Upload
mestna-knjiznica-ljubljana
View
242
Download
6
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Nova številka spletnega glasila OSU
Citation preview
številka 2 ‐ september 2010
rgannizirano ammostojno čenje
1
OOOrr gg aa nii zz ii rr aa nn oo SSSaamoo ss tt oo jj nn oo UUUčč ee nn jj ee
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
2
OSU je brezplačno elektronsko glasilo Središča za
samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti
Mestne Knjižnice Ljubljana. Izhaja praviloma tri krat v
letu, v mesecih april, avgust in december.
Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana
Središče za samostojno učenje
Kersnikova 2
1000 Ljubljana
01/600 13 22
www.mklj.si
Avtorske pravice © Vse pravice pridržane.
Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine
ali posameznih delov v katerikoli obliki oziroma na
katerikoli način brez predhodnega pisnega soglasja
izdajatelja.
Dovoljeno pa je za potrebe bralca spletno glasilo
natisniti ali shraniti na svoj računalnik ter posredovati
po elektronski pošti morebitnim zainteresiranim
bralcem.
Uredila Melita Filo
Lektoriranje Tanja Kodela Oblikovanje Melita Filo Naslovnica Rebeka Rodošek © Fotografije Arhiv MKL
Letnik II, 2010 Številka 2, september
Dostopno na spletnem naslovu www.mklj.si Delovanje SSU sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport RS
Nosilec projekta OSU Andragoški center RS
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
3
KKKAAAZZZAAALLLOOO KAZALO ............................................................................................................................................................. 3
UVODNIK................................................................................................................................................................ 4
Ne pozabimo, da se na vsakem koraku učimo (Melita Filo) ........................................................................ 4
IZ STROKE ….......................................................................................................................................................... 5
Vrednotenje znanj, spretnosti in kompetenc (Metka Svetina)...................................................................... 5
… V PRAKSO .......................................................................................................................................................... 9
SSU NOVIČKAR (Melita Filo).......................................................................................................................... 9
Vabilo na čaj ................................................................................................................................................... 9
Središče za samostojno učenje se predstavlja ............................................................................................ 9
NOVO v Središču .......................................................................................................................................... 9
Predlagajte nova učna gradiva .................................................................................................................. 10
Udeleženec meseca...................................................................................................................................... 10
Uganka meseca ............................................................................................................................................ 10
Europass življenjepis praznuje 5 let (Špela Pogačnik Nose)....................................................................... 11
Nefiks (Staša Barbič) ........................................................................................................................................ 15
IZ PRVE ROKE: Izkušnje uporabnikov Nefiksa (Staša Barbič) ................................................................. 16
V SREDIŠČU: .................................................................................................................................................... 17
Neformalno in priložnostno učenje nekoliko drugače (Melita Filo) ......................................................... 17
Buča brez uča (Vlado Borštnik).................................................................................................................. 17
Rebeka Rodošek – ustvarjalka (Melita Filo)............................................................................................. 20
Neformalno pridobljeno znanje in kompetence (Anton Korelec)......................................................... 23
REPORTAŽA .................................................................................................................................................... 26
Utrinki iz poletnih računalniških delavnic (Melita Filo)........................................................................ 26
SSU V ŠTEVILKAH.......................................................................................................................................... 27
Pregled uporabe neformalno pridobljenega znanja v SSU Knjižnice Otona Župančiča (Tadeja Žele) .....27
Na obisku pri nas (Melita Filo) .................................................................................................................. 29
RAZISKOVALEC (Tadeja Žele) ..................................................................................................................... 30
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
4
UUUVVVOOODDDNNNIIIKKK
NNNeee pppooozzzaaabbbiiimmmooo,,, dddaaa ssseee nnnaaa vvvsssaaakkkeeemmm kkkooorrraaakkkuuu uuučččiiimmmooo
Prvi septembrski dnevi so nakazali, da v
deželo prihaja teta jesen. Tople, razigrane in
nasmejane poletne obraze so zamenjali
resnejši, zamišljeni in hiteči jesenski. Počasi
se vse vrača v ustaljene tirnice, brezskrbne
počitniške dni nadomeščajo šolske, službene
in druge obveznosti, ki so bile med poletjem
postavljene na stranske tire. Tudi mi smo
poletni urnik nadomestili s polno odprtostjo
in odprtih vrat pričakujemo vse uka željne,
ki bi želeli svoje znanje obnoviti, nadgraditi
ali se česa novega naučiti.
V teh dneh so nekateri prvič sedli v šolske
klopi, drugi pa se ob pogledu na šolarje
spominjamo svojih šolskih dni. V
izobraževalnih institucijah, kot so osnovne
šole, srednje šole, fakultete ipd., si
pridobivamo formalno izobrazbo, ki je
certificirana in nam služi kot temeljna
podlaga za vključevanje na trg dela in v
družbo. Ker smo na vseh področjih priča
hitrim spremembam, pridobljena formalna
izobrazba tempu teh sprememb ne more več
zadostiti. Znanje, ki smo ga pridobili
formalno, pogosto hitro zastara, zato se v
ospredje postavlja zahteva po
vseživljenjskem učenju.
Posamezniki se vse bolj zavedamo, da je
vzdrževanje in nadgradnja znanj v
današnjem času nuja. Trg dela in družba od
nas zahtevata vedno nova in naprednejša
znanja. Pomembno in zaželeno je, da smo v
vsakem trenutku kompetentni in da se
zmoremo prilagajati. Svoje znanje lahko
nadgrajujemo v različnih neformalnih
oblikah izobraževanja ter med
priložnostnim in naključnim učenjem.
Učimo se na vsakem koraku, na delovnem
mestu, v družinskem krogu, v prostem
času… Skozi različne oblike učenja se
osebnostno razvijamo, spoznavamo svoje
interese in izkoriščamo svoje potenciale. Ker
za neformalno, priložnostno ali naključno
pridobljena znanja, spretnosti in
kompetence ne dobimo certifikata, se
neredko zgodi, da jih ne izkoristimo, saj
nimajo formalnega družbenega priznanja.
V tokratni številki vam približujemo
vrednotenje in evidentiranje znanj,
spretnosti in kompetenc osvojenih v
različnih oblikah neformalnega
izobraževanja ter priložnostnega in
naključnega učenja. Kot v članku
Vrednotenje znanj, spretnosti in kompetenc, ki
ga lahko preberete v poglavju Iz stroke,
pravi Metka Svetina: »Takšno znanje, ki je
»skriti zaklad«, ne sme ostati nevidno,
zakopano. Umestiti ga moramo na ustrezno
raven, podeljeni mu morata biti socialna in
ekonomska vrednost.« Ne pozabimo, da se
na vsakem koraku učimo! Beležimo svoja
znanja!
Naj vas pot učenja vodi tudi v naše Središče
za samostojno učenje. Novo šolsko leto
odpira novo poglavje in vabimo vas, da ga
tudi vi sooblikujete. Pridružite se mnogim,
ki se samostojno učimo ter tako vzdržujemo
in nadgrajujemo svoja znanja.
»Neformalni« in »priložnostni« pozdrav,
Melita Filo □□□
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
5
IIIZZZ SSSTTTRRROOOKKKEEE ………
VVVrrreeedddnnnooottteeennnjjjeee zzznnnaaannnjjj,,, sssppprrreeetttnnnooossstttiii iiinnn kkkooommmpppeeettteeennnccc
Razvoj na znanju temelječe družbe, nove
tehnologije in vse večja hitrost tehnoloških
sprememb v povezavi s procesi globalizacije
ne zahtevajo samo stalnega izboljševanja
spretnosti in kompetenc prebivalstva,
marveč vodijo tudi k vse večjim
spremembam v izobraževanju in učenju, saj
se radikalno spreminjajo odnosi med delom,
zaposlovanjem, usposabljanjem in družbeno
integracijo. Identitete in razmerja, značilna
za tradicionalne industrijske družbe, se
zdijo vse bolj vprašljiva. Močno je
poudarjena težnja po individualizaciji, ki
skrb za razvoj znanja in spretnosti vse bolj
prenaša na posameznika. Hkrati so dokazila
o pridobljenih znanjih in spretnostih vse
pomembnejši dejavnik pri integraciji
posameznika na trg dela in v družbo. Niso
več pomembna zgolj dosežena leta šolanja
ali raven/stopnja izobrazbe, marveč se vse
bolj postavlja tudi vprašanje kakovosti
pridobljenega znanja in spretnosti.
Vsa dosedanja preučevanja udeležbe
odraslih v izobraževanju kažejo, da levji
delež tega izobraževanja predstavljajo prav
neformalne oblike. Njihovo udeležbo
uravnavajo konkretne potrebe in interesi, ki
so marsikdaj dokaj kratkoročni, pogosto
omejeni tudi z realnimi možnostmi, ki jih
določajo njihove trenutne vloge in
aktivnosti. Izobraževanje in učenje, ki
poteka izven formalnega izobraževalnega
sistema in je mnogo manj regulirano, se
lahko bolje in hitreje prilagaja tem potrebam
in možnostim. Vendar pa izidi oziroma
dosežki takšnega izobraževanja in učenja
niso vedno vidni in zato tudi nimajo
ustreznega družbenega priznanja, kar se
med drugim zelo jasno kaže pri njegovem
vrednotenju pri vključevanju in
napredovanju v sistemu formalnega
izobraževanja. V večini držav je prehodnost
na terciarno raven v sistemu izobraževanja
še vedno praviloma pogojena z ustreznim
spričevalom ali diplomo, pridobljeno v
formalnem izobraževanju. Izobraževalni
sistemi, ki omogočajo vključevanje v
terciarno izobraževanje atipičnim
študentom, so še vedno dokaj redki. Z
nepriznavanjem neformalno pridobljenih
znanj in kompetenc pa ne zgublja samo
posameznik, marveč tudi družba, saj znanje
ni v celoti izkoriščeno, lahko se izgublja ali
pa podvaja, ko vztrajamo, da udeleženci
izobraževanja sodelujejo v celotnem
izobraževalnem programu.
Ne glede na to lahko ugotovimo, da prihaja
v zadnjem obdobju prav na področju
neformalnega izobraževanja in
priložnostnega učenja do uvajanja
inovativnih pristopov pri evidentiranju
pridobljenih znanj, spretnosti in razvitih
kompetenc ter njihovem preverjanju in
ocenjevanju.
Andragoški center Slovenije je v obdobju
2005‐2007 sodeloval v mednarodnem
Leonardo da Vinci projektu Delo kot vir
znanja (Value of Work), katerega cilj je bil
razviti in preizkusiti različne metode in
orodja za ugotavljanje in potrjevanje
usposobljenosti, pridobljene na delovnem
mestu.1
1 V večini držav, ki so v projektu sodelovale, so se osredotočili na
vrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja in
spretnosti zaposlenih v bančnem sektorju; v Sloveniji pa smo v pilot
vključili 15 kandidatk za pridobitev poklicne usposobljenosti Socialna
oskrbovalka na domu. Gre za nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki je
ni mogoče pridobiti v formalnem izobraževanju.
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
6
Proces vrednotenja je bil opredeljen kot
večfazni postopek, v katerem so poleg
kandidatov za pridobitev kvalifikacije in
ocenjevalcev sodelovali tudi svetovalci, ki
so kandidatom pomagali v procesu
odkrivanja in samovrednotenja znanja,
spretnosti in kompetenc, ter delodajalci –
neposredni nadrejeni, ki so prevzeli naloge
soocenjevalcev. Z vključitvijo delodajalcev
se je v projektu želelo zagotoviti tudi večjo
legitimnost vrednotenju.
Uporabili smo orodja in metode, namenjene
konvergentnemu vrednotenju. Z njimi smo
preverjali, ali kandidati zadostijo nizu
vnaprej opredeljenih standardov kompetenc
v poklicnem standardu in katalogu
standardov znanj in spretnosti za PK
Socialna oskrbovalka na domu.
Ključno orodje za ugotavljanje je bila zbirna
mapa (kvalifikacijski portfolijo), v katero so
kandidatke v procesu svetovanja – ta je v
povprečju trajal 20 ur – vključevale različne
vrste dokazil o doseženi formalni izobrazbi,
delovnih izkušnjah, o udeležbi v programih
neformalnega izobraževanja, referenčna
pisma delodajalcev ter tudi njihovih
uporabnikov. Temeljni dokument je bil
življenjepis, njegovo pripravo pa so
usmerjali svetovalci, ki so spodbujali
kandidate, da so poleg opisa izobraževalne
poti in drugih podatkov podrobno in
reflektirano predstavili delo, ki ga
opravljajo, delovno okolje in s tem povezane
zahteve po znanju, spretnostih in
kompetencah, za katere so menili, da jih
imajo. Namen te metode je bil v prvi vrsti
zagotoviti kandidatom boljši vpogled v
obseg in raven doseženih kompetenc ter
omogočiti samoocenjevanje, ki je bilo
pomemben del procesa vrednotenja. Poleg
priprave življenjepisa so bili v proces
vrednotenja vključeni tudi vprašalniki za
samoocenjevanje in ocenjevanje z
nadrejenim; priprava eseja, protokol o
opazovanju na delovnem mestu ter
zaključni intervju z ocenjevalci.
Kot drug primer dobre prakse lahko
omenimo uporabo elektronskega portfolija
v podporo procesu razvijanja ključnih
kompetenc mlajših odraslih2 v projektu Key
Pal.
Tu nas je zanimalo, kako lahko elektronski
portfolijo (v nadaljevanju eportfolijo)
udeležence v programu PUM3 podpira pri
procesu usvajanja in vrednotenja temeljnih
zmožnosti (kompetenc) in spretnosti4 (za
potrebe projekta je bila oblikovana
preglednica temeljnih spretnosti, z
njihovimi opredelitvami ter z opisom
možnih načinov razvoja in prikaza
posameznikove spretnosti s procesom
oblikovanja portfolija). Prav tako nas je
zanimalo kakšne so možnosti portfolija pri
2 Key Pal (2004‐2006) je bil mednarodni projekt, del programa EU
Grundtvig ‐ 1 , v katerem so poleg Andragoškega centra Slovenije
sodelovali partnerji iz Švice, Nemčije, Velike Britanije in Francije.
Koordinator projekta je bil Eifel – evropski inštitut za elektronsko
učenje iz Pariza. Temeljni cilj projekta je bil ugotoviti možnosti in
ustreznost vpliva, ki ga ima oblikovanje eportfolija na razvijanje in
vrednotenje temeljnih zmožnosti pri mlajših odraslih brez
srednješolske izobrazbe, ki so bili ciljna skupina projekta. Osrednja
dejavnost projekta je bila poskusno uvajanje eportfolija v skupine
mlajših odraslih v različnih učnih okoljih: mladinski centri, second
chance šole. V Sloveniji smo projekt izvajali s 13 udeleženci in 9
mentorji iz 5 PUM‐ov.
3 Program PUM temelji na procesno‐razvojnem načinu oblikovanja
kurikuluma, saj je njegova temeljna metoda dela projektno delo, kjer
je učenje osredinjeno na reševanje problemov. Program je grajen na
predpostavki, da bodo vanj sočasno vključeni udeleženci različne
starosti, z različnim prejšnjim znanjem, z zelo različnimi osebnimi cilji
in pričakovanji. Zato na ravni kurikuluma ni mogoče opredeljevati
enotnih standardov. Standardi programa so opredeljeni samo s cilji. Z
njimi program določa mogoče ali pričakovane dosežke udeležencev.
Te cilje lahko posamezniki dosežejo v različnem obsegu in različni
kakovosti. Standardi so torej v celoti individualizirani.
4 Poudarek je bil na naslednjih temeljnih spretnostih: sporazumevanje
v maternem jeziku, sporazumevanje v tujem jeziku, IKT spretnosti,
učenje učenja, podjetnost, zmožnost sodelovanja z drugimi.
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
7
podpiranju interakcije mlajših odraslih z
drugimi ljudmi (npr. mentorji), ki jim
pomagajo pri učenju ter kako, če sploh,
proces oblikovanja eportfolija vpliva na
ocenjevanje/vrednotenje dosežkov in na
odnos mladih do tega procesa. Želeli smo
tudi ugotoviti ali bo spremenjena
paradigma ocenjevanja vplivala tudi na
doseganje opredeljenih ciljev programa.
Evalvacija pilota je pokazala, da so
udeleženci morali pri pripravi eportfolija
oziroma pri pripravi samopredstavitve kot
ključne aktivnosti v eportfoliju uporabiti ali
si pridobiti zelo različne spretnosti, kot so
osnovna računalniška pismenost, izbira in
uporaba elektronskih informacijskih virov,
kot je internet, osnovno znanje za
komuniciranje v tujem jeziku …
Ocenjevanje s pomočjo elektronskega
portfolija je pripomoglo predvsem k
razmišljanju o potrebnem in pridobljenem
znanju, kompetencah in navadah. Tovrsten
razmislek je bil narejen tako s strani
mentorjev v programu kot udeležencev
samih (razmislek v smislu evalvacije in
samoevalvacije učnih aktivnosti in
dosežkov). Elektronski portfolijo je
omogočil tudi zbiranje in poimenovanje
učnih dosežkov in njihovo ovrednotenje s
strani udeleženca samega, mentorja in
drugih udeležencev v pilotu. Njegova
uporaba kot mehanizma za evidentiranje in
vrednotenje učnih aktivnosti in dosežkov je
med drugim vplivala tudi na spremembo
namena ocenjevanja, ki ni bilo več v funkciji
selekcije in primerjanja udeležencev med
seboj glede na dosežen rezultat, ampak je
prevzelo bolj vlogo povratne informacije,
kar je pripeljalo v končni fazi do prehoda od
sumativnega k formativnemu ocenjevanju
učnih aktivnosti (procesa) in dosežkov.
Sproten razmislek o učnih aktivnostih in
njihovo ustrezno evidentiranje je namreč
povzročilo, da so udeleženci začeli
spremljati lasten napredek, da so se učili
ločiti pomembne od manj pomembnih
dosežkov in samostojno načrtovati svoje
učne aktivnosti, saj so s portfolijem dobili
neposredno povratno informacijo o tem,
katere cilje so že dosegli in katere je
potrebno še doseči. S tovrstnim pristopom je
postalo ocenjevanje individualizirano,
prilagojeno vsakemu udeležencu
izobraževanja, njegovim trenutnim
pridobljenim znanjem, spretnostim in
kompetencam.
Udeleženci v programu PUM so v evalvaciji
izpostavili, da so s pomočjo elektronskega
portfolija začeli odkrivati kdo so in kaj
zmorejo. Uporaba drugačnega pristopa
vrednotenja učnih dosežkov je omogočila
oblikovanje njihove poklicne identitete kot
družbene norme, ugotovili so, da vsak
posameznik nekaj zna, pri čemer so začeli
na ustrezen način vrednotiti tudi znanja,
spretnosti in kompetence izven formalnega
izobraževanja. Pred izkušnjo z uporabo
elektronskega portfolija je namreč v
njihovem prepričanju štelo le formalno
znanje, neformalno pridobljenega znanja
niso prepoznali in mu tudi niso pripisovali
vrednosti. Spremenjena paradigma
ocenjevanja je tako pripeljala do spoznanja,
da ima vsakovrstno znanje v različnih
kontekstih različno vrednost.
Tovrsten pristop spremljanja in vrednotenja
učnih dosežkov je pri udeležencih
povzročil, da so pričeli premišljevati o sebi
in drugih – o drugih predvsem v smislu,
kako ga vidijo in kaj od njega pričakujejo.
Učne dosežke so pričeli sproti beležiti, o njih
zbirati dokazila in se s tem tudi dodatno
učiti. Udeleženci so tudi izpostavili, da so si
z uporabo različnih pristopov vrednotenja
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
8
učnih aktivnosti in dosežkov razvili
nekatere lastnosti, kot so: doslednost,
vztrajnost, natančnost, samokritičnost.
Možnosti za neformalno pridobivanje znanj
in spretnosti ter razvijanje kompetenc so
danes neomejene, saj nas informacijsko
usmerjena družba z njimi preplavlja. Takšno
znanje, ki je »skriti zaklad«, ne sme ostati
nevidno, zakopano. Umestit ga moramo na
ustrezno raven, podeljeni mu morata biti
socialna in ekonomska vrednost. Zaradi
navedenega je še kako pomembno, da je to v
prvi vrsti na ustrezen način evidentirano.
Metka Svetina □□□
Andragoški center Slovenije
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
9
……… VVV PPPRRRAAAKKKSSSOOO
SSSSSSUUU NNNOOOVVVIIIČČČKKKAAARRR
VVaabbiilloo nnaa ččaajj
Vabimo vas, da se nam v sredo, 22. 9. 2010,
pridružite na čajanki ob dnevu odprtih vrat
Središča za samostojno učenje v Mestni
knjižnici Ljubljana. Družili se bomo tisti, ki
se samostojno učimo in tisti, ki bi to še
želeli. O samostojnem učenju boste med
sproščenim klepetom iz prve roke izvedeli
vse, kar vas zanima, in lahko sami
preizkusili učna gradiva.
Pričakujemo vas med 15.00 in 19.00 uro v
1. nadstropju Knjižnice Otona Župančiča.
Vljudno vabljeni. Veselimo se vašega obiska!
SSrreeddiiššččee zzaa ssaammoossttoojjnnoo uuččeennjjee ssee
pprreeddssttaavvlljjaa
Vsi, ki bi radi spoznali organizirano
samostojno učenje in tisti, ki bi radi za
tovrstno obliko izobraževanja navdušili
svoje znance in prijatelje, nas v Tednu
Mestne knjižnice Ljubljana obiščite:
v ponedeljek, 20. 9. 2010, med 15.00
in 18.00 uro, v Knjižnici Šiška, Trg
kom. Staneta 8 in
v četrtek, 23. 9. 2010, med 9.00 in
12.00 uro, v Cankarjevi knjižnici na
Vrhniki, Tržaška cesta 9b.
Predstavili vam bomo naše Središče in
samostojno učenje, odgovorili na vaša
vprašanja, hkrati pa boste lahko preizkusili
tudi multimedijska gradiva za samostojno
učenje tujih jezikov.
Pridite in nas spoznajte!
NNOOVVOO vv SSrreeddiiššččuu
Radi spoznavate nove kulture? Vas zanima
učenje tujih jezikov? Bi se radi naučili
kakšnega bolj »eksotičnega« jezika, pa zanj
ni tečaja, ali pa je tečaj predrag? Vas zanima
arabščina, mogoče švedščina, ali
norveščina? Je morda eden izmed naštetih
jezikov ravno tisti, ki se ga želite že od
nekdaj naučiti, pa ga še niste imeli možnosti
spoznati?
Zbirka gradiv za slednje jezike je zdaj
razširjena.
Pridite in preizkusite.
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
10
PPrreeddllaaggaajjttee nnoovvaa uuččnnaa ggrraaddiivvaa
V Središču za samostojno učenje bomo
dopolnili zalogo gradiva, namenjenega
samostojnemu učenju. Ker želimo, da bi bila
gradiva za vas kar najbolj koristna in čim
bolj uporabna, vas vabimo, da s svojimi
predlogi in željami sooblikujete nabavo
novih gradiv. Vaše predloge bomo
sprejemali v Središču za samostojno učenje
med 16. septembrom in 15. oktobrom.
Zaupajte nam, po kakšnih vsebinah bi želeli
poseči, pa vam niso na razpolago,
izpostavite vsebine, za katere menite, da so
zdajšnje zaloge pomanjkljive, ali predlagajte
konkretno gradivo.
Vaše predloge bomo preučili in se potrudili,
da bomo upoštevali različne interese in
dokupili raznolika gradiva, ki bodo služila
kot dober učitelj na vaši poti do novih znanj.
UUddeelleežžeenneecc mmeesseeccaa
Najbolj priden med pridnimi aktivnimi
udeleženci samostojnega učenja si ob koncu
meseca prisluži naziv Udeleženec meseca. V
aprilu je ta naziv pripadel Tatjani Perković,
v maju Mileni Kunstelj, v juniju Olgi Kokol,
v juliju Mileni Poglajen, v avgustu pa se je
ženski družbi pridružil še moški
Udeleženec meseca, Sedin Salašević.
Udeleženci meseca prejmejo simbolično
nagrado.
Pridružite se nam pri samostojnem učenju,
nabirajte znanje in morda boste ravno vi
naslednji Udeleženec meseca.
UUggaannkkaa mmeesseeccaa
Od aprila do avgusta je bil žreb naklonjen
naslednjim reševalcem mesečne uganke, ki
so si prislužili knjižno nagrado:
Marica Rožič (v aprilu),
Milena Poglajen (v maju),
Rebeka Rodošek (v juniju) in
Dana Batić (v julij/avgustu).
Nagrajencem še enkrat čestitamo. Tisti, ki
vam sreča tokrat ni bila naklonjena, pa
vabljeni k nadaljnjemu sodelovanju!
Novičke zbrala Melita Filo □□□
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
11
EEEuuurrrooopppaaassssss žžžiiivvvllljjjeeennnjjjeeepppiiisss ppprrraaazzznnnuuujjjeee 555 llleeettt
Pobuda Europass, s katero je Evropska
komisija poskušala poživiti pomen
vrednotenja kompetenc v kontekstu
vseživljenjskega učenja, je praznovala letos
peto obletnico delovanja. Pet dokumentov, s
katerimi se posameznik lahko predstavi
delodajalcu, je v tem času na slovenskih tleh
doživelo precej različen sprejem, najboljšega
pa gotovo Europass življenjepis.
Življenjepis, ki ga uporabniki lahko
izpolnijo tudi neposredno na spletu, vsako
leto skokovito narašča.
Različen sprejem in postopna uveljavitev
vsakega od njih je verjetno posledica
heterogenosti v smislu dostopnosti,
prepoznani uporabni vrednosti in pa načinu
vključevanja v trg dela. Širokemu krogu
uporabnikov najbolj dostopna sta Europass
življenjepis in Europass jezikovna izkaznica,
vzorčni predlogi za samovrednotenje, ki sta
prosto dostopni na spletu (www.europass.si
in http://europass.cedefop.eu.int). Njuna
uporabna vrednost temelji na že
pripravljeni sistematični in domišljeni
zgradbi, ki omogoča pregledno predstavitev
pridobljenih znanj in izkušenj, pri čemer ni
zanemarljiva niti njegova evropska
dimenzija (vzorčna predloga je na voljo v
vseh evropskih jezikih). Hkrati pa
uporabnika spodbuja k formuliranju
področij, na katerih je še posebej podkovan,
vešč, ali če uporabim strokovno bolj tehten
izraz, kompetenten. Tako življenjepis kot
tudi jezikovna izkaznica (namenjena
samovrednotenju zgolj jezikovnih znanj)
dajeta velik poudarek tudi neformalno
pridobljenemu znanju. Posameznik naj bi iz
svojih življenjskih izkušenj, tako učnih,
delovnih ali pa prostočasnih, poskušal
izluščiti tiste spretnosti, ki jih določeno
delovno mesto zahteva. Europass
življenjepis tako na primer pri navedbi
preteklih delovnih izkušenj posebej
izpostavlja glavne naloge in pristojnosti, pri
navedbi izobraževanja sprašuje po glavnih
predmetih/ pridobljenih znanjih in kompetencah,
v zadnjem delu pa še o socialnih,
organizacijskih, tehničnih, računalniških,
umetniških in drugih znanjih in kompetencah.
Europass življenjepis tako odpira polje
samorefleksije, ki naj bi posamezniku
omogočila, da svoja znanja projicira v
želeno delovno mesto, delodajalcu pa, da ta
znanja lažje prepozna. V tem smislu je
posebej zanimiva tudi rubrika Zaželena
zaposlitev/zaželeno poklicno področje, ki
poskuša posameznika osredotočiti ne le na
poklicni profil, ki si ga je izoblikoval do
trenutka, ko življenjepis izpolnjuje, temveč
ga izziva, naj opredeli svoje poklicne cilje ter
tako smelo zastavi svoj prihodnji razvoj.
Navedeni poudarki so za uporabnike
večinoma novi – kako na primer opredeliti
socialne kompetence? Kako svoje
nezavedno znanje spremeniti v eksplicitno?
Gre za izziv, na katerega ni enoznačnega
odgovora. Nekaj namigov lahko bralec dobi
v navodilih za izpolnjevanje, ki so, poleg
vzorčnih predlog, dostopni na zgoraj
omenjenih spletnih naslovih. Za bolj
prefinjene odgovore pa se bo moral
potruditi vsak sam. Na delavnicah, na
katerih poskušamo ponazoriti to
problematiko, se lotimo vaj za oblikovanje
samopodobe – šele spoznavanje sebe
namreč omogoči ozaveščanje svojih osebnih
lastnosti, vrednot, želja, motivacije … ki so
za uspešen zaposlitveni razgovor vsaj toliko
pomembni kot formalna izobrazba. Kot
primer lahko služi naslednja vaja5, ki se
5T. Ažman, M. Beltram, Z. Butkovec Gačnik, V. Frančeškin, A.
Petrovič, G. Rostohar, B. Rupar: Načrtovanje in vodenje kariere: priročnik
za poklicno orientacijo v srednjih šolah, Ljubljana: ZRSŠ, 2005, s. 48‐50.
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
12
izvaja v dveh etapah: najprej poskušate ovrednotiti svoje sposobnosti, spretnosti in veščine, nato
pa jih argumentirano povežite s svojimi osebnimi zanimanji.
VAJA
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
13
VAJA
Definicije kompetenc, kjer gre načeloma za
kombinacijo znanja in sposobnosti za
uporabo le‐tega, so številne, našo situacijo
pa najbolje ilustrira definicija kompetence
kot sposobnost posameznika, da se uspešno
sooča z zahtevami delovnega in socialnega
okolja6. Gre torej za to, da naj bi posameznik
v osebni predstavitvi prikazal svoje
kompetence v vsej svoji kompleksnosti, ki
nastane kot posledica načrtovanega učenja,
organiziranih aktivnosti, pa tudi osebnih
lastnosti, ki se s temi dejavnostmi krepijo in
profilirajo.
Medtem ko ima Europass življenjepis
ambicijo, da zajame posameznikov profil
celostno, se jezikovna izkaznica osredotoča
na jezikovna znanja, zato je primerna za
delovna mesta, kjer imajo znanja jezika
večjo težo, na primer za mednarodna
podjetja, mednarodne projekte ipd.
Samoevalvacijo jezikovnih znanj, ki temelji
6 Povzeto po: J. Muršak… [et al.]: Neformalno izobraževanje odraslih:
nova možnost ali zgolj nova obveznost, Ljubljana: Pedagoška Fakulteta in
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2006, s. 14‐16.
na šeststopenjski samoocenjevalni letvici, so
pripravili strokovnjaki Sveta Evrope.
Stopnje A1, A2, B1, B2, C1 in C2 se
postopoma uveljavljajo tudi v jezikovnih
šolah in pri poučevanju tujih jezikov, kljub
temu pa velja opis stopenj v primeru prijave
na delovno mesto pripeti izpolnjeni
jezikovni izkaznici/življenjepisu, saj nekateri
z njimi še niso dobro seznanjeni.
Vključevanje neformalnih in priložnostno
pridobljenih znanj pa je zlasti poudarjena z
rubriko Jezikovne izkušnje, v kateri je prostor
za nenačrtovane učne izkušnje, ki lahko
segajo od preživljanja počitnic v tujini,
prebiranja tuje literature, obiskovanja
tujejezičnega govornega področja iz teh ali
onih razlogov in podobno – pri izkušnji, ki
jo je vredno vključiti, ne šteje formalnost
načina ali zaključek pridobivanja znanja,
temveč relevantnost – uporabna vrednost
pridobljenega znanja. Vendar pa uporaba
jezikovne izkaznice niti od daleč ne dosega
uspeha Europass življenjepisa. Dokaj
skromna uporaba ne le v Sloveniji, temveč
tudi drugih evropskih državah pa lahko
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
14
kaže marsikaj, med drugim tudi to, kolikšen
pomen pripisujemo jezikom v sicer
načeloma večjezični Evropi.
Ostale tri Europass dokumente izdajajo
pristojne ustanove za formalne ali pa vsaj v
večji meri formalizirane učne izkušnje.
Kljub temu bi izpostavila še pomen potrdila
Europass mobilnost za priznavanje
neformalnega znanja: potrdilo, ki ima
funkcijo priporočilnega pisma za delovne in
učne izkušnje, pridobljene v tujini, je
mogoče pridobiti tudi za manj strukturirane
učne izkušnje, pod pogojem, da ima
posameznik v matični državi ustanovo
pošiljateljico, v ustanovi gostiteljici v tujini
pa vnaprej določenega mentorja, s katerim
je opredelil čas in vsebino učne izkušnje.
Srce tega dokumenta je zapis opravljenih
delovnih nalog ter pridobljenih kompetenc,
nad kakovostjo tega zapisa pa naj bi poleg
udeleženca skrbela tudi oba mentorja.
Zadnja dva Europass dokumenta, priloga k
spričevalu in priloga k diplomi, ki se
izdajata ob koncu formalnega
izobraževanja, skupaj s spričevalom
oziroma diplomo precej manj podpirata
beleženje neformalno pridobljenega znanja.
Kljub temu pa je v prilogo k spričevalu, ki je
v slovenskem šolskem prostoru doživela
precej pozornosti, mogoče vnesti posebne
dosežke, ki niso del formalnega
izobraževanja.
Namen Europass dokumentov, ki so bili
sprva zasnovani kot zbirna mapa, je
povečati ne le zaposljivost posameznikov,
temveč tudi njihovih kompetenc za
samovrednotenje, vključno z vrednotenjem
neformalno pridobljenih znanj. V enotni
grafični podobi, ki jo ponujajo dokumenti,
pa mora vsak posameznik poiskati svoj glas,
svojo noto, svojo – celostno podobo.
Špela Pogačnik Nose □□□
Nacionalni center Europass – Center RS
za poklicno izobraževanje
Zagotovite si svoj plakat s čudovito ilustracijo Mojce Sekulič Fo!
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
15
NNNeeefffiiikkksss
Nefiks je projekt Društva mladinski ceh, ki
poteka od leta 1999. Z njim želimo mlade
osveščati o pomembnosti neformalnega
izobraževanja in beleženja neformalno
pridobljenih znanj. V ta namen smo razvili
knjižico Nefiks, ki je namenjena beleženju
vseh znanj, izkušenj, kompetenc, ki jih
človek pridobi izven šolskega sistema.
Projekt smo nadgradili s portalom
www.talentiran.si, čigar namen je
spodbujati mlade, da bodo začeli o svoji
karierni poti razmišljati dovolj zgodaj, da se
bodo odločali za različne neformalne
aktivnosti in si posledično večali
zaposljivost.
Nefiks je bil prvotno namenjen predvsem
mladim od 14 do 30 let, vendar pa je
uporaben za vse ljudi, ki se v življenju
neformalno izobražujejo in želijo svoje
pridobljeno znanje beležiti (npr.
brezposelni, upokojenci itd.).
Vanj se vpisuje neformalno pridobljeno
znanje iz šestih področij:
pridobivanje znanj z aktivnim
državljanstvom in odgovornim
delom na projektih,
pridobivanje znanj z delom,
pridobivanje znanj v organiziranih
oblikah izobraževanj,
pridobivanje znanj na taborih in s
prostovoljnim delom,
pridobivanje znanj v tujini,
ostali načini pridobivanja znanj.
Nefiks je vsestransko uporaben tako za
posameznike kot tudi za organizacije.
Posameznikom pomaga, da osmislijo svoje
neformalno pridobljene izkušnje in jih vidijo
kot naložbo v prihodnost. Organizaciji
Nefiks pomaga pri pisanju potrdil o
udeležbi na različnih dogodkih,
neformalnih izobraževanjih, tečajih. Če želi
svojim članom izdati potrdilo o udeležbi,
lahko to enostavno stori v e‐Nefiksu.
Zakaj uporabljati Nefiks in vpisovati vanj?
Vse neformalno pridobljeno znanje je
sistematično zbrano, ovrednoteno in
potrjeno na enem mestu.
Vpis predstavlja potrdilo o pridobljenih
znanjih s strani delodajalcev.
E‐Nefiks omogoča avtomatsko
sestavljanje življenjepisa (in nadaljne
portfolije) in izpis liste kompetenc, ki jo
lahko oseba odnese na razgovor za
zaposlitev ali pošlje v prijavi na
zaposlitev.
Gradnja kariere že v času rednega
izobraževanja: Nefiks s sistemom 8
ključnih kompetenc omogoča mladim
lasten pregled nad tem, katero znanje že
imajo in kaj še morajo osvojiti ali
dopolniti, da bodo bolj zaposljivi.
Osebnostni napredek: vsi vpisi v Nefiks
spodbujajo, da se ljudje še naprej
izobražujejo (koncept vseživljenjskega
učenja), ob prelomnicah, kot so izbira
študija ali konec študija pa olajšajo
prehod in pomagajo pri odločitvi.
Z vpisi v Nefiks mladi lahko dokazujejo
neformalno pridobljeno znanje na vseh
fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani,
v pomoč pa je lahko tudi pri
dokazovanju obveznih izbirnih vsebin v
srednjih šolah.
Več informacij o Nefiksu:
Društvo mladinski ceh‐ Zavod Nefiks
telefon: 01/427 71 40
e‐pošta: [email protected]
www.talentiran.si
Staša Barbič □□□
Društvo mladinski ceh‐ Zavod Nefiks
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
16
IIIZZZ PPPRRRVVVEEE RRROOOKKKEEE::: IIIzzzkkkuuušššnnnjjjeee uuupppooorrraaabbbnnniiikkkooovvv NNNeeefffiiikkksssaaa
Nefiks se mi zdi super, ker vanj beležim
svoja neformalna znanja in imam to kot
ʺdokazʺ, da sem to dejansko počela oz. ta
znanja osvojila. Želim si, da bi ga začela
uporabljati že prej (na začetku študija), ker
je Nefiks odličen za pregled, kje sem
dejavna in kje bi lahko še dogradila svoja
neformalna znanja. Uporabljam ga, ker
verjamem, da mi bo to koristilo pri iskanju
zaposlitve.
Ana, študentka socialnega dela □□□
Nefiks mi je zelo všeč, saj mi omogoča, da
imam na enem mestu zbrane vse izkušnje,
ki sem jih pridobila z različnimi deli, ki sem
jih opravljala prostovoljno ali preko
študentskega servisa. Upam pa, da bodo
nekoč delodajalci pri izbiri kandidatov za
zaposlitev to tudi res upoštevali.
Klavdija, študentka socialnega dela□□□
V svoj Nefiks sem vnesla že kar nekaj svojih
obštudijskih aktivnosti, med katerimi
prevladuje opravljanje študentskega dela.
Nefiks me na ta način opozarja na moje
»nabrane« izkušnje, za katere upam, da
bodo upoštevane tudi pri iskanju zaposlitve
v prihodnosti.
Lea, študentka analitske politologije □□□
Ko grem na razgovor za službo ali za
kakšen projekt, vzamem Nefiks s seboj in ga
skupaj z življenjepisom pokažem
delodajalcu. V šestih letih sem zbrala že
veliko vpisov različnih dejavnosti, ki sem jih
izpeljala v mojih študijskih letih. Vsem, ki
uporabljate Nefiks, svetujem, da vpisujete
sproti, ter seveda čim večkrat ponosno
pokažite, kaj vse ste naredili.
Martina, absolventka pedagoške fakultete □□□
Staša Barbič □□□
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
17
VVV SSSRRREEEDDDIIIŠŠŠČČČUUU:::
NNNeeefffooorrrmmmaaalllnnnooo iiinnn ppprrriiilllooožžžnnnooossstttnnnooo uuučččeeennnjjjeee nnneeekkkooollliiikkkooo dddrrruuugggaaačččeee
»To, kar vemo, je kapljica; to, česar ne vemo, je morje.«
(Isaac Newton)
Svojo radovednost in željo po znanju lahko uresničimo v različnih neformalnih oblikah učenja,
lahko se učimo na različnih tečajih, v organiziranih oblikah samostojnega učenja, študijskih
krožkih ... Velikokrat pa se učimo priložnostno, ob gledanju kakšne oddaje, obisku razstave,
branju članka v reviji ali pa povsem naključno, v različnih situacijah, ki se jih ponavadi niti ne
zavedamo. Tokrat v središče postavljamo tri udeležence, ki vsak na svoj način izražajo to, kar so
v neformalnih in priložnostnih oblikah učenja pridobili. Vlado se predstavlja skozi zgodbo,
Rebeka skozi slike, Anton pa skozi razmišljanje. Spoznajmo neformalno in priložnostno učenje
nekoliko drugače.
Melita Filo □□□
BBuuččaa bbrreezz uuččaa
Tam nekje na drugem koncu sveta se je
veselo živelo v majhni vasici, ki je imela svoj
potok, svoj zabavni travnik in lep zelen
gozdič. V tej vasici je od nekdaj prebival rod
buč. To ni bil rod čisto navadnih buč, ki jih
vidite na trgu. Te so nosila majhna, drobna
telesca in na sredi velike glave so imele
samo eno oko. Bilo je večje in namenoma
izbuljeno, da so lahko videle v vse smeri.
Buče so bile različnih barv: rdeče, modre,
zelene, rumene, vijolične, vseh barv, kar se
jih lahko spomnite, a nobena ni bila samo
ene barve. Te so se prenašale iz roda v rod,
zato je vsaka dobila barve staršev in z
mešanjem teh se je ustvarilo mnogo novih.
Bile so lepe. Bile so lepše od princesk, ovitih
z zlatom in barvami celega sveta. Živele
niso nič drugače, bilo je kot pri nas. Rade so
puščale čas veselju in takrat so očki ter
mame buče skupaj z bučkami radi noreli po
zabavnem travniku, se prerivali in spotikali,
da so smešno padali in se smejali. Še bolj
zabavno je bilo, ko so nabrali zemljo in
delali potičke, si jih potem nagajivo podirali,
zraven pa se na vsa usta smejali, da so jih
trebuščki žgečkali. Seveda so starši imeli
opravila, da so lahko sebi ter malim bučkam
napolnili želodčke, male bučke pa so hodile
v šolo. V šoli so vedno komaj čakale na
zadnjo uro. Uro, ki je bila čas igre. Takrat so
brž hitele na igrišče in občudovale barve, ki
so jih imele. Zaživele so kot lučke. Bolj kot
so norele bučke, bolj so sijale. Bile so
čudovite, in med igro so butale z glavami,
da so barve in smeh bliskali v višine kot
mavrica. Barve so jih božale in bučke so s
pogledi te dotike vračale najbolj mavrični in
sijoči bučki.
Najmlajša bučka je te poglede čutila in
nežno drsenje le teh po njenem telescu jo je
zamaknilo v ples. Ročice so ji rinile v nebo,
životek pa se je vrtel v vrtincih ugodja.
Letela je, kot še nikoli. Po pouku, na poti
domov, jo je občutek letenja vznemirjal in
miže ga je vabila nazaj. Uživala je. Domov jo
je odnesel veter in domača vrata so se ji
odprla sama. »Živ žav bučkica«, jo je
nagovorila mama, a ta je miže letela v svojo
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
18
sobo. Vrtinec jo je položil v posteljo in
stiskaje oko je odplesala v sen. Tudi v snu je
letela in ko se je zbudila, si je zaželela leteti
neprestano. Odločila se je, da miži za vedno.
Odletela je. Čas je mineval, bučka je mižala,
a starše so vse bolj stiskale skrbi. Minili so
tedni, bučka pa je mižala. V vasi je skrb
zaneslo v vse hiše in o njej so začeli govoriti
naglas. Nemir je naraščal in poklicali so
Glavarja buč. Živel je sam, na vrhu vzpetine
ob vasi, s pogledom na življenje, kjer je kalil
svoje znanje. Slišal je glas in že je hodil v
vas.
Pričakala ga je tiho štrleča množica in
Glavar je pokimal v pozdrav. Zbrani so bili
vsi razen bučkice, ki je na zabavnem
travniku zadovoljna vdihavala svežino
dneva. Buče so se razmaknile in počasi je
nadaljeval pot. Šel je mimo zabavnega
travnika in se ustavil pri potoku. Počepnil
je, se z roko dotaknil vode, malo poigral in
čakal. Čakala je tudi množica. Nestrpno je
čakala trenutka, da se Glavar usede pod
najstarejše drevo in spregovori. Dan je
mineval, buče so štrlele, štrlele v noč,
medtem, ko so male bučke zaspale. Zgodilo
se je. Glavar je zapustil potok in odšel k
najstarejšemu drevesu. Udobno se je
namestil in začel vdihovati glas modrosti.
Okoli njega je tišina napeto čakala. Vdihoval
je, vdihoval močno, vdihoval vse močneje.
Iz njega je začelo rahlo grleti. Potem pa, kot
bi vzletali metulji, je glas začel tiho in nežno
lesti iz njegovih ust. Iz ust se viti v krošnjo
drevesa in skozi krošnjo preroško k
zvezdam. Za hip mu je omahnila glava, se
postavila pokonci, a oko je nemočno zrlo v
množico. Ta, še vedno nepremična, je zdaj z
nemirno slutnjo zrla nazaj. Gledali so se.
Tišina je mrzla lezla po obrazih buč,
Glavarju pa se je oko zaprlo. Odgovora ni
bilo. Noč je pogoltnila vas.
Zjutraj, ko se je narava začela komaj
prebujati, je bučkica že letela po zabavnem
travniku. Sonce se je raztegovalo po vasi in
vse speče hitelo nagovarjati s toplino
novega dne. Prvi se je zbudil Glavar in
glasno je zazvonil v jutro. Buče so v polsnu
zapredle z ušesi in vedele, da jih čaka
odgovor. Zdaj že vse budne, so zopet tiho
čakale. Naenkrat pa :«Čarovnica Čopička!«
je zadonel njegov glas. Buče so otrdele.
Poznale je niso, a o njej so že slišale. Zgodbo
o čarovnici je nosil vsak rod. Ta zgodba je
buče kot megla ovijala v skrivnostni hlad.
Slišale so, da vsako noč, ko se luna zredi v
hlebec, čarovnica čara in leti. Držal jih je
strah, a vendar so komaj čakale, da se megla
spusti. Glavarjev klic je odneslo z vetrom.
Proti večeru je čarovnica Čopička prišla v
vas. Buče so jo pričakale, a tokrat ne zbrane
v množici. Skrite za svojimi hišami so
previdno kukale. Videti ni bila nič posebna.
Plašč, ki ni bil zapet, je visel do tal in čez
hrbet je imela obešeno ogromno culo, ki je
visela skoraj do tal. Čopička je stopala
naprej. Šla je proti Glavarju, kot da bi
vedela, kje jo čaka. Buče so se opogumile in
ji sledile. Snidenje dveh skrivnostnežev ni
bilo več kot pogled v oči. Nato sta se oba
obrnila v svojo smer in molčala. Buče so
zopet štrlele. Noč je začela zevati nad vasjo,
luna se je začela že zibati in male bučke so
zaspale. Glavar in Čopička sta se
spogledala, molčala, čeprav se je zdelo, da
besede okoli njiju kar brenčijo. Glavar je
stopil prvi, za njim Čopička, potem pa v
gosjem redu buče. Ustavili so se pred
bučkino hišo. Iz vrste sta skočila njena starša
in hitela odpirat vrata. Zdaj je prva vstopila
čarovnica Čopička, za njo Glavar, potem
starši in ostale buče, vse do bučkine sobe.
Čarovnici so iz žepov plašča vzletele
kresničke in osvetlile prostor. Postavila se je
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
19
pred bučko in iz ogromne cule začela vleči
čarovniške pripomočke. Na tla je zložila
nešteto steklenih čašic in jih odprla. Vsebino
je stresla po tleh ter jo začela divje mešati.
Mešala je kot nora, dokler mešanica ni
postala zlate barve. Z njo si je napolnila roke
in začela mazati bučkino oko. Na nekaj
mestih se je bilo oko že zaraslo, zato je tam
še posebej obložila z barvo. S sredincem
levice je začela krožiti nad očesom, se mu
približala in začela mešati barvo okoli očesa.
Začela je govoriti: »Z barvo mažem, oko
pokažem, z barvo zlato, oko naj rata!«
Ponavljala je vse glasneje: »z barvo mažem,
oko pokažem, z barvo zlato, oko naj rata!«,
ko se je barva naenkrat spremenila v vodo
in zlila z bučkinega obraza. Buče v sobi so
začele medleti. A že hip, ko so te z očesi
komaj še lovile in dihale dogodek, je
čarovnica le obupano štrlela. Skoraj
omedlevico v sobi je zdaj dopolnila nemoč,
saj bučka ni odprla očesa. Čarovnica in
Glavar sta se spogledala. Bilo je tiho. Noč, ki
je še vedno zevala nad vasjo, je zgubila luno
in vas je pogoltnila tema.
Jutranji žarki so se skozi okno dotaknili
bučke in se presvetlili v njen spanec. Bučka
se je zavila še močneje in odneslo jo je
globlje. Toplina, ki je objemala njen spanec,
se je začela igraje izmikati in jo vabiti v še
globlji sen. Risani sen je zaživel v
nepozaben ples. Plesali sta v poldan, ko se je
bučka začela prebujati. Z obema ročicama si
je pomencala zaprto oko in v pozdrav jutru
je skočila iz postelje ter odletela naravnost
proti zabavnemu travniku. S toplino sta se
zopet našli, se strastno objeli in zaplesali.
Plesali sta dneve in noči, plesali v noč, ki je
luno rodila v hlebec. Leteli sta na vrh in še
višje, proti zvezdam ju je neslo. Bili sta
daleč, potem pa so krila toplini in bučki
začela ugašati. Teža je bučko vrnila k zemlji.
Bučki je oko ostalo zaprto in tudi v vasi se ni
nič spremenilo. Bučka je še naprej hodila v
šolo, a zdaj se zadnjo uro ni mogla več igrati
z ostalimi bučkami. Zato je hodila na konec
zabavnega travnika in se žalostila. Življenje
je teklo naprej, bučka pa je žalostna dneve
prečepela na travniku in čakala čarovnije,
da spregleda. Bolečina je minevala počasi in
travniški dnevi so se otožno vlekli.
Razvlečeni so se prebijali skozi puščavo
bučkinih muk in tudi oni čakali.
Sprva bučka ni opazila, a sem in tja so se
skozi njene puste misli vrinile različne
travniške zgodbice. Včasih je slišala pasti
kak sadež z veje, drugi dan je slišala petje
ptic, brenč žuželk ali pa jo je oplazil piš
vetra. Bučki je začela ta družba ugajati. Zdaj
njene misli niso bile več osamljene. Zvoki
narave so začele delati misli lepše, zato je
vse več prijateljevala z naravo. Zdaj je bučka
med poukom komaj čakala, da steče na
zabavni travnik in se druži z govorico
narave. Takrat so ji sadeži, ki so zapuščali
rodno vejo, ustvarjali godbo medenih tolkal.
Poznala je že jezik čebel in znan ji je postajal
tudi jezik hodečih žuželk. Še muhe so ji lepo
zvenele in se jih ni otepala. Žvrgoleti je
znala kot ptice in govorico vremena je znala
na pamet. Razlikovala je vetrove in takoj je
začutila njihovo smer. Ko so oblaki skrili
sonce ter začeli močno pritiskati k zemlji, je
takoj zavohala dež. Takrat je komaj čakala,
da jo kaplje zmočijo in oblečejo v mehkobo
svile. Njeno življenje je začelo postajati živo
in zopet je letela, le da zdaj z naravo. V vasi
so bili veseli, čeprav so nekatere buče sem in
tja še vedno zmajale z glavo. Potem pa se je
nekega dne začel bučki na mestu očesa
prebujati cvet. Rastel je in postal najlepši
cvet. Bil je vseh barv in ko se je komu v vasi
zahotelo spočiti oči, je cvet videl v barvi
tišine in navdiha. Čas je mineval. V vasi so
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
20
hvaležno živeli po svojih navadah, bučka pa
je čas preživljala na zabavnem travniku,
obdana z zakladi narave. Zdelo se je, da je
na govorico buč čisto pozabila, a ne zares.
Še vedno je rada spregovorila z njimi, a
govorica narave ji je bila ljubša. Zdela se ji je
prava. Bila je govorica, ki jo je neprestano
oživljala z ljubeznijo in veseljem. Posebej so
jo zabavale čebele, ki so priletele na njen
cvet ter jo žgečkale z nogicami. Smeje jim je
nastavljala svoj nektar, one pa so ji brenče
šepetale skrivnosti narave. Dnevi so
uglašeno tekli naprej in ni vedela, da je
spoznala že skoraj vse skrivnosti.
Kot ponavadi, je bučka sedela na zabavnem
travniku in se družila z naravo. Z drevesa je
slišala pasti hruško in njen pristanek ji je
domače zabobnel. Čebele so obletavale njen
cvet in ptice so polnile zrak. Znova je slišala
pasti sadež z drevesa. Jabolko je topo
plosknilo na zemljo in se odkotalilo po
travniku navzdol. Skočila je in sledila
kotrljanju. Jabolko se je ustavilo na robu
travnika, ko je bučka pritekla do njega.
Začela je tipati in slišala je potok močneje
žuboreti. Vedela je, da je ob zadnjem
deževju narasel v majhno rečico. Breg je bil
dodobra namočen in ko se je bučka
stegovala za jabolkom, je čofnila v vodo.
Buča jo je držala na gladini, a ročice je
zaman stegovala, da bi se rešila. Tok je bil
premočen in začelo jo je odnašati. Nemočna
se je prepustila. S plesom valov je rečica
bučko uspavala in odnašala jo je na začetek
in konec. Voda je začela zalivati bučkine
skrivnosti. Kot bi jih valila, jih je objemala in
polnila z mirom. Bučka je spala in noč jo je
odnašala vse do jutra, ko se je ustavila v
mirnem zalivu. Zbudila se je in odčofotala
do brega, potem pa komaj zlezla na travnik.
Utrudila se je, zato je legla. Miže se je
predajala miru, ko je v njej nekaj trznilo.
Spoznala je zadnjo skrivnost. Postajala je vse
bolj utrujena in zaspala.
Naslednje jutro o bučki ni bilo ne duha ne
sluha, njene skrivnosti pa so bile naokoli
raztresene semenke. Čez čas so se vrasle v
zemljo in rodile novo življenje.
Konec. In nov začetek.
Vlado Borštnik □□□
RReebbeekkaa RRooddooššeekk ‐‐ uussttvvaarrjjaallkkaa
Rebeka Rodošek z ustvarjanjem in za
ustvarjanje živi že od majhnega. Pravi, da je
bila kot otrok precej živahna in da jo je
mama umirila tako, da ji je v roke posadila
barvice. Zanima jo vse, kar je ustvarjalnega,
tako se je že zelo zgodaj poleg risanja
preizkusila v kuhanju, friziranju punčk in
šivanju. Pridobljene izkušnje je s pridom
izkoristila tudi, ko je kakšno ušpičila. Kazni
se je izognila tako, da je pripravila kakšno
presenečenje, skuhala ali spekla kaj
dobrega, kaj lepega narisala, naslikala ali
izdelala. Trenutno svojo ustvarjalnost največ
izraža skozi slikanje, ples in petje. Skozi
različne oblike ustvarjanja išče sebe. Pravi,
da je obsedena z ustvarjanjem in da bi ji bilo
brez tega dolgčas. Bolje je biti brez denarja,
kot pa se dolgočasiti, še dodaja. Umetniki
zanjo ne morejo biti materialna bitja in
talent lahko izkoristijo le, če pustijo ego v
ozadju. Prepušča se toku življenja in
sprejema tisto, kar ji prinese. Pravi še, da je
srečen tisti, ki rad dela tisto, kar je njegova
dolžnost. In kaj se je iz ustvarjanja in
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
21
umetnosti naučila? Ustvarjanje je igra,
čarovnija, preizkušnja. Omogoča ji, da se
osebnostno razvija, ji pomaga pri uvidu in
reševanju situacij, s katerimi se srečuje. Ples
ji daje občutek, da razvija svojo žensko in
moško polovico, slikanje pa je zanjo
meditacija, pri kateri se njena duša razvija in
raste. Iz vsake priložnosti se skuša nekaj
naučiti. Vedno, ko vidi nekaj, kar pritegne
njeno pozornost, jo preplavi val idej, kaj vse
bi lahko sama ustvarila. Rada preizkuša
tudi različne tehnike, stile in materiale, s
katerimi ustvarja. Ustvarjanje je zanjo način
življenja.
Jesen Ljubezen pomladi
Metulja Prijateljici
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
22
V raju Materialisti
Puščavska nevihta Sveta družina
Imago Mak
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
23
Dojilja Speča dolina
Melita Filo □□□
NNeeffoorrmmaallnnoo pprriiddoobblljjeennoo zznnaannjjee iinn kkoommppeetteennccee
človek, ki ljubi, ljubi učenje in znanje, da
lahko še bolj ljubi. Vem, v borbi za
preživetje je to iluzija. Znanje rabim, da sem
lahko najboljši, da lahko uspem v hudem
življenjskem tempu in vse ostrejši
konkurenci. Vas daje hud tempo. Kam gre
hitreje, navzgor ali navzdol, ko vas daje hud
življenjski tempo, veste kam greste.
Spomnim se oddaje na TV, ki je bila na temo
klasične in alternativne medicine. Ko si
gledal dialog teh ljudi, si dobil vtis, da jim je
samo do tega, da naredijo vtis, da lahko
svoje formalno znanje čim bolje prodajo.
Zdravje je bilo povsem drugotnega pomena.
A pustimo duševne zablode tistih, ki
mislijo, da so Bogovi.
Bila pa je čudovita misel zdravnika: »Dobra
medicina je tista, ki pomaga.« Lahko rečem
samo bravo, še so ljudje, poleg Bogov, lahko
je še kdo prizadet ob vsem znanju in
pomembnosti, ki jo premore, zato je treba
omeniti še Bogove.
Kaj je formalno znanje?
Malo po svoji glavi in z uporabo slovarja
slovenskega knjižnega jezika je formalno
nekaj, kar je družbeno in institucionalno
priznano in koristno in za katerega dobiš
kos papirja, potrdilo, da teoretično obvladaš
določeno znanje, ki pa je brez potrdila, da si
tudi s tem znanjem kos stvarni življenjski
situaciji, ki ji je namenjeno to znanje.
Predvsem pa to znanje omogoča obstoj
sistemov, ki so na podlagi svoje motivacije
to proglasili kot znanje, ki je koristno in
vredno plačila. Kajti omogoča preživetje in
še marsikaj in smo jim lahko zanj samo
Zakaj vse to? Medicina, klasična ali
alternativna, znanje formalno ali
neformalno, ena in ista figa, važno je, kaj
znanje da in omogoča. Ali je uporabno,
naredi življenje lahkotno, povezovalno,
kreativno, ali pa samo seje intelektualno
napihovanje, ki blaži frustracije določenih
posameznikov. Papir rabi samo naš EGO;
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
24
hvaležni. In kot vemo, jih kaj malo briga, ali
znanje tudi prinaša splošno blaginjo ali
samo moč posameznikov, ki mislijo, da so
poklicani z višjih nivojev, da na vse načine
razkazujejo svojo intelektualno in duševno
božanskost tukaj na zemlji, nam ostalimi, ki
smo, bog si ga vedi, kakšno seme. A
pustimo politiko nakladanja in filozofiranja
v prazno.
Kaj je neformalno znanje?
Bistveno neformalno znanje zame je
izkušnja. Vsak dan jih je polno in na podlagi
nje izvemo marsikaj o sebi in življenju
samem. Ta izkušnja je lahko plod našega
razmišljanja in poskusa oživitve naših idej v
življenju, ki prinese globlji vpogled v nas
same in naše sposobnosti, je lahko zavestna
ali pa ne, jo prikliče naše vedenje in naš
psiho fizični ustroj.
Lahko rečemo, da so neformalno znanje vse
informacije, ki jih pridobimo z lastno
motivacijo nekaj vedeti, razumeti, da
potešimo lastno radovednost o tem, kdo
sem, zakaj sem tukaj in kam grem.
Mene je pognalo v pridobivanje
neformalnega znanja vprašanje: »Je življenje
samo to, kar doživljam iz dneva v dan in iz
leta v leto, ali je še kaj več?« Če mi verjamete
ali ne, me je to vprašanje pripeljalo do takih
življenjskih situacij, da sem rabil kar nekaj
časa, da sem dojel, da so več kot samo sanje.
Tudi branje knjig je pridobivanje
neformalnega znanja, sploh takih, ki so
uporabne s svojimi informacijami za
življenje samo. O odnosih, o našem psiho
fizičnem ustroju in podobno. Meni so
pomagale, da sem spremenil svojo
samopodobo iz katastrofe v božanski
navdih jutranje zarje, da se izrazim
pesniško, da tudi pesmi pišem. Tudi tu je
pomagalo pridobljeno neformalno znanje in
plemenitenje misli in besednega zaklada s
pomočjo knjig in ustvarjanja novih bolj
ljubečih odnosov, ki mi je to znanje
omogočilo, in seveda plemenitenje moje
samopodobe.
Tudi samostojno učenje je genialna
pogruntavščina in še marsikaj, kar se dogaja
v naši knjižnici Otona Župančiča, ki nam
omogoča neformalno učenje in znanje, ki pa
ga lahko s pridom in veseljem uporabimo v
vsakodnevnih življenjskih situacijah, da sebi
in drugim polepšamo dan. Vse, kar je
potrebno, je naša želja narediti svoje
življenje zanimivejše. Zame ni važno, ali je
dobro ali je slabo, ampak ali ga lahko
naredim zanimivejšega in lahkotnejšega,
bolj tekočega, razumevajočega. To mi
neformalno učenje in znanje omogočata.
Omogočata, da vidim sebe in življenje iz
zornih kotov, ki so tako presenetljivi, da
lahko vsak trenutek postane čudež in jaz
čudež v njem, samo ko hočem spremeniti
svoje življenje iz črno bele poezije kislih
obrazov v barvitost mavričnih obrazov
smeha.
Formalno izobraževanje, znanje ima
določen namen, ki nam paše ali pa ne,
moram ga osvojiti, da zadostim svoji potrebi
po preživetju, vsaj v naših glavah je tako.
Neformalno učenje in s tem pridobivanje
neformalnega znanja pa je tisto, ki si ga
izberem sam, ki je za mojo dušo, ki da krila
moji ustvarjalnosti in njeni domišljiji. Ob
njem spoznam tudi sebe v novi luči, luči
meni lastnih kvalitet in zmožnosti. Revež je
tisti, ki pravi, da nima časa za učenje. Isti
trenutek, ko to spregovorim, dam sebe na
stranki tir in čakam, da se me višje sile
usmilijo; kako, ko se pa skrivam v temnem
kotu svoje nevednosti. Neformalno učenje,
izobraževanje, znanje je torej tudi eliksir
mladosti za mojo dušo, srce in še marsikaj,
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
25
ZA VESELJE IN SMEH kar mi da dovolj energije, da pišem, živim
čudovito zgodbo svojega življenja.
Gledam v nebo in se sprašujem, Kot modreci pravijo: »Vse, kar je večno, je
sprememba!« » In jaz dodajam: »In učenje!« kdaj bo prišlo,
nebo se smeji, je že šlo za deveto goro. Formalno, neformalno, prava figa, važno je,
da naju nasmeji in naredi, da sva zdrava in
sita in ves svet z nama.
Formalno! Da. Ne. Seveda da. Zame pomeni
temelje, na katerih zgradiš z neformalnim
znanjem svoj grad iluzij, samo zbiraš
informacije, jih učiš in z njimi mešaš pamet
drugim, ali pa grad vizij, da svoje znanje
tudi uporabiš v življenju, da ga živiš, da si
ga dovoliš izkusiti in se smejati in uživati v
njem in tudi potočiti kakšno solzo. Vse dela
življenje lahko zabavno, ko upaš doživeti
življenje z različnih zornih kotov in sebe
seveda.
Pravijo, življenje so vzponi in padci. Jaz
pravim, da je gibanje in mirovanje, čas za
novo znanje. Tudi pravijo, je vroče in
hladno, jaz pravim blagodejno, srednja pot,
učenje. Učenje, znanje, formalno,
neformalno, bistvo je, da prinaša v naše
življenje blagodejnost in harmonijo,
ravnovesje med skrajnostmi, da ponovno
prepoznamo svojo božanskost, iz katere
izhaja vse, kar ustvarja obstoj, katerega
živimo in doživljamo iz dneva v dan.
Kdor za srečo gleda navzgor,
se spotakne ob kamen,
pade čez plot,
se glava zbudi,
ko zadane ob tla,
saj v srcu je vse,
kar čakaš, da pade z neba,
celo vesolje radosti, In kako veste, da ste naredili z odliko, kako
veste, kaj je vaše spričevalo, s katerim se
lahko pohvalite pred drugimi? Vaš in
nasmejani obrazi ljudi, ki vas obkrožajo.
smeh in prijatelji.
Smeh vas poživi in vam dan popestri, izbira
je vaša.
ʺNe trudite se preživeti, razvijajte se!ʺ(Carol
Grace Anderson)
In hvala vsem v knjižnici, ki skrbijo, da
neformalno pridobljeno znanje lahko tudi
uporabljamo in izražamo na različne načine.
Razvijajte se formalno in neformalno,
dodaja moja božanskost, z namenom, da
razvijete svojo lastno božanskost, namesto,
da častimo takšne in drugačne BOGOVE, ki
so veliki samo v črkah in mali v dejanjih.
Z Ljubeznijo in Radostjo.
Anton Korelec □□□
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
26
RRREEEPPPOOORRRTTTAAAŽŽŽAAA
UUttrriinnkkii iizz ppoolleettnniihh rraaččuunnaallnniišškkiihh ddeellaavvnniicc
Tudi to poletje v Središču nismo popolnoma
počivali. Odločili smo se, da ponovimo
prakso iz prejšnjega leta. V poletnih mesecih
smo tako v Središču za samostojno učenje
organizirali štiri računalniške delavnice, tri
na temo digitalne fotografije in eno
tridnevno delavnico, na kateri so se
udeleženci seznanjali z organizacijo datotek
na računalniku, shranjevanjem,
oblikovanjem besedila v Wordu in
pošiljanjem elektronske pošte s priponko.
Kljub počitniškemu obdobju je bilo
povpraševanja po tovrstni obliki
izobraževanja veliko. Skupaj se je delavnic
udeležilo 34 udeležencev, kar nekaj pa je
bilo takih, ki so s prijavo čakali predolgo ali
pa so za delavnice izvedeli pozno in se
zaradi polne zasedenosti skupin delavnic
niso mogli udeležiti. Slednjim obljubljamo,
da se bomo potrudili, da tudi v prihodnje
ponudimo tovrstne možnosti nabiranja in
utrjevanja znanja.
Glas tistih, ki so se udeležili delavnic:
Veliko sem se naučila in uživala v
vsaki učni uri. To pa zato, ker sem
imela dobro učiteljico, ki je imela
zelo dobro potrpljenje in ni bila
stroga. Resnično sem uživala in
dobila zares veselje do računalnika.
Predavateljica je bila pripravljena
odgovoriti na vsako naše vprašanje,
priti zraven k našemu računalniku in
nam prijazno pomagati. Želim si še
podobnih delavnic.
Delavnica je bila zelo sistematično in
praktično naravnana. Gradivo, ki
smo ga dobili, mi bo v pomoč tudi
doma. Mogoče bi nas lahko bilo še
manj v skupini.
Bilo je čudovito. Ni mi žal, da sem
prišla. Doma pa bo potrebno še
veliko vaje.
Melita Filo □□□
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
27
SSSSSSUUU VVV ŠŠŠTTTEEEVVVIIILLLKKKAAAHHH
PPrreegglleedd uuppoorraabbee nneeffoorrmmaallnnoo pprriiddoobblljjeenneeggaa zznnaannjjaa vv SSSSUU KKnnjjiižžnniiccee
OOttoonnaa ŽŽuuppaannččiiččaa
Neformalno učenje postaja nuja sodobnega
globaliziranega sveta. Vsaka informacija, ki
jo vsrkamo, tudi priložnostno, se nam lahko
obrestuje. V hitro spreminjajočem se svetu
nas lahko vodi le sprotno pridobivanje
novih znanj in to omogoča tudi samostojno
učenje. Veselje ob novici, da je udeleženka
ali udeleženec uporabil znanje, pridobljeno
v SSU, je za nas svetovalke konkretni dokaz
dobre prakse v Središču. Tako v Središču
mnogi pridobijo računalniško znanje, ki
sicer ni certificirano, lahko pa udeleženci v
naslednji prošnji za zaposlitev med svoje
kompetence dodajo tudi osnove uporabe
računalnika. Nekaterim to znanje prinese
možnost, da znajo samostojno napisati
prošnjo, pobrskati na internetu za
zaposlitvami, nekateri pa svoje novo
pridobljeno znanje jezikov pridno urijo na
potovanjih, v službi ali v elektronski pošti,
ki jo pišejo znancem in znankam v tujino.
V Središču smo želele raziskati, koliko naše
udeleženke in udeleženci v vsakodnevnem
življenju uporabljajo znanje, ki so ga
pridobili s samostojnim učenjem. Sestavila
sem kratko anketo s tremi vprašanji, kjer
smo udeleženke in udeležence povprašale o
tem, katero znanje so pridobivali/še
pridobivajo v Središču, če so to znanje kdaj
uporabili in na katerem področju so ga
uporabili. V enem tednu so udeleženke in
udeleženci samostojnega učenja izpolnili 31
anket.
18 oseb je odgovorilo, da so pridobivale
oziroma še pridobivajo računalniško znanje,
13 oseb pa jezikovno znanje. Seveda jih je
mnogo, ki pridobivajo znanje z obeh
področij, nekateri vzporedno, drugi
zaporedno, tretji pa kombinirajo nekaj časa
eno področje, potem drugo in nato spet
zamenjajo.
Graf 1: Število udeleženk in udeležencev SSU, ki so
svoje znanje kdaj uporabili in tistih, ki ga (še) niso.
Kot lahk vidimo v Grafu 1, je 25 oseb, ki so
izpolnil vprašalnik, znanje, pridobljeno v
Središču, uporabilo, le 6 oseb pa tega znanja
ni uporabilo. Nekateri so v svojem
odgovoru celo poudarili, da svojega znanja
niso uporabili, ker za to še niso imeli
možnosti.
o
e
Od tistih oseb, ki niso uporabile
pridobljenega znanja, sta dve osebi, ki sta
pridobivali oziroma še pridobivata
računalniško znanje, ter štiri osebe, ki so
pridobivale oziroma še pridobivajo
jezikovno znanje. Seveda je število rešenih
anketnih vprašalnikov oziroma numerus
premajhen, da bi delali velike sklepe, bi pa
bilo zanimivo dodatno vprašati te osebe,
zakaj niso uporabile pridobljenega znanja.
Tretje vprašanje anketnega vprašalnika je
bilo namenjeno tistim udeleženkam in
udeležencem, ki so svoje znanje že
Odgovori na vprašanje ''Ste to znanje kdaj uporabili?''
DA NE
0
5
10
15
20
25
30
Šte
vilo
od
go
vo
rov
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
28
uporabili. Na voljo so imeli naslednje
odgovore:
za napredovanje na delovnem
mestu,
za pridobitev nove zaposlitve,
za boljše življenje in osebnostno rast,
za dopolnitev znanja, ki ga
pridobivate/ste ga pridobivali v šoli,
na tečaju, itd.
V Grafu 2 je predstavljena razporeditev
odgovorov tistih udeleženk in udeležencev,
ki so svoje znanje uporabili. Najprej
opazimo, da je kar osem oseb svoje
računalniško znanje uporabilo pri
pridobivanju nove zaposlitve. Nekateri so se
v Središču naučili uporabe programov,
katerih poznavanje delodajalke in
delodajalci največkrat zahtevajo (Microsoft
Office Word in Microsoft Office Excel),
nekatere osebe pa so pridobljeno znanje
spretno uporabile za pisanje prošenj. Ko
udeleženec ali udeleženka dobi zaposlitev,
predstavlja to konkretno pohvalo za delo
svetovalk v SSU in za vložen trud
udeleženk in udeležencev.
Graf 2: Število udeleženk in udeležencev SSU, glede na to, na katerem področju so uporabili svoje neformalno
pridobljeno znanje.
Odgovori na vprašanje ''Na katerem področju ste to znanje uporabili?''
0
8
7
1
0
1
0
3
1
4
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Napredovanjena delovnem
mestu
Pridobitevnove
zaposlitve
Boljše življenjein osebnostna
rast
Dopolnitevznanja
Drugo (napotovanjih)
Ponujeni odgovori
Šte
vilo
od
go
voro
v
RačunalniškoznanjeJezikovno znanje
Kar sedem oseb, ki so ravno tako
pridobivale računalniško znanje, je to znanje
uporabilo za boljše življenje in osebnostno
rast. Mnogokrat se zgodi, da starejše osebe
družba izrine iz uvajanja v vse hitrejše
tehnologije množične komunikacije in ob
tem pozabi, da je ta tehnologija v sodobnem
svetu obvezen element kakovostnega
življenja. Zato računalniško znanje,
pridobljeno v središču za samostojno učenje,
predstavlja odlično medgeneracijsko
sodelovanje in uvajanje udeleženk in
udeležencev v svet sodobnega
komuniciranja.
Jezikovno znanje so 4 osebe uporabile
predvsem na potovanjih, 3 za boljše
življenje in osebnostno rast, 1 oseba za
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
29
dopolnitev znanja, 1 pa za napredovanje na
delovnem mestu. Slednja namreč
predstavlja delovne projekte tudi v tujini,
zato potrebuje aktivno znanje angleščine, ki
ga lahko v Središči utrjuje.
Kot lahko sklepamo iz tega (pre)majhnega
vzorca udeleženk in udeležencev našega
Središča, lahko vidimo, da neformalno
učenje prispeva pomemben del k zvišanju
zaposljivosti na hitro spreminjajočem se
trgu dela, hkrati pa predstavlja tudi vir za
osebnostno rast in višjo kvaliteto življenja za
vse tiste, ki niso imeli stika s sodobno
tehnologije že od rane mladosti. Poleg tega
pa se je potrebno zavedati, da tak način
učenja, predvsem na naših delavnicah,
omogoča, da se udeleženke in udeleženci
naučijo drugačne komunikacije, se naučijo
prerasti osebne spore in razlike ter
koordinirati svoje vrednote v sodobni
pluralni družbi. S samostojnim učenjem se
naučijo tudi uravnavati svojo motivacijo,
slediti svojim željam in ciljem,
odgovornosti. Seveda za takšne kompetence
ni mogoče izdati potrdila, vendar je
potrebna jasna zavest o tem, da ravno te
kompetence globoko spremenijo osebnost
naših udeleženk in udeležencev, za to pa
ʹʹpapirʹʹ ni nujno potreben. V Središču se
čisto nezavedno naučiš novih
komunikacijskih vzorcev, ki lahko
pomagajo na razgovoru za novo zaposlitev,
pridobiš lahko samozavest, ki pomaga pri
vstopanju v družbo po različnih kanalih,
nekateri spletejo nova prijateljstva in za
nekatere življenje ni več tako osamljeno, in
to je najbolj očiten dokaz uporabnosti
našega znanja.
Tadeja Žele □□□
NNaa oobbiisskkuu pprrii nnaass
V Središču za samostojno učenje se je od maja do konca avgusta aktivno samostojno učilo 127
udeležencev, 47 od njih je Središče obiskalo prvič. Skupaj so prišli nabirat znanje 1187‐krat in se
učili 2786 ur.
Ogledi Središča za samostojno učenje v MKL, Knjižnici Otona Župančiča za zaključene skupine:
06. 05. 2010 Prostovoljci, Mestna knjižnica Ljubljana
14. 05. 2010 Tuji zaposlitveni svetovalci, Academia
19. 05. 2010 Študenti bibliotekarstva, Filozofska fakulteta
20. 05. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje
25. 05. 2010 Tuji državljani v Sloveniji
01. 06. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje
05. 08. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje
Melita Filo □□□
številka 2 ‐ september 2010
OOOrrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSSaaammmooossstttooojjjnnnooo UUUčččeeennnjjjeee
30
RRRAAAZZZIIISSSKKKOOOVVVAAALLLEEECCC
Tokratni Raziskovalec se navezuje na neformalno učenje. Preberite naslednji tekst in poiščite v
mreži besede, ki so pisane z velikimi tiskanimi črkami. Črke, ki vam bodo ostale, prepišite v
prostor, namenjen geslu. Črke prepisujte od zgoraj navzdol po vrsticah.
Neformalno UČENJE nam omogoča najti boljšo ZAPOSLITEV. Na tak način pridobljeno znanje
lahko vpišemo v NEFIKS ter vključimo v EUROPASS življenjepis. Tovrstna znanja nam ponuja
tudi BORZA ZNANJA, Središče za samostojno učenje (SSU), študijski krožki (ŠK) in aktivnosti
v raznovrstnih društvih. V neformalno učenje lahko vedno vključimo tudi hobije, kot sta
KULTURA ali PLES, lahko pa poprimemo po resnejših zadevah, kot je naše ZDRAVJE. S
pridobljenim neformalnim znanjem bomo bolj optimistično pristopili na Zavod Republike
Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), razen če se nas kdaj pa kdaj poprime prijateljica LENOBA,
takrat pa nam je lahko v pomoč tudi kakšna strokovna KNJIGA.
GESLO:
!
Pravilno rešitev Raziskovalca pošljite po elektronski pošti na naslov [email protected] do 5. 12. 2010,
ne pozabite pripisati svojega imena in priimka. Srečno.
Rešitev raziskovalca iz prejšnje številke: PROSTOVOLJSTVO. Med prispelimi pravilnimi
rešitvami je bil žreb naklonjen Darijanu Fujsu, ki prejme knjižno nagrado. Čestitamo.
Tadeja Žele □
Š Z N N E F I K S E F
K U L T U R A N O U R
S E L P R M A J L Č N
S Z A P O S L I T E V
U I M U P Č E G E N N
B O R Z A Z N A N J A
J E M R S D O O Z E A
P O S S S L B J I V O
S T I Z D R A V J E !
□□