Osnovni podatki o projektu...hkrati trojno funkcijo (zid, fasada, omara). Objekt ima le 2 fasadni, zahodno in streho, vzhodna, severna in južna fasada predstavljata navezavo na obstoječo

NAČRT ARHITEKTURE

številka načrta: 04/17 -1

dokument: E:\2016_09_05 FZV Knjižnica\°PZI\Dokumentacija\1-ARHITEKTURA-PZI FZV.docx datum iztisa: ponedeljek, 12. avgust 2019

stran: 2 / 35

Naslovna stran s ključnimi podatki o projektu

Investitor:

Univerza v Mariboru

Slomškov trg 15

2000 Maribor

Objekt: FZV - Razširitev knjižnice

Parcele za gradnjo: 1067 in 1068 obe k.o. 659 - Tabor

Vrsta projektne dokumentacije: Projekt za izvedbo

(v nadaljevanju PZI)

Za gradnjo: Nova gradnja in Rekonstrukcija

Klasifikacija novogradnje: 12630 - Stavba za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo

12620 - Muzeji in knjižnice - stavbe za hranjenje arhivskih gradiv

Projektant: Styria arhitektura d.o.o.

Cankarjeva ul. 6E,

2000 Maribor

David Mišič univ. dipl.inž.arh. direktor

podpis:

Odgovorni vodja projekta: David Mišič univ. dipl.inž.arh.

podpis:

številka projekta: 04/17

evident. Styria arhitektura d.o.o.

kraj: SI 2000 - Maribor

datum: Julij, 2019

Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008).

1.1/1.5


stran: 3 / 35

Kazalo vsebine načrta:

1. NAČRT ARHITEKTURE št.mape: 04/17 -1

št.načrta: 04/17 - A

1. 1. Naslovna stran

1. 2. Kazalo vsebine načrta

1. 3. Izjava odgovornega projektanta načrta

1. 4. Tehnično poročilo

1. 5. Risbe


1.2/1.5


stran: 4 / 35

Izjava odgovornega projektanta načrta

Odgovorni projektant načrta:

Objekt: FZV - Razširitev knjižnice Parcele za gradnjo: 1067 in 1068 obe k.o. 659 - Tabor

številka načrta: 04 / 17 -1 David MIŠIČ univ. dipl.inž.arh. ZAPS A-1211 (ime in priimek)

I Z J A V L J A M,

1. da je načrt 04 / 17 - 1 skladen s prostorskim aktom,

2. da je načrt skladen z gradbenimi predpisi,

3. da je načrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za priključitev,

4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva,

5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov.

04 / 17 – 1

(št. načrta)

Maribor, Julij, 2019 ( kraj in datum izdelave )

David Mišič univ. dipl.inž.arh. IZS A-1211

(ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka)

(osebni žig, podpis)


1.3/1.5


stran: 5 / 35

Tehnično poročilo

Kazalo:

1. SPLOŠNE OPOMBE 6 2. OBMOČJE UREJANJA 6 3. NAMEN IN CILJ PROJEKTA 6 4. OBSTOJEČA JAVNA INFRASTRUKTURA 7 5. IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE 7 6. OPIS INVESTICIJE 8 7. OPIS ARHITEKTURNE ZASNOVE 8 8. FUNKCIONALNA ZASNOVA 10 9. OPIS ZUNANJE UREDITVE 13 10. OBMOČJE GRADBIŠČA IN ELEMENTI NJEGOVE UREDITVE 13 11. GRADBENE IZVEDBE 14

11.1 OPIS ZEMELJSKIH DEL INPRIPRAVA GRADBENE JAME ....................................................... 14 11.2 OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL ............................................................. 14 11.3 OPIS LESENE KONSTRUKCIJE .................................................................................... 14 11.4 OPIS ZIDARSKIH DEL .............................................................................................. 15 11.5 OPIS KANALIZACIJE ................................................................................................ 15

12. OBRTNIŠKE IZVEDBE 15 12.1 ODVODNJAVANJE STREH .......................................................................................... 15 12.2 OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA ................................................................. 16 12.2.1 OPIS IZVEDBE ZVOČNE IZOLACIJE OBJEKTA .................................................................... 17 12.3 OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN ............................................................................. 18 12.4 OPIS STAVBNEGA POHIŠTVA ..................................................................................... 18

13. OPIS STROJNIH INŠTALACIJSKIH DEL 20 13.1 OGREVANJE IN HLAJENJE - SPLOŠNO ........................................................................... 20 a. VODOVOD IN KANALIZACIJA ...................................................................................... 21 b. ODTOČNA KANALIZACIJA: ......................................................................................... 21 c. POŽARNA ZAŠČITA: ................................................................................................ 22 d. OPIS ELEKTRO INSTALACIJSKIH DEL ............................................................................ 22 e. MALA MOČ .......................................................................................................... 22 f. IZVEDBA STRELOVODNE NAPELJAVE ............................................................................ 22 g. SPLOŠNI TEHNIČNI OPIS – ZAHTEV OPREME ZA IZVEDBO CNS-a .......................................... 23

14. OPIS OBRTNIŠKI IN FINALIZACIJSKIH DEL 27 FINALNI TLAKI ................................................................................................................... 27 OPIS NOTRANJIH OGRAJ, REŠETK ............................................................................................ 28 OPIS TESNENJA STAVBE ....................................................................................................... 29 OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA ................................................. 29 OPIS FINALNIH OBDELAV ...................................................................................................... 29 NOTRANJA OPREMA ............................................................................................................ 30 OPIS DVIGALA .................................................................................................................... 31 ODPADKI 31 (a) 31 NAČRT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI ........................................................................ 31 SESTAVE KONSTRUKCIJSKIH SKLOPOV ...................................................................................... 33

15. TABELE PROSTOROV PO KATEGORIJAH – Zbir površin 34 16. KAZALO RISB 35


1.4/1.5


stran: 6 / 35

1. SPLOŠNE OPOMBE

Splošna navodila in opozorila glede uporabe načrta Načrt je potrebno upoštevati v celoti (risbe, opisi in popisi). V primeru tiskarskih napak in morebitnih neskladij v projektu je uporabnik projektne dokumentacije dolžan na to opozoriti odgovornega projektanta arhitekture.

2. OBMOČJE UREJANJA

Zemljiško parcelo predstavljajo parcele št. parcele št. 1068 in 1067, obe k.o. 659 – Tabor.

2.1 Obstoječe stanje

Na ureditvenem območju je na parceli 1068 k.o. 659 obstoječ tlakovan atrij in kolesarnica, na zemljiču 1067 k.o. 659 pa obstoječa stavba FZV

Slika 1 – fotografija na atrij FZV

3. NAMEN IN CILJ PROJEKTA

Načrtovana razširitev knjižnice predstavlja nujno investicijo za kvalitetno delovanje Fakultete za zdravstvene vede.

Ob prizidku so s projektno dokumentacijo prikazane rešitve za rekonstrukcijo obstoječega dela knjižnice.

Celotna investicija torej zajema rekonstrukcijo obstoječe knjižnice, ter njeno širitev z v novo načrtovani prizidek, v

katerem so umeščeni čitalniški prostori različnih tipologij, del prizidka/fasada imajo funkcijo arhiviranja knjižnega

gradiva.

Knjižnica fakultete predstavlja osrednji prostor, v sodobnem času pa kar »dnevno sobo« fakultete zato smo jo

umestili v atrij, ki povezuje tri dele obstoječe fakultete.

Uporabniki knjižnice so študentje kot tudi zaposleni na fakulteti kar je narekovalo da mora knjižnica omogočati

različne funkcije in načine preučevanja gradiv(stoječe, sedeče, aktivno, skupinsko, multimedijski seminarji …)


stran: 7 / 35

Orientacija objekta

izhaja danih izhodišč lokacije, oblika in orientacija obstoječega atrija. Slednji ima dostop omogočen iz zahodne

strani.

4. OBSTOJEČA JAVNA INFRASTRUKTURA

Obstoječa infrastrukturna opremljenost območja:

Obmoje je v celoti infrastrukturno opremljeno, prav tako ima obstoječ objekt FZV vso potrebno infrastrukturo,

Z prizidkom se ne posega v obstoječo infrastrukturo, prv tako ni potrebe po povečanju priključnih moči.

Obstoječa prometna infrastruktura:

Na območju urejanja so urejene vse prometne infrasture, s projektom pri predviden kakršni koli poseg vanj.

5. IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE

Pri načrtovanju so upoštevana naslednja izhodišča:

URBANISTIČNA IZHODIŠČA:

Prostorske sestavine planskih aktov občine: Dolgoročni plan občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV št. 1/86, 16/87, 19/87), Odlok o družbenem planu Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV št. 12/86, 20/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92) in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor (MUV št. 7/93, 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01 , 23/02, 28/02, 19/04, 25/04, 8/08, 17/09 (popr.), 17/10 in Ur.I.RS št. 72/04, 73/05, 9/07, 27/07, 36/07, 111/08, MUV št. 26/12- sklep). Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za del PPE Ta5-S(območje Fakultete za zdravstvene vede med Žitno ulico in Trgom Miloša Zidanška) in o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del PPE Ta5-S (območje Fakultete za zdravstvene vede med Žitno ulico in Trgom Miloša Zidanška)

FUNKCIONALNA in PROGRAMSKA IZHODIŠČA:

PROJEKTNA NALOGA ZA IZVEDBO LOGISTIČNEGA CENTRA ZRC SAZU NA IGU DOPOLNITEV, APRIL 2014 Štev.: G-59/13-DB

Izračun kapacitet knjižnega gradiva:

prognoza do 2020 - upoštevani podatki o številu enot po DIIP - Tabela 4: Knjižnična zbirka UM FZV4 –

prognoza za 2020

Izračun po Standardu za SK NSKD

Zbirka Prirast Odpis

IZRAČUN POVRŠIN: IZRAČUN ŠT.UPORABNIKOV - dm

Knjižno gradivo: 18.243 533 32 15 m2/1000 enot 273,645 m2

2,5 m2 / uporabnika PC 20 50 m2

Neknjižno gradivo: 609 14 0 10 m2/1000 enot 6,09 m2

6,0 m2 / zaposlenega 1 6,00 m2

Periodični tisk: 92

ni podatka

ni podatka 25 m2/100 enot 23,00 m2

302,74 m2 56 m2 Skupna potrebna velikost knjižnice: 358,735 m2


stran: 8 / 35

6. OPIS INVESTICIJE

Načrtovana razširitev knjižnice predstavlja nujno investicijo za kvalitetno delovanje Fakultete za zdravstvene vede.

Ob prizidku so s projektno dokumentacijo prikazane rešitve za rekonstrukcijo obstoječega dela knjižnice.

Celotna investicija torej zajema rekonstrukcijo obstoječe knjižnice, ter njeno širitev z v novo načrtovani prizidek, v

katerem so umeščeni čitalniški prostori različnih tipologij, del prizidka/fasada imajo funkcijo arhiviranja knjižnega

gradiva.

Območje se nahaja v območju mestne pozidave na desnem bregu reke Drave v mestu Maribor. V atrije med dvema

objektoma Fakultete za zdravstvene vede, v nadaljevanju FZV

7. OPIS ARHITEKTURNE ZASNOVE

Nulta kota objekta

Novo načrtovani objekt se nadovezuje na obstoječo nulto koto pritličja 275,87 mnv kar je nekoliko nižje od

uličnega profila, ki se nahaja na višini 276,00mnv – 276,05mnv.

Slika 2: Prikaz lege območja v naravi/mestu.

Načrtovan objekt FZV – Razširitev knjižnice zapolnjuje stavbno strukturo znotraj obstoječega stavbnega fundusa

FZV. Predvidena gradnja predstavlja prvo fazo širitve Fakultete, ter je programsko in funkcionalno usklajena z

širitvijo v II. Fazi.

V skladu s prostorskim aktom velikost in kapaciteta načrtovanega objekta predvideva nizko podolgovato stavbno

»L« oblike etažnosti P+N1, ki se s svojimi komunikacijami priključi in nadoveže na obstoječe komuniacije znotraj

obejkta FZV.


stran: 9 / 35

Slika 3 – vizualizacija oblikovanja FZV – Razširitev knjižnice.

- tipologija predvidene zasnove objekta

Načrtovan objekt predstavlja novo gradnjo znotraj omejenega območja. Previdena je pozidave mehke

teksture, ki se navezuje na obstoječ stavbni fundus izrazite ortogonalnosti. Celotna stavbna struktura temelji

na dinamiki svetlobe ter se poigrava z temo knjižne omare, ki jo postavlja v ospredje kot element, ki ima

hkrati trojno funkcijo (zid, fasada, omara). Objekt ima le 2 fasadni, zahodno in streho, vzhodna, severna in

južna fasada predstavljata navezavo na obstoječo strukturo.

- morfologija predvidene gradnje

Morfologijo objekta zaznamuje tipologija izhajajoča tako iz arhitekturne kot iz konstrukcijske zasnove objekta.

Poudarek oblikovanja je prav tako zasnova javnega objekta knjižnice, ki temelji na kvalitetnem bivanju,

neposredno povezanim z javnim prostorom in prostorom šole

- kompozicija, gabariti, višinski podatki

P - pritličje = +/- 0,00 m = +275,87 m n/v

N - nadstropje/galerija = + 2,90 m = +278,77 m n/v

Slika 4- shematski vertikalni prerez stavbe v prečni smeri


stran: 10 / 35

8. FUNKCIONALNA ZASNOVA

Opis osnovne ideje objekta

Osnovna ideja knjižnice je oblikovanje prostora, ki znotraj severnega, južnega in vzhodnega trakta, zapolnjuje

prostor, ki generira znanstveno-raziskovalno delo, in podpira socialen prostor uporabnikov fakultete na način, da

ustvarja bivalni ambient-dnevna soba fakultete. Tipologija prizidka knjižnice torej ni povsem konvencionalna

stavba, temveč paviljon oblikovan v strukturi velike knjižne omare v katerem uporabnik prostor dojema s povsem

novo izkušnjo

Knjižne omare so nosilec funkcije knjižnih regalov, stavbne konstrukcije in prevodnik naravne osvetlitve.

Strukturna zasnova v kateri prevladuje vidna lesena konstrukcija ustvarja prostorsko toplino in bivalni značaj.

Knjižni depo z omarami je koncentriran v obstoječem vzhodnem traktu, znotraj katerega smo s pomočjo

konfiguracije knjižnih omar oblikovali manjše čitalniški ambiente. Čitalniški ambienti so opremljeni z vrtljivim

počivalnikom za udobno sedenje. Centralni del prostora znotraj obstoječega atrija, neposredno pod stekleno

streho, so predvidene delovne mize opremljene z instalacijami za delo z digitalnimi mediji, lahko z integriranimi

touch-screen monitorji ali zgolj z mizami opremljenimi z računalniki. Tipologija sedenja ob delovnih mizah je pol

stoječ ali pol stoječ položaj. Zahodno od centralnega niza delovnih miz je locirano stopnišče do prvega nadstropja.

Za stopniščem je de-niveliran ambient opremljen z udobnim pohištvom (blazinami ali sedežnimi vrečami) za

sproščeno, individualno ali timsko delo (workshop, webinar, konferenčna predavanja,…). V severnem delu

knjižnice predlagamo še umestitev dveh konferenčnih miz za skupinsko delo. V prvem nadstropju so locirana

delovna mesta opremljena s stoli in mizami za individualno študijsko delo.

Objekt vizualno predstavlja sledi tipologiji okoliških stavb, ter pogojem oblikovanja podanimi z Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za del PPE Ta5-S(območje Fakultete za zdravstvene vede med Žitno ulico in Trgom Miloša Zidanška) in o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del PPE Ta5-S (območje Fakultete za zdravstvene vede med Žitno ulico in Trgom Miloša Zidanška)

Velikost in kapaciteta: dimenzije najbolj izpostavljenih delov objekta so 10,65 x 18,55 m, z skupno neto tlorisno

površino pritličja 244,81 m2 in 1. nadstropja (galerije) 5,96 m2, skupaj 296,77 m2, ter neto prostornine 364,16

m3.

Slika 5 Prikaz notranjosti objekta


stran: 11 / 35

PRITLIČJE: Knjižnica, kabinet knjižničarke, sejna soba , skupne neto površine 241,81 m2

Knjižnica opremljena s knjižnimi policami, delovnimi mesti, premičnim tipskim netipskim pohištvom v skladu s

projektno nalogo, in potrebami glede na knjižni fundus fakultete.

PRITLIČJE: Na koti +/ -0,00 oz. 275,87 se nahajata tri vhoda v prostor knjižince, eden od vhodov je iz zunanjosti

– na zahodno fasadi, druga dva pa predstavljata navezavo na obstoječ objekt FZV.

Med nivojem pritličja in 1. nadstropja – galerije se nahajajo enoramne stopnice, ki premagujejo višinsko razliko

2,9m.

NADSTROPJE:V nadstropju na koti + 2,90 oz. 278,77 m n/v je pretežno predviden čitalniški del knjižnice, z

možnostjo skupinskega dela

STREHA :Streha objekta je predvidena kot ravna streha z leseno konstrukcijo, na katere se postavi lepljena plošča

debeline 9 cm ter toplotna izolacija, kombinacija kamene volne in XPS-a v vlogi zaščite hidro izolacije.. Na sterhi

se nahajajopo meri izdelani elementi v katerih se izvede sistem ozelenjene strehe proizvajalca kot napriemr Bauder,

s specifično težo ≤ 60kg/m2 . Izvedeni elementi, so v rastru fasadne zasteklitve, ter rastru nosilnih elementov,

ter iz titanzink pločevine.

Opis programske in funkcionalne zasnove z razporeditvijo programov po etažah:

Predviden objekt prizidek predstavlja povečanje obstoječe knjižnice FZV.

P - pritličje = ±0,00 m

Slika 2- Tloris pritličja objekta, z označenimi dostopi ter povezava z obstoječo stavbo FZV


stran: 12 / 35

N- nadstropje = +2,90 m

Slika 3 - prikaz dostopa v nastropje oz. galerijo ter povezava z obstoječo stavbo FZV

Spis komunikacij v objektu: dostopov in vhodov v objekt, vertikalnih komunikacij, dvigala:

Vertikalne komunikacije

Obstoječ objekt je opremljen z dvemi vertikalnimi komunikacijskimi stopniščnimi jedri. Glavno stopnišče med iz

centralnega foaye-rja ter neposredno ob dostopu v objekt iz severne strani – požarno stopnišče.

Ob Centralno stopnišče je obstoječe dvigalo. Stopnice premagajo višinsko razliko 2,9 m. kar je enako etažni višini

med pritličjem in nadstropjem.

Dodatno oz. požarno stopnišče se nahaja ob severni fasadi objekta, namenjeno lažji komunikaciji med znotraj

objekta, ter možnosti evakuacije, zato je tudi požarno ločeno od uporabnih prostorov objekta.

Dostopi

dostop za zaposlene je urejen urejena iz severne in zahodne strani, kot glavni vhod je predviden južni, v

neposredni navezavi na ulico in dostopno cesto. Severni dostop namenjen je predvsem prehodu do

zunanjosti objektu, ter dostavo robe, in materiala. Z tem namenom je tudi predviden dostop preko blage

klančine.

dostop obiskovalci je urejen na zahodne strani

dostop do knjižnice je predviden preko obstoječe osrednje avle FZV, dodatno za potrebe dostopa v

strojnico, se predvidijo vrata na zahodni fasadi.

Ločen dostop do sejne sobe, ki je sestavni del knjižnice je predviden iz obstoječega hodnika FZV

Omejitev dostopa prostori in objektu so medsebojno ločeni z vrati za potrebe zagotavljanja kontrole

pristopa.


stran: 13 / 35

Gradnja brez arhitektonskih ovir:

Zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa: stavba na podlagi Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje

neoviranega dostopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb Ur. l. RS, št. 97/03 mora

izpolnjevati pogoje zahtev neoviranega dostopa. Vsi deli stavbe so dostopni na podlagi pravilnika z zagotavljanjem

neoviranih dostopov:

Zunanja klančina na vzhodu območja obdelave zagotavljanja dostop na nivo pritličja in vstop v objekt ter

dostop do vse prostorov stavbe brez grajenih in komunikacijskih ovir.

Vertikalna komunikacija v stavbi brez premagovanja ovir poleg direktnega dostopa iz okolice zagotavlja tudi

osebno dvigalo z minimalno predpisano vratno odprtino 90 cm ter notranjimi dimenzijami kabine min.

110/210 cm s postajami v pritličju in nadstropju.

Objekt ima urejene ločene sanitarije za funkcionalno ovirane osebe s prirejeno sanitarno opremo v

nadstropju in pritličnem delu stavbe.

9. OPIS ZUNANJE UREDITVE

V sklopu zunanje ureditve projekt obravnava ožje območje zunanje ureditve okoli objekta. Širša ureditev zunanjih

površin ni predmet tega projekta. S projektom niso predvideni dodatni komunalni priključki saj je ima stavba FZV

vse potrebne infrastrukturne priključke. S projektom ni pričakovati povečanja priključnih moči.

Padavinske vode iz strešin bodo speljane v obstoječ meteorni kanalizacijski sistem.

Opis prometne ureditve

Novonačrtovani objekt, ne posega v obstoječ prometni režim, prav tako ni potrebe po vspostavljanju novih

prometnih povezav, saj ima obstoječ objekt FZV slednje že zagotovljeno.

Ker investicija ne predstavlja povečanja števila študentov, ali števila zaposlenih, ni potrebe po zagotavljanju

dodatnih PM.

10. OBMOČJE GRADBIŠČA IN ELEMENTI NJEGOVE UREDITVE

Ureditev gradbišča bo prilagojena zahtevnosti gradnje. Posamezna območje morajo biti ograjena in označena z

gradbiščno tablo.

Pisarne, garderobe in sanitarni prostori za delavce bodo urejeni v ožjem območju gradnje. Vsa komunalna

infrastruktura potrebna za nemoteno gradbiščno delo bo zagotovljena iz obstoječega omrežja.

TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PREDVIDENE GRADNJE

Struktura poročila po vsebinah:

- GRADBENE IZVEDBE - OBRTNIŠKE IZVEDBE - ZUNANJA UREDITEV


stran: 14 / 35

11. GRADBENE IZVEDBE

11.1 OPIS ZEMELJSKIH DEL INPRIPRAVA GRADBENE JAME

V splošnem je potrebno slediti kriterijem:

pripravi terena odstranitev onesnažene zemljine, kadar je to potrebno (obravnava po posebnih predpisih) opisu tehnologije izkopov, varovanje gradbene jame utrditev podlage, opis izvedbe tamponov zasipanje temeljev, opornih zidov v terenu opis drenaž

11.2 OPIS BETONSKIH IN ARMIRANOBETONSKIH DEL

opis nove AB konstrukcije nad in pod terenom (temeljenje, horizontalne, vertikalne AB konstrukcije): Temelji. Objekt je temeljen s temelji dimenzij po projektu gradbenih konstrukcij ter delno z temeljno ploščo. Temlejenje je predvideno kot kombinacija talne temeljene plošče debeline 30 cm ub robne ojačitve dimenzij 60/80 cm na kateri sojijo stebri fasadnega oboja stavbe. Na talni plošči je predvidena izvedba

Stopniščne rame med etažami so izdelane v montažni prefabricirani izvedbi Stebri so armirano betonski prefabrikati iz monolitnega betona po projektu gradbenih konstrukcij dimenzij 40/40 cm, ter 30/30 cm. Nova AB stena debeline 20 cm in se izdelajo iz betona C25/30 ter armirajo z mrežno armaturo MAG 500/560. Vsi betoni so proizvedeni v kvaliteti vidnega betona. Armirano betnoska stena ima funkcioj nosilnega elementa medetažne konstrukcije ter nosilnega elementa stopnic.

11.3 OPIS LESENE KONSTRUKCIJE

opis nove lesene konstrukcije (horizontalni elementi stropa, in strešne konstrukcije, leseni stebri.):

Fasada: Fasadna konstrukcija je sestavljena iz stebrov in horizontalni elementov, ki preprečujejo

zvrnitev/uporib vitkih lesenih elementov iz katerih je sestavljena. Fasadni sistem je sestavljen iz elementov dimenzij 6/70 cm, v horizontalnem rastru 62,5 cm ter vertikalnem rastru 57,5 cm. Element fasade ima dvojno funkcijo, in sicer funkcijo ovoja stavbe, ter funkcijo knjižne police.

Streha: Strešna konstrukcija je sestavljena iz primarnih in skundarnih el. iz mikrolaminiranega lesa

dimenzij 6/45 cm, ki skupaj tvorijo sistem kasetnega stropa. Slednji je nameščen v dveh različnih nivojih in sicer na višini 1. nadstropja in višini 2. nadstropja obstoječega objekta. Tako strešna kot tudi fasadna konstrukcija je narejena iz specialnega mikrolamiraniranega les-s (npr. Pollmeir GL70) katerega posebnost je izjemna nosilnost. Na Sistem kasetnega stropa se položijo plošče iz lepljenega lesa skupne debeline 9 cm, kot npr KLH. Streha se na eni strani nasloni na novonačrtovano kasetno steno – zahodne fasade, na druhi strani pa na AB steno obstoječega objeka FZV s sistemom sidranja, V kombinaciji »L« kotnikov in sidrnih vijakov. »L« ležišča so izvedena na način da se popolnoma i izredno natančno prilagajo lesenim elementom, ki imajo pravtako predpripravo za sidranje. Priprava utora in ležišča.


stran: 15 / 35

11.4 OPIS ZIDARSKIH DEL

opis polnil, grajenih iz plinobetona modularnih blokov, opeke, plinobetona se izvedejo skladno s

projektom PZI.

opis prebojev in drugih posegov v konstrukcije: vsi instalacijski preboji v vertikalni in horizontalni smeri,

ki prehajajo požarne sektorje morajo biti izvedeni z pasivna požarna zaščita kabelskih prebojev,

pasivna požarna zaščita prehodov neizoliranih kovinskih cevi ter požarna zaščita prehodov izoliranih

(npr. z armaflexom prevlečenih) kovinskih cevi

opis izvedbe hidroizolacij betonskih in ostalih zidanih konstrukcij se izvede skladno z opredeljenimi

rešitvami v projektu PZI in skladno s pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago

11.5 OPIS KANALIZACIJE

načrtovan objekt nima nobenim priključkov, ki potrebujejo priključke na kanalizacijo.

12. OBRTNIŠKE IZVEDBE

12.1 ODVODNJAVANJE STREH

Priključki podtlačnega sistema na prostotočno kanalizacijo preko umirjevalne cev L=2m, padec 2%

Odvodnjavanje višjega dela strehe je predvideno z metodo gravitacijskega odvoda in sicer v kombinaciji skritega

žlebu in vertikale, umeščene ob steber zahodne fasade v OSI »A«

Med tem ko je vertikala nižjega dela strehe ob severo vzhodnem vogalu obstoječega objekta FZV ob osi C ter je nato

v tlaku speljan do obstoječega zunanjega kanalizacijskega jaška.

Tehnično poročilo

Vhodni podatki: podatki o zgradbi iz dokumentacije; intenzivnost padavin r = 396l/s∙ha; faktor odvodnjavanja strehe

ψ = 1; izračun je skladen s standardom SIST EN 12056.

Sestava vtočnikov: Vertikalni odtok

Lokacija vtočnikov: vrisano v projektni dokumentaciji (načrt arhitekture, načrt strojnih instalacij).

Opis sistema: Predviden je gravitacijski sistem v kombinaciji horizontalnega elementa, skrit žleb, in vertikalnega

lementa – vrtikalna cev dimenzij 80/150 cm.

Priključek na zunanjo kanalizacijo: Odtok meteorne vode se konča izven objekta, na oddaljenosti 2 m od roba

objekta


stran: 16 / 35

12.2 OPIS IZVEDBE TOPLOTNE IZOLACIJE OBJEKTA

opis osnovnega sistema in predvidenih materialov za toplotno izolacijo objekta

Objekt je zaščiten s toplotno izolacijo ustreznih debelin in sestav za zagotavljanje najnovejših

standardov energetske učinkovitosti. Podrobnosti o energetski učinkovitosti s parametričnimi prikazi in

izračuni so podani v elaboratu gradbene fizike, ki je sestavni del tega projekta.

V območjih prekinitve vertikalne površine z horizontalno ploščo se predvidijo vsi ukrepi za

preprečevanje toplotnih mostov !

opis predvidene izolacije strehe objekta (kontaktna / prezračevana / sestavljena...)

Streha objekta je po celotni površini opremljena z strešno izolacijo deb. 20 cm: prvi sloj - plošča za

ravne strehe DDP-RT toplotna izolacija iz kamene volne v ploščah DDP-RT 24 cm, drugi sloj - toplotna

izolacija za ravne strehe XPS 5 cm. Drugi sloj se položi na Hidroizolacijski sloj.

izolacija zunanjih sten oz. fasade objekta (kontaktna / prezračevana / sestavljena...)

V območju fasadnih površin nad koto terena je v stenski sestavi zagotovljena toplotna izolacija v

kombinaciji 12 cm XPS obloge na AB steno Fasadni deli nad terenom so zastekljeni z izolacijskim

troslojnim steklom steklom.

toplotna izolativnost oken, vrat in zasteklitev na fasadi

Vsi stekleni deli stavbe ( streha, fasada, okna) so izdelani iz toplotnoizolacijskega troslojnega stekla

toplotnih prevodnosti U=0,7 W/m2K. Vsi stavbni elementi so v ALU izvedbi z faktorjem Uf=1,1

W/m2K, ter Ug=0,5 W/m2K, z skupnim faktorje Uw <od 0,9 na celotno pozicijo v skladu zzahtevami

javnega poziva Ekoslada.


stran: 17 / 35

12.2.1 OPIS IZVEDBE ZVOČNE IZOLACIJE OBJEKTA

Pri zasnovi konstrukcije je potrebno dosegati sledeče zvočne izolativnosti v:

Zap. št. Funkcija ločilne konstrukcije Zvočna izolacija (dB)

9.1 Stena med učilnicama1

stena med učilnico in kabinetom;

stena med učilnico in prostorom za druge namene

R'w 52

9.2 Stena med kabinetoma, stena med laboratorijema R'w 48

9.3 Stena med učilnico in delom stavbe druge namembnosti ali različnih

uporabnikov R'w 57

9.4 Stena med hrupno učilnico in učilnico, delom stavbe druge namembnosti

ali različnih uporabnikov R'w 60

9.5 Vrata med učilnico ali kabinetom in hodnikom 2 , 3 R'w 27

9.6 Vrata med učilnico ali kabinetom in hodnikom v stavbah za visokošolsko

izobraževanje 2 , 3

R'w 37

9.7 Stena med učilnico ali kabinetom in hodnikom, v katero so vgrajena

vrata4 R'w 47

9.8 Stena med učilnico ali kabinetom in hodnikom v stavbah za visokošolsko

izobraževanje in fakultetah – stena v katero so vgrajena vrata4 R'w 52

9.9 Stena brez vrat med učilnico ali kabinetom in hodnikom oz.stopniščem R'w 52

9.10 Stena proti manj hrupni strojnici R'w 57

9.11 Stena proti hrupni strojnici 5

R'w 6. člen

9.12 Vse medetažne konstrukcije, razen navedenih pod zaporednimi številkami 9.13, 9.14, 9.15 in 9.16

R'w

L'n,w

52

58

9.13 Medetažna konstrukcija med učilnico ali kabinetom in med hrupno učilnico pod njima

R'w

L'n,w

60

58

9.14 Medetažna konstrukcija med učilnico ali kabinetom in med hrupno učilnico nad njima

R'w

L'n,w

60

43

9.15 Medetažna konstrukcija proti manj hrupni strojnici spodaj R'w

L'n,w

57

58

9.16 Medetažna konstrukcija proti manj hrupni strojnici zgoraj R'w

L'n,w

57

43

9.17 Medetažna konstrukcija proti hrupni strojnici 5

R'w

L'n,w 6. člen

Opomba: Pri uporabi faktorjev zvočne izolativnosti naj se, kjer je navedena, upošteva izolativnost proti udarnemu

hrupu (druga vrednost v tabeli).


stran: 18 / 35

Izdelan je elaborat za objekt, ki upošteva zahteve vsaj mejnih vrednosti odmevnih časov, ki jih predpisuje

dopolnjeni pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zaščiti stavb. Za zvočno zaščito dela stavbe dvorane

z odrom so predvideni dodatni ukrepi zvočne zaščite.

12.3 OPIS NOTRANJIH PREDELNIH STEN

suhomontažne predelne stene: predelne stene bodo suhomontažne – mavčno kartonske na kovinski

podkonstrukciji s primerno zvočno izolativnostjo za steno brez vrat min. 52 dB, za steno z vrati min. 47

dB in dosledno upoštevanimi detajli proizvajalca. Vse stene izdelane iz mavčno kartonskih plošč,

morajo biti projektirane po navodilih proizvajalca, vodoodporne plošče in ojačena podkonstrukcija v

sanitarijah, predvideti izvedbe s primerno zvočno izolativnostjo ter kompaktnostjo glede na

namembnosti prostorov. Pri uporabi suhomontažnih sten v mokrih prostorih se uporabijo mavčno

kartonske vodoodbojne plošče. Vse stene se oblagajo z dvojni mavčno-kartonsko oblog 12.5 mm.

stene, nosilci iz vidnega betona se po potrebi očistijo ter zaščitijo z ustreznim protiprašnim

brezbarvnim premazom.

inštalacijske stene bodo suhomontažne – mavčno kartonske na kovinski podkonstrukciji s primerno

zvočno izolativnostjo

zastekljene predelne stene bodo izdelane v skladu z normativi zvočne izolativnosti ter v primeru

prehode požarnih sektorjev z normativi požarne in dimne nepropustnosti.

Uporabi se dvoslojni sistem predelnih sten s stebri in prečkami vidne širine 40mm in debeline cca.

80mm (v odvisnosti od uporabe stekel in polnil), skupna debelina (vključno z pokrivnimi letvicami) pa

znaša cca. 100mm. Razdalja med steklom, oziroma polnilom do pokrivne letvice znaša 10mm. Razmik

med stekli znaša cca 70mm (v odvisnosti od uporabe debeline stekla/polnila).

Za prehode se vgradijo steklena vrata, vrata iz aluminija.

sanitarne predelne stene: predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč

(Max – ali enakovredno, debele 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo

zapiranja. Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do stropa, stik s tlakom z zaokrožnico, kitan

s trajno elastičnim kitom.

Uporabit se vzorcakompaktnih plošč: MAX FunderMax compact 0736 IP

12.4 OPIS STAVBNEGA POHIŠTVA

Okna: Okna iz ALU okvirjev po obliki, načinu odpiranja in shemi ustrezna arhitekturni zasnovi, ki morajo

omogočiti zadostno osvetlitev prostorov. Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno

izolativnost opredeljeno v Elaboratu gradbene fizike (U=0,5W/m2K za steklo ter Uf=1,1W/m2K za

okna) pri čemer je Uw< 0,9W/m2K. Omogočeno naj bo čim enostavnejše čiščenje (z notranje strani

zasteklitve) in vzdrževanje. Eventualne zasteklitve parapetnih delov in vse zasteklitve v nivoju terena

morajo biti izvedene iz varnostnega stekla VSG. Zasteklitve v notranjosti stavbe naj se izvedejo iz

varnostnega stekla.

Zasteklitev južne in zahodne fasade ki meji na knjižnico se izdela iz sončno zaščitnega stekla s

prilagojenim faktorjem svetlobne propustnosti glede na lego in vpadni kot.

Senčila fiksi horizontalni in vertikalni elementi zagotavljajo senčenje objekta z zunanje strani notranja

senčila na vodilih omogočajo zatemnitev prostora predvsem v prostorih pisarn. Možna je dodatna

kombinacija notranjega senčila, kjer notranje senčilo preprečuje bleščanje (če je notranje senčilo

žaluzija ali rolo zavesa, mora imeti vodilo).

zunanja, notranja vrata: ALU vratni podboj s krilom naj zagotavlja zvočno izolativnost 32 dB. Vrata

opremljena s cilindrično ključavnico, sistemskim ključem, pripirno metlico v pragu, dvokraki nasadili s


stran: 19 / 35

skritimi tečaji. Vrata v suhomontažnih GK stenah se vgradijo v UA profiliran okvir. Vsa notranja vrata

izdelana iz trdega lesa z v pri-vstavljenim tesnilom. Krila polna, obložena s kvalitetnim laminatom

(Max, Egger- ali enakovredno), zaključki z ABS ali masivnimi nalimki brez brazde.

Vrata v hodnikih in v knjižnico so steklena v ALU okvirjih zastekljena z varnostnim steklom. Pritrjena

morajo biti z vsaj 3 točkovnim naslonilnikom.

Nasadila šarnirna, uležajena. Kljuke RF lite, ključavnice cilindrične, sistemski ključ po navodilih

investitorja (generalni ključ, večuporabni ključ, posamezni ključi). Vsa steklena vrata v varni izvedbi

(lepljena, kaljena). Požarne zapore na hodnikih morajo biti transparentne.

zasteklitve večjih dimenzij, steklene stene, opis konstrukcije večjih zasteklitev: steklene stene fasade

iz ALU, z varnostnim steklom ustrezne zvočne izolativnosti za steno brez vrat min. 52 dB, za steno z

vrati min. 47 dB. Zadostiti morajo veljavnim predpisom z zvočno in toplotno izolativnost opredeljeno v

Elaboratu gradbene fizike (Uf=1,1 W/m2K za fasado).


stran: 20 / 35

13. OPIS STROJNIH INŠTALACIJSKIH DEL

13.1 OGREVANJE IN HLAJENJE - SPLOŠNO

Računska temperatura za Maribor znaša tok = -13°C. Predvidene temperature prostorov: - učilnice, skupni prostori 20°C - garderobe 22°C - tuši 24°C - hodniki, sanitarije 15/20°C - skladišča 15°C Razširitev knjižnice FZV Maribor (v nadaljevanju 'objekt'), ki je predmet te dokumentacije, je etažnosti K(klet obstoječega objekt) +P+N. Večino površine stavbe predstavlja knjižnica, deloma se posega v sosednje prostore. Ostali del objekta se ne obdeluje. 1.6.1 Stanje pred projektiranjem Objekt je priključen na vročevodno omrežje in ima vgrajeno TP kompaktne izvedbe s ploščnim toplotnim prenosnikom. V prostoru TP se nahaja tudi razdelilnik ogrevanja z več ogrevalnimi vejami. Toplotna moč vgrajenega toplotnega prenosnika znaša, po podatkih z obstoječe sheme, QTPogr=350kW in QTPstv=13kW. Na istem priključku se nahaja tudi TP Srednje zdravstvene šole, ki je moči QSrZdr=590kW, ki pa ni predmet obdelave. Podatki o TP so povzeti po projektni dokumentaciji: Nadzidava in dozidava Visoke Zdravstvene šole v Mariboru, TES d.o.o., št.načrta 20-970, PID, december 2002 1.6.2 Projektirano stanje V kleti se v prostoru toplotne postaje nahaja indirektna toplotna postaja, ki je preko vročevoda priklopljena na primarno omrežje distributerja Energetika d.o.o., Maribor. V toplotni postaji je izveden tudi hranilnik za centralno priprave sanitarne tople vode. Obstoječ temperaturni režim sekundarja toplotne postaje znaša, v skladu z obstoječim temperaturnim režimom toplotne postaje, 85/65°C. Za predvidenega porabnika 'talno ogrevanje' je predviden temperaturni režim ogrevanja 40/30°C. Za novega porabnika se obstoječa cevna razdelilnika podaljšata in predvidi se nov ogrevalno-regulacijski krog. Porabnik toplotne energije v obravnavanem območju je talno ogrevanje. Priprava STV je minimalna in se priključuje na obstoječ hranilnik – obstoječo instalacijo. Skupne normne izgube objekta po standardu SIST EN 12831 znašajo Qn=15,9 kW. V kleti objekta se v prostor obstoječe toplotne postaje vgradi prezračevalna naprava za prezračevanje obravnavanega objekta. Nova prezračevalna naprava ni priključena na ogrevalni sistem, ampak ima lasten vir toplote/hladu (dx). Za zagotovitev hladilnih potreb objekta se v pritličju, zunanjosti, nad stopnicami na zahodu objekta, vgradijo zunanje enote toplotnih črpalk (VRF sistem za hlajenje objekta in dx za nov klimat). Za regulacijo prostorske temperature v posameznem prostoru je predvidena uporaba prostorskih termostatov.


stran: 21 / 35

Energetska učinkovitost oz. uporaba obnovljivih virov: Uporaba OVE je zagotovljena z uporabo ustreznega vira – daljinskega ogrevanja Energetike Maribor. Upoštevani pravilniki in standardi: 1. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. R.S. št.52/2010) 2. Tehnična smernica TSG-1-004:2010 – Učinkovita raba energije 3. Tehnična smernica TSG-1-005:2012 – Zaščita pred hrupom v stavbah 4. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb 5. SIST EN 12831 – izračun transmisijskih izgub 6. VDI 2078 – izračun toplotnih dobitkov 7. SIST EN 13779 – Prezračevanje nestanovanjskih stavb - Zahtevane lastnosti za prezračevalne naprave in

klimatizirne sisteme 8. SIST EN 13053 – Prezračevanje stavb – Klimati - Ocenitev in lastnosti klimatov, sestavnih delov in sekcij 9. VDI 6022 – Higienske zahteve za prezračevalne naprave 10. Tehnična smernica TSG-1-001:2010 – požarna varnost v stavbah 11. Smernica SZPV 408 – požarnovarnostne zahteve za elektroinstalacije in cevne napeljave v stavbah 12. Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje 13. Pravilnik o pitni vodi 14. DIN 1988 – vodovodna instalacija 15. DIN 1986 – kanalizacija 16. Recknagel, Sprenger, Schramek: Taschenbuch für Heizung und Klimatechnik 2000, R. Oldenbourg Verlag,

München, 2000 17. Feurich, Sanitär-technik

a. VODOVOD IN KANALIZACIJA

Vodovodni priključek: Objekt ima obstoječ vodovodni priključek, predvideni posegi predvidevajo dogradnje 1 manjše čajne kuhinje v pritličju, ki se poveže na notranji obstoječ vodovodni razvod. Razvodno omrežje za potrebe požarne zaščite (notranji hidranti) – za zagotavljanje zahtev PŠ se uporabi obstoječe notranje hidrantno omrežje. omrežje za sanitarne potrebe – projekt ne predvideva novih sanitarnih mest. b. ODTOČNA KANALIZACIJA:

Odtočna kanalizacije: Objekt ima obstoječ kanalizacijski priključek, predvideni posegi predvidevajo do gradnje 1 manjše čajne kuhinje v pritličju, ki se poveže kanalizacijski sistem, ter na skupni priključek na javno kanalizacijsko omrežje.


stran: 22 / 35

c. POŽARNA ZAŠČITA:

Za potrebe požarne zaščite objekta so predvideni obstoječi notranji hidranti, sestavljeni iz ploč. omarice z vgrajenim izvlečnim kolutom s 30m navite oblikovno stabilne gumijaste cevi DN25. Hidranti so razmeščeni v skladu s požarnim elaboratom ter tako, da bo mogoče s curkom vode doseči vsak del v objektu. Vsi hidranti imajo sicer priključek DN50. Za potrebe gašenja objekta v primeru večjega požara se bodo koristili obstoječi zunanji nadzemni hidranti, ki so od zgradbe in medsebojno oddaljeni do 80 m. V bližini objekta se nahajajo 3 zunanji hidranti, kar je razvidno iz priložene situacije 0.1/V.

Za potrebe začetnega gašenja se bodo v objektu namestili ročni gasilni aparati. Njihovo število ter razpored so razvidni iz požarnega elaborata d. OPIS ELEKTRO INSTALACIJSKIH DEL

ELEKTRO

Objekt ima obstoječ električni priključek s posegi nebo prišlo do povečanje priključne moči, vsa potrebna

dela se izvedejo znotraj omrežja objekta, v skladu s PGD elektro instalacij,

TELEKOM

Objekt ima obstoječ TK priključek, slednji se ne spremeni, predmet obdelave so razvodi znotraj objekta v

skladu s PGD elektro inštalacij

TELEVIZIJA

Dovod televizijskega signala se predvidi iz CATV omrežja oziroma jaška na parceli in iz njega do notranje

omare CATV in po sistemu zvezde do predvidenih mest – obstoječ priključek.

ELEKTRO DOVOD ZA POTREBE RTV

Objekt se bo napajal iz obstoječega elektro razdeli ca objekta FZV . Interni dovod po posebnem načrtu.

e. MALA MOČ

Predvidena projektna dokumentacija ne predvideva povečanja konične moči objekta FZV -

f. IZVEDBA STRELOVODNE NAPELJAVE

Lovilni sistem

Izvede se ozemljilo v zemlji s trakom Rf 30x3,5mm in temeljno ozemljilo v pasovnem temelju s

trakom Rf 30x3,5mm. Na ozemljilo so spojeni vsi kovinski deli konstrukcije in druge nove in

obstoječe kovinske mase v zemlji.

Strelovodni sistem nad zemljo: odvodni sistem se izvede z žico Rf fi8mm v notranjosti AB stebrov. Lovilni

sistem se izvede z lovilna mrežo na strehi objekta z žico Rf fi8mm na tipskih strešnih nosilcih, ki so

prilagojeni tipu strešne kritine. Na strehi se izvede izolimi sistem zaščite klimatskih naprav in zun. hladilnih

enot s pomočjo lovilnih palic, ki se jih poveže na lovilna mrežo na strehi.

Razdalje med lovilci in odvadi v lovilni mreži in odvodni mreži je manjša od 20m (IV zašitni nivo). Merilna

mesta se izvedejo na strehi objekta. Predvidena je izvedba lovilnega sistema z Al žico Φ8mm kot lovilnim

vodom, ki se položi po strehi na ustreznih noslicih. Okrog dimnikov, strojnih elementov (klimati, ventilatorji)

in ostalih štrlečih delov na strehi se prav tako položi Al žica in poveže na lovilni vod. Lovilni vod se poveže

na glavne odvode. Strelovodni lovilci morajo biti izvedeni tako, da je izvedena zaščita po principu kotaleče

krogle polmera 60m, kar ustreza IV zaščitnemu nivoju.


stran: 23 / 35

g. SPLOŠNI TEHNIČNI OPIS – ZAHTEV OPREME ZA IZVEDBO CNS-a ( predpriprava sistemov za možnost

naknadne nadgradnje)

Dolgoročno je predviden oda se vspostavi centralni kontrolni sisetm celotnega kompleksa FZV. Zato so s ciljem zagotavljanja možnosti priključitev predvideni ukrepi, ki bodo v prihodnje slednje omogočili. Predvidene naprave morajo omogočati kasnejšo priključitev na CNS, ki bo predvidoma imel funkcionalnosti, navedene v nadaljevanju:

Strojna oprema za izvedbo CNS in kabliranje

Za potrebe CNS-ja se predvidi po eno temperaturno tipalo na vsako ogrevalno vejo (npr. PT1000) in po

eno tipalo na vsak vir toplote. Na objekt se bodo namestila tudi zunanje temperaturno tipalo. Po dve tipali

se predvidita v vsak bojler ali zalogovnik.

Vsi motorni pogoni za mešalne ventile morajo omogočati zvezno krmiljenje od 0 – 10V ali tritočkovno

krmiljenje.

Obtočne črpalke morajo imet omogočeno komuniciranje s PLC krmilnikom preko Modbus RTU (RS485)

vodila.

Toplotna črpalka mora biti priključena PLC krmilnik preko Modbus RTU ali Modbus TCP vodila, prav tako

se preko tega vodila spremlja klimatske naprave. Do vseh teh naprav se potegne komunikacijski kabel

YStY 2x2x0.8 in sicer kabel za Modbus vodilo vlečemo od naprave do naprave (šivanje).

Za optimalno krmiljenje se v referenčne prostore namesti tudi prostorska temperaturna tipala za

korigiranje dvižnih vodov. Če je v projektu več mešalnih vej potem se v vsak referenčni prostor namesti

temperaturno tipalo z Modbus komunikacijo. Konkretno so na tem objektu to sobni termostati talnega

ogrevanja. Do vseh termostatov se potegne komunikacijski kabel YStY 2x2x0.8 in sicer kabel za ModBus

vodilo vlečemo od termostata do termostata(šivanje).

Sobni termostat mora imeti možnosti priključitve na CNS, predvidoma po ModBus protokolu ali

enakovredno.

Vsak elektro števec se skablira s kablom YStY 2x2x0.8, ki se spet lahko nadaljuje od zadnjega/-e ModBus

naprave, če gre za ModBus elektro števec, če pa je komunikacija med krmilnikom in števcem M-BUS se

potegne nov kabel od lokacije krmilnika do števca.

Vsaka (toplotna črpalka, dovod iz daljinskega ogrevanja) mora imeti svoj ultrazvočni kalorimeter, kot npr.

CF-ECHO II. Števci toplotne energije se nameščajo na vire energije in tudi na posamezne veje velikih

porabnikov kot so npr. klimati in talno gretje. Po končani gradnji mora imeti naročnik oz. upravljalec na

razpolago podatke in prikaz za vso proizvedeno in porabljeno energijo objekta.

Krmilnik mora omogočati odčitavanje kalorimetrov – števcev toplotne energije po M-BUS vodil. Merilne

naprave na M-BUS vodilu se povežejo s kablom YStY 2x2x0.8, kot na primer kabel za požarne javljalnike,

vendar naj ne bo rdeče barve, priporoča se zelena barva.

Merilne oz. krmiljene naprave po vodilu Modbus se povežejo s F/FTP, C6a, 500 4x2xAWG23 HFR.


stran: 24 / 35

CNS mora omogočati krmiljenje vseh ogrevalnih vej po ogrevalni krivulji ali ročno, ogrevanje sanitarne

vode, veje za klimate, veje za talno ogrevanje ter vejo za radijatorje (ogrevanje). Sistem mora omogočati

izbiro vira ogrevanj ročno ali avtomatsko po kriteriju zunanje temperature. Omogočati mora vklop, izklop

ali avtomatsko delovanje cirkulacijske črpalke za STV.

CNS in energetski monitoring

Predviden je enovit sistem digitalne regulacije energetike in sistemov prezračevanja.

Vsi krmilniki (posameznih naprav) so med seboj povezani z Bus linijo in imajo ModBus (ali modul za

pretvorbo v ModBus, kar je vključeno v samo napravo) komunikacijski vmesnik ter omogočajo povezavo

za daljinski nadzor sistema – CNS (WEB server).

Regulacija energetskih sistemov

Regulacija energetske postaje, priprave in razdelitve toplotne energije, kot tudi priprave sanitarne tople

vode je predvidena preko prosto programabilnega krmilnika v energetski postaji s pripadajočimi

vhodno/izhodnimi elementi. Senzorji temperature, digitalne vhodne in izhodne enote, analogne vhodne in

izhodne enote so izvedeni v adresabilni tehnologiji in na bus vodilu. Sistem sprejema posamezne podatke

o pripravi toplotne energije in sanitarne tople vode, na osnovi katerih s pomočjo aktuatorjev vrši pripravo

in distribucijo omenjenih energentov.

Nastavitev željene temperature v se nastavlja na posluževalnem tabloju prostoru upravljavca ali prostoru

čistilk. Regulacija temperature je predvidena z referenčnimi tipali v prostoru, s pomočjo katerih se

ugotavlja dejanska temperatura. Sistem regulacije s pomočjo elektro pogonov na ogrevalnih zankah

talnega ogrevanja prilagaja temperaturo prostora. Isto željeno vrednost temperature prostora prevzema

tudi klima naprava, ki lahko prostor tudi hitro dogreje na željeno temperaturo. V poletnem režimu se

željena temperatura prostora prav tako nastavi na posluževalnem panoju in se prenese v regulacijo klima

naprave.

Iz toplotne črpalke se morajo podatki pobirati preko ModBus-a in služijo samo za spremljanje delovanja

TČ. TČ naj deluje po svoji logiki z možnostjo spremembe parametrov obratovalnega režima preko CNS.

Za klimate se prav tako predvidi spremljanje delovanja preko ModBus-a in ga upravlja krmilnik klimata, ki

omogoča povezavo preko ModBus na centralni krmilnik. Lokalni krmilnik klimata deluje avtonomno po

svoji logiki, z možnostjo spremembe parametrov obratovalnega režima preko CNS.

Krmilnik za upravljanje strojnih naprav mora omogočati izdelavo samostojne Web aplikacije (ki ni

nameščena v oblaku, temveč je nameščena v samem krmilniku) in mora omogoča avtoriziran dostop do

same aplikacije. To pomeni, da ima določena oseba več možnosti, kot npr. druga (v praksi to pomeni, da

npr. določene osebe, ki se prijavijo v Web aplikacijo lahko samo spremlja delovanje sistema, druge kot

npr. vzdrževalec javnega zavoda pa tudi določene parametre spreminja).

Uporabniški vmesnik CNS-a mora omogočati vizualizacijo vseh priključenih naprav po praviloma po

ModBus vodilo, možno pa je tudi pod drugih vodilih, pri čemer mora biti vmesnik zajet ceno naprave, ki se

priključuje (npr. TČ, klimat …). Omogočena mora biti vizualizacijo ogrevalnih vej, ter delovanja sistema

na samem krmilniku in pregled podatkov iz toplotne črpalke in klimatske naprave. Uporabnik mora imeti

možnost preko WEB vmesnika nastave želenih temperatur ogrevanja za posamezno regulacijsko vejo po

zunanji temperaturi (krivulja ogrevanja).


stran: 25 / 35

Omogočeni morajo biti vsaj trije režimi delovanja (s polno močjo, standardni in znižan). Omogočeno mora

biti priprava urnika za celotno leto vnaprej, z upoštevanjem urnika obratovanja stavbe. Pri reducirnem

delovanju moraj biti upoštevani tudi dela prosti dnevi in kolektivni dopusti ipd. Uporabnik mora imeti

možnost spremljanja delovanje tudi preko t.i. pametnega telefona.

Osrednji krmilnik mora omogočati izdelavo samostojno Web aplikacija (ki ni nameščena v oblaku ali

lokalnem račualniku, temveč je nameščena v samem krmilnik) in mora omogoča avtoriziran (zaščiten z

geslom) dostop do same aplikacije z najmanj dvema različnima pravicami dostopa. To pomeni, da ima

določena oseba (administor) več možnosti, kot druga (upravljavec). V praksi to pomeni, da npr. določene

osebe, ki se prijavijo v Web aplikacijo lahko samo spremljajo delovanje sistema, druge pa tudi določene

parametre spreminjajo.

Monitoring porabe energije

Stavba bo imela digitalno odčitavanje, arhiviranje in vizualizacijo podatkov o porabi energije in mikroklimi

v prostorih.

Minimalne zahteve vključujejo odčitavanje:

- omogočena ločena meritev za porabe potrebe prizidka

- ločena meritev za potrebe klimata in TČ

Predvideni sistemi in naprave za naknadno nadgradnjo:

1 Toplotni števec Dobava in montaža ultrazvočnega toplotnega števca z računsko enoto za merjenje porabe toplotne energije za potrebe talnega in TSV: - opcijska kartica z M-Bus izhodom, - temperaturna tipala za dovodno in odvodno vejo (par) - vgradni komplet toplotnega števca - življenska doba baterije najmanj 6 let - možnost vgraditve v horizontalni ali vertikalni položaj - maksimalna obratovalna temperatura volumskega dela je 150 stopinj C.

kot npr. CF - Echo II ali enakovredno

DN 32, pretok do 6 m3/h DN 40, pretok do 6 m3/h

4 Komunikacijski M-bus modul za krmilnik PCD1.M2220-C15: -za priklop do 20 M-bus merilnikov ustreza: kot npr. Saia PCD2.F2710 ali enakovredno.

5 Dodatni modul serijske komunikacije RS 485 z galvansko ločitvijo PCD2.F2100 ustreza: kot npr. Saia PCD2.F2100 ali enakovredno.

6 Dobava in konfiguracija dodatnega E-Line kombiniranega vhodno/izhodnega modula 16 digital inputs 24 VDC (source operation) 4 relay normally open 230 VAC / 30 VDC, 4 A (resistive load) 4 relay changeover 230 VAC / 30 VDC, 4 A (resistive load) 8 analogue inputs 12 bits 0…10 V, Pt/Ni 1000, Ni 1000 L&S, NTC,


stran: 26 / 35

0…2500 Ohm, 0…7500 Ohm, 0…300 kOhm 4 analogue outputs 12 bits, 0…10 V (10 mA max.) 1 interface RS-485 (S-Bus and Modbus)

ustreza: kot npr. Saia PCD1.G5000-A20 ali enakovredno. 7 Pretvornik impulzov na M-BUS za dva impulzna merilnika(glavni elektro števec).

ustreza: kot npr. Relay PadPuls M2 ali enakovredno.

8 Sobno temperaturno tipalo z možnostjo M-Bus ali ModBus izhoda. ustreza: kot npr. Elvaco CMa11 ali enakovredno.

9 Zunanje temperaturno tipalo z možnostjo M-Bus ali ModBus izhoda. ustreza: kot npr. Elvaco CMa20 ali enakovredno.

10 Razširitvena kartica analognih vhodov za temperaturna tipala. ustreza: kot npr. Saia PCD2.W525 ali enakovredno.

11

Elektro-krmilna omara z vsemi močnostnimi, varovalnimi in signalizacijskimi elementi za potrebe nadzornega sistema. Elektro krmilna omara se vgradi v kotlovnici. Do omare mora biti pripeljan napajalni kabel 3x2,5 16A in internetni kabel s fiksnim IP-jem.

12 Izdelava programske opreme na krmilnem nivoju, mora omogočati povezave in integracijo naslednjih sklopov/sistemov: - 1 x povezava z zunanjim temperaturnim tipalom, - odčitovanje porabe energije: - 2 x ultrazvočni toplotni števec, - 2 x števec ali analizator električne energije, - 1 x prezračevalna naprava, - 8 x sobni termostat, - 2 x toplotna črpalka, - 1 x veja talno, - 1 x veja ogrevanje TSV, Krmilnik mora omogočati prenos podatkov preko protokola ModBus ali M-bus neposredno v MySQL podatkovno bazo. V podatkovno bazo se vpisujejo temperature, vlage, toplotni števci(vsi podatki, ki jih števec omogoča), elektro števci(vsi podatki, ki jih števec omogoča), vodomeri,... (min 15 minutni interval) na DOM - sistem digitalnega obratovalnega monitoringa.

13 Vizualizacija naprav po strojni shemi, prikaz osnovnih parametrov za naprave naštete v prejšnji postavki. Vsaka od naprav mora imeti svoj urnik in možnost vklopa in izklopa. Omogočeno mora biti vnašanje praznikov, počitnic in drugih dela prostih dni v urnik. Ogrevalna veja mora imeti izvedeno delovanje po krivulji. Prikazana morajo biti trenutna stanja vseh merilnikov iz prejšnje postavke(prostorske temperature, toplotni števci, elektro števci, ...)

14 Elektro števec Dobava in montaža trifaznega elektro števca z M-Bus izhodom - za vgradnjo preko nizkonapetostnih merilnih tokovnih transformatorjev ali direktni: Za odčitavanje prizidka in klimatske naprve kot npr. SRACK - MGDIZ305-Z, Schneider ali enakovredno


stran: 27 / 35

14. OPIS OBRTNIŠKI IN FINALIZACIJSKIH DEL

FINALNI TLAKI

TLAK HODNIKOV SKUPNIH PROSTOROV

Kriteriji za izbiro tlakov temeljijo predvsem na sposobnosti vgrajenih materialov v zvezi z izpolnjevanjem zahtev

kot so:

- trdnost in neobčutljivost na mehansko obrabo

- prožnost in manjša občutljivost na mehansko obrabo

- neobčutljivost na čistila in dezinfekcijska sredstva

- vodonepropustnost

- nedrsnost – sposobnost preprečevanja zdrsov in padcev uporabnikov

- antistatičnost

- sposobnost preprečevanja drugih nesreč – električni udar in podobno

- negorljivost – samougasnost v primeru požara

- sposobnost nudenja ugodnega počutja uporabnika

- bakteriostaznost – sposobnost preprečevanja razvoja bakterij.

Pri izbiri ustrezne podlage je potrebna presoje požarnovarnostnih in kemijskih lastnosti podlage glede na zahteve

požarne varnosti v stavbah.

Za potrebe skupnih prostorov je predlagana talna obloga v roli položena na izravna tlak izdelana iz plastičnega

kompozita z naslednjimi lastnostmi:

talna obloga je površinsko strukturirana s čimer zagotavlja predpisan oprijem in proti-zdrsno zaščito

glede na prefabriciran proizvod mora tlak zagotavljati homogene in površinsko enakovredne tehnične

lastnosti

omogočati mora enostavno popravilo v primeru mehanske poškodbe z enakovrednim ( istim)

nadomestnim tlakom

glede na omejeno življenjsko dobo talne obloge mora tlak omogočati preprosto zamenjavo.

posebna pozornost mora biti namenjena ustreznem lepljenju obloge na podlago

obloga je neporozna, primerna enostavnega vzdrževanja

tlak mora omogočati izvedbo zaokrožnic s stiku s steno

V prostorih, kjer je zahtevan elektro-prevoden tlak, mora biti položen tlak permanentno elektrostatični, lepljen na

cementni estrih z elektro prevodnim lepilom. Zahtevana prevodnost 1.000.000≤R≤. Zaradi boljšega

zagotavljanja prevodnosti mora imeti tlak naneseno mrežo iz ogljikovih vlaken.

Zaokrožnice morajo biti izvedena skladno z rešitvami PZI z uporabo ALU zaokrožnega profila.

Višina zaokrožnice mora biti najmanj 10 cm iz mehansko odpornega materiala ( ALU). Izbran tlak mora biti negorljiv

(samougasen v primeru požara) in mora ustrezati standardu B1 - po TSG sist en 13501.

Na hodnikih in v vseh tistih prostorih, kjer se ne zahteva antistatični oziroma elektroprevodni tlak mora biti izveden

finalni tlak iz umetnega kamna izveden v skladu z načrti tlakov PZI. Tlak se izvede v barvni kompoziciji po načrtu

tlakov PZI.


stran: 28 / 35

Izvedba iglanega tlaka. talne obloge kot npr. Milliken art. Nordic Stories Tectonic, typ.: TTC119-27, na akustični

komfortni podlagi, design in barva po izboru arhitekta. Montaža zajema predhodni 1x nanos izravnalne mase do 3

mm, 100 % opasovanje in polaganje v prostor na fiksirno disperzijo ter dobava in montaža PVC obrob s

protiprašnim robom ter polnilom iz talne obloge višine 5 cm. Izvedba po načrtu PN (4.1.1 PN Tloris tlaka

pritličja)Polaganje po načrtu.

OPIS NOTRANJIH OGRAJ, REŠETK

Notranje ograje so izdelane deloma iz konzolno vpetih kovinskih podkonstrukcij finalno mizarsko obdelanih iz

lesenega masivnega furnirja na MDF ploščah . Ograja stopnišča je izdelana v sistemu stopnice, na kovinski

podkonstrukciji vpet i v element stopnice, ter postavljena na AB ploščo.


stran: 29 / 35

OPIS TESNENJA STAVBE

Kadar gre za upoštevanje nizkoenergijskega ali pasivnega standarda, je potrebno opisati princip tesnenja stavbe:

Zunanje tesnjenje stavbe mora biti zapora za veter in dež, mora pa biti paropropustno, tesnjenje na notranji strani

pa mora biti zračno in paroneprepustno, in sicer mora notranje tesnjenje omejiti prehajanje pare v tolikšni meri, da

se pred zunanjo zaporo para ne sme zadrževati.

Obvezna je vgradnja zunanjega stavbnega pohištva s trojno zasteklitvijo s toplotno prehodnostjo U ≤ 0,9 W/m2K

(določeno po standardu SIST EN 14351-1:2006+A1:2010) po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno

v smernici RAL.

OPIS DIMNIKOV, PREZRAČEVALNIH LOPUT, NAPRAV ZA ODVOD DIMA

Pozicije, princip odpiranja so opisani v projektu strojnih instalacij Razdeljen na 4 sisteme, ki ločeno zagotavljajo

optimalne delovne pogoje.

OPIS FINALNIH OBDELAV

Zunanjost objekta:

o streha

opisana pod poglavjem konstrukcij

o fasada

Fasada je predvidena kot kombinacija fasadne zasteklitve, in prezračevane lesene fasade z vertikalnim

rastrom – obstoječ objekt.

Del novonačrtovane fasade, zahodna fasada se izvede kot kontaktna fasada, z povdarjeno grobo

zrnavostjo in teksturo.

o zunanji tlaki (balkoni, terase...)

Zunanje utrjene površine so izdelane iz betonskih plošč, iz pranega betona, iz specialnega agregata, z

poudarkom na vidni kvalititei betona. Beton se izvede iz belega cementa, in agregata po izboru

projektanta, s povdratrkom na estetiki (agregati posebne barve).

Notranjost objekta:

o obdelave stropov:

Stropne obloge se namestijo le pod galerijskim delom objekta, torej pod medetažno konstrukcijo 1.

nadstropja in sicer, izvedejo se spuščeni stropovi iz lesenih plošč oplemeneitenih z masivnim furnirjem,

beljene i lakirane z mat lakom.

Plošče morajo omogočati demontažo in dostop do morebitnih inštalacij.

Na stropu so predvideni elementi varovanja pred požarom s sistemom laserja. Detekcija brez elektronskih

medijev

o Stenske obloge so iz lesenih panelov (vezane plošče – obogatene z masivnim furnirjem) in opleskane z

lesnimi lazurnimi laki: mehanska in akustična stenska obloga v hodnikih se izdelajo kot lakirana stenska

obloga v barvi: Pantone 1365 U oziroma NCS S0560-Y40R brez sijaja - mat, nanos primer na kitano in

robno poravnano oblogo MDF plošč deb. 1 cm ali v barvi: Pantone 577U oziroma NCS S2040-G40Y brez

sijaja - mat, nanos primer na kitano in robno poravnano oblogo MDF plošč deb. 1 cm.


stran: 30 / 35

Opcija 2: Dekorativni laminat kot na primer FUNDER MAX po izboru projektanta, a približek masivnemu lesu

stropne obloge in konstrukcijskim elementov iz mikrolaminiranega lesa.

Posebna obdelava sten je predvidena zaradi mehanskih,obremenitev in varnostnih faktorjev uporabnikov.

Stene vključno s stebri so obložene z zaščitno stensko oblogo v sestavi: zračni sloj z vertikalno

podkonstrukcijo prereza 3/5 cm na predhodno izdelani leseni podkonstrukciji med AB stebri, vlaknena

plošča MDF z zaokroženimi robnimi zaključki r= 2cm.

Stenske obloge imajo prav tako akustične lasnosti, z namenom zagotalvjanja prostorske akustike

prostora.

NOTRANJA OPREMA

Oprema prostorov

Prostori se opremijo s serijsko opremo, z atesti za uporabo v javnih objektih. Lahko se uporabi tudi netipska

oprema, vendar je za le to potrebno predložiti vsa dokazila o ustrezni kakovosti ivernih plošč, laminatov, ABS-ov,

kvalitetno okovje, odpiranje 180 stopinj, kovinska vodila predalov z iztegom. Vsi robovi morajo biti obdani z ABS

trakom deb. min 3mm, robovi zaobljeni. Stoli naj bodo ergonomsko zasnovani prilagojeni funkcionalnim zahtevam

uporabnikov.

Mize naj imajo kovinske noge,mizne plošče z laminatom višjega kakovostnega razreda z masivnimi ABS

zaključnimi obrobami, opremljene z mrežnimi priključki in električnimi vtičnicami na funkcionalnih mestih.

Predalniki na kolesih opremljena s kovinskimi predalnimi vodili z iztegom, ključavnico, kovinskimi integriranimi

ročaji in plošč z laminatom višjega kakovostnega razreda z masivnimi ABS zaključnimi obrobami.

Stoli v pisarnah in kabinetih naj bodo vrtljivi s kovinskim podnožjem, oblazinjeni, z naslonom za roke.

Stoli v sejnih sobah na kovinskem podnožju. oblazinjeni, z naslonom za roke. Stoli v učilnicah na kovinskem

podnožju brez naslona za roke, stol z trpežno neoblazinjeno školjko.

Pisarne se opremijo z ustrezno dimenzionirano opremo obešalnikov, stojalom za dežnike in koši za smeti (ločeno

papir in ostali odpadki).

Označevanje objekta

Potrebno je izdelati projekt vizualnih komunikacij, ki naj upošteva osnovne usmeritvene panoje in oznake

prostorov z izmenljivimi podatki.

Projekt označevanja objekta se izdela na podlagi celostne grafične podobe - CGP.

Projekt označevanje muzejske postavitve se izdela na podlagi celostne vsebine muzejskega programa.

- usmerjevalne table zunaj objekta

- usmerjevalne table v objektu

- označevanje posameznih prostorov

- informacijske table

Obdelava sanitarij

- Projektna rešitev ne obravnava umestitev dodatnih sanitarij,, slednje so v obstoječem objektu.


stran: 31 / 35

OPIS DVIGALA

V pridiku ni predvideno dvigalo, dvigalo je vgrajeno v objektu FZV, ter je dostop do njega možen preko glavnega

foyera obstoječega objekta FZV. Dostop je do dvigala je mogoč brez odatnih ovir.

ODPADKI

(a) Odpadki so razdeljeni v tri kategorije (biološki, papir, steklo, embalaža -plastika in ostalo).

Ločevanje odpadkov mora biti zagotovljeni že v fazi prenosa odpadka uporabnika v koše za smeti v posameznih

prostorih s delitvijo papir, plastika, ostali odpadki. Bioloških odpadkov v objektu ne bo.

Odpadki od vsake omenjenih kategorij se zbirajo ločeno v posebej označenih kontejnerjih.

Pri projektiranju so upoštevani

- zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS 32/93)

- zakon o ravnanju z odpadki (Ur.l.SRS 8/78 IN 29/86)

Glede odpadnih snovi je upoštevan pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za

zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Ur.l.SFRJ 28/70). Odpadne snovi, ki nastajajo:

- neorganske snovi, ki niso podvržene fermentaciji in se zelo počasi razkrajajo, kot so: mineralne snovi,

papir, steklo, keramika, platno, smeti od čiščenja stanovanj

- organske snovi, ki so podvržene fermentaciji in razmeroma hitremu razkroju, kot so: snovi živalskega

izvora, ostanki nepredelane hrane, kosti in podobno

- ostanki po popravilih, razen ostankov od gradbenih in končnih del v hišah, industrijski in obrtni odpadki v

stanovanjskih hišah, vrtne smeti, pomije, poginule živali in podobno.

Investitor mora v objektu predvideti prostor za posode (smetnjaki) za zbiranje odpadnih snovi, ki morajo biti na

lahko dostopnem mestu za odvoz komunalnega podjetja.

Z upoštevanjem določil te dokumentacije in drugih predpisov, ki urejajo delovanje posameznih instalacij,

obravnavana gradnja ne bo škodljivo vplivala na okolje.

NAČRT GOSPODARJENJA Z GRADBENIMI ODPADKI

Po pravilniku o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih je investitor dolžan zagotoviti: - da izvajalci gradbenih del skladiščijo gradbene odpadke ločeno po vrstah materiala, - ločeno skladiščenje ali hrambo nevarnih odpadkov, če pa to ni mogoče pa ločeno oddajo zbiralcu ali

predelovalcu, - odstranitev nevarnih odpadkov pred rušenjem objekta (v primeru onemogočenega ločenega zbiranja

gradbenih odpadkov), - pri skladiščenju ali hrambi gradbenih odpadkov zagotoviti varovanje okolja in varne dostope zbiralcu

ali odstranjevalcu, - odlaganje odpadkov v zbirne zabojnike v primerih, ko začasno skladiščenje ni izvedljivo. Investitor mora zadolžiti izvajalca gradbenih del cestne in komunalne infrastrukture: - da pri izkopu zemljin ne pride do mešanja materiala. - da izvajalec redno oddaja gradbene odpadke zbiralcu ali predelovalcu. Pri izvedbi okolja in komunalne infrastrukture bodo nastali naslednji gradbeni odpadki: - asfalt 12,0 m3 - beton 22,0m3 - zemeljski izkop, neonesnažen 90 m3


stran: 32 / 35

Izkopana zemljina bo ob izkopu naložena na prevozno sredstvo ter, brez vmesne deponije, odpeljana v najbližji zbirni center gradbenih odpadkov. V kolikor se med gradnjo pojavijo še kakršnikoli drugi odpadki, jih je potrebno prepeljati na stalno deponijo ali predati v zbirni center gradbenih odpadkov, ki je s strani Agencije RS za okolje pooblaščen za to dejavnost. Vsaka pošiljka gradbenega odpadka mora biti opremljena z evidenčnim listom. Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora investitor, kot sestavni del projekta izvedenih del pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, iz katerega so razvidni naslednji podatki: - količina gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov ali oddanih neposredno v

predelavo ali odstranjevanje - količina nevarnih odpadkov, oddanih zbiralcem ali neposredno v predelavo ali odstranjevanje - količino predelanih gradbenih odpadkov na kraju nastanka - količino gradbenih odpadkov, ki jih je predelal sam na gradbišču, - količino zemeljskega izkopa, predvsem onesnaženega, ki je bil odstranjen iz gradbišča - ime in sedež firme zbiralca, predelovalca ali odstranjevalca gradbenih odpadkov, katerim je oddal

gradbene in nevarne odpadke - pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih zbiralci gradbenih in nevarnih odpadkov potrdili ob

prevzemu in s katerimi jamči oddajo odpadkov zbiralcem odpadkov - pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih predelovalci ali odstranjevalci gradbenih ali nevarnih

odpadkov potrdili ob prevzemu, in s katerimi jamči oddajo odpadkov neposredno predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov.


stran: 33 / 35

SESTAVE KONSTRUKCIJSKIH SKLOPOV

Sestave horizontalnih in vertikalnih konstrukcij obsegajo vse konstrukcijske, izolacijske in zaključne sloje (vključno s finalnim tlakom), glede na tip konstrukcije jih ločimo na osnovne skupine: ZT ZIDOVI PROTI TERENU FZ FASADNI ZID NN NOTRANJI NOSILNI NP NOTRANJI PREDELNI ST RAVNE STREHE SO STENSKE OBLOGE TK TLAKI TP TALNA PLOŠČA SS SPUŠČEN STROP


stran: 34 / 35

15. TABELE PROSTOROV PO KATEGORIJAH – Zbir površin

Tabela je dodana izven osnovnega številčenja strani.


stran: 35 / 35

Risbe

16. KAZALO RISB

Tabela je dodana izven osnovnega številčenja strani.

Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008). .

1.5 / 1.5

Documents

Osnovni podatki o projektu...hkrati trojno funkcijo (zid, fasada, omara). Objekt ima le 2 fasadni, zahodno in streho, vzhodna, severna in južna fasada predstavljata navezavo na obstoječo