OSNOVNA ŠOLA BREZOVICA PRI LJUBLJANI46.101.236.219/izola/priponke/OS6-R4-2200-9-1-1.doc · Web viewV šolskem letu 2009/2010 smo realizirali 191 dni pouka za učence od 1. do 8

LETNO POROČILOOSNOVNE ŠOLE

VOJKE ŠMUC IZOLA 2010

RAVNATELJICA: Lenčka PrelovšekPOSLOVNO POROČILO PRIPRAVILA: Lenčka Prelovšek - ravnateljicaRAČUNOVODSKO POROČILO PRIPRAVILA: Marina Opara - računovodkinja

Izola, 18. februar 2011

OSNOVNA ŠOLA Vojke Šmuc Izola, LETNO POROČILO za leto 2010, februar 2011

VSEBINA1 POSLOVNO POROČILO OSNOVNE ŠOLE Vojke Šmuc IZOLA – splošni del 3

1.1 Poročilo ravnateljice in kratka predstavitev OŠ Vojke Šmuc Izola 3 1.1.1

.Nekaj dosežkov v letu 2010 4

1.1.2. Kratka predstavitev šole 141.2 Poročilo organov šole 151.2.1. Poročilo učiteljskega zbora 151.2.2. Poročilo šolske skupnosti in šolskega parlamenta 161.2.3. Poročilo predsednika Sveta staršev 161.2.4. Poročilo predsednika Sveta šole 171.3 Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb 18

1.3.1.

Organigram 18

1.3.2.

Predstavitev odgovornih oseb 18

1.4 Finančno poslovanje 192 POSLOVNO POROČILO – posebni del 21

2.1 Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih OŠ Vojke Šmuc Izola za leto 2010

21

2.1.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje 212.1.2 Dolgoročni cilji iz zastavljenega večletnega programa dela in razvoja oz. področij

strategij in nacionalnih programov23

2.1.3 Letni cilji oz. prednostne naloge iz letnega programa dela za leto 2010/2011 242.1.3.1. Samoevalvacija šole 24

2.1.4 Druge dejavnosti in projekti 282.1.5 Knjižnica 362.1.6 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev 372.1.7 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja 382.1.8 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora 382.1.9 Ocena učinkov poslovanja na druga področja, predvsem na gospodarstvo,

socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora 39

2.1.10 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko ter poročilo o investicijskih vlaganjih

40

2.1.10.1 Kadri 402.1.10.2 Investicije in investicijska vlaganja 41

2.1.11 Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa

44

3 RAČUNOVODSKO POROČILO 45 3.1 Bilanca stanja 45

3.2 Izkaz prihodkov in odhodkov 45

2


3.3 Pojasnila k izkazom 444 ZAKLJUČEK 54

1. POSLOVNO POROČILO OSNOVNE ŠOLE VOJKE ŠMUC IZOLA – splošni del

1.1 Poročilo ravnateljice in kratka predstavitev OŠ Vojke Šmuc Izola

Osnovna šola Vojke Šmuc Izola je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je prvič ustanovila Občina Izola 5. novembra 1945.

Pod novimi zakonskimi pogoji je šolo ustanovila Občina Izola s sedežem v Izoli, Sončno nabrežje št. 8, z odlokom št. 316-4/96 dne 08. 04. 1997 in je vpisana v sodni register pri Registrskem sodišču v Kopru, dne 21. 01. 2002, pod št. 10000400.Šola izvaja dejavnost osnovnega izobraževanja splošnega tipa po predmetniku II. za narodnostno mešana območja RS, pripravo šolske prehrane za učence in organizacijo razširjenega programa, ki obsega jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, prevoz učencev, življenje v naravi v lastni izvedbi, življenje v naravi v okviru CŠOD, zimsko šolo v naravi, tečaj plavanja, kolonijo, kulturne, športne, naravoslovne in druge javne prireditve. Dejavnost šole je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.Vzgojno-izobraževalna dejavnost poteka od 1. do 9. razreda devetletne obvezne osnovne šole. Javno veljavni vzgojno-izobraževalni program je sprejet na način in po postopku, določenem z zakonom.Šolo vodi ravnateljica, ki je pedagoški in poslovodni organ zavoda. Pri delu ji pomaga pomočnica ravnateljice, ki opravlja naloge, ki ji jih določi ravnateljica, in ki so opisane v aktu o sistemizaciji.Šola ima podružnico – Podružnično šolo Korte. Podružnico vodi vodja podružnične šole.Poslovno poročilo zajema čas od januarja 2010 do decembra 2010 in ni usklajeno z letnimi poročili šole, saj šolsko leto poteka od septembra do avgusta naslednjega leta. Poslovno poročilo zajema dve šolski leti 2009/2010 in 2010/2011, vendar le del obeh.V šolskem letu 2009/2010 je pouk potekal po devetletnem programu, in sicer v:

7 oddelkih prvega triletja, 8 oddelkih drugega triletja,8 oddelkih tretjega triletja,7 oddelkih podaljšanega bivanja na matični šoli,2 oddelkih jutranjega varstva na matični šoli,1 kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda na podružnični šoli na Kortah,1 kombiniranem oddelku 3. in 4. razreda na podružnični šoli na Kortah,1 oddelku 5. razreda na podružnični šoli na Kortah,1 oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli.

Šolsko leto je zaključilo 525 učencev, razvrščenih v 26 oddelkov. Pouk je potekal samo v dopoldanskem času. V šolskem letu 2010/2011 pouk poteka po devetletnem programu, in sicer v:

8 oddelkih prvega triletja, 7 oddelkih drugega triletja,8 oddelkih tretjega triletja,

3


7 oddelkih podaljšanega bivanja na matični šoli,2 oddelkih jutranjega varstva na matični šoli,1 kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda na podružnični šoli na Kortah,1 kombiniranem oddelku 3. in 4. razreda na podružnični šoli na Kortah,1 oddelku 5. razreda na podružnični šoli na Kortah,1 oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli.

V šolo je vpisanih 516 učencev, razvrščenih v 26 oddelkov. Pouk poteka samo v dopoldanskem času. Jutranje varstvo poteka od 6.00 in 6.15 do pričetka pouka. Učenci od 1. do 5.r. se lahko vključijo v podaljšano bivanje od zaključka pouka pa do 16.30.Poleg rednih dejavnosti izvajamo še razširjeni program:

dodatni in dopolnilni pouk,podaljšano bivanje,jutranje varstvo,individualno in skupinsko pomoč, dodatno strokovno pomoč,ustvarjalne delavnice,številne interesne dejavnosti,zimsko šolo v naravi,življenje v naravi,tečaj plavanja,kolonijo,mednarodno sodelovanje,dejavnosti ekošole,dejavnosti zdrave šole,raziskovalne naloge,tekmovanja iz znanja učencev,razna športna tekmovanja, druge dejavnosti in razne projekte (Dejavnosti za omejevanje nasilja na šoli, Mediacija, Inovacijski projekt, Delo z nadarjenimi učenci, Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok, Brez megle v glavi, Z gibanjem do zdravja, Dvig bralne pismenosti, Vesela angleščna, Dodatni športni program, Evropska vas, projekt migranti),izobraževanja in delavnice za učence, učitelje, starše,razne prireditve in proslave,oddajanje prostorov,pripravo in dostavo hrane,prevoz učencev na strokovne ekskurzije, prireditve, tekmovanja…,druga opravila.

Postopek sprejemanja letnega delovnega načrta je potekal v okviru učiteljskih konferenc, strokovnih aktivov, sveta staršev in sveta šole ter ravnateljice, kot predvidevajo predpisi in načela.Poročilo LDN šole se pripravi v zadnjih mesecih pouka, sprejme pa v mesecu septembru.

1.1.1 Nekaj dosežkov v letu 2010

Realizacija programa

Letni delovni načrt je bil v šolskem letu 2009/10 v celoti realiziran. V vseh oddelkih je bila realizacija pouka nad 95 % oz. na šoli 99,9%.Učitelji in pomočnica ravnateljice posvečajo veliko pozornost realizaciji ur pouka. Skozi šolsko leto vodijo evidenco o realizaciji ur pouka in sproti urejajo nadomeščanje.V šolskem letu 2009/2010 smo realizirali 191 dni pouka za učence od 1. do 8. razreda in 184 dni pouka za učence 9. razreda.

4


Pouk in dejavnosti so potekali v skladu s šolskim koledarjem.Obisk učencev v šoli je bil 92%.V preteklem letu je delo potekalo v smislu nadaljevanja izboljševanja kakovosti učnega procesa, kriterijem in ocenjevanju preizkusov znanja, posvečanju področju otrok s posebnimi potrebami, ki so integrirani v osnovne šole in imajo težave na učnem področju ter nadarjenim učencem in graditvi odnosov med učenci, učitelji in starši. Realizacija ur pouka skupaj z izbirnimi predmeti je bila ob zaključku šolskega leta 2009/2010 100 %.

realizacija ur pouka po oddelkih in učnih skupinahODDELEK % REAL.

POUKAODDELEK % REAL. POUKA

1. A 100,6 6. A 99,91. B 100,4 6. B 99,31. C 100 6.C 100,52. A 100 7. A 98,32. B 100 7. B 99,82. C 99,7 8. A 98,73. A 100 8. B 99,63. B 100 8. C 99,54. A 100 9. A 103,14. B 100,3 9. B 101,54.C 99,5 9. C 102,85. A 99,3 Izbirni predmeti 1005. B 98,5 SKUPAJ 100%

1. K 100,32. K 100,33. K 100,34. K 1005. K 97,5

Realizacija in obisk dopolnilnega pouka

ODDELEK

% OBISKA

% REAL. PREDMET %

OBISKA%

REAL.1. A 100 96 SLJ 6.r. 100 1031. B 100 96 SLJ 8.r. 100 941.C 100 100 SLJ 7., 9.r. 100 972. A 100 100 ITD 6., 7.r. 100 972. B 100 95 ITD 8., 9.r. 100 973. A 100 100 TJA 6.r. 100 1003. B 100 100 TJA 8., 9.r. 100 1004. A 100 92 SLJ tujci 100 1004. B 100 105 ITD tujci 100 1004.C 100 100 TJA tujci 100 100

5


5. A 100 96 KEM 9.r. 100 1005. B 100 100 KEM, BIO 8.r. 100 1001.,2. K 100 100 MAT 6., 9.r. 100 1003., 4. K 100 100 MAT 7., 8.r. 100 1005. K 100 95 FIZ 8., 9.r. 100 106

SKUPAJ 100% 99%

Realizacija in obisk dodatnega pouka

Učenci z učnimi težavami so obiskovali dopolnilni pouk (273 učencev). Nekateri so imeli na šoli individualno ali skupinsko strokovno pomoč svetovalne službe, mobilne specialno pedagoške službe, logopedinje ali socialne pedagoginje. Sodelovali smo tudi s Centrom za socialno delo Izola-Posvetovalnico za mlade, starše in mladostnike ter z Zvezo prijateljev mladine, ki so učencem v okviru svojih možnosti nudili socialno-pedagoško pomoč.Izkušnje nam kažejo, da prinaša redno obiskovanje dopolnilnega pouka pozitivne uspehe, vendar ugotavljamo, da ga vsako leto obiskuje manj učencev, čeprav imajo učne težave.

V šolskem letu 2009/2010 je bila že 23 učencem nudena strokovna pomoč v obsegu 41 ur. Strokovni delavci, ki opravljajo to delo, so učitelji različnih predmetov, specialni pedagog, defektolog, psiholog, logoped.Dodatno strokovno pomoč izvajajo tudi zunanje strokovne sodelavke:Sodelovali pa smo tudi s Centrom za socialno delo Izola in z Zvezo prijateljev mladine, ki sta v okviru svojih možnosti nudila socialno-pedagoško pomoč učencem, za katere so organizirali tudi priljubljene počitniške aktivnosti otrok v različnih delavnicah.

Za učence, ki pri določenih predmetih presegajo standarde znanja, šola organizira dodatni pouk. Obiskovalo ga je 136 učencev. To je ena od oblik dela za učence, ki želijo delati bolj poglobljeno pri določenih predmetih. V četrtem razredu smo tudi uvajali ustvarjalne delavnice za delo z nadarjenimi učenci v skladu s Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci.

ODDELEK % OBISKA % REAL. ODDELE

K % OBISKA % REAL.

1. A 100 100 ITD 9.r. 100 1001. B 100 100 KEM 9.r. 100 1081.C 100 100 MAT 6.r. 100 1002. A 100 100 MAT 7.r. 100 1002. B 100 100 MAT 8.r. 100 1003. A 100 100 MAT 9.r. 100 1003. B 100 100 FIZ 9.r. 100 1104. A 100 110 1.,2.K 100 1004. B 100 110 3., 4. K 100 1004.C 100 100 5.K 100 1005. A 100 70 Skupaj 100 100

5. B 100 90

6


Učenci radi obiskujejo to obliko pouka, so motivirani za poglobljeno delo, radi se pripravljajo za tekmovanja in se jih udeležujejo ter dosegajo uspehe, vredne pohvale, za kar gre priznanje tudi njihovim učiteljem.

Realizacija dodatnega in dopolnilnega pouka je bila ob zaključku šolskega leta 2009/2010 100% in realizacija obiska učencev 100%.

Realizacija interesnih dejavnosti

PODRUŽNIČNA ŠOLA KORTEKROŽEK RAZ. ŠT. UČ. %OBISKA % REAL.Dramska skupina 1. – 5.r. 11 100 97Naravoslovni krožek 1. – 5.r. 18 100 108Pevski zbor 1. – 5.r. 23 100 103Likovni krožek 1. – 4.r. 14 100 97Planinci 1. – 5.r. 12 100 110Gasilci 1. – 5.r. 15 100 100

SKUPAJ 93 100% 103%

RAZREDNA STOPNJAKROŽEK RAZ. ŠT. UČ. % OBISKA % REAL.Ure pravljic 1.r., 2.r. 45 100 100Otroški pevski zbor 3., 4.r. 18 100 97Orffova skupina 4., 5.r. 4 100 94Glasbena delavnica 1.r. 36 100 111Likovna delavnica 1. – 3.r. 23 100 113Likovno-tehnična delavnica 4.r. 7 100 109Športni program 2.r. 20 100 100Športni program 3.r. 35 100 100Prometni krožek 3.r. 10 100 100Dramska skupina 2.r. 16 100 109Vesela angleščina 3.r. 29 100 100Cankarjevo tekmovanje 2., 3.r. 31 100 100Cankarjevo tekmovanje 4., 5. r. 16 100 100Cici vesela šola 1. – 4.r. 229 100 100Miselne igre 4. r. 10 100 97Bistroumnice 5.r. 3 100 100Logika 4., 5. r. 17 100 100Vegovo priznanje 5.r. 76 100 100Oljka, ali te poznam? 5.r. 6 100 100EKO krožek 4., 5.r. 28 100 87Igre z žogo 2.r. 37 100 96Planinci 1. – 5.r. 11 100 123Z igro in gibanjem do zdravja 1. – 5.r. 10 100 100

7


Športna gimnastika 1. – 5.r. 24 100 100Kolesarska izkaznica 5.r. 53 100 100Mini rokomet – deklice 1. – 5.r. 14 100 100Mini rokomet – dečki 1. – 5.r. 13 100 100Borilne veščine TAE KWON DO 1. – 5.r. 16 100 100Nogomet 3., 4.r. 21 100 100Košarka 1. –5.r. 16 100 100

SKUPAJ 874 100% 103%

PREDMETNA STOPNJA

KROŽEK RAZ. ŠT. UČ. %OBISKA % REAL.

Knjižničarski krožek 5. – 9.r. 7 100 100Likovna delavnica 6. – 7.r. 8 100 100Mladinski pevski zbor 5. – 8.r. 19 100 101Orffova skupina 6.r. 6 100 94Logika 5. – 9.r. 23 100 100Beremo in pišemo skupaj 4. – 6. r. 20 100 100Dober tek 5. – 7.r. 8 100 100Zdrava šola 6.r. 4 100 100Raziskovalna dejavnost 8.r. 9 100 100Biološki krožek 8.r. 9 100 100Tehnična delavnica 6. – 7.r. 8 100 134Rdeči križ 6., 7. r. 4 100 100Ribiški krožek 6.r. 2 100 100Vegovo priznanje 6. – 9.r. 69 100 100Cankarjevo priznanje 6., 7.r. 22 100 100Cankarjevo priznanje 8., 9.r. 16 100 100Proteusovo tekmovanje 9.r. 12 100 100Preglovo tekmovanje 9.r. 8 100 100Športna gimnastika 6. – 9.r. 5 100 100Borilne veščine TAE KWON DO 6. – 9.r. 24 100 100Košarka 6. – 9.r. 15 100 100

SKUPAJ 366 100% 100%

Ponudili smo bogato paleto interesnih dejavnosti tako za učence na razredni, kakor tudi za učence na predmetni stopnji.Za razvijanje različnih interesov učencev izvaja šola interesne dejavnosti. Vodijo jih učitelji, in zunanji strokovni sodelavci. V šolskem letu 2009/2010 smo izvajali 57 krožkov na šoli.

Ob zaključku šolskega leta 2009/2010 je bila realizacija dodatnega in dopolnilnega pouka ter interesnih dejavnosti 100 % in realizacija obiska učencev 100%.

8


Učni uspeh

Osnovno šolo Vojke Šmuc je v šolskem letu 2009/10 obiskovalo skupaj 520 učencev, od tega 29 Podružnično šolo Korte. Vsi učenci so bili v devetletnem programu osnovne šole.Učni uspeh bomo prikazali skozi povprečno oceno pri posameznem predmetu in oddelku.

SKUPAJ IZOLA KORTEšt. učencev % št. učencev % št. učencev %

NAPREDUJE 503 97 491 97 29 100NE NAPREDUJE 17 3 17 3 0 0

Na matični in podružnični šoli je napredovalo 97 % učencev, 3% učencev ni napredovalo. Od 1. do 3. razreda so napredovali vsi učenci, razen enega učenca iz 1. razreda, ki v soglasju s starši ponavlja. Drugi so dosegli temeljne ali minimalne standarde znanja.Učenci prvega triletja so ob zaključku šolskega leta prejeli spričevalo z opisnimi ocenami.Učenci od 4. do 9. razreda so bili ocenjeni številčno pri vseh predmetih.

Povprečna ocena oddelkov od 4. do 9. razreda

44.a

44.b

44.c

44.K

55.a

55.b

55.c

55.K

66.a

66.b

77.a

77.b

88.a

88.b

88.c

99.a

99.b

99.c

SSK

44,2

44

44,1

44,3

43,9

33,7

34,3

44,4

33,9

33,8

33,8

33,7

33,6

33,8

33,5

33,5

33,2

33,5

33,8

Povprečna ocena učnega uspeha za celotno šolo je dobra. Naši učenci so dosegli povprečno oceno skoraj prav dobro 3,8.Najvišjo povprečno oceno 4,4 so dosegli učenci v 5. razredu na podružnici. Povprečna ocena učnega uspeha za celotno šolo je dobra, naši učenci so dosegli povprečno skoraj prav dobro oceno, 3,77. Na nivoju šole ni pri nobenem predmetu povprečna ocena nižja od 3,05. Ta je dosežena pri geografiji, sledi kemija 3,07, biologija 3,2 in fizika 3.25. Najvišje povprečne ocene pa imamo pri angleščini 4,69, gospodinjstvu 4,65 in športni vzgoji 4,61.V drugem ocenjevalnem obdobju beležimo najvišjo povprečno oceno 4,31 v 4. in 5. razredu na podružnici. Najvišja povprečna ocena posameznega predmeta je bila v drugem ocenjevalnem obdobju pri športni in likovni vzgoji 5, prav tako v 5.razredu podružnične šole. Sledi povprečna ocena 4,5 pri glasbeni vzgoji ter 4,25 pri slovenščini ter naravoslovju in tehniki v 5.razredu podružnice. Najnižja povprečna ocena učnega uspeha v drugem ocenjevalnem obdobju je bila v 5.b oddelku 3,68.

9


Od 189 učencev tretjega obdobja jih je napredovalo 178 oz. 94,17%. Najvišjo povprečno oceno učnega uspeha 3,8 so dosegli učenci 7.b razreda, Najnižjo povprečno oceno učnega uspeha pa so imeli učenci 9.a, 9.c in 9.b oddelka.

Najnižja povprečna ocena je 2,87, in sicer v 9.c pri geografiji in zgodovini, sledi predmet državljanska vzgoja in etika 2,88 v 8.c. Najvišjo povprečno oceno 4,7 so imeli pri športni vzgoji v 9.c in 9.b oddelku ter 4,6 v 8.c oddelku.

V primerjavi z lanskim šolskim letom se je povprečni učni uspeh nekoliko izboljšal.

V strokovnih aktivih in na učiteljski konferenci smo se dogovorili, da bomo učencem, ki imajo učne težave, že takoj v začetku šolskega leta ponudili obiskovanje dopolnilnega pouka pri različnih predmetih in s sodelovanjem staršev spodbujali k rednemu pisanju domačih nalog in sprotnemu učenju. Zaradi uvedbe samo dveh ocenjevalnih obdobij smo uvedli še orientacijsko redovalno konferenco, kjer smo obravnavali učni uspeh in vedenje vsakega učenca ter se dogovorili za dodatne aktivnosti pred redovalno konferenco.Glede na povprečne ocene učnega uspeha v oddelkih vidimo, da imamo visok odstotek sposobnih in nadarjenih učencev ter tudi visok odstotek učencev z učnimi težavami. Vsako šolsko leto v šolo vpišemo večje število učencev iz tujine, ki ne obvladajo slovenščine. V šol. l. 2009/2010 se jih je všolalo 7. Ob vpisu jim namenimo več pozornosti za dvig njihove samopodobe in istočasnemu izvajanju tečajne oblike slovenščine, italijanščine in elementov kulturne dediščine ter državljanske vzgoje. V avgustu pred pričetkom pouka smo za učence migrante organizirali pripravljalnico. Zaradi spremembe zakonodaje smo učencem, ki težje usvajajo učno snov, pripravili individualizirane programe ter prilagodili preverjanje in ocenjevanje znanja. Fleksibilno diferenciacijo smo izvajali od 4. do 6. razreda in heterogene učne skupine v 8 in 9.razredu. Vsi učenci 4. in 5.r. so bili v določenem strnjenem obdobju tako pri slovenščini in matematiki ter v 6. razredu pri slovenščini, angleščini razporejeni v tri nivoje. Z diferenciacijo želimo omogočiti najugodnejše pogoje za napredovanje vsakega učenca glede na njegovo znanje.Učitelji so v razgovoru z učenci in po obravnavi v strokovnih aktivih podali svoje mnenje za obliko diferenciacije v šol .l. 2010/2011, ki je bila nato sprejeta na svetu šole. Odločili so se za heterogene učne skupine.Na šoli vsako leto načrtujemo dejavnosti za zagotavljanje čimbolj uspešne vzgoje in izobraževanja - s kvalitetnim poukom in s poudarkom na učenju in poučevanju, na povečanju kvalitete znanja in učnega uspeha, z dviganjem odgovornosti učencev, z razvijanjem uspešnega sodelovanja s starši, z oblikovanjem šolskega bontona in z upoštevanjem hišnega reda, z vključevanjem učencev v dodatne programe in z izvajanjem koncepta za nadarjene učence…Izhajamo iz splošnega cilja osnovne šole: dati učencem temeljno znanje in jih pripraviti na nadaljnje šolanje ter usposabljanje za osebno življenje.V preteklem letu je delo potekalo v smislu nadaljevanja izboljševanja kakovosti učnega procesa, medpredmetnemu načrtovanju s fleksibilnim urnikom, spremljanjem dokumentacije, posvečanja področju otrok s posebnimi potrebami, ki so integrirani v osnovne šole in imajo težave na učnem področju, ter nadarjenim učencem in graditvi odnosov med učenci, učitelji in starši. Najbolj uspešni učenci so uspešnost svojega dela potrdili na tekmovanjih: šolskih, regijskih in državnih. Dosegli so visoke rezultate.Popravne izpite je opravljalo 23 učencev iz naslednjih predmetov: slovenščine, angleščine, italijanščine, matematike, kemije, fizike, zgodovine, geografije, naravoslovja, državljanske in domovinske vzgoje ter etike.

10


Junija smo učence pripravljali na popravne izpite z dopolnilnim poukom. V avgustovskem roku popravne izpite niso opravile štiri učenke. Dve iz 7. razreda razred ponavljata, ena iz 9. r. nadaljuje šolanje na Ljudski univerzi., druga pa v tujini.

Srednja ocena uspeha je bila 3,8.Napredovalo je 97% učencev, 3% učencev ni napredovalo.

Rezultati nacionalnih preizkusov znanja V 6.r. je potekalo pisno preverjanje znanja z nacionalnimi preizkusi iz slovenščine, matematike in iz angleščine. Rezultati so bili le povratna informacija o doseženem znanju.Učenci so se ga udeležili prostovoljno in je potekal v okviru pouka po razporedu. V 6.r. se je od 62 učencev NPZ-ja udeležilo od 54 oz. 89% učencev.

6.r. SLOVENŠČINA ANGLEŠČINA MATEMATIKA

ODD. ŠT. ŠOLA R. POV. ŠT. ŠOLA R. POV. ŠT. ŠOLA R. POV.6.a 16 58,9%

54,77%17 80,52%

72,51%16 59,6%

52,53%6.b 19 51,3% 18 73,46% 19 54,6%6.c 19 41,18% 19 62,22% 19 48,3%ŠOLA 54 50% 54 71,73% 54 53,92%

Rezultati opravljenih NPZ so prikazani v tabeli, povprečje je težko primerljivo, saj NPZ niso pisali vsi učenci na šoli in niti v državi.Dosežki so kljub temu pri vseh predmetih slovenskem povprečju. V strokovnih aktivih na šoli so opravili natančno analizo za vsako nalogo posebej in na podlagi tega načrtovali delo v oddelkih.V 9.r. se je znanje učencev preverjalo iz slovenščine, matematike in zgodovine. NPZ ob koncu obdobja je bilo obvezno za vse učence. Dosežki NPZ so le dodatna informacija o znanju učencev in so vpisani v zaključno spričevalo. Izvedli smo samo redni rok, ker pri nas ni bilo razloga za izpeljavo naknadnega roka..O prijavi, organizaciji in poteku nacionalnega preverjanja so bili starši obveščeni na roditeljskih sestankih. NPZ-ja v 9. r. se je udeležilo vseh 52učencev.

9.r. SLOVENŠČINA MATEMATIKA ZGODOVINA

ODD. ŠOLA R. POV. ŠOLA R. POV. ŠOLA R. POV.9.a 35,08%

51,11%45,5%

50,05%39,5%

46,48%9.b 45,43% 47,1% 34,2%9.c 49,2% 53,.2% 45,2%ŠOLA 43,44% 48,67% 39,70%

V 9. razredu ugotavljamo, da so šolski rezultati pri matematiki nad slovenskim povprečjem, medtem ko so pri slovenščini v republiškem povprečju in pri zgodovini pod državnim povprečjem.

9.r. SLOVENŠČINA MATEMATIKA

ODD. ŠOLA R. POV. ŠOLA R. POV.1. 45,3% 54,3%

11


51.15% 50,05%2. 40,5% 42,9%3. 49,6% 51,9%4. 36,8% 47%5. 46,4% 48%

ŠOLA 43,44% 48,67%

V 9. razredu ugotavljamo, da so šolski rezultati pri matematiki nad slovenskim povprečjem, medtem ko so pri slovenščini v slovenskem povprečju in pri zgodovini pod državnim povprečjem.

Pri slovenščini učiteljice ugotavljajo, da so rezultati po učnih skupinah zelo različni. To je tudi dokaz, da rezultati niso odvisni od učnih metod učitelja, saj je učitelj poučeval v dveh skupinah, od katerih ima ena najvišji rezultat na šoli in je blizu državnemu povprečju, druga skupina pa ima daleč najnižji rezultat, kar je tudi močno znižalo šolsko povprečje.Na nižji rezultat so vplivali tudi priseljeni učenci iz prejšnjih let in še dva učenca, ki sta se priselila v tekočem šolskem letu. Ugotavljajo tudi, da se učencem ne da brati daljših besedil, še manj pa tvoriti besedila, zato je ostalo precej nalog nerešenih ali pa površno rešenih. Učenci s slabšim rezultatom med letom niso udeležili dopolnilnega pouka. Prav tako je bil nizek obisk tudi pri dodatnem pouku. Sklepajo, da se učenci niso pripravljeni kaj več angažirati za dosego boljših rezultatov. Pri daljšem besedilu zardi izgube koncentracije ne zmorejo slediti več zahtevam v enem navodilu.V aktivu so se odločile, da bodo posvetile več časa tvorjenju koherentnega besedila, ko je izhodiščno besedilo umetnostno in dale podobna navodila kot na NPZ.

Pri matematiki so dosegli učenci za 1,35% nižji rezultat od povprečja v državi. Skrbi nas, da se rezultat iz leta v leto niža, kljub temu, da se vsako leto v letne priprave na pouk matematike, vključuje vse možne elemente za izboljšavo pouka. V aktivu menijo, da učencem pouk matematike ni dovolj pomemben. Tako tudi učenci niso dovolj motivirani za sprotno in redno delo, ki bi se potem poznalo tudi na rezultatih NPZ in s tem tudi na kvaliteti znanja.Ob natančni analizi nalog v aktivu so učitelji ugotovili, da so bili učenci pri nekaterih nalogah pod povprečjem, pri nekaterih nad povprečjem.Učitelji bodo namenili velik poudarek domačim nalogam ter rednemu in sprotnemu delu že od prve triade dalje. Predvsem bi morali biti enotni pri vzgoji učencev, da je znanje vrednota in ima prednost pred drugimi dejavnostmi.

Nacionalno preverjanje znanja iz zgodovine je v rednem roku opravljalo 66 učencev. Število vseh točk v preizkusu je bilo 50. Povprečno število doseženih točk je 46,48. Povprečni dosežek pri zgodovini na šoli je za 6,78 % nižji od povprečja v državi.Analiza NPZ-ja pa je pokazala, da imajo učenci na naši šoli težave, ko je potrebno razbrati odgovor iz karikature oz. razumeti sporočilo iz karikature. Težave so tudi pri primerjavi sporočila zgodovinskega besedila in slikovnega gradiva.Pod povprečjem je pisalo 36 učencev šole (54,55%). Nad povprečjem je pisalo 30 učencev šole (45,45%).Vzroke za to lahko poiščemo v tem, da imajo učenci težave z branjem z razumevanjem. Na šoli smo mnenja, da te težave lahko rešimo tako, da damo večji poudarek na reševanju podobnih nalog iz delavnega zvezka oz. analizi virov v učbeniku.Kljub temu so bili učenci v določenih postavkah nad državnim povprečjem: v poznavanju kronologije, razumevanju določenih zgodovinskih pojavov, analizi različnih razpredelnic.V prihodnjih šolskih letih bo potreben velik vložek v dvig znanja zgodovine, ker so podatki izredno zaskrbljujoči. Velik poudarek bo potreben na samostojnem delu učencev in bralnih strategijah. Predvsem bi morali enotno pristopiti k vzgoji učencev, da je znanje vrednota in ima prednost pred drugimi dejavnostmi na šoli.

Priprave na NPZ izvajamo že v obliki FD v 6. razredu oz. integrirano vsa leta. Rezultate bomo lahko spremljali le na šoli, ker angleščina v 9. razredu ni vključena v vsakoletno preverjanje.

12


Analiza NPZ-ja je potekala v strokovnih aktivih omenjenih predmetov in na učiteljski konferenci ter z učenci v 6. in 9. razredu. Učne načrte pri slovenščini in matematiki so učitelji pregledali po vertikali in horizontali ter se dogovorili glede obravnave učne snovi v določenih razredih.Izvedba NPZ-ja je potekala brez posebnosti oz. napak po izvedbenem načrtu.Na državni izpitni center smo poslali poročilo o pripravi izvedbe NPZ za 6., 9. r. in o izvedbi prilagojenega NPZ-ja za dva učenca.Pri ocenjevanju so sodelovale učiteljice slovenščine, matematike, angleščine, kemije, zgodovine ter tehnike in tehnologije oz. ocenjevalci in šolska izpitna komisija. Šestošolcem smo razdelili obvestila o dosežkih NPZ-ja 1. junija 2010, devetošolcem pa zadnji dan pouka.O prijavi, organizaciji in poteku nacionalnega preverjanja so bili starši obveščeni na roditeljskih sestankih, svetu staršev in na svetu šole. Nekateri starši so se odzvali vabilu in prišli na ogled nalog.

V strokovnih aktivih na šoli so opravili natančno analizo za vsako nalogo posebej in na podlagi tega načrtovali delo pri posameznih predmetih in v oddelkih.Na učiteljskem zboru smo analizirali dosežke NPZ-ja in pripravili sintezno poročilo s predlogi izboljšav kvalitete poučevanja.

Nekaj vidnih rezultatov – priznanj iz tekmovanjNa šoli so bila organizirana šolska tekmovanja iz znanja slovenščine, angleščine in italijanščine, matematike, fizike, kemije, biologije, logike, geografije, tekmovanje z mobilnimi roboti in vrsta športnih tekmovanj.Učenci so sodelovali tudi na različnih likovnih in literarnih natečajih, raziskovalnih nalogah, na tekmovanjih za slovensko, italijansko in angleško bralno značko, športno značko, na kolesarskem izpitu na tekmovanju Računanje je igra, na Cicivesela šola, na tekmovanju »Oljka, ali te poznam?«, Kaj veš o prometu?, na tekmovanju za čiste zobe. Organizirali smo meddržavno tekmovanje iz matematike DISFIDA MATEMATICA 2010 ter regijsko tekmovanje iz geografije.Z osemletnim delom za dvig ekološke osveščenosti v in izven pouka, smo že sedmo leto dosegli najvišje priznanje ekošol in sicer ekozastavo. Drugo leto smo že prejeli certifikat Zdrave šole in tretjič certifikat šole, ki uvaja inovacijske projekte. Decembra 2010 smo po triletnem izobraževanju in izvajanju dejavnosti med učenci prejeli priznanje kot šola, ki z dejavnostmi razvija pozitivno samo vrednotenje v šolskem okolju. Prijavili smo se tudi na Projekt EkoToyota in z inovacijo – Varčevanje z vodo ter risanko Mojster Bepi dosegli 1. Mesto v Sloveniji in 2. V Evropi.Udeležili smo se tudi regijskih in državnih tekmovanj na vseh razpisanih področjih. Učenci so prejeli razna priznanja: bronasta, srebrna in zlata in številne druge pohvale in priznanja. Na zaključni svečani prireditvi devetošolcev v kulturnem domu, valeti, so učenci šole prejeli številna priznanja, nagrade in pohvale.

V šolskem letu 2009/10 so naši učenci dosegli naslednje uspehe in rezultate pri tekmovanjih iz znanja:

PODROČJE TEKMOVANJE PRIZNANJE

BRONASTO SREBRNO ZLATO

Bralna značka 270 * 11SLOVENŠČINA Cankarjevo priznanje 6.,

7.r.5 *

13


Cankarjevo priznanje 8., 9.r.

6 3 *

ITALIJANŠČINA Bralna značka * 14 27

Znanje iz italijanščine 3 2 1

ANGLEŠČINA Bralna značka * 7 14

Znanje iz angleščine 14 1 *MATEMATIKA Matematični kenguru 51 4 *LOGIKA * 12 * *FIZIKA Stefanovo priznanje 6 1 *BIOLOGIJA Proteusovo priznanje 5 * *KEMIJA Preglovo priznanje 4 * *GEOGRAFIJA * 4 * *ROBOSLED Tekmo. z mobilnimi roboti 1.in 3. na

Obali* *

RAZISKOVALNE NALOGE

* *

EKOŠOLA Projekt EkoToyota * * 1. v SLO2. v EU

Učenci so v šolskem letu 2009/2010 dosegli 380 bronastih priznanj, 32 srebrnih priznanj in 53 zlatih priznanj.

V šolskem letu 2009/10 so naši učenci dosegli naslednje uspehe in rezultate pri tekmovanjih iz športa:

Poročilo o športnih tekmovanjih

V šolskem letu 2009/2010 so se učenci udeležili razpisanih tekmovanj na občinskem in na področnem nivoju. Tekmovali so v sledečih disciplinah: rokomet starejši dečki, deklice, rokomet mlajši dečki, deklice, atletika, športna gimnastika, namizni tenis, odbojka na mivki, odbojka za mlajše deklice, občinski kros in kros Primorskih novic, nogomet – starejši in mlajši dečki, košarka.

PODROČJE TEKMOVANJE DRŽAVNA PRIZNANJA

BRONASTO SREBRNO ZLATONAMIZNI TENIS učenke - 1. do 5.

razred* * 1

Nekaj tekmovanj smo tudi organizirali, in sicer: občinsko prvenstvo v krosu, občinsko prvenstvo v rokometu za starejše dečke in deklice, v gimnastiki, področno v rokometu za dečke, področno v namiznem tenisu.

1.1.2 Kratka predstavitevNAZIV: Osnovna šola Vojke Šmuc IzolaV ITALIJANŠČINI: Scuola elementare Vojka Šmuc IsolaSEDEŽ: Prešernova cesta 4, 6310 IZOLA

14


Matična številka: 5083028 Številka proračunskega uporabnika: 65374 +386 5 66 21 150 +386 5 66 21 172E-pošta: [email protected] naslov: www.osvsmuc.si PODRUŽNICA: Podružnična šola KORTESEDEŽ: Korte 14, 6310 IZOLA +386 5 642 00 70 E-pošta: [email protected]

1.2 Poročilo organov šole1.2.1 Poročilo učiteljskega zbora

V šolskem letu 2009/2010 smo organizirali različna predavanja in izobraževanja za strokovne delavce: v marcu 2010 smo se člani kolektiva udeležili seminarja na temo Individualizirani programi, seminar je vodila dr. Branka Jurišić. Učitelji razredne stopnje so poslušali seminar na temo Čutna matematika. Vsi delavci šole smo se udeležili seminarja Varstvo pri delu.Učitelji razredne stopnje so se udeležili predavanja Odnos med starši, otrokom in knjigo, predaval je klinični psiholog mag. Aco Prosnik; učitelji predmetne stopnje pa predavanja Odvisnosti med mladimi, predaval je kriminalist g. Cveto Kokalj. Junija so se učitelji seznanili s Fleksibilnim predmetnikom v povezavi z medpredmetnim povezovanjem. Predstavitev je vodil ravnatelj OŠ Renče z učiteljicami.Preko Šole za ravnatelje je skupina 6 strokovnih delavk nadaljevala s programom Sofinanciranje profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008 – 2011. Januarja 2010 so se učiteljice razrednega pouka in predmetne učiteljice, ki poučujejo matematiko, vključile v projekt Podpora učiteljem pri izvajanju prilagoditev učencem z učnimi težavami pri matematiki. 8.junija je naša šola za starše in strokovne delavce organizirala predavanje, Vloga staršev v času šolanja otroka, znanega danskega terapevta Jesper Juula. Predavanja se je udeležilo 500 ljudi in je bilo tudi medijsko zelo odmevno. V avgustu 2010 smo poslušali predavanje dr. Jožeta Bajzka Kako izboljšati odnose med učitelji, vodje strokovnih aktivov in vodstvo pa smo se udeležili še predavanja dr. Zorana Milivojevića – Teorija vzgoje.V avgustu 2010 smo se strokovni delavci udeležili sledečih računalniških seminarjev: Uporaba osnovnih funkcij programa MS Office Word 2007 pri pouku in delu učiteljev, Uporaba naprednejših funkcij programa MS Office Word 2007 pri pouku in delu učiteljev, Uporaba funkcij programa MS Office PowerPoint 2007 pri pouku in delu učiteljev,

15


Uporaba osnovnih funkcij programa MS Office Excel 2007 pri pouku in delu učiteljev. Seminarji so potekali preko e-šolstva in jih je vodil računalničar Simon DRAŽIČ.Delo v učiteljskem kolektivu poteka preko dela v različnih organih: timskih sestankih, strokovnih aktivih, strokovnem svetu, preko dela razrednika, oddelčnih učiteljskih zborih, učiteljskih ter redovalnih konferencah, različnih programskih skupinah in razvojnem timu. Sestanke in konference smo izpeljali po načrtu, nekaj pa zaradi aktualne problematike. Imeli smo:

12 tematskih učiteljskih konferenc,8 organizacijskih konferenc, ki so namenjene tedenskemu usklajevanju in organiziranju dela na šoli ter2 orientacijski redovalni konferenci, ločeno za učence od 1. do 3. razreda, za 4. in 5. razred ter za učence od 6. do 9. razreda,2 redovalni konferenci, ki smo ju razdelili po razredih: od 1. do 3.r., od 4. do 8.r. in za 9.r. in3 učiteljske konference – seminarje.

Na učiteljskih konferencah smo obravnavali različne vsebine: razporeditev del in nalog za tekoče šolsko leto, poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta, pregledali uspeh učencev po opravljenih popravnih izpitih. Skupaj smo pregledali navodila o izpolnjevanju šolske dokumentacije, na to temo smo imeli seminar, ki ga je vodila gospa Marija Muster. Člani učiteljskega zbora smo podali mnenje o napredovanju strokovnih delavcev v nazive in glede dodelitve statusov učencem. Spremljali smo mesečno organizacijo planiranih dejavnosti.Na zaključni učiteljski konferenci smo pregledali predlog razporeditve del in nalog za prihodnje šolsko leto…Prva in druga orientacijska redovalna konferenca sta bili namenjeni pregledu ureditve vzgojne in učne situacije v oddelkih od 1. do 9. razreda. Na prvi redovalni konferenci smo obravnavali razrednikovo analizo pedagoškega dela v oddelku. Na drugi redovalni konferenci smo pregledali učni uspeh učencev in obravnavali razrednikovo analizo pedagoškega dela v oddelku.

1.2.1 Poročilo šolske skupnosti in šolskega parlamenta

Učenci od 1. do 5. razreda so pod vodstvom mentorice Dajane Paliska v okviru šolske skupnosti sodelovali v sledečih dobrodelnih akcijah: Nivea in Zveza prijateljev mladine Slovenije »Podajte nam roko«. Za vsako prejeto dlan v obliki odtisa so v učni sklad Nivee prispevali 0,50 €. Denar je namenjen izobrazbi otrok iz socialno šibkejšega okolja. Otroci so se množično odzvali tej dobrodelni akciji. Učenci so sodelovali na nastopih za starejše občane v Domu upokojencev Izola. Izpeljali so ex-tempore v učilnici v naravi. Sodelovalo je 25 učencev 1. in 2. razreda. V večnamenskem prostoru so pripravili razstavo likovnih del. Tema je bila: Moje želje-moje sanje-moj svet. Udeležili so se zbiralnih akcij v sodelovanju z Eko timom in sodelovali skupaj s starši pri zbiranju plastičnih zamaškov.Ocenjevali so »Naj razred na razredni stopnji« po sledečih kriterijih: dosežena prva tri mesta pri tekmovanju za čiste zobe, dosežena prva tri mesta pri zbiralni akciji starega papirja, dosežene točke pri urejanju učilnice, pogostost čiščenja šolske okolice. Ta laskavi naziv so si prislužili učenci 3. b oddelka.Učenci od 6. do 9. razreda so pod vodstvom mentorice Tamare Grbas kot prednostne naloge izpostavili sledeče: problem prepovedi športnega tekmovanja za šolo za določenega učenca zaradi neprimernega vedenja oziroma slabega učnega uspeha. Učenci se s takim ukrepom niso strinjali, ker so videli problem v ohromitvi ekipe, ki predstavlja šolo, in na ta način preprečitev uspeha. Učenci so se dotaknili statusov, pri čemer jih je

16


bila večina mnenja, da jih ne potrebujejo in da nekateri izkoriščajo status, da se venomer opravičujejo glede ocenjevanja znanja.Letošnja tema 20. otroškega parlamenta je bila: Stereotipi, rasizem, diskriminacija. Pripravili smo delavnice, v katerih so učenci spregovorili o problemih, ki so del našega vsakdana. Izrazili so prepričanje, da bi se s prostovoljstvom lahko mnogo spremenilo. Da pa ne bi ostali le pri besedah, smo se odločili spoznati drugačne osebe v našem kraju. Obiskali smo Varstveno delovni center v Izoli, kjer se je skupina naših učencev srečala z varovanci centra. Zaposleni so nam pokazali delovno okolje, nato pa je sledilo prijetno druženje, ki je vsem prineslo nova spoznanja in zavedanje, da se s pogumom in voljo lahko marsikaj doseže.Na regijskem parlamentu sta šolo zastopala: Đenan Makić in Tadej Cerkvenik Muzafirović, oba učenca 9. b oddelka. Đenan Makić se je kot predstavnik izolskih osnovnih šol udeležil tudi državnega otroškega parlamenta.

1.2.1 Poročilo sveta staršev

V svetu staršev sodelujejo predstavniki vseh oddelkov na šoli in podružnici – skupaj smo imeli 26 članov. Izmed sebe so izvolili Branka MIKLOBUŠCA, predstavnik 8.c oddelka, za predsednika.V šol. l. 2009/2010 se je svet staršev sestal trikrat in enkrat na korespondenčni seji:Obravnavane vsebine so bile naslednje:

izoblikovanje sveta staršev, Poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta za šol. l. 2008/2009, Letni delovni načrt za šol. l. 2009/2010 – razširjeni program , imenovanje članov sveta staršev v komisijo za prehrano, uspešnost učencev ob prvem in drugem ocenjevalnem obdobju, ocenjevanje uspešnosti ravnateljice, razširjeni program in seznanitev z okvirnimi cenami storitev, rezultati nacionalnega preverjanja znanja, mnenje o obliki diferenciacije v šol. l. 2010/2011, učbeniki in delovni zvezki v šol. l. 2010/2011, poročilo komisije za prehrano, nova šolska zakonodaja, šolski sklad – imenovanje novega člana, predstavitev samoevalvacije vzgojnega delovanja, sprejeli Pravila o šolski prehrani.

Sestali smo se po roditeljskih sestankih in po redovalnih konferencah.Staršem omogočamo sodelovanje pri načrtovanju življenja in dela na šoli. Nudimo jim informacije o delu na šoli in jih spodbujamo h kritičnemu odnosu in spremljanju rezultatov dela na skupnih in oddelčnih roditeljskih sestankih ter govorilnih urah. Obveščamo jih o uspešnosti njihovih otrok. Skrbimo za individualni pristop in skupaj z njimi iščemo rešitve pri učno-vzgojnih problemih.

1.2.1 Poročilo sveta šole

Svet šole šteje 11 članov in ima mandat 4 leta.Konstituiral se je dne 25.10.2010.

Predstavniki ustanovitelja: Dino Dodič, Valter Gerič, Saliji Đelil

17


Predstavniki staršev: Elvedina Balič, Mateja Holer, Jana OpsenicaPredstavniki šole: Suzana Lovrič, Sonja Kmetič, Deana Protner, Željka Ličan Adamčič - podpredsednica, Predsednica sveta šole je Blanka Uršič.

Svet šole OŠ Vojke Šmuc se je v šolskem letu 2009/2010 sestal petkrat in na korespondenčni seji:

29. 09. 2009, 22. 10. 2009, 14. 02. 2010, 09. 02. do 15. 02. 2010 – korespondenčna seja, 18. 02. 2010, 01. 06. 2010.

Na sestankih smo se pogovarjali o delu naše šole.

Na 1. seji se je svet šole seznanil z volitvami in nato konstituiral. Potrdili in sprejeli smo Poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta za šol. l. 2008/2009, Letni delovni načrt za šolsko leto 2009/2010, nov Poslovnik sveta šole, sprejeli cenik najema šolskih prostorov, prehrane in storitev, ocenjevanje uspešnosti ravnateljice, poročilo inventurne komisije, zaključni račun za leto 2009, Letno poročilo 2009 ter člane seznanili s spremembo zakonodaje ter Finančnim načrtom za 2009 in 2010. Svet šole je sprejel tudi Poslovnik pritožbene komisije in Pravila šolske prehrane.

Ravnateljica je člane sveta šole seznanila: z analizo učnega uspeha, z aktivnostmi 9-letnega programa, z delovanjem šolske skupnosti in parlamenta, z nacionalnim preverjanjem znanja v šol. l. 2009/10, z izborom učbenikov in delovnih zvezkov v šol. l. 2010/2011, z obliko diferenciacije v šol. l. 2010/2011, s samoevalvacijo šole, z razširjenim programom.

3. Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb

1.3.1 Organigram

vodstvo zavoda: ravnateljica pomočnica ravnateljice

vodja podružnice

strokovna administrativna tehnična služba služba služba

18


šol. svetovalna služba administrativni delavci v delavci kuhinji

učitelji računovodski

vzdrževalni delavci

delavci knjižničar

računalnikar

1.3.2 Predstavitev odgovornih oseb

Ravnateljica: LENČKA PRELOVŠEKPomočnica ravnateljice: VANJA LUKEŽIČVodja podružnice: ŽELJKA LIČAN ADAMČIČPredsednica sveta šole: BLANKA URŠIČ

1. 4. Finančno poslovanje

Pogoje za delo zavoda zagotavljata Občina Izola in Republika Slovenija. Osnovna šola Vojke Šmuc v Izoli pridobiva sredstva za delo:

- iz javnih sredstev- sredstev ustanovitelja- prispevkov učencev-staršev- sredstev od prodaje storitev in izdelkov- donacij, prispevkov sponzorjev ter- iz drugih virov.

Leta 2010 je Osnovna šola Vojke Šmuc Izola poslovala gospodarno in skrbela za ravnovesje med prihodki in odhodki.

Preglednica 1: Pregled poslovanja leta 2010 in primerjava z letom 2009 (EUR)

19


2010 2009 IndeksPrihodki

2.604.381 2.577.540,79 101.04

Odhodki

2.602.109 2.572.871,27 101.14

Razlika 2.272 4.669,52 48.66

Iz preglednice 1 je razvidno, da so se v letu 2010 povečali prihodki za 1.04%, odhodki za 1.14%, razlika prihodkov nad odhodki pa je več kot polovica manjša.

Preglednica 2: Sestava prihodkov po virih v letih 2010 in 2009 (v odstotkih)

2010 2009 IndeksPrihodki iz javnih sredstev-MŠŠ 78,29 77,57 100,93Prihodki ustanovitelja-Občina Izola 4,53 5,86 77,30Prihodki iz naslova prispevkov učencev

4,53 4,78 94,77

Prihodki pridobljeni na trgu 11,49 11,06 103,88Donacije 0,01 0,05 20,00Prihodki iz drugih virov-odškodnine 0,25 0,22 113,64Drugo 0,90 0,46 195,65

Prihodki MŠŠ: V prihodkih MŠŠ so zajeta sredstva za plače, materialne stroške, KAD.Prihodki občine Izola: V letu 2009 so bila sredstva za investicije v opremo v primerjavi z letom 2010 60% višja. V letu 2010 investicijsko vzdrževanje predstavlja strošek in je 3% v primerjavi z letom 2009. Prihodki iz naslova prispevkov učencev: V prihodke je zajet prihodek šolske malice in druge storitve učencev, ki se izvajajo v okviru šolskega leta skladno s programom in z načrtom. Prihodki na trgu: V prihodku na trgu je zajeta prehrana učencev razen šolske malice, prehrana delavcev šole, zunanjih ter uporaba šolskih prostorov.Donacije: V letu 2010 so bile namenske donacije fizične in pravne osebe za materialne stroške.Prihodki drugi viri-odškodnine: V letu 2010 je zajeta odškodnina za razbita stekla in odškodnina za nastalo škodo – zamenjava parketa v učilnici zaradi izliva vode.Drugo: Zajet je prihodek Zavoda za šolstvo za materialne stroške, prihodek uporabe prostora za enoto Vrtca na podružnični šoli v Kortah, prihodek OŠ Koper za Projekt migranti , prejete obresti …Preglednica 3: Poraba in vlaganja sredstev v opredmetena osnovna sredstva, investicijsko in tekoče vzdrževanje ( EUR)

2010 2009Porabljena sredstva za nabavo opremeOprema kuhinje 5.00

2 15.15

0

Oprema šolskih prostorov, učilnic, kabinetov 11.006 41.877

Športna oprema 4.534 7.592

20


Oprema za izvajanje šolske dejavnosti računalniki , drugi didaktični pripomočki 23.198 43.349

Vlaganje investicijskih sredstev v tekoče vzdrževanje stavbe 73.480 208.714

Poraba sredstev za nabavo knjig za knjižnico 5.441 7.495

SKUPAJ 122.661 324.177

V preglednici je razvidno, da je nabava opreme in investicijsko vzdrževanje v letu 2010 za 62% manjše.

2. POSLOVNO POROČILO – posebni del

2. 1 Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih OŠ Vojke Šmuc za leto 2010

2.1.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje

TEMELJNA ZAKONODAJAZakon o delovnih razmerjihZakon o zavodihZakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

21


Zakon o osnovni šoliZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami Zakon o javnih uslužbencih Zakon o sistemu plač v javnem sektorju Kolektivna pogodba za javni sektor Zakon o javnih financahZakon o računovodstvuZakona o varstvu pred požaromZakona o evidencah na področju dela in socialne varnostiZakona o javnih naročilihZakon o šolski inšpekcijiZakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanjaZakon o praznikih in dela prostih dnevih Zakon o knjižničarstvu Zakon o varstvu osebnih podatkovZakon o dostopu do informacij javnega značaja Zakon o splošnem upravnem postopku

POSEBNA ZAKONODAJAPravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠPravilnik o dokumentaciji v osnovni šoliPravilnik o šolskem koledarju v OŠPravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju OŠ izobraževanjaPravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoliPravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoliPravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa OŠPravilnik o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v osnovni šoliPravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v OŠPravilnik o financiranju šole v naraviPravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v OŠPravilnik o obrazcih javnih listin v OŠPravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v OŠPravilnik o napredovanju v nazive strokovnih delavcevPravilnik o napredovanju zaposlenih v višji plačilni razredPravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstvaPravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebamiKolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS

NOTRANJI AKTI ŠOLE

Akt o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Vojke Šmuc IzolaPravila šole po odloku o ustanovitviPravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mestIzjava o varnosti z oceno tveganjaOrganizacijsko navodilo za izvajanje ukrepov o varnosti in zdravju pri deluPravilnik o opremi in zagotavljanju prve pomoči na delovnem mestuUkrepi za zaščito zaposlenih pred nadlegovanjemNavodila za napredovanja zaposlenihNavodila o uvajanju kriterijev in meril za ugotavljanje delovne uspešnostiPravilnik HACCPNačrt vzdrževanjaNačrt čiščenjaNačrt proti legioneli

22


Pravilnik o požarni varnosti in požarnem reduNačrt evakuacijePravilnik o pečatihPravilnik o mobiteluPravilnik o ključih in vhodnih karticahPoslovnik sveta šolePoslovnik sveta starševPožarni redNačrt evakuacijePravilnik o računovodstvuPravilnik o popisu OSNavodila za popis sredstev in obveznosti do vira sredstevPravilnik o gibanju knjigovodskih listinZbirnik delovnih navodil za spremljavo notranje kontrole poslovanjaRegister tveganjPravila o zavarovanju osebnih podatkov v OŠ Vojke Šmuc IzolaKatalog zbirke osebnih podatkovPravila o prilagajanju šolskih obveznostiKriteriji in postopki za dodelitev sredstev za subvencionirano prehranoKriteriji in postopek za subvencionirano šolo v naraviUkrepi proti pandemski gripiHišni redVzgojni načrtPravila šolskega reda

2.1.2 Dolgoročni cilji iz zastavljenega večletnega programa dela in razvoja oziroma področnih strategij in nacionalnih programov

Upoštevali bomo novejša spoznanja sodobne didaktike, psihologije in pedagogike, predvsem glede sodobnejšega pojmovanja učiteljeve in učenčeve aktivnosti ter učne in spoznavne stile.

Proces kurikularne prenove osnovnega šolstva, ki je vpeljan v vse razrede, bomo nadgrajevali in omogočali različne oblike diferenciacije vzpostavljali učno okolje z dvigom aktivnosti učencev.Spremljali bomo šolsko in splošno zakonodajo ter uskladili šolske pravilnike s sprejeto zakonodajo.Z dodatnim izobraževanjem se bomo usposobili za delo z učenci s posebnimi potrebami, za delo z učenci migranti, za dvig samopodobe učencev, za reševanje sporov preko

23


mediacije in v pouk bomo vnašali elemente pedagogike Montessori ter se seznanili z novim formativnim načinom preverjanja in ocenjevanja znanja učencev.Učence želimo vzgojiti v samostojne, odgovorne in strpne osebnosti, ki znajo živeti z drugimi ljudmi ter si pridobiti kvalitetno znanje.

Skupaj s starši bomo iskali in razvijali uspešne poti za razvoj in napredek učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu.

Želimo postati v okolju priznana in prepoznavna šola.

Razvijati želimo naslednje dolgoročne cilje: razvijati sposobnosti za funkcionalno pismenost, razumevanje, sporočanje in

izražanje v slovenskem knjižnem jeziku, pridobivati splošna in uporabna znanja, ki omogočajo samostojno učenje in kritično

razsojanje in s tem zagotavljati kakovostno raven izobraževanja, razvijati zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti, pridobiti finančna sredstva za ureditev šolskega poslopja in opreme, pridobiti finančna sredstva za razširjen dodatni program vzgojno-izobraževalne

dejavnosti, ohranjati tradicijo kulturne dediščine, prilagajati se svetovnemu razvoju, dosegati kakovostno izobraževanje, omogočati osebnostni razvoj učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in

zakonitostmi razvoja (individualiziran pristop), skrbeti za individualni strokovni razvoj zaposlenih, dosegati pripadnost - identifikacijo s šolo, vzpodbujati inovacije v smeri izboljšanja kvalitete dela, razvijati drugačne (kvalitetnejše oblike sodelovanja) s starši, skrbeti za računalniško opismenjevanje, seznanjati učence z drugimi kulturami in jih poučevati angleščino, italijanščino,

nemščino, skrbeti za zdrav telesni in kulturni razvoj otrok ter odgovoren odnos do naravnega

okolja, razvijati ustrezno razredno in šolsko klimo z upoštevanjem šolskih pravil.

Glavni cilj šole nam je zagotoviti temeljno (osnovno) splošno izobrazbo vsakemu posamezniku tako, da bomo pri učencih spodbujali skladen spoznavni, čustveni in socialni razvoj ter skrbeli za standarde znanj, ki so primerljivi z znanjem v razvitih državah.

2.1.3 Letni cilji iz letnega programa dela za leto 2010/2011

Prednostne naloge šolskega leta so: dviganje nivoja kvalitete znanja, poudarek na učenju in poučevanju ter vzgojnem

delovanju, uvajanje medpredmetnega načrtovanja, nadaljevanje koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v 9-letni OŠ, nadaljevanje uvajanja koncepta dela z učenci z učnimi težavami, nadaljevanje programa dela z učenci migranti, izoblikovanje vizije šole in priprava razvojnega načrta,

24


omogočanje učencem in učiteljem povezovanja s širšim okoljem – mednarodno sodelovanje,

dviganje ekološke osveščenosti, razvijanje pozitivne samopodobe učencev, omogočanje zdravega načina življenja omejevanje nasilja na šoli, večja varnost in disciplina na šoli, vključevanje učencev v dodatne programe v skladu z njihovimi specifičnimi potrebami

in interesi, spremljanje izvajanja vzgojnega načrta in pravil šolskega reda

Staršem omogočamo sodelovanje pri načrtovanju življenja in dela na šoli. Nudimo jim informacije o delu na šoli in jih spodbujamo h kritičnemu odnosu in spremljanju rezultatov dela na skupnih in oddelčnih roditeljskih sestankih ter govorilnih urah. Obveščamo jih o uspešnosti njihovih otrok. Skrbimo za individualni pristop in skupaj z njimi iščemo rešitve pri učno-vzgojnih problemih.Učiteljem s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem omogočamo strokovno rast. Učitelji so pri svojem delu avtonomni in iščejo poti do uresničitve zadanih ciljev. Spremljajo novosti na vzgojno-izobraževalnem področju. Učitelje začetnike uvajamo v delo v razredu. Učitelji se povezujejo v time, aktive in študijske skupine in se odločajo o vključevanju v posamezne projekte.Zastavljeni cilji so bili na teh segmentih uspešno in v celoti realizirani in preseženi.

2.1.3.1. Samoevalvacija šole

Dejavniki, ki nam na nek način kažejo kakovost šole sodijo uspeh učencev, rezultati NPZ-ja, dosežki učencev na tekmovanjih iz znanja, športa, uspehi na natečajih, razpisih ipd.To so kazalniki, s katerimi lahko izvajamo zunanjo evalvacijo in ki naj bi bili bolj objektivni, ker so za vse šole enaki. Žal pa ti kazalniki nič ne povedo o kontekstu, znotraj katerega so se ti rezultati dogajali (okolje šole, socialna slika učencev in njihovih staršev, materialni pogoji šole in okolja ipd.). Zato je samoevalvacija priložnost, da osvetlimo tudi širši kontekst in s tem prispevamo širšo interpretacijo zunanje evalvacije, ki govori samo o zgoraj naštetih dejavnikih. Program, ki smo ga ob začetku šolskega leta zastavili, smo v celoti realizirali, in sicer:

redni program po predmetniku, načrtovani razširjeni program, udeležili smo se skoraj vseh razpisanih tekmovanj iz znanja in športa ter bili

uspešni, sodelovali na različnih literarnih in likovnih natečajih ter raziskovalnih nalogah, sodelovali v projektih na lokalni in državni ravni, se povezali s krajem in z Občino.

V Letnem delovnem načrtu za 2009 /2010 smo se na šoli odločili, da bomo poleg učnega, spremljali tudi vzgojno delovanje naše šole. Pri analizi bomo pozorni na upoštevanje šolskih pravil in učinkovitost izvedenih vzgojnih ukrepov.

Vprašalnike smo izpeljali za vse učence naše šole od 2. - 9. razreda. V prvi triadi smo vprašalnike izvedli ustno, učitelji so zabeležili odgovore. Ostali učenci pa so vprašalnike reševali pisno, individualno, v okviru oddelčnih ur. Enak vprašalnik so reševali tudi učitelji. Razdelili smo ga vsem učiteljem. V prvi triadi je na vprašalnike odgovarjalo 89 učencev, na predmetni stopnji pa 200 učencev.

1. vprašanje: Koliko učencev tvojega oddelka je v preteklem šolskem letu pogosto kršilo šolska pravila? Učenci so odgovarjali takole:

Z odgovorom nihče so učenci 1. triade odgovorili v 9%, starejši učenci pa v 3%. Največ učencev, 52% prve triade je odgovorilo, da sta pogosto kršila šolska pravila dva učenca.

25


Nekoliko drugačna pa je slika odgovorov starejših učencev, predvsem učencev tretje triade. Da ni nihče kršil šolskih pravil je odgovorilo 3% učencev, medtem ko je 43% učencev odgovorilo z odgovorom, da je pogosto kršilo šolska pravila 5 ali več učencev.

2. Navedli so tudi, da so prekršili naslednja pravila:»ogovarjanje« učitelju, klepetanje, motenje pouka, glasno govorjenje, neposlušanje; tekanje po šoli, kričanje; zamujanje, »špricanje«, pretepanje, nesramno obnašanje, zafrkavanje, kletvice, prostaško govorjenje, žalitve, grožnje, izsiljevanje, psihično nasilje; uničevanje lastnine, skrivanje tuje lastnine, uporaba telefona. To so bili najpogostejši odgovori.

3. V nižjih razredih so na vprašanje Koliko od teh učencev je zaradi kršitev dobilo katerega od vzgojnih ukrepov? Skoraj 100% so odgovorili da so bili kaznovani vsi kršitelji. Učenci višje stopnje pa so na to vprašanje v 35% odgovorili z nekateri, v 30% z nobeden in le v 2% z odgovorom vsi.

4. Na vprašanje Koliko učencev je po ukrepu izboljšalo vedenje, so v 100% prve triade odgovorili z odgovorom vsi, med tem ko so na predmetni stopnji s taistim odgovorom odgovorili le v 11%. Največ, 47% odgovorov se nanaša na trditev, da nobeden ni po ukrepu izboljšal svojega vedenja. V 20% pa so na to vprašanje odgovorili z odgovorom nekateri.

5. Navedli so tudi ukrepe, ki so se jim med navedenimi zdeli najbolj učinkoviti;telefonsko in pisno obveščanje staršev - 55%,zadržanje na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov -49%,začasni odvzem naprav ali predmetov, s katerimi učenec ogroža varnost ali onemogoča izvedbo pouka ali dejavnosti - 35%vzgojni opomin - 20%ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s kršitvami šolskih pravil in pridobljenimi statusi -18%,povečan nadzor nad učencem ko je v šoli, a ne pri pouku - 15%,dodatno spremstvo ali organiziran nadomestni pouk v šoli -15%,opravljanje neopravljenih obveznosti izven pouka, v dogovoru s starši -8%pisna obrazložitev svojih dejanj -6%prepoved vstopanja v določene šolske prostore in njihova uporaba -2%,drugo: noben ukrep, pomoč čistilki, podpis staršev - le posamezni zapisi.

Odgovori učiteljev prve triade so sledeči:

Na vprašanje: Koliko učencev v vašem oddelku je v preteklem šolskem letu pogosto kršilo šolska pravila? so z odgovorom 2 odgovorili 4 ali 50% učiteljev, z odgovorom 5 ali več 2 ali 25% učiteljev, z odgovorom 1 ali 4 pa le po 1, ali 12,5% učitelja.

Na vprašanje Katera pravila so bila najpogosteje kršena? (odgovori si sledijo po pogostnosti navedb učiteljev):

seganje v besedo, agresivno vedenje do sošolcev, klepetanje med poukom, neupoštevanje pravil učilnice, tekanje po hodnikih, zamujanje, nošenje igrač k pouku.

Na vprašanje: Kateri ukrepi so se vam zdeli najbolj učinkoviti, so učitelji v prvi triadi odgovarjali takole;

telefonsko in pisno obveščanje staršev, zadržanje na razgovoru po pouku, v zvezi z reševanjem problemov, ustna obrazložitev svojih dejanj,

26


odstranitev učenca od pouka ali od druge dejavnosti, kadar s svojim vedenjem onemogoča normalno izvedbo le-tega,

ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti, ki so povezane s kršitvami šolskih pravil, ustna obrazložitev svojih dejanj.

Na vprašanje Zakaj so se zdeli ukrepi učinkoviti ali manj in neučinkoviti; so učitelji prve triade večinoma odgovarjali, da so ukrepi učinkoviti, ker imajo v prvi triadi učitelji in starši večji vpliv na svoje otroke. Dva odgovora pa sta se nanašala na to, da so ukrepi le kratkotrajno učinkoviti.

Odgovori učiteljev predmetne stopnje pa so sledeči:

Na vprašanje V katerem oddelku je bilo lani največ učencev, ki so kršili šolska pravila?, so učitelji predmetne stopnje odgovarjali takole: Nekateri so navedli več oddelkov;9.a - 7 odgovorov ali 54%,9.c – 6 odgovorov ali 46%,6.a - 4 odgovori ali 30,8%,8.a in 8.b – 3 odgovori ali 23 %,7.a – 2 odgovora ali 15,4%.

Ugotavljamo, da nihče od učiteljev ni izpostavil oddelkov 6.b, 6.c, 7.b, 8.c in 9.b kot moteče.

Na vprašanje: Katera pravila so bila najpogosteje kršena, so učitelji predmetne stopnje po pogostnosti odgovarjali takole:

zamujanje, neprimeren odnos do sošolcev in učiteljev, žaljenje, motenje pouka s sprehajanjem, nedelavnostjo, klepetanjem, vrstniško nasilje, kraje, uporaba mobilnih telefonov, divjanje, provokacije, neprimerno vedenje med odmori in med kosilom ter pred šolo, uničevanje lastnine, neupoštevanje navodil.

Na vprašanje: Kateri ukrepi so se vam zdeli najbolj učinkoviti, so učitelji predmetne stopnje po pogostnosti navedb odgovarjali takole;

telefonsko in pisno obveščanje staršev, zadržanje na razgovoru po pouku, v zvezi z reševanjem problemov, povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ne pri pouku, odstranitev učenca od pouka ali od druge dejavnosti, kadar s svojim vedenjem

onemogoča normalno izvedbo le-tega, ukinitev nekaterih pravic ali obveznosti, ki so povezane s kršitvami šolskih pravil

in s pridobljenimi statusi, opravljanje neopravljenih obveznosti izven predvidenega časa v dogovoru s

starši, vzgojni opomin.

Na vprašanje Zakaj so se zdeli ukrepi učinkoviti ali manj in neučinkoviti so učitelji predmetne stopnje odgovarjali takole;

ker so se učenci vsaj kratek čas bolje obnašali, deluje le, če otrok čuti sodelovanje staršev s šolo, če so starši kos svojemu

otroku, nekaterim učencem je celo všeč, če se kdo z njimi ukvarja po pouku, omogočajo nemoteno delo učitelja z ostalimi učenci, ni bilo premikov na bolje, vse je le gašenje požara, ni dolgoročnega učinka.

27


Odgovori učencev so za nas eden od smerokazov, kako in kaj v prihodnje. Nedvomno je disciplina pereč problem, zato se bomo poskušali opremiti z učinkovitimi strategijami za obvladovanje vedenja naših učencev.

Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili s vprašalniki, bomo v šolskem letu 2009/2010 pristopili k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti na področju posameznih oddelkov in sodelovanju s starši.

Razvojni tim bo skupaj z razredniki in z oddelčnimi učiteljskimi zbori ter s svetovalno službo določil področje, ki ga bomo tekom procesa izboljševali v posameznih oddelkih. Na podlagi tega bomo izdelali načrt, ki nas bo usmerjal k aktivnostim in določili metode, po katerih bomo izpeljali samoevalvacijo za novo šolsko leto.

Preglednica 4: Pregled števila učencev v šolskih letih 2009/2010 in 2008/2009

2009/2010 2008/2009Število oddelkov na OŠ Vojke Šmuc v Izoli 23 22Skupaj število učencev 489 487Število oddelkov na podružnici 3 3Število učencev na podružnici 27 33Skupaj število učencev 516 520

Iz preglednice 4 je razvidno, da imamo v šolskem letu 2009/2010 en oddelek več, kljub nižjemu številu učencev.

Preglednica 5: Kazalniki učinkovitosti – uspeh po razredih v % in povprečni oceni

OŠ Vojke Šmuc Izola 2009/2010 2008/20091. razred 98 1002. razred 100 1003. razred 100 1004. razred 100 1005. razred 91 986. razred 98 977. razred 93 918. razred 92 939. razred 97 100Podružnična šola Korte

2009/2010 2008/2009

1., 2. razred 100 1003. razred 100 1004., 5. razred 100 93SKUPAJ 97% 98%

Preglednica 5 prikazuje učni uspeh razredov v šolskem letu 2008/2009 in 2009/2010. Iz podatkov je razvidno, da je bil uspeh v šolskem letu 2009/2010 nižji za 1%. Kot letni cilj smo si zadali, da se prehodnost v šolskem letu 2010/2011 zviša.Od 1. do 3. razreda so napredovali vsi učenci, razen enega. Dosegli so temeljne ali minimalne standarde znanja.

28


Od 4. do 6. razreda ni napredovalo pet učencev. Povprečna ocena učnega uspeha je zelo visoka, saj so dosegli v 2. triletju povprečno oceno 4. Pri predmetu je bila najvišja povprečna ocena pri gospodinjstvu 4,7%, športni vzgoji 4,6 sledi 4,7 pri likovni vzgoji ter 4,3 pri naravoslovju in tehniki ter družb …Od 189 učencev tretjega obdobja jih je napredovalo 178 oz. 94,2%. Dosegli so povprečno oceno 3,8. Najvišjo povprečno oceno 3,8 so dosegli učenci 7.b oddelka. Najvišjo povprečno oceno so imeli pri športni vzgoji 4,6 in 4,3 pri likovni vzgoji.Od 4 do 9. razreda je najnižja ocena pri geografiji, zgodovini 2,8 in 2,9 pri državljanski in domovinski vzgoji ter etiki. Najvišja ocena je pri gospodinjstvu 4,7, športni vzgoji 4,6, sledi 4,3 pri likovni vzgoji. Kot vidimo, imajo najvišje ocene učenci pri vzgojnih in izbirnih predmetih. Sledijo pa predmeti, kjer je poleg spretnosti za višji uspeh potrebno imeti razvite tudi učne navade.

2.1.4 Druge dejavnosti in projekti

Iz razširjenega programa smo v šolskem letu 2009/2010 organiziralimednarodna srečanja in izvajali dejavnosti:

Projekt prijateljstvaV okviru tega projekta je učiteljica Deana PROTNER tekom leta sodelovala s šolama Revine Lago iz Italije in šolo Newport iz Velike Britanije v pisni obliki. Skupaj so pripravljali projekt, s katerim so se prijavili v Comenius.

ENO Tree planting22. 9. 2010 smo se pridružili državam po svetu, ki so pristopile k ozelenitvi planeta. Na šolskem vrtu smo posadili žižolo, ki nam jo je podarila Komunala izola. Sodeloval je tudi pevski zbor in učenci šolske skupnosti ter drugi učenci.

EkoToyota

Naša šola je bila ena od treh ekošol, ki je bila izbrana v Sloveniji za sodelovanje v inovacijskem projektu. Še tri šole so bile izbrane na Danskem. Projekt »Okolje in inovacije«, partnerstvo med avtomobilsko družbo Toyota Motor Europe in mednarodno koordinacijo Ekošol, se je že izvajal zadnja štiri leta v dveh letnih cikusih na Danskem, v Angliji in Severni Irski, na Finskem, v Nemčiji, Italiji, na Portugalskem, v Španiji, Turčiji, letos pa tudi v Sloveniji. Namen letošnjega projekta je promovirati inovacije in kreativno reševati okoljske probleme ter s tem prispevati k trajnostnemu razvoju skupnosti.Na naši šoli sta v ta namen delovali dve ekipi:prva je s svojimi idejami in možnimi rešitvami, v povezavi z varčevanjem voda, ustvarila sistem, s katerim smo ponovno uporabili vodo, s katero smo si umivali roke, za splakovanje straniščnih školjk.Učenci druge ekipe so ustvarili animirani film z naslovom »Mojster Bepi«. Vodilna ideja je bila podpreti izum prve ekipe, ki je pripravljala projekt ponovne uporabe vode pri izplakovanju straniščnih školjk.Naša šola je osvojila prvo mesto v Sloveniji in si tako prisvojila nagrado 5000 € ter drugo mesto v Evropi.

Comenius šolska partnerstva

Tudi v šolskem letu 2009/2010 nismo bili izbrani na razpisu šolskih partnerstev, čeprav je učiteljica angleščine pri prijavi intenzivno sodelovala s partnerji iz Italije, Velike Britanije, Španije.

29


Projekt PasavčekV projektu Pasavček so sodelovali učenci prvega triletja. Marca 2010 jih je obiskal Pasavček. Imeli so predstavitev pravilne uporabe varnostnih sedežev in varnostnega pasu. Otroci so ugotavljali svojo naletno težo ob različnih hitrostih vožnje. Spoznali so pomen uporabe varnostne čelade pri vožnji s kolesom.

Iz razširjenega programa smo v šolskem letu 2009/2010 organiziralidodatne dejavnosti in projekte:

Mednarodna Eko šola S programom uvajamo način življenja, ki gradi zdravo samopodobo posameznika, spoštljiv in dejavno odgovoren odnos do sočloveka, okolja in do vsakega živega bitja. S takim načinom dela ohranjamo kulturno in nacionalno izročilo v Sloveniji in oblikujemo spoštovanje in ljubezen do narave. Tak način življenja naj bi se prenesel v družino, občino. Program poteka v okviru pouka, oddelčnih ur in vseh dejavnosti na šoli.Pri izvajanju programa EKO šole z našo šolo sodeluje Komunala Izola.Vse aktivnosti, ki smo jih izpeljali, so pripomogle k temu, da so se učenci ekološko osveščali in da smo že osmo leto ohranili EKO ZASTAVO.

Očistimo SlovenijoV okviru akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« se je prostovoljne čistilne akcije udeležilo okoli sto učencev naše šole ter dvanajst učiteljic z vodstvom šole.

Zdrava šola

V šolskem letu 2009/10 smo že drugo leto sodelovali v Slovenski Mreži Zdravih šol. Na šoli zdravje pojmujemo širše, kot skrb za zdrav telesni, osebnostni in kulturni razvoj otrok ter odgovoren odnos do naravnega okolja. Razvijati skušamo pozitivne vrednote in dobre medsebojne odnose. Šola že vrsto let vključuje teme, povezane z zdravjem in zdravim življenjskim slogom na vsa področja svojega delovanja.Dejavnosti Zdrave šole vodi ožji in širši tim na šoli.

Državni projekt: Evropska vas

Tudi v šolskem letu 2009/2010 smo sodelovali v projektu Evropska vas. V njem so sodelovale učiteljica podaljšanega bivanja, učiteljica glasbe, geografije, likovne vzgoje, gospodinjstva, tehnike in tehnologije. Učenci so spoznavali Francijo z različnih vidikov, tako likovnega, geografskega, zgodovinskega, kulinaričnega. Dela so se lotili z velikim navdušenjem, ideje, kaj bodo predstavili, so kar deževale.Učenci so v tem projektu pokazali ustvarjalnost, inovativnost. Spoznali ali obnovili so znanja, ki so jih pridobili v času šolanja in ga implementirali na konkretno področje. Hkrati so se družili in posvetili del prostega časa, da bi napravili izdelke čim bolj estetsko dovršeno. Zanimivo je bilo to, da na tak način niso imeli nobenih težav pri spoznavanju obrti, arhitekture, glasbe, prehrane določene države.V projektu Evropska vas bi želeli sodelovati tudi v naslednjem šolskem letu.

30


Inovacijski projekt

V okviru inovacijskega projekta smo uvajali elemente montessori pedagogike v oddelke podaljšanega bivanja. Ker je v našem okolju poučevanje po elementih montessori pedagogike novost, je vodja projekta «dobro prakso« širila zainteresiranim strokovnim delavcem na šoli. Preverjeno didaktično metodo so strokovni delavci spoznavali preko literature, strokovnega izobraževanja in hospitacij doma in v tujini.Ob koncu šolskega leta so učenci kazali veliko mero samostojnosti in motivacije za delo. Predstavljenim dejavnostim so z zanimanjem sledili v času ustvarjalnega preživljanja prostega časa svobodno ter izbirali med: delavnicami vsakdanjega življenja, delavnicami za razvoj finomotorike, delavnicami s področja zaznavanja, matematičnimi delavnicami, delavnicami začetnega branja in pisanjaUčenci so bili pri delu umirjeni, koncentrirani in niso kazali nikakršnih oblik neprimernega vedenja. Poleg delavnic je učiteljica vključevala tudi skupinske dejavnosti: igro tišine, pozornost do stvari v okolju, zavedanje okolja, navajanje na red, urejenost, navajanje na čistočo in skrb zase, prizore za vodenje socialnih odnosov.

Omejevanje nasilja na šoli

Na šoli že več let z določenimi dejavnostmi sistematično pristopamo k omejevanju nasilja:

CAP – program preventivePreventivni program smo izpeljali za učence tretjega razreda matične in podružnične šole ter za njihove starše.CAP je primarni preventivni program, ki predstavlja trosmerni pristop k preventivi zlorabe otrok. Cilj programa je predstaviti otrokom, kako lahko prepoznajo potencialno nevarne situacije in kako se nanje ustrezno odzovejo. CAP kot preventivne strategije poudarja samozavestno vedenje otrok, pomen pomoči vrstnikov in spretnosti poročanja. V CAP delavnicah je vprašanje zlorabe obravnavano z vidika pravic otrok, da so varni, močni in svobodni. Učenci, učitelji in starši izražajo zadovoljstvo s tako obliko preventivnega programa.

Zberi pogum in povejProgram preventivnih aktivnosti na področju nasilja v šoli je bil izpeljan v sodelovanju z delavci Uprave kriminalistične policije. Namenjen je učencem 6. razreda. Program zajema izobraževalni film, v katerem so prikazane najbolj pogoste oblike nasilja med otroki, z namenom prepoznavanja le teh in ukrepanja v podobnih situacijah.

Brez megle v glavi

Projekt Brez megle v glavi spodbuja razvoj osebnosti po Gestalt-načelih, zato je poudarjen celosten pristop: urjenje in ozaveščanje gibalnih sposobnosti, čutnih zaznav, čustvene odzivnosti, miselne spretnosti in socialne naravnanosti, utrjuje samozavest in odločnost ter spodbuja pozitiven občutek lastne vrednosti.

31


Projekt, ki je delo dr. Ščuke, vodi na šoli učiteljica slovenščine, v skupini sodeluje tudi zunanji somentor. Ciljna populacija so nadarjeni učenci. V šolskem letu 2009/2010 je bilo v projekt vključenih 9 učencev od 3. do 9.razreda. Program je potekal dvakrat mesečno ob petkih po 4 pedagoške ure na OŠ Vojke Šmuc ali na Gimnaziji Koper. S somentorjem sta izvedla program 2. letnika, in sicer ob superviziji dr. Viljema Ščuke. Konec maja 2010 je bil izveden štiridnevni Tabor BMG Dragonja. Tabor je vodila učiteljica s somentorjem ter zunanjimi sodelavci. Zelo aktivno vlogo so imeli tudi starši sodelujočih učencev.

Berem, pišem, se igram in sem vedno bolj odgovoren do sebe in okolja

Letos je bila drugič organizirana delavnica za otroke in starše otrok z govorno jezikovnimi in vedenjskimi težavami na šoli. Potekala je po dve uri na 14 dni in za starše občasno. Vodila jo je logopedinja. Odzivi na delo skupine so bili pozitivni.

Mediacija

V šolskem letu 2009/2010 smo dajali prednost izvajanju mediacije vrstniških in šolskih mediatorjev. Uredili smo sobo za izvajanje mediacije. Povezali smo se z mediatorji z livadske osnovne šole, kjer so naši učenci zaigrali potek vrstniške mediacije na njihovem dnevu šole. Odzivi so bili z obeh strani zadovoljivi. Za devetošolce so šolske mediatorke izpeljale delavnice na temo mediacije, z namenom seznaniti jih z novo kulturo odnosov in z drugačnim načinom reševanja konfliktov,. Ena učiteljica je sodelovala na enodnevnem seminarju za ravnatelje osnovnih šol. Predlog za prihodnje šolsko leto: spodbujati učitelje k uporabi vrstniške mediacije kot načina reševanja konfliktov, ki nastajajo med učenci.

Dvig samopodobe učencev

V šolskem letu 2009/2010 smo nadaljevali s programom Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov. Skupina, ki je bila oblikovana za spodbujanje in iskanje načinov za učinkovito uvajanje programa v šolski vsakdan, je izpeljala Dan šole na temo »Pokaži, kaj znaš«. Učenci so pridobili pozitivno izkušnjo in so z veseljem sodelovali. Nad izvedbo so bili navdušeni tudi strokovni delavci. Organizirali smo tudi delavnico za starše učencev 4. razreda. Strokovna sodelavka Inštituta za razvijanje osebne kakovosti je vodila delavnico z naslovom Kako krepiti osebnost svojega otroka. Izkušnje, ki smo jih do sedaj pridobili, so se pokazale kot pozitivne. S programom bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu.

Projekt bralne pismenosti Zaradi širjenja znanja, razgledanosti, razvijanja bralnih sposobnosti in ne nazadnje šolskega uspeha, smo na šoli že peto leto izvajali šolski projekt Spodbujanje branja med učenci. Dejavnosti so vključene v sam pouk pri vseh predmetih in v vse oblike dela, ki potekajo na šoli. Največ pozornosti je namenjenih aktivnostim v prvih letih šolanja in pri jezikovnih predmetih. V sam projekt smo vključili tudi starše.Projekt bralne pismenosti je potekal v posameznih razredih z različno intenziteto.

32


Vesela angleščina v 3. razredu

V marcu smo pričeli s krožkom Vesela angleščina za učence 3. razreda matične šole. Učenci so bili razdeljeni v dve skupini po 11 in 14. Interesno dejavnost sta izvajali učiteljici Suzana Lovrič in Lilijana Uršič, potekala je 6. šolsko uro, kar se jima ni zdelo najbolj primerno. Ure sta pripravili tako, da so se učenci veliko gibali in zabavali ter da so bile čim bolj pestre.

Mladinsko raziskovanje v Obalno-Kraški regiji

V okviru raziskovalnih nalog je bilo izpeljano raziskovalno delo v okviru Gibanja znanost mladini. Učenka 9. B je opravila raziskovalno nalogo Starši ali prava nočna mora in prejela priznanje. Učenec 8.c D je v okviru mladinskega raziskovanja prejel priznanje s področja biologije za raziskovalno nalogo Naravni rezervat Škocjanski zatok.

Ustvarjalni natečaj: »Darwin - včeraj, danes, jutriPet učencev 6. razreda je sodelovalo na ustvarjalnem natečaju Darwin-včeraj, danes, jutri. Njihovi izdelki so bili predstavljeni na skupni razstavi v Ljubljani. Učenci so prejeli pohvale in praktične nagrade.

Vodni detektiv: Živi vodni svet – moj svetSedem učencev 8. in 9. razreda je sodelovalo na natečaju Vodni detektiv. Izvrsten dosežek sta dosegla dva učenca. Učenka iz 9. b je ustvarila sliko na platnu z naslovom »Pod gladino«, ki prikazuje življenje pod gladino morja, rek, potokov in jezer. V to življenje so vključene barve vseh letnih časov. Učenec iz 8. c se je v svoji nalogi Naravni rezervat Škocjanski zatok spoznaval z načini opazovanja in raziskovanja ptic. Njegovo delo je obsegalo opazovanje z daljnogledom in teleskopom, lotil se je obročkanja ptic, tehtanja, popisovanja, izvrstne so tudi njegove fotografije.

Raziskava Pedagoške fakultete, LjubljanaZ vprašalniki so želeli raziskati in na podlagi tega oblikovati predloge konceptualnih in sistemskih rešitev za oblikovanje in dograjevanja sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. V raziskavi so zbirali stališča ravnateljev, učiteljev in staršev o številu ur pouka, izbirnih predmetov, deležu ur pouka, poučevanju in učenju tujih jezikov in organizaciji dela na šoli.Druga raziskava je pa zajemala stališča ravnateljev in učiteljev ter staršev o programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, za učence s posebnimi potrebami na šoli

Vpeljava koncepta učne težave v osnovni šoli

Vpeljava koncepta je potekala v obliki intenzivnega izobraževanja strokovnih delavcev šole. Načrtovali smo predavanja in delavnice na področju učnih težav motenj pisanja in jezika ter učnih težav na področju matematike.

33


Na pobudo učiteljev je na šoli izvedla predavanje dr. Branka Jurišić o pripravi individualiziranih programov za delo z učenci s posebnimi potrebami.

Strokovni delavci so se udeležili več izobraževanj na temo soustvarjanja delovnega odnosa v posameznem projektu pomoči učencu – podrobneje pri premagovanju težav na področju matematike.

Predlogi za prihodnje šolsko leto:

Izobraževanje strokovnih delavcev za prepoznavanje učnih težav na področju pisanja in jezika ter specialnih didaktičnih-metodičnih pristopov pomoči,Nadaljnje usposabljanje strokovnih delavcev je potekalo za individualno načrtovanje dela s posameznimi učenci pri pouku in o načinih evalvacije dela z učenci.

Vključevanje učencev, priseljenih iz tujine, na šoli in uvajanje Projekta za uspešno vključevanje učencev migrantov v vzgojo in izobraževanje

V začetku šolskega leta 2009/10 smo vpisali 9 učencev iz tujine, še eden pa se je vpisal med šolskim letom. Glede na spremenjeno šolsko zakonodajo, 19. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju v OŠ, smo na učiteljski konferenci učiteljski zbor informirali o spremembah in se odločili, da uvedemo individualizirani program za tiste učence, ki potrebujejo prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Učenci, ki so se priselili, so imeli organizirano dodatno strokovno pomoč iz jezikov - slovenščine in italijanščine. Učiteljica, ki vodi dodatno strokovno pomoč italijanščine za tujce je opozorila, da izkušnje začetnega pouka italijanščine kažejo, da potrebujejo učenci za uspešno spremljanje programa pri rednem pouku daljši uvajalni čas – dve šolski leti.Učencem smo poleg dodatne strokovne pomoči individualizirali delo v oddelku in skrbeli za njihovo čim boljše vključevanje v novo sredino, jim omogočili vpis v JV, PB, sodelovali z DPM Izola pri organiziranju učne pomoči in drugo.Uvedli smo odprte ure za starše, ki so prišli k uram dodatne strokovne pomoči. Stiki in razgovori pedagoških delavcev s starši priseljenih učencev so bili pogostejši posebno pri mlajših učencih.Nadaljevali smo z delom v Projektu za uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje v letih od 2008 do 2011. Z naše šole v projektu sodelujemo na vseh vsebinskih področjih in pri vsebinskem vodenju projekta: pri italijanščini, pri pripravi oddelčnih ur – pri protokolu sprejema učenca v oddelčno skupnost pri individualiziranem programu, na področju kulturne dediščine in pripravljalnice. Tudi letos planiramo izvedbo pripravljalnice ob koncu avgusta.

Delo z nadarjenimiV septembru smo imeli z učenci srečanje, na katerem so imeli možnost oblikovanja svojih predlogov in pobud za dejavnosti v tem šolskem letu. Pogovorili smo se o planiranem taboru v mesecu oktobru in jim predstavili načrt dela. Tabora se je udeležilo 39 učencev od 5. do 9. razreda. Načrtovani cilji so bili uresničeni v zadovoljstvo vseh udeležencev. V 1. triadi smo organizirali ustvarjalne delavnice za potencialne nadarjene učence od 1. do 3. Razreda. Izvedba je izredno uspela v zadovoljstvo otrok in sodelujočih učiteljic. Zaradi časovnih ovir smo spomladanski del prenesli na jesenski čas novega šolskega leta.

34


Učenci 2. triade so svoje nadarjenosti razvijali pri dodatnem pouku, interesnih dejavnostih in na različnih tekmovanjih. Poleg že utečenih dejavnosti smo ponudili še dramski krožek in sodelovanje v mednarodnem projektu Toyota. Tudi v 3. triadi so učenci sodelovali v že utečenih dejavnostih, uspešni so bili na različnih tekmovanjih. Na novo smo ponudili tekmovanje Genius Logicus. Zelo pomemben ustvarjalni prispevek je viden pri nastali risanki Mojster Bepi in izumu Varčujmo z vodo v okviru projekta Toyota. Sodelovali so učenci od 4. do 9. razreda. Ob pomoči zunanjega strokovnega sodelavca Konija Steinbacherja je nastala nova risanka. Letošnji tabor za nadarjene učence smo organizirali v domu CŠOD Rak v Rakovem Škocjanu. Izvedli smo ga od 16. do 18. 10. 2009. Udeležilo se ga je 38 učencev od 5. do 9. razreda. Program tabora je nastal glede na želje učencev in možnosti, ki so nam jih ponujali v domu.O Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ so na roditeljskih sestankih razredničarke seznanile starše oddelkov 3. razreda.Izvedli smo evidentiranje v oddelkih 3. razreda in identifikacijo nadarjenih v oddelkih 4. razreda. Identifikacijo je opravila psihologinja in učitelje seznanila o prepoznanih nadarjenih ter opravila individualne razgovore z učenci 4. razreda, ki so bili vključeni v identifikacijo, ter razgovore z njihovimi starši. Pridobila je soglasja za nadaljnje spremljanje nadarjenih učencev. Na novo identificiranih je bilo 9 učencev.Ocenjujemo, da je bilo delo uspešno in da bomo v naslednjem šolskem letu z njim nadaljevali in ga dopolnjevali.

Dodatni športni program od 2. do 5 razreda

Dodatni športni program je bil organiziran za prijavljene učence od 2. do 5. razreda in je zajemal:

eno uro tedensko s športnim pedagogom v času pouka oz. ŠVZ, eno uro tedensko interesne dejavnosti Igre z žogo, pohod ob Dnevu druženja treh generacij – Šport Špas,pohod iz Kort na Barede,žogarijo,bivanje v naravi v domu Fara,vključitev v poletno kolonijo.

Menimo, da s športnim programom spodbujamo in razvijamo tako individualne sposobnosti in spretnosti kot tudi zdrav način življenja in bogatimo ponudbo šole.V športnem programu je sodelovalo 37 učencev 2. razreda in 22 učencev 3. razreda.Športni program ocenjujemo kot uspešen in želimo z njim nadaljevati.

Promocija telesne aktivnosti in zdravja gibal

Z namenom preprečevanja bolezni gibal od otroštva naprej sodelujemo v projektu, ki ga vodi fizioterapevtka iz Zdravstvenega doma Izola. V projekt so bili vključeni učenci 4. in 5. razreda. Dejavnosti so zajemale organizirano telesno aktivnost.

35


Tečaj plavanjaV šolskem letu 2009/2010 smo: ena skupina v začetku meseca marca, druga pa konec meseca marca in v začetku aprila izpeljali 20-urni tečaj plavanja za učence drugega razreda matične šole in za učence 1. in 2. razreda podružnične šole. Tečaj so vodili strokovni sodelavci Plavalnega kluba Kopra. Potekal je v bazenu hotela Laguna na Bernardinu . Udeležilo se ga je 58 učencev, od tega jih je 56 prejelo bronastega delfina, to pomeni, da plavalec preplava vsaj 50 m. Ena učenka je preplavala le 5 m, druga pa 25 metrov. Plavalnega tečaja se ni udeležil en učenec, trije učenci so zboleli, ena učenka, ki je bila bolna, je kasneje prejela bronastega delfina in prinesla v šolo potrdilo.

Zimska šola v naraviZimsko šolo v naravi za učence 5. a, 5. b in 5. razreda podružnične šole smo izpeljali v času od 11.01.2010 do 15.01.2010 v CŠOD dom Trilobit. Zimske šole se je udeležilo 41 učencev, 7 učencev se je ni udeležilo. Razlogi so bili različni. Vsi udeleženci so napredovali pri učenju smučanja, vsak v svoji kategoriji.Učenci so se dnevno vozili na smučišče v Kranjsko Goro. Vodja ZŠN je bila učiteljica 5.r. Vaditelji smučanja so bili učitelji športne vzgoje ter zunanji sodelavec. Učence sta spremljali razredničarki. Za učence, ki se zimske šole niso udeležili, smo organizirali v tednu, ko so bili sošolci na snegu, drugo obliko pouka. Z njimi je bila učiteljica 5. razreda.

KolonijaTudi letos smo izpeljali kolonijo v okolju pohorskih gozdov, v Ruški koči na Arehu. Potekala je od 8. do 14. julija 2010. Udeležilo se jo je 40 učencev od prvega do petega razreda. Poleg druženja, družabnih iger, bivanja v zdravem okolju, sprehodov v naravi so učenci spoznavali kulturne in naravne znamenitosti v bližnji in daljni okolici. Organiziran so imeli celodnevni izlet ter kopanje na Mariborskem otoku, peljali so se s pohorsko vzpenjačo ter si ogledali progo za zlato lisico. Imeli so tudi različne delavnice: likovno, športno, družabne igre, jahanje konjev, škratove hišice. Zabavali so se ob tabornem ognju, organiziran je bil tudi nočni pohod do škratovih hišic…Otroci so bili z dejavnostmi in sploh s potekom kolonije zelo zadovoljni, enako njihove spremljevalke.

Življenje v naraviUčenci sedmega razreda so se od 16.11. do 20. 11. 2009 udeležili petdnevnega življenja v naravi. Bivali so v domu CŠOD Trilobit na Javorniškem Rovtu.Učence so spremljali učitelji šole.Program je zajemal vsebine naravoslovja, geografije in športnih aktivnosti. Program Življenja v naravi je ena od oblik izobraževanja in pomeni bivanje v naravi, kjer učenci s pomočjo strokovnjakov CŠOD – pedagoških delavcev in inštruktorjev s posebnimi znanji doživijo pristen stik z naravo, se ob skupnem delu in sprostitvi učijo strpnosti in sodelovanja.Tretješolci matične in podružnične šole Korte so se udeležili tridnevnega bivanja v Domu Fara pri Kočevju na Dolenjskem. Bivanje je potekalo od 05. 10. do 07. 10. 2009. Učence so spremljale razredničarke. Učenci so spoznali vas Faro in izvajali naravoslovne in športne vsebine. Ogledali so si tipično kostelsko hišo, obiskali so eko kmetijo in se

36


orientirali v naravi. Udeležili so se lončarske delavnice in si ogledali film o življenju v Kostelu nekoč. Program so izvajali učitelji Centra šolskih in obšolskih dejavnosti in zunanji sodelavci, učence pa so spremljale razredničarke 3. razreda.Učiteljice in učenci so se s tridnevnega bivanja v Fari vrnili z lepimi vtisi. Kar 10 učencev se žal, ni udeležilo življenja v naravi. Na šoli smo zanje organizirali pouk in druge oblike dejavnosti.

2.1.5 Knjižnica

V njej si lahko učenci in učitelji izposodijo knjižna dela (proza, poezija in dramatika) in strokovna dela (gradivo za spoznavanje vseh predmetnih področij).

Preglednica 6: Obseg knjižničnega fonda po vrstah gradiva

2010 2009Tiskano gradivo:Monografske publikacije 16.685 16.190Serijske publikacije 41 43Skupaj 16.726 16.233Večpredstavno gradivo:Avdio kasete 85 85Video kasete 276 276CD romi 467 442Skupaj 828 803SKUPAJ 17.554 17.036

Preglednica 6 potrjuje pestro izbiro gradiv v knjižnici, ki je na voljo vsem uporabnikom. Podatki prikazujejo stanje na dan 31. 12. v posameznih letih. Iz podatkov lahko ugotovimo, da smo povečali fond knjižnega gradiva v letu 2010 za 3,04%.

V knjižnici so se odvijale naslednje dejavnosti:Interno strokovno deloPedagoško deloOstale dejavnosti v knjižnici med letomSodelovanje z drugimi strokovnimi delavci na šoli

Knjižnica razpolaga tudi z učbeniškim skladom.

37


Preglednica 7: Pregled učbeniškega sklada

Preglednica 7 prikazuje stanje učbeniškega sklada na dan 31. 12. posameznega leta. V letu 2010 je bilo nabavljeno večje število učbenikov in priročnikov, ki so bili financirani v celoti s strani MŠŠ-ja.Iz MŠŠ smo prejeli namenska sredstva za projekt Lahka torbica iz katerih smo nabavili: atlase, in slovarje.

2.1.6 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev

a) Ocena uspeha, upoštevaje fizične, finančne in opisne kazalce iz letnega programa za leto 2010

Upoštevaje zastavljene cilje v letu 2010, ugotavljamo, da cilji v celoti niso bili uresničeni. V nadaljevanju bomo prikazali finančne kazalce iz finančnega načrta za leto 2010 in dejanske uresničitve.

Preglednica 8: Primerjava prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka za leto 2010 s finančnim načrtom za leto 2010

Prihodki/odhodki Dejansko 2010

Finančni načrt 2010 %

SKUPAJ PRIHODKI ZA JAVNO SLUŽBO IN TRŽNO DEJAVNOSTPrihodki za izvajanje javne službe 2.622.507 2.721.147 96,38Prejeta sredstva iz državnega proračuna: 2.040.019 1.998.027 102,10Skupaj prejeta sredstva iz obč. proračuna 131.122 324.806 40,37- prejeta sredstva iz proračuna za tekočo porabo 72.530 79.977 90,69- prejeta sredstva iz proračuna za investicijo 58.592 244.829 23,93Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe 168.257 112.732 149,25Prihodki tržne dejavnosti 283.109 285.582 99,13SKUPAJ ODHODKI 2.624.226 2.720.182 94,84

Dejanski prilivi so pri državnem proračunu višji. V letu 2010 nismo planirali prilivov subvencij za šolsko malico otrok. MŠŠ pokriva šolsko malico 62,50 % vrednosti.Planirana sredstva pri občinskih investicijah je večja, ker so bila zajeta sredstva za ureditev okolice – ograje okoli šole v Izoli in na podružnični šoli v Kortah. Investicijo je izvedla občina. Občinska sredstva za tekoče leto so planirana na osnovi mesečnih dvanajstin. Investicijski del pa v tekočem letu. Dejanski prilivi za investicije bi morali biti v celoti zajeti v tekočem letu.

V leti 2010 je bil planiran presežek prihodkov nad odhodki.

2010 2009Učbeniški sklad 6.308,22 7.368,92

38


b) Ocena uspeha v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let

Šola je v vseh teh letih uspešna tako v doseganju ciljev kot v poslovanju s pozitivnim izidom.Tudi leto 2010 je bilo uspešno, saj smo uresničili vse zastavljene cilje, pri delu in poslovanju smo ravnali skladno s sprejetimi usmeritvami.

c) Pojasnila glede področij, na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženiDo takih situacij ni prišlo, cilji so bili doseženi in uresničeni.

2.1.7 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja

Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja

Gospodarnost =Prihodki 2.604.381 EUR

= 1,00Odhodki 2.602.109 EUR

Naloge, ki si jih zastavimo, temeljito premislimo in načrtujemo. Upoštevamo možnosti, sposobnosti in izkušnje (lastne in tuje). Menim, da na vseh področjih ravnamo s sredstvi skrajno racionalno in gospodarno, v kar nas sili tudi dejstvo, da je novih nalog in potreb, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva vedno več.Žal, pa za oba proračuna velja, da ne sledita (upoštevata) dodatnim potrebam, saj se proračunska sredstva odmerjajo praviloma že več let le na osnovi indeksov, ki pa ne odražajo dejanskih potreb.

2.1.8 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora

Šola vodi računovodstvo in knjigovodstvo na podlagi Pravilnika o računovodstvu, po Navodilih za popis sredstev in obveznostih do vira sredstev in Po pravilniku o popisu OS, naročila male vrednosti pa na podlagi Zakona o javnih naročilih ZJN1 in ZJN2 in po Navodilih o naročilih manjše vrednosti.Na prejete račune tajnica odtisne sprejemno štampiljko z odtisnjenim datumom in jih vpiše v knjigo prejete pošte. Tako opremljene prejete račune računovodja vpiše v knjigo prejetih faktur. Po vpisu le teh računovodja izroči tajnici, ki na računu označi osebo, ki je dolžna račun pregledati. Oseba, ki je dolžna račun pregledati, mora dnevno pregledati prejete račune, ki so ji dostopni v tajništvu šole in jih opremiti z ustreznimi listinami. Pregledane in s podpisom odgovorne osebe tajnica šole izroči ravnateljici. Pregledane in s podpisom odgovorne osebe in ravnateljice tajnica preda v računovodstvo.Leta 2009 smo izvedli notranjo revizijo na naslednjih področjih:

pregled vodenja evidence sprejetih internih pravilnikov, delovnih navodil in njihova hramba,pregled izvajanja notranjih kontrol v računovodstvu na področju evidentiranja prejete, poslane pošte,

39


pregled vodenja arhiva šole,pregled vodenja kadrovske dokumentacije in evidence prisotnosti in odsotnosti zaposlenih,pregled izvajanja naročanja blaga in storitev,pregled izvajanja nabave in porabe pisarniškega materiala in potrebščin.

Na podlagi revizijskega izida na omenjenih področjih ni bilo ugotovitev, ki bi nakazovale na pomembna odstopanja s planom, vendar so bila ugotovljene določene pomanjkljivosti, do katerih pristopamo in jih postopoma urejamo.

V marcu 2011 bomo opravili notranjo revizijo za leto 2010.

Sistem notranje kontrole je vzpostavljen:pri mesečni najavi količnikov za plače, stroških prevozov in prehrane za delavce ter ostalih stroškov (zahtevke posredujemo ministrstvu);pri zbiranju ponudb preko sistema javnih naročil in naročil malih vrednosti;preverjanju dobavnic in računov ob podpisu izplačila;preverjanju plačil položnic inspremljanju prihodkov na osnovi izstavljenih računov, pisnih zahtevkov ali pogodb s strani poslovnih partnerjev.

2.1.9 Ocena učinkov poslovanja na druga področja, predvsem na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora

Pri našem vsakodnevnem delu sodelujemo s sosednjimi osnovnimi šolami, s srednjimi šolami, kamor se želijo vpisati naši učenci, s Pedagoško fakulteto, s Filozofsko fakulteto in s Pedagoškim inštitutom, ko sodelujemo v raznih raziskavah. Pomembno za naše delo je povezovanje in sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo in Zavodom za šolstvo ter Državnim izpitnim centrom. Strokovno sodelujemo tudi s Šolo za ravnatelje, kjer se vključujemo v projekte.Sodelujemo tudi v raznih študijskih skupinah v obalnem aktivu ravnateljev.Za pomoč učencem sodelujemo s Centrom za socialno in svetovalno delo, z Društvom prijateljev mladine Izola, s Pedopsihiatričnim dispanzerjem iz Lucije , z Zavodom za zaposlovanje, s šolsko ambulanto, s policijo, s kriminalisti, s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.Pri sodelovanju na prireditvah se povezujemo s krajevnimi skupnostmi, z Zvezo borcev, z Mestno knjižnico Izola in s Kulturnim domom Izola.Pri organizaciji in izvedbi športnih tekmovanj se povezujemo z drugimi šolami, s klubi in s Centrom za kulturo, šport in prireditve.V mednarodnem sodelovanju se povezujemo tudi s šolami v tujini.

GospodarstvoOb sodelovanju z gospodarstvom regije smo zagotovili učencem oglede njihovih objektov in opravljanje naravoslovnih in tehniških dni. Preko javnih naročil male vrednosti smo sklenili tudi pogodbe z dobavitelji.

SocialaZ Zdravstvenim domom Izola smo organizirali razstave in predavanja zdravstvene vzgoje za učence ali starše od 1. do 9. razreda z različno tematiko, prilagojeno njihovim potrebam in željam, zdravniške, zobozdravniške preglede, ščetkanje in fluorizacijo zob ter nadaljevali projekt Z gibanjem do zdravja. Delavke CKSG Portorož so opravile sistematski pregled sluha za učence prvega in osmega razreda. Sodelovali smo v akciji zbiranja zamaškov za voziček invalidnega otroka. V šolskem letu 2009/2010 smo prejeli certifikat Zdrava šola.

40


Varstvo okoljaKot eko šola že deveto leto dvigamo ekološko osveščenost učencev in preko njih posegamo tudi v njihove družine in ožje okolje v občini. V šoli varčujemo z vodo in elektriko ter izvajamo ločeno zbiranje odpadkov. Bili smo izbrani kot ena od treh šol v Sloveniji, ki so sodelovale v izdelavi najboljšega inovacijskega projekta, katerega namen je promovirati inovacije in kreativno reševati okoljske probleme ter s tem prispevati k trajnostnemu razvoju skupnosti. Projekt »Okolje in inovacije« je partnerstvo med avtomobilsko družbo Toyota Motor Europe in mednarodno koordinacije Eko šol. Skupina učencev, ki je sodelovala pri tem projektu, je ustvarila sistem, s katerim smo ponovno uporabili vodo za splakovanje straniščnih školjk. Sistem je uspel, inovacija deluje. Projekt je osvojil prvo nagrado v Sloveniji, potegujemo se še za naziv Mednarodni zmagovalec.

Regionalni razvojNa šoli smo skupaj z RZZZ, OE Izola organizirali testiranje učencev 9. razreda za ugotovitev poklicev, ki glede na njihove želje pokrivajo interese, sposobnosti. S svetovalko RZZZ smo preverili možnosti zaposljivosti v regiji.

Urejanje prostoraZa čisto okolico šole smo skrbeli vse leto. S pomočjo Komunale Izola smo nadaljevali z urejanjem učilnice v naravi. V šoli smo nadaljevali s pleskanjem sten s pastelno, trajno barvo, katero je lažje vzdrževati.

2.1.10 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko ter poročilo o investicijskih vlaganjih

2.1.10.1 Kadri

OŠ Vojke Šmuc si prizadeva zagotavljati učiteljem in drugim zaposlenim čim boljše materialne in prostorske razmere. To uresničujemo z organiziranjem izobraževanja za celoten kolektiv, z omogočanjem udeležbe na raznih strokovnih seminarjih, z nabavo knjig, alternativnih učbenikov, didaktičnega materiala, učil in opreme, ter opremljanjem in vzdrževanjem prostorov šole in okolice ter organizacijo zdravniških pregledov in z nabavo delovne oz. varnostne opreme, obleke.Delavci opravljajo delo na podlagi sistemizacije delovnih mest, na osnovi standardov Centra za napredek gospodinjstva in kot nadstandard s soglasjem Občine in sveta šole. Zaposlenih smo imeli 64 pedagoških in 19 upravno-tehničnih delavcev, skupaj 83 delavcev (število je večje od lani, ker je bilo več nadomeščanj odsotnih delavcev).Zaradi začasno povečanega števila oddelkov, izbirnih predmetov, razrednega pouka, kombiniranega pouka smo imeli za določen čas zaposlene 4 delavke. Zaradi daljše odsotnosti - bolniške in porodniškega dopusta, smo imeli nadomeščanje za 3 učiteljice – gospodinjstva, slovenščine, likovne vzgoje ter tehnike in tehnologije.Vsa delovna mesta smo imeli ustrezno zasedena. Učiteljski zbor sestavljajo vsi strokovni delavci šole. Učiteljski zbor šole je razpravljal o problematiki na svojih pedagoških konferencah.Za izvajanje strokovnega svetovalnega dela smo imeli logopedinjo, defektologinjo iz CKSG Portorož ter 2 specialni pedagoginji iz CZUSE. Vatovec, Strunjan.Oddelčni učiteljski zbor so sestavljali učitelji, ki so opravljali vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku.

Razrednik je vodil delo oddelčnega učiteljskega zbora, analiziral vzgojne in učne rezultate oddelka.

41


Strokovnih aktivov je bilo 15. Program strokovnega aktiva so sprejeli v vsakem strokovnem aktivu.

Na šoli so delali tudi drugi strokovni delavci:

pedagoginja - polni delovni čas, socialna delavka - 10 ur svetovalnega dela, računalnikar - s 55% računalništva in 5 ur pouka izbirnih predmetov, svojo

delovno obvezo je dopolnjeval v OŠ Livade, knjižničarka - polni delovni čas.

Sodelovali smo: z logopedinjo 3 krat tedensko, z mobilnimi specialni pedagoginjami v obsegu 23 ur, z mobilno defektologinjo v obsegu 8 ur, s psihologinjo v obsegu 5 ur.

Preglednica 9: Preglednica zaposlenih na dan 31. 12. 2010 po izobrazbiI. II. III. IV. V. VI. VII.3 6 / 4 9 12 49

V preglednici 9 so prikazani vsi zaposleni na dan 31. 12. 2010. Skupaj vseh zaposlenih je bilo 83.

Preglednica 10: Število učiteljev v šolskih letih 2010/11 in 2009/10 po nazivu na dan 31. 12. 2010

Naziv 2010/2011 2009/2010brez naziva 20 12mentor 12 14svetovalec 26 25svetnik 6 6Skupaj učitelji 64 57

Iz preglednice 10 je razvidna dinamika napredovanja učiteljev v nazive, vendar ni realne slike zaradi novih zaposlitev učiteljev začetnikov in odhodov nekaterih učiteljev. Strokovni delavci se redno izobražujejo in opravljajo dodatna strokovna dela ter s tem pridobijo pogoje za napredovanje. V letu 2009/2010 smo vložili 5 vlog za napredovanje v naziv, vendar vloge še niso rešene.

Preglednica 11: Število strokovnih, administrativnih in drugih delavcev v šolskih letih 2009/10 in 2010/11 na dan 31. 12. 2010

42


Delovno mesto 2010/2011 2009/2010Strokovni delavci 64 57Administrativni delavci 3 3Tehnični delavci 16 16Skupaj drugi delavci 83 76

Iz preglednice 11 je razvidno kot, da se je število nepedagoških delavcev povečalo in tehničnih delavcev zmanjšalo, vendar je razlika zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi bolniškega ter porodniškega staleža in čakanja na domu. Število se je povečalo tudi zaradi povečanja deleža delovnega mesta v podaljšanem bivanju in enega oddelka več na razredni stopnji.Število zaposlenih je usklajeno s Pravili o sistemizaciji delovnih mest.

2.1.10.1 Investicije ter investicijska vlaganja

ProstoriOŠ Vojka Šmuc si prizadeva zagotavljati zaposlenim in učencem čim boljše pogoje za delo in učenje. Sedaj že devet let postopoma obnavljamo šolo in nabavljamo novo opremo.V šolskem letu 2009/2010 smo na šoli izpeljali dela, financirana iz občinskih sredstev in iz tržne dejavnosti.V letošnjem šolskem letu smo na podružnici in na matični šoli izpeljali ograditev. Za posamezna predmetna področja smo nabavili didaktično opremo, prenosni računalnik interaktivne table, projektor, diktafon, mikrofone..V Izoli smo uredili prezračevalni sistem v telovadnici, izpeljali beljenje, lakiranje učilnic, uredili klime v kuhinji, shrambi, jedilnici, obnovili in barvali klopi in stole, uredili varnostno razsvetljavo zaradi odločbe požarne inšpekcije, nadgradili ograjo po šoli zaradi varnosti in uredili elektro in vodno inštalacijo v učilnici, kabinetu.Iz občinskih sredstev smo nabavili računalniško in programsko opreme. Nabavili smo prenosne računalnike, projektorje in interaktivne table z ustrezno opremo, nabavili tiskalnike, športno opremo.Iz tržne dejavnosti smo nadaljevali z opremljanjem kuhinje in nabavili manjše kuhinjske aparate ter dopolnili jedilno posodo. Prav tako smo iz ministrskih finančnih sredstev nabavili učila in učne pripomočke ter knjige.Po načrtu smo izpeljali tekoče vzdrževanje (belili, lakirali parket, zamenjali stikala, vtičnice, šipe, obnovili igrala…).

Preglednica 12: Prostori na OŠ Vojke Šmuc Izola

Prostori na matični šoli Število enot

Skupna površina v m2

Učilnice 35 2.151,30Kabineti 11 344,8Pisarne za delavce v strokovnih službah 9 160,1Knjižnica 1 84,3Zbornica, medioteka 2 127,30Telovadnica, balkon 3 721,6Kletni prostori 12 599,1Skupni prostori 6 2.703,5

43


SKUPAJ 79 6.892

Preglednica 12 prikazuje število enot in skupno površino prostorov.

Na šoli so se nam v desetih letih, ko smo imeli prostorsko stisko, postopoma, z manjšanjem oddelkov in učencev, izboljšali prostorski pogoji, vendar pa se nam zaradi večanja števila oddelkov zopet prostorski pogoji slabšajo. V šolskem letu 2010/2011 imamo en oddelek nameščen v manjšem prostoru, ki ne ustreza normativom. Tudi knjižnica, računalniška učilnica ne ustrezata veljavnim normativom. Slavisti bi za normalno delo potrebovali kabinet. Kar nekaj ur športne vzgoje poteka v razredih, zato bi ureditev dodatnega prostora nad malo telovadnico rešila prostorsko stisko. Za kvalitetnejše delo pri športni vzgoji I. in II. triletja bi potrebovali povečanje male telovadnice in ureditev tribun v veliki telovadnici. V šolskem letu 2010/2011 je bil izdelan tudi DIIP, s katerim so proučili prostorske pogoje za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Ugotovljeno je, da poleg omenjenih ureditev prostorov postopoma potrebujemo na razredni stopnji še 4 učilnice (eno že v šolskem letu 2010/2011).

Preglednica 13: Prostori na PŠ Korte

Prostori na podružnici Število enot

Skupna površina v m2

Učilnice 4 234,4Kabineti 3 22,3Knjižnica 1 46,95Zbornica, medioteka 1 21,3Prostori vrtca 1 130Skupni prostori 3 274,05SKUPAJ 13 729

Prostorski pogoji so ustrezni, pogrešamo le telovadnico in večji prostor za knjižnico. V šolskem letu 2010/2011 je bil izdelan tudi DIIP, s katerim so proučili prostorske pogoje za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na podružnici. Ugotovljeno je bilo, da se ob večanju števila otrok potrebuje več prostorov v vrtcu in nato še na šoli. Zaradi montažne gradnje priporočajo graditev nove šole.

OpremaPreglednica 14: Vrsta opreme na dan 31. 12. 2010

Vrsta opremeŠolsko leto

2010/2011

2009/2010

digitalni fotoaparat 7 7fotokopirni stroj 9 9

44


grafoskop 32 32snemalna kamera 4 4prenosni računalnik 20 18računalnik 91 91skener 2 2televizor 23 23tiskalniki 22 19interaktivne table 12 8videorekorder…. 19 19DVD 7 7diktafon 5 4CD kasetnik 20 20projektor 26 21

Kot smo že prikazali v preglednici 3, smo leta 2010 namenili za opremo 64.1739EU. Stanje opreme izhaja iz letnega popisa sredstev ter obveznosti do virov sredstev.Izhajajoč iz števila učencev in trenda v sodobnem svetu se kaže potreba po nabavi dodatnih računalnikov za učilnice, kabinete in knjižnico. V učilnicah je potrebno zamenjati staro opremo z novim pohištvom ter tehničnimi in didaktičnimi materiali. Preko razpisa MŠŠ-ja smo nadaljevali z urejanjem učilnic z interaktivnimi tablami in drugo računalniško opremo.

Preglednica 15: Število računalnikov po uporabnikih

UporabnikiŠolsko leto

2010/2011

2009/2010

Učilnice (učenci) 51 59Knjižnica, čitalnica (učenci) 10 7Učitelji 22 23Strokovne službe 14 14SKUPAJ 97 103

Kot smo že ugotovili ter izhajajoč iz podatkov iz preglednice 14 ugotavljamo, da število računalnikov v primerjalnih letih pada. Število učencev in zastarelost računalnikov tudi zahteva nabavo dodatnih računalnikov, kar smo tudi načrtovali v finančnem načrtu za leto 2010. V šolskem letu 2010 je bil razpisa MŠŠ-ja preložen na leto 2011. Tako smo lahko nabavili le iz občinskih sredstev.

2.1.9 Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa

Nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela nismo imeli.

45


3. RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2010

Računovodsko poročilo javnega zavoda osnovne šole Vojke Šmuc Izola obsega:

3.1 BILANCO STANJA s predlogoma o: o Stanje in gibanju neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstevo Stanju in gibanju kapitalskih naložb in posojil

3.2 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLGOROČNIH UPORABNIKOV

po vrstah dejavnosti in po načelu denarnega toka

3.2.1 IZKAZ RAČUNA DENARNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLGOROČNIH UPORABNIKOV

3.2.2 IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV

46


3.3 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

Točka 3.3.. se nanaša na pojasnitev posameznih postavk o obeh izkazih (3. 1 in 3.2)

3.3.1 Pojasnila k BILANCI STANJA

STOLPEC 5 - PREDHODNO LETOBilančna vsota bilance stanja na dan 31.12.2009 znaša 2.385.598 EUR. V letu 2010 nismo opravili nobenih popravkov bilance stanja za leto 2009.

STOLPEC 4 - PODATKI TEKOČEGA LETA - STANJE 31.12.2010

Členitev je po skupinah kontov (dvoštevilčno)

DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJUStanje tekočega leta na dan 31.12.2010 znaša 2.020.163 EUR. V primerjavi s stanjem na dan 31.12.2009 je manjše za 85.119 oziroma za 4,04%.

Konti skupine 00 in 01 – Neopredmetena dolgoročna sredstva:

Stanja na navedenih skupinah kontov predstavljajo licence za računalniške programe.Na dan 31.12.2010 izkazujemo naslednja stanja:

o nabavna vrednost 7.036 EURo popravek vrednosti 3.360 EUR.

V letu 2010 znašajo naložbe v nova neopredmetena dolgoročna sredstva skupaj 352 EUR.Obračunana amortizacija v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa znaša 838 EURStopnja odpisanosti je 47,76%.

Konti skupine 02 in 03 – Nepremičnine

Stanja na navedenih skupinah kontov predstavljajo gradbene objekte in zemljišča. Na dan31.12.2010 izkazujemo naslednja stanja:

o nabavna vrednost 2.616.370 EURo odpisana vrednost 773.092 EUR

47


Investicijskih del na nepremičninah v letu 2010 ni bilo.

V poslovnih knjigah so knjižene naslednje nepremičnine:o zgradbe: Stanje 31.12.2010 znaša : 1.981.630,76 EURo zemljišča po vrstah rabe – funkcionalna zemljišča k zgradbam, kmetijska zemljišča,

igrišča. Stanje 31.12.2010 znaša : 634.739 EUR

Obračunana amortizacija za zgradbe za leto 2010 znaša 62.186 EUR.Odpisana vrednost nepremičnin znaša 773.092 EUR.Sedanja vrednost znaša 1.843.278 EUR.

Konti skupine 04 in 05 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva

Stanja na navedenih skupina kontov predstavljajo opremo za opravljanje osnovne dejavnosti.Na dan 31.12.2010 izkazujemo naslednja stanja:

o nabavna vrednost 1.099.052 EURo popravek vrednosti 925.843 EUR

V skupini drugih opredmetenih osnovnih sredstev je evidentiran tudi drobni inventar, ki smo ga ob nabavi 100% odpisali. Znesek navedenega drobnega inventarja katerega nabavna in odpisana vrednost sta enaki, znaša 507.140,22 EUR.

V letu 2009 so znašale naložbe v osnovna sredstva skupaj

39.137 EUR

Nabavljena so bila naslednja osnovna sredstva:kuhinjska oprema v Kortah 919 EURKuhinjska oprema v Izoli 1.062 EURračunalniki in druga programska oprema 18.118 EUR oprema za šport 2.941 EURčistilni stroj 5.725 EURoprema v zbornici 1.104 EURKlima naprave v šolski jedilnici, skladiščih kuhinje , večnam. prostoru

7.172 EUR

dopolnitev alarmnega sistema 2.096 EUR

Skupna vrednost nabavljenega drobnega inventarja je skupaj

25.036 EUR

oprema kuhinja, posoda 3.021 EURoprema za učilnice, kabinete in druge prostore 9.902 EURtehnična oprema za učilnice : tiskalniki, aparati … 2.356 EUR

48


oprema telovadnica 1.593 EURdruga tehnična oprema 929 EURučila in učni pripomočki 1.795 EURknjige 5.441 EUR

Obračunana amortizacija znaša 86.268 EUR, od tega znaša 100% odpis drobnega inventarja 25.036 EUR. Stopnja odpisanosti opreme znaša 84,24 %.

KRATKOROČNA SREDSTVA (RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE)

Konti skupine 10 – Denarna sredstva v blagajni Denarna sredstva v blagajni dne 31.12.2010 znašajo 9 EUR.

Konti skupine 11- Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovahDenarna sredstva na podračunu pri Upravi za javna plačila znašajo 15.349 EUR.

Konti skupine 12 – Kratkoročne terjatve do kupcev

Stanje kratkoročnih terjatev do kupcev znaša 30.031 EUR in je v mejah, ki ne ogroža poslovanja.

Večje terjatve so terjatve do učencev

Prehrana – obračun za mesec november in december

22.188 EUR

Ostale terjatve: jutranje varstvo, ekskurzije, šola v naravi

1.783 EUR

Terjatve do društev in drugih za uporabo prostorov 6.060 EUR

Konti skupine 14 – kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta Stanje kratkoročnih terjatev do uporabnikov enotnega kontnega načrta znaša 203.987 EUR Od tega:

49


terjatve do neposrednega uporabnika proračuna države- plačza mesec december 2010 174.721 EUR

terjatve do neposrednih uporabnikov občine - do ustanoviteljabrezplačna prehrana november in december 2.486 EURmaterialni stroški za december 6.623 EURterjatve za opremo 11.019 EURterjatve za investicijsko vzdrževanje 2.170 EURstrošek ogrevanja v ceni leto 2010 -6.005 EURterjatve za šolo v naravi 144 EURterjatve za obresti na podračunu 2 EUR

terjatve do neposrednega uporabnika občine terjatve do drugega neposrednega uporabnika občine 183 EUR

terjatve do posrednih uporabnikov proračuna občine - valuta 30.01.2011. : 12.644 EUR Konti skupine 17 – Druge kratkoročne terjatve

Druge kratkoročne terjatve so izkazane v znesku 3.628 EUR in se nanaša na terjatve do vstopnega DDV 82 EUR, na terjatev do ZZZS in SPIZ za refundacije nadomestil 3.546 EUR .

Konti skupine 30 do 37 - zaloge

Stanje zalog znaša 5.503 EUR

zaloga živil v kuhinji Izola 3.052 EURzaloga živil v kuhinji Korte 834 EURzaloga čistil in papirne galanterije 1.617 EUR OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Konti skupine 21 – Kratkoročne obveznosti do zaposlenih

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih v višini 141.768 EUR predstavljajo obračunane plače in obračunane druge stroške dela v za mesec december 2010, izplačane v januarju 2011.

Konti skupine 22 – Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo 70.590 EUR, so obveznosti po računih dobaviteljev za dobavljeni material in opravljene storitve.

50


Konti skupine 23 – Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja

Druge kratkoročne obveznosti iz poslovna so izkazane v znesku 38.623 EUR in predstavljajoobveznosti iz naslova plač 26.548

EUR obveznosti za DDV v izdanih računih 347

EUR obveznosti na podlagi odtegljajev od prejemkov zaposlenih

11.728 EUR

Konti skupine 24 – Kratkoročne obv. Do uporab. enotnega kontnega plana

So obveznosti za plačilo stroškov poslovanja 55 EUR .

Konti skupine 29 – Pasivne časovne razmejitve

Vodena so sredstva, ki so bila prejetasredstva učencev

sredstva učbeniškega sklada 6.404 EUR

prejeta sredstva MŠŠ nanašajo se na šol. Leto 2010/2011sredstva za šolo v naravi 2.470 EURsredstva za servisiranje smuči 1.214 EURnamenska sredstva za učila in uč. pripomočke

5.807 EUR

Sredstva šolskega sklada 1.337 EUR

3.3.2 LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

Konti skupine 92 - dolgoročne pasivne časovne razmejitve Izkazujejo se neporabljena obračunana sredstva v realizaciji 2.630 EUR

Konti skupine 93 - dolgoročne rezervacije Na kontih skupine 93 izkazujemo donacije za osnovna sredstva v znesku

34 EUR

51


Konti podskupine 980 – Obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva Stanje obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva znaša na dan 31.12.2010 2.022.509 EUR.

obveznosti prejeta v upravljanje s strani ustanovitelja občine 1.979.060 EUR obveznosti prejeta v upravljanje s strani MŠŠ 18.965 EUR obv.za druga sredstva 24.484 EUR

Konti podskupine 986 presežek odhodkov nad prihodkiKonto 986000 izkazuje presežek odhodkov nad prihodki s stanjem 01.01.2000 zaradi uskladitve poslovnih knjig z določbami zakona o računovodstvu 29.622,89 EUR, kateri se v naslednjih letih zmanjšuje.Stanje konta 986000 na dan 31.12.2010 je 14.773 EUR3.3.4 Pojasnila k postavkam IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV

3.3.4.1 Razčlenitev prihodkov za opravljanje dejavnosti

o Javne službe

leto 2010 leto 2009 indeks MŠŠ Ljubljana 2.038.896 1.888.493,38 107,96občinski prihodki 118.011 150.868,59 78,22prisp.vrtca-uporaba prostorov 8.995 4.479,41 200,81prih.iz naslova prisp. učencev 117.892 123.314,40 95,60prihodki od obresti 112 663,32 16,89prejete odškodnine 6.469 5.579,16 115,95donacije za materialne stroške 297 1.381,66 21,50drugo 14.397 6.649,93 216,50skupaj 2.305.069 2.292.429,85 100,55

o Prihodki MŠŠ Ljubljana: V prihodkih MŠŠ so zajeta vsa sredstva za plače, materialne stroške, KAD, odpravnine, jubilejne .

o Občinski prihodki: materialni stroški , investicije.o Razne storitve učencev: V storitve je zajeta prehrana - malica in ostale storitve, ki

se izvajajo v okviru šolskega leta skladno s programom in načrtom.o Prihodki od obresti: Zajete se obresti od zakladnice.o Prejete odškodnine: Zajete so odškodnine za razbita stekla in odšk.za odpravo

posledice poplave v razredu.o Donacije: Zajete so donacije za materialne stroške o Drugo: Zajet je prihodek Zavoda za šolstvo za materialne stroške, prihodek

projekta Migranti in drugi prefakturirani stroški.

o Tržne - prodaja storitev na trgu

52


leto 2010 leto 2009 indeksprehrana otrok in delavcev in zunanjih

270.479 261.642,24 103,38

jutranje varstvo 4.177 3.636,53 114,86najemnine 24.656 19.832,17 124,32skupaj 299.312 285.110,94 104,99

o Tržna dejavnost v primerjavi s celotnimi prihodki

leto 2010 leto 2009 deležprihodki javne dejavnosti

2.305.069 2.292.429,85 88,51%

prihodki tržne dejavnosti

299.312 285.110,94 11,49%

skupaj 2.604.381 2.577.540,79 100 %

3.3.4.1 Razčlenitev odhodkov

Skupaj odhodki

o Stroški materiala

1. STROŠKI MATERIALA PORABA I. – XII. 2010 PORABA I. – XII. 2009INDEKS

SKUPAJ STROŠEK MATERIALA

323.132 311.981,75 103,57

o Stroški storitev

2. STROŠEK STORITVE PORABA I. – XII. 2010 PORABA I. – XII. 2009INDEKS

SKUPAJ STROŠEK STORITEV 225.634 263.262,98 85,71

o Strošek dela

3. STROŠKI DELA PORABA I. – XII. 2010 PORABA I. – XII. 2009INDEKS

SKUPAJ STROŠEK DELA 2.043.391 1.983.488,30 103,02

o Amortizacija

53


Amortizacija se obračunava po enakomerni časovni metodi s stopnjami v skladu z navodilom o načinu in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih in dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstvih.Amortizacija v celoti znaša 124.256.V breme vira se pokriva amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, in sicer

vir: prihodek realizacije 3.226 EURobčinskega vira (980) 109.641 EURvir: MŠŠ (980) 10.900 EURvir: donacije (930) 489 EUR

Amortizacija-opredmetena osnovna sredstva-po zakonudrobni inventar-100% odpis ob namenski nabavi v breme

vira: MŠŠ 3.722 EURpokrivanje amort. DI iz prihodka 4.457 EURVir: občina 11.416 EUR

o Finančni odhodki: so odhodki od obresti za nepravočasno poravnane

obveznosti. Odhodki javne službe

leto 2010

leto 2009

1. stroški materiala 176.412 172.325,812. stroški storitev 184.625 223.798,453. stroški dela 1.937.500 1888.002,114. amortizacija 5.539 7.944,735. drugi odhodki 12 63,98 Skupaj 2.304.088 2.291.135,08

Odhodki tržne dejavnostileto

2010leto

2009stroški materiala 146.720 139.655,90stroški storitev 41.009 39.464,53stroški dela 105.891 95.486,19amortizacija 4.359 6.099,77

54


drugi odhodki 42 29,76skupaj 298.021 280.736,19

leto 2010 leto 2009Skupaj odhodki javne službe 2.304.088 2.291.135,08Skupaj odhodki tržne dejavnosti

298.021 280.736,19

skupaj 2.602.109 2.571.871,27

Presežek prihodkov nad odhodki

Celotna dejavnostskupaj PRIHODEK 2.604.381skupaj ODHODEK 2.602.109presežek prihodkov nad odhodki

2.272

Javne dejavnosti Tržne dejavnostskupaj PRIHODEK 2.305.069 299.312skupaj ODHODEK 2.304.088 298.021presežek prihodkov nad odhodki

981 1.291

Tržna dejavnost dopolnjuje in pokriva stroške javne dejavnosti.Razdelitev presežka prihodkov nad odhodki.Presežek prihodkov nad odhodki v višini 2.272 EUR se razporedi na konto 986000; pokriva odhodke iz prejšnjih let.

Dolgoročne rezervacijeDolgoročne rezervacije se oblikujejo za pokrivanje stroškov amortizacije v breme vira-donacij.

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA

Prihodki leto 2010 leto 2009javne službe 2.339.398 2.578.551

55


tržne dejavnosti 283.109 167.648skupaj 2.622.507 2.746.199

Odhodkijavne službe 2.361.659 2.501.642tržne dejavnosti 262.567 265.394skupaj 2.624.226 2.767.036

Prihodki 2.622.507 2.746.199Odhodki 2.624.226 2.767.036

-1.719 -20.837

4 . ZAKLJUČEK

Letno poročilo OŠ Vojke Šmuc Izola za leto 2010 je svet šole obravnaval na svoji 2. redni seji, dne 28. 02. 2011.

Za računovodsko poročilo: Za poslovno poročilo:

Marina OPARA Lenčka PRELOVŠEK-------------------------------------- -------------------------------vodja računovodstva ravnateljica

Izola, 4. 02. 2011Štev.:Š39-82/11

IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC

OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC, Prešernova cesta 4, 6310 IZOLA

Šifra: 65374

56


Matična številka:

5083028000

Podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljev poslovanja in uresničevanje proračuna.

Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da daje razumno, ne pa tudi absolutnega zagotovila o doseganju ciljev: tveganja, da splošni in posebni cilji poslovanja ne bodo doseženi, se obvladujejo na še sprejemljivi ravni. Temelji na nepretrganem procesu, ki omogoča, da se opredelijo ključna tveganja, verjetnost nastanka in vpliv določenega tveganja na doseganje ciljev in pomaga, da se tveganja obvladuje uspešno, učinkovito in gospodarno.

Ta ocena predstavlja stanje na področju uvajanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ na

OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC IZOLAOceno podajam na podlagi:

*ocene notranje revizijske službe za področja: Notranjo revizijo bomo za leto 2010 izpeljali v mesecu marcu 2011.

* samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: samoocenitveni vprašalnik ravnateljice in pomočnice ravnateljice

* ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih organov EU,…) za področja:

Na OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC IZOLA je vzpostavljeno

1. primerno kontrolno okolje:a) na celotnem poslovanju, b) na pretežnem delu poslovanja, Xc) na posameznih področjih poslovanja, d) še ni vzpostavljeno, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljeno, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

57


2. upravljanje s tveganji:2.1. cilji so realni in merljivi, to pomeni, da so določeni indikatorji za

merjenje doseganja ciljev:a) na celotnem poslovanju, b) na pretežnem delu poslovanja, Xc) na posameznih področjih poslovanja, d) še niso opredeljeni, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še niso opredeljeni, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi 2.2. tveganja, da se cilji ne bodo uresničili, so opredeljena in ovrednotena,

določen je način ravnanja z njimi:a) na celotnem poslovanju, b) na pretežnem delu poslovanja, X c) na posameznih področjih poslovanja,

d) še niso opredeljena, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še niso opredeljena, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

3. na obvladovanju tveganj temelječ sistem notranjega kontroliranja in kontrolne

aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven:a) na celotnem poslovanju, b) na pretežnem delu poslovanja, Xc) na posameznih področjih poslovanja, d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi

4. ustrezen sistem informiranja in komuniciranja:

a) na celotnem poslovanju, b) na pretežnem delu poslovanja, Xc) na posameznih področjih poslovanja, d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi 5. ustrezen sistem nadziranja, ki vključuje tudi primerno (lastno, skupno,

pogodbeno)

58


notranje revizijsko službo:a) na celotnem poslovanju, b) na pretežnem delu poslovanja, X c) na posameznih področjih poslovanja,

d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 6. notranje revidiranje zagotavljam v skladu s Pravilnikom o usmeritvah za

usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ:a) z lastno notranjerevizijsko službo,

b) s skupno notranjerevizijsko službo, X c) z zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja

d) nisem zagotovil notranjega revidiranja

V letu 2010 sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave

Sprejeli smo nov Pravilnik o računovodstvu. Za leto 2010 bomo izpeljali zunanjo notranjo revizijo v marcu 2011, ker smo si izbrali področje zaključnega računa.Izboljšali smo pretok dokumentov.

Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem v zadostni meri

Iz samoocenitvenega vprašalnika niso razvidna tveganja vendar tega področja ne smemo zanemariti, saj se jih zavedamo. Vsi zaposleni tudi niso visoko odgovorni za svoje delo.

Predstojnik oziroma poslovodni organ proračunskega uporabnika: Datum podpisa: 18. 2. 2011Podpis: LENČKA PRELOVŠEK, ravnateljica

59

Documents

OSNOVNA ŠOLA BREZOVICA PRI LJUBLJANI46.101.236.219/izola/priponke/OS6-R4-2200-9-1-1.doc · Web viewV šolskem letu 2009/2010 smo realizirali 191 dni pouka za učence od 1. do 8