ili {to i da e drugo pome|u obrocite – 344] [Dozvoluvawe na decata da jadat vo bilo koj ~as – 348, 355, 361] [Posledici za studentite – 246]

PostewPostewPostewPosteweeee

Hristovata pobeda preku otkHristovata pobeda preku otkHristovata pobeda preku otkHristovata pobeda preku otka`uvaweto od apetitota`uvaweto od apetitota`uvaweto od apetitota`uvaweto od apetitot 295. Kaj Hrista, kako i kaj svetata dvojka vo Edem, apetitot pretstavuval osnova na prvoto golemo isku{enie. Tokmu tamu kade {to po~nal padot, mora da zapo~ne i deloto na na{eto otkupuvawe. Kako Adam {to padnal popu{taj}i mu na apetitot, taka i Hristos mora{e da pobedi otka`uvaj}i se od `elbite. “I poste{e ~etirieset dena i ~etirieset no}i i najposle ogladne. Toga{ mu pristapi isku{uva~ot i re~e: Ako navistina si Sin Bo`ji, naredi ovie kamewa da stanat lebovi. Isus odgovori: Pi{ano e: ^ovekot ne `ivee samo od lebot, tuku od sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta.” Vo periodot od Adama do Hrista, popu{taweto na samiot sebesi ja zajaknalo silata na `elbite i strastite, taka {to tie re~isi neograni~eno zavladeale. Taka lu|eto stanale moralno uni`eni i bolni, i sami po sebe ne bile vo sostojba da pobedat. Hristos pobedil namesto ~ovekot, izdr`uvaj}i najte{ki isku{enija. Zaradi nas poka`al samovladeewe koe bilo posilno od gladot ili smrtta. Vo ovaa prva pobeda bile opfateni i drugi pra{awa {to vleguvaat vo site na{i borbi so silite na temninata. Koga Isus vlegol vo pustinata, bil opkru`en so slavata na Otecot. Obzemen vo zaednicata so Boga, bil izdignat nad ~ove~kite slabosti. No slavata go napu{tila i Toj bil ostaven da se bori so isku{enieto. Toa sekoj mig se urivalo vrz nego. Negovata ~ove~ka priroda se povlekla pred borbata {to go o~ekuvala. ^etirieset dena postel i se molel. Slab i iscrpen od glatta, premalen i izma~en so du{even o~aj - “Liceto mu be{e vo tolkava merka ne~ove~ki obezli~eno, {to so svojot izgled ne li~e{e pove}e na ~ovek” (Isaija 52:14). Sega nastapil migot na satanata. Sega toj pretpostavuval deka }e mo`e da go pobedi Hrista. (1898) DA 117, 118

296. Hristos vleze vo isku{enieto na apetitot, i skoro {est sedmici mu se sprotivstavuva{e vo polza na ~ovekot. Toj dolg post vo pustinatata treba da bide pouka za ~ovekot vo site vremiwa. Hristos ne be{e pobeden preku silnite isku{enija na neprijatelot, i toa e ohrabruvawe za sekoja du{a koja {to se bori protiv isku{enieto. Hristos mu ovozmo`i na sekoj ~len od ~ove~koto semejstvo da mo`e da se sprotivstavuva na isku{enieto. Site koi {to }e sakaat da `iveat pobo`en `ivot mo`at da pobedat kako {to Hristos pobedi, so krvta na Jagneto, i so slovoto na svoeto svedo{tvo. Toj dolg post na Spasitelot mu dade nemu sila da izdr`i. Toj mu poka`a na ~ovekot deka Toj }e go zapo~ne deloto na pobeduvaweto tokmu tamu kade {to i propasta zapo~na – vo pogled na apetitot. Letter 158, 1909

297. Koga Hristos bil najpove}e napadnat so isku{enija, ne jade{e ni{to. Toj se predaval sebesi na Boga, i preku srde~na molitva i sovr{eno pot~inuvawe na voljata na Svojot Otec, izlegol kako pobednik. Onie koi {to ja ispovedaat vistinata za ovie posledni denovi, pove}e od sekoja druga klasa na takanare~eni hristijani, treba da se ugledaat na golemiot Primer vo ovoj pogled. (1869) 2T 202, 203 [Za kontekst vidi 70] 298. Otkupitelot na svetot znael deka popu{taweto na apetitot }e donese telesna slabost, i taka umrtvi mo}ta na zapazuvaweto koga ne }e mo`e da se raspoznae svetoto i ve~noto. Hristos znae{e deka svetot be{e predaden na prejaduvawe, i deka samougoduvaweto }e gi izopa~i moralnite sili. Dokolku zadovoluvaweto na apetitot be{e tolku silno vrz lu|eto {to so cel da se skr{i negovata sila, bo`estveniot sin Bo`ji, zaradi ~ovekot be{e potrebno da posti skoro {est sedmici, kakva li zada~a mu pretstoi na hristijaninot za da mo`e i toj da pobedi onaka kako {to i Hristos pobedi! Silata na isku{enieto da mu se ugoduva na apetitot mo`e da bide izmerena samo so neiska`livata Hristova agonija vo toj dolg post vo pustinata. (1875) 3T 486

Kako podgotovka za prou~uvawe na BiblijataKako podgotovka za prou~uvawe na BiblijataKako podgotovka za prou~uvawe na BiblijataKako podgotovka za prou~uvawe na Biblijata 299. Vo Svetoto Pismo ima takvi tekstovi koi se te{ki za razbirawe i koi, spored Petrovite zborovi, neukite i koleblivite gi izvrtuvaat na svoja pogibel. Mo`ebi vo ovoj `ivot nema da mo`eme da bideme vo sostojba da go pronajdeme zna~eweto na sekoj del od Svetoto Pismo, me|utoa ne postoi nitu edna va`na to~ka od prakti~nata vistina koja }e ostane nerazjasneta. Koga po Bo`joto providenie }e nastapi vreme koga svetot }e bide staven na proba za vistinata za ova vreme, Negoviot Duh }e pottikne mnogu umovi da ja prou~uvaat Biblijata duri preku post i molitva se dodeka ne bidat pronajdeni site alki i ne se spojat vo sovr{en sinxir. Sekoj fakt koj {to e vo vrska so spasenieto na du{ite }e stane tolku jasen, taka {to nikoj nema da mora da gre{i nitu pak da talka vo temnina. (1870) 2T 692

300. Te{kite problemi na vistinata bile otkrieni preku serioznite napori na nekolkumina koi bile posveteni na deloto Bo`je. Postot i srde~nata molitva kon Boga go zadvi`ile Gospoda da gi otvori svoite riznici na vistinata za nivnoto razbirawe. (1870) 2T 650, 651

301. Onie koi {to iskreno kopneat po vistinata nema da se dvoumat da dozvolat ispituvawe i kritikuvawe na svoite stavovi i nema da im pre~i dokolku nivnite mislewa i idei ne se prifatat. Toa be{e duhot {to kaj nas be{e neguvan pred ~etirieset godini. Nie doa|avme zaedno so obremenetite du{i, molej}i se za da bideme edinstveni vo verata i u~eweto, zatoa {to nie znaevme deka Hristos ne e podelen. Sekoj pat samo edna to~ka be{e predmet na istra`uvawe. Sve~enost gi karakterizira{e tie sobiri na istra`uvawe. Biblijata be{e otvarana so ~uvstvo na stravopo~it. ^esto pati nie postevme, za da bideme podobro podgotveni za razbirawe na vistinata. (1892) L. & T. 47

Koga e potrebna posebna bo`estvena pomo{Koga e potrebna posebna bo`estvena pomo{Koga e potrebna posebna bo`estvena pomo{Koga e potrebna posebna bo`estvena pomo{

302. Za odredeni ne{ta, posteweto i molitvata se prepora~a-ni i soodvetni. Vo Bo`jata raka tie se sredstva za ~istewe na srceto i promovirawe na otvorenost za razbirawe na umot.

Nie dobivame odgovori na na{ite molitvi zatoa {to gi ponizuvame na{ite du{i pred Boga. Letter 73, 1896 303. Bo`ja namera e onie koi {to nosat odgovornosti ~esto da se sre}avaat za da se sovetuvaat eden so drug i da se molat seriozno za onaa mudrost koja {to samo Bog mo`e da ja dade. Iznesete gi soedineti svoite problemi pred Boga. Pomalku zboruvajte; mnogu dragoceno vreme e zagubeno vo razgovori koi ne donesuvaat nikakva svetlina. Zdru`ete se vo postewe i molitva za mudrosta koja {to Bog vetil deka }e ja dade na sekoj koj {to }e ja pobara. (1892) GW 236 304. Koga i da e neophodno za napredokot na deloto na vistinata i za slavata Bo`ja, da se sretne nekoj protivnik, kolku vnimatelno i so kakva poniznost, e potrebno zastapnicite na vistinata da vlezat vo sudirot. So ispituvawe na srceto, so ispovedawe na grevovite, so srde~na molitva, ~esto postej}i za odredeno vreme, tie treba da baraat Bog posebno da se zastapuva za niv, i da & dade na Svojata spasitelna, dragocena vistina slavna pobeda, za da se poka`e zabludata vo svojata vistinska deformacija, i nejzinite zastapnici da bidat celosno porazeni. (1867) 1T 624 [Postot na Spasitelot pouka za nas, koi `iveeme vo stra{ni vremiwa – 238]

Vistinskiot postVistinskiot postVistinskiot postVistinskiot post

305. Vistinskiot post koj {to treba da bide prepora~an za site, e vozdr`uvawe od sekoj nadraznuva~ki vid na hrana, i pravilna upotreba na zdrava, ednostavna hrana, koja {to Bog ja obezbedil vo izobilstvo. Lu|eto treba da mislat pomalku za toa {to treba da jadat i pijat od zemskata hrana a mnogu pove}e na nebesnata hrana, koja mu dava karakter i `ivot na celoto versko iskustvo. (1896) MM 283

306. Sega i ponatamu se do krajot na vremeto Bo`jiot narod treba da bide posrde~en, sosema buden, ne potpiraj}i se na svojata mudrost, tuku vo mudrosta na svojot Voda~. Tie treba da odredat denovi za postewe i molitva. Celosno vozdr`uvawe od hranata mo`ebi nema da bide potrebno, me|utoa tie bi trebalo da jadat umereno od najednostavnata hrana. R. & H., Feb. 11,

1904

307. Seto postewe vo svetot nema da mo`e da ja zameni ednostavnata doverba vo re~ta Bo`ja. “Barajte”, Toj veli “i }e dobiete.” . . . Od vas ne se bara da postite ~etirieset denovi. Gospod go izdr`a toj post za vas vo pustinata na isku{enieto. Nema da postoi sila vo eden takov post; me|utoa postoi sila vo krvta Hristova. Letter 206, 1908

308. Duhot na vistinskoto postewe i molitva e duhot koj {to mu go predava umot, srceto i svojata volja na Boga. (1900) MS 28

Kako lek za bolestiKako lek za bolestiKako lek za bolestiKako lek za bolesti

309. Neumerenoto jadewe ~esto pati e pri~ina za bolesta, i toa {to na teloto mu e najpotrebno e da se oslobodi od nepotrebnoto breme koe {to e staveno na nego. Vo mnogu slu~aevi na bolest, najefikasen lek za bolniot e toj da izostavi obrok ili dva so cel na premorenite organi za varawe da im ovozmo`i odmor. Na onie koi {to rabotat prete`no so umot, golemo olesnuvawe ~esto pati bi im donela ovo{na ishrana vo period od nekolku dena. Mnogu pati kratok period na celosno vozdr`uvawe od hrana, prosledena so umereno zemawe na ednostavna hrana, blagodarenie na naporite na samata priroda dovelo do celosno ozdravuvawe. Namaluvaweto na hranata koja {to se jade za mesec ili dva bi uverilo mnogu stradalnici deka patot na samootka`uvaweto e patot do zdravjeto. (1905) MH 235

310. Nekoi lu|e pove}e bi se polzuvale so vozdr`uvawe od hrana vo eden ili vo dva dena sekoja sedmica, otkolku od kakvo i da e le~ewe ili sovet. Da se posti eden den vo sedmicata bi bila od nepresmetliva polza za niv. (1902) 7T 134

311. ^estoto zemawe na hrana vo mnogu golemo koli~estvo gi obremenuva organite za varewe i sozdava treskavi~na sostojba na organizmot. Krvta stanuva ne~ista, i toga{ doa|a do razni zaboluvawa. . . Vo vakvi slu~aevi, stradalnicite mo`at da storat za sebesi toa {to drugite nemo`at da go napravat za niv. Tie treba da zapo~nat so toa {to }e ja olesnat prirodata od bremeto koe e postaveno vrz nea. Najprvin tie treba da go otstranat pri~initelot. Postot za kratko vreme }e mu pru`i na `eludnikot mo`nost za odmor. Namalete ja treskavi~nata sostojba na sistemot so gri`liva i razumna upotreba na voda. Tie obidi }e i pomognat na prirodata vo nejzinata borba da go oslobodi organizmot od ne~istotiite. (1864) Sp. Gifts IV, 133, 134

312. Li~nostite koi mu ugoduvale na apetitot taka {to jadele izobilno meso, visoko za~ineti sosovi i razli~ni vidovi na bogati kola~i, nemo`at vedna{ da u`ivaat vo ednostavnata, zdrava i hranliva hrana. Nivniot vkus e tolku izobli~en taka {to tie nemaat apetit za zdrava ishrana od ovo{je, ednostaven leb i zelen~uk. Tie ne treba da o~ekuvaat od po~etok da u`ivaat vo hranata tolku poinakva od onaa so koja tie imale navika da si ugoduvaat. Dokolku od po~etok tie nema da mo`at da u`ivaat vo ednostavnata hrana, tie treba da postat se dodeka ne dojdat vo sostojba da mo`at. Postot za niv }e se poka`e od pogolema polza otkolku lekarstvata, zatoa {to izma~eniot `eludnik }e go najde toj odmor koj tolku dolgo mu bil potreben, i vistinskata glad }e bide zadovolena so ednostavna hrana. ]e treba da pomine vreme ~uvstvoto na vkus da se oporavi od izma~uvawata koi gi ima pretrpeno, i da si ja pridobie svojata prirodna zdravstvena sostojba. Me|utoa istrajnosta vo samootka`uvaweto od jadeweto i pieweto naskoro }e stori ednostavnata i zdrava hrana da bide vkusna, i naskoro }e se jade so pogolemo zadovolstvo otkolku {to gurmanot u`iva nad svoite bogati delikatesi. (1864) CH 148

Za{tita protiv vozdr`uwe koi vodi kon slabostZa{tita protiv vozdr`uwe koi vodi kon slabostZa{tita protiv vozdr`uwe koi vodi kon slabostZa{tita protiv vozdr`uwe koi vodi kon slabost 313. Vo slu~aevi na te{ka treska, vozdr`uvaweto od hrana za kratko vreme }e ja namali treskata, i }e ja napravi upotrebata na vodata podelotvorna. Me|utoa lekarot treba da ja razbere vistinskata sostojba na pacientot, i da ne mu dozvoli da bide ograni~en vo ishranata za podolgo vreme koga samiot organizam e ve}e oslabnat. Dodeka treskata vladee, hranata mo`e da ja iritira ili vozbudi krvta; me|utoa koga silata na treskata }e bide namalena, ishranata treba da bide dadena na gri`liv, dobar na~in. Dokolku pacientot ne vnesuva hrana za podolgo vreme, gladuvaweto na stomakot }e sozdade treska, koja {to }e bide prekinata so pravilno davawe na hrana so dobar kvalitet. Toa & dava na prirodata so ne{to da raboti. Dokolku postoi golem kopne` izrazen za hrana, duri i za vreme na treskata, pomalku e {tetno da se zadovoli toj kopne` so umereno koli~estvo na hrana otkolku toa da ne mu se dade na pacientot. Koga toj nema da mo`e da go naso~i svojot um kon ni{to drugo, organizmot nema da bide optovaren so malo koli~estvo na ednostavna hrana. (1870) 2T 384, 385

Sovet do eden postaSovet do eden postaSovet do eden postaSovet do eden postar propovednikr propovednikr propovednikr propovednik 314. Jas bev izvestena deka ti ima{ jadeno samo eden obrok na den za odredeno vreme; me|utoa znam deka toa e pogre{no vo tvojot slu~aj, zatoa {to mene mi be{e poka`ano deka tebe ti treba hranliva hrana, i deka ti be{e vo opasnost da se vozdr`uva{ premnogu. Tvojata sila ne bi se pokorila na tvojata te{ka disciplina. . . . Jas mislam deka si pogre{il vo toa {to si postel dva dena. Bog ne go bara{e toa od tebe. Jas te premoluvam da bide{ vnimatelen i da jade{ slobodno od dobrata zdrava hrana dva pati na den. Tvojata sila sigurno }e se namali i tvojot um }e izgubi ramnote`a vo slu~aj da ne go promeni{ svojot na~in na hranewe. Letter 2, 1872

Krajnosti vo Krajnosti vo Krajnosti vo Krajnosti vo ishranataishranataishranataishranata

Vrednosta na dosledniot stavVrednosta na dosledniot stavVrednosta na dosledniot stavVrednosta na dosledniot stav

315. Mnogu od gledi{tata koi {to se zastapuvani od adventistite na sedmiot den na{iroko se razlikuvaat od onie koi {to se zastapuvani od svetot voop{to. Onie koi {to ja zastapuvaat nepopularnata vistinata, nad site drugi, treba da se trudat taa da bide vo soglasnost so nivnite `ivoti. Tie ne treba da se obiduvaat da vidat kolku mnogu se razlikuvaat od drugite, tuku kolku blisku tie mo`at da dojdat do onie vrz koi {to tie posakuvaat da vlijaat, za da im pomognat da gi dostignat poziciite koi {to samite visoko gi vrednuvaat. Takov na~in na `ivot }e ja prepora~a vistinata koja {to tie ja dr`at. Onie koi {to se zastapnici na reformata vo ishranata treba preku ona {to go snabdevaat za svoite masi, da gi prezentiraat prednostite na higienata vo najdobro mo`no svetlo. Tie treba taka da gi prika`at nejzinite na~ela so koi bi ja prepora~ale do rasuduvaweto na iskrenite umovi. Postojat lu|e koi }e go otfrlat sekoe reformno dvi`ewe, kolku i da e toa razumno, dokolku nalo`uva ograni~uvawe na apetitot. Tie za sovet go pra{uvaat apetitot, namesto razumot i zakonite na zdravjeto. Site onie koi ja napu{taat tradicijata i ja zastapuvaat reformata }e bidat soo~eni so ovaa klasa na lu|e, i }e se smetaat za radikali, me|utoa tie neka prodol`at so na~inot na `ivot so koj zapo~nale. Me|utoa nikoj ne treba da dozvoli da sprotivstavuvaweto ili potsmevot go odvrati od delot na reforma, ili go navede da gleda so nepo~ituvawe kon nea. Onoj koj {to e ispolnet so istiot duh od koj be{e zadvi`en Daniel, nema da bide tesnograd ili vozgordean, tuku }e bide cvrst ili odlu~en vo zastapuvaweto na vistinata. Vo site svoi sredbi, dali e toa slu~aj so svoite bra}a ili drugite, toj nema da se oddale~i od na~eloto, dodeka vo isto vreme toj nema da zanemari da projavuva blagorodno, Hristovo trpenie. Koga onie koi {to ja zastapuvaat zdravstvenata reforma gi vodat ne{tata do krajnosti, toga{ narodot ne treba da se obvinuva dokolku se razo~ara. ^esto pati na{ata vera na takov na~in dobiva lo{ glas, i vo mnogu slu~aevi onie koi {to se svedoci na takvi javni poka`uvawa na nepostojanost nemo`at nikoga{ podocna da mislat deka postoi ne{to dobro vo reformata. Ovie ekstremisti ~inat pove}e {teta vo nekolku meseci, koja {to nema da mo`e da se koregira vo eden `ivoten vek. Tie se vklu~eni vo deloto koe satanata saka da go vidi kako napreduva. Dve klasi bea pretstaveni pred mene; prvo, onie koi `iveea spored seta svetlina koja {to Bog im ja dal, i vtora, onie koi {to se premnogu kruti vo sproveduvaweto na svoite ednostrani idei za reformata, prisiluvaj}i gi istite vrz drugite. Koga }e zavzemat nekoj stav, tie tvrdoglavo go zastapuvaat i skoro s# sproveduvaat bez merka. Prvata klasa ja prifati reformata zatoa {to drugite go storija toa. Tie ne se zdobile so ~isto razbirawe na nejzinite na~ela za samite sebesi. Mnogumina od onie koi {to ja ispovedaat vistinata istata ja imaat primeno zatoa {to nekoj drug go ima napraveno toa, i vo tekot na celiot `ivot tie ne mo`ele da dadat pri~ina za svojata vera. Toa e pri~ina zatoa {to tie se tolku nestabilni. Namesto da gi merat svoite motivi vo svetlinata na ve~nosta, namesto da se zdobijat so prakti~no znaewe za principite vrz koi le`at site nivni dela namesto da kopaat se do dnoto i i samite gradat vrz zdrav temel, tie ~ekorat vo svetlinata na fakelot od nekoj drug, i sigurno }e padnat. Drugata grupa na lu|e imaat pogre{ni pogledi za reformata. Tie prifa}aat premnogu siroma{na ishrana. Tie se izdr`uvaat sebesi so siroma{en kvalitet na hrana, prigotvena bez razmisluvawe za nejzinata hranlivost na organizmot. Va`no e hranata da bide gri`livo zgotvena, taka {to neizopa~eniot apetit mo`e da u`iva vo nea. Zatoa {to nie od princip, gi otfrlame ne{tata koi go nadraznuvaat `eludnikot i uni{tuvaat zdravjeto, nikoga{ ne treba da se iznesuva mislewete deka ona {to go jademe e od malo zna~ewe. Jas ne prepora~uvam osiroma{ena ishrana. Mnogumina na koi im e potrebna korista od zdravoto `iveewe, i spored sovesta go prifaat ona za koe veruvaat deka e takvo, se izmameni pretpostavuvaj}i deka reformiranata ishrana se sostoi od siroma{no meni na hrana, podgotvena bez vnimatelnost, koja glavno se sostoi od ka{i i taka nare~eni u{tipki, raskvaseni i te{ki. Nekoi upotrebuvaat mleko i golema koli~ina na {e}er vo ka{ite, mislej}i deka na toj na~in ja sproveduvaat zdravstvenata reforma. Me|utoa {e}erot i mlekoto soedineti zaedno se nakloneti da predizvikaat fermentacija vo stomakot, stanuvaj}i na toj na~in {tetni. Golemata upotreba na {e}erot vo kakva i da e forma doveduva do pre~ki vo organizmot, i ~esto e pri~initel za bolest. Nekoi mislat deka morat da jadat samo odredena koli~ina, i odreden

kvalitet, i se ograni~uvaat sebesi na dva ili tri vidovi na hrana. Me|utoa jadej}i premnogu mala koli~ina, i toa ne od najdobar kvalitet, tie ne primaat dovolno hranlivi sostojki. Tesnogradi idei, i prenaglasuvaweto na sitni ne{ta, bea golema pre~ka i povreda na zdravstvenoto delo. Mo`e da postoi takov napor vo ekonomijata vo podgotvuvaweto na hranata, taka {to namesto zdrava ishrana, taa stanuva osiroma{ena ishrana. [to e rezultatot od seto toa? - Slabokrvnost. Jas imam videno nekolku vidovi na bolest najte{ki da se izle~at, koi {to bea rezultat od osiroma{ena ishrana. Li~nostite na ovoj na~in koi bea pogodeni ne bea prinudeni zaradi siroma{tija da prifatat siroma{na ishrana, tuku toa go napravija so cel da gi sledat svoite pogre{ni idei za toa od {to se sostoi zdravstvenata reforma. Od den za den, od obrok vo obrok, isti produkti na hrana se podgotvuvani bez raznovidnost, s# dodeka kako rezultat na takvoto popu{tawe ne se pojavilo lo{o varewe i op{ta iznemo{tenost. (1890) CH 153-155

Pogre{ni idei za reformataPogre{ni idei za reformataPogre{ni idei za reformataPogre{ni idei za reformata 316. Ne site koi tvrdat deka veruvaat vo reformata vo ishranata se vistinski reformatori. Kaj mnogu lu|e reformata se sostoi samo vo isfrluvawe na nekoi nezdravi produkti. Tie ne gi razbiraat vo celost zdravstvenite principi, nivnite trpezi seu{te se pretrupani so {tetni delikatesi, i tie se daleku od toa da bidat primer za hristijanska umerenost i doslednost. Postojat i takvi koi, vo svojata `elba da bidat dobar primer, odat vo druga krajnost. Nekoi ne se vo mo`nost da ja kupat najpo`elnata hrana i namesto da koristat produkti koi najdobro }e go popolnuvaat toj nedostig, prifa}aat osiroma{ena ishrana. Nivnata hrana gi nema site sostojki potrebni za sozdavawe dobra krv. Nivnoto zdravje strada, sposobnostite se namaluvaat i nivniot primer govori poprvo protiv, otkolku za reformata vo ishranata. Drugi mislat deka, bidej}i zdravjeto bara ednostavna ishrana, ne treba da se posvetuva golemo vnimanie na podgotovkata i izborot na hranata. Nekoi se ograni~uvaat sebesi na mnogu siroma{na ishrana, bez dovolna raznovidnost da gi zadovoli potrebite na organizmot i stradaat kako posledica od toa.

Nametnuvawe na li~ni stavovi Onie koi samo delumno gi razbiraat principite na reformata naj~esto se i najkruti, ne samo vo li~noto sproveduvawe na svoite stavovi, tuku i vo nivnoto nametnuvawe na svoite semejstva i sosedi. Posledicite od nivnata pogre{na reforma, koi mo`at da se vidat vo nivnoto slabo zdravje i nivnite napori da gi nametnat svoite stavovi na drugite, na mnozina im davaat pogre{na pretstava za reformata vo ishranata i gi naveduvaat sosema da ja otfrlat. Onie koi gi razbiraat zdravstvenite zakoni i koi se rakovodeni od na~elata, }e odbegnuvaat krajnosti, kako vo popu{taweto taka i vo ograni~uvaweto. Nivnata hranata e taka odbrana koja nema samo da mu ugodi na apetitot, tuku i }e go izgradi i teloto. Tie se trudat da gi za~uvaat svoite `ivotni sili za povozvi{ena slu`ba na Boga i na lu|eto. Nivniot apetit e pod kontrola na razumot i sovesta, a tie se nagradeni so telesno i mentalno zdravje. Iako ne gi nametnuvaat svoite stavovi na drugite, nivniot primer e svedo{tvo vo polza na dobrite principi. Vakvite lu|e imaat golemo vlijanie vo polza na dobroto. Navistina postoi vistinska smisla vo reformata vo ishranata. Toj predmet treba vnimatelno i temelno da se prou~uva i nikoj ne smee da gi kritikuva drugite zatoa {to nivnite naviki ne se vo potpolna harmonija so negovite. Ne e mo`no da se donese nekoe nevnimatelno pravilo so koe bi se regulirale navikite na site, i nikoj ne smee da se smeta sebesi za kriterium za sekogo. Ne mo`at site da jadat ista hrana. Onaa hrana koja e vkusna i zdrava za eden mo`e da bide nevkusna, pa duri i {tetna za drug. Nekoi ne mo`at da upotrebuvaat mleko, a drugi od nego rastat; nekoi ne mo`at da podnesat me{unki ili grav; za drugi tie se zdravi. Za nekoi surovo podgotvenite `itarki se dobra hrana, dodeka drugi ne mo`at da gi upotrebuvaat. (1905) MH 318-320

Odbegnuvawe na osiroma{ena ishranaOdbegnuvawe na osiroma{ena ishranaOdbegnuvawe na osiroma{ena ishranaOdbegnuvawe na osiroma{ena ishrana

317. [to da ka`eme za osiroma{enata ishrana? Jas imam zboruvano deka koli~estvoto i kvalitetot na ishranata treba da bide vo stroga soglasnost so zakonite na zdravjeto. Me|utoa nie ne prepora~uvame siroma{na ishrana. Mene mi be{e poka`ano deka mnogumina imaat pogre{en pogled na zdravstvenata ishrana i zemaat premnogu slaba hrana. Tie se hranat so evtini namirnici od slab kvalitet, bezgri`no podgotvena, ne zemaj}i go pri toa vo predvid opstojuvaweto na organizmot. Va`no e da hranata bide podgotvena gri`livo, taka {to neizopa~eniot apetit mo`e da u`iva vo nea. Nikoj ne treba da dojde do pomisla deka ne e bitno {to jademe zatoa {to od princip nie ja otfrlame upotrebata na mesoto, puterot, za~inite, saloto i toa {to go nadraznuva `eludnikot i go uni{tuva zdravjeto. Ima lu|e koi {to odat vo krajnosti. Tie moraat da jadat sa-mo odredeno koli~estvo i kvalitet na hrana, i se ograni~uvaat samo na dva ili tri vidovi. Tie dozvoluvaat samo nekolku ne{ta da se iznesat pred niv i nivnite semejstva. Zemaj}i malku hrana, i toa ne od najdobar kvalitet, tie ne vnesuvaat s# ona {to e potrebno kako bi se nahranil organizmot. Siroma{nata hrana ne mo`e da se pretvori vo dobra krv. Siroma{na hrana }e proizvede siroma{na krv. (1870) 2T 366, 367 318. Bidej}i e pogre{no da se jade samo za da mu se ugodi na apetitot, toa ne zna~i deka nie treba da bideme ramnodu{ni vo pogled na na{ata hrana. Toa e pra{awe od najgolema va`nost. Nikoj ne treba samiot sebesi da se stavi na osiroma{ena ishrana. Mnogumina se pogodeni od bolest, i potrebna im e hranliva i dobro podgotvena hrana. Zdravstvenite reformatori, nad site drugi treba da vnimavaat da ne odat vo krajnosti. Teloto mora da ima dovolno hranlivi sostojki. (1890) CH 118

319. Dragi Brate _______ Vo minatoto ti ja ima{ praktikuvano zdravstvenata reforma premnogu strogo za tvoeto sopstveno dobro. Edna{, koga ti be{e mnogu bolen, Gospod mi dade poraka za da go spasi tvojot `ivot. Ti be{e premnogu reven vo ograni~uvaweto na tvojata ishrana na samo odredeni artikli na hrana. Dodeka jas se molev za tebe, mi bea dadeni zborovi za tebe kako bi te postavile na vistinskata pateka. Porakata be{e vo toa deka ti treba da si dozvoli{ poobilna ishrana. Upotrebata na mesnata hrana ne treba da bide sovetuvana. Upatstva ni bea dadeni nam vo pogled na hranata koja treba da bide koristena. Ti gi slede{e dadenite upatstva, zazdravi i seu{te si me|u nas. ^esto razmisluvam za upatstvata koi toga{ ti bea tebe dadeni. Imam dobieno mnogu dragoceni poraki koi {to treba{e da gi prenesam do bolnite i nesre}nite. Zaradi seto toa jas sum mu mnogu blagodarna, i go falam Gospoda. (1912) MS 59

Neka Neka Neka Neka menitmenitmenitmenito o o o vvvvariraariraariraarira

320. Nie vi sovetuvame da go promenite svojot na~in na `ivot, me|utoa dodeka go pravite toa treba da postapuvate razbirlivo. Jas poznavam semejstva koi ja imaat zameneto mesnata ishrana so siroma{na ishrana. Nivnata hrana e tolku siroma{no podgotvena taka {to `eludnikot se odvra}a od nea; takvite mi imaat ka`ano deka zdravstvenata reforma ne im odgovara i deka nivnata fizi~ka sila se namaluva. Tuka postoi edna pri~ina zo{to tie ne bile uspe{ni vo svoite napori da ja poednostavat ishranata. Tie pre{le na sosema siroma{na ishrana. Hranata e podgotvena bez golemo vnimanie i premnogu e ednoli~na. Ne e potrebno da ima pove}e vidovi na hrana pri eden obrok, me|utoa site obroci ne treba da bidat sostaveni od ista vid na hrana bez kakva i da e promena. Hranata treba da bide podgotvena na ednostaven na~in, me|utoa taa mora da bide vkusna kako bi go predizvikala apetitot. Vo va{ite jadewa ne treba da ima `ivotinska mast; taa mo`e samo da ja rasipe podgotovkata na hranata koja {to ti mo`e{ da ja pravi{. Jadete {to e mo`no pove}e ovo{je i zelen~uk. (1868) 2T 63

321. Mnogumina ja imaat pogre{no razbrano zdravstvenata reforma i imaat dobieno izvrteni idei za toa od {to se sostoi pravilnoto `iveewe. Nekoi iskreno mislat deka pravilnata ishrana se sostoi prete`no od pirea. Da se jade izobilno od toa nema da go osigura zdravjeto na organite za varewe, zatoa {to e premnogu te~no. Y.I., May 31, 1894

Razmisluvawe za individualnite potrebiRazmisluvawe za individualnite potrebiRazmisluvawe za individualnite potrebiRazmisluvawe za individualnite potrebi

322. Ti be{e vo zabluda smetaj}i deka tvojata sopruga od gordost saka da `ivee poudobno. Si & skratuval mnogu ne{ta i si bil skr`av kon nea. Nejze i e potrebna podobra hrana i nejzinata trpeza mora da bide poobilna; nejze & se potrebni site ne{ta koi mo`e{ da gi nabavi{ kako bi & ja olesnil nejzinata rabota kolku {to e mo`no pove}e. Me|utoa ti na seto toa ima{ gledano od pogre{na to~ka. Ti misle{e deka skoro s# {to mo`e da se jade be{e dovolno dobro dokolku samo ovozmo`uva odr`uvawe na `ivotot i silata. Postojano si zboruval deka na tvojata nejaka sopruga & e potrebna skromna ishrana. Me|utoa taa ne mo`e da go odr`i svoeto zdravje samo so onaa hrana koja tebe ti odgovara. Ima lu|e koi ne mo`at da `iveat od hranata koja e inaku mnogu dobra za drugi, duri i dokolku e podgotvena na ist na~in. Ti se zakanuva opasnost da otide{ vo krajnost. Tvojot organizam e vo sostojba da ja pretvori i mnogu ednostavnata i slaba hrana vo zdrava krv. Tvoite organi koi {to ja sozdavaat krvta se vo dobra sostojba. Me|utoa na tvojata sopruga & e potrebna mnogu poodbrana hrana. Dokolku ja vnesuva istata hrana koja {to ti ja pretvora{ vo dobra krv, nejziniot organizam nema da bide vo sostojba da ja iskoristi. Nejze & nedostasuva `ivotna sila i zaradi toa & e potrebna pobogata i pojaka ishrana. Bi trebalo da jade mnogu ovo{je i da ne se ograni~uva na ednoli~na hrana od den na den. Taa se dr`i za `ivotot so mnogu slabi vrski. Taa e bolna i potrebite na nejziniot organizam se sosema poinakvi od potrebite na edna zdrava li~nost. (1869) 2T 254

Da ne bide pri~ina za vremeto na nevoljiteDa ne bide pri~ina za vremeto na nevoljiteDa ne bide pri~ina za vremeto na nevoljiteDa ne bide pri~ina za vremeto na nevoljite

323. Vidov deka imate pogre{na pretstava za ma~eweto na svoite tela so toa {to ste se li{uvale od korisna hrana. Toa nekoi vo crkvata gi naveduva da mislat deka Bog e sigurno so vas, zatoa {to vo sprotivno ne bi ste se odrekle od samite sebesi i taka `rtvuvale. Me|utoa, jas vidov deka nitu edno od tie ne{ta nema da ve napravi posveti. Neznabo{cite go ~inat seto toa i nemaat nikakva nagrada za toa. Skru{en i ponizen duh pred Boga e od golema vrednost pred Negovite o~i. Jas vidov deka va{ite pogledi vo vrska so tie ne{ta se pogre{ni, i deka vie ja gledate crkvata i vnimavate na nea, zabele`uvaj}i male~ki ne{ta, namesto va{eto vnimanie da se svrti kon interesot na va{ata du{a. Bog ne postavil breme za svoeto stado vrz vas. Vie mislite deka crkvata se nao|a vo temnina, zatoa {to tie ne mo`at da gi vidat ne{tata kako {to vie gi gledate, i zatoa {to crkvata ne ide po istiot strog pat, po koj vie mislite deka treba da se odi. Jas vidov deka ste izmameni vo pogled na svojata dol`nost i dol`nosta na drugite. Nekoi oti{le vo krajnost vo pogled na ishranata. Tie se odlu~ile za strogiot pat i `iveele taka ednostavno {to nivnoto zdravje stradalo, bolesta napreduvala vo teloto, a hramot Bo`ji slabeel. . . Vidov deka Bog ne pobaruva da nekoj prifati takov `ivot na strogo {tedewe koj bi go oslabnal ili o{tetil hramot Bo`ji. Postojat dol`nosti i barawa vo Negovata re~ koi ja povikuvaat crkvata na poniznost i ma~ewe na du{ata, i zatoa nema potreba da kreirame krstovi i izmisluvame dol`nosti koi {to }e mu nanesat bolka na teloto so cel da se proizvede poniznost. Seto toa e nadvor od re~ta Bo`ja. Vremeto na nevoljite e tokmu pred nas; i toga{ serioznata potreba }e pobaruva od Bo`jiot narod da se odrekne od sebesi i da jade samo onolku kolku {to e dovolno za da se odr`i `ivot. Me|utoa Bog }e ne podgotvi za toa vreme. Vo toj stra{en ~as na{ata potreba }e bide Bo`ja povilna mo`nost za da ni ja dade Svojata zajaknuva~ka sila, i da go odr`i Svojot narod. . . Onie koi {to rabotat so svoite race moraat da ja hranat svojata sila za da ja izvr{uvaat rabotata. Isto taka i onie koi {to rabotat so re~ta i naukata moraat da ja hranat svojata sila; zatoa {to satanata i negovite zli angeli vojuvaat protiv niv so cel da ja razorat nivnata sila. Tie treba sekoga{ koga mo`at, da mu pru`at odmor na teloto i umot od te{kata rabota upotrebuvaj}i zdrava i silna hrana koja }e ja izgradi nivnata sila, zatoa {to tie }e bidat obvrzani vo celost da ja upotrebat. Vidov deka Bog ni najmalku ne se proslavuva dokolku i eden pome|u Negoviot narod si sozdava za sebesi vreme na nevolja. Tokmu pred Bo`jiot narod se nao|a vreme na nevolja i Toj }e gi podgotvi za toj stra{en sudir. (1859) 1T 205, 206

Koga zdravstvenata reforma stanuva zdravstvena izvitoperenostKoga zdravstvenata reforma stanuva zdravstvena izvitoperenostKoga zdravstvenata reforma stanuva zdravstvena izvitoperenostKoga zdravstvenata reforma stanuva zdravstvena izvitoperenost

324. Imam ne{to da ka`am vo vrska so krajnostite vo pogled na zdravstvenata reforma. Zdravstvenata reforma stanuva zdravstvena izvitoperenost, naru{itel na zdravjeto, koga se odi vo krajnosti. Ti nema da ima{ uspeh vo sanatoriumite vo koi se le~at bolnite, dokolku na pacientite im ja odredi{ istata hrana koja si ja odredil za sebesi i svojata sopruga. Jas te uveruvam deka tvoite idei vo podled na ishranata na bolnite ne se prepora~livi. Promenata e premnogu golema. Dodeka jas bi ja napu{tila mesnata hrana kako {tetna, bi mo`elo da se upotrebuva ne{to {to e pomalku {tetno, a toa se jajcata. Nemoj da go otstrani{ mlekoto od trpezata ili da ja zabrani{ negovata upotreba vo podgotvuvaweto na hranata. Mlekoto koe {to se upotrebuva treba da se zeme od zdravi kravi i treba da bide sterilizirano. Onie koi {to odat vo krajnosti vo odnos na zdravstvenata reforma, se nao|aat vo opasnost da podgotvuvaat nevkusni jadewa. Toa postojano se ~ini. Hranata stanala tolku nevkusna taka {to `eludnikot ja odbiva. Hranata koja {to im se dava na bolnite treba da bide raznovidna. Nim ne treba da im se davaat postojano isti jadewa. . . Jas ti go rekov ona {to imav zatoa {to primiv svetlina koja mi ka`a deka mu {teti{ na svoeto telo so siroma{na hrana. Moram da ti ka`am deka nema da bide dobro za tebe da gi pou~uva{ studentite onaka kako {to ti si storil vo pogled na ishranata, zatoa {to tvoite idei za otfrluvaweto na odredeni produkti nema da bide na pomo{ na onie na koi {to im e potrebna pomo{. Brate i sestro _______, imam celosna doverba vo vas, i mnogu posakuvam da imate telesno zdravje kako bi mo`ele da imate sovr{eno duhovno zdravje. Nedostigot na pogodna hrana ima pri~ineto vie da stradate tolku te{ko. Vie ne ste ja vnesuvale hranata koja mo`ela da gi podigne va{ite oslabeni telesni sili. Vie ne smeete da se odreknete od dobrata, zdrava hrana. Svoevremeno Doktorot _______ se obide da go pou~uva na{eto semejstvo kako da gotvi spored zdravstvenata reforma, onaka kakvi {to bea negovite gledi{ta, bez sol i seto ona drugo ne{to koe mo`e da ja za~ini hranata. Spored toa, se odlu~iv da ja probam, me|utoa mojata sila tolku opadna, taka {to be{e potrebno da napravam nekoja promena. Noviot na~in na postapuvawe be{e prifaten so golem uspeh. Jas ova vi go zboruvam zatoa {to znam deka ste vo realna opasnost. Hranata treba da bide podgotvena na takov na~in kako bi bila korisna. Taa ne smee da bide li{ena od seto ona koe na organizmot mu e potrebno. Gospod gi povikuva bratot i sestrata ________ na reforma, i od vreme navreme da se odmoraat. Ne e dobro za vas da prevzemate bremiwa kako {to toa go imate praveno vo minatoto. Dokolku ne vnimavate, vie }e go `rtvuvate `ivotot koj {to e tolku dragocen vo Bo`jite o~i. “Ne si pripa|ate samo na sebesi; skapo ste kupeni: zatoa proslavete go Boga vo svoite tela i vo svoite du{i, koi se Bo`ji.” . . . Nemojte da odite vo krajnost vo pogled na zdravstvenata reforma. Nekoi od na{ite lu|e se mnogu nevnimatelni vo pogled na pra{awata na zdravstvenata reforma. Me|utoa zaradi toa {to nekoi se daleku zaostanati, vie ne smeete, kako bi im dale primer, da bidete ekstremisti. Vie ne smeete da se li{uvate od onoj vid na hrana koja {to sozdava dobra krv. Va{ata privrzanost kon vistinskite principi ve vodi da ja prifatite ishranata koja vi dava iskustvo koe nema da bide preporaka za zdravstvenata reforma. Toa e opasnost za vas. Koga }e voo~ite deka telesno ste stanale slabi, neophodno e vedna{ da pristapite kon promeni. Vnesete go vo svojata ishrana ona {to ste go izostavile. Va{a dol`nost e toa da go napravite. Zemete jajca od zdrava `ivina. Upotrebuvajte surovi ili vareni jajca. Nevarenite jajca stavete gi vo najdobroto neprevrieno vino koe {to mo`ete da go najdete. Toa na va{eto telo }e mu go dade ona {to mu e neophodno. Nitu za eden moment nemojte da pretpostavite deka ne e vo red toa da go napravite. . . Nie go cenime va{eto iskustvo kako lekar, me|utoa sepak velam deka mlekoto i jajcata treba da bidat vklu~eni vo va{ata ishrana. Bez tie artikli zasega ne mo`e da se pominuva, i naukata za nivnoto neupotrebuvawe ne treba da bide pou~uvana. Vie se nao|ate vo opasnost premnogu tesno da gledate na zdravstvenata reforma i sebesi da si odreduvate hrana koja nema da ve potkrepi. . . Se nadevam deka }e obrnete vnimanie na zborovite koi {to vi gi upativ. Mene mi be{e poka`ano deka nema da mo`ete da bidete vo mo`nost da izvr{uvate najuspe{no vlijanie na poleto na zdravstvenata reforma, se dodeka vo nekoi ne{ta ne stanete mnogu poslobodoumni kon sebesi i kon drugite. ]e dojde vreme koga mlekoto nema da mo`e taka slobodno da se koristi kako sega: me|utoa denes ne e vreme da go otfrlime. Jajcata imaat takvo svojstvo {to lekovito

deluvaat vo potisnuvaweto na otrovite. I dodeka se dadeni predupreduvawa protiv upotrebuvaweto na ovie namirnici vo semejstvata kade {to decata se nau~eni na niv, duri i nadvladeani so navikata na onanija; ne bi smeele da go smetame kako odreknuvawe od na~elata ako upotrebuvame jajca od koko{ka koi se dobro zgri`eni i pravilno hraneti. . . Bog gi povikuva onie za koi Hristos umrel da se gri`at za sebesi i da im dadat dobar primer na drugite. Brate, ti ne treba da go napravi{ pra{aweto na ishranata da bide test za Bo`jiot narod, zatoa {to tie }e izgubat doverba vo u~ewata koi idat do najdalekuse`nata vistina. Gospod saka Negoviot narod da bide dosleden vo sekoja to~ka na zdravstvenata reforma, me|utoa ne smeeme da odime vo krajnosti. Pri~ina za slaboto zdravje na doktorot _________ e preteranoto tro{ewe na kapitalot na li~noto zdravje, a potoa propu{tawe da prekumernata koli~ina se nadomesti so zdrava, korisna i vkusna hrana. Brate, posveti mu go celiot svoj `ivot na Onoj koj {to be{e raspnat zaradi tebe, me|utoa nemoj da se stesnuva{ sebesi na slaba ishrana, zatoa {to na toj na~in pogre{no ja pretstavuva{ zdravstvenata reforma. Dodeka se borime protiv glutonijata i neumerenosta nie treba da se setime na sredstvata i orudijata na vistinata na Evangelieto koi {to se pod vlijanie na zdravoto rasuduvawe. Za da go zavr{ime na{eto delo vo celost, morame da gi priznaeme uslovite na koi ~ove~koto semejstvo im e podlo`no. Bog se gri`i za onie koi {to `iveat vo raznite zemji na svetot. Onie koi {to sakaat da bidat Bo`ji sorabotnici moraat gri`livo da imaat vo predvid kako da ja podu~uvaat zdravstvenata reforma vo golemoto Bo`je lozje. Tie moraat vnimatelno da rabotat vo odreduvaweto na hranata koja treba, a koja ne treba da se jade. ^ove~kite glasnici mora da se soedinat so bo`estveniot Pomo{nik vo iznesuvaweto na porakata na milosta kon mno{tvoto koe {to Bog saka da go spasi. Nie treba da stapime vo vrska so masite na lu|e. Dokolku zdravstvenata reforma im se iznesuva vo najekstremen oblik, }e se napravi {teta. Nie barame od niv da ja napu{tat upotrebata na mesoto, ~ajot i kafeto. Toa e dobro. Me|utoa nekoi zboruvaat deka mlekoto isto taka treba da se ostavi. Ova e predmet koj pobaruva vnimatelno razgleduvawe. Postojat siroma{ni semejstva ~ija {to ishrana se sostoi od leb i mleko i malku ovo{je dokolku mo`at da dojdat do nego. Mesnata hrana treba da se ostavi, me|utoa zelen~ukot treba da se podgotvi na vkusen na~in so malku mleko, pavlaka ili ne{to soodvetno. Koga im se zboruva za zdravstvenata reforma siroma{nite velat: “[to }e jademe? Nie ne mo`eme da si dozvolime da kupime zrnesti plodovi za hrana.” Koga im go propovedav Evangelieto na siroma{nite, dobiv upatstvo da im ka`am da ja jadat samo onaa hrana koja {to e najhranliva. Jas ne mo`am da im ka`am: “Vie ne smeete da upotrebuvate jajca ili mleko, ili pavlaka; vie ne smeete da upotrebuvate puter vo podgotovkata na hranata. Evangelieto mora da im se propoveda na siroma{nite i seu{te ne e dojdeno vremeto da se prepi{e najstrogata dieta. ]e dojde vreme koga nie }e morame da ostavime nekoi od namirnicite koi sega gi upotrebuvame kako {to se: mlekoto, pavlakata i jajcata; me|utoa mojata poraka e – ne doveduvajte se sebesi prerano vo vremeto na nevoljite, ma~ej}i se sebesi so smrt. Po~ekajte dodeka Gospod go podgotvi patot pred vas. Reformite koi {to odat do najvisok stepen mo`at da odgovaraat na izvesna grupa koja {to e vo mo`nost da gi zameni site onie artikli koi gi napu{tila. Me|utoa ovaa grupa pretstavuva isklu~itelno malcinstvo me|u onie na koi ovoj test im izgleda nepotreben. Ima takvi koi se obiduvaat da se vozdr`at od seto ona {to e proglaseno za {tetno. Tie ne go snabduvaat teloto so dobra hrana. {to predizvikuva nivno slabeewe i nesposobnost za rabota. Na toj na~in reformata go gubi svojot ugled. Deloto koe {to sme se obidele da go izgradime e urnato od ~udnite barawa koi {to Bog ne gi postavuva. Silata na crkvata na takov na~in e namalena. Me|utoa, Bog }e se vme{a da go spre~i rezultatot od ovie preterano revnosni idei. So Evangelieto treba da se izmiri ~ove~kiot rod. Toa treba da gi sobere bogatite i siroma{nite kraj Isusovite noze . . . Jas, me|utoa, sakam da ka`am deka Bog }e ni otkrie koga }e bide vremeto koga pove}e nema da bide bezbedna upotrebata na mlekoto, pavlaka, puterot i jajcata. Ne treba da se zastapuvaat krajnosti vo zdravstvenata reforma. Pra{aweto za upotrebata na mlekoto, puterot i jajcata samo }e go re{i svojot problem. Za sega nie nemame odgovornost kon ova pra{awe. Neka na{ata umerenost & bide poznata na site lu|e. Letter 37, 1901

325. Minata no} zboruvav vo son so Doktor ________. Jas nemu mu rekov: “Ti seu{te treba da vodi{ gri`a vo pogled na krajnostite vo ishranata. Ti ne smee{ da odi{ vo krajnost vo odreduvaweto na ishranata za samiot sebesi, nitu za svoite pomo{nici i bolnite vo sanatoriumot. Pacientite pla}aat dobro za svoeto smestuvawe i treba da imaat dobar izbor na hrana. Nekoi }e dojdat vo sanatoriumot vo takva sostojba koja {to pobaruva strogo odreknuvawe od apetitot i najednostavno meni. Me|utoa, koga nivnoto zdravje }e se podobri, tie treba obilno da zemaat dobra hrana.” Letter 37, 1904

Hranata treba vkusno da se prigotviHranata treba vkusno da se prigotviHranata treba vkusno da se prigotviHranata treba vkusno da se prigotvi

326. Zdravstvenite reformatori, treba pove}e od site drugi vnimatelno da gi odbegnuvaat krajnostite. Teloto mora da ima dovolno hrana. Nie ne mo`eme da `iveeme samo od vozduh; nitu mo`eme da go zapazime zdravjeto dokolku ne zemame dovolno dobra hrana. Hranata treba da bide dobro podgotvena kako bi bila vkusna. (1867) 2T 538

327. Ishrana na koja {to & nedostasuvaat hranlivi sostojki mu nanesuva sramota na deloto na zdravstvenata reforma. Nie sme smrtnici i morame da se snabduvame so hrana koja pravilno }e go hrani teloto. Nekoi od na{ite lu|e, dodeka svesno se vozdr`uvaat od upotreba na nezdrava hrana, ja zanemaruvaat upotrebata na namirnicite koi {to se potrebni za odr`uvawe na teloto. Onie ~ii{to odnos kon zdravstvenata reforma odi vo krajnost, se vo opasnost da podgotvuvaat nevkusni i blutkavi jadewa koi {to ne se hranlivi. Hranata treba da bide podgotvena na takov na~in kako bi bila vkusna i hranliva. Taa ne treba da bide li{ena od ona {to mu e potrebno na teloto. Jas upotrebuvam malku sol, i sekoga{ sum go upotrebuvala zatoa {to solta, namesto da e {tetna, vsu{nost & e neophodna na krvta. Zelen~ukot treba da bide podgotven so malku mleko ili pavlaka, ili so ne{to drugo {to e od ista vrednost. I pokraj dadenite predupreduvawa za opasnostite od zaboluvawa zaradi upotrebata na puterot, i zlata od obilnata upotreba na jajcata vo ishranata na malite deca, nie sepak ne smeeme upotrebata na jajcata od dobro ~uvanite i pravilno hranetite koko{ki da ja smetame kako povreda na na~elata. Jajcata imaat svojstvo ~ie {to lekovito dejstvo potisnuva odredeni otrovi. Nekoi pak, vozdr`uvaj}i se od mleko, jajca i puter, zanemarile da go snabduvaat teloto so zdrava hrana, {to gi oslabnalo i onesposobilo za rabota. Na toj na~in zdravstvena reforma ima steknato lo{ ugled. Deloto koe se obidovme cvrsto da go izgradime e razni{ano so ~udnite barawa koi Bog ne gi postavuva, i silite na Crkvata so toa se namaleni. Me|utoa Bog }e se zame{a da gi spre~i posledicite na ovie premnogu revni idei. Evangelieto treba da gi pomiri gre{nite lu|e. Toa treba da gi sobere bogatite i siroma{nite kraj nozete Hristovi. ]e dojde vreme koga }e mora da ostavime nekoi namirnici koi {to sega gi upotrebuvame, kakvi {to se: mlekoto, pavlakata i jajcata. Me|utoa ne e potrebno da navle~eme vrz sebesi nevolja so predvremeni i neumerni ograni~uvawa. Po~ekajte dodeka okolnostite toa go pobaraat i dodeka Gospod za toa ne go podgotvi patot. Onie koi {to sakaat uspe{no da gi objavat na~elata na zdravstvenata reforma mora od Bo`jiot zbor da napravat svoj voda~ i sovetnik. Edinstveno dokolku taka ~inat, kako u~iteli na na~elata na zdravstvenata reforma mo`at da bidat vo povolna polo`ba. Nikoga{ da ne svedo~ime protiv zdravstvenata reforma so toa {to }e ja zanemarime upotrebata na zdravata, vkusna hrana na mestoto na {tetnite namirnici koi {to sme gi otfrlile. Nikoga{ nemojte da pottiknuvate `elba za hrana koja {to nadraznuva. Jadete samo ednostavna, zdrava hrana i postojano zablagodaruvajte mu na Boga za na~elata na zdravstvenata reforma. Vo site ne{ta bidete vistiniti i pravi, i }e izvojuvate dragoceni pobedi. (1909) 9T 161-163

[tetno vlijanie na onie koi {to odat vo krajnosti[tetno vlijanie na onie koi {to odat vo krajnosti[tetno vlijanie na onie koi {to odat vo krajnosti[tetno vlijanie na onie koi {to odat vo krajnosti

328. I dodeka ve predupreduvame da ne preteruvate vo jadeweto, duri i od najdobriot kvalitet na hrana, nie isto taka gi predupreduvame onie koi {to odat vo krajnost, da ne vozdigaat la`no merilo, nastojuvaj}i sekoj eden da go dovedat do nego. (1870) 2T 374, 375

329. Mi be{e poka`ano deka bra}ata B. i C.,go obes~estile Bo`joto delo. Tie vrz nego navlekle damka koja {to nikoga{ celosno nema da se otstrani. Mi be{e poka`ano deka semejstvoto na na{iot drag brat D. Dokolku ovaj brat dobie{e vistinska pomo{ vo vistinsko vreme, sekoj ~len na negovoto semejstvo bi bil do denes `iv. Vistinsko e ~udo {to zakonite na zemjata ne bile primeneti vo ovoj slu~aj zaradi lo{o postapuvawe. Toa semejstvo umira{e zaradi nedostatok na hrana – najednostavna i najskromna hrana. Tie umirale od glad vo zemja na izobilstvo. Vrz niv vlijae{e eden po~etnik. Mladiot ~ovek ne umre od bolest tuku od glad. Hranata bi go zajaknala negovoto telo i bi ja odr`ala ma{inerijata vo dvi`ewe. Vreme e ne{to da se stori kako po~etnicite bi se spre~ile da odat vo poliwata i da ja zastapuvaat zdravstvenata reforma. Nivnite dela i zborovi moraat da se onevozmo`at; zatoa {to ~inat pove}e {teta otkolku {to najmudrite lu|e, so svoeto najdobro vlijanie }e mo`at da ja spre~at. Ne e vozmo`no najpodgotvenite zastapnici na zdravstvenata reforma potpolno da gi odvratat mislite na javnosta od predrasudite nastanati zaradi pogre{noto deluvawe na ovie lu|e koi {to odat vo krajnost, i taka go postavat golemiot predmet na zdravstvenata reforma na vistinska osnova vo zaednicata vo koja {to ovie lu|e odigrale uloga. Vratata isto taka e zatvorena do golem stepen, taka da do nevernicite ne mo`e da dopre sega{nata vistina za Sabotata i skore{noto doa|awe na na{iot Spasitel. Najdragocenite vistini lu|eto gi imaat otfrleno kako nedostojni za slu{awe. Za ovie lu|e obi~no se zboruva kako za pretstavnici na zdravstvenata reforma i ~uvari na Sabotata. Golema odgovornost po~iva na onie koi {to na takov na~in stanale kamen na sopnuvawe za nevernicite. (1870) 2T 384-387

Nametnuvawe na li~ni mislewa i li~ni merilaNametnuvawe na li~ni mislewa i li~ni merilaNametnuvawe na li~ni mislewa i li~ni merilaNametnuvawe na li~ni mislewa i li~ni merila 330. Dojdeno e vremeto koga zdravstvenata reforma vo svojata va`nost treba da bide primena od mnogumina koi {to se na odgovorni visoki kako i poniski polo`bi. Me|utoa nie ne treba da dozvolime ni{to da ja pomra~i vesta koja {to ja nosime, Vesta na Tretiot angel, koja e povrzana so Vesta na Prviot i Vtoriot angel. Nie ne smeeme da dozvolime pomalku va`ni ne{ta da ne zatvorat vo mal krug, od kade {to nema da mo`eme da dobieme sloboden pristap do narodot. Na crkvata i na svetot mu e potrebno na{eto vlijanie, site talenti koi {to Bog ni gi dal. S# {to imame treba da se nameni vo Negovata slu`ba. Vo iznesuvaweto na Evangelieto, izostavete gi site svoi li~ni mislewa. Nie imame vest koja {to treba da se objavi do celito svet, i Gospod saka Negovite slugi vo svetost da ja ~uvaat doverbata koja {to Toj im ja dal. Na sekoj ~ovek Bog mu dal rabota. Zaradi toa da ne nosime la`na vest. Veli~estvenata svetlina na zdravstvenata reforma ne treba da se istura na nedosledni problemi. Nedoslednosta na eden po~iva vrz site vernici i zatoa koga eden ide vo krajnost se nanesuva golema {teta na Bo`joto delo. Odeweto vo krajnost e problem od koj {to treba da se pla{ime. Toa me primoruva da zboruvam kako bi spre~ila da ne{tata da se razberat pogre{no, kako svetot ne bi imal pri~ina da misli deka adventistite na sedmiot den se grupa na ekstremisti. Koga nastojuvame da gi izvle~eme lu|eto od ognot od edna strana, vistinskite zborovi koi {to toga{ treba da se izgovorat, za da se koregira zloto, se upotrebuvaat kako bi se opravdalo popu{taweto od druga strana. Neka Bog ne zapazi od ~ove~ki merila i krajnosti. Neka nikoj ne istaknuva gledi{ta koi {to pretstavuvaat krajnosti vo odnos na toa {to treba da jademe ili pieme. Gospod dal svetlina. Neka na{iot narod ja prifati svetlinata i neka ~ekori vo nea. Potrebno e da dojde do golemo umno`uvawe na znaeweto za Boga i Isusa Hrista. Ova znaewe e ve~en `ivot. Umno`uvawe na pobo`nosta, na dobrata, poniznata i duhovnata vera }e go postavi na{iot narod vo polo`ba od kade tie }e mo`at da u~at od golemiot U~itel. ]e dojde vreme koga nema da bide bezbedna upotrebata na mlekoto. Me|utoa, dokolku kravite se zdravi i dokolku mlekoto e dobro svareno, toga{ ne e potrebno predvremeno da se sozdava vreme na nevolji. Neka nikoj ne smeta deka mora do sitnici da se objavi vesta za toa {to na{iot narod treba da iznese na trpeza. Tie koi {to go zavzemaat ovoj kraen stav na krajot }e sogledaat deka rezultatot ne e takov kakov {to go o~ekuvale. Gospod }e ne vodi so Svojata desna raka, dokolku sakame da bideme vodeni. Qubovta i ~istotata – toa se rodovi koi gi ra|a dobroto drvo. Sekoj koj {to qubi e roden od Boga i go poznava Boga.

Jas dobiv upatstvo da im ka`am na onie vo ________ konferencija, koi {to bile taka revnosni po pra{awata na zdravstvenata reforma, nametnuvaj}i svoi mislewa i pogledi na drugite, deka Bog ne im ja dal taa nivna poraka. Jas im rekov deka ako gi ubla`at i pot~inat svoite nasledeni i steknati naklonetosti, vo koi ima mnogu tvrdoglavost, }e sogledaat deka im e potrebno obra}awe. “Ako se qubime eden so drug, Bog prebiva vo nas i Negovata qubov stanuva sovr{ena vo nas. . . Bog e qubov, i onoj koj prebiva vo qubovta, prebiva vo Boga i Bog vo nego”... ^ove~kata mudrost mora da se soedini so Bo`estvenata mudrost i blagodat. Da bideme sokrieni vo Hrista. Da rabotime gri`livo kako bi go dostignale vozvi{enoto merilo koe {to Bog ni go postavil – moralnoto preobrazuvawe preku Evangelieto. Bog ne povikuva da napreduvame na vistinskite pateki, da gi izramnime patekite za svoite nozi, kako hromite ne bi skrenale od patot. Toga{ Hristos }e bide zadovolen. Letter 39, 1901

Gre{ka vo sprotivstavuvawe na krajnostiteGre{ka vo sprotivstavuvawe na krajnostiteGre{ka vo sprotivstavuvawe na krajnostiteGre{ka vo sprotivstavuvawe na krajnostite

331. Bratot i sestrata ________ popu{taj}i vo jadeweto imaat otideno vo krajnost i vnele poremetuvawe vo institucijata. Sega neprijatelot bi sakal kolku {to e toa mo`no da ve potisne vo druga krajnost – da upotrebuvate osiroma{ena ishrana. Bidete vnimatelni da imate vramnote`en um i razumni idei. Barajte mudrost od neboto i mudro rabotete. Dokolku zavzemete ekstremen stav, }e bideme obvrzani da se otka`ete od istiot i toga{ kolku i da ste sovesni, }e izgubite doverba vo svoeto zdravo rasuduvawe, a na{ite bra}a i sestri i nevernicite }e izgubat doverba vo vas. Nemojte da odite podaleku otkolku {to imate vistinska svetlina od Boga. Nemojte da prifatite ~ove~ki idei, tuku deluvajte mudro vo strav Gospodov. Dokolku gre{ite, neka toa ne bide vo oddale~uvawe od narodot, zatoa {to toga{ ja se~ete vrskata na svoeto vlijanie i ne mo`ete da napravite kakvo i da e dobro. Podobro da gre{ite pokraj narodot, otkolku celosno da bidete odvoeni od nego, zatoa {to vo toj slu~aj ima nade` da go povedete narodot so sebe, me|utoa nema potreba da se gre{i na koja i da e strana. Ne e potrebno da vleguvate vo voda, nitu vo ogan, tuku odete po sredniot pat odbegnuvaj}i gi site krajnosti. Nemojte da dozvolite da izgleda deka ste ednostran~iv, nevramnote`en voda~. Nemojte da upotrebuvate siroma{na hrana. Neka nikoj ne vlijae vrz vas za da ja usvoite osiroma{enata ishrana. Podgotvete hrana na zdrav i vkusen na~in; podgotvete ja hranata na ubav na~in kako pravilno bi ja pretstavile zdravstvenata reforma. Do golemo nazaduvawe vo zdravstvenata reforma se ima dojdeno zatoa {to ograni~eni umovi upravuvale so nea i ja dovele do takvi krajnosti taka {to toa sozdalo odvratnost kon nea namesto lu|eto da se obratat kon nea. Jas bev tamu kade {to bea sprovedeni ovie krajnosti. Zelen~ukot be{e podgotven samo so voda i seto ostanato na sli~en na~in. Ovoj na~in na gotvewe e zdravstvena izvitoperenost. Me|utoa, ima nekoi umovi koi {to se taka konstituirani taka {to }e prifatat s# {to nosi obele`je na stroga ishrana ili reforma od koj i da e vid. Bra}a i sestri bi sakala da ste umereni vo site ne{ta, me|utoa bidete vnimatelni da ne ja preminete merkata ili ja odvedete na{ata ustanova vo takov tesnina i da s# se zavr{i vo edna to~ka. Vie ne smeete da go prifatite sekoe ~ove~ko mislewe, tuku bidete vramnote`eni, blagi i polni so doverba vo Boga. Letter 57, 1886

Da se odbegnuvaat dvete krajnostiDa se odbegnuvaat dvete krajnostiDa se odbegnuvaat dvete krajnostiDa se odbegnuvaat dvete krajnosti

332. Znam deka mnogumina me|u na{ite bra}a i sestri i so srceto i so `ivotot & se protivat na zdravstvenata reforma. Jas ne zastapuvam nikakvi krajnosti. Me|utoa, koga gi pregleduvav svoite rakopisi, vidov odlu~ni svedo{tva i predupreduvawa za opasnostite koi {to mu se zakanuvaat na na{iot narod zatoa {to gi podr`uva obi~aite i navikite na svetot vo popu{taweto na samiot sebesi, vo zadovoluvaweto na apetitot i gordosta na oblekuvaweto. Moeto srce e bolno i `alosno zaradi vakvata situacija. Nekoi velat deka nekoi od na{ite bra}a premnogu go naglasuvale ova pra{awe. Me|utoa, samo zatoa {to nekoi rabotele nevnimatelno, nametnuvaj}i gi svoite ~uvstva vo odnos na zdravstvenata reforma vo site priliki, smee li nekoj da se osmeli da ja zadr`i vistinata za ovoj predmet? Lu|eto od ovoj svet se nao|aat daleku vo sprotivna krajnost na popu{tawe i neumerenost vo jadewe i piewe; a rezultat na toa, izobilie na pohotni naviki.

Mnogumina od onie koi {to se podgotvuvale da vr{at rabota za U~itelot sega se nao|aat vo smrtna senka, zatoa {to ne ~uvstvuvale deka vrz niv po~iva sveta obvrska da gi po~ituvaat zakonite na zdravjeto. Zakonite na teloto se navistina Bo`ji zakoni; me|utoa ovoj fakt se ~ini kako da e zaboraven. Nekoi prifatile na~in na ishrana koj {to ne mo`e da gi odr`i vo zdravje. Tie ne nabavile vredna hrana koja {to mo`e da gi zameni {tetnite proizvodi i ne go razgledale faktot deka vo podgotvuvaweto na dobrata i zdrava hrana mora da se poka`e dobra smisla i ume{nost. Teloto mora pravilno da se hrani kako bi ja izvr{uvalo svojata rabota. Sprotivno e na zdravstvenata reforma, posle otfrlawe na golem broj na nezdravi jadewa, da odime vo druga krajnost, namaluvaj}i ja do najgolema merka koli~inata i kvalitetot na hranata. Namesto toa da bide zdravstvena reforma, toa e zdravstvena izopa~enost. (1900) 6T 373, 374 [Va`nost na upatstvata za podgotvuvawe na zdrava, vkusna hrana – Vidi “Gotva~ki u~ili{ta” vo Otsekot XXV]

Ishrana za vreme na bremenostaIshrana za vreme na bremenostaIshrana za vreme na bremenostaIshrana za vreme na bremenosta

Vlijanija pred ra|awetoVlijanija pred ra|awetoVlijanija pred ra|awetoVlijanija pred ra|aweto 333. Mnogu roditeli gledaat na posledicite na vlijanijata pred ra|aweto kako na bezna~ajna pojava, me|utoa neboto na toa ne gleda taka. Porakata donesena od Gospodov angel i povtorena dva pati, poka`uva deka taa go zaslu`uva na{eto najgolemo vnimanie. Vo zborovite upateni do ovaa evrejska majka, Gospod im se obratil na site majki od sekoe vreme. “Neka se ~uva”, rekol angelot; “i da vnimava na s# {to & zapovedav.” Blagosostojbata na deteto }e bide pogodena od navikite na majkata. Nejzinite apetiti i strasti treba da bidat kontrolirani od principite. Postoi ne{to od koe mora da se odvratuva, ne{to protiv koe mora da se bori, dokolku veruva deka Bog ja ispolnuva Svojata namera so nea vo toa {to & dal dete. Ako taa si popu{ta sebesi pred ra|aweto na deteto, ako e sebi~na, netrpeliva i polna so barawa - ovie crti }e se odrazat vo naklonetostite na deteto. Na toj na~in u{te pri ra|aweto mnogu deca nasledile re~isi nepobedlivi naklonetosti kon zloto. No dokolku majkata nepokoleblivo se dr`i do dobrite principi, ako e umerena i po`rtvuvana, ako e qubezna, prijatna i nesebi~na, taa mo`e da gi prenese ovie skapoceni karakterni crti na svoeto dete. Zapovedta koja na majkata & zabranuva upotreba na vino e mnogu jasna. Sekoja kapka `estok pijalak {to taa }e ja zeme za da go zadovoli apetitot go zagrozuva fizi~koto, mentalnoto i moralnoto zdravje na nejzinoto dete i pretstavuva direkten grev protiv Sozdatelot. Ima mnogu sovetnici koi tvrdat deka sekoja `elba na idnata majka treba da bide zadovolena; odnosno, deka dokolku taa posaka nekoj prehramben artikl, bez ogled kolku e {teten, treba da & se dozvoli slobodno da u`iva vo nego. Vakviot sovet e la`en i zlonameren. Fizi~kite potrebi na idnata majka ne smeat vo nikoj slu~aj da bidat zapostaveni. Od nea zavisat dva `ivota i treba da imame ne`no razbirawe za nejzinite `elbi i velikodu{no da gi ispolnuvame nejzinite potrebi. No vo ovoj period, pove}e od bilo koga, taa treba da odbegnuva, vo ishranata i vo s# drugo, s# {to mo`e da gi oslabne fizi~kite ili mentalni sili. So zapoved od samiot Bog, nejze & e nalo`ena najsveta obvrska da projavuva samokontrola. (1905) MH 372, 373 334. Koga Bog sakal da go podigne Samson kako osloboditel na svojot narod, Toj i dal nalog na majkata kako da `ivee pred ra|aweto na svoeto dete. Istata zabrana trebalo od samiot po~etok da se odnesuva i na deteto, zatoa {to toa kako nazirej trebalo da bide posveteno na Boga od svoeto ra|awe. Bo`jiot angel i se javil na Manoevata `ena i ja izvestil deka }e ima sin; i vo svetlina na toa i dal va`ni upatstva: “Tuku sega ~uvaj se, te molam, i ne pij vino nitu `estok pijalok, i da ne jade{ ni{to ne~isto.” Bog imal va`na rabota za vetenoto Manoevo dete i bilo potrebno da mu se obezbedat sposobnosti koi bile potrebni za toa delo, taka da navikite na majkata i deteto morale da bidat taka gri`livo odredeni. “Zatoa sega ne pij vino nitu `estok pojalok,” bilo upatstvo za `enata na Manoe, “i ne jadi ni{to ne~isto; se {to sum i zapovedal neka dr`i.” Navikite na majkata }e

vlijaat vrz deteto za dobro ili lo{o. Taa sama mora da se upravuva po na~elata, i mora da se pridr`uva do umerenost i samoodreknuvawe, dokolku saka napredok za svoeto dete. (1890) C.T.B.H. 37, 38

“Neka se ~uva!”“Neka se ~uva!”“Neka se ~uva!”“Neka se ~uva!” 335. Zborovite izgovoreni do Manoevata `ena sodr`at vistina koja bi bila dobro dene{nite majki da ja prou~uvaat. Zboruvaj}i i na ovaa majka, Gospod zboruva{e do site zagri`eni i `alosni majki na generaciite koi {to doa|ale. Da, sekoja majka mo`e da ja razbere svojata dol`nost. Taa bi trebalo da znae deka karakterot na svoite deca pove}e zavisi od nejzinite naviki pred nivnoto ra|awe i nejzinite li~ni napori posle nivnoto ra|awe, otkolku od nadvore{nite prednosti ili nepovolnosti. “Neka se ~uva,” rekol angelot. Neka stoi podgotvena da se sprotivstavi na isku{enieto. So nejzinite apetit i strasti treba da vladee na~eloto. Na sekoja majka mo`e da & se ka`e: “Neka se ~uva!” Postoi ne{to od koe mora da se odvratuva, ne{to protiv koe mora da se bori, dokolku veruva deka Bog ja ispolnuva Svojata namera so nea vo toa {to & dal dete. . . Majkata, koja {to e podgotven u~itel na svoite deca, mora pred nivnoto ra|awe, da sozdade navika na samoodreknuvawe i samokontrola, zatoa {to ona }e im gi predade svoite osobini, svoite cvrsti ili slabi crti na karakterot. Neprijatelot na du{ite go razbira toj predmet mnogu pove}e otkolku mnogu roditeli. Toj }e ja dovede majkata vo isku{enie, znaej}i deka dokolku taa ne mu se sprotivstavi, mo`e preku nea da deluva na nejzinoto dete. Bog e edinstvena nade` na majkata. Taa mo`e da pribegne kon Nego za blagodat i sila. Taa nema da bara sila naprazno. Taa }e se osposobi da im gi prenese na svoeto potomstvo karakteristikite koi {to }e mu pomogne da postigne uspeh vo ovoj `ivot i da zadobie ve~en `ivot. Signs, Feb. 26, 1902

Da ne mu se predade na apetitotDa ne mu se predade na apetitotDa ne mu se predade na apetitotDa ne mu se predade na apetitot

336. Voobi~aena gre{ka se ~ini obi~no koga ne se pravi promena vo `ivotot na majkata pred ra|awe na decata. Vo ovoj zna~aen period, rabotata na majkata treba da bide olesnata. Vo nejzinoto telo se slu~uvaat golemi promeni. Toa pobaruva pogolemo koli~estvo na krv a zaradi toa i zgolemuvawe na koli~estvoto na najdobra hrana koja {to bi se pretvorila vo krv. Dokolku nema vo izobilie dobra i zdrava, taa nema da mo`e da ja odr`i telesnata sila i nejzinoto potomstvo e li{eno od vitalnost. Nejzinoto oblekuvawe isto taka bara vnimanie. Treba da se obrati vnimanie na za{titata na teloto od ladnoto. Taa ne smee nepotrebno da ja tro{i `ivotnata sila kako bi go nadomestila nedostatokot od dovolno oblekuvawe. Dokolku majkata e li{ena od obilna i zdrava hrana od golema vrednost, taa nema da ima dovolno koli~estvo i dobar kvalitet na krv. Nejzniot krvotok }e bide slab, a i na nejzinoto dete }e i nedostasuva isto taka. Nejzinoto potomstvo }e bide nesposobno da zeme hrana koja podocna bi ja pretvorila vo dobra krv koja }e go hrani teloto. Napredokot na majkata i deteto mnogu zavisat od dobrata, topla obleka i od zemaweto na kvalitetna hrana. Mora odnapred da se razmisluva i gri`i za vonrednite napori pred koi se nao|a `ivotnata sila na majkata. Me|utoa, od druga strana, misleweto deka zaradi toa {to `enata se nao|a vo posebna sostojba, mo`e da se predade na apetitot e gre{ka koja po~iva na obi~aj, a ne vrz zdraviot razum. Apetitot na `enata vo ovaa sostojba mo`e da se menuva, da bide nepostojan i te{ko udoviliv, me|utoa obi~ajot i dozvoluva da zema se {to }e zamisli, ne sovetuvaj}i se so razumot za toa dali ovaa hrana mo`e da go snabduva nejzinoto telo so hranlivi sostojki, ovozmo`uvaj}i rast na nejzinoto dete. Hranata treba da ima golema hranliva vrednost, me|utoa ne smee da bide od nadraznuva~ki karakter. Obi~ajot dozvoluva da & se dade dokolku posakuva meso, tur{ija, za~ineta hrana ili pita so meso, zatoa {to apetit mora da se poslu{a. Toa e golema gre{ka koja {to nanesuva mnogu {teta koja ne mo`e da se proceni. Dokolku nekoga{ bila potrebna ednostavnost vo ishranata i posebna gri`a za kvalitetot na hranata koja {to se jade, toa e toga{ vo ovoj zna~aen period. @enite koi {to poseduvaat na~ela, i koi {to se dobro upateni, nema da ja otfrlat ednostavnosta vo ishranata vo ova posebno vreme. Tie }e sfatat deka od niv zavisi u{te eden `ivot i }e bidat vnimatelni vo site svoi naviki, a posebno vo ishranata. Taa ne treba da go jade

ona {to ne e hranlivo i {to nadraznuva samo zatoa {to e vkusno. Postojat premnogu sovetnici koi se podgotveni da gi ubedat da go storat ona {to nivniot razum im veli da ne treba da go ~inat. Zatoa {to roditelite mu popu{tale na apetitot se ra|aat bolni deca. Teloto ne ja baralo taa raznovidnost vo ishranata za koja {to umot razmisluva. Golema gre{ka e, koja {to hristijankite treba da ja otfrlat, deka ona {to se ima na um, mora da bide i vo `eludnikot. Na imaginacijata ne treba da i se dozvoli da vladee so `elbite na teloto. Onie koi {to dozvoluvaat vkusot da gospodari, }e ja snosat kaznata zaradi prestapot na zakonot na svoeto telo. Me|utoa toa nema da se zavr{i samo na toa; nivnoto nevino potomstvo isto taka }e strada. Organite koi {to sozdavaat krv ne mo`at da gi pretvorat za~inite, pitite so meso, tur{ijata ili bolnoto meso vo dobra krv. Dokolku se vnesuva mnogu hrana vo `eludnikot, taka da organite za varewe se primorani da rabotat preterano za da ja svarat istata i oslobodat teloto od nadraznuva~kite sostojki, majkata si nanesuva nepravda na sebesi i polaga temel na bolest vrz svoeto potomstvo. Dokolku odbira da go jade ona {to i se dopa|a i ona {to }e zamisli, bez ogled na posledicite, taa }e snosi kazna, me|utoa ne sama. Nejzinoto nevino dete mora da strada zaradi nejzinata nepromislenost. (1870) 2T 381-383

Posledici od preterana rabota i slaba ishranaPosledici od preterana rabota i slaba ishranaPosledici od preterana rabota i slaba ishranaPosledici od preterana rabota i slaba ishrana

337. Vo mnogu slu~aevi na majkata, pred ra|aweto na decata, i se dozvoluva da raboti te{ki raboti od rano utro do docna ve~er, taka ja zagreva svojata krv. . . Nejzinata sila treba vnimatelno da se ~uva . . . Nejzinite bremiwa i gri`i retko se namaleni i ovoj period koj {to pred se, treba da bide vreme za odmor, za nejze e vreme na zamor, `alost i tmurnost. So pregolemi napori od svoja strana, taa go li{uva svoeto potomstvo od onaa hrana za koja prirodata se pogri`ila i zagrevaj}i ja svojata krv, mu dava na svoeto nasledstvo krv od slab kvalitet. Potomstvoto e li{eno od `ivotnite, telesnite i umnite sili. (1865) H. to L., ch.2, pp. 33, 34

338. Mene mi be{e poka`an na~inot na `ivotot na B. vo negovoto semejstvo. Toj be{e strog i vlastoqubiv. Toj ja prifatil zdravstvenata reforma koja {to ja zastapuval bratot C. i kako i toj, odel vo krajnosti po ova pra{awe; zaradi toa {to nemal uramnote`en um, napravil stra{na gre{ka, ~ii{to rezultat vremeto nema da go izbri{e. Potpomognat so artikli sobrani od knigi, po~nal da sproveduva teorija koja {to ja zastapuval bratot C. i kako i toj, uka`uval na site ne{ta so standardite koi {to sam gi postavil. Svoeto semejstvo go pot~inil na tie strogi pravila, me|utoa propu{til da gi kontrolira svoite `ivotinski naklonetosti. Toj propu{til samiot sebesi da se dovede vo harmonija so meriloto i da go pot~ini svoeto telo. Koga bi imal celosno znaewe za sistemot na zdravstvenata reforma, toj bi znael deka negovata sopruga ne e vo sostojba da ra|a zdravi deca. Negovite neskroteni strasti prete`nale bez rasuduvawe za pri~inata i posledicata. Pred ra|aweto na svoite deca, toj ne postapuval so soprugata onaka kako {to trebalo da postapuva so `ena vo takva sostojba . . . Toj ne obezbedil koli~estvo i kvalitet na hrana koja bila potrebna za da se hranat dva `ivota namesto eden. Drug `ivot zavisel od nejziniot, a nejziniot organizam ne primil dobra i zdrava hrana neophodna za odr`uvawe na nejzinata sila. Ni koli~inski nitu kvalitetno toa ne bilo dovolno. Nejzinoto telo pobaruvalo promena, raznovidnost i kvalitet na hrana koja bi bila hranliva. Nejzinite deca se rodeni so slabi organi za varewe i slaba krv. Od hranata so koja kako majka bila primorana da se hrani, ne mo`ela da sozdade dobar kvalitet na krv i zatoa ra|ala neuramnote`eni deca. (1870) 2T 378, 379

IshraIshraIshraIshranata vo detstvotonata vo detstvotonata vo detstvotonata vo detstvoto

Sovet zasnovan vrz bo`estveno upatstvoSovet zasnovan vrz bo`estveno upatstvoSovet zasnovan vrz bo`estveno upatstvoSovet zasnovan vrz bo`estveno upatstvo

339. Tatkovcite i majkite treba da se zapra{aat: ”[to }e pravime so deteto koe }e ni se rodi?” Nie iznesovme pred ~itatelite {to Bog rekol za `ivotot na majkata pred ra|aweto na decata. Me|utoa toa ne e s#. Angelot Gavril bil praten od nebesnite dvorovi da dade upatstva za gri`ata za decata po nivnoto ra|awe, so cel roditelite vo potpolnost da ja razberat svojata dol`nost. Za vreme na Hristovoto prvo doa|awe, angelot Gavril do{ol do Zaharija so poraka koja bila sli~na na taa dadena do Manoe. Na stariot sve{tenik mu bilo re~eno deka negovata `ena }e rodi sin, ~ie{to ime treba da bide Jovan. “I,” rekol angelot, “ti }e bide{ radosna i }e se veseli{; zatoa {to mnogumina }e se izraduvaat za negovoto ra|awe. Zatoa {to }e bide golem pred Gospoda, nema da pie vino i siker i }e se ispolni so Svetiot Duh.” Ova dete na vetuvaweto trebalo da se vospituva so cel da ima strogo umereni naviki. Nemu trebalo da mu se doveri zna~ajno delo na reforma, i da go podgotvi patot za Hrista. Me|u lu|eto postoela neumerenost vo site oblici. Popu{taweto na vinoto i rasko{nata hrana ja namaluvalo telesnata hrana, namaluvaj}i go moralot do takva merka taka {to najodvratnite prestapi ne izgledale gre{ni. Jovanoviot glas trebalo da odekne od pustinata so strog ukor zaradi gre{noto popu{tawe na narodot, a negovite umereni naviki trebalo da bidat prekor za neumerenosta vo negovoto vreme.

Vistinski po~etok na reformata Naporite na na{ite rabotnici vo vozdignuvaweto na umerenosta ne dopiraat tolku daleku kako celosno bi se iskorenilo prokletstvoto zaradi neumerenosta vo na{ata zemja. (SAD) Edna{ sozdadenite naviki te{ko e da se iskorenat. Reformata na majkata treba da zapo~ne pred ra|aweto na nejzinate deca; i dokolku Bo`jite upatstva verno bi se izvr{uvale, neumerenosta ne bi postoela. Treba da postoi postojan napor na sekoja majka zada gi usogla-si svoite naviki so Bo`jata volja, kako bi mo`ela da raboti vo soglasnost so Nego i na toj na~in gi zapazi svoite deca od sovremenite poroci koi go uni{tuvaat zdravjeto i `ivotot. Neka majkite, bez dvoumewe, vospostavat vistinska vrska so svojot Sozdatel, kako bi mo`ele da izgradat, preku Negovata blagodat koja pomaga, bedem okolu svoite deca protiv raspu{tenosta i neumerenosta. Koga majkite bi odele po ovoj pat, toga{ tie bi mo`ele da gi vidat svoite deca, kako mladiot Daniel, kako dostignuvaat visoko merilo na moralnite i umstvenite dostignuvawa i kako stanuvaat blagoslov za op{testvoto i za ~est na svojot Sozdatel. Signs, Sept. 13, 1910

Doen~etoDoen~etoDoen~etoDoen~eto 340. Najdobra hrana za deteto e onaa {to n& ja dava prirodata. Toa ne treba da bide li{eno od nea nepotrebno. Bezdu{no e od majkata da se obiduva da se oslobodi od ne`nata gri`a za svoite male~ki zaradi li~na udobnost ili zabava. Majkata koja dozvoluva deteto da bide hraneto od drugi treba dobro da razmisli kakvi mo`at da bidat posledicite od toa. Neguvatelkata, vo pogolema ili pomala merka, go vgraduva svojot karakter i temperament vo deteto za koe se gri`i. (1905) MH 383

341. Koga se odi vo ~ekor so modata, se zloupotrebuva prirodata, namesto da se vodi smetka za nea. Majkite ponekoga{ zavisat od plateni doilki, ili od {i{e za prihranuvawe koe treba da gi zameni maj~inite gradi. Edna od najne`nite i najprijatnite dol`nosti koja {to majkata mo`e da ja vr{i za svoeto dete koe zavisi od nea, pri {to se stopuvaat dva `ivota i se budat najsveti ~uvstva vo srceto na `enata, se `rtvuvaat na ubistvenata ludost na modata. Postojat majki koi {to sakaat da gi `rtvuvaat svoite maj~inski dol`nosti vo doeweto na decata ednostavno zatoa {to za niv e mnogu te{ko da se bide pritisnat od sopstvenite deca koi {to se plod na nivnoto telo. Salite za bal i vozbudlivite sceni na zadovolstvoto vlijaele na odumiraweto na najvozvi{enite ~uvstva na du{ata. Toa e mnogu poprivle~no za majkata koja {to pove}e e privle~ena od modata otkolku od maj~inskite dol`nosti kon svoite deca. Mo`ebi taa }e gi predade svoite deca na platena dadilka za da gi vr{i tie dol`nosti koi isklu~itelno i pripa|aat na nea. Nejzinite lo{i naviki pravat ovie ne`ni dol`nosti, koi {to bi trebalo radosno da gi izvr{i, da i bidat neprijatni zatoa {to se smeta deka gri`ata za decata }e se

sudri barawata na moderniot `ivot. Na toj na~in nepoznata li~nost ja vr{i dol`nosta na majkata, i od svoite gradi dava hrana kako bi go odr`ala `ivotot na deteto. Me|utoa toa ne e s#. Taa isto taka gi prenesuva svoite naklonetosti i karakter na deteto koe {to go doi. @ivotot na deteto e povrzan so nejziniot `ivot. Dokolku najmenata li~nost e gruba, strastvena i nerazumna `ena; i dokolku ne vnimava na svojot moral, doen~eto najverojatno }e bide so ist ili sli~en karakter. Istiot kvalitet na lo{a krv, koja {to te~e niz venite na najmenata doilka, te~e i vo venite na deteto. Majkite koi {to na ovoj na~in gi davaat svoite deca od svoite pregratki i taka gi odbivaat maj~inskite dol`nosti zatoa {to toa e breme koe {to tie ne mo`at dobro da go nosat, dodeka & go posvetuvaat svojot `ivot na modata, se nedostojni za imeto na majkata. Tie gi poni`uvaat blagorodnite naklonetosti i svetite osobini na `enata, i pove}e sakaat da bidat peperutki koi {to }e `iveat od zadovolstvata na modata, imaj}i pomalku ~uvstva na odgovornost kon svoeto potomstvo otkolku nemite `ivotni. Mnogu majki gi zamenuvaat gradite so {i{e za prihranuvawe. Toa e neophodno zatoa {to tie nemaat hrana za svoite deca. Me|utoa vo devet slu~aevi od deset nivnite lo{i naviki vo oblekuvaweto i jadeweto, po~nuvaj}i od mladosta, gi dovele do nesposobnost da gi vr{at dol`nostite koi {to prirodata im gi dodelila . . . Sekoga{ mi izgledalo deka e studena i bezdu{na postapkata na onie majki, koi {to mo`ele da go dojat svoeto dete, me|utoa sepak, go otfrlile od svoite maj~inski gradi i mu davale {i{e za prihranuvawe. Vo toj slu~aj, najgolemata gri`a treba da bide vo toa da se dobie mleko od zdrava krava, a butilkata kako i mlekoto moraat da bidat sovr{eno ~isti. Ova ~esto se zanemaruva, i kako rezultat na toa, deteto nepotrebno strada. Vo taa situacija doa|a do poremetuvawe vo `eludnikot i crevata, i deteto koe treba da bide mnogu so`aluvano, se razboluva i pokraj toa {to e rodeno zdravo. Health Reformer, September, 1871 342. Vremenskiot period vo koe deteto prima hrana od majkata e kriti~en. Na mnogu majki dodeka gi dojat svoite deca, im e dozvoleno preterano da rabotat i da ja zagrevaat svojata krv pri gotveweto. Doen~eto toga{ e seriozno zagrozeno ne samo so treskavi~nata hrana od maj~inskite gradi, tuku isto taka negovata krv e zatruena so nezdravata ishrana na majkata, koja {to celoto svoe telo go ima dovedeno vo treskavi~na sostojba, so {to ja rasipala i hranata na deteto. Deteto, isto taka }e bide pogodeno i so sostojbata na duhot na majkata. Dokolku majkata e nesre}na, lesno razdrazliva, vozbudena, davaj}i im mesto na izlivot na strastite, hranata koja deteto ja prima od nea }e bide {tetna, predizvikuvaj}i ~esti gr~evi i prolivi, a vo nekoi slu~aevi na `estoki vozbuduvawa i napadi. Vrz karakterot na deteto pomalku ili pove}e isto taka vlijae i prirodata na hranata koja {to ja prima od majkata. Kolku e toga{ zna~ajno dodeka majkata go doi svoeto dete da go zapazi dobroto raspolo`enie, imaj}i sovr{ena kontrola nad svojot um. Dokolku pravi taka, hranata nema da mu na{teti na deteto, a blagiot i miren na~in na koj majkata se odnesuva so svoeto dete, }e vlijae vrz oblikuvaweto na negoviot um. Dokolku deteto e nervozno i lesno razdrazlivo, maj~inata vnimatelna i neizbrzana postapka }e deluva smiruva~ki taka da zdravjeto na deteto mnogu }e se popravi. So nepravilno neguvawe mnogu deca pretrpele {teta. Dokolku deteto e razdrazlivo, obi~no se hrani za da bide mirno, dodeka – vo mnogu slu~aevi, vistinska pri~ina za razdrazlivosta e vo primaweto na premnogu hrana, koja stanala {tetna so lo{ite naviki na majkata. So davaweto na pove}e hrana situacijata samo se vlo{uva, zatoa {to `eludnikot na deteto e ve}e preoptovaren. (1865) H. to L., ch.2, pp. 39, 40

Redovnost vo jadewetoRedovnost vo jadewetoRedovnost vo jadewetoRedovnost vo jadeweto

343. Prvoto vospituvawe koe decata treba da go primat od majkata vo ranoto detstvo, treba da se odnesuva na nivnoto telesno zdravje. Nim treba da im se dava ednostavna hrana od takov kvalitet koja }e im ja zapazi najdobrata zdravstvena sostojba i koja treba da se zema samo vo redovni vremenski periodi, ne po~esto od tri pati na den, no sepak dva obroka bi bile podobri otkolku tri. Dokolku decata se pravilno vospitani, tie naskoro }e razberat deka nema da mo`at da dobijat ni{to so pla~ewe ili so negoduvawe. Razumnata majka }e raboti na vospituvaweto na svoite deca, ne samo gledaj}i ja nivnata sega{na udobnost, tuku i nivnoto idno dobro. So taa cel taa treba na svoite deca da im dade va`na pouka za vladeeweto nad apetitot i za

samoodreknuvaweto, u~ej}i gi za vlijanieto vrz zdravjeto koe go imaat jadeweto, pieweto i oblekuvaweto. (1865) H. to L., ch.2, pp. 47 344. Na svoite deca ne smeete da im dozvolite da jadat slatki, ovo{je, zrnesti plodovi ili kakva i da e druga hrana pome|u obroci. Dva obroka na den za niv se podobri otkolku tri. Dokolku roditelite im dadat primer, i rabotat spored na~eloto, decata naskoro }e vlezat vo kolosek. Neredovnosta vo jadeweto ja popre~uva zdravata rabota na organite za varewe i koga va{ite deca }e dojdat do trpezata, tie ne u`ivaat vo zdravata hrana. Nivnata `elba za jadewe go bara ona {to e naj{tetno za niv. Mnogu pati va{ite deca stradale od treska koja {to vrz sebe ja navlekle so nepravilno jadewe. Vo takvi slu~aevi roditelite se odgovorni za nivnite bolesti. Dol`nost na roditelite e da se gri`at nivnite deca da sozdadat naviki koi vodat kon zdravjeto, zatoa {to so toa odbegnuvaat mnogu nevolji. (1880) 4T 502

345. Decata se hranat premnogu ~esto, a toa predizvikuva treska i stradawa od razli~en vid. @eludnikot ne treba postojano da raboti, tuku vo odredeni rastojanija treba da ima svoe vreme za odmor. Bez toa decata }e bidat mrzovolni, razdrazlivi i ~esto pati bolni. Health Reformer,

September, 1866 [Decata treba da bidat pou~uvani koga i kako da jadat – 288] [Ranoto vospituvawe na Daniel – 241] [Pogledni vo otsekot IX, “Redovnost vo jadeweto” ]

Rano vospituvawe na apRano vospituvawe na apRano vospituvawe na apRano vospituvawe na apetitotetitotetitotetitot 346. Te{ko mo`e da se proceni va`nosta na sozdavawe pravilni naviki vo ishranata kaj deteto. Male~kite treba da nau~at deka jadat za da `iveat, a ne `iveat za da jadat. Ova pou~uvawe treba da zapo~ne u{te dodeka male~koto e vo pregratkite na majkata. Deteto treba da se hrani samo vo pravilni intervali ~ie rastojanie }e se zgolemuva so razvojot na deteto. Ne treba da mu se davaat slatki, ili hrana za povozrasni koja tie ne mo`at da ja prerabotat. Gri`ata i redovnosta vo ishranata na male~kite nema samo da go podobri nivnoto zdravje, so {to }e gi navede da bidat tivki i smireni, tuku }e gi postavi i temelite na navikite koi }e bidat blagoslov za niv vo podocne`nite godini. Koga deteto }e izleze od peleni treba da se vodi golema smetka toa da razvie dobar vkus i pravilen apetit. Na decata ~esto im se dozvoluva da jadat koga sakaat bez da se vodi smetka za nivnoto zdravje. Makata i parite koi tolku ~esto se vlo`uvaat vo nezdravi jadewa, gi naveduvaat decata da mislat deka najvisokata cel vo `ivotot, koja donesuva najmnogu sre}a e da bidat vo sostojba da mu popu{taat na apetitot. Rezultatot od vakvoto vospituvawe e lakomost, a potoa doa|a i bolest, koja ~esto e prosledena so zemawe otrovni lekovi. Roditelite treba da go izgraduvaat apetitot na deteto i ne smeat da dozvolat toa da upotrebuva nezdrava hrana. No, vo naporite da se regulira ishranata, treba da vnimavame da ne zgre{ime so toa {to }e barame od decata da jadat nevkusni ne{ta ili pove}e od potrebnoto. Decata imaat prava i predimstva, koi dokolku se razumni treba da se po~ituvaat. . . Majkite koi im popu{taat na `elbite na svoite deca za smetka na zdravjeto i dobroto raspolo`enie, seat seme na zlo koe }e izrasne i }e donese plod. Kako {to rastat decata, taka }e raste i nivnata popustlivost kon sebesi i tie }e ja `rtvuvaat mentalnata i fizi~kata vitalnost. Majkite koi go napravile toa so gor~ina }e go po`neat ona {to go poseale. ]e gi gledaat svoite deca kako izrasnuvaat so nesoodveten um i karakter za da prevzemat blagorodna ili polezna rabota vo op{testvoto ili domot. Duhovnite, umstvenite i telesnite sili slabeat pod vlijanie na nezdravata hrana. Sovesta otapuva, a ~uvstvitelnosta za dobrite raboti e poslaba. Iako decata treba da se u~at da go kontroliraat apetitot i da jadat vo soglasnost so zdravjeto, mora da im bide jasno deka se otka`uvaat samo od ona {to mo`e da im na{teti. Tie se otka`uvaat od {tetni ne{ta poradi ne{to podobro. Neka va{ata trpeza bide privle~na i ubava - polna so dobri ne{ta so koi Bog obilno n# daruval. Obrokot neka bide prijatno i sre}no vreme. I dodeka u`ivame vo Bo`jite darovi, da odgovorime so blagodarno proslavuvawe na Darodavecot. (1905) MH 383-385

347. Mnogu roditeli, so cel da ja odbegnat zada~ata na strplivo vospituvawe na svoite deca, u~ej}i gi na samoodreknuvawe i pravilno koristewe na site Bo`ji blagoslovi, im popu{taat dozvoluvaj}i im da jadat i pijat koga tie }e posakaat. Kako napreduva vozrasta rastat i se zajaknuvaat so sila apetitot i sebi~noto popu{tawe. Koga ovie deca otpo~nuvaat samostoen `ivot i koga go zavzemaat svoeto mesto vo op{testvoto, ne se mo}ni da mu se sprotivstavat na isku{enieto. Moralna ne~istotija i golema nepravda preovladuvaat nasekade. Isku{enieto da mu se popu{ti na apetitot i da se zadovolat naklonetostite ne se namaluva so godinite, i mladinata vo glavno se rakovodi so nagonite, robuvaj}i mu na apetitot. Vo neumereniot jada~, pu{a~ i pijanica nie go gledame lo{iot rezultat na pogre{noto vospituvawe. (1875) 3T 564

Popu{tawe i izopa~enostPopu{tawe i izopa~enostPopu{tawe i izopa~enostPopu{tawe i izopa~enost 348. Decata koi {to jadat nepravilno ~esto pati se slabi, bledi, zakr`laveni, nervozni i razdrazlivi. Seto ona {to e blagorodno mu se `rtvuva na apetitot pri {to preovladuvaat `ivotinskite strasti . @ivotite na mnogu deca od pet do deset pa i do petnaeset godini, kako da se obele`ani so izopa~enost. Tie go poznavaat skoro sekoj porok. Roditelite se, vo golema merka vinovni za toa i nim }e im se prepi{at grevovite na nivnite deca, zatoa {to so svojot nepravilen `ivot neposredno gi vodele da gi storat. Tie gi isku{uvaat svoite deca da mu popu{taat na apetitot so toa {to na trpezata iznesuvaat mesna i druga hrana podgotvena so za~ini koi imaat tendencija da gi budat `ivotinskite strasti. So svojot primer tie gi u~at svoite deca na neumerenost vo jadeweto. Nim im se dozvoluva da jadat skoro sekoj ~as vo denot, {to postojano gi optovaruva nivnite organi za varewe. Majkite imaat malku vreme za pou~uvawe na svoite deca. Nivnoto dragoceno vreme e posveteno na podgotvuvawe na razni vidovi na nezdrava hrana koja }e se iznese na trpeza. Mnogu roditeli im dozvoluvale na svoite deca da odat vo propast, dodeka se trudele svojot `ivot da go usoglasat so modata. Koga treba da dojdat posetiteli, tie sakaat da bidat povikani na isto tolku dobra trpeza kakva bi na{le kaj koj & da e od krugot na svoite poznanici. Mnogu vreme i tro{oci se `rtvuva na ovoj obi~aj. Zaradi nadvore{niot izgled i zadovoluvawe na apetitot se podgotvuva bogata hrana. Duri i onie koi tvrdat deka se hristijani tolku se rasfrlaat, povikuvaj}i pri sebesi takva grupa na lu|e, ~ii{to najva`en motiv za poseta se delikatesite koi {to }e gi jadat. Hristijanite mora vo toa da se promenat. Iako treba qubezno da se odnesuvaat kon svoite posetiteli, sepak ne treba da bidat takvi robovi na modata i apetitot. Sp. Gifts IV, 132, 133, 1864

Prou~uvajte ja ednostavnostaProu~uvajte ja ednostavnostaProu~uvajte ja ednostavnostaProu~uvajte ja ednostavnosta

349. Hranata treba da bide taka ednostavna {to nejzinata podgotovka na majkata ne & go odzema celoto nejzino vreme. Navistina, treba da se obrne vnimanie na trpezata da se iznese zdrava hrana podgotvena na zdrav i vkusen na~in. Nemojte da smetate deka onaa hrana {to ste ja podgotvile nemarno }e im poslu`i na decata kako dovolno dobra hrana. Me|utoa, pomalku vreme treba da se posveti na podgotvuvawe na nezdravi jadewa za trpezata, za da mu se ugodi na izopa~eniot vkus, a pove}e vreme na vospituvawe i pou~uvawe na decata. Neka silata, koja {to sega se vlo`uva za nepotrebno planirawe na ona {to }e go jadete ili piete, ili vo {to }e se oble~ete, se upravi kon odr`uvawe na li~na ~istota i urednost na oblekata. (1890) C.T.B.H. 141

350. Mnogu za~ineti mesa, pridru`eni so bogati kola~i gi oslabnuvaat vitalnite organi za varewe kaj decata. Ako tie se naviknati na ednostavna, zdrava hrana, nivniot apetit nema da go bara neprirodniot luksuz i me{anite jadewa. . . Mesoto koe {to se dava na decata ne e najdobroto {to mo`e da im se dade, za da se obezbedi uspeh . . . Za decata bi bilo {tetno da se vospitaat da `iveat od mesna hrana. Mnogu e polesno da se sozdade nepriroden apetit za jadewe otkolku da se popravi i reformira vkusot od koga edna{ stanal vtora priroda. Letter 72, 1896

Pottiknuvawe na neumerenosPottiknuvawe na neumerenosPottiknuvawe na neumerenosPottiknuvawe na neumerenostatatata

351. Mnogu majki koi ja osuduvaat neumerenosta koja nasekade postoi, ne gledaat dovolno vnimatelno za da mo`at da ja voo~at pri~inata. Tie podgotvuvaat raznovidni i mnogu za~ineti jadewa koi go isku{uvaat apetitot i pottiknuvaat na neumereno jadewe. Trpezite na amerikancite se prete`no napraveni za da sozdadat pijanici. Apetitot e na~elo koe vladee so {irokite sloevi. Onie koi {to mu popu{taat na apetitot, jadej}i mnogu ~esto i toa hrana koja ne e od najdobar kvalitet, ja slabeat svojata mo} da mu se sprotivstavat na apetitot i strasta vo proporcija so koja ja zajaknuval svojata naklonetost kon nepravilnite naviki vo jadeweto. Potrebno e na majkite da im se istakne nivnata obvrska kon Boga i svetot, a na op{testvoto da im dadat deca koi }e imaat dobro oblikuvan karakter. Lu|eto i `enite koi so cvrsti na~ela izleguvaat na scenata na `ivotot, }e bidat podgotveni da bidat neizvalkani srede moralnata ne~istotija na ovoj rasipan vek . . Trpezite na mnogu hristijanki, od den na den se postaveni so raznovidna hrana koja go nadraznuva `eludnikot i predizvikuva treskavi~na sostojba na organizmot. Mesnata hrana pretstavuva glaven produkt na trpezata na nekoi semejstva, dodeka nivnata krv ne se napolni so kancerozni sokovi i sokovi od tuberkuloza na limfnite `lezdi. Nivnoto telo e sostaveno od ona {to tie go jadat. Me|utoa koga stradaweto i bolesta naidat na niv, toga{ toa se smeta za nevolja koja doa|a od Providenieto. Nie povtoruvame: neumerenosta po~nuva na va{ite trpezi. Na apetitot mu se popu{ta se dodeka popu{taweto ne stane vtora priroda. So upotrebata na ~ajot i kafeto, se sozdava `elba za tutun, a toj pak ja pottiknuva `elbata za `estok pijalok. (1875) 3T 563

352. Neka roditelite zapo~nat sveta vojna protiv neumereno-sta vo sopstvenite domovi, pou~uvaj}i gi svoite deca od najranoto detstvo da gi sledat na~elata, i toga{ mo`at da se nadevaat na uspeh. (1905) MH 334

353. Prvata zada~a na roditelite treba da se sostoi vo napor-ot da stanat razumni vo pogled na pravilniot na~in na postapuvawe so decata, kako bi im go zapazile zdraviot duh vo zdravoto telo. Na~elata na umerenost treba da se sprovedat vo site poedinosti na doma{niot `ivot. Decata treba dosledno da se u~at na samoodreknuvawe od najranata vozrast. (1890) CH 113 [Nadraznuva~kata hrana koja predizvikala `ed, koja vodata ne mo`e da ja zgasne – 558]

354. Mnogu roditeli go vospituvaat vkusot na svoite deca i go oblikuvaat negoviot apetit. Tie im popu{taat vo jadeweto na mesna hrana, i vo pieweto na ~aj i kafe. Mnogu za~ineta mesna hrana, ~aj i kafe na koe majkite gi pottiknuvaat svoite deca, podgotvuvaat pat za da se posakaat pojaki nadraznuva~ki sredstva kako {to e tutunot. Upotrebata na tutunot ja pottiknuva `elbata za `estoki pijaloci; a upotrebata na tutunot i `estokite pijaloci neprestano ja namaluva silata na nervite. Koga moralnata ~uvstvitelnost na hristijanite bi se razbudila i zadvi`ila za ovoj predmet na umerenosta vo site ne{ta, tie bi mo`ele so svojot primer, po~nuvaj}i od svojata trpeza, da im pomognat na onie koi {to se slabi vo vladeeweto so sebesi i koi {to se skoro nemo}ni da im se sprotivstavat na silnite `elbi na apetitot. Koga bi mo`ele da sfatime deka navikite koi gi sozdavame vo ovoj `ivot vlijaat vrz na{ite ve~ni interesi, deka na{ata ve~na sudbina zavisi od strogo umerenite naviki, nie bi se trudele da postigneme stroga umerenost vo jadeweto i pieweto. So svojot primer i li~nite napori mo`eme da staneme sredst-va za spasuvawe na mnogu du{i od degradacijata na neumerenosta, porokot i smrtta. Na{ite sestri mo`at mnogu da storat vo ova golemo delo na spasuvawe na drugite, so toa {to }e gi postelat svoite trpezi samo so zdrava hrana od golema hranliva vrednost. Tie bi mo`ele da go upotrebat svoeto dragoceno vreme vo vospituvaweto na vkusot i apetitot na svoite deca, vo sozdavaweto na navikite na umerenosta vo site ne{ta, i vo pottiknuvawe na samoodreknuvawe i dobrodetel za dobroto na drugite. Bez ogled na primerot koj {to Hristos ni go ostavil nam vo pustiwata na isku{enieto so odreknuvaweto na apetitot i sovladuvaweto na negovata sila, postojat mnogu majki hristijanki koi so svojot primer i vospituvawe gi podgotvuvaat svoite deca da bidat `dera~i i pijanici. Na decata ~esto im se popu{ta da jadat ona {to go izbiraat i se gurmanski vospitani od svoeto najrano detstvo. So popu{taweto na apetitot tie od rana vozrast zabolele od lo{o varewe. Samopopu{taweto na apetitot i neumerenosta vo jadaweto rastat so nivnata vozrast i se

zasiluva nivnata sila. Umstvenata i telesnata sila se `rtvuva so popu{taweto na roditelite. Se sozdava poseben vkus kon odredeni produkti od koi se nema nikakva korist, tuku samo {teta; i zaradi toa {to teloto e optovareno, organizmot e oslaben. (1875) 3T 488, 489 [Temelot na neumerenosta – 203]

Podu~uvajte odvratnost kon nadraznuva~kite sredstvaPodu~uvajte odvratnost kon nadraznuva~kite sredstvaPodu~uvajte odvratnost kon nadraznuva~kite sredstvaPodu~uvajte odvratnost kon nadraznuva~kite sredstva

355. Podu~uvajte gi svoite deca da ~uvstvuvaat odvratnost kon nadraznuva~kite sredstva. Kolku mnogu lu|e vo neznaewe neguvaat vo sebesi `elba za ovie sredstva! Vo Evropa vidov neguvatelki koi na usnite na nevinite deca stavaat ~a{a so vino ili pivo, i na toj na~in vo niv go razvivaat vkusot kon nadraznuva~kite sredstva. Kolku pove}e stareat, tie se naviknuvaat s# pove}e i pove}e da bidat zavisni od ovie sredstva, dodeka malku po malku tie ne bidat sovladani i frleni nadvor od dofatot na pomo{ta, za na kraj da stignat vo grob kako pijanica. Me|utoa, apetitot za hrana ne samo {to na toj na~in e izvitoperen tuku isto taka stanal i stapica. ^esto hranata e takva, {to sozdava `elba za nadraznuva~ki pijaloci. Na decata im se iznesuvaat rasko{ni, za~ineti jadewa, bogati sosovi, kola~i i torti. Ovaa visoko za~ineta hrana go nadraznuva `eludnikot i predizvikuva golema `elba za u{te posilni nadraznuva~ki sredstva. Ne samo {to apetitot e staven vo isku{enie so nesoodvetna hrana, od koja na decata slobodno im se dozvoluva da jadat za vreme na obrocite, tuku nim im e dozvoleno da jadat i pome|u obrocite taka {to ve}e od dvanaesetata ili od ~etirinaesetata godina tie se hroni~no bolni so slabo varewe. Mo`ebi ste videle slika na `eludnik na ~ovek koj {to se oddal na `estoki pijaloci. Sli~na sostojba se sozdava so nadraznuva~koto dejstvo na `estokite pijaloci. So `eludnik vo takva sostojba, se te`nee za ne{to u{te posilno za da se zadovolat barawata na apetitot. Posle seto toa }e gi videte svoite sinovi na ulica kako u~at da pu{at. (1890) C.T.B.H. 17

Hrana koja {tHrana koja {tHrana koja {tHrana koja {to e posebno {tetna za decatao e posebno {tetna za decatao e posebno {tetna za decatao e posebno {tetna za decata 356. Nevozmo`no e za onie koi gi popu{taat uzdite na apetitot da go dostignat hristijanskoto sovr{enstvo. Moralnosta na va{ite deca ne mo`e lesno da se podigne, dokolku ne ste gri`livi vo izborot na nivnata hrana. Mnogu majki postavuvaat trpeza koja {to e stapica za nejzinoto semejstvo. Mesnata hrana, puterot i sireweto, bogatite kola~i, za~inetite jadewa i za~inite obilno gi koristat i starite i mladite. Seto toa go poremetuva `eludnikot, gi nadraznuva nervite i go slabee umot. Organite koi proizveduvaat krv ne mo`at da gi pretvorat ovie produkti vo dobra krv. Hranata podgotvena so `ivotinska mast e te{ka za varewe. Vlijanieto na sireweto e {tetno. Lebot od prefinetoto bra{no ne mu gi dava na teloto onie hranlivi sostojki koi {to mo`at da se najdat vo lebot od neproseanoto p~eni~no bra{no. Negovata rasprostraneta upotreba nema da go zapazi teloto vo najdobra sostojba. Za~inite najprvo ja nadraznuvaat ne`nata sluzoko`a na `eludnikot, i na krajot ja razoruvaat prirodnata ~uvstvitelnost na ovaa ne`na membrana. Krvta stanuva treskavi~na, `ivotinskite sklonosti se probudeni, dodeka moralnata i umnata sila slabee i stanuva sluga na strastite. Majkata treba da nau~i na svoeto semejstvo da mu postavuva ednostavna, no zdrava hrana od golema hranliva vrednost. (1890) CH 114

Spre~uvawe na zlite tendenciiSpre~uvawe na zlite tendenciiSpre~uvawe na zlite tendenciiSpre~uvawe na zlite tendencii

357. Dali majkite od ova vreme }e ja sfatat svetosta na svojata misija i }e prestanat da se natprevaruvaat so svoite bogati sosedi te`neej}i da gi nadminat vo vernoto izvr{uvawe na rabotata koja {to se sostoi vo podgotvuvawe na sopstvenite deca za podobar `ivot? Koga decata i mladite bi bile podu~uvani i vospituvani na navikite na samoodreknuvawe i vladeewe nad samite sebe, koga bi bile podu~uvani da jadat za da `iveat, namesto da `iveat za da jadat, toga{ bi postoele pomalku bolesti i pomalku moralna rasipanost. Koga vo mladinata, koja go oblikuva op{testvoto, bi bile vsadeni vistinskite na~ela na umerenosta, toga{ bi imalo pomalku potreba za isklu~itelni napori so koi inaku malku se postignuva vo polza na reformata. Tie toga{ }e poseduvaat moralna vrednost i moralna ~estitost, za da vo Hristova sila im se sprotivstavat na ne~istotiite vo poslednite denovi. . . Mo`ebi roditelite na svoite deca im

imaat preneseno naklonetosti kon apetitot i strastite, {to }e im go ote`nee vospituvaweto na ovie deca za da bidat strogo umereni i da imaat ~isti i moralni naviki. Dokolku `elbata za nezdrava hrana i za nadraznuva~ki sredstva i narkotici im bila predadena kako nasledstvo od roditelite, kolku golema i sve~ena odgovornost po~iva vrz roditelite da gi potisnat lo{ite naklonetosti koi {to im gi predale na svoite deca! Kolku seriozno i vnimatelno roditelite treba vo vera i nade`, da ja izvr{uvaat svojata dol`nost kon svoite nesre}ni deca! Roditelite treba da ja smetaat za svoja najva`na rabota razbiraweto na zakonite na `ivotot i zdravjeto, za da vo podgotvuvaweto na hranata ili vo drugite naviki ne storat ni{to {to bi razvilo zli tendencii kaj svoite deca. Kolku vnimatelno majkite treba da prou~uvaat za da gi podgotvuvaat svoite trpezi so najednostavna i zdrava hrana, so cel organite za varewe da ne oslabnat, silata na nervite da ne stane neuramnote`eni i upatstvata koi {to treba da im gi dadat na svoite deca da ne se sprotivstavuvaat so hranata postavena pred niv. Ovaa hrana ili }e gi oslabne ili zajakne stoma~nite organi i }e pridonese za nadgleduvawe na telesnoto i moralnoto zdravje na decata koi {to se Bo`ja sopstvenost preku krvta na otkupuvaweto! Kakva sveta doverba im e uka`ana na roditelite, so toa {to treba da go zapazat telesniot i moralniot lik na svoite deca, so cel nervniot sistem da mo`e da bide uramnote`en, a du{ata da ne dojde vo opasnost! Onie koi mu popu{taat na apetitot na svoite deca i koi ne gi nadgleduvaat nivnite strasti, }e voo~at golema gre{ka koja {to ja napravile – kaj qubitelite na tutunot, kaj robot na `estokiot pijalak, ~ii{to setila otapele i ~ii{to usni zboruvaat laga i bezbo`nost. (1875) 3T 567, 568

Surovata qubeznost na popu{tawetoSurovata qubeznost na popu{tawetoSurovata qubeznost na popu{tawetoSurovata qubeznost na popu{taweto 358. Mi be{e poka`ano deka edna golema pri~ina za postoe~kata `alna sostojba e taa deka roditelite ne ~uvstvuvaat obvrska da gi vospitaat svoite deca za tie da bidat vo harmonija so fizi~kite zakoni. Majkite gi sakaat svoite deca so idolopokloni~ka qubov i im popu{taat na nivniot apetit, iako ne znaat deka toa }e im na{teti na nivnoto zdravje i so toa }e navle~at vrz niv bolest i nesre}a. Ovaa svirepa qubeznost se ispoluva vo golema merka vo sega{nata generacija. Na `elbite na decata im se udovoluva po cena na zdravjeto i dobroto raspolo`enie, zatoa {to na majkata i e polesno vo ova sega{no vreme, da im popu{ta otkolku da im skrati ona {to tie bu~no go pobaruvaat. Na toj na~in majkite go seat semeto koe }e iznikne i donese rod. Decata ne se vospituvaat da se odreknat od apetitot i da gi ograni~at svoite `elbi. Tie stanuvaat sebi~ni, samovolni, neposlu{ni, neblagodarni i nesveti. Majkite koi ja vr{at ovaa rabota, }e gi po`neat so gor~ina plodovite od semeto koe tie go poseale. Tie zgre{ile protiv Neboto i protiv svoite deca i Bog }e gi smeta odgovorni za toa. (1873) 3T 141

359. Kakva scena }e se prika`e, koga roditelite i decata }e se sretnat pri kone~noto presmetuvawe! Iljadnici deca koi im stanale robovi na apetitot i na poni`uva~kite poroci, ~ii{to `ivoti bile moralna propast, }e stojat lice v lice so roditelite koi {to od niv napravile ona {to tie se. Koj drug, osven roditelite }e mora da ja snosi taa stra{na odgovornost? Dali Gospod ja rasipa taa mladina? O, ne! Koj, toga{ go izvr{il toa stra{no delo? Zarem grevovite na roditelite ne se preneseni na decata vo izopa~eniot apetit i strastite? I zarem toa delo ne go zavr{ile onie koi {to zanemarile da gi vospitaat spored primerot koj {to Bog go dal? Kako {to e sigurno deka tie postojat, taka e sigurno deka site ovie roditeli }e bidat ispitani pred Boga. (1890) C.T.B.H. 76, 77

Zapazuvawa za vreme na patuvawataZapazuvawa za vreme na patuvawataZapazuvawa za vreme na patuvawataZapazuvawa za vreme na patuvawata 360. Dodeka sedev vo vagonot, slu{av kako roditelite zabele`uvaat deka apetitot na nivnite deca e mnogu prefinet, i dokolku nemaat meso i kola~i tie ne mo`at da jadat. Koga se zema{e pladneven obrok, jas go nabquduvav kvalitetot na hranata koja {to im be{e davana na tie deca. Toa be{e leb od fino bra{no, ise~ena {unka posolena so crn biber, za~ineta tur{ija, kola~i i kompoti. Bledata i potemnetata boja na ko`ata kaj liceto na ovie deca, jasno uka`uva{e na zloupotrebata na `eludnikot koj patel. Dve od ovie deca zabele`aa kako deca od edno drugo semejstvo jadat sirewe so svojata hrana, i vedna{ izgubija apetit za ona {to be{e pred niv, se

dodeka nivnata majka koja im popu{tala, ne zamolila za par~e sirewe za da im dade na svoite deca pla{ej}i se nejzinite dragi deca da n# ne go zavr{at svojot obrok. Majkata dade zabele{ka: “Moite deca go sakaat ova ili ona tolku mnogu, i jas im go davam ona {to go baraat; zatoa {to apetitot go bara onoj vid na hrana koe teloto go pobaruva.” Toa bi bilo to~no koga apetitot ne bi bil nikoga{ izobli-~en. Postoi priroden i izobli~en apetit. Roditelite koi {to gi naviknale svoite deca da jadat nezdrava, nadraznuva~ka hrana celiot svoj `ivot, se dodeka vkusot tolku ne im se izobli~il taka {to po~nale da baraat glina, moliv od grafit, izgoreno kafe, talog od ~aj, cimet, karanfil~e i za~ini, ne mo`at da tvrdat deka ona {to apetitot go bara mu e potrebno na teloto. Apetitot se izopa~uva so pogre{no vospituvawe. Sovr{enite stoma~ni organite se nadraznuvaat i s# o{tetuvaat se dodeka ne ja izgubat svojata fina ~uvstvitelnost. Ednostavnata, zdrava hrana im se ~ini blutkava. Zloupotrebuvaniot `eludnik nema da ja izvr{i doverenata zada~a, dodeka ne se pottikne so sredstva koi mnogu nadraznuvaat. Dokolku ovie deca od najrano detstvo bile vospituvani za da zemaat samo zdrava hrana podgotvena na najednostaven na~in, koja vo golema merka gi zapazila svoite prirodni svojstva, da odbegnuvaat mesna hrana, `ivotinska mast i site za~ini, vkusot i apetitot bi im ostanale neizopa~eni. Vo svojata prirodna sostojba toj mo`e da uka`e, vo golema merka, na hranata koja najve}e odgovara na potrebite na teloto. Dodeka decata i roditelite gi jadea svoite delikatesi, mojot soprug i jas jadevme od svojot ednostaven obrok, vo voobi~anoto vreme, vo eden ~asot popladne, koj se sostoe{e od bra{no graham bez puter i mnogu ovo{je. Nie go jadevme svojot obrok so golemo zadovolstvo i so blagodarni srca zatoa {to ne bevme primorani so nas da nosime cela bakalnica kako bi mu zadovolile na izopa~eniot apetit. Nie jadevme srde~no i nemavme ~uvstvo na glad se do slednoto utro. Prodava~ot na portokalite, zrnestite plodovi, pukankite i slatkite vo nas ima{e slabi mu{terii. Kvalitetot na hranata koi {to ja jadea roditelite i decata ne mo`e{e da sozdade dobra krv i dobro raspolo`enie. Decata bea bledi. Nekoi imaat odvratni rani na liceto i racete. Drugi pak bea skoro slepi od o~ni zaboluvawa, {to mnogu im go rasipuva{e izgledot. Drugi, pak nemaa nikakvo zaboluvawe na ko`ata, me|utoa stradaa od ka{lica, vospalenie ili pote{kotii so grloto i gradite. Zabele`av edno trigodi{no mom~e kako pate{e od proliv. Toj ima{e treska, me|utoa izgleda{e kako da misli deka hranata mu e s# ona {to mu e potrebno. Toj bara{e na sekoi nekolku minuti, kola~i, pile{ko i tur{ija. Majkata odgovara{e na sekoj negov povik kako poslu{en rob; a koga pobaruvanata hrana ne pristiga{e vedna{, koga be{e posakuvana, i koga vikotnicite i barawata stanuvaa neprijatno itni, majkata odgovara{e: “Da, da, drago dete }e dobie{.” Koga hranata mu be{e stavena vo racete, strasno be{e frlana na podot, zatoa {to ne stignala dovolno brzo. Edno devoj~ence jade{e gotvena {unka i za~ineta tur{ija, leb i puter, i ja gleda{e ~inijata od koja {to jas jadev. Tamu ima{e ne{to koe taa go nema{e za jadewe, i taa odbi da jade. Devoj~eto od {est godini re~e deka saka ~inija. Pomisliv deka go saka{e ubavoto crveno jabolko koe {to jas go jadev, i pokraj toa {to imavme ograni~eno koli~estvo, mene mi be{e `al za roditelite i zatoa i dadov edno ubavo jabolko. Taa go zgrap~i od mojata raka i so prezir go frli na podot od vagonot. Jas pomisliv, dokolku na ova dete mu se dozvoluva da bide taka samovolno, toa navistina }e & nanese sram na svojata majka. Ova ispoluvawe na strastite be{e rezultat na maj~inskiot na~in na popu{tawe. Kvalitetot na hranata koja mu ja dava{e na svoeto dete, be{e postojano optovaruvawe na organite za varewe. Krvta be{e ne~ista, a deteto bolnikavo i razdrazlivo. Kvalitetot na hranata koja {to sekoj den mu be{e davana na deteto bila od takva priroda kako bi gi vozbuduvalo niskite strasti a voedno bi go potisnuvalo ona {to bilo moralno i umno. Roditelite gi oblikuvale navikite na svoeto dete. Tie go napravile sebi~no i neprijatno. Tie ne gi zauzdile nejzinite `elbi i ne gi nadgleduvale nejzinite strasti. {to mo`e da se o~ekuva od takvo dete koga }e dojde vo svojata zrelost? Mnogumina izgleda ne ja razbiraat vrskata so koja umot go potpomaga teloto. Dokolku teloto e poremeteno so nezdrava hrana, mozokot i nervite se voznemiruvaat a strastite lesno se vozbudeni. Edno dete od deset godini pate{e od treska i nema{e volja za jadewe. Majkata go pritiska{e: “Jadi malku od ovie sun|eresti kola~i. Eve malku ubavo pile{ko. Nema li da go vkusi{ ovoj kompot?” Deteto na krajot izede golem obrok kako za zdrava li~nost. Hranata koja {to mu be{e ponudena ne be{e dobra nitu za zdrav `eludnik, i nikako ne treba{e da ja jade za vreme na bolesta. Majkata vo vremetraewe od dva ~asa, stava{e oblogi vrz glavata na deteto,

zboruvaj}i deka ne mo`e da razbere zo{to ima tolkava treska so golema temperatura. Taa dodava{e gorivo vrz ognot i se ~ude{e zo{to ognot gori. Dokolku na ova dete be{e ostaveno samata priroda da odi po svojot tek, `eludnikot bi dobil odmor koj {to tolku mu be{e potreben, a negovite stradawa }e bea mnogu pomali. Ovie majki ne bea podgotveni za podignuvawe na deca. Najgolema pri~ina za ~ove~kite stradawa e nepoznavawe na odnosot i na~inot na postapuvawe so sopstvenite tela. Mnogumina go postavuvaat pra{aweto: “[to da jadam i kako da `iveam, za denes {to podobro da u`ivam?” Dol`nosta i na~elata se otturnati nastrana zaradi sega{noto u`ivawe. Dokolku posakuvame zdravje, morame da `iveeme za nego. Dokolku usovr{uvame hristijanski karakter, nie morame da `iveeme za nego. Roditelite vo golema merka se odgovorni za telesnoto zdravje i moralot na svoite deca. Tie treba da gi pou~uvaat svoite deca, pottiknuvaj}i gi zaradi sebesi da se dovedat vo harmonija so zakonite na zdravjeto i taka spasat od nesre}a i stradawa. Kolku e ~udno {to majkite moraat da im popu{taat na svoite deca vo upropastuvaweto na telesnoto, umstvenoto i moralnoto zdravje! Od kakov karakter li e takvata qubov! Ovie majki gi onesposobuvaat svoite deca za sre}ata vo ovoj `ivot, ~inej}i gi izgledite za idniot `ivot mnogu nesigurni. Health Reformer, December, 1870

Pri~ina za razdrazlivost i nervozaPri~ina za razdrazlivost i nervozaPri~ina za razdrazlivost i nervozaPri~ina za razdrazlivost i nervoza

361. Redovnosta treba da stane pravilo vo site naviki kaj decata. Majkite pravat golema gre{ka dozvoluvaj}i im na decata da jadat pome|u obroci. @eludnikot se poremetuva so ovaa navika i taka se postavuva temel na idnite stradawa. Negovata razdrazlivost mo`ebi e predizvikana so nezdrava hrana, seu{te ne svarena, me|utoa majkata smeta deka ne mo`e da gubi vreme, da razmisluva za toa i da go ispravi svoeto {tetno postapuvawe. Taa duri ne e ni vo mo`nost da go smiri nivnoto nestrplivo dosaduvawe. Taa im dala na male~kite stradalnici par~e kola~ ili nekoj drug delikates za da gi smiri, me|utoa toa samo go zgolemuva zloto. Nekoi majki vo svojata zagri`enost pri rabotata, tolku se vozbuduvaat vo taa nervozna brzina taka {to se porazdrazlivi od svoite deca, taka {to gi karaat pa duri i tepaat vo obid da gi zapla{at male~kite da bidat mirni. Majkite ~esto se `alat na ne`noto zdravje na svoite deca sovetuvaj}i se so lekar, me|utoa samo dokolku bi poka`ale malku zdravo rasuduvawe, tie bi videle deka nevoljata e predizvikana so gre{ki vo ishranata. Nie `iveeme vo vekot na prejaduvaweto i navikite koi mladite gi steknuvaat preku vospituvaweto, duri i me|u nekoi adventisti na sedmiot den, se vo neposredna sprotivnost so prirodnite zakoni. Edna{ sedev na trpeza so nekolku deca pomladi od dvanaeset godini. Mesoto be{e servirano vo izobilstvo, a potoa edno ne`no, nervozno devoj~e pobara tur{ija. I be{e podadena tegla so me{ana tur{ija, luta so senf i prepolna so za~ini, od koja taa slobodno se poslu`i. Deteto be{e poznato po svojata nervoznost i razdrazlivost, a vakvite {tetni jadewa kako da bea dobro osmisleni da predizvikaat tokmu takva sostojba. . Najstaroto dete smeta{e deka ne mo`e da jade bezmesen obrok i poka`a golemo nezadovolstvo, pa duri i nepo~ituvawe, koga toa ne mu be{e obezbedeno. Majkata mu go zadovoluva{e seto ona {to deteto go saka{e ili ona {to ne go saka{e, se dodeka ne stana ni{to drugi osven rob na negovata kapricioznost. Mom~eto ni{to ne rabote{e i pogolemiot del od vremeto go pominuva{e vo ~itawe na ona {to be{e nekorisno ili polo{o od nekorisno. Toa postojano se `ale{e na glavobolka i ne u`iva{e vo ednostavna hrana. Roditelite treba da se pogri`at da gi vrabotat svoite deca. Bezdelni~eweto e posiguren izvor na zloto otkolku tromosta. Telesnata rabota koja donesuva zdrav zamor za muskulite, }e sozdade `elba za ednostavna, zdrava hrana i mladinata koja e pravilno vrabotena nema da stane od trpezata mrmorej}i zatoa {to pred sebe ne videle ~inija so meso i razni primamlivi jadewa koi go doveduvaat apetitot vo isku{enie. Isus, Bo`jiot Sin, rabotej}i go drvodelskiot zanaet so svoi-te race, im dal primer na site mladi. Neka site onie koi go preziraat prevzemaweto na obi~nite `ivotni obvrski se setat deka Isus im se pokoruval na svoite roditeli i taka daval svoj del za izdr`uvawe na semejstvoto. Rasko{ot ne mo`el da se vidi na trpezata kaj Josif i Marija, zatoa {to tie pripa|ale na siroma{nite i skromnite. (1890) FE 150, 151

Odnosot pome|u ishranata i mOdnosot pome|u ishranata i mOdnosot pome|u ishranata i mOdnosot pome|u ishranata i moralniot razvojoralniot razvojoralniot razvojoralniot razvoj 362. Stra{na e satanskata sila vrz mladinata na ovoj vek. Ako umot na na{ite deca e cvrsto uramnote`en so verskite na~ela, nivniot moral }e se rasipe preku primerite na porok so koj doa|aat vo dopir. Najgolema opasnost na mladinata & se zakanuva od nedostatokot na samokontrola. Popustlivite roditeli ne gi u~at svoite deca na samoodreknuvawe. Hranata koja {to ja iznesuvaat pred niv e tokmu taa {to go nadraznuva `eludnikot. Taka proizvedenoto nadraznuvawe se prenesuva na mozokot, a posledicata od toa e rasplamnuvawe na strastite. Nevozmo`no e dovolno da se naglasi deka seto ona {to se vnesuva vo `eludnikot vlijae ne samo na teloto tuku isto i na umot. Mrsnata i nadraznuva~ka hrana ja grozni~avi krvta, go vozbuduva nervniot sistem i mnogu ~esto gi zatapuva moralnite sfa}awa, optovaruvaj}i gi razumot i sovesta so setilnite pobudi. Te{ko e, i skoro nevozmo`no, nekoj koj {to e neumeren vo ishranata da poka`e trpenie i vladeewe nad samiot sebesi. Ottuka od posebna va`nost e da im se dava na decata, ~ii{to karakteri ne se seu{te oblikuvani, samo takva hrana koja e zdrava i ne e nadraznuva~ka. Vo svojata qubov na{iot nebesen Tatko ja pratil svetlinata za zdravstvenata reforma kako bi ne zapazil od zlata koi proizleguvaat od neskrotenoto popu{tawe na apetitot. “Dokolku jadete, ili piete, ili {to i drugo da pravite, seto toa na Bo`ja slava ~inete go.” Dali toa go pravat roditelite koga ja podgotvuvaat hranata i koga go povikuvaat semejstvoto da zemat u~estvo vo obrokot? Dali pred decata go postavuvaat samo ona {to znaat deka }e im dade najdobra krv, ona {to }e go odr`i teloto vo najmala treskavi~na sostojba, i {to }e vospostavi najdobra vrska pome|u `ivotot i zdravjeto? Ili pak tie, bez ogled na idnoto dobro na svoite deca, }e im davaat nezdrava i nadraznuva~ka hrana? (1890) C.T.B.H. 134 363. Duri i pobornicite na zdravstvenata reforma mo`at da zgre{at vo koli~estvata na hrana. Tie mo`at neumereno da jadat hrana od zdrav kvalitet. Nekoi vo ovaa ku}a gre{at vo pogled na kvalitetot. Tie nikoga{ ne go zavzemale svojot stav kon pra{aweto na zdravstvenata reforma. Tie odbrale da go jadat i pijat ona {to im se dopa|a i koga im se dopa|a. Tie na toj na~in mu {tetat na svoeto telo. Ne samo toa, tuku im {tetat i na svoite semejstva so toa {to na trpezata iznesuvaat hrana koja nadraznuva, koja }e gi zasili `ivotinskite strasti na nivnite deca, doveduvaj}i gi do toa malku da se gri`at za nebesnite ne{ta. Roditelite na toj na~in gi zajaknuvaat vo decata `ivotinskite a gi namaluvaat nivnite duhovni sili. Kakva te{ka kazna }e moraat da platat na kraj! I toga{ tie se ~udat {to decata im se tolku moralno slabi! (1870) 2T 365

Izopa~enost pome|u decaIzopa~enost pome|u decaIzopa~enost pome|u decaIzopa~enost pome|u decatatatata 364. Nie `iveeme vo vreme na rasipanost. Satanata vo ova vreme, izgleda kako da ima sovr{ena kontrola nad umovite koi {to mu se celosno posveteni na Boga. Zaradi toa na roditelite i staratelite, koi treba da vospituvaat deca, po~iva mnogu golema odgovornost. Kakva e dol`nosta na roditelite koi prevzemale odgovornost so toa {to im dale `ivot na svoite deca? Dali da gi pu{tat da porasnat kako mo`at, ili pak kako {to tie sakaat? Dozvolete da vi ka`am, te{ka odgovornost po~iva vrz tie roditeli . . . Vi ka`av deka nekoi od vas se sebi~ni, me|utoa vie ne razbravte {to mislev. Vie ste prou~uvale koja hrana ima najdobar vkus. Preovladale vkusot i zadovolstvoto, namesto Bo`jata slava i `elbata da se napreduva vo bo`estveniot `ivot i da se vozdigne svetost vo stravot Gospodov. Vie ste se sovetuvale so svoeto sopstveno zadovolstvo, so svojot apetit, i dodeka toa ste go ~inele, satanata dobil vo vreme, i kako {to toa obi~no se slu~uva, sekoj pat gi osuetil va{ite napori. Nekoi od vas, tatkovci, ste gi odvele svoite deca na lekar za da vidite {to e so niv. Jas mo`am za dve minuti da vi ka`am vo {to e problemot. Va{ite deca se izopa~eni. Satanata prevzel vlast nad niv. Toj do{ol pravo, pokraj vas, dodeka vie, koi ste im kako Bog, odredeni da gi ~uvate, bile spokojni, zaneseni, vo son. Bog vi zapovedal da gi vospitate vo strav i neguvawe Gospodovo. Me|utoa, satanata minal tokmu pokraj vas i protkajal cvrsti vrski okolu niv. I sepak, vie seu{te spiete. Neka neboto se smiluva nad vas i va{ite deca, zatoa {to na sekoj od vas mu e potrebna Negovoto so`aluvawe.

S# mo`elo da bide poinaku Da ste go zazele svojot stav vo pogled na zdravstvenata reforma; da ste pridale kon svojata vera doblest, kon doblesta znaewe, a kon znaeweto umerenost, seto toa bi bilo poinakvo. Me|utoa, bevte samo delumno zadvi`eni so grevot i izopa~enosta koja postoi vo va{ite ku}i . . . Vie treba da gi prou~uvate svoite deca. Treba da gi u~ite da gi odbegnuvaat porocite i izopa~enosta na ovoj vek. Namesto toa, mnogumina se gri`at za toa kako da se snabdat so ne{to dobro za jadewe. Vie iznesuvate na svojata trpeza puter, jajca i meso i va{ite deca toa go jadat. Tie se hranat tokmu so takvi namirnici koi {to }e gi vozbudat nivnite `ivotinski strasti, i potoa }e dojdete na bogoslu`enie da go molite Boga da gi blagoslovi i spasi va{ite deca. Kolku visoko dopiraat va{ite molitvi? Vie najprvo treba da izvr{ite edna rabota. Koga }e napravite se za svoite deca, {to Bog ostavil za vas da storite, toga{ mo`ete so doverba da barate posebna pomo{ koja {to Bog vetil deka }e vi ja dade. Treba da ja prou~uvate umerenosta vo site ne{ta. Morate da prou~uvate za toa {to }e jadete ili piete. Pa sepak velite: “Ne e ni~ija gri`a za toa {to jadam, {to pijam ili iznesuvam na svojata trpeza.” Me|utoa, toa e ne~ija gri`a, osven dokolku ne gi zemete svoite deca i gi zaklu~ite, ili pak ne otidete vo pustiwa vo koja na nikoj nema da mu bidete na breme i vo koja va{ite neposlu{ni i poro~ni deca nema da go rasipuvaat dru{tvoto vo koe se me{aat. (1870) 2T 359-362

Pou~uvajte gi decata kako da mu se sprotivstavaPou~uvajte gi decata kako da mu se sprotivstavaPou~uvajte gi decata kako da mu se sprotivstavaPou~uvajte gi decata kako da mu se sprotivstavat na isku{enietot na isku{enietot na isku{enietot na isku{enieto

365. Postavete stra`a nad apetitot; pou~ete gi svoite deca preku primer kako i zborovi da koristat ednostavna hrana. U~ete gi da bidat rabotlivi, i ne samo vraboteni, tuku zafateni so korisna rabota. Obidete se da ja vozdignete moralnata ~uvstvitelnost. U~ete gi od najranite godini na svoeto detstvo deka Bog polaga pravo na niv. Ka`ete im deka moralnata izopa~enost mo`e da se sretne na sekoj ~ekor, i deka e potrebno da dojdat pri Hrista, da mu se predadat so teloto i duhot, i deka vo Nego }e najdat sila da mu se sprotivstavat na sekoe isku{enie. Postojano istaknuvajte im deka ne se sozdadeni samo za da si zadovolat sebesi, tuku da bidat Bo`ji orudija za izvr{uvawe na blagorodni celi. U~ete gi deka koga isku{enijata gi vodat na patekite na sebi~noto popu{tawe, i koga satanata se obiduva da go zasolni Boga od pred nivnite o~i, da pogledaat kon Hrista molej}i Go: “Pomogni mi Gospodi, da ne bidam nadvladean!” Angeli }e se soberat okolu niv, }e odgovorat na nivnite molitvi i }e gi povedat po sigurni pateki. Hristos se molel za Svoite u~enici, ne za da bidat zemeni od svetot, tuku da bidat zapazeni od zloto – kako bi mo`ele da bidat zapazeni od popu{tawe na isku{enijata koi }e gi sretnuvaat na sekoj ~ekor. Ova e molitva koja treba da ja izgovara sekoj tatko i majka. Dali tie taka }e se molat pred Boga za svoite deca, a vo isto vreme im dozvoluvaat da postapuvaat onaka kako {to toa nim im se dopa|a? Dali }e go galat apetitot, se dodeka, toj ne stane gospodar i duri toga{ se obidat da gi zauzdaat decata? Ne, umerenosta i vladeeweto so sebesi treba da bide predmet na prou~uvawe od samite jasli. Na majkata, vo golema merka po~iva odgovornost za ovaa rabota. Najne`na zemska vrska postoi pome|u majkata i nejzinoto dete. Zaradi ovaa silna i mnogu pone`na vrska i edinstvo, na deteto mnogu polesno se vlijae so primerot i `ivotot na majkata otkolku so toj na tatkoto. Pa sepak, maj~inskata odgovornost e te{ka i treba postojano da bide podr`uvana od tatkoto. (1890) FE 152, 153

366. Majki, }e vi se isplati da gi iskoristite dragocenite ~asovi koi {to vi gi dal Bog za da go oblikuvate karakterot na svoite deca i da gi pou~ite strogo da gi dr`at na~elata na umerenosta vo jadeweto i pieweto. . . Satanata gleda deka nema da mo`e da ima golema mo} nad umot dokolku apetitot e staven pod kontrola, otkolku koga mu se popu{ta. Zatoa toj postojano raboti, naveduvaj}i gi lu|eto na popu{tawe. Pod vlijanieto na nezdravata hrana, sovesta otapuva, umot se zamra~uva i taka se namaluva negovata mo`nost za primawe na vlijanijata. Me|utoa, vinata na prestapnikot ne se namaluva, zatoa {to sovesta e povreduvana se dodeka ne stanala ne~uvstvitelna. (1890) FE 143

367. Tatkovci i majki, stra`arete vo molitva. Strogo ~uvajte se od neumerenost vo sekakov oblik. U~ete gi svoite deca na na~elata na vistinskata zdravstvena reforma. U~ete gi {to treba da odbegnuvaat kako bi go zapazile zdravjeto. Bo`jiot gnev ve}e po~nal da se izleva vrz decata na neposlu{nosta. Kakov kriminal, kakvi grevovi, kakvo bezakonie se otkriva na sekoj ~ekor! Kako narod morame da poka`eme golema gri`a vo ~uvaweto na svoite deca od moralno izopa~enite drugari. (1890) CH 114 [Ku}a vo priroda; nejzinata vrska so ishranata i moralot – 711]

Zdravo gotveweZdravo gotveweZdravo gotveweZdravo gotvewe

Lo{oto gotvewe pretstavuva grevLo{oto gotvewe pretstavuva grevLo{oto gotvewe pretstavuva grevLo{oto gotvewe pretstavuva grev 368. Grev e da se iznese na trpeza lo{o podgotvena hrana, zatoa {to ona {to se jade slu`i na dobroto na celoto telo. Gospod saka da Negoviot narod ja ceni potrebata za podgotvuvawe na hrana na takov na~in kako ne bi se sozdala kiselina vo `eludnikot, {to ima za posledica lo{o raspolo`enie. Da imame na um deka vo vekna na dobar leb ima prakti~na vera.

Znaeweto za gotveweto vredno deset talanti Neka ne se gleda kon gotveweto kako na nekoj vid na ropstvo. [to bi se slu~ilo so na{iot svet, dokolku site onie koi {to se zanimavaat so gotvewe, ja napu{tat svojata rabota izgovaraj}i se deka toa ne e dovolno dostoinstveno? Gotveweto mo`e da se smeta za pomalku po`elno vo odnos na nekoj drug vid na vrabotuvawe, me|utoa vo stvarnosta toa e nauka koja po svojata vrednost stoi nad site drugi nauki. Taka Bog gleda na podgotvuvaweto na zdrava hrana. Toj mnogu gi ceni onie koi vr{at verna slu`ba vo podgotvuvaweto na zdrava, vkusna hrana. Onoj koj ja poznava ve{tinata na zdravoto podgotvuvawe na hrana i koj go koristi toa znaewe, dostoen e za pogolemi pofalbi otkolku onie koi {to se vraboteni so bilo koj drug vid na rabota. Ovoj talent treba da se izedna~i po vrednosta so deset talenti; zatoa {to negovata pravilna upotreba mnogu doprinesuva za odr`uvawe na zdravjeto na ~ove~koto telo. Zatoa {to e taka nerazdvojno povrzan so `ivotot i zdravjeto, toj e najdragocen od site darovi. (1901) MS 95

Po~ituvawe kon gotva~kataPo~ituvawe kon gotva~kataPo~ituvawe kon gotva~kataPo~ituvawe kon gotva~kata 369. Jas ja cenam svojata kroja~ka, ja cenam svojata daktilografka, me|utoa mojata gotva~ka, koja dobro znae kako da podgotvi hrana koja }e go odr`i `ivotot i hrani mozokot, koskite i muskulite, zavzema najva`no mesto me|u pomo{nicite vo moeto semejstvoto. (1870) 2T 370

370. Nekoi koi {to se podgotvuvaat da stanat kroja~ki, slovoslaga~i, korektori, knigovoditeli ili u~iteli, se smetaat sebesi za mnogu otmeni za da se dru`at so gotva~ot. Vakvi misli gi imaat zafateno skoro site op{testveni sloe-vi. Toa ima dovedeno do toa da gotva~kata smeta deka nejzinoto vrabotuvawe e mnogu nisko na skaliloto na op{testveniot `ivot i deka taa ne smee da o~ekuva ramnopravnost vo semejstvoto. Zo{to ste toga{ iznenadeni koga inteligentnite devojki baraat drugo vrabotuvawe? Zarem ne se ~udite {to ima tolku malku obrazuvani gotva~ki? Vistinsko e ~udo {to postojat i tolku od onie koi {to sakaat da prifatat takov na~in na odnesuvawe. Gotva~kata zavzema va`no mesto vo doma}instvoto. Taa podgotvuva hrana koja so vnesuvawe vo `eludnikot, }e se iskoristi za odr`uvawe na mozokot, koskite i muskulite. Zdravjeto na site ~lenovi na semejstvoto zavisi vo golema merka od nejzinata ve{tina i inteligencija. Na doma{nite dol`nosti nikoga{ nema da im se obrati vnimanieto koe {to im pripa|a, se dodeka na onie koi {to verno gi izvr{uvaat ne im se odadade dol`noto po~ituvawe. (1890) C.T.B.H. 74

371. Ima mnogu devojki koi {to se oma`ile i imaat semejstva, me|utoa koi imaat mnogu malku prakti~no znaewe za dol`nostite koi po~ivaat vrz soprugata i majkata. Tie umeat da ~itaat kako i da svirat na nekoj muzi~ki instrument; me|utoa tie ne znaat da gotvat. Tie ne znaat da pravat dobar leb koj {to e osnova za zdravjeto vo semejstvoto. . . Dobroto gotvewe i iznesuvaweto na

zdrava hrava vrz trpezata, pobaruva inteligencija i iskustvo. Li~nosta koja podgotvuva hrana koja {to treba da se vnese vo na{iot `eludnik i pretvori vo krv koja }e go hrani teloto, zavzema najzna~ajna i najvozvi{ena polo`ba. Polo`bata na daktilografot, {iva~kata ili u~itelkata na muzika ne mo`at po svoeto zna~ewe da se izedna~at so polo`bata na gotva~kata. (1873) 3T 156-158

Dol`nost na sekoja `ena e da stane ve{ta gotva~kaDol`nost na sekoja `ena e da stane ve{ta gotva~kaDol`nost na sekoja `ena e da stane ve{ta gotva~kaDol`nost na sekoja `ena e da stane ve{ta gotva~ka

372. Na{ite sestri ~esto na znaat kako da gotvat. Na takvite bi im ka`ala: Bi oti{la kaj najdobrata gotva~ka koja {to mo`e da se najde vo zemjata i bi ostanala tamu, dokolku e potrebno, so sedmici, dodeka ne stanam majstor vo taa ve{tina – inteligentna, ve{ta gotva~ka. Toa bi go storila i toga{ koga bi imala 40 godini. Va{a dol`nost e da nau~ite kako da gotvite i va{a dol`nost e da gi nau~ite va{ite }erki da gotvat. Podu~uvaj}i gi da gotvat, vie okolu niv podignuvate odbranben yid koj {to }e gi zapazi od nerazumnosta i porokot, vo {to inaku, vo isku{enie, bi mo`ele da padnat. (1870) 2T 370

373. Za da nau~at da gotvat, `enite treba da u~at i toga{ trpelivo da go sproveduvaat vo delo ona {to }e go nau~at. Lu|eto patat zatoa {to ne sakaat da se potrudat da toa go storat. Na takvite im velam, vreme e da gi probudite svoite zaspieni sili i da se informirate. Nemojte da mislite deka e zagubeno ona vreme koe e posveteno na steknuvawe na celosno znaewe i iskustvo vo podgotvuvawe na zdrava, vkusna hrana. Seedno e kolku dolgo ste steknuvale iskustvo vo gotvewe, dokolku seu{te nemate odgovornost vo semejstvoto, va{a dol`nost e da nau~ite kako pravilo da se gri`ite za niv. (1890) CH 117

Neka ma`ite i `enite u~at da gotvatNeka ma`ite i `enite u~at da gotvatNeka ma`ite i `enite u~at da gotvatNeka ma`ite i `enite u~at da gotvat 374. Mnogumina koi {to ja prifa}aat zdravstvenata reforma se `alat deka taa ne im odgovara; me|utoa posle sedeweto kraj nivnite trpezi, dojdov do zaklu~ok deka zdravstvenata reforma ne e vinovna, tuku lo{o podgotvenata hrana. Jas apeliram do ma`ite i `enite na koi {to Bog im dal mudrost, U~ete kako da gotvite. Ne gre{am koga velam “ma`i,” zatoa {to nim kako i na `enite im e potrebno da go razberat ednostavnoto, zdravo podgotvuvawe na hranata. Nivnata rabota gi vodi tamu kade {to ne mo`at da dobijat zdrava hrana. Tie mo`ebi se povikani da ostanat so denovi pa duri i sedmici vo semejstva koi {to nemaat nikakov poim vo ovoj pogled. Toga{, dokolku imaat znaewe, tie mo`at dobro da go upotrebat. (1890) CH 155

Prou~uvajte gi zdravstvenite spisanijaProu~uvajte gi zdravstvenite spisanijaProu~uvajte gi zdravstvenite spisanijaProu~uvajte gi zdravstvenite spisanija 375. Onie koi ne znaat higienski da gotvat, treba da nau~at da sostavat zdravi namirnici od golema hranliva vrednost, i taka podgotvat vkusni jadewa. Neka onie koi sakaat da steknat znaewe vo ovaa oblast pretplatat na na{ite zdravstveni spisanija. Vo niv }e najdete izvestuvawa za ovoj predmet. . . Bez neprekinato ve`bawe na ostroumnosta, nikoj ne mo`e da se istakne vo zdravoto gotvewe. Onie ~ii{to srca se otvoreni da primat impresii i predlozi na Golemiot U~itel, }e nau~at mnogu i }e bidat sposobni da i drugite gi pou~uvaat; zatoa {to Toj }e im dade sposobnost i razbirawe. Letter 135, 1902

Pottiknuvawe na razvojot na individualni sposoPottiknuvawe na razvojot na individualni sposoPottiknuvawe na razvojot na individualni sposoPottiknuvawe na razvojot na individualni sposobnostibnostibnostibnosti

376. Bo`ji plan e da vo sekoe mesto se pottiknat ma`i i `eni da gi razvijat svoite talenti vo prigotvuvaweto na zdrava hrana od prirodnite proizvodi na svojot kraj. Dokolku gledaat na Boga, ve`baj}i ja svojata ve{tina i o{troumnost pod vodstvo na Svetiot Duh, tie }e nau~at kako da gi prigotvuvaat prirodnite namirnici vo zdrava hrana. Na toj na~in }e bidat vo sostojba da gi pou~uvaat siroma{nite kako da se snabduvaat so hrana koja }e go zavzeme mestoto na mesnata hrana. Na onie na koi {to im se pomognalo na takov na~in, mo`at za vozvrat da gi pou~uvaat drugite. Vakvoto delo }e se izvr{uva so sveta revnost i sila. Da toa se be{e storilo porano, denes bi postoele mnogu pove}e lu|e vo vistinata i mnogu pove}e od onie koi bi mo`ele da

pou~uvaat. Da nau~ime {to e na{a dol`nost i toga{ da ja izvr{uvame. Nie ne treba da bideme zavisni i bespomo{ni, o~ekuvaj}i da drugite ja vr{at rabotata koja Bog nam ni ja odredil? (1902) 7T 133

Povik za u~ili{ta za gotvewePovik za u~ili{ta za gotvewePovik za u~ili{ta za gotvewePovik za u~ili{ta za gotvewe 377. So na{ite sanatoriumi i u~ili{ta treba da bidat povrzani i u~ili{tata za gotvewe, vo koi }e se davaat upatstva za zdravo podgotvuvawe na hrana. Vo site na{i u~ili{ta treba da postojat pogodni li~nosti koi }e pou~uvaat u~enici, mom~iwa i devojki, za ve{tinata na gotveweto. @enite posebno treba da nau~at kako da gotvat. 1901, MS 95

378. Golema usluga mo`e da se stori so pou~uvawe na narodot kako da podgotvuvaat zdrava hrana. Ovaa granka na deloto e isto tolku va`na kako i sekoja druga granka koja {to mo`e da se prifati. Treba da se osnovaat pove}e u~ili{ta za gotvewe, a nekoi treba da rabotat od ku}a do ku}a, upatuvaj}i vo ve{tinata na podgotvuvawe na zdrava hrana. R. & H., June 6, 1912

[Vidi “U~ili{ta za gotvewe”, otsek XXV]

Zdravstvenata reforma i dobroto gotveweZdravstvenata reforma i dobroto gotveweZdravstvenata reforma i dobroto gotveweZdravstvenata reforma i dobroto gotvewe

379. Edna pri~ina za{to mnogumina se obeshrabreni vo sproveduvaweto na zdravstvena reforma, e toa {to ne nau~ile kako da gotvat, taka da zdravata, ednostavno podgotvena hrana go zavzeme mestoto na hranata na koja bile naviknati. Tie ~uvstvuvaat odvratnost kon lo{o podgotvenite jadewa, a potoa slu{ame kako zboruvaat deka se obidele so zdravstvenata reforma, me|utoa deka ne mo`at da `iveat na takov na~in. Mnogumina se obiduvaat da sprovedat siroma{ni upatstva za zdravstvenata reforma, i vr{at takvo `alosno delo koi go o{tetuva vareweto i obeshrabruva site koi go pravat svojot obid. Vie tvrdite deka ja sproveduvate zdravstvenata reforma i zatoa treba da stanete dobri gotva~i. Onie koi {to mo`at da se polzuvaat od prednostite na pravilno vodenite u~ili{ta za zdravo gotvewe, }e ostvaruvaat golemi prednosti, kako vo li~nata praksa taka i vo pou~uvaweto na drugite. (1890) CH 450, 451

Promena i napu{tawe na mesnata hranaPromena i napu{tawe na mesnata hranaPromena i napu{tawe na mesnata hranaPromena i napu{tawe na mesnata hrana 380. Nie vi sovetuvame da gi promenite svoite `ivotni naviki; me|utoa dodeka toa go ~inite, ve predupreduvame da toa mudro go pravite. Jas poznavam semejstva koi preminale od mesna ishrana kon osiroma{ena hrana. Nivnata hrana e tolku siroma{no podgotvena taka da `eludnikot ~uvstvuva odvratnost kon nea, i takvite mi ka`ale deka zdravstvenata reforma ne im odgovara i deka telesnata hrana im se namalila. Toa e edna od pri~inite za{to tie nemale uspeh vo svoite napori da ja poednostavat ishranata. Tie imale siroma{na hrana. Hranata se podgotvuvala so malku trud i postojana ednoli~nost. Ne e potrebno da ima mnogu vidovi na hrana za eden obrok, me|utoa site obroci ne smeat da bidat sostaveni od ist vid na hrana bez kakva i da e promena. Hranata treba da se podgotvi na ednostaven na~in, me|utoa taka vkusno za da sozdade `elba za jadewe. Vie treba da ja izostavite `ivotinskata mast od svojata ishrana. Taa ja rasipuva sekoj vid na hrana koja ja podgotvuvate. Hranete se izobilno so ovo{je i zelen~uk. (1868) 2T 63 381. Pravilnoto podgotvuvawe na hranata e najva`no dostignuvawe. Posebno tamu kade {to mesoto e glavna namirnica, dobroto gotvewe e osnovno pobaruvawe. Ne{to mora da go zavzeme mestoto na mesoto, a ovaa zamena na mesoto mora da bide dobro podgotvena, taka da mesoto ne se posaka. Letter 60a, 1896

382. Jasna dol`nost na lekarite e da gi vospituvaat, vospituvaat, vospituvaat, preku pi{uvawe i zborovi, site onie vrz koi po~iva odgovornosta za podgotvuvawe na hranata za trpezata. Letter 73a, 1896

383. Potrebni ni se li~nosti koi sakaat da nau~at da gotvat zdravo. Mnogumina znaat kako da prigotvuvaat meso i zelen~uk na razli~ni na~ini, me|utoa koi sepak ne znaat kako da podgotvuvaat ednostavni i vkusni jadewa. Y.I., May 31, 1894 [Nevkusni jadewa – 324, 327] [O~igledni predavawa za vreme na sostanoci – 763] [Potreba za zamena na mesoto istaknata vo 1884 – 720] [Ve{to koristewe na darovite, pomo{ na zdravstvenata reforma – 710] [Takti~nost i proniklivost potrebni vo rabotata na davaweto na upatstva za gotvewe bez meso – 816]

Lo{o gotvewe, pri~ina za bolestLo{o gotvewe, pri~ina za bolestLo{o gotvewe, pri~ina za bolestLo{o gotvewe, pri~ina za bolest 384. Srede nedostatokot na znaeweto i ume{nosta vo gotveweto, mnogu soprugi i majki postavuvaat pred svoeto semejstva lo{o podgotvena hrana, koja postojana i sigurno gi o{tetuva organite za varewe i sozdava slav kvalitet na krv. Posledicata od toa se ~esti napadi na zapallivi zaboluvawa, a ponekoga{ i smrt. . . Nie mo`eme da imame raznovidna, dobra, zdrava hrana podgotvena na zdrava na~in, taka {to e vkusna za site. Znaeweto za gotvewe e od `ivotna va`nost. Lo{oto gotvewe predizvikuva bolesti i lo{o raspolo`enie; teloto se poremetuva i zaradi toa ne mo`at da se voo~at nebesnite ne{ta. Vo dobroto gotvewe ima pove}e religija, otkolku {to toa mo`e da se zamisli. Koga ponekoga{ bev otsutna od doma, znaev deka lebot kako i pove}eto od drugata hrana na trpezata }e mi na{teti, me|utoa morav da jadam kako bi go odr`ala `ivotot. Vo o~ite na neboto e grev da se jade takva hrana. (1890) C.T.B.H. 156-158

Odgovara~ki nadgroben natpisOdgovara~ki nadgroben natpisOdgovara~ki nadgroben natpisOdgovara~ki nadgroben natpis 385. Skudnata i lo{o prigotvena hrana ja rasipuva krvta so toa {to gi oslabnuva organite koi ja sozdavaat. Taa ja popre~uva rabotata na celiot organizam i donesuva bolesti kako i razdrazlivost i lo{o raspolo`enie. Iljadnici i desetici iljadi denes se `rtvi na lo{oto gotvewe. Na mnogu grobovi bi mo`elo da se napi{e: “Umrel od lo{o gotvewe;” “Umrel od izma~uvan `eludnik.”

Du{i izgubeni zaradi lo{o gotvewe Sveta dol`nost za onie {to gotvat e da nau~at kako da podgotvat zdrava hrana. Mnogu du{i se zagubeni tokmu poradi lo{oto gotvewe. Za da se napravi dobar leb potrebni se vnimatelnost i gri`a; me|utoa vo edna vekna dobar leb ima mnogu pove}e religija otkolku {to mnozina mislat. Ima mnogu malku navistina dobri gotva~i. Mladite `eni mislat deka gotveweto e poni`uva~ka rabota, pa izvr{uvaat drugi doma{ni obvrski; zatoa mnogu devojki koi se ma`at i treba da se gri`at za svoeto semejstvo, nemaat dobra pretstava za vistinskite zada~i na edna sopruga i majka.

Ne e poniska nauka Gotveweto ne e nekakva bezzna~ajna ume{nost, tuku edna od najsu{testvenite vo prakti~niot `ivot. Toa e ume{nost {to treba da ja nau~at site `eni, i treba da se pou~uva na na~in {to i najsiroma{nite }e imaat polza od nea. Potrebna e ume{nost za da se podgotvi vkusna, a istovremeno ednostavna i hranliva trpeza; no toa mo`e da se postigne. Gotva~kite treba da znaat kako da podgotvat ednostavna hrana na ednostaven i zdrav na~in; i taka taa da bide povkusna i pozdrava tokmu poradi svojata ednostavnost. Sekoja `ena koja vodi doma}instvo, a sepak ne ja razbira umetnosta na zdravoto gotvewe treba da donese odluka da go nau~i toa {to e tolku su{testveno za dobroto na nejzinite doma{ni. Vo mnogu mesta postojat kursevi za gotvewe koi pou~uvaat vo ovoj pogled. Onaa `ena koja ne mo`e da pojde na vakov kurs treba da se stavi pod instrukciite na nekoja dobra gotva~ka i da istrae vo svoite napori s# dodeka i samata ne stane majstor na gotvarskata umetnost. (1905) MH 302, 303 [Gotveweto e najdragocena ve{tina zatoa {to e taka tesno povrzana so `ivotot – 817]

Prou~uvajte go {tedewetoProu~uvajte go {tedewetoProu~uvajte go {tedewetoProu~uvajte go {tedeweto 386. Vo sekoj oddel od gotveweto pra{aweto koe treba da se ima vo predvid e: kako da se podgotvi hrana na najpriroden i najevtin na~in? Isto taka treba vnimatelno da se vodi gri`a kako ostatocite od hranata na trpezata da ne se frlaat. Pronajdete na~ini da kako tie ostatoci ne propadnat. Ovaa ve{tina, {tedeweto i taktot pretstavuvaat bogatstvo. Za potoplite denovi od godinata podgotvete pomalku hrana. Upotrebuvajte pove}e suvi materii. Ima mnogu siroma{ni semejstva, koi, i pokraj toa {to odvaj imaat dovolno za hrana, ~esto pati treba da bidat pou~eni za{to se siroma{ni; postojat tolku mnogu sitni ne{ta koi se frlaat. (1897) MS 3

@ivoti po`rtvuvani na modernite na~ini na jadewe@ivoti po`rtvuvani na modernite na~ini na jadewe@ivoti po`rtvuvani na modernite na~ini na jadewe@ivoti po`rtvuvani na modernite na~ini na jadewe 387. Za mnogumina, glavnata cel vo `ivotot – celta koja go opravduva sekoj trud – e da se `ivee spored poslednata moda. Vospituvaweto, zdravjeto i udobnosta se `rtvuvaat na oltarot na modata. Duri i pri postavuvaweto na trpezata modata i rasko{ot go vr{at svoeto {tetno vlijanie. Zdravoto podgotvuvawe na hranata stanuva predmet od vtorostepeno zna~ewe. Slu`eweto na mnogu razli~ni jadewa go odzema vremeto i parite i pretstavuva zamorna rabota, ne ostvaruvaj}i nikakvo dobro. Mo`e da bide moderno, da se ima polovina kup~e jadewa za eden obrok, me|utoa vakviot obi~aj mu {teti na zdravjeto. Toa e modata koja pametnite ma`i i `eni treba da ja osudat kako preku pravilo taka i so primer. Imajte malku obzir kon `ivotot na gotva~kata. “Ne e li `ivotot pova`en od hranata, i teloto od oblekata.” Vo ovie denovi, doma{nite dol`nosti go pobaruvaat skoro celoto vreme na doma}inkata. Kolku mnogu podobro bi bilo za zdravjeto na doma{nite, dokolku podgotvuvaweto na obrocite bi bile poednostavni. Iljadnici `ivoti sekoja godina se `rtvuvaat na ovoj oltar - `ivoti koi {to bi mo`ele da bidat prodol`eni dokolku ne be{e zaradi ovaa beskone~na niza na izmisleni dol`nosti. Mnogu majki zaminuvaat vo grob, a mo`ele da `iveat i bidat na blagoslov na domot, crkvata i svetot, samo dokolku nivnite naviki bile poednostavni. (1890) C.T.B.H. 73

[Zla od sistemot na menito – 218]

Va`en e izborot i podgotovkata na hranataVa`en e izborot i podgotovkata na hranataVa`en e izborot i podgotovkata na hranataVa`en e izborot i podgotovkata na hranata

388. Mnogu gotvewe voop{to ne e potrebno. Isto taka ne treba da se upotrebuva nikakva kvalitetno ili kvantitetno siroma{na hrana. Letter 72, 1896

389. Va`no e da hranata bide podgotvena gri`livo, taka da apetitot, dokolku ne e izopa~en, mo`e da u`iva vo nea. Zaradi toa {to na~elno nie ja otfrluvame upotrebata na mesoto, puterot, pa{tetata od seckano meso, za~inot, `ivotinskite masti i ona {to go nadraznuva `eludnikot i razoruva zdravjeto, nikoga{ ne treba da se pomisli deka e od malo zna~enie ona {to go jademe. (1870) 2T 367

390. Pogre{no e da se jade samo za da se zadovoli apetitot, no ne smeeme da bideme ramnodu{ni kon kvalitetot na hranata ili na~inot na nejzinata podgotovka. Ako hranata {to ja jademe ne e vkusna, teloto nema da bide dobro nahraneto. Hranata treba da bide vnimatelno odbrana i razumno i ume{no podgotvena. (1905) MH 300

Ednoli~en doru~ekEdnoli~en doru~ekEdnoli~en doru~ekEdnoli~en doru~ek 391. Za gotva~ka bi platila pove}e otkolku za koj i da e drug del od svojata rabota . . .Dokolku taa li~nost ne e sposobna i ve{ta za gotveweto, }e vidite, kako {to toa nie go vkusivme, ednoli~en doru~ek, - ka{a, kako {to toa se narekuva – nie ja vikame ka~amak, pekarski leb, nekoj vid na sos; i toa e s#, so dodatok na malku mleko. Taka onie koi {to taka se hranat so meseci, znaej}i {to }e se iznese pred niv za sekoj obrok, po~nuvaat da se pla{at od ~asot, koj {to bi trebalo da bide privle~en za niv, kako najstra{en del od denot. Pretpostavuvam deka nema da razberete s#, dodeka sami ne go iskusite toa. Me|utoa, jas sum mnogu zbuneta so ovaa pojava. Koga bi trebalo da odberam li~nost za toa mesto, jas bi rekla: “Dajte mi iskusna gotva~ka, koja

ima izumuva~ki osobini, da podgotvi zdravi, ednostavni jadewa koi nema da bidat blutkavi.” Letter 19c, 1892

Prou~uvawe i sproveduvawe na deloProu~uvawe i sproveduvawe na deloProu~uvawe i sproveduvawe na deloProu~uvawe i sproveduvawe na delo 392. Mnogumina ne sfa}aat deka toa (gotveweto) e dol`nost, pa od tuka i ne se trudat da pravilno ja prigotvat hranata. Ova mo`e da se napravi na ednostaven, zdrav i lesen na~in, izostavuvaj}i ja upotrebata na `ivotinskite masti, puterot ili mesoto. Ve{tinata mora da se soedini so ednostavnosta. Kako toa bi se postignalo, `enite treba da ~itaat i trpelivo go sproveduvaat vo delo ona {to go pro~itale. Mnogumina patat zatoa {to ne sakaat da se potrudat da taka ~inat. Jas na takvite im velam: “Vreme e da gi razbudite va{ite zaspani sili i da prou~uvate. Nau~ite kako go gotvite so ednostavnost, a sepak, taka da se obezbedi najvkusna i nazdrava hrana.” Zatoa {to e pogre{no da se gotvi samo za da toa mu odgovara na apetitot ili za da se zadovoli vkusot, nikoj ne treba da ja prifati mislata deka osiroma{enata ishrana e pravilna. Mnogumina se onesposobeni so bolestite i nim im e potrebna silna, dobro podgotvena i bogata hrana . . .

Va`na granka od vospituvaweto Za onie koi gotvat verska dol`nost e da nau~at kako da prigotvuvaat raznovidna i zdrava hrana, taka da taa mo`e da se jade so u`ivawe. Majkite treba da gi u~at svoite deca kako da gotvat. Koja granka na vospituvaweto na mladata devojka mo`e da bide pozna~ajna od ovaa? Jadeweto ima vrska so `ivotot. Nedovolnata, osiroma{enata, lo{o podgotvenata hrana postojano ja oslabuva krvta i organite koi ja sozdavaat. Mnogu e va`no da ve{tinata na podgotvuvawe na hrana se smeta za edna od najva`nite granki na vospituvaweto. Postojat samo malku dobri gotva~i. Da se stane gotva~ka, smetaat mladite devojki, zna~i da se ponizi{ do ime na sluga. Toa ne e taka. Tie ne go gledaat ovoj predmet od pravilno gledi{te. Znaeweto za toa kako da se podgotvi zdrava hrana, posebno lebot, ne e bezna~ajna nauka. Majkite ja zanemaruvaat ovaa granka na vospituvaweto kaj svoite }erki. Tie vrz sebesi go prevzemaat bremeto na gri`ite i rabotata, i brzo se iscrpuvaat, dodeka nivnite }erki se po{tedeni, pa za svoeto zadovolstvo ostvaruvaat poseti, pletat ili u~at. Toa e pogre{na qubov, toa e pogre{na qubeznost. Majkata ~ini {teta na svoeto dete, koja ~esto trae celiot nejzin `ivot. Vo vreme koga treba da stane sposobna da nosi nekoe `ivotno breme, taa za toa ne e sposobna. Takvata li~nost ne saka vrz sebesi da prevzeme gri`a i bremiwa. Tie odat slabo optovareni, ne prifa}ajki dol`nosti, dodeka majkata e pritisneta so bremeto na gri`ite kako kola pod te`inata na snopovite. Toa ne zna~i deka }erkata e nequbezna, tuku bezgri`na i nevnimatelna. Koga bi bila vo sostojba da go zabele`i umorniot izgled na majkata, i bi sakala da go stori svojot del, da go ponese pote{niot del od bremeto, i ja oslobodi majkata, koja {to mora da bide oslobodena od gri`ite, zatoa {to vo sprotivno }e stigne do postelata na stradaweto, a mo`ebi i smrtta. Za{to majkite se tolku slepi i nebri`ni vo vospituvaweto na svoite }erki? Jas bev o`alostena koga posetuvaj}i razni semejstva, vidov kako majkata nosi te{ki bremiwa, dodeka }erkata, koja mnogu vetuvala i poseduvala mnogu zdravje i sila, ne ~uvstvuvala nikakva gri`a, nikakvo breme. Koga postojat golemi sobirawa i semejstvata se obremeneti so gosti, vidov kako majkata go nosi bremeto, gri`ej}i se za s#, dodeka }erkite sedele i razgovarale vo dru{tvo so svoite mladi prijatelki. Ova mi izgleda{e taka pogre{no, taka da odvaj mo`ev da se vozdr`am da ne im ka`am na nepromislenata mladina da pojde da raboti. Oslobodete ja svojata zamorna majka. Dovedete ja do sedi{teto vo salonot i naterajte ja da se odmori i u`iva vo dru{tvoto na nejzinite prijateli. Me|utoa, vo seto ova ne treba da se blamiraat samo }erkite. Majkata gre{i isto taka. Taa vnimatelno ne gi pou~uvala svoite }erki kako da gotvat. Taa znae deka nim im nedostasuva znaewe vo gotveweto i zatoa nemaat odmor od rabotata. Taa treba da obrati vnimanie na seto ona {to pobaruva gri`a, misla i vnimanie. Mladite devojki treba temelno da se pou~uvaat na gotveweto. Kakvi i da se okolnostite vo nivniot `ivot, toa e znaeweto koe prakti~no mo`e da se

upotrebuva. Toa e granka na vospituvaweto koi ima najneposredno vlijanie vrz ~ove~kiot `ivot, posebno vrz `ivotot na onie koi ni se najdragi. Mnogu soprugi i majki koi nemale pravilno vospituvawe i na koi im nedostigala ume{nost vo gotveweto, od den na den, iznesuvaat pred svoeto semejstvo lo{o podgotvena hrana koja postojano i sigurno gi upropastuva organite za varewe, sozdavaj}i krv od slab kvalitet i ~esto doveduvaj}i do akutni napadi na zapallivite zaboluvawa, predizvikuvaj}i prerana smrt. . .

Ohrabrete gi onie koi u~at Verska dol`nost na sekoja hristijanka, devojka i `ena, da vedna{ nau~i da pravi dobar, sladok, lesen leb od crno neprosejano bra{no. Majkata treba da gi dovede svoite }erki vo kujnata, u{te dodeka se sosema mladi i da gi pou~uva na ve{tinata na gotveweto. Majkata ne mo`e da o~ekuva od svoite }erki poznavawe na tajnite na vodeweto na doma}instvoto dokolku ne gi vospituvala kon toa. Taa treba da gi pou~uva trpelivo, so qubov, pravej}i ja rabotata kolku {to mo`e poprijatna so svojot vesel izgled i ohrabruva~ki zborovi na odobruvawe. Dokolku zgre{at edna{, dva ili tri pati, nemojte da gi kritikuvajte. Samiot neuspeh ve}e go pravi svoeto i gi naveduva da ka`at: “Ne e od polza, jas toa ne go mo`am.” Toa ne e vreme za ukoruvawe. Voljata postepeno slabee. Sega e potreben pottik, ohrabruvawe, radosni zborovi polni so nade` kako: “Ne gri`i se za gre{kite koi {to gi ima{ napraveno. Ti si samo u~eni~ka, pa se o~ekuva deka }e napravi{ gre{ki. Obidi se povtorno! Misli na toa {to go raboti{. Bidi mnogu vnimatelna i sigurno }e uspee{.” Mnogu majki ne go razbiraat zna~ajot na ovoj vid na znaewe i pove}e sakaat da seto toa sami go storat otkolku da imaat maka i gri`a vo pou~uvaweto na svoite deca, podnesuvaj}i gi nivnite gre{ki za vreme na u~eweto. Koga nivnite }erki napravat gre{ka vo svoite napori, tie gi odvratuvaat so zborovite: “Ni{to ne e polza, ti ne mo`e{ da go napravi{ ova ili toa. Ti me zbunuva{ i mi sozdava{ pove}e pote{kotii otkolku {to mi pomaga{.” Na takov na~in se otfrlaat prvite napori na u~enicite i prviot neuspeh taka go oladuva nivniot interes i `ar za znaewe taka da se pla{at od nov obid. Zatoa poprvo }e predlo`at da {ijat, pletat, da go sreduvaat domot ili pravat ne{to drugo, samo da ne gotvat. Toa e golema gre{ka na majkata. Bi trebalo trpelivo da gi pou~uvaat deka tie mo`at, preku praktika, da se zdobijat so iskustvo koe }e ja otstrani zbunetosta i neve{tite dvi`ewa na neiskusniot rabotnik. (1868) 1T 681-685

Poukite od gotveweto pova`ni od muzikataPoukite od gotveweto pova`ni od muzikataPoukite od gotveweto pova`ni od muzikataPoukite od gotveweto pova`ni od muzikata 393. Nekoi se povikani da izvr{uvaat, kako {to na toa se gleda, niska slu`ba - mo`ebi da gotvat. Me|utoa, naukata za gotveweto ne e bezna~ajna. Ve{toto podgotvuvawe na hranata e edna od najva`nite ve{tini i stoi nad pou~uvaweto na muzikata ili ve{tinata za izgotvuvawe na obleka. So ova ne mislam da go potcenat pou~uvaweto na muzikata ili {ieweto, zatoa {to i tie se neophodni. Me|utoa, sepak najva`na e ve{tinata na podgotvuvawe zdrava i vkusna hrana. Ovaa ve{tina treba da se smeta za najdragocena od site ve{tini, zatoa {to e taka tesno povrzana so `ivotot. Na nea treba da i se posveti najmnogu vnimanie, zatoa {to za da sozdava dobra krv, teloto bara dobra hrana. Temelot na ona {to gi odr`uva lu|eto vo zdravje e zdravstveno-misionerskata rabota na dobroto gotvewe. ^esto pati od zdravstvenata reforma se pravi zdravstvena nedoslednost preku nevkusnoto podgotvuvawe na hranata. Nedostatokot na znaeweto za zdravoto gotvewe mora da se otstrani za da zdravstvenata reforma ima uspeh. Postojat malku dobri gotva~ki. Na mnogu, mnogu majki im se potrebni lekcii vo gotveweto, kako bi mo`ele da pred svoite semejstva iznesat dobro podgotvena i ubavo poslu`ena hrana. Pred decata da po~nat da zemaat lekcii na harmonium ili klavir, treba da dobijat pouki za gotveweto. U~eweto na gotveweto ne treba da ja isklu~i muzikata, me|utoa da se u~i muzikata e od pomala va`nost otkolku da se u~i kako da se prigotvi zdrava i vkusna hrana. (1901) MS 95

394. Va{ite }erki mo`at da ja sakaat muzikata i toa e sosema dobro; toa mo`e da doprinese za sre}a na semejstvoto, me|utoa znaeweto na muzikata bez znaeweto na gotveweto na vredi

mnogu. Koga va{ite }erki }e imaat svoi semejstva, poznavaweto na muzikata i ra~nata rabota nema da postavi na trpezata dobro podgotven i vkusen obrok, taka da ne pocrvenat pred svoite najugledni prijateli. Majki, va{ata rabota e sveta. Neka Bog vi pomogne da ja prevzemete vrz sebesi. Imaj}i ja pred o~ite Bo`jata slava, rabotete seriozno, trpelivo i so qubov za sega{noto i idnoto dobro na svoite deca. (1870) 2T 538, 539 [Neredovno jadewe i obroci na brza raka – 284]

Pou~uvajte gi tajnite na gotvewetoPou~uvajte gi tajnite na gotvewetoPou~uvajte gi tajnite na gotvewetoPou~uvajte gi tajnite na gotveweto

395. Nemojte da zanemaruvate da gi u~ite svoite deca kako da gotvat. Dokolku taka rabotite, }e im vsadite na~ela koi {to tie moraat da gi imaat vo svoeto hristijansko vospituvawe. Davaj}i im na svoite deca pouki od fiziologijata, u~ej}i gi kako da gotvat ednostavno no sepak ve{to, vie postavuvate temel na najkorisnata granka na vospituvaweto. Za praveweto na dobar, lesen leb potrebno e ve{tina. Vo dobroto gotvewe ima vera, a jas se somnevam vo verata na onaa grupa na lu|e koja e neuka i negri`liva vo u~eweto na gotveweto . . . Lo{oto gotvewe poleka gi tro{i `ivotnite sili na iljadnici lu|e. Opasno e po zdravjeto i `ivotot da se jade na nekoi trpezi te`ok, kisel leb i druga hrana koja e podgotvena da odi so nego. Majki, namesto da te`neete na }erkite da im dadete muzi~ko obrazovanie nau~ete gi na ovie korisni ve{tini koi {to se vo tesna vrska so `ivotot i zdravjeto. Nau~ete gi na site tajni na gotveweto. Poka`ete im deka toa e del od nivnoto vospituvawe i deka toa e va`no za niv kako bi stanale vistinski hristijanki. Dokolku taa hrana ne e podgotvena na zdrav i vkusen na~in, taa ne mo`e da se pretvori vo dobra krv kako bi se nadopolnile materiite {to se tro{at. (1870) 2T 537, 538 [Obid so {e}er da se nadomesti i zameni dobroto gotvewe – 527] [Vlijanieto na jadeweto vrz na~eloto na umerenosta – 351, 354] [Dokolku vareweto e optovareno, potrebno e istra`uvawe – 445] [Pomalku gotvewe, pove}e prirodni jadewa – 166, 546]

Zdrava ishrana i restorani za zdrava hranaZdrava ishrana i restorani za zdrava hranaZdrava ishrana i restorani za zdrava hranaZdrava ishrana i restorani za zdrava hrana

Od nebesniot DarodaritelOd nebesniot DarodaritelOd nebesniot DarodaritelOd nebesniot Darodaritel 396. Od izve{taite za Gospodovite ~uda koga obezbedi vino za u~esnicite na svadbenata sve~enost i koga go nahrani mno{tvoto, mo`eme da izvle~eme pouka od najgolemo zna~enie. Rabotata na snabduvawe so zdrava hrana e edno od Gospodovite sredstva za zadovoluvawe na potrebite. Nebesniot Daritel na sekoja hrana nema da go ostavi Svojot narod vo neznaewe vo pogled na podgotvuvaweto na najdobrata hrana za sekoe vreme i prigoda. (1902) 7T 114

Da bide kako ManataDa bide kako ManataDa bide kako ManataDa bide kako Manata

397. Vo tekot na minatata no} mnogu vistini mi bea otkrieni. Proizvodstvoto i proda`bata na zdrava hrana }e pobaruva vnimatelno razmisluvawe proprateno so molitva. Postojat mnogu umovi na mnogu mesta na koi Bog sigurno }e im dade mudrost vo rabotata za podgotvuvaweto na zdrava i vkusna hrana, dokolku vidi deka tie pravilno }e go iskoristat toa znaewe. @ivotnite stanuvaat se pove}e i pove}e bolni, i nema dolgo da potrae koga mnogumina, pokraj adventistite na sedmiot den, }e ja napu{tat mesnata hrana. Zdravata hrana koja {to go odr`uva `ivotot treba taka da se prigotvi taka {to ma`ite i `enite nema da imaat potreba da jadat meso. Gospod }e pou~i mnozina vo site delovi na svetot kako da kombiniraat ovo{je, `itarki i zelen~uk vo hrana koja {to }e go odr`uva `ivotot, i nema da donesuva bolest. Onie koi {to nikoga{ ne videle recepti za podgotvuvawe na zdrava hrana, koja {to sega e vo proda`ba, }e rabotat razumno, vr{ej}i obidi so prehranbenite proizvodi od zemjata, dobivaj}i svetlina vo pogled na korisiteweto na ovie proizvodi. Gospod }e im poka`e {to da ~inat. Onoj koj {to dava ve{tina i razbirawe na svojot narod vo eden del na svetot, }e dade ve{tina i razbirawe na Svojot narod i vo drugite delovi od svetot. Negoviot plan e

prehranbenite bogatstva na edna zemja da bidat taka podgotveni kako bi mo`ele da se koristat, dokolku odgovaraat, i vo drugite zemji. Kako {to Bog dal mana od neboto za da go odr`i `ivotot na decata Izraelski, taka Toj }e mu dade sega na Svojot narod vo razni kraevi, ve{tina i mudrost da gi upotrebat proizvodite koi {to kaj niv postojat za podgotvuvawe na hrana koja {to }e go zameni mesoto. (1902) 7T 124, 126

398. Istiot Bog koj na Izrailevite deca im daval mana od neboto, `ivee i vladee denes. Toj }e im dade ve{tina i razbirawe vo podgotvuvaweto na zdrava hrana. Toj }e go vodi Svojot narod vo podgotvuvaweto na zdrava hrana. Toj posakuva da gi osposobi da vidat {to mo`at da storat za da podgotvuvaat takva hrana ne samo za svoite semejstva, {to e nivnata prva dol`nost, tuku da im pomognat i na siroma{nite. Tie treba da poka`at Hristova {irokogradnost, razbiraj}i deka go pretstavuvaat Boga i deka seto ona {to go poseduvaat e Negov dar. Letter 25, 1902

Znaeweto dadeno od BogaZnaeweto dadeno od BogaZnaeweto dadeno od BogaZnaeweto dadeno od Boga

399. Gospod bi sakal narodot da dobie znaewe za zdravstvenata reforma. Toa e glaven del od obrazovanieto koe treba da se pru`i vo na{ite u~ili{ta. Zaradi toa {to vistinata se iznesuva vo novi mesta, potrebno e da se davaat pouki za dobroto i pravilnoto gotvewe. Pou~ete gi lu|eto kako da `iveat bez upotreba na mesna hrana. Pou~ete gi lu|eto na ednostavnosta na `iveeweto. Gospod rabotel i seu{te raboti ovozmo`uvaj}i im na lu|eto da podgotvuvaat takva hrana od ovo{je i `itarki, koja {to }e bide poednostavna i poeftina od mnogute hrani koi {to sega mo`at da se dobijat. Mnogumina ne mo`at da dojdat do skapata podgotvena hrana, no sepak nemaat potreba da `iveat na slaba ishrana. Istiot Bog koj {to so leb od neboto nahrani iljadnici vo pustiwata, }e mu dade na dene{niot narod ume{nost da prigotvuva hrana na ednostaven na~in. (1905) MS 96 400. Koga vesta }e dopre do onie koi {to ne slu{nale za vistinata za ova vreme, tie }e sogledaat deka vo nivnata ishrana treba da dojde do golema reforma. Tie }e sfatat deka treba da ja otfrlat mesnata ishrana, zatoa {to taa sozdava `elba za `estoki pijaloci i go pravi teloto podlo`no na bolesti. Upotrebata na mesoto gi slabee telesnite, umstvenite i moralnite sili. ^ovekot e sostaven od ona {to go jade. Neskrotenite strasti vladeat zaradi upotrebata na mesoto, tutunot i alkoholnite pijaloci. Gospod }e mu dade mudrost na svojot narod da prigotvi, od ona {to zemjata go dava, hrana koja {to }e ja zameni mesoto. Ednostavna kombinacija na zrnesti plodovi, `itarki i ovo{je, prigotveni vkusno i ve{to, }e bidat samite prepora~livi do nevernicite. Me|utoa, vo nekoi kombinacii, se upotrebuva premnogu od zrnestite plodovi. (1901) MS 156

Ednostavno, lesno prigotvena Ednostavno, lesno prigotvena Ednostavno, lesno prigotvena Ednostavno, lesno prigotvena ---- zdravo zdravo zdravo zdravo

401. Jas sega mora da im dadam na svoite bra}a i sestri upatstvo koe Bog mi go dade vo pogled na pra{aweto za zdrava hrana. Mnogumina zdravata hrana ja smetaat za ~ove~ki izum, me|utoa taa poteknuva od Boga kako blagoslov za Negoviot narod. Deloto na proizvodstvoto na zdravata hrana e Bo`ja sopstvenost i od nego ne treba da se napravi finansiska {pekulacija zaradi li~na dobivka. Svetlinata koja {to Bog ja dal i koja }e prodol`i da ja dava za pra{aweto za ishranata treba da mu bide na Negoviot sega{en narod ona {to manata bila za decata Izrailevi. Manata pa|ala od neboto i na narodot mu bilo ka`ano da ja sobira i podgotvi za jadewe. Taka isto i vo razli~ni delovi na svetot, Bo`jiot narod }e dobie svetlina i }e podgotvuva zdrava hrana koja odgovara za tie zemji. Vernicite na sekoja crkva treba da neguvaat takti~nost i razumnost koja }e im bide dadena od Boga. Gospod mo`e da dade takti~nost i razbirawe na site onie koi {to sakaat da ja koristat taa sposobnost vo streme`ot da nau~at kako da gi kombiniraat proizvodite od zemjata kako bi napravile ednostavni, lesno prigotveni i zdravi jadewa koi {to }e go zavzemat mestoto na mesoto, taka {to nikoj nema da ima izgovor za jadewe na istoto.

Onie koi {to dobile znaewe za podgotovka na takva hrana, treba nesebi~no da go koristat. Tie treba da im pomognat na svoite siroma{ni bra}a i sestri. Tie treba da bidat proizvediteli a isto taka i potro{uva~i. Bo`jata cel e zdravata hrana da se proizveduva na mnogu mesta. Onie koi {to }e ja primat vistinata treba da nau~at kako da ja podgotvuvaat ovaa ednostavna hrana. Bo`jiot plan ne e siroma{nite da patat zaradi nedostatokot na `ivotnite potrebi. Bog gi povikuva svoite sledbenici vo razni zemji od Nego da baraat, i pravilno da ja upotrebuvaat taa mudrost koja {to Toj im ja dava. Nie ne treba da zastaneme vo beznade`nosta i obeshrabruvaweto. Nie treba da napravime s# {to mo`eme kako bi gi prosvetlile drugite. (1902) MS 78

Poednostavno i poeftinoPoednostavno i poeftinoPoednostavno i poeftinoPoednostavno i poeftino

402. Vo mnogu {to treba da se podobri kvalitetot na zdrava-ta hrana koja izleguva od na{ite fabriki. Gospod }e gi pou~i svoite slugi kako da podgotvuvaat hrana koja }e bide poednostavna i poeftina. Postojat mnogumina koi {to Toj saka da gi pou~i vo ovaa oblast, dokolku sakaat da `iveat spored Negovite soveti i vo soglasnost so svoite bra}a. (1902) 7T 127, 128 403. Rabotete so hranata koja {to e mnogu poevtina i koja, podgotvena na zdrav na~in, }e odgovara na sekoja namena . . . Trudete se da proizveduvate eftini proizvodi od `itarki i ovo{je. Seto toa nam Bog dobrovolno ni go dal da gi zadovoli na{ite potrebi. Zdravjeto ne se za~uvuva so upotrebata na skapo podgotvenite jadewa. Nie mo`eme isto taka da imame dobro zdravje i koga upotrebuvame ednostavno podgotveni jadewa od ovo{je, `itarki i zelen~uk. (1906) MS 75 404. Na{a mudrost e da prigotvuvame ednostavni, eftini i zdravi jadewa. Mnogumina me|u nas se siroma{ni i zatoa treba da se obezbedi zdrava hrana koja mo`e da se nabavi po cena koja siroma{nite }e mo`at da ja platat. Bo`jiot plan e najsiroma{nite lu|e vo sekoj del od svetot da se snabduvaat so eftina i zdrava hrana. Vo mnogu mesta treba da se osnovaat fabriki za proizvodstvo na vakva hrana. Ona {to e blagoslov za Deloto vo edno mesto, }e bide blagoslov i vo drugo mesto vo koe {to e mnogu pote{ko da se zarabotat pari. Bog raboti vo polza na Svojot narod. Toj ne posakuva tie da bidat bez sredstva. Toj go vra}a kon ishranata koja prvobitno mu bila dadena na ~ovekot. Negovata ishrana treba da se sostoi od hrana koja {to e sostavena od namirnici koi {to Toj gi dal. Materijalot koj voglavno se upotrebuva za ovaa hrana, treba da bide ovo{je, `itarki i zrnesti plodovi, me|utoa mo`at da se upotrebat razni korewa isto taka. (1902) 7T 125, 126

Zaradi toa {to gladot se zgolemuva, hranata mora da se poednostavi Zaradi toa {to gladot se zgolemuva, hranata mora da se poednostavi Zaradi toa {to gladot se zgolemuva, hranata mora da se poednostavi Zaradi toa {to gladot se zgolemuva, hranata mora da se poednostavi 405. Pra{aweto na zdravstvenata reforma seu{te ne e re{eno. U{te mnogu {to treba da se nau~i vo ovaa granka. Gospod posakuva vo celiot svet umot na Negoviot narod da bide vo takva sostojba kako bi mo`el da gi primi site Negovi soveti za kombinirawe na odredeni namirnici vo proizvodstvoto na hrana, koja {to }e bide neophodna, i koi {to seu{te ne se proizveduvaat. Zaradi toa {to gladot vo celiot svet, potrebata i nevoljata s# pove}e i pove}e }e se zgolemuvaat, proizvodstvoto na zdrava hrana vo golema merka }e mora da se poednostavi. Onie koi {to se vraboteni vo ova delo treba postojano da u~at od Golemiot U~itel, koj {to go saka svojot narod i koj {to nivnoto dobro go ima postojano pred Svoite o~i. (1901) MS 14 [Zdravata hrana zamena za mesoto, mlekoto i puterot – 583]

Hristovite pouki za {tedewetoHristovite pouki za {tedewetoHristovite pouki za {tedewetoHristovite pouki za {tedeweto

406. Vo ova delo ima mnogu od ona {to treba da se re{i. So zdravite proizvodi na zemjata treba da se vr{at opiti so cel da se napravi zdrava i evtina hrana. Biznisot so hranata treba da stane predmet na seriozna molitva. Neka lu|eto zamolat od Boga mudrost za podgotvuvawe na zdrava hrana. Onoj koj {to gi nahranil pette iljadi so pet lebovi i dve mali ribi, }e gi zadovoli i denes potrebite na Negovite deca. Otkako go stori ova

prekrasno ~udo, Hristos dade pouka za {tedeweto. Koga mno{tvoto ja zadovoli svojata glad, Toj re~e: “Soberete gi ostatocite koi preostanaa za da ni{to ne propadne.” “I tie gi sobraa ostatocite koi preostanaa, dvanaesest polni ko{nici.” Letter 27, 1902

Hrana od doma{ni produkti vo razli~ni zemjiHrana od doma{ni produkti vo razli~ni zemjiHrana od doma{ni produkti vo razli~ni zemjiHrana od doma{ni produkti vo razli~ni zemji

407. Na mnogumina vo razni mesta Bog }e im dade mudrost da podgotvuvaat zdrava hrana. Toj mo`e da postavi trpeza vo pustinata. Zdravata hrana treba da ja podgotvuvaat i na{ite crkvi koi se trudat da gi sproveduvaat vo delo na~elata na zdravstvenata reforma. Me|utoa {tom toa }e go storat nekoi }e re~at deka crkvata posegnuva po nivnite prava. Me|utoa koj im dal mudrost da gi podgotvuvaat tie jadewa? - Nebesniot Bog. Toj ist Bog }e mu dade i mudrost na Svojot narod vo razni zemji da gi koristat proizvodite na tie zemji za podgotvuvawe na zdrava hrana. Na ednostaven, i eftin na~in, Bo`jiot narod treba da pravi opiti so ovo{jeto, `itarkite i koreweto vo zemjite vo koi `ivee. Vo razni zemji treba da se proizveduva evtina, zdrava hrana za dobroto na siroma{nite i za dobroto na semejstvata na Bo`jiot narod. Vesta koja {to Bog mi ja dal ka`uva deka Negoviot narod vo stranskite zemji ne treba da bide zavisen vo svoeto snabduvawe na zdrava hrana so uvoz od Amerika. Transportot i carinata pravat cenata na ovaa hrana da stane tolku visoka taka {to siroma{nite koi {to se vo Bo`jite o~i isto taka dragoceni kako i bogatite, ne mo`at da imaat od nea nikakva polza. Zdravata hrana e Bo`ji proizvod i Toj }e stori da Svojot narod vo misionerskite poliwa, taka da gi kombinira proizvodite na zemjata kako bi se obezbedila ednostavna, eftina i zdrava hrana. Dokolku baraat mudrost od Boga, Toj }e gi u~i kako da planiraat i pronajdat najdobar na~in za koristewe na ovie proizvodi. Dobiv nalog da ka`am: “Nemojte da im zabranuvate.” (1902) MS 40

Zdravata hrana treba da ovozmo`i razvoj iZdravata hrana treba da ovozmo`i razvoj iZdravata hrana treba da ovozmo`i razvoj iZdravata hrana treba da ovozmo`i razvoj i napredok na zdravstvenata reformanapredok na zdravstvenata reformanapredok na zdravstvenata reformanapredok na zdravstvenata reforma 408. Vo poleto, vo koe raboti{, ima mnogu {to da se nau~i vo pogled na podgotvuvaweto na zdrava hrana. Treba da se podgotvi sovr{eno zdrava, a sepak evtina hrana. Na siroma{nite treba da im se propoveda evangelieto na zdravjeto. Vo proizvodstvoto na ovaa hrana }e se otvorat pati{ta za da onie koi {to }e ja prifatat vistinata i }e ja izgubat svojata rabota, mo`at da zarabotat za svojot `ivot. Proizvodite koi {to Bog gi dava treba da se pretvorat vo zdrava hrana koja {to lu|eto mo`at sami da ja podgotvat. Toga{ mo`eme uspe{no da go iznesuvame na~elata na zdravstvenata reforma i onie koi {to }e slu{nat }e bidat ubedeni vo doslednosta na ovie na~ela i }e gi prifatat. Me|utoa se dotoga{ dodeka ne mo`eme da pretstavime hrana koja {to e vkusna, hranliva i koja e vo harmonija so zdravstvenata reforma, a sepak evtina, nie nemame pravo da gi iznesuvame najnaprednite fazi na zdravstvenata reforma vo ishranata. Letter 73a, 1896 [Pottiknuvawe na razvoj na individualni talenti – 376] 409. Kade i da se propoveda vistinata, treba da se davaat upatstva za podgotvuvawe na zdrava hrana. Bog posakuva vo sekoe mesto lu|eto da se podu~uvaat na mudroto koristewe na proizvodite koi {to mo`at da se dobijat. Ve{ti u~iteli treba da mu poka`at na narodot kako najdobro da gi koristat proizvodite koi {to mo`at da se odgleduvaat ili pribavat vo toj del od zemjata. Na toj na~in siroma{nite, kako i onie koi {to `iveat pod podobri uslovi, mo`at da nau~at kako da `iveat zdrav na~in na `ivot. (1902) 7T 132

Zrnestite plodovi treba umereno da se koristatZrnestite plodovi treba umereno da se koristatZrnestite plodovi treba umereno da se koristatZrnestite plodovi treba umereno da se koristat 410. Gospod bi sakal da lu|eto vo site delovi na svetot mudro gi koristat proizvodite od zemjata na sekoe mesto. Proizvodite od sekoj kraj treba da se prou~uvaat i gri`livo da se ispituvaat kako bi se videlo dali mo`at da se upotrebat taka za da se poednostavi proizvodstvoto na hrana i namalat nejzinite tro{oci i tro{ocite za prevozot. Neka storat najdobro od sebe {to mo`at, pravej}i go toa kako pod Bo`ji nadzor. Postojat mnogu skapi namirnici koi ~ove~koto genie mo`e da gi kombinira; pa sepak ne postojat sekoga{ vistinski potrebi da se primenat najskapite na~ini na podgotvuvawe.

Pred tri godini, dobiv pismo koe glase{e: “Ne mo`at da jadam hrana so zrnesti plodovi; mojot `eludnik toa ne mo`e da go svari.” Toga{ mi bea poka`ani nekolku recepti. Eden od niv nalaga{e deka treba da postojat i drugi sostojki kombinirani so zrnesti plodovi, koi bi se slo`ile so niv, namaluvaj}i ja nivnata proporcija. Edna desetina do edna {estina na zrnesti plodovi bi bilo dovolno, spored kombinacijata. Nie toa so uspeh go isprobavme. [Vidi “Zrnesti plodovi i hrana od niv” vo oddelot XXII]

Sladok keks Drugi ne{ta bea spomenati. Stana zbor za slatkiot keks ili biskvitot. Tie se proizveduvaat zatoa {to nekoj gi saka, i toga{ tie mo`at da dojdat do onie koi ne treba da gi jadat. Seu{te treba da se izvr{at nekoi podobruvawa i Bog }e raboti so site koi sakaat da rabotat so Nego. Letter 188, 1901 [Vidi Sladok leb, kola~i, keks – 507, 508] [Nekoi takanare~eni “zdravi slatki” se {tetni – 530] 411. Onie koi {to podgotvuvaat recepti za na{ite zdravstveni spisanija treba da posvetat golemo vnimanie. Posebno podgotvenata hrana, koja {to sega se pravi, mo`e da se podobri i na{ite planovi za nejzina upotreba treba da se izmenat. Nekoi neograni~eno upotrebuvale zrnesti plodovi vo podgotvuvaweto na hranata. Mnogumina mi imaat pi{ano: “Jas ne mo`am da upotrebuvam hrana od zrnesti plodovi; {to da upotrebuvam namesto mesoto?” Edna no} mi se ~ine{e kako da stojam pred edna grupa na lu|e, zboruvaj}i im za toa deka premnogu gi upotrebuvaat zrnesti plodovi vo prigotvuvaweto na hranata; deka organizmot ne mo`e da gi svari koga se koristat kako vo nekoi recepti koi {to se dadeni, i dokolku se upotrebuvaat mnogu poumereno, rezultatite }e bidat mnogu podobri. (1902) 7T 126

SlSlSlSlu`bata na restoranite za zdrava hrana na na{ite sostanoci pod {atoriteu`bata na restoranite za zdrava hrana na na{ite sostanoci pod {atoriteu`bata na restoranite za zdrava hrana na na{ite sostanoci pod {atoriteu`bata na restoranite za zdrava hrana na na{ite sostanoci pod {atorite 412. Na na{ite kamp sobori treba da se izvr{at podgotovki kako siroma{nite bi mo`ele da dobijat {to poeftina, zdrava, dobro podgotvena hrana. Isto taka treba da postoi restoran vo koj {to }e se podgotvuvaat i slu`at zdravi i primamlivi jadewa. Toa vospitno }e vlijae vrz onie koi {to ne se od na{ata vera. Neka na ovaa granka od deloto ne se gleda kako na ne{to odvoeno od ostanatite granki na deloto na sostanocite pod {atorite. Sekoja granka na Bo`joto delo tesno e povrzana so sekoja druga i site tie treba da napreduvaat vo sovr{ena harmonija. (1902) 7T 126 413. Vo na{ite gradovi, zainteresirani rabotnici }e se prifatat za razni granki od misionerskata rabota. Restorani za zdrava hrana }e bidat osnovani. Me|utoa, so kolkavo vnimanie mora da se izvr{i ovaa rabota! Onie koi {to rabotat vo ovie restorani treba da vr{at opiti kako bi mo`ele da nau~at da podgotvuvaat vkusna i zdrava hrana. Sekoj higienski restoran treba da bide u~ili{te za rabotnicite koi se povrzani so nego. Vo gradovite ovaa hranka na deloto mo`e da se razvie na mnogu po{iroka osnova otkolku vo pomalite mesta. Me|utoa, vo sekoe mesto vo koe se nao|a crkva i crkveno u~ili{te, treba da se davaat pouki za podgotvuvaweto na ednostavna, zdrava hrana koi {to }e gi koristat onie {to sakaat da `iveat vo soglasnost so na~elata na zdravstvenata reforma. Vo site na{i misionski poliwa mo`e da se izvr{i sli~na rabota. (MS 79, 1900)

Na{ite restorani treba da se zalogaat za na~elataNa{ite restorani treba da se zalogaat za na~elataNa{ite restorani treba da se zalogaat za na~elataNa{ite restorani treba da se zalogaat za na~elata 414. ]e bide potrebno postojano da se ~uvate od voveduvawe na novini, koi naizgled ne se {tetni, no sepak, vodat kon `rtvuvawe na na~elata, {to nikoga{ ne smee da se podr`i vo na{ata rabota so restoranite . . . Nie ne mo`eme da o~ekuvame deka onie koi {to celiot svoj `ivot mu popu{tale na apetitot, vedna{ da razberat kako da podgotvuvaat hrana koja {to }e bide zdrava, ednostavna i vkusna. Toa e nauka koja {to sekoj sanatorium i zdravstven restoran treba da ja prou~uva. . .

Dokolku vo na{ite restorani se namali brojot na potro{uva-~ite zatoa {to odbivame da se odale~ime od vistinskite na~ela, neka i se namali. Nie morame da se dr`ime do patot Gospodov i vo dobro i vo zlo... Jas vi go iznesuvam ova vo svoite pisma za da vi pomognam da se privrzete do ona {to e pravilno i da go otrflite ona {to ne mo`eme da go vneseme vo na{ite sanatoriumi i restorani, bez da gi `rtvuvame na~elata. Letter 201, 1902

Odbegnuvajte slo`eni sostaviOdbegnuvajte slo`eni sostaviOdbegnuvajte slo`eni sostaviOdbegnuvajte slo`eni sostavi

415. Vo site restorani vo na{ite gradovi, postoi opasnost so kombinacijata na mnogu jadewa koi {to se slu`at, da se otide mnogu daleku. @eludnikot strada koga tolku mnogu razli~ni vidovi na hrana se zemat za vreme na eden obrok. Ednostavnosta e del od zdravstvenata reforma. Postoi opasnost na{eto delo da prestane da go zaslu`uva imeto koe go nosi. Dokolku rabotime na obnovuvaweto na zdravjeto, potrebno e da go skrotime apetitot, da jademe poleka i da ja ograni~ime raznolikosta na hranata za eden obrok. Ova upatstvo treba ~esto da se povtoruva. Ne e vo soglasnost so na~elata na zdravstvenata reforma za eden obrok da se upotrebat tolku mnogu razli~ni jadewa. Nie ne smeeme nikoga{ da zaboravime deka toa e verski del od deloto, delo na snabduvawe na du{ata so hrana, {to e mnogu poneophodno od {to i da e drugo. Letter 73a, 1896

Zada~ata na restoranite zasnovani vrz zdravstvenata reformaZada~ata na restoranite zasnovani vrz zdravstvenata reformaZada~ata na restoranite zasnovani vrz zdravstvenata reformaZada~ata na restoranite zasnovani vrz zdravstvenata reforma

416. Mi be{e poka`ano deka ne treba da bideme zadovolni so toa {to ima vegetarijanski restoran vo Bruklin, tuku deka treba da bidat osnovani i drugi vo ostanatite delovi na gradot. Lu|eto koi {to `iveat vo eden del na Wu Jork ne znaat {to se slu~uva vo drugite delovi na ovoj golem grad. Ma`ite i `enite koi {to se hranat vo restoranite, koi {to se otvoreni na razli~ni mesta, }e po~uvstvuvaat podobruvawe na zdravjeto. Koga edna{ }e se pridobie nivnata doverba, tie }e bidat popodgotveni da ja prifatat Bo`jata posebna vest na vistinata. Kade i da vo golemite gradovi se sproveduva zdravstveno-misionersko delo, treba da se odr`uvaat i u~ili{ta za gotvewe; a tamu kade {to napreduva vospitno-misonerskoto delo, treba da se osnovaat restorani za zdrava hrana, {to }e dade prakti~na slika na pravilniot izbor i podgotvuvawe na zdrava hrana. (1902) 7T 55

417. Gospod ima vest za na{ite gradovi i ovaa vest treba da ja objavime na na{ite sostanoci pod {atori, kako i preku na{ite publikacii. Osven toa, vo gradovite treba da se osnovaat restorani za zdrava hrana kako bi mo`elo preku niv da se objavi vesta za umerenosta. Treba da se podgotvi odr`uvawe na sostanocite vo povrzanost so na{ite restorani. Koga i da e toa mo`no, neka edna prostorija bide obezbedena kako potro{uva~ite bi mo`ele da se povikuvaat na ~asovi za zdravjeto i hristijanska umerenost, na koi }e mo`at da se davaat upatstva za podgotvuvaweto na zdrava hrana i drugi va`ni predmeti. Na ovie sostanoci treba da ima molitva, pesni i predavawa ne zamo za predmetite na zdravjeto i umerenosta, tuku i za drugite soodvetni bibliski temi. Koga lu|eto }e se pou~at kako da go zapazat telesnoto zdravje, }e se najdat mnogu mo`nosti za seewe na radosnata vistina za nebesnoto carstvo. (1902) 7T 115

Kone~na cel na deloto na zdravata isKone~na cel na deloto na zdravata isKone~na cel na deloto na zdravata isKone~na cel na deloto na zdravata ishranahranahranahrana 418. Deloto na zdravata ishrana mo`e korisno da se upotrebi koga se vodi taka {to vnimanieto na lu|eto se upravuva kon Hristovoto evangelie. Me|utoa, jas go podigam svojot glas na predupreduvawe protiv naporite koi ne postignuvaat ni{to pove}e od proizvodstvo na hrana za zadovoluvawe na telesnite potrebi. Seriozna gre{ka e da se upotrebi tolku vreme i tolku mnogu ~ove~ki sposobnosti za podgotvuvawe na hrana, dodeka istovremeno ne se ~ini nikakov poseben napor na mno{tvoto da mu se dade lebot na `ivotot. Golemi opasnosti go demnat deloto koe nema za cel otkrivawe na patot na ve~niot `ivot. (1906) MS 10

Ishrana vo sanatoriumiteIshrana vo sanatoriumiteIshrana vo sanatoriumiteIshrana vo sanatoriumite

Razumna gri`a i dobra hranaRazumna gri`a i dobra hranaRazumna gri`a i dobra hranaRazumna gri`a i dobra hrana 419. Treba da se osnovaat ustanovi za nega na bolnite, vo koi za onie koi {to patat od bolesti bi mo`ele da se gri`at bogobojazni lekari misioneri, i kade bi bile le~eni bez lekovi. Vo ovie ustanovi }e dojdat lu|e koi {to vrz sebe navlekle bolesti so nepravilni naviki vo jadeweto i pieweto i zatoa treba da se obezbedi ednostavna, zdrava i vkusna hrana. Toa ne treba da bide gladuvawe. Zdravite produkti treba taka da bidat kombinirani za da od niv se napravat vkusni jadewa. MS 50, 1905

420. Nie sakame da izgradime sanatorium vo koj bolestite bi se le~ele so prirodni sredstva i vo koj lu|eto bi mo`ele da se pou~at kako samite da se le~at koga se bolni, i vo koj }e se nau~at kako umereno da jadat zdrava hrana i kade }e bidat vospitani da go odbivaat sekoj vid na narkotici - ~ajot, kafeto, fermentiranite vina i nadraznuva~kite sredstva od sekoj vid – i da go napu{tat mesoto na zaklanite `ivotni. MS 44, 1896

Odgovornost na lekarot, dieteti~arot i bolni~arkiteOdgovornost na lekarot, dieteti~arot i bolni~arkiteOdgovornost na lekarot, dieteti~arot i bolni~arkiteOdgovornost na lekarot, dieteti~arot i bolni~arkite

421. Dol`nost na lekarot e da se uveri deka e pribavena zdrava hrana i deka }e bide podgotvena taka {to da ne sozdava poremetuvawe vo ~ove~koto telo. Letter 112, 1909

422. Lekarite treba da stra`arat vo molitva, sfa}aj}i deka se nao|aat na mnogu odgovorna polo`ba. Tie na svoite pacienti treba da im odredat hrana koja najdobro }e im odgovara. Taa hrana treba da ja podgotvuva onoj koj {to sfa}a deka ja zavzema najva`nata polo`ba, pred se bidej}i e potrebna dobra hrana za sozdavawe na dobra krv. MS 93, 1901

423. Va`en del vo obvrskite na bolni~arkata e gri`ata za ishranata na pacientot. Ne treba da se dozvoli pacientot da strada ili prekumerno da oslabne poradi neuhranetost, no od druga strana negovite organi za varewe ne treba da se optovaruvaat. Treba da se vodi gri`a hranata da bide podgotvena i servirana navistina vkusno, no i razumno prilagodena na potrebite na pacientot kako koli~inski taka i po kvalitet. (1905) MH 221

Ovozmo`ete udobnoOvozmo`ete udobnoOvozmo`ete udobnoOvozmo`ete udobnost i dobra volja na pacientotst i dobra volja na pacientotst i dobra volja na pacientotst i dobra volja na pacientot

424. Za pacientite treba da bide obezbedeno izobilie na zdrava, vkusna hrana, podgotvena i poslu`ena uredno, taka da tie ne padnat vo isku{enie da posakaat meso. Obrocite mo`at da se pretvorat vo sredstva za vospituvawe na zdravstvenata reforma. Vo kombiniraweto na hranata koja {to im se dava na pacientite mora da se poka`e gri`a. Znaeweto za pravilnoto kombinirawe na hranata imalo golema vrednost i se dobiva kako mudrost od Boga. Saatite za obrocite treba taka da bidat podeseni, so cel pacientite da po~uvstvuvaat deka onie koi {to se na dol`nost vo ustanovata, rabotat za nivnoto okrepnuvawe i ozdravuvawe. Napu{taj}i ja ustanovata tie so sebesi nema da go ponesat otrovot na predrasudite. Ni vo koj slu~aj ne smee da se ide po pat koj kaj pacientite }e sozdade uveruvawe deka vremeto za obrokot e utvrdeno so nepromenlivi zakoni. Dokolku po izostavuvaweto na tretiot obrokot vo sanatoriumot, videte, vrz osnov na rezultatite, deka toa odvratilo lu|e od ustanovata, toga{ va{ata dol`nost e jasna. Nie morame da zapametime deka dodeka za nekoi e podobro da zemaat samo dva obroka, postojat drugi koi jadat lesna hrana za sekoj obrok i koi smetaat deka im e potrebno da izedat ne{to i nave~er. Treba da se zema dovolno hrana kako muskulite bi dobile sila. Morame da zapametime deka umot dobiva sila od hranata koja {to ja jademe. Del od zdravstveno-misionerskoto delo koe na{ite rabotnici vo sanatoriumite treba da go izvr{at e vo poka`uvaweto na vrednosta na zdravata hrana. Pravilno e vo na{ite sanatoriumi da ne se poslu`uvaat ~aj, kafe ili meso. Za mnogumina ova e golema promena i strogo li{uvawe. Da se nametnat drugi promeni, kako {to e promenata vo

brojot na obrocite vo tekot na denot, po svojata prilika, vo slu~ajot na nekoi, }e predizvika pove}e {teta otkolku dobro. Letter 213, 1902 [Vidi “Broj na obroci” vo otsekot IV]

Barajte samo neophodni promeni vo navikite i obi~aiteBarajte samo neophodni promeni vo navikite i obi~aiteBarajte samo neophodni promeni vo navikite i obi~aiteBarajte samo neophodni promeni vo navikite i obi~aite

425. Onie koi {to se vo vrska so ovaa ustanova ne smeat da zaboravat deka Bog saka tie da im prijdat na bolnite onamu kade {to tie se nao|aat. Nie treba da staneme raka koja }e mu pomaga na Boga vo iznesuvaweto na golemite problemi na vistinata za sega{noto vreme; nie ne smeeme da se obideme nepotrebno da se me{ame vo navikite i obi~aite na onie koi vo sanatoriumite se kako pacienti ili gosti. Mnogumina od ovie lu|e doa|aat na ova povle~eno mesto kako bi ostanale samo nekolku sedmici. Da gi prinudite za kratko vreme, da go promenat svoeto vreme za obrocite, zna~i da se soo~ite so golemi neprijatnosti. Dokolku toa go pravite, vie posle ispituvaweto }e utvrdite deka ste napravile gre{ka. Doznajte s# {to mo`ete za navikite na pacientite, i nemojte od niv da barate da gi promenat svoite naviki, koga so promenata ne se dobiva ni{to posebno. Atmosferata vo ustanovata treba da e radosna, doma{na i kolku {to e mo`no pove}e dru{tvena. Onie koi {to doa|aat da se le~at, treba da se ~uvstvuvaat kako doma. Nenade`nata promena vo na~inot na zemaweto na obrocite }e predizvika nesredenost na nivniot um. ^uvstvoto na neudobnost }e bide rezultat na prekinot na nivnite naviki. Nivnite umovi }e bidat voznemireni i toa }e predizvika neprirodni uslovi koi {to }e im gi odzemat blagoslovite, koi inaku bi mo`ele da gi dobijat. Koga e potrebno da se promenat nivnite naviki, storete go toa vnimatelno i tolku qubezno, za da tie vo promenite vidat poprvo blagoslov otkolku neudobnost. . . Neka va{ite pravila bidat taka dosledni za da vlijaat vrz razumot duri i na onie koi {to ne se vospitani seto toa jasno da go sogleduvaat. Dodeka nastojuvate vo sekojdnevniot `ivot na onie koi {to do{le vo sanatoriumot da go podobrite zdravjeto, vovedete gi na~elata na vistinata, koi obnovuvaat i preobrazuvaat, dozvolete im da uvidat deka ne im se nametnuvaat nikakvi preterani, samovolni barawa. Nemojte da im dadete mo`nost da smetaat deka se primorani da odat po patot koj {to ne go izbrale. Letter 213, 1902

Pravete postepeni promeni vo ishranataPravete postepeni promeni vo ishranataPravete postepeni promeni vo ishranataPravete postepeni promeni vo ishranata

426. No}ta razgovarav so dvajcata od vas. Treba{e da vi ka`am ne{to vo pra{awe na ishranata. Jas slobodno razgovarav so vas, velej}i vi deka treba da izvr{ite promena na svoite razbirawa za ishranata kaj onie koi doa|aat vo sanatoriumot od svetot. Ovie lu|e nepravilno se hranele so bogata hrana. Tie patat kako rezultat na popu{tawe na apetitot. Potrebna e reforma vo nivnite naviki vo jadeweto i pieweto. Me|utoa, ovaa reforma ne mo`e da se izvr{i oddedna{. Promenata mora da se izvr{i postepeno. Zdravata hrana koja se iznesuva pred niv mora da bide vkusna. Celiot svoj `ivot tie mo`ebi imale tri obroci na den, a jadele i bogata hrana. Va`no e do ovie lu|e da se dopre so vistinata na zdravstvenata reforma. Me|utoa, za da gi dovedete do toa da prifatat razumna ishrana, vie morate pred niv da iznesete izobilie na zdrava hrana koja sozdava apetit.. promenite ne smeat da se sproveduvaat taka odedna{ za da tie ja napu{tat zdravstvenata reforma namesto da bidat vodeni kon nea. Hranata koja {to im se slu`i mora da bide vkusno prigotvena i pobogata od koja ti ili jas bi jadele. . . Jas vi go pi{uvam ova zatoa {to sum sigurna deka Gospod saka da imate takti~nost koga im prio|ate na lu|eto tamu kade {to tie se nao|aat, vo svojata temnina i vo popu{taweto na samite sebesi. [to se odnesuva do mene li~no, jas sum odlu~no za prosta, ednostavna hrana. Me|utoa nema da bide najdobro na bolnite od svetot, koi si popu{taat samite sebesi, da im se odredi taka stroga hrana zaradi koja {to }e ja napu{tat zdravstvenata reforma. Toa nema da gi ubedi vo potrebata od promenata na nivnite naviki vo jadeweto i pieweto. Iznesete im gi faktite. Vospitajte gi za da ja vidat potrebata od prosta, ednostavna hrana i promenata sprovedete ja postepeno. Dajte im vreme da odgovorat na postapkata i poukite koi {to ste im gi dale. Rabotete i molete se i vodete gi {to e mo`no pone`no. Se se}avam edna{ vo _________, koga vo tamo{niot sanatori-um bev zamolena da sednam kraj trpezata zaedno so bolnite i da jadam, kako bi mo`ela da se zapoznaam so niv. Toga{ vidov

deka e napravena seriozna gre{ka vo podgotvuvaweto na hranata. Seto be{e taka sme{ano taka {to be{e nevkusno, a dve tretini od toa bi bile dovolno. Smetav deka be{e nevozmo`no da go zadovolam apetitot. Se obidov da zavedam drug red na ne{tata i smetam deka toa pomogna.

Vospituvaweto da ja prati reformata Vo postapuvaweto so bolnite vo na{ite sanatoriumi morame da rasuduvame od pri~inata do posledicata. Nie morame da zapametime deka navikite i obi~aite steknati vo tekot na `ivotot, nemo`at da se promenat vo eden moment. So razumna gotva~ka i izobilno snabduvawe na zdrava hrana, reformata mo`e dobro da se sprovede. Me|utoa, }e bide potrebno vreme za da toa se sprovede. Ne treba da se pravi golem napor, dokolku toa navistina ne e potrebno. Morame da zapametime deka hranata koja {to }e bide mnogu vkusna za nekoi privrzanici na zdravstvenata reforma, mo`e da bide mnogu blutkava za onie koi {to se naviknati na mnogu za~ineti jadewa. Treba vo predavawa da se objasni za{to reformata vo ishranata e va`na i da se uka`e na toa deka upotrebata na mnogu za~ineta hrana predizvikuva zapalenie na ~uvstvitelnata sluzuko`a na organite za varewe. Neka se uka`e na toa zatoa {to nie, kako narod, gi imame promeneto svoite naviki vo jadeweto i pieweto. Uka`ete im na toa za{to go imame otrfleno tutunot i site opojni pijaloci. Iznesete gi javno i otvoreno na~elata na zdravstvenata reforma i spored toa neka na trpeza se iznesuva izobilie na zdrava hrana, podgotvena na vkusen na~in; i Gospod }e vi pomogne da uka`ete na itnosta na reformata so cel taa da im ostavi dlabok vpe~atok i gi dovede do soznanie deka toa e za niv najdobro. Nim }e im nedostasuva mnogu za~inetata hrana na koja {to naviknale, me|utoa mora da se napravi napor da im se dade hrana koja {to e tolku zdrava i tolku vkusna taka {to }e prestanat da ~uvstvuvaat nedostatok od nezdravite jadewa. Uka`ete im na toa deka le~eweto koe {to im se pru`a nema da im koristi, dodeka ne izvr{at potrebni promeni na svoite naviki vo jadeweto i pieweto. Letter 331, 1904

427. Vo site na{i sanatoriumi treba da se oblikuva bogato meni za bolni~kite trpezarii. Jas ne vidov ni{to preterano vo nitu edna od na{ite zdravstveni ustanovi; me|utoa vidov nekoi trpezi na koi {to nesomneno nedostasuva{e dobra, primamliva, vkusna hrana. ^esto, posle izvesno vreme pominato vo takvi ustanovi, bolnite donesuvaat zaklu~ok deka dale golema suma za soba, hrana i lekuvawe, bez da primat mnogu za vozvrat, i zaradi toa si zaminuvaat. Sekako, naskoro }e po~nat da se {irat golemi zamerki na {teta na institucijata.

Dve krajnosti Postojat dve krajnosti, i dvete morame da gi odbegnuvame. Neka Gospod mu pomogne na sekoj koj {to e vo vrska so na{ite zdravstveni ustanovi, da ne zastapuva oskudno snabduvawe so hrana. Ma`ite i `enite od svetot, koi doa|aat vo na{ite sanatoriumi, ~esto pati imaat izopa~en apetit. Kaj site ovie ne mo`at da se izvr{at celosni promeni odedna{. Nekoi ne mo`at da bidat upateni na ednostavna hrana vedna{ spored zdravstvenata reforma, kako {to toa bi bilo mo`no vo privaten dom. Vo medicinskata ustanova treba da se zadovolat razli~ni apetiti. Nekoi pobaruvaat dobro podgotveno ovo{je, za da gi zadovolat svoite posebni potrebi. Drugi ne se vo sostojba da koristat ovo{je, a da ne pretrpat posledici. Na nekoi siroti bolni od slabo varewe potrebni im se mnogu zborovi na ohrabruvawe. Neka religioznoto vlijanie na hristijanskiot dom go protkajuva sanatoriumot. Toa }e bide korisno za zdravjeto na pacientite. Seto toa treba da se sproveduva vnimatelno i so molitva. Gospod gleda pote{kotii koi {to treba da se prebrodat i Toj }e bide va{ pomo{nik. . .

Menuvajte go menito V~era vi napi{av ne{to, koe {to se nadevam deka nema da ve zbuni. Mo`ebi sum pi{uvala premnogu vo pogled na zna~eweto na bogata ishrana vo na{ite sanatoriumi. Bev vo nekolku zdravstveni ustanovi kade {to snabduvaweto so hrana ne be{e taka bogato kako {to toa bi trebalo da bide. Kako {to vi e dobro poznato, vo snabduvawe na bolnite nie ne smeeme da primenime samo eden oblik na ishrana, tuku ~esto morame da go menuvame menito, prigotvuvaj}i

ja hranata na razli~ni na~ini. Jas veruvam deka Gospod }e vi dade dobro rasuduvawe vo prigotvuvaweto na hranata. Letter 45, 1903

428. Onie koi {to doa|aat vo na{ite sanatoriumi za da se le~at treba da bidat poslu`eni so bogata i dobro podgotvena hrana. Hranata koja {to se iznesuva pred niv mora da bide mnogu poraznovidna otkolku {to toa e potrebno za eden dom. Neka hranata bide takva za da ostavi dobar vpe~atok vrz gostite. Toa e od golemo zna~ewe. Vo sanatoriumot }e ima pove}e gosti dokolku se snabduvani so bogata i vkusna hrana. ^esto pati gi napu{tav trpezite na na{iot sanatorium gladna i nezadovolna. Razgovarav so onie koi {to gi vodea ustanovite i im ka`av deka e potrebno nivnata hrana da bide mnogu pobogata i mnogu povkusna. Jas im ka`av da ja iskoristat na najdobar mo`en na~in svojata o{troumnost kako bi gi izvr{ile potrebnite promeni. Im ka`av da ne zaboravat deka ona {to mo`ebi bi odgovaralo na vkusot na privrzanicite na zdravstvenata reforma, nema voop{to da odgovara na onie, za koi {to kako toa se ka`uva, sekoga{ jadele gurmanski. Mnogu mo`e da se nau~i od obrocite podgotveni i poslu`eni vo uspe{no vodenite higienski restorani. . .

Odbegnuvajte krajnosti Dokolku ne mu pridavate pove}e va`nost na ovoj predmet, brojot na va{ite korisnici }e se namali namesto da se zgolemuva. Postoi opasnost da se ide vo krajnosti vo pogled na zdravstvenata reforma. Minatata no} razgovarav vo son so doktorot ________. Jas mu rekov: “Ti seu{te mora{ da bide{ vnimatelen vo pogled na krajnosta vo ishranata. Ti ne smee{ da odi{ vo krajnost vo ishranata, nitu vo svojot, nitu vo slu~ajot na tvoite pomo{nici i bolni vo sanatoriumot. Bolnite pla}aat dobro i tie treba da imaat dobro meni. Nekoi vo sanatoriumot }e dojdat vo sostojba koja bara strogo odreknuvawe na apetitot i ednostavno meni, me|utoa {tom nivnoto zdravje se podobri, tie treba bogato da bidat poslu`uvani so hrana od golema vrednost. Mo`ebi ste iznenadeni zatoa {to go pi{uvam ova, me|utoa minatata no} dobiv upatstvo deka menuvaweto na na~inot na ishranata }e napravi golema promena me|u va{ite bolni. Potrebna e mnogu pobogata hrana. Letter 37, 1904

429. Treba da se ~uvame od krajnosti vo ishranata vo na{ite sanatoriumi. Nie ne mo`eme da o~ekuvame lu|eto od svetot da vedna{ go prifatat ona {to na{ite vernici go u~ele so godini. Duri i sega ima mnogu na{i propovednici koi ne ja sproveduvaat zdravstvenata reforma i pokraj svetlinata koja {to ja dobile. Nie ne mo`eme da o~ekuvame deka onie koi {to ne ja razbiraat potrebata od umerenosta vo ishranata, i koi nemale prakti~no iskustvo vo ovoj predmet, deka odedna{ }e napravat ogromen ~ekor pome|u popu{taweto na sebesi vo jadeweto i mnogu umerenata ishrana spored zdravstvenata reforma. Onie koi {to doa|aat vo sanatoriumot moraat da bidat poslu`uvani so zdrava hrana najvkusno podgotvena vo soglasnost so vistinskite na~ela. Nie ne mo`eme da o~ekuvame od niv da `iveat tokmu kako {to nie `iveeme. Promenata bi bila pregolema. Vo na{ite redovi malkumina se onie koi {to `iveat taka umereno kako {to doktorot ________ mislel deka e mudro da se `ivee. Promenite ne treba da bidat nenadejni koga bolnite ne se podgotveni za niv. Hranata koja se iznesuva pred na{ite pacienti treba da bi-de takva kako bi ostavila najdobar vpe~atok vrz niv. Jajcata mo`at da se prigotvuvaat na razli~ni na~ini. Pitata od limon ne treba da se zabranuva. Mnogu malku se razmisluvalo i malku seriozni napori se napraveni za da se napravi vkusna hrana od golema hranliva vrednost. Nie ne sakame sanatoriumot da bide li{en od bolni. Nie ne mo`eme da gi odvratime ma`ite i `enite od nivnite pogre{ni pati{ta dokolku ne postapuvame mudro so niv. Najdete najdobra gotva~ka, i ne ograni~uvajte ja hranata taka {to da odgovara na vkusot na malkumina koi {to se strogi privrzanici na zdravstvenata reforma. Koga bi se davala samo takva hrana, bolnite bi po~uvstvuvale odvratnost zatoa {to za niv taa bi bila nevkusna. Vo na{ite sanatoriumi na toj na~in ne treba du{ite da se privlekuvaat kon vistinata. Neka se vodi smetka za predupreduvawata koi {to Gospod im gi dal na bratot i sestrata _________ za krajnostite vo ishranata. Jas dobiv upatstva deka doktorot ________ mora da ja promeni svojata

ishrana i deka treba da upotrebuva namirnici od pogolema hranliva vrednost. Mo`no e da se odbegne bogato gotvewe, a sepak da se napravi vkusna hrana. Jas znam deka sekoja krajnost vo ishranata koja {to se vnesuva vo sanatoriumot }e go ocrni ugledot na institucijata. Postoi na~in hranata da se podgotvi i kombinira taka {to }e bide zdrava i hranliva. Onie koi {to vo na{ite sanatoriumi se zadol`eni za gotvewe treba da znaat kako toa da go ~inat. Ovoj predmet treba da se tretira od bibliska gledna to~ka, zatoa {to postoi takvo ne{to kako {to e li{uvawe na teloto od potrebnata hrana. Podgotvuvawe na hranata na najdobar mo`en na~in treba da stane nauka. Letter 27, 1904 [Ponatamo{ni izvestuvawa za krajnosti vo ishranata vo sanatoriumite – 324, 331]

Vlijanieto na slabite obroci ili nevkusnata hranaVlijanieto na slabite obroci ili nevkusnata hranaVlijanieto na slabite obroci ili nevkusnata hranaVlijanieto na slabite obroci ili nevkusnata hrana

430. Tie mora da dobijat. . . najdobar kvalitet od site vidovi zdrava hrana. Onie koi {to imale obi~aj da mu popu{taat na apetitot so upotrebata na rasko{na hrana, dokolku doa|aat na odmor i zabele`at kaj prviot obrok siroma{na hrana, vedna{ vo niv }e se sozdade vpe~atok za to~nosta na izve{tajot koj {to go slu{nale za adventistite kako za onie koi {to `iveat siroma{no i umiraat od glad. Eden obrok od slaba hrana pove}e }e go sru{i ugledot na institucijata, otkolku siot negov napor vo drug pravec so koj sprotivno bi se deluvalo. Dokolku nie nekoga{ o~ekuvame da se sostaneme so lu|eto tamu kade {to tie se nao|aat i gi upatime na razumna ishrana spored zdravstvenata reforma, nie ne smeeme da po~neme so iznesuvawe na ednostavna hrana pred niv. Na trpezata treba da se iznesat vkusno podgotveni jadewa i izobilno dobra i vkusna hrana, inaku onie koi {to razmisluvaat tolku mnogu za ona {to go jadat, }e mislat deka sigurno }e umrat od glad. Nie sakame da imame dobra, vkusno podgotvena hrana. Letter 61, 1886

Mesnata hrana ne e del na ishranata vo sanatoriumotMesnata hrana ne e del na ishranata vo sanatoriumotMesnata hrana ne e del na ishranata vo sanatoriumotMesnata hrana ne e del na ishranata vo sanatoriumot

431. Dobiv upatstvo za upotrebata na mesoto vo na{ite sanatoriumi. Mesoto treba da se isklu~i od ishranata i negovoto mesto treba da se potpolni so zdrava, vkusna hrana, taka podgotvena kako bi sozdala apetit. Letter 37, 1904

432. Brate i sestro _______, sakam da vi iznesam za razmisluvawe nekolku to~ki koi {to mi bea otkrieni, otkako prv pat se pojavija pote{kotii vo vrska so pra{aweto na otfrluvaweto na mesoto od trpezite na na{ite zdravstveni ustanovi. . . Dobiv jasno upatstvo od Gospoda deka mesnata hrana ne treba da se iznesuva pred bolnite vo trpezariite na na{ite sanatoriumi. Mi be{e dadena svetlina deka bolnite mo`at da jadat mesna hrana dokolku, otkako go slu{nale predavaweto, sepak baraat da im se dade takva hrana. Me|utoa, vo takvite slu~aevi, taa hrana mo`e da se koristi samo vo nivnite sobi. Site pomo{nici treba da go napu{tat mesoto. Me|utoa, kako {to e ka`ano pogore, dokolku po soznanieto deka `ivotinskoto meso ne mo`e da se slu`i na masite vo trpezarijata, nekolku bolni sepak nastojuvaat da ima meso, so raspolo`enost dadete im go vo nivnite sobi. Mnogumina se naviknati na mesna hrana, i ne e nikakvo ~udo {to o~ekuvaat da ja vidat poslu`ena na trpezite vo sanatoriumot. Mo`ebi }e dojdete do zaklu~ok deka ne e prepora~livo da se objavi menito so spisokot na jadewa koi se iznesuvaat na trpezata, poradi mesnata hrana koja e isklu~ena od ishranata {to mo`e da izgleda kako te{ka pre~ka za onie koi razmisluvaat da stanat gosti vo sanatoriumite. Neka hranata se podgotvi vkusno i ubavo se poslu`i. Treba da se prigotvat pove}e jadewa otkolku {to toa bi bilo potrebno koga bi se poslu`ila mesna ishrana. Drugi ne{ta treba da se nabavat, taka {to mesoto mo`e da se izostavi. Odredeni li~nosti mo`at da koristat mleko i pavlaka. Letter 45, 1903

Da ne se prepora~uva mesnata ishranaDa ne se prepora~uva mesnata ishranaDa ne se prepora~uva mesnata ishranaDa ne se prepora~uva mesnata ishrana 433. Dobiv upatstva za lekarite koi upotrebuvaat meso i go prepora~uvaat na drugi deka ne treba da bidat vraboteni vo na{ite institucii, zato{to tie sigurno }e zgre{at vo podu~uvaweto na pacientite deka treba da go napu{tat ona od {to zabolele. Doktorot koj {to upotrebuva i

prepi{uva meso ne razmisluva za pri~inite i posledicite i namesto da vlijae kako onoj koj {to go obnovuva - vra}a zdravjeto - toj so svojot primer gi vodi pacientite kon popu{tawe na izvitopereniot apetit. Doktorite koj {to se vraboteni vo na{ite institucii treba da se borat za reformi vo ovoj pogled kako i vo se drugo. Mnozina bolni se ma~at zaradi gre{ki vo ishranata. Potrebno e da im se otkrie podobar pat. No kako mo`e da go napravi toa lekarot koj {to jade meso? So svoite lo{i naviki toj ja popre~uva svojata rabota i ja osakatuva svojata korisnost. Mnozina bolni vo na{ite sanatoriumi razumno razmisluvale za pra{aweto na jadewe meso i sakaj}i da gi zapazat od maki svoite umstveni i telesni sposobnosti, tie go isfrlile mesoto od svojata ishrana. Na toj na~in tie go napu{tile zloto koe gi ma~elo nivnite `ivoti. Mnozina koi ne pripa|aat na na{ata vera, stanaa prvrzanici na zdravstvenata reforma zatoa {to zaradi koristoqubie sogledale vrednost vo nejzinoto sproveduvawe. Dali adventistite na sedmiot den }e prodol`at da gi sledat svoite nezdravi naviki ? Zarem nema da ja po~ituvaat porakata: “I taka, jadete li, piete li, ili ne{to drugo pravite, seto toa pravete go za slava Bo`ja.” (1. Korintjanite 10:31). MS 64, 1901

Pretpazlivost vo nepripi{uvaweto na mesotoPretpazlivost vo nepripi{uvaweto na mesotoPretpazlivost vo nepripi{uvaweto na mesotoPretpazlivost vo nepripi{uvaweto na mesoto

434. Potrebno e mnogu da se razmisluva za svetlinata koja {to Bog ja dal vo vrska so predmetot na bolestite i nivnite pri~ini, zatoa {to mnozina gi iscrpuvaat lo{ite naviki koi se sostojat vo popu{taweto na apetitot i vo bezgri`noto nevnimanie okolu vodeweto gri`a za teloto. Treba da se pridr`uva navikata za ~istota i da se vodi gri`a za ona {to se stava vo usta. Vie ne treba da prepi{uvate deka mesoto ne treba nikoga{ da se upotrebuva, tuku treba da go vospitate umot i da mu dozvolite da go osvetli svetlina. Neka se razbudi sovesta na sekoj poedinec vo pogled na ~istotata i ~uvaweto od sekoj izopa~en apetit. . . Potrebno e da se vodi smetka za pra{aweto na jadewe meso. Koga nekoj }e ja zameni nadraznuva~kata, mesna ishrana so ovo{je i zelen~uk, sekoga{ na po~etokot }e ima nekoe ~uvstvo na slabost i nedostatok na `ivotna sila, pa mnozina go iznesuvaat ova kako dokaz vo prilog na neophodnosta za upotreba na mesna ishrana. Me|utoa tokmu toa e vistinskiot dokaz koj {to treba treba da se koristi vo ostavaweto na mesnata hrana Ovaa promena ne smee da se izvr{i naedna{, posebno za onie koi se optovareni so neprekinata rabota. Neka se vospita sovesta, neka se zajakne voljata i promenata }e se izvr{i so mnogu posilna volja i podgotveno. Tuberkuloznite pacienti, koi {to sigurno odat vo grob, ne treba da napravat nekoi posebni promeni vo ovoj pogled, no treba da se vodi smetka za toa da se dobie meso od najzdravite `ivotni koi mo`at da se najdat. Lu|eto so tumori, ~ij `ivot se pribli`uva kon krajot, ne treba da se zamoruvaat so pra{aweto dali treba da se napu{ti mesoto ili ne. Bidete pretpazlivi da ne napravite pogre{na odluka vo pogled na ovoj predmet. Nema da se ima nikakva korist od iznudenite promeni, zatoa {to toa }e nanese {teta na na~elata za nejadewe meso. Dr`ete predavawa. Vospituvajte go umot, no nemojte nikogo da go prisiluvate, zatoa {to reforma izvr{ena pod pritisok nema nikakva vrednost. . . Potrebno e da im se iznese na site studenti i lekari, a tie da im ka`at na ostanatite, deka celiot `ivotinski svet pomalku ili pove}e e zabolen. Sekoja forma na bolest se vnesuva vo ~ove~koto telo so upotreba na meso od zaklanite `ivotni. Slabosta koja {to nastapuva kako posledica na zamena na mesnata ishrana nabrzo }e is~ezne i lekarite treba da razberat deka ne e potrebno da se pottiknuva jadeweto meso kako ona {to e neophodno za zdravjete i silata. Site koi razumno go ostavaat mesoto, otkako }e se naviknat na promenata, }e raspolagaat so zdravi muskuli i vrzno tkivo. Letter 54, 1896

435. Doktorot _______ me zapra{a dali pod bilo koi okolno-sti bi sovetuvala da se jade koko{kina supa, koga nekoj bolen ne bi mo`el ni{to drugo da stavi vo `eludnikot. Jas mu rekov: “Ima lu|e koi umiraat od tuberkuloza i ako pobaraat supa od pile{ko, treba da ja dobijat. No jas bi bila mo{ne pretpazliva.” Primerot ne treba da mu nanese {teta na sanatoriumot, nitu da bide izgovor za ostanatite da mislat deka nivniot slu~aj nalo`uva ista ishrana. Ja zapra{av

doktorkata dali taa imala takov slu~aj vo sanatoriumot. Taa odgovori: “Ne, no jas imam edna sestra vo sanatoriumot koja e mnogu slaba. Taa ~esto ima slabo i kratkotrajno gubewe na svesta, no taa mo`e da jade vareno pile{ko”. Jas i rekov: “Najdobro bi bilo taa se oddale~i od sanatoriumot. Svetlinata koja {to mi be{e dadena zboruva deka ako sestrata, koja ti ja spomenuva{, ja napregne celata svoja sila i ako go vospituva svojot vkus za zdrava hrana, site ovie kratkotrajni gubewa na svest }e pominat.” Taa ja neguvala svojata imaginacija. Neprijatelot ja iskoristil slabosta na nejzinoto telo i nejziniot um koj ne se napregal so svojata sila vo borbata protiv te{kotiite na sekojdnevniot `ivot. Na nejze kako lek & e potreben dobar, posveten um, zgolemuvawe na verata i aktivna slu`ba za Hrista. Na nejze isto taka potrebno i e ve`bawe na muskulite so prakti~na rabota na otvoren prostor. Telesnite ve`bi }e bidat za nea eden od najgolemite blagoslovi vo `ivotot. Taa ne treba da bide invalid, tuku `ena so zdrav razum i dobro zdravje, podgotvena za razumno i dobro izvr{uvawe na svojata rabota. Celoto le~ewe koe {to }e i se dade na ovaa sestra }e & bide od mala korist ako taa ne go izvr{i svojot del. Potrebno e da gi zajakne svoite muskuli i nervi so telesna rabota. Taa ne treba da bide invalid, tuku treba da izvr{uva dobra i seriozna rabota. [Priznavawe na nu`ni uslovi - 699, 700] Letter 231, 1905

“Neka ne se pojavuva”“Neka ne se pojavuva”“Neka ne se pojavuva”“Neka ne se pojavuva” 436. Se zapoznav so lekarite i bratot ________, razgovarav so niv okolu dva ~asa i go trgnav bremeto od svojata du{a. Jas im ka`av deka bile isku{uvani i deka podlegnale na isku{enieto. Za da privle~at bolni, tie bi postavile meso na trpezata i toga{ bi do{le vo isku{enie da odat i ponatamu so upotreba na ~aj, kafe i opojni sredstva. . . Jas im rekov deka isku{enieto }e dojde preku onie, ~ija {to `elba za meso e zadovolena i ako takvite imaat vrska so domot na zdravjeto tie }e bidat vo isku{enie da gi `rtvuvaat svoite na~ela. Ne smee da se zapo~ne so upotreba na meso. Toga{ nema da postoi potreba za isfrluvawe na mesoto, zatoa {to toa nikoga{ nema da se pojavi na trpezata... Be{e iznesen argument deka sakaat da postavat meso na trpezata se dodeka ne uspeat da gi vospitaat da go izostavat od upotreba. Me|utoa, kako {to }e doa|aat novi pacienti, istiot izgovor bi gi utvrdil za jadewe meso. Ne, neka ne se pojavi nikoga{ na trpezata. Toga{ va{ite predavawa za problemot na mesoto }e odgovaraat na vestite koi {to treba da gi iznesete. Letter 84, 1898

Slu`ewe ~aj, kafe i mesna hrana vo bolni~ki prostoriiSlu`ewe ~aj, kafe i mesna hrana vo bolni~ki prostoriiSlu`ewe ~aj, kafe i mesna hrana vo bolni~ki prostoriiSlu`ewe ~aj, kafe i mesna hrana vo bolni~ki prostorii

437. Vo na{ite sanatoriumi. . .ne treba da se slu`i nikakov ~aj, kafe ili mesna hrana, osven vo nekoi posebni slu~aevi, koga bolniot osobeno toa go saka, toga{ ovie namirnici treba da se slu`at vo negovata soba. Letter 213, 1902

Ne treba da se prepi{uva ~aj, kafe i mesoNe treba da se prepi{uva ~aj, kafe i mesoNe treba da se prepi{uva ~aj, kafe i mesoNe treba da se prepi{uva ~aj, kafe i meso 438. Lekarite ne se vraboteni za da im prepi{uvaat na svoite pacienti mesna hrana, zatoa {to tokmu toj vid na hrana gi napravil bolni. Barajte go Gospoda. Koga }e go najdete, vie }e stanete krotki i so ponizni srca. Vie li~no nema da se hranite so mesoto na zaklanite `ivotni, nitu }e stavite eden zalak vo ustata na svoite deca. Vie nema da im prepi{uvate meso, ~aj ili kafe na svoite pacienti, tuku }e zboruvate uka`uvaj}i na nu`nosta za ednostavnata ishrana. Vie }e isfrlite od va{eto meni se {to e {tetno. Lekarite koi vo na{ite institucii gi vospituvaat so zborovi i primeri onie koi se nao|aat pod nivna gri`a da upotrebuvaat mesna ishrana, po tolku godini upatstva od Boga, se disfalifikuvaat sebesi od dol`nosta za upravuvawe vo na{ite zdravstveni institucii. Gospod ne ja dal svetlinata za zdravstvenata reforma za da ja potcenat onie koi {to se nao|aat na vlijatelni i ugledni polo`bi. Gospod go misli ona {to go ka`uva i Toj treba da se po~ituva vo ona {to go ka`uva. Ovie predmeti treba da se rasvetlat. Pra{aweto za ishranata bara vnimatelno prou~uvawe i receptite bi trebalo da se prepi{uvaat vo sklad so zdravstvenite na~ela. (1896) E. from U.T. 4, 5

Alkoholni pijaloci ne treba da se slu`atAlkoholni pijaloci ne treba da se slu`atAlkoholni pijaloci ne treba da se slu`atAlkoholni pijaloci ne treba da se slu`at 439. Nie ne yidame sanatoriumi za da staneme hoteli. Primete gi vo na{ite sanatoriumi samo onie koi {to sakaat da se otpovikaat na vistinskite na~ela, onie koi {to }e ja prifatat hranata koja {to mo`eme so mirna sovest da ja stavime pred niv. Vo slu~aj da dopu{time pacientite da pijat opojni pijaloci vo svoite sobi, ili ako gi slu`ime so meso, nie i ne mo`eme da im ja pru`ime pomo{ta koja treba da ja primat so toa {to do{le vo na{iot sanatorium. Nie treba da gi izvestime deka takvite namirnici na~elno gi isklu~uvame od svoite sanatoriumi i higienskite restorani. Zar ne sakame da gi vidime svoite bli`ni kako oslobodeni od bolestite i nemo}ta u`ivaat vo zdravje i sila? Zaradi toa da mu bideme verni na na~eloto kako {to magnetnata igla mu e verna na polot. (1902) 7T 95

Jadewa koi sozdavaat apetitJadewa koi sozdavaat apetitJadewa koi sozdavaat apetitJadewa koi sozdavaat apetit 440. Nie ne mo`eme naedna{ da go oformime umot na lu|eto od svetot kon na~elata na zdravstvenata reforma; zaradi toa ne treba da postavime prestrogi pravila vo ishranata na svoite bolni. Koga bolnite od svetot dojdat vo sanatoriumot, tie mora da napravat golema promena vo svojata ishrana, i za da ja po~uvstvuvaat kolku {to e mo`no pomalku taa promena, potrebno e da se vovede najdobar na~in na prigotvuvawe na zdrava hrana i na masa da se iznese najvkusna i najprivle~na hrana. . . Onie koi {to ja pla}aat hranata i le~eweto treba da imaat hrana podgotvena vo najvkusen oblik. Pri~inata za ova e o~igledna. Koga bolnite se li{eni od mesna hrana, teloto ~uvstvuva promeni. Se pojavuva ~uvstvo na slabost i tie }e nastojuvaat da imaat pobogata hrana. Jadewata treba da bidat prigotveni taka {to }e bidat prijatni za okoto, sozdavaj}i apetit. Letter 54, 1907

HraHraHraHrana za bolnina za bolnina za bolnina za bolni 441. Za bolnite treba da se obezbedi bogata hrana. Me|utoa, treba da se posveti vnimanie na podgotvuvaweto i kombiniraweto na hranata za bolnite. Trpezata vo bolnicata nemo`e da bide isto postavena kako trpezata vo restoran. Golema e razlikata dali hranata }e se iznesuva pred zdravi lu|e, koi mo`at da svarat re~isi se {to e podgotveno, ili za bolni. Postoi opasnost da se podgotvi mnogu siroma{na hrana za lu|e koi tuku{to do{le, a se naviknati na obilna hrana koja {to gi pottiknala na preterano jadewe. Menito treba da bide bogato, no istovremeno i ednostavno. Jas znam deka hranata mo`e da se podgotvi ednostavno, a sepak da bide vkusna, i da u`ivaat vo nea duri i onie koi {to naviknale na bogato meni. Neka ovo{jeto se iznese na trpezata vo izobilie. Jas se raduvam {to ste vo sostojba da ja snabduvate bolni~kata trpeza so sve`o ovo{e od svoj ovo{tarnik. Toa e navistina golema prednost. Letter

171, 1903

Vospituvawe za bolni~kata trpezaVospituvawe za bolni~kata trpezaVospituvawe za bolni~kata trpezaVospituvawe za bolni~kata trpeza 442. Vo prigotvuvaweto na hrana potrebno e sekoga{ da sjaat zlatnite zraci na svetlinata, u~ej}i gi onie koi sedat na trpeza kako da `iveat. Ova vospituvawe treba isto taka da se dade i na onie koi {to posetuvaat zdravstveni odmorali{ta, za da mo`at od ovde da gi ponesat na~elata na reforma. Letter 71, 1896

443. Prigotvuvaweto hrana za bolnite vo bolnicite nalaga temelno i gri`livo vnimanie. Nekoi bolni doa|aat od ku}i vo koj sekoj den trpezite im se prenatrupani so bogata hrana i zatoa treba da se vlo`i golem napor pred niv da se iznese hrana koja bi bila vkusna i zdrava.

Da se prepora~uva zdravstvenata reforma Gospod saka institucijata so koja {to vie ste povrzani da bide edno od najprijatnite i najposakuvanite mesta na svetot. Jas sakam da poka`am posebna gri`a i vnimanie kon hranata za bolnite koja {to nema da go zagrozi zdravjeto a istovremeno }e dade preporaka za na~elata na

zdravstvenata reforma. Ova mo`e da se napravi, a koga }e se ne napravi toa }e ostavi povolen vpe~atok na umot kaj bolniot. Toa }e bide vospituvawe za niv samite, koga }e poka`eme prednost na higienskiot `ivot nad `ivotot koj {to tie go `iveele. A koga }e gi napu{tat instituciite, tie }e ponesat so sebe izve{taj koj }e vlijae na ostanatite da dojdat vo nea. Letter 73, 1905

Trpezata na pomo{niciteTrpezata na pomo{niciteTrpezata na pomo{niciteTrpezata na pomo{nicite 444. Vie mnogu malku se gri`ite i go smetate za mnogu malo breme podgotvuvaweto redovna i obilna hrana za svoite rabotnici. Na niv im e potrebna obilna, sve`a i zdrava hrana. Tie se postojano optovareni; nivnata `ivotna sila mora da se so~uva. Nivnite na~ela moraat da bidat oformeni. Tie, od site vo sanatoriumot, treba obilno da se snabduvani so najzdrava i najobilna hrana koja {to dava sila. Trpezite na va{ite pomo{nici treba da bidat postaveni ne so meso, tuku obilno snabdeni so dobro ovo{je, `itarki i zelen~uk prigotven na vkusen i zdrav na~in. Va{eto zanemaruvawe vo vr{eweto na ovoj dvigatel e va{iot vkupen prihod koj {to e skapo platen so silata i du{ata na va{ite rabotnici. Toa ne e po voljata Gospodova. Vlijanieto na celokupnata ishrana ne go prepora~uvaat va{ite na~ela na onie koi }e sednat na masata za pomo{ni rabotnici. Letter 54, 1896

Gotva~kata, zdravstven Gotva~kata, zdravstven Gotva~kata, zdravstven Gotva~kata, zdravstven ---- misioner misioner misioner misioner 445. Barajte najdobra pomo{ vo gotveweto koja mo`ete da ja dobiete. Ako hranata e prigotvena taka {to gi optovaruva organite za varewe, toga{ bidete sigurni deka e potrebno ispituvawe. Hranata mo`e da se podgotvi taka {to }e bide zdrava i vkusna. Letter 100, 1903 446. Gotva~ot vo sanatoriumot treba da bide potpolno soglasen so zdravstvenata reforma. ^ovekot ne e obraten s# dodeka negoviot apetit i ishrana ne soodvetstvuvaat na negovoto ispovedawe na verata. Gotva~ot vo sanatoriumot treba da bide dobro obu~en zdravstven - misioner. Toj treba da e sposobna li~nost, koja {to e vo vo sostojba samostojno da vr{i pregledi. Toj ne treba da se ograni~uva so receptite. Gospod n# qubi i Toj ne saka da si na{tetite sebesi koristej}i nezdravi recepti.

Vo sekoj sanatorium }e ima po nekoj koj {to }e se `ali za hranata govorej}i deka ne mu se dopa|a. Na takvite im e potrebno znaewe deka nezdravata hrana predizvikuva zlo. Kako mo`e mozokot da bide bistar, koga `eludnikot se ma~i? MS 93, 1901

447. Vo na{ite sanatoriumi gotva~ot treba da bide onoj koj {to potpolno ja razbira rabotata, nekoj koj {to ima dobro rasuduvawe, koj mo`e da eksperimentira, i koj nema da gi vnesuva vo hranata onie sostojki koj treba da se izbegnuvaat. Letter 37, 1901

448. Imate li gotva~ koj znae da podgotvi takvo jadewe taka {to bolnite }e uvidat deka toa jadewe e podobro od onaa hrana na koja {to se naviknale? Onoj koj {to gotvi vo sanatoriumot treba da e vo sostojba da napravi zdrava, vkusna kombinacija na hrana, a site tie kombinacii moraat da bidat ne{to pobogati od ona {to vie i jas bi go jadele. Letter 331, 1904

449. Onoj koj {to se nao|a na polo`ba gotva~ ima najodgovorno mesto. Toj treba da znae da {tedi i treba da razbere deka nikakva hrana ne treba da se frli. Hristos veli: “Soberete gi ostatocite i ni{to da bide zagubeno.” Neka onie koi {to se vraboteni vo bilo koe oddelenie gi sledat ovie upatstva. Na {tedewe treba da se nau~at i vospituva~ite i pomo{nicite i toa ne samo na zborovi tuku i so primer. MS 88, 1901

O t s e k XVII

Ishranata Ishranata Ishranata Ishranata ---- razumen l razumen l razumen l razumen lekekekek

Lekoviti sredstva od prirodataLekoviti sredstva od prirodataLekoviti sredstva od prirodataLekoviti sredstva od prirodata 450. Va`no e da se spoznae korisnosta na ishranata vo slu~aj na bolest. Site treba da znaat {to treba da napravat za sebe. MS 86, 1897

451. Postojat mnogu na~ini da se sprovedat vo delo ve{tinite na le~ewe; no postoi samo eden na~in koj Neboto go odobruva. Bo`jite lekovi se ednostavni, prirodni sredstva koi nema da go optovarat ili onesposobat teloto so svoite silni svojstva. ^ist vozduh i voda, ~istota i pravilna ishrana, ~istota na `ivotot i cvrsta doverba vo Boga se lekovi poradi nedostatok na koi mnozina umiraat. Me|utoa, ovie lekovi izleguvaat od upotreba zatoa {to nivnata nepravilna primena nametnuva rabota koja {to lu|eto ne ja cenat. Sve` vozduh, ve`bi, ~ista voda i ~isti, ubavi prostorii, so malku tro{oci dostapni se za sekogo, dodeka lekovite se skapi, kako zaradi izdvojuvawe na pari~ni sredstva, taka i zaradi vlijanieto {to go imaat vrz teloto. (1885) 5T 443

452. ^istiot vozduh, son~evata svetlina, umerenosta, odmorot, ve`bite, pravilnata ishrana, upotrebata na voda i doverbata vo bo`estvenata sila - se vistinskite lekovi. Sekoj treba da ima izvesno znaewe za prirodnite, lekoviti sredstva i nivnata primena. Neophodno e kako razbirawe na na~eloto, koe se primenuva vo le~uvawe na bolni, taka i prakti~noto obu~uvawe, koe {to }e go osposobi ~ovekot pravilno da go upotrebuva ova znaewe. Upotrebata na prirodi lekovi nalo`uva golema gri`a i napor koi mnozina ne se raspolo`eni da go napravat. Prirodniot tek na le~ewe i zakrepnuvawe e postepen, me|utoa za netrpeliviot izgleda spor. Otka`uvaweto od {tetnoto popu{tawe bara `rtva. Me|utoa, na krajot }e se poka`e deka koga prirodata ne e potisnata, si ja vr{i svojata rabota mudro i dobro. Onie koi {to }e istraat vo poslu{nosta na nejzinite zakoni }e po`neat nagrada vo telesnoto i du{evnoto zdravje. (1905) MH 127

453. Lekarite ~esto im sovetuvaat na bolnite da posetat nekoj del od zemjata, da otidat na nekoj izvor so mineralna voda ili da prejdat preku okeanot za da si go vratat zdravjeto. Koga tie vo devet od deset slu~ai, bi jadele umereno i ~inele zdravi ve`bi so radosen duh, bi go vratile zdravjeto {tedej}i vreme i pari. Ve`bite, slobodno i obilno koristewe na vozduhot i son~evata svetlina - blagoslovite koi Neboto gi izlilo vrz site - }e mu dade vo mnogu slu~ai, `ivot i sila na iscrpeniot bolen. (1890) C.T.B.H. 160

Ne{to {to mo`eme da napravime za sebeNe{to {to mo`eme da napravime za sebeNe{to {to mo`eme da napravime za sebeNe{to {to mo`eme da napravime za sebe 454. Vo vrska so toa {to mo`eme da go napravime za sebesi, postoi edna to~ka koja {to bara gri`liva i mudra analiza. Jas treba da se spoznaam samiot sebesi, jas sekoga{ treba da bidam u~enik koj {to u~i kako da vodi gri`a za ovaa zgrada, za svoeto telo koe Bog mi go dal, da mo`am da go zapazam vo najdobra zdravstvena sostojba. Moram da go jadam ona {to }e bide najdobro za moeto telo, i moram posebno da se gri`am moeto oblekuvawe da bide takvo za da ovozmo`i zdrav krvotok. Jas nema da se li{uvam sebe si od ve`bi i vozduh. Moram da dobijam {to pove}e son~eva svetlina. Moram da imam mudrost za da bidam veren ~uvar na svoeto telo. Jas }e postapam nepromislena dokolku vlezam ispoten vo studena soba; }e se poka`am kako nemudar ~uvar ako si dopu{tam sebesi da sedam na provev i taka da se izlo`am na nastinka. Nema da bidam mudar ako sedam so studeni noze i race i na toj na~in ja vra}am krvta od ekstremitetite vo mozokot ili vnatre{nite organi. Sekoga{ treba da gi za{titam svoite noze od vla`no vreme. Treba redovno da se hranam so najzdrava hrana koja {to }e dade krv so najzdrav kvalitet, nema da rabotam neumereno ako e vo moja vlast toa da go odbegnam. A koga }e gi prekr{am zakonite koi {to Bog gi vospostavil vo moeto bitie, ja treba se pokajam i izvr{am reforma, vospostavuvaj}i najpovolna sostojba pod vlijanie na lekarite, koi {to Bog gi obezbedil, kako {to e ~istiot vozduh, ~istata voda, i isceluva~kata i dragocena svetlina.

Vodata mo`e da se koristi na mnogu na~ini vo olesnuvawe na stradawata. Malku bistra, topla voda koja {to se zema pred jadewe (okolu polovina litar) nema nikoga{ da na{teti, tuku }e pridonese za dobro. Letter 35, 1890

Vera i pravilnoto jadewe i pieweVera i pravilnoto jadewe i pieweVera i pravilnoto jadewe i pieweVera i pravilnoto jadewe i piewe

455. Neka onie koi {to se bolni napravat se {to e vo nivna mo}, so pravilno jadewe, piewe, oblekuvawe i vr{ewe korisni ve`bi da si obezbedat vra}awe na zdravjeto. “Vie ste Bo`ja niva, Bo`ja zgrada” (1. Korintjanite 3:9). Bog gi sozdal nervite i muskulite za da mo`at da se koristat. Neaktivniot ~ove~ki organizam donesuva stradawe i bolesti. Letter 5, 1904

456. Onie koi {to gi lekuvaat bolnite treba da pojdat napred vo ovoj va`en del so silno potpirawe vo Boga, za Negoviot blagoslov da gi prati sredstvata koi {to Toj milostivo gi dal i kon koi vo svojata milost Toj go povikal na{eto vnimanie, kako {to se: ~istiot vozduh, ~istotata, zdravata ishrana, pravilnite vremenski rastojanija za rabota i odmor i upotrebata na vodata. 1T 561, 1867

Razumni lekovi vo sanatoriumiteRazumni lekovi vo sanatoriumiteRazumni lekovi vo sanatoriumiteRazumni lekovi vo sanatoriumite

457. Svetlinata, koja {to ja dobiv, zboruva za toa deka treba da se izgradi sanatorium vo koj treba da se izostavi le~eweto so lekovi, a za le~ewe na bolesti treba da se primenat ednostavni, razumni metodi na le~ewe. Vo ovie institucii narodot treba da se pou~uva kako pravilno da se oblekuva, di{e i jade i kako da se spre~at bolestite preku pravilni `ivotni naviki. Letter 79, 1905)

458. Nie vo na{ite sanatoriumi zastapuvame upotreba na ednostavni lekovi. Odvra}ame od upotreba na lekovi, zatoa {to go trujat krvotokot. Vo ovie institucii treba da se dadat jasni upatstva kako da se jade, kako da se spie, kako da se oblekuva i kako da se `ivee taka {to }e se zapazi zdravjeto. MS 49, 1908

459. Pra{aweto za zdravstvenata reforma ne e pottiknato onaka kako {to treba da bide. Ednostavnata hrana, potpolnoto odsustvo na lekovi i davawe sloboda na prirodata da ja obnovi izgubenata sila na teloto, i bi gi napravile na{ite sanatoriumi mnogu pouspe{ni vo vra}aweto na zdravjeto na bolnite. Letter 73a, 1896

Ishranata kako lekIshranata kako lekIshranata kako lekIshranata kako lek

460. Popu{taweto na ~estite zemawa golemi koli~estva hrana, gi optovaruva organite za varewe i predizvikuva alarmantna sostojba na teloto. Krvta stanuva ne~ista i toga{ nastanuvaat bolesti od razni vidovi. Lekarot mo`e da bide povikan da opredeli nekoj lek so kratkotrajno dejstvo, no koj {to ne ja le~i bolesta. Toj mo`e da go promeni oblikot na bolesta, no vistinskoto zlo desetpati }e se zgolemi. Prirodata napravila s# {to mo`e da go oslobodi teloto od nasobranata ne~istotija i koga bi bila prepu{tena sama na sebesi, potpomognata so op{tite blagoslovi na Neboto, kako {to se ~istiot vozduh i ~istata voda, bi bilo postignato brzo i sigurno izlekuvawe. Bolnite vo takvi slu~aevi mo`at da napravat sami za sebe ona {to drugite nemo`at da napravat za niv taka dobro. Tie treba da zapo~nat so osloboduvawe na bremeto koj & go nanele na prirodata. Tie treba da ja otstranat pri~inata. Postete kratko vreme i dajte mu na `eludnikot mo`nost za odmor. Namalete ja lo{ata sostojba na teloto so vnimatelna i razumna primena na voda. Ovie napori }e i pomognat na prirodata vo nejzinata borba da go oslobodi organizmot od ne~istotiite. Me|utoa, voop{to zemeno, li~nostite koi {to trpat bolki stanuvaat netrpelivi. Tie ne se raspolo`eni da prifatat samootka`uvawe i malku da trpat glad... Upotrebata na voda mo`e malku da pomogne, ako bolniot ne ~uvstvuva potreba strogo da se pridr`uva kon svojata ishrana. Mnozina `iveat kr{ej}i gi zakonite na zdravjeto, neznaej}i za odnosot pome|u sopstvenoto zdravje i svoite naviki vo jadeweto, pieweto i rabotata. Tie nema da se izdignat do svoite

vistinski mo`nosti s# dodeka prirodata se pobunuva protiv zloupotreba zaradi koja se podnesuvaat bolki i telesni maki. Ako duri i toga{, koga onie koi {to se ma~at, po~nat pravilno da postapuvaat i dokolku se pridr`uvaat za ednostavnite sredstva koi gi zanemarile - upotreba na voda i pravilna ishrana - prirodata }e ja dobie tokmu onaa pomo{ koja {to & e potrebna i koja {to trebalo da ja dobie mnogu porano. Ako ovoj na~in na `ivot se prifati, bolniot vo pove}eto slu~ai }e ozdrave bez posledici. (1864) Sp. Gifts IV, 133-135

461. Neumerenoto jadewe ~esto pati e pri~ina za bolesta, i toa {to na teloto mu e najpotrebno e da se oslobodi od nepotrebnoto breme koe {to e staveno na nego. Vo mnogu slu~aevi na bolest, najefikasen lek za bolniot e da toj izostavi obrok ili dva za da na premorenite organi za varawe im ovozmo`i mo`nost za odmor. Na onie koi rabotat prete`no so umot, golemo olesnuvawe ~esto pati im donela ovo{na ishrana vo period od nekolku dena. Mnogu pati kratok period na celosno vozdr`uvawe od hrana, prosledena so umereno zemawe na ednostavna hrana, blagodarenie na naporite na samata priroda dovelo do celosno ozdravuvawe. Namaluvaweto na hranata koja {to se jade za mesec ili dva bi uverilo mnogu stradalnici deka patot na samootka`uvaweto e patot do zdravjeto. (1905) MH 235

Strogata umerenost Strogata umerenost Strogata umerenost Strogata umerenost ---- lek za bolesta lek za bolesta lek za bolesta lek za bolesta

462. Koga nekoj lekar }e vidi deka bolniot se ma~i od bolest koja {to e predizvikana od nepravilno jadewe i piewe ili od drugi lo{i naviki, pa izostavi da mu ka`e, toj mu nanesuva {teta na svojot bli`en. Pijanicite, manijacite i site onie koi {to mu se predale na razvratot, site gi povikuvaat lekarite da izjavat deka stradawata se posledica na grevot. Onie koi {to gi razbiraat `ivotnite kriteriumi, treba seriozno da se trudat vo borbata protiv pri~inite na bolestite. Kako lekarot mo`e da go zapazi svojot mir koga gleda neprekinata borba so bolka i postojano raboti na otstranuvawe na istata? Dali e toj dobrotvorec i milostiv ako ne pou~uva deka strogata umerenost e lek protiv bolestite? (1905) MH 114

Potrebna e najdobra hranaPotrebna e najdobra hranaPotrebna e najdobra hranaPotrebna e najdobra hrana 463. Lekarite treba da stra`arat na molitva, razbiraj}i deka se nao|aat vo polo`ba na golema odgovornost. Tie treba da im ja prepi{at na svoite bolni hranata koja {to najdobro im odgovara. Ovaa hrana bi trebalo da ja podgotvuva onoj koj {to e svesen deka zazema najva`na polo`ba, zatoa {to za sozdavawe na dobra krv e potrebna dobra hrana. MS 93, 1901

[Maslinkite kako laksativ – 614, 615] [Lekuva~kata vrednost na jajcata – 628, 629, 631]

O t s e k XVIII

OvoOvoOvoOvo{{{{je, `itarki i zelen~ukje, `itarki i zelen~ukje, `itarki i zelen~ukje, `itarki i zelen~uk

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 ---- Ovo{je Ovo{je Ovo{je Ovo{je

Blagoslov vo sve`oto ovo{jeBlagoslov vo sve`oto ovo{jeBlagoslov vo sve`oto ovo{jeBlagoslov vo sve`oto ovo{je 464. Jas sum mu mnogu blagodarna na Boga {to ne go ukinal snabduvaweto so ovo{je koga Adam go izgubil svojot dom vo Edem. Letter 157, 1900

465. Gospod saka i onie koi `iveat vo zemjite vo koi mo`e da se dobie sve`o ovo{je vo tekot na pogolemiot del od godinata, da go razberat blagoslovot koj go imaat vo nego. Vo kolku pove}e se potpirame vrz sve`o ovo{je, onaka kako {to e nabrano od drvo, vo tolku }e bide pogolem blagoslovot. (1902) 7T 126

466. Za nas bi bilo dobro pomalku da go podgotvuvame, a pove-}e da go jademe ovo{jeto vo negovata prirodna sostojba. Da gi nau~ime lu|eto obilno da jadat grozje, jabolki, praski, kru{ki, jagodi i site drugi vidovi na ovo{je koe mo`e da se dobie. Neka seto ova se podgotvi za zima so konzervirawe vo staklo a ne vo limenki. (1902) 7T 134

[Ovo{jeto e prekrasna hrana, {tedi mnogu podgotvuvawe – 546]

467. Za `eludnikot koj {to slabo vari, mo`ete da iznesete na masa razno ovo{je, no ne mnogu vidovi za eden obrok. (1870) 2T 373

468. Nie posebno bi go prepora~ale ovo{jeto kako izvor na zdravje. Me|utoa, duri i ovo{jeto ne treba da se jade po kompleten obrok od druga hrana. MS 43, 1908

469. Ovo{jeto i zelen~ukot koi {to se vkusno podgotveni }e bidat blagorodni ako se so odli~en kvalitet i ne poka`uvaat ni najmal znak na truewe, tuku e zdravo i neo{teteno od bilo koja bolest ili truewe. Pove}e odkolku {to mo`eme da zamislime, se umira od zatrueno ovo{je i zelen~uk koe {to }e pomine niz `eludnikot predizvikuvaj}i truewe na krvta. Letter 12, 1887

470. Obi~no, ednostavno, no bogato snabduvawe so ovo{je e najdobrata hrana koja mo`e da se iznese pred onie koi {to prigotvuvaat za Bo`joto delo. Letter 103, 1896 [Ovo{jeto i `itarkite se hrana za onie koi {to se podgotvuvaat za preobrazuvawe - 488, 515]

Del koj odgovara na ishranataDel koj odgovara na ishranataDel koj odgovara na ishranataDel koj odgovara na ishranata 471. @itarkite, ovo{jeto, zrnestite plodovi i zelen~ukot pretstavuvaat hrana koja {to za nas ja odbral na{iot Sozdatel. Ovaa hrana e najzdrava i so najgolema hranliva vrednost, toga{ koga e podgotvena na najednostaven i najpriroden na~in. Taa dava sila, izdr`livost i zajaknuvawe na umot koi {to nemo`at da se dobijat od mnogu slo`ena i nadraznuva~ka hrana. [Ovo{je, `itarki, zelen~uk so mleko i pavlaka - najzdrava hrana 487] [Zelen~ukot na trpezata na Elena Vajt – Dodatok I:4, 8, 15] 472. Vo `itarkite, ovo{jeto, zelen~ukot i zrnestite plodovi mo`at da se najdat site site onie va`ni hranlivi sostojki koi {to ni se potrebni. Ako dojdeme kaj Gospoda vo ednostaven duh, Toj }e ne pou~i kako da podgotvuvame zdrava hrana oslobodena od {tetnite vlijanija na mesoto. MS 27, 1906 [Ovo{jeto - del od soodvetnata ishrana - 483, 486, 513] [Bogato snabduvawe vo prirodata - ovo{je, zrnesti plodovi i `itarki - 485] [Ovo{jeto kako sostojka za zdrava hrana – 339, 400, 403, 404, 407, 810]

Privremena ovo{na ishranaPrivremena ovo{na ishranaPrivremena ovo{na ishranaPrivremena ovo{na ishrana

473. Neumerenoto jadewe ~esto pati e pri~ina za bolesta, i toa {to na teloto mu e najpotrebno e da se oslobodi od nepotrebnoto breme koe {to e staveno na nego. Vo mnogu slu~aevi na bolest, najefikasen lek za bolniot e da toj izostavi obrok ili dva za da na premorenite organi za varawe im ovozmo`i mo`nost za odmor. Na onie koi rabotat prete`no so umot, golemo olesnuvawe ~esto pati im donela ovo{na ishrana vo period od nekolku dena. Mnogu pati kratok period na celosno vozdr`uvawe od hrana, prosledena so umereno zemawe na ednostavna hrana, blagodarenie na naporite na samata priroda dovelo do celosno ozdravuvawe. Namaluvaweto na hranata koja {to se jade za mesec ili dva bi uverilo mnogu stradalnici deka patot na samootka`uvaweto e patot do zdravjeto. (1905) MH 235

Zamena za {tetnite namirniciZamena za {tetnite namirniciZamena za {tetnite namirniciZamena za {tetnite namirnici

474. Vo na{ite zdravstveni institucii potrebno e da se dadat jasni upatstva za umerenosta. Na bolnite e potrebno da im se uka`e na zloto od opojnite pijaloci i na blagoslovot od potpolnoto vozdr`uvawe. Bi trebalo da se zamolat da go napu{tat ona {to go uni{tilo nivnoto zdravje i seto toa da se zameni so obilno ovo{je. Portokali, limoni, suvi slivi, praski i mnogu

drugi vidovi na ovo{je mo`at da se nabavat; zatoa {to zemjata Gospodova e rodna ako se vlo`at napori. Letter 145, 1904

475. Nemojte da jadete mnogu sol, odbegnuvajte upotreba na tur{ija i za~ineti jadewa, jadete ovo{je vo izobilie i drazbite koi {to baraat mnogu te~nosti za vreme na obrokot }e is~eznat vo golema merka. (1905) MH 305

[Da go zazeme mestoto na mesoto - 149, 312, 320, 492, 514, 649, 795] [Da go zazeme mestoto na slatkite - 546] [Ne e po vkus na onie koi {to naviknale na bogata i mnogu za~ineta hrana - 563] [Da go zazeme mestoto na jadewe mnogu ka{a - 490, 499]

KonKonKonKonzervirawe i su{ewezervirawe i su{ewezervirawe i su{ewezervirawe i su{ewe 476. Sekade kade {to ovo{jeto mo`e da se neguva vo izobilie, bi trebalo vo izobilie da se podgotvuva za zima so konzervirawe ili su{ewe. Sitnite plodovi kako {to se ribizlite, jagodite, malinite i kapinite mo`at lesno da se ~uvaat vo mnogu mesta, tamu kade {to mnogu malku se upotrebuvaat i kade {to nivnoto odgleduvawe e zanemareno. Za doma{no konzervirawe potrebno e da se upotrebi, koga e toa mo`no, staklo namesto limeni sadovi. Osobeno e va`no ovo{jeto koe {to se konzervira da bide vo dobra sostojba. Upotrebete malku {e}er i varete go ovo{jeto samo tolku kolku {to e potrebno da se odr`i vo dobra sostojba. Ovo{jeto podgotveno na takov na~in predstavuva odli~na zamena na sve`oto ovo{je. Onamu kade {to mo`e da se dobie po umerena cena suvoto ovo{je, kako {to e suvo grojzete, slivite, jabolkata, kru{ite, praskite i kajsiite, }e se sogleda deka toa mo`e da se upotrebi kako glavna namirnica mnogu pove}e otkolku {to e toa voobi~aeno. Toa }e imdade mnogu pove}e zdravje i sila na site kategorii rabotnici. (1905) MH 305 477. Sosot od jabolka vo tegli e mnogu zdrav i vkusen. Kru{ite i cre{ite, ako mo`at da se dobijat, prigotveni na ist na~in mnogu se korisni za zimska upotreba. Letter 195, 1905

478. Ako mo`ete da dobiete jabolki, vie ste vo dobra polo`ba {to se odnesuva za ovo{je, dokolku nemate ni{to drugo... Jas mislam deka i ne e va`na tolku golemata raznovidnost na ovo{je, no toa mora vnimatelno da se sobere i vo sezonata da se zapazi za upotreba toga{ koga nema jabolki. Jabolkite se nad sekoe drugo ovo{je kako rezerva koja {to treba da se ~uva. Letter 5, 1870

Sve`o od ovo{tarnik i gradinaSve`o od ovo{tarnik i gradinaSve`o od ovo{tarnik i gradinaSve`o od ovo{tarnik i gradina

479. Postoi edna druga prednost od dr`ewe ovo{je vo na{ite sanatoriumi. Na toj na~in ovo{jeto e potpolno za{titeno od trulewe i mo`e da se upotrebi, sve`o obrano od drvjata za trpeza. MS 114, 1902

480. Semejstvata i instituciite treba da nau~at da napravat pove}e vo obrabotuvaweto i podobruvaweto na zemjata. Koga bi ja znaele samo vrednosta na proizvodot koj {to go ra|a zemjata vo odreden godi{en period, toga{ lu|eto bi vlo`ile mnogu pove}e gri`a i napori, vo obrabotka na zemjata. Site bi trebalo da se zapoznaat so posebnata vrednost na sve`oto ovo{je i zelen~uk od ovo{tarnicite i gradinite. Bidej}i brojot na studenti i bolni se zgolemuva, }e bide potrebno pove}e zemja. Lozjata mo`at da se ~uvaat, zatoa {to taka mo`e da im se ovozmo`i na instituciite da proizveduvaat svoe grojze. Dobra planta`a na portokali bi bila prednost. MS 13, 1911 [Va`nosta na odgleduvawe na ovo{je i zelen~uk za trpeza - 519] [Ovo{je i zelen~uk vo ist obrok - 188, 190, 722] [Ovo{je vo bolni~ka ishrana - 441] [Upotreba na ovo{je na trpezite na pomo{nicite - 444, 651] [Ovo{je vo ishranata za vreme na sostanocite pod {atori - 124, 765] [Da se vklu~i vo ednostavnata ishrana za posetitelite - 129] [Delot od zdrava, vkusna ishrana - 204, 503] [Domatite prepora~ani od Elena Vajt – Dodatok I:16, 22, 23]

Del 2 Del 2 Del 2 Del 2 ---- @itarki @itarki @itarki @itarki

Hrana po izbor na SozdatelotHrana po izbor na SozdatelotHrana po izbor na SozdatelotHrana po izbor na Sozdatelot 481. @itarkite, ovo{jeto, zrnestite plodovi i zelen~ukot predstavuvaat hrana koja za nas ja odbral na{iot Tvorec. Ovaa hrana, pripremena {to poednostavno i poprirodno, najzdrava e i ima najgolema vrednost. Taa dava snaga, izdr`livost i sila na umot koja nemo`e da se dobie od poslo`enata i nadraznuva~kata hrana. (1905) MH 296 [Za kontekst vidi - 111] 482. Onie koi {to jadat meso, jadat `itarki i ovo{je od vtora raka; zatoa {to `ivotnite primaat od ovie rastenija hrana koja go podobruva rasteweto. @ivotot koj {to bil vo `itarkite i zelen~ukot preo|a na onoj koj {to gi jade. Nie toa go primame so jadewe na `ivotinsko meso. Kolku e toa dobro da se dobie neposredno, so zemawe na hrana koja {to Bog ja predvidel za na{a upotreba! (1905) MH 313 [Lu|eto treba povtorno da prifatat ishrana so ovo{je, zelen~uk i `itarki - 515]

Del koj odgovara na ishranataDel koj odgovara na ishranataDel koj odgovara na ishranataDel koj odgovara na ishranata 483. Gre{ka e da se pretpostavuva deka silata na muskulite zavisi od upotrebata na mesna ishrana. Potrebite na teloto mo`at podobro da se zadovolat i mo`e da se u`iva mnogu podobro zdravje so izostavuvawe na takvata hrana. @itarkite so ovo{jete, zrnestite plodovi i zelen~ukot gi sodr`at site hranlivi sostojki potrebni za sozdavawe na dobra krv. (1905) MH 313 484. Vo `itarkite, ovo{jeto, zelen~ukot i zrnestite plodovi se nao|aat site hranlivi sostojki koi ni se potrebni. Ako dojdeme kaj Gospoda so ednostaven um, Toj }e ne nau~i kako da podgotvuvame zdrava hrana bez damka {tetno meso. MS 27, 1906 [Sodr`i potrebni hranlivi sostojki - 513]

Bogato snabduvaweBogato snabduvaweBogato snabduvaweBogato snabduvawe 485. Bogatoto snabduvawe so ovo{je, zrnestite plodovi i `itarki koi {to gi dava prirodata, sosema e dovolno, i od godina vo godina proizvodi od razni kraevi na svetot mo`at sekade da stignat, zatoa {to postojat golemi olesnuvawa vo transportot. Zaradi toa mnogu namirnici koi {to pred nekolku godini se smetaa za skap luksuz, sega se na dofat na sekogo kako hrana koja {to e vo sekojdnevna upotreba. (1905) MH 297

486. Dokolku planirame mudro, toga{ s# ona {to najpove}e pridonesuva za zdravjeto mo`e da se nabavi vo sekoja zemja. Razni proizvodi od oriz, `ito, p~enka i oves mo`at da se najdat sekade, isto taka i grav, gra{ak i le}a. S# ova, zaedno so doma{noto ili uvezenoto ovo{je, i raznovidniot zelen~uk koj uspeva na sekoe tlo - dava mo`nost da se izbere hrana koja {to e kompletna i bez upotreba na meso. (1905) MH 299

[@itarkite se edna od bogatite prirodni slatki - 503]

Pravilna podgotovkaPravilna podgotovkaPravilna podgotovkaPravilna podgotovka 487. Ovo{jeto, `itarkite i zelen~ukot podgotveni na ednostaven na~in, bez za~ini i masnotii od bilo koj vid, pravat so mlekoto i pavlakata najzdrava hrana. Taa go hrani teloto i mu dava sila, izdr`livost i energija na umot, koi nemo`at da se dobijat od hranata koja nadraznuva. (1890) CH 115 [Za kontekst vidi - 137]

488. @itarkite i ovo{jeto podgotveni bez `ivotinski masti i vo {to poprirodna sostojba, treba da bidat hrana na trpezite na site onie koi {to tvrdat deka se podgotvuvaat za `ivot na Nebo. (1869) 2T 352 [Da se adaptirame na ishrana so ovo{je, `itarki i zelen~uk - 514] [@itarkite sostaven del na zdravata ishrana - 399, 400, 403, 404, 407, 810]

Ka{Ka{Ka{Ka{aaaa 489. @itarkite koi {to se upotrebuvaat za ka{a ili ka~amak treba da se varat po nekolku ~asa. Me|utoa, mekite i te~nite jadewa ne se taka zdravi kako tvrdata hrana koja {to bara temelno xvakawe. (1905) MH 301 490. Nekoi iskreno mislat deka pravilata ishrana se sostoi glavno od ka{i. Obilnoto zemawe ka{i nema da obezbedi zdravje na organite za varewe, zatoa {to taa e mnogu sli~na na te~nost. Pottiknuvajte jadewe ovo{je, zelen~uk i leb. Y.I., May 31, 1894

[Pregolemata upotreba na ka{ata pretstavuva gre{ka - 499]

GrahGrahGrahGraham am am am ---- ka{a ka{a ka{a ka{a 491. Vie mo`ete da napravite graham - ka{a. Ako graham - bra{noto e premnogu krupno, prosejte go i dodeka e ka{ata topla, dodajte mleko. Toa }e bide najvkusno i najzdravo jadewe za sostanocite pod {atorite. (1871) 2T 603

Da go zaDa go zaDa go zaDa go zazeme mestoto na mesnata ishranazeme mestoto na mesnata ishranazeme mestoto na mesnata ishranazeme mestoto na mesnata ishrana

492. Koga }e se napu{ti mesnata ishrana, nejzinoto mesto tre-ba da go zeme raznoobraznata hrana od `itarki, zrnesti plodovi, zelen~uk i ovo{je, koja {to }e bide hranliva i vkusna... Mestoto na mesoto treba da se nadopolni so zdrava no eftina hrana. (1905) MH 316, 317 [Zazema mesto namesto mesnata ishrana - 765, 795] [Mesnata hrana ne e potrebna tamu kade {to ima ovo{je, `itarki i zrnesti plodovi - 138] [Ednostavna ishrana za posetitelite - 129] [Upotreba na `itarkite na trpezite na pomo{nicite - 444, 651] [Na trpezata na Elena Vajt – Dodatok I:15-23] [Bolnite vo sanatoriumite da se naviknuvaat na negova upotreba - 767]

Del 3 Del 3 Del 3 Del 3 ---- Leb Leb Leb Leb

Podr{ka na `ivototPodr{ka na `ivototPodr{ka na `ivototPodr{ka na `ivotot 493. Verata }e gi dovede majkite do toa da pravat leb so najdobar kvalitet. . . Lebot treba dobro da se ispe~e odnadvor i odvnatre. Zdravjeto za stomakot bara lebot da bide lesen i suv. Lebot e vistinska poddr{ka na `ivotot i zatoa sekoja gotva~ka treba da se istakne vo pravewe leb. MS 34, 1899

Religija vo dobra veknaReligija vo dobra veknaReligija vo dobra veknaReligija vo dobra vekna 494. Nekoi ne smetaat deka verska dol`nost e da ja podgotvuvaat hranata pravilno, zatoa i ne se obiduvaat toa da go napravat. Tie dopu{taat lebot da prekisne pred da se ispe~e, a bikarbonskata soda koja se dodava za da se otstrani negri`ata na gotva~kata, go pravi potpolno nedobar za `eludnikot. Za pravewe dobar leb potrebno e mnogu trud i razmisluvawe. Vo edna dobra vekna leb ima mnogu pove}e prakti~na religija otkolku {to mnozina mislat. (1890) CH 117 495. Verska dol`nost e za sekoja hristijanka, devojka i `ena, vedna{ da nau~i na pravi dobar, vkusen, lesen leb od neproseano p~eni~no bra{no. Majkite treba da gi zemat svoite }erki vo

kujnata, dodeka se mnogu mladi i da gi u~at na ve{tinite od podgotvuvawe. (1868) 1T 684 [Znaewe za praveweto leb e nu`no - 822]

Upotreba na soda vo lebotUpotreba na soda vo lebotUpotreba na soda vo lebotUpotreba na soda vo lebot

496. Upotrebata na soda ili pra{ok za pe~ivo vo praveweto leb e {tetno i nepotrebno. Sodata predizvikuva zapalenie na `eludnikot i ~esto go true celiot organizam. Mnogu doma}inki mislat deka nemo`at da napravat dobar leb bez soda, no toa e zabluda. Ako se potrudat da nau~at podobri metodi, nivniot leb bi bil pozdrav i so priroden vkus, poprijaten. [Upotrebata na bikarbonskata soda vo lebot - Vidi “Soda i pra{ok za pe~ivo” - 565, 569]

Upotreba na mleko vo lebot so kvasec Vo praveweto leb so kvasec, ne treba da se upotrebuva mleko namesto voda. Upotrebata na mleko e dopolnitelen tro{ok a toa go pravi lebot mnogu pomalku zdrav. Lebot podgotven so mleko ne trae tolku dolgo kako onoj koj e zamesen so voda i mnogu polesno fermentira vo stomakot.

Topol leb so kvasec Lebot treba da e lesen i sladok. Ne smee da se dozvoli ni najmala kiselost. Veknite treba da se mali i tolku dobro ispe~eni za da bidat {to podobro razoreni gabite od kvasecot. Koga e topol ili sve`, lebot so kvasec od koj i da e vid e te`ok za varewe. Toj ne treba nikoga{ ne treba da se iznesuva na trpeza. Ova pravilo, me|utoa, ne se odnesuvana beskvasniot leb. Sve`ite beskvasni p~eni~ni lep~iwa ispe~eni vo dobro zagreana relna se zdravi i vkusni. . .

D v o p e k Dvopekot e edno od najlesno svarlivite i najvkusnite produ-kti. Neka obi~niot leb bide ise~en na kri{ki i osu{en vo topla relna, se dodeka ne is~ezne i poslednata traga od vlaga. Neka kri{kite nezna~itelno zarumenat . Na suvo mesto vakov leb mo`e da se so~uva mnogu podolgo otkolku obi~niot leb, i ako povtorno se zagree pred upotreba, toj }e bide isto taka sve` kako da e dene{en. (1905) MH 300-302 [Dvopek dobar ve~erni obroci - 273] [Dvopekot vo ishranata na Elena Vajt – Dodatok I:22]

Stariot leb e popo`elen od sve`iotStariot leb e popo`elen od sve`iotStariot leb e popo`elen od sve`iotStariot leb e popo`elen od sve`iot 497. Lebot koj {to e star dva ili tri dena e mnogu pozdrav odkolku sve`iot leb. Lebot isu{en vo pe~ka e edna od najzdravite namirnici vo ishranata. Letter 142, 1900

Zla od kiseliot lebZla od kiseliot lebZla od kiseliot lebZla od kiseliot leb 498. ^esto nao|ame deka crniot leb e pote`ok, kisel i samo povr{no pe~en. Toa nastanalo zaradi nezainteresiranost za u~ewe, gri`a i izvr{uvawe va`ni dol`nosti na doma}inkite. Ponekoga{ naiduvame na kola~i so kvasec ili nekoi meki biskviti, koj se isu{eni, a ne pe~eni, i drugi kola~i napraveni na sli~en na~in. I toga{ gotva~kata }e vi re~e deka taa znae da podgotvuva mnogu dobro na star na~in, no deka nivnoto semejstvo nesaka crn graham - leb i deka bi umrele od glad koga taka bi `iveele. Si rekov na samata sebe si deka toa ne me ~udi. Va{iot na~in na podgotovka na hrana ja pravi istata nevkusna. Jadeweto na takvata hrana sigurno }e go optovari ~ovekot so slabo varewe. Ovie slabi gotva~ki i onie koi {to moraat da ja jadat nivnata hrana, }e vi ka`at deka ne im odgovara zdravstvenata reforma. @eludnikot nema sila da go pretvori siroma{niot, te`ok, kisel leb vo dobra hrana; me|utoa, ovoj skapan leb }e go pretvori zdraviot `eludnik vo bolen. Onie koi {to jadat vakva hrana znaat

deka nivnata sila opa|a. Ima li za toa pri~ina? Nekoi od ovie li~nosti smetaat deka ja prifa}aat zdravstvenata reforma, no tie toa ne go pravat. Tie ne znaat kako treba da se podgotvuva. Tie podgotvuvaat kola~i, kompir i crn graham - leb sekoga{ na ist na~in, so nezna~itelni promeni, i organizmot nemo`e da zakrepne. Tie go smetaat za izgubeno vremeto ako toa e posveteno na steknuvawe temelno iskustvo vo podgotvuvawe na zdrava, vkusna hrana... Vo mnogu semejstva, naiduvame na onie so slabo varewe, a ~esto pri~inata e nezdraviot leb. Doma}inkata donesuva odluka deka toj ne smee da se frli, i tie go jadat. Dali e toa na~in da se oslobodat od rasipaniot leb ? Dali }e go vnesete vo `eludnikot da se pretvori vo krv ? Dali `eludnikot ima sila kiseliot leb da go pretvori vo dobar, te{kiot leb vo lesen i bajatiot vo sve`...? Mnogu `eni i majki koi {to ne dobile vistinsko vospituvawe i na koi im nedostasuva ve{tina vo gotveweto, sekoj den iznesuvaat pred svoite semejstva lo{o podgotvena hrana. Takvata hrana sigurno i seriozno gi razoruva vnatre{nite organi za varewe, dava slab kvalitet na krvta i ~estopati ovozmo`uva silni napadi na boleti, {to predizvikuva prerana smrt. Mnozina se dovedeni do smrt so upotreba na te`ok kisel leb. Iznesen mi be{e eden slu~aj na edna devojka, koja be{e honorarka i koja napravila kisel i te`ok leb. Za da se oslobodi od toj leb i da go sokrie, taa go frlila istiot na dve golemi sviwi. Slednoto utro doma}inot gi na{ol sviwite mrtvi i po ispituvaweto na ko~inata na{ol par~iwa od ovoj te`ok leb. Toj se raspra{al i devojkata priznala {to napravila. Taa voop{to i ne pomislila deka vaka }e deluva kiseliot leb vrz sviwite. Ako te{kiot, kisel leb gi ubiva sviwite koj mo`at da pro`derat yve~arka i re~isi se {to e odvratno, kakvo li deluvawe }e ima vakviot leb na ~ovekoviot `eludnik koj {to e mnogu pone`en organ? (1868) 1T 681-684

Prednosta od upotrebata na lebot i drugata cvrsta hranaPrednosta od upotrebata na lebot i drugata cvrsta hranaPrednosta od upotrebata na lebot i drugata cvrsta hranaPrednosta od upotrebata na lebot i drugata cvrsta hrana 499. Golemo vnimanie treba da se ima koga se preo|a od mesna na vegetarijanska ishrana, zatoa{to na trpezata treba da se iznesat mudro podgotveni i dobro svareni namirnici. Mnogu jadewe ka{a e pogre{no. Po`elno e jadewe cvrsta hrana koja {to treba da se xvaka. Podgotvuvaweto hrana vo soglasnost so zdravstvenata reforma pretstavuva blagoslov vo ovoj pogled. Dobriot i crn leb i kiflite }e bidat zdravi ako se podgotveni na ednostaven na~in i so golem trud. Lebot ne smee nikoga{ da ima ni najmala traga na kiselost. Toj treba da se pe~e se dodeka ne e dobro ispe~en. Na toj na~in }e se izbegne da bide nedope~en i sirov. Za onie koi {to mo`at da upotrebat, dobro ovo{je podgotveno na zdrav na~in e podobro od mek ka~amak i ka{a. Ovo{jeto koe se jade so dobro ispe~en leb, koj {to e star dva ili tri dena, e mnogu pozdrav odkolku sve`iot leb. Takviot, so lesno i dobro xvakawe }e go snabduva celoto telo so se {to mu e potrebno. MS 3, 1897 [Dobar leb namesto bogata hrana – 312]

Topli biskvitiTopli biskvitiTopli biskvitiTopli biskviti 500. Toplite biskviti i mesnata hrana se vo celosna nesoglasnost so na~elata na zdravstvenata reforma. 1884 E. from U.T. 2

501. Toplite biskviti so soda ~esto se prema~kuvaat so puter i se jadat kako vkusna hrana; no oslabenite organi za varewe do`ivuvaat samo izma~uvawe koe im se nametnuva. Letter 72, 1896

502. Nie pobrzo bi se vratile vo Egipet otkolku {to bi odele vo Hanan. Zar nema da go promenime tekot na ne{tata? Zo{to na svoite trpezi da nemame dobra i zdrava hrana? Zar nemo`eme da pomineme bez topli biskviti koi predizvikuvaat samo lo{o varewe? Letter 3, 1884 [Pri~ina za slabo varewe – 720]

Raznovidno pe~ivoRaznovidno pe~ivoRaznovidno pe~ivoRaznovidno pe~ivo

503. Toplite biskviti pome{ani so soda ili pra{ok za pecivo, nikoga{ ne treba da se pojavat na na{ite trpezi. Takvite sostojki se nesoodvetni za vnesuvawe vo `eludnik. Topliot leb so kvasec, od bilo koj tip, te`ok e za varewe. Pecivoto od crnoto graham-bra{no koe e zdravo i vkusno, mo`e da se pravi od crno i neproseano bra{no, zame{ano so ~ista i meka voda i mleko. Me|utoa, mnogu e te{ko na{iot narod da se nau~i na ednostavnost. Koga prepora~uvame graham-pe~ivo, tie velat: “O, da, nie znaeme kako se pravi toa.” Nie sme mnogu razo~arani koga }e se pojavi, zatoa {to e zame{ano so pra{ok za pe~ivo, ili kiselo mleko, ili so soda bikarbona. Ova ne e nikakov dokaz za reforma. Neproseanoto crno bra{no, pome{ano so ~ista meka voda i mleko, e najdobro pe~ivo koe nekoga{ sme go vkusile. Ako vodata e tvrda, upotrebete pove}e slatko mleko ili dodatete mu na testoto edno jajce. Pe~ivoto treba da bide dobro ispe~eno vo dobro zagreana relna na postojan ogan. Za da napravite pe~ivo upotrebete meka voda i mleko ili malku pavlaka; napravete cvrsto testo i mesete go kako za keks. Pe~ete go vo relna. Toa e dobro i vkusno. Toa bara temelno xvakawe {to im koristi i na zabite i na `eludnikot. Toa dava dobra krv i donesuva sila. So takov leb i obilno ovo{je, zelen~uk i `itarki so koj obiluva na{ata zemja, ne treba da se baraat pogolemi nasladi. R. & H., May 8, 1883

Crniot leb e podobar od beliotCrniot leb e podobar od beliotCrniot leb e podobar od beliotCrniot leb e podobar od beliot 504. Beliot leb nemo`e da mu dade na teloto hrana koja {to mo`ete da ja najdete vo crniot leb. Postojanata upotreba na leb od proseano bra{no nemo`e da go odr`i teloto vo zdrava sostojba. Vie, dvajcata, imate crn drob koj ne funkcionira. Upotrebata na beloto bra{no gi zgolemuva pote{kotiite pod koi rabotite. (1868) 2T 68 505. Najfinoto belo bra{no ne e najdobro za pravewe leb. Negovata upotreba ne e ni zdrava ni ekonomi~na. Lebot od fino bra{no gi nema onie hranlici sostojki koi mo`at da se najdat vo lebot od crno, neproseano bra{no. Toa e ~esta pri~ina za zapek i drugi nezdravi sostojbi. (1905) MH 300 [Neproseano, crno-graham bra{no najdobro za teloto - 171, 495, 499, 503] [@itarkite da se upotrebuvaat vo prirodna sostojba - 481] [Crniot graham-leb vo ishranata za vreme na sostanocite pod {atorite - 124] [Verska dol`nost e da se nau~i kako da se pravi dobar leb od crno, neproseano bra{no - 392]

@itarkite vo lebot treba da bidat raznovidni@itarkite vo lebot treba da bidat raznovidni@itarkite vo lebot treba da bidat raznovidni@itarkite vo lebot treba da bidat raznovidni 506. ^istoto p~eni~no bra{no ne e najdobro za postojana ishrana. Me{avina na p~enica, oves i r` }e bide mnogu pohranliva od p~enicata od koja {to i se odzemeni hranlivite svojstva. Letter 91, 1898

Slatki leboviSlatki leboviSlatki leboviSlatki lebovi 507. Blagite lebovi i kola~i retko gi imame na trpezata. Vo kolku se jade pomalku blaga hrana, tolku e podobro, taa predizvikuva poremetuvawe na `eludnikot sozdavaj}i netrpelivost i razdraznetost kaj onie koi naviknale na nea. Letter 363, 1907

508. Dobro e da se zapostavi {e}erot od keksot. Nekoj pove}e saka mnogu sladok keks, no toj {tetno vlijae vrz organite za varewe. Letter 37, 1901 [Sladok keks - 410] [Lebot ne im e vkusen na onie koi {to naviknale na bogata i za~ineta hrana - 563]

Del 4 Del 4 Del 4 Del 4 ---- Zelen~uk Zelen~uk Zelen~uk Zelen~uk

Sve` zelen~uk, ednostavno podgotvenSve` zelen~uk, ednostavno podgotvenSve` zelen~uk, ednostavno podgotvenSve` zelen~uk, ednostavno podgotven 509. Site treba da se zapoznaat so posebnata vrednost na sve`oto ovo{je i zelen~ukot od ovo{tarnicite i gradinite. MS 13, 1911

[Naglasete upotreba na ovo{je - 490]

[Nema pove}e nasladi - 503] 510. Ovo{je, `itarki i zelen~uk, podgotveni ednostavno, bez za~ini i masnotii od bilo koj vid, so mleko i pavlaka pretstavuvaat najzdrava hrana. Tie go hranat teloto, davaj}i mu sila, izdr`livost i bistrina na umot {to nemo`e da se dobie od nadraznuva~kata hrana. (1890) CH 115 [Ovo{je, `itarki i zelen~uk dobra hrana za posetitelite - 129] [Opasnost od upotreba na skapano ovo{je - 469] [Rasipana upotreba na `ivotinski masti vo podgotvuvaweto hrana - 320] [Ishrana spored izborot na Tvorecot - 471] [Sostojka na zdravata hrana - 403, 404, 407, 810] 511. Za onie koi {to mo`at da upotrebuvaat, dobar zelenuk, prigotven na zdrav na~in, podobar e od mekiot ka~amak ili ka{ata. MS 3, 1897

512. Zelen~ukot treba da se podgotvi vkusno, so malku mleko ili pavlaka ili ne{to {to soodvetstvuva. (1909) 9T 162

Del od kompletnata ishranaDel od kompletnata ishranaDel od kompletnata ishranaDel od kompletnata ishrana

513. Ednostavnite `itarki, ovo{jeto od drvjata i zelen~ukot imaat svoi hranlivi sostojki potrebni za sozdavawe dobra krv. Mesnata hrana ova nemo`e da go napravi. Letter 70, 1896 [Soodvetna ishrana - 483, 484, 486]

Izobilie na zelen~ukIzobilie na zelen~ukIzobilie na zelen~ukIzobilie na zelen~uk 514. Nie sme sozdadeni od ona {to jademe. }e gi zajaknuvame li `ivotinskite strasti so jadewe hrana od `ivotinsko poteklo? Namesto da go razvivame svojot vkus da ja saka ovaa mesna hrana, krajno vreme e samite sebesi da se vospitame da se hranime so ovo{je, `itarki i zelen~uk . .. Raznovidnost na ednostavnite jadewa, sovr{eno zdravi i hranlivi, mo`e da se obezbedi so izostavuvaweto na mesoto. Silnite lu|e moraat vo izobilie da imaat zelen~uk, ovo{je i `itarki. Letter 3, 1884 [Za trpezata na pomo{nite lu|e - 444, 651] [Namesto mesna ishrana - 492, 649, 765, 795] [Namesto bogata hrana - 312] [Ne im se dopa|a na onie koi {to naviknale da gi prestapuvaat prirodnite zakoni - 504, 563] [Mesna hrana, zelen~uk od vtora raka - 482] 515. Gospod ima namera da go vrati svojot narod da `ivee od ednostavno ovo{je, zelen~uk i `itarki. Letter 72, 1896

Nekoj neNekoj neNekoj neNekoj ne mo`e da upotrebuva zelen~ukmo`e da upotrebuva zelen~ukmo`e da upotrebuva zelen~ukmo`e da upotrebuva zelen~uk

516. Vo medicinskite institucii treba da se zadovolat razni apetiti. Nekoi sakaat dobro podgotven zelen~uk za da se zadovoli nivnata posebna priroda. Nekoi ne mo`at da upotrebuvaat zelen~uk, a da ne podnesat posledici. Letter 45, 1903

KompirKompirKompirKompir 517. Ne smetame deka pr`eniot kompir e zdrav, zatoa {to se upotrebuva pomalku ili pove}e `ivotinska mast i puter vo negovata podgotovka. Dobro pe~en ili varen kompir e najzdrav koga se slu`i so malku pavlaka i malku sol. Ostanatiot bel ili sladok kompir se podgotvuva so malku pavlaka i sol, i povtorno se pe~e, no ne se pr`i; toj e prekrasen. Letter 322, 1905

Grav Grav Grav Grav ---- zdravo jadewe zdravo jadewe zdravo jadewe zdravo jadewe

518. Edno drugo mnogu ednostavno, no sepak, zdravo jadewe e vareniot ili pe~eniot grav. Stavi izvesna koli~ina vo voda, dodadi mleko ili pavlaka i napravi ~orba. (1871) 2T 603

Odgleduvawe i ~uvawe zelen~ukOdgleduvawe i ~uvawe zelen~ukOdgleduvawe i ~uvawe zelen~ukOdgleduvawe i ~uvawe zelen~uk 519. Mnozina ne ja sogleduvaat va`nosta za poseduvawe na zemji{te za obrabotuvawe i ~uvawe ovo{je i zelen~uk, za da bidat nivnite trpezi snabdeni so ovie proizvodi. Dobiv upatstva da mu ka`am na sekoe smejstvo i na sekoja crkva deka Bog }e ve blagoslovi koga go izgraduvate va{eto spasenie so strav i trepet, pla{ej}i se od lo{ite postapki so svoeto telo za da ne go popre~ite Bo`jiot plan za vas. Letter 5, 1904 [Site treba da bidat zapoznaeni so vrednosta na sve`oto ovo{je i zelen~ukot od ovo{tarnicite i gradinite - 480] 520. Potrebno e da se prevzemat merki za da se izvr{i snabduvawe so blaga, suva p~enka. Klasjeto mo`e da se isu{i i dobro iskoristete go vo vreme na zima za pravewe pita. Letter 195, 1905

Zelen~ukot i domatot vo ishranata na E. G. VajtZelen~ukot i domatot vo ishranata na E. G. VajtZelen~ukot i domatot vo ishranata na E. G. VajtZelen~ukot i domatot vo ishranata na E. G. Vajt

521. Vie zboruvate za mojata ishrana. Ne sum taka privrzana samo za eden proizvod za da ne bidam vo sostojba da jadam ne{to drugo. No {to se odnesuva do zelen~ukot vie ne treba da se gri`ite; zatoa {to vrz osnova na moeto sigurno znaewe vo predelot vo koj `iveete ima razni vidovi na zelen~uk koi {to mo`am da gi koristam. Jas }e mo`am da dobijam listovi od polsko zelje, mlado gluvar~e i list od istoto. Toa }e bide mnogu pobogato snabduvawe i so podobar kvalitet odkolku {to mo`evme da go dobieme vo Avstralija. A ako nema ni{to drugo, ima `itarki. Letter 31, 1901 522. Jas izgubiv apetit kratko vreme pred da otpatuvam na istok. Me|utoa, sega mi se vrati i mnogu sum gladna koga }e dojde vreme za jadewe. Zeleni listovi od ~i~ka, dobro svareni i za~ineti so sterilizirana pavlaka i sok od limon e mnogu vkusno. Za eden obrok jadam supa od domati vo par~iwa i zelen~uk za drug. Povtorno po~nav da jadam kompir. Celata moja hrana mi godi. Sli~na sum na izgladnet bolen koj imal treska; i sega sum vo opasnost da se prejadam. Letter 10, 1902 523. Domatot koj go prativte be{e mnogu ubav i vkusen. Jas zaklu~iv deka domatot e najdobar produkt za moja upotreba. Letter 70, 1900 524. Proizvedovme dosta `ito i gra{ok za nas i svoite sosedi. Nie su{ime blaga p~enka za zima, pa koga nie potrebna, ja meleme vo ma{ina i ja varime. Od nea pravime najvkusni ~orbi i jadewa... Koga e vreme za niv, imame grojze vo izobilie, a isto taka slivi i jabolki, malku cre{i, praski, kru{i i maslinki koj {to gi podgotvuvame za sebe. Isto taka ~uvame golemi koli~estvo domati. Jas nikoga{ ne se izvinuvam za hranata {to e na mojata masa. Mislam deka Bog ne e nezadovolen koga taka pravime. Na{ite posetiteli jadat ona {to nie go jademe i izgleda deka u`ivaat vo na{eto meni. Letter 363, 1907 [Upotreba na p~enkata od strana na Elena Vajt – Dodatok I:22, 23] [Pretpazlivost vo upotreba na ovo{je – 188, 190] [Pretpazlivost vo koristewe zelen~uk so slatki - 189, 722] [Vo ishranata na Elena Vajt – Dodatok I:4, 8, 15]

S l a t k iS l a t k iS l a t k iS l a t k i

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 ---- [e}er [e}er [e}er [e}er 525. [e}erot ne e dobar za `eludnikot. Toj predizvikuva vrie-we, a toa go pomra~uva mozokot, sozdavaj}i mrzelivo raspolo`enie. MS 93, 1901

526. Voobi~aeno vo hranata se upotrebuva premnogu {e}er. Tortite, slatkite pudinzi, pe~ivata, slatkoto i xemovite, se aktivni pri~initeli za slaboto varewe. Posebno se {tetni prelivite i pudinzite vo koi glavni sostojki se mlekoto, jajcata i {e}erot. Obilna upotreba na mleko i {e}er zaedno, treba da se odbegnuva. (1905) MH 302 [Vidi “Mleko i {e}er” - 533, 536] [Upotrebete samo malku vo konzerviraweto na ovo{jeto - 476] [Malku {e}er - dozvoleno - 550] 527. [e}erot mu pre~i na teloto. Toj ja popre~uva rabotata na `ivata ma{ina. Znam za eden slu~aj vo Montkal, Mi~igen, na {to koj sakam da se povikam. Toj be{e prekrasen ~ovek. Ima{e 188sm i be{e ubav izgled. Bev povikana da go posetam za vreme na negovata bolest. Jas porano imav razgovarano so nego za na~inot na ishranata. “Ne mi se dopa|a izgledot na tvoite o~i”, mu rekov. Toj jade{e golemo koli~estvo na {e}er. Go pra{av zo{to go pravi toa. Mi re~e deka go ostavil mesoto i deka ne znael ni{to drugo {to podobro bi go zamenilo istoto kako {e}erot. Negovata hrana ne go zadovoluvala, ednostavno zatoa {to negovata `ena ne znae{e da gotvi. Nekoi pome|u vas gi pra}aat svoite }erki, koi se re~isi vozrasni devojki, vo {kolo za da u~at razni predmeti pred da nau~at da gotvat, iako ova treba da bide prvostepeno. Tuka be{e edna `ena {to ne znae{e da gotvi; taa ne nau~ila kako da podgotvuva zdrava hrana. Na soprugite i majkite im nedostasuva ovoj va`en del od obrazovanieto; koj {to predizvikal lo{o podgotvuvawe na hrana, koja {to ne e dovolna da gi ispolni barawata na teloto, pa {e}erot neumereno se upotrebuval, a toa go dovelo celoto telo vo bolna sostoba. @ivotot na ovoj ~ovek nepotrebno mu bil `rtvuvan na lo{oto gotvewe. Koga otidov da go posetam bolniot ~ovek, se obiduvav da im ka`am najdobro {to znaev, kako da se hranat i toj nabrzo po~na da zkrepnuva. Me|utoa, toj nerazumno ja tro{e{e svojata sila dodeka seu{te nebe{e celosno zakrepnat i povtorno zabole. Ovoj pat za nego ve}e nema{e pomo{. Negovoto telo `ivo se raspa|a{e. Umre kako `rtva na lo{oto gotvewe. Toj se obide so {e}erot da go zameni dobroto gotvewe, no samo ja vlo{i sostojbata. ^estopati sedam na masa so bra}a i sestri i gledam deka tie upoterbuvaat golemo koli~esetvo na mleko i {e}er. Toa mu {teti na teloto, gi nadraznuva organite za varewe i {tetno vlijae na na mozokot. Setoa ona {to go popre~uva aktivno dvi`ewe na `ivata ma{ina, vlijae neposredno na mozokot. Vrz osnova na svetlinata koja {to mi e dadena, {e}erot, koga mnogu se upotrebuva, e mnogu po{teten od mesoto. Ovie promeni moraat da se vr{at vnimatelno i ovoj predmet treba da se analizira na takov na~in da ne sozdade odbivnost i predrasudi kaj onie koi {to sakame da gi pou~ime i da im pomogneme. (1870) 2T 369, 370 [Blag leb i keks - 410, 507, 508] 528. Ne treba da prifa}ame nagovor, bez ogled na toa kolku toa go sakame, i da stavime {to i da e vo usta koe vo na{eto telo }e sozdade nezdrava sostojba. Zo{to? - Zatoa {to sme nie Bo`ja sopstvenost. Vie treba da dobiete venec, da dobiete Nebo, da izbegnete propa|awe. Toga{, zaradi Hrista, ve pra{uvam: “Sakate li svetlinata da sjae pred vas so jasni zraci i toga{ da se svrtite od nea i da re~ete: Jas sakam ova, jas sakam ona?,” Bog go povikuva sekoj od nas da po~ne da planira sorabotka so Nego vo Negovata golema qubov i gri`a, da gi vozdignete, i oblagorodite celata du{a, telo i duh za da mo`ete da bidete Bo`ji sorabotnici. . . Podobro da ne gi dopirame slatkite. Ne slu`ete se so slatki, so desertni jadewa koj se izneseni na trpezata. Tie ne vi se potrebni. Vie sakate bistar um koj {to }e razmisluva za Bo`jite naredbi. R. & H., January 7, 1902

[Vidi Del 3 - Piti, kola~i, torti i pudinzi] [Slatki da ne se davaat na deca - 346]

Prodavawe na mestoto za sostanoci pod {atorProdavawe na mestoto za sostanoci pod {atorProdavawe na mestoto za sostanoci pod {atorProdavawe na mestoto za sostanoci pod {ator 529. Pred mnogu godini imav svedo{tvo za prekor na upravnikot od na{ite sostanoci pod {atorite {to nosea i im prodavaa na na{ite lu|e na mestoto za sostanoci pod {atorite sirewe i drugi {tetni namirnici. Izlo`ija za prodavawe slatki toga{ koga se trudev da gi pou~uvam

mladite i starite poprvo da gi stavaat svoite pari vo kutijata za misionstvo otkolku da gi potro{at za slatki i na toj na~in da gi u~at svoite deca na samoodre~uvawe. Letter 25a, 1889

530. Mi be{e dadena svetlina za hranata na na{ite sostanoci pod {atorot. Ponekoga{ tamu kade {to se odr`uvaa sostanoci, se nose{e hrana koja ne be{e vo sklad so zdravstvenata reforma. Ako treba da `iveeme spored svetlinata koja {to Bog ni ja dal, nie morame da gi vospituvame na{ite vernici, mladi i stari, da prestanata da ja koristat ovaa hrana koja {to se jade samo zaradi popu{tawe na apetitot. Treba da se pou~uvaat na{ite deca da se odre~at od takvite nepotrebnosti kako {to se slatki, guma za `vakawe, sladoled i ostanati sitnici, za da mo`at za{tedenite pari da gi stavat vo kutijata za samoodre~uvawe koja treba da se nao|a vo sekoj dom. Na ovoj na~in bi mo`ele da se za{tedat golemi i mali sumi na pari za Bo`jeto delo. Ne e mal brojot na onie me|u nas, na koj {to im e potrebna pouka za na~elata na zdravstvenata reforma. Postojat razni slatki koi izvesni proizvoditeli na zdrava hrana gi iznele i koj se prepora~uvaat kako sosema ne{tetni; me|utoa, jas imam sprotivno svedo{tvo za niv. Tie se nezdravi i nivnata upotreba ne smee da se dozvoli. Potrebno e mnogu strogo da se dr`ime do ednostavnata ishrana od ovo{je, zrnesti plodovi, `itarki i zelen~uk. Neka na mestoto kade {to se odr`uvaat sostanocite ne se nosat slatki i hrana koja }e raboti protiv svetlosta koja e dadena na na{iot narod za zdravstvenata reforma. Da ne mu popu{tame na apetitot, umiruvaj}i ja sovesta, govorej}i deka parite {to }e se dobijat od prodavawe na takvite proizvodi }e se iskoristat za pokrivawe na nekoe dobro delo. Na site tie isku{enija koi ne vodat kon popu{tawe treba cvrsto da im se sprotistavime. Nemojte da se ubeduvate sebesi deka iako go pravite ona {to mu e nekorisno na nekoj poedinec, deka od toa }e izleze dobro. Neka sekoj od nas samostojno u~i {to zna~i da se bide aktiven misioner poln so samoodre~uvawe, a sepak zdrav. MS 87, 1908

[e}erot vo ishranata na sestra Vajt[e}erot vo ishranata na sestra Vajt[e}erot vo ishranata na sestra Vajt[e}erot vo ishranata na sestra Vajt

531. S# e ednostavno, a sepak zdravo, zatoa {to toa ne e seto zaedno izme{ano. Na na{ata trpeza nema {e}er. Na{iot sos so koj se hranime e jabolki, pe~eni ili vareni na parea, zasladeni onolku kolku {to e potrebno pred da se iznesat na trpeza. Letter 5, 1870

532. Sekoga{ sme upotrebuvale malku mleko i malku {e}er. Nie toa nikoga{ ne sme go poreknuvale nitu vo na{ite spisanija nitu vo na{ite propovedi. Veruvame deka stokata }e bide tolku bolna {to ovie proizvodi }e bidat napu{teni, no za {e}erot i mlekoto, seu{te ne stignalo vremeto vo potpolnost da se trgnat od na{ite trpezi. Letter 1, 1873

Del 2 Del 2 Del 2 Del 2 ---- Mleko i {e}er Mleko i {e}er Mleko i {e}er Mleko i {e}er

533. Sega vo vrska so mlekoto i {e}erot: poznavam li~nosti koi {to se ispla{ile od zdravstvenata reforma i rekle deka nesakaat da imaat ni{to zaedni~ko so nea zatoa{to taa govori protiv upotrebata na ovie namirnici. Promenite treba gri`livo da se izvr{at; i nie treba trezveno i mudro da rabotime. Nie sakame da odime po onoj pat koj {to sam po sebe }e se prepora~a na inteligentni lu|e i `eni. Golemoto koli~estvo na mleko i {e}er se {tetni koga se jadat zaedno. Tie sozdavaat ne~istotija vo teloto. @ivotnite od koi se dobiva mlekoto ~estopati ne se zdravi. Tie mo`at da bidat bolni. Kravata na izgled mo`e da bide zdrava nautro, no ve~erta mo`e da ugine. Ako e taka toga{ taa bila bolna utroto, pa i nejzinoto mleko bilo bolno, no vie toa ne go znaete. @ivotinskiot svet e bolen. Mesoto e bolno. Koga bi znaele deka `ivotnite se besprekorno zdravi, jas bi mu prepora~ala na narodot poprvo da jade meso, otkolku golemo koli~estvo na mleko i {e}er. Toa ne bi na{tetilo tolku mnogu kolku {to mu {tetat mlekoto i {e}erot. [e}erot mu pre~i na teloto. Toj ja popre~uva rabotata na organizmot. (1870) 2T 368, 369

534. ^estopati sedam na trpeza so bra}a i sestri i gledam deka tie upotrebuvaat golemi koli~estva na mleko i {e}er. Toa mu pre~i na teloto, gi nadraznuva organite za varewe i mu {teti na mozokot. (1870) 2T 370

[Za kontekst vidi - 527] 535. Nekoi upotrebuvaat mleko i golemi koli~estva {e}er so ka~amak, mislej}i deka sproveduvaat zdravstvena reforma. Me|utoa, pome{anite {e}er i mleko predizvikuvaat vriewe vo stomakot pa zaradi toa se {tetni. (1890) CH 154

536. Posebno se {tetni prelivite i pudinzite vo koi {to glavni sostojki se mlekoto, jajcata i {e}erot. Obilno upotrebuvawe na mleko i {e}er zaedno, treba da se odbegnuva. (1905) MH 302 [Sladoled - 530, 540] [Kola~i koi {to se jadat so mleko ili pavlaka - 552]

Del 3 Del 3 Del 3 Del 3 ---- Piti, torti, kola~i, pudinzi Piti, torti, kola~i, pudinzi Piti, torti, kola~i, pudinzi Piti, torti, kola~i, pudinzi 537. Mnogu slatki, koi odzemaat tolku mnogu vreme za podgotovka, se {tetni po zdravjeto. (1893) FE 227

Popu{tawe na isku{enietoPopu{tawe na isku{enietoPopu{tawe na isku{enietoPopu{tawe na isku{enieto 538. Na mnogu masi duri i toga{, koga `eludnikot go primil seto ona {to mu e potrebno pravilno da go ispolni svojot del vo ishranata na teloto, se iznesuva drugo jadewe koe {to se sostoi od pita, puding i mnogu omileni sosovi. . . Mnozina iako dovolno jadele, gi preminuvaat granicite i jadat slatki koi doveduvaat vo isku{enie, i koi {to za niv pretstavuvaat s# drugo samo ne dobro. . . Ako sosema se oslobodime od posebnite dodatoci koi go podrazbiraat desertot, toga{ toa bi bilo na blagoslov. Letter 73a, 1896

539. Zatoa {to e toa moda, vo soglasnnost so bolniot apetit, vo `eludnikot se trupaat bogati kola~i, piti, pudinzi i s# ona {to e {tetno. Masata mora da bide prepolna so raznovidna hrana zatoa{to izopa~eniot apetit }e ostane nezadovolen. Nautro ovie robovi na apetitot ~esto pati imaat neprijaten zdiv i suv jazik. Tie ne se zdravi i se ~udat zo{to podnesuvaat bolki, glavobolki i razni bolesti. Sp. Gifts IV, 130, 1864

540. ^ove~koto semejstvo & popu{ta na zgolemenata `elba za hrana, s# dodeka ne stanalo moda da se trupaat vo `eludnikot site mo`ni slatki. Osobeno na sedenkite neograni~eno se popu{ta na apetitot. Se slu`at bogati ru~eci i docni ve~eri koi {to se sostojat od mnogu za~ineto meso, so bogati sosovi, bogati kola~i, piti, sladoledi i sli~no. (1865) H. to L., ch.1, p.53

541. Zatoa{to e toa moderno, mnozina siroma{ni i onie koi {to zavisat od svojata sekojdnevna zarabotuva~ka, se izlo`uvaat na tro{oci podgotvuvaj}i raznovidni, bogati kola~i, kompoti, piti i mnogu druga moderna hrana za gostite, koja samo im {teti na onie koi se poslu`uvaat. Parite koi {to vaka se tro{at vo isto vreme im se potrebni za nabavka na obleka za sebe i svoite deca. Vremeto koe se tro{i za podgotovka na hrana, za da se zadovoli vkusot na {teta na `eludnikot, treba da se posveti na moralno i versko pou~uvawe na nivnite deca. (1865)

H. to L., ch.1, p.54 [Za kontekst vidi - 128] [Bogatata hrana sozdava `elba za nadraznuva~ki sredstva - 203]

Ne prestavuva del od zdravata i korisna hranaNe prestavuva del od zdravata i korisna hranaNe prestavuva del od zdravata i korisna hranaNe prestavuva del od zdravata i korisna hrana 542. Mnozina znaat da napravat razni vidovi na kola~i, no kola~ite ne se najdobrata hrana koja {to treba da se iznesuva na masa. Blagite kola~i i pudinzi i prelivi }e gi poremetat organite za varewe. Zo{to toga{ bi gi isku{uvale onie koi se sobrale i sedat na trpeza so iznesuvawe na vakvite jadewa pred niv? Y.I., May 31, 1894

543. Meso, bogati kola~i i piti podgotoveni so raznovidni za~ini, ne se najzdrava i najkorisna hrana. (1870) 2T 400

544. Slatkite koi {to se zemaat vo vid na prelivi pravat mnogu pove}e {teta odkolku dobro. Ovo{jeto, ako mo`e da se dobie, e najdobra namirnica. Letter 91, 1898

545. Voobi~aeno vo hranata se upotrebuva premnogu {e}er. Tortite, slatkite pudinzi, pe~ivata, slatkoto i xemovite, se aktivni pri~initeli za slaboto varewe. Posebno se {tetni prelivite i pudinzite vo koi glavni sostojki se mlekoto, jajcata i {e}erot. Obilno upotrebuvawe na mleko i {e}er zaedno, treba da se odbegnuva. (1905) MH 302 546. Neka onie koi {to ja zastapuvaat zdrvastvenata reforma, serizono se trudat da ja izdignat taka {to vo se da bidat ona {to tvrdat deka se. Neka go odfrlat seto ona {to im {teti na zdravjeto. Koristete ednostavna, zdrava hrana. Ovo{jeto e prekrasno i {tedi mnogu varewe. Otfrlete gi bogatite torti, kola~i, nasladi i drugi jadewa podgotoveni da go isku{uvaat apetitot. Jadete pomalku vidovi na hrana za eden obrok i jadete so blagodarnost. Letter 135, 1902

Ednostavnite deserti ne se zabranetiEdnostavnite deserti ne se zabranetiEdnostavnite deserti ne se zabranetiEdnostavnite deserti ne se zabraneti 547. Ednostavnata pita mo`e da se slu`i kako desert, no koga nekoj bi zemal dve ili tri par~iwa samo za da mu udovoli na neumereniot apetit, toga{ takviot sam sebesi se onesposobuva za Bo`jata slu`ba. Nekoi, bidej}i dobro si se poslu`ile so druga hrana, si go zemaat desertot ne zatoa{to im e potreben, tuku zatoa{to ubavo im doa|a. Ako bidat ponudeni da zemat i vtoro par~e, isku{enieto e mnogu golemo za da mo`at da mu odoleat, i taka u{te dve ili tri par~iwa mu se dodavaat vrz bremeto koe e ve}e staveno vo preoptovareniot `eludnik. Onoj koj go pravi ova nikoga{ ne se vospituval sebesi vo samoodre~uvawe. @rtvata na apetitot e taka soedineta so svojot na~in na `ivot i nemo`e da ja vidi {tetata koja ja nanesuva samata na sebesi. Letter 17, 1895

548. Toga{ koga & bilo potrebno posebna hrana i posebna obleka, ednostavna no so dobar kvalitet, toa ne i bilo dozvoleno. Nejzinoto telo & baralo materijal za da go pretvori vo krv; no ne go dobilo. Umerenite koli~estva na mleko i {e}er, malku sol, bel leb napraven so kvasec, za promena, crno graham-bra{no podgotoveno na razni na~ini so drugi race, a ne so nejzinite, ednostaven kola~ so suvo grojze, puding od oriz so suvo grojze, suvi slivi i smokvi od vreme na vreme, i mnogu drugi jadewa koi bi mo`ela da gi navedam, bi odgovarale na barawata na apetitot. (1870) 2T 383, 384

549. Hranata koja {to se iznesuva pred bolnite bi trebalo da bide takva za da mo`e da vlijae povolno vrz niv. Jajcata mo`at da se podgotvat na razni na~ini. Pitata od limon ne treba da se zabrani. Letter 127, 1904

[Pita od limoni vo ishranata na Elena Vajt – Dodatok I:22]

550. Desertite treba da se iznesat na trpeza i da se slu`at zaedno so ostanatata hrana; zatoa {to ~esto pati, koga stomakot dobil se {to mu bilo potrebno, se vnesuvaat desertite, tie se toga{ navistina nepotrebni. Letter 53, 1898

Za biZa biZa biZa bistar um i silno telostar um i silno telostar um i silno telostar um i silno telo

551. Bi sakala site da ja prifatime zdravstvenata reforma. Se protivam na upoterbata na kola~i. Ovie me{avini se nezdravi. Nikoj koj {to jade mnogu blagi kola~i, kola~i so kremovi i site vidovi na piti so razni jadewa za eden obrok, nemo`e da ima dobri organi za varewe i bistar um. Koga taka rabotime i potoa }e nastineme, celoto telo e taka paralizirano i oslabeno {to ne e vo sostojba da se bori protiv bolesti. Jas pove}e bi sakala mesna ishrana otkolku kola~i i torti koi {to taka ~esto se upotrebuvaat. Letter 10, 1891

552. Neka pobornicite na zdravstvenata reforma mislat na toa deka mo`at da napravat mnogu {teta so toa {to }e objavat recepti koi {to ne ja prepora~uvaat zdravstvenata reforma. Golemo vnimanie treba da im se posveti na davaweto recepti za kola~i so prelivi. Ako kako slatka se jade torta so mleko i pavlaka, vo stomakot }e nastane vriewe i toga{ ~uvstvitelnite delovi na

teloto prvi }e bidat napadnati. Mozokot }e bide pod vlijanie na poremetuvaweto na `eludnikot. Ova bi mo`elo lesno da se izle~i koga lu|eto bi gi prou~uvale pri~inite i posledicite, izostavuvaj}i od svojata ishrana s# {to im {teti na organite za varewe i predizvikuva glavobolka. So nerazumnoto jadewe lu|eto se onesposobuvaat za rabota koja {to bi mo`ele da ja vr{at, za razlika od ednostavnata hrana, koja {to mo`e da im na{teti. Letter 142, 1900

553. Jas sum ubedena deka nikoj ne treba da se razboli podgotvuvaj}i se za pod {atorite, ako vodi smetka za zakonite na zdravjeto pri gotveweto. Ako ne pravat kola~i i piti, tuku pe~at obi~en crn, grahan-leb i ako se hranat so ovo{je, konzervirano ili suvo, tie ne treba da bidat bolni od podgotovuvaweto za sostanok. (1871) 2T 602 554. Najdobro e da se ostavat slatkite. Nemojte da gi dopirate onie slatki koi {to se iznesuvaat na trpezata. Na vas ne vi se potrebni. Na vas vi e potreben bistar um da razmisluvate za Bo`jiot nalog. Nie sega treba da se izedna~ime so na~elata na zdravstvenata reforma. R. & H., January 7, 1902 [Kola~i, piti, sladoled, poslu`eni so bogati ru~eci i docni ve~eri - 233] [Podgotovki za moderni sedenki - 128] [Vospituvawe na apetitot da ja prifati ednostavnata hrana - 245] [Post - pomo{ za sovladuvawe na izopa~eniot apetit - 312] [Iako se odfrleni mesnite piti, za~ini i sli~no, hranata treba gri`livo da se podgotvi - 389] [Kola~i ili piti ne treba da se podgotvuvaat za sostanocite pod {atorot - 57, 74] [Vo domot na Vajtovi ne be{e poslu~uvana bogata hrana i deserti – Dodatok I:4, 13] [Kolku pomalku za~ini i slatki, tolku podobro - 193] [Bogati slatki slu`eni so zelen~uk - 722] [Bogatite kola~i go poremetuvaat `eludnikot i gi nadraznuvaat nervite - 356] [Opasnoto vlijanie na slatkite vo ishranata kaj decata - 288, 350, 355, 360] [Bogatata hrana ne e najdobra za rabotnicite koi {to rabotat sedej}i - 225] [Zavetuvawe na Boga za napu{tawe na bogatata hrana - 41]

Za~ini i Za~ini i Za~ini i Za~ini i sli~nosli~nosli~nosli~no

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 ---- Za~ini Za~ini Za~ini Za~ini 555. Za~inite, koi {to denes svetot tolku ~esto gi upotrebuva se uni{tuva~ki za vareweto. Letter 142, 1900

556. Pome|u mno{tvoto stimulansi i narkotici se vbrojuvaat i mnogu artikli koi, zemani

kako hrana ili pijalak, go nadraznuvaat stomakot, ja zagaduvaat krvta i gi voznemiruvaat nervite. Nivnoto koristewe e sigurno zlo. Lu|eto se stremat kon vozbudata {to im ja ovozmo`uvaat stimulansite zatoa {to, za odredeno vreme, rezultatite se prijatni. No, sekoga{ postoi reakcija. Upotrebata na neprirodnite stimulansi sekoga{ vodi kon preteruvawe i e aktiven faktor za fizi~ka degeneracija i propa|awe. Vo ova brzo vreme, kolku e hranata pomalku nadraznuva~ka, tolku podobro. Za~inite se {tetni po svojata priroda. Senfot, crniot piper, za~inite, tur{iite i drugite ne{ta so sli~en karakter, go iritiraat stomakot i ja zaboluvaat i zagaduvaat krvta. Za da se prika`e efektot na alkoholnite pijaloci, ~esto pati se koristi ilustracijata na pijanica so vospalen `eludnik. Sli~na vospalitelna sostojba se dobiva so upotrebata na nadraznuva~kite za~ini. Naskoro, obi~nata hrana ne go zadovoluva apetitot. Organizmot ~uvstvuva `elba, kopne` za ne{to postimulativno. (1905) MH 325

557. Za~inite koi {to se upotrebuvaat vo podgotovkata na hranata go pomagaat vareweto na istiot na~in na koj {to ~ajot, kafeto i alkoholot navodno mu pomagaat na ~ovekot vo izvr{uvaweto na obvrskite. Otkako momentalnite efekti }e is~eznat, opa|aweto na silata e srazmerno so onaa {to ja dobile od ovie nadraznuva~ki supstanci. Organizmot e oslabnat. Krvta e zagadena, a vospalenieto e siguren rezultat. (1896) E. from U.T. 6

Za~inite go nadraznuvaat `eludnikot i predizviZa~inite go nadraznuvaat `eludnikot i predizviZa~inite go nadraznuvaat `eludnikot i predizviZa~inite go nadraznuvaat `eludnikot i predizvikuvaat nepriroden apetitkuvaat nepriroden apetitkuvaat nepriroden apetitkuvaat nepriroden apetit 558. Na na{ite trpezi treba da se iznesuva samo najzdrava hrana, oslobodena od site nadraznuva~ki supstancii. Podgotvuvaweto na hrana so za~ini ja pottiknuva `elba za alkohol. Toa predizvikuva treskavi~na sostojba na organizmot, koja {to bara pijalok za da se potisne nadraznetosta. Na moite ~esti patuvawa niz kontinentot, jas ne posetuvam restorani, vagon-restorani ili hoteli, od prosta pri~ina {to ne mo`am da ja jadam hranata {to tie ja nudat. Jadewata im se mnogu za~ineti so sol i piper, {to pri~inuva re~isi nepodnosliva `ed... Tie }e ja nadraznat i vospalat ne`nata sluzoko`a na `eludnikot... Takva e i hranata koja voobi~aeno se servira na sovremenite trpezi i im se dava na decata. Efektot od nea e nervoza i `ed koja {to vodata ne mo`e da ja zgasne... Hranata treba da bide prigotvena na najednostavniot mo`en na~in, bez za~ini i dodatoci, pa duri i bez preterano koli~estvo sol. R. & H., Nov. 6, 1883 [Za~inetata hrana sozdava potreba za piewe vo tekot na obrokot – 570]

559. Nekoi tolku mu popu{tale na svojot vkus {to, dokolku ne go dobijat tokmu ona jadewe {to toj go bara, ne nao|aat zadovolstvo vo jadeweto. Dokolku pred niv postavite za~ineta i “zbogatena” hrana, tie go primoruvaat `eludnikot da raboti so pomo{ na ovoj silen kam{ik, bidej}i so nego do sega se postapuvalo taka {to toj ne prima hrana koja {to ne nadraznuva. Letter 53, 1898

560. Pred decata se iznesuvaat rasko{ni jadewa – za~ineta hrana, bogati sosovi, slatki i kola~i. Ovaa mnogu za~ineta hrana go nadraznuva `eludnikot i predizvikuva potreba za u{te posilni stimulansi. Ne samo {to apetitot e isku{an so nesoodvetna hrana, koja {to na decata slobodno im se dopu{ta da ja jadat vo tekot na obrocite, tuku im e dozvoleno da jadat i me|u obroci; i dodeka da napolnat 12 ili 14 godini, tie ~esto ve}e stanale bolni od slabo varewe na hranata. Mo`ebi ste videle slika od `eludnik na ~ovek zavisen od `estoki pijaloci. Sli~na sostojba se dobiva pod nadraznuva~koto vlijanie na silnite za~ini. So takov `eludnik, se soo~uvate so potreba za ne{to pove}e {to bi go zadovolilo va{iot apetit, sekoga{ s# posilno i posilno. (1890) C.T.B.H. 17

[Za kontekst vidi 355]

Nivnata upotreba predizvikuva slabostNivnata upotreba predizvikuva slabostNivnata upotreba predizvikuva slabostNivnata upotreba predizvikuva slabost 561. Postoi klasa lu|e koja {to tvrdi deka veruva vo vistinata, koja ne upotrebuva tutun, burmut, ~aj ili kafe, a sepak e vinovna za popu{tawe na apetitot na eden poinakov na~in. Tie kopneat po bogato za~ineti mesa, so bogati sosovi, a nivniot apetit stanal tolku izopa~en {to tie ne mo`at da se zadovolat duri nitu so meso, dokolku ne e podgotveno na naj{tetniot mo`en na~in. @eludnikot e treskavi~en, organite za varewe preoptovareni, a sepak prinudeni te{ko da rabotat pod tovarot {to im e nametnat. Otkako `eludnikot }e ja ispolni svojata obvrska, toj stanuva iscrpen, {to pak predizvikuva slabost na organizmot. Toa prela`uva mnozina da mislat deka vsu{nost se raboti za potreba od hrana i, bez da mu ovozmo`at na `eludnikot vreme da se odmori, zemaat u{te hrana, koja {to, vremeno ja otstranuva slabosta. I, kolku pove}e mu se udovoluva na apetitot, negovite barawa }e bidat pogolemi. Sp. Gifts IV, 129, 1864 562. Za~inite, prvo, ja nadraznuvaat ne`nata sluzoko`a na `eludnikot, dodeka kone~no ne ja uni{tat prirodnata ~uvstvitelnost na ovaa ne`na membrana. Krvta stanuva treskavi~na, o`ivuvaat `ivotinskite sklonosti, dodeka moralnite i intelektualnite sposobnosti oslabnuvaat i stanuvaat slugi na osnovnite strasti. Majkata treba da u~i da prigotvuva ednostavni i hranlivi jadewa za nejzinoto semejstvo. (1890) CH 114

563. Licata koi mu udovoluvale na apetitot slobodno jadej}i meso, bogato za~ineti sosovi i razni vidovi kola~i i v{e}ereno ovo{je ne mo`at vedna{ da preminat na ednostavna, zdrava i hranliva ishrana. Nivniot vkus e tolku izopa~en {to tie nemaat `elba za zdrava ishrana sostavena od ovo{je, leb od intergralni `itarki i zelen~uk. Tie ne treba da o~ekuvaat

deka vedna{ }e mo`at da u`ivaat vo hrana koja {to tolku se razlikuva od onaa {to dotoga{ ja upotrebuvale. Sp. Gifts IV, 130, 1864

564. Pokraj seta skapocena svetlina koja postojano ni se dava preku spisanijata za zdravjeto, ne mo`eme da si dopu{time da `iveeme bezgri`ni i nemarni `ivoti, da jademe i pieme koga }e ni se prisaka, i da u`ivame vo stimulansi, narkotici i za~ini. Da go zememe predvid faktot deka nie treba da ja spasuvame ili izgubime svojata du{a i deka od `ivotno zna~ewe e na{iot odnos kon vozdr`uvaweto. Mnogu e va`no sekoj od nas, poedine~no, dobro da ja odigra svojata uloga i da ima svesno razbirawe za ona {to treba da go jademe i pieme i kako da `iveeme za da go za~uvame zdravjeto. Sekoj od nas e ispitan za da se vidi dali }e gi prifati principite na zdravstvenata reforma ili }e go sledi patot na samougoduvaweto. MS 33, 1909 [Reformatorite vo umerenosta treba da bidat svesni za lo{ite posledici od upotrebata na za~ini - 747] [Iako pitite so meso, za~inite itn se isfrleni, hranata treba gri`livo da se podgotvuva – 389] [Zagubeno vreme pri podgotovka na za~ineta hrana koja go uni{tuva zdravjeto, razdraznuva temperamentot i go zamatuva razumot – 234] [Za~ini i dodatoci dopu{teni na decata – 348, 351, 354, 360] [Bogato za~inetata hrana doveduva do prejaduvawe i predizvikuva treskavi~na sostojba – 351) [Nervozno i razdrazlivo dete koe jade tur{ija i zbogatena hrana – 574] [Ne mo`e da se smeni vo dobra krv – 576] [Odbivaweto na slatki, bogato za~ineti jadewa itn. e dokaz deka rabotnicite se vistinski zdravstveni reformatori – 227] [@ivotinski nagoni razbudeni od za~ineta hrana – 348] [Hranata {to se jade na soborite treba da bide oslobodena od site za~ini i mrsnotii – 124]

[Za~inite ne bea koristeni vo domot na Vajtovi – Dodatok I:4] [Za~inetata i zbogatena hrana gi razdraznuvaat nervite i go oslabnuvaat intelektot – 356] [Blagoslov od ishranata bez za~ini – 119] [Ednostavnata hrana, bez za~ini, e najdobra – 187] [Onie koi kopneaat po za~ini treba da bidat prosvetleni – 779]

Del 2 Del 2 Del 2 Del 2 –––– Soda bikarbona i pra{ok za pe~ivo Soda bikarbona i pra{ok za pe~ivo Soda bikarbona i pra{ok za pe~ivo Soda bikarbona i pra{ok za pe~ivo 565. Upotrebata na soda ili pra{ok za pe~ivo vo praveweto leb e {tetno i nepotrebno. Sodata predizvikuva zapalenie na `eludnikot i ~esto pati go true celiot organizam. Mnogu doma}inki mislat deka nemo`at da napravat dobar leb bez soda, no toa e zabluda. Ako se potrudat da nau~at podobri metodi, nivniot leb }e bide pozdrav i so poprijaten,priroden vkus, (1905) MH 300, 301

566. Toplite biskviti od kiselo testo so soda ili pra{ok za pe~ivo nikoga{ ne bi

trebale da najdat mesto na na{ite trpezi. Tie se nesoodvetni za da vlezat vo na{iot `elidnik. Bilo koj topol leb od kiselo testo e te`ok za varewe.

Zemi~kite od intergralno bra{no (crno) koi ne se samo zdravi, tuku i vkusni, i mo`at da se napravat od neproseano bra{no zame{ano so ~ista studena voda ili mleko. No, na{iot narod te{ko se u~i na ednostavnost. Koga gi prepora~uvame Grahamovite zemi~ki na{ite prijateli velat: “O, da, znaeme kako da gi prigotvime.” i, kolku sme razo~arani, koga }e gi iznesat, narasnati so pra{ok za pe~ivo ili kiselo mleko i soda. Toa ne ni dava nikakvi dokazi za reforma. Od neproseano bra{no, zameseno so ~ista voda i mleko se dobivaat najvkusnite zemi~ki {to sum gi probala. Dokolku vodata e tvrda, koristete pove}e mleko, ili dodate jajce vo puterot. Zemi~kite treba vnimatelno da se ispe~at vo dobro zagreana relna so postojana toplina. R. & H., May 8, 1883

567. Na moite patuvawa, gledam celi semejstva koi stradaat od bolesti kako posledica

na lo{oto gotvewe. Slatkiot, dobar i zdrav leb retko mo`e da se vidi na nivnata trpeza. @oltite biskviti so soda bikarbona i te{kiot nedope~en leb gi uni{tuvaat organite za varewe na desetici iljadi lu|e. Health Reformer, August, 1873

568. Nekoi ne ~uvstvuvat deka soodvetnoto prigotvuvawe na hranata e religiozna obvrska; i zatoa ne se obiduvaat da nau~at kako da go pravat toa. Dozvoluvaat lebot da im skisne pred pe~ewe, a sodata {to ja dodavaat za da ja popravat nebre`nosta pri gotveweto gopravi sosema nesoodveten za ~ove~kiot `eludnik. (1890) CH 117

569. Sekade kade {to odam gledam bledi lica i se pove}e lu|e so slabo varewe. Koga }e

sednam na nivnite trpezi, jadej}i ja hranata koja {to tie so meseci, a mo`ebi i godini ja prigotvuvaat na istiot na~in, se ~udam kako se voop{to `ivi. Lebot i biskvitite se `olti od soda bikarbona. Taa slu`i samo kako zamena za malku pove}e vnimanie pri gotveweto; kako rezultat na negri`a, na lebot ~esto mu se dozvoluva da preskisne pred pe~eweto, a za da se popravi {tetata se dodava mnogu soda koja go pravi sosema nepodoben za ~ove~kiot `eludnik. Sodata bikarbona ne bi trebala da se vnesuva vo `eludnikot vo nikakva sostojba bidej}i efektot od nea e porazitelen. Taa ja nagrizuva obvivkata na `eludnikot, predizvikuva vospalenie i ~esto, go zagaduva celiot organizam. Nekoi se `alat: “Jas ne mo`am da napravam dobar leb ili zemi~ki bez soda ili pra{ok za pe~ivo!” Sekako deka mo`ete dokolku stanete u~enik i nau~ite kako. Zarem zdravjeto na va{eto semejstvo ne e dovolno va`no za da ve inspirira da nau~ite kako da gotvite i kako da jadete? (1870) 2T 537

Del 3 Del 3 Del 3 Del 3 –––– Sol Sol Sol Sol

570. Ne jadete mnogu sol, odbegnuvajte tur{ija i za~ineta hrana, jadete mnogu ovo{je i }e is~ezne `elbata da se napiete ne{to za vreme na obrokot. (1905) MH 305 571. Obrocite treba da bidat prigotveni na takov na~in {to }e bidat ne samo hranlivi tuku i vkusni. Ne treba da bidat skuseni od ona {to mu treba na organizmot. Jas koristam i sekoga{ sum koristela malku sol, zatoa {to solta, namesto da bide {tetna, vsu{nost e su{testvena za krvta. (1909) 9T 162

572. Edna{ Dr._______ se obide da go u~i na{eto semejstvo da gotvi spored principite na, spored negovite sfa}awa, zdravstvenata reforma, bez sol ili bilo {to drugo {to bi ja za~inilo hranata. Pa, jas odlu~iv da se obidam, no silata tolku mi se namali {to morav da smenam ne{to; promenata donese golem uspeh. Vi go ka`uvam ova zatoa {to znam deka ste vo opasnost. Hranata treba da bide zgotvena na takov na~in {to }e bide hranliva. Ne treba da i se odzema ona {to mu e neophodno na organizmot... Jas upotrebuvam i sekoga{ sum upotrebuvala malku sol, bidej}i spored svetlinata {to mi e dadena od Boga, ovoj produkt, namesto da bide {teten, vsu{nost e neophoden za krvta. Zo{to i kako, ne znam, no vi gi davam instrukciite onaka kako {to mi se dadeni mene. Letter 37, 1901 [Treba da se koristi malku sol – 548] [Odbegnuvajte golemo koli~estvo sol – 558] [Odredena koli~ina na na sol koristeno od Elena Vajt – Dodatok I:4]

Del 4 Del 4 Del 4 Del 4 –––– Tur{ija i Ocet Tur{ija i Ocet Tur{ija i Ocet Tur{ija i Ocet 573. Vo ova brzo vreme, kolku hranata e pomalku nadraznuva~ka, tolku podobro. Za~inite se {tetni po svojata priroda. Senfot, crniot piper, za~inite, tur{iite i drugite ne{ta so sli~en karakter, go iritiraat stomakot i ja zaboluvaat i zagaduvaat krvta. (1905) MH 325 574. Edna{ sedev na trpeza so nekolku deca pomladi od dvanaeset godini. Mesoto be{e servirano vo izobilstvo, a potoa edno ne`no, nervozno devoj~e pobara tur{ija. I be{e podadena tegla so me{ana tur{ija, luta so senf i prepolna so za~ini, od koja {to taa slobodno se poslu`i. Deteto be{e poznato po svojata nervoza i razdrazlivost, a vakvite {tetni jadewa kako da bea dobro osmisleni da predizvikaat tokmu takva sostojba. (1890) FE 150, 151

575. Mesnite piti i tur{ijata, koi {to nikoga{ ne bi trebale da vlezat vo ~ove~kiot `eludnik, doveduvaat do lo{ kvalitet na krvta. (1870) 2T 368

576. Organite koi {to proizveduvaat krv ne mo`at da za~inite, mesnite piti, tur{iite i zabolenite mesa gi prerabotat vo dobra krv. (1870) 2T 383

[Za kontekst, vidi 336]

577. Ne jadete mnogu sol, odbegnuvajte tur{ija i za~ineta hrana, jadete mnogu ovo{je i `elbata da se napiete ne{to za vreme na obrokot }e is~ezne. (1905) MH 305

[Tur{ijata go nadraznuva `eludnikot i ja zagaduva krvta – 556]

OceOceOceOcetttt

578. Koga salatite se prigotvuvaat so maslo i ocet, vo `eludnikot doa|a do fermentacija i hranata ne se vari tuku se raspa|a ili stvrdnuva; kako posledica na {to krvta ne e nahraneta tuku se ispolnuva so ne~istotii i doa|a do zaboluvawa na crniot drob i bubrezite. Letter 9, 1887

MaMaMaMassssttttiiii

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 –––– Puter Puter Puter Puter

Progresivna reformaProgresivna reformaProgresivna reformaProgresivna reforma 579. Reformata vo ishranata treba da bide progresivna. Nau~ete gi lu|eto kako da prigotvuvaat hrana bez upotreba na mleko ili puter. Ka`ete im deka naskoro }e dojde vreme koga upotrebata na jajca, mleko, krem ili puter nema da bide sigurna bidej}i bolestite kaj `ivotnite se zgolemuvaat proporcionalno so rasipanosta na ~ovekot. Blisku e vremeto koga, poradi gre{nosta na padnatiot rod, celiot `ivotinski svet }e stenka od bolestite koi {to se prokletstvo na na{ata Zemja. Bog }e mu dade na svojot narod sposobnost i umeewe da prigotvi zdrava hrana bez ovie sostojki. Na{iot narod treba da gi otstrani site nezdravi recepti. (1902) 7T 135

580. Puterot e pomalku {teten koga se jade nama~kan na studen leb, otkolku koga se dodava vo gotveweto na hranata; no, po pravilo, najdobro e voop{to da ne se upotrebuva. (1905) MH 302

[Topli sodini biskviti so puter – 501]

Zamena so maslinki, pavlaka,Zamena so maslinki, pavlaka,Zamena so maslinki, pavlaka,Zamena so maslinki, pavlaka, zrnesti plodovi i zdrava hranazrnesti plodovi i zdrava hranazrnesti plodovi i zdrava hranazrnesti plodovi i zdrava hrana 581. Maslinkite mo`at da se prigotvat taka {to }e bidat polezni so sekoj obrok. Predimstvata koi {to se o~ekuvaat od upotrebata na puterot mo`at da se postignat jadej}i soodvetno prigotveni maslinki. Masloto vo maslinkata ja otstranuva opstipacijata i e podobro od bilo kakov lek za tuberkulozata i za onie koi {to stradaat od vospalenie i nadraznuvawe na `eludnikot. Kako hrana, maslinkata e podobra od bilo koja masnotija koja {to od vtora raka ja dobivame od `ivotnite. (1902) 7T 134

582. Soodvetno prigotveni, maslinkite, kako i zrnestite plodovi, go zamenuvaat puterot i mesoto. Masloto koe go vnesuvame jadej}i ja maslinkata e daleku podobro od `ivotinskite masnotii. Toa slu`i kako laksativ. Maslinkata e dobra za licata zaboleni od tuberkuloza kako i za onie so zabolen i vospalen `eludnik. (1905) MH 298

583. Industrijata na zdrava hrana ima potreba od sredstva i aktivna sorabotka od na{iot narod, za da mo`e da ja izvr{i svojata zada~a. Nejzina cel e da gi snabdi lu|eto so hrana koja {to }e go zameni mesoto, no i mlekoto i puterot, koi, poradi sto~nite bolesti, stanuvaat se pove}e i pove}e {tetni. Union Conference Record, Jan. 1, 1900

[Zamena so pavlaka – 586, 610]

Ne e najdobro za decataNe e najdobro za decataNe e najdobro za decataNe e najdobro za decata 584. Na decata im se dozvoluva da jadat meso, za~ini, puter, sirewe, svinsko, bogati kola~i - op{to zemeno silna hrana. Isto taka, im se dozvoluva da jadat neredovno i pome|u obrocite od nezdrava hrana. Ovie ne{ta go pravat svoeto vo naru{uvaweto na rabotata na `eludnikot, nadraznuvaweto na nervite na neprirodni aktivnosti i zaslabnuvaweto na intelektualnite sposobnosti. Roditelite ne se svesni deka seat seme koe {to }e rodi bolesti i smrt. (1873) 3T 136 [Puterot kako stimulans – 61] [Slobodnata upotreba na puter kaj decata – 288, 356, 364] [Otfrluvawe na puterot kako princip – 389]

Slobodnata upotreba go popre~uva vareweto na hranataSlobodnata upotreba go popre~uva vareweto na hranataSlobodnata upotreba go popre~uva vareweto na hranataSlobodnata upotreba go popre~uva vareweto na hranata 585. Puterot ne treba da se iznesuva na masata; bidej}i dokolku go ima na masa, nekoi }e go upotrebuvaat tolku slobodno, {to toa }e go popre~i vareweto na hranata. No vie samite, mo`ete povremeno da upotrebuvate malku puter na studen leb, dokolku toa vi ja pravi hranata povkusna. Toa }e vi na{teti mnogu pomalku dokolku da se zadovoluvate so podgotovka na nevkusna hrana. Letter 37, 1901

Koga nema da mo`e da se dobie naj~ist puterKoga nema da mo`e da se dobie naj~ist puterKoga nema da mo`e da se dobie naj~ist puterKoga nema da mo`e da se dobie naj~ist puter

586. Jas jadam samo dva obroka dnevno, i seu{te ja sledam svetlinata koja {to mi be{e dadena pred 35 godini. Ne upotrebuvam meso. Li~no go imam re{eno pra{aweto so puterot. Ne go upotrebuvam. Ova pra{awe treba lesno da se re{i sekade kade {to ne mo`e da se najde naj~ist puter. Nie imame dve dobri kravi koi davaat mleko, Xersi i Hol{tajn. Upotrebuvame pavlaka i site sme zadovolni so toa. Letter 45, 1903

[Upotrebat na pavlaka namesto puter vo domot na Vajtovi – Dodatok I:20, 23] [Upotrebata na puterot vo domot na Vajtovi – Dodatok I:4] [Puterot go nema{e na trpezata vo domot na Vajtovi no se koriste{e za gotvewe – Dodatok I:14]

[Puterot go nema{e na trpezata vo domot na Vajtovi I ne be{e koristen od strana na Elena Vajt – Dodatok I:5, 8, 9, 16, 20, 21, 22, 23]

Da ne se stava vo ista grupa so mesotoDa ne se stava vo ista grupa so mesotoDa ne se stava vo ista grupa so mesotoDa ne se stava vo ista grupa so mesoto 587. Mlekoto, jajcata i puterot ne treba da se stavaat vo ista grupa so mesoto. Vo nekoi slu~ai upotrebata na jajca e od polza. Ne e dojdeno vremeto da se ka`e deka upotrebata na mleko i jajca treba sosema da se otfrli. Postojat siroma{ni semejstva ~ija ishrana se sostoi glavno od leb i mleko. Tie imaat malku ovo{je i ne mo`at da si dozvolat da kupat zrnesti plodovi. Vo podu~uvaweto na zdravstvenata reforma, kako i vo sekoja druga evangelska slu`ba, treba da se sretneme so lu|eto onamu kade {to tie se nao|aat. Dodeka ne bideme vo sostojba da gi podu~ime kako da prigotvat hrana spored principite na zdravstvenata reforma koja {to e vkusna, hranliva, a sepak eftina, nemame sloboda da gi iznesuvame najnaprednite stavovi vo vrska so ishranata povrzana so zdravstvenata reforma. (1902) 7T 135

Ostavete im gi na drugite nivnite ubeduvawaOstavete im gi na drugite nivnite ubeduvawaOstavete im gi na drugite nivnite ubeduvawaOstavete im gi na drugite nivnite ubeduvawa 588. Ne smeeme da zaboravime deka vo svetot postojat mnogu razli~ni razmisluvawa i ne mo`eme da o~ekuvame deka site }e go vidat istoto ona {to nie go gledame koga stanuva zbor za ishranata. Umovite ne rabotat po ista {ema. Jas ne jadam puter, no nekoi ~lenovi na moeto semejstvo go jadat. Nego go nema na mojata masa; no ne pravam pre~ki poradi toa {to nekoi ~lenovi od moeto semejstvo povremeno odbiraat da go jadat. Mnogu na{i sovesni bra}a imaat puter na svoite trpezi i jas ne ~uvstvuvam nikakva obvrska da gi prinuduvam da pravat poinaku. Ovie raboti nikoga{ ne treba da sozdavaat pre~ki pome|u bra}ata. Jas ne gledam potreba od puterot onamu kade {to ima izobilie na ovo{je i sterilizirana pavlaka. Na onie koi Go qubat Boga i Mu slu`at, treba da im bide dopu{teno da gi sledat sopstvenite ubeduvawa. Nie mo`ebi nema da se ~uvstvuvame opravdani dokolku go pravime ona

{to tie go pravat, no ne smeeme da dozvolime razlika vo mislewata da sozdade razdor. MM 269, 1904 589. Jas gledam deka davate se od sebe za da `iveete spored principite na zdravstvenata reforma. [tedete vo se, no ne mu ja uskratuvajte na teloto hranata koja {to mu e potrebna. Vo odnos na hranata od zrnesto poteklo, postojat mnozina koi {to ne mo`at da ja jadat. Ako va{iot soprug u`iva vo mle~niot puter, ostavete go da go jade dodeka samiot ne se uveri deka toj ne e najdobar za negovoto zdravje. Letter 104, 1901

^uvajte se od krajnosti^uvajte se od krajnosti^uvajte se od krajnosti^uvajte se od krajnosti

590. Postoi opasnost deka vo iznesuvaweto na principite na zdravstvenata reforma nekoi }e sproveduvaat promeni koi namesto da vodat kon podobro, }e vodat kon polo{o. Zdravstvenata reforma ne smee da se sproveduva na radikalen na~in. So ogled na sega{nata situacija, ne mo`eme da ka`eme deka mlekoto, jajcata i puterot treba sosema da se otfrlat. Morame da vnimavame da ne pravime inovacii, bidej}i ima sovesni du{i koi pod vlijanie na ekstremni u~ewa sigurno }e otidat vo krajnost. Nivniot fizi~ki izgled }e & na{teti na celta na zdravstvenata reforma; zatoa {to malkumina znaat kako soodvetno da go zamenat ona {to go isfrlile od ishranata. Letter 98, 1901

591. Iako bea dadeni predupreduvawa vo vrska so bolestite koi mo`at da se dobijat od

puterot, kako i od zloto na slobodnata upotreba na jajca od strana na malite deca, sepak upotrebata na jajca od dobro zgri`eni i soodvetno hraneti nesilki ne treba da se smeta za kr{ewe na principite. Jajcata imaat svojstva koi {to deluvaat lekovito vo potisnuvaweto na odredeni otrovi.

Nekoi, vozdr`uvaj}i se od mleko, jajca i puter ne uspeale da go snabdat organizmot so potrebnite hranlivi sostojki i kako posledica na toa stanale slabi i nesposobni za rabota. Na toj na~in zdravstvenata reforma se doveduva na lo{ glas. Deloto koe {to se trudime solidno da go izgradime se izme{uva so ~udni postapki koi {to Bog ne gi bara, a energijata na crkvata e osakatena. No Bog }e se vme{a za da go spre~i rezultatot na vakvite premnogu revnosni idei. Evangelieto treba da go obedini gre{niot rod. Toa treba da gi odvede siromasite i bogatite pred Hristovite noze. (1909) 9T 162

592. Koga zdravstvenata reforma se iznesuva pred siroma{en ~ovek, toj veli: “[to }e

jademe? Ne mo`eme da si dozvolime da kupime zrnesti plodovi!” Koga jas im go propovedam evangelieto na siromasite, upatena sum da im ka`am da go jadat ona {to e najhranlivo. Ne mo`am da im ka`am: “Ne smeete da jadete jajca ili mleko ili pavlaka. Ne smeete da upotrebuvate puter pri gotveweto na hranata.” Evangelieto mora da im se propoveda na siroma{nite, no s# u{te ne e dojdeno vremeto da se prepi{e najstrogata dieta...

Bog }e n# vodi Jas bi sakala da ka`am deka Bog }e go otkrie vremeto vo koe nema ve}e da bide bezbedna upotrebata na mlekoto, pavlakata, puterot i jajcata. Ne smeat da se zastapuvaat nikakvi krajnosti vo zdravstvenata reforma. Pra{aweto na upotrebata na mlekoto, puterot i jajcata }e se re{i samo po sebe. Za sega nemame nikakva obvrska vo ovoj pogled. Neka va{ata umerenost im bide poznata na site lu|e. Letter 37, 1901

Del 2 Del 2 Del 2 Del 2 ---- Salo i `ivotinska mast Salo i `ivotinska mast Salo i `ivotinska mast Salo i `ivotinska mast

593. Mnozina ne ~uvstvuvaat deka se raboti za dol`nost, pa zatoa ne se trudat soodvetno da ja prigotvat hranata. Toa mo`e da se napravi na ednostaven, zdrav i lesen na~in, bez upotreba na salo, puter ili meso. Ume{nosta mora da bide obedineta so ednostavnosta. Za da se napravi toa, `enite moraat da ~itaat, a potoa trpelivo da go primenuvaat vo praksa ona {to go pro~itale. (1909) 9T 162 [Saloto isklu~eno kako princip – 317]

594. Ovo{jeto, `itarkite i zelen~ukot, podgotveni na ednostaven na~in, bez za~ini i bilo kakvi masnotii, zaedno so mlekoto ili pavlakata pretstavuvaat najzdrava ishrana.

(1890) CH 115

595. Hranata treba da bide prigotvena ednostavno, a sepak so ubavina koja }e otvora apetit. Treba da gi isfrlite masnotiite od va{ata ishrana. Tie go uni{tuvaat sekoe prigotvuvawe na hranata. (1868) 2T 63

596. Mnogu majki postavuvaat trpezi koi se stapica za nivnite semejstva. Mesa, puter, sirewe, bogati kola~i, za~ineta hrana i razni dodatoci slobodno se tro{at kako od postarite taka i od mladite. Ovie ne{ta u~estvuvaat vo zaslabnuvaweto na `eludnikot, gi nadraznuvaat nervite i go zaslabnuvaat intelektot. Organite koi {to ja proizveduvaat krvta ne mo`at ovie ne{ta da gi prerabotat vo dobra krv. Masnotiite od `ivotinsko poteklo so koi {to se podgotvuva hranata ja pravat istata te{ka za varewe. (1890) CH 114 597. Nie ne mislime deka pr`enite kompiri se zdravi, bidej}i za nivna podgotovka se upotrebuva pove}e ili pomalku masnotija ili puter. Dobro pe~enite ili svareni kompiri, servirani so pavlaka i malku sol se najzdravi. Ostatocite od beliot ili obi~niot kompir podgotveni so malku pavlaka i sol i povtorno zape~eni, a ne pr`eni, se izvonredni. Letter 322,

1905

598. Site koi }e sednat na va{ata trpeza treba da vidat dobro zgotvena, higienska i vkusna hrana. Bidete mnogu vnimatelni vo vrska so va{eto jadewe i piewe, brate ______, za da ne prodol`ite da imate bolno telo. Jadete redovno i samo hrana oslobodena od masnotii. Letter 297, 1904

599. Ednostavnata hrana, bez za~ini, meso i masnotija od bilo kakov vid, }e bide blagoslov za vas, a va{ata sopruga }e ja oslobodi od mnogu stradawa, `alost i obeshrabruvawe.

(1868) 2T 45

600. @itarkite i ovo{jeto prigotveni bez masnotii i na najpriroden mo`en na~in, treba da bidat hrana na trpezite na site koi {to tvrdat deka se podgotvuvaat za preobrazuvawe na Neboto. (1869) 2T 352 [Masta ne be{e koristena vo domot na Vajtovi – Dodatok I:4]

[Hranata na soborite da bide ednostavna i bez masnotii – 124] [Mrsnite smesi ne bea koristeni vo domot na Vajtovi – Dodatok I:21]

Del 3 Del 3 Del 3 Del 3 ---- Mleko i pavlaka Mleko i pavlaka Mleko i pavlaka Mleko i pavlaka

Del od hranliva i vkusna dietaDel od hranliva i vkusna dietaDel od hranliva i vkusna dietaDel od hranliva i vkusna dieta

601. Bog go opremil ~ovekot so izobilni sredstva za zadovoluvawe na neizopa~eniot apetit. Toj gi ra{iril pred nego proizvodite na zemjata – bogata raznovidnost od hrana koja {to e prijatna za vkusot i hranliva za organizmot. Na{iot dobar Tatko veli deka od nea smeeme slobodno da jademe. Ovo{jeto, `itarkite i zelen~ukot, prigotveni na ednostaven na~in, bez za~ini i `ivotinska mast od koj i da e vid, zaedno so mlekoto ili pavlakata ja so~inuvaat najzdravata ishrana. Tie go hranat teloto i davaat izdr`livost i sila, kako i `ivost na intelektot {to stimulativnata ishrana ne mo`e da go postigne. (1890) CH 114, 115

602. Hranata treba da bide prigotvena na takov na~in {to }e bide ne samo hranliva tuku

i vkusna. Ne treba da & nedostiga ona {to mu e potrebno na organizmot. Jas upotrebuvam, i sekoga{ sum upotrebuvala malku sol, bidej}i solta, ne samo {to ne e {tetna tuku e vsu{nost su{testvena za krvta. Zelen~ukot treba da bide vkusno prigotven so malku mleko ili pavlaka, ili so ne{to sli~no na niv...

Vozdr`uvaj}i se od od mleko, jajca i puter nekoi ne uspeale da go obezbedat organizmot so soodvetnite hranlivi materii i kako posledica na toa stanale slabi i nesposobni za rabota. Na toj na~in zdravstvenata reforma se doveduva na lo{ glas…

]e dojde vreme koga mo`ebi }e treba da otfrlime nekoi od artiklite koi denes gi upotrebuvame vo ishranata, kako {to se mlekoto, pavlakata i jajcata; no ne e potrebno da si nanesuvame nevolji so prerani i ekstremni ograni~uvawa. Po~ekajte dodeka okolnostite ne go nalo`at toa, i dodeka za toa Gospod ne go prigotvi patot. (1909) 9T 162

Opasnosta od nezdravoto mlekoOpasnosta od nezdravoto mlekoOpasnosta od nezdravoto mlekoOpasnosta od nezdravoto mleko

603. Mlekoto, jajcata i puterot ne treba da se stavaat vo ista kategorija so `ivotinskite

mesa. Ima slu~ai kade upotrebata na jajca e korisna. Ne e dojdeno vreme da ka`eme deka upotrebata na mlekoto i jajcata treba da bide sosema isfrlena. Postojat siroma{ni semejstva ~ija {to ishrana se sostoi glavno od leb i mleko. Tie imaat malku ovo{je, a ne mo`at da si dozvolat da kupat zrnesta hrana. Vo propovedaweto na zdravstvenata reforma, kako i vo sekoja druga evangelska rabota, treba da se sretneme so lu|eto onamu kade {to se. S# dodeka ne bideme sposobni da gi pou~ime kako da prigotvat zdravi, reformirani jadewa koi se vkusni i eftini, ja nemame slobodata da gi iznesuvame najnaprednite predlozi vo vrska so ishranata spored zdravstvenata reforma.

Neka reformata vo ishranata bide progresivna. Nau~ete gi lu|eto kako da prigotvuvaat hrana bez upotreba na mleko ili puter. Ka`ete im deka naskoro }e dojde vremeto koga upotrebata na jajcata, mlekoto, pavlakata ili puterot nema da bide bezbedna poradi bolestite kaj `ivotnite koi {to se zgolemuvaat proporcionalno so zgolemuvaweto na zloto na ~ove~kiot rod. Blisku e vremeto koga, poradi grevot na padnatiot ~ove~ki rod, celiot `ivotinski svet }e stenka pod tovarot na bolestite koi {to }e ja snajdat na{ata Zemja. (1902) 7T 135

[Onie na koi mlekoto im e osobeno potrebno ne treba celosno da go isfrlat – 625] [Narodot treba da se u~i kako da gotvi bez mleko – 807] 604. Nie sekoga{ sme upotrebuvale malku mleko i {e}er. Nikoga{ ne sme go negirale toa,

nitu vo spisite nitu vo propovedite. Nie veruvame deka dobitokot }e stane tolku zabolen {to ovie produkti }e treba da se isfrlat, no s# u{te ne e dojdeno vremeto za celosno da gi otstranime mlekoto i {e}erot od na{ite trpezi. Letter 1, 1873

[Za upotrebata na mlekoto i {e}erot zaedno, vidi vo otsekot HH “Mleko i {e}er”] 605. @ivotnite od koi {to se dobiva mlekoto ne se sekoga{ zdravi. Tie mo`at da bidat i

zaboleni. Kravata mo`e da izgleda dobro nautro, a da ugine pred doa|aweto na no}ta. Toga{, taa i nautro bila bolna, no vie ne ste go znaele toa. @ivotinskiot svet e zabolen. (1870) 2T 369

606. Svetlinata {to mi e dadena veli deka nema da potrae u{te dolgo pred da treba da

se otka`eme od sekakva `ivotinska hrana. Duri i mlekoto }e treba da bide otfrleno. Bolestite brzo se natrupuvaat. Bo`joto prokletstvo e vrz Zemjata zatoa {to ~ovekot go ima predizvikano toa. Union Conference Record, July 28, 1899

Sterilizacija na mlekotoSterilizacija na mlekotoSterilizacija na mlekotoSterilizacija na mlekoto

607. Ako upotrebuvate mleko, toa treba da bide vnimatelno sterilizirano; so vakvata

merka na pretpazlivost postoi pomala opasnost od zaboluvawe poradi negovata upotreba. (1905) MH 302

608. Mo`ebi }e dojde vreme koga nema da bide bezbedno da se upotrebuva mleko. No

dokolku kravite se zdravi, a mlekoto vnimatelno svareno, nema potreba predvreme da go sozdavame vremeto na nevoljata. Letter 39, 1901

Zamena za puterotZamena za puterotZamena za puterotZamena za puterot

609. Jas jadam samo dva obroka dnevno i s# u{te ja sledam svetlinata koja mi be{e dadena pred 35 godini. Ne upotrebuvam meso. {to se odnesuva do mene, jas go re{iv pra{aweto na puterot. Ne go upotrebuvam. Ova pra{awe treba da bide lesno re{eno sekade kade {to ne mo`e da se dobie naj~ist proizvod. Nie imame dobri kravi molznici – Xersi i Hol{tajn. Upotrebuvame pavlaka i site se zadovolni so toa.

Letter 45, 1903

610. Jas ne gledam nikakva potreba od puter onamu kade {to ima izobilstvo od ovo{je i

sterilizirana pavlaka. [Za kontekst, vidi 588] (MM 269, 1904) 611. Nie ne iznesuvame puter na na{ata trpeza. Na{iot zelen~uk, voglavno, se gotvi so

mleko ili pavlaka i e mo{ne vkusen... Smetame deka na umerenata upotreba na mleko od zdrava krava ne treba da se prigovara. (Letter 5, 1870)

[Upotreba na mleko i pavlaka vo domot na Vajtovi – Dodatok I:4, 13, 14, 16, 22] [Upotreba na mleko i pavlaka vo prigotvuvaweto na hranata - 517, 518, 522] [Prepora~livo kako hrana za sostanocite pod {atori - 491]

Najstrogata ishrana ne e najdobraNajstrogata ishrana ne e najdobraNajstrogata ishrana ne e najdobraNajstrogata ishrana ne e najdobra 612. Nie treba da se povrzeme so masite. Dokolku gi podu~uvame na zdravstvenata refora

vo nejzinata naj ekstremna forma, }e napravime {teta. Nie barame od niv da prestanat da jadat meso i da pijat ~aj i kafe. Toa e dobro. No nekoi velat deka treba da se otka`eme i od mlekoto. Toa e tema so koja treba vnimatelno da se rakuva. Postojat siroma{ni semejstva ~ija {to ishrana se sostoi od leb i mleko i, dokolku mo`at da si dozvolat, malku ovo{je. Seta mesna hrana treba da bide isfrlena, no zelen~ukot treba da bide vkusno prigotven so malku mleko, pavlaka ili ne{to sli~no. Koga im ja prezentirame zdravstvenata reforma, siromasite velat: “[to }e jademe? Nie ne mo`eme da si dozvolime da kupime zrnesta hrana!” Koga im go propovedam evangelieto na siroma{nite, upatena sum da im ka`am da ja jadat onaa hrana koja {to ima najmnogu hranlivi vrednosti. Ne mo`am da im re~am: “Ne smeete da jadete jajca, ili mleko, ili pavlaka. Ne smeete da koristite puter pri gotveneweto na hranata!” Evangelieto mora da im se propoveda na siromasite, no s# u{te ne e dojdeno vremeto da se prepi{e najstrogata ishrana.

]e dojde vreme koga mo`ebi }e morame da otfrlime nekoi od artiklite koi sega gi upotrebuvame vo ishranata, kako {to se mlekoto, pavlakata i jajcata, no moja poraka e da ne se stavate vo vremeto na nevoljite predvreme i na toj na~in da se izlo`ite na smrtta. Po~ekajte dodeka Gospod ne go prigotvi patot pred vas.

Ve uveruvam deka va{ite idei vo vrska so ishranata na bolnite ne se prepora~livi. Promenata e premnogu golema. Iako jas bi go isfrlila mesoto kako {tetno, bi ja ostavila upotrebata na pomalku {tetnite ne{ta, kako {to se jajcata. Ne go otstranuvajte mlekoto od trpezata i ne ja zabranuvajte negovata upotreba pri gotveweto na hranata. Mlekoto treba da bide dobieno od zdravi kravi i treba da bide sterilizirano.

]e dojde vreme koga mlekoto nema da mo`e da se upotrebuva tolku slobodno kako sega; no sega{nosta ne e vreme za negovo otfrlawe...

No sakam da ka`am deka koga }e dojde vremeto koga upotrebata na mlekoto. Pavlakata, puterot i jajcata ve}e nema da bide bezbedna, Bog }e ni go otkrie toa. Ne treba da zastapuvame nikakvi ekstremnosti vo zdravstvenata reforma. Pra{aweto za upotrebata na mlekoto, puterot i jajcata }e otvori novi problemi. Zasega ne sme obremeneti so taa to~ka. Neka va{ata umerenost im bide poznata na site lu|e. Letter 37, 1901

Bog }e se pogri`iBog }e se pogri`iBog }e se pogri`iBog }e se pogri`i 613. Gledame deka dobitokot stanuva mo{ne zabolen, samata zemja e rasipana i znaeme

deka }e dojde vreme koga nema da bide najdobro da upotrebuvame mleko i jajca. No toa vreme s# u{te ne e dojdeno. Znaeme deka koga }e dojde, Bog }e se pogri`i. Se postavuva pra{aweto, mnogu zna~ajno za site zagri`eni, dali Bog }e postavi trpeza vo divinata? Mislam deka odgovorot mo`e da glasi: “Da, Bog }e obezbedi hrana za Svojot narod.”

Vo site delovi na svetot }e bidat obezbedeni artikli koi }e gi zamenat mlekoto i jajcata. Bog }e ni stavi na znaewe koga }e dojde vreme da se otka`eme od niv. Toj posakuva site da ~uvstvuvaat deka imaat milostiv nebesen Tatko koj }e gi pou~uva za site ne{ta. Bog }e mu gi dade na svojot narod nasekade niz svetot, gotva~ka umetnost i ume{nosta vo ishranuvaweto, pou~uvaj}i gi kako da gi koristat proizvodite na zemjata za da go odr`at `ivotot. Letter 151, 1901

Del 4 Del 4 Del 4 Del 4 –––– Maslinki i maslinovo maslo Maslinki i maslinovo maslo Maslinki i maslinovo maslo Maslinki i maslinovo maslo

614. Soodvetno prigotveni, maslinkite, kako i zrnestite plodovi, go zamenuvaat puterot

i mesoto. Masloto koe go vnesuvame jadej}i ja maslinkata e daleku podobro od `ivotinskite masnotii. Toa slu`i kako laksativ. Maslinkata e dobra za licata zaboleni od tuberkuloza kako i za onie so zabolen i vospalen `eludnik. (1905) MH 298

615. Maslinkite mo`at da bidat prigotveni za sekoj obrok zatoa {to se korisni.

Pridobivkite steknati so upotrebata na puterot mo`at da bidat postignati preku jadeweto na soodvetno prigotveni maslinki. Masloto vo maslinkata ja namaluva opstipacijata; a za tuberkuloznite i onie so vospalen i nadrznet `eludnik, e podobro od sekoj lek. Kako hrana e podobro od sekoj vid masnotija koja od vtora raka bi ja dobile od `ivotnite. (1902) 7T 134

616. Masloto vo maslinkata e lek za opstipacija i bubre`ni zaboluvawa.

Letter 14, 1901

PrPrPrProoooteinteinteinteiniiii

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 ---- Zrnesti plodovi i hrana od niv Zrnesti plodovi i hrana od niv Zrnesti plodovi i hrana od niv Zrnesti plodovi i hrana od niv

Del od dobrata ishranaDel od dobrata ishranaDel od dobrata ishranaDel od dobrata ishrana 617. @itarkite, ovo{jeto, zrnestite plodovi i zelen~ukot ja so~inuvaat hranata koja za

nas ja odbra na{iot Sozdatel. Ovaa hrana, podgotvena na {to e mo`no poednostaven i popriroden na~in, e najzdrava i najhranliva. Taa gi zgolemuva silata, izdr`livosta i bistrinata na umot {to ne mo`e da se postigne so poslo`enata i postimulativna ishrana. (1905) MH 296

618. Vo `itarkite, ovo{jeto, zelen~ukot i zrnestite plodovi mo`at da se najdat site

hranlivi sostojki koi ni se potrebni. Dokolku dojdeme kaj Boga so ednostavnost na umot, Toj }e n# podu~i kako da podgotvime zdrava hrana oslobodena od {tetnoto vlijanie na `ivotinskoto meso. MS 27, 1906

Zrnestata hrana treba da bide vnimatelnoZrnestata hrana treba da bide vnimatelnoZrnestata hrana treba da bide vnimatelnoZrnestata hrana treba da bide vnimatelno podgotvena i eftinapodgotvena i eftinapodgotvena i eftinapodgotvena i eftina 619. Bog ni dal golemo mno{tvo zdravi produkti i sekoj od nas treba da odbere od niv

ona {to iskustvoto i zdravoto rasuduvawe poka`ale deka e najdobro za negovite potrebi. Prirodnoto bogatstvo na ovo{tija, zrnesti plodovi i `itarki e ogromno, a od godina vo

godina, poradi zgolemenite mo`nosti za transport, zemjinite proizvodi od celiot svet s# pove}e se distribuiraat nasekade...

Zrnestite plodovi i hranata od niv vleguvaat vo {irokata potro{uva~ka zamenuvaj}i go mestoto na mesoto. So zrnestite plodovi mo`e da se kombiniraat `itarki, ovo{je i nekoi korewa, za da se podgotvi zdrav i hranliv obrok. Sepak, treba da se vodi smetka da ne se upotrebuvaat premnogu zrnesti plodovi. Onie koi ~uvstvuvaat pote{kotii poradi vakvata ishrana mo`at da gi otstranat so ednostavnoto dr`ewe do ovaa merka na pretpazlivost. (1905) MH 297, 298

[@itarkite, zrnestite plodovi, zelen~ukot i ovo{jeto kako zamena za mesnata hrana - 492] 620. Treba da pomineme mnogu vreme vo u~ewe kako da podgotvime zrnesta hrana. No

treba da se pogri`ime da ne go namalime menito od mnogu na samo nekolku artikli, upotrebuvaj}i malku pove}e od zrnestata hrana. Mnozinstvoto lu|e kaj nas ne znaat pravilno da gi prigotvat zrnestite plodovi; duri i koga mo`at da gi kupat. Letter 177, 1901

621. Hranata {to ja upotrebuvame treba da soodvetstvuva so podnebjeto. Nekoja hrana,

koja e soodvetna za odredena zemja, voop{to nema da bide dobra na nekoe drugo mesto. A zrnestata hrana treba da bide kolku e mo`no poeftina, za da mo`e da im bide dostapna i na siromasite. Letter 14, 1901

Soodnos na zrnestite plodovi so drugite produktiSoodnos na zrnestite plodovi so drugite produktiSoodnos na zrnestite plodovi so drugite produktiSoodnos na zrnestite plodovi so drugite produkti

622. Treba da se posveti posebno vnimanie na soodvetnata upotreba na zrnestata hrana.

Nekoi vidovi zrnesti plodovi ne se tolku zdravi kako drugi. Ne go namaluvajte menito so toa {to }e jadete glavno zrnesta hrana. Vakvata hrana ne treba premnogu da se konzumira. Poumerenata upotreba }e dovede do podobri rezultati. Dokolku gi kombinirame so drugite artikli od receptite, no vo nesrazmeren odnos, tie tolku }e ja zbogatat hranata {to organizmot nema da mo`e pravilno da ja asimilira. Letter 135, 1902

623. Poka`ano mi e deka zrnestata hrana ~esto ne se upotrebuva mudro, deka se koristi

premnogu golem srazmer na zrnesti plodovi i deka ne site zrnesti plodovi se ednakvo zdravi. Bademite se podobri od kikirikite; no kikirikite, vo ograni~eno koli~estvo mo`at da se upotrebuvaat zaedno so `itarkite i da sozdadat hranliv i lesno svarliv obrok. (1902) 7T 134

624. Pred tri godini do mene dojde edno pismo vo koe se vele{e: “Jas ne mo`am da jadam zrnesti plodovi; mojot `eludnik ne mo`e da gi svari.” Potoa mi bea prika`ani nekolku recepti; eden od niv vele{e deka zrnestite plodovi treba da se kombiniraat so drugi sostojki, pri {to ne treba da se koristat golemo koli~estvo zrnesti plodovi. Vo zavisnost od kombinaciite, }e bide dovolna edna desetina do edna {estina od zrnestite plodovi. Go probavme toa i be{e uspe{no. Letter 188, 1901

[Koristewe na premnogu zrnesti plodovi – 400, 411] [Site ne mo`at da gi upotrebuvaat zrnestite plodovi - 589] [Upotrebata na zrnosti plodovi vo domot na Vajtovi – Dodatok I:16]

Del 2 Del 2 Del 2 Del 2 ---- Jajca Jajca Jajca Jajca

Upotrebata na jajca }e sUpotrebata na jajca }e sUpotrebata na jajca }e sUpotrebata na jajca }e stanuva s# poopasnatanuva s# poopasnatanuva s# poopasnatanuva s# poopasna 625. Onie koi `iveat vo novi zemji ili vo siroma{ni predeli kade ovo{jeto i zrnestite

plodovi se retkost, ne treba da se ohrabruvaat da gi ostavat mlekoto i jajcata od svojata ishrana. Vistina e deka lu|eto so zgolemena telesna te`ina i so zasileni `ivotinski strasti treba da odbegnuvaat stimulativna hrana. Osobeno vo semejstvata kade decata se prepu{teni na senzualni naviki ne treba da se upotrebuvaat jajca. No vo slu~aevi na lica so slabi organi za sozdavawe na krv – osobeno dokolku ne mo`at da si dozvolat druga hrana za da gi obezbedat potrebnite sostojki – mlekoto i jajcata ne treba da bidat sosem otfrleni. Sepak, treba da se obrne posebno vnmanie da se zema mleko od zdravi kravi i jajca od zdravi nesilki koi se dobro hraneti i zgri`eni; i jajcata da bidat podgotveni na na~in koj {to e najlesno svarliv za organizmot.

Zdravstvenata reforma treba da bide progresivna. So zgolemuvaweto na bolestite kaj `ivotnite, upotrebata na mlekoto i jajcata }e stanuva s# poopasna. Treba da se napravat napori da se zameni nivnoto mesto so drugi ne{ta koi se zdravi i eftini. Lu|eto nasekade treba da se podu~uvaat kako da gotvat bez mleko i jajca, kolku e toa mo`no, a nivnata hrana sepak da bide zdrava i vkusna. (1905) MH 320, 321

Da ne se stavaat vo ista kategorija so mesotoDa ne se stavaat vo ista kategorija so mesotoDa ne se stavaat vo ista kategorija so mesotoDa ne se stavaat vo ista kategorija so mesoto 626. Mlekoto, jajcata i puterot ne treba da se klasificiraat zaedno so mesoto. Vo nekoi

slu~ai upotrebata na jajca e blagotvorna. Ne e dojdeno vremeto da se ka`e deka upotrebata na mlekoto i jajcata treba da bide celosno isfrlena...

Zdravstvenata reforma treba da bide progresivna. Da gi nau~ime lu|eto kako da podgotvuvaat hrana bez upotreba na mleko ili puter. Ka`ete im deka naskoro }e dojde vreme koga }e bide opasno da se upotrebuvaat jajca, mleko, pavlaka ili puter, bidej}i zaboluvawata kaj `ivotnite rastat proporcionalno so zloto na ~ove{tvoto. Blisku e vremeto koga, poradi grevot na padnatata rasa, celiot `ivotinski svet }e stenka pod bolestite koi se prokletstvo na na{ata zemja. Bog }e mu dade na svojot narod ume{nost i merka da prigotvuva zdravi obroci i bez ovie produkti. Na{iot narod treba da gi otfrli site nezdravi recepti. (1902) 7T 135

Vozbudlivo za decataVozbudlivo za decataVozbudlivo za decataVozbudlivo za decata 627. treba da gi pou~uvate va{ite deca. Treba da gi pou~uvate kako da gi izbegnat

rasipanosta i zloto na sega{noto vreme. Namesto toa, mnozina prou~uvaat kako da dojdat do ne{to dobro za jadewe. Na va{ite trpezi iznesuvate puter, jajca i meso, a va{ite deca toa go jadat. Gi hranite tokmu so onie ne{ta koi }e gi zgolemat nivnite `ivotinski strasti, a potoa doa|ate na sostanocite i barate od Boga da gi blagoslovi i spasi va{ite deca. Kolku visoko odat va{ite molitvi? Prvo treba da zavr{ite edna rabota. Koga }e napravite za va{ite deca s# {to Bog vi nalo`il da napravite, toga{ so sigurnost }e mo`ete da ja barate posebnata pomo{ koja Bog vetil deka }e vi ja dade. (1870) 2T 362

Sos Sos Sos Sostojkite vo jajceto se lekoviti;tojkite vo jajceto se lekoviti;tojkite vo jajceto se lekoviti;tojkite vo jajceto se lekoviti; ~uvajte se od krajnosti~uvajte se od krajnosti~uvajte se od krajnosti~uvajte se od krajnosti 628. Ne odete vo krajnosti so zdravstvenata reforma. Nekoi od na{ite lu|e se mnogu

nevnimatelni vo pogled na zdravstvenata reforma. Tokmu zatoa {to nekoi mnogu zaostanuvaat, vie ne smeete, za da bidete primer za niv, da bidete ekstremist. Ne smeete da se li{ite sebesi od onaa hrana koja ja zajaknuva krvta. Va{ata posvetenost na vistinskite principi ve vodi da se podlo`ite sebesi na ishrana koja }e vi ovozmo`i iskustvo neprepora~ano od zdravstvenata reforma. Toa e va{ata opasnost. Koga }e vidite deka fizi~ki stanuvate slabi, su{testveno e da napravite promeni i toa vedna{. Vnesete vo va{ata ishrana ne{to {to ste isfrlile od nea. Va{a dol`nost e da go storite toa. Nabavete jajca od zdravi nesilki. Koristete gi zgotveni ili `ivi. Stavete gi taka `ivi vo najdobroto nefermentirano vino {to mo`ete da go najdete. Toa }e vi go dade ona {to mu e neophodno na va{iot organizam. Ni za mig nemojte da pomislite deka nema da bide dobro da go napravite toa...

]e dojde vreme koga mlekoto nema da mo`e da se upotrebuva taka slobodno kako denes; no sega ne e vreme za negovo otfrlawe. A jajcata sodr`at sostojki koi se lekoviti i gi poni{tuvaat otrovite...

Vo sanatoriumskata ishrana Iako bi go isfrlila mesoto kako {tetno, nekoi pomalku {tetni raboti mo`at da se

upotrebuvaat, a toa se jajcata. Ne go otstranuvajte mlekoto od trpezata i ne zabranuvajte ja negovata upotreba pri podgotvuvaweto na hranata. Mlekoto {to go upotrebuvate treba da bide dobieno od zdravi kravi i sterilizirano...

No sakam da ka`am deka koga }e dojde vremeto koga upotrebata na mlekoto, pavlakata, puterot i jajcata ve}e nema da bide bezbedna, Bog }e go otkrie toa. Ne treba da se zastapuvaat nikakvi krajnosti vo zdravstvenata reforma. Pra{aweto okolu upotrebata na mlekoto, puterot i jajcata }e sozdade novi problemi. Zasega nemame drugo otkrovenie za ova pra{awe. Neka va{ata umerenost im bide poznata na site lu|e. Letter 37, 1901

[Za kontekst vidi 324]

629. Koga dobiv pismo od Kuranbong, vo koe pi{uva{e deka doktor ______ umira, istata no} dobiv upatstvo deka toj treba da go smeni na~inot na ishrana. @ivo jajce, zemeno dva ili tri pati dnevno }e mu gi dade hranlivite sostojki koi mu se neophodni. Letter 37, 1904

630. Onie koi doa|aat vo sanatoriumot moraat da bidat obezbedeni so zdrava hrana

podgotvena na najvkusen na~in vo soglasnost so vistinskite principi. Nie ne mo`eme da o~ekuvame od niv deka }e `iveat kako nas... Hranata iznesena pred pacientite treba da bide takva {to }e im bide prijatna. Jajcata mo`at da se podgotvuvaat na najrazli~ni na~ini. Letter 127,

1904

Neuspeh vo zamenata na nekoi produkti vo ishranataNeuspeh vo zamenata na nekoi produkti vo ishranataNeuspeh vo zamenata na nekoi produkti vo ishranataNeuspeh vo zamenata na nekoi produkti vo ishranata 631. Iako se dadeni predupreduvawa vo vrska so bolestite povrzani so puterot i zloto

od pregolemata upotreba na jajca kaj malite deca, sepak ne treba da smetame deka upotrebata na jajca od dobro hraneti i soodvetno ~uvani nesilki e prekr{uvawe na principite. Jajcata sodr`at sostojki koi imaat lekoviti svojstva vo potisnuvawe na odredeni otrovi.

Nekoi, so vozdr`uvaweto od mlekoto, jajcata i puterot ne uspeale da go obezbedat organizmot so potrebnite hranlivi sostojki i kako posledica na toa stanale slabi nesposobni za rabota. Na toj na~in se doveduva zdravstvenata reforma na lo{ glas. Deloto koe nie se trudevme solidno da go izvr{ime e pome{ano so ~udni ne{ta koi Bog ne gi bara, i energijata na crkvata e osakatena. No Bog }e se vme{a Za da gi spre~i rezultatite od ovie premnogu revnosni idei. Evangelieto treba da ja harmonizira gre{nata rasa. Toa treba da gi dovede bogatite i siromasite zaedno pred Isusovite noze.

]e dojde vreme koga mo`ebi }e treba da otfrlime nekoi od artiklite koi denes gi koristime vo ishranata, kako {to se mlekoto, pavlakata i jajcata; no ne e neophodno da si navlekuvame nevolji so predvremeni i ekstremni ograni~uvawa. Po~ekajte dodeka okolnosite go pobaraat toa, a Bog go podgotvuva patot za nivno otfrluvawe. (1909) 9T 162

[Za kontekst vidi 327]

Del 3 Del 3 Del 3 Del 3 –––– Sirewe (prevrieno ili zrelo) Sirewe (prevrieno ili zrelo) Sirewe (prevrieno ili zrelo) Sirewe (prevrieno ili zrelo)

Nepodobno za isNepodobno za isNepodobno za isNepodobno za ishranahranahranahrana 632. Sireweto nikoga{ ne bi trebalo da se vnesuva vo stomakot. (1868) 2T 68 633. Puterot e pomalku {teten koga se jade nama~kan na laden leb otkolku koga se gotvi so

nego; no, po pravilo, najdobro e voop{to da ne se upotrebuva. Sireweto e u{te po{tetno; toa e sosema nepodobno za ishrana. (1905) MH 302

634. Mnogu majki postavuvaat trpeza koja e stapica za nivnite semejstva. Mesa, puter,

sirewe, bogati testenini, za~ineti jadewa i slatki so koi slobodno se slu`at i starite i mladite. Ovie produkti ja vr{at svojata rabota vo opteretuvaweto na `eludnikot, gi nadraznuvaat nervite i go zaslabnuvaat intelektot. Organite koi ja proizveduvaat krvta ne mo`at ovie pridukti da gi pretvorat vo dobra krv. Masnotijata so koja se podgotvuvaat jadewata gi pravi istite te{ki za varewe. Vlijanieto na sireweto e {tetno. (1890) CH 114

635. Na decata im se dozvoluva da jadat meso,. Za~ini, puter, sirewe, svinsko, bogati

testenini i slatki. Isto taka im se dozvoluva da jadat neredovno i me|u obrocite sozdadeni od nezdrava hrana. Seto ova go opteretuva `eludnikot, gi nadraznuva nervite za neprirodni reakcii i go namaluva intelektot. Roditelite ne se svesni deka seat seme koe }e rodi bolesti i smrt. (1873) 3T 136

636. Koga go otpo~navme sostanokot vo Nora, Ilinois, jas ~uvstvuvav deka sum dol`na da

stavam nekoi zabele{ki vo pogled na ona {to go jadea. Se nadovrzav na nesre}noto iskustvo na odredeni lu|e od Marion i im rekov deka gi obviniv za nepotrebnite podgotovki napraveni za

sostanokot i nepotrebnoto jadewe koe se podgotvuva{e za vreme na sostanocite. Nekoi donesoa sirewe na sostanokot i go jadea; iako neprevrieno, toa e sepak premnogu silno za `eludnikot i nikoga{ ne bi trebalo da vleze vo nego. R. & H., July 19, 1870

637. Be{e odlu~eno deka na eden sostanok nema da se prodava sirewe na onie koi bea

dojdeni na sostanokot; No, doa|aj}i na mestoto na sostanokot, dr. Kelog zabele`al deka vo bakalnicata ima{e doneseno golemi koli~estva sirewe. Toj i u{te nekoi prigovaraa na toa, no lu|eto zadol`eni za bakalnicata odgovorija deka sireweto bilo nabaveno so dozvola od bratot ______ i deka ne mo`at da si dozvolat da gi zagubat parite vlo`ni vo nego. Toga{, dr. Kelog pra{a za cenata na sireweto i go kupi celoto. Toj ja ispital celata rabota od pri~inite do posledicite i znae{e deka nekoi jadewa za koi voobi~aeno se misli deka se zdravi, vsu{nost se mo{ne {tetni. Letter 40, 1893

[Prodavawe na sireweto na mestoto na soborite - 529]

Obi~ajot na sestra VajtObi~ajot na sestra VajtObi~ajot na sestra VajtObi~ajot na sestra Vajt 638. Vo vrska so sireweto, sega sum mo{ne uverena deka ne sme go kupuvale nitu pak

iznesuvale na na{ata trpeza ve}e so godini. Nikoga{ ne mislime da go vneseme sireweto vo na{ata ishrana, a u{te pomalku da go kupime. Letter 1, 1873

[Sireweto ne be{e koristeno od strana na Elena Vajt – Dodatok I:21]

Mesna hranaMesna hranaMesna hranaMesna hrana

Mesnata ishrana Mesnata ishrana Mesnata ishrana Mesnata ishrana –––– posledica od grevot posledica od grevot posledica od grevot posledica od grevot 639. Bog na na{ite praroditeli im ja dal hranata koja ja opredil deka treba da ja jade

celiot ~ove~ki rod. Odzemaweto na `ivotot na bilo koe su{testvo e sprotivno na Negoviot plan. Vo Edem ne trebalo da ima smrt. Ovo{kite od drvjata vo gradinata bile hranata {to ja barale potrebite na ~ovekot. Bog ne mu dal na ~ovekot dozvola da jade `ivotinska hrana s# do posle potopot. Bidej}i bilo uni{teno s# od {to ~ovekot mo`el da se odr`uva, Bog vo nivnata potreba mu dal na Noe dozvola da jade od ~istite `ivotni koi gi povel so sebe vo brodot. No `ivotinskata hrana ne bila najzdraviot prehramben produkt za ~ovekot.

Lu|eto koi `iveele pred potopot jadele `ivotinska hrana i gi proslavuvale svoite strasti s# dodeka ~a{ata na nepravdata ne se prepolnila i Bog ja is~istil Zemjata od takvoto moralno zagaduvawe so potop. Toga{ na Zemjata padnala tretata stra{na kletva. Prvata biila frlena vrz potomstvoto na Adam i vrz zemjata, poradi neposlu{nosta. Vtorata kletva do{la za tloto otkako Kain go ubil svojot brat Avel. Tretata, najstra{na kletva od Boga na zemjata do{la so potopot.

Po potopot lu|eto jadele mnogu `ivotinska hrana. Bog videl deka pati{tata na ~ovekot se rasipani i deka toj posakal gordo da se izdigne nad svojot Tvorec i da gi sledi naklonostite na sopstvenoto srce. i zatoa dozvolil dolgove~nata rasa da jade `ivotinska hrana so {to gi skrati nivnite gre{ni `ivoti. Nabrgu po potopot ~ove{tvoto po~nalo zabrzano da opa|a vo goleminata i dol`inata na `iveewe. Sp. Gifts IV, 120, 121, 1864

Pretpotopnata rasipanostPretpotopnata rasipanostPretpotopnata rasipanostPretpotopnata rasipanost 640. @itelite na Stariot Svet bile neumereni vo jadeweto i pieweto. Tie jadele meso

iako Bog ne im dozvoilil da jadat `ivotinska hrana. Jadele i piele prekumerno i nivniot izopa~en apetit ne znael za granici. Se oddale na gnasnoto idolopoklonstvo. Stanale nasilni i surovi i tolku korumpirani {to Bog ve}e ne mo`el da gi podnese. ^a{ata na nivnata nepravda bila polna, pa Bog ja is~istil Zemjata od vakvoto moralno zagaduvawe so potop. Kako {to se mno`ele lu|eto na Zemjata po potopot, tie Go zaboravile Boga i gi rasipale svoite pati{ta pred nego. Neumerenosta vo sekoj oblik se zgolemila do ogromni razmeri. H. to L., ch.1, p. 52, 1865

Neuspehot i duhovnata Neuspehot i duhovnata Neuspehot i duhovnata Neuspehot i duhovnata zaguba na Izraelzaguba na Izraelzaguba na Izraelzaguba na Izrael 641. Ishranata koja {to na ~oveot mu bila nazna~ena na po~etokot ne vklu~uvala

`ivotinska hrana. Duri po potopot, koga bilo uni{teno seto zelenilo na Zemjata ~ovekot dobil dozvola da jade meso.

Pri izborot na hrana za ~ovekot vo Edem, Gospod poka`al koj e najdobriot na~in na ishrana; istata pouka ni ja poka`al i koga go napravil izborot za izraelskiot narod. Toj gi izvel Iraelcite od Egipet, i rakovodel so nivnata obuka, za tie da mo`at da bidat Negov narod. Preku niv Toj sakal da go blagoslovi i podu~i svetot. Im ja obezbedil najdobrata hrana za taa cel, ne meso, tuku mana: “leb od neboto”. Samo poradi nivnoto nezadovolstvo i mrmoreweto za loncite so meso od Egipet im bila dozvolena mesna ishrana, no i toa za kuso vreme. Nejzinata upotreba donela smrt i bolesti na iljadnici. Pa sepak, ograni~uvaweto na bezmesna ishrana nikoga{ ne bilo vo potpolnost prifateno. Toa prodol`ilo da bide pri~ina za javni ili sokrieni nezadovolstva i mrmorewe i nikoga{ ne bilo postojano primenuvano.

Po nivnoto smestuvawe vo Hanan, na Izraelcite im bilo dozvoleno da jadat `ivotinska hrana, no so vnimatelni ograni~uvawa, koi imale za cel da gi namalat lo{ite posledici. Upotrebata na svinskoto meso bila zabraneta, kako i od drugi `ivotni i ptici ~ie meso bilo proglaseno za ne~isto. Od dozvolenite mesa bilo najstrogo zabraneto da se jade mrsnotijata i krvta.

Za hrana mo`ele da se upotrebuvaat samo onie `ivotni koi {to bile vo dobra sostojba. Nitu edno su{testvo koe bilo rastrgnato, umreno od prirodna smrt ili ~ija {to krv ne bila vnimatelno iscedena ne smeelo da se koristi kako hrana.

Oddale~uvaj}i se od planot koj Bog go poka`al za nivnata ishrana, Izraelcite pretrpele golema zaguba. Tie sakale mesna ishrana i gi po`neale rezultatite od toa. Ne go postignale Bo`jiot ideal na karakterot nitu ja ispolnile Negovata cel. Bog “go ispolni nivnoto barawe, no prati poraz na du{ite nivni” (Psalm 106:15). Tie go vrednuvale zemskoto pove}e od duhovnoto, pa zatoa svetoto prvenstvo koe bilo Negova cel za niv ne go dobile. (1905) MH 311, 312

Bezmesnata izhrana go menuva karakterotBezmesnata izhrana go menuva karakterotBezmesnata izhrana go menuva karakterotBezmesnata izhrana go menuva karakterot 642. Gospod jasno mu ka`al na Svojot narod deka }e go dobijat sekoj blagoslov dokolku gi

dr`at Negovite zapovedi i bidat osoben narod. Toj gi predupredil preku Mojsej vo pustinata, potenciraj}i deka zdravjeto }e bide nagrada za poslu{nost. Sostojbata na umot e blisku povrzana so telesnoto zdravje, a osobeno so zdravjeto na organite za varewe. Op{to zemeno, Bog ne go obezbedil Svojot narod so mesna hrana vo pustinata zatoa {to znael deka vakvata ishrana }e dovede do bolesti i nepokornost. Za da go modificira karakterot i za aktivno da gi vklu~i nivnite umni sposobnosti, Toj go otstranil mesoto od mrtvite `ivotni od niv. Im dal angelska hrana, mana od neboto. MS 38, 1898

Pobuna i kaznata za neaPobuna i kaznata za neaPobuna i kaznata za neaPobuna i kaznata za nea 643. Bog prodol`il da gi hrani Izraelcite so leb koj pa|al od neboto; no tie ne bile

zadovolni. Nivnite izopa~eni apetiti kopneele za meso, koe Bog, vo Svojata mudrost im go odzemal... Satanata, avtorot na bolestite i nesre}ata, }e mu se pribli`i na Bo`jiot narod onamu kade {to mo`e da ima najgolem uspeh. Toj vo golema merka go kontroliral apetitot u{te od vremeto na negoviot uspe{en eksperiment so Eva, koga ja navel da jade od zabranetiot plod. Toj so svoite isku{enija prvo do{ol kaj strancite, odnosno kaj Egiptjanite koi poveruvale i gi pottiknal na buntovni~ko mrmorewe. Tie ne bile zadovolni so zdravata hrana {to Bog ja obezbedil za niv. Nivnite izopa~eni apetiti kopneele po pogolema raznovidnost, osbeno po meso.

Ova mrmorewe naskoro se pro{irilo kaj re~isi celiot narod. Najprvin, Bog ne im udovolil na nivniot apetit, tuku predizvikal vrz niv da padne Negoviot sud i gi uni{til najvinovnite so molwa od neboto. No, namesto da gi ponizi, se ~ini deka toa go zgolemilo nivnoto mrmorewe. Koga Mojsej gi slu{nal lu|eto kako pla~at pred vratite od svoite {atori i se `alat niz svoite semejstva bil mo{ne nezadovolen. Toj ja iznel te`inata na svojata situacija

poradi nepokorniot duh na Izraelcite pred Gospoda, kako i polo`bata na koja Bog go postavil pred narodot – polo`bata na gri`liv tatko, koj }e strada zaedno so stradawata na narodot...

Bog go upatil Mojsej da sobere pred Nego sedumdeset stare{ini, za koi znael deka se voda~i na narodot. Toa ne bile samo lu|e vo ponapredna vozrast, tuku dostoinstveni, zdravorazumni i iskusni lu|e koi bile kvalifikuvani da bidat sudii ili na~alnici. “Dovedi gi kaj skinijata na svedo{tvoto za da zastanat tamu zaedno so tebe. Jas }e slezam i }e zboruvam tamu so tebe, }e zemam od Duhot, Koj e vo tebe, i }e im naredam nim, da go nosat zaedno so tebe tovarot na narodot, a ne ti sam da go nosi{“ (Vtorozakonie 11:16, 17).

“A na narodot ka`i mu: o~istete se za utre{niot den, i }e jadete meso; za{to pla~ete pred Gospoda velej}i: - koj }e n# nahrani so meso; dobro ni be{e vo Egipet, - zatoa Gospod }e vi dade meso, i }e jadete meso; }e jadete ne den, ne dva, ne pet dena,ne deset i ne dvaeset dena, no cel mesec }e jadete, dodeka ne vi izleze od nozdrite i ne vi omrzne, zatoa {to Go prezrevte Gospoda, Koj {to e me|u vas, i pla~ete pred Nego, velej}i: - {to ni treba{e da izleguvame od Egipet? i re~e Mojsej: {est stotini iljadi pe{aci ima vo toj narod, me|u koi sum i jas, a Ti veli{: Jas }e im dadam meso, i }e jadat cel mesec! Zar treba da se zakolat site ovci i volovi, pa da im bide dovolno, ili }e se sobere seta morska riba, pa da gi zadovoli? I mu re~e Gospod na Mojsej: Zar e rakata Gospodova kratka: sega }e vidi{, }e se ostvari li zborot Moj kon tebe, ili ne.” (Vtorozakonie 11:18-23)

“Potoa vetar duvna od Gospoda, i donese od kaj moreto potpolo{ki i gi natrupa okolu logorot na eden den pat od ednata strana i na eden den pat od drugata strana okolu logorot, re~isi do dva lakta od zemjata. Se krena narodot, i celiot onoj den i cela no} i celiot nareden den se sobiraa potpolo{ki; i onoj, koj malku sobira{e, i toj nabra deset gomeri: i si gi naredija okolu logorot da se su{at” (Vtorozakonie 11:31,32).

“Mesoto be{e u{te vo nivnite zabi i u{te ne be{e izedeno, i se razgore gnevot Gospodov protiv narodot, i Gospod go porazi narodot so mo{ne golem poraz” (Vtorozakonie 11:33).

Vo ovoj slu~aj Bog im go dal na lu|eto ona {to ne e najdobro za niv, zatoa {to tie toa go sakale. Tie ne se pokorile da go primat od Boga ona {to }e se poka`alo dobro za niv. Tie se predale na buntovni~ki mrmorewa protiv Mojsej, i protiv Gospoda, zatoa {to ne gi dobile onie ne{ta koi bi se poka`ale {tetni za niv. Nivnite izopa~eni apetiti gi kontrolirale, i Bog im dal `ivotinsko meso, kako {to sakale, i gi pu{til da stradaat od posledicite na zadovoluvaweto na svojot strven apetit. Treskite pokosile mno{tvo od lu|eto. Onie koi bile najvinovni za mrmoreweto bile pogubeni {tom go vkusile mesoto po koe kopneele. Dokolku Mu dozvolele na Boga da ja odbere nivnata hrana, i bile blagodarni i zadovolni od hranata od koja mo`ele da jadat slobodno bez {tetni posledici, tie ne bi ja zagubile Bo`jata naklonost, nitu bi bile kazneti za svoeto buntovni~ko mrmorewe so pogubuvaweto na mnozina od niv.

Sp. Gifts IV, 15-18, 1864

Bo`jata cel za IzraelBo`jata cel za IzraelBo`jata cel za IzraelBo`jata cel za Izrael 644. Koga Bog gi izvel decata na Izrael od Egipet, Negova cel bila da gi naseli vo

Hananskata zemja kako ~ist, zdrav i sre}en narod. Da gi pogledneme sredstvata preku koi Toj bi go postignal toa. Toj gi podlo`il na trening na disciplina koj, dokolku bil vnimatelno sleden, }e rezultiral so dobro kako za niv, taka i za nivnoto potomstvo. Toj vo golema merka ja otstranil mesnata hrana od niv. Im dozvolil meso poradi nivnite barawa, tokmu pred da stignat do Sinaj, no i toa samo za eden den. Bog mo`el da obezbedi meso isto tolku lesno kako i manata, no ograni~uvaweto bilo staveno vrz lu|eto za nivno dobro. Negova cel bila da im ovozmo`i na lu|eto hrana koja e posoodvetna za nivnite potrebi otkolku treskavi~nata ishrana na koja mnozina od niv bile naviknati vo Egipet. Izopa~eniot apetit trebal da bide doveden vo pozdrava sostojba, za da mo`at da u`ivaat vo hranata koja prvi~no im bila nameneta na lu|eto – plodovite na zemjata, koi Bog im gi dal na Adam i Eva vo Edem.

Dokolku tie bile podgotveni da se otka`at od apetitot kako znak na poslu{nost na Negovite ograni~uvawa, slabostite i bolestite bi bile nepoznati pome|u niv. No tie ne sakale da im se pokorat na Bo`jite barawa, i ne uspeale da go dostignat standardot koj Bog go postavil za niv i da gi primat blagoslovite {to mo`ele da bidat nivni. Tie mrmorele poradi Bo`jite ograni~uvawa i kopneele za loncite so meso od Egipet. Bog im dozvolil da imaat meso, no toa se poka`alo kako prokletstvo za niv. (1890) C.T.B.H. 118, 119

Primer za nasPrimer za nasPrimer za nasPrimer za nas 645. “A toa bea primeri za nas, za da ne bideme pohotlivi na zloto, kako {to tie bea

pohotlivi.” “Seto toa stanuva{e, ta da slu`at kako primer, a be{e napi{ano za pouka na nas, do koi stigna krajot na vekovite” (1.Korintjanite 10:6, 11).

646. Op{to zemeno, crkvata vo Batl krik voop{to ne go potkrepuvala Institutot so

primer. Tie ne ja vrednuvale svetlinata na zdravstvenata reforma so toa {to }e ja vnesat vo svoite semejstva. Bolestite koi posetija mnogu semejstva vo Batl Krik ne trebale da se slu~at, dokolku tie go sledea svetloto koe Bog im go dade. Kako drevniot Izrael, tie ne ja po~ituvale svetlinata, i ne mo`ele da ja sogledaat potrebata od ograni~uvaweto na svoite apetiti pove}e od drevniot Izrael. Decata na Izraelot sakale meso i, kako mnozina denes, velele: “}e umreme bez meso”. Bog mu dal meso na buntovni~kiot Izrael, no so nego do{la i negovata kletva. Iljadnici od niv umrele dodeka mesoto {to go posakuvale s# u{te bilo me|u nivnite zabi. Nie go imame primerot na drevniot Izrael i predupreduvaweto da ne go pravime ona {to tie go storile. Prikaznata za nivnoto neveruvawe i pobuna e ostavena vo zapisot kako posebno predupreduvawe deka nie ne treba da go sledime nivniot primer i da mrmorime protiv Bo`jite barawa. Kako mo`eme da bideme tolku ramnodu{ni, odbiraj}i li~no prokletstvo, sledej}i ja na{ata sopstvena videlina i da se oddale~uvame s# podaleku i podaleku od Boga, kako {to storile Evreite? Bog ne mo`e da napravi golemi ne{ta za Svojot narod poradi tvrdosta na nivnite srca i nivnoto gre{no neveruvawe.

Bog ne gleda koj e koj; no vo sekoja generacija, onie koi se pla{ele od Gospoda i pravedno rabotele bile prifateni od Nego; dodeka onie {to mrmorele, ne veruvale i se buntuvale, nema da ja imaat Negovata milost nitu blagoslovite veteni za onie koi ja sakaat vistinata i ~ekorat vo nea. Onie koi ja imaat svetlinata, a ne ja sledat, tuku ne gi po~ituvaat Bo`jite barawa, }e otkrijat deka nivnite blagoslovi se smeneti so prokletstva, a milostite nameneti za niv so osuda. Bog saka da se nau~ime na poniznost i poslu{nost dodeka ja ~itame prikaznata za drevniot Izrael, koj bil Negov odbran i poseben narod, no koj se uni{til samiot sebesi sledej}i gi sopstvenite pati{ta. (1873) 3T 171, 172

647. Na{ite naviki vo pieweto i jadeweto poka`uvaat dali sme od svetot ili se

vbrojuvame vo onie koi {to Bog, so Svojot mo}en me~ na vistinata gi izdvoil od svetot. Tie se Negoviot poseben narod, revnosni za dobri dela. Bog progovoril vo Svojata Re~. Vo slu~ajot na Daniel i negovite trojca pridru`nici se nao|a propoved za zdravstvenata reforma. Bog progovoril preku prikaznata za Drevniot Izrael od koj Toj sakal da ja otstrani mesnata ishrana za nivno dobro. Toj gi hranel so leb od neboto: “^ovekot jadel angelska hrana; no tie go ohrabruvale svojot zemski apetit; i kolku pove}e gi naso~uvale svoite misli kon loncite so meso vo Egipet,tolku pove}e ja mrazele hranata {to Bog im ja dal za da gi odr`i fizi~ki, mentalno i moralno zdravi. Tie kopneele po loncite so meso, i taka go pravele istoto {to mnozina go pravat vo na{e vreme. (1900) 6T 372

[Dopolnitelni izjavi vo pogled na koristeweto na mesoto od pretpotopniot svet i Izraelcite – 231, 233]

Nazad kon prvi~nata ishranaNazad kon prvi~nata ishranaNazad kon prvi~nata ishranaNazad kon prvi~nata ishrana

648. Povtornno i povtorno mi e poka`ano deka Bog se obiduva da n# vrati nazad, ~ekor po

~ekor, na Negoviot prvi~en plan - ~ovekot da se odr`uva od prirodnite proizvodi na zemjata. (1890) CH 450

649. Zelen~ukot, ovo{jeto i `itarkite treba da ja so~inuvaat na{ata ishrana. Nitu eden

gram meso ne bi trebalo da vleze vo na{ite `eludnici. Jadeweto meso e neprirodno. Nie treba da se vratime kon Bo`jiot prvi~en plan pri sozdavaweto na ~ovekot. MS 115, 1903

650. Zarem ne e vreme site da se stremat kon otfrluvaweto na mesnata hrana? Kako

mo`at onie koi sakaat da stanat ~isti, obnoveni i sveti, za da u`ivaat vo dru{tvoto na

nebesnite angeli, da prodol`at da se hranat so ne{to {to e tolku {tetno i za du{ata i za teloto? Kako mo`at da ubivaat Bo`ji sozdanija za da go konzumiraat nivnoto meso? Namesto toa, neka se vratat kon zdravata i vkusna hrana koja mu bila dadena na ~ovekot vo po~etokot, i samite da praktikuvaat, no i da gi u~at svoite deca na milost kon nemite su{testva koi Bog gi sozdal i gi stavil pod na{e vladeewe. (1905) MH 317

Podgotovka za preobrazuvawePodgotovka za preobrazuvawePodgotovka za preobrazuvawePodgotovka za preobrazuvawe 651. Me|u onie koi go ~ekaat Gospodovoto doa|awe, jadeweto meso }e bide kone~no

napu{teno; mesoto }e prestane da bide del od nivnata ishrana. Nie sekoga{ treba da go imame vo predvid toj kraj i da se trudime da se stremime kon nego. Jas ne mo`am da mislam deka jadej}i meso nie mo`eme da bideme vo soglasnost so svetlinata {to Bog tolku milostivo ni ja dal. Site {to se povrzani so na{ite zdravstveni institucii treba osobeno da se nau~at sebesi da se odr`uvaat so ovo{je, `itarki i zelen~uk. Dokolku vo ovaa rabota se rakovodime spored princip, dokolku kako hristijanski reformatori go educirame svojot sopstven vkus, i ja dovedeme na{ata ishrana vo soglasnost so Bo`jiot plan, toga{ mo`eme da imame vlijanie i vrz drugite za ovaa tema, a toa }e Go zadovoli Boga. (1890) C.T.B.H. 119

652. Najva`anata cel na ~ovekot ne treba da bide da go zadovoli svojot apetit. Postojat

telesni potrebi koi treba da se zadovolat; no zarem e potrebno ~ovekot poradi toa da bide kontroliran od apetitot? Zarem lu|eto koi sakaat da bidat sveti, ~isti, obnoveni, za da mo`at da bidat primeni vo dru{tvoto na nebesnite angeli, }e prodol`at da go odzemaat `ivotot na Bo`jite sozdanija i da u`ivaat vo nivnoto meso kako luksuz? Od ona {to Bog mi go poka`al, redot na ne{tata }e bide smenet, i Bo`jiot poseben narod }e bide umeren vo s#. (1890) CH 116

653. Onie koi {to primile upatstva vo vrska so {tetnite posledici od mesnata ishrana,

~ajot i kafeto, kako i podgotvuvaweto te{ki i nezdravi jadewa, i koi odlu~ile da sklu~at zavet so Boga preku `rtva, nema da prodol`at da go zadovoluvaat svojot apetit so hrana za koja znaat deka e {tetna. Bog pobaruva apetitot da bide is~isten, i da praktikuvame samootka`uvawe vo vrska so onie ne{ta koi ne se dobri. Toa e rabotata {to treba da ja zavr{ime pred da mo`eme da zastaneme kako Negov sovr{en narod pred Nego. (1909) 9T 153, 154

654. Poradi nejzino dobro Bog ja sovetuva crkvata na ostatokot da go otfrli mesotot,

~ajot i kafeto, kako i drugata {tetna hrana. Ima mnogu drugi ne{ta so koi mo`eme da se odr`uvame, a koi se zdravi i dobri. MS 71, 1908

Usovr{uvawe na svetostaUsovr{uvawe na svetostaUsovr{uvawe na svetostaUsovr{uvawe na svetosta 655. Pome|u lu|eto koi tvrdat deka go o~ekuvaat skoroto Hristovo doa|awe treba da se

vidat pogolemi reformi. Zdravstvenata reforma treba me|u na{iot narod da go zavr{i deloto koe s# u{te ne e zavr{eno. Ima takvi koi moraat da stanat svesni za opsanosta {to ja nosi jadeweto meso, koi s# u{te jadat `ivotinsko meso, zagrozuvaj}i go na toj na~in svoeto fizi~ko, mentalno i duhovno zdravje. Mnozina koi se denes samo polovi~no obrateni po pra{aweto na jadewe meso }e zaminat od Bo`jiot narod za da ne odat pove}e so nego.

Vo site na{i dela nie morame da im se pokorime na zakonite {to Bog gi dal, za na{ata fizi~ka i duhovna energija da mo`e da raboti vo harmonija. Lu|eto mo`at da deluvaat pobo`no, mo`at duri i da go propovedaat Evangelieto, a sepak da bidat neis~isteni i neposveteni. Propovednicite treba da bidat strogo umereni vo nivnoto jadewe i piewe, za da ne napravat pogre{ni pateki za svoite noze, skr{nuvaj}i gi hromite – slabite vo vera- nadvor od patot. Dokolku, objavuvaj}i ja najsve~enata i najva`na poraka {to Bog nekoga{ ja dal, lu|eto bidat protiv vistinata, u`ivaj}i vo pogre{ni naviki vo jadeweto i pieweto, tie ja odzemaat celata silina na porakata {to ja nosat.

Onie koi u`ivaat vo jadeweto meso, pieweto ~aj i al~nosta, seat seme od koe }e po`neat bolka i smrt. Nezdravata hrana koja }e vleze vo `eludnikot gi zasiluva apetitite koi se borat protiv du{ata i razvivaat poniski naklonosti. Ishranata so `ivotinsko meso se stremi da

razvie `ivotinski tendencii. A toa ja namaluva duhovnosta i go onesposobuva umot da ja razbere vistinata.

Bo`jata re~ jasno n# predupreduva deka dokolku ne se vozdr`ime od telesnite u`ivawa, na{ata fizi~ka priroda }e bide dovedena vo sudir so duhovnata priroda. Al~noto jadewe vojuva protiv zdravjeto i mirot. Na toj na~in se objavuva vojna pome|u poniskata i povisokata priroda na ~ovekot. Niskite strasti, silni i aktivni, & se sprotivstavuvaat na du{ata. Najvisokite interesi na du{ata se zagrozeni so zadovoluvaweto na apetitot bez Nebesnite ograni~uvawa. (1902) CH 575, 576

656. Onie koi {to tvrdat deka veruvaat vo vistinata treba vnimatelno da gi ~uvaat

silite na teloto i umot, za Bog i Negovoto delo na nitu eden na~in da ne bidat obes~esteni od nivnite zborovi ili dela. Navikite i delata treba da bidat dovedeni vo soglasnost so Bo`jata volja. Treba da obrneme golemo vnimanie na na{ata ishrana. Jasno mi e poka`ano deka Bo`jiot narod treba da zastane cvrsto protiv jadeweto meso. Zarem Bog celi 30 godini }e mu ja upatuva{e na Svojot narod porakata deka treba da prestanat da jadat meso dokolku sakaat da imaat ~ista krv i jasen um, ako ne sakal Negoviot narod da se pridr`uva do toa? So upotrebata na `ivotinski mesa se zasiluva na{ata `ivotinska priroda, a zaslabnuva duhovnata priroda. Letter 48, 1902

657. Moralnite zla od mesnata ishrana ne se pomalku obele`ani od fizi~kite nevolji.

Mesnata hrana e {tetna za zdravjeto, a s# {to se odrazuva na teloto, soodvetno }e se odrazi i na umot i du{ata. Pomislete samo na surovosta kon `ivotnite koja ja vklu~uva jadeweto meso, kako i na efektot od toa vrz onie koi go ubivaat `ivotnoto i onie koi se vklu~eni vo toa. Kolku toa ja uni{tuva ne`nosta so koja treba da se odnesuvame kon ovie Bo`ji su{testva! (1905) MH 315

658. [irokata upotreba na mesoto od mrtvite `ivotni imala uni{tuva~ki posledici vrz

moralot, kako i vrz fizi~kata gradba na ~ovekot. Dokolku gi pogledneme rezultatite od lo{oto zdravje, vo negovite najrazli~ni oblici i trgneme da ja barame pri~inata za toa, sigurno }e stigneme do jadeweto meso. MS 22, 1887

659. Onie koi {to jadat meso gi zanemaruvaat site predupreduvawa {to Bog gi dal vo

vrska so ova pra{awe. Tie nemaat nikakov dokaz deka ~ekorat po sigurna pateka. Nemaat nikakov izgovor za jadeweto meso od mrtvi `ivotni. Vrz `ivotinskiot rod po~iva Bo`joto prokletstvo. Mnogu pati koga se jade meso, toa se raspa|a vo stomakot i predizvikuva bolesti. Karcinomite, tumorite i belodrobnite zaboluvawa se vo mnogu predizvikani tokmu od jadeweto meso.

Pacific Union Recorder, Oct. 9, 1902

660. O, koga site bi mo`ele da gi sogledaat ovie temi onaka kako {to mi se poka`ani

mene, onie koi sega se tolku bezgri`ni, tolku ramnodu{ni vo vrska so izgraduvaweto na sopstveniot karakter; onie koi {to kopneat za u`ivaweto vo mesnata ishrana, nikoga{ ne bi gi otvorile svoite usni za da go opravdaat apetitot za mesoto od mrtvi `ivotni. Takvata ishrana ja zagaduva krvta vo nivnite veni i gi stimulira niskite `ivotinski strasti. Ja zaslabnuva ostrinata na zapazuvaweto i `ivosta na mislata za razbiraweto na vistinata i znaeweto za sebesi. MS 3, 1897

Jadeweto meso e posebno opasno denesJadeweto meso e posebno opasno denesJadeweto meso e posebno opasno denesJadeweto meso e posebno opasno denes 661. Mesoto nikoga{ ne bilo najdobrata hrana; no negovata upotreba denes e dvojno

nepogodna poradi tolku zabrzaniot porast na bolestite kaj `ivotnite. (1905) MH 313

662. @ivotnite stanuvaat s# pove}e i pove}e bolni, i nema da pomine dolgo pred

`ivotinskata hrana da bide otfrlena od mnozina koi ne se Adventisti na sedmiot den. Treba da se podgotvuvaat jadewa koi se zdravi i go podr`uvaat `ivotot, pa ma`ite i `enite name da imaat potreba da jadat meso. (1900) 7T 124

663. Koga onie {to ja znaat vistinata }e zastanat vo odbrana na zdravite principi za ovoj i za ve~niot `ivot? Koga }e bidat iskreni kon principite na zdravstvenata reforma? Koga }e nau~at deka e opasno da se jade meso? Pou~ena sum da ka`am deka ako jadeweto meso voop{to bilo bezopasno nekoga{, denes voop{to ne e taka. MS 133, 1902

664. Svetlinata koja mi e dadena veli deka nabrgu }e treba da se otka`eme od upotrebata

na sekakva hrana od `ivotinsko poteklo. Duri i mlekoto }e treba da bide otfrleno. Bolestite brgu se mno`at. Bo`joto prokletstvo e na Zemjata, bidej}i ~ovekot go predizvikal toa. Navikite i delata na lu|eto ja dovele Zemjata vo sostojba vo koja za ~ove~koto semejstvo mora da se iznajde druga hrana, koja ne e od `ivotinsko poteklo. Nam voop{to ne ni e potrebna mesna ishrana. Bog mo`e da ni dade ne{to drugo. Union Conference Record, July 28, 1899

665. Koga samo bi ja poznavale prirodata na mesoto {to go jadete, koga bi mo`ele da go

vidite `ivo `ivotnoto ~ie mrtvo meso go jadete, so gadewe bi se odvratile od va{ite mesni obroci. Istite tie `ivotni koi vie gi jadete se ~esto tolku zaboleni {to, ostaveni, bi umrele samite; no dodeka vo niv e zdivot na `ivotot, bile ubieni i doneseni na pazarot. Vie vo va{iot organizam direktno vnesuvate sokovi i otrovi od najlo{ vid, a ne ste svesni za toa. (1870) 2T 404, 405

Stradawata na `ivotnite i posledicite od toaStradawata na `ivotnite i posledicite od toaStradawata na `ivotnite i posledicite od toaStradawata na `ivotnite i posledicite od toa 666. @ivotnite ~esto se iznesuvaat na pazar i se prodavaat kako hrana, koga se tolku

zaboleni {to na nivnite sopstvenici im e strav podolgo da gi ~uvaat. I nekoi od postapkite za nivno odgleduvawe za pazarot predizvikuvaat bolesti. Ostaveni bez son~eva svetlina i ~ist vozduh, vdi{uvaj}i ja atmosferata na ne~istite {tali, mo`ebi i hranej}i se so hrana koja se raspa|a, celoto nivno telo naskoro stanuva zagadeno so {tetni sostojki.

@ivotnite ~esto se transportiraat na golemi dale~ini i se podlo`eni na golemo stradawe dodeka ne stasaat do pazarot. Odvedeni od zelenite pasi{ta, patuvaj}i iljadnici kilometri po `e{tinata i pravlivite pati{ta, ili prenatrupani vo ne~isti kamioni, treskavi~ni i iscrpeni, ~esto pove}e ~asovi bez hrana i voda, kutrite `ivotni se vozat kon svojata smrt, za lu|eto da mo`at da se nasladuvaat so nivnite le{evi. (1905) MH 314

667. Mnozina umiraat od bolesti koi se vo potpolnost predizvikani so jadeweto meso; pa

sepak, se ~ini deka svetot ne stanuva pomudar. ^esto se ubivaat `ivotni koi patuvale golemi dale~ini do klanicite. Nivnata krv stanala zagreana. Tie se zgoeni i li{eni od zdravo dvi`ewe, pa koga treba da patuvaat daleku stanuvaat nervozni i iscrpeni i vo takva sostojba se ubivaat za Pazar. Nivnata krv e mnogu treskavi~na i onie koi jadat od nivnoto meso, jadat otrov. Nekoi ne go ~uvstvuvaat vedna{ negovoto vlijanie, dodeka drugi vedna{ gi presekuva bolka i umiraat od treska, kolera ili nekoi nepoznati bolesti.

Mnogu od `ivotnite prodadeni za gradskite pazari bile zaboleni pri proda`bata i nivnite sopstvenici go znaele toa, pa duri i onie koi gi kupile ne sekoga{ ne se svesni za toa. Ova osobeno se praktikuva vo golema merka vo pogolemite gradovi vo koi mesojadcite ne znaat deka jadat meso od zaboleni `ivotni.

Nekoi od `ivotnite vodeni na klanica, se ~ini, instiktivno razbiraat {to }e se slu~i, pa stanuvaat vozbudeni i bukvalno ludi. Niv gi ubivaat vo takva sostojba i go podgotvuvaat nivnoto meso za pazarot. Nivnoto meso e zatrueno i, kaj onie koi {to go jadele, predizvikalo gr~evi, bolka, infarkt i nenadejna smrt. Pa sepak, pri~inata za site ovie stradawa ne mu se pripi{uva na mesoto.

Nekoi od `ivotnite bile nehumano tretirani dodeka bile vodeni na klanica. Tie bile bukvalno izma~uvani i, duri po mnogu~asvovno stradawe, ubieni. Sviwite se podgotvuvaat za pazarot duri i koga me|u niv besnee{e ~uma, a nivnoto meso {ire{e zarazni bolesti i donese mnogu smrt. Sp. Gifts IV, 147, 148, 1864

Fizi~kite posledici od jadeweto meso ja namaluvaat Fizi~kite posledici od jadeweto meso ja namaluvaat Fizi~kite posledici od jadeweto meso ja namaluvaat Fizi~kite posledici od jadeweto meso ja namaluvaat ooootpornosta kon tpornosta kon tpornosta kon tpornosta kon

zaboluvawata i nenadejnata smrtzaboluvawata i nenadejnata smrtzaboluvawata i nenadejnata smrtzaboluvawata i nenadejnata smrt

668. Podlo`nosta na zaboluvawa so jadeweto meso se zgolemuva za deset pati. (1868) 2T 64

669. Lekarite vo svetot ne mo`at da go objasnat brzoto zgolemuvawe na bolestite pome|u

~ove{tvoto. No nie znaeme deka mnogu od ovie stradawa se predizvikani od jadeweto meso. Letter 83, 1901

670. @ivotnite se zaboleni i, jadej}i go nivnoto meso, nie seeme seme na bolest vo

na{eto tkivo i krvta. Potoa, ako bideme izlo`eni na promeni vo malari~na okolina, nie tie promeni gi ~uvstvuvame mnogu posilno; ili, koga }e bideme izlo`eni na epidemi~ni ili zarazni bolesti, na{iot organizam nema da bide vo sostojba da & se sprotivstavi na bolesta. (1896) E.

from U.T. 8

671. Vie ste polni, no toa ne e dobar materijal. Vam vi e samo polo{o poradi va{ata

telesna te`ina. Koga sekoj od vas bi se podlo`il na poednostavna ishrana, koja bi namalila 12-15 kilogrami od va{ata te`ina, bi bile mnogu pomalku podlo`ni na zaboluvawa. Jadeweto meso kaj vas dovelo do slab kvalitet na krvta i tkivoto. Va{ite organi se vo treskavi~na sostojba, podgotveni da zabolat. Podlo`ni ste na akutni napadi na bolest i na nenadejna smrt, bidej}i va{ata gradba ja nema potrebnata sila da se soo~i so bolesta i da & se sprotivstavi. }e dojde vreme koga silata i zdravjeto so koe si laskate }e se poka`at kako slabost. (1868) 2T 61

Zabolena krvZabolena krvZabolena krvZabolena krv 672. Pottiknata sum od Bo`jiot Duh pred nekoi da go iznesam faktot deka nivnite

stradawa i slaboto zdravje se predizvikani od nepo~ituvaweto na svetlinata koja im e dadena za zdravstenata reforma. Jas sum im poka`ala deka nivnata mesna ishrana, koja za niv e glaven izvor na hrana, ne e potrebna i deka, bidej}i se izgradeni od ona {to go jadat, nivniot mozok, koskite i muskulite se vo nezdrava sostojba, zatoa {to se odr`uvaat so meso od mrtvi `ivotni; deka nivnata krv e rasipana so ovaa nesoodvetna ishrana; deka mesoto koe go jadele bilo zaboleno i deka celiot nivni organizam stanuva zgoen i zatruen. (1896) E. from U.T. 4

673. Mesoto ja namaluva vrednosta na krvta. Gotvete go mesoto so za~ini i jadete go so

bogati slatki i piti i }e imate krv so lo{ kvalitet. Mesnite piti i tur{ijata, koi nikoga{ ne bi trebalo da vlezat vo ~ove~kiot `eludnik davaat lo{ kvalitet na krvta. A lo{iot kvalitet na hranata, zgotvena na nesoodveten na~in, i vo nezadovolitelni koli~ini, ne mo`e da dade dobra krv. Mesoto i te{kite jadewa, kako i nedovolnata hrana }e dadat isti rezultati. (1870) 2T 368

674. Karcinomite, tumorite i site vospalenija se glavno predizvikani od jadeweto

meso. Od svetlinata {to Bog mi ja dal, rasprostranetosta na rakot i tumorot se dol`i glavno

od hraneweto na meso. (1896) E. from U.T. 7

KarcinoKarcinoKarcinoKarcinom, tuberkuloza, tumorim, tuberkuloza, tumorim, tuberkuloza, tumorim, tuberkuloza, tumori

675. Mesnata ishrana e seriozno pra{awe. Treba li ~ove~kite su{testva da `iveat od mesoto na mrtvi `ivotni? Odgovorot, spored svetlinata {to Bog ni ja dal, e ne, kategori~no ne. Instituciite na zdravstvenata reforma treba da educiraat po ova pra{awe. Lekarite koi tvrdat deka go razbiraat ~ove~kiot organizam ne smeat da gi ohrabruvaat svoite pacienti da se odr`uvaat so mesoto na mrtvite `ivotni. Tie treba da uka`at na zgolemuvaweto na bolestite pome|u `ivotnite. Istra`uvawata poka`uvaat deka mnogu malku `ivotni se zdravi i deka navikata da se jade mnogu meso donesuva sekakvi vidovi bolesti – rakovi, tumori {krofula (tuberkuloza na limfnite `lezdi), tuberkuloza i drugi sli~ni zaboluvawa. MS 3, 1897

676. Onie koi {to se na mesna ishrana znaat malku za toa {to go jadat. ^esto, koga bi mo`ele da go vidat `ivotnoto dodeka bilo `ivo i koga bi go poznavale kvalitetot na mesoto {to go jadat, so gadewe bi se odvratile od toa. Lu|eto postojano jadat meso polno so tuberkulozni i kancerogeni ~esti~ki. Na toj na~in zaboluvaat od tuberkuloza, karcinom i drugi fatalni bolesti. (1905) MH 313

677. Trpezite na mnogu `eni koi {to tvrdat deka se hristijanki sekojdnevno se polni so

razli~ni jadewa koi predizvikuvaat treskavi~na sostojba vo organizmot. Mesoto e glavniot izvor na hrana na masite vo mnogu semejstva, dodeka nivnata krv se polni so kancerogeni i {krofulozni ~esti~ki. Nivnite tela se sostaveni od ona {to tie go jadat. No koga }e gi snajdat stradawa i bolest, toa se smeta za Bo`ja volja. (1875) 3T 563

Namalena `ivost na umotNamalena `ivost na umotNamalena `ivost na umotNamalena `ivost na umot 678. Onie koi neograni~eno upotrebuvaat meso, nemaat sekoga{ jasen um i aktiven

intelekt, bidej}i upotrebata na `ivotinsko meso pretendira da dovede do gojaznost i da ja namali ~uvstvitelnosta na umot. (1890) CH 115

679. Bog saka mo}ta za zapazuvawe na Negoviot narod da bide jasna i sposobna za te{ka

rabota. No dokolku `iveete na mesna ishrana, ne treba da o~ekuvate va{iot um da bide plodonosen. Mislite moraat da bidat is~isteni; toga{ Bo`jiot blagoslov }e po~iva vrz negoviot narod. Gen. Conf. Bulletin, April 12, 1901

680. Za onie koi neograni~eno jadat meso e nevozmo`no da imaat jasen um i aktiven

intelekt. (1868) 2T 62, 63

681. Postoi alarmantna zatapenost vo nesvesnata ~uvstvitelnost. Jadeweto meso e

voobi~aena pojava Toa gi stimulira poniskite strasti na ~ove~kiot organizam. (1896) E. from U.T. 4

682. Mesnata ishrana go menuva karakterot i go zasiluva `ivotinskoto vo nas. Nie sme

sostaveni od ona {to go jademe, a jadeweto mnogu meso }e gi namali intelektualnite aktivnosti. U~enicite bi postignale mnogu pove}e vo u~eweto koga nikoga{ ne bi jadele meso. Koga `ivotinskiot del od ~ovekot se zasiluva so jadeweto meso, proporcionalno so toa opa|aat intelektualnite mo}i. Religiozniot `ivot mo`e mnogu pouspe{no da se postigne i odr`i dokolku go otfrlite mesoto, bidej}i vakvata ishrana, preku silinata so koja dejstvuva ja zgolemuva pohotta, a ja namaluva moralnata i duhovnata priroda na ~ovekot. “Teloto saka sprotivni raboti na duhot, a duhot – sprotivni na teloto” (Galatjanite 5:17). (1896) E. from U.T. 7

Gi zasiluva niskite strastiGi zasiluva niskite strastiGi zasiluva niskite strastiGi zasiluva niskite strasti 683. Ako nekoga{ postoelo vreme koga ishranata treba da bide od najednostaven vid, toa

e sega. Pred decata ne treba da se iznesuva meso. Negovoto vlijanie gi vozbuduva i zasiluva poniskite strasti, i ima tendencija da gi namali moralnite sili. (1869) 2T 352

684. Pou~ena sum deka upotrebata na meso vo ishranata te`nee da ja animalizira

prirodata i da im ja odzeme na ma`ite i `enite qubovta i simpatiite {to bi trebale da gi ~uvstvuvaat kon site lu|e. Nie sme izgradeni od ona {to go jademe, i onie ~ija {to ishrana glavno se sostoi od `ivotinski prerabotki se doveduvaat vo sostoba vo koja im dozvoluvaat na poniskite strasti da ja prevzemat kontrolata nad povisokite sili na du{ata...

Nie ne ozna~uvame nikakva precizna linija koja {to treba da se sledi vo ishranata. Postojat mnogu vidovi zdrava hrana. No, velime deka mesoto ne e soodvetna hrana za Bo`jiot narod. Toa go animalizira ~ove~koto su{testvo. Vo zemja kako ovaa, vo koja ima ovo{je, `itarki i zrnesti plodovi vo izobilstvo, kako mo`e nekoj da pomisli deka mo`e da jade meso od mrtvi `ivotni? MS 50, 1904

685. Koga vo semejstvata od koi se sostaveni na{ite crkvi rabotite bi stoele onaka kako {to treba, nie bi mo`ele da izvr{ime dvojna slu`ba za Gospoda. Dadena mi e svetlina deka vo vrska so zdravstvenata reforma treba da se objavi najodlu~nata poraka. Onie koi {to upotrebuvaat meso gi zasiluvaat poniskite strasti i im podgotvuvaat pat na bolestite koi }e se zalepat za niv. Letter 200, 1903

686. Va{eto semejstvo se odr`uva glavno so meso, pa kaj vas se zasileni `ivotinskite

strasti, dodeka intelektualnoto e zaslabnato. Nie sme sostaveni od ona {to go jademe, i dokolku se odr`uvame glavno so meso od mrtvi `ivotni, toga{ }e ja poprimime nivnata priroda. Vie ste go poddr`uvale pogrubiot del od va{ata priroda, zaslabnuvaj}i go porafiniraniot.

(1868) 2T 60, 61

687. Nie sakame vistinata na Bo`jata Re~ koja pottiknuva da dojde do sekoj eden od

na{iot narod pred da zavr{i sostanokot. Sakame tie da razberat deka `ivotinskoto meso ne e soodvetna hrana za niv. Takvata ishrana kaj niv i nivnite deca gi neguva `ivotinskite strasti. Bog saka da gi pou~ime na{ite deca na pravilni naviki vo jadeweto, oblekuvaweto i rabotata. Toj saka da napravime s# {to mo`eme za da ja popravime ve}e rasipanata ma{inerija. General Conference Bulletin, April 12, 1901

[Vlijanieto na mesoto i bogatata hrana vrz decata - 348, 350, 356, 357, 361, 578, 621, 711]

Najsigurniot patNajsigurniot patNajsigurniot patNajsigurniot pat 688. Intelektualnite, moralnite i fizi~kite sili se namaluvaat so navikata na jadewe

meso. Jadeweto meso go zaslabnuva organizmot, go zamagluva intelektot i ja zatapuva moralnata ~uvstvitelnost. Vi velime, dragi brate i sestro, najsigurniot pat e da go ostavite mesoto. (1868) 2T 64

Neprepoznaenata pri~inaNeprepoznaenata pri~inaNeprepoznaenata pri~inaNeprepoznaenata pri~ina 689. Posledicite od mesnata ishrana ne moraat vedna{ da se sogledaat; no toa ne e

dokaz deka taa ne e {tetna. Malkumina mo`at da se nateraat da veruvaat deka mesoto {to go jadele ja zagadilo nivnata krv i gi predizvikalo nivnite stradawa. (1905) MH 315

690. Ovaa tema mi e poka`ana od razli~ni aspekti. Smrtnosta predizvikana so jadeweto

meso ne e priznaena; koga bi bile nie ve}e ne bi slu{ale argumenti i opravduvawa vo polza na zadovoluvaweto na apetitot so mrtvo meso. Imame mnogu dobri ne{ta za da go zadovolime apetitot, bez da stavame le{evi na na{ite trpezi i da pravime od niv sostaven del od na{eto meni. (1896) E. from U.T. 8

691. Mnozina umiraat od bolesti koi vo potpolnost se dol`at na jadeweto meso; vo

me|uvreme, nitu tie, nitu drugite ne se mnogu svesni za vistinskata pri~ina za toa. Nekoi ne gi ~uvstvuvaat vedna{ negovite posledici, no toa ne e dokaz deka mesoto ne im na{tetilo. Toa mo`e poleka no sigurno da go pravi svoeto na organizmot, a za toa vreme `rtvata da ne bide svesna za toa. (1890) CH 115

692. Postojano velite vo odbrana na va{eto popu{tawe na jadeweto meso: “Kolku i da e

toa {tetno za drugite, za mene ne e {tetno, pa jas go jadam cel `ivot!” No ne znaete kolku pozdravi bi bile koga bi se vozdr`uvale od jadeweto meso. (1868) 2T 61

Svinskoto posebno osudenoSvinskoto posebno osudenoSvinskoto posebno osudenoSvinskoto posebno osudeno 693. Bog vi dal svetlina i znaewe, za koe ste priznale deka doa|a direktno od Nego, i vo

koe Toj ve pou~uva da go pobedite apetitot. Vie znaete deka upotrebata na svinskoto meso e vo sprotivnost so Negovata direktna zapoved, dadena ne zatoa {to Toj sakal posebno da go istakne Svojot avtoritet, tuku zatoa {to toa e {tetno za onie koi go jadat. Negovata upotreba }e predizvika zagaduvawe na krvta, pri {to {krofulata i drugi ~esti~ki }e go zagadat sistemot,

pri {to }e strada celiot organizam. Osoebno }e zaslabnat finite, ~uvstvitelni mozo~ni nervi, koi }e stanat tolku zamagleni {to nema da mo`ete da gi prepoznavate svetite ne{ta, tuku }e gi stavite na ponisko nivo zaedno so obi~nite ne{ta. (1868) 2T 96

694. Tkivoto na svinskoto meso e prepolno so paraziti. Za svinskoto meso Bog rekol: “Od

mesoto nivno da ne jadete, nitu, pak, do mr{ite nivni da ne se dopirate – tie se za vas ne~isti” (Broevi 11:8). Ovaa zapoved e dadena zatoa {to svinskoto meso e nepodobno za hrana. Sviwite se hranat so na{ite ne~isti otpadoci i toa e edinstvenata namera na koja tie se sozdadeni da & slu`at. Nikoga{, pod nikakvi okolnosti, nivnoto meso ne bi trebalo da bide jadeno od ~ove~kite bitija. (1905) MH 313, 314

695. Svinskoto, iako eden od naj~estite produkti vo ishranata, e eden od naj{tetnite. Bog

ne im zabranil na Evreite da jadat svinsko samo za da go poka`e Svojot avtoritet, tuku zatoa {to toa ne e soodveten artikal za ~ove~ka ishrana. Toa }e go napolni organizmot so {krofula, a osobeno vo onaa topla klima }e dovede do lepra i razni drugi bolesti. Negovoto vlijanie na organizmot vo onie klimatski uslovi bilo daleku po{tetno otkolku vo podra~ja so postudena klima. No Bog nikoga{ ne go namenil svinskoto da bide hrana, pod nikakvi uslovi. Neznabo`cite upotrebuvale meso kako del od ishranata, a Amerikancite go upotrebuvale slobodno kako va`en del od ishranata. Vo svojata prirodna sosotojba svinskoto meso voop{to ne bi bilo vkusno. Za~inite se onie koi go pravat prijatno za vkusot, so {to u{te pove}e se vlo{uva i onaka mnogu lo{ata rabota. Pove}e od site drugi mesa, svinskoto meso ja vlo{uva sostojbata na krvta. Onie koi slobodno jadat svinsko meso, ne mo`at da ne bidat bolni. Onie koi mnogu se rekreiraat na otvoreno ne gi ~uvstvuvaat lo{ite posledici od jadeweto svinsko kako onie koi {to pogolemoto vreme go pominuvaat vo zatvoreni prostorii i koi malku se dvi`at, a rabotat umstvena rabota.

No so jadeweto svinsko ne se naru{uva samo fizi~koto zdravje. Toa ima vlijanie i na umot, i najfinite setila se zamagluvaat so upotrebata na ovoj odvraten prehramben proizvod. Organizmot na nitu edno `ivo su{testvo ne mo`e da bide zdrav, ako negovata prirodna sredina e |ubreto i se hrani se sekakvi odvratni ne{ta. Svinskoto meso e sostaveno od ona {to sviwite go jadat. Dokolku lu|eto go jadat nivnoto meso, nivnata krv, i nivniot organizam }e bide zagaden od ne~istotiite {to gi vnesuvaat vo sebe preku svinskoto meso.

Jadeweto svinsko dovelo do {krofula, lepra i kancerogeni zaboluvawa. Jadeweto svinsko s# u{te gi predizvikuva najte{kite stradawa na ~ove~kiot rod.

1865 H. to L., ch.1, p.58 [Stavot na Daniel kon svinskoto meso – 34]

@ivotinski masnotii i krv@ivotinski masnotii i krv@ivotinski masnotii i krv@ivotinski masnotii i krv 696. Kako semejstvo, vie ste daleku od toa da bidete slobodni od bolestite. Vie ste

upotrebuvale `ivotinski masnotii koi Bog vo Svojata re~ izri~no gi zabranil: “Nikakov loj i nikakva krv da ne jadete” (Broevi 3:17). “Nikakva krv da ne jadete vo site `iveali{ta svoi, ni od koe bilo `ivotno, nitu, pak, od ptici. A koj }e jade bilo kakva krv, }e se istrebi od narodot svoj!” (Broevi 7:26, 27). (1868) 2T 61

697. Mesoto se poslu`uva so miris na mast, zatoa {to toa mu odgovara na izopa~eniot

vkus. I krvta i masnotiite od `ivotnite se konzumiraat kako specijaliteti. No Bog dal jasni upatstva deka toa ne treba da se jade. Zo{to? Zatoa {to nivnata upotreba }e dovede do bolen krvotok vo ~ove~kiot organizam. Nepo~ituvaweto na Bo`jite osobeni upatstva donelo mno{tvo tegobi i bolesti vo ~ove{tvoto... Dokolku lu|eto vo svojot organizam go vnesuvaat ona {to nemo`e da sozdade dobro tkivo i krv, tie }e moraat da gi podnesuvaat posledicite od svoeto nepo~ituvawe na Bo`jata re~. Letter 102, 1896

Ribite ~esto Ribite ~esto Ribite ~esto Ribite ~esto se se se se zagadenizagadenizagadenizagadeni 698. Vo mnogu mesta ribite stanale tolku zagadeni od ne~istotijata so koja {to se hranat

taka {to stanale pri~ina za bolesti. Toa e posebno slu~aj onamu kade {to ribite doa|aat vo dopir so otpadocite od golemite gradovi. Ribite koi se hranat so sodr`inata od kanalizacijata

mo`at da otidat vo dale~nite vodi i da bidat fateni onamu kade {to vodata e ~ista i sve`a. Na toj na~in, koristeni kako hrana, tie }e dovedat do bolesti i smrt kaj onie koi ne se somnevaat na opasnosta. (1905) MH 314, 315

Prepoznavawe na itnite usloviPrepoznavawe na itnite usloviPrepoznavawe na itnite usloviPrepoznavawe na itnite uslovi 699. Koga mo`eme da nabavime dovolno dobro mleko i ovo{je, re~isi i da nemame izgovor

za jadewe hrana od `ivotinsko poteklo; ne e potrebno da se odzema `ivotot na bilo koe Bo`jo sozdanie za da gi zadovolime na{ite osnovni potrebi. Vo odredeni slu~ai na bolest ili iscrpenost mo`ebi }e bide najdobro da se upotrebuva malku meso, no treba da se povede mnogu gri`a toa da bide od zdravi `ivotni. Se postavuva mnogu seriozno pra{awe dali vo dene{niot svet e voop{to bezbedno da se jade bilo kakva hrana od `ivotinsko poteklo. Podobro e nikoga{ da ne se jade meso otkolku da se upotrebuva meso od `ivotni koi ne se zdravi. Koga ne sum mo`ela da ja snabdam hranata koja mi e potrebna, ponekoga{ sum jadela malku meso; no s# pove}e i pove}e se pla{am od nego. (1890) C.T.B.H. 117, 118

[Elena Vajt nekoga{ bila prisilena da jade malku meso – Dodatok I:10] 700. Nekoi iskreno mislat deka soodvetnata ishrana se sostoi glavno od ka{i. Jadeweto

mnogu ka{i nema da vi obezbedi zdravi organi za varewe; bidej}i ka{ite se premnogu te~ni. Zavzemete se za jadewe ovo{je, zelen~uk i leb. Mesnata ishrana ne e najzdravata ishrana, no sepak ne zavzemam stav deka mesoto treba site da go otfrlat. Onie koi imaat vospalenie na digestivnite organi mo`at ~esto da upotrebuvaat meso, koga nema da mo`at da jadat ovo{je, zelen~uk ili ka{a. Dokolku sakame da se odr`ime vo najdobro zdravje, }e odbegnuvame jadewe ovo{je i zelen~uk vo ist obrok. Dokolku `eludnikot e vospalen, toa }e predizvika nevolji, }e go zamagli umot koj nema da bide vo sostojba da izdr`i mentalni napregawa. Jadete ovo{je vo eden, a zelen~uk vo drug obrok...

Kola~ite, pudinzite i blagite prelivi }e gi naru{at organite za varewe; i zo{to da gi doveduvame vo isku{enie onie okolu masata so postavuvawe vakvi jadewa pred niv? Kolku pove}e meso se koristi vo ishranata na nastavnicite i u~enicite, tolku pomalku mozokot }e bide priem~iv za duhovnite ne{ta. Se zajaknuvaat `ivotinskite nagoni, a se zamagluva finata ~uvstvitelnost na umot. Vrednoto u~ewe ne e glavnata pri~ina za iscrpuvawe na mentalnite sili. Glavnata pri~ina za toa e nesoodvetnata ishrana, neredovnite obroci i nedostigot na fizi~kite ve`bi. Neredovnoto jadewe i spiewe gi potkopuvaat mentalnite sili. Y.I., May 31, 1894

[Vo na{ite institucii vo 1884 godina ne bilo podgotveno mesoto celosno da se otstrani, i pokraj toa {to toj ~ekor podocna }e se napravi - 720]

[Zdravoto meso e popo`elno od neograni~enata upotreba na mlekoto i {e}erot - 527, 533] [Lekarite mora da zboruvaat za odviknuvawe od mesoto, a ne da go zabranuvaat - 434, 438] [Nepromislenoto ostavawe na mesnata hrana od onie koi umiraat od tuberkuloza - 435] [Mesnata hrana ne smee da se osudi, dokolku nema odgovara~ka bezmesna hrana kako zamena - 796] [Mesnata hrana ne e vistinska hrana za Bo`jiot narod vo zemjite vo koi vo izobilstvo ima ovo{je,

`itarki i zrnesti plodovi – 719] [Mesoto servirano na pacientite vo nivnite sobi vo sanatoriumite - 437] Ishranata bez meso e soodvetnaIshranata bez meso e soodvetnaIshranata bez meso e soodvetnaIshranata bez meso e soodvetna 701. Mesoto ne e su{testveno za zdravjeto ili silata. Vo sprotivno, toa bi zna~elo deka

Bog zgre{il so hranata {to ja odbral za Adam i Eva pred pa|aweto vo grev. Site hranlivi sostojki mo`eme da gi najdeme vo ovo{jeto, zelen~ukot i `itarkite. R. & H., May 8, 1883

702. Pogre{no e da se misli deka silata na na{ite muskuli zavisi od `ivotinska hrana.

Potrebite na organizmot mo`at da bidat podobro zadovoleni i }e mo`eme da u`ivame vo podobro zdravje dokolku ne ja upotrebuvame istata. @itarkite, zaedno so ovo{jeto, zrnestite plodovi i zelen~ukot gi sodr`at site potrebni hranlivi elementi za sozdavawe na dobra krv. Ovie sostojki nema da mo`eme da gi zadovolime nitu tolku dobro nitu tolku potpolno so upotreba na `ivotinska ishrana. Koga mesoto bi bilo su{testveno za na{eto zdravje i silata,

toga{ hranata od `ivotinsko poteklo bi bila vklu~ena vo ishranata koja mu bila nazna~ena na ~ovekot vo po~etokot (1905) MH 316

Zo{to da jademe hrana od vtora raka?Zo{to da jademe hrana od vtora raka?Zo{to da jademe hrana od vtora raka?Zo{to da jademe hrana od vtora raka? 703. @ivotnite se hranat so zelen~uk i `itarki. Mora li zelen~ukot da stane sostaven

del na `ivotinskiot organizam pred da go upotrebime? Treba li da go vnesuvame na{iot zelen~uk taka {to }e jademe meso od mrtvi su{testva? Bog za Na{ite praroditeli obezbedil plodovi vo nivnata prirodna sostojba. Toj mu dal na Adam da upravuva so gradinata i da se gri`i za nea so zborovite: “Toa da vi bide za hrana” (Bitie 1:29). Nitu edno `ivotno ne trebalo da ubiva drugi `ivotni za da se prehrani. Letter 72, 1896

704. Onie koi jadat meso, vsu{nost samo jadat `itarki i zelen~uk od vtora raka; bidej}i

`ivotnite od niv gi dobivaat sostojkite poradi koi rastat. @ivotot koj bil vo `itarkite i zelen~ukot pominuva vo onoj koj gi jade. Nie go primame jadej}i go mesoto na `ivotnite. Kolku e podobro da toa go dobivame direktno, taka {to }e ja jademe hranata koja Bog ja namenil za nas! (1905) MH 313

Mesoto e tipi~no stimulativno Mesoto e tipi~no stimulativno Mesoto e tipi~no stimulativno Mesoto e tipi~no stimulativno sredstvosredstvosredstvosredstvo 705. Koga }e se prestane so upotrebata na mesoto, ~esto doa|a do ~uvstvo na slabost, na

nedostig na `ivost. Mnozina go koristat toa kako dokaz deka mesoto e neophodno; no toa e zatoa {to ovoj vid hrana e stimulativen, zatoa {to ja pravi krvta treskavi~na i gi nadraznuva nervite i poradi toa tolku im nedostasuva. Nekoi }e otkrijat deka da se prestane so jadeweto meso e isto tolku te{ko kako {to za alkoholi~arot e te{ko da se otka`e od pieweto; No na takvite }e im bide podobro da ja napravat promenata. (1905) MH 316

[Za kontekst vidi 61]

706. Mesoto e isto taka {tetno. Negoviot priroden stimulativen efekt bi trebal da bide dovolna pri~ina za negovo ostavawe; a re~isi univerzalno lo{ata zdravstvena sostojba na `ivotnite u{te pove}e ja doveduva vo pra{awe negovata upotreba. Toa te`nee da gi nadraznuva nervite i da gi zasili strastite, na toj na~in naru{uvaj}i go na{iot vnatre{en balans vo polza na niskite nagoni. (1903) ED 203

707. Na nekoj na~in me iznenadi va{iot argument za toa kako mesoto ve odr`uva silen,

bidej}i, dokolku se izzeme{ sebesi, razumot }e ti ka`e deka mesnata ishrana nema tolku preimstva kolku {to ti tvrdi{. Ti samiot znae{ {to treba da mu se odgovori na pu{a~ot koga, za da ja opravda upotrebata na tutunot, gi istaknuva negovite prednosti! Istoto go pravi{ i ti za opravduvawe na mesnata ishrana.

Slabosta {to ja ~uvstvuva{ poradi ostavaweto na mesoto e eden od najsilnite argumenti {to mo`am da ti gi poso~am zo{to treba da prestane{ da jade{ meso. Onie koi jadat meso po jadeweto na ovaa hrana se ~uvstvuvaat stimulirani i pretpostavuvaat deka stanale posilni. Otkako nekoj }e go ostavi mesoto, mo`e izvesno vreme da ~uvstvuva odredena slabost, no koga oragnizmot }e bide is~isten od posledicite na vakvata ishrana, toj ve}e nema da ~uvstvuva slabost, i }e prestane da go posakuva ona za koe tvrdel deka e su{testveno za negovata sila.

Letter 73a, 1896 [Elena Vajt ~uvstvuvala slabost koga jadela mnogu meso – Dodatok I:4, 5, 10] [Borbata na Elena Vajt pri ostavaweto na mesnata ishrana – Dodatok I:4, 5] Pogri`ete se za zamenaPogri`ete se za zamenaPogri`ete se za zamenaPogri`ete se za zamena 708. Koga }e go ostavite mesoto, negovoto mesto treba da bide popolneto so mno{tvo

`itarki, zrnesti plodovi, zelen~uk i ovo{je koi }e bidat i hranlivi i vkusni. Ova e osobeno va`no za onie koi se slabi i obremeneti so postojana rabota. Vo nekoi zemji, vo koi vladee siroma{tija, mesoto e najeftina hrana. Pod vakvi okolnosti e mnegu te{ko da se napravi promena; no ne i nevozmo`no. Sepak, treba da ja imame predvid sostojbata na lu|eto, kako i

silata na celo`ivotnata navika, i da vnimavame da ne bez pri~ina go zabrzame sproveduvaweto duri i na dobrite idei. Nikoj ne smee da bide ohrabruvan da ja napravi promenata naedna{. Mestoto na mesoto treba da bide zameneto so zdrava hrana koja nema da bide skapa. Tuka mnogu zavisi od gotva~kata. So gri`a i ume{nost mo`at da se napravat jadewa koi }e bidat ne samo zdravi tuku i vkusni i koi, vo golema merka, }e ja zamenat mesnata ishrana.

Vo sekoj slu~aj, podu~uvajte ja sovesta, zasiluvajte ja voljata, pogri`ete se za dobra, zdrava hrana i }e se podgotvite za promenata, a potrebata od meso naskoro }e is~ezne.

(1905) MH 316, 317

709. Dobroto gotvewe e najva`no dostignuvawe. Osobeno onamu kade {to mesoto ne e

glavna sostojka na ishranata e mnogu va`no dobroto gotvewe. Mora da se podgotvi ne{to {to }e go zazeme mestoto na mesoto, a ovie zameni moraat da idat dobro zgotveni, za da nemame `elba za meso. Letter 60a, 1896

[Napravete promeni razumno – 320, 380] [Potrebna e soodvetna ishrana pri ostavaweto na mesoto - 320] [Bog }e dade mudrost vo podgotvuvawe na zdrava hrana koja }e go zameni mesoto – 376, 400, 401, 404] [Ishranata sostavena od ovo{je, `itarki, zrnesti plodovi i zelen~uk treba da bidat zamena za

mesoto – 472, 483, 484, 513] NelogNelogNelogNelogi~ni izgovorii~ni izgovorii~ni izgovorii~ni izgovori 710. Koga Satanata }e zavladee so umot, kolku brgu izbleduvaat i ostanuvaat bez sila

upatstvata {to Gospod tolku milozlivo ni gi dal! Kolku mnogu izmisleni pri~ini i nepostoe~ki neophodnosti, za da se odr`at na pogre{niot pat, da ja otturnat svetlinata i da ja pogazat pod svoite noze! Jas zboruvam so sigurnost. Najgolemata zamerka na zdravstvenata reforma e toa {to lu|eto ne `iveat spored nea; a sepak imaat smelost da ka`at deka ne bi mo`ele da `iveat spored zdravstvenata reforma i da si ja za~uvaat silata.

Vo sekoj takov slu~aj uspeavme da najdeme dobra pri~ina zo{to ovie lu|e ne bi mo`ele da `iveat spored principite na zdravstvenata reforma. Tie nikoga{ ne `iveele spored niv, nitu pak pravilno gi sledele, pa zatoa i ne mo`at da imaat polza od nea. Nekoi zapadnale vo gre{kata deka, otkako }e go ostavat mesoto, ne moraat da go zamenat negovoto mesto so najdobroto ovo{je i zelen~uk, podgotven na najpriroden na~in, bez masnotii i za~ini. Koga samo ve{to bi go aran`irale izobilstvoto so koe Bog gi opkru`il, roditelite i decata so ~ista sovest zaedno anga`irani vo rabotata, tie bi u`ivale vo ednostavna hrana i toga{ bi mo`ele razbirlivo da zboruvaat za zdravstvenata reforma. Onie koi ne bile preobrateni za zdravstvenata reforma i nikoga{ celosno ne ja prifatile, ne mo`at da sudat za nejzinite pridobivki. Onie koi povremeno otstapuvaat za da mu udovolat na vkusot jadej}i mrsna misirka ili drugo meso, gi izopa~uvaat svoite apetiti i ne mo`at da gi osuduvaat pridobivkite na sistemot na zdravstvenata reforma. Niv gi kontrolira nivniot vkus, a ne principite. (1870) 2T 486, 487

Iskreni povici na reformaIskreni povici na reformaIskreni povici na reformaIskreni povici na reforma 711. Mnogu roditeli se odnesuvaat kako da go zagubile razumot. Tie se vo sostojba na

letargija, paralizirani so popu{taweto na izopa~eniot apetit i osnovnite strasti. Na{ite propovednici, koi ja znaat vistinata, treba da gi izdignat lu|eto od nivnata odzemenost i da gi navedat da gi otfrlat onie ne{ta koi pobuduvaat `elba za meso. Ako tie propu{taat da se reformiraat, }e ja zagubat duhovnata mo}, i }e stanat s# pove}e uni`eni od gre{noto popu{tawe. Navikite koi mu se odvratni na nebesniot univerzum, navikite koi go uni`uvaat ~ove~koto su{testvo pove}e i od yverovite, se praktikuvaat vo mnogu domovi. Site {to ja znaat vistinata treba da ka`at: “Begaj od telesnite `elbi koi vojuvaat na du{ata”.

Nitu eden od na{ite propovednici da ne postavuva lo{ primer jadej}i meso. Tie i nivnite semejstva treba da `iveat spored svetlinata na zdravstvenata reforma. Na{ite propovednici ne treba da ja animaliziraat sopstvenata priroda i prirodata na svoite deca. Decata ~ii `elbi ne se pod kontrola, doa|aat vo isku{enie da im popu{taat ne samo na voobi~aenite naviki na izbuvlivost, tuku i da im dadat sloboda na poniskite strasti i da ne gi po~ituvaat ~istotata i doblesta. Niv gi vodi Satanata koj saka da gi korumpira ne samo nivnite

tela, tuku i da im gi do{epnat svoite lo{i ubeduvawa i na drugite. Dokolku roditelite se zaslepeni od grevot, tie ~esto nema da uspeat da gi zabele`at ovie ne{ta.

Na roditelite koi `iveat vo gradovite, Gospod im ispra}a predupreduva~ki povik: “Soberete gi va{ite deca vo va{ite domovi; oddale~ete gi od onie koi ne gi po~ituvaat Bo`jite zapovedi, koi podu~uvaat i praktikuvaat zlo. Izlezete od gradovite {to e mo`no pobrgu.”

Roditelite mo`at da obezbedat mali domovi vo selata, so zemja za obrabotuvawe, kade mo`at da imaat ovo{tarnici i da odgleduvaat zelen~uk i mali ovo{ki koi }e go zamenat mesoto, koe tolku ja zagaduva krvta na `ivotot {to te~e niz venite. MS 133, 1902

Postot i molitvata ni davaat silaPostot i molitvata ni davaat silaPostot i molitvata ni davaat silaPostot i molitvata ni davaat sila da se sprda se sprda se sprda se sprotivstavimeotivstavimeotivstavimeotivstavime 712. Dokolku kopneeme po meso od mrtvi `ivotni, neophodno e da postime i da se molime

na Boga da ni ja dade Svojata milost da mu se sprotivstavime na kopne`ot po meso koj vojuva protiv du{ata. Letter 73, 1896

[Postot e blagotvoren pri zamenata na mesnata i bogatata hrana – 312]

Koga molitvata za isceluvawe e nedoslednaKoga molitvata za isceluvawe e nedoslednaKoga molitvata za isceluvawe e nedoslednaKoga molitvata za isceluvawe e nedosledna 713. Me|u Adventistite na sedmiot den ima takvi koi nema da ja sledat svetlinata

dadena po ova pra{awe. Mesoto e del od nivnata ishrana. Se razboluvaat. Bolni i vo maki poradi svojot pogre{en pat, tie baraat Bo`jite slugi da se molat za niv. No kako mo`e Bog da raboti vo nivna polza, koga tie ne sakaat da ja ispolnuvaat Negovata volja, koga odbivaat da gi sledat Negovite upatstva vo vrska so zdravstvenata reforma?

Svetlinata za zdravstvenata reforma ve}e trieset godini doa|a kaj Bo`jiot narod, no mnozina od nea napravile tema za potsmev. Tie prodol`ile da upotrebuvaat ~aj, kafe, za~ini i meso. Nivnite tela se polni so bolest. Kako mo`eme nie, pra{uvam jas, da Mu gi pretstavime vakvite lu|e na Gospoda za izlekuvawe? Letter 200, 1903

714. Toplite biskviti i mesoto se vo potpolna nesoglasnost so principite na

zdravstvenata reforma. Koga bi mu dozvolile na razumot da go zazeme mestoto na impulsot i qubovta kon popu{taweto na setilata, nie ne bi go probale mesoto od mrtvite `ivotni. {to e poodvratno za setiloto za miris od mirisot na prodavnici vo koi se ~uva meso za prodavawe? Mirisot na `ivoto meso e navredliv za site ~ii setila ne se uni`eni so neguvawe na neprirodni `elbi. Postoi li poneprijatna gletka za umot koj razmisluva od `ivotno zaklano za da bide izedeno? Dokolku ne se po~ituva svetlinata {to Bog ni ja dal vo vrska so zdravstvenata reforma, Toj nema da napravi ~udo da gi odr`i zdravi onie koi go sledat patot {to gi razboluva. (1884) E. from U.T., 2

Voda~i vo reformata Voda~i vo reformata Voda~i vo reformata Voda~i vo reformata 715. Iako za nas upotrebata na mesoto ne e test, iako nikogo ne prinuduvame da se otka`e

od nego, sepak na{a dol`nost e da barame nitu eden na{ propovednik vo oblastite da ne go sfa}a ova neseriozno, ili da se sprotivstavuva na porakata da se reformira po ova pra{awe. Dokolku, soo~eni so svetlinata {to Bog ni ja otkril vo vrska so posledicite od jadeweto meso po na{iot organizam, vie sepak prodol`ite da jadete meso, }e morate da se soo~ite so posledicite. No ne zazemajte stav pred lu|eto koj }e gi navede da mislat deka ne e neophodno da povikaat na reforma vo vrska so jadeweto meso; bidej}i Bog povikuva na reforma. Gospod ni ja dal zada~ata da ja objavuvame porakata za zdravstvena reforma, i dokolku ne mo`ete da istapite napred vo redovite na onie koi ja prenesuvaat ovaa poraka ne treba da go istaknuvate toa. Sprotivstavuvaj}i se na trudot na va{ite sorabotnici, koi podu~uvaat za zdravstvenata reforma, vie ste neupotreblivi i rabotite za pogre{nata strana. Letter 48, 1902

[Deloto na zdravstvenata reforma }e napreduva; vnimavajte da ne mu se sprotivstavuvate – 42]

716. Zarem nie, kako Bo`ji glasnici ne treba odlu~no da go ispovedame svedo{tvoto protiv popu{taweto na izopa~enite `elbi?... Bog obezbedil izobilstvo od ovo{je i zelen~uk, koe mo`e zdravo da se zgotvi i da se jade vo soodvetni koli~ini. Zo{to toga{, lu|eto

prodol`uvaat da go odbiraat mesoto? Mo`eme li da imame doverba vo propovednicite koi sednuvaat na trpezite na koi e poslu`eno meso i jadat so drugite?...

“Dr`ete gi dobro zapovedite na Gospod va{iot Bog. Sekoj koj gi prestapuva zdravstvenite zakoni, sekako }e bide poseten od Bo`joto nezadovolstvo. O, kolku mnogu Svet Duh bi mo`ele da imame od den vo den, koga bi `iveele promisleno, otka`uvaj}i se od na{eto Jas i praktikuvaj}i gi doblestite na Hristoviot karakter. Pacific Union Recorder, October 9, 1902

717. Na{ite propovednici i literalni evangelisti treba da zastanat pod znameto na

strogata umerenost. Nikoga{ ne sramete se da ka`ete: “Ne, blagodaram, jas ne jadam meso. Sovesta ne mi dozvoluva da jadam meso od mrtvi `ivotni” Dokolku vi bide ponuden ~aj, odbijte go iznesuvaj}i gi pri~inite zo{to go pravite toa. Objasnete deka e {teten i, iako odredeno vreme stimulativen, drazbata nabrgu is~eznuva, a po nea doa|a soodveten pad na raspolo`enieto. MS 113, 1901

718. Vo vrska so mesoto, site mo`eme da ka`eme: ostavete go! I site treba da ispovedame

jasno svedo{tvo protiv ~ajot i kafeto, so toa {to nikoga{ nema da gi upotrebuvame. Tie se narkotici, {tetni kako za mozokot taka i za drugite organi vo teloto. S# u{te ne e dojdeno vremeto koga mo`am da ka`am deka upotrebata na mlekoto i jajcata treba da bide celosno prekinata. Mlekoto i jajcata ne treba da se stavaat vo ist rang so mesoto. Kaj nekoi bolesti, upotrebata na jajca e mnogu blagotvorna.

^lenovite na na{ite crkvi treba da & se sprotivstavat na sekoja sebi~na `elba. Sekoja para potro{ena za ~aj, kafe i meso e polo{a otkolku zagubena; bidej}i ovie produkti go onevozmo`uvaat najdobriot razvoj na fizi~kite, mentalnite i duhovnite sili. Letter 135, 1902

[Mesnata hrana ne bila servirana vo domot na Vajtovi nitu bila koristena od strana na Elena Vajt – Dodatok I:4, 5, 8, 10, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 23]

[Mesnata hrana bila proterana od trpezata na Elena Vajt – Dodatok I:12, 13]

Sodr`inaSodr`inaSodr`inaSodr`ina 719. Koga bi mo`ele da imame polza od popu{taweto na `elbata za meso, jas ne bi vi go

upatila ovoj povik; no znam deka ne mo`eme. Mesoto e {tetno za fizi~koto zdravje i nie treba da nau~ime da `iveeme bez nego. Onie koi se nao|aat vo sosotjba kade mo`at da dobijat vegetarijanska hrana, no koi odbiraat da gi sledat sopstvenite prioriteti, jadej}i i piej}i spored svoite `elbi, postepeno }e stanat nezainteresirani za Bo`jite upatstva vo vrska so drugite fazi od dene{nata vistina i }e zagubat osetot za vistinata, Tie sigurno }e go `neat ona {to go poseale.

Poka`ano mi e deka u~enicite vo na{ite u~ili{ta ne treba da se poslu`uvaat so meso, ili so gotveni jadewa za koi se znae deka ne se zdravi. Ni{to {to }e poslu`i za ohrabruvawe na `elbata za nadraznuva~ki sredstva ne treba da se iznese na trpezite. Gi povikuvam starite, mladite i sredove~nite: Ne im popu{tajte na `elbite za onie raboti za koi znaete deka se {tetni. Slu`ete Mu na Gospoda so `rtva.

Decata treba da imaat razumen udel vo ova delo. Site nie sme ~lenovi na Bo`joto semejstvo, i Bog saka Negovite deca, i mladite i starite, da bidat odlu~ni vo nepopu{taweto na apetitot, {tedej}i sredstva potrebni za izgradba na crkvi i izdr`uvawe na misionerite.

Poka`ano mi e da im prenesam na roditelite: Postavete se sebesi, so du{a i duh, na Bo`jata strana po ova pra{awe. Sekoga{ treba da imame na um deka vo ovie denovi na isku{enija nie sme na sud pred Gospoda. Zarem nema da prestanete da si popu{tate i da si na{tetuvate? Uverlivite zborovi ne zna~at ni{to; va{eto odnesuvawe i samootka`uvawe treba da svedo~at deka }e im bidete poslu{ni na barawata koi Bog gi postavuva pred Svojot poseben narod. Potoa, donesete go ona {to ste go za{tedile samootka`uvaj}i se, i taka }e mo`e da prodol`i Bojoto delo.

Mnozina mislat deka nema da mo`at da `iveat bez mesna hrana; no koga tie bi se postavile na Bo`jata strana, odlu~ni vo namerata da ~ekorat pod Negovoto vodstvo, }e gi primat istata sila i mudost kako Daniel i negovite sodru`nici. }e otkrijat deka Bog }e im dade zdrav

razum. Mnozina }e se iznenadat koga }e vidat kolku mnogu mo`e da se za{tedi za Bo`joto delo so samootka`uvawe. Malite za{tedi napraveni so `rtva }e pridonesat pove}e za izgraduvawe na Bo`joto delo otkolku pogolemite darovi koi ne doa|aat od samootka`uvaweto.

Adventistite na sedmiot den ja nosat vistinata za ova vreme. Pred pove}e od ~etirieset godini Bog ni dal posebna svetlina za zdravstvenata reforma, no kako nie ja sledime taa svetlina? Kolkumina odbile da `iveat vo soglasnost so Bo`jite soveti! Nie kako narod treba da napreduvame proporcionalno so svetlinata {to sme ja primile. Na{a dol`nost e da gi razbereme i po~ituvame principite na zdravstvenata reforma. {to se odnesuva do umerenosta, tuka treba da bideme pred site drugi lu|e; a sepak me|u nas ima dobro pou~eni ~lenovi na crkvata, pa duri i propovednici na Evangelieto, koi malku ja vrednuvaat svetlinata {to Bog ni ja dal za ovaa tema. Tie se hranat kako {to sakaat i rabotat kako {to sakaat...

Nie ne ozna~uvame nikakov odreden pat koj treba da se sledi vo ishranata; no velime deka vo zemjite vo koi ima ovo{je, `itarki i izobilstvo od zrnesti plodovi, mesnata hrana ne e vistinskata hrana za Bo`jiot narod. Poka`ano mi e deka mesnata hrana ima tendencija da ja animalizira prirodata, da im gi odzeme na ma`ite i `enite onaa qubov i so~uvstvo koi treba da gi ~uvstvuvaat za sekogo i da im dozvoli na poniskite strasti da gi kontroliraat povisokite sili na organizmot. Dokolku jadeweto meso nekoga{ bilo zdravo, sega ve}e ne e. Karcinomite, tumorite i belodrobnite zaboluvawa se vo golema merka predizvikani od jadeweto meso.

Jadeweto mesna hrana ne treba da stane preduslov za primawe vo crkvata, no treba da go imame predvid vliijanieto na, takanare~enite vernici koi jadat meso, vrz ostanatite bra}a i sestri. Zarem kako Bo`ji glasnici ne treba da mu objavime na narodot: “jadete li, piete li, ili ne{to drugo pravite, seto toa pravete go za slava Bo`ja” (1.Kor.10:31). Zarem ne treba da ispovedame odlu~no svedo{tvo protiv popu{taweto na izopa~eniot apetit? Zarem nekoj od propovednicite na Evangelieto, koja ja objavuva najsve~enata vistina {to nekoga{ im bila dadena na smrtnicite }e postavi primer so toa {to }e se vrati kaj kazanite so meso vo Egipet? Zarem onie koi se izdr`uvaat so desetokot od riznicite }e si dozvolat sebesi samopopu{taweto da ja zatrue `ivotodavnata krv {to te~e niz nivnite veni? Dali }e ja potcenat svetlinata i predupreduvawata koi {to Bog im gi dal? Kon telesnoto zdravje treba da se odnesuvame kako kon klu~en faktor za rastewe vo milosta i za dobivawe na uramnote`eno odnesuvawe. Dokolku ne se gri`ime za `eludnikot kako {to treba, toga{ nema da mo`eme da izgradime pravilen, moralen karakter. Mozokot i nervite se povrzani so `eludnikot. Pogre{noto jadewe i piewe rezultira so pogre{no razmisluvawe i odnesuvawe.

Sega site se ispituvaat i doka`uvaat. Nie sme krsteni vo Hrista i dokolku go odigrame svojot del taka {to }e se oddelime od s# {to bi mo`elo da n# povle~e nadolu i da napravi od nas ne{to {to ne treba da bideme, toga{ }e ni bide dadena sila da rasteme vo Hrista, Koj e na{ata `iva glava i }e go vidime Bo`joto spasenie. (1909) 9T 156-160

Progresivna reforma vo ishranata Progresivna reforma vo ishranata Progresivna reforma vo ishranata Progresivna reforma vo ishranata [Zabele{ka: Istoriski podatok e deka zdravstvenite institucii na Adventistite na sedmiot

den vo svoite po~etoci na pacientite i personalot im poslu`uvale meso vo pogolemi ili pomali koli~ini. Reformata vo ovoj del od zdravoto `iveewe bila progresivna. Vo postarite institucii, po dolga borba, mesoto bilo kone~no otstraneto od site trpezi. Vo slu~ajot na sanatoriumot vo Batl Krik ovoj ~ekor bil napraven vo 1898, glavno kako psledica na sovetot od peroto na sestra Vajt koj mo`ete da go pro~itate vo ovaa glava (722). Vo sanatoriumot Sv. Elena promenata se slu~ila vo 1903. Do toa vreme znaeweto po pra{aweto na bezmesnata ishrana bilo {iroko ra{ireno, i mesoto bilo isfrleno od ishranata na gostite so pomalku te{kotii otkolku koga toa bi bilo napraveno porano. Na radost na upravnicite na postarite institucii, vo novite koi se otvorale nekade vo toa vreme, na pacientite ne im bila davana mesna hrana.

Sovetot vo vrska so mesoto ne e celosen bez slikata za borbata za negovo neupotrebuvawe vo na{ite institucii koja mo`e da se sogleda od nekolku prepiski na sestra Vajt, i upatstvata vo koi se povikuvalo na progresivna reforma na ishranata. Mnogu e va`no ~itatelot da gi ima predvid ovie fakti kako i vremeto vo koe bile napi{ani nekolku citati dodeka ja prou~uva ovaa etapa od pra{aweto za mesoto. – Kompilatorite.]

Povici za bezmesna ishrana vo na{ite Povici za bezmesna ishrana vo na{ite Povici za bezmesna ishrana vo na{ite Povici za bezmesna ishrana vo na{ite ranranranrani zdravstveni institucii (1884)i zdravstveni institucii (1884)i zdravstveni institucii (1884)i zdravstveni institucii (1884)

720. Utrovo se razbudiv vo ~etiri ~asot za da vi napi{am nekolku reda. Vo posledno

vreme mnogu razmisluvav za toa kako institucijata so koja {to vie rakovodite da bide onakva kakva {to Bog bi sakal i imam da vi predlo`am nekolku misli.

Nie sme zdravstveni reformatori, koi se stremat da se vratat, kolku e toa mo`no, na Bo`jiot prvi~en plan na umerenosta. Umerenosta ne se sostoi samo od vozdr`uvawe od otrovnniot alkohol i tutunot; taa odi podaleku od toa. Taa mora da upravuva so ona {to go jademe.

Site vie ste zapoznaeni so svetlinata za zdravstvenata reforma. No koga jas go posetiv odmorali{teto, zabele`av deka mo{ne jasno otstapuvawe od zdravstvenata reforma po pr{aweto na jadeweto meso i uverena sum deka toa mora da se smeni, i toa vedna{. Va{ata ishrana e sostavena glavno od meso. Bog ne vodi vo taa nasoka; neprijatelot se trudi da go postavi pra{aweto na hranata na pogre{ni temeli naveduvaj}i gi lu|eto zadol`eni za na{ite instiucii da ja prilagodat hranata na `lebite na pacientite.

Koga Bog gi izvel decata na Izrailot od Egipet, Negova namera bila da gi naseli vo Hanan kako ~ist, zdrav i sre}en narod. Da go prou~uvame Bo`jiot plan za da vidime kako toa bilo postignato. Toj ja ograni~uil nivnata ishrana. Vo golema merka im ja odzemal mesnata hrana. No tie mrmorele po kazanite so meso od Egipet, pa Bog im dal meso, a so nego i neizbe`nite posledici od nego.

Zdravstvenoto odmorali{te e vospostaveno so golemi tro{oci za lekuvawe bolesti bez medikamenti. Toa bi trebalo da se upravuva spored higienskite principi. Medikamentite bi trebale {to pobrgu da bidat namaleni i kone~no, sosema isfrleni. Treba da se educiraat lu|eto za soodvetnata ishrana, oblekuvawe i rekreacija. Ne treba da se educira samo na{iot narod, tuku i onie koi ne ja primile svetlinata za zdravstvenata reforma treba da bidat pou~eni kako da `iveat zdravo, vo soglasnost so Bo`jite pravila. No dokolku samite nemame visoki standardi po toa pra{awe, zo{to da pravime tolku golem tro{ok za da otvorime zdravstvena institucija? Kade e reformata?

Ne mo`am da se soglasam deka se dvi`ime spored Bo`jite uredbi. Na{iot red na ne{tata treba da bide poinakov, ili da se otka`eme od imeto Zdravstveno odmorali{te; za{to toa e sosem nesoodvetno. Gospod mi poka`al deka Zdravstveniot institut ne smee da bide formiran taka {to }e gi zadovoli `elbite ili ideite na bilo kogo. Svesna sum deka opravdanieto za jadeweto meso koe se dozvoluva vo institucijata se traga~ite po zadovolstvo koi doa|aat kaj vas i ne se zadovoluvaat so nikakva druga ishrana. Toga{, pu{tete gi da odat onamu kade {to }e mo`at da ja dobijat hranata {to ja sakaat. Koga institucijata ne mo`e da bide vodena, duri i za gostite, spored vistinskite principi, toga{ neka taa go otfrli imeto {to go prisvoila. No izgovorot koj uporno se istaknuva{e ne postoi, bidej}i nadvore{nite posetiteli se mo{ne malkubrojni.

So postojanoto jadewe meso, na teloto neizbe`no mu se nanesuva {teta. Za toa nema drug izgovor osven niskite, izopa~eni `elbi. Mo`ebi }e pra{ate, dali sosem bi prekinale so jadeweto meso? Mojot odgovor e deka na krajot }e dojde do toa, no deka s# u{te ne sme podgotveni za toj ~ekor. Na jadeweto meso kone~no }e mu dojde krajot. Mesoto od `ivotnite ve}e nema da pretstavuva del od na{ata ishrana, a nie so gadewe }e gledame kon mesarnicite...

Nie sme izgradeni od ona {to go jademe. Treba li da gi zasiluvame `ivotinskite strasti so toa {to }e jademe `ivotinska hrana? Namesto da go pou~uvame setiloto za vkus da u`iva vo ovaa gurmanska hrana, krajno vreme e da se pou~ime sebesi da `iveeme od `itarki, ovo{je i zelen~uk. Toa e zada~a na site koi se povrzani so na{ite institucii. Koristete s# pomalku i pomalku meso, dodeka sosem ne go isfrlite. Koga mesoto }e bide isfrleno, koga setiloto za vkus nema da bide naviknato na nego, koga }e se ohrabruva `elbata za ovo{je i zelen~uk, naskoro }e bide onaka kako {to Bog odredil deka treba da bide. Negoviot narod nema da upotrebuva meso.

Koga mesoto ve}e nema da se upotrebuva kako do sega, }e nau~ite poispraven na~in na gotvewe i }e mo`ete da go zamenite mestoto na mesoto so ne{to drugo. Mnogu zdravi obroci mo`at da se podgotvat bez masnotii i meso od mrtvi `ivotni. Bez mesoto mo`at da se podgotvat {irok spektar ednostavni obroci, koi }e bidat sovr{eno zdravi i hranlivi. Zdravite lu|e moraat da jadat mnogu zelen~uk, ovo{je i `itarki. Povremeno mo`e da im se dade malku meso na lu|eto od nadvor koi taka go naviknale svojot vkus {to mislat deka dokolku nemaat meso nema da

mo`at da ja za~uvaat silata. No tie }e imaat pogolema izdr`livost ako se vozdr`uvaat od mesoto otkolku ako `iveat glavno od nego.

Osnovnata pre~ka za lekarite i pomo{nicite vo Zdravstvenoto odmorali{te poradi koja ne se otka`uvaat od mesnata ishrana e taa {to tie sakaat meso i tvrdat deka moraat da go dobijat. Zatoa i samite ja ohrabruvaat negovata upotreba. No Bog ne saka onie koi do{le vo Zdravstvenoto odmorali{te da bidat pou~eni da `iveat na mesna ishrana. So razgovori i primer vospituvajte gi vo druga nasoka. Toa }e bara golema ume{nost vo prigotvuvaweto na zdrava hrana. }e bara pove}e rabota, no sepak, mora postepeno da se napravi. Upotrebuvajte pomalku meso. Onie koi gotvat i onie koi ja nosat odgovornosta treba da go naviknat sopstveniot vkus na hrana koja e soglasna so zdravstvenite zakoni.

Nie pretpo~itame da se vratime vo Egipet namesto da pojdeme vo Hanan. Zarem ne bi trebalo da go smenime redot na ne{tata? Zar ne bi trebalo da imame ~ista, zdrava hrana na na{ite trpezi? Zar ne bi trebalo da zavr{ime so toplite biskviti koi samo pridonesuvaat za lo{oto varewe? Onie koi gi podigaat standardite kolku {to mo`at poblisku do Bo`jite uredbi, vo soglasnost so svetlinata {to Bog im ja dal preku Svojata re~ i Svedo{tvata na Negoviot Duh, nema da go smenat pravecot vo koj dejstvuvaat za da gi zadovolat `elbite na svoite prijateli ili rodnini, bez ogled dali se raboti za eden, dvajca ili mnozinstvo takvi koi `iveat vo sprotivnost so Bo`jite mudri soveti. Dokolku vo ovie ne{ta se rakovodime spored principite, dokolku gi odr`uvame strogite pravila na ishranata, dokolku kako Hristijani go naviknuvame na{iot vkus vo soglasnost so Bo`jiot plan, toga{ }e go imame vlijanieto {to Bog saka da go imame. Pra{aweto e: “Dali sakame da bideme vistinski zdravstveni reformatori?”

Mo{ne e va`no da se odbegnuva postojana ednoli~nost vo ishranata. Dokolku hranata e raznovidna i apetitot }e bide mnogu podobar. Bidete dosledni. Ne iznesuvajte pove}e vidovi hrana na trpezata vo eden obrok, bez raznovidnost vo sledniot. Nau~ete da bidete {tedlivi vo ishranata. Ostavete gi lu|eto da se `alat dokolku go sakaat toa. Neka nao|aat mani dokolku smetaat deka ne{to ne gi zadovoluva. Izraelcite postojano se `alele na Mojseja i na Boga. Va{a dol`nost e da gi odr`ite standardite na zdravstvenata reforma. So reguliraweto na ishranata mo`ete da postignete mnogu pove}e za bolnite lu|e otkolku so site kupki koi bi mo`ele da im gi napravite.

Istite pari koi sega gi tro{ite na meso, potro{ete gi za ovo{je. Poka`ete im go na lu|eto pravilniot na~in na `iveewe. Ako toa be{e u{te od po~etok napraveno vo institucijata ________, Gospod }e be{e zadovolen i }e go odobrel toj napor...

Vo podgotvuvaweto na hranata treba da se vlo`at vnimanie i ume{nost. Se nadevam deka doktorkata ________ }e ja ispolni ulogata koja & e nazna~ena, deka }e se sovetuva so gotva~ot, taka {to hranata iznesena na trpezite vo zdravstvenoto odmorali{te }e mo`e da bide vo soglasnost so zdravstenata reforma. Samo zatoa {to nekoj saka da mu ugoduva na sopstveniot apetit, toj nema pravo da tvrdi deka taka treba da se `ivee; ne smee poradi pravecot po koj trgnal da se stremi da ja oblikuva institucijata taka {to taa }e im soodvetstvuva na negoviot vkus i navikite. Onie koi ja nosat odgovornosta za institucijata treba ~esto vzaemno da se sovetuvaat. Tie treba da deluvaat vo sovr{ena harmonija.

Nemojte, ve molam, da doka`uvate deka jadeweto meso mo`e da bide vo red, zatoa {to ovoj ili onoj, koj mu robuva na apetitot, rekol deka ne mo`e da `ivee vo Zdravstvenoto odmorali{te bez meso. Odr`uvaweto na `ivotot so meso od mrtvi `ivotni e odvraten na~in na `ivot i, kako narod, nie treba da se borime za promena, za reforma, u~ej}i gi lu|eto deka postojat zdravi na~ini za prigotvuvawe na hranata koi }e im dadat pove}e sila i podobro }e go za~uvaat nivnoto zdravje otkolku mesoto.

Grevot na ova vreme e neumerenosta vo jadeweto i pieweto. Popu{taweto na apetitot e bogot koj mnozina go obo`uvaat. Onie koi se povrzani so Zdravstveniot institut treba da postavat dobar primer vo ovie ne{ta. Tie treba da `iveat razumno vo strav od Boga, i da ne bidat kontrolirani od izopa~en vkus. Treba da bidat vnimatelno zapoznaeni so principite na zdravstvenata reforma i pod sekakvi okolnosti da ostanat da stojat pod nejzinoto zname.

Se nadevam, doktore ________, deka s# pove}e i pove}e }e u~ite da gotvite zdravo. Obezbedete izoblistvo od dobra, zdrava hrana. Ne {tedete vo ovaa nasoka. Ograni~ete gi va{ite smetki za meso, no imajte mnogu dobro ovo{je i zelen~uk, i toga{ }e u`ivate gledaj}i go zdraviot apetit so koj site }e se poslu`uvaat od ona {to ste go prigotvile. Nikoga{ nemojte

dobrata, ~ista hrana koja se izela da ja smetate za zaguba. Taa gi izgraduva krvta i muskulite i dava sila za sekojdnevnite obvrski. Letter 4, 1884

[Gotveweto na mesna hrana da ne bide pou~uvano vo na{ite u~ili{ta – 817] [Lekarite koi jadat meso da ne se vrabotuvaat vo na{ite sanatoriumi – 433]

721. Mnogu razmisluvav za zdravstveniot institut vo ________. Mnogu misli pominuvaa niz mojot um i sakam da vi izrazam nekoi od niv.

Si ja privikuvav vo umot svetlinata {to Bog mi ja dal, a preku mene i vam, za zdravstvenata reforma. Dali vnimatelno i niz molitva baravte da ja razberete Bo`jata volja po ova pra{awe? Izgovorot be{e deka lu|eto od nadvor }e sakaat mesna ishrana, no duri i da im davate malku meso, jas znam deka so gri`livost i umeewe mo`at da se podgotvat jadewa so produkti koi vo golema merka }e go zamenat mesoto, a ovie lu|e mo`at za kuso vreme da bidat obu~eni da go ostavat mesoto od mrtvite `ivotni. No dokolku glavniot produkt vo ne~ija kujna e mesoto, toj sigurno }e go poddr`uva jadeweto meso a uni`eniot apetit }e nao|a sekakvi izgovori za vakviot na~in na ishrana.

Koga vidov kako se odvivaat rabotite, deka dokolku _______ nema meso za gotvewe, taa ne znae {to da zgotvi kako zamena i deka mesoto e klu~niot produkt vo ishranata, po~uvstvuvav deka tamu mora vedna{ da se napravi promena. Mo`ebi }e imate tuberkulozni pacienti koi }e pobaruvaat meso, no dajte im da go jadat vo nivnite sobi i ne go isku{uvajte ve}e izopa~eniot apetit na onie koi ne bi smeele da go jadat. .. Mo`ebi mislite deka ne bi mo`ele da rabotite bez meso. I jas nekoga{ mislev taka, no znam deka vo Bo`jiot prvi~en plan, mesoto od `ivotnite ne bilo vklu~eno vo ~ove~kata ishrana. Gnasniot, izopa~en vkus ja posakuva ovaa hrana... Potoa podatokot deka mesoto e glavno zaboleno bi trebalo da ne navede na seriozni napori za celosen prekin na negovata upotreba. Mojot sega{en stav e mesoto sosem da se isfrli. Za nekoi }e bide te{ko da go napravat toa, isto kako {to za pija~ot na rum e te{ko da se otka`e od svojata ~a{ka; no promenata }e im donese podobruvawe. Letter 2, 1884

Neposreden pristap kon problemotNeposreden pristap kon problemotNeposreden pristap kon problemotNeposreden pristap kon problemot 722. Sanatoriumot raboti dobro. [totuku dojdovme do spornoto pra{awe za mesoto.

Treba li onie koi do{le vo sanatoriumot da imaat meso na trpezite, pa postepeno da se pou~uvaat da go ostavat?... Pred mnogu godini mi be{e dadena svetlina deka ne treba da zavzememe odlu~en stav za isfrluvawe na celoto meso, zatoa {to vo nekoi slu~ai toa e podobro od desertite i obrocite sostaveni od slatki. Toa sigurno }e predizvika poremetuvawa. Dali raznovidnosta i me{aweto na mesoto, zelen~ukot, ovo{jeto, vinata, ~ajot, kafeto, slatkite i te{kite piti go uni{tuva `eludnikot i gi stava lu|eto vo pozicija vo koja stanuvaat invalidi so site nepo`elni posledici koi {to bolestite gi imaat vrz raspolo`enieto...

Go pretstavuvam zborot na Gospoda Boga Izraelov. Poradi prestapot, kletvata padnala na samata zemja i nad stokata i nad mesoto. ^ove~kite su{testva stradaat poradi posledicite od sopstvenata nasoka na deluvawe koja gi oddale~uva od Bo`jite zapovedi. I yverovite stradaat pod ovaa kletva.

Jadeweto meso ne treba da mu bide prepi{ano na nitu eden invalid, od nitu eden lekar koj gi razbira ovie raboti. Bolestite kaj stokata pravat od jadeweto meso opasna rabota. Kletvata Gospodova e nad zemjata, nad ~ovekot, nad yverovite, nad ribite vo moreto; i kako {to prestapuvaweto stanuva re~isi univerzalno, na kletvata }e & bide dozvoleno da stane tolku ra{irena i tolku dlaboka kolku {to e i prestapot. Bolestite se {irat preku upotrebata na mesoto. Zabolenoto meso na vakviot mrtov dobitok se prodava na pazarite, a sigurna posledica od toa se bolestite me|u lu|eto.

Gospod }e go dovede svojot narod vo sostojba vo koja toj nema da go dopre ili vkusi mesoto od mrtvite `ivotni. Zatoa, ovie ne{ta ne treba da bidat prepi{uvani od nitu eden lekar koj go ima znaeweto za vistinata za sega{noto vreme. Nema bezbednost vo jadeweto meso od mrtvite `ivotni, a za kuso vreme kravjoto mleko isto taka }e bide isklu~eno od ishranata na Bo`jiot narod koj gi dr`i zapovedite. Za kuso vreme nema da bide bezbedno da se upotrebuva ni{to {to doa|a od `ivotinskiot svet. Onie koi Go dr`at Boga za Negoviot zbor i im se pokoruvaat na Negovite zapovedi so celo srce, }e bidat blagosloveni. Toj }e bide nivniot {tit i za{tita. No ne mo`ete so Boga da postapuvate neseriozno. Neveruvaweto, neposlu{nosta, zastranuvaweto od

Bo`jata volja i patot }e go dovedat gre{nikot vo polo`ba vo koja Bog nema da mo`e da mu ja dade Svojata Bo`estvena milost...

Povtorno }e se navratam na pra{aweto za ishranata. Nie sega ne mo`eme da go pravime ona {to vo minatoto se osmeluvavme da go pravime vo odnos na jadeweto meso. Toa otsekoga{ bilo prokletstvo za ~ove~koto semejstvo, no osobeno stanalo takvo poradi kletvata {to Bog ja izrekol nad stokata poradi prestapite i grevot na ~ovekot. Bolestite me|u `ivotnite stanuvaat s# povoobi~aeni i sega za nas e edinstveno sigurno sosem da go otfrlime jadeweto meso. Denes se najzastapeni tokmu najte{kite zaboluvawa, pa posledna rabota koja eden osvedo~en lekar bi trebalo da ja napravi e da gi sovetuva pacientite da jadat meso. Tokmu poradi tolkavata zastapenost na mesoto vo ishranata na ovaa zemja ma`ite i `enite stanuvaat demoralizirani, nivnata krv e zagadena, a bolestite za~nati vo organizmot. Mnozina umiraat poradi jadeweto meso, a ne ja razbiraat pri~inata. Koga tie bi ja poznavale vistinata, taa bi im posvedo~ila deka jadeweto meso gi odvelo vo smrt. Ve}e samata pomisla da se hranime so mrtvo meso e odrvatna, no ima i ne{to pove}e od toa. Koga jademe meso nie zemame zaboleno mrtvo tkivo koe go see svoeto seme na rasipanost vo ~ove~kiot organizam.

Ti pi{uvam, brate moj, deka prepi{uvaweto meso ne treba ve}e da se prepi{uva vo na{iot sanatorium. Nema opravdanie za toa. Negovoto vlijanie i posledicite po ~ovekoviot um se krajno opasni. Da bideme zdravstveni reformatori vo sekoj smisol na zborot. Da stavime vo na{ite institucii na znaewe deka ve}e nema mesto za mesna trpeza, duri nitu za onie koi doa|aat od nadvor. Toga{ edukacijata {to ja davame za nejadeweto meso nema da bide samo na zborovi tuku i na delo. Pa {to ako se namali brojot na gostite. Principite }e imaat mnogu pogolema vrednost koga }e bidat razbrani, koga }e bide poznato deka `ivotot na nitu edno `ivo su{testvo ne treba da bide odzemen za da odr`i vo `ivot eden Hristijanin. Letter 59, 1898

Vtoro pismo za pristap kon problemotVtoro pismo za pristap kon problemotVtoro pismo za pristap kon problemotVtoro pismo za pristap kon problemot 723. Go primiv va{eto pismo, i }e vi objasnam najdobro {to mo`am vo vrska so mesoto.

Zborovite {to vie gi spomenavte bea vo pismoto do _______ i nekoi drugi vo vremeto koga sestra _______ be{e vo Zdravstvenoto odmorali{te [720]. Jas gi pronajdov ovie pisma. Nekoi od niv bea prepi{ani, a nekoi ne. Im rekov da go nazna~at datumot koga bile dadeni ovie izjavi. Vo toa vreme mesnata hrana se prepi{uva{e i mnogu se upotrebuva{e. Svetlinata koja mene mi be{e dadena be{e deka mesoto ne treba vedna{ da se prekine vo zdrava sostojba, no treba{e da se razgovara za upotrebata na bilo koe mrtvo meso; deka `itarkite, ovo{jeto i zelen~ukot, soodvetno prigotveni, se s# {to na na{iot organizam mu e potrebno za da se odr`i zdrav; no tie prvo moraa da poka`at deka nam ne ni e potrebno mesoto onamu kade {to ima ovo{je vo izobilstvo, kako vo Kalifornija. Me|utoa, vo Zdravstvenoto odmorali{te ne bea podgotveni da prevzemat odlu~ni ~ekori po tolkavata upotreba na meso kako {to be{e slu~ajot kaj niv. Za niv }e be{e neophodno prvo da go upotrebuvaat mesoto mnogu retko, za kone~no da prekinat so nego. Mora{e da ima samo edna trpeza koja }e se vika{e: “trpeza za pacientite koi jadat meso”. Na drugite trpezi treba{e da izostanuva ovoj artikal...

Jas najiskreno se trudev za celosno otfrlawe na mesoto, no na ova te{ko pra{awe mora da mu se pristapi temelno, nikako izbrzano onamu kade {to mesoto se upotrebuvalo po tri pati dnevno. Pacientite moraat da se educiraat od zdravstvena gledna to~ka.

Toa e s# na {to mo`am da se setam po toa pra{awe. Nam ni e dadena pogolema svetlina koja treba da ja razgledame. @ivotinskiot svet e zabolen, a stepenot na zabolennosta na ~ove~koto semejstvo koja e rezultat na jadeweto meso e te{ko da se odredi. Postojano vo dnevnite vesnici ~itame za pregleduvaweto na mesoto. Mesarnicite postojano se zatvoraat: mesoto koe se prodava e oceneto kako nepodobno za upotreba.

Pred mnogu godini dobiv svetlina deka jadeweto meso ne e dobro nitu za zdravjeto nitu za moralot. I mi deluva mnogu ~udno {to odnovo i odnovo povtorno se sretnuvam so pra{aweto za jadewe meso. Imav mnogu blizok i odlu~en razgovor so lekarite vo Zdravstveniot dom. Tie gi razgledaa bra}ata i sestrite i bratot i sestrata ________ se najdoa vo mnogu neprijatna polo`ba. Na pacientite im se prepi{uva{e meso... Dodeka bev na sostanok na Avstraliskata Unija vo Stanmore, vo sabotata se po~uvstvuvav povikana od Gospodoviot Duh, da progovoram za

slu~ajot na Zdravstveniot dom osnovan vo Samer Hil, koj se nao|a samo nekolku stanici podaleku od Stanmor.

Gi pretstaviv prednostite koi treba da se sogledaat od ovoj sanatorium. Poka`av deka mesoto nikoga{ ne trebalo da bide izneseno na trpezite kako del od hranata, deka `ivotot i zdravjeto na iljadnici se `rtvuvaat na oltarot na koj se nudi mrtvo meso za konsumacija. Nikoga{ ne sum upatila poiskren i poodlu~en povik. Rekov deka sme blagodarni {to tuka imame institucija vo koja mesoto od mrtvite `ivotni ne mu se prepi{uva na nitu eden pacient. Treba da se obznani deka nitu eden zalak meso ne bil iznesen na tamo{nite trpezi, nitu za lekarite, upravnicite i pomo{niot personal, nitu za pacientite. Rekov deka imame doverba vo na{ite lekari deka kon ova pra{awe }e se odnesuvaat od zdrava gledna to~ka; bidej}i na mrtvite tela sekoga{ treba da se gleda kako nesoodvetni za ishranata na Hristijanite.

Ne mu dadov na ovoj predmet pogolemo zna~ewe otkolku {to toj zaslu`uva. Rekov deka dokolku vo na{ite zdravstveni domovi se iznesuva meso od mrtvi `ivotni na trpezite, tie }e se soo~at so Bo`joto nezadovolstvo. Tie }e go oskvernat Bo`jiot hram i }e treba da im se upatat zborovite: “Koj }e go razori Bo`jiot hram, nego Bog }e go razori.” Bog mi dal svetlina deka Bo`joto prokletstvo e na Zemjata, na moreto, na dobitokot, na `ivotnite. Naskoro nema da bide bezbedno da se ~uvaat stada. Zemjata propa|a pod Bo`joto prokletstvo. Letter 84, 1898

Ostanuvame verni na na{ite Ostanuvame verni na na{ite Ostanuvame verni na na{ite Ostanuvame verni na na{ite principiprincipiprincipiprincipi

724. Vo posledno vreme brojot na pacientite vo sanatoriumot se namali, kako posledica

od niza okolnosti na koi ne mo`e{e da im se pomogne. Mislam deka edna od pri~inite poradi nedostigot na gosti e stavot koj go zazedoa voda~ite na institucijata protiv slu`ewe meso na pacientite. U{te od otvoraweto na sanatoriumot, vo trpezarijata bilo poslu`uvano meso. Po~uvstvuvavme deka e dojdeno vremeto da zazememe odlu~en stav protiv ovaa praksa. Znaevme deka Bog e nezadovolen poradi toa {to na pacientite im se dava `ivotinsko meso.

Sega vo institucijata ne se su`i kafe, ~aj nitu meso. Nie sme odlu~ni da `iveeme spored principite na zdravstvenata reforma, da ~ekorime po patot na vistinata i pravednosta. Ne smeeme, poradi stravot deka }e gi zagubime posetitelite, da bideme polovi~ni reformatori. Nie go zazemavme na{iot stav i, so Bo`ja pomo{ treba da ostaneme na nego. Hranata koja im se dava na pacientite e zdrava i vkusna. Menito e sostaveno od plodovi, `itarki i zrnesti plodovi. Tuka vo Kalifornija ima izobilstvo od sekakov vid ovo{je.

Dokolku dojdat pacienti koi {to se tolku zavisni od mesnata ishrana {to mislat deka ne mo`at da `iveat bez nea, nie treba da se obideme da gi naterame da go sogledaat ova pra{awe od razumna gledna to~ka. A dokolku ne sakaat da go storat toa, dokolku se odlu~ni da go jadat ona {to go uni{tuva zdravjeto, ne treba da odbieme da im go dademe, dokolku se soglasat da go jadat vo svoite sobi i se podgotveni da se soo~at so posledicite. No tie moraat da ja prevzemat odgovornosta za svoite postapki. Nie ne treba da go kaznuvame na~inot na koj `iveat. Ne se osmeluvame da ja obes~estime na{ata slu`ba kaznuvaj}i go jadeweto na ona {to ja zagaduva krvta i donesuva bolesti. ]e Mu bideme neverni na na{iot Gospodar dokolku go pravime ona {to znaeme deka Toj ne go odobruva.

Toa e na{iot stav. Nie odlu~ivme da im bideme verni na principite na zdravstvenata reforma i moja molitva e Bog da ni pomogne vo toa.

Mora da se napravi i sprovede plan koj {to }e go zgolemi brojot na posetitelite. No dali za nas }e bide ispravno da se vratime na slu`eweto meso za da dobieme pove}e pacienti? Treba li na bolnite da im go davame ona {to gi razbolelo i poradi {to }e ostanat bolni dokolku prodol`at da go upotrebuvaat kako hrana? Ne treba li namesto toa da go zadr`ime stavot na lu|e koi se re{eni da gi odr`at principite na zdravstvenata reforma? MS 3a, 1903

[^aj, kafe i meso servirani vo sobite na pacientite – 437]

725. Vo na{ite institucii ima takvi koi {to tvrdat deka veruvaat vo principite na zdravstvenata reforma, a sepak & popu{taat na upotrebata na meso i druga hrana za koja {to znaat deka e {tetna za zdravjeto. Vo imeto na Gospoda, jas na takvite im velam da ne prifa}aat polo`bi vo na{ite institucii dodeka odbivaat da `iveat soglasno so principite za koi taa institucija se zalaga; bidej}i, na toj na~in vie dvojno ja ote`nuvate rabotata na u~itelite i

voda~ite koi se borat da ja odr`at rabotata na vistinskiot pat. Ras~istete go kralskiot pat. Prestanete da go blokirate patot na porakata {to Toj ja ispra}a.

Poka`ano mi e deka principite koi ni se dadeni vo ranite denovi na porakata na{iot narod treba da gi smeta za isto tolku va`ni kako {to bile toga{. Ima takvi koi nikoga{ ne ja sledele svetlinata {to ni e dadena vo vrska so ishranata. Vreme e da ja izvadime svetilkata od pod kapakot i da ja ostavime da sveti so jasni i ~isti zraci. MS 73, 1908

[Da ne bide servirano vo na{ite sanatoriumi – 424, 431, 432] [Da ne bide servirano na pomo{nicite – 432, 444] [Preteranata upotreba na slatkite e isto taka {tetna kako i upotrebata na mesoto - 533, 556, 722]

Pijaloci

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 –––– Piewe voda Piewe voda Piewe voda Piewe voda

^istata voda e blagoslov^istata voda e blagoslov^istata voda e blagoslov^istata voda e blagoslov 726. Koga sme zdravi i koga sme bolni ~istata voda e eden od najodbranite nebesni

blagoslovi. Nejzinata soodvetna upotreba go poprava zdravjeto. Toa e pijalokot koj Bog go obezbedil za zgasnuvawe na `edta na `ivotnite i ~ovekot. Pijte ja slobodno, taa pomaga vo obezbeduvaweto na neophodnite sostojki vo organizmot i & pomaga na prirodata da im se sprotivstavi na bolestite. (1905) MH 237

727. Treba da jadam umereno, toa go osloboduva mojot organizam od nepotrebniot tovar;

treba da go pottiknuvam vedroto raspolo`enie i da si gi ovozmo`am blagodetite od soodvetnoto dvi`ewe na ~ist vozduh. Treba ~esto da se kapam i da pijam mnogu ~ista, meka voda. Health Reformer, January, 1871

Upotreba na vodata za vreme na bolestUpotreba na vodata za vreme na bolestUpotreba na vodata za vreme na bolestUpotreba na vodata za vreme na bolest 728. Vodata mo`e da se upotrebi na mnogu na~ini za da gi olesni stradawata. Nekolku

goltki ~ista, topla voda zemeni pred jadewe (okolu 150ml.) nikoga{ nema da na{tetat, tuku naprotiv }e donesat dobro. Letter 35, 1890

729. Iljadnici koi mo`ele da `iveat umrele od nedostig na ~ista voda i ~ist vozduh...

Ovie blagoslovi im bile potrebni za da mo`at da se ~uvstvuvaat dobro. Da sakale da bidat prosvetleni, da se ottrgnat od medicinata i da se naviknat sebesi na dvi`ewe na sve` vozduh, i na vozduh vo nivnite domovi lete i zime, da upotrebuvaat meka voda za piewe i kapewe, tie bi bile nesporedlivo dobri i sre}ni namesto da se vle~kaat niz bednoto postoewe. (1866) H. to L., ch. 4, p.56

Vo slu~aj na treskaVo slu~aj na treskaVo slu~aj na treskaVo slu~aj na treska 730. Koga bi davale za piewe mnogu voda i bi stavale nadvore{ni oblogi od istata vo

slu~aj na treska, bi za{tedile dolgi no}i i denovi na stradawa i bi spasile mnogu skapoceni `ivoti. No iljadnici umrele od treska, dodek gorivoto {to ja pottiknuva gorelo, `ivotot se jadel, a tie umirale vo najgolema agonija bez da im bide dozvoleno da se napijat voda za da ja izgasnat svojata `ed. Vodata, koja se koristi za da se izgasne po`ar i da se spasi nekoja gradba, ne im se dozvoluva na ~ove~kite su{testva za da go izgasnat ognot koj gi jade nivnite `ivoti.

(1866) H. to L., ch. 3, p. 62, 63 Pravilna i pogre{na upotreba na vodataPravilna i pogre{na upotreba na vodataPravilna i pogre{na upotreba na vodataPravilna i pogre{na upotreba na vodata 731. Mnozina gre{at piej}i studena voda so svoite obroci. Zemena za vreme na obrokot,

vodata go namaluva la~eweto na plunkata; a kolku e vodata postudena, tolku e po{tetna za `eludnikot. Vodata ili limonadata so mraz, zemena za vreme na obrokot, }e go zapre vareweto

na hranata s# dodeka organizmot povtorno ne postigne dovolna toplina za da prodol`i so svojata rabota. Toplite pijalaci zaslabnuvaat; a osven toa, onie koi u`ivaat vo nivnata upotreba, stanuvaat robovi na navikata. Hranata ne treba da se odmiva; ne e potrebno da se pie za vreme na obrokot. Jadete poleka i dozvolete & na plunkata da se izme{a so hranata. Kolku pove}e te~nost }e vnesete vo `eludnikot zaedno so hranata, tolku nemu }e mu bide pote{ko da ja preraboti, bidej}i }e mora prvo da se apsorbira te~nosta. Ne jadete mnogu sol; otka`ete se od kiselite krastavi~ki; dr`ete ja lutata hrana nadvor od va{iot `eludnik; jadete ovo{je za vreme na va{ite obroci i drazbata koja tolku mnogu bara da se napiete ne{to }e is~ezne. No dokolku sepak vi treba ne{to da ja zgasnete `edta, ~istata voda, piena malku vreme pred ili po obrokot, e s# {to & treba na prirodata. Nikoga{ ne pijte ~aj, kafe, pivo, vino ili nekakvi alkoholni pijalaci. Vodata e najdobrata mo`na te~nost za ~istewe na tkivata. R. & H., July 29, 1884

[Pove}e za piewe za vreme na obrocite - 165, 166] [Eden od Bo`jite lekovi - 451, 452, 454]

Del 2 Del 2 Del 2 Del 2 ---- ^aj i kafe ^aj i kafe ^aj i kafe ^aj i kafe Nadrzanuva~kite efekti na ~ajot i kafetoNadrzanuva~kite efekti na ~ajot i kafetoNadrzanuva~kite efekti na ~ajot i kafetoNadrzanuva~kite efekti na ~ajot i kafeto 732. Nadraznuva~kata ishrana i pijalocite na dene{nicata n# vodat kon najdobra

zdravstvena sostojba. ^ajot, kafeto i tutunot se nadraznuva~ki sredstva i sodr`at otrovi. Tie se ne samo nepotrebni, tuku i {tetni i treba da se isfrlat dokolku sakame da se nau~ime na umerenost. R. & H., July 29, 1884

733. ^ajot ({tetniot) e otroven za organizmot. Hristijanite ne treba da go upotrebuvaat.

Vlijanieto na kafeto e do odreden stepen isto kako i na ~ajot, no posledicite od nego vo organizmot se u{te polo{i. Negovot vlijanie e vozbudlivo, no onolku kolku {to }e ve podigne, isto tolku potoa i }e ve spu{ti nadolu. Onie koi pijat ~aj i kafe nosat belezi na nivnite lica. Ko`ata stanuva bleda i dobiva bez`ivoten izgled. Nivnite lica go nemaat zdraviot sjaj. (1868) 2T 64, 65

734. ^ove~kite su{tetsva navlekle vrz sebe sekakov vid bolesti so upotrebata na kafe,

~aj (ruski, indiski i itn), narkotici, opium i tutun. Morame da se otka`eme od ovie {tetni naviki i toa od site niv; bidej}i site se {tetni i gi uni{tuvaat fizi~kite, mentalnite i moralnite sili i bi trebale da bidat prekinati od zdravstvena gledna to~ka. MS 22, 1887

[Seewe na semiwa na smrt – 655]

735. Nikoga{ ne zemjate ~aj, kafe, pivo, vino ili nekakvi alkoholni pijaloci. Vodata e najdobrata mo`na te~nost za ~istewe na tkivata. R. & H., July 29, 1884

736. ^ajot, kafeto i tutunot, kako i alkoholnite pijalaci imaat razli~en stepen na ja~ina

na skalata na ve{ta~ki stimulansi. Efektot na ~ajot i kafeto, kako {to e poka`ano, vodi vo ista nasoka kako i onoj od vinoto

ili likerot, alkoholnite pijaloci i tutunot... Kafeto e {tetna navika. Toe vremeno go pottiknuva umot na nesakana aktivnost, no

podocne`niot efekt od nego e iscrpenost, iznemo{tenost, blokirawe na mentalnite, moralnite i fizi~kite sili. Umot stanuva slab i dokolku ovaa navika ne se prekine so odlu~ni napori, mozo~nata aktivnost stanuva trajno namalena. Site ovie nervni nadraznuva~i gi zaslabnuvaat `ivotnite sili, a nemirot predizvikan od o{tetenite nervi, netrpelivosta, mentalnata treskavi~nost stanuvaat elementi na borba protiv duhovniot napredok. Zarem toga{ onie koi se zalagaat za umerenost i reforma da bidat pottiknati da se borat protiv ovie {tetni pijaloci? Vo nekoi slu~ai e te{ko da se prekine navikata na piewe ~aj i kafe, isto kako {to za alkoholi~arot e te{ko da prekine so alkoholot. Parite potro{eni na ~aj i kafe se polo{i otkolku frleni. Tie na korisnikot mu pravat samo {teta, i toa postojano. Onie koi upotrebuvaat ~aj, kafe, opium i alkohol nekoga{ mo`at da do`iveat starost, no ovoj podatok ne e argument vo

polza na koristeweto na ovie stiumalnsi. Ona {to vakvite lu|e mo`ele da go postignat, a ne uspeale poradi svoite neumereni naviki, samo golemiot Bo`ji den }e ni go otkrie.

Onie koi zavisat od ~aj i kafe kako pottik za rabota }e gi po~uvstvuvaat lo{ite posledici od toa preku treperlivite nenrvi i nedostigot od samokontrola. Na izmorenite nervi im treba odmor i mir. Na prirodata & e potrebno vreme za da gi obnovi svoite iscrpeni sili. No dokolku nejzinite sili se pottiknuvaat so upotreba na stimulansi toga{, toga{ sekade kade {to ovoj proces se povtoruva, doa|a do namaluvawe na vistinskata sila. Odredeno vreme }e mo`e da se postigne pove}e pod dejstvoto na neprirodnite stimulansi, no so tek na vreme }e stanuva s# pote{ko da ja krenete energijata na sakanoto nivo, dodeka kone~no va{ata isrpena priroda nema da ima ve}e sili da odgovora na stimulacijata.

[tetnite posledici im se pripi{uvaat na drugi pri~initeli Navikata na piewe ~aj i kafe e pogolemo zlo otkolku {to ~esto se pretpostavuva.

Mnozina koi se naviknale sebesi na upotreba na stimulativni napitoci stradaat od glavobolki i nervna iscrpenost, pa gubat mnogu vreme poradi bolest. Tie zamisluvaat deka ne mo`at da `iveat bez stimulansi i ne se svesni za nivnite posledici po zdravjeto. Ona {to niv gi pravi u{te poopasni e toa {to {tetnite posledici od niv ~esto im se pripi{uvaat na drugi pri~initeli.

Posledici po umot i moralot Preku upotrebata na stimulansi strada celiot organizam. Nervite se neuramnote`eni,

crniot drob nepravilno ja izvr{uva svojata funkcija, pogodeni se i kvalitetot i cirkulacijata na krvta, a ko`ata stanuva neaktivna i bleda. I umot, isto taka e pogoden. Momentalnoto vlijanie na ovie stimulansi e pottiknuvawe na umot na nevoobi~aena aktivnost, samo za potoa da go ostavi poslab i pomalku sposoben za seriozna rabota. Kone~niot efekt od niv e ne samo mentalna i fizi~ka, tuku i moralna iscrpenost. Kako rezultat na toa gledame nervozni ma`i i `eni, so nezdravo rasuduvawe i neuramnote`en um. Tie ~esto poka`uvaat neprijaten, netrpeliv, obvinuva~ki duh koja kako da gi gleda tu|ite mani niz lupa, a e sosem nesposoben da gi sogleda sopstvenite nepravilnosti.

Koga ovie korisnici na ~aj i kafe }e se sostanat za zaedni~ko dru`ewe se manifestiraat posledicite od nivnata {tetna navika. Site slobodno zemaat od sakanite napitoci i pod dejstvo na stimulansot im se razvrzuvaat jazicite, pa po~nuvaat da zboruvaat protiv drugite. I toa ne so malku i dobro odbrani zborovi. Mre`ata na ozboruvaweto se {iri naokolu, a ~esto i otrovot na skandalot. Ovie nerazumni ozboruva~i zaboravaat deka imaat svedok. Nevidliv nabquduva~ gi zapi{uva nivnite zborovi vo nebesnite knigi. Site ovie neprijatni kritiki, preterani izvestuvawa, zavidlivi ~uvstva izrazeni pod dejstvoto na {olja kafe, Isus gi zabele`uva kako da se upateni protiv Nego. “Ako mu napravivte na eden od Moite najmali bra}a, Mene ste Mi napravile”.

Nie ve}e stradame poradi pogre{nite naviki na na{ite roditeli, a sepak kolkumina trgnuvaat po pat koj e vo sekoj pogled polo{ od nivniot! Opiumot, ~ajot, kafeto, tutunot i alkoholot zabrzano ja uni{tuvaat iskrata na vitalnost koja s# u{te ostanala vo ~ove~kata rasa. Sekoja godina se ispivaat milioni litri zatrueni pijalaci i se tro{at milioni dolari za tutun. A robovite na apetitot, postojano tro{ej}i ja svojata zarabotka na u`ivawa im ja ograbuvaat na svoite deca hranata i oblekata, kako i predimstvata od dobroto obrazovanie. Nikoga{ nema da imame dobro op{testvo dodeka postojat ovie zla. (1890) C.T.B.H. 34-36

Gi nadraznuvaat nervite, a ne davaat silaGi nadraznuvaat nervite, a ne davaat silaGi nadraznuvaat nervite, a ne davaat silaGi nadraznuvaat nervite, a ne davaat sila 737. Vie ste mnogu nervozni i razdrazlivi. ^ajot vlijae na nadraznuvaweto na nervite, a

kafeto go umrtvuva mozokot; i dvete se mo{ne {tetni. Treba da vnimavate na va{ata ishrana. Jadete najzdravi, hranlivi produkti i bidete smireni vo umot, za da ne stanete razdrazlivi i da & podlegnete na strasta. (1879) 4T 365

738. ^ajot deluva kako stimulans i do izvesna merka intoksinira. Sli~no e i dejstvoto na kafeto i mnogu drugi popularni pijalaci. Prvi~niot efekt e prijaten. Stoma~nite nervi se nadrazneti; toa predizvika nadraznetost na mozokot koj, za vozvrat pottiknuva zgolemena rabota na srceto i kratkoro~na energija na celito organizam. Zamorot e zaboraven, se ~ini deka silata se zgolemuva. Intelektot e razbuden, me~tata stanuva po`iva.

Poradi ovie rezultati mnozina smetaat deka ~ajot ili kafeto im pravat dobro. No toa e gre{ka. ^ajot i kafeto ne go hranat organizmot. Efektot od niv se postignuva pred da ima dovolno vreme tie da bidat svareni i asimilirani, a ona {to izgleda kako sila e samo drazba na nervite. Koga vlijanieto na stimulansot }e prestane, neprirodnata sila is~eznuva, a kako posledica ostanuva soodveten stepen na malaksanost i isto{tenost.

Postojanata upotreba na ovie nervni nadraznuva~i e prosledena so glavobolki, slabost, srcebiewe, problemi so vareweto na hranata, tremor i mnogu drugi zla, bidej}i tie gi uni{tuvaat `ivotnite sili. Na izmorenite nervi im e potreben odmor i mir, a ne stimulacija i prenapregawe. Na prirodata & treba vreme da gi obnovi iscrpenite energii. Koga nejzinite sili se pottiknati so upotreba na stimulansi, odredeno vreme mo`eme da postigneme pove}e; no kako {to organizmot zaslabnuva so nivnata postojana upotreba, postepeno }e stanuva s# pote{ko da ja razbudime energijata do sakanoto nivo. Potrebata od stimulansi s# pote{ko se kontrolira, dodeka voljata ne zaslabne tolku {to }e se ~ini deka ve}e nema sili da im se sprotivstavi na neprirodnite `elbi. Barame s# posilni i posilni stimulansi, dodeka isrcpenata priroda ne mo`e pove}e da odgovori na niv. (1905) MH 326, 327

[^ajot i kafeto go naru{uvaat `eludnikot – 722]

Nemaat hranliva vrednostNemaat hranliva vrednostNemaat hranliva vrednostNemaat hranliva vrednost 739. Upotrebata na ovie ne{ta koi nadraznuvaat za odredeno vreme ne doveduva do

nikakvo podobruvawe na zdravjeto, tuku podocna predizvikuva reakcija koja go ostava organizmot na ponisko nivo otkolku pred toa. Dodeka deluvaat, ~ajot i kafeto go pottiknuvaat oslabuvaweto na silite, no koga }e pomine nivnoto vlijanie, kako posledica od niv ostanuva samo depresija. Ovie napitoci ne sodr`at nikakvi hranlivi vrednosti. Seta hranlivost {to mo`eme da ja dobieme od {olja ~aj ili kafe se mlekoto i {e}erot dodadeni vo niv. Letter 69, 1896

Otapena duhovna svestOtapena duhovna svestOtapena duhovna svestOtapena duhovna svest 740. ^ajot i kafeto nadraznuvaat. Nivnoto vlijanie e sli~no na vlijanieto na tutunot;

samo {to tie vlijaat vo pomala merka. Onie koi gi upotrebuvaat ovie bavnodejstvuva~ki otrovi, kako i onie koi upotrebuvaat tutun, smetaat deka ne mo`at da `iveat bez niv bidej}i se ~uvastvaat mo{ne lo{o koga gi nemaat ovie idoli... Onie koi mu popu{taat na izopa~eniot apetit go pravat toa na smetka na zdravjeto i umot. Tie ne mo`at da ja procenat vrednosta na duhovnite vistini. Nivnite ~uvstva se zatapeni pa grevot ne im deluva tolku stra{en i ne mo`at da ja smetaat vistinata za povredna od zemskite bogatstva. (1864) Sp. Gifts IV, 128, 129

741. Upotrebata na ~ajot i kafeto e grev, {tetno popu{tawe na sebesi, koi – kako i

drugite zla, & na{tetuvaat na du{ata. Ovie sakani idoli sozdavaat vozbuda, bolna rabota na nervniot sistem, a otkako momentalnoto vlijanie na stimulativnoto sredstvo }e pomine, toa opa|a vo tolkava merka vo kolkava se podignal pod dejstvo na negovite nadraznuva~ki svojstva. Letter 44, 1896

742. Onie {to upotrebuvaat tutun, ~aj i kafe, treba da gi otfrlat tie idoli i da ja

stavat nivnata pari~na vrednost vo Gospodovata reznica. Nekoi nikoga{ ne napravile nikakva `rtva za Bo`joto delo i spijat vo odnos na ona {to Bog go pobaruva od niv. Nekoi, koi se mo{ne siroma{ni }e imaat najgolema borba da se otka`at od ovie nadraznuva~ki sredstva. Ovaa li~na `rtva ne se bara zatoa {to na Bo`joto delo mu nedostasuvaat sredstva. No, sekoe srce }e bide isku{ano, sekoja karakter }e bide ispitan. Toa e principot po koj {to Bo`jiot narod mora da raboti. @iviot princip mora da bide sproveden vo `ivotot. (1861) 1T 222

@elbite go popre~uvaat slu`eweto@elbite go popre~uvaat slu`eweto@elbite go popre~uvaat slu`eweto@elbite go popre~uvaat slu`eweto na Boga na Boga na Boga na Boga

743. ^ajot, kafeto i tutunot imaat {tetno vlijanie na teloto. ^ajot intoksinira; iako vo

pomala merka, toj ima isto vlijanie kako ona na alkoholnite pijalaci. Kafeto ima posilno vlijanie so koe go pomra~uva umot i ja oslabnuva silata. Taa ne e tolku silna kako tutunot, no ima sli~no vlijanie kako nego. Dokazite koi se upotrebuvaat protiv tutunot mo`at da se iskoristat i protiv ~ajot i kafeto.

Onie koi {to imaat obi~aj da upotrebuvaat ~aj, kafe, tutun, opium ili `estoki pijalaci, koga }e si go zabranat naviknatoto samougoduvawe ne mo`at da Mu slu`at na Boga. Dokolku gi povikate da zemat u~estvo vo bogoslu`enieto koga se otka`uvaat od ovie nadraznuva~ki sredstva, bo`estvenata milost }e ja nema potrebnata sila da gi vdahnovi i da im dade elan, da gi produhovi nivnite molitvi ili nivnite svedo{tva. Ovie takanare~eni hristijani treba da razmislat za sredstvata vo koi u`ivaat. Dali tie doa|aat odozgora ili oddolu? R. &

H., Jan. 25, 1881

Za{emeteniot prestapnik ne e bez vZa{emeteniot prestapnik ne e bez vZa{emeteniot prestapnik ne e bez vZa{emeteniot prestapnik ne e bez vinainainaina 744. Satanata gleda deka koga vladeeme so na{iot apetit, toj ne mo`e da ima tolku

golemo vlijanie na umot kako koga mu popu{tame, pa zatoa postojano raboti da gi navede lu|eto na samopopu{tawe. Pod vlijanie na nezdravata hrana sovesta otapuva, umot se pomra~uva i se namaluva negovata sposobnost za primawe na vlijanija. No, vinata na prestapnikot ne se namaluva poradi toa {to ja povreduval sovesta s# dodeka taa stanala ne~uvstvitelna.

Bidej}i zdravata sostojba na umot zavisi od normalnata sostojba na `ivotnite sili, potrebno e da se obrne mnogu vnimanie da ne se upotrebuvaat nitu stimulativni sredstva nitu narkotici. Pa sepak, gledame deka golem broj od onie koi velat deka se hristijani upotrebuvaat tutun. Tie ne gi odobruvaat zlata na neumerenosta no, dodeka zboruvaat protiv upotrebata na `estokite pijalaci, istite tie lu|e plukaat od tutunot {to go xvakaat. Mora da dojde do promena na ~uvstvata vo odnos na upotrebata na tutunot, pred ova zlo da fati koren. Nie s# pove}e se pribli`uvame kon ovoj predmet. ^ajot i kafeto pottiknuvaat `elba za u{te posilni stimulansi. Toa u{te pove}e n# pribli`uva do sostojbata vo domot, do na~inot na prigotvuvawe na hranata, pa se pra{uvame: “Dali sme umereni vo s#? Dali tuka se sproveduvaat reformi koi se temel na zdravjeto i sre}ata?”

Sekoj vistinski hristijanin }e vladee so svoite `elbi i nagoni. S# dodeka ne se oslobodi od robuvaweto na apetitot, toj nema da mo`e da bide veren, poslu{en sluga na Hrista. Popu{taweto na apetitot i niskite strasti go otapuva vlijanieto koe vistinata go ima vo na{ite srca. (1890) C.T.B.H. 79, 80

Zagubena bitka so apetitotZagubena bitka so apetitotZagubena bitka so apetitotZagubena bitka so apetitot 745. Neumerenosta po~nuva na na{ite trpezi, so upotreba na nezdrava hrana. Po izvesno

vreme, poradi postojano popu{tawe, organite za varewe na hranata oslabnuvaat i hranata {to se zema ne go zadovoluva apetitot. Se sozdava nezdrava sostojba i doa|a do silna `elba za posilna stimulativna hrana. ^ajot, kafeto i mrsnata hrana imaat momentalno vlijanie. Pod vlijanie na ovie otrovi se nadraznuva nervniot sistem i – vo nekoi slu~aevi – privremeno se ~ini deka umot e okrepen, a me~tata po`iva. Bidej}i ovie stimulansi imaat tolku prijatno momentalno dejstvo mnozina doa|aat do zaklu~ok deka tie im se navistina potrebni i prodol`uvaat da gi upotrebuvaat. Me|utoa, sekoga{ doa|a do reakcija. Nervniot sistem, poradi prekumerno nadraznuvawe, ja pozajmuva silata za sega{nite napregawa od idnite izvori na energija. Depresijata e neminovna posledica od ova privremeno osve`uvawe na teloto. Opa|aweto na mo}ta na nadraznetite organi po prestanokot na dejstvoto na stimulansot }e bide srazmeren so privremenoto zajaknuvawe na teloto poradi niv. Apetitot e vospitan da bara ne{to posilno, se stremi da go zasili i odr`i ova prijatno ~uvstvo s# dodeka popu{taweto ne stane navika koja se izrazuva so postojana silna `elba za posilni stimulansi kako {to se tutunot, vinoto i `estokite pijalaci. Kolku pove}e }e mu se popu{ti na apetitot, tolku po~esti }e bidat negovite barawa i tolku pote{ko }e bide da se vladee so nego. Kolku pove}e teloto oslabnuva i e pomalku sposobno da `ivee bez neprironi pottiknuvawa, tolku pove}e }e se

zgolemuva kopne`ot po niv, s# dodeka voljata ne oslabne i ne se sozdade vpe~atok deka ve}e ne postoi sila so koja bi mo`ele da se otfrlat neprirodnite golemi `elbi za vakvoto popu{tawe.

Edinstven siguren pat Edinstven siguren pat e da ne se dopre, da ne se vkusi, da ne se poslu`uva so ~aj, kafe,

vino, tutun, opium i alkoholni pijalaci. Potrebata na lu|eto od dene{nata generacija da ja povikaat na pomo{ silata na voljata, zasilena so Bo`jata milost za da im se sprotivstavat na isku{enijata na Satanata i da mu se sprotivstavat i na najmaloto popu{tawe na izopa~eniot apetit, e dvojno pogolema otkolku pred nekolku pokolenija. (1875) 3T 487, 488

Sudirot pome|u vistinata i popu{taweto na sebesiSudirot pome|u vistinata i popu{taweto na sebesiSudirot pome|u vistinata i popu{taweto na sebesiSudirot pome|u vistinata i popu{taweto na sebesi 746. Faktite koi va`at za Korej i negovata dru`ina, koja se pobunila protiv Mojsej i Aron

i protiv Jehova, se zabele`ani kako predupreduvawe do Bo`jiot narod, osobeno do onie koi `iveat na Zemjata pred krajot na vremeto. Satanata gi vodi lu|eto da go poddr`uvaat primerot na Korej, Datan i Aviron vo digawe bunt me|u Bo`jiot narod. Onie koi si dozvoluvaat na sebesi da stanat protiv jasnite svedo{tva, se samozala`uvaat, i navistina mislat deka onie koi se povikani da go nosat tovarot na Bo`joto delo se izdignati nad drugite, i deka ne se povikani da davaat soveti i predupreduvawa. Tie se krenale nasproti jasnite svedo{tva {to Bog im gi dal za da go ukori zloto me|u Bo`jiot narod. Svedo{tvata dadeni protiv {tetnoto popu{tawe, kako {to se upotrebata na ~aj, kafe, burmut i tutun, pogodija odredena grupa lu|e, zatoa {to tie gi urivaat nivnite idoli. Mnozina bea vo neizvesnost dali sosem da gi `rtvuvaat site ovie {tetni sostojki ili da gi otfrlat jasnite svedo{tva koi se dadeni i na toj na~in da popu{tat pred bu~noto negoduvawe na apetitot. Nivniot stav ne be{e odlu~en. Dojde do sudir me|u nivnite uveruvawa za vistinata i li~noto popu{tawe. Takvata neodlu~nost samo gi napravi u{te poslabi, pa kaj niv pobedi apetitot. Nivnoto sfa}awe za ona {to e sveto be{e izopa~en od upotrebata na ovie podmolni otrovi, pa tie kone~no se odlu~ija da ne se otka`at od sebesi, bez ogled na posledicite. Ovaa stra{na odluka vedna{ krena yid na oddeluvawe pome|u niv i onie koi ve}e se ~istea kako {to Bog naredil, od sekakva duhovna i telesna ne~istotija, posvetuvaj}i se so stravopo~it kon Gospoda. Nedovsmisleno dadenite svedo{tva koi se na{le na nivniot pat, predizvikaa golem nespokoj i tie najdoa olesnuvawe vo borbata protiv niv, trudej}i se da se ubedat i sebe i drugite deka tie se nevistiniti. Velea deka narodot e dobar, no deka Svedo{tavata koi ukoruvaat, sozdavaat nevolji. Koga buntovnicite go razviorija svoeto zname, site koi bea nezadovolni povtorno se sobraa okolu svoeto zname i site koi imaa duhovni mani, krivite, sakatite i slepite go obedinija svoeto vnimanie {irej}i i seej}i nesoglasuvawe.

(1864) Sp. Gifts IV, 36, 37

Korenite na neumerenostaKorenite na neumerenostaKorenite na neumerenostaKorenite na neumerenosta 747. Se pravat golemi napori za sovladuvawe na neumerenosta; me|utoa, se raboti za

napor koj ne e naso~en kon vistinskata cel. Zastapnicite na reformata za umerenost treba da bidat budni vo odnos na zloto {to nastanuva so upotreba na nezdrava hrana, za~ini, ~aj i kafe. Nie na site sledbenici na umerenosta im posakuvame Bo`ji blagoslov. No, gi povikuvame mnogu podlaboko da ja sogledaat pri~inata na zloto protiv koe se borati da bidat sigurni deka se postojani vo reformata.

Na lu|eto treba postojano da im se istaknuva deka vistinskata ramnote`a na umnite i moralnite sili vo golema merka zavisi od dobrata sostojba na na{eto telo. Site narkotici i neprirodni stimulansi, koi ja oslabnuvaat i uni`uvaat telesnata priroda, se stremat da gi namalat i silite na umot i moralot. Vo temelite na moralnata izopa~enost na svetot le`i tokmu neumerenosta. So popu{taweto na izopa~eniot apetit, ~ovekot ja gubi silata da mu se sprotivstavi na isku{enieto.

Reformatorite na umerenosta da go vospituvaat narodot vo sekoj pogled. Nau~ete gi deka zdravjeto, karakterot, pa duri i `ivotot se zagrozeni so upotrebata na nadraznuva~ki sredstva koi gi pottiknuvaat ve}e iscrpenite sili na neprirodna, gr~evita rabota.

Izdr`ete i prirodata }e zakrepne Vo odnos na ~ajot, kafeto, tutunot i alkoholnite pijaloci, edinstven siguren pat e da ne

se dopre, da ne se vkusi, da ne se trguva so niv. Vlijanieto na ~ajot, kafeto i sli~nite napitoci se dvi`i vo ista nasoka kako i vlijanieto na alkoholnite pijalaci i tutunot. Vo nekoi slu~ai ovaa navika se sovladuva isto tolku te{ko kako {to na alkoholi~arot mu e te{ko da se otka`e od `estokiot pijalak. Onie koi se obiduvaat da gi ostavat ovie stimulansi }e ~uvstvuvaat, izvesno vreme, zaguba i }e stradaat bez niv. No, dokolku istrajat, tie }e ja sovladaat `elbata i }e prestanat da ~uvstvuvaat nedostig. Prirodata }e pobaruva malku vreme da se oporavi od zloupotrebata {to ja pretrpela; no dajte & mo`nost i taa povtorno }e se pribere i blagorodno i dobro }e ja izvr{i svojata rabota. (1905) MH 335

748. Satanata gi rasipuva umovite i gi uni{tuva du{ite so svoite podmolni isku{enija.

Dali na{iot narod go sogleduva grevot vo popu{taweto na izopa~eniot apetit? Dali }e gi ostavi ~ajot, kafeto, mesoto i drugata stimulativna hrana i }e gi prilo`i sredstvata nameneti na ovie {tetni vidovi popu{tawe za {irewe na vistinata...? Kakva sila da go zapre napreduvaweto na neumerenosta mo`e da ima qubitelot na tutunot? Vo na{iot svet mora da dojde do presvrt vo odnos na upotrebata na tutunot pred da mo`e sekirata da bide stavena pod korenot na drvoto. Nie odime u{te podaleku vo ovoj predmet. ^ajot i kafeto pottiknuvaat `elba za pote{ki i posilni stimulansi, kako tutunot i alkoholnite pijaloci. (1875) 3T 569

749. [to se odnesuva do mesnata hrana, site mo`eme da ka`eme: “Ostavete ja!” Site

moraat jasno da svedo~at protiv ~ajot i kafeto taka {to nikoga{ nema da gi upotrebuvaat. Tie se stimulansi, {tetni kako za mozokot taka i za drugite organi...

Vernicite na na{ata crkva treba da se otka`at od sebi~niot apetit. Parite potro{eni za ~aj, kafe i mesna hrana se polo{i otkolku zagubeni; za{to seto toa go popre~uva najdobriot razvoj na fizi~kite, mentalnite i duhovnite sili. Letter 135, 1902

Vlijanieto na satanataVlijanieto na satanataVlijanieto na satanataVlijanieto na satanata 750. Nekoi smetaat deka ne mo`at da se smenat, deka }e go `rtvuvaat zdravjeto ako se

obidat da gi ostavat ~ajot, tutunot i mesnata hrana. Toa e vlijanie na satanata. Ovie {tetni stimulansi sosem sigurno go potkopuvaat fizi~kiot sostav i go podgotvuvaat teloto za akutni zaboluvawa taka {to go naru{uvaat ~uvstvitelniot fizi~ki sostav i gi urivaat tvrdinite {to toj gi podignal protiv zaboluvawata i preuranetoto propa|awe...

Upotrebata na neprirodni stimulansi go uriva zdravjeto i go zatapuva mozokot, pravej}i go nesposoben da gi vrednuva ve~nite vistini. Onie {to gi neguvaat ovie idoli ne mo`at pravilno da go procenat spasenieto {to Isus go izdejstvuval za niv, preku `ivot na samottoka`uvawe, postojano stradawe, sram i kone~no, preku `rtvuvaweto na Svojot bezgre{en `ivot za da go spasi od smrt ~ovekot koj propa|a. (1867) 1T 548, 549

[Vlijanieto na ~ajot i kafeto vrz decata - 354, 360] [^ajot i kafeto vo na{ite sanatoriumi 420, 424, 437, 438] [^ajot, kafeto i mesnata hrana se nepotrebni - 805] [Odbivaweto na ~ajot i kafeto poka`uva deka rabotnicite se zdravstveni reformatori vo praksa –

227, 717] [Posledici od zemaweto ~aj i kafe na ru~ecite i ve~erite - 233] [Onie koi {to imaa `elba za ~aj i kafe treba da bidat podu~eni - 779] [Da se napravi zavet so Boga za napu{tawe na ~ajot i kafeto - 41] [^ajot i kafeto ne bea koristeni od strana na Elena Vajt – Dodatok I:18, 23] [^ajot kako medicina, bil ponekoga{ koristen od strana na Elena Vajt - Dodatok I:18] Del 3 Del 3 Del 3 Del 3 ---- @itarkite kako zamena za ~ajot i kafeto @itarkite kako zamena za ~ajot i kafeto @itarkite kako zamena za ~ajot i kafeto @itarkite kako zamena za ~ajot i kafeto 751. Nitu ~ajot nitu kafeto ne treba da se poslu`uvaat. Namesto ovie napitoci koi go

uni{tuvaat zdravjeto treba da poslu`uvame vkusno prigotveni pr`eni `itarki. Letter 200, 1902

752. Vo posebni okolnosti, nekoi edinki mo`at da pobaruvaat i tret obrok. Me|utoa, toj, dokolku voop{to se zema, treba da bide mnogu lesen i sostaven od lesno sverliva hrana. Krekeri ili dvopek, ovo{je i kafe od `itarki se hrana koja e najsoodvetna za tretiot obrok. (1905) MH 321

753. Jas upotrebuvam malku vareno mleko so moeto ednostavno doma{no kafe.

Letter 73a, 1896 Neumerena upotreba na toplite i {tetni napitociNeumerena upotreba na toplite i {tetni napitociNeumerena upotreba na toplite i {tetni napitociNeumerena upotreba na toplite i {tetni napitoci 754. Toplite napitoci se nepotrebni, osven dokolku se zemaat kako lek. So upotrebata na

pogolemi koli~estva topla hrana i napitoci mu na{tetuvame na `eludnikog. Taka gi zaslabnuvame grloto i organite za varewe, a preku niv i drugite organi vo teloto. Letter 14, 1901

Del 4 Del 4 Del 4 Del 4 –––– Liker Liker Liker Liker 755. Nie `iveeme vo vreme na neumerenost i snabduvaweto na onie koi sakaat da pijat

grev e navreda za Boga. Vie ste se vklu~ile zaedno so drugi vo ovaa rabota zatoa {to ne ste ja sledele vistinata. Da ostanevte vo svetlinata, ne bi mo`ele da go pravite toa. Sekoj od nas, koj u~estvuval vo ovaa rabota, }e padne pod Bo`jata osuda, osven dokolku sosem ne ja smenite svojata rabota. Treba najseriozno da razmislite. Treba vedna{ da po~nete da ja ~istite svojata du{a od osudata...

Otkako zavzemavte odlu~en stav vo sprotivstavuvaweto na rabotata na onie koi zastapuvaat umerenost, vie s# u{te mo`evte da go so~uvate dobroto vlijanie vrz drugite ako rabotevte sovesno vo soglasnost so svetata vera koja ja ispovedate. No, so toa {to u~estvuvate vo proizvodstvo na liker mnogu mu na{tetivte na sopstvenoto vlijanie i, {to e u{te polo{o, ja posramivte vistinata i si gi povredivte sopstvenite du{i. Vie podignavte ograda pome|u sebe i deloto na umerenosta. Na~inot na koj rabotite gi navede nevernicite da gi ispituvaat va{ite principi. Vie nemate napraveno vistinska pateka za va{ite stapki. A krivite krivat i se sopnuvaat preku vas na patot do propasta.

Jas ne mo`am da razberam, vo svetlinata na Bo`jiot zakon, kako mo`at hristijanite svesno da se vklu~at vo odgleduvawe na hmeq, proizvodstvo na vino ili liker za pazarot. Seto ova mo`e dobro da se iskoristi i da bide blagoslov, no mo`e i pogre{no da se upotrebi i da bide isku{enie i prokletstvo. Likerot i vinoto mo`at da se konzerviraat dodeka se sve`i i na toj na~in dolgo da ostanat blagi. Dokolku se zemaat vo neprevriena sostojba tie nema da go svrgnat razumot od negoviot prestol...

Umerenoto piewe - [irok pat koj vodi kon pijanstvo Lu|eto mo`at da se opijat od liker i vino isto kolku i od posilnite pijaloci. Najlo{iot

vid pijanstvo se predizvikuva tokmu so ovie takanare~eni poslabi pijalaci. Strastite se mnogu poizopa~eni, promenata na karakterot mnogu pogolema, mnogu poodlu~na i mnogu pouporna. Nekolku litri liker ili vino mo`at da predizvikaat `elba za posilni pijaloci i, vo mnogu slu~aevi, onie koi podocna stanale potvrdni alkoholi~ari tokmu vaka gi polo`ile temelite na svoeto pijanstvo. Za nekoi ne e bezbedno da imaat liker ili vino vo domot. Tie ja nasledile `elbata za stimulansi koi satanata postojano im gi ponuduva za da im se prepu{tat. Dokolku se soglasat na negovite isku{enija tie nema da prestanat, bidej}i `elbata postojana }e bara da & se popu{ta i bide zadovolena, a toa samo ja zgolemuva nivnata nesre}a. Razumot e pomra~en i zatapen i ve}e ne gi dr`i uzdite, tuku tie mu se prepu{teni na apetitot. Od popu{taweto na `elbata za vino i liker proizleguvaat raspusnost, prequba i site vidovi poroci. Eden takanare~en vernik, koj gi saka ovie stimulansi i se naviknuva na nivnata upotreba, nikoga{ nema da raste vo blagodatta. Toj stanuva prost i setilen; kaj nego `ivotinskite strasti vladeat so silite na umot i toj ne neguva doblest.

Umerenoto piewe e u~ili{te vo koe lu|eto se vopsituvaat za napreduvawe vo karierata na pijanici. Na toj na~in satanata postepeno gi oddale~uva od tvrdinata na umerenosta, pri {to

bezopasnoto vino i likerot tolku podmolno go izvr{uvaat svoeto vlijanie vrz vkusot {to nesomneno se trgnuva po patot na pijanstvoto. Se neguva vkus koj bara stimulansi;nervniot sistem e vo bezredie; satanata go dr`i razumot vo nemirna sotojba i kutrata `rtva, koja voobrazuva deka e sovr{eno sigurna, odi s# podaleku i podaleku, dodeka sekoja brana ne bide skr{ena, a sekoj princip `rtvuvan. Najsilnite odluki se potkopani, ve~nite interesi ve}e ne se dovolno silni da go zadr`at rasipaniot apetit pod kontrola na razumot.

Nekoi ne se nikoga{ vistinski pijani, no sekoga{ se pod vlijanie na liker ili prevrieno vino. Tie se pod treska ~esto, so neuramnote`en um, ne vistinski ludi, no vo mo{ne lo{a sostojba bidej}i site blagorodni sili na umot kaj niv se izopa~eni. Od upotrebata na prevrien liker proizleguvaat sklonosti kon razni vidovi zaboluvawa kako {to se: vodena bolest, zaboluvawa na crniot drob, treperewe na nervite i streme` na krvta da se sobere vo glavata. Upotrebuvaj}i liker, mnozina navlekuvaat na sebe trajni bolesti. Poradi toa nekoi umiraat od tuberkuloza ili od infarkt. Nekoi stradaat od slabo varewe na hranata. Sekoja `ivotna funkcija e umrtvena i lekarite im velat deka imaat zabolen crn drob. Me|utoa, koga tie bi go skr{ile bureto so vino i nikoga{ pove}e ne bi go zamenile so novo, nivnite zloupotrebeni `ivotni sili bi ja povratile svojata energija.

Pieweto liker vodi kon upotreba na posilni pijalaci. @eludnikot ja gubi svojata prirodna sila i mu treba ne{to posilno da go pottikne na rabota... Nie ja gledame mo}ta {to `elbata za `estokite pijaloci ja ima nad lu|eto, gledame kako mnozina, od site profili i so golemi odgovornosti – lu|e na vozvi{eni polo`bi, so izvonredni talenti, so golemi dostigawa, isten~eno ~uvstvo, silni nervi i mo}no rasuduvawe - `rtvuvaat s# za da & popu{tat na `elbata, s# dodeka ne se izedna~at so `ivotnite. Vo pogolem broj slu~aevi nivniot pad po~nuva tokmu so upotreba na vino ili liker.

Na{iot primer treba da bide na stranata na reformata ^uvstvuvam `al vo srceto koga }e vidam razumni ma`i i `eni, takanare~eni hristijani,

koi tvrdat deka ne postoi nikakvo zlo vo praveweto vino ili liker za pazarot, bidej}i toa ne opijanuva dodeka e s# u{te neprevrieno. Jas znam deka ovaa prikazna ima i druga strana, strana koja tie odbivaat da ja razgledaat, bidej}i sebi~nosta gi zatvorila nivnite o~i pred u`asnite zla {to mo`at da proizlezat od ovie stimulansi...

Nie kako narod tvrdime deka sme zastapnici na reforma, deka sme nositeli na svetlina vo svetot, deka sme verni Bo`ji stra`ari koi ja ~uvaat sekoja pateka po koja satanata mo`e da vleze so svoite isku{enija i da go izopa~i apetitot. Na{iot primer i vliijanie treba da bidat sila koja }e & odi vo prilog na reformata. Nie morame da se otka`eme od sekoja navika koja bi ja otapela na{ata sovest ili bi pottiknala isku{enie. Ne smeeme da otvorime nitu edna vrata preku koja satanata bi imal pristap do umot na ~ovekot koj e sozdaden spored Bo`joto obli~je. Koga site bi stra`arele i bi bile verni vo ~uvaweto na malite premini napraveni so umerenata upotreba na takanare~enite ne{tetni vina i likeri, patot do pijanstvoto bi bil zatvoren. Ona {to & e potrebno na sekoja zaednica e cvrsta odluka i volja da ne se dopre, da ne se vkusi i da ne se trguva so niv i toga{ reformata za umerenost }e bide silna i celosna...

Spasitelot na svetot, Koj dobro ja poznava sostojbata vo op{testvoto na poslednoto vreme, gi pretstavuva jadeweto i pieweto kako grev koj go osuduva za ovoj vek. Toj ni veli deka koga Sinot ^ove~ki }e se pojavi }e bide isto kako vo vremeto na Noe: “Kako {to vo denovite pred potopot jadea i piea, se `enea i se ma`ea do onoj den, koga Noe vleze vokov~egot” (Matej 24:38). Tokmu vakva sostojba }e postoi vo poslednoto vreme i onie koi im veruvaat na ovie predupreduvawa }e obranat najgolemo vnimanie da ne `iveat so `ivot koj }e gi dovede do osuduvawe.

Bra}a i sestri, da go nabquduvame ova vo svetlinata na Svetoto pismo i da izvr{uvame odlu~no vlijanie za umerenost vo site ne{ta. Jabolkata i grozjeto se darovi od Boga. Tie mo`at sovr{eno da se upotrebat kako zdravi produkti, no mo`at i da se zloupotrebat so toa {to lo{o }e se koristat. Bog ve}e gi uni{uva lozjata i jabolknicite so bolest poradi gre{nata navika na ~ovekot. Nie stoime pred svetot kako pobornici za reforma i ne smeeme na nevernicite da im dademe mo`nost da & se potsmevaat na vistinata. Hristos rekol: “Vie ste solta na zemjata”, “Vie ste svetlina na svetot” Da poka`eme deka na{ata sovest i srceto se nao|aat pod preobra`uva~koto vlijanie na Bo`estvenata milost i deka so na{ite `ivoti upravuvaat

principite na Bo`jiot zakon, iako ovie principi mo`ebi pobaruvaat `rtvuvawe na minlivite pridobivki. (1885) 5T 354-361

PPPPod mikroskopod mikroskopod mikroskopod mikroskop 756. Licata koi {to ja nasledile `elbata za neprirodni stimulansi nikako ne smeat da

imaat vino, pivo ili liker na dofat na raka ili pred o~ite, bidej}i tie za niv pretstavuvaat postojano isku{enie. {to se odnesuva do blagiot liker, koj se smeta za ne{teten, mnozina nepromisleno go kupuvaat. No, toj ostanuva takov samo kuso vreme pred da po~ne da vrie. Ostriot vkus koj toga{ go dobiva go pravi u{te poprimamliv za nepcata na mnozina i onoj koj go pie te{ko priznava deka stanal lut – prevrien.

Postoi opasnost duri i vo upotrebata na neprevrieniot liker, i toa poradi na~inot na koj se proizveduva. Koga lu|eto bi mo`ele vo likerot {to go kupuvaat da go vidat ona {to se gleda pod mikroskop, malkumina od niv bi sakale da go pijat. Onie koi proizveduvaat liker za pazarot ~esto ne vodat smetka za kvalitetot na upotrebenoto ovo{je i cedat sok od crvlivi i skapani jabolka. A onie koi nikoga{ ne bi pomislile dajadat skapani jabolka pijat liker od niv i go narekuvaat delikates; no, miskroskopot }e poka`e deka duri i koga e taze, {totuku izlezen od pod presata, ovoj prijaten napitok e sosem nesoodveten za upotreba.

Od vino, pivo i liker mo`ete da se opiete isto kako i od `estoki pijalaci. Upotrebata na ovie pijalaci pottiknuva `elba za posilnite i na toj na~in se sozdava navika za piewe `estoki pijaloci. Umerenoto piewe e u~ili{te vo koe lu|eto se vospituvaat za karieri na pijanici. Dejstvoto na ovie slabi stimulativni pijaloci e tolku podmolno {to `rtvata trgnuva po patot na pijanstvoto pred da pomisli deka se nao|a vo opasnost. (1905) MH 332, 333

Del 5 Del 5 Del 5 Del 5 –––– Ovo{ni sokovi Ovo{ni sokovi Ovo{ni sokovi Ovo{ni sokovi

Blag sok od grozjeBlag sok od grozjeBlag sok od grozjeBlag sok od grozje

757. ^istiot, neprevrien sok od grozje e zdrav pijalok. Me|utoa, mnogu alkoholni pijalaci

koi denes se tro{at vo tolku golemi koli~ini sodr`at smrtonosni otrovi. Onie koi u`ivaat vo niv ~esto se doveduvaat sebesi do ludilo, li{eni od zdraviot razum; pod nivnoto kobno vlijanie lu|eto pravat prekr{oci, nasilstva, a ~esto i ubistva. MS 126, 1903

Blagotvorno za zdravjetoBlagotvorno za zdravjetoBlagotvorno za zdravjetoBlagotvorno za zdravjeto 758. Ovo{jeto treba da bide artikal koj }e se iznesuva na va{ata trpeza i }e pretstavuva

del od va{eto meni. Sokot od ovo{je, zaedno so leb e mnogu prijaten. Treba da mu blagodarime na Gospoda za dobroto, zrelo i zdravo ovo{je, bidej}i toa ima blagotvorno dejstvo na zdravjeto. Letter 72, 1896

[Zemawe na surovo jajce vo nefermentirano vino - 324] [Upotreba na limunov sok od strana na Elena Vajt vo prigotvuvaweto na salatata - 522]

Pou~uvawe na zdravstvenite principiPou~uvawe na zdravstvenite principiPou~uvawe na zdravstvenite principiPou~uvawe na zdravstvenite principi

Del 1 Del 1 Del 1 Del 1 –––– Davawe pouki na zdravstveni temi Davawe pouki na zdravstveni temi Davawe pouki na zdravstveni temi Davawe pouki na zdravstveni temi

Potreba od zdravstveno vospituvawePotreba od zdravstveno vospituvawePotreba od zdravstveno vospituvawePotreba od zdravstveno vospituvawe 759. Pou~uvaweto za zdravstvenite principi nikoga{ ne bilo tolku potrebno kako {to e

toa denes. I pokraj prekrasniot napredok vo tolku granki, koj sozdava udobnost i predimstmvo vo `ivotot, pa duri i vo pogled na zdravstvoto i lekuvaweto na bolestite, opa|aweto na fizi~kata sila i izdr`livosta uka`uva na opasnost. Toa bara vnimanie od site koi se gri`at za blagosostojbata na svoite bli`ni.

Na{ata la`na civilizacija gi pottiknuva zlata koi gi razurnuvaat zdravite principi. Obi~aite i modata se vo sudir so prirodata. Obi~aite {to tie gi prepora~uvaat i popu{taweto

{to go pothranuvaat postojano gi namaluvaat fizi~kata i mentalnata sila, stavaj}i mu nepodnosliv tovar na ~ove~kiot rod. Nasekade se sretnuvaat neumerenost i nasilstvo, bolesti i beda.

Mnozina gi prestapuvaat zakonite na zdravjeto poradi neznaewe i nim im e potrebna pouka. Me|utoa, pogolemiot broj lu|e znaat pove}e otkolku {to pravat. Nim im e potrebno da ja sfatat va`nosta od sproveduvawe na sopstvenoto znaewe vo delo. (1905) MH 125, 126, 1905

760. Postoi golema potreba od podu~uvawe za reformata vo ishranata. Lo{ite naviki vo

jadeweto i upotrebata na nezdrava hrana se vo golema merka odgovorni za neumerenosta, zlostorstvata i lo{otijata koi go ma~at ovoj svet. (1905) MH 146

761. Ako sakame da go potkreneme moralot vo bilo koja zemja vo koja bi mo`ele da bideme

povikani, nie morame da po~neme so ispravaweto nanivnite telesni naviki. Doblesta na karakterot zavisi od pravilnata rabota na umot i teloto. (1892) CH 505

Mnozina }e bidat prosveteleniMnozina }e bidat prosveteleniMnozina }e bidat prosveteleniMnozina }e bidat prosveteleni 762. Bog mi poka`a deka mnozina, mnozina }e bidat spaseni od telesnata, mentalnata i

umstvenata izopa~enost blagodarenie na prakti~noto vlijanie na zdravstvenata reforma. ]e se odr`uvaat zdravstveni predavawa, }e se umno`uvaat publikacii. Principite na zdravstvenata reforma }e bidat blagonakloneto prifateni i mnozina }e bidat prosvetleni. Vlijanieto koe ja pridru`uva zdravstvenata reforma }e ja prepora~a istata na site onie koi sakaat svetlina. Tie }e napreduvaat ~ekor po ~ekor vo primaweto na osobenite vistini za ova vreme. Na toj na~in }e se sretnat vistinata i pravdata...

Evangelieto i zdravstveno-misionskoto delo treba da napreduvaat zaedno. Evangelieto treba da se povrze so principite na vistinskata zdravstvena reforma. Hristijanstvoto treba da vleze vo sekojdnevniot `ivot. Treba da se izvr{i seriozna, temelna reformatorska rabota. Vistinskata bibliska religija e izliv na Bo`jata qubov kon padnatiot ~ovek. Bo`jiot narod treba neposredno da napreduva za da mo`e da vlijae na srcata na onie koi ja baraat vistinata, koi sakaat dobro da go zavr{at svojot del od rabotata vo ova seriozno vreme. Nie treba da im gi izneseme na lu|eto principite na zdravstvenata reforma, pravej}i s# {to e vo na{a mo} da gi osvedo~ime ma`ite i `enite za neophodnosta na ovie principi i za potrebata od nivno sproveduvawe vo `ivot. (1900) 6T 378, 379

Pionerski napori vo podu~uvaweto na principite na zdravstvenata reformaPionerski napori vo podu~uvaweto na principite na zdravstvenata reformaPionerski napori vo podu~uvaweto na principite na zdravstvenata reformaPionerski napori vo podu~uvaweto na principite na zdravstvenata reforma 763. Za vreme na dr`avniot saem odr`an vo Batl Krik [1846], na{ite lu|e zemaa tri ili

~etiri {poreta i poka`aa kako mo`at da se prigotvuvaat dobri jadewa bez upotreba na meso. Ni be{e ka`ano deka nie gi iznesuvame na masa najdobrite jadewa na celiot toj prostor. Sekoga{ koga se odr`uvaat golemi sobiri, treba da deluvate vospitno so toa {to }e go iskoristite predimstvoto da gi opremite site u~esnici so zdrava hrana.

Gospod napravi da ja u`ivame naklonetosta na narodot, pa imavme mnogu prekrasni mo`nosti da poka`eme {to mo`at da napravat principite na zdravstvenata reforma za vra}awe na zdravjeto na onie ~ii slu~ai bile proglaseni za beznade`ni...

Za vreme na sobiri i od ku}a do ku}a Treba da vlo`ime pogolemi napori vo podu~uvaweto na lu|eto za vistinite na

zdravstvenata reforma. Za vreme na sekoj sobor treba da se vlo`at napori da se prika`e {to mo`e da se napravi vo prigotvuvaweto na zdrava i vkusna hrana od `itarki, ovo{je, zrnesti plodovi i zelen~uk. Vo sekoe mesto vo koe ima novi zaednici dovedeni vo vistinata treba da se davaat pouki za podgotvuvawe zdrava hrana. Treba da se odberat rabotnici koi mo`at da rabotat od ku}a do ku}a vo ovaa vospitna rabota. MS 27, 1906

Zdravstven {ator na prostorotZdravstven {ator na prostorotZdravstven {ator na prostorotZdravstven {ator na prostorot na koj se odr`uva soborotna koj se odr`uva soborotna koj se odr`uva soborotna koj se odr`uva soborot

764. Kolku pove}e se pribli`uvame do krajot na vremeto, s# pove}e i pove}e morame da go vozdignuvame pra{aweto na zdravstvenata reforma i hristijanskata umerenost taka {to }e gi iznesuvame na mnogu podirekten i poodlu~en na~in. Nie mroame postojano da se borime da go vospituvame narodot ne samo so zborovi tuku i so na{ite `ivoti. Poukata i `ivotot vo zaednicata imaat vpe~atlivo vlijanie.

Na soborite na narodot treba da mu se dadat upatstva vo vrska so zdravstvenite problemi. Na na{ite sostanoci vo Avstralija, sekojdnevno bea odr`uvani predavawa za zdravjeto i toa predizvika ogromen interes. Na prostorot na koj se odr`uva{e sostanokot se nao|a{e {ator koj go koristea lekarite i medicinskite sestri davaj}i besplatni zdravstveni soveti i mnozina gi baraa. Iljadnici lu|e prisustvuvaa na ovie predavawa i, na krajot od ovoj sobor lu|eto ne sakaa da se zadovolat samo so ona {to ve}e go nau~ile. Vo nekoi gradovi vo koi se odr`aa vakvi sostanoci pod {atori, nekoi od vode~kite gra|ani baraa da se formira ogranok na sanatoriumot vetuvaj}i ja svojata sorabotka. (1900) 6T 112, 113

So primer i zborSo primer i zborSo primer i zborSo primer i zbor 765. Golemite sobori na na{iot narod se odli~na mo`nost za objasnuvawe na principite

na zdravstvenata reforma. Pred nekolku godini na ovie sostanoci be{e ka`no mnogu za zdravstvenata reforma i za polzata od vegetarijanskata ishrana, no istovremeno na masite be{e poslu`uvano meso, a na tezgite bea prodavani raznovidni nezdravi produkti. Verata bez dela e mrtva; taka porakite za zdravstvenata reforma koi gi odrekuvavme so primer ne napravijanajdlaboko vlijanie. Na podocne`nite sostanoci, onie koi bea na dol`nost vospituvaa so zbor i delo. Vo {atorot za ru~awe ne be{e iznesuvano meso, tuku ima{e izobilstvo od ovo{je, `itarki i zelen~uk. Bidej}i posetitelite postavuvaa pra{awa vo vrska so mesoto, koe ne be{e poslu`eno, jasno im be{e iznesena pri~inata deka toa ne e najzdrava hrana. (1900) 6T 112

[Proda`ba na bonboni, sladoled i drugi raboti na crkovnite sobori - 529, 530] Vo na{ite sanatoriumiVo na{ite sanatoriumiVo na{ite sanatoriumiVo na{ite sanatoriumi 766. Svetlinata {to i e dadena uka`uva{e na toa deka treba da se otvori sanatorium vo

koj }e se primenuvaat ednostavni, razumni metodi na lekuvawe na bolestite, a }e bide napu{teno lekuvaweto so medikamenti. Vo ovaa institucija treba{e da gi podu~uvame lu|eto kako da se oblekuvaat, kako da di{at, kako pravilno da jadat – kako da ja spre~at bolesta so pravilen na~in na `ivot. Letter 79, 1905

767. Na{ite sanatoriumi treba da bidat sredstva za prosvetuvawe na onie koi doa|aat

na lekuvawe. Na bolnite treba da im se poka`e kako mo`at da `iveat upotrebuvaj}i hrana od `itarki, ovo{je, zrnesti plodovi i drugi proizodi od zemjata. Dobiv upatstvo deka vo na{ite sanatoriumi treba redovno da se odr`uvaat predavawa so temi od zdravjeto. Lu|eto treba da se nau~at da gi ostavaat onie prpodukti koi go zaslabnuvaat zdravjeto i silata na bitieto za koe Hristos go dal Svojot `ivot. Treba da se uka`e na {tetnoto vlijanie na ~ajot i kafeto. Bolnite treba da bidat pou~eni kako da gi ostavat ovie produkti koi {tetno vlijaat na organite za varewe... Na bolnite treba da im bide uka`ano na potrebata za sproveduvawe na principite na zdravstvenata reforma vo `ivotot dokolku sakaat da go povratat svoeto zdravje. Na bolnite treba da im se uka`e na toa deka }e ozdravat ako bidat umereni vo jadeweto i ako redovno se rekreiraat na sve` vozduh... So pravilna rabota na na{ite sanatoriumi stradawata }e bidat otstraneti, a zdravjeto povrateno. Narodot mora da se pou~i kako da ostane zdrav so vnimatelno jadewe i piewe... Vozdr`uvaweto od meso }e im bide od polza na onie koi se vozdr`uvaat. Pra{aweto na ishranata e predmet od golema polza. Na{ite sanatoriumi se osnovani so posebna cel da gi pou~at lu|eto deka ne `iveeme za da jademe, tuku jademe za da `iveeme. Letter 233, 1905

U~ete gi bolnite na doma{na negaU~ete gi bolnite na doma{na negaU~ete gi bolnite na doma{na negaU~ete gi bolnite na doma{na nega 768. Bolnite treba da bidat kolku e mo`no pove}e na otvoreno, so niv treba da se

razgovara vedro, poka`uvaj}i radost i sre}a i da im se ohrabruva du{ata so ~itawe ednostavni

bibliski tekstovi i lesno razbirlivi bibliski pouki. Zboruvajte za zdravstvenata reforma, a ti, brate koj, nemoj da nosi{ tolku golem tovar vo mnogu granki, taka {to ne mo`e{ da dava{ ednostavni pouki za zdrasvstvenata reforma. Onie koi zaminuvaat od sanatoriumot treba da zaminat tolku dobro pou~eni, {to }e mo`at i drugite vo semejstvoto da gi pou~at na metodite za lekuvawe.

Postoi opasnost da se potro{at mnogu pove}e pari za ma{ini i aparati koi bolnite nikoga{ nema da mo`at da gi upotrebat vo svoite domovi. Tie najprvo treba da bidat pou~eni kako da ja reformiraat ishranata, taka {to `ivata ma{ina na celiot organizam }e mo`e da raboti vo harmonija. Letter 204, 1906

Davajte soveti za umerenostaDavajte soveti za umerenostaDavajte soveti za umerenostaDavajte soveti za umerenosta 769. Vo na{ite zdravstveni ustanovi treba da se davaat jasni pouki za umernosta. Na

bolnite treba da im se uka`e na zloto od `estokite pijalaci i na blagoslovot od potpolnoto vozdr`uvawe od niv. Bi trebale da gi zamolime da go otfrlat seto ona {to go uni{tilo nivnoto zdravje, a namesto toa da im ovozmo`ime da imaat izobilstvo od ovo{je. Mo`at da se snabdat portokali, limoni, slivi, praskite i mnogu drugi ovo{tija bidej}i zemjata Gospodova e plodna ako se vlo`i trud vo nea. Letter 145, 1904

770. Onie koi se borat protiv silata na apetitot treba da bidat pou~eni na principite

na zdraviot na~in na `ivot. Nim treba da im se uka`e na toa deka prekr{uvaweto na zdravstvenite zakoni, so toa {to sozdava bolna sostoba i neprirodni `elbi, postavuva temel zna navikata za zemawe `estoki pijalaci. Edinstveno ako se `iveat poslu{no na zdravstvenite zakoni, tie mo`at da se nadevaat deka }e bidat oslobodeni do silnata `elba za neprirodni stimulansi. Se dodeka zavisat od bo`estvenata sila za raskinuvawe na vrskite na apetitot, tie moraat da sorabotuvaat so Boga taka {to }e gi po~ituvaat negovite moralni i telesni zakoni. (1905) MH 176, 177

PotrebnPotrebnPotrebnPotrebna e s#opfatna reformaa e s#opfatna reformaa e s#opfatna reformaa e s#opfatna reforma 771. Koja e taa posebna rabota {to sme povikani da ja zavr{ime vo na{ite zdravstveni

institucii? Namesto so zborovi i dela da podu~uvate popu{tawe na izoopa~eniot apetit, vospituvajte gi sprotivno od toa. Podignete ja vrednosta na reformata vo sekoja granka. Apostol Pavle go kreva svojot glas: “Bra}a, vo imeto na milosta Bo`ja, ve molam podajte gi telata va{i vo `rtva `iva, sveta i blagougodna na Boga, i toa }e bide va{ata duhovna slu`ba, i ne upravuvajte se spored ovoj vek, tuku preobrazete se preku va{iot obnoven um, za da mo`ete da poznavate, koja e dobrata, ugodna i sovr{ena volja Bo`ja” (Rimjanite 12:1, 2).

Na{ite zdravstveni institucii se formirani da gi pretstavuvaat `ivite principi na ~istata, sovr{ena i zdrava ishrana. Morame da dademe pouka za samootka`uvaweto i vladeeweto so sebesi. Isus, Koj go sozdal ~ovekot i go otkupil, treba da bide vozdignat pred site {to doa|aat vo na{ite institucii. Soznanieto za patot na `ivotot, mirot i zdravjeto mora da se iznesuva stih po stih, pravilo po pravilo, za ma`ite i `enite da ja sogledaat neophodnosta od reformata. Tie moraat da bidat dovedeni do tamu {to }e go napu{tat poni`uva~kiot `ivot i navikite {to postoele vo Sodom i pretpotopniot svet {to Bog go uni{til poradi negoviot grev. (Matej 24:37-39).

Site {to }e gi posetuvaat na{ite zdravstveni institucii treba da se educiraat. Planot na spasenieto treba da im se iznesuva na site, na vozvi{enie i poni`enite, na bogatite i siromasite. Treba da se iznesuvaat vnimatelno podgotveni pouki deka vo popu{taweto na neumerenosta vo jadeweto i pieweto, koe e denes vo moda, mo`at da se vidat pri~inite za bolestite, stradawata i lo{ite naviki koi doa|aat kako posledici. MS 1, 1888

[Kako da se sprovede zdravstvenata reforma – 426] Lisja od drvoto na `ivototLisja od drvoto na `ivototLisja od drvoto na `ivototLisja od drvoto na `ivotot 772. Dobiv upatstvo deka ne treba da se dvoumime vo vrska so rabotata {to treba da ja

zavr{ime vo deloto na zdravstvenata reforma. So ovaa rabota treba da stasame do du{ite

preku glavniot i sporednite pati{ta. Dobiv posebna svetlina deka vo na{ite sanatoriumi mnogu du{i }e ja primat i poslu{aat sega{nata vistina. Vo ovie institucii treba da gi nau~ime ma`ite i `enite kako da se gri`at za svoeto telo i istovremeno da stanat silni vo verata. Tie treba da doznaat kakvo e zna~eweto na jadeweto na teloto i pieweto na krvta na Sinot Bo`ji. Mu re~e Isus: “Zborovite {to vi gi ka`av se duh i `ivot” (Jovan 6:63).

Na{ite sanatoriumi treba da stanat u~ili{ta vo koi }e se dobiva pouka od zdravstveno-misionskata oblast. Tie treba na du{ite bolni od grevot da im gi odnesat lisjata od drvoto na `ivotot koe }e im gi povrati mirot, nade`ta i verata vo Isusa Hrista. (1909) 9T 168

Podgotovka zPodgotovka zPodgotovka zPodgotovka za molitva za ozdravuvawea molitva za ozdravuvawea molitva za ozdravuvawea molitva za ozdravuvawe 773. Proma{ena rabota e da gi u~ime lu|eto da Go gledaat Boga kako lekar na nivnite

bolesti, ako ne gi nau~ime da gi ostavat svoite lo{i naviki. Za da gi dobijat Negovite blagoslovi kako odgovor na molitvata, tie moraat da prestanat da pravat zlo i da nau~at da pravat dobrini. Nivnata okolina mora da bide zdrava, nivnite `ivotni naviki pravilni. Tie moraat da `iveat vo soglasnost so Bo`jite prirodni i duhovni zakoni. (1905) MH 227, 228

Lekarite treba da gi prosvetluvaat svoiLekarite treba da gi prosvetluvaat svoiLekarite treba da gi prosvetluvaat svoiLekarite treba da gi prosvetluvaat svoite pacientite pacientite pacientite pacienti 774. Zdravstvenite institucii }e bidat najdobri mesta za vospituvawe na onie koi

stradaat kako da `iveat vo soglasnost so prirodnite zakoni i da prestanat so svoite naviki koi im go uni{tuvaat zdravjeto. Toa se odnesuva na lo{ite naviki vo ishranata i oblekuvaweto koi se vo soglasnost so navikite i obi~aite vo svetot i koi voop{to ne se po Bo`ja naredba. Tie vr{at dobra rabota na prosvetuvawe na na{iot svet...

Sega postoi vistinska potreba, duri i me|u lekarite – reformatori vo oblasta na lekuvaweto na bolestite, da vlo`at pogolem trud za li~no unapreduvawe i vozdignuvawe i so interes da gi pou~uvaat onie koi baraat lekarska pomo{ za da ja utvrdat pri~inata za svojata bolest. Tie treba da obrnat osobeno vnimanie na zakonite {to Bog gi vtemelil i koi ne mo`at nekazneto da se kr{at. Tie mnogu se zadr`uvaat na dejstvoto na bolesta, a voop{to ne obrnuvaat vnimanie na zakonite koi moraat sveto i razumno da se slu{aat za da se spre~i bolesta. Osobeno ako lekarot ne e ispraven vo navikite vo jadeweto, ako negoviot apetit ne e ograni~en so zdrava, ednostavna hrana od koja `ivotinskoto meso e vo golema merka izostaveno; dokolku razvil vkus za nezdrava hrana, negovite misli }e bidat stesneti i toj }e go educira vkusot i apetot na svoite pacienti da go sakaat ona {to toj go saka, namesto da im uka`e na principite na zdravstvenata reforma. Toj na bolnite }e im prepi{e meso iako toa e najlo{ata hrana {to tie bi mo`ele da ja jadat; taa stimulira, a ne dava sila. Toj ne se raspra{uva za nivnite porane{ni naviki vo jadeweto i pieweto i ne posvetuva osobeno vnimanie na nivnite pogre{ni naviki koe vo tekot na mnogute godini go polo`ile temelot na bolestite.

Sovesnite lekari treba da bidat podgotveni da gi prosvetat onie koi se vo neznaewe i mudro da gi pi{uvaat svoite preporaki, zabranuvaj}i go vo ishranata na pacientot ona {to znaat deka e pogre{no. Tie treba jasno da go izlo`at ona {to go smetaat za {tetno spored zakonite na zdravjeto i da im ovozmo`at na ovie stradalnici sovesno da go napravat za sebe ona {to e vo nivna mo} i na toj na~in da zavzemat pravilen stav kon zakonite na `ivotot i zdravjeto. MS 22, 1887

[Dol`nost na lekarite i pomo{nicite da go ediciraat svojot sopstven vkus – 720] [Odgovornosta na lekarot da educira preku pi{uvawe i predavawe za zdravoto gotvewe – 382] [Pacientite pri Zdravstvenoto Odmorali{te da bida educirani da se otka`at od mesnata ishrana

– 720]

Sve~ena dol`nostSve~ena dol`nostSve~ena dol`nostSve~ena dol`nost 775. Koga nekoj lekar }e vidi deka pacientot strada od zaboluvawe predizvikano od

nepravilno jadewe i piewe, pa sepak }e propu{ti da mu uka`e na toa i da mu uka`e na potrebata od reforma, toj mu nanesuva {teta na svojot bli`en. Pijanicite, manijacite, onie koi se prepu{tile na raspu{ten `ivot se obra}aat kaj lekarot o~ekuvaj}i toj jasno i nedvosmisleno da

izjavi deka nivnoto stradawe e posledicana grevot. Nie primivme golema svetlina za zdravstvenata reforma. Zo{to toga{ ne sme poodlu~ni i poseriozni vo streme`ot da se borime protiv pri~initelite na bolestite? Kako na{ite lekari mo`at da go so~uvaat mirot koga ja gledaat postojanata borba so bolkata, koga postojano rabotat da gi ubla`at stradawata? Dali mo`at da se vozdr`at a da ne predupreduvaat? Dali se tie dobronamerni i milostivi ako ne pou~uvaat na stroga umerenost kako na lek za bolestite? Letter 233, 1905

Na reformatorite vo ishranata im eNa reformatorite vo ishranata im eNa reformatorite vo ishranata im eNa reformatorite vo ishranata im e potrebna moralna hrabrostpotrebna moralna hrabrostpotrebna moralna hrabrostpotrebna moralna hrabrost 776. Mnogu mo`e da se postigne so prosvetuvawe na site do koi mo`eme da dojdeme,

zboruvaj}i im za najdobrite sredstva ne samo za lekuvaweto na bolnite, tuku i za spre~uvaweto na bolestite i stradawata. Lekarot koj se trudi da gi prosveti svoite pacienti i da gi zapoznae so prirodnite pri~initeli na nivnite bolesti, pou~uvaj}i gi kako da gi izbegnat zaboluvawata, mo`e da ima naporna rabota, no ako e sovesen zastapnik na reformata, toj jasno }e govori za {tetnoto vlijanie na popu{taweto nasebesi vo jadeweto, pieweto i oblekuvaweto, na preoptovaruvaweto na `ivotnite sili koe gi dovelo negovite pacienti do onamu do kade {to stasale. Toj nema da go zgolemuva zloto so davawe na lekovi s# dodeka iznemo{tenata priroda ne se predade bez borba, tuku }e gi u~i svoite pacienti kako da sozdadat pravilni naviki i da & pomognat na prirodata vo nejzinata rabota za obnovuvawe na teloto, so mudra upotreba na ednostavni lekovi.

Vo site na{i zdravstveni institucii treba osobeno da se istakne rabotata na davawe upatstva za zdravstvenite zakoni. Principite na zdravstvenata reforma treba vnimatelno i temelno da bidat izneseni sekomu, kako na pacientot taka i na pomo{niot personal. Ovaa rabota pobaruva moralna hrabrost, zatoa {to dodeka mnozina }e imaat polza od vakvite napori, }e ima i takvi koi }e se po~uvstvuvaat navredeni. Me|utoa, vistinskiot Hristov u~enik, onoj koj razmisluva vo soglasnost so Bo`jiot na~in na razmisluvawe, dodeka postojano u~i i }e pou~uva, izdignuvaj}i gi tu|ite misli daleku nad zabludite koi vladeat vo ovoj svet. (1890) CH 451, 452

SSSSorabotka na sanatoriumite i u~ili{tataorabotka na sanatoriumite i u~ili{tataorabotka na sanatoriumite i u~ili{tataorabotka na sanatoriumite i u~ili{tata 777. Dadena ni e jasna svetlina za toa deka na{ite vospitni ustanovi treba, sekade kade

e toa mo`no, da bidat povrzani so na{ite sanatoriumi. Rabotata na ovie dve ustanovi treba da formira skladna celina. Jas sum blagodarna za toa {to imame u~ili{te vo Loma Linda. Sposobnosta za edukacija na merodavnite lekari e potrebna vo u~ili{tata vo koi se podgotvuvaat zdravstveni misioneri-evangelisti. U~enicite vo u~ili{teto treba da se pou~at da bidat strogi zastapnici na zdravstvenata reforma. Upatstvata dadeni za bolestite i nivnite pri~initeli, na~inot na spre~uvawe na bolestite i obukata za lekuvawe na pacientite }e bide dokaz za neprocenlivoto obrazovanie koe u~enicite vo site na{i u~ili{ta treba da go dobijat.

Sozdavaweto na ovaa skladna celina pome|u na{ite u~ili{ta i sanatoriumite }e donese mnogu predimstva. So upatstvata dobieni vo sanatoriumot u~enicite }e nau~at kako da go odbegnat sozdavaweto na neumerenite naviki vo jadeweto. Letter 82, 1908

Evangelskata rabota i gradskite misiiEvangelskata rabota i gradskite misiiEvangelskata rabota i gradskite misiiEvangelskata rabota i gradskite misii 778. Nam kako na narod ni e doverena rabotata na objavuvawe na principite na

zdravstvenata reforma. Ima nekoi koi smetaat deka pra{aweto na ishranata ne e od tolkavo zna~ewe za da mo`e da bide vklu~eno vo nivnata evangelska rabota. No, toa e golema gre{ka. Bo`jata re~ veli: “I taka, jadete li, piete li, ili ne{to drugo pravite, seto toa pravete go za slava Bo`ja” (1. Korintjanite 10:31). Predmetot na umerenosta vo svoeto sevkupno zna~ewe ima zna~ajno mesto vo deloto na spasenieto.

Za na{ite misii vo gradovite se potrebni soodvetni prostorii vo koi }e mo`e da se izvr{i pou~uvawe i sobirawe na site kaj koi e razbuden interes. Ovaa va`na rabota ne smee da se izvr{uva primitivno, bidej}i }e ostavi nepovolen vpe~atok vrz umovite na lu|eto. S# {to se

raboti treba da nosi jasno svedo{tvo za Sozdatelot na vistinata i treba pravilno da ja pretstavuva svetlinata i va`nosta na Trojnata angelska Vest. (1909) 9T 112

779. Vo site na{i misii, mudrite `eni koi znaat kako da prigotvat zdrava i vkusna hrana

treba da bidat zadol`eni za vodewe na doma}instvoto. Trpezata treba da bide obilno snabdena so hrana so najdobar kvalitet. Ako nekoj ima izopa~en apetit koj pobaruva ~aj, kafe, za~ini i nezdravi jadewa, prosvetete go. Obidete se da ja razbudite sovesta. Iznesete im gi bibliskite principi za higienata. (1890) CH 449, 450

Propovednicite treba da gi propovedaat principite na reformataPropovednicite treba da gi propovedaat principite na reformataPropovednicite treba da gi propovedaat principite na reformataPropovednicite treba da gi propovedaat principite na reformata 780. Nie treba da se vospitame samite sebe da `iveeme vo soglasnost ne samo so

zakonite na zdravjeto, tuku i drugite da gi u~ime na podobriot pat. Mnozina, duri i onie koi istaknuvaat deka veruvaat vo osobenite vistini za dene{noto vreme, vsu{nost se pateti~ni neznajkovci vo pogled na zdravjeto i umerenosta. Niv treba da gi u~ime stih po stih, pravilo po pravilo. Ovaa tema mora postojano da bide otvorena pred niv. Preku ovaa tema ne smee da se pomine kako preku ne{to neva`no, bidej}i re~isi sekoe semejstvo treba da se pottikne na razmisluvawe za nea. Sovesta mora da se podigne do nivo na sproveduvawe na principite na vistinskata reforma vo delo. Bog pobaruva Negoviot narod da bide umeren vo s#. S# dodeka ne ja sproveduva vo delo vistinskata umerenost, toj ne mo`e i nema da go prifati posvetuva~koto vlijanie na vistinata.

Na{ite propovednici treba da bidat izvesteni za ova pra{awe. Tie ne treba da go potcenuvaat, nitu da bidat odvrateni od nego od strana na onie koi reformatorite gi narekuvaat ekstremisti. Pu{tete gi samite da otkrijat vo {to se sostoi vistinskata zdravstvena reforma i da gi propovedaat nejzinite principi so zbor i nenametliv, no dosleden primer. Na na{ite golemi sobiri treba da se davaat upatstva za zdravjeto i umerenosta. Trudete se da gi pridvi`ite umot i sovesta. Vnesete gi vo slu`bata site darovi {to gi imate i prodol`ete ja rabotata so publikacii na ovaa tema. “Educirajte, educirajte, educirajte,” e vesta koja e vsadena vo mene.” (1890) CH 449

781. Kolku pove}e se pribli`uvame kon krajot na vremeto, morame s# pove}e i pove}e da

se izdigneme po pra{aweto na zdravstvenata reforma i hristijanskata umerenost i da ja iznesuvame mnogu pojasno i poodredeno. Nie morame postojano da se trudime da gi vospituvame lu|eto, ne samo so zborovi tuku i so na{ite `ivoti. Poukata i deloto koga se obedineti imaat vpe~atlivo vlijanie. (1900) 6T 112

Povik do propovednicite i pretsedatelitePovik do propovednicite i pretsedatelitePovik do propovednicite i pretsedatelitePovik do propovednicite i pretsedatelite na oblasti i drugite voda~ina oblasti i drugite voda~ina oblasti i drugite voda~ina oblasti i drugite voda~i 782. Na{ite propovednici treba da bidat informirani za zdravstvenata reforma.

Treba da bidat zapoznaeni so fiziologijata i higienata; tie treba da gi razbiraat zakonite koi vladeat so telesniot `ivot i nivniot odnos kon zdravjeto na duhot i du{ata.

Iljadnici i iljadnici lu|e malku znaat za prekrasnoto telo {to Bog im go dal ili za gri`ata {to treba da mu se uka`e i zatoa pridavaat pogolemo zna~ewe na prou~uvawe na predmeti so pomala va`nost. Propovednicite tuka treba da ja zavr{at svojata rabota. Koga }e zavzemat pravilen stav za ovoj predmet, }e se dobie mnogu. Tie vo svojot `ivot i svoite domovi treba da gi po~ituvaat zakonite na `ivotot, sproveduvaj}i gi vo delo vistinskite principi i `iveej}i pravilno. Toga{ }e bidat vo sostojba pravilno da zboruvaat za ovoj predmet, vodej}i gi lu|eto s# pove}e i pove}e vo ovoj del od reformata. @iveej}i i samite vo svetlinata, tie mo`at da ja objavat vesta od golema va`nost na onie na koi im e potrebno tokmu takvo svedo{tvo.

Skapocenite blagoslovi i bogatite iskustva se steknuvaat koga propovednicite }e gi soedinat iznesuvaweto na zdravstvenite pra{awa so svojata sevkupna rabota vo crkvite. Narodot mora da ja dobie svetlinata vrzana za zdravstvenata reforma. Ovaa rabota e zanemarena i mnozina re~isi umiraat zatoa {to im e potrebna svetlinata za ne mu podlegnat na sebi~noto isku{enie.

Pretsedatelite na na{ite oblasti treba da svatat deka e krajno vreme da se postavat na vistinskata strana od ova pra{awe. Propovednicite i u~itelite, treba i na drugite da im ja

dadat svetlinata {to ja primile. Nivnata rabota e potrebna vo sekoja granka. Bog }e im pomogne. Toj }e gi zasili svoite slugi koi stojat cvrsto i koi nema da se odvratat od vistinata i pravdata za da si udovolat na sebesi.

Deloto na edukacija vo zdravstveno-misionskata oblast e zna~aen ~ekor napred vo razbuduvaweto na ~ovekot za negovite moralni odgovornosti. Ako propovednicite ja zemea ovaa rabota, vo nejzinite razli~ni formi, vo svoi race vo soglasnost so svetlinata {to Bog ni ja dal, toga{ reformata vo jadeweto, pieweto i oblekuvaweto bi bila mnogu poodlu~na. Me|utoa, nekoi zastanaa neposredno na patot na napredokot nazdravstvenata reforma. Tie go zadr`uvaat narodot so svoite ramnodu{ni i osuduva~ki primedbi ili so ismejuvaweto i {egite. Samite tie i golem broj drugi stradaa vo smrtni maki, no s# u{te ne se zdobija so mudrost.

Golem napredok e postignat samo so te{ka borba. Narodot ne saka{e da se otka`e od sebesi, ne saka{e da gi predade svojot um i voljata na Bo`jata volja i gi iskusi posledicite od takvoto odnesuvawe vo svoite stradawa i vo svoeto vlijanie na drugite.

Crkvata ja sozdava istorijata. Sekoj den e den na borba i napredok. Od site strani n# napa|aat nevidlivi neprijateli i nie ili pobeduvame so milosta {to Bog ni ja dava, ili stanuvame pobedeni. Jas gi molam onie koi zavzedoa neutralen stav kon zdravstvenata reforma da se obratat. Ovaa svetlina e skapocena i Gospod mi dade vest da gi pottiknam site onie koi ja nosat odgovornosta vo bilo koja granka od deloto za da zalo`at za vistinata da prete`ne vo srceto i `ivotot. Samo na toj na~in sekoj mo`e da se bori so isku{enijata koi sigurno }e gi sretne vo `ivotot.

Nesprovduvaweto na zdravstvenata reforma onesposobuva za propovedni~ka slu`ba Zo{to nekoi od na{ite bra}a propovednici poka`uvaat tolku malku interes za

zdravstvenata reforma? Toa e zatoa {to upatstvata za umerenost vo s# se sprotivstavuvaat na nivniot `ivot na samopopu{tawe. Vo nekoi mesta toa e golem kamen za sopnuvawe na patot na koj lu|eto treba da se pottiknat na istra`uvawe, sproveduvawe i pou~uvawe na zdravstvenata reforma. Nitu eden ~ovek ne smee da bide izdvoen za u~itelska slu`ba vo narodot, dodeka negovoto u~ewe ili primerot mu protivre~i na Bo`joto svedo{tvo za ishranata, koe Toj im go dal na Svoite slugi, bidej}i toa }e sozdade zbrka. Negovoto nepo~ituvawe na zdravstvenata reforma go pravi nepodesen za slu`ba na vesnik za Gospoda.

Svetlinata {to Bog ja dal za ova pra{awe vo Svojata re~ e jasna i lu|eto }e bidat isku{ani na razni na~ini za da se proveri dali }e vnimavaat na nea. Na sekoja crkva, na sekoe semejstvo mu e poitrebna pouka za hristijanskata umeenost. Site treba da znaat kako da jadat i pijat za da go so~uvaat zdravjeto. Nie se nao|ame vo tek na zavr{nite sceni od istorijata na ovoj svet i vo redovite na onie {to ja praznuvaat sabotata treba da postoi sinhronizirano dejstvuvawe. Onie koi ne u~estvuvaat vo golemoto delo na pou~uvawe na narodot po ova pra{awe, ne odat po patot po koj vod Golemiot Lekar: “Ako nekoj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, da go zeme svojot krst i da odi po Mene” (Matej 6:24). (1900) 6T 376-378

ZdravsZdravsZdravsZdravstveno vospituvawe vo domottveno vospituvawe vo domottveno vospituvawe vo domottveno vospituvawe vo domot 783. Roditelite treba da `iveat pove}e za svoite deca, a pomalku za op{testvoto.

Prou~uvajte gi zdravstvenite temi i sproveduvajte go svoeto znaewe vo `ivotot. Nau~ete gi va{ite deca da rasuduvaat za pri~inite i posledicite. U~ete gi deka, ako sakaat zdravje i sre}a, moraat da gi slu{aat prirodnite zakoni. Iako nema da mo`ete da vidite onolku brzo podobruvawe kolku {to sakate, ne se obeshrabruvajte, tuku trpelivo i istrajno prodol`ete ja svojata rabota.

U{te od lulka u~ete gi va{ite deca da `iveat so samootka`uvawe i vladeewe nad sebesi. U~ete gi da u`ivaat vo ubavinite na prirodata i so polezni zanimacii da gi ve`baat site sili na duhot i teloto. Vospituvajte gi da imaat zdrav telesen i du{even sostav, dobar moral, vedro raspolo`enie i blag karakter. Vtisnete ja vo nivniot um vistinata deka Bog nema namera da `iveeme samo za sega{no u`ivawe, tuku za na{eto kone~no dobro. U~ete gi deka popu{taweto na isku{enijata e slabost i zlo, a deka sprotivstavuvaweto e blagorodno i hrabro. Ovie pouki }e bidat kako seme poseano na dobra zemja i toa }e donese plod koj }e go izraduva va{eto srce. (1905) MH 386

Bo`joto delo popre~eno so sebi~no popu{taweBo`joto delo popre~eno so sebi~no popu{taweBo`joto delo popre~eno so sebi~no popu{taweBo`joto delo popre~eno so sebi~no popu{tawe 784. Vesta za zdravstvenata reforma treba da & se odnese na sekoja crkva. Ovaa rabota

treba da se sprovede vo sekoe u~ili{te. S# dodeka ne se zdobijat so prakti~no znaewe za ovoj predmet, nitu na direktorot nitu na profesorite ne treba da im bide dovereno vospituvaweto na mladite. Nekoi si zemaa sloboda da kritikuvaat, da postavuvaat pra{awa, da nao|aat gre{ki vo principite na zdravstvenata reforma, a malku znaat za nea iskustveno. Tie treba da zastanat ramo do ramo, srce do srce so onie koi pravilno rabotat.

Pra{aweto na zdravstvenata reforma e izneseno vo crkvite, me|utoa, svetlinata ne e iskreno primena. Sebi~noto popu{tawe koe go uriva zdravjeto na ma`ite i `enite mu se sprotivstavi na vlijanieto na vesta koja treba da go podgotvi narodot za golemiot den Gospodov. Dokolku crkvite o~ekuvaat sila, tie moraat da `iveat spored vistinata {to Bog im ja dal. Ako vernicite na na{ite crkvi ja potcenuvaat svetlinata na ovaa tema, tie }e gi po`neat sigurnite posledici vo fizi~kata i vo moralnata izopa~enost. Vlijanieto na vakvite postari vernici }e gi zatrue onie koi skoro & pristapile na verata. Gospod sega ne raboti na doveduvawe mnogu du{i vo vistinata poradi vernicite na crkvata koi nekoga{ bile obrateni, a sega povtorno padnale vo grev. Kakvo vlijanie }e imaat ovie neposveteni vernici na novoobratenite? Zarem nema da ja napravat bezvlijatelna vesta {to Bog ja dal, a Negoviot narod treba da ja nosi? (1900) 6T 370, 371

Sekoj vernik treba da ja objavuva vistinataSekoj vernik treba da ja objavuva vistinataSekoj vernik treba da ja objavuva vistinataSekoj vernik treba da ja objavuva vistinata 785. Dojdovme vo vreme koga sekoj vernik na crkvata treba da se dr`i za zdravstveno-

misionskoto delo. Svetot e bolnica polna so `rtvi zaboleni od fizi~ki i duhovni bolesti. Lu|eto umiraat nasekade poradi nepoznavawe na vistinata {to ni e doverena. Vernicite na crkvata treba da se razbudat za da mo`at da ja sogledaat svojata odgovornost vo {ireweto na voie vistini. Onie koi se prosvetleni so vistinata, treba da bidat nositeli na svetlinata vo svetot. Da se sokriva na{ata svetlina vo ova vreme, zna~i da se pravi u`asna gre{ka. Dene{nata vest za Bo`jito narod glasi: “Digni se, zasvetli Erusalime, za{to dojde tvojata svetlina, i slavata Gospodova izgrea nad tebe.” (Isaija 60:1)

Na sekoj ~ekor gi gledame onie koi imale mnogu svetlina i znaewe kako namerno izbiraat zlo namesto dobro. Ne pravej}i nikakov obid da se reformiraat, tie stanuvaat s# polo{i i polo{i. Me|utoa, Bo`jiot narod ne treba da ~ekori vo temnica. Toj treba da ~ekori vo svetlina, bidej}i e zastapnik na reformata – reformator. (1902) 7T 62

Formirajte novi centriFormirajte novi centriFormirajte novi centriFormirajte novi centri 786. Jasna dol`nost na Bo`jiot narod e da odi vo zafrlenite krai{ta. So seta sila

treba da se fatime za rabota da se is~isti nov teren, da se formiraat novi centri na vlijanie sekoga{ koga }e se uka`e mo`nost za toa. Soberete rabotnici so vistinska misonerska revnost i pu{tete gi da trgnat, blisku i daleku, da {irat svetlina i znaewe. Neka im gi odnesat `ivotnite principi na zdravstvenata reforma na zaednicite koi vo golema merka ne gi poznavaat ovie principi. Neka se formiraat oddelenija i neka se davaat pouki za lekuvawe na bolestite.

(1904) 8T 148

787. Postoi {iroko pole za rabota kako za ma`ite taka i za `enite. Pomo{ta na

ume{nite gotva~ki, kroja~ki i bolni~arki e neophodna. ^lenovite na siroma{nite semejstva treba da nau~at da gotvat, da {ijat i da gi popravaat svoite ali{ta, da neguvaat bolni, pravilno da se gri`at za domot. Duri i decata treba da se u~at da pravat odredeni mali dela od qubov i milost za onie koi se pomalku sre}ni od niv. (1909) 9T 36, 37

Vospituva~i, odete napredVospituva~i, odete napredVospituva~i, odete napredVospituva~i, odete napred

788. Deloto na zdravstvenata reforma e Gospodovo sredstvo za namaluvawe na

stradawata vo na{iot svet i za o~istuvawe na Negovata crkva. U~ete gi lu|eto deka mo`at da

rabotat kako Bo`ji pomo{nici taka {to }e sorabotuvaat so U~itelot vo obnovuvaweto na fizi~koto i duhovnoto zdravje. Ova delo nosi Nebesen pe~at i }e ja otvori vratata za drugite skapoceni vistini. Ima mesto za site koi razumno sakaat da se prifatat za ovaa rabota. Vesta, za koja dobiv upatstvo da ja objavam, glasi deka na deloto na zdravstvenata reforma treba da, mu dademe mesto vo prviot red. Poka`ete ja nejzinata vrednost tolku jasno {to }e se poka`e ogromnata potreba od nea. Vozdr`uvaweto od site {tetni jadewa i pijalaci e plod na vistinskata vera. Onoj koj e celosno obraten }e ja ostavi sekoja {tetna navika i `elba. So potpolno vozdr`uvawe toj }e ja pobedi svojata `elba za popu{tawe koe go razurnuva zdravjeto. Dobiv nalog da im ka`am na u~itelite na zdravstvenata reforma: “Odete napred! Na svetot mu e potrebno i najmaloto vlijanie {to mo`ete da go izvr{ite za da se potisne naplivot na moralnata nesre}a. Onie koi ja propovedaat trojnata angelska vest treba verno da zastanat pod svoeto zname.” (1909) 9T 112, 113

Del 2 Del 2 Del 2 Del 2 –––– Kako da se iznesuvaat principite Kako da se iznesuvaat principite Kako da se iznesuvaat principite Kako da se iznesuvaat principite na zdravstvenata reformana zdravstvenata reformana zdravstvenata reformana zdravstvenata reforma Imajte ja predvid golemata cel na reformataImajte ja predvid golemata cel na reformataImajte ja predvid golemata cel na reformataImajte ja predvid golemata cel na reformata 789. Postoi golema potreba od pou~uvawe za reforma vo ishranata. Lo{ite naviki vo jadeweto i upotrebata na nezdrava hrana se vo golema merka odgovorni za neumerenosta, grevot i raspu{tenosta {to go ma~at svetot. Pri iznesuvaweto na zdravstvenite principi imajte ja predvid golemata cel na reformata – celta da se obezbedi najdobar razvoj na teloto, razumot i du{ata. Poka`ete deka prirodnite zakoni, bidej}i se Bo`ji zakoni, se odredeni za na{e dobro i deka poslu{nosta na niv donesuva sre}a vo ovoj i pomaga vo podgotovkata za idniot `ivot. Vodete gi lu|eto da go prou~uvaat izrazot na Bo`jata qubov i mudrost vo delata na prirodata. Vodete gi da go prou~uvaat toj prekrasen organizam, ~ove~koto telo, i zakonite koi upravuvaat so nego. Onie koi gi zabele`uvaat dokazite na Bo`jata qubov, koi razbiraat ne{to od Negovata mudrost i blagotvornosta na negovite zakoni i ishodot od poslu{nosta, }e dojdat do toa da na svoite dol`nosti gledaat od sosem poinakva gledna to~ka. Namesto na po~ituvaweto na zdravstvenite zakoni da gledaat kako na `rtva ili samootka`uvawe, tie }e gi smetaat za ona {to tie navistina se: neprocenliv blagoslov. Sekoj evangelski rabotnik }e ~uvstvuva deka davaweto upatstva vo vrska so principite na zdraviot na~in na `ivot e del od rabotata {to mu e odredena. Golema e potrebata od ovaa rabota i svetot e otvoren za nea. (1905) MH 146, 147

790. Bo`jite barawa treba da se vre`at vo sovesta. Ma`ite i `enite moraat da se razbudat i da ja sogledaat dol`nosta od vladeeweto so sebe, potrebata od ~istota i osloboduvawe od sekoja rasipana `elba i navika. Vo niv treba da se vtisne faktot deka nivnite umstveni i telesni sili se dar od Boga, pa kako takvi treba da se so~uvaat vo najdobra mo`na sostojba za negova slu`ba. (1905) MH 130 Sledete gi metodite na SpasitelotSledete gi metodite na SpasitelotSledete gi metodite na SpasitelotSledete gi metodite na Spasitelot 791. Edinstveno Hristoviot metod }e donese vistinski uspeh vo pribli`uvaweto do lu|eto. Spasitelot im se pribli`il na lu|eto kako Onoj Koj im posakuva dobro. Toj gi poka`al Svoite ~uvstva kon niv, im slu`el na nivnite potrebi i ja pridobil nivnata doverba. Toga{ gi povikal: “Pojdete po mene”. Na lu|eto treba da im se pribli`ime so li~ni napori. Koga bi se posvetilo pomalku vreme za propovedawe, a pove}e vreme za li~na slu`ba, bi se poka`al pogolem uspeh. Na siromasite treba da im se pomogne, bolnite treba da se neguvaat, na`alenite i nevolnite treba da se ute{at, onie koi ne znaat treba da se pou~at, neiskusnite treba da se sovetuvaat. Nie treba da pla~eme so onie koi pla~at i da se raduvame so onie {to se raduvaat. Prosledena so silata na verata, silata na molitvata, silata na Bo`jata qubov, ovaa rabota ne mo`e i nema da bide bez plod.

Sekoga{ treba da imame predvid deka cel na zdravstveno-misionskata rabota e da im uka`eme na ma`ite i `enite bolni od grevot na ^ovekot od Golgota Koj gi zema grevovite na svetot. Ugleduvaj}i se na Nego i nie }e s# preobrazime vo Negoviot lik. Nie treba da gi ohrabrime bolnite i onie koi stradaat da gledaat vo Hrista i da `iveat. Rabotnicite treba postojano da go vozdignuvaat Hrista, Golemiot Lekar, pred onie na koi bolesta na teloto i du{ata im donela obeshrabruvawe. Uka`ete im na Onoj Koj mo`e da gi izlekuva i telesnite i duhovnite bolesti. Zboruvajte im za Onoj Koj e trognat od so~uvstvo za nivnite slabosti. Pottiknete gi da Mu se prepu{tat na Onoj Koj go dal Svojot `ivot za da im ovozmo`i ve~en `ivot. Zboruvajte im za Negovata qubov, zboruvajte im za Negovata sila so koja spasuva!

(1905) MH 143, 144 Poka`ete takti~nost i qubeznostPoka`ete takti~nost i qubeznostPoka`ete takti~nost i qubeznostPoka`ete takti~nost i qubeznost 792. Vo sekoja rabota mislete na toa deka ste povrzani so Hrista, deka ste del od golemiot plan na spasenieto. Hristovata qubov, kako iscelitelna i `ivotvorna reka treba da te~e niz va{iot `ivot. Bidej}i sakate da gi dovedete drugite vo krugot na Negovata qubov, ~istotata na va{iot jazik, nesebi~nosta na va{ata slu`ba, radosta na va{eto odnesuvawe treba da bidat dokaz za silata na Negovata milost. Poka`ete Go Hrista na ovoj svet tolku ~ist i praveden, {to lu|eto }e Go gledaat vo Negovata ubavina. Malku polza ima od obidite da se reformiraat drugite so toa {to }e go napa|ame ona {to mo`ebi go smetame za lo{i naviki. Vakviot napor ~esto donesuva pove}e {teta otkolku korist. Vo Svojot razgovor so Samarjankata, namesto da go omalova`uva Jakovoviot izvor, Hristos & poka`al ne{to podobro: “Koga bi go znaela darot Bo`ji”, & rekol, “I koj e Onoj {to ti veli: Daj mi da pijam ti samata bi pobarala od Nego i Toj bi ti dal voda `iva” (Jovan 4:10). Toj go svrtel razgovorot na bogatstvoto {to Toj mo`el da go podari, nudej}i & na `enata ne{to podobro od ona {to taa go imala - `iva voda, evangelska radost i nade`. Reformatorite treba da bidat najnesebi~ni, najqubezni i naj~ove~ni od site lu|e na ovoj svet. Vo nivnite `ivoti treba da se gledaat vistinskata dobrina i nesebi~ni dela. Rabotnikot koj poka`uva nedostig od qubeznost, koj poka`uva netrpenie kon neznaeweto ili dvoumeweto na drugite, koj zboruva izbrzano ili raboti nepromisleno, mo`e da ja zatvori vratata na srceto taka {to nikoga{ pove}e da ne mo`e da se dopre do niv. (1905) MH 156, 157

Reformata na ishranata treba da bide postepena Reformata na ishranata treba da bide postepena Reformata na ishranata treba da bide postepena Reformata na ishranata treba da bide postepena

793. Od po~etokot na deloto na zdravstvenata reforma najdovme mo`nost da vospituvame, vospituvame, vospituvame. Bog saka da go prodol`ime ova delo na vospituvawe na lu|eto... Vo u~eweto na zdravstvenata reforma, kako i vo sekoja druga evangelska rabota, treba da se zapoznaeme so lu|eto onamu kade {to tie se nao|aat. S# dodeka ne mo`eme da gi nau~ime kako da podgotvuvaat vkusni, hranlivi, a sepak eftini jadewa po zdravstvenata reforma, nie nemame pravo da im gi iznesuvame najnaprednite predlozi za zdravata ishrana. Reformata vo ishranata treba da bide pstepena. Narodot prvo da se pou~i kako da podgotvuva hrana bez mleko ili puter. Ka`ete im deka naskoro }e dojde vreme koga upotrebata na jajcata, mlekoto, pavlakata ili puterot ve}e nema da bide bezbedna, bidej}i bolestite kaj `ivotnite se zgolemuvaat srazmerno so zgolemuvaweto na zloto me|u lu|eto. Blisku e vremeto koga, poradi grevot na padnatiot ~ove~ki rod, celiot `ivotinski svet }e stenka od bolestite koi ja ma~at na{ata Zemja. Bog na svojot narod }e mu dade sposobnost i ume{nost da podgotvi zdrava hrana bez ovie artikli. Na{iot narod treba da gi ostavi site nezdravi recepti. Treba da nau~i da `ivee so zdrav na~in na `ivot, u~ej}i gi drugite na ona {to samiot go nau~il. Treba da go prenesuva ova znaewe isto kako {to vi gi prenesuval bibliskite upatstva. Treba da gi nau~i lu|eto kako da go so~uvaat zdravjeto i ja zgolemat silata so odbegnuvawe na mnogu gotvewe poradi koe svetot e poln so hroni~ni bolni. So zbor i primer objasnete im deka hranata koja Bog mu ja dal na Adam vo negovata bezgre{na sostojba, e najdobra za upotreba ako ~ovekot saka da ja povrati taa bezgre{na sostojba.

Onie koi davaat pouki za principite na zdravstvenata reforma treba da bidat mudri vo razbiraweto na bolestite i nivnite pri~initeli, sogleduvaj}i deka sekoja dejnost na ~ovekot treba da bide vo sovr{ena soglasnost so zakonite na `ivotot. Svetlinata {to Bog ja dal za zdravstvenata reforma e za na{e spasenie i za spasenie na svetot. Ma`ite i `enite treba da bidat informirani za s# {to se odnesuva do gradbata na ~ove~koto telo koe Tatkoto go podgotvil za Svoe prestojuvali{te, i saka da bideme negovi verni ~uvari: “Vie ste hram na `iviot Bog, kako {to rekol Bog: }e se vselam vo niv i }e odam me|u niv; }e im bidam Bog, a tie }e bidat Moj narod” (2. Korintjanite 6:16). Vozdignete gi principite na zdravstvenata reforma i Gospod neka gi vodi onie koi se ~esni vo srcata. Iznesuvajte gi principite na umerenosta vo nivnata najprivle~na forma. Raznesuvajte knigi koi davaat upatstva za zdraviot na~in na `ivot. Vlijanieto na na{ite zdravstveni publikacii Na lu|eto im e potrebna svetlinata {to sveti od stranicite na na{ite zdravstveni knigi i spisanija. Bog saka da gi upotrebi ovie knigi i spisanija kako sredstva preku ~ija {to svetlina }e go privle~e vnimanieto na lu|eto i }e gi pottikne da vnimavaat na predupreduvaweto na vesta na tretiot angel. Na{ite zdravstveni spisanija se orudija vo poleto koi treba da zavr{at posebna rabota vo {ireweto na svetlinata {to `itelite na svetot moraat da ja dobijat vo ovoj den na podgotovka za Gospoda. Tie izvr{uvaat izvonredno vlijanie vo interes na zdravjeto, umerenosta i reforma na moralnata ~istota vo op{testvoto, donesuvaj}i mu golem blagoslov na narodot dokolku gi iznesuvaat ovie temi na soodveten na~in i vo nivnata vistinska svetlina.

(1902) 7T 132-136

Traktati za zdravstvenata reformaTraktati za zdravstvenata reformaTraktati za zdravstvenata reformaTraktati za zdravstvenata reforma 794. Treba da se napravat mnogu poseriozni napori za prosvetluvawe na lu|eto vo pogled na vozvi{eniot predmet na zdravstvenata reforma. Traktati od ~etiri, osum, dvanaeset, {esnaeset ili pove}e stranici, koi sodr`at odbranim dobro napi{ani statii vo vrska so ova golemo pra{awe treba da se rasturaat kako lisje vo esen. R. & H., Nov. 4, 1875 [Pacientite od sanatoriumot da bidat pou~uvawe preku lekcii – 474] [Pacientite od sanatoriumot da bidat pou~uvani na ispravna ishrana preku pravilno postavena trpeza – 442, 443] [Pacientite od sanatoriumot da bidat pou~uvani na umerenost – 474]

Mudro postapuvawe so pra{aweto na mesnata hranaMudro postapuvawe so pra{aweto na mesnata hranaMudro postapuvawe so pra{aweto na mesnata hranaMudro postapuvawe so pra{aweto na mesnata hrana 795. Vo ovaa zemja (Avstralija) postoi organizirano vegetarijansko zdru`enie, no brojot na negovite ~lenovi i mo{ne mal. Lu|eto od site op{testveni sloevi, op{to zemeno, upotrebuvaat mnogu meso. Toa e najeftiniot produkt; duri i onamu kade {to vladee golema siroma{tija na trpezite obi~no se nao|a meso. Zaradi toa e u{te popotrebno da postapuvame mudro so pra{aweto za jadewe meso. Vo pogled na ova pra{awe ne teba da se raboti brzo. Nie treba da ja sogledame sostojbata na narodot i silata na navikite koi se sozdavani vo tekot na celiot `ivot. Treba da bideme vnimatelnini da ne im gi nametnuvame na{ite sfa}awa na drugite kako da se raboti za test, a da gi tretirame onie koi jadat meso kako najgolemi gre{nici. Site treba da dobijat svetlina za ova pra{awe, no taa treba da bide vnimatelno iznesena. Navikite za koi cel `ivot se mislelo deka se dobri ne mo`at da se smenat so brzi i grubi merki. Nie treba da go educirame narodot na soborite i na drugite golemi sobiri. Vo tekot na objavuvaweto na principite na zdravstvenata reforma, vnimavajte da ne go unazadite u~eweto so primer. Vo na{ite restorani ili {atori za ru~awe ne treba da se najde nikakov meso, tuku negovoto mesto treba da se popolni so ovo{je, `itarki i zelen~uk. Nie morame da go sproveduvame vo `ivot ona na {to gi pou~uvame drugite. Koga }e sedneme na trpeza na koja ima meso, ne treba da gi napadneme onie {to go upotrebuvaat, tuku nie samite da ne go dopirame, a koga }e n# pra{aat za pri~inata zo{to taka postapuvame, treba qubezno da objasnime zo{to ne go upotrebuvame. Letter 102, 1896

Vreme zVreme zVreme zVreme za mol~ewea mol~ewea mol~ewea mol~ewe 796. Nikoga{ ne sum smetala deka moja dol`nost e da ka`am deka nikoj, pod nikakvi okolnosti ne smee da vkusi meso. Da mu se ka`e takvo ne{to na narodot koj e nau~en da `ivee na mesna hrana vo tolku golema merka, bi zna~elo da se odi vo krajnost. Nikoga{ ne sum smetala deka e moja dol`nost da dadam s#opfatni tvrdewa. S# {to sum ka`ala bilo ka`ano vo smisol na dol`nost, no sum se ograduvala vo svoite tvrdewa, zatoa {to ne sakav nikomu da dadam mo`nost da bide sovest na nekoj drug... Vo ovaa zemja se zdobiv so iskustvo sli~no na ona {to go steknav vo novite poliwa vo Amerika. Vidov semejstva ~ii {to okolnosti ne bi dozvolile da ja opremat trpezata so zdrava hrana. Nevernite sosedi im pra}aa meso od {totuku zaklani `ivotni. Tie od mesoto napravija supa i go nahranija svoeto golemo semejstvo so obroci od leb i supa. Ne be{e moja dol`nost, nitu pak smetam deka e dol`nost na bilo koj drug, da im dr`i predavawa za lo{ite posledici od jadeweto meso. ^uvstvuvam iskreno so~uvstvo so semejstvata koi re~isi & pristapija na vistinata i koi se tolku pritisnati od siroma{tijata {to ne znaat od kade da go sozdadat sledniot obrok. Ne e moja dol`nost da im propovedam za zdravoto jadewe. Postoi vreme koga treba da se zboruva i vreme koga treba da se mol~i. Mo`nosta koja ni e dadena vo vakov vid okolnosti e mo`nost da se izgovorat zborovi na ohrabruvawe i blagoslov, namesto ukor i osuda. Onie koi celiot `ivot `iveele na mesna hrana ne gledaat nikakvo zlo vo prodol`uvaweto so vakviot `ivot i so niv mora vnimatelno da se postapuva. Letter 76, 1895

797. Dodeka rabotime protiv prekumernoto jadewe i neumerenosta, nie morame da gi zapoznaeme uslovite vo koi `ivee ~ove~koto semejstvo. Bog se pogri`il za onie koi `iveat vo razni delovi na svetot. Onie koi sakaat da bidat Bo`ji sorabotnici, moraat vnimatelno da razmislat pred da odredat koja hrana treba da se jade,a koja ne treba. Nie treba da stapime vo vrska so site lu|e. Ako ja propovedame zdravstvenata reforma vo nejzinata najstroga forma pred onie ~ii {to okolnosti go popre~uvaat nejzinoto prifa}awe, toga{ }e se napravi pove}e {teta otkolku korist. Koga im go propovedam Evangelieto na siromasite, upatena sum da im ka`am da ja jadat onaa hrana koja im e najhranliva. Jas ne mo`am da im re~am: “Vie ne smeete da jadete jajca, ili mleko ili pavlaka. Ne smeete da koristite puter vo prigotvuvaweto na hranata”. Evangelieto mora da im se propoveda na siromasite, no s# u{te ne e dojdeno vreme za propi{uvawe na najstrogata ishrana. (1909) 9T 163

Pogre{en metod na rabota Pogre{en metod na rabota Pogre{en metod na rabota Pogre{en metod na rabota 798. Nemojte da se dr`ite do mislewata na poedinci i od niv da pravite test, kritikuvaj}i gi drugite ~ij na~in na `ivot mo`ebi ne se soglasuva so va{eto mislewe; tuku prou~uvajte ja ovaa tema op{irno i dlaboko i obidete se sovr{eno da go usoglasite sopstvenoto gledi{te i na~in na `ivot so principite na vistinskata hristijanska umerenost. Ima mnozina takvi koi se obiduvaat da go popravat `ivotot na drugite taka {to go napa|aat ona {to samite go smetaat za lo{a navika. Tie odat kaj onie za koi smetaat deka gre{at i im uka`uvaat na nivnite nedostatoci, no se obiduvaat da gi naso~at nivnite misli kon vistinskite principi. Vakviot na~in e ~esto mo{ne ograni~en i ne mo`e da gi donese sakanite rezultati. Koga se obiduvame da gi popravime drugite, nie mnogu ~esto ja razbuduvame nivnata borbenost i pravime pove}e {teta otkolku korist. Toa e opasnost i za onoj {to predupreduva. Onoj {to zema na sebe da gi popravi drugite, ima izgledi da sozdade navika na iznao|awe gre{ki i naskoro celiot negov interes }e se svede na barawe gre{ki i iznao|awe mani. Ne gi nabquduvajte drugite za da ~epkate po nivnite gre{ki, ili da gi iznesuvate nivnite mani. So silata na svojot primer nau~ete gi na podobri naviki. Sekoga{ imajte predvid deka golemata cel na zdravstvenata reforma e da ovozmo`i najvisok razvoj na umot, du{ata i teloto. Site prirodni zakoni – koi se Bo`ji zakoni – se odredeni za na{e dobro. Poslu{nosta kon niv }e ni donese sre}a vo ovoj `ivot i }e ni pomogne vo podgotvuvaweto za `ivotot koj }e dojde. Postoi ne{to podobro za razgovor od manite i slabostite na drugite. Zboruvajte za Boga i Negovite prekrasni dela. Prou~uvajte gi izrazite na Negovata qubov i mudrost vo site dela na prirodata. (1890) C.T.B.H. 119, 120

Pou~uvajte so primerPou~uvajte so primerPou~uvajte so primerPou~uvajte so primer 799. Vo va{eto dru`ewe so nevernite nemojte da dozvolite da ve odvle~at od vistinskite principi. Ako sednete na nivnata trpeza, jadete umereno i samo onaa hrana koja nema da sozdade smetenost na umot. ^uvajte se od neumerenost. Ne mo`ete da gi zaslabnuvate svoite umstveni ili fizi~ki sili za{to }e stanete nesposobni za duhovno rasuduvawe. ^uvajte go svojot um vo sostojba vo koja }e mo`e da gi vtisne vo nego skapocenite vistini od Svojata re~... Ne gi nabquduvajte drugite za da uka`ete na nivnite gre{ki i mani. Pou~uvajte so primer. Va{eto samootka`uvawe i va{ata pobeda nad apetitot treba da bidat slikovit prikaz na poslu{nost kon vistinskite principi. Va{iot `ivot treba da svedo~i za posvetuva~koto i oblagoroduva~koto dejstvo na vistinata. (1900) 6T 336

Prika`ete ja umerenosPrika`ete ja umerenosPrika`ete ja umerenosPrika`ete ja umerenosta vo nejzinata najprivle~na formata vo nejzinata najprivle~na formata vo nejzinata najprivle~na formata vo nejzinata najprivle~na forma

800. Gospod saka sekoj propovednik, sekoj lekar, sekoja vernik na crkvata da bide pretpazliv da ne gi prinudiva onie {to ne ja poznavaat na{ata vera da napravat izbrzani promeni vo ishranata i na toj na~in da gi dovede vo prerano isku{enie. Izdignete gi principite na zdravstvenata reforma i Gospod neka gi vodi ~esnite po srce. Tie }e ~uvaat i veruvaat. Gospod ne pobaruva od Svoite glasnici da gi iznesuvaat prekrasnite vistini na zdravstvenata reforma na na~in koj }e sozdade predrasudi vo du{ite na drugite. Nikoj da ne postavi kamen za sopnuvawe pred onie koi se na temnite pati{ta na neznaeweto. Duri i koga se fali ne{to {to e dobro, dobro e da ne bideme premnogu voodu{eveni za da ne gi odvratime od patot onie {to }e dojdat da slu{aat. Iznesete gi principite na umerenosta vo nivnata najprivle~na forma. Nie ne smeeme nevnimatelno da napreduvame. Rabotnicite koi vleguvaat vo novi podra~ja da podignat crkvi, ne smeat da sozdadat te{kotii obiduvaj}i se da napravat istaknato pra{awe od ishranata. Tie moraat da vnimavaat da ne povle~at premnogu tesni granici. Na toj na~in }e stavat pre~ki na patot na drugite. Nemojte da go prisiluvate narodot. Vodete go. Propovedajte ja Re~ta onakva kakva {to e vo Isusa Hrista... Rabotnicite treba da vlo`at odlu~ni i istrajni napori, imaj}i na um deka ne mo`e da se napravi s# naedna{. Treba cvrsto da odlu~at deka narodot }e go pou~uvaat so trpenie. Letter 135, 1902

801. Zarem ne mislite deka sekoj od nas e li~no odgovoren? Nie od ishranata nema da napravime test, tuku }e se trudime da go educirame umot i da ja izdgineme moralnata mo}, za da mo`e zdravstvenata reforma da bide prifatena na mudar na~in, kako {to toa Pavle go iznesuva vo Rimjanite.13:8-14; 1.Korintjanite. 9:24-27; 1.Timotej 3:8-12. MS 1a, 1890

Da gi presretneme lu|eto onamu kade {to tie se nao|aatDa gi presretneme lu|eto onamu kade {to tie se nao|aatDa gi presretneme lu|eto onamu kade {to tie se nao|aatDa gi presretneme lu|eto onamu kade {to tie se nao|aat 802. Vo edna prigoda Sara (Makenterfer) be{e povikana vo edno semejstvo vo Dora Krik vo koe site ~lenovi bea bolni. Tatkoto be{e od edno mo{ne ugledno semejstvo no, po~nal da pie, a negovite `ena i decata se najdoa vo golema nema{tija. Za vreme na bolesta vo ku}ata nemalo ni{to {to bi bilo soodvetno za jadewe. Tie odbivaa da jadat s# {to }e im odnesevme. Bea naviknati na meso. Zatoa, smetavme deka ne{to mora da se napravi. i rekov na Sara: “Zemi piliwa i napravi im ~orba.” Taka Sara gi neguva{e vo nivnata bolest i gi hrane{e so ovaa ~orba. Nabrgu, tie ozdravea. Toa e na~inot na koj rabotevme. Ne im ka`avme na lu|eto: “Ne smeete da jadete meso.” Iako nie samite ne upotrebuvavme meso, toga{ koga smetavme deka toa e va`no za ova semejstvo vo nivnata bolest, nie im go dadovme ona {to smetavme deka im treba. Ima situacii koga }e morame da gi sretneme lu|eto onamu kade {to tie se nao|aat. Tatkoto na ova semejstvo be{e inteligenten ~ovek. Koga semejstvoto zakrepna, nie go otvorivme Svetoto Pismo i ovoj ~ovek se obrati i ja prifati vistinata. Toj go otfrlil; i svoeto lule, se otka`a od pieweto i, od toa vreme, do krajot na `ivotot nitu pu{e{e nitu pie{e. [tom se uka`a mo`nost za toa, nie go zemavme na{iot imot i mu go doverivme obrabotuvaweto na zemjata. Koga zaminavme da prisustvuvame na sostanocite vo Wukasl ovoj ~ovek umre. Nekoi na{i rabotnici vnimatelno go neguvaa i lekuvaa, no teloto, zloupotrebuvano dolgo vreme, ne mo`e{e

da im odgovori na ovie napori. Me|utoa, toj umre kako hristijanin i kako ~ovek koj gi dr`i zapovedite. Letter 363, 1907

Sredba so krajnosti Sredba so krajnosti Sredba so krajnosti Sredba so krajnosti –––– istor istor istor istoriska izjavaiska izjavaiska izjavaiska izjava 803. Koga esenta 1870 se vrativme od Kanzas, bratot B. le`e{e vo ku}ata bolen od treska... Negoviot slu~aj be{e kriti~en... Za nas nema{e nitu malku odmor iako ni be{e potreben. “Pregled”, “Reformator” i “Instruktor” moraa da izlezat. (Site nivni urednici vo toa vreme bea bolni)... Mojot soprug zapo~na so rabota, a jas mu pomagav vo ona {to mo`ev... “Reformator” be{e vo opasnost da zgasne. Bratot B. go prepora~uva{e ekstremniot stav na dr. Trol. Toa, pak, vlijae{e na doktorot u{te da istapi u{te poodlu~no za napu{taweto na mlekoto, {e}erot i solta vo “Reformator”. Stavot za celosno otfrlawe na ovie produkti mo`e da bide israven po svojata su{tina, no s# u{te ne e dojdeno vreme da se zavzeme odlu~en stav po ovie to~ki. Onie koi navistina zavzemaat vakov stav i se zalagaat za celosno isfrlawe na mlekoto, puterot i {e}erot od upotreba, treba od niv da gi is~istat svoite trpezi. Bratot B., duri iako vo “Reformator” zavzema{e vakov stav zaedno so dr. Trol za {tetnoto vlijanie na solta, mlekoto i {e}erot, ne go sproveduva{e vo `ivot ona za {tro se zalaga{e. Na negovata trpeza ovie artikli sekojdnevno se upotrebuvaa. Mnozina od na{ite lu|e go zagubija interesot za “Reformator” i od den den pristignuvaa pisma so ova obeshrabruva~ko barawe: “Ve molime da prestanete da ni ispra}ate “Reformator”... Nikade na zapadot ne mo`evme da razbudime interes za “Zdravstveniot reformator” kaj novi pretplatnici. Uvidovme deka pisatelite vo “Reformatorot” oti{le daleku od narodot, ostavaj}i go zad sebe. Ako zastaneme na stavot koj sovesnite hristijani, vistinskite zastapnici na zdravstvenata reforma ne mo`at da go prifatat, kako mo`eme da o~ekuvame da napravime dobro za op{testvoto do koe mo`eme da dopreme samo od zdravstvena gledna to~ka. Trpenie, predostro`nost i istrajnost se potrebni vo reformatorskoto dvi`ewe Nie ne smeeme da odime pobrgu otkolku {to mo`eme da gi povedeme so sebe onie ~ii {to sovest i razum se ubedeni vo ona {to go zastapuvame. Morame da se sretneme so lu|eto onamu kade {to tie se nao|aat. Na nekoi od nas im trebale mnogu godini dodeka stasaat do sega{niot stav vo pogled na zdravstvenata reforma. Da se ostvari zdravstvena reforma vo ishranata e bavna rabota. Nie treba da se sudrime so mo}niot apetit bidej}i svetot se oddal na prekumerno u`ivawe vo jadeweto. Koga na lu|eto bi im dozvolile onolku vreme kolku {to nam ni bilo potrebno za da dojdeme do sega{nata napredna sostojba vo reformata, toga{ bi bile mo{ne trpelivi so niv i bi im dozvolile da napreduvaat ~ekor po ~ekori, kako {to i nie sme napreduvale, s# dodeka nivnite stapki ne zacvrsnat na platformata na zdravstvenata reforma. No, morame da bideme mo{ne vnimatelni da ne napreduvame premnogu brgu za da ne bideme prinudeni da se vra}ame po istite stapki. Vo reformata e podobro da se napravi pomal ~ekor kon celta, otkolku da ja nadmineme celta za eden ~ekor. A ako voop{to postoi gre{ka, taa treba da bide na stranata koja n# dobli`uva do narodot. Pred s#, ne treba so na{eto pero da gi zastapuvame stavovite koi ne sme gi ispitale prakti~no vo svoite semejstva, na svoite trpezi. Toa e prepravawe, eden vid licemerie. Vo Mi~igen mo`eme da pomineme podobro bez sol, mleko i {e}er, otkolku kaj onie naseleni na dale~niot zapad ili istok kade ima nedostig od ovo{je... Nie znaeme deka prekumernata upotreba na ovie produkti mu na{tetuva na zdravjeto, i vo mnogu slu~aevi smetame deka bez nivna upotreba zdravjeto bi bilo mnogu podobro. Me|utoa, na{ata sega{na dol`nost ne e povrzana so ovie pojavi. Narodot e tolku zaostanat, {to i nie gledame deka edinstvena linija {to }e ni dozvoli da ja povle~eme e onaa preku stimulansite – narkoticite. Jasno svedo~ime protiv tutunot, `estokite pijalaci, burmutot, ~ajot, kafeto, mesnata hrana, puterot, za~inite, bogatite kola~i, pitite so meso, golemite koli~estva sol, kako i stimulativnite sredstva koi se upotrebuvaat vo ishranata. Ako dojdeme kaj lica koi ne se prosveteni vo odnos na zdravstvenata reforma i vedna{ im gi izneseme na{ite najstrogi stavovi, postoi opasnost deka }e se obeshrabrat koga }e vidat od

{to s# treba da se otka`at, i deka nema da napravat nikakov napor da se reformiraat. Nie morame da gi vodime lu|eto trpelivo i postepeno, se}avaj}i se na dupkata od koja sme izvadeni. (1870) 3T 18-21

Del 3 Del 3 Del 3 Del 3 –––– U~ili{ta za gotvewe U~ili{ta za gotvewe U~ili{ta za gotvewe U~ili{ta za gotvewe

Delo so najgolemo zna~eweDelo so najgolemo zna~eweDelo so najgolemo zna~eweDelo so najgolemo zna~ewe

804. Vo na{ite golemi gradovi vo koi se izvr{uva zdravstveno-misionska dejnost treba da se odr`uvaat u~ili{ta za gotvewe; i sekade kade {to vospitno-misionskoto delo silno napreduva treba da se formira nekoj vid zdravstven restoran, koj }e ja dade vistinskata slika na vistinskoto odbirawe i zdravoto podgotvuvawe na hranata. (1902) 7T 55

805. Treba da se odr`uvaat u~ili{ta za gotvewe. Narodot treba da se pou~i kako da podgotvuva zdrava hrana. Treba da mu se uka`e od potrebata za napu{tawe na nezdravata hrana. No nikoga{ ne smeeme da se zalagame za siroma{na ishrana. Mo`no e da se podgotvi zdrava hrana so golema vrednost bez koristewe na ~aj, kafe e meso. Deloto na podu~uvawe na lu|eto kako da podgotvat hrana koja istovremeno }e bide i zdrava i vkusna e od najgolema va`nost. (1909) 9T 112 806. Nekoi, otkako ja prifatile vegetarijanskata ishrana, se vra}aat na upotreba na mesnata hrana. Toa e navistina besmisleno, nepromisleno i otkriva nedostig na znaewe za toa kako da se obezbedi pravilna hrana koja }e go zameni mesoto. (1902) 7T 126

807. Reformata na ishranata treba da bide postepena. Bidej}i se umno`uvaat zaboluvawata kaj `ivotnite, uporebata na mlekoto i jajcata }e stanuva s# ponesigurna. Treba da se vlo`at napori namesto niv da se obezbedat drugi produkti koi }e bidat zdravi i eftini. Lu|eto nasekade treba da se pou~at da gotvat bez mleko i jajca, kolku e toa mo`no, a nivnata hrana sepak da bide zdrava i vkusna. (1905) MH 320, 321

808. Onie koi mo`at da gi polzuvaat predimstvata na pravilno vodenite u~ili{ta za gotvewe }e go smetaat toa za golema pridobivka kako za svoite sekojdnevni potrebi, taka i za pou~uvaweto na drugite. (1890) C.T.B.H. 119

Vo sekoja crkva, versko u~ili{te i misionsko poleVo sekoja crkva, versko u~ili{te i misionsko poleVo sekoja crkva, versko u~ili{te i misionsko poleVo sekoja crkva, versko u~ili{te i misionsko pole 809. Sekoja crkva treba da bide u~ili{te za obuka na hristijanski rabotnici. Nejzinite vernici treba da se pou~uvaat kako da dr`at bibliski ~asovi, kako da vodat i podu~uvaat vo klasovite na bibliskata pouka, kako najdobro da im pomognat na siromasite i da se gri`at za bolnite, kako da rabotat za neobratenite. Tuka treba da postojat zdravstveni u~ili{ta, u~ili{ta za gotvewe i predavawa od razni oblasti na hristijanskata dejnost i uka`uvawe pomo{. Ne treba samo da se odr`uvaat predavawa, tuku treba da se sprovede prakti~na rabota pod nadzor na iskusni u~iteli. (1905) MH 149

810. Sekoj zdravstven restoran treba da bide u~ili{te za rabotnicite povrzani so nego. Ovaa granka mo`e mnogu po{iroko da se razviva vo gradovite otkolku vo pomalite mesta. No vo sekoe mesto vo koe postoi crkva i versko u~ili{te treba da se davaat pouki za podgotvuvawe ednostavna, zdrava hrana {to }e ja koristat onie koi sakaat da `iveat vo soglasnost so principite na zdravstvenata reforma. Vo site na{i misionski poliwa mo`e da se izvr{i sli~na rabota. Rabotata na kombinirawe ovo{je, semki, `itarki i korewa za dobivawe zdrava hrana e Bo`jo delo. Vo sekoe mesto vo koe e osnovana crkva vernicite treba ponizno da odat pred Gospoda. Treba da se stremat da go prosvetlat narodot za principite na zdravstvenata reforma. MS 79, 1900 Nivnoto vistinsko mestoNivnoto vistinsko mestoNivnoto vistinsko mestoNivnoto vistinsko mesto

811. Kolku e toa mo`no, na{ite sobori treba da bidat celosno posveteni na duhovnoto dobro... Za delovnite raboti treba da se gri`at onie koi se posebno odredeni za taa rabota. Kolku e toa mo`no, tie pra{awa treba da mu se iznesuvaat na narodot vo nekoja druga prigoda, a ne na soborite. Upatstvata za povikuvawe na drugite, za rabotata na sabotnoto u~ili{te i za detaqite od kolporta`ata i misionskata rabota treba da se davaat vo mati~nite crkvi ili na sostanoci koi se posebno odredeni za toa. Istiot princip va`i i za u~ili{tata za gotvewe. Iako ova e sosema vo red i umesno, sepak ne treba da odzeme premnogu vreme na na{ite soborni sostanoci. (1900) 6T 44, 45 Sredstvo za reformaSredstvo za reformaSredstvo za reformaSredstvo za reforma 812. U~ili{ta za gotvewe treba da se formiraat vo mnogu mesta. Ovaa rabota mo`e da po~ne skromno, no otkako mudrite gotva~ki }e storat s# za da gi prosvetat drugite, Gospod }e im dade ume{nost i razbirawe. Gospodoviot zbor glasi: “Ne branete im; za{to li~no Jas }e im se otkrijam kako nivni U~itel”. Toj }e raboti so onie koi }e gi sproveduvaat Negovite planovi u~ej}i gi drugite kako da ja vnesuvaat reformata vo svojata ishrana podgotvuvaj}i zdrava, eftina hrana. Na toj na~in i siromasite }e se ohrabrat da gi prifatat principite na zdravstvenata reforma; toa }e im pomogne da stanat vredni i da se potprat na sebesi. Prika`ano mi e deka Bog gi pou~uva sposobnite ma`i i `eni kako da prigotvuvaat zdrava, vkusna hrana na prifatliv na~in. Mnozina od niv bea mladi, no ima{e i takvi koi se na pozrela vozrast. Dobiv upatstvo da gi ohrabram voda~ite na u~ili{tata za gotvewe vo site mesta vo koi se vr{ela zdravstveno -misionska rabota. Morame na lu|eto da im gi dademe site dokazi koi }e gi vodat kon reformata. Na niv treba da padne kolku e mo`no pove}e svetlina. Podu~ete gi kolku {to mo`at da go podobrat na~inot na koj ja prigotvuvaat hranata i pottiknete gi da go prenesuvaat ona {to }e go nau~at i na drugite. Zarem nema da storime s# {to e vo na{a mo} da go unapredime deloto vo site na{i golemi gradovi? Na iljadnici lu|e koi `iveat okolu nas im e potrebna na{ata pomo{ vo najrazli~na forma. Vesnicite na Evangelieto treba da se setat deka Gospod Isus Hristos im rekol na Svoite u~enici: “Vie ste svetlina na svetot. Ne mo`e da se sokrie grad, {to se nao|a na vrv na planina”. “Vie ste solta na zemjata. No, ako solta ja zagubi silata, so {to }e se osoli?” (Matej 5:14,13). (1902) 7T 113, 114

Pou~uvawe od ku}a do ku}aPou~uvawe od ku}a do ku}aPou~uvawe od ku}a do ku}aPou~uvawe od ku}a do ku}a 813. Zatoa {to tiraninot - predrasuda - gi zatvoril priodite kon du{ata, mnozina i ne gi poznavaat principite na zdraviot na~in na `ivot. So pou~uvaweto na lu|eto kako da podgotvuvaat zdrava hrana se vr{i dobra slu`ba. Ovoj vid rabota e isto tolku va`en kako i sekoja druga slu`ba {to bi mo`ela da se prezeme. Treba da se formiraat pove}e u~ili{ta za gotvewe, a nekoi treba da rabotat od ku}a do ku}a, davaj}i upatstva za ume{nosta na podgotvuvaweto zdrava hrana. Mnozina, mnozina }e se spasat od fizi~kata, umna i moralna izopa~enost blagodarenie na vlijanieto na zdravstvenata reforma. Ovie principi }e se preora~aat samite sebesi kaj onie {to ja baraat svetlinata I takvite }e napreduvaat i celosno }e ja primat vistinata za ova vreme. Bog saka Negoviot narod da primi za da dava. Kako nepristrasni, nesebi~ni svedoci, tie treba da im go davaat na drugite ona {to Bog nim im go dal. A koga }e otpo~nete so vakva rabota i koga so sekakvi sre}a koi se vo va{a mo}, sakate da doprete do srcata, rabotete sigurno i na na~in koj }e gi otrgne predrasudite namesto da gi sozdava. Postojano prou~uvajte go Hristoviot `ivot i rabotete kako {to rabotel Toj, odej}i po Negoviot primer. R. & H., June 6, 1912

Poukite od zdravstvenata reforma na prazni~nite sobiriPoukite od zdravstvenata reforma na prazni~nite sobiriPoukite od zdravstvenata reforma na prazni~nite sobiriPoukite od zdravstvenata reforma na prazni~nite sobiri i na posebni op{testveni sostanocii na posebni op{testveni sostanocii na posebni op{testveni sostanocii na posebni op{testveni sostanoci

814. Koga svetlinata na zdravstvenata reforma za prv pat dopre do nas, nie imavme obi~aj za vreme na praznicite da poneseme {poreti nadvor od gradot, kade {to se sobiraa

lu|eto, i tokmu tamu da pe~eme beskvasen leb. Zemi~ki i kifli. Smetam deka ishodot od na{ite napori be{e dobar, iako nemavme tolku zdravi jadewa kako denes. Vo toa vreme {totuku po~nuvavme da u~ime kako da `iveeme izostavuvaj}i ja mesnata hrana. Ponekoga{ podgotvuvavme op{testveni sostanoci i vodevme golema gri`a za toa {to e podgotveno za trpezata da bide ubava i vkusna. Za vreme na sezonata na ovo{je dobivavme sve`i borovinki, malini od grmu{ki i sve`i jagodi. Nie od menito napravivme o~igledna pouka koja na prisutnite im uka`uva{e na toa deka na{ata ishrana, iako vo soglasnost so principite na zdravstvenata reorma e daleku od toa da bide siroma{na. Ponekoga{ na ovie op{testveni sostanoci be{e odr`ano po nekoe kuso predavawe za umerenosta, pa na toj na~in go zapoznavme narodot so na{ite `ivotni principi. Kolku {to ni e poznato, site bea zadovolni i prosvetleni. Sekoga{ imavme {to da ka`eme za potrebata od obezbeduvawe zdrava hrana i za nejzinata ednostavna podgovotvka, koja sepak }e bide vkusna i privle~na {to onie koi ja jadea sekoga{ bea zadovolni. Svetot e poln so isku{enija koi vodat kon popu{tawe na apetitot; zborovite na predupreduvawe, seriozni i odredeni, napravija prekrasni promeni vo semejstvata i me|u poedinci. Letter 166, 1903

Predimstvata i opasnostite na na{ite restoraniPredimstvata i opasnostite na na{ite restoraniPredimstvata i opasnostite na na{ite restoraniPredimstvata i opasnostite na na{ite restorani 815. Dadena ni e svetlina deka vo gradovite }e ima mo`nosti za rabota sli~na na onaa {to ja izvr{ivme na saemot vo Batl Krik. Vo soglasnost so ovaa svetlina bea formirani zdravstveni restorani. Me|utoa, postoi golema opasnost deka na{ite rabotnici vo restoranite }e bidat tolku obzemeni od trgovski duh, {to }e propu{tat na narodot da mu ja dadat potrebnata svetlina. Na{ite restorani n# doveduvaat vo dopir so mnogu lu|e, no ako dopu{time na{iot duh da bide tolku obzemen so pomislata za finansiska dobivka, nie nema da ja ispolnime Bo`jata namera. Toj bi sakal da ja iskoristime sekoja mo`nost za iznesuvawe na vistinata koja treba da gi spasi ma`ite i `enite od ve~na smrt. Se obidov da utvrdam kolku du{i se obratile kon vistinata so rabotata na na{iot restoran tuka vo _________. Nekoi se, mo`ebi, spaseni, no mnogu pove}e mo`ea da bidat obrateni kon Boga, da bea prevzemeni site napori rabotata da se void spored Bo`jiot nalog i ako & se dozvole{e na svetlinata da zableska na patot na drugite. Jas bi im ka`ala na rabotnicite koi se vo vrska so restoranite: “Nemojte da prodol`uvate da rabotite kako do sega. Nastojuvajte od restoranot da napravite sredstvo za prenesuvawe na svetlinata na sega{nata vistina na drugite. Na{ite restorani se formirani samo za ovaa cel...” Rabotnicite vo restoranot vo _________ i vernicite na na{ata crkva vo _________ treba celosno da se obratat. Na sekoj od niv mu e daden dar na razum. Dali dobivte sila da pobedite zaedno so Boga? “A na site {to Go primija – na site {to veruvaa vo Negovoto ime – im dade mo`nost da stanat sinovi Bo`ji” (Jovan 1:12) MS 27, 1906

Od vospituva~ite se bara razbirawe i razumnostOd vospituva~ite se bara razbirawe i razumnostOd vospituva~ite se bara razbirawe i razumnostOd vospituva~ite se bara razbirawe i razumnost 816. Treba da se vlo`at pogolemi napori za pou~uvawe na lu|eto na principite na zdravstvenata reforma. Treba da se formiraat u~ili{ta za gotvewe, i od ku}a do ku}a da se pou~uva ume{nosta na gotvewe zdrava hrana. I starite i mladite treba da nau~at kako da govtat poednostavno. Sekade kade {to se iznesuva vistinata, narodot treba da se podu~uva kako da ja posgotvuva hranata ednostavno, no vkusno. Treba da im se poka`e deka mo`e da se obezbedi hrana so golema vrednost i bez upotreba na meso... Potrebno e mnogu razbirawe i razumnost za da se podgotvi hrana so golema vrednost namesto onaa koja prethodno ja so~inuvala ishranata na onie nau~ile da bidat zastapnici na zdravstvenata reforma. Se bara vera vo Boga, serioznost na celta i `elba d aim se pomogne na drugite. Ishranata od koja se odzemeni vistinskite hranlivi sostojki mu nanesuva sram na deloto na zdravstvenata reforma. Nie sme smrtnici i morame da se obezbedime so hrana koja }e ovozmo`i pravilna ishrana na na{ite tela. (1909) 9T 161

^asovi po gotvewe vo site na{i u~ili{ta^asovi po gotvewe vo site na{i u~ili{ta^asovi po gotvewe vo site na{i u~ili{ta^asovi po gotvewe vo site na{i u~ili{ta

817. Vo site na{i u~ili{ta treba da postojat lica podobni za nastava po gotvewe. Treba da se odr`uvaat ~asovi po ovoj predmet. Onie koi se podgotvuvaat za slu`ba pretrpuvaat golema zaguba dokolku nese zdobijat so znaewe za toa kako se podgotvuva zdrava i vkusna hrana. Da se znae da se gotvi ne e bezzna~ajno. Ume{noto podgotvuvawe na hranata e edna od najva`nite ume{nosti. Taa treba da se smeta za edna od najskapocenite od site ume{nosti, bidej}i e tolku tesno povrzana so `ivotot. I fizi~kata i umnata sila vo golema merka zavisat od hranata {to ja jademe; zatoa onoj {to ja podgotvuva hranata zazema zna~ajna i vozvi{ena polo`ba. I mom~iwata i devojkite treba da se pou~at kako ekonomi~no da gotvat za da mo`at da `iveat bez s# {to e povrzano so mesoto. Ne treba da se pottiknuva podgotvuvaweto jadewa koi se i vo najmala merka sostaveni od meso, zatoa {to toa pove}e uka`uva na temninata i neznaeweto vo Egipet, otkolku na ~istotata na zdravstvenata reforma. Osobeno `enite treba da nau~at kako da gotvat. Koja granka od vospituvaweto na devojkata e tolku zna~ajna kako ovaa? Kakvi i da se nejzinite `ivotni okolnosti, taa }e mo`e da go primeni ova znaewe vo sekojdnevniot `ivot. Toa e granka na vospituvaweto koja ima najneposredeno vlijanie na zdravjeto i sre}ata. Vo dobro podgotveniot leb se nao|a prakti~nata vera. (1913) CT 312, 313

818. Mnogu mladi lu|e }e dojdat vo u~ili{teto so `elba da se obu~uvaat vo industriskite oblasti. Takvoto podu~uvawe treba da opfati knigovodstvo, drvodelstvo i s# {to ima vrska so zemjodelieto. Isto taka, treba da se pravat podgotovki za u~ewe na kova~kiot, molerskiot, ~evlarskiot i pekarskiot zanaet. Treba da se u~i gotvewe, krpewe, perewe i peglawe, ~ukawe na ma{ina i pe~atewe. Vo ovaa rabota na pou~uvawe treba da se iskoristat site raspolo`ivi sili za u~enicite da bidat dobro podgotveni za obvrskite na sekojdnevniot `ivot. (1900) 6T 182

819. Povrzani so na{ite sanatoriumi i u~ili{ta, treba da postojat i u~ili{ta za gotvewe vo koi }e se u~i pravilno prigotvuvawe na hranata. Vo site na{i u~ili{ta treba da postojat lica koi }e gi podu~uvaat u~enicite, i mom~iwata i devoj~iwata na ume{nosta na gotvewe. Osobeno `enite treba da nau~at kako se gotvi. MS 95, 1901

820. U~enicite vo na{ite u~ili{ta treba da u~at da gotvat. Vo ovaa granka od vospituvaweto treba da se vnese isten~eno razbirawe i ume{nost. So izmamata na nepravdata satanata raboti na toa da gi skr{ne stapkite na mladinata kon patot na isku{enieto koj vodi vo propast. Nie morame da gi zajakneme i da im pomogneme da im se sprotivstavat na isku{enijata naso~eni kon popu{tawe na apetitot i koi se sretnuvaat na sekoj ~ekor. Da gi upatime kon naukata na zdraviot na~in na `ivot, zna~i da izvr{uvame misionerska dol`nost za U~itelot. 7T 113 821. Na fizi~kata rabota treba da & se posveti mnogu pogolemo vnimanie otkolku {to & e posvetuvano. Treba da se formiraat u~ili{ta koi, so moralnata i mentalna kultura, }e obezbedat najdobri mo`nosti za fizi~ki razvoj i obuka vo prakti~nata rabota. Treba da se davaat pouki od oblasta na zemjodelstvoto, proizvodstveniot process – opfa}aj}i {to pove}e polezni zanaeti – no i od doma{nata ekonomija, zdravoto gotvewe, {ieweto, kroewe dobri fustani, nega na bolni i srodni granki. (1903) ED 218

Vernost vo sekojdnevnite obvrskiVernost vo sekojdnevnite obvrskiVernost vo sekojdnevnite obvrskiVernost vo sekojdnevnite obvrski 822. Mnogu granki od studiite, koi mu odzemaat vreme na u~enikot, ne se va`ni za `ivotot ili sre}ata; me|utoa, za sekoj mlad ~ovek e va`no da bide celosno zapoznaet so sekojdnevnite obvrski. Dokolku e toa potrebno, mladata `ena mo`e da pomine bez znaewe na francuski jazik i algebra, pa duri i klavir, no nezamislivo e da ne nau~i da pravi dobar leb, da {ie fustani koi ubavo stojat i uspe{no da izvr{uva mnogu dol`nosti koi pripa|aat na doma}instvoto. Ni{to ne e od pogolemo zna~ewe za zdravjeto i sre}ata na celoto semejstvo od ume{nosta i mudrosta na gotva~kata. So lo{o podgotvenata, nezdrava hrana taa mo`e da gi spre~i, pa duri i

da gi upropasti sposobnostite na vozrasnite, no i razvojot na decata. So obezbeduvawe hrana koja }e bide prilagodena na potrebite na teloto. A istovremeno privle~na i vkusna, taa mo`e da napravi tolku mnogu dobro, kolku {to mo`e da postigne i vo lo{ata nasoka. @ivotnata sre}a e na tolku mnogu na~ini povrzana so vernosta vo sekojdnevnite dol`nosti. Bidej}i ma`ite i `enite imaat udel vo sozdavaweto na domot, mom~iwata, isto kako i devoj~iwata, treba da se zdobijat so znaewe za doma{nite obvrski. Mesteweto na postelata, sureduvaweto na sobata, mieweto sadovi, podgotvuvaweto obroci, perewe i popravawe na sopstvenata obleka e obuka koja nema od mom~eto da napravi slab ma`; taa }e go napravi posre}en i popolezen. (1903) ED 216 [Sekoja `ena treba da stane majstor na gotva~kata ve{tina – 385] [Va`na i vozvi{ena polo`ba na gotva~kata - 763, 764] [Gotva~ki demonstracii da bidat prika`ani pri crkovnite sobori – 763, 764] [Lu|eto da bidat pou~uvani da gi koristat lokalnite produkti – 376, 407]

DODATOK

Dodatok 1Dodatok 1Dodatok 1Dodatok 1

Li~no iskustvo na sestLi~no iskustvo na sestLi~no iskustvo na sestLi~no iskustvo na sestra Vajt kako poddr`uva~ na zdravstvenata reformara Vajt kako poddr`uva~ na zdravstvenata reformara Vajt kako poddr`uva~ na zdravstvenata reformara Vajt kako poddr`uva~ na zdravstvenata reforma

(Pri ~itaweto na izlagawata na sestra Vajt za nejziniot odnos sprema ishranata,

vnimatelniot ~itatel }e gi prepoznae slednite na~ela: Prvo: » Reformata vo ishranata treba da bide postepena. « (paragraf 807). Svetlinata na

po~etokot ne e dadena vo seta svoja polnina. Taa e dadena vo sila koja {to odvreme na vreme se zgolemuva, vo zavisnost od spremnosta na lu|eto da ja razberat i da deluvaat vo sklad so nea. Bila prilagodena sprema op{tite naviki vo ishranata vo vremeto koga e dadena.

Vtoro: »Vo ishranata ne odreduvame nikakov pat po koj treba da odime... « (paragraf 145). Postojano bile povtoruvani predupreduvawa protiv neki vidovi posebno {tetna hrana. Me|utoa, vo pove}eto od slu~aite se postavuvale op{ti na~ela i detalnata primena na vakvite sestrani na~ela ponekoga{ se odreduvala vo sklad so postoe~kite i najdobrite nau~ni zaklu~oci.

Treto: »Sebe si ne se smetam za ni~ie merilo. « (Dodatok 1, paragraf 25) Otkako posle vnimatelno izvedeni sogleduvawa prifatila nekoi pravila za sebe, sestra

Vajt ponekoga{ go opi{uvala na~inot na ishrana vo svojot dom, ne kako pravilo kon koe moraat drugite strogo da se pridr`uvaat. (Od kompilatorite)

Prva vizija za zdravstvenata reforma Prva vizija za zdravstvenata reforma Prva vizija za zdravstvenata reforma Prva vizija za zdravstvenata reforma

1. Vo ku}ata na bratot A. Hilard vo Otsego, vo dr`avata Mi~igen, 6. juni 1863 vo videnie mi be{e otkrien golemiot predmet za zdravstvenata reforma. R. & H. Oct. 8. 1867

Otkriena kako napredno deloOtkriena kako napredno deloOtkriena kako napredno deloOtkriena kako napredno delo

2. Vo svetlinata koja odamna mi be{e dadena (1863) mi be{e poka`ano deka vo svetot do zagri`uva~ki razmeri }e zavladee neumerenosta i deka sekoj od Bo`jiot narod treba da zavzeme vozvi{en stav sprema reformata na navikite i obi~aite... Gospod mi iznese eden op{t plan. Mi be{e poka`ano deka Bog vo svojot narod, koj gi dr`i Negovite zapovedi, }e podigne reforma vo ishranata i deka, koga }e bide prifatena, nivnite bolesti i stradawa vo golema mera }e se

namalat. Mi be{e poka`ano deka ova delo }e napreduva. C.H. 531.

[Postojan napredok kon sovr{enata ishrana – 651] [Predupreduvawe protiv prebrz napredok – 803]

Li~no prifa}awe na vestaLi~no prifa}awe na vestaLi~no prifa}awe na vestaLi~no prifa}awe na vesta

.

3. Ja prifativ svetlinata za zdravstvenata reforma, vedna{ {tom dopre do mene. Toa be{e golem blagoslov za mene. Denes sum so podobro zdravje, i pokraj moite 76 godini, otkolku {to bev vo pomladite godini. Mu blagodaram na Boga za principite na zdravstvenata reforma. MS 50,

1904

Posle godina dena na borba sleduvaa blagosloviPosle godina dena na borba sleduvaa blagosloviPosle godina dena na borba sleduvaa blagosloviPosle godina dena na borba sleduvaa blagoslovi

4. So godini si mislev deka mojata sila zavisi od mesnata ishrana. Do pred nekolku meseci

jadev po tri obroci na den. Mi be{e mnogu te{ko da go do~ekam sledniot obrok, zatoa {to patev od slabost na `eludnikot i od vrtoglavica. Jadeweto gi ottrgnuva{e takvite slabosti. Retko si dozvoluvav da jadam bilo {to pome|u obroci i mi stana obi~aj ~eato bez ve~era da odam na spiewe. Me|utoa mnogu patev od glad pome|u pojadokot i ru~ekot, i ~esto ~uvstvuvav iznemo{tenost. Konzumiraweto meso za izvesno vreme go ottrgnuva{e vakvoto ~uvstvo na premalenost. Taka zaklu~iv deka mesoto e neophodno vo mojot slu~aj.

Me|utoa, otkako Gospod vo juni 1863, mi go objavi ovoj predmet za jadeweto meso i negovata vrska so zdravjeto, go ostaviv mesoto. Izvesno vreme mi be{e dosta te{ko svojot apetit da go naviknam na leb, {to porano ne go sakav tolku mnogu. Me|utoa, bev istrajna i uspeav vo namerata. @iveev skoro cela godina bez meso. Beskvaska poga~a, napravena od neprosejano p~eni~no bra{no i voda so mnogu malku sol, be{e skoro {est meseci edinstveniot leb na na{ata masa.Obilno jadevme ovo{je i zelen~uk. @iveev osum meseci zemaj}i dva obroka na den.

Pove}e od edna godina, pogolemiot del od vremeto go posvetiv na pi{uvawe. Osum meseci se zanimavav samo so pi{uvawe. Mojot mozok be{e postojano napregnat, a malku ve`bav. Pa sepak moeto zdravje ne be{e nikoga{ podobro otkolku za vreme na izminatite {est meseci. Iznemo{tenosta i vrtoglavicata {to gi imav porano is~eznaa. Sekoja prolet patev od gubewe na apetitot. Minatata prolet vo ovoj pogled nemav nikakvi pote{kotii.

Svojata ednostavna hrana, {to ja zemavme dva pati dnevno ja jadevme so golem apetit. Na svojata masa nemame meso, kola~i ili bilo kakva bogata hrana. Ne upotrebuvame `ivotinska mast, tuku namesto nea koristime mleko, pavlaka i malku puter. Hranata ja podgotvuvame samo so malku sol, a upotrebata na za~ini od sekoja vrska ja izostavivme. Pojaduvame vo sedum , a ru~ame vo eden. Retko ~uvstvuvam iznemo{tenost. Mojot apetit e zadovolen. Hranata sega ja zemam so pogolemo u`ivawe otkolku bilo koga porano. (1864) Sp. Gifts IV, 153, 154

[Malku sol e neophodna za krvta – 571, 572]

Borba za pobedaBorba za pobedaBorba za pobedaBorba za pobeda

5. Otkako ja prifativ zdravstvenata reforma ni najmalku ne go promeniv svojot na~in na `ivot. Otkako svetlinata od Neboto po ovoj predmet za prv pat zasvetli nad mojot `ivoten pat ne se vrativ nitu eden ~ekor. Vedna{ raskrstiv so se – so mesoto, puterot i so tri obroci – i toa vo vreme koga bev zafatena so iscrpuva~ka umstvena rabota, so pi{uvawe od rano utro do zajdisonce. Preminav na dva obroka na den, no ne go promeniv na~inot na svojata rabota.

Mnogu stradav od bolesti i do`iveav pet udari na odzemenost. Mojata leva raka so meseci be{e vrzana, zatoa {to bolkata vo moeto srce be{e mnogu golema. Koga gi napraviv ovie promeni

vo mojata ishrana, ne mu se pot~inuvav pove}e na vkusot nitu mu dozvoluvav da upravuva so mene. Dali toa bi me spre~ilo da dobijam pogolema sila so koja bi mo`ela da go proslavam Gospoda? Dali toa i za mig bi me spre~ilo na mojot pat? Nikoga{!

^uvstvuvav silen glad zatoa {to bev golem qubitel na mesoto. Me|utoa, koga pa|av, gi stavav svoite race na `eludnikot i velev: „Nema ni zal~e da stavam vo usta. ]e jadam ednostavna hrana ili nema voop{to da jadam.“ Lebot ne mi be{e vkusen. Retko mo`ev da zemam par~e leb, koe be{e edvaj so golemina na eden dolar. Nekoi ne{ta od reformata mo`ev sosema dobro da gi sproveduvam, no koga stignav do lebot, bev posebno protiv. Koga gi izvr{iv ovie promeni, morav da vodam posebna borba. Prvite dva ili tri obroka ne mo`ev da gi jadam. Mu velev na svojot `eludnik: „]e ~eka{ se dodeka bide{ spremen da primi{ leb.“ Za kratko vreme po~nav da jadam leb, isto taka i leb napraven od integralno bra{no. Toa porano ne mo`ev da go vkusam, no sega mi e vkusno i ne go izgubiv apetitot.

Deluvawe vo sklad so na~eloto

Vo vreme koga gi pi{uvav „Duhovni darovi“, kniga III i IV (1863-64) bev iscrpena od preterana rabota. Toga{ uvidov deka moram da go promenam svojot na~in na `ivot i posle odmor od nekolku dena, povtorno se ~uvstvuvav dobro. Seto ova go izostaviv od na~elo. Go postaviv svoeto gledi{e spored na~elata na zdravstvenata reforma. Od toga{, bra}a, ne ste me slu{nale deka zastapuvam nekakov kraen stav sprema na~elata na zdravstvenata reforma od kogo {to podocna bi trebalo da otstapam. Ni{to posebno ne istaknuvav, osven ona na koe {to i denes stojam. Vi prepora~uvav zdrava ishrana, bogata so hranlivi svojstva.

Ne smetam deka mnogu se li{uvam, ako prestanam da go upotrebuvam ona {to sozdava neprijaten zdiv i lo{ vkus vo ustata. Dali e samoodrekuvawe ako go ostavam ova i postignam takva sostojba – vo koja s# e taka slatko kako med i koga vo ustata ne ostanuva neprijaten zdiv, a vo stomakot ~uvstvo na iznemo{tenost? Ova porano ~esto go ~uvstvuvav. ^esto se isto{tuvav so dete vo pregratkite. Sega sum slobodna od seto toa, i zarem mo`am toa da go smetam za li{uvawe, dodeka stojam pred vas kako {to toa denes e slu~aj? Vo sto `eni nema nitu edna koja bi mo`ela da izdr`i tolku mnogu rabota kako mojata. Napreduvav spored na~eloto, a ne spored `elbite i nagonot. Napreduvav zatoa {to veruvav deka Neboto }e go odobri pravecot po koj {to trgnav za da si obezbedam najdobra zdravstvena sostojba, i za da bi mo`ela da go proslavam Boga vo teloto i duhot koi mu pripa|aat Nemu. (1870)

2T, 371, 372

Borba protiv upotrebata na ocetBorba protiv upotrebata na ocetBorba protiv upotrebata na ocetBorba protiv upotrebata na ocet

6. Samo {to go pro~itav tvoeto pismo. Izgleda deka ima{ ozbilna `elba da go izgradi{ svoeto spasenie so strav i trepet. Te podr`uvam vo namerite da go postigne{ toa. Te sovetuvam da ostavi{ s# {to bi predizvikalo polovi~en trud vo baraweto na Bo`jeto carstvo i Negovata pravda. Otfrli go sekoe popu{tawe koe }e te spre~i vo delot na sovladuvaweto. Baraj da se molat onie {to ja razbiraat tvojata potreba za da primi{ pomo{.

Ima{e priliki koga bev vo sli~na situacija, koja vo izvesna smisla e srodna na tvojata. I popu{tav na `elbata za ocet. Me|utoa, odlu~iv so Bo`ja pomo{ da ja sovladam ovaa `elba. Se borev protiv isku{enieto, bev odlu~na ovaa navika da ne zagospodari so mene.

So nedeli bev mnogu bolna, no postojano si velev: „Gospod znae s# za ova. Ako umram, neka umram, ama nema da i popu{tam na ovaa `elba.“ Borbata prodol`uva{e, a jas mnogu nedeli bev te{ko bolna. Site mislea deka nema da pre`iveam. Te uveruvam, go baravme Boga so seta serioznost! Bea upatuvani najiskreni molitvi za moeto ozdravuvawe. Prodol`iv da i se

sprotivstavuvam na `elbata za ocet i na krajot – pobediv. Sega nemam nikakva `elba da vkusam bilo {to so sli~en vkus. Ova iskustvo be{e od pove}ekratna korist za mene. Izvojuvav potpolna pobeda.

Ti go prenesuvam ova iskustvo kako pomo{ i ohrabruvawe. Sestro, veruvam, deka mo`e{ da go pobedi{ ova isku{enie i da otkrie{ deka Bog vo sekoj mig e pomo{nik na svoite deca. Ako odlu~i{ da ja sovlada{ ovaa navika, i ako istrajno se moli{, }e mo`e{ da stekne{ mnogu vredno iskustvo. Ako odlu~no ja naso~i{ svojata volja so cel da ja skr{i{ ovaa `elba za popu{tawe, }e ja dobie{ potrebnata pomo{ od Boga. Obidi se, sestro!

Se dodeka ja priznava{ ovaa navika so toa {to i popu{ta{, satanata }e ja nadgleduva tvojata volja i }e ja naso~i na poslu{nost kon sebe. Me|utoa, ako odlu~i{ da pobedi{, Gospod }e te izle~i i }e ti dade sila da se sprotivstavi{ na sekakvo isku{enie. Seti se deka Hristos e sekoga{ tvoj Spasitel, ^uvar. Letter 70, 1911

[tedliva no i soodvetna ishrana[tedliva no i soodvetna ishrana[tedliva no i soodvetna ishrana[tedliva no i soodvetna ishrana

7. Jadam tolku kolku potpolno da gi zadovolam potrebite na prirodata, no koga }e stanam od

masata, mojot apetit e isto tolku dobar, kako {totuku da sum sednala. Koga }e dojde sledniot obrok, spremna sum da ja zemam svojata porcija i ni{to pove}e. Koga povremeno bi zela dvojna koli~ina na hrana, zatoa {to mi e slatka, ne znam kako bi mo`ela posle toa da kleknam i da go pomolam Gospoda da mi pomogne vo pi{uvaweto, koga ne mo`am da mislam zaradi preteranoto u`ivawe vo jadeweto? Mo`am li da go zamolam Gospoda da se gri`i za nerazumniot tovar vo mojot `eludnik? Toa bi Go obes~estilo. Toa bi zna~elo da Go molam da ja uni{ti mojata `elba. Sega go jadam ona {to smetam deka e dobro pa taka mo`am da Go pomolam da mi dade sila da ja izvr{am zada~ata {to mi ja doveril. Znam deka Neboto, koga toa sum go barala, slu{alo i odgovaralo na moite molitvi.

(1870) 2T 373, 374

Dobro snabdena trpezaDobro snabdena trpezaDobro snabdena trpezaDobro snabdena trpeza

8. Mojata trpeza vo sekoja prilika be{e dobro podgotvena. Ne pravev nikakvi izmeni za gosti,

bilo da bea verni ili neverni. Nikoga{ mi se nema slu~eno da bidam iznenadena i nespremna na svojata trpeza da nagostam edna ili polovina duzina gosti, koi slu~ajno }e navratea. Imam dovolno ednostavna, zdrava hrana spremna da ja zadovoli gladta i da go nahrani teloto. Ako nekoj saka pove}e od toa, slobodno mo`e da go najde na drugo mesto. Na mojata trpeza ne se iznesuva puter ili bilo kakov vid na mesna hrana. Retko mo`at da se najdat kola~i. Obi~no imam dovolna zaliha na ovo{je, dobar leb i zelen~uk. Na na{ata trpeza sekoga{ ima dovolno gosti i na site im se dopa|a na{ata hrana, od koja duri mo`at i da se popravaat. Site sedat na trpezata bez epikurejski apetit u`ivaj}i vo izobilieto {to go dava Tvorecot. (1870) 2T 487

[Hrana zasladena onolku kolku {to e potrebno; na masata nema {e}er – 532]

Vo vagonVo vagonVo vagonVo vagon

9. Dodeka decata i roditelite gi jadea svoite slatki, jas i mojot soprug go zedovme svojot

ednostaven obrok, vo voobi~aenoto vreme, eden ~as popladne, koj se sostoe{e od crn leb bez puter i so mnogu ovo{je. Go jadevme svojot obrok so golemo zadovolstvo i so blagodarni srca {to ne bevme prinudeni da nosime so sebe cela prodavnica za da si go zadovolime svojot ~uden apetit. Jadevme svojstveno i nemavme nikakvo ~uvstvo na glad se do slednoto utro. Bevme slabi mu{terii za prodava~ot so negovite portokali, orevi, pukanki i slatki. Health Reformer,

December 1870

Spravuvawe so te{kotiite i kompromisot {to rezultira{eSpravuvawe so te{kotiite i kompromisot {to rezultira{eSpravuvawe so te{kotiite i kompromisot {to rezultira{eSpravuvawe so te{kotiite i kompromisot {to rezultira{e

10. Pred pove}e od trieset godini ~esto bev mnogu slaba. Mnogu molitvi bea upateni za mene. Postoe{e mislewe deka mesnata ishrana }e mi dade `ivotna sila pa zatoa mesoto be{e sekoga{ na moeto meni. Me|utoa, namesto da stanam posilna, stanuvav se poslaba i poslaba. ^esto od iscrpenost pa|av vo nesvest. Svetlinata {to mi be{e dadena, uka`uva{e na {tetata {to lu|eto i `enite so upotrebata na mesnata ishrana si ja nanesuvaa na svoite umni, moralni i telesni sposobnosti. Mi be{e poka`ano deka celoto ~ove~ko telo e napadnato od upotreba na vakvata hrana i deka taka ~ovekot gi jakne `ivotinskite sklonosti i `elbata za piewe.

Vedna{ go isfrliv mesoto od svoeto meni. Posle toa povremeno bev primorana da jadam malku meso.

(Bev primorana da jadam po malku meso koga nema{e druga hrana – 699) (Zabele{ka: U{te dodeka bila devojka, na sestra Vajt i bilo dovereno da pi{uva i da

izvr{uva javna rabota pa zaradi toa bila primorana doma{nite odgovornosti, vo golema mera da im gi otstapi na doka}inkite i gotva~kite. Taa ne mo`ela sekoga{ da gi obezbedi uslugite na gotva~kite, koi znaele pravilno da gotvat. Taka vo nejziniot dom imalo momenti, koga trebalo da se pravat najrazli~ni kompromisi pome|u sovr{enite merila i znaewata, iskustvata i merilata na novata gotva~ka. Vo periodite koga patuvala, vo na~inot na ishranata isto taka zavisela od onie {to gi posetuvala. Iako mo`ela da `ivee i od oskudna hrana, ponekoga{ i se ~inelo deka treba da jade po malku meso, za koe {to znaela deka ne e najdobro za jadewe i koe ne bilo po nejzin izbor.)

Letter 83, 1901

Problemi zaradi nedostProblemi zaradi nedostProblemi zaradi nedostProblemi zaradi nedostatok na dobra gotva~ka atok na dobra gotva~ka atok na dobra gotva~ka atok na dobra gotva~ka –––– 1892. 1892. 1892. 1892. 11. Jas sega stradam pove}e zaradi toa {to nemam nekogo koj e iskusen vo gotva~kiot zanaet –

za da go zgotvi ona {to mo`am da go jadam... Hranata se sprema na takov na~in {to ne mi e vkusna i mi ja namaluva `elbata za jadewe. Bi platila pove}e za edna gotva~ka otkolku za bilo {to drugo.

Letter 19c, 1892

Kone~no opredeluvawe za trezvena, bezmesna hranaKone~no opredeluvawe za trezvena, bezmesna hranaKone~no opredeluvawe za trezvena, bezmesna hranaKone~no opredeluvawe za trezvena, bezmesna hrana

12. Od sostanokot vo Brajton (januari 1894) potpolno go otstraniv mesoto od mojata trpeza. Ova treba da se svati taka {to bilo da sum doma ili bilo kade nadvor ni{to od ova ne smee da se upotrebuva vo moeto semejstvo ili da se najde na mojata trpeza. Vo vrska so ovoj predmet mi be{e otkieno mnogu vo tekot na no}ta. Letter 76, 1895

13. Imame dovolno dobro mleko, ovo{je i leb. Jas ve}e ja posvetiv svojata trpeza. Ja

oslobodiv od sekakvo meso. Za telesnoto i umno zdravje podobro e da se vozdr`uvame od `ivotinska ishrana. Kolku {to e mo`no treba da se vratime na prvobitniot Bo`ji plan. Mojata trpeza od sega pa ponatamu, }e bide oslobodena od meso od zaklani `ivotni i }e bide li{ena od produkti i slatki koi odzemaat mnogu vreme i sila za podgotovka. Nie mo`eme na najrazli~ni na~ini da upotrebuvame ovo{je vo izobilie i da ne se izlo`uvame na opasnosti od bolesti, koi mo`at da se pojavat so upotreba na meso od zaboleni `ivotni. Svojot apetit treba da go stavime pod prismotra, za da mo`eme da u`ivame vo ednostavna, zdrava hrana, i da imame dovolno ta

nikoj da ne mora da gladuva. MS 25, 1894

Edna godina po napredniot ~ekorEdna godina po napredniot ~ekorEdna godina po napredniot ~ekorEdna godina po napredniot ~ekor

14. Nie sme golemo semejstvo, a osven toa imame i mnogu gosti, no na trpezata nema nitu puter nitu meso. Upotrebuvame pavlaka i mleko od kravi koi samite gi ~uvame. Kupuvame puter samo za gotvewe od mlekar ~ii {to kravi se zdravi i imaat dobra pa{a. Letter 76, 1895.

Dve godini po napredniot ~ekorDve godini po napredniot ~ekorDve godini po napredniot ~ekorDve godini po napredniot ~ekor

15. Imam golemo semejstvo koe ~esto broi i do 16 ~lena. Vo nego se nao|aat lu|e koi rabotat so plug i se~at drva. Tie rabotat mnogu naporno, no na masata ne se servira nitu par~e meso. Nie ne upotrebuvame meso od brajtonskiot sostanok pod {atori. Imav namera nikoga{ da ne go iznesam na trpezata, no, bea upateni itni molbi deka nekoj ne mo`e da jade ni{to drugo i deka negoviot `eludnik mo`e da go vari mesoto podobro od bilo {to drugo. Taka bev zavedena sepak da go prinesam na svojata trpeza...

Site koi sednuvaat na mojata trpeza se dobredojdeni no pred niv ne serviram meso. @itarki, zelen~uk i sve`o ili konzervirano ovo{je se del od na{eto meni. Sega imame mnogu dobri portokali i limoni vo izobilie. Toa e edinstvenoto sve`o ovo{je {to mo`eme da go dobieme vo ovoj del od godinata...

Ova vi go pi{uvam za da znaete kako `iveeme. Nikoga{ ne sum bila so podobro zdravje otkolku sega i nikoga{ pove}e ne sum pi{uvala. Stanuvam vo tri ~asot nautro i ne spijam preku den. ^esto }e stanam vo eden ~asot, a koga ne{to posebno mi le`i na srce, stanuvam i vo dvanaeset za da ja napi{am temata koja mi se nametnala vo umot. Go falam Gospoda so du{a, so srce i so glas za Negovata golema milost sprema mene. Letter 73a, 1896

Umerena Umerena Umerena Umerena upotreba na upotreba na upotreba na upotreba na zrnesti plodovizrnesti plodovizrnesti plodovizrnesti plodovi

.

16. Nie ne jademe ni meso ni puter, i mnogu malku mleko upotrebuvame za gotvewe. Vo ovoj del od godinata nema sve`o ovo{je. Domatite ni rodija dobro, no na{eto semejstvo gi saka orevite podgotveni na najrazli~ni na~ini. Upotrebuvame samo edna pettina od ona {to e nazna~eno spored receptot. Letter 73, 1899

[Domatite se posebno dobri – 523]

Dobra ishrana Dobra ishrana Dobra ishrana Dobra ishrana –––– no bez meso no bez meso no bez meso no bez meso

.

17. Koga bev vo Kuranbong, mnozina od onie {to jadea mnogu meso, doa|aa vo mojata ku}a i koga }e sednea pokraj trpezata, na koja nema{e voop{to meso, }e re~ea: „Zna~i, dokolku imate vakva hrana jas bi mo`el da `iveam bez meso.“ Smetam deka na{ata hrana gi zadovoluva potrebite na na{eto semejstvo. Jas im velam na svoite: „Bilo {to da rabotite, nikoga{ ne jadete oskudna hrana. Iznesete dovolno na trpezata da mo`e teloto da se nahrani. Morate taka da postapuvate. Vie morate da pronao|ate i da pronao|ate, i postojano da prou~uvate, i da gi spremate najdobrite jadewa {to gi znaete, za da nemate oskudna ishrana.“ MS 82, 1901

^ajot i kafeto^ajot i kafeto^ajot i kafeto^ajot i kafeto

.

18. So godini nemam potro{eno nitu denar za ~aj. Poznato mi e negovoto vlijanie, zatoa ne si

dozvoluvam da go upotrebuvam osven vo slu~ai na jako povra}awe, koga go zemam kako lek, no ne i kako pijalok...

Ne mo`am da bidam obvineta za piewe na bilo kakov ~aj, osven na ~aj od vrvovite na crvenata detelina, i duri i da gi sakam vinoto, ~ajot i kafeto, ne bi gi upotrebuvala ovie nadraznuva~ki sredstva koi go razoruvaat zdravjeto, zatoa {to mnogu go cenam zdravjeto i

zdraviot primer vo s#. Sakam na drugite da im stanam primer na umerenost i dobri dela.. Letter 12, 1888

[Izjava za ishranata, godina 1902 – 522]

Ednostavna hranaEdnostavna hranaEdnostavna hranaEdnostavna hrana

19. Moeto zdravje e dobro. Mojot apetit e odli~en. Zabele`av deka dokolku jadam ednostavna

hrana i pomalku razli~na hrana, dotolku sum posilna. Letter 150, 1903

Godina 1903, vo skald so svetlinata {to mi be{e dadena porano Godina 1903, vo skald so svetlinata {to mi be{e dadena porano Godina 1903, vo skald so svetlinata {to mi be{e dadena porano Godina 1903, vo skald so svetlinata {to mi be{e dadena porano

20. Vo na{eto semejstvo pojadokot e vo {est i pol, a ru~ekot vo eden i pol ~asot. Nie ne ve~erame. Mo`ebi bi mo`ele da napravime i mali korekcii vo vremeto za obrocite, no toa e sepak najpogodnoto vreme za nekoi ~lenovi na na{eto semejstvo.

Koristam samo dva obroka dnevno i seu{te ja sledam svetlinata, koja mi be{e dadena u{te pred 35 godini. Ne upotrebuvam meso. [to se odnesuva do mene, go re{iv pra{aweto i za puterot. Jas ne go upotrebuvam. Ova pra{awe vaka mo`e da se re{i na sekoe mesto kade ne mo`e da se dobie ~ist puter. Nie imame dve dobri kravi molznici ednata e od rasata „xerzi“ a drugata e „hol{tajn“. Upotrebuvame pavlaka i site se zadovolni so toa. Letter 45, 1903

21. Jas imam sedumdeset i pet godini, no pi{uvam isto tolku mnogu kako i porano. Moeto varewe e dobro, a mojot mozok e bistar.

Na{eto meni e ednostavno i zdravo. Na na{ata trpeza nemame ni puter, ni meso, ni sirewe, ni masni me{avini vo hranata. Eden mlad ~ovek, koj bil neveren i koj cel `ivot jadel meso, nekolku meseci se hrane{e so nas. Ne pravevme nikakvi isklu~oci vo svojata ishrana zaradi nego; i dodeka `ivee{e so nas dobi 10 koligrami na svojata telesna te`ina. Hranata {to ja spremavme za nego be{e mnogu podobra od onaa na koja {to naviknal. Site koi {to }e sednat pokraj mojata trpeza istaknuvaat deka se mnogu zadovolni od poslu`enata hrana. Letter 62, 1903

Semejstvoto ne e vrzano so strogiSemejstvoto ne e vrzano so strogiSemejstvoto ne e vrzano so strogiSemejstvoto ne e vrzano so strogi pravila pravila pravila pravila

22. Jas se hranam so najednostavna hrana, prigotvena na najednostaven na~in. So meseci moja glavna hrana mi bea gotveni „rezanci“ zaedno so konzervirani domati. Ova go jadev so dvopek. Jadev i ovo{en kompot, a ponekoga{ i ovo{en kola~ od limon. Suva p~enka zgotvena so mleko i malku pavlaka e drug vid na jadewe koe ponekoga{ go upotrebuvav.

Me|utoa drugite ~lenovi od moeto semejstvo ne gi jadea istite jadewa {to jas gi jadev. Sebe si ne se smetav kako nivno merilo. Im dozvoluvav na sekogo od niv da go sledat svoeto mislewe i {to e za niv najdobro. Ne vrzuvav ni~ija sovest so svojata sovest. Edna li~nost ne mo`e da bide merilo za druga vo pogledot na ishranata. Ne e mo`no da se sozdade edno pravilo, koe site moraat da go sledat. Vo moeto semejstvo ima takvi koi sakaat grav, dodeka toj za mene e otrov. Puterot ne e prisuten na mojata trpeza, no dokolku ~lenovite na tvoeto semejstvo posakaat da upotrebuvaat malku puter, podaleku od trpepezata, slobodni se da go napravat toa. Na{ata trpeza se postavuva dva pati na den, no dokolku ima takvi koi sakaat da izedat ne{to nave~er, ne

postoi pravilo {to bi im zabranilo taka da postapat. Nikoj ne se `ali, nitu pak stanuva od trpezata nezadovolen. Sekoga{ ima obezbedeno raznovidna, zdrava i vkusna hrana. Letter 127,

1904

Na onie koi postavuvaat pra{awa za na~elata na ishrana na sestra VajtNa onie koi postavuvaat pra{awa za na~elata na ishrana na sestra VajtNa onie koi postavuvaat pra{awa za na~elata na ishrana na sestra VajtNa onie koi postavuvaat pra{awa za na~elata na ishrana na sestra Vajt

23. Nekoi zboruvaa deka ne `iveam spored na~elata na zdravstvenata reforma, onaka kako

{to gi zastapuvav so svoeto pero. Me|utoa, mo`am da ka`am deka onolku kolku jas znam, ne sum se oddale~uvala od tie na~ela. Onie koi {to jadele na mojata trpeza znaat deka ne gi poslu`uvav so meso. ...

Pominaa mnogu godini otkako na svojata trpeza vo svojot dom nemam iznesuvano meso. Nie nikoga{ ne upotrebuvame ~aj ili kafe. Ponekoga{ upotrebuvav ~aj od cvetot na crvenata detelina kako topol pijalok, no malkumina od moeto semejstvo pijat za vreme na obrok. Trpezata e snabdena so pavlaka namesto so puter, duri i koga imame gosti. Jas so godini ne upotrebuvam puter.

Pa sepak nemame oskudna hrana. Imame suvo i konzervirano ovo{je vo izobilstvo. Ako ni snema od na{eto ovo{je, kupuvame na pazar. Sestra Grej mi ispra}a grozdje bez semki, koe zgotveno e mnogu vkusno. Odgleduvame loganberi* i gi jademe vo izobilstvo. Vo ovoj predel ne uspevaat ba{ najdobro jagodite, me|utoa, od svoite sosedi kupuvame kapini, malini, jabolki i kru{i. Imame domati vo izobilstvo. Isto taka, odgleduvame i prekrasni vidovi na slatka p~enka, {to ja su{ime za da ni se najde za vreme na zimskite meseci. Vo na{a blizina ima fabrika za hrana od kade {to mo`eme da se snabdime so proizvodi od `itarki.

(Upotreba na su{ena p~enka i gra{ok – 524) Se trudime so zdravo rasuduvawe da odlu~ime koj sostav na hrana najmnogu bi ni odgovarala.

Na{a dol`nost e mudro da postapuvame vo pogled na na{ite naviki na vnesuvawe hrana, da bideme umereni i da nau~ime da razmisluvame pri~insko-posledi~no. Ako go storime svojot del, Gospod }e go stori svojot del vo za~uvuvawe na na{ite mozo~ni i nervni sili.

Pove}e od 40 godini jadev samo po dva obroka dnevno. A ako morav da izvr{am nekakva posebno va`na rabota, ja ograni~uvav koli~inata na vnesenata hrana. Smetav deka e moja dol`nost vo `eludnikot da ne vnesuvam hrana za koja {to imam pri~ina da veruvam deka }e napravi problem. Mojot um mora da mu bide posveten na Boga i moram gri`livo da vnimavam na sekoja navika koja mo`e da ja namali mojata umna sila.

Sega sum vo osumdeset i prvata godina i mo`am da posvedo~am deka nie, kako semejstvo, ne bevme gladni po egipetskite lonci so meso. Po~uvstvuvav ne{to od pridobivkite koi sledat ako se `ivee spored na~elata na zdravstvenata reforma.

Sepak, `alosna sum {to ima mnogu na{i lu|e koi potpolno ne ja sledat svetlinata na zdravstevnata reforma. Onie koi so svoite naviki gi prestapuvaat zdravstvenite na~ela i ne vnimavaat na svetlinata koja im ja dal Bog, sigurno, }e snosat posledici.

Vi gi opi{uvam site poedinosti, za da mo`ete da znaete kako da mu odgovorite na bilo kogo {to }e vi postavi pra{awe vo vrska so takviot na~in na ishrana...

Smetam deka edna od pri~inite zo{to bev vo sostojba da zavr{am taka golema rabota, kako so govor taka i so pero, e toa {to bev strogo umerena vo svojata ishrana. Ako pred mene se iznese nekolku vida na razli~na hrana, se trudam da gi izberam onie vidovi za koi znam deka odat zaedno. Na toj na~in mo`am da ja so~uvam bistrinata na umot. Odbivam vo svojot `eludnik svesno da vnesam ne{to {to mo`e da predizvika vriewe. Toa e dol`nost na site podr`uva~i na zdravstvenata reforma. Nie morame da razmisluvame pri~insko-posledi~no. Na{a dol`nost e da bideme umereni vo s#. Letter 50, 1908

Op{ti na~ela na reformataOp{ti na~ela na reformataOp{ti na~ela na reformataOp{ti na~ela na reformata

24. Dobiv golema svetlina od Gospoda po predmetot na zdravstevnata reforma. Ne ja barav

ovaa svetlina, ne prou~uvav za da ja steknam; taa mi be{e dadena od Gospoda za da im ja prenesam na drugite. Im go iznesuvav na lu|eto ovoj predmet, dr`ej}i se do op{tite na~ela i ponekoga{, koga mi postavuvaa pra{awa pokraj nekoja trpeza na koja {to bev povikana, odgovarav vo sklad so vistinata. Me|utoa, nikoga{ ne napa|av bilo kogo za ona {to se nao|a{e na trpezata. Takviot na~in ne go smetam za ~ove~en i ispraven. MS 29, 1897

Trpelivost sprema drugiteTrpelivost sprema drugiteTrpelivost sprema drugiteTrpelivost sprema drugite

25. Sebe si ne se smetam za ni~ie merilo. Ima produkti koi ne mo`am da gi jadam, a da ne

po~uvstvuvam golema nelagodnost. Se obiduvam da doznaam {to e najdobro za mene i toga{, ne zboruvaj}i mu nikomu, upotrebuvam hrana koja mo`am da ja jadam, obi~no dve ili tri razli~ni vida, koi nema da predizvikaat poremetuvawe vo `eludnikot. Letter 45, 1903

26. Pobaruvawata na teloto kaj razli~ni li~nosti mnogu se razlikuvaat, zatoa {to postoi golema razlika vo nivnata konstitucija i temperament. Ona {to e hrana za edniot, mo`e da bide otrov za drugiot pa zaradi toa ne mo`at da se postavat to~ni pravila koi bi se odnesuvale na sekoj slu~aj. Jas ne mo`am da jadam grav zatoa {to toj e otrov za mene, no koga bi rekla deka zaradi toa nikoj ne smee da jade toa bi bilo mnogu sme{no. Jas ne mo`am da jadam pr`en leb so mleko, a da nemam posledici potoa. Me|utoa, drugite ~lenovi od moeto semejstvo mo`at da jadat bez nikakvi problemi. Zatoa go zemam ona {to najdobro mu odgovara na mojot `eludnik, a toa go pravat i tie. Kaj nas nema sudiri i nemiri, vo moeto golemo semejstvo se te~e skladno, zatoa {to ne se obiduvam bilo komu da mu diktiram {to treba ili {to ne treba da jade. Letter 19a, 1891

„Bev veren podr`uva~ na zdravstvenata reforma“„Bev veren podr`uva~ na zdravstvenata reforma“„Bev veren podr`uva~ na zdravstvenata reforma“„Bev veren podr`uva~ na zdravstvenata reforma“ 27. Koga za prv pat ja dobiv vesta za zdravstvenata reforma, bev slaba i nemo}na i ~esto

imav napadi na nesvestica. Go molev Boga za pomo{ i Toj mi ja otkri golemata tema na zdravstvenata reforma. Toj mi dade upatstva deka onie koi gi dr`at Negovite zapovedi stapuvaat vo sveta vrska so Nego i deka so umerenosta vo jadeweto i pieweto moraat da go so~uvaat i umot i teloto vo najdobra sostojba za slu`ba. Ovaa svetlina be{e golem blagoslov za mene. Kako podr`uva~ na zdravstvenata reforma zavzedov svoj stav, znaej}i deka Bog }e me zajakne. I pokraj godinite {to gi imam denes imam podobro zdravje otkolku {to sum imala na pomladi godini.

Nekoi velea deka ne sum ja sledela zdravstvenata reforma, kako {to gi zastapuvav so svoeto pero, no mo`am da ka`am deka bev veren podr`uva~ na zdravstvenata reforma. Onie koi bea ~lenovi na moeto semejstvo znaat deka ova e vistina. (1909) 9T 158, 159

Dodatok Dodatok Dodatok Dodatok II

Izjava na bratot VajIzjava na bratot VajIzjava na bratot VajIzjava na bratot Vajt koja {to se odnesuva na u~eweto na zdravstvenata t koja {to se odnesuva na u~eweto na zdravstvenata t koja {to se odnesuva na u~eweto na zdravstvenata t koja {to se odnesuva na u~eweto na zdravstvenata reforeforeforeformarmarmarma

(Vo izlagaweto na sostanokot pod {atori vo Kanzas 1870 godina stare{inata Vajt ja dal slednata izjava za postepenoto primawe na svetlinata za zdravstvenata reforma, za opsanostite od nerazumnite metodi na u~ewe na ovoj predmet i za odnosot na sestra Vajt sprema

krajnostite, koi nekoi gi zastapuvale vo toa vreme. Kako istorisko izlagawe, toa rasvetluva nekoi od nejzinite u~ewa zabele`ani vo toa vreme)

Sestra Vajt zboruva{e za zdravjeto na potpolno prifatliv na~in. Nejzinite primedbi bea jasni, ubedlivi i mudri, taka {to taa be{e nositel na raspolo`enieto vo celata Crkva. Sekoga{ gi izbegnuva{e krajnostite po ova pra{awe i se trude{e da zavzeme takov stav, za koj {to mo`e{e celosno da bide sigurna deka nema da predizvika predrasudi.

Lu|eto lesno se vozbuduvaat i sozdavaat predrasudi po predmetot na zdravstvenata reforma, ako onie {to go iznesuvaat ovoj predmet nesre}no ja izbiraat prilikata ili na~inot na iznesuvawe, posebno ako se poznati vo narodot kako ekstremisti. Za nekoi ~uvstvitelni pra{awa kako {to e „porokot vo samotija“ treba retko da se diskutira, i dokolku nekoga{ se diskutira, toga{ toa treba da se pravi vo pogodni publikacii za ova pra{awe. Od deset na{i propovednici edvaj da ima eden koj e dobro informiran i koj {to e vnimatelen vo javnite diskusii po razni pra{awa od zdravstvenata reforma. Goleminata na {tetata po sega{nata vistina {to i ja nanele onie {to nerazumno ja iznesuvale vistinata za zdravstvenata reforma vo pogre{no vreme, na pogre{no mesto i na pogre{en na~in, te{ko bi mo`ela da se proceni.

„U{te mnogu imam da vi ka`am“, rekol Isus, „no sega ne mo`ete da nosite“. Isus znael da gi vodi mislite na svoite u~enici. Gospod isto taka, znael kako da mu ja iznese na Svojot narod golemata vistina za zdravstvenata reforma, ~ekor po ~ekor, za da mo`e da bide primena i najdobro iskoristena, a da ne go povredi javnoto mnenie. Svedo{tvoto na sestra Vajt, dadeno pred dvaeset i dve godini esenta, gi pottikna na{ite umovi protiv {tetnoto vlijanie na tutunot, ~ajot i kafeto. Bog prekrasno go blagoslovi na{iot trud da gi otfrlime ovie poroci, taka {to nie kako Crkva mo`eme da se raduvame na pobedata, osven na nekolku isklu~oci, nad ovie {tetni popu{tawa na apetitot...

Koga nad ovie {tetni raboti izvojuvavme slavna pobeda i koga Gospod vide deka toa mo`eme da go podneseme, dojde nova svetlina i go rasvetli pra{aweto na ishrana i oblekuvawe. Deloto na zdravstvena reforma me|u na{iot narod postepeno napreduva{e, a posebno bea napraveni zna~itelni promeni vo odnos na upotrebata na svinsko meso, do eden izvesen moment, koga zaradi bolesta vo na{eto semejstvo sestra Vajt prestana da zboruva i pi{uva po predmetot na zdravstvenata reforma. Od ovoj moment po~nuvaat na{ite nesre}i i gre{ki kako na narod po ovoj predmet.

Otkako povtorno po~navme da rabotime, sestra Vajt se po~esto se ~uvstvuva povikana da zboruva po predmetot na zdravstvenata reforma zaradi postoe~kite krajnosti pome|u podr`uva~ite na zdravstvenata reforma, a ne od nekoja druga pri~ina. Faktot {to site ili skoro site postoe~ki krajnosti vo vrska so zdravstvenata reforma me|u na{iot narod, bile navodno odobreni od nejzina strana e pri~ina {to taa se ~uvstvuva povikana da progovori za svoite vistinski ~uvstva. Lu|eto moraat da doznaat, i vo pogodno vreme }e go doznaat nejziniot stav po ovoj predmet.

Vo vrska so upotrebata na tutunot, ~ajot, kafeto, mesoto a isto taka i oblekuvaweto postoi celosna soglasnost. Me|utoa, sega za sega ne e spremna da zavzede poseben stav vo odnos na solta, {e}erot i mlekoto. Ako ne bi postoele nikakvi drugi pri~ini za vnimatelen odnos kon ovie proizvodi za {iroka potro{uva~ka, dovolna bi bila pri~inata i faktot {to razumot na mnozina ne e podgotven, duri ni da gi prifati faktite koi se odnesuvaat na ovie proizvodi. Celosniot poraz na odredeni poedinci i skoro celosnoto uni{tuvawe na nekoi na{i crkvi, mo`e jasno da se otkrie vo nekoi krajnosti vo ishranata, koi bea od neodamna nerazumno izneseni vo spisanieto „Pregled i glasnik“... Posledicite bea te{ki. Dodeka nekoi ja odbija vesta za zdravstvenata reforma zatoa {to be{e iznesena nesoodvetno, drugi koi {to bea spremni i sovesni, zavzedoa najekstremni stavovi, mnogu opasno po nivnoto zdravje, a so toa i po deloto na zdravstvenata reforma.

Vo eden vakov razvoj na nastanite, kolku i da izgleda obeshrabruva~ki, sestra Vajt se

po~uvstvuva povikana da ja prodol`i svojata rabota na ova pole i taka da doprinese vo celosnoto sva}awe na nejzinite pogledi. Me|utoa, mo`ebi bi bilo dobro tuka da se iznese i toa deka dodeka taa mlekoto seu{te ne go smeta{e za najdobra hrana, koe bilo koristeno vo golemi koli~ini i koe po obi~aj se jadelo so leb, nejziniot um, kako i se do sega, bil naso~en na va`nosta na dobroto zdravje kaj kravite ~ie {to mleko se koristelo za konsumacija. So sega{nata svetlina {to taa ja ima po ova pra{awe, ne mo`ela da im se priklu~i na onie koi objavile i {irele bro{ura, vo koja zavzele ekstremen stav vo vrska so va`noto pra{awe za mlekoto. Vakva rabota mo`ebi bi mo`ele da vr{at dobro informiranite podr`uva~i na zdravstvenata reforma i mo`ebi toa bi bilo dobar vodi~ vo oddelenieto za gotvewe vo na{iot Zdravstven institut vo Batl Krik, koga negovata trpezarija }e bide oslobodena od voobi~aenata upotreba na mleko. Vakvata rabota bi imala pogolemo vlijanie na narodot, koga na{ite propovednici, koi se silni podr`uva~i na zdravstvenata reforma, bi ja napu{tile obilnata upotreba na kravjo mleko.

Tuka e na{ata slabost vo vrska so ova pra{awe. Na{ite spisanija koi dopiraat do neukite i onie koi se podlo`ni na predrasudi, odat ponapred vo nekoi od ovie to~ki vo odnos na obi~aite na onie koi me|u nas ja pretstavuvaat zdravstvenata reforma. Sestra Vajt moli ova pra{awe da bide taka postaveno {to na{ite spisanija slobodno }e pi{uvaat samo za onie mislewa za koi se soglasni onie koi stojat na ~elo na zdravstvenata reforma, me|utoa ne na na~in {to }e sozdade predrasudi i }e gi stavi dobrite lu|e von na{eto vlijanie. Neka zaedni~kite postapki na podr`uva~ite na zdravstvenata reforma odat napred, a na{ite spisanija neka gi sledat i neka slobodno zboruvaat za dobro utvrdenite mislewa za da mo`at i neukite da gi razberat.

Sestra Vajt misli deka preminuvaweto od najednostavnite vidovi na mesna hrana na obilna upotreba na {e}er e od lo{o polo{o. Taa prepora~uva mnogu slaba upotreba na {e}er i sol. [to se odnesuva do solta, hranata zgotvena so namalina koli~ina na sol mo`ebi }e mu bide blutkava na onoj koj se naviknal na obilna upotreba na sol. Me|utoa, posle nekolku sedmici na sosema umerena upotreba na sol, porane{nata hrana na istoto toa lice }e mu bide solena.

Dodeka tutunot, ~ajot i kafeto mo`at da se ostavat vedna{ - edno po edno, kaj onie {to se tolku nesre}ni oti se robovi na s#, promenite vo ishranata treba da se vr{at vnimatelno. Edna po edna. Taa ova saka da im go pora~a na onie koi se vo opasnost da napravat mnogu brzi promeni, no vo isto vreme saka da im pora~a i na onie koi se dvoumat: „Nemojte da zaboravite da napravite promena“. Najednostavnoto delo bara promena na op{tite `ivotni naviki, i zaradi toa ne treba da se sproveduvaat taka brzo za da ne deluvaat {tetno po zdaravjeto i telesnata gradba.

R. & H. Nov. 8. 1870

Koga Elena Vajt vo 1864 godina po~na da zboruva i pi{uva za pravilnata ishrana i za na~inot na `iveewe spored prirodnite zakoni, sredniot `ivoten vek vo Soedinetite Dr`avi be{e 32 godini. Obrocite bea servirani tri, ~etiri ili pet pati na den; bea mnogu za~ineti, sostaveni od meso, bogati so sosovi, pr`ena hrana i golema lepeza na kola~i i torti so mnogu {e}er i mast. Mlekoto ~esto pati be{e zemeno od slabo zgri`eni a ponekoga{ i tuberkulozni kravi. Analizata be{e nepoznata, a pasterizacijata, decenii vo idninata. Osven za zasoluvaweto i su{eweto, naukata za za~uvuvawe na hranata be{e s# u{te idnina. Vo takvo podnebje Elena Vajt, so pero natopeno vo mudrosta i znaeweto na Dizajnerot na ~ove~kiot oblik i Avtor na prirodnite zakoni, povikuva{e za na~in na ishrana koja be{e ednostavna, zdrava, hranliva i vkusna. Kon taa cel taa celi 50 godini gi izrazuva{e svoite pogledi vo spisanija, knigi i preku li~en kontakt. Nutricionistite denes se svesni za sprotivstavuvaweto na lu|eto koga promenata vo nivnata ishranata e vo pra{awe. Sepak nejzinite soveti gi promenija navikite vo ishranata na stotici iljadi koi denes korisno gi sledat ovie soveti, denes dobro podr`ani od nau~ite istra`uvawa.